No. 3. — Štev. 3. (Telephone: CHelsea 3-1242) GLAS NARODA _ neslovenskih Mavcerr Ameriki »JgN OMi Mttor Bi* v koncentracijska taborišča, kam so odgnali ostale in kaj so ž njimi napravili, ne ve nihče in zato je verjetno, da bodo porabljeni za nemški vojni ersatz, kot to delajo z mtrvimi Židi, katere nalašč v to svrho pokoljejo. Toda vkljulb vsej te strahotni grozi, ki jo nemška zver širi po slovanskih deželah, je na Poljskem nadaljevanje sabotaže in odpora zelo vidno, in enako tudi na Češkem, v Ukrajini in v Jugoslaviji. JAPONSKA NEVARNOST JE RESNA — PRAVI JOSEPH C. GREW Joseph C.'Grew, bi vi ____ ski poslanik na Japonskem, ki je pred kratkim izdal priročno knjižico o resni nevarnosti, ki nam preti od strani Japonske, je spretno v nekaj besedah podal celotno sliko te nevarnosti, katero naziva za pajkovo mrežo, katero morajo zavezniki strgati ali pa bo Japonska v loglednem času kontrolirala najvažnejše svetovne surovine. Mreža japonske industrije se je potom tfapdfes»kih pridobiti" tekom te vojne s Kitajsko in Ameriko razpredla tako na široko, da ako bo Japonska i-mela Čas in priliko, da svoje vojne pridobitve konsolidira, bo kmalu kontrolirala vse, kar! je veliki sili potrebno, da ima nadmoč nad drugimi narodi in silami sveta. Med važne stvari, ki jih je pridobila, je kavčuk, premog, olje, železo, električna sila, živež in delovno sila. I Grew svari: 4"Vse kar Japonska potrebuje, je čas. Vsej drugo kar ji je potrebno za J zmago, ima. Če bo mogla organizirati in konsolidirati svo-J je sedanje pridobitve, tedaj bo i ona in ne Nemčija, (niti Britanija ali Rusija ali mi) — največja svetovna sila." Vši delavci, ki zaslužijo več kot $12 na teden, bodo opazili, da jim je bilo odtrgano pet odstotkov od vsote, ki presega o-menjeno določeno najnižjo plačo, ki ne spada pod obdavčenje. cu marcu, 1944. Na ta način si bo lahko vsakdo, ki bo iz enega aH drugega razloga morda plačal več davka v teku celega leta, kakor zahteva pet od sot na določba, odštel odvisno vsoto pri plačevanju dohodninskega davka. Kredit, do katerega bo upravičen vsak plače valeč "Victory Taxe", bo avtomatično znašal 25% za samo osebo in 40 procentov za oženjene, toda pri prvih ne sme presegati več, kot $500 in pri drugih ne več kot $1,000 v skupnem kreditu. Vsak davkoplačevalec bo deležen tudi posebnega kredita za odvisne osebe. izven žene ali moža; ta kredit bo znašal 2% na odvisno osebo in ne bo smel presegati $100. skupnega kredita. V teku 30 dna po zadnjem decembru, 1943, bo moral vsak delodajalec dati delavcem Iz-kazilo vsofe plačane za "Victory Tax." V slučaju, da gre delavec ali delavka na delo drugam. mora delodajalec izroč:ti toz°devno izkazilo v teku tridesetih dni potem, ko ie bil de^i-vpc odšlo vi j en ali ko je pu«+il delo pri gotovem gospodarju ali podjetju, itd. Namen posvečuje sredstva Ivo je Mussolini odločil, da morajo Italijanke roditi več o-trok, je bilo novoporočencem podarjeno poročno darilo v obliki obleke in perila. Za ve-J liko zakonsko posteljo je dobil mladi par po šest rjuh. Pari, ki so ri omislili posamezne zakonske postelje, pa niso dobili nobene rjuhe od Mussolinija. imenoim "Victory Tax" in je namenjen za vladne potrebe pri izvajanju vojnega programa, da ibo pomagal izpolnjevati dohodke, ki jih ima država od dohodni nskili in drugih regularnih davkov, ki se iztekajo v zvezno zakladnico vsake tri mesece. Nov davek bo prizadel domala vse, ki delajo za plačo, ki jim prinaša več kot dvanajst dolarjev tedensko. Victory Tax ne bodo plačevali zdravniki, odvetniki, den-tisti, trgovci in drugi, ki nimajo določenih dohodkov ali plač. Rečeno je, da bodejo ti prišli na vrsto v letu 1914, ko bodo morali izpolniti dohodninske pole in jih vložiti prt zveznemu davčnemu kolektorjn, nakar bodo plačali Victory Tax za leto 1943 v skupni vsoti, namesto polagoma, kot oni. ki prejemajo plače ali merde. Davek odtrgan od plač bo približno tak-le: Kdor zasluži od 12 do 16 dolarjev na teden bo plačal 10c; od 16 do 20 