NAŠ ČASOPIS
Zavtošolo
najhitreje do cilja!
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, HORJUL, DOBROVA-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
Leto XXVI, št. 252
April 1999
Občinski praznik v Borovnici
Letos so se v občini Borovnica občinskega praznovanja lotili s svojimi močmi: to je bil tudi prvi predstavitveni dan kulturne sekcije Sota v okviru Kulturnega društva Borovnica, katere člani so zasnovali in tudi izpeljali kulturni del osrednjega praznovanja.
Kot smo že zapisali, ima sekcija še veliko načrtov, če bo le volja. Za občinski praznik so pripravili recital iz pesniškega opusa igralca in pesnika Toneta Kuntnerja, k sodelovanju so povabili tudi študente glasbe, ki napredujejo na srednji in visoki stopnji.
Na slovesnosti so podelili letošnja občinska priznanja in priznanja Turističnega društva Borovnica za najlepše urejene kmetije in stanovanjske hiše.
Za primerno okrasitev odra je poskrbelo vrtnarstvo Rahne. Več na borovniških straneh.
Skupno dobro
V naši soseščini spet poka in začelo je dva dneva pred obletnico dogodka, o katerem smo nekdaj veliko govorili, danes pa manj, da so namreč po beograjskih cestah klicali: Boljše vojna kot pakt (v izvirniku Bolje rat nego pakt!). Taki so ljudje na nemirnem Balkanu. Čeprav nas soseščina skrbi, smo doma nekoliko praznovali: prav te dni so se zvrstile razne prireditve ob materinskem dnevu.
V vasi, kjer živim, so se za to priložnost organizirali vsi otroci, pa še marsikje je bilo tako. Skoraj vsi, ki že hodijo, so bili pritegnjeni k sodelovanju brez vsake prisile, samo na podlagi skupnega interesa in veselja, da skupaj naredijo nekaj za kraj in za svoje mame. Seveda so imeli skupno misel in skupno besedilo, ki so ga morali znati, da so na najlepši možen način izrazili, kaj čutijo, in seveda skupen prostor, v katerem so se tako lepo povezali.
Če bi to prevedli v jezik sodobnega družboslovja, je to tista prava civilna družba, ki intuitivno in zavedno prevaja hotenja ljudi v učinkovito dejavnost.
Nekoliko primerjam ta nastop, ki ni edini, in razveseljuje ljudi, z razumevanjem, kakšnega še imamo danes pri urejanju lokalnih in državnih zadev. Namreč to dvojnost, ki cepi ljudi na "naše" in na "njihove", kar je slabo za občine in za države. Od naših se pričakuje, da bodo užugali in ugnali njihove. Naši morajo biti na ravni naloge, ki jim jo zastavimo, sicer niso več naši.
Zato se nehote vsiljuje primerjava z nekdanjim delegatom: ta je bil poslan, da je povedal, kar mu je bilo naročeno. Demokratični poslanec ali občinski svetnik pač ni več delegat, saj je po demokratičnih normah, ki so jih domislili najprej Angleži, nato Francozi, v našo ustavo pa je dobesedno prepisan člen iz nemške ustave, parlament ali občinski svet skupščina enega interesa, kije interes celote ( ali države ali pa občine). Kot vodilo v njem velja splošno dobro, ki izvira iz soglasja celote.
Francoski teoretik je takole utemeljil bistvo, kako mora razmišljati izvoljeni predstavnik ljudstva: "Ljudstvo me je poslalo, da bi izrazil svoje zamisli, ne njegovih. Prva dolžnost do ljudstva je torej popolna neodvisnost mojega razmisleka. Na volitvah sem ponujal svoje videnje in sem bil zato s toliko glasovi izvoljen, torej moram to svoje videnje še naprej uveljavljati, še zlasti kot poslanec ( ali v našem primeru občinski svetnik)."
Dokler tega ne bomo razumeli, bomo stopicali v obdobju prehoda tudi v lokalnih zadevah.
TONE JANEŽ1Č
Sporočilo uredništva
Marsikateri občan nas je že iskal v začasnih novih prostorih uredništva Našega časopisa, v pritličju stavbe "ČRNI OREL", Cankarjev trg 4, Vrhnika, vendar zaman. Zaradi problemov pri prestavitvi telefonskih linij, smo še vedno uradovali v vrhniški občinski stavbi, na Tržaški cesti 1. S pričetkom meseca aprila pa zagotavljamo, da bo uredništvo in novinar - sodelavec Našega časopisa že v prostorih na Cankarjevem trgu 4, Vrhnika. Tudi telefoni bodo, vsaj upamo ostali isti: direktna številka: 756-224; mobitel 0609 650 186; hišna centrala 755-121, interna 222; fax: 755-158.
Obenem pa sporočamo, da bo naslednja številka Našega časopisa izšla v ponedeljek 26. aprila 1999, prispevke zanjo zbiramo do 19. aprila 1999.
Uredništvo NAŠ ČASOPIS
TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA
VABI NA SEJEM
VSE ZA VRTIN DOM
V SOBOTO, 10. APRILA 1999» NA SODNIJSKEM TRGU
OD 8. DO l6. URE.
Obiskovalcem bo navoljo bogata ponudba sobnih in balkonskih rastlin, okrasnega grmičevja, sadik za zelenjavni vht, cvetličnih korit in lončkov, raznovrstnega obodja za vrtičkabje, semen in še veliko
koristnega in zanimivega. Med občane Vrhnike bomo tudi letos razdelili veliko sadik okrasnih in balkonskih rastlin, saj bo vrhnika še lepša, če bomo poskrbeli za cvetlično okrasje' tudi na naših balkonih in oknih in zlasti, če bomo do obiskovalcev prijazni, pbijaznejši in kab najbolj prijazni.
SPONZORJI
Občina Vrhnika, Komunalno podjetje Vrhnika, Parkovno
VRTNARSTVO HLEBEC, SEMENARNA SONČNICA - IDA PeTROVČIČ,
Cvetličarna - Karmen Zupančič, Vrtnarstvo Krasnik in Cvetličarna Jana -Janez Ruprik
SREČANJE V MOJI DEŽELI V POLHOVEM GRADCU
Vrhnika
Šolo gradijo samo iz samoprispevka in
občinskega proračuna
Dekanijski sinodalni dan bo 10. aprila
Avtocommerce je postal večinski lastnik
Cominga
Predstavilo se je sedem obbarjanskih občin Do kod seže senca kamnoloma nad Verdom Basen o robčku in davkih
strani 2 do 8
Borovnica
Županovo okno o tem, kaj delajo na občini
Materinski dan na Bregu
Koledar prireditev do junija
Čistilna akcija v aprilu
Cvetlico na vsako polico
Kako smo plavali
strani 9 do 12
Horjul
Delitvena bilanca - še nekaj odprtih računov Sprejeli so občinski statut Novosti v knjižnici Kar hočejo, tudi znajo Gripo je preganjal z medom
strani 13 do 14
Dobrova - Polhov Gradec
Kakšna bo nova poslovno občinska hiša Sprejet občinski statut: objavljamo ga v celoti Knjižni avtobus poslej tudi v Šentjoštu Visok jubilej šole na Črnem vrhu Otroci v Polhovem Gradcu lepo pojejo
strani 15, 16, 17, 18, 23, 24
Kdor hitro da, dvakrat da Brezovica
Še štiri mesece je do prireditve Srečanja v moji deželi, ki bo 4. julija letos v Polhovem Gradcu, prav tako kot prvi izseljenski piknik pred 40 leti. Priprave so v polnem teku. Organizacijski odbor, katerega predsednik je župan občine Dobrova - Polhov Gradec gospod Janez Oven, se še posebej trudi pridobiti čim več sponzorjev. Tu velja omeniti slovenski pregovor: Kdor hitro da, dvakrat da. Odbor za turizem pri Krajevni skupnosti Polhov Gradec se tako najlepše zahvaljuje prvima sponzorjema, to je AEB trade d.o.o. Tomaj iz Sežane in raziskovalni organizaciji Znanstvenoraziskovalnemu centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) iz Ljub-
ljane, ki ima med svojimi inštituti tudi Inštitut za slovensko izseljenstvo. Mogoče je tudi med bralci Našega časopisa kakšen prijatelj izseljencev, zato dodajamo številko žiro računa: KS Polhov Gradec 50101 - 645 - 62116 z namenom nakazila: izseljenci.
Ne smemo pozabiti tudi na informiranje. O našem srečanju je bilo slišati na valovih Radia Slovenije, na radiu Ognjišče, pisalo pa je tudi v revijah Rodna Gruda, Naša Slovenija in v Našem časopisu seveda. Vsi so brez pomislekov sprejeli naše sporočilo, za kar se jim prav najlepše zahvaljujemo.
Krajevna skupnost Polhov Gradec Odbor za turizem
Županova beseda: predvsem o pravnem statusu KS Predstavljamo krajevne skupnosti: Vnanje Gorice Krajinski park Barje Bobrček in antibobrčki
strani 25 do 28
Uredništvo vam vošči veliko veselja ob praznovanju velike noči.
Že sedaj je lep pogled s Sv. Trojice na gradbišče nove šole, ko pa ho popolnoma zgrajena in urejena okolica, ho pogled še lepši.
V OSMIH MESECIH DO TRETJE FAZE
Šolo gradijo samo iz sredstev samoprispevka občanov in proračuna občine
Občani Vrhnike so se konec leta 1996 z referendumom odločili za samoprispevek, ki je temeljil na programu izgradnje nove šole na Vrhniki, ob njej nove športne dvorane in izgradnje prepotrebnih igrišč pri šoli Log Dragomer. Vsako leto se tudi občinski svetniki seznanijo s poročilom o uporabi sredstev iz samoprispevka ter o dejavnosti in aktualnosti pri uresničevanju samega programa gradnje. Na poti proti Stari Vrhniki, v območju ob industrijski coni (bivši hangerji JLA), proti hribu Hruši-ca, pa je iz meseca v mesec potekala gradnja, da je bilo resnično nekaj videti. Obiskali smo gradbišče, ker nas je le zanimalo oziroma zanima tudi občane Vrhnike, kako napreduje gradnja, kaj je že % narejeno in koliko sredstev je bilo porabljenih. Naj vam v kratkem to tudi predstavimo, in sicer nekaj v besedi in nekaj v sliki.
Pa začnimo s številkami. Občani so iz samoprispevka prispevali: v        letu 1997 74.847.262,02 SIT
v        letu 1998 104.043.514,75 SIT
Notranjost športne dvorane pa je sedaj takšna.
- v letu 1999 (januar, februar) 18.976.020,13 SIT
Tako je bilo skupaj zbranih sredstev iz samoprispevka doslej 197.866.796,90 SIT. Za gradnjo nove šole pa so bila porabljena naslednja sredstva:
v        letu 1996 38.032.597,60 SIT
1997
1998
v letu 167.572.067,20 SIT
v letu 166.871.397,30 SIT
To pomeni, da so bili stroški doslej porabljeni za izgradnjo v višini 372.476.062,10 SIT. Ob teh številkah je mogoče ugotoviti, da je skoraj 200 mio SIT morala
prispevati Občina iz svojega proračuna. Doslej obljubljenih sredstev iz države pa Občina za gradnjo nove šole še ni prejela. Po neuradnih virih je slišati, da tudi v državnem proračunu za leto 1999 "začasno" ni nobenih sredstev, namenjenih za vrhniško novo šolo. Kaže, da so obljube splavale po Savi, ne pa navzgor proti toku Ljubljanice.
Kako pa sama gradnja?
Vsa gradbena dela in druge posege opravlja Gradbeno podjetje Grosuplje. Strokovni nadzor in inženiring izvaja-podjetje PRIMIŠ z Vrhnike in gradbinci so poudarili, da so z nadzorom zelo zadovoljni, tako da vsi skupaj delujejo kot zelo ubrana ekipa; vse za čim hitrejšo in kakovostnejšo gradnjo. Naj zapišemo, da so gradbinci na gradbišču nekaj dni več kot osem mesecev in šola je zgrajena do tretje faze. Na gradbišče so prišli, koje bil narejen preobremenilni nasip in globoko temeljenje, z zabijanjem posebnih cementnih pilotov. Tako so prvič začeli delati s temelji. Prav sedaj opravljajo nadaljnja inštalacijska dela: za centralno ogrevanje, napeljavo vode, električne inštalacije. Okna so v večini že montirana, montirajo pa okvire (železne) vrat ter pripravljajo za dela za notranje tlake. Vodja gradbišča, ki nam je razkazal celotno gradbišče, je omenil, da bi šolo lahko dokončali do jeseni, če bi bilo dovolj sredstev. Pri tem je mislil, da bi bila šola zgrajena brez notranje opreme in zunanje ureditve okolice. Za vsa ta dela bi potrebovali še okoli 260 milijonov in po napovedih Gradbenega odbora in župana bodo v občini poskušali vse narediti, da bi pridobili omenjenih sredstev; kot glavnina sta seveda samoprispevek in proračun občine. Vendar pa bi bil že čas, da se tudi država izkaže in nekaj prispeva za Vrhniko oziroma za njene mlajše generacije.
Ob šoli hkrati raste tudi nova športna dvorana, ki je bila nekaterim že kamen spotike. Dvorana bo resnično služila svojemu namenu. Omogočila bo 1200 sedežev na premičnih tribunah. Mogoče jo bo pregraditi in s tem se bodo sprostila tri košarkarska igrišča in lahko bodo trenirale tri ekipe. Glavno igrišče pa bo možno uporabljati po celotni dplžini z vsemi tribunami, kjer bo mogočne igrati tudi razne mednarodne tekme košarke, rokometa, odbojke, malega nogometa,...
Kot smo spoznali, je gradnja hitro potekala, daje bilo vsak dan videti kaj novega. Tako bo pričetek pouka jeseni leta 2000 resnično možen in dosegljiv. Seveda pa bo treba še veliko naporov za pridobitev sredstev, in to tudi od države. s>s.
Ob šoli raste tudi športna dvorana z vsemi pripadajočimi prostori, vhod pa bo mogoč iz same šole (za ure telovadbe) in čisto posebej (za gledalce in popoldanske aktivnosti).
Prav v tem času opravljajo vsa inštalaterska dela (elektrika, vodovod, centralno ogrevanje).
V tem prostoru bo zagotovo kakšen laboratorij, saj je že pripravljen za položitev tlakov in druge inštalacije.
OBČINA VRHNIKA Oddelek za splošne zadeve Tržaška c. 1, Vrhnika
objavlja
RAZPIS za oddajo poslovnega prostora
Predmet razpisa je neopremljen poslovni prostor v pritličju stavbe Stara cesta 45, Vrhnika. Poslovni prostor v skupni površini 39.75 m2 je primeren za opravljanje trgovinske dejavnosti z neživilskim blagom.
Poslovni prostor oddajamo v najem za nedoločen čas. Najemnina se plačuje mesečno in je usklajena s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem v Občini Vrhnika.
Pisne ponudbe z navedbo dejavnosti ter dokazili o registraciji obrtne oziroma podjetniške dejavnosti pošljite na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Tržaška cesta 1, Vrhnika, vključno do torka, 20.4.1999, s pripisom "za razpis".
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o oddaji poslovnega prostora.
Dodatne informacije dobite po tel.: (061) 755-121, int. 210.
Prejeli smo
V uredništvo Našega časopisa večkrat prispejo anonimna pisma z različno vsebino. Uredniška politika pa je taka, da takih pisem ne objavljamo, saj so lahko obtožbe ali vsebina pisma vprašljive, če se odpošilja-te|j ne upa podpisati. Lahko pa na željo odpošiljatelja prispevka za Naš časopis njegova ime in priimek shranimo v uredništvu z zagotovljeno anonimnostjo. Tudi za to številko smo prejeli dve zanimivi in tudi aktualni anonimni pismi, podpisani s: "Krajanka Vrhnike" in "Občan Vrhnike". Ker menimo, da sta obe vsebini Ureditev Idrijske ceste in Prevozi naših otrok in odraslih iz Ljubljane zelo aktualni, obe pismi "izjemoma" objavljamo, seveda tudi z ustreznima odgovoroma, ki smo ju dobili od ustreznih organov. V imenu uredništva še enkrat naprošamo vse, ki pošiljajo anonimna pisma, pritožbe, pripombe ali vprašanja, naj se podpišejo, na njihovo željo pa naslov shranimo v uredništvu.
S.S.
Ureditev Idrijske ceste
Večino krajanov, ki se vsakodnevno vozimo in hodimo po Idrijski cesti, je strah, kdaj bo prišlo do nesreče in se bo morda takrat kaj premaknilo v glavah naših občinar-jev, ki za to odgovarjajo. Kdaj se bodo naredili pločniki in razsvetljava in tako zagotovili osnovno varnost predvsem pešcem, ki so nenehno izpostavljeni nesreči. Tu so otroci, tuje Dom upokojencev, odgovorni pa kar čakajo. V čem je glavni problem, česa ni, ali je premalo volje za dogovor, bo do tega prišlo, ko bo na cesti obležal nekdo?
Odgovorite pristojni na to vprašanje vsem, ki jih to še kako zanima.
Krajanka Vrhnike
Za odgovor smo naprosili ustrezne organe v občinski upravi in dobili naslednje obvestilo:
" Resnično je ureditev Idrijske ceste potrebna za vse udeležence v prometu na njej. Že večkrat so bila v proračunu občine zagotovljena sredstva. Vendar pa se stvar zatakne prav pri nekaterih lastnikih zemljišč ob Idrijski cesti, ki nočejo dati soglasij za poseg na njihovo zemljišče. Torej situacije ni možno urediti zaradi občinskih glav, pa tudi ne zaradi pomanjkanja volje in denarja, pač pa zato, ker "krajani" (nekateri) niso pripravljeni sodelovati s krajani, ki jim je varnost Idrijske bistvenega pomena in zato tega ni mogoč dogovor glede pridobitve potrebnih zemljišč za namen sanacije Idrijske ceste."
