^Haa r»a«n aohat, aatsU
b pr»anik«*.
asd Helidsjs.
PROSVETA
' • *
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE

Urvdnttkl la upr»»n»4kl prostori; 2647 South LaamdaU A t«.
Offico of Publication: >667 South Lavradal« At«. Tvlapboaa. Rockw«U 4904

.TEAK XXXI.
liata J« 96.oo
Mm Juwrr 1«. IMI, tt »1 rffle* tke A* ef Osacra* «f Mareh t, liti.
CHICAGO, ILL.. P0NDEIJEK, 25. APRILA (APRIL 25), 1938
8ub«crlption 96.00 Taarlj
8TEV.—NUMBER 81
Acc«ptanc« for maMn* it »ptcial rat« of poaUg« prortdad for la ssation 1109. Act of Oct 9. 1917, authori««d on Juns 14. 1919.
leska vlada predla-Iga zvezo štirih velesil
^t premierja Chamberlaina jc, da Anglija, Francija, Nemčija in Italija vladajo Evropo. Odpor proti priznanju fašističnega pod jarm-Ijenja Abeainije »e krha. Razgovori o kooperaciji med angleškim in francoskim bojnim brodovjem	,
Bivši avstrijski rabelj aretiran
j,**, 23. apr. — Lord Hali-i, angleški zunanji minister, ie včeraj vrnil v London, kjer danes pričela izredna seja ioeta, na kateri bodo sesta-prograra glede konference s Btoskimi diplomati, ki pride-? London prihodnji teden. | konferenci, ki se prične 28. rila in katere se bosta udele-Edouard Daladier, predsed-frincoske vlade, in njegov minister Georges Bon-
bodo sledili sestanki članov ■adnih štabov obeh držav, na erih bodo razpravljali o oja-iju vojaške zveze med Anglijo Francijo.
lotovo je, da bodo ministri uzirali o načrtu Chamber-vlade glede formiranja med Anglijo, Francijo in (jo. Načrt pred vidu je oživi-takozvane streske fronte, iti, ki je bil pred nekaj leti trpin. Chamberlainova pote-j«, da Anglija, Francija, Ddija in Italija vladajo Evro-male države pa naj bi sledile u teh velesil.
londonski konferenci bo ■zija o splošni evropski si-siji, civilni vojni v Španiji in ~ nju, ali naj Kija ter druge v Ligi naro-včianjene države priznajo linijo kot del novega rim-i imperija. Vse kaže, da bo premier Chamberlain manj rtkoč v kampanji, da svet narodov formalno prizna nnljenje Abesinije po Ita-kakor je pričakoval. Sovjet-*usija je že namignila, da dnehala v opoziciji. Ker Ce-ovaika odprto koketira z linijem, je gotovo, da tu-manjše evropske drža-bodo pobijale načrta an-kf vlade. V Londonu celo •njo. da je Anglija priprav-placevati penzijo Hailu Se-n bivšemu abesinskemu 'ju. da tako pospeši likvi-)« »besinskega vprašanja, toge zadeve, ki bodo prišle <nevni red na konferenci francoskimi in angleškimi v U>ndonu, uključuje-»Peracijo med angleškim in bojnim brodovjem palako silo. Francoska vo-i letališka in pomorske baze « bile na razpolago angle-' Jnim '»djam in letalom, J** bi Anglija pomagala j ,P" oboroževanju in ja-»u n*ne militaristične sile.
►tres ubil tisoč
T v • e«
v lurciji
Naciji konfiacirali lastnino židovskega bankirja
Dunaj, 23. apr. — Johann Lang, ki je bil avstrijski rabelj pod Schuachniggovo vlado fti
bil Lang Kratko ur
vi, "da je
prejšnjimi administracijami, je bil aretiran in vržen v zapor, v katerem so bili prej mnogi naciji, katere je on obesil. Česa je obtožen, ni znano, uradno poročilo le pra-bila aretacija odrejena iz tehtnih vzrokov."
(Po masakru dunajskih socialistov v februarju 1. 1934 in na-cijskem puču v juliju istega leta, v katerem je bil kancelar Dollfuss umorjen, je Lang obesil devet socialistov in dvanajst nacijev, katere je avstrijsko vojno sodišče obsodilo v smrt.)
List Welblatt piše, da je več bogatinov pobegnilo iz Avstrije. Med temi sta Fritz Mandl, mu-nicijski magnat, in baron Al-
lja, da je nacijska tajna policija konfiscirala imetje Roth-schilda, člana znane židovske bančne familije. Kje se bankir zdaj nahaja, ni znano.
Baron Eugene Rothschild, Al-fonsov brat in prijatelj bivšega angleškega kralja Edvarda,~je bil aretiran in odveden v neko dunajsko ječo. Tudi njegova posestva so nacijske avtoritete konfiacirale.
Anglija in Irska sklenili sporazum
Dolga carinska vojna. končana
"čil
J« 09emna jst vasi
n v
ij	vaa
»obrez strehe
^	23. »pr. _
« "Pil fet ti«* !	Turčiji in po-
■Sata uni<il-
ST'r™n,> iMWm.ko
l„ " ,	"lijo. d.
ljudi brez »tre.
■ riS-«- »fretni-
j. po,«.
l»*UHu'	Mud-
, ubiU i" '» " <«»kt in otroci.

Domače vesti I
MilwauAke vesti Milwaukee.—Frankie Simonz, 12-letni slovenski deček, nastopa vsako tretjo nedeljo ob 8:30 zjutraj na radiopostaji WTMJ kot solist na violino in igra dobre skladbe. — Srebrno poroko sta zadnje dni praznovala Louis Rozman in žena. — Poroke: Rudolf Starič in Tess Poličk, Wil-liam Banovec in Helena San-ford, Florian Pušnik in Eleanor Cech, Thomas Mencki in Ruth Budnik, Frederick Erčul in France« Luksich, Peter Stamfel in Louise Buck, John Kastner in Margaret Paulin, Leon Grabow-ski in Margaret Pečavar ter
Zadnje vesti
PRAGA. — Sudgtaki (češki) Nemci in Madžari zahtevajo zaae pravico »amood ločevanj a; zahtevajo takojšnje volitve.
TOKIO. — Japonski vojni u-rad poroča o velikem umiku Kitajcev na fronti ofc lunghajaki železnici.
MOSKVA. — Moskovski pravoslavni nadškof in onem drugih popov aretlnutili na obtožbo zarote proti Stalin«.
TALLINN, ESTONIA. — Ea-tonska republika ae je po šestih letih diktature vrnila k parlamentarizmu.
Naciji na Češkem
Politično premirje končano
Praga, 24. apr. — Politično premirje, ki ga je razglasila češkoslovaška vlade, je bilo včeraj končano in notranji ter zunanji problemi, ki ogražajo ob-jnjni*t toda z govorom mntrtici
pec.
Nov grob v Ia Sallu La Salle, 111. — Zadnje dni je tu umrla Mary Bosnar, doma iz Malence pri Čatežu na Dolenjskem.
Clevelandake novice Cleveiand. — Frances Pečjak, stare 30 let, je izvršila samomor s skokom v jezero. Njen mož jo
je hotel rešiti, a ni uspel. Vzrok (^čij""ska"), kateri" nieluje~Konje bila živčna bolezen. Poleg ;rad Henlein> Je obnovila agiu.
moža zapušča tri tedne starega cijo z otvoritvijo svoje konven-otroka.—Slovenska lovska družba (Ciril Kunstelj, John Levstik, Frank Božič, Louis &koda in Fr. Roje) je pred nekaj dnevi pripeljala domov živo lisico s
BOJ ZA CIVILNE SV0B0DŠČ1NE VJERSEY0TYJO
— S
Policija župana Hagua se obnaša po fašistično
LASTNIKI DVORAN POSVARJENI
stoj republike, so bili spet potiš njeni na površje. Priprave za volitve, ki se bodo vršile v maju In juniju v več občinah, so v teku.
Stranka sudetakih Nemcev
Jersey City, N. J. — (FP) — Najnovejši Čin tukajšnje (K>Iicije teptanju civilnih svobodščin je ravbitje protestnega shoda in aretiranje dveh županovih političnih nasprotnikov.
Do incidenta je prišlo, ko je policija odklonila dovoljenje ia shod, nakar je županov sovražnik James Burkitt s svojim avtom invadiral glavni trg mesta in takoj imel okrog sebe tisoče ljudi, ki so ga pozivali, naj govori. Prišla pa je tudi policija, ki je pričela razganjati množico, Burkittu pa ukazala, naj se pobere s trga. Namesto tega je splezal na svoj avto in odgovarjal policiji, da stoji na svoji lastni
mogel ustreči, ker ga je prej pograbila policija. Značilno pri tem je, da Je ko 10,000 množica kričala na policijo: "Hell Hitler", "mar mislite, da ste/ v —Nemčiji", "nam je že do/olj teh preganjanj". o^*/
Ko je zvezno vrhovno sodišče zadnjič razveljavilo neki mestni
eije v Karlovih Varih. Govorni- »akon, ki je zabranjeval razpeče-ki, ki so nastopili na tej kon ven- vanje letakov, so tudi tukajšnje ciji, to odprto pokazali svojo avtoritete priznale, da je razve-neaadovoljnost. Poudarjali so, Ijavljen avtomatično tudi sličen , da nemška manjšine ne sme biti »akon v tem mestu, kakor v vseh sedmimi mladiči vred v šaklju. I ve€ ^^ poševna kot je bila v drugih. Vrhovno sodišče Je nam-
Gibanje za ustanovitev tretje stranke
Governer La Follette kritizira Rooseveltovo administracijo
Milwaukee, Wia., 23. apr. — Politični krogi so uverjeni, da se je governer Phil 1 .a Follette odločil za formiranje tretje politične stranke, ko je ponovno v svojem govoru po radiu kritiziral Rooseveltovo administracijo. V svojem zadnjem govoru jo primerjal Rooseveltovo politiko a Hooverjevo. Kakor je Hoover trošil ljudski denar in čakal na vrnitev prosperitete, prav tako Roosevelt čaka, "da se zgodi čudež." Governer je zaključil svoj govor z apelom na poslušalce, naj mu pišejo in izrazijo svoje mnenje.
Politiki sklepajo, da governer jn njegov brat, senator Robert La Follette,'slutita, da Roosevel-tov vpliv pri ljudstvu pada. Brata skušata izkoristiti priliko, da potisneta Rooseveita na stran kot voditelja nove politične grupe in sama prevzameta vodstvo.
Gotovo je, da imata brata načrt, ki naj bi združil vso elemente, kl niso zadovoljni s politiko Rooseveltovo administracije. V prvem v seriji štirih govorov po radiu je governer I* Follette dejal, da se edino njegova država lahko ponaša z rekordom pri reševanju gospodarskih in socialnih problemov, v drugem pa je direktno obdolžil Rooaevelta odgovornosti za novo depresijo. Edino njegova država je že dokazala. da ima ključ, kl lahko odpre vrata v proaperlteto. "Samo
Anglija, £on% Rathachild! Veat dostav- — J«* in Ivanka Perko sta tt. k.nih dnah ^ BVeltev»i vojni, reč amatralo te zakone za kršenj* država VViaconsin Je našla kon
tri nam- .. . .	...	... onrlla r\r*o Ttinuo lu uroKrnn nnm. 'n ■ • , ______> ■ ____m __i - ni>/.k»/jii f 1.1/.	t	•	___l.i.1____ ____l t ___1.1. L. I i_u
svobode tiska.
CIO in druge organizacije v tem mestu so takoj šle na delo z deljenjem letakov po ulicah pro-
aprila praznovala srebrno poro-4>ok)4aj nemških manjšin se je ko. — Dne 14. aprila je Andrej I temeljito izpremenil, odkar je Sega padel po stopnicah in si je.Hitler anektiral Avstrijo. Vsi tako pretresel možgane, da je govorniki so naglašali, da imajo teden dni kasneje umrl v bolniš-.Nemci po vsem svetu mogočne- ti antidelavski administraciji no-nici. Star je bil 62 let in doma ga zaščitnika v Hitlerju. Obdol- toričnega župana Franka Hagua iz 2erovniee pri Rakeku, po do- gjif 80 češke avtoritete, de zati- j in demokratskega bossa v New
rajo narodnostne manjšine in Jerseyju. Policija jih prvič po
'dolgih mesecih ni motila. Toda
mače Kovačev. V Ameriki je bil dolgo lat in tu zapušča ženo, dva sinova, tri hčere in brata.