dolarjev, 30c: 20 do 24 dolarjev, 50e: 24 do 28 dolarjev, 70-; 28 do 32 dolarjev, 90c; 3^ do 36 dolarjev. $1.10: in tako naprej po lestvici do $5.20 za tedenski iohodek oziroma, plačo $140. j Vsi plačevalci tesra posebnega davka bodo deležni gotovega kredita, kateri bo izplačliiv do vojni ali potom gotovih določenih odbitkov, kateri bodo vzeti v poštev pri plačevanju dohodninskega davka v mese-| Angležinje delajo v industriji v velikem številu Washintgon. — Office of War Information je podal sliko, ki kaže kako se je povišalo število ženskih delavk odkar je začela vojna. Angležinje tvorijo danes 40% delovne sile v vojnih tovarnah Ang'ije in njih število se veča z vsakim dnem. Nekaj »ličnega bo ibrezsdvoira prišlo tudi v Ameriki in zato je vlada zainteresirana v angleški sistem uposljevanja delavk, kakor tudi v način, po katerem je mogoče spraviti v pravi tir delovno silo kolikor mogoče širokih plasti ženskega sveta, kateri vključuje velik odstotek gospodinj in mater majhnih otrok, katere ne morejo dati na razpolago vsega svojega časa za delo v industriji ali drueje. ^ -Krt je -po vzeto -fe-ymgfegke-ga tozadevnega seznama, je danes na AnsrJeskem nekaj čez 17 milijonov ženck in od teli jih je pet in pol milijona uposljc-nih v industriji in v drugih vojnih podvzetjih in organizacijah, bodisi civilnih ali vojaških. Poleg tega je seveda visoko število žensk, ki pomagajo pri raznih delih in poklicih le deloma in prostovoljno, itd. Na Anarleškem delajo ženske v ladjedelnicah, na železnicah, v tovarnah za izdelavo letal, v municijskih tovarnah, v gozdovih, itd. Za najboljše delavke so smatrane-ženske, ki so že prekoračile dobo 40 let, ker so bolj zanesljive in natančne pri delu, ter se zelo rade nauče vsakega novega načina dela. Re^istriranci za vojaško službo morajo nositi pri sebi naborne karte Washington. — Začenši s prvim februarjem, (bodo obvezani vsi moški v starosti od 18 do 45 let, da nosijo pri sebi svoje registracijske karte. Narodni naborni urad je naznanil, da se bo pod vzel o strogo postopanje proti onim, ki se izmikajo naboru in vojaški službi — posebno to velja za one, ki ee v slučaju spremembe naslova ne prijavijo lokalnim Ženska novelktka pred sodiščem Miami, Fla. — Uršula Par-rott, 40 let stara novelistka, katere dela so bila že predvajana v filmih in na široko Čita-na med ameriško publiko, je bila obdolžena, da je pomagala jev, da bi prišli na delo dan po' 22 let staremu vojaku, da je - dezerfciral" Na podlagi tozadevne obtožbe je bila aretirana in držana v zaporu dokler ni položila jamstva in dala svoje besede, da bo prišla pred sodišče, kadar bo pozvana. Mladi vojak, Mihael Neely, Bryan, se bo moral zagovarjati pred vojaškimi oblastmi. Sicer je skušala pisateljica vzeti vso odgovornost nase, toda o-kolSčine so prinesle na dan stvari, katere sedaj preiskujejo državni agentie in potom katerih je sklepati, da je novelistka pripadala krožku, ki se je bavil z dobivanjem narkotičnih ozir. ojpijfkih praškov in je bila menda sama podvržena Uporabljanju istih. Novelistka je bila »poročena štirikrat, ter ima enega sina od svojega prvega moža. Ker je pisala popoularno fikcijo, je bila zelo uspešna v finančnem ožim in je bogata ženska. NESREČA BTJSA PRI AUQUIPPI, PA. Božiču, ko je tozadeven apel nanje naslovil tajnik Ickes. Skomine Neki Američan je prišel v londonsko restavracijo, in je pričel naročati kosilo —takole: "Prinesite mi sočno in debelo-reaano .pečenko z gobami, dalje prepečenca s sirovim ma-sJom, in—" ToČaj je cmoknil z ustmi in prekinil gosta r" Oprostite, gospod, ali naročate kosilo ali si le delate skomine?" _I ——=——I nabornim odborom. V slučaju, da se registriranec na zahtevo v kakršnihkoli okoliščinah ne more izkazati ali indent i fici rati z naborno karto, lahko zapade kazni p«t-letnega zapora in plačitve globe v znesku $10,000. Torej imejte te karte vedno pri sebi. 1 BtaB mm ' j^m. > Me O KjrflL. ^M^^Hjw^ r Im^a*? - vi O&t J0T ' ** SiME^........... ..... ... ^r":.. .......issts.. Gasilci