Prevozi naših otrok in odraslih iz Ljubljane
Oglašam se kot občan, ki sem se več let vozil v Ljubljano z avtobusom, sedaj se z avtom. Že leta nazaj sem opazoval, kako nečloveško se moramo Vrh-ničani voziti na delo in domov. Sedaj to opažam še naprej pri svojih otrocih. Že na Viču je avtobus tako poln, da ostajajo torbe zunaj avtobusa, ko se vrata že zapirajo, marsikdaj je prišlo že do nesreče, koje nekomu priprlo nogo ipd. V vseh teh letih se ni Vrhnika oz. njeno vodstvo niti slučajno pozanimalo, ali je mogoče ob konicah dodati en avtobus več, mogoče direktnega do Vrhnike, kot je to že bilo nekoč. Pri Brezovici npr. mora skoraj pol avtobusa dol, če želijo ljudje normalno izstopiti.
Dostikrat je avtobus poln do Vrhnike, torej bi bil direkten avtobus umesten. Ste se že kdaj pozanimali pri Ljubljanskem prometu, kako je s tem, apelirali nanje, saj je to dolžnost župana, da poskrbi, da se potniki - Vrh-ničani vozijo človeško, ne pa kot živina.
Upam, da se bo mogoče sedaj kaj premaknilo, za odgovor prosim v Našem časopisu - čimprej, saj je prob-
lematika, ki zanima marsikaterega Vrhničana.
Hvala in lep pozdrav!
Občan Vrhnike
Spoštovani!
Glede pritožbe občana vaše občine, ki se nanaša na standard prevoza potnikov na redni primestni liniji Ljubljana - Vrhnika, vam posredujemo naslednje pojasnilo:
Javno podjetje Ljubljanski potniški promet opravlja dejavnost prevoza potnikov v primestnem prometu na pretežnem območju ljubljanskega vplivnega območja in v večini primestnih občin, ki k njemu gravitirajo.
Promet načrtujemo, organiziramo in izvajamo na podlagi dejanskih potreb po prevozih, ki jih ugotavljamo z rednimi štetji potnikov, pri čemer poskušamo s smotrno organizacijo prevozov in ekonomično rabo vozil zagotoviti tudi normalno poslovanje podjetja.
Kot veste, ima migracija potnikov v primestnem prometu nekatere posebnosti. Značilno je, da so potrebe po potovanjih prek dneva zelo neenakomerno porazdeljene in da večino potnikov prepeljemo v t.i. prometnih konicah.
Tem prometnim konicam ustrezno tudi prilagajamo obseg naše ponudbe, pri čemer pa je vendarle treba razumeti, da v času največje prometne konice standard prevoza ne more biti tako visok kot zunaj tega časa, ko celo vsi potniki praviloma lahko sedijo.
V vsakem primeru pa za vse odhode avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa v linijskem prometu, torej tudi za "vrhničane" in "logačane" (ti omogočajo občanom Vrhnike omejeni direktnejši prevoz) veha, da imajo zadostne kapacitete, da lahko v normalnih razmerah za prevoz vzamejo vse potnike na postajališču in da število potnikov v vozilu ne presega normiranega števila potniških mest, s čimer je osnovni, resda minimalni, standard
prevoza potnikev vseskozi zagotovljen.
V času prometnih konic vozila obratujejo v polnem številu, zato vozil, ki presegajo potrebno tehnično rezervo, podjetje nima. Vključevanje dodatnega avtobusa bi pomenilo širitev voznega parka, ta pa je za podjetje, v kolikor seveda omenjenega nadstan-darda podjetju občina ali zainteresirana institucija finančno ne poravna, smiselna in opravičljiva le takrat, ko število potnikov narašča in je večje od obstoječih prevoznih kapacitet vozil v obratovanju.
Žal nam analize kažejo povsem nasprotno sliko.
Že vse od leta 1986 je število potnikov v stalnem upadanju in kljub temu, da voznih redov v zadnjem obdobju nismo spreminjali, je stopnja upadanja v zadnjih letih celo najvišja.
Načini, kako doseči, da bi postal javni prevoz za občane dovolj atraktiven, so znani. Vključujejo ukrepe prometne politike, ureditev voznega reda, načrtovanje tras in povečevanje dostopnosti, povečevanje standarda prevoza v smislu udobja in pogostosti, nizka cena vozovnice in še kaj. Vendar za vsem tem nujno stoji osnovni predpogoj - to je financiranje oziroma subvencioniranje prevoza, saj se javni avtobusni prevoz v primestnem prometu samo iz cene vozovnic ne more financirati.
Kot veste, JP Ljubljanski potniški promet subvencij za dejavnost primestnega prevoza potnikov, razen Občine Medvode, ne dobiva. Temu ustrezno posledično tudi organiziramo in ekonomiziramo svojo dejavnost - žal ne vedno v korist potnikov. Vedno pa smo pripravljeni poiskati načine in poti, da pridemo do optimalnih rešitev - tudi in predvsem v tesnem sodelovanju s pristojno lokalno skupnostjo.
Lepo pozdravljeni.
Javno podjetje Ljubljanski potniški promet Vodja službe primestnega prometa Roman Plesec, dipl.inž.org.
POGOVOR Z DIREKTORJEM COMINGA RONKOM GOSTIŠO
Avtocommerce postal večinski lastnik podjetja Corning
Corning, eno najuspešnejših vrhniških, pa tudi slovenskih podjetij zadnjega desetletja, je prešlo v roke družbe Avtocommerce. Zakaj sta se lastnika, Ronko in Majda Gpstiša, odločila za prodajo večinskega deleža, kaj to pomeni, kakšni so načrti podjetja Corning in še o čem, smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Co-minga, Ronkom Gostišo, ki bo ' družbo Corning vodil še nadaljnjih pet let.
Gostiša: Kolikor že se je bilo meni in moji ženi na eni strani težko odločiti za prodajo dela tistega, kar sva skupaj z zaposlenimi ustvarjala celo desetletje, pa je bilo, poslovno gledano, v luči razvojnih perspektiv in ohranjanja pozicije na trgu ponudbe avdio, video naprav, računalnikov in telekomunikacij, to nujno dejanje. Tudi težnje v svetu kažejo, da se močna podjetja kapitalsko in lastniško povezujejo. Kapital prinese možnost novih naložb, lastniška povezanost pa povečuje odgovornost. Takim težnjam sledi tudi družba Avtocomerce, kjer so ocenili, daje Corning primeren partner v segmentu trgovine s tehničnim blagom in z zabavno elektroniko. Ponudba je prišla z njihove strani in če so interesi skupni, potem gredo stvari zelo hitro.
Nekateri zadnji prevzemi trgovskih podjetij v Sloveniji so na meji sovražnih prevzemov?
Gostiša: O tem v primeru Co-minga ne moremo govoriti. Še enkrat poudarjam, da je to skupni interes Cominga in Avtocommer-ca, to je nakup in ne prevzem.
Avtocommerce je lastnik tudi Elektrotehne SET. Je mar pametno ustvarjati konkurenco podjetij, ki sta pod isto streho?
Gostiša: Menim, da nisem pravi naslov za odgovor na to vprašanje. Povem pa lahko, da je moj cilj dopolnjevati se, učiti se eden od drugega ter v perspektivi tudi zliti obe podjetji v eno, nikakor pa ne
Lastnika Cominga Ronko in Majda Gostiša ob uspešnih zaključenih 10 letih dela pri vodenju družbe Corning. Prav gotovo sta v teh letih zgradila eno najuspešnejših podjetij za trženje avdio in video tehnike pri nas. S svojo aktivnostjo in številno sponzorsko pomočjo sta se vključevala tudi v vsakdanje Življenje na Vrhniki. Ime Corning Vrhnika nosi tudi eno boljših smučarskih tekaških klubov v Sloveniji. Veliko sta prispevala tudi za kulturno življenje in se odzivala na pomoč prostovoljnim gasilskim društvom. Ne smemo pa pozabiti številne humanitarne dejavnosti, saj je bila marsikatera humanitarna ali socialna ustanova deležna daril njihovih izdelkov.
konkurirati si. To bi bilo tudi neodgovorno do skupnega lastnika.
Lahko že kaj poveste o poslovanju Cominga v preteklem poslovnem letu?
Gostiša: Kljub vse močnejši in vse agresivnejši konkurenci bilance kažejo, da smo ga končali uspešno, z dobičkom, kije celo nekoliko nad pričakovanim. Odprli smo nekaj novih trgovin, tako da jih imamo zdaj že 16, zelo pomemben pa se mi zdi tudi nakup poslovne stavbe Lika, kar nam bo omogočilo skorajšnji začetek adaptacije, lani enkrat že prenovljene in povečane trgovine na Vrhniki. Nova trgovina EP: Corning, bo merila prek 300 kvadratnih metrov (odprtje je načrtovano že pred polet-
nimi počitnicami), v njej pa bodo obiskovalci poleg obstoječega programa zabavne elektronike, razširjene ponudbe malih gospodinjskih aparatov in računalniške opreme imeli na izbiro tudi bogato ponudbo bele tehnike.
Omenili ste EP: Corning. Kaj pomeni EP?
Gostiša: EP je okrajšava za nemško podjetje Electronic Parner. To je veriga več kot 5.000 trgovin z zabavno elektroniko po vsej Evropi s sedežem v Nemčiji. Del te verige, ki pod svojo streho združuje največje lokalne ponudnike prej omenjenega prodajnega programa, je pretekli mesec postal tudi Corning. Gre v nekem smislu za povezovanje v evropskem merilu,
ki s seboj prinese tudi evropske standarde, evropski način dela, evropski odnos do kupcev, informacije, cene in še bi lahko našteval.
Načrti za letošnje leto?
Gostiša: Nekoliko povečati tržni delež na področju avdia, video programa in krepko povečati kos pogače na področju prodaje računalnikov in računalniške opreme ter telekomunikacij. To sta razvojno obetavna programa, v svetu sta to najhitreje razvijajoči se področji in ne vidim razloga, da takšni ne bi bili tudi pri nas. Na tem mestu bi omenil, da Corning od lanskega novembra sklepa naročniška razmerja za Debitel, ponudnika storitev GSM, kar stranki omogoča popolno storitev na enem mestu - nakup GSM aparata in sklenitev naročniškega razmerja.
Drugi izziv v letošnjem letu pa bo vzpostavljanje Comingove fran-šizne mreže trgovin po Sloveniji. To pomeni, da smo nekatere izmed 210-tih strank, s katerimi doslej že uspešno sodelujemo prek veleprodaje blaga, povabili, naj v prihodnje poslujejo pod imenom EP: Corning. Zanimanje je nad pričakovanji, saj manjši trgovci z vstopom v takšen poslovni odnos zagotovo veliko dobijo. Na relaciji Corning in franšiza gre za tako imenovano igro pozitivnih vsot (positive sum game), ko obe strani na koncu pridobita. Do konca leta načrtujemo odprtje 16-tih fra-šiznih trgovin, že danes pa seje za takšen način poslovanja odločilo 12 trgovcev v različnih delih Slovenije, ki le še čakajo na podpis pogodb.
In seveda - junija letos praznuje Corning 10 let. Torta bo velika, darila raznolika, deležni jih bodo tudi Vrhničani, Comingovi zvesti obiskovalci in kupci.
R.R.
Republika Slovenija
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA
Tržaška c, 1, 1360 Vrhnika
Tel.: 061/755 121; faks:061/754281
Upravna enota Vrhnika obvešča občane, da bodo v času od četrtka, 8/ 4-99 do vključno srede, 14/4-99 motene storitve Oddelka za upravne notranje zadeve (predvsem registracija vozil, postopki v zvezi z vozniškimi dovoljenji, osebnimi izkaznicami in potnimi listi, prijava bivališča...) ter Sprejemne pisarne. Vtem času bomo prenavljali prostore, ki bodo, tako vsaj upamo, v bodoče za stranke prijaznejši.
Občane prosimo za strpnost in za razumevanje, uradniki pa se bomo potrudili, da bodo naše storitve kljub omejenim prostorskim možnostim, korektne.
Materinski dan na Vrhniki
25. marec je dan, katerega praznujejo vse matere, mamice in bodoče mamice, saj so prav te naše največje bogastvo in sreča, da so nam poklonile prelepo življenje. Na ta dan so tudi na Vrhniki pripravili prireditev, ki je postala že kar tradicionalen. V organizaciji občinskega odbora SKD je bila prireditev v Cankarjevem domu. Prireditev za svoje mame in matere so pripravili naši in vaši otroci iz vrtca in učenci razredne stopnje. S pesmijo, plesom, igranjem na instrumente in prelepo otroško besedo so se predstavili svojim mamicam, katere so jih nagradile z velikim aplavzom. Otroci so nastopili spontano brez večjega strahu, čeprav seje kakšna beseda zataknila v grlu in tudi v očeh marsikatere mamice seje utrnila solza. Nastopili so otroci iz vrtca enote Log, krščanskega vrtca, učenci šole iz Drenovega Griča, pevec DejanMarinčič, citrar Tomaž Plahutnik, mlajši folkloristi Tončke Permoser Žvab ter še številni mladi posamezniki. Zanimivi so bili tudi prebrani spisi o svojih mamicah, katere so učenci sami prebrali. Pač predstavili so se sami otroci, tisto kar so se naučili, vse za svoje mamice. To pa je bil tudi namen prireditve. Slika pa nam prikazuje otroke iz krščanskega vrtca, ki so mamicam zaigrali dve kratki igrici. S.S.
POSLANSKA KLOP ŠT. 48
Kako bomo volili ?
Pred dvema letoma sem imel priložnost v živo spremljati volitve v Veliki Britaniji. Čisti, enokrožni večinski sistem je laburistom Tonija Blaira prednost kakšnih desetih odstotnih točk pred konservativci pretvoril v eno najprepričljivejših zmag v zgodovini volitev na Otoku in jim prinesel ogromno večino sedežev v parlamentu. Tuje opazovalce nas je seveda najbolj zanimalo, zakaj Angleži vztrajajo pri tradicionalnem volilnem sistemu. Odgovor je bil, ob dejstvu, da Angleži že tako težko spreminjajo svoje navade, preprost: "Noben sistem ni idealen, vsak ima prednosti in slabosti."
Glavna prednost večinskega sistema je, da vsak volilni okraj dobi svojega predstavnika v parlamentu, slabost pa je dejstvo, da se večina glasov volivcev ne upošteva pri volilnem izkupički strank. Ko sem potem razmišljal, kaj bi tak sistem prinesel nam, seveda nisem mogel mimo nujne dvopolnosti, delitve na dva bloka. Angleži si ob dolgi demokratični tradiciji to lahko privoščijo, Slovenci pa v podzavesti še vedno nosimo tragično dediščino razdelitve iz polpretekle dobe. Sedaj veljavni proporcionalni sistem bi bil v naših razmerah ob določenih popravkih (odprava nacionalnih list, dvig praga za vstop v parlament na pet odstotkov in uveljavitev domrcilnega principa kandidature) še povsem primeren vsaj naslednja dva mandata.
Kakor koli, odločitev Ustavnega sodišča o referendumski zmagi večinskega sistema je prinesla novo stvarnost in politične stranke se že poskušajo prilagoditi. Večina kar po domače, z razmišljanjem o tem, do katere mere je treba upoštevati referendumsko voljo ljudi in sodbo Ustavnega sodišča. Najbolj je presenetil Janša, pobudnik referenduma in še nedol-go nazaj vnet zagovornik večinskega sistema. Njegova ideja o kombiniranem sistemu je našla mnogo razumevanja v Liberalni demokraciji, kot rešitev iz zagate pa jo bodo z veseljem sprejele majhne stranke, ki jim je ob uveljavitvi dvokrožnega večinskega sistema grozil izpad iz parlamenta. Tako seje le Slovenska ljudska stranka jasno opredelila, da bo podprla čisti večinski sistem. Razloga sta predvsem dva. Kombinirana varianta je na referendumu povsem pogorela, za naše razmere pa je tudi neprimerna, saj bi ob predvideni samo eni volilni enoti za vso državo omogočila političnim elitam lahek vstop v parlament. S tem pa bi se drastično porušilo razmerje med parlamentarno zastopanostjo mestnega in podeželskega prebivalstva. V škodo slednjih, seveda.
Večinski sistem bo ob določenih pomanjkljivostih prinesel pomembno prednost, razbistritev političnega prostora. Satelitske stranke bodo izgubile pomen in nujno bo povezovanje programsko sorodnih strank. Od dveh, Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov, se to že nekaj časa pričakuje. Oživljeni pogovori, pri njih sem tudi sam sodeloval, so v zadnjem času zamrli. V dobro slovenskega političnega prostora je, da bi se obnovili. Le močna in enotna desnosredinska stranka, najsi bo vladna ali opozicijska, je porok uravnoteženega političnega prostora.