čikaške vesti Chicago. — Zadnjo soboto sta se poročila Tony Alič in Louise J)€laVBki ne pokoj
izjavili, da bodo volitve pokazale, da vsi Nemci v Češkoslovaški podpirajo nacijsko stranko.
London, 23. apr. — Pogajanja med Anglijo in Irsko so bila zaključena sinoči s sklenitvijo dogovora, ki bo po izjavi avtoritet končal večletni konflikt. Dogovor je rezultat trimesečnih pogajanj med angleškim premier-jem Chamberlainom in Eamo-nom de Valero, predsednikom Irske. Ta bo s primernimi ceremonijami podpisan v ponde-Ijek.
Uradni krogi v Dublinu, glavnemu mestu Irske, pravijo, da je bil nesporazum, Vi ga je izzvalo vprašanje plačevanje letnih pristojbin Angliji in carinske potežkoče, odpravljen. Problem zedinjene Irske, sanje predsednika De Valere, je bil potisnjen v ozadje, toda prišel bo na dnevni red pozneje.
Carinska vojna, ki je sledila, ko je Irska ustavila plačevanje letnih pristojbin v vsoti $26r 000,000, Je bila končana s sklenitvijo tpora^ima. Namesto plačevanja pristojen se Je Irska obvezala, da bo vsako leto potrošila določeno vsoto denarja za obrambo, Anglija pa Je nasprotno obljubile, da bo znižala carino na irsko blago, ki prihaja v Veliko Britanijo. Dalje Je Anglija obljubila, da bo od-poklicala svoje vojaške čete iz nekaterih irskih pristaniških moat in pomagala Irski pri gradnji utrdb ob njenem južnem obrežju.	^.
Korun, oba iz druge generacije in člana Pionirjev št. 659 SNPJ. Nevesta je bila dolgo let vposlena v gl. uradu SNPJ kot telefonistka in osobje v uradu ji je pred odhodom iz službe poklonilo poročno darilo. Obilo sreče!—Mrs. Fr. Sum iz Franklina, Kans., je zadnji petek obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete.
Poziv na proti-
vojne demonstracije
New Vork. — Združeni dijaški mirovni odbor je pozval vse ameriške dijake, naj se udeležijo protlvojnih demonstracij, ki se bodo vršile 27. aprila po vsej deželi. S tem odborom sodeluje veliko število drugih organiza-
ovira angleško
oboroževanje
London, 23. apr. — Napori Chamberlainove vlade, da pridobi delavce za sodelovanje pri izvajanju oborožitvenega programa, so naleteli na ovire. Unija strojnikov, katere člani so uposleni v ladjedelnicah in tovarnah orožja, je zapretila z oklicem stavke, Če ne bodo mezde zvišane. Znamenja kažejo, da se bodo tudi drugi delavci pridružili strojnikov in zahtevali zvišanje mezde ter izboljšanje delovnih pogojev.
cij. V načrtu so pohodi in shodi, ki se bodo vršili v vseh večjih ameriških mestih od Ncw Vorka do San Francisca.
svoboda govora je še vedno v za-.Dalja aa 9. atraal.)
Japonsko-ameriiki
incident poravnan
Tokio, 23. apr. — Eden lsmed najresnejših mednarodnih Incidentov v japonsko-kltajskl vojni — potop ameriške topnlčarke Panay In treh ladij Standard Oil Co. na reki Jangtae v decembru preteklega leta — Je bil včeraj poravnan. Ameriški poslanik v Tokiju je včeraj dobil ček v vsoti $2,214,007 kot odškodnino za potopljene ladje. Od te vsote bo Standard Oit Co. dobila $1,287,942, več kot polovico. Ta krije vso škodo In odškodnino sorodnikom kapitana ladje in mornarjev, ki so bili ubiti, ko so japonski letalci napadli in potopili ladje. Cek je ameriškemu poslaniku izročil Sejžiro Jožizava, predstavnik Japonake-ga zunanjega urada.
struktivno pot in načrte, kl lah ko postavijo deželo na trdno go spodarsko podlago," Je rekul go
vemer.
Pojasnil Je, da Je treba pred vsem ohraniti demokracijo, potem pa podvzeti kolektivno akcijo, ki pa ne sme ubiti iniciati ve posameznikov. To pomeni, da ima država VVisconsin solucijo, ki naj bi bila podlaga novi politični stranki.
Lojalisti ustavili prodiranje fašistov
Uporniki čistijo zasedeno ozemlje
lfendaye, Francija, 28. apr.— Poročilo Španske ljudske vlade se glasi, da so miličniki ustavili prodiranje rsbelev v Kataloniji In na frontah ob Sredozemskem morju, ko so dobili ojačanje. Več tisoč vojakov Je dospel" na te fronte, da ustavijo prodiranje fašistov proti Barceloni, glavnemu mestu Katalonije, kjer Je sedež španske IJudake vlade.
Glavni stan fašistične armade priznava, da Je bila ofenziva začasno ustavljena, to pa iz razloga, ker hočejo uporniki počistiti in konsolidirati okupirano o-zemljei Fašistične jiosadke straži jo vse strategične točke na &aN«denem ozemlju. Vladno poročilo dostavlja, da so lojalisti po vroči bitki pregnali fašiste iz mesta Albocerera, kl Je oddalj no od Tortose okrog 26 milj.
KONFISKACIJA HABSBURSKIH PO SESTEVVAVSTRIJI
Nadvojvoda Oton proglašen za izdajalca
2IDJE BEŽIJO IZ _ AVSTRIJE
Berlin, 23. apr. — List Beril-ner Boersenzeitung, uradno gla-silo nemške armuile, piše, da so bila posestva Habsburžanov v Avstriji konfiscirana. "Oton Habsburški se jo postavil zunaj zakonov," piše ta lltt "Nobenega ukaza ni bilo treba glede zasege njegovega imetja, ker zadostuje le dekret. Konfiskacija je upravičena, kajti povod za to je dal Oton sam v svojem bedastem in Izdajalskem razgovoru z reporterji v Parizu 16. marca,"
(V omenjenem inUirvjuvu je Oton protestiral proti Hitlerjevi okupaciji Avstrije in |K>ivel evropske velesile, naj nastopijo proti nacijem in podprejo avstrijsko ljudstvo v boju za ohranitev neodvisnosti Avstrije.)
Vrodnost imetja bivše avstrijske cesarske familije se ceni na $10,000,000, Na Dunaju imajo Habsburžanl več stanovanjskih poslopij, v I*xenburgu pri Dunaju, Muetrzstegu ln drugih krajih gradove, v solnogrušklh in tirolskih dlstriktih pa ogromna zemljišča. Vsa ta posestva so nacijske avtoritete konfiacirale,
Nacijski uradniki bo zatrli poročila o mizeriji revnih Židov, katuatao nacijske napadal na čete Izgnale iz Avstrije. Veliko število je prlbežalo v Jugoslavijo in Češkoslovaško. Skoro milijon Židov v Nemčiji in AvBtrl-ji je prizadetih zaradi protlži-dovsklh zakonov, ki so bili nedavno uveljavljeni, zdaj pa so je pričela nova gonja proti ž|. dovsklm trgovcem,
Zveza Židovskih vojnih veteranov ne sme več obdržavatl zborovanje v Berlinu in drugih nemških mestih. V Monakovom je načelnik nacijske odvetniške r bor niče zapretil, da bo vsak član te orgunlzacije Izključen, če bo zastopal Žide pred sodišči. "Vsak član, ki bi reprezentiral Žide, bo avtomatično izključen iz organizacije," Je Izjavil načel, nik odvetniške zbornice. Židovska bančna firma bratov Arons, ki je poslovala v Berlinu 125 let, Je bila likvidirana in njene I Kisle Je prevzela "arljska" firma.
gtika teše skupino Jspomkih potUfcev v "sedeči stavki" pred peatopjem parlamenta.
Teroristi napadli urednika anti-nmijskega lista
N*w York, 23 apr. — fttlrje teroristi so včersj udrli v urad antinacijskega liata in silovito pretepli uredniks C h a r I s s a VVeisaa. Ko Je ležal v nezavesti so mu vžgali znak svastike na hrbtu. Ameriško zaatavo, ki J« bila obešena v uradu, so raztrgali in razbili tudi nekaj stolov In miz. VVeiaaa je našel v uradu John Ksrn, direktor organizaci* 1 je, ki izdaja antinacijskl list. O
Velika rudarska nesreča v Virginiji
Eksplozija ubila 45 rudarjev v premogovniku
Grunt?, Va.. 28. apr. — Včeraj se je pri|>etila eksplozija plina v tukajšnjem premogovniku Ited Jacket Coal Co., ki Je zahtevala Življenja Vt rudarjev. Kka-
klfesJJe Je liila tako silna, da hi HI po i/Javi starih rudarjev čudež, ako bi kdo ostal živ.
Plameni so bruhnili 200 čevljev ven iz vhoda premogovnika po eksploziji, ki jt pretresla rudarske hiše v razdalji ene milje. Več barak v bližini premogovnika Je porušenih. Navadno Je delalo v tem premogovniku Čez tristo rudarjev. Kreča v nesreči je bila, ker se Je eksplozija pripetila v momentu, ko Je večina rudarjev odšla po končanem ših-tu domov in je v premogovniku ostalo le okrog (i7 rudarjev.
napadu je bila obveščena policija, ki pa doslej še ni saaačila teroristov.	_ .
PROSVETA
PROSVETA
TUB BNLlGHTKNMBJrr IM U*mi«A 0LOTMHM POOrolMI JBOMOtU br
_ _____Hi*——)
M*. •»-•# m M •>■•• «a Ma^ » f!M m Ma. » " - »4 Maj as "
_ t*mi far (*• «>»<«-* M M ptr rmt. Cfckaa« aaS IM 9»»
__. »mi -
m m »mlaja. ilokovui dumfm iii*ii i u
iiiiL "iru? ■im1'1'
a* aferM. »ter«, i*—m. vOJ be ■a aMM-aaaM br
Harfe«
PB08VKTA Hlt-H fa. LaaaSala Affc.
Of TM rtUERATTO
Glasovi iz naselbin^
Zanimive beležke
"Modrijanu v mctropsH" da bo sestanek in potom Enako-(ollinaood, O. — Kot v«člet- 'pravnosti, katera doseže le člani član SNPJ in narotaik Pro- ne, ki ao njeni naročniki, kjer je »vete ai dovoljujem izraiiti avo-j rečeno, da bo seja, osUlih tri do je mnenj« o dopisih, ki ae aad- štiristo članov ae pa enostavno
Mir za fašistično
i pila
Poročajo, da je torijska vlada Anglije mir od Mussolinija za ceno priznanja Mi nijevega ropa Abesinije. Kakšne druge cesije je dobil Mussolini, še nI znano, vsel pa gredo na račun Španije. Poročevalci vijo, da je podkupnina, katero je dobil Mussoli
nI, zelo visoka.
Angliji zdaj sledi Francija, katera tudi ki puje mir za fašistično ceno. Cena bo vsekakor ista: priznanje, da je Mussolini imel prav, ko j« ugrabil Abeslnijo in da je prav storil, ko je udri v Španijo in zadavil špansko demokratično republiko.
Za Francijo prihaja Ceiioslovakija, ki Je tudi pripravljena kupiti Mussolinijevo prijateljstvo za ceno priznanja in upravičenja vseh Mussoli-nijevih razbojnikih činov — samo da bo mir.
Iz Washingtona pa poročajo, da tudi Roosevelt ni nasproten paktu prijateljstva med Anglijo In Italijo, če res prinaša mir . . .
Kdo pravi, da kolektivna akcija ne uspeva? Mar ni akcija za mir po faAistični ceni kolektivna?	<
Amerika - arijska kolonija
Ameriški Nemci, ki obožavajo Hitlerja in organizirani v nacijskem Bundu, pravijo, da je treba iztrgati Ameriko iz žrela židovskega New Deala In boljševišklh unij CIO ter Jo postaviti na svetlo stopnico arijstva poleg Nemčije. To je njihova naloga.