rešujejo ljudi, ki so se ponesrečili, ko je gorski plaž zasul bus, ki jevozil delavce z dela domov. UbitUi je bilo 21 delavcev. — Skala, ki se je odtrgala, je težila prib liino 70 ton. ClTATELJI) Frot številke poleg nasi & • ^ f I Vaša naročnina pot ^ "" I splošnega povišanja vOfl, potrebu- je list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. IIA NEKAJ VEČ KOT na dan dobivate.. • J)C 'GLAS NARODA" | /f PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (LUI (faraiil tobat, neddj In pnumikt ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA "GLAS NAHODA" — New Ittk USTANOVLJEN L. 18» M GLAS NARODA" 1 Owned lil Pnfcllritti ky ilWMli PabUahln« Company. (A Corporation) Frank Sakaar, President; Ignac Hode, Treamrer; Joeepb Lnpefca, Bec. Plačo oC iMutoM at Hm corpora ti ob and addraaaes of abova officers: 2U WTD8T Ittk STREET, NEW XOBK, N. T. 50th Year *01ao Naroda" U Bobociiption Yearly 9«. evetp day «Mpt Saturday*. Sudan and Holidays. Advertisement on Agreegnent. So odo lato valja list *a Ameriko ta Kanado »A—; u pol leta »A— j aa fetrt lota $LBO_ — Ba New York aa celo leto »7.—; u pol leta $3JQ. ■a celo leto f7.—; a pol leta fSJMl. "Glaa Naroda" tebaja vaaki dan lrrmemH sobot, nedelj In metalko*. "GLAS NAHODA", 216 WEST IStfc STREET. CHdaea S—1242 NEW YORK, N. 1 ZA KAJ SE RUSIJA BORI? Iz tega, kar je bilo weraj mi tem mestu povediano, nam mo-r$k fcoftl jasno, da na& slovenski narod dane« stoji pred celim svetom čist in neodiMuleševan. Njegovega imena in njegovih rok se ne drfi ne pohlep po tuji zemlji in blagu, ne krivifc- iiiiimiuiiuiuiiiiiiiiiiuiiiiiiifliiiiiiiiiiui nun KorRivsa * Teredolca Polka Na pUnlncah—valček A(t. M 671 In DLQUKSNX (JXIYKR81TY TAMRURICA — itv. M 571 Za ton. cenik ln cene ploK M obrnite na: JOHN MARSVCH Inc. W Wert 4tad Street. Ntm Varit V "The New York Times?" magazimi v nedeljo 3. januarja je bil objavljen članek enega najboljših ruskih vojnih poročevalcev m dopisnika armudnega lista "Rdeča zvessda" llije Ehreiiburga, ki opisuje, kako se je v sedanji vojni premenila duševnost ruskega naroda. Medtem ko je bii ruski narod po prvi svetovni vojni poučevan v kornuxiietienetn naairanju, ki may bi dbjeanalo ves svet, be je danes ruska duša oklenila svoje zemlje. Rusd se danes ne bore več za komunistično internacjonalo, za svetovno proJe-tarsko revolucijo, temveč se bore za svogo domovino, svojo »emljo, za svojo narodno kulturo; pred vsem pa se bore za svoje drage, ki iivv in bore se, da maščujejo one, ki so jih naciji pobili. "Narodna aave^t,'* prawi Ehrenburjj, "je v zraku današnji dan. Svetovno naairanje devetnajstega stoletja je stvar preteklosti, sanjači, ki so bili rodoljubi časa m prostora, so izumrli. Zopet se je porodila ljubezen do lastne vasi. Toda to ni nikak preobrat. AH more kdo ljubiti človeštvo, ne da bi ljubil svoj lastni narodi Nikogar se ne bojim bolj, kot "človeštvo ljubečih," ki so sebično brezbrižni gilede svojih lastnih mater in otrok. Nismo izgubili vere v bratstvo med narodi, toda ljubezen do naše domovine jo je napravila živo vero." Kako se je vsled vojne premenila duša ruskega, naroda, nam IShreuburg navaja nekaj primerov. Mlada Rusinja j« bila v pričetkn vojne bolničarka in tedaj je smatral* vojno za driajvno zadevo. V Rostovu je lečila rane nekem« nemškemu častniku. Ponoči je sedela ob njegovi postelji, kot bi bil njen sin. Njen osem let stari sin je ostal Bade j v Keren z neko staro ženico. Ko so Rusi Kerč zopet osvobodili, se je bolničarka vrnila v svoj rojstni kraj. Našla ni sina, ne stare žene. Nekega jutra pa je bilo odkopano veliko grobišče Med mrliči je našla svojega sina s Soškimi knjigami v rokah. Bil je na poti v šolo, ko so ga Nemci ubili. "Sedaj ne lečim več ran," je rekla, "sedaj streljam- Sedaj je vojna moja zasebna zadeva." Poročnik Grigorij Homenko je bil ravnatelj kolektivne kmetije v pofttavskem okraju. iZaaadil si je lep sadovnjak in gojil vsakovrstno sadje. Njegova sestra je obiskovala