Leon Gostiša
VOLILNI SISTEMI
V demokratičnih družbah različne politične opcije tekmujejo za naklonjenost volivk in volivcev. Glavnina tekme je skoncentrirana na trenutek, ko imajo vsi opravilno sposobni državljani pravico, da dodelijo svoj glas podpore tistemu, ki v predvolilnem času najbolje artikulira njihove poglede na družbeno dogajanje in nadaljnji razvoj. Gre skratka za enkratno dejanje, ki pa se ciklično ponavlja, ponavadi na štiri leta, odvisno od dolžine mandata. Ker imamo poleg parlamentarnih in predsedniških volitev tudi lokalne, ki so ponavadi v vmesnem času, se dogaja, da hodimo na takšne ali drugačne volitve praktično vsako leto. Letošnje leto je pravzaprav nekakšna izjema, saj letos niso predvidene nobene redne volitve. Ob morebitnem razpadu koalicije, ki vlada v tem mandatu, bi se teoretično lahko pripetile predčasne volitve, kar pa je praktično le malo verjetno. Zelo majhno verjetnost predčasnih volitev pa ne gre pripisati dejstvu, da so tri koalicijske stranke, pred nekaj dnevi ponovno našle dovolj razlogov in politične volje za nadaljnje vztrajanje na skupni poti, pač pa v naravi naše ustavne ureditve,
Ob kreiranju slovenske državnosti in njenih institucij je bilo v sistem vgrajenih precej varovalk, ki v veliki meri preprečujejo možnost predčasnih parlamentarnih volitev. Kljub temu dejstvu pa se v zadnjem obdobju slovenski parlament ter vrhovi parlamentarnih političnih strank zelo intenzivno ukvarjajo z volitvami. V tako ravnanje jih je prisilila odločitev Ustavnega sodišča. Čeprav je Republiška volilna komisija odločila, da noben od treh predlaganih volilnih sistemov ni zmagal, ker ni prejel večine glasov, so ustavni sodniki kot zmagovalca referenduma o volilnih sistemih za nazaj določili večinski dvokrožni sistem. Taka odločitev pa je sporna iz več razlogov. Sprejeta je bila šele po dveh letih od referenduma, tik preden je kar nekaj ustavnih sodnikov končalo svoj devetletni mandat, izglasovana je bila z minimalno večino petih glasov, kljub hudem nasprotovanju tistih ustavnih sodnikov, ki se z odločitvijo niso strinjali. Opozoriti je potrebno tudi na ironijo, da bi s pomočjo ustavne odločbe manjšina volivcev uveljavila večinski sistem.
Večinskemu sistemu so najbolj naklonjeni Janševi socialdemokrati, ki so tudi zbrali potrebno število podpisov za izvedbo referenduma, pridružili pa so se jim tudi krščanski demokrati. Ljudska stranka sicer poudarja, daje treba spoštovati odločbo ustavnega sodišča, toda sledeč logiki, je vrh stranke priznal, da jim obstoječi proporcionalni oziroma sorazmernostni volilni sistem bolj ustreza.
Združena lista socialnih demokratov se zavzema za kombiniran sistem, kakršnega poznajo v Zvezni republiki Nemčiji. Ta sistem poskuša združiti prednosti večinskega in proporcionalnega sistema.
V Liberalni demokraciji Slovenije smo na kongresu stranke sprejeli sklep, da "bomo še naprej zagovarjali nujnost proporcionalnega volilnega sistema, kot edine oblike, ki zagotavlja ustrezno zastopanost mavrice političnih interesov v participaciji pri izvajanju državne oblasti ter preprečuje politično bipolarnost in se zavzemali za tiste nujne popravke sedanjega volilnega sistema, ki bodo zagotavljali bolj volji volivcev prilagojeno delitev poslanskih mandatov." Kljub kongresnim opredelitvam nekateri vidnejši strankarski voditelji ne nasprotujejo večinskemu sistemu. Svojo naklonjenost večinskem sistemu utemeljujejo s prednostmi, kijih ta prinaša v smislu oblikovanja bolj programsko sorodnih koalicij in s tem večji učinkovitosti pri vladanju.
Ker sem sam odločen nasprotnik večinskega sistema, bom navedel nekaj bistvenih slabosti večinskega sistema. Njegova glavna slabost je njegova nesorazmernost pri delitvi mandatov. Teoretično je možno, da dobi neka politična opcija na volitvah le malenkost več kot polovico glasov, toda v parlamentu zasede vse mandate.
V praksi se to resda redko zgodi, toda manjšina je v takem parlamentu izrazito slabo zastopana, kar pomeni objektivno slabši parlamentarni nadzor nad večino in možnosti zlorab se močno povečajo. Večinski sistem dobesedno prisiljuje politične stranke k oblikovanju predvolilnih koalicij, kar samo po sebi ni nič slabega, slabo je dejstvo, da v državi, kjer je le pol stoletja nazaj potekala bratomorna vojna, take koalicije vzpodbujajo nove stare delitve med ljudmi in povzročajo nezdravo bipolarnost, združevalna sredinska opcija pa je obsojena na propad.
Sicer pa so slabosti večinskega sistema povzročile njegovo opuščanje in spreminjanje v sorazmernostne ali v kombinirane volilne sisteme širom po Evropi. Tako imajo večinski volilni sistem le še v Franciji, Veliki Britaniji, na Hrvaškem in še v nekaj manj pomembnih državah. Kljub pregovornemu tradicionalizmu pa so tudi Britanci napovedali skorajšnji prehod iz večinskega v sorazmernostni volilni sistem. Naša soseda Hrvaška je dovolj blizu, da nas lahko vsakodnevno prepričuje v "prednosti" večinskega sistema. Ravno te dni je slišati, da tudi Hrvatje razmišljajo o drugačnih rešitvah.
Ob vsem povedanem pa ni čudno, daje celo sam Janez Janša predlagal nekakšen kompromisni predlog, ki je dobil naziv paralelni oziroma vzporedni volilni sistem.
Po tem predlogu, čigar avtorstvo sedaj Janša zanika, bi izvolili po večinskem dvokrožnem sistemu oseminosemdeset poslancev v oseminosemdesetih volilnih okrajih, trideset dodatnih poslancev pa bi izvolili po sorazmernostnem sistemu.
Realizacija tega predloga nujno terja ustrezne spremembe 80. člena slovenske Ustave. Če bi se to zgodilo, pa je verjetno, da bodo spremenjena tudi določila o Državnem svetu, o izvolitvi vlade in imenovanju ministrov ter črtan 143. člen, ki govori o samostojnem odločanju občin o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine. Ker ta člen močno ovira formiranje pokrajin, sem tudi sam podpisal pobudo, da bi člen črtali ter s tem omogočili formiranje pokrajin na celotnem območju naše države.
Ker je po Ustavi vsako spreminjanje volilne zakonodaje in Ustave vezano na odločanje z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, bodo morale parlamentarne stranke vložiti še veliko naporov za oblikovanje takšnih kompromisnih rešitev, ki bodo zadovoljile potrebno število najmanj šestdesetih poslancev za dosego potrebne ustavne večine.
Richard Beuermann
OKROGLA MIZA NA TEMO NOVA POLITIKA DROG
Droge niso prepovedane, ker so nevarne, temveč so nevarne, ker so prepovedane
Dne 3.3.1999 je na Osnovni šoli Ivana Cankarja potekala okrogla miza na temo nova politika drog, ki je bila namenjena vsem mladim, kijih ta problematika zanima. Okroglo mizo so pripravili člani Mladega foruma ZLSD kot prispevek v širši akciji Mladega foruma, ki opozarja predvsem na vedno večjo razširjenost tega problema v naši družbi. Na okrogli mizi je stališča Mladega foruma zastopal Sebastian Jeretič, ki je poudaril, da je sedanje stanje posledica neučinkovitih rezultatov. Tako je treba predvsem pripraviti sodobno zakonodajo, ki ne bo obravnavala uživalcev drog kot neke imaginarne skupine, odrinjene na obrobje družbe. Poleg tega pa so podatki, ki jih posreduje Urad za uporabo drog RS dovolj zaskrbljujoči. Po njihovih ocenah naj bi bilo v Sloveniji okrog 10 000 odvisnikov od trdih drog, ki naj bi porabili 2 lOOLkilogramov heroina na leto. Gospod Janez Podržaj s policijske postaje na Vrhniki je predstavil delo policije na tem področju. Vsekakor je dobro vedeti, da se policija trudi pri odkrivanju preprodajalcev mamil. Rada se pohvali z ne majhnimi količinami mamil, ki jih
zasežejo. Hkrati pa tudi priznavajo, da zasežejo le 10 % mamil na trgu ter da je uživalcev prepovedanih drog vedno več in da je vedno več tudi kriminalnih dejanj, kot so ulične tatvine, ropi in klasične tatvine, ki se povezujejo z uživanjem in uživalci drog. Gospa Mari Žerjav, psihologinja na Osnovi šoli Ivana Cankarja, je povedala, da se z tem problemom srečujejo tudi na osnovni šoli. Po njenih besedah pa problem rešujejo dobro, saj rizične učence spremljajo in jim tudi svetujejo, da ne bi zabredli v težave z droga-mi. Ob tem je treba pohvaliti tudi njihovo dejavnost na področju obveščanja in izobrazbe učencev, saj je preventiva na tem področju najboljše zagotovilo za zmanjševanje števila uživalcev prepovedanih drog. Zoran Kanduč z Inštituta za kriminologijo je poudaril, da država dostikrat preveč stigmatizira odvisnike, ker jim ne ponudi primernih načinov reintegracije v družbo po končanem zdravljenju. Prav to je največkrat problem med odvisniki, da se po zdravljenju znajdejo na cesti in da mnogokrat nimajo druge izbire, kot da se vrnejo v svojo staro družbo, ki jih ponovno potegne v uživanje drog.
Takega mnenja je bil tudi Dare Kocmur iz nevladne organizacije STIGMA, ki se ukvarja s pomočjo odvisnikom od drog in je ena od najbolj priznanih organizacij v Sloveniji na tem področju. Predstavil je tudi problematiko zakonodaje, saj je, če beremo zakon dobesedno, vsaka pomoč ali omogočanje uživanja pri nas kaznivo dejanje. Tako se na primer menjava igel že lahko obravnava kot omogočanje uživanja, da o metadonskem zdravljenju niti ne govorimo, saj zdravnik v tem primeru daje odvisniku drogo metadon, ki ni nič drugega kot sintetični heroin. Na okrogli mizi je sodelovala tudi bivša odvisnica Tina, kije povedala svojo zgodbo, kako in zakaj je zašla v droge in kako težko se jih je rešila. Poleg tega je pozvala vse, naj se drogam ne pustijo zapeljati, saj je pot v droge lahka, pot iz njihovega objema pa zelo težka. Treba pa je pohvaliti tudi njeno odločitev, daje sodelovala na okrogli mizi. Zato še enkrat HVALA!!!
Za konec bi se rad zahvalil OŠ Ivana Cankarja in vsem sponzorjem, ki so omogočili izvedbo okrogle mize.
MLADI FORUM ZLSD
Praznovanje dneva žena na Vrhniki
8. marca seje v Mantovi na Vrhniki zbralo prek trideset žena, nekatere v spremstvu svojih partnerjev. Članice Združenja borcev z Vrhnike in iz Borovnice ter simpatizerke te organizacije so se samoiniciativno za dan žena zbrale v Mantovi.
Predsednik Območnega odbora Združenja borcev jim je v kratkem nagovoru čestital za praznik, izrazil priznanje za prizadevno delo pri skrbi za svoje družine in za družbeno aktivnost, posebno v času njihovih aktivnih delovnih let.
Tajnica Območnega odbora ZB jih je seznanila s kulturnim in z družabnim programom Območne organizacije Združenja borcev Vrhnika v letošnjem letu in jih povabila, naj pri tem sodelujejo tako kot doslej.
Nato so žene v prijetnem klepetu in ob prigrizku preživele svoj praznik vse do večera.
OBVESTILO
Vse občane obveščamo, da bo 26. aprila ob 18. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki odprta razstava Likovna umetnost 1941-45. Razstavo bo postavil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane.
27. aprila ob 15. uri bo tradicionalno srečanje v počastitev državnega praznika dneva upora proti okupatorju, in sicer pri ribiškem domu na Tojnicah.
6. maja, v spomin na osvoboditev Vrhnike, bo ob 17. uri položen venec na grobnico. Zvečer ob 20. uri bo koncert samospevov. Pela bosta sopranistka Irena Baar in tenorist Marjan Trček ob spremljavi pianistke Nataše Valant.
Območni odbor Združenja borcev Vrhnika
SPOROČILO ZA JAVNOST
Zakon o orožju -ljudska iniciativa
Zaradi nezadovoljstva z uradnim predlogom novega zakona o orožju (MNZ) in na pobudo strokovne javnosti ter civilnih uporabnikov orožja je bila sprožena ljudska iniciativa za sprejem alternativnega Zakona o orožju.
Pobuda za obravnavo in sprejem predloga zakona je bila poslana Državnemu zboru RS skladno z 88. členom Ustave Republike Slovenije in na podlagi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki predvideva, da lahko zakon v sprejem Državnemu zboru, poleg vlade in poslancev, predlaga tudi najmanj 5000 volivcev.
Nosilec pobude je Rok Štupar (PP 67, 3230 Šentjur, mob. tel. 041/531-284, faks 063/7740-321), predsednik Združenja sodnikov Slovenske zveze za praktično streljanje, predlog pa podpirajo Strelska zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Združenje slovenskih častnikov. Skupnost za lovstvo in ribištvo Slovenije, Slovenska zveza za praktično streljanje, Društvo Soška fronta in drugi.
Predlog zakona je usklajen s standardi Evropske unije, upošteva bogato slovensko tradicijo na tem področju in gleda na državljana kot na zaupanja vrednega človeka. Je strog, vendar pravičen; upošteva dobre strani uradnega predloga, a ga približa zakonom primerljivih evropskih držav. Predlog je karseda jasen in točno določa pogoje za pridobitev orožnih listin; diskrecijska pravica upravnega organa je tako omejena na minimum. Uvod, obrazložitev in besedilo členov predloga zakona si lahko ogledate na internetu: http:/ /www.geocities.com/Colosseum/Du-gout/9004/zoro_index.htm, lahko pa ga poiščete tudi pod geslom "Predlog zakona 0 orožju."
Predsednik Državnega zbora je nemudoma sprožil ustrezen postopek, ki terja vsaj 5000 podpisov volivcev v podporo predlogu zakona; kot pogoj, da bo zakon obravnavan za sprejem v Državnem zboru. Podpisovanje poteka na sedežih vseh upravnih enot (do 6. maja 1999).
Rok Štupar, pobudnik iniciative
DEKANIJSKI SINODALNI DAN -10. april 1999 _
Kraj: Vrhnika
Začetek ob 9. uri v župnijski cerkvi sv. Pavla na Vrhniki
1. Pozdrav vseh navzočih - dekan
2. Uvodna molitev - s sodelavci pripravi član Duhovniškega sveta g. Tone Gradišek
3. Predstavitev namena sinode, vsebinskih poudarkov, dosedanjega procesa in nadaljnjih korakov, vloge škofa in pravnih posledic sklepov sinode - magister Peter Kvaternik
4. Predstavitev poteka srečanja. Vsebinski in tehnični vidiki srečanja - tajnik dekanijskega sinodalnega dne, animator za sinodo g. Janez Smrekar, prodekan
5. Pogovorne skupine:
A. Zakrament birme - skupina za katehezo. Kraj: dvorana nad kapelo. Vodi g. Janez Šilar. Vabljeni: katehisti in katehistinje, člani ŽPS, ki delujejo v okviru skupine za katehezo, animatorji birmanskih skupin, starši birmancev.
Mladina - mladinska pastorala. Kraj: pokrita terasa pri gostilni Krajne. Vodi g. Boris Žerovnik. Vabljeni: mladina in skavti.
Nedelja, obred sprave - skupina za bogoslužje. Kraj: zimska kapela. Vodi g. Ivan Selan. Vabljeni: Člani ŽPS, ki delujejo v liturgični skupini, bralci beril, starši veroukarjev, mežnarji, ključarji.
Priprava na zakon in družino. Kraj: učilnica pri župnišču. Vodi g. Janez Petrič. Vabljeni: člani zakonskih skupin, člani ŽPS.
Ostareli ljudje, odvisniki. Kraj: učilnica pri kapeli. Vodi g. Tone Kompare. Vabljeni: člani in zunanji sodelavci Karitas, člani ŽPS.
Pevci in organisti. Kraj: Osnovna šola na Lošci: nasproti apoteke čez glavno cesto. Vodi g. Janez Smrekar. Vabljeni vsi organisti in pevci .
Ministranti. Kraj: Sv. Trojica. Vodita : g. Vinko Malovrh in g. Jože Mate. Vabljeni vsi ministranti in ministrantke.
Molitvena skupina. Kraj: Cerkev Sv. Lenarta v starem mestnem jedru. Vodi g. Marjan Zupane. Vabljeni vsi člani molitvenih skupin in verniki, ki želijo moliti pred Najsvetejšim za uspeh sinode.
Ob 12.30 bo malica iz popotne torbe ( vsak udeleženec prinese hrano s seboj - za pijačo bo poskrbljeno )
Ob 13.30 bo po skupinah branje zapisnika, predlogi za sinodo in priprava na sv. mašo. Ob 14.30 bo sv. maša. Sv. mašo bodo darovali vsi duhovniki iz dekanije. Somaševanje bo vodil g. arhidiakon, prelat Franc Vrhunc. Pri maši bodo vsi ministranti oblečeni v ministrantske obleke v prezbiteriju, sodelovale vse pogovorne skupine, na koru pa bodo vsi pevci iz dekanije.
Skupne pesmi - nastop vseh pevcev iz dekanije.
Na prostoru med cerkvijo in župniščem pogovor ob pecivu in kozarčku.
Izberi življenje
B.
C.
D.
F.
G.
H.
7.
9. 10.
Kaj je sinoda? Beseda sinoda izhaja iz grškega jezika in pomeni skupno pot, skupno potovanje ali na kratko shod. Sinoda označuje zbor oseb, ki pridejo skupaj, da bi preudarili in odločali o pomembnih vprašanjih.