Hitlerjeva naloga je, da osvobodi vse Nemce in jih priključi visokemu kolu svoje nacijsko-arijske civilizacije. Vse, kar Ae ni v tem kolu, je židovsko-boljševlška jama — in sem spada tudi Amerika. Ameriške Nemce računa na 10 milijonov. To je Že lepa državica; če prišteje še druge ameriške arijce, ki so vredni življenja, lahko sklepa, da je arijska Amerika zrela za njegov imperij. Sveta naloga hitlerjanskih Nemcev v Ameriki torej je, da čim prej uničijo absurdno židovsko-boljševiško republiko ter iz-premene Ameriko v nemško provinco. Ce je sedem milijonov avstrijskih Nemcev lahko nova provinca, zakaj ne bi bilo dpset milijonov ameriških Nemcev?
V Ameriki Je tudi sedem milijonov Slovanov. To so arljcl I Arijska plemena so na Ijoncu koncev nemška plemena! 8aJ pravijo v Berlinu, da Avstrija se mora raztegniti do Jadralskega morja, kajti slovenske pokrajine so faktično nemške in kdor ne verjame, naj gre v Kočevje!
Yes, Amerika je vsa arijska, le njena demokracija je židovska gniloba---
Stara, stara novica
Novice naših klerikalnih zastavonoš potujejo počasi, šele danes objavljajo vest, da so slovenski socialisti pred — tridesetimi leti "slovesno zatajili svojo narodnost." In da bo ml-kroskopična uš bolj grizla, so ji dodali drugo strahotno odkritje, da so slovenski socialisti prodali koroške Slovence Avstriji . , . Isti zastavonoša je pred dolgimi leti bobnal, da so slovenski socialisti prodali Lahom Trst in Gorico. Ne vemo, kako je mogel zduj pozabiti na ta zločin!
Ali ni luštno na svetu? Slovenski socialisti slovesno zataje svojo narodnost že takrat, ko je Cankar kandidiral za socialističnega poslanca, kljub temu so bili in še so Slovenci vseh teh trideset let, pisali so in govorili slovensko — in še toliko so se |N>trudili ti falotje, da pišejo bolj šo slovenščino kot ves "gang" ultraslovenskih klerikalnih zastavonoš v tej deželi skupaj! — niso prodali ali spačili svojih slovenskih imen za skledo ameriške leče, niti se niso nikdar In-serirali za "Austrians" (kot so katoliški rojaki vabili v St. Joseph Austrian church!)! Kje Je ostala odpoved alovenaki narodnosti?
Citamo, da so slovenski fajmoštri na Koro-škem urgirali svoje farane. naj glasujejo "Ja" za Hitlerja po zgledu dunajskega nadškofa in kardinala Innitzerja. To arveda ni nič slabega — saj Je taiija pn*vidnost Uko velevala! — ampak, če ao socialiati pri koro*kem plebiscitu glasovali za republiko namesto za monarhijo, je bil to strahovit zločin. Dokler je slovenski katolicizem hlapčeval in delal pasjeponltne poklo-ne cesarskim božjemiloatnikom na Dunaju, je bilo vae v redu. Slovenski s«a iajisti niso tega nikdar delali, vzlir temu veljajo pri največjih hlaprih pod solncem za "tadajalce avoje narodnosti r — Hlapci |ia ao grozno kaanl. To Je te stara veat. Izmlaliti bi ai morali kaj novega, če rta m i ■ 11 jo. da l/odo koga potagmli
nje čase skoro dnevno priobčajo v Prosveti, zlasti pa v dopisih; ki prihajajo od naAega velikega modrijana iz metropoli. V Prosveti z dne 23. marca modrijan poroča, da je zadnjič na društveni seji član predlagal, naj se pošlje protest proti gotovim dopisom in da je gotovo ime^v mislih njegove dopise. "On stoji na nasprotni strani plota. Dasi je državljan, vsaj mislim, da Je, vendar mu še ni znana ustava Zedinjenih držav." Tako piše modrijan. Rad bi čital modrija-nove dopise pred no so v uredništvu urejeni, pa se bi morda tudi jaz naučil malo bolj« pisati, ter sem skoro ie pozabil, kajti c malokdaj pišem.
Kar se tiče protesta, naj povem, da član ni predlagal, naj se pošlje protest proti gotovim do-pisomv4*iMW da bi druitvo pod-vzelo korake in preiskalo, če so opisi take vsebine res škodljivi organizaciji ali ne. Po mnenju člana so škodljivi, Sel« potem bi poslalo protest glavnemu odboru in uredništvu Prosvete proti gotovim dopisnikom. Dopisi sami na sebi so nedolžni in Je škoda proti njim protestirati. Član tudi ni mislil, da bi modrijanu vzel svpbodo izražanja <v Prosveti ali kje drugje. Mislil Je le Jn še misli, da dopisi, ki so priob-čeni v delavskem listu Prosveti, bi morali biti bolj dostojni iti poduči j Ivi za nas nevedneže, da se bi iz njih kaj dobrega naučili, kar bi bilo v korist vsega zatiranega delavstva. Rdi no to je mislil In nič drugega. V mislih je mel modrijanove in druge dopise, ki so podobni njegovim. Član ne ve, katero stran ima on v mislih, da bi mu odgovoril in po-asnil, kje stoji Član misli, da delavski "plot" ima samo eno stran, in ta je delavska stran. Ker pa se dosedaj član še ni prepričal, katera stran je resnično delavska, še vedno čaka, da bo Iz modrijanovih dopisov spoznal, katera je ta stran. Toda, žalibo-že, ne kaže, da se bi iz njegovih dopisov kaj naučil. In ko bo član po svojem najboljšem prepričanju spoznal, katera stran je re: delavska, bo stal na tisti strni pa naj si bo ta ali ona stran.
Modrijan pravi, "dasi je član td. Član ima v hiši štiri knjig v katerih je ustava in jo je pro učeval morda večkrat kot mo drijan. Torej je članu nekoliko znana tudi ustava Zedinjenih držav. Saj nismo taki butci kot modrijan misli. Član ni nikomur branil, da ne sme pisati in se svobodno izražati, kajti član je že na svoji grbi poskusil, kaj pomeni, kjer nI svobode, medtem ko modrijan še nI, torej tudi ne ve kaj je svoboda. Modrijan naj. ve tudi to, da je svoboda tudi za čitatelje In naročnike; če ne bo naročnikov, ne bo tydi čltate-Ijev, če pa ne bo obojih, ne bo tudi delavskega lista Prosvete. Vem, da bo rekel: glej ga, komaj čaka, da list Prosveta propade, ampak član dobro ve, da zaradi enega vesla se čoln ne u-stavi.
Modrijana bi rad vprašal, ali so mu znana pravila SNPJ, ki mu bi morala biti, posebno še o izrednih sejah, kako se skllče-Jo, kdo mora biti obveščen in po kakšni poti? Menda ne na način, da se pošljejo dvajsetim članom dopisnice, na katerih je rečeno,
prezre. Na to modrijanovo vabilo se udeleži sestanka pri bližno do trideset članov, katerim modrijan pojasni, zakaj je bil »estanek-seja poklican. Nato se eden teh oglasi in prosi pojasnila, če je to sestanek, seja ali sploh kaj je, modrijan pa mu p<>-jasni, da je vseeno. Ti navsoči, med njimi tudi eden iz višje instanc«, pravijo in tako določijo, naj upošteva pravila in sejo-se-stanek skliče tako, kakor določajo pravila, drugače pa ne. Da ni v pravilih omenjen sestanek, ni krivda dopisn|p tega dopisi, ker jih on ni pomagal sestavljati, temveč modrijan. Ne vem, kje je bil modrijen takrat, da ni sestanek vključen v pravilih, kajti če bi bil, bi bilo vse dobro. Gotovo je sestavljal svoje po-ddučljive dopise, katere sedaj skoro dnevno priobčuje v delavskem listu Prosveti.
Pri slovenski sekciji unije UAWA št. 46 (Fisher Body) so malo bolj demokratični. Tam ne računajo nobenega asesmenta, in če katerega člana prezrejo, da ga ne povabijo na sestanek-«e-jo, se vsaj jeziti ne more, iker nič ne plačuje. Je popolnoma prostovoljna organizacija, nihče nU kogar ne sili, da je njen član; kdor je njen član, je postal član po svojem lastnem nagibu. In vsi delavci, slovenski in drugi, ki so Člani unije, so vedno dobrodošli. Toliko o tej sekciji, ker se je modrijan že večkrat vanjo obregnil in »podtaknil.
Kadar bo modrijan vse to vedel v zavesti, da le on ve, a drugi ne, ker to je malenikost, da se zve, napram ustavi Zdruionih držav, potem too šele lahko drugim članom in naročnikom rekel, da jim ni znana ustava Združenih držav. S tem je pokazal, kako malo so mu znana pravila SNPJ, kam šele ustava U. S. A. Tudi nj«mu n« bi škodilo, ako bi malo v«č vedel o ustavah in se po njih ravnal.
Tega dopisa nisem napisal z namenom, da bi škodoval kateremukoli članu, listu ali organizaciji, pač pa le z namenom, da pokažem članstvu in naročnikom, kdo je tisti, ki drugače govori, piše in uči, kot pa dela.
Končno, ko to pišem, se mi vseeno težko vidi, da moram to pisati, če že pišem, zakaj ne bi rajši napisal kaj bolj koristnega v drugem smislu, koristno pa je končno tudi to. če bom uvidel, da je kakšen stvaren dopis za modrijana umesten, se bom v našem priljubljenem listu Se o-glasll, Č« ne, pa ostani pozdrav-jeno vse zavedno članstvo SNPJ in naročniki Prosvete, z te-Ijo, da se bodo dopisniki poboljšali in prišli k zdravi pameti, da ostanem še dolgoletni naročnik Prosvete.
Joaeph Pugelj, 53.
PONDEUEK. 25^Apptt ^
Stavkarjl, kl mo zasedli elektrarne Con«umere Power Co. v Michiganu, ko je kompanija odklonila obnovitev pogodbe.
bila spet kolekta v proslavo tretje obletnice Napreja, ki bo izšel v povečanem obsegu. Tu je šlo za oglas, za katerega se je pobiralo s klobukom. Nabrali so $2.08, nakar je tajnik dodal 2c, da je bilo $2.06. Ne vem čemu toliko naklonjenosti Napreju, dasi podpira le komuniste? In zakaj se člani ne udeležujejo rednih mesečnih sej? Zato, ker komunisti, kakor hitro vidijo, da je dobra udeležba, pazijo, da se oglasi eden njihov« trojice s predlogom, da se kolekta za tq ali ono, nikdar pa za to, kar bi koristilo jednoti ali Prosveti, ki je članska last. Kolikor poznam Vitkoviča, mj je dobro znano, da on leta 1937 ni bil ameriški državljan, ko je vstopil v jecjnoto* Vse to je resnica. Kaj naj storim, dragi sobrat?"
Priznati moram, da kot predsedniku društva 63 SNPJ (smatra se me za gl. odbornika, dasi je veliko nevoščljivosti radi tega mandata) mi ni bilo mogoče to preprečiti niti pri lastnem društvu št. 53! Tudi pri nas se bo dal oglas Napreju. To je tisti Naprej, ki me je hotel vtopiti v žlici vode. Na seji društva 53 je bilo približno 70 članov in le 17 naprejevcev je glasovalo za, to je, da se da $2 za oglas, proti pa 7, medtem ko so ostali držali roke v žepih; in to člani, od katerih ne bi mogel kaj takega pričakovati. Ampak radi božjega miru saj veste. Torej kaj naj storim jaz sam edini gl. odbornik, ki si upa priti na dan?
Cas je, da se vsi vi bratje vsepovsod pri drugih društvih pri-čnete dramiti. Pridite na dan, da se bodo oglašali in povedali svoje mnenje tudi drugi gl. odborniki. To je, da bodo povedali, če so ali niso za pittsburški Naprej, ali so za to, da gremo mi s Chicago naprej!
Gori omenjeno pismo ni edino, Imam še drugega, ki mi pove, da
Tako delajo! Cleveland, O. — Nameraval
se m *v saj začasno prenehati s poročili, pa ne gre in ne gre. Ko sem se danes zvečer vrnil z dela, me je Čakalo pismo člana društva 118 SNPJ iz Pittsburgha (Njegovega imena ne bom objavil, ker menda ne želi in tudi noče prepira v društvu, trdi pa, da Je tako kakor piše.) On piše:
"Povem vam to, kar se mi pr društvu 118 SNPJ zdi narobe. Na redni seji 10. aprila t. 1. j«
Kot se sliši in bere, bi gospodje najrajši videli, da nas ne bi bilo, ker tako rekoč "vzamemo zastonj", kajti stari smo postal, in nikdar nismo nič (?) profita naredili, pa smo sedaj odveč.