glasbeno šolo. Poklican je bil v armado; ne ve, kaj se je dogodilo z njegovo družino. Kad se £ali, vesel je, pa naenkrat postane molčeč. Velika teža mu leži na srcu. Ali je treba vprašati, za kaj se poročnik Homenko borif Podfcastnik Štefan Lededev je bil knjigovodja v Leningradu. Tedaj je veselo in živo gledal po ulicah, kajti tam je bilo mnogo njemu enakih ljudi. Zdaj so njegove oči polne ognja, pa — brec pogleda. LeJbedev je dobil pismo od svojega 12 let starega sina in ga nosi na svojih prsih. Sin mu piše: "Gotovo veš, da smo imeli hudo zimo. Povedal ti bom vso resnico. Maima je umrla 4. februarja. Proti koncu je postala zelo slaba, da slednjič ni mogla več iz postelje. Papa, sam sem jo pokopal. Izposodil sem si sani in sem jo odpeljal na pokopališče. Nek vojak rdeče armade mi je -pomagal in p redno je padla noč, je bil grob izkopan. Prostor sem zatsnamoval. — Papa, nikar ne bodi v skrbeh radi mene. Sedaj je tukaj boljše in sem močan. Učim se doma, ker si IX tako naročil in tudi pomagam popravljati stroje. Leningrada niso zavzeli in ga tudi ne bodo. Srečen si, da se boriš z Nemci. Maščuj mamo!" In Lebedev ve, za kad se bori. Naum Zatkin je bil delavec v predilnici v Vitebsku. K njegovi četi je prišel nek poenanec. ki je bil eno leto med partizani. Povedal mu je,, da so Nemci izven VUebska postreiili vse ljudi in z mrliči tudi pokopali ranjence, "Zemlja je stokala dva dni," je rekeL In Zalkin ve, za kaj se bori. Vojna je stopila v življenje vsakega Rusa. "Ubij Nemca!" je geslo vsakega Rusa. Rusi poravnavajo račune % Nemci rn to je zanje smisel in pomen vojne. t. , »ost, a -še manj pa krivično prelita kri nad njegovimi sosedi. Zato pa lana ta narod tem večjo pravico danes, ko vodilni državniki govore in vodijo neizprosno borbo za svobodo in enakopravnost \tsc4i narodov, da zahteva zase to, kar se m ti je odrefcaLo in kratilo dolgih tisoč let, to je, da bo mogel kot "svoj gospod na svoji zemlji" živeti svoje narodno življenje v miru in svobodi in brea »tra-hu za svoj narodni obstanek. Mi živimo v veliki, mogočni, svobodna in demokrat iteni Ameriki ter uživamo vse njene velike in mnogoštevilne dobrine. Amerika nam je dala tudi svoje državljanstvo in nas s tem sprejela za svoje. Amerika je torej tudi naša in mi smo njeni z vsemi pravicami in dolžnostmi domačinov. In ko smo spregetaali njeno državljanstvo, smo ji prisegli svojo popolno in neomejeno državljansko zvestobo. Toda ko smo prosili za njeno državljanstvo, nas ZA EDINOST UPORA i V JUGOSLAVIJI London, 1. januarja. ONA. — Zaupnik jugoslovanske vlade v izgnanstvu je k javil danes, da si je iz/brala nova vlada za svojo največjo nalogo v letu 1943, zedinjenje vseh bor-benth sil v Jugoslaviji, da se doseže večja udarnost za odločilne vojaške operacije. Lokalna središča upora, skupno z vojaSkfcni operacijami generala Draže Miha j5oviča, so že dazdaj uspela, da pretrgajo skoro vse prometne zveze o-sisča, kar zelo vznemirja na-eri-fašistično vodstvo. — JTC. merički svobodi in demokraciji bud, če že ne smrten udarec. Zato je naša dolžnost kot Ame-rttcanoev, o, je bila najdena v Tower, Mtnn., 2. grudna, 1913. Buh je bil tudi slikar m sicer je napravil več svetih slik, katere so bile rabljene za posnetke. Poleg njegovih slik je videti v muzeju tudi oporoko. po-tom katere zapušča Mati i i Po-gorelcu ZKrodovinske predmete. Je še veliko stvari, o katerih bi bilo vredno kaj napisati, koliko se tiče zgodovine tedanjih slovenskih misijonarjev, potem staresra Slovenca Lozarja, kate-reea je naslikal enkrat naš r>o-kojni slikar Pernšek, ter tiste stare slovenske našel jeniske rodibne v Krain Townu. ali za take stvari mora imeti c'ovek vsaj nekaj podrobnejših podatkov in orave datume, itd., dru-srače lahko zagreši pomote in nanake, ki se ne ujemajo z dejstvi. Da nreidem iz misijonarskih in etičnih stvari na kaj druge- DELO DOBE RLOKARJI in delavci pri hi-darvličnih strojih na moških slamnikih. Dolga sezona, stal no delo. Vprašajte pri: BOLIVIAN HAT 00. 