26. maja 1997 je pri sv. Jožefu v Celju slovenska škofovska konferenca napovedala sinodo v Cerkvi na Slovenskem. Cerkev v Sloveniji želi na pragu tretjega tisočletja premisliti svojo dosedanjo pot in se tudi zazreti v prihodnost. Katoliška Cerkev je že več kot tisoč let povezana s slovenskim narodom; tako kot nekdaj se tudi danes z vso zavzetostjo zavzema za življenje in za prihodnost slehernega človeka. Zato je tudi naslov sinode: »Izberi življenje«.
Prav vsi ste na belo soboto 10. aprila povabljeni k razmišljanju, pogovoru, k oblikovanju predlogov in molitvi za sinodo. Vsak od nas lahko doprinese svoj delež k uspehu sinode.
Ivanka Kavčič, Šentjošt
DEKANIJSKI SINODALNI DAN Kdaj: sobota 10. aprila 1999 Kje: župnijska cerkev na Vrhniki
SPORED DOGAJANA . 9.00 - uvodno bogoslužje
9.45 - razdelitev v skupine POGOVORNE SKUPINE ALI DELAVNICE
SVETA BIRMA - katehisti, animatorji birmanskih
skupin, člani ŽPS, starši
MLADI IN VERA - mladina, skavti, predstavniki mladine
V ŽPS
NEDELJA in SV. SPOVED - člani ŽPS, bralci beril,
cerkovniki, ključarji, starši veroukarjev DRUŽINA - zakonske skupine, člani ŽPS, starši ČLOVEK V STISKI - člani Karitasa, sodelavci, člani
ŽPS
PEVCI - pevci, organisti, pevovodje MINISTRANTI - ministranti in ministrantke MOLITVENA SKUPINA - razne molitvene skupine 12 . 30  kosilo (iz lastne torbe)
14.30 sveta maša(žup.cerkev)
MM— - X§,.MMm
tmmtjB«
OB SVETOVNEM DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
Podelili priznanja v ljubljanski regiji
1. marec je svetovni dan Civilne zaščite, ki se v sodobnem življenju vedno večkrat uveljavlja. Tudi v občini Vrhnika in v drugih občinah ljubljanske regije se vedno bolj uveljavlja, saj je organizacija, ki si načrtno in organizirano prizadeva preprečiti oziroma zmanjševati posledice naravnih in drugih nesreč. Povezuje številne vladne in nevladne organizacije, prostovoljce in profesionalce v reševalnih organizacijah ter službah in tudi vse tiste, ki se na področju zaščite in reševanja vključujejo na podlagi državljanske
Svečanosti v Šentvidu pri Stični so se udeležili številni gostje, med njimi tudi poveljnik CZ RS Miran Bogataj (tretji z desne).
Stanislav Brož iz Borovnice pa je prejel bronasti znak CZ.
dolžnosti. Prav iz navedenega je razvidno, da Civilno zaščito sestavljajo ljudje, ki so vedno pripravljeni pomagati sočloveku v stiski in nesreči. Lahko tudi rečemo, da je CZ predvsem pestra in raznolika humanitarna dejavnost, ki temelji na splošno priznanih človekoljubnih načelih.
Prav zato so se letos v Štabu CZ ljubljanske regije prvič odločili, da bi skupno obeležili ta dan ter obenem podelili priznanja najbolj zaslužnim posameznikom, društvom in ustanovam za humanitarna dejanja pri pomoči človeku v stiski in nesreči.
Prireditev je bila v torek, 9. marca 1999, v gasilskem domu v Šentvidu pri Stični, kjer so se zbrali predstavniki občin ljubljanske regije, dobitniki priznanj, poveljnik CZ Republike Slovenije Miran Bogataj in drugi številni gostje. Na začetku slovesnosti je prisotne pozdravil župan občine Ivančna Gorica, kije povezoval letošnjo celotno prireditev. Slavnostni nagovor pa je pripravil poveljnik Štaba Civilne zaščite ljubljanske regije Boris Kraljic. Med drugim je povedal: "V letih po osamosvojitvi beležimo, tako na regionalni kot na lokalni ravni, izboljšanje organiziranosti na področju zaščite in reševanja. Vse boljša je kadrovska izpopolnjenost enot, medtem ko je nekoliko manj izrazito posodabljanje tehnične opremljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč. V minulem obdobju smo s skupnimi prizadevanji dosegli realnejšo oceno ogroženosti regije in občin. Racionalizirali in dopolnili smo načrte zaščite, reševanja in pomoči ter zagotovili ažuren načrt obveščanja in alarmiranja v ljubljanski regiji. Uvedeno je tiho alarmiranje operativnih gasilskih enot, kakor tudi reševalnih služb in drugih enot Civilne zaščite. Kadrovsko so dopolnjene dolžnostne sestave, animirani pa so tudi prostovoljci za bolj množično vključevanje v aktivnosti s področja zaščite, reševanja
Zlati znak CZ je prejel Janez Do-nik.
in pomoči. Še posebno pa je pomembna vloga Regijskega centra za obveščanje, ki ima svoje mesto in pomen, saj seje že in se še bolj uveljavlja kot mesto zbiranja, obdelave in posredovanja vseh pomembnih informacij s področja zaščite, reševanja in pomoči. Obenem postaja eden glavnih akterjev pri ukrepanju ter aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
Vse navedeno, zlasti pa prizadevnost ljudi, ki so profesionalno, prostovoljno ali dolžnostno vključeni v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je pripomoglo, da smo se tudi v preteklem letu uspešno spopadali s številnimi naravnimi ujmami in drugimi nesrečami. Ljubljansko regijo jih je prizadelo kar nekaj, a omenim naj le nekatere.
Že spomladi je bilo veliko požarov, predvsem v naravi in na travniških površinah. Razglašena je bila velika požarna ogroženost v naravnem okolju, ki je terjala večjo budnost gasilskih in drugih pristojnih služb.
V poletnih mesecih je uničevalno neurje najbolj prizadelo občino Loški Potok.
Potres v avgustu so najbolj čutili v občinah Litija in Ivančna Gorica.
Najhujša ekološka nesreča v državi pa se je pripetila v Ort-neku pri Ribnici. Posledice izlitja nevarne snovi z onesnaženjem zajetja pitne vode v Glo-bočcu so najbolj prizadele območja zunaj naše regije. Toda maksimalna angažiranost ustreznih sil je bila potrebna tudi v naši regiji, predvsem v občini Ivančna Gorica. Pri tem je treba še posebno pohvaliti hitro in organizirano oskrbo prizadetih območij s pitno vodo.
V novembru pa je večji del ljubljanske regije prizadelo še hudo neurje s poplavami in plazovi.
V preteklem obdobju smo naredili velik napredek pri napovedovanju nesreč, seveda v okviru danih objektivnih možnosti, saj je Regijski center za obveščanje Ljubljana pravočasno obveščal posamezne lokalne skupnosti o pretečih
V imenu PGD Zaplana je srebrni znak prevzel Pavle Bizjan.
nevarnostih. Posledica tega je bilo hitro ukrepanje. Lahko rečem, daje bilo ukrepanje v prizadetih občinah pravočasno in učinkovito, strokovnost ukrepanja v prizadetih občinah pa na visoki ravni. Pohvalna je hitra medsebojna pomoč med občinami. V reševalne akcije seje aktivno vključeval tudi Štab Civilne zaščite za ljubljansko regijo. Zato ocenjujem, daje treba tako zastavljeno delo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami nadaljevati. Vas, predstavnike lokalnih skupnosti, pa pozivam, da tudi v bodoče namenjate posebno skrb nadaljnjemu dograjevanju sistema zaščite, reševanja in pomoči. Še zlasti to velja za novoustanovljene občine. Ujme in druge nesreče v preteklem letu so dokaz, da je Civilna zaščita dejavnost, v katero se splača investirati, saj je dobra naložba za varno sedanjost in prihodnost, tako z vidika posameznika kot skupnosti."
Nato je sledila podelitev priznanj Civilne zaščite. Podelili so 4 priznanja zlati znak CZ, 8 priznanj srebrni znak CZ in 21 priznanj bronasti znak CZ. Vsi dobitniki so bili iz občin ljubljanske regije. Med dobitniki so bili tudi trije z območja, ki ga pokriva glasilo NAŠ ČASOPIS.
Zlati znak civilne zaščite je prejel poveljnik Občinskega štaba ČZ Vrhnika Janez Do-nik.
Srebrni znak CZ je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Zaplana; prevzel ga je predsednik PGD Pavle Bizjan.
Gasilec iz Borovnice, Stanislav Brož, pa je prejel bronasti znak CZ.
Po podelitvi priznanj so se vsi prisotni pomešali med seboj ter obujali spomine na opravljena reševanja in aktivnosti ter že kovali nove načrte za akcije pri pomoči človeku v stiski in nesreči. Dogovorili so se tudi, da bodo taka srečanja postala tradicionalna in vedno v drugi občini. S.S.
VRHNIŠKI UPOKOJENCI ZELO AKTIVNI
Konec leta že 1370 članov
Vrhniško društvo upokojencev je imelo v torek, 23. marca 1999 svoj letni občni zbor. Na zboru se je zbralo kar nekaj članov ter tudi nekaj povabljenih gostov.
Glede na število članov je to društvo zanesljivo najštevilčnejše, saj je včlanjenih že 1370 članov, od tega 880 žensk in 490 moških. V letu 1998 seje društvu priključilo 64 novih upokojencev (28 moških in 36 žensk), društvo pa je zapustilo 67 članov (58 zaradi smrti, 3 so se preselili, 6 pa jih je izstopilo).
Občnemu zboru so bila najprej predstavljena vsa poročila, in to poročilo o delu društva, katerega je prebral njegov predsednik Janez Pečar, sledila so še poročila o finančnem poslovanju, poročilo nadzornega odbora in poročili o delovanju balinarjev in balinark. Vsa poročila so prisotni pozdravili z aplavzom, kar je dalo vedeti, da so bili člani društva z njimi zadovoljni. Seveda to tudi pomeni, da so bili z delom in aktivnostjo vodstva zadovoljni.
Predsednik društva Janez Pečar je v svojem poročilu med drugim poudaril naslednje aktivnosti:
"Kot običajno smo bili najbolj aktivni pri organiziranju izletov, srečanj in drugih rekreacijskih dejavnosti. In tako smo v preteklem letu organizirali devet izletov (v Lokev in Škocjanske jame, v Ormož, v Slovensko Istro, kolesarski izlet v Podlipo, na Višarje (v Italiji), na Grossglockner v Avstriji, v Ribnico in Kočevje, na "martino-vanje" v Štorovje - Šentvid pri Stični, ter na srečanje upokojencev Slovenije v Celju. Na vseh teh izletih je bilo kar 637 udeležencev.
Organizirali smo tudi pustno zabavo, katere se je udeležilo 77 članov, srečanja praznovanja žensk 29 članov, piknika 89 članov in silvestrovanja 70 članov. Vse to se je dogajalo v gostišču Močilnik na Vrhniki v skupnem številu 265 udeležencev, skupaj z udeleženci na izletih pa to število znaša kar 902 udeleženca. Že dvajsetič po vrsti smo priredili tudi družabno srečanje za naše člane, stare 75 in več let, katerega se je od 350 takih članov udeležilo 138 članov.
V mesecu decembru smo obiskali in skromno obdarili kar 225 naših članov, starih 80 in več let ter bolne ali invalidne člane ne glede na starost. Obiskali so jih člani našega upravnega odbora, za kar se
Zbranim članom upokojencem je pred delovnim predsedstvom spregovoril njihov predsednik Janez Pečar.
jim ob tej priliki iskreno zahvaljujem. 180 članov smo obiskali na njihovih domovih, 43 v Domu upokojencev na Vrhniki, g. Jožefo Vehar v Domu starejših občanov na Bokalcah in g. Ano Varšek v Domu upokojencev v Kranju.
Od ostalih aktivnosti posebaj izstopa balinarstvo. Ponovno smo uspeli organizirati še moško sekcijo, ki jo je prevzel in jo tudi vodi Tine Jurjevčič. Balinarji se udeležujejo vseh pomembnejših tekmovanj v občini in v sosednjih občinah in dosegajo lepe uspehe.
Naše članice se enkrat tedensko udeležujejo tudi rekreacijske telovadbe, ki smo jo skupaj z RK in DI Vrhnika organizirali v okviru občinske športne zveze Vrhnika.
Aktivne so tudi članice v sekciji za ročna dela in pletenje, čeprav se ta oblika delovanja manjša. Potrebno bo najti neko obliko stimulacije in v sodelovanju s sosednjimi društvi in z Društvom invalidov Vrhnika organizirati razstavo njihovih del, o čemer je bilo govora že v letu 1997.
Med pomembnejšimi nalogami, ki smo jih opravili v lanskem letu, je bila obnova našega doma. Obnovili smo celotno ostrešje stavbe, za kar smo porabili privarčevana in tekoča sredstva. Za obnovo smo porabili skoraj 1.800.000 SIT."
Na koncu svojega poročila pa je Janez Pečar izpostavil še naslednje: "Letošnje leto je tudi mednarodno leto starejših z geslom: "na poti k družbi za vse starosti" in v okviru tega bi morali napraviti poseben program aktivnosti, pred-
vsem pa mislim, da bi v okviru sodelovanja z občinskimi službami, s centrom za socialno delo in upravo doma upokojencev, poskušali poskrbeti za tiste upokojence, predvsem pa za naše člane, ki ne morejo v dom, pa so potrebni kakršnekoli pomoči. Tako pomoč bi lahko organizirali tudi v okviru javnih del."
Pri obravnavi poročil je spregovorila gospa Žiberna, predstavnica Zveze upokojencev Slovenije in pohvalila društvo za vse aktivnosti, ki jih izvajajo preko celega leta. Tako da so lahko za zgled marsikateremu od 439 društev upokojencev v Sloveniji in tudi v sami občini. Večje potrebno še narediti na socialnem programu, saj je letošnje leto svetovna organizacija OZN poimenovala LETO STAREJŠIH. Prav tu pa bi morale občine in strokovne službe pregledati in preveriti, kakšna so nekatera socialna stanja upokojencev, njihova življenja Ln kje so ti večji problemi starejših ljudi. S temi zadevami so seznanjeni tudi župani, ki bi morali skupaj z društvi upokojencev voditi aktivnosti. Ob koncu razgovora pa je še zaželela veliko uspeha pri izvajanju programov aktivnosti in seveda čim daljši, zdravi staž v društvu.
Spregovorili so še nekateri gostje občnega zbora, ki so predvsem poudarjali zadovoljstvo nad veliko aktivnostjo samega društva in njenih članov. Občni zbor pa so zaključili s skromno zakusko, ter se še pogovorili o našem vsakdanjiku.
S.S.
Basen o robčkih in davku na dodano vrednost
Nekoč, kako bi drugače? - če se hoče začeti nedolžna pravljica, je živel grof z grofico v mestecu ob reki, leno vijoči se.
Zgodilo se je, da so grofici pošli vsi robčki, morda jih je odnesla reka, leno vi-joča se, pa je potožila grofu, da zanjo nič več dovolj ne skrbi, da ji je trpeti pomanjkanja robčkov njenih belih skozi dolge noči. Grofu se je zmračilo čelo. Težke so bile ure v noče h, ko se je trudil razrešiti ta tragični problem. Nazadnje pokliče predse svojega dvornega modreca in zaupnega svetovalca in mu potoži, kaj se je zgrnilo nadenj. Mislec je poslušal, dal potem' prst na čelo in šel in se zaprl v grajski stolp in tuhtal v temi.
Naslednjega dne se je zvito primajal do grofa v svojih rdečih hlačah, rekoč: - Z davki, milorodja, z davki novimi obdarite ljudstvo, hrepeneče po tem, da vam streže, vam in vaši prelestni gospe grofic i.-
Pa odgovori grof: - Da, modri Ksilofohdrum, davki, že, pač ljudstvo moje ima teh dobrot že dovolj, bojim se, da se jih ne preobje.- Potolaži ga zviti Ksilofondrum takole: - Grof milost vaša in jaz smet na vašem podplatu, razglasite davke na dodano vrednost, povejte ljudstvu veselo novico, da zdaj vsa kraljestva pač so napredna, da tudi naše gre v Evropo, zato bomo sprejeli davke, kot jih prosvetljena Evropa pozna in jih le še naša grofija, sram nas bodi, še ni
vpeljala. Tako govorite, pa bodo srčno veseli, da se bodo z novimi davki osvobodili sramote. Tako si zapomnite, velecenjeni prvak, čarobni rek je znan,-Odhajamo v Evropo obljubljeno - in nevedno ljudstvo bo cepetalo od radosti. Tako naj se začne zlata nova doba - imenovana srednji vek.
Dolgočasna je ta pravljica in v nadaljevanju še celo žalostna, kajti grofi-čino občutljivo srčece se ni zadovoljilo z robčki samo, ljudstvo je res cepetalo, del ljudstva tudi počepal, Evropa je visela nad njimi, na raztezaj rok, pa vendar...
E, stari časi. Vse je zdaj drugače. Le reka vedno ostane, leno vijoča se.
Društvo rejcev drobnice Notranjske
Sejem Alpe - Adria je bila priložnost za srečanje sedmih županov Brezovice, Škofljice, Vrhnike, iMgatca, Iga, Horjula in Borovnice.