Zadnjič sem videl v nekem 1 stu članek z naslovom Wh«t size heaven ? Potem našteva člankar, koliko štirijaških milj in kubičnih čevljev je vsaka sobana velika. Prišel je do števila, da bi nebesa imela vsega skupaj nič manj ko 227,167,333 sob na kubično miljo. Tisti nebesomerec je bil neki rev. Pettigrew. Well, iz tega se kaj lahko razvidi, da je tam gori" tudi za nas dovolj prostora, zato nam ni treba u-bupavati niti take budalosti nebesih za resnico vzeti. Kar najbolj potrebujemo, je seveda izo brazba, znanje in resnico.
Naslednje se je zgodilo pred 50 leti. Blizu mojega rojstnega kraja, v sosedni fari, sta dve va si z začetno črko V. Neko pomlad se je neki deček igral z ma čicami. Skozi vas jo primaha on-dotni župnik G. in dečka obgo vori: "No, fantek, ali imaš mucke?" Deček: "Da, pa so tako majčkene, da še nič ne vidijo, so katoliške." Par tednov pozneje spet primaha župnik skozi vas za njim pa majhen psiček. Spet se je deček kratkočasil z mladimi mačkami in zopet ga je faj mošter nagovoril: "No, fantek ali imaš še tiste mucke?" Deček: "Ja, stric, pa niso več katoliške — že vidijo!" Potem pa so mu oči ostale na fajmo-štrovem spremljevalcu in ga vpraša: "Stric, ali je tisti pes vaš?" Faj mošter: "Da, moj je." Deček se postavi pokonci m se odreže: "Prmejduš, al' je lep!" Župnik je obstrmel, pozneje pa pravil prvemu vaščanu, ki ga je srečal, kar je strašnega reke deček. Vaščan mu je pojasnil, da so tega krivi odrasli fantje, k gredo po svetu in tako govorijo,
je čas, da se pričnete dramiti. Vilko se vrnejo, otroci jih pa sliši-fantje tam v Chicagu, povejte jo.
enkrat kje ste? Koliko časa boste dopuščali ta teror med članstvom?! Govorite! Izrazite se za ali proti. Ako ste v večini za Vit-kovičev Naprej, bo okej z menoj. Večina zmaga. Ampak Člani hočejo to vedeti, da bodo vedeli, kje se neha njihova meja!
In kaj so še delali ti naprejev-cl? Nalagali so tajnika, ker so se bali, da ne bo poslal oglasa. Nič se ne bojte, mi se bomo pokorili večini glasov kot društveni odborniki! Tista ženska, ki je tudi tirjala, naj pa rajši plača Proletarcu, kar mu dolguje, potem pa se naj le t »rja za Naprej. Ampuk delo mora biti prej izvršeno. Proietarčevo je bilo, zate, plačajte, kadar pa bo Naprejevo, bomo tudi plačali, ako bo tako kakor mora biti, drugače pa ne bo plače.
Frank Barbič, 53.
vom poroča, toliko In toliko le-letniAkih voaov premoga je Šlo ia Kansasa. pa ne pove, da ga je nakopala parna lopata v prid par debeluhov.
V drugem razredu ao relifarji
------3- i« Pur dni dela v tednu, zadnji p«
Obrambna enota ob prntlleUlafc«« top« na ohreiju kijalialltue smo — saj veat«. ker nismo avo-
I je sreče kovači — mi starine.
Kdo naj vaem tint reže? Frontenar. Kana. — Prosveto : vselej težko pričakujem zato, ker prinaša zanimivo čtivo. Seveda je nemogoče, da bi vse zadovoljila. Uko ne bo vseh zadovoljil tudi moj dopis. Glavno je, da ae pošteno dela in skuša naj-
bolše storiti.	| krožne federacije SN1»J! To je
•Pri nas je dela bolj malo, zato i« jtak praznik zavednih delav-pa j« malo tudi drugih reči. Ru-'cev. In kateri še ne poznate glav-darji, kolikor jih je, gredo par- nega urednika Prosvete, se bo-krat v tednu v rov se umazat. ste lahko sami prepričali, da ni potem pa doma renUčijo. Tukaj- taka strašna zverina kot ga ne-šnji list H. L. pa dan za dne- kateri slikajo, na primer tistf
Prihodnjo nedeljo je bila nevihta z besedno točo v cerkvi, kakšno pohujšanje prinašajo ti sti, ki gredo po svetu. Da, ampak kakšno zaslepljenost pa prinašajo tisti, ki se izšolajo le v svojo korist? O tem se bi lahko mnogo napiealo, pa naj zadoatuje.
Najbolj me veseli, ko berem v Prosveti dopise naših rojakinj, ki se udejstvujejo v delavskem gibanju. Kajti mati je tista ose ba, ki postavi človeka Uko rekoč na noge in ga vzgoji v naprednem duhu, ako ima sama dovolj temeljnega znanja o res niči v življenju, da je ne morejo zavesti temne sile.
Raš za tem grmom pa tiči zajec. Naj omenim, da sem imel že večkrat s kakšnim modrim Sa lomonom polemiko, ker se hoče ženam kratiti enakopravnost. Moje priporočilo je, da naj sf bo omožena ali neomožena, koraj žno naj gre naprej po poti resnice in napredka. Katere so dovolj sposobne, naj se potrudijo s sodelovanjem. da se sedanji krivični red predrugači.
H koncu pa še tole: Od nas do Vala ni velika razdalja, zato pa dne 30. aprila vsi na slavnost o-
Ob mejah življenja
V neznatnih sestavnih enoUh vs<ya ? v v starvicah, nahajamo beljakovinsko snov*? ko imenovano živ ali protoplazmo, v kateri vršijo presnove, ki so podlaga snovnemu d! gajanju življenja. Doslej »o menili, da Je, ohranitev tega življenskega dogajanja r! trebno neko določeno telčočinasto stanje r U pred daljšim časom je sicer berlinski J iskovalee Enderlein trdil, da si neki bakteri »ki trosi ohranijo sposobnost do življenja^i potem, če jih segrejemo na 310 stopinj Ci zija in da si moramo to razlagati edino n» i način, da si v teh trosih zamišljamo neko ho beljakovino". Toda pod besedo "tjVa m amo si predstavljali navzlic temu neko bo ali manj tekočo snov.
Toda najnovejše raziskave kažejo, da i mor« živa substanca pod določenimi pogoji p javiti tudi v kristalni obliki, in lahko si m slimo, kakšen silen načelni pomen bi mo® imeti to dejstvo.
Rateiskovfeitje tako imenovanih "vitusn bolezni" je dalo povod za te prevratne ugot vitve. To so nalezljive bolezni, ki jih ne povzr čajo bakterije, temveč po večini neviden b lezenski strup ali virus. Črne koze, otroi paraliza, steklina, ošpic«, bolezen papig, pW ljevka in slinavka spadajo poleg drugih k t« boleznim. Ameriškemu k«miku Stanleyu Rockefellerjevega zavoda v Princetonu j« i spelo, da je iz tobačnih rastlin, ki so boleha za kakšno virusno bolezen, izločil bolezem strup v kristalni obliki. V U namen je zml nič manj nego pet ton zaledenelih, bolnih t bačnih listov in po raznih kemičnih postopk je dosegel neznatno količino čistih kristak ki so se izkazali za ailno kužne. Zavoljo popi ne sigurnosti j« ie kristale še desetkrat z poredoma raztopil in jih isto tolikokrat na n vo kristaliziral. Toda kristali niso pri t« spremenili niti svojJh kemičnih, niti svoj fizikalnih lastnosti, svojo kužnost pa so ohr nffi kakor prej. Poskusi z bolezenskimi str pi drugih rastlinskih virusnih bolezni so SU leyeva dognanja potrdili. Danes ni več mog če dvomiti, da bi se bolezenski virusi ne dj pridelovati v obliki kristalnih beljakovin.
To je spoznanje Jci sega daleč preko okvi raziskovanja virusov. Kajti, da gre pri nezm nih povzročiteljih virusnih bolezni za živa I tja, je več nego gola teorija. Pri virusih, jih je mogoče opazovati z današnjimi najmo nejšimi drobnogledi, so ugotovili vrhu vm| da se množijo na isti način kakor običajni b cili. Ce je pa tako, tedaj morajo svoje nazii nje o bistvu življenja popolnoma spremeni To, kar imenujemo življenje, je po dosedanji naziranju vezano na stanice in se izraža s pr snovo ter množitvijo, pa čeprav se ti poji odigravajo v najpreprostejših oblikah. Za ki stalna telesa Ukšno pojmovanje pa ne vel več — in vendar je znanost odkrila snovi, bi jih morali zavoljo njih kristalne obli smatrati prav za prav za nežive, a se v živ« organizmu silovito množijo, prihajajo v m različnejše organe, povzročajo tam doloe« bolezenske pojave in povzročajo po svojem pi nosu na druga bitja iste vrste tudi iste bo ženske pojave!
To je tako, kakor da bi se tu odpirala no vrata, ki vodijo od neživega k živemu. Na«U cela vrsta vprašanj, ki postavljajo ves probh življenja na jjbpolnoma novo podlago. Ali nw živa snov sprejeti kristalno obliko? Ali me v tej kristalni obliki "prespati" velike do in prehajati tako od svetovnega telesa do # tovnega telesa? Ali pa so takšne snovi, ka se nam kažejo sedaj v kristalnih bolezenM strupih, morda le predhodnice žive substii njena "pnedstamična" (precelularna) «vUj »ka oblika? In v katerem trenutku «e i i« molekulov stvori dihajoč organizem, ki io brezpogojno potrebne lastnosti življenj*. P< snovo in delitev?
Kakor Trnjulčica spi življenje v predn* virusnih kristalih, a če dospejo po nekem h ljučju v organizem, ki jim je določen u stitelja", jih sUnični sok gostitelja P^ pravo življenje. Kristali dobe novo obliko, p čnejo "dihati" in se delijo, iz "mrtve** ■ stala nasUne trenutno droben nositelj nja, ki je opremljen z vsem, kar nam velji lastnost življenja. To je odgovor, ki rt ?» re dati znanost na podlagi SUnleyevih ib 1 gih poskusov. Koliko bo mogel U odgoj°M veljatf, bodo pokazale nadaljne ruM*"' če obvelja v tej obliki, tedaj se bo m<*» stoletje ponujati s tem. da je prodrlo že u» zadnjih skrivnosti življenja, ki jih mo* voski duh še odgrniti.
Po razpravi dr. G. Venzmerjs-4
Pred dvajsetimi leti
(Iz Prosvete z dne 25. spnla
OL i« m
Domače vrnil V Stauntonu.
klubi
stric iz coloradskih hribov.
Frank Krajnel. 27.
AH sU le naro.MI1 Promto ali Mladinski list uro jem« prijatelju edini dar trajne vrednoutt kl ga ali aorodniku v domovino? T« jt ta mal denar lahko jmAljete svoj
tdrla v prostore slov. socialistične*«i * vse razbila ter uničila. Drhal jo tudi rojaka M. Gaberščka in ga je zunaj tepla. Policija ni "mbgla najti Kriv
i W^
Delavske veatl. Stavka rudsrjev \ niji je bila zaključena in 2000 rudsrr vrnilo na delo.
«
vojna. Angleške bojn. mlšča v Belgiji, ki so v nem
Svetovna
padle prisUnlšča » — kah, da usUvijo podmorske napa*
SovjeUka Rusija.
so invadirale Krim.