663 BROADWAY NEW YORK CITY 1—o, 6, 7. ga starega, naj cwnenmx čez sto let stare harmonike slovenskega izdelka, ki so bile podarjene muzeju po rojaku Gašperju Korčetu. Ta reč pa res daje prostoru tipično slovensko lice — brez harmonik pri nas ne sme biti! In dorvol jen je izdano Riben-čanu aa prodajo suhe robe, tudi privabi človeku takoj smeh na usta, zakaj tisti Ribničan je imel smolo, kot nrnogi Ribniča-ni, o katerih si nasi rojaki radi pripovedujejo storije. Iz knjižice, ki sem si jo boflj natančno ogledala, je razvidno, da je i-mei Rftmiean pomagača, ki je bil pa najbrž kedaj nesel svojo glavo v mejst', kjer se mu je tako zbistrila, da je enkrat pobral izkupiček m jo odkuril— naž RSbenčan, pa je nepridiprava kar črtal iz sxxijega po-sa. In ker -se 4e držimo na smeh I noj pOvem še to, da sem vide-j la j-ličieo sv. Antona, katero je ' nosila neka Slovenka pri sebi 30 let, a moža t>& le ni dobila in nazadnje je oddala svetwika v muzej. Seveda nisem zvedela imena! Toda na tihem pa sem si ot> t*»m zabrundala tisto znano: * 'Če sve* Anton me uslišai bo." itd. Pa naj kdo reče, da je v muzejih pustoi—-lie v slovenskem, če zna človek s starinskimi in slionimi predmeti spojiti tudi nase življenje, ki se odraža iz vsega, kar leži po mizah in o-marah. No, zdaj pa bandera. Verjemite. da sem videla v mislih vse tiste parade in pa tudi Žalostne pogrebne povorke, ki ao jih nagi ljudje tako radi prirejali po svojih naselbinah v zgodnjih letih našega prisehiiške-era dotoka, ko sem gledala tiste stare društvene zastave, ki krasijo muzej. Nekatere sem ogledala bolj natančno in o tkrarovatotoi to n m »»<*■>■ tU te ttoaite m —taki to -ton kniwik Mtor M. & K. JadMta pa mt glavni urad 351*353 No. CBiieaffe Street, Joliet. XUinoia S THE NEW ENCYCLOPEDIA of ^ ^ MACHINE SHOP PRACTICE ^ 0Q T [ latUtato of Ttdaalacr t tnjlefižlnl SQeorsre W. Barnwell ^ MHMM^^^^^^B^H^^I^BiH^Ba^^^He Podlago za. meha- ^ ^ C«ia $1.98 R 2 Ne slede na to, aQ sU fede pečatnik. Ymm ho to kajica ^g »to kariataa te mnogo vredna. NABOČ1TB JO PAXESi C S L OVEN IC PUBLISHING COMPANY WK8T I8tk STREET NSW SOKE COT KUHARSKA KNJIGA: 9 Recipes $f Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2(W ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranic Recepti 10 napisani ▼ angleškem jeziku- ponekod pa so tndiT jesikn naroda, ki nn je kaka jed posvbne v navadi ' Ta knjiga je nekaj posebnega aa eno. ki se zanimajo sa kuhanje in se hočejo v njem MmbcOj imibati in Izpopolniti Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO (8 West 18th Stmt i • < K«w Yeurfc' »>* Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo jjj^^jjj AMERICAN V knjigi je natuCno poplavno življenje posameznih živali, živečih na J soben, v morja la r zraku, tako c* bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno, (jestro Civalstvo. knjigo bral z veilkiji zanimanjem, ker bo v njej naBei mar-dkaj Iz življenja dirjib UvaU, kar mn dosedaj Se nI bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda je slednjič lzSla v eni sami knjigi, kl pa pri vsem svojem skrčenja prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AME RISKS DIVJAČINE. Knjigo bo z ulitkom bral lovec, ker navaja In popisuje vse živali, U jih je dovoljeno in prepovedano streljati; faroer, ker so popisane Hvali, kl na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naStete VSE HIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODA«. . Poleg poljudnega popisa In pripovedovanja vsebuje knjiga 32? SLIK (fotografij): S slik v naravnih barvah, v velikosti eele strani, ter Ima T78 strani. Velikost kajige Jedi infrv. Knjiga opisuje sesavee. ptiče, ribe, teče la Hvali, ki so ravnotako na suknn kot t vodi doma. — Vezana je v močno platno z zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO; Sedaj $3.50 NaroBte prt: KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18th STREET , T IBW YOKE. ROP V SLOVENSKEM DOMU V BR00KLYNU V torek ob pol štirih zjutraj so bili v Slovenskem. Domu