SEJEM ALPE - ADRIA
Na Gospodarskem razstavišču so se predstavile obbarjanske občine
V dneh od 9.3. do 14.3. je potekal 38. mednarodni sejem turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas pod imenom sejem Alpe - Adria. Prav ta sejem je eden popularnejših in živahnejših slovenskih sejmov, hkrati pa je zagotovo največji turistični sejem v državi. Alpe-Adria je tudi edini iz trojčka sejmov, kije obdržal svoje prvotno ime. DOM je sejem, kije s petdeset tisoč obiskovalci zaprl svoja vrata zadnjega februarja in se je osamosvojil tudi po imenu. Prav tako seje izpod okrilja Alpe - Adria izmuznila kulinarika, ki bo letos potekala zadnje marčevske dni.
Na letošnjem sejmu se je predstavilo okoli 200 neposrednih razstavljavcev, dogajanje pa je potekalo v stilu "Leta kulinarike v turizmu", za kar je letošnje leto razglasila tudi Turistična zveza Slovenije. Skupaj je na sejmu sodelovalo 277 razstavljavcev iz dvajsetih držav, od katerih se jih je 72 predstavljalo prek zastopnikov.
Sejem Alpe - Adria so tako oblikovale vse največje slovenske turistične agencije, turistična društva in zveza slovenskih krajev in regij ter upravne enote in vsa slovenska zdravilišča.
V okviru regij se je že tretjič zapored predstavila obbarjanska regija, in to občine Ljubljanskega barja in njegovega hribovitega
Razstavni prostor je obiskal tudi minister za drobno gospodarstvo Janko Razgoršek in poskusil izdelke iz kozjega in ovčjega mesa.
zaledja. Tako smo v dneh od 9.3. pa do 14.3. na skupnem razstavnem prostoru videli predstavitve občin: Borovnica, Brezovica, Horjul, Ig, Škofljica, Vrhnika in prvič letos je sodeloval tudi Logatec. V posameznih dnevih pa so bile naslednje predstavitve:
- izdelkov Kmetijske zadruge Vrhnika pod zaščitnim znakom JAZON;
- predstavili so se zeliščarji in pridelovalci borovnic;
Skupni razstavni prostor sedmih občin obbarjanske regije: Borovnice, Brezovice, Iga, Horjula, Škofljice, Vrhnike in Logatca.
Ljubljanska županja Vika Potočnik si je z zanimanjem ogledala regijski razstavni prostor in poskusila izdelke JAZON vrhniške Kmetijske zadruge. Na sliki od leve: Ivan Turk, direktor KZ, in Štefan Skledar, koordinator iz Zavoda Naš laz.
Polhar Anton Debevec je povedal nekaj polharskih nočnih doživetij.
- Pekarna Vrhnika je predstavila svoje izdelke;
- predstavile so se turistične kmetije;
- zadnji dan pa so se izkazale članice društva podeželskih žena.
Na letošnjem sejmu je bil koordinator barjanske regije Zavod Naš laz, ki je v četrtek, 11. marca, pripravil posebno prireditev oziroma predstavitev, na kateri so se zbrali vsi župani omenjenih razstavnih občin, predstavniki turističnih društev, nekaterih državnih in lokalnih ustanov in podjetij. Vse navzoče je pozdravil Štefan Skledar, vodja projekta, in poudaril pomen skupnega nastopa obbar-janskih občin, kijih povezuje turizem. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Stari povratniki. Na samem razstavnem prostoru so se predstavili: Društvo rejcev drobnice, ki so ponudili izdelke iz kozjega in ovčjega mleka ter mesa. Predstavil se je tudi pravi polhar Anton Debevec iz Kamnika pod Krimom, ki je povedal nekaj pol-hograjskih zgodb. Spretne roke Jožice Korenjak pa so izdelovale posode po vzorcu neolitske keramike, izkopane na Ljubljanskem barju. Ob srečanju županov so nastali zanimivi pogovori o skupnih aktivnostih in dejavnostih, ki jih je mogoče izvajati v tej regiji. Vsi so poudarili, da je treba iskati skupno stičišče pri promociji turistične dejavnosti celotne regije.
Tako je minila še ena skupna predstavitev občin Ljubljanskega barja in njegovega hribovitega zaledja. Gotovo je, da so to lahko kratkoročne ali pa dolgoročne poteze, ki naj bi prinesle boljšo turistično ponudbo v vseh občinah. Je pa tudi res, da bi pričakovali večji obisk številnih turističnih in drugih delavcev, ki bi se lahko pogovorili o skupnih turističnih akcijah in promocijah. Zato je treba v prihodnje razmisliti o večji usklajenosti vseh strokovnih ustanov in posameznikov iz področij turizma, gospodarstva, kulture in podjetništva. Tak projekt mora zaživeti, živeti in preživeti.
S.S.
Rejci ovc in koz smo aprila 1998 ustanovili Društvo rejcev drobnice Notranjske. Sedež društva je v prostorih Kmetijske zadruge Vrhnika, Cankarjev trg 5 na Vrhniki. Za predsednika društva smo izvolili Janeza Malavašiča iz Smrečja 37, Vrhnika. Člani upravnega odbora se vsak prvi petek v mesecu srečujemo pri podpredsednici društva Slavki Cankar v Podlipi.
Društvo združuje rejce, ki redijo ovce jezerskosolčavske, oplemenjene jezerskosoičavske ter tek-sel pasme, ki so namenjene za prirejo mesa. Kozjerejci redijo koze srnaste in sanske pasme za prirejo mleka ter koze burske pasme za prirejo mesa.
Namen društva je promocija reje ovc in koz, povezovanje rejcev za skupen nastop na trgu ter izmenjava izkušenj prek organiziranih strokovnih predavanj in izletov.
Lani je društvo organiziralo za rejce praktičen prikaz striženja ovc in obrezovanja parkljev pri drobnici. Sodelovali smo na Odseljeni-škem pikniku v Podlipi, kjer smo ob pomoči kuharskega mojstra Jožeta Zalarja obiskovalcem spekli kozlička in pripravili okusno bakalco - golaž iz jagnjetine. V jeseni pa smo se odpravili na strokovno ekskurzijo na Štajersko. Obiskali smo rejce ovc in koz ter si ogledali jamo Pekel pri Šempetru in samostan v Olimju, kjer je bila ustanovljena prva lekarna v Sloveniji. Izlet smo končali na turistični kmetiji, kjer se ukvarjajo z rejo damjakov.
Letos smo v zimskem času organizirali predavanji s področja prehrane in paše drobnice. Izvedli smo tudi tečaj širjenja v sirarni našega člana Dejana Orešnika iz Šentjošta, ki kozje mleko odkupuje in predeluje v sire in širne namaze. Pripravili smo propagandno
Prvič so se s svojimi izdelki predstavili tudi člani Društva rejcev drobnice Notranjske.
brošuro o društvu z recepti za pripravo jedi in z naslovi rejcev društva. Društvo je na povabilo Zavoda Naš Laz iz Lukovice pri Brezovici sodelovalo tudi na sejmu Alpe -Adria 1999 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer so obiskovalci lahko poskusili naše mlečne in mesne dobrote.
Poleti načrtujemo sodelovanje na Odseljeniškem pikniku v Podlipi in na razstavi živine na Vrhniki. Jeseni pa se bomo odpravili na strokovno ekskurzijo na Primorsko. Vabljeni vsi, ki vas zanima reja drobnice.
Tajnik društva: Dušan Birtič
TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJ ANA VRHNIKA
vabi na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo v torek, 8. aprila 1999, ob 18. uri v Restavraciji Močilnik.
Zbor bo potekal po običajnem dnevnem redu.
Na Občnem zboru bo tudi priložnost, da člani lahko poravnate članarino.
TD Blagaiana Viktor RAZDRH l.r.
NASA VRHNIKA - LEPA, UREJENA IN ČISTA
Pomlad je pred vrati in zopet bomo urejali okolice hiš, vrtove in polja. Vrhnika je v zadnjih dveh letih dobila in še dobiva lepšo podobo. Staro mestno jedro je z delno obnovo Stare ceste, adaptacijo Mulajeve hiše in namestitvijo lepe razsvetljave že delno dobila svoj čar, ki bo popoln s celotno rekonstrukcijo in rešitvijo prometnega režima, ki bo bolj prijazen do pešcev. Z dokončno ureditvijo Tržaške ceste, ki se naglo približuje, pa bo svoj čar dobila tudi glavna prometna pot skozi mesto.
Tudi letos se bomo pri TD Blagajana vključili v vseslovensko akcijo Turistične zveze Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor Moja dežela - lepa, urejena in čista.
Prvi projekt te akcije je Pomladansko urejanje okolja, ki bo okvirno potekal v drugi polovici marca in v aprilu, kar je povezano s svetovnim dnevom voda, 22. marca, ter obeležitvijo svetovnega dneva Zemlje, 22. aprila.
V tem času bo na Vrhniki in okolici potekalo več akcij, ki jih bo izvajala Občina Vrhnika skupaj s Komunalnim podjetjem Vrhnika, Ribiško družino, TD in drugimi dejavniki.
V soboto, 17. aprila, ko bodo po vsej Sloveniji potekale čistilne akcije, bodo na Vrhniki člani. Prostovoljnega gasilskega društvo Stara Vrhnika in Verd izvedli akcijo čiščenja obrežja Ljubljanice od "enajste šole" do mostu v Verdu.
Temeljno načelo - vsak človek naj ureja okolje, predvsem pred svojim pragom. TD Blagajana je kot uvod v akcijo TZS Moja dežela - lepa, urejena in čista pripravilo spomladanski sejem VSE ZA VRT IN DOM, in sicer v soboto, 10. aprila, na sodnijskein trgu.
Obiskovalcem bo navoljo bogata ponudba sobnih in balkonskih rastlin, okrasnega grmičevja, sadik za zelenjavni vrt, cvetličnih korit in lončkov, raznovrstnega orodja za vrtič-karje, semen in še veliko koristnega in zanimivega.
Med občane Vrhnike bomo tudi letos razdelili veliko sadik okrasnih in balkonskih rastlin, saj bo Vrhnika še lepša, če bomo poskrbeli za cvetlično okrasje tudi na naših balkonih in oknih in zlasti, če bomo do obiskovalcev prijazni, prijaznejši in kar najbolj prijazni.
Poleg Občine Vrhnika, Komunalnega podjetja Vrhnika, Parkovnega vrtnarstva Hlebec so se letos akciji deljenja sadik pridružili tudi: Semenarna Sončnica - Ida Petrovčič, Cvetličarna Karmen Zupančič, Vrtnarstvo Krasnik in Cvetličarna - Jana in Janez Rupnik, za kar se vsem najlepše zahvaljujemo.
Vabimo Vas, da se nam pridružite v soboto, 10.4.1999, od 8. pa tja do 16. ure, morda Vas čaka še kakšno presenečenje.
Poleg spomladanskega sejma bodo člani Komisije za lepše okolje izvedli tudi vsakoletno ocenjevanje urejenosti okolice hiš.
Ocenjevanja urejenosti okolice bodo potekala v štirih kategorijah:
- okolica posameznih zasebnih hiš
- okolica stanovanjskih blokov
- ocenjevanje najbolj urejene ulice
- ocenjevanje javnih zgradb. Vse bralce Našega časopisa
vabimo, da nam pri izbiri, ki ni lahka, pomagate. Izpolnite anketni listič in ga pošljite na naslov: TD Blagajana Vrhnika ( za Komisijo za lepše okolje), Cankarjev trg 8, 1360 VRHNIKA.
ANKETNI LISTIČ I.
Predlagam, da si Komisija za lepše okolje ogleda naslednje lokacije:
- KATEGORIJA STANOVANJSKE HIŠE......................................
vpišite naslov predlagane lokacije
- KATEGORIJA STANOVANJSKI BLOKI....................................
- KATEGORIJA ULICA...................................................................
- KATEGORIJA JAVNE ZGRADBE..............................................
- MOJI PREDLOGI, KRITIKA GLEDE LEPŠEGA OKOLJA
T*T       • •    •■  • •--.<• SLOVENSKO SRCE ZA MADAGASKAR
Nov, zabojmk. za pasje .ztrebke Dobrodelni koncert
Na pobudo Pasje šole Ognjena in Športno kinološkega društva (ŠKK) Vrhnika ter v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Vrhnika bo v kratkem stekla akcija organiziranega pobiranja pasjih iztrebkov, ki smo jo delno najavili že v šesti številki časopisa Ogrizek.
Ker se zavedamo, daje problem pasjih iztrebkov v urbanih naseljih, na zelenicah in priljubljenih sprehajalnih poteh vse večji, smo se odločili, da kot prvi v Sloveniji ponudimo ustrezno rešitev, ki seje za uspešno izkazala že v mnogih evropskih državah. Ljudje, ki nimajo psov, so na pasje lastnike, ki ne pospravljajo iztrebkov za svojimi štirinožci, upravičeno jezni, čeprav slednjih ne gre metati v isti koš. Poleg popolnih brezbrižnežev, ki nedolžno pogledajo proč, kadar njihov kuža počepne, je vse več osveščenih pasjih lastnikov, ki pred sprehodom v žep poleg nekaj pasjih priboljškov potisnejo tudi plastično vrečko. Problem nastane takrat, kadar vrečke ni pri roki, pa tudi primernega zabojnika, kamor bi iztrebek odvrgli, ne - dobra namera tako žal ostane le v glavi. Za rešitev zadrege in v spodbudo vsem
ostalim lastnikom, da sledijo dobremu zgledu posameznikov, bomo na območju Vrhnike in Borovnice postavili več posebej oblikovanih zabojnikov z dodanimi režami, iz katerih bo mogoče odtrgati plastično vrečko in jo po uporabi odvreči v priloženo posodo. Zabojnike za pasje iztrebke bomo postavili na zelenice pred vsemi večjimi blokovskimi naselji na Vrhniki, ob igrišču OŠ Ivana Cankarja in pred zdravstvenim domom na Vrhniki, pred trgovskim centrom Loka, pred borovniškim vrtcem in gostiščem Škorpijon v Borovnici, pri vrhniški deponiji ter na začetku in koncu večjih sprehajalnih poti, ki vodijo na Sv. Trojico, okrog Močilnika in po "morostu" do gradu Bistra. Za začetek smo preko različnih sponzorjev zagotovili sredstva za približno petnajst zabojnikov, kasneje pa bomo akcijo razširili tudi na okoliške kraje in morda pritegnili še druge občine.
Zabojnike, ki bodo enotni in opremljeni z razpoznavnimi simboli, bodo redno in brezplačno praznila vozila Komunalnega podjetja Vrhnika, brezplačne pa bodo tudi zabojnikom priložene vrečke.
Spomladanska čistilna akcija
Komunalno podjetje Vrhnika se bo, kakor že vrsto let doslej, aktivno udeležilo letošnje spomladanske čistilne akcije.
Vsem sodelujočim lahko nudimo pomoč pri čiščenju na več načinov: nabavili smo plastične vreče in rokavice za enkratno uporabo za pobiranje manjših odpadkov, po naročilu namestimo 5 m3 kontejnerje na različnih lokacijah za zbiranje večjih odpadkov in jih odpeljemo na deponijo, v času trajanja akcije je organiziran dovoz večjih količin kosovnega odpada na deponijo Tojnice brezplačen, po dogovoru pa bomo s kombiji pobirali tudi zbrane odpadke na težje dostopnih mestih.
Za vsako od omenjenih aktivnosti se morajo koordinatorji akcij povezati z našim podjetjem vsaj en teden pred načrtovano akcijo, tako da bomo lahko uskladili delo strojnega parka in zagotovili dovolj kontejnerjev.
Kontaktni osebi na Komunalnem podjetju sta Jožica RUPNIK in Maja GUNSTEK , tel. 755-062.
Stroške aktivnosti, kijih bo izvajalo Komunalno podjetje, bo krila občina Vrhnika iz proračunskih sredstev - izvajalci akcij pa boste prispevali dobro voljo in pridne roke.
Naj ob tej priliki opozorimo na problem, ki je ob čistilnih akcijah vedno navzoč - to so kosovni odpadki, ki jih najdemo na najbolj nemogočih in neverjetnih mestih v naravi.
Z novim načinom odvoza kosovnih odpadkov, ki jih lahko BREZPLAČNO oddate vsak teden in tisti dan, ko vam odvažajo mešane odpadke, odpadejo prav vsi razlogi, ki vas bi navedli, da odpadke odpeljete v gozd.
Če boste to še vedno počeli, boste dokazali, da ste v svojem ravnanju nadpovprečno omejeni in ignorantski do narave in družbe, v kateri živite.
Ko pripravite kosovne odpadke za odvoz, jih morate opremiti z nalepko, s katero boste potrdili, da želite, da vam označeni predmet odpeljemo.
Nalepko dobite na Vrhniki v trafikah, v ostalih krajevnih skupnostih v trgovinah, poleg tega pa so na voljo tudi pri šoferjih smetarskih vozil, v skladišču in blagajni KPV ter v sprejemnem kontejnerju na deponiji.
Maja Gunstek Komunalno podjetje Vrhnika
/111 v /i
AKVA d.o.o., Verd 31, Vrhnika
kvalitetno in strokovno ČISTIMO
in
SEDEŽNE GARNITURE
Izkoristite 20 % spomladanski popust do 30.4.1999. Preproge odpeljemo in pripeljemo.
Naročila na telefon 754-656.
ć^t'/iftf  i"ni«7/ £i .itn-
pr&dstttvihvnt' slnriu na
INTERl
Inlo{<7Jvie.si Te/: 041/772-080
O jJrftti nt*
Morebitne iznajdljiveže, ki jih bo premamila navidezna večnamen-skost vrečk, naj opomnimo, da so le-te izdelane iz biološko razgradljivega materiala, zato je njihova življenjska doba le 40 dni!