Nemške čete r


Vesti iz Jugoslavije
. •j.itM*""""*1*'!:"^
i uri Poljčanah je - "r „vl„„ mlad fant
Vjgsttzt:
kovancu, ker
'Sh 10 dinarskih b.n-
M nasldcan kovai ob na-S _ ponarejen. Potejugo-',„■ fant takoj potegnil iz
Sproti Boga.ki Slati
■ritvi j« 'ant ian"J ^ pr vi denar, plača in nag o
0 h trgovine, sedel na kolo
Trgovec je o stvari obvesti. Lanske orožnike, ki so se kar "Uobilom odpeljali za fan-b- V Podplatu so ga dohiteli aretirali. Bilje to 24 letni po-|Ekov sin Rudolf Dreo iz L pri Laporju. Fantje skra-kjil, da bi bil imel kaj oprav-, ponarejenimi kovači, ko pa mu dokazali, da je bil res on trgovcu Sketu s ponareje-kovadem, je fant priznal, da tkti kovanec v strahu vrgel o*. Dobil pa ga je doma, kjefl egov brat poizkuša ponareja denar. Fanta so orožniki vze-v uto in se odpeljali z njim [očno in tam napravili v Dre-hifli preiskavo. Našli so celo ivnico s kalupi in zlitino za _arejanje kovancev. Posel je ifcval 25 letni Maks Dreo, ki dejanje priznal in povedal, da aradi brezposelnosti prišel na \, da bi ponarejal kovance, pa se mu posrečili in ni Hvil v promet nobenega. Brat vzel ponarejen kovanec brez jove vednosti. Rudolf je tO ma! in navedel v svoje opra-ilo k to, da je pred tednom al, koliko kovancev ima brat, gaje prijela zavist in mu'jih uj odnesel — pri tem pa sam t pokopal. Oba brata so orož-odvedli v zapore, sdedena vlomilska in tatin-druiba. — V Kranju in o-ici je bilo zadnje mesece izvr-ife mnogo vlomov in tatvin, napor orožnikov, da bi vlo-ee izsledili, je ostal zaman, li zdaj vlomilske družbe niso Bdili orožniki, ampak je stvar hčerka vlomilskega pogla-ji Bil je to predilec in tkalec ranjski tovarni "Jugobruma", letni Franc Medved. Njegova »a hčerka je 'padla v oči' Iju-l ker je bila vedno v svile-cblekah in se je tej družini i dobro godilo. To je postalo jivo. Hčerka ae je tudi hva-da imajo doma še mnogo 1 in da bo imela že lepše oble-Soaedje so postali pozorni in »tyar prijavili orožnikom. Ti ttli k Medvedu, ki pa je vse ka| in mirno gledal, kako o-preiskujejo stanovanje. » niso ničesar, le dva ra-laparata. To se jim je zde-■udna, Medved pa je zadel da je drugi radijski N kupil v Ljubljani v neki km«iu nato pa, da ga je "« nekega nčznanca. Žarama protislovja so Medveda orožniki s sabo, poklicalo Jereba z Gorenje Save, jebil pred kratkim u-"b radijski aparat. Ta je iz-je Švedov aparat Kraja je bila s tem do-
t^JV0 orožnik* znova ^ Medvedovo stanovanje
& n?,deakami na
l K"* P^grinjal, ki
*	odnesel is to-
* »"> "Po-len, dal*
Jj> ukradel v tr-
j k, m "Bat'»". >«*or
.	ki ga jc fldne.
I™'"* trgovine. Ob tej
priznal in po-
*	natan-
P*** svak
(Izvirna poračila ts JufMlavija.)
Požar. — Posestniku Haupt-manu Jožetu v St. Vidu na Dolenjskem je ogenj uničil gospodarsko poslopje in kozolec, ki sta pogorela do tal in ima posestnik precejšnjo škodo. Gasilci so sicer takoj prihiteli na kraj požara, toda v kapnicah je bilo premalo vode. Ce bi imeli v vasi vodovod, bi take nesreče bile redkejše.
Vlom v davčni urad v Višnji gori.—'Pred nekaj dnevi je neka vlomilska družba skušala vlomiti v davčni urad v Mokronogu, a so bili zadnji hip prepodeni, da so morali zbežati brez plena. Najbrže isti vlomilci so poskušali vlomiti v davčni urad v Višnji gori in načrt tudi dobro izvedli. Odnesli so nad 7000 din. Vlom so opazili danes, 8. aprila zjutraj, ko so prišli davčni nameščenci na delo in našli navr-tani obe blagajn j, odprte predale in vse akte razmetane. Iz e-
i
milj na uro), tako da bi trajala vožnja iz Trsta na Reko komaj 75 minut.
Aretacija. V bovških gorah so obmejni miličniki pred dnevi prijeli Italijana Deziderija Cavallir jft, ki je menda nameraval zbežati čez mejo. Odvedli so ga v Bovec in izročili tamkajšnjim karabinjerjem.
Goriški pokrajinski korpora-cijski »vet je na svoji seji 6. apr. obravnaval poleg drugih tekočih zadev tudi vprašanje mešanice moke za peko. Sklenil je, da mora biti v smislu občih določb primešanih čisti pšenični moki ali 10% koruzne moke ali pa po 5% moke iz manjvrednih vrst žita odločno stročnic in po 5% krompirjeve moke.
Cesto Rupa — Jelšane — St. Peter — Postojna bodo letos po^ pravili in močno izravnali. Odpravljeni bodo skoraj vsi večji ovinki, čeprav bo treba izkopati dolge zaseke v hrib. Cesta bo asfaltirana.
Po Krasu kmečki posestniki še zmerom zelo trebijo že zdaleka preredke gozdove. Les ima se-i daj svojo ceno in kmet rabi de-
Pariške posebnosti
Severni okraji Pariza so umazani in pusti. V njih vladata revščina in pomanjkanje. Tu je zbirališče tako imenovanih 'mau-1 figurice ali na videz brez\ redne vais garcons', kakor imenujejo slike. Doma vse to lepo popravi-Parižani svoje apaše. Po dolgih!jo, operejo in restavrirajo te»
lo; gospodinjo, s polno torbo ar-tlčok in korenja, kako baranta za staro uro. Vidiš tudi veščega starinarja iz sredine mesta, ti so šele tiči! Za malenkost kupijo kose stilnega pohištva, umazane
ne blagajne so odnesli ves denar nar. okolica Vodic je že vsa go-
v znesku 7030 din, druga blagaj na pa je bila prazna. Domnevajo, da je bil vlom izvršen pred polnočjo in da so se vlomilci pripeljali iz Ljubljane. 2e popoldne je pripeljal v mesto neki avto iz ljubljanske smeri, v njem sta bila dva moška in ena ženska. Najprej sta izstopila oba moška in odšla v mesto, ko sta se vrnila, je odšla ženska, moška pa sta se odpeljala. Ponoči se je avto spet vrnil in ustavil pred sodnim poslopjem, ker so opazili na cesti sledove. Vlomilci so morali po njivi do zadnje strani davčnega poslopja, vrgli tamkaj s kolom mrežo iz okna in v davčni pisarni navrtali prav strokovnjaško po tržaškem receptu obe blagajni. Nato so se z avtom odpeljali.. Tako domnevajo. O stvari je bi-a takoj obveščena ljubljanska policija in poslala tja daktilo-grafa, da posname morebitne od-;iske prstov na blagajni. Verjet-no.pa je, da vlomilci delali z ro-cavicami, ker strokovnjaški svedrovci se ne lotijo takega posla kar z golimi rokami.
Z dežele poročajo sploh o zmerom pogostejših vlomih v trgovine in pisarne. Tako je bilo vlomljeno pred nekaj dnevi v Zoro-vo trgovino na Brezovici in so tatovi odnesli manufaktuirnega n galanterijskega blaga za kakšnih 8 tisočakov. Prav tako so vlomili v trgovino Albine Omanove v Zg. Bitnju pri Stražiišču n odnesli raznega blaga za o-krog 4000 dinarjev I
katerih sta
ZnlT * dva Teti.
r	Ko ao bili vsi
• bili r
fctodrrt? 0r,ranWrani v
ta fc'
Bli v	'»'»ga shran-
ami 1*1 Primsko-
I Rožniki rea na-
•Jugobrune"
trgovin. Z a-
Pojasnjeni
*,fn» v Naba-
'"ma pri «e-
** * "adaljuje
W V" ,rm>H ti tato-1 ("imenike
'>l»ra u
* * <Wih
K> te rir,.l.
ra tftirij
iVr,
f',
IZ PRIMORJA
Rudnik v Kosezah pri Ilirski Bistrici nameravajo še to pomlad obnoviti. Celih 20 let je delo v njem počivalo. Sedaj nameravajo nadaljevati z njim v večjem obsegu. Kakor zatrjujejo, bo zaposlenih v rudniku okrog 500 ljudi. Pravijo tudi, da bo za rudnik zgrajena posebna električna centrala.
Motorni vlaki bodo s 1. majem pričeli voziti tudi na progah Trst—Reka in Trst—^Postojna. Pravijo, da bodo vozil po progi
la in pusta. Vsi vedo in se zave^ dajo, da si s tem sami sebi delajo škodo, ker le malo ljudi zasaj di svoje izseke z mladikami. Kmetje menijo, da bi jim bilo treba dati večje davčne olajšave in omogočiti, da bi na kah drug način zbrali potrebna sredstva za amortizacijo svojih dolgov. Na drugi strani pa se pojavlja zahteva, naj bi se sečnja s posebnimi ukrepi čim bolj omejila.
Lesna produkcija. V Julijski Krajini je bilo v času od 1. julija 1936 do 30. junija 1937 obdelanega 190.181 kub. metrov mehkega in 93,540 kub. metrov trdega lesa. Tako je znašala celotna produkcija obdelanega lesa 283.-720 kub. metrov. Nadalje so v deželi pripravili 1,911.700 st. drv in 181.550 st. oglja.	t
Ljudsko gibanje. V februarju je bilo v vsej Julijski Krajini rojenih 1729 ljudi, umrlo jih je 1291, priselilo se jiih je 3809, odselilo pa 2942. Prirastek prebivalstva je znašal 1305. Zanimivo je, da je v glavnih mestih dežele znašal ta prirastek 945, v ostalih krajih pa le 360 duš. Na* ravni prirastek, ki se poda iz razlike rojstnih in smrtnih primerov, pa je znašal za mesta komaj 65, za ostale kraje v deželi pa 373 ljudi, čeprav štejejo glavna pokrajinska mesta skupno (okrog 430.000) le za nekaj desettisoč prebivalcev manj od ostalih krajev (približno 460.-000) v deželi.
Zborovanje kobariških učiteljev. Po vsej Julijski Krajini se je zvrstilo v zadnjem času večje število učiteljskih zborovanj. Se posebno zanimivo je bilo zborovanje učiteljev iz Bovca, Koba-^ rida in Breginjo fter okoliških vasi. Prisostvovali so tudi zastopniki krajevnih oblasti in fašistične stranke. Kakor poroča "Popolo dl Trieste" je šolski nadzornik Dogllani na tem zborovanju opo&arjal učiteljstvo na njegove politične naloge in mu dajal podrobna navodila za vsakdanje delo v šoli In javnosti. Goriški šolski skrbnik dr. Borzelli-no je razvil podroben program za
in enoličnih ulicah vidiš kopice bledoličnih otrok, kako se igrajo na ulici med švigajočimi avtomobili in ogromnimi normand-akimi konji. Zasmili se ti ta de-ca, ki najbrže še nikoli ni videla zelenih poljan in ki pozna kra-vye in ovce ter toliko drugih lepih stvari le iz šolskih kujig.
Tu so tudi velike mestne klavnice. "Bistroji", kakor po domaČe imenujejo tipične francoske lokale, mešanico med našimi kavarnami in avtomatskimi bufeji, so polni koščatih mož v krvavih mesarskih predpasnikih, 8kozi te okraje se vleče kanal, ki se izliva v Seino. Umazana voda, stavbe starih skladišč in dolge vrste ladij ter vlačilcev aamo še poudarjajo zapuščenost; zdi se ti, da nisi v mestu lepote in luči, marveč da doživljaš žalostne strani kakega ameriškega romala Uptona Sinclairja. .
Vendar tudi ta del mesta ni brez svoje posebnosti. Vsako soboto je tu trg za starine, ki ga že dolgo čaaa nazivajo "Marche aux Puces". Ime je dobil po bolhah, ker si skoraj gotov, da se fe bo prijela kaka poskočica, če boš dolgo ogledoval razstavljeno robo.
Tu dobiš vse mogoče reči. Stari čevlji, pozlačeni stoli v stilu, ukradeni verjetno iz kakega gradu, ruske ikone, ki so jih emigranti v stiski prodali, stare fotografije in reprodukcije, kopice ur, dragocene porcelanske figurice, ki jih poznavalec spozna po znamki tovarne, prigodnl prodajalec pa niti ne ve, kaj prodaja za smešne cene, vse to je razmetano po tleh in stolih. Revščina, revščina ...
Med izpitimi obrazi prodajalcev vidiš dekline v copatah, aamo majhno število izmed 260,-000 kakor pravijo, da jih je. Fantiča, ki je prišel kupovat ko-
Koroiki drobiž
proti Reki g prav veliko brzino sodelovanje šole in fašističnih po 90 km na uro (približno 60'mladinskih organizacij.