v Brooklynu oskrbnik Peter in dva pozna gosta Piškur in Weibl. Nenadoma se odpro vrata in vstopijo trije mladi fantje, namerijo revolverje in zapovedo: "Roke doli!" Niso rekli "roke gori", temveč "roke doli'*, kar je nekaj novega, pa je povsem modtino, kajti, če bi ravno slučajno šel mimo kaik policist, bi videl, da drže roke kvišku, tako pa ni bilo od zunaj mogoče videti nič sumljivega. Roparjem so moralo biti raz mere v domu dobro znane, kajti oskrbnika Petra sta dva peljala v klet, kjer je blagajna, eden pa je ostal pri bari in stražil oba gosta. Navzlic temu da sta oba roparja držala revolverja nanj, se je Peter delal, da ne zna odpreti blagaj- ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON • PARADE £ Ker ieli, da se čim bolj raz&iri r PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" j Je Mr. Jerry W. Koprivšek uredi ' z založnikom, da rojaki lahko dob skladbo po znižani ceni, to je Sedaj 35e Dva komada za 70 centov. NaroOte lahko tadl pri: Slovenic Publishing C< 216 West 18th St., New Voi Slovenic Publishing Company 2U WEST 18tb STREET • NEW YORK, N. Y. KEBDO JCVANEC: .....................m Slovanska ...................jg l-KTEIi JEKEB: Peiln rota; VASILIJ M1KK: Podoknira........JH AIHKO PKELOVEO: Le enkrat Be .................30 Sinva dela ..................JO H K VoLARIČ: Rotmarln; JOS FAVČlC: Potrkan ples .....,J> IZ STARE ZA LOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim -mo znižali cene: V merica slovenska tir*, (Hoiasar) JO Orlovske himne (Vodoplvee)___JO Slovenski akordi, Zt metenlk te moških zborov (Kari Adamič) .10 Trije mešani zbori (Glasben Matica) _______________ JO V pepelnlčnf noči. kantata za sate, ■bor in orkester, (Sattaer).„ JO Mladini, pesmi za mladino s klavir-' Jon (E. Adamič) .......___JO Ure pesni, (PreUvee) za —IM zbor in solo _______ JO NaM himni, dvoftasao--- Ji i Jonski odmevi, (Laharaar), D. zvezek, meč ki akori-----—.. JO LA TAMBURICK: NA GORENJ8KEM JE FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tam bar ice, zložil Mar ko Bajnk.......................Tfc Slovenske narodne peaari za !■■!!■ rafiki zbor (BaJuk) ___ -H Bom 6el na planince, (Bajok), podpori —___ J« ZA CITRX: 1 Poduk za din. — « zvezki — (Koželjaki)____» t^m \ . . ■ ZA HLAVIB: i Bari pridejo. ~— Koračulea ■, «■■ JO PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE SLOVENSKE PESMI Zbirka 0 narodnih pesmi izdala Glasbena Matica v Clevehindu. Cena — $1.50 Krnil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NAKODN1I1 i'ESMl »a moški .........................♦ ■»• SEST NARODNIH PESMI za mo- Ski zbor .................... ŠEST NARODNIH PESMI sa Metan! zbor ................... M r^oc Veuturini—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... Mi ferdo Jnvanee—Ik> MLADIH LET. moški zbori .......»•.....••• Jfc Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m- «kl tu mešani) .... -........JO Moški zbori ' >8KAR DEV: Barfilca; OJ. moj flocel ,,« lov; Kam mi, fantje, drev v vas poj- demo ..................... ►8KAR DEV: .SreCno. ljubca moja; Ko ptlCI-ca na tuje gre; Sofii: MoJ očka mi konjička dva; Dob«v sem pisemce; Slovo; Je vplbnlla loč .40 HMIL ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska.. M Vso noč pri potufl ............10 Jnrjevs ......................JZ6 Hodi Micka domo; Kaj drugega hočem; Zdravica ....... JN VASILIJ MIRK In A. GROBMING: VetrIČ j Po giadlal ..........JO i\a stem upcsljevalnice kon-traktorjev Becihtel, Price &js Caillahan, ki gradijo cesto od »J Dawson Creeka v Kanadi v no- u tv.anjost Alaske, visi tabla z t napisom, ki svari vsakega pro- J s >ilca za delo na tej cesti, da i naj bo zek> gotov, da je res r pri volji in pri dovolj trdni te- » lesni moči za prenašanje vseh s nepriiik, ki čakajo vsakogar pri toni napornem delu. i /T? I! Temperatura, pravi napis, j pade v teh krajih do 70 sto- 1 pinj pod ničlo in v gotovem su leta pa zleze tudi na 90 sto- C p:nj nad ničlo. * Poleg toga so cb terenn ceste s močvirja