O natančni lokaciji vseh zabojnikov, poteku akcije in drugih informacijah v zvezi z njo vas bomo sproti obveščali preko našega glasila in glasila Naš časopis, lokalnih radijskih postaj ter s plakati in brošurami, nameščenimi na policah s pasjo hrano v trgovinah z živili in specializiranih trgovinah za male živali. Člani ŠKK bodo s pomočjo predavanj na to temo v vrtcih in šolah izobraževali najmlajše in si prizadevali, da bi akcija dosegla prav vse, ki jim je namenjena. Želimo, da bi projekt dobro sprejeli tudi tisti, ki so do sedaj nestrpno gledali na lastnike psov in bi slednjim dali čas, da se novih zabojnikov privadijo in jih začnejo samoumevno uporabljati.
Vaše mnenje o akciji ter ideje in predloge za nove lokacije zabojnikov lahko še vedno sporočite na telefon 755-062 (Rupnik) ali pošljete na Komunalno podjetje Vrhnika, Pot na Tojnice 40.
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA VRHNIKA
OBVESTILO O OCENJEVANJU IN ODBIRI PLEMENJAKOV
Komisija za ocenjevanje in odbiro plemenjakov za naravni pripust Upravne enote Vrhnika bo v skladu z določbami Zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78 in 29/ 86) in Odredbe o izvajanju letnega ocenjevanja, odbi-re in priznavanja plemenj-kov v naravnem pripustu, objavljene dne 19.3.1999 v Ur. listu RS, št. 16/99, v aprilu oz. maju opravila ocenitev in odbiro plemenjakov.
Imetnik živali lahko prijavi le tiste plemenjake, ki ustrezajo predpisanim pogojem (so oštevilčeni, klinično zdravi in imajo dokument o znanem izvoru). Prosimo, da izpolnjeno prijavo pošljete na Upravno enoto Vrhnika najpozneje v 15 dneh od objave tega obvestila (obrazec prijave dobite v sprejemni pisarni Upravne enote Vrhnika in Občine Vrhnika).
O času in kraju odbire živali boste pisno obveščeni.
Vrhnika, dne 22.3.1999
Po pooblastilu načelnika Upravne enote Mojca Simončič, dipl. iur., vodja oddelka za okolje in prostor
za slovensko misijonsko vas
Andrej Žigon, znan kot ALE-LUJA, je v sodelovanju z Občino Vrhnika pripravil dobrodelni koncert, katerega ves izkupiček je šel za slovensko misijonsko vas na Madagaskarju. Veliko dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki so v soboto, 13. marca, poslušalci in seveda tudi dobrotniki napolnili do zadnjega kotička. S tem so Vrhničani in tudi drugi poslušalci še enkrat odprli svoje srce ter dokazali, da na Vrhniki take prireditve preprosto "vžgejo". Seveda so svoj delež s sodelovanjem na koncertu doprinesli tudi vsi številni nastopajoči s povezovalcem Črtom Kanonijem na čelu.
Prava posebnost dobrodelnih koncertov pa je Andrej Žigon-Ale-luja, ki je za slovensko misijonsko vas organiziral že devet koncertov. Sedeminštiridesetletni Logatčan je zadnja leta povsem posvetil svojemu srcu in srcu drugih, ki so potrebni pomoči in dobrote. S prodajo svojih slik in organizacijo svojih literarnih večerov je ves tako prisluženi denar namenjal za Madagaskar. V zadnjem času pa organizira prav dobrodelne koncerte po različnih krajih, kjer celotne izkupičke namenja za slovensko misijonsko vas. V tej vasi deluje argentinski misijonar slovenskega rodu Peter Opeka, ki je prav gotovo srečen, da v njegovi domovini nekdo skrbi za dobrodelna sredstva, ki jih prejema od Andreja Žigona.
Na koncertu so nastopili naslednji glasbeniki in glasbene skupine: najprej so nastopile SOVICE iz Podlipe, to so štiri sestrice, hčerke Vinka Cankarja, člana ansambla ČUKI. Sledila sta pevca Vili Resnik in Marjan Zgonc. Nato je nastopil Mešani pevski zbor Mavrica z Vrhnike pod vodstvom dirigentke Darinke Fabiani. Potem je nastopil Vrhničanom znan Ivan Hudnik, ki je zopet razvnel polno dvorano. Dramski igralec Pavle Ravnohrib pa je prebral pismo misijonarja Petra Opeke o življenju v slovenski misijonarski vasi ter o samem "rdečem otoku" Madagaskarju. Nastopil je tudi mali simfonični orkester Glasbene šole Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija, na koncu večera pa še mladi trio LOGAR iz Rovt (violina, klavir in violončelo), ki gaje Črt Kanoni označil kot naslednika tria Lorenz. Za presenečenje je poskrbel glasbenik z Madagaskarja, ki že več let živi in dela v Ljubljani. Predstavil je nekaj glasbe z Madagaskarja, z njihovimi značilnimi instrumenti, tako daje dvorano resnično navdušil. Čisto na koncu so se na odru še enkrat predstavili nastopajoči Zupan Vinko Tomšič je Andreju Žigonu - Ale-luji podaril fotoaparat, ki gaje Andrej prav v teh dneh nekje pozabil ali izgubil. Seveda je bil darila zelo vesel, saj se ga brez fotoaparata ne moremo zamisliti.
Med glasbenimi točkami so spregovorili še misijonar Janko Slabe, dr. Metka Klevišar, lanska Slovenka leta, prelat Franc Vrhunc in na koncu še župan Vrhnike, ki se je zahvalil vsem nastopajočim in vsem poslušalcem, ki so napolnili dvorano Cankarjevega doma. S tem pa so odprli svoja srca in namenili del svoje dobrote za slovensko misijonsko vas na Madagaskarju. Z vstopnino so zbrali 324.000,00 SIT in Črt Kanoni jih
Polna dvorana poslušalcev, povabljeni gosti v prvi vrsti, med katerimi ni Štefke Kučan, ki seje opravičila s pozdravnim telegramom.
Na koncu so se predstavili še vsi nastopajoči in Črt Kanoni je izročil celoten izkupiček prireditve mlademu slovenskemu misijonarju. •
Sovice iz Podlipe, hčerke Vinka Cankarja, člana Čukov, gredo po očetovi glasbeni poti.
je izročil slovenskemu misijonarju, ki je bil prav te dni bil na dopustu v Sloveniji in si je z zanimanjem ogledal dobrodelni koncert.
Povezovalec zanimivega glasbenega večera, Črt Kanoni, pa je takole sklenil koncert: "Hvala vsem za nocojšnji obisk. Hvala vam, Vrhničanke in Vrhničani, da ste prišli na to prireditev. Če bo Drejc - Aleluja skupaj z vašim županom še kdaj zakuhal tako dobrodelno obaro, kot jo je nocoj, se bomo pripeljali z vseh koncev naše lepe SJovenije in skupaj srebali iz sklede to bogastvo, s katerim bomo dajali upanje drugim..." S.S.
Andrej Žigon-Aleluja s podarjenim fotoaparatom
Naš znanec iz junijske številke Našega časopisa (203/1994), "Pakujiški" Rudi, še naprej živi urejeno življenje v ustreznem zavodu. V prihodnjem letu 2000 misli "dodelati" sedmi križ svojega pestrega življenja. Samo zdravja
in miru mu zaželimo ob tej priložnosti!
j.n. b.KANZLER
Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor sta v okviru projekta "Moja dežela - lepa, urejena in čista" letošnjo akcijo čiščenja okolja poimenovala OD IZVIRA DO MORJA. Akcija se bo končala dne 22.4.1999, z dnevom Zemlje.
Tudi naša občina se bo v tem času intenzivno vključila v to akcijo z ureditvijo javnih površin, dodatnimi namenskimi finančnimi sredstvi za brezplačen odvoz v akcijah zbranih odpadkov in brezplačno razdeljevanje vreč in rokavic, zato pozivamo vse občane in organizirane skupine (KS, društva, itd.), da v času pred velikonočnimi prazniki in do dneva Zemlje uredijo svoja dvorišča in s tem pripomorejo k lepšemu videzu kraja.
Vse informacije v zvezi z akcijo vam bodo posredovali na Komunalnem podjetju Vrhnika (ga. Maja Gunstek, tel. 755-062) in na Občini Vrhnika (g. Milan Gabrovšek, tel. 755-121, int. 239).
Istočasno obveščamo vse KS in društva, da lahko svoje sokra-jane in člane društev o nameravanih akcijah brezplačno obveščajo preko Radia Vrhnika na tel. 041/708-613.
Občinska uprava Občine Vrhnika
Do kje seže senca kamnoloma nad Verdom
NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS     NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS
Marčni utrinki iz Doma upokojencev
Stalna točka dnevnega reda-sej Sveta krajevne skupnosti Verd ali pa zborov krajanov je že več let problematika kamnoloma Verd. Zanjo vedo tako bližnji prebivalci, kot tudi vsi ostali, ki imajo svoje domove ob s tovornjaki preobremenjeni cesti. Tudi naključnim popotnikom ni neznana iznakažena podoba Javorča, ki svojevrstno dopolnjuje panoramo barjanskega obrobja. Sunke ob miniranju čutijo tudi Vrhničani, predvsem v suhem vremenu pa lahko opazujejo oblake prahu, ki se valijo iz pečin nad železnico. Ob deževju postane kamnolom ogromen lijak, ki vso vodo usmerja po novih in novih grapah v dolino - preko vseka avtoceste, pod verdskim viaduktom, skozi podzemne rove do porečja Ljubije in Ljubljanice.
Naštete tegobe zaradi kamnoloma najbolj občutimo Verjani, ki smo jih dolga leta potrpežljivo prenašali. Na delovanje kamnoloma smo krajani in Svet krajevne skupnosti (KS) začeli odločneje opozarjati leta 1996. Takrat sta sovpadala dva dogodka. Prvi je bil povečan odkop in s tem tudi promet, ki je dosegel nad 400 težkih tovornjakov v obe smeri vsak dan od ranega jutra do večera. Drugi je bil javna obravnava dopolnitev dolgoročnega plana občine, kjer smo prvič izvedeli za načrte za rastoče povečevanje proizvodnje v kamnolomu - tja do 500.000 m3 do leta 2000, hkrati pa za apetite po stalnem povečevanju najprej raziskovalnega, nato pa tudi pri-dobivalnega polja. V dolgoročnem planu ni bila nikjer vključena rešitev dovoznih cest.
Svet KS Verd je opozarjal občino Vrhnika, ki seje na pozive resda odzvala, vendar je probleme bolj opazovala kot reševala. Znotraj Sveta KS se je ustanovila posebna ekološka komisija, ki je začela odločneje pritiskati na razreševanje problemov. Prvi rezultat tega pritiska je bil, daje po nekajletnem zavlačevanju kamnolom zgradil odpraševalne naprave na drobilnikih in sejalnikih. Vendar je k tej investiciji pristopil šele tedaj, ko je ugotovil, da mu občina ne bo izdala soglasja za nadaljnjo širitev, če ne bo storil tudi nekaj za okolje. Stanje glede odpraše-vanja naj bi se po rekonstrukciji bistveno izboljšalo, vendar krajani ugotavljamo, da temu ni tako.
Pri reševanju problemov, vezanih na prometno ureditev, kamnolom ne želi sodelovati saj meni, da to ni njegov problem. Občina kot lastnica dovozne ceste bi promet na tej cesti lahko delno uredila z omejitvami hitrosti in osnih obremenitev ter ležečimi policaji, pa s tem odlaša. Policija le izjemoma nadzfra promet na tej cesti.
Koncem leta 1998 je kamnolom dobil lokacijsko dovoljenje za širitev pridobivalnega polja. Soglasje je dala tudi občina, kljub temu, da so krajani temu nasprotovali. Svet KS je vložil zahtevo za odpravo tega lokacijskega dovoljenja, ker je prepričan, da bi morali s širitvijo kamnoloma soglašati tudi krajani.
Na sestanku s predstavniki kamnoloma v začetku januarja so predstavniki Sveta KS želeli s svojimi konstruktivnimi predlogi in tudi pritožbami vzpodbuditi sogovornike k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju problematike, vendar z lokacijskim dovoljenjem v žepu so ti sodelovanje zavrnili. Jasno so dali vedeti, daje KS za njih (pre)-malo pomemben sogovornik in da so do določene mere pripravljeni sodelovati le še z občino, kateri, po njihovih besedah, redno odvajajo vse dajatve, ki jih od njih zahteva. Na pritožbe o prekomernih sunkih pri miniranju s konkretno navedenimi datumi in učinki so zagotavljali, da ti sunki v nobenem primeru ne morejo povzročati razpok na stenah stanovanjskih objektov, ker so vsi v mejah normativov. Predstavniki KS Verd se s temi pojasnili niso strinjali. Obvestili so, da je v KS Verd kar nekaj hiš z razpokami, za katere lastniki trdijo, da so posledica miniranja, zato načrtujejo komisijski ogled teh hiš. Komisija bo sestavljena iz predstavnikov kamnoloma, ustreznih strokovnjakov in predstavnikov KS Verd. Za ugotovljeno škodo se bo zahtevala odškodnina.
Predstavniki KS Verd so nadalje predlagali, da bi se za objektivno oceno zapraševanja in sunkov miniranja izvajale stalne meritve na mestih, ki bi jih določili krajani Verda. S tem se predstavniki kamnoloma niso strinjali zaradi stroškov takih meritev in, po njihovem mnenju, nepotrebnosti le teh, ker zakonsko niso obvezne. Na željo, da bi KS Verd dobila plan miniranja vnaprej, da bi lahko primerjala jakost sunkov, so pojasnili, da se plan dela le za dan ali dva naprej, o vsem tem pa je tako in tako obveščena Policijska postaja Vrhnika. Predstavniki KS Verd so še obvestili, da se material iz deponije pod železnico nalaga tudi izven dogovorjenega časa, ko prevoznik pripelje svoj nakladalec. Zahtevali so, da kamnolom poskrbi, da se tudi ta odvoz ne vrši izven dogovorjenega časa.
V nadaljevanju sestanka je v.d. direktorja g. Podobnik povedal, da je kamnolom z letošnjim letom postal samostojna družba Kamnolom Verd d.o.o s sedežem v Verdu. Sedanja letna proizvodnja, ki znaša 300.000 m3, se bo v prihodnje bistveno povečala. V pripravi je tehnološka prenova in razširitev kamnoloma. Ta bo potekala v dveh fazah. Prva, prenova »asfaltne veje«, ki obsega novo tehnologijo za predelavo in transport agregatov, priključek na javno vodovodno omrežje, namestitev cestne tehtnice in dograditev železniških
, tirov na skupno dolžino cca 400 m za nakladanje proizvodov, je v teku. Naslednja faza, »betonska veja«, ki obsega predelavo in pranje agregatov v zaprtem vodnem sistemu, bo sledila prvi in bo dokončana do marca leta 2000. Po preizkusni dobi naj bi bil celoten projekt končan do konca leta 2000. Po preureditvi bo bil kamnolom sposoben proizvajati 500.000 m3 materiala letno. Večina proizvodnje naj bi bila odpeljana po železnici, izjema naj bi bile le skale in materiali za' kupce iz bližnje okolice. Po zagotovilih se cestni promet ne bi povečal. Sodobna tehnologija pridobivanja, predelave in vodenja bo zmanjšala vse škodljive vplive na okolje (prah, voda, hrup), razen sunkov miniranja, ki bodo ostali v takih jako-stih, kot so sedaj.
Tako v.d. direktorja od katerega smo slišali že mnogo obljub. Obljube so prihajale tudi s strani občine, ki je v svoj statut zapisala, da "varuje koristi svojega prebivalstva". Pa se tudi tu vse premika po polžje.
Vse te negativne izkušnje s kamnolomom in občino so nas privedle do tega, da smo se začeli povezovati s predstavniki prebivalcev krajev, ki so podobno kot mi, prizadeti zaradi delovanja kamnolomov. Da bi tako združeni naše delovanje predstavili javnosti izdajamo naslednje
Sporočilo za javnost
V Sloveniji obstaja preko 2000 kamnolomov, peskokopov in gramoznic, ki delujejo popolnoma brez dovoljenj. Ostali dovoljenja imajo, vendar ne vseh. Inšpekcijske službe, ki naj bi to nadzorovale, nimajo jasno razmejenih pristojnosti, zato je nadzor pomanjkljiv, površen in pristranski, ukrepanje pa pozno in neučinkovtto.
Kamnolomi predstavljajo zaradi svoje osnovne dejavnosti moteč element naravnega okolja čez vse njihovo življenjsko obdobje od odpiranja, izkoriščanja do zapiranja. Zaradi tega je še posebno pomembno, da delujejo v okviru predpisov in normativov.
V času izkoriščanja kamnolomi zaprašujejo okolico, povzročajo hrup, z nesanlranlmi prtdobivalntmt površinami in deponijami neuporabnega materiala kazijo videz okolja, povzročajo škodo na objektih zaradi sunkov in raztrosa ob miniranjih. Predvsem zaradi zadnjega, pa tudi zaradi pomanjkljivo zavarovanega dostopa do pridobivalnih prostorov, predstavljajo tudi potencialno nevarnost za življenja ljudi in živali.
Poseben problem predstavlja odvoz kamenin, jalovine in drugih proizvodov s težkimi tovornjaki po cestah, ki v večini primerov zaradi poteka skozi naselja, preobremenitve, neprimerne vozne površine in širine cest ogroža varnost ostalih udeležencev v
prometu in prebivalcev ter prekomerno uničuje cestišča. Poleg škodljivih učinkov, kot so izpušni plini, azbestne in oljne snovi ter prah, ki bi se jih dalo s tehničnimi ukrepi precej omejiti, je zaskrbljujoča tudi nekultura precejšnjega števila voznikov, ki ne spoštujejo hitrostnih omejitev in omejitev natovarjanja ter ne nazadnje onesnažujejo vozišče in okolico z odpadki.