Celovec, 8. aprila. — Na posestvu zavednega koroškega Slovenca Antona Grila, p. d. Jegarta na Plaznici, raste svojevrstna smreka, ki požene na leto 2 metra dolge poganjke na vejah. Okrajno glavarstvo v Ve-likovcu je to smreko postavilo bile
pod zaščito naruvnih posebnosti.
V	2itari vasi je pogorelo Dro-beževo gospodarsko poslopje. Zgoreli so vsi stroji in druge naprave. Škodo cenijo na 50,000 šilingov (450,000 din).
Slovenski požarni brambl v St. Jakobu v Rožu je oblast zopet dovolila pravico gašenja.
Ob priliki obiska kancelarja Hitlerja v Celovcu so nameravali korakati v častnem sprevodu tudi bivši "obrambni bojevniki" iz koroških bojev, vendar pa do tega ni prišlo.
V	zadnjem Času je iz poročil celovških listov izpadel izraz "windiach" in "die VViruiischen."
Za glasovanje 10. aprila je izšla posebna izdaja "Koroškega Slovenca" v nakladi 10,000 izvodov.
prodajo z velikim dobičkom vnetim zbiralcem in snobskim Angležem.
Na Elizejskih poljanah, najlepši aveniji svota, tik poleg palače predsednika republike, imu-jo ob četrtkih in nedeljah svoj trg filatelisti. V Parizu je neverjetno veliko trgovin z znamka mi. Revnejši trgovci oprtijo svoje dragocenosti na kolesa ali o-troške vozičke ter razlože knjige in lepenke po stolih. Poleg pravih starcev je tu zelo veliko žensk, ki prodajajo znamke številnim prigodnim kupcem ln lovcem na redkosti.
Mladina pa kakor pri nas. Tam ob kostanju stoje trije nadobud-neži ter Štejejo solde in franke, če jim je še dovolj ostalo, da se odpeljejo z Mčtrom domov. Ce ni zadosti, te bodo hitro naprosili, da jim dodaš primanjkljaj. Temu pravijo Francozi "se d6-
brouiller," znati si' pomagati. *
Včeraj na Montmartru, danes v študentovskem kvartu, jutri na Montparnassu, vsak dan drugje se zbirajo ob lepem vremenu priložnostni "umetniki," sll-kurji in kiparji. Postavijo stojala in obesijo po njih svoje "u-metnine". Ne rečemo, da ne najdeš včasi tudi kakšne dobre reči vmes, vendar ao v glavnem slike za široko publiko.. Na primer: na viharnem morju jadrnica, nočni prizor; iz konca na ladji te bode v oči luč, vsa slika je modro pobarvana, kot da bi bila padla v plavilo. Tri sto do 400 frankov. Primaha jo deželan, stara devica, verižnik, ki mogoče prodaja orožje v Španijo nu obe strani. Navdušeni so: veseli so vsi, "umetnik" jc dnnes naredil dober posel, oni trije pa s slikami pod roko zadovoljni odhajajo. •
•
Francozi so strašni ljubitelji knjig. Nekateri so izgubili celo premoženje z naktfyovanjem raznih dragocenosti. Izgubili? Težko je izreči to besedo, kajti kdor se le malo zanima za pisano besedo, ve, kakšne užitke pripravljajo jedila z duhovne mize!
Parižani Imajo tudi prilike dovolj, da "podležejo izkušnja-vam". Nekaj Je knjigarn, ki so ustanovljene v začetku 8.
stoletja, pa še danes obstojajo. Najbolj znani so "bouqulnlstl", prodajalci starih knjig. Vzdolž Seine, v dolžlr)! ,nekaj kllom**-trov, ima okoli 300 prodajalcev lesene zaboje, v katerih so zložene knjige. Vsi imajo posebno dovoljenje občine ln vsi plačujejo davke kot vsak drugI trgovec.
Prvi bukunlstl so se pojavili 1. 1614. Poseben privilegij so dobili 20. Jan. lfl£9. pri mostu St. Mlchel, v študentovskem kvartu, so prodajali študentom knjige. Od takrat pa do danes prodajajo na latem mestu knjige često od očeta na sina. Imajo xlrejeno, kaj kdo prodaja. Nekateri imajo na policalh romane, drugi politične spise, tretji mu-zikalije, Četrti poezijo, P«tl stare
Slika kaže španakega lojaliata v momentu, ko ga je zadela fašistična krogla, in njegove tovariše na aragonaki fronti.
geografske karte in umetniške reprodukcije. V vseh jezikih: a-rabske, niponske, židovske in ruske knjige često opaziš. In vse to po nizkih cenah.
Bukinisti imajo svoje prijatelje pa tudi sovražnike. V sredi 17. st. si Je na primer pisatelj po imenu Catherinot delal reklamo na ta način, da ju avoje knjige skrivaj podtikal bukinistom v zaboje. Akademik Xavier Mau-rier pa ni mogel videti, da se njegova dela vlačijo po umuzanih predalih ter jih zato odkupoval.
S prodajo starih knjig se ba-vijo tudi drugi atarlnarji v me-stu. Ti so za ljubitelja knjig mnogo zanimivejši. Pisatelji o-bičajno kritikom poklanjajo knji-ge. Le-ti jih često neratfrezane prodajo svojemu starinarju za nekaj frankov. Tako ai lahko v nekaj dneh, potem ko je knjiga izšla iz tiska, nabaviš popolnoma novo knjigo za polovično ceno. Se celo več je vredna, ker pisatelji "svojim dragim kritikom" navadno "v znak hvalež-nosti" knjigo s podpisom podarijo, Ti kritiki pa so dokaj nehvaležni: svoje ime izrežejo in prodajo avtorjev |>odpfa a posvetilom in neprečitano knjigo vred.	— Rr.
Družba grozi s premestitvijo tovarn
Avtni delavci v Flintu •e vrnili na delo
Stavka železničarjev v Columbusu
Delavski department posegel v konflikt
Detroit, Mlch., 23. apr. — Av-tjui unija je okliculn stavko v osmih tovarnah Bohn Alumi-num A Brusa Co. v znak protesta, ker se kompanija ne drži določb sklenjene pogodbe. P. A. Markey, podpredsednik družbe, je nato zapreti! s premestitvijo tovarn.
Fllnt, Mlch.,.23. apr.—FIsher Body Co., podružnic« korimru-cije General Motors, je obnovila obrat v tovarnah, ki ao bile več dni zaprte, in okrog 3700 delavcev se je vrnilo na delo. Kompanija je zaprla tovarne, ko so jih člani avtne unije pričeli piketirati, da tako prisilijo delavce v plačevanje unijsklh prispevkov. Na ukaz Homerja Martina, predsednika unije združenih avtnih delavcev, kl ga je Izdal j Rite m, ko je kompanija izjavila, da bodo tovarne zaprte, dokler ne bo krajevna unija od-poklicala piketov, Je bilo pikotl-ranje ustavljeno.
Columbtis. O. — (FP) — Pro met cestne železnico Je bil stavljen popolnoma, ko so član unije Amalgamated Assn. of Street & Electric Ralways Em ployes zastavkall. Niti en voz se ni premaknil.
Zupan Myron B. Gessaman Je odklonil policijsko protekcijo stavkokttzom, ko Je Ben W Marr, predsednik Southern Ohio Electric Co. odbil zahtevo glede zvišanje mezde in zaprte delav niče In posredovanje. Zupan izjavil/da Je pripravljen poare dovatl, da se konflikt čimpre konča.
Stavka cestnih železničarjev je povzročila konfuzijo, ko je b promet po železnici ustavljen Sem Jc zdaj prišel John I. Con nor, član spravnega biroja federalnega delavskega departmen ta. Imel je Že več konferenc voditelji unije In kompanijsklm uradniki. Župan Gessaman je dejal, da ne la) )>od nobenimi o-kolnoatmi dopustil, da bi prišlo do sličnih spopadov kot pred ne kaj leti, ko so cestni železničar ji zastavkall. Takrat je bilo več ljudi ranjenih in povzročena ve lika škoda.	» <RJ
"Policijske protekclje ne <>om dal, dokler ne dobim zagotovile, da bo spor poravnan na miren način," Je rekel župan. "Arbitraža je Izhod," je dostavil.
John C. Oetreu, predsednik delavske federacije v Columbusu, je. Informiral župana* "da bo v interesu atavkarjev gledal, da vozova cestne železnice ne ImhIo o|H*rlrall stavkokazi."
Mlrhiganskl governer Frank Marpk? govori na ahodu, ki eo ga akliraie delavske organizacije v Detroita.
Boj zrn civilne svobod-scine v Jersey Cityju
(NadBlkna*)« • I, straat.) kupu policije in županu. Za zunanje javne shode ne dajejo dovoljenj; lastnikom dvoran |>a Je policija dala razumeti, da je la>-jje zanje, da Jih ne oddajo In drbgim "komunističnim" organizacijam.
Tudi ta Hurkittov poakus je bil del boja za svoImkIo govora. Z njin) vred Je bil aretiran tudi laadore Taub. Hurkitta je obtožila "nert|M>doboegn Vnašanja" in določila $1000 poroštva, Taube pa "nspada na policijo."
Japonci jačijo armado na Kitajskem
Nove čete odhajajo na centralno fronto
Tokio, 23. apr. — Uradno poročilo se glasi, da odhajajo nove japonske čete Iz Mandžurije na fronto v centralni Kitajski, kjur so Japonci utrpeli velike Izgube v bitkah s Kitajci v zadnjih tednih. Gibanje vojaških čet na široki podlagi Je prvo po več mesecih. V Toklju so se vršile vojaške parade, ko Je bila odrejena nova mobilizacija. Dasi vojno ministrstvo ne objavlja v Javnosti vesti o važnih milltarlstičnih načrtih, Je vseeno znano, da pošilja su|«aj najbolj Izvežbane vojake na Kitajsko.
Premier Fumlmaro Konoe, ki se je zapletel v konflikt i militaristi, In vojni minister general Hugijama sta se včeraj vrnila v Tokio. Premier si Je bil vzel oddih in prebil počitnice na deželi, vojni minister pa je dospel v glavno mesto po obisku vojnih front na Kitajskem.
Konoe je po svojem povratku Izjavil, ds spor med njegovo vlado In milltariati ne sme razburjati ljudstva, zaeno pa Ja Izrazil upanje, da bo konflikt kmalu likvidiran.
Jmetna ohranitev
vitalnih organov
Philadelplila, Pa„ 28. apr. — Poročilo, ki Je bilo predloženo na zboru Ameriškega fllozoflč-nega društva, pravi, ds v posebni shrambi, ki sla Jo izumila slovi!i ameriAki letalec Llnd-liergli in dr. A lezla Carrel, človeški In živa Ink I organi živijo In funkeionirajo Ze enajst let, Ce* 1)0*1 eks|M*rimenlov je bilo že is-ršenih z umetnim arcem. Te eksperimente je na /.lH»ru oplaal ir. Carrel. Dejal je, da bi bila trditev, da Je možna premestitev vitalnih organov v človeška t>!tja, ki Imajo olailele organe, prezgodnja. Tr<»ba bo še nada-Je eksperimentirali, toda doae-anJI ek«|M*rimenti ao te pokazali, da je bil narejen korak naprej.
Oba Je držala zaprta "Incommu-irado", I udi odvetnik nI mogel do njiju.
F. M. DOiTOJ * VSEJ i
Bratje Karamazovi
"Cuj, ti nesrečni, zavrženi človek! Ali me res ne rszumdi, da t« samo zato Ae nisem ubil, ker te hranim, da bo* jutri dajal odgovor pred so-diščem ? Bog vidi (Ivsn je vzdignil roko kvišku)—morda sem bil tudi jsz kriv, morda sem res imel tajno željo, da bi oče . . . umrl, tpda kol nem se U, da nisem bil toliko kriv, kakor ti misliš, in te morda vobče nisem izpodbujal. Ne, ne, nisem te izpodbujal! A vendar, sain bom pričal zoper sebe. še jutri, na sodišču, odločil sem set Vse bom povedal, vse. Toda pred sod-niki bova stala oba, ne samo jaz, ampak tudi t ! In karkoli bi ti govoril zoper mene pred sodiščem, karkoli bi pričal—sprejmem, ne bojim se te; sam bom vse potrdil! A tudi ti moraš priznati pred sodiščem! Moraš, moraš, skupaj poj-deva tja! Tako bodi!"