in reke, kar vse po- s vzroča težave in morda naj- s nadležnejša stvar «o komarji, ■ muhe in hudi obadi, ki aktual-h no tako ogriaejo in opill-:a jo čto- i j veka, ako se ne zavaruje pbm-11 vilno pred njimi, da to pcstane, i lahko opazno. U Kijiib takim sličnim težko-', oani in neprijetnostim pa«e pri-;| glasi vedno dovolj delavcev, ki, hočejo delati pri gradnji ceste | skozi Alaako. Vojaki seveda ni- s majo izbire, ako so doddjeni, 1 fda p magajo pri gradnji, a t i vendar tudi oni prav tako ^ IU-zt^-ajno in dobro prenašajo vse ^ potežkooe, kakor civilni dela v-1 f ci, ki so se sami priglasili. 2 V poletnih, mesecih, ko je t- \ jalo »iolnce v teh krajih po 24 ur oia dan, so morali imeti de- ! lavci in vojaki zakrite obraze J s j>omt .1942, pa je položaj docela spremenjen, ker je v mesecu oktobra izjavil premier W. L. Mackeraue King, da bo morala biti produkcija zlata omejena a razloga, ker zlato ni Predsednik province Onta-| rio, Gordon D. Conant, je Ob priliki govora, ki ga je imel v Sudbury, dobro ožigosal vladno stališče v pogledu pnoduk-cije zlate rade. "Conant je dejal, da je sedanje vladno stališče v tem c®i-ru popolnoma v nasprotju m obljubami, ki so bile d&uo pred par leti, ter da bodo vsi stroški in vse posledice sedanje destruktivne politike omejevanja v obratu postavljeni na prag federalne vlade. Predsednik je dalje rekel, da bo Provinca Ontario še naprej vztrajala pri gpodfbujanju, da se obratovanje na polju zlate rude nadaljuje v kolikor mogoče normalnem teku. ker bo to po- IRP El --—»* -- t -• Kanadski festaik • J - • * ' V1 ' ' ' * * . n C Poročila iz ramih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci "OLAS naroda" — New tsrfc__WEDNESDAY, JAOTIAKY 6, 1943 , vstanpytjen L. itn V VASI BLIŽINI JE ROJAK, KI NI ŠE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V SVRHO, DA SE NAROClf ČASTNA STRAŽA ZA PADLE AMERIKANCE Dva ameriška vojaka z ameriško zastavo stojita kot častna straža ob grobovih ameriških vojakov, ki so padli ob prihodu v severno Afriko in se izkrcali pri Mahdiji. Quebeca je divjala sredi preteklega tedna huda snežena nevihta, ki je napravila mnogo škode ter tudi močno poŠkodo-I vala brzojavne in telefonske zveze. Vsled nevihte, ki je vse pokrila z ledom in snegom, so imeli nekateri vlaki po dvajset ur zamude in v nekaterih krajih niso mogli obratovati cestnih železnic. Vesti o nevihti niso bile prepuščene v zunanji svei do pon-I df Ijka tega tedna. i Mesta Ottawa, Kingston, Montreal in Quebec so bila na^bclj prizadeta po snežni nevihti. Življenje delavcev,ki grade Aljaško-kanadsko cesto1 jSti že vezijo v oliki vojaški in' drugi truki, katerih vozniki se ustavljajo pri taboriščih gradbenih delavcev ob cesti. Po^ sio prihajajo z vozniki časnikarji- in d.ugi ljudje, ki se zanimajo za potek gradnje bodisi iz uradnega in službenega ali vojaškega ozira. Kar je v zimskih mesecih najhuje za vse je dejstvo, da ne morejo iti pogosto na vese-ljačenje v mato postojanko Wliitehorse, kjer se nekoliko oddahnejo od dnevne rutine pri napornem delu. Nekateri imajo e seboj radij-1 ske prejemnike in tako _poslu-šajo vsi skupaj oddaje iz Moskve, Fairbanksa, ter iz Toki-ja, odkoder pravijo, da dobe največ vzroka za smeh in zbi-ijiinje šal, ker Japonci najbolj i nateza;o meh propagandistio-, nih laži, ki so včasih narav-jnost gorostasne. ---j ne, kamor je le malo prej spravil nekaj sto dolarjev. Rcparji so sjpraznili register v katerem je bilo $32, Petru so vzeli $21, PiŠkuiju $10, Weibdu pa $6. Ko so roparji odšli, je Peter poklical policijo. V nekaj minutah je bilo na mestu pet; policistov in trije detektivi.' Roparjev dozdaj še niso prijeli. HUDA SNEŽNA NEVIHTA V vzhodnem predelu provin-1 ce Ontario in v nekaterih delih *****m -M •GLAS NARODA" » New Ymk WEBNESDAY, JANUARY 6, 1943 TBTANOVLJEN U WW slandski ribič ROMAN — Spisal PIERRE LOTL VELIK POŽAR V CHICAGU Nemogoče je bilo priti do cerkvice. Morje je naraščalo v tam mokrem vremenu ter se zaganjalo z vso silo čez