Dejstvo je, da vse te negativne učinke delovanja kamnolomov najbolj občutijo prebivalci, ki živijo v neposredni bližini kamnolomov in cest. V veliko primerih ne ožje ne širše lokalne skupnosti ne rešujejo te problematike v takem obsegu, kot bi jo glede na zakonske dolžnosti in težo problemov morale. Razlogi za to so neposredne in posredne koristi od kamnolomov, podcenjevanje problemov ter nestrokovnost. Zaradi tega se ogroženim državljanom omejuje ustavna pravica do zdravega okolja in enakosti pred zakonom.
Vse našteto je bilo razlog, da se je v začetku letošnjega leta formirala Iniciativa krajanov, ogroženih zaradi delovanja kamnolomov, ki si je zadala za cilj povezavo vseh ogroženih in enotno nastopanje pri reševanju problematike. Pobudnikom iz treh slovenskih krajevnih problemskih žarišč se je v dveh mesecih neposredno pridružilo še več kot enkrat toliko somišljenikov, veliko pa jih je izrazilo interes po takem združevanju. Zato so se v četrtek 18. marca zbrali na ustanovnem srečanju, kjer so formalizirali svoje delovanje. V okviru Slovenskega ekološkega gibanja so ustanovili Sekcijo za sanacijo slovenskih kamnolomov s ciljem delovanja na celotnem področju Slovenije. Glavne programske usmeritve sekcije so evidentiranje vseh prizadetih in izmenjava izkušenj, zagotavljanje pravne pomoči, opozarjanje javnosti, organov lokalnih skupnosti in državnih organov na nepravilnosti ter tvorno sodelovanje pri sprejemanju zakonodaje s tega področja. Sekcija je odprta za vse zainteresirane skupine ali posameznike. Sedež sekcije je na Mestnem trgu 13 v Ljubljani.
Poleg organizacijske konsolidacije so udeleženci tega sestanka obravnavali še nekaj zelo aktualnih tem, kot so problemi zaradi delovanja kamnolomov Dobrepolje, Liboje, Podsmre-ka, Smolevec, Velika Pirešica in Verd ter predlog novega rudarskega zakona, ki je v proceduri sprejemanja v slovenskem parlamentu.
Po prepričanju udeležencev je predlog tega zakona premalo vsebinsko dodelan predvsem v določilih, ki se nanašajo na vpliv lokalnih skupnosti in neposredno prizadetih pri postopkih izdajanja soglasij in dovoljenj za odpiranje novih in širitev obstoječih kamnolomov, ter v določilih, ki določajo sanacijo izkoriščenih površin in zagotavljanje sredstev za pokrivanje škode. Pri snovanju tega zakona so zelo intenzivno sodelovali tehnični vodje kamnolomov, zato je predlog naravnam precej bolj na koristi izkoriščevalcem naravnih dobrin, kot pa na ohranitev okolja in sožitje s prebivalci. Začudenje vzbuja dejstvo, da tehnični vodje v predlog niso vključili zahtev po novih tehnologijah izkoriščanja in predelave kamnin, ki so do okolja prijaznejše, ampak so predvideli le ukrepe za gašenje posledic obstoječih postopkov. Po informacijah naj bi obstajale močne težnje po čimprejšnjem sprejetju zakona, zato je skrajni čas, da se v pripravo zakona vključijo vsi tisti, ki nedodelana določila obstoječega zakona občutijo na lastni koži.
Na srečanju so tudi oblikovali peticijo, ki sojo naslovili na pristojne državne organe. V peticiji od Republiškega rudarskega inšpektorata, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor ter Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije zahtevajo rednost in nepristranskost pri nadzoru kamnolomov in ukrepanju na osnovi ugotovljenih dejstev ter tvorno sodelovanje pri oblikovanju nove zakonodaje na tem področju.
Ljubljana, 22.3.1999,
Sekcija za sanacijo slovenskih kamnolomov pri Slovenskem ekološkem gibanju
Skrajšana verzija tega sporočila bo objavljena v javnih medijih.
O problematiki kamnoloma bi se dalo. še marsikaj povedati, tudi mnogo ostreje. V letih reševanja smo namreč mnogokrat naleteli^na neodobravanje, zaprta vrata, namerno onemogočanje, grožnje in šikaniranje. Kljub temu pa smo prepričani, da bomo v svojih prizadevanjih uspeli. Za Svet KS Verd Marjan Rihar
Srečanje z mladimi iz mednarodne katoliške šole Luč mladosti. Njihova sporočila iz vseh koncev sveta je prevajala Mira Leskovec, glasba in ples pa sta univerzalen, vsem razumljiv jezik.
Ob mednarodnem dnevu žena je gospa Angelca Ziherna predstavila svojo knjigo Slovenke skozi čas. Kot podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije je spregovorila tudi o letošnjem, mednarodnem letu starejših.
Na prireditvi so zapeli tudi pevci PZ Zarja.
Moški, tudi zunanji obiskovalci prireditve, so ženske obdarili s šopki.
VABIMO VAS, DA OBIŠČETE STOJNICO S SIMBOLI
VELIKONOČNEGA IZROČILA« KI JO ŽE TRETJE LETO PRIPRAVLJAJO STANOVALKE DOMA. ŠOPKI, ARANŽMAJI IN
VOŠČILNICE SO NA OGLED IN NAPRODAJ OD TORKA, 30. MARCA,
DO VKLJUČNO
PETKA, 2. APRILA 1999, OD IO. DO 17. URE.
Iskrene čestitke teti Eli
Prisrčna zahvala teti Eli
Pred nedavnim seje v Gostišču Močilnik na Vrhniki zbralo kar dvaindvajset po-svojiteljskih družin z otroki, da bi praznovali sedemdeseti rojstni dan njihove dobrot-nice, upokojene socialne delavke Ele Zupančič. Prišli so iz Cerknice, Logatca, z Vrhnike in iz Borovnice, z Rakeka in iz Dragomerja, da bi skupaj praznovali njen visoki življenjski jubilej. Vsi so teti Eli, kot pravijo gospe Zupančičevi, hvaležni iz vsega srca. Ko so zakonci po dolgotrajnem zdravljenju, čakanju in upanju bili že razočarani in mislili, da njihove hiše, stanovanja in življenja nikoli ne bodo obogatena z otroškim smehom in jokom, jim je s svojo ljubeznijo in prijaznostjo prišla nasproti gospa Ela. Vedno si je prizadevala, da bi bili zakoni in predpisi krojeni v varstvo otrok in družine. Veselila seje uspeha vsakega otroka in trpela za njihove spodrsljaje ter ob tem izgorevala v svojem delu za posvojitve in rejništva otrok.
Srečanje je izzvenelo v zelo prijetnem vzdušju. Ko pa so posvojeni otroci teti Eli čestitali s šopkom rož in z lepo torto, se niso orosile oči le gospe Zupančičevi, temveč tudi marsikateremu očetu.
France Brus
ZUPANOVO OKNO
Mesec marec je bil zelo aktiven, posebno z zaključki raznih občnih zborov, občinskim praznikom, posveti zunaj občine in obiski občanov.
• S koncem meseca se že zaključuje 70 dni županovanja. Informacijo, ki sem jo podal v prejšnji številki, da bom svoje delo opravljal profesionalno, danes popravljam. Moja odločitev je, da bom delo opravljal neprofesionalno in s tem zmanjšal stroške občinskega proračuna, ne glede na časovne obveze za nemoteno opravljanje svoje delovne funkcije, kar velja od dneva zasedbe županskega mesta.
• Obiski pri županu so zelo dinamični in imajo različno problematiko in tematiko. Obiski občanov zadevajo večinoma komunalno, socialno in stanovajsko problematika, kar opozarja, v katero smer je pri reševanju treba posvetiti pozornost. Prostorska problematika je zelo prisotna pri družbenih in društvenih dejavnikih. Zato bomo v bližnji prihodnosti skupno z odbori temu posvetili primarno pozornost. Naj omenim reševanje prostorov za novo devetletko, glasbeno šolo in društveno dejavnost.
• Tudi stanovanjska problematika je močno prisotna, kar je rezultat, da se v zadnjem obdobju v Borovnici ni dovolj gradilo, tako da ne razpolagamo s prostimi stanovanjskimi prostori. Proračunska sredstva bodo morala nakazati smer reševanja že v letošnjem letu.
• Vsa komunalno - prometna problematika, za katero je bila podana informacija še od preteklosti in sedanja, je zbrana v preglednici in predana odboru za komunalo, ki bo izvedel ogled, predlagal rešitev in nadaljnje aktivnosti. V kolikor smatrate, daje v vaši bližini kakšen problem, nam ga posredujte, s tem pomagate, graditi bazo podatkov in rešitvenih obveznosti.
• Zimsko obdobje se poslavlja, pred nami so naloge čiščenja, priprave na delo v okolici, zato smo se odločili organizirati prostovoljno akcijo čiščenja, kar je razloženo v posameznih člankih. Nosilec akcij je Turistično društvo.
• Občinski praznik smo aktivno zaključili s tedenskim delovnim programom. Smelo in uspešno so bili izvedeni posamezni programi, promovirali smo kraj. Občane, ki so svoj uspešni in delovni vložek v preteklosti vnesli v razvoj občine, smo tudi nagradili s priznanji. Enako velja tudi za kolektiv naše knjižnice. Izročitev nagrade za prvega "častnega občana občine Borovnica" bomo izvedli na dan državnosti 25. junija.
- Na dan občinskega praznika smo skupno s člani ZB, učenci šole v Borovnici, ki so bili izvajalci programa, občani in gosti, obiskali Gramozno jamo, grobove ustreljenih krajanov. Slavnostna seja občinskega sveta je potrdila letošnje dobitnike priznanj in sprejela osnutek občinskega statuta.
- Proslava občinskega praznika je bila zelo dobra. Vsebinsko bogata z domačimi izvajalci pod vodstvom KD Borovnica - sekcija ŠOTA. Vsi, organizatorji, izvajalci - solisti in skupine zaslužijo izredno pohvalo. To je bil dokaz, da z dobro voljo, željo po sodelovanju in skupnem delu, lahko domačini dokažejo, kaj znajo. Manjši obisk zasluži širšo analizo za izvedbo v naslednjih letih.
- Tudi druge programske aktivnosti so imele določen odmev, bi in so bile uspešne.
- Sočasno s prireditvami v Borovnici je bil tudi sejem Alpe -Adria v Ljubljani. Predstavitev barjanskih občin, med njimi Borovnice, je bil odmeven. Organizator in vodja programa je bil: NAŠ LAZ, ki vodi turistično in ostalo promocijo naših občin. Turistično društvo, Ajda, gojite-Iji borovnic so imeli svoj aktiven nastop, kar je opozorilo, daje potrebno v taki smeri razvijati posamezne aktivnosti. Tudi župani vseh barjanskih občin smo imeli svoj odmev in smo se predstavili na sejmu. Izmenjali smo dobre želje in si zaželeli čimboljše uspešno sodelovanje.
• Vsekakor je največ pozornosti dela uperjeno v konstrukcijo proračuna na dohodkovni in odhodkovni strani, ki bazira na rezultatih primerne porabe in lastnih sredstev. Da bi zajeli realne rezultate, je zato potrebne več dejavnosti, vključno z analizo in podatki zaključnega računa leta 98, ki je že narejen.
• Mesec april bo za svetnike zelo aktiven in občinska seja glede vsebine gradiv zelo pestra. Gradivo bomo pravočasno posredovali v vsa okolja.
• Dolžan sem podati tudi nekoliko mojih zapažanj, ki bi z malo realnega vložka imela drugačno sliko. Trudim se, da bi bile informacije, ki vam jih posredujem, kronološke, realne in objektivne, zato smatram:
- da so vrata župana, kjer lahko dobite potrebno informacijo ali rešitev, na široko odprta
- na vsako pisno gradivo odgovorim čimprej, ne glede na to, ali gre za poslovno ali občanovo pisanje,
- ne želim cestnih informacij ali telefonskih klicev na dom (samo v skrajnih primerih),
- kritike, ki se porajajo po posameznih sredinah, so rezultat nepoznavanja dela župana - občinske uprave, ali želje po afirmaciji in ambiciji posameznika,
- samo konstruktivno strokovno delo bo dalo rezultate, zato si prizadevam in tako delo spodbujam.
• prihodnje želim podati čim več informacij o izvršenem delu, rezultatih analiz ter pozitivnih razmišljanj za uspešno delo.
Želim vam ob vseh praznikih, ki nam sledijo v mesecu aprilu, uspešno delo, zadovoljstvo, da si v lepih spomladanskih dnevnih pridobite čim več pozitivne energije in to izražate tudi v dobri volji in nasmehu.
ZUPAN Alojz Močnik l.r.
BOROVNIŠKI OBČINSKI PRAZNIK
SPOŠTOVANI BOROVNICAM
Se tudi vam zdi, da bi naša občina bila lahko še lepša, urejena in čista, objekti v skupni uporabi vzdrževani in podobno.
Preko javnih del želimo zaposliti nekoga, ki bi z veseljem skrbel za to, da plakati ne bi viseli kjerkoli, da pesek, papir in listje na cestišču ne bi ovirali prometa, da bi bile veje obrezane, klopi prebarvane, da bi znal zamenjati kakšno žarnico ipd.
Iščemo torej nekoga, ki bi bil kot dober gospodar, ki bi videl več dela kot ga lahko opravi, in bi seveda znal tudi marsikaj narediti.
Če se vam zdi, da ste pravi človek za tako delo in bi ga z veseljem opravljali, vas vabimo, da se čimprej oglasite na občini Borovnica.
ŽUPAN
Alojz Močnik l.r.
Občina Borovnica praznuje svoj občinski praznik vsako leto 10. marca v spomin na dogodek pred 57. leti, ko so Italijani v Gramozni jami ustrelili 16 obsojencev s tako imenovanega mon-tiranega preserskega procesa in potem sodnega umora. Dejstvo je, da so tedaj najvišjo ceno plačali ljudje, ki z miniranjem preserskega mostu na železnici niso imeli nič, ker so se okupatorji znesli nad nedolžnimi ljudmi, ki so jim prišli pod roke. Medvojni dogodek se je globoko vtisnil v spomin, saj je nekaj deset obsojencev, nekateri so bili v zadnjem trenutku pomiloščeni, trpelo tudi v italijanskih ječah in taboriščih.
Na slavnostni seji občinskega sveta, ki je bila v sredo, so sklenili nagraditi s priznanji naslednje Borovničane: Hazima Frlja-ka, ki se v kraju dolga leta ukvarja z organiziranjem športnih dejavnosti, prim. dr. Toneta Keniga, ki Borovničanom vselej pomaga v stiski, aktiven pa je tudi v krajevnih društvih, Staneta Novača-na, nekdanjega šolskega ravnatelja, prav tako dejavnega v življenju društev in nekdaj šolskega zborovodje, ki je dosegel, da seje o petju borovniških mladih pevcev veliko slišalo. Plaketo je prejel tudi kolektiv Knjižnice dr. Marje Boršnik, ki z dodatnimi programi postaja pomembno kulturno žarišče kraja. Plakete so bile podeljene v nedeljo. Obrazložitve nagrad objavljamo posebej. Po slavnostni uvodni besedi župana je v slavnostnem delu nekaj pesmi zapel tudi Borovniški kvartet.
Občinski svet je tudi sklenil, da se prvi naslov častnega občana Borovnice podeli dolgoletnemu krajevnemu zdravniku dr. Jožetu Petrovčiču, ki je zaslužen za to, da ima Borovnica svoj zdravstveni dom. Listino o tem mu bodo podelili ob dnevu neodvisnosti, se pravi ob 25.juniju.
Za razliko od prejšnjih let, ko so v kraju na nedeljo praznovanja nastopala uveljavljena gledališča, so se letos organizirali domačini. Spomnimo se navade, ki je bila v mandatu prejšnjega občinskega sveta, da so v kraj zato ta dan povabili celjsko gledališče s komedijo domačina Jožeta Kranjca Detektiv Megla o dogodkih po prvi svetovni vojni, ko je izginil polkovni zaklad v blagajni umikajoče se vojske. Lani so Borovničane zabavali igralci Mestnega gledališča ljubljanskega s Partljičevo komedijo Šta-jerc v Ljubljani. Na svojski način je bilo to dobro, je pa prav, da se za tak dan izkažejo domači kulturniki.
Letos se je to lahko zgodilo, ker so se prav na letošnji kulturni praznik namreč v okviru kulturnega društva nekateri krajani, ki hočejo poživiti kulturni utrip, sestavili sekcijo Šota, ki naj bi razen prepevanja, ta dejavnost ni nikoli povsem zamrla - obudili tudi druge kulturne dejavnosti. Pri tem nameravajo k delu priteg-
i
a.
„ MAJ
9     FRANC KRAŠOVECip.
% VRHNIKA
TRŽAŠKA CESTA 12
l 06i752 O77
rasami
TJ
SO
O
i
niti čimveč ljudi, ki naj bi delovali na različnih področjih. Za občinsko praznovanje so tako prvič pod tem imenom pripravili literarno besedo, sestavljeno predvsem iz pesmi Toneta Kunt-nerja, k nastopu so pritegnili še mlade glasbenike, ki so doma iz Borovnice, glasbeni študij pa nadaljujejo na ljubljanskih srednjih in visokih šolah (klarinetist Tadej Kenig, mezzosopranistka Mateja Kocijan in flavtistka Do-ra Mrše, vse ob klavirski spremljavi domačinke prof. Marte Kržič), nastopil je tudi domači moški zbor Stingl'c pod vodstvom Staneta Knapa, ki je skoraj neogiben sodelavec na skoraj
vseh krajevnih prireditvah s težo.