Ivan Je iagovoril te besede s slovesnim in odločnim glasom In ie po njegovem iskrečem se pogledu Je bilo videti, da bo res Uko.
"Bolni ste, vidim, prsv res da ste bolni. Oči imate vse rumene," je dejal Smerdjakov, a brez vsakega poemeha, še nekam sočutno Je bilo sli-
4<l^Skupaj pojdeva!" je ponovil Ivan. "In če ti ne pojdeš, bom vendar sam priznal."
Smerdjakov Je pomolčal, kakor da se zamiš-
,jt"Nič ne bo iz tega, tudi vi ne pojdete," je naposled razsodil, kakor da nI priciva.
"Ne razumeš me!" /e očitajoče vzkliknil Ivan.
"Preveč sram vas bo, če boste vse priznali zoper samega sebe. In razen tega bo zaman, čisto zaman, ko bom vendar jaz naravnost izrazil, da vam nisem nikoli povedal ničesar takega, ampak da ste ali iz nekakšne bolezni (in tako je tudi podoba), ali ps iz prevelikega sočutja s svojim bratom žrtvovali samega sebe, zoper mene pa ste si izmislili kaj vem kaj, ker ste me itak vse življenje imeli za nekakšno mu-šico, ne pa za človeka. Nu, in kdo vam bo verjel, nu, in kje hnate vsaj en edini dokaz?"
"Poslušaj, ta denar si mi pokazal zdaj seveda zato, da bi me prepričal."
Smerdjakov je vzel Izaka Širina z zavojčkom in ga polotil stran.
"Vzemite ta denar s seboj in odnesite ga," Je v zdi hull Smerdjakov.
"Seveda ga odnesem! A zakaj mi ga daješ, Če si ga zaradi njega ubil?" ga Je s silnim začudenjem pogledal Ivan.
"Prav nič ga ne potrebujem," je s tresočim se glasom rekel Smerdjakov in mahnlJ z roko. "Preje sem imel tako misel, da bi s tem denarjem pričel življenje v Moskvi ali še rajši v Inozemstvu, ta načrt sem imel, pred vsem zato, ker Je 'vse dovoljeno'. Tega ste me res vi učili, zakaj takrat ste mi pripovedovsli mnogo takih stvari: sakaj če ni neskončnega Boga, tedaj tudi ni nijtake kreposti in je tudi vobče potreba nI. To šte mi res razlagali. In tako sem naposled tudi spaenal."
"S svojo pametjo si prišel do tega?" Ivan se je krivo nasmehnil.
"Pod vašim vodstvom."
"In zdaj si jel po tem takem spet verovati v Boga, ker mi vračaš denar?"
"Ne, nisem," je zašepetal Smerdjakov.
"Zakaj mi ga pa vračaš?"
"PresUnlte le ... kaj bi to!" Je Smerdjakov spet mahnil s roko. "Saj ste vendsr takrat sami govorili, da je vse dovoljeno, a zdaj ste, ne vem sakaj. tudi vi Uko vznemirjeni? Celo naznanit se hočete iti .. . Toda iz tega ne bo nič! Ne poJdeU se naznanit!" je spet odločno ln prepričevalno napovedal Smerdjakov.
"Videl boš!" je izpregovoril Ivan.
'To ne more biti. Pametni ste zelo. Denar ljublu, to vem, ugled tudi ljubite, ker ste zelo ponosni, šensko lepoto ljubite nad vse, največ vam Je pa do tega, da bi živeli v miru in zadovoljstvu in se ne bi nikomur klanjali — to
vam je prvo. Ne boste si hoteli za zmerom pokvariti življenja s tem, da bi pred sodiščem vzeli Ukšno sramoto nase. Taki ste kakor FJo-dor Psvlovlč, izmed vseh otrok ste mu najbolj podobni, enako dušo imaU kakor oni."
"Nisi neumen," je osuplo rekel Ivan in kri mu je udarila v lice ; "prej sem mislil, da si neumen. Zdaj govoriš resno!" je pripomnil in mahoma pomeril Smerdjakova z nekakšnim novim pogledom.
"Iz same svoje ošsbnosti ste mislili, da sem neumen. Vzemite ta denar."
Ivan je vzel vse tri zavoje bankovcev in jih spravil v žep, ne da bi jih v kaj zavil.
"Jutri jih pokažem na sodišču," je dejal.
'Tam vam ne bo nihče verjel, saj imate denarja kakor smeti, sami svojega imate zdaj dovolj; ie škatulje ste ga vzeli in ste ga prinesli."
Ivan je vsUl.
"Ponovim ti, če te nisem ubil, te nisem samo zato, ker te potrebujem za jutri, zapomni si, ne pozabi!"
"Nu kaj, pa me ubijte. Ubijte me zdaj." je mahoma izpregovoril Smerdjakov in čudno pogledal Ivana. "Pa se tudi tega ne boete upali," je dodal in se grenko nasmehnil, "ničesar se ne boste upali, vi, nekdanji podjetni človek!"
"Do jutri!" Je viknil Ivan in se zganil, da bi odšel.
"Postojte . . . pokažite mi jih še enkrat."
Ivan je izvlekel bankovce in mu jih je pokazal. Smerdjakov jih je gledal kakih deset sekund.
"Nu, idite," je rekel nato in mahnil z roko. "Ivan Fjodorovič!" je zdajci spet kriknil za njim.
"Kaj še hočeš?" se je obrnil Ivan že med ho-
jo.
"Z Bogom!"
"Do svidenja jutri!" je spet viknil Ivan in odšel iz izbe.
Medlo je še vedno. Prve korake je napravil bistro, a zdajci se Je jel nekako opotekati. 'We-kaj telesnega bo," je pomielil in se nasmehnil. Kar nekakšna radost mu je sdaj napolnila du' šo. Brezmejno odločnost je sačutil v sebi: konec je bilo oklevanja, ki ga je tako strašno mučilo ves zadnji čae! Sklep Je bil storjen "in se ne bo več ispremenll", je pomislil ves srečen. A tisti mah se je adajci ob nekaj spoUknll in toliko da nI pal. Ko se je usUvll, je spoznal ob svojih nogah seljaka, ki ga je bil podrl na tla: ležal Je še vedno na letom kraju, ne da bi se zavedel ali ganil. Sneg mu je bil zametel skoro že ves obraz. Ivan ga je zdajci zgrabil in ga na hrbtu odvlekel s seboj. Ko je zagledal na desni v neki hišici luč, Je krenil tja, potrkal na oknih ce ter poprosil meščana, lastnika hišice, ki se mu je oglasil, naj mu pomore zavleči seljaka na policijeko stražnico, za kar mu je obljubil tri rublje.
Meščan se je odpravil in prišel verikaj. Ne bom podrobno opisoval, kako se je Ukrat Ivanu FJodorovlču posrečilo, da je dosegel cilj ln spravil seljaka na stražnico, z naročilom, naj ga takoj ogleda zdravnik, pri čemer je tudi tu radodarno založil "sa stroške". Povem samo toliko, da mu je vzela ta stvar spet malone uro časa. Toda Ivan Fjodorovič je odšel vea zadovoljen.
Njegove misli so se bile razgibale in jele delovati: "Ce bi ne bil storil Uko trdnega sklepa za Jutrišnji dan," je pomislil, "se ne bi. bil u-■ ta vi I za celo uro in se ukvarjal s seljačkom; ampak bi bil šel mimo njega in bi bil samo pljunil na to, da utegne zmrzniti . . . Toda odkod neki jemljem moč, da se Uko opazujem?" je pomislil v tistem trenutku s še večjo naslado. "Oni so pa Um sklenili, da se ml meša!" Ko Je prišel do svoje hiše, se je zdajci usUvll pod dojmom nenadnga vprašanja:	,
(Daljs prihodnji«.)
Iran PodržaJ:
. Ranjenec
Odlomek
Ii pove«! i
peruti"
"Strtih
Mes«a Julija, v zadnjem letu velik« vojn« s« j« Henrik Orel po sovražnem napadu zbudil ranjen v bolnici za fronto. Svoj« vtlne v bolnici j« opisal s naslednjimi b«*«dami:
Dobro st« spali, gospod narednik."
Nisem našel volj«, da bi odprt oči. Niti trohic« moči ni bilo v meni. čutil sem. da ležim in da moram biti bolan. Kakor zaspan a«m bil. Omotica m« Je zibala in vse je bilo tako Umno v meni. Slišal s«m glas pri svojem v zglavju Nerazumljiv glas:
"Le spočijte s«. Vse bo dobro."
Z velikim naporom s«m odprl v«k«. Ob m«ni j« stala Aennka Kakor skozi kopr«no a«m jo videl.
"Le mirni osUnlU." £daj sem If razumel besede
Zsstrmel sem. Skušal sem vzdigniti roko. Zaman.
"Ranjeni ste bili in sdaj ste v bolnici," j« govoril mehki glas zrsven men«.
V«lika žalost me j« spet ohromila. Počasi sem doumel, kaj s« je zgodilo s menoj. Neka sila mi jo dala moč, da n«m pregibni! u-stnlc« in vprašal:
"Kj« sem? Kaj ao mi storili?"
Cutll sem nožno roko na svo-J«m čelu.
"V bolnici ste. V dobrih rokah."
fte zmerom negiben nem gledal v beli tenskl obraz: "KJ«?M
"V zaledju, brez aevarnostl." Bilo ml j«, da bi s« razjokal, pa ninem mogel. Velika skrb me j« prevsela: Ali m« niso morda rezali? Odrezali roko ali nogo? In zdaj ležim tu bolan od vro-člčn« ran«? Možgani so mi bili omotični in omami jeni. Počasi so prič«H delovati Zdelo ae ml J«, da M»m s« vzravnal v poatelJI, toda rok ninem mogel premak rflti. Slednjič nem doumel, da Je deanica zdrava. Poskusil aem njo prijeti levico. Dotaknil sem
PROSVETA
nečesa mehkega In debelega
V Um trenutku mi je udaril nos jedok vonj. Sleherni živec mi je zatrepal. Kriknil sem.
"NIČ ne ni zgodilo. Izrezali so vam rano, v nekaj dneh bosU spet zdravi."
Občutek zadovoljstva Je za-valoval v meni, ko j« Izrekla te besede s odločnim glasom ln s nasmehom na licih. Zagledal sem se v njeno vzbočeno oprsje, pokrito s skoraj proaorno modro tkanino, izpod katere se Je belila sveta mladost. Sramež je aa-vlhral po m«nl. Zaprl sem oči in pred menoj Je sUla Pavla, vsa člsU In mlada.
poskočil in sa vriskal življenju, me čaka,
Drugi dan me je neznosno bole-glava. Prijazno čuvstvo, da sem rešen, se je ž« rano umaknilo spoznanju, da me čaka še doeti neprijetnosti. Višji zdravnik, mož trdih oči in pretirano resnih oblik v obrszu, mi Je pregledal roko in s skoraj zaničlji-vim nasmehom pripomnil: Mož bo kmalu dober in znova sposoben. Nagrbančil Je čelo in odšel, meni so pa ostale njegove temne besede, ki so me udarjale po glavi kakor udarci kladiva.
Prišla Je bolniška strežnica. Prosil sem jo za cigareto, da se nekoliko umirim.
"Ne smem." je rekla vljudno. 'Škodovalo bi vam, pa tudi ne smem. Ko boete vstali, potem da. Prinesem vam limonade, če želite."
"Najlepša hvala, gospodična, Ali vesU, kaj mi je rekel zdravnik?" sem ji potožil.
"Mislim, da mi ni treba ugibati. Tako pravi vsakemu, da ga potolaži." "Lepa tolažba," sem vzdihnil. 'To ni nič žalostnega. On mora tako govoriti," se Je smejala.
Strežnica — za sestro TIH so o klicali — je bila dobra z menoj. Včasi predobra. Prav za prav je bila sirota, oče — aktiv-polkovnik — se Je še v mirnem času prostovoljno poslovil od sveU, matere pa ni poznala. Vse mi je povedala sama, ko sva ob popoldnevih kramljala na nekakšni vrtni verandi. Jaz sem namreč že po nekaj dnevih mogel vsUti. Prav rad priznam, da sem užival v njeni prisotnosti. Imela e svetle plave lase, žive oči, sploh biU je lepa posUva. In zgovorna je fcila. Ko mi je tako razgrinjala svoje življenje, nisem vedel, ali naj bom pono* sen na to ali naj imam usmlljen-e i njo. Privadila sva se drug drugemu. CeaS zaupnega ni bilo med nama, dasi sem bil večkrat na večer otožno zamišljen, ko je odhajaU. Bilo mi je, kakor da mora Uko biti. Težko bi pogrešal njenega bitja. Kakšne ljubezenske blbavice nisem nikoli občutil zaradi nje ...