ofore^je, tako da pot ni foila več varna. Visoloo so se vtzpenjale bede pene mogočnih valov, ki so hoteli vse .poplaviti. Jan, ki je bil prišel, vodeč Marjetico za roko, najdalje, je prvi obstal pred tem mokrim n avalom. Za njima so se ustavili vstali sv at je; stali so v dolgi vrsti na pečinah, kakor v amfi-teatru, na stopnicah visoke lestve. In adeiLo ee je, da je prišel Jan tu sem, da predstavii, kar jih je bilo nekoč na "Mariji" in ki so sedaj služili "Leopold in i", štiri družice, lepe, mlade deklice, ki so imde hi,e spletene nad ušesi, kLkor nekdanje cesarice bizantinske, i« • :.u3ile bele, novoniodne avbe, v obliki morske Školjke; štiri ^ t sami Islandci, čvrsti mladeniči z lepimi, ponosnimi očmi. Spodaj v pritličju se je seveda tudi jedlo in kuhalo. Tu r < . bilo naiflačilo vse polno ljudi, ki niso imeli zgoraj pro-m- m nekaj ženskih, najetih v Paimpolu, se je vrtelo krog velikega ognjišča, polnega kozi« in ponev. . Janovi starši bi «i bili želeli pač bogatejšo nevesto za svo-. .L srna. Toda Marjetico so poznali kot pametno in pogum-j > i kle. In dasi je prišla ob vse premoženje, bila je pa zato ri^ps* v ceh okolici, in dobro se je zdelo starima da ddbi n;un sin tako lepo ženo. . - uha je spravila očeta v dobro voljo, in rekel je; "Se bo Gaosov, če Bog da! Ne bo se jih še amanjkalo v PJ otrbazlanecu. *' J Štel je na prste ter razlagal staremu Marjetičinemu stricu, kako je bdo mogoče, da se je ta rod tako razplodil. ,Njeiov najmlajši «med devetih bratov, je imel dvanajst otrok l pa7'emh s ^tričnami. In bilo je Gaosov ko toče v.ljnb t^nn, da jih je toliko poginilo ob Islandu ' i, Jaa-Tem V 7ak°n neko Ga<*. ^ojo sorodnico, rinJSJSS ^ S° * P011111^1« levilo Gaosov za ££ In zadovoljno je potrese! svojo sivo glavo pri misli kako ^ je pomnožil njegov rod. P ' izredit\^ Enajst malih Gaosov! ?= slovenski fantje € vse bom prodala_ — po jezeru k o l- o__' 5 OHIO valley •= sylvia polka_s tam na vrtni gredi S maribor waltz_= spa vaj milka moja = orphan waltz_= dekle na vrtu oj. marička, pegljaj e barolca ~ = mladi kapetanb_ = gremo na Štajersko = stajeri9 _= happy polka j=j Se na tujem 35 centov komad = _ 3 za $1. j moja dekle je Se mlada == PegfchoMdi_M Naročite prt KNJIGARNI SI.OVF.MC 1'rm.rsiiiNf) CO. = JI« Wat 18th St. New Yort = »gig ftiftiiftjajftgi&asii uiiiiiuiiiiinDiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiu NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, k&korsen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLA8A Sestav sveta—abecedni seznam J«*> ^ . y . vet tisoč slik same najboljše barvast slike— dežel, provinc-navaja površino, U zbirka Je tako popolna, da Je za vsakeg* ne- prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Ezrepa (danen), osrednja Evropa (ob ixbru- ha vojne), Angleško otočje, Francija, Nca- Seznam mest in trgov—navaja ^ iwu*. Sviea, Hoiandska, Beiftja, S*ed- • 1 I * i » "ka. Norveška, Danska, Unija sovjetskih soeja- ime Kraja, Okraj, m državo, pre- Ustitnih repub»k. Bolgarska, RnmnnAa, Jafo- bivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav-v i^l- ^tŽZ ZZtt. nih barvah, vsega 8kupaj 56; ce- fnžna Amerika (join! del), Afrika, Severna la vrsta narodnih barv. ^T^tX ^ ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO STETJE^-Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. 1 S E TI A J Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja ^^k Ta atlas, ki aam sebe popravlja, ima namen /I ■ ■ /»^»»♦/K/i refiltl marsikatera tmaprotajofia at vprašanja. ftafti ■ M fjfžtltAJ j ki nastanejo r raznih razgovorih. Strani ao JL ^^ akladl^e svetovnega Tnaaja in podajajo razsežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokra* PO P 0 d T I Jlne in globočlno oceanov ln jezer, dolgost naj- rtaljfilh rek in prekopov, povrgino poglavitnih V URADU — 35 CENTOV otokov in visnkoet svetovnih gora. Tu bo od go- ........ vori na mnoga dana&ija vpraSanja. mM "- 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, H. T. — - __