Dnevi 90 potekali enolično. Včasi so nas otyekale visoke dame, kakor Izrekli. Prinesle so seboj najrazličnejše malenkosti. Niti enkrat nisem videl, da t)i se bil kdo Izmed nas razvese il nad njimi. <?eremonloznost je kaj malo prijela v tem prostoru Jaz sem bil \fselej vesel, ko so odšle.
Živel sem čudno, sebi odtujeno življenje. Mnogo sem mislil, malo sem upal. Govorice, da nikogar ne puste domov, pa naj bo hrom ali slep, so porazno vplivale na mojo duševnost. Odkar je posUla sestra Till molčeča, sem pridno čiUl razne knjige, ki so jih nabrali za ranjence. Nekaj Je bilo dobrih, druge pa so menda poslaJi zato, da so počasi izginjale. Med Umi Je doletela nabožne in vojaške prav posebna usoda.
Bilo je nekako v začetku tretjega tedna. Sončno dopoldne me je zvabilo rano na vrt. V prijetni senci pod starim kosUnjem sem sedel na klop Ur se zamislil. Vonj po cvetlicah lz bližnjega vrta se Je mešal z dimom ciga rete, ki sem ga slastno požiral. Mislil sem na svojo prihodnost. Kaj bom začel, ko se neha vojna? Tvrdka, kjer sem bil v službi, mi je že sporočila, da se ne smem zsnašatl na svoje staro mesto trgovskega uradnika, ker nihče n« v«, če bo v morebitnih spremenjenih razmerah še poslovala. To sem razumel. Bili so tujci. Torej bo treba začeti spočetka. In kdo ve, kakšne naj bi bile spremenjene raamere. Govorili so o zmedah v Rusiji, o novem redu, celo o vsUjl pri nas. BUi so preroki, ki no na tihem 0-znanjevali novo vero. In so bili drugi, ki so trdili, da bo brat s Juga pobral ieUv zase. Teh Je bilo malo. Vnaj med niml. Vsi so pa pričakovali nekaj novega, velikega. Vnsk si Je po svoje u-stvarjal svojo srete, ko bo konec vojne. Tudi Jas%Nekaj bo ie. saj
sem se nehote *«itU resničnega bolnika. Obenem sem imel občutek, da ima to sedaj svoj veliki pomen. Veselo je prikorakala po vrtu do m*»e.
"Dober dsn, Henrik!" je zaklicala.
Se zmerom sem sedel.
"Ubogi revček! Tako slab si videti," je rek'* s pomilovaln{m glasom in mi ponudila roko.
Njene besede so božale potuhnjenega bolnika v meni. Zazibal aem obvezano levico, z desnico pa sem Ji segel v roko.
Sedla je zraven mene*\KašCOf da bi se bilo drevo nad menoj razveselilo, Ukšna soparica je u-darila vame. Nekaj je govorila, pa je nisem razumel. Le zakaj me ni poljubila? mi je završalo v glavi, ko sem bil zagledal za
oknom na hodniku bledi obraz bolniške sestre.
"Razoglav sem, pa mi je vroče," sem dejal v zadregi.
"Saj si vendar pokrit, dragec, in v senci seda," se je zasme-
Prvi kino za te-^ levizijo
PONDEUEK. 25. App„ 1
jaJa in me začudeno gledala svojimi temnimi očmi izpod temnih las.
Sram me je bilo potuhmjenca v meni. Zagrabil sem jo za roko in vzkliknil: "Saj tudi bolan nisem!" Skočil sem pokoncu, se zavrtel in dejal:
"Bil sem le presenečen. Samo pomisli. 2e od jutra sedim tu in mielim nate, ko se zdajci prika-< žeš, kakor podoba iz sanj."
'Sedi, le sedi. In povej mi, kako je s teboj. Ali U je moj ner napovedani obisk res osupnil? Nisem utegnila sporočiti. Dva dni sem čakala za dovoljenje, saj veš, da se po teh krajih ne smemo voziti. Pa sem ga dobila in takoj zjutraj sem se odpeljala." In zdaj si tu, zdaj —" . Njen koprneči smehljaj se je udušil v mojem poljubu.
"Zdravniška viziU!" se je o-glasil rezki glas bolniške sestre.
V	meni je zakljuvalo, ona je pa mirno rekla:
"Le pojdi, dragec! Tu bom čakala'".
Zdravnik, tisti višji s trdnimi očmi in trdim obrazom, je šel mimo mene. To pot je bil mehkejši. Ničeear mi ni rekel. Bil je kratek z vsemi. Sestra Tili ga je spremljala. Zardela je, ko se J4 morala usUviti pred menoj.
Popoldne sva se sprehajala zunaj mesta, kajti po ulicah sva srečavala same uniforme ln ženske, ki so zijale v naju. Ko svci prišla do ploščadi pod hribom, sva sedla v senco platana za grm, ki je zakrival pogled na mestno zidovje. Nekje za nama je žuborel studenec, sicer pa sama blažena tišina.
V	Uj tihoti sem iznenada zaslišal utripe njenega srca. Globoko sem ji pogledal v oči. Zdrznila se je. Zaprla je oči in vzdir hnila:
"Vroče je."
Nisem znal odgovoriti. Njena bližina, položaj njenega telesa, vse njeno bitje me je prevzelo.
"Ali Ubi ni vroče?" je vprašala in nagnila glavo, kakor da se hoče odmakniti soparnemu navalu.
"Da vroče je."
Tihoma sem se nagnil naprej.
Njene napete ustnice so podžigale ogenj strasti. Živci so mi trepetali in vse je zagorelo po meni.
Zgodovina televizije bo omenjala nekoč kot enega svojih najvažnejših datumov dan, ko bodo (proti koncu letošnjega oktobra) otvorili prvi televizijski kinematograf na svetu. . ; ...
Ta čas dokončujejo zadnja dela v novi veliki kinematografski palači ob Leicester Squa-ru v Londonu. Kakor izjavljajo njeni lastniki, bo mogoče U nad vse moderni kinematograf odpreti ob koncu oktobra. To pa ne bo aavaden kinematograf. Razlikoval se bo od drugih v prvi vrsti po tem, da bo predvajal kot prvi kinematograf na svetu na 3x4 m velikem platnu televizijske filme in direktne televizijske prenose. Vanj so vgradili sprejemno napravo za televizijo Uko, kakor so v prvih časih zvočnega filma posUvljali v kinematografu oddajne aparature za film, za zvoke propustna platna in zvočnike za njimi. 2e! Ukrat se je pokazalo, da je bolje, če se novi kinematografi za zvočna predvajanja zgradijo na poseben način in Če se jim zvočne aparature vgradijo Ukoj.
Odeon, kakor se im?nuje novi kinematograf ob Leicester Squa-ru, je izdelan že v naprej za zvočna in televizijska predvajanja. Poleg normalnih projekcijskih naprav za zvočne filme i-majo tam tudi posebno, veliko napravo za sprejemanje televizijskih filmov in direktne televizijske prenose. V Londonu so danes namreč že Uko daleč, da morejo dogodke prenašati na daljavo bodisi posredno s pomočjo filmskih trakov, bodisi neposredno s kraja dogodkov.
Na letošnji radijski razstavi v Londonu predvajajo televizijske filme v dvanajstih začasnih kinematografih sicer samo na
—TadarmUd Pietur*.
J. H. Meana, profesor na uni verzi Harvard in predsednik ka legija ameriških zdravnikov.
Iztegnil sem roko po njej. Tedaj se je predramila. Si
ro-
ko me je pogledala, se pognala kvišku in rekla:
"Žejna sem."
Skočila je v hosto.
Zuborenje studenca za menoj se je izgubilo v njenem teku.
'Tudi jaz sem žejen," sem rekel mirno, ko sem jo bil dohitel.
Naplla sva se mrzle studenč-nice ter se čez polje vrnila v mesto.
Zvečer se je odpeljala. Ostal sem sam s svojo in njeno ljubeznijo.	/
Bil je vroč dan. Dobil sem nekaj časnikov. Domačih in tujih. Slednje sem vzel spodaj v pisarni. Domači so pisali: Sovražnik se umika. Nove zaloge živeža. Zavezniki trdno odločeni, da vztrajajo in zmagajo. V tujih je sUlo: Napredujemo na veeh frontah. Sovražniku primanjkuje hrane in orožja. Ves sUri in novi svet na naši strani do končne zmage. In znotraj poročilo nobenoplatnega severnega potnika po naših deželah: Znamenja kažejo, da bo kmalu konec vojne. Zasužnjena ljudstva se bore v vrstah samosilnika, njihova srca pa kličejo po pravici. V osrčju Evrope in na jugovzho* du se pripravljajo usodne spremembe. In tako dalje.
Sedel sem zgoraj na ploščadi in gledal mravlje, ki so vlekle še živo žabo. .
30x40 cm velikem platnu, oba nem pa so predvajali tudi že d rektne televizijske prenose. T prenose so oddajali kot reporti žo v nekoliko milj oddaljeni filmskem ateljeju v Pinevvoodi Od 30. aprila do 5. oktobra b British Broadcasting Compan prenašala podobno reportažo za javnost. Y Londonu je nan reč nekoliko stotin bogatih Iji di, ki si morejo privoščiti telev zijske aparature, kakršne je v deti na omenjeni razstavi. P« dobne prenose bodo predvajali Odeonu v vse večjem obsegu, porabili so ta najmodernejši stem, tako zvani sistem Seaphc ny, ki ga je izumil neki Rus.
Ta sistem daje popolnoma ja ne slike. Vodstvo Odeona je ol vezalo B r i t i s h Broadcastii Company, da bo za ta kinemafc graf oddajala trikrat popoldi in zvečer direktne televizijil programe. Za prvi čas pojde glavnem za kratke televiziji glasbene filme, vendar pa tu za reportaže in morda za akti alnosti. Posledica teh prenoa in predavanj v prvem televia skem kinematografu bo ta, ( se bodo morali tudi drugi Im niki londonskih kinematografu pobrigati za televizijska pred vanja v svojih podjetjih. Bi se jim je nove konkurence nai reč zelo. Oficielno sicer izjavlj jo, da televizija ne predstavi nevarnosti za normalni zvofi kino, toda v resnici se priprl lja vse z njo in tudi v Ameri bodo kmalu nasUli kinematogr fi popolnoma nove vrste.
Za vaak slučaj
"Torej, za slučaj, da bi bil: držan in ne bi mogel te jj zvečer priti nazaj, ti bom p« dopisnico."
"Ni treba. Slučajno ti je p« le že padla iz plaščevega žepe
POSLUŠAJTE
PAUINDECH9S TRAVEL Ml
Folklore Radio Program
Every Sunday from 1 to 2 P. 1 Htation WWAE - 1200 kil<*7«*
Ali ste narous-i na da* nik Tros?«tow? Podpiril oi list!
t medlečlmi očmi aem gledal po dvorani. PosUlja ob postelji.j nem mlad, samo da bi bil «nkrat Na njih bolniki, ne, ranjenci, ne- že res konec, kateri s sivimi, mrtvimi okrasi. j,	^njenih misli me
Tiho vzdihovanj« se Je skladno. ^ pr*budilo sonc«, ki Je pripeVa-skoraj pretresljivo ubrano uj«« ^ v iia ^ kostanja. T«daj stokom in v I- Ufr|«]Bi _ Mm Bog ve, ka-polzagrnj«- J ko mJ bij0 ^ -rcu _ nj| „top.
nicah dvoriščnih vrat Pavlo. Spet
:
malo z glasnim H kom. Strmel aem v na Ulena muč«nikov vojn« umetnosti, zunaj Je pa sijalo sonce, prav tinto aonce, ki je sijalo U hip na prijatelje In naaprotnike brlela me Je rana, jaz pa bi
a«m bil kakor okam«n«l. Name sto ds bi bil vat si in JI pohitel naproti. n«m sedrl in buljil va-
njo. Nenadoma se je zgodilo, <is , Vari