Župan Alojz Močnik je v pozdravnem nagovoru predvsem poudaril, kaj pomeni skupno prizadevanje vseh prebivalcev kraja za razvoj občine, ki je del širše skupnosti, obenem pa v okviru svojih možnosti sama odgovorna za življenje ljudi.
Pred začetkom kulturnega dela je župan Alojz Močnik nagrajencem izročil občinska priznanja, ki so bila na seji sveta izglasovana brez enega samega glasu navzočih svetnikov proti.
Na osrednji proslavi so podelili tudi drugič zapored priznanja Turističnega društva Borovnica, ki jih je izročil novi predsednik
Turističnega društva Jože Petrov-čič. Prejeli so jih za najlepše urejeni kmetiji Anton Turšič iz Brezovice pri Borovnici in Ciril Kos z Zalarjeve ceste v Borovnici, za najlepše urejene hiše in okolico pa so prejeli priznanja Slavka Gerdina z Brega, Olga Škrbec i Dola in Cvetka Mazi z Zalarjeve ulice v Borovnici. Med tednom na sam praznik so predstavniki ZB in šolski otroci ter nekateri sorodniki žrtev obiskali Gramozno jamo in grobove ustreljenih na Žalah, bogat je bil petkov večer s košarskarskim turnirjem štirih krajev (Borovnica, Žiri, Gorenja vas in Cerknica) ter s hortikultur-nim predavanjem Slavka Zgonca.
NASLOV ČASTNI OBČAN SE PODELI: DR. JOŽETU PETROVČIČU
Dr. Jože Petrovčič je pričel z zdravniško prakso v Borovnici leta 1953, kot zdravnik v splošni ambulanti. V težavnih razmerah takratne družbene ureditve seje sproprijemal s prostorskimi in kadrovskimi problemi zdravstva in predvsem njemu gre največja zasluga, da finamo zdravstveno službo v Borovnici dokaj zadovoljivo urejeno.
Posledice vojne so se v začetku njegovega službovanja še močno čutile in nešteti problemi takratnega razvoja so narekovali, daje potrebno urediti osnovne pogoje za normalno življenje krajanov za obnovo in nadaljni razvoj industrije. Potrebno je bilo urediti bivalne pogoje -zaščititi vodne vire, pokritje potokov skozi vas, ureditev kanalizacije in lahko bi še naštevali. Njegova zagnanost, predvsem pa tehten in preprečljiv nastop, je krajane osvestil in s skupnimi napori se je veliko stvari tudi uredilo.
Gradnja zdravstvenega doma je med največjimi projekti, s katerimi se je spopadel in ga na svojih plečih tudi uspešno in strokovno izpeljal. S tem smo Borovničani dobili prepo-treben zdravstveni dom s splošno ambulanto, otroškim dispanzerjem, zobozdravsteno ambulanto in lekarno.
Dr. Jože Petrovčič je aktivno sodeloval pri organizaciji regijske zdravstvene službe, katera
je bila organizirana v letu 1968 inje povezovala zdravstveno službo občin Cerknica, Idrija, Logatec in Vrhniko v Notranjski zdravstveni dom. Aktivno seje vključil v njegovo delovanje tako na organizacijskem kakor tudi na strokovnem področju.
Kot aktiven krajan se je ves čas svojega delovanja aktivno vključeval v delo krajevnih in občinskih organizacij socialnega varstva in zdravstva, v Borovnici pa je vrsto let vodil so-cialnozdravstveno komisijo.
Je eden izmed ustanoviteljev Rdečega križa v Borovnici in v tej organizaciji uspešno deloval vrsto let, za kar je pridobil več družbenih priznanj.
Dr. Jože Petrovčič je bil kot zdravnik splošne prakse in pediater pri svojem delu uspešen, priznan med strokovnjakom priljubljen med krajani. Ni mu bilo težko prebiti ure in ure na delu v ambulanti, dežurstvu in stalni pripravljenosti. Tudi dela na terenu in obiskov na domu se ni ustrašil, ko je bilo treba peš zagaziti sneg proti Kočeniji, Pokojišču, ter nuditi pomoč bodisi ob nesrečah, pri porodih ali pri lajšanju bolečin.
Nagrada "častni občan občine Borovnica" se bo dr. Jožetu Petrovčiču podelila ob dnevu državnosti, 25. junija 1999.
DOBITNIK OBČINSKEGA PRIZNANJA: G. STANE NOVAČAN
Gospod Stane Novačan je bil dolga leta ravnatelj šole v Borovnici. Pod njegovim vodstvom je bil na šoli pravi razcvet. V svoj kolektiv je znal vnesti nit dela in znanja. Učenci so dosegli dobre učne uspehe, nadaljevali šolanje, študirali na različnih fakultetah in si omogočili lepšo pot skozi življenje.
Da bi omogočil boljše delovne pogoje svojemu kolektivu in učencem enoizmenski pouk v novih šolskih prostorih, je veliko delo opravil pri načrtovanju prizidka k osnovni šoli za potrebne takratnega celodnevnega šolskega programa in prostorov za potrebe kraja.
Uspešno je vodil mladinski pevski zbor in na različnih prireditvah dosegal priznanja. Si prizadeval za razširitev izven-šolskih dejavnosti, razvoj kraja
in vnosa imena Borovnica v širše okolje.
Kot navdušen čebelarje z vso vnemo in znanjem prenašal izkušnje na najmlajše.
G. Stane Novačan, je velik domoljub, Slovenec. To svojo
ljubezen in pripadnost je poudarjal ob vsaki priliki in jo znal prenesti mlajšim rodovom. S svojim razgledom, delom, znanjem je veliko pripomogel k razvoju naše sredine.
Vsem občanom občine Borovnica voščim vesele velikonočne praznike, želim miru in osebnega zadovoljstva.
ŽUPAN Alojz Močnik l.r.
Obisk pri specialnih enotah MNZ
Za pravilno rešeno križanko v januarski številki PIL-a sem bil nagrajen z enodnevnim obiskom pri specialnih enotah MNZ v Ljubljani. Zelo težko sem čakal tisti dan, ko me je mamica skupaj z bratom Tadejem odpeljala v Ljubljano, kjer so nas lepo sprejeli. Pokazali so nam orožje, ki ga uporabljajo pri specialnih nalogah, in njegovo delovanje, ogledali smo si film, ki prikazuje vaje in treninge, ki jih morajo vojaki opravljati vsak dan, ter specialno enoto pri konkretnih nalogah reševanja ljudi in opreme pred teroristi.
Na koncu sva oba z bratom dobila v spomin na srečanje tudi njihovi baretki z emblemom specialnih enot MNZ ter policije. Polni lepih vtisov smo se vrnili domov.
Damjan Čepon, 3. a OŠ Dr. Ivana Korošca Borovnica
DOBITNIK OBČINSKEGA PRIZNANJA: PRIMARU DR.
TONE KENIG
Primarij dr. Tone Kenig že vrsto let opravlja zahtevno strokovno delo na področju pediatrije v Kliničnem centru v Ljubljani.
Kljub veliki obremenjenosti je s svojo strokovnostjo in prijaznostjo vedno pripravljen priskočiti na pomoč, tako mlajšim kot starejšim Borovničanom. Spodbudne besede, kijih najde za vsakogar, ki se znajde v težavah, marsikomu pomenijo več kot zdravilo iz lekarne. Njegovo pozorno oko bdi tudi nad mladimi košarkarji, saj jim je pripravljen ob najmanjšem zdravstvenem spodrsljaju ponuditi svojo strokovno roko. Aktivno pa sodeluje tudi z lovci in čebelarji.
To priznanje naj bo le delček zahvale, ki jo lahko ponudimo za njegovo požrtvovalno in dobro opravljeno delo, za katero nikoli nc pričakuje nobene nagrade.
OBČINSKO PRIZNANJE PREJME: G. HAZIM FRLJAK
G. Hazimu Frljaku že leta 1973, ko je prišel v Borovnico, športni duh ni dal miru. Vključil se je v
delo in po petih letih postal predsednik društva. V obdobju krajevne skupnosti je bil član Zveze telesno kulturnih organizacij na Vrhniki in tako neposredno odgovoren za dotok finančnih sredstev za potrebe športa v našem kraju.
Izdelal je načrte za prekrasno šolsko igrišče. V tistih časih je to igrišče veljalo za eno najlepših na območju tedanje Jugoslavije. Sodeloval pa je tudi pri raznih delih,
ki so bili prispevek k večji športni kulturi v našem kraju.
Ker je vešč fizičnega dela, je s prostovoljnim delom pomagal pri izgradnji in postavitvi smučarske vlečnice, obnovi nogometnega igrišča na Dolu in obnovi notranjih prostorov v TVD Partizan.
Po ustanovitvi občine je bil izvoljen za predsednika športne zveze Borovnica in s tem sprejel velik del odgovornosti za razvoj špoka v naši občini. Zaupamo mu in verjamemo, da bo tudi to delo opravljal v športnem duhu, korist športa in športnikov.
DOBITNIK
OBČINSKEGA
PRIZNANJA:
KOLEKTIV
KNJIŽNICE DR.
MARJE
BORŠNIK
BOROVNICA
Knjižnični delavki v splošnoizo-braževalni knjižnici dr. Marje Boršnik v Borovnici, direktorica
Zlata Brezovar in bibliotekarku Simona Stražišar, že vrsto let na približno 160 m2 vzdržujeta knjižnični fond, ki znaša okoli 22.000 enot knjižnega in neknjižnega gradiva.
V starih, za knjižnico nefunkcionalnih prostorih, poskušata dan na dan vsakemu uporabniku posredovati odgovarjajočo informacijo - pa naj so to najmlajši, za katere poleg slikanice s pomočjo drugih pa tudi sami, pripravljata ure pravljic, literarne uganke in kvize za šoloobvezne otroke, poizvedbe in svetovanja pri izbiri gradiva za zahtevnejše uporabnike, kot so dijaki in študentje, pa tudi starejšim uporabnikom z veseljem svetujeta, kaj je novega v knjižnici in kaj se splača nemudoma prebrati.
Knjižnice so postale poleg velikih skladišč v knjižni obliki naloženega znanja tudi informacijska središča in' tudi temu apelu sta knjižničarki vestno sledili.
Tako je knjižnica po njuni zaslugi in znanju vključena v slovenski vzajemni knjižnični katalog CO-BIS. Uporabnikom lahko posredujeta informacije, kje v Sloveniji si lahko knjigo izposodijo in tako omogočata, daje pretok informacij pljusknil tudi v tako majhno občino, kot je Borovnica.
Z znanjem in izkušnjo uporabnikom svetujeta ter jih usmerjata tako na pot novih znanj in spoznanj kot na cesto leposlovja in domoznanstva. Zato si zaslužita občinsko priznanje in nadaljno pomoč pri izgradnji informacijskega središča.
V Gramozni jami
10. marec je praznik Občine Borovnica. Zakaj prav ta dan ? V spomin na 16 padlih fantov in mož iz Borovnice in njene okolice, ki so jih na ta dan pred 57 leti Italijani ustrelili ponedolžnem v Gramozni jami. Takratna italijanska oblast jih je obdolžila, da so napadli preserski most.
V popoldanskih urah smo se s starejšimi občani in sorodniki padlih z avtobusom odpeljali v Ljubljano v Gramozno jamo. Že od daleč smo zagledali kip talca, delo akademskega kiparja Borisa Kalina.
Ob spomeniku pa nas je čakalo neprijetno presenečenje. Ob njem so ležale pogorele sveče in staro cvetje. Ni nam kazalo drugega, kot da smo ga najprej očistili. Nato smo nanj položili cvetje in prižgali svečke. Spomin na padle smo počastili z enominutnim molkom. Potem je naša skupina izvedla recital. V njem smo pripovedovali o dogodkih izpred 57 let. Besedilo je bilo povezano s pesmimi Verjana, Filipa Riharja, ki je vso to tragedijo opisal v verzih. Videla sem, da so mnogim privrele solze na lica.
Po končani žalni svečanosti smo na Žalah poiskali grobove padlih. Na vsakega smo prižgali svečko in dali nageljček. Rok Škulj pa je zaigral Tišino. Takrat je tudi mene stisnilo v srcu.
Nazaj grede smo se ustavili v Bistri pred spominsko ploščo, na kateri so napisana imena in priimki vseh 16 padih, in Prešernovi verzi: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim
PROGRAM PRIREDITEV
V OBČINI BOROVNICA,
V APRILU, MAJU IN JUNIJU 1999
POHODI
• Ponedeljek, 5. april 1999: Pohod na Trdinov vrh (informacije in prijave na tel.: 747-022, 746-008 -Alenka)
Organizator: Planinsko društvo Borovnica
• Ponedeljek, 5. april 1999: Pohod po mejah borovniške občine start izpred trgovine Jurček, ob 8.00 uri (informacije in prijave na tel.: 746-283 - Anton Mavsar. 746-644 - Andrej Berden)
Organizator: Turistično društvo Borovnica
• Sobota, 17. april 1999: Železniški pohod "Štampetov most" (informacije in prijave na tel.: 747-022, 746-008 - Alenka)
Organizator: Planinsko društvo Borovnica
• Sobota, l.maj 1999: Prvomajski pohod
Organizator: Turistično društvo Borovnica
• Sobota, 8. maj 1999: Matajur (informacije in prijave na tel. 747-022, 746-008 - Alenka)
Organizator: Planinsko društvo Borovnica
• Sobota, 12. junij 1999: Lepe-natka in Rogatec (informacije in prijave na tel.: 746-022, 746-008 -Alenka)
Organizator: Planinsko društvo Borovnica
• 25.junij 1999-30. junij 1999: Tabor mladih planincev na Zelenici (informacije in prijave do 1. maja 1999 na tel.: 747-022, 746-008 - Alenka)
Podrobnejši opis tabora v Našem časopisu.
soncem sužni dnovi. Tudi tu smo položili cvetje in prižgali svečke.
Nato smo se vrnili v Borovnico in se razkropili po domovih.
Nina Debevec, 6.b OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
Svečka za Dragico
10. marca smo se vračali z Žal. Spotoma smo se ustavili ob spomeniku smrtno ponesrečenih v letalski nesreči na Korziki. Tam nam je mentorica povedala: "V tej nesreči je izgubila življenje tudi moja nekdanja učenka Dragica. Bila je sodnica, mlada in polna načrtov za prihodnost." Nato smo ji prižgali svečko ...
Simona Martinšek. 6.a OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
Moj prvi nastop
Bližal seje osmi februar, ko me je učiteljica, ki na naši šoli poučuje slovenščino vprašala, če bi hotel nastopiti na prireditvi kraja za Prešernov dan. Takoj sem privolil.
Nato je skupina začela z vajami. Vsak si je sam izbral pesem. Odločil sem se za Prešernove Ukaze. Pridno sem hodil na vaje. Mama mi je v ta namen kupila tudknov puli. Ko pa je bila generalka, sem zbolel. Po telefonu sva se z mentorico dogovorila, da bom nastopal, če bom ozdravel. Pridno sem jemal zdravila, pil čaj in si želel, da bi pregnal gripo. Uspelo mi je.
7. feburar - dan našega nastopa. Uro pred prireditvijo sem prišel v šolo in še enkrat povedal pesem -tokrat pred mikrofonom. Ob 3. uri seje začel program. Nestrpno sem čakal na svoj nastop. Ko sem bil na
KULTURNE PRIREDITVE
• Vsak ponedeljek, 12. april, 19. april in 26. april 1999:
URA PRAVLJIC
ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica
Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica
• Sobota, 17. april 1999: ME-DOOBČ1NSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV ob 20.00 uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
Organizatorja: Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Kulturno društvo Borovnica
• Četrtek, 22. april 1999: LITERARNI VEČER ob 18.30 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica
Organizator: Kulturno društvo Borovnica - sekcija ŠOTA
• Ponedeljek, 26. april 1999 oz. petek, 30. april 1999: KONCERT GODBENIKOV Z VRHNIKE (na prostem)
Organizator: Turistično društvo Borovnica
• Sobota, 22. maj 1999: VESELI VEČER ob 20.00 uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
Organizator: Kulturno društvo Borovnica - sekcija ŠOTA
• Vsak ponedeljek, 3. maj, 10. maj, 17. maj, 24. maj in 31. maj 1999:
URA PRAVLJIC
ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica
Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica
• Četrtek, 10. junij 1999: LITERARNI VEČER ob 18.30 uri v Knjižnici dr. Marje Borošnik Borovnica
Organizator: Kulturno društvo Borovnica - sekcija ŠOTA
• Vsak ponedeljek 7. junij, 14. junij 1999: URA PRAVLJIC ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica
IzvajalečT Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica
• Ponedeljek, 21. junij 1999: ZAKLJUČNA PRIREDITEV ZA MALČKE - BRALČKE ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica
Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica
• Petek, 24. junij 1999: KRESNI VEČER - DAN DRŽAVNOSTI ob 20.00 uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in Mavčevi dolini
Organizatorja: Kulturno društvo Borovnica in Čebelarsko društvo Borovnica
vrsti, sem stopil pred mikrofon. Čeprav sem imel v rokah besedilo, sem Ukaze povedal na pamet. Potrudil sem se in upošteval men-toričine nasvete. Dvorana mi je zaploskala. Iz njihovega ploskanja sem začutil, da sem dobro povedal. Tudi mentorica meje pohvalila.
Moj prvi nastop mi bo še dolgo ostal v spominu.
Dalibor Mršič, 7.a OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
Počutje ob obisku skupine Napoleon
Bilo je 20. marca. Imeli smo »delovno« soboto, Prvi dve uri je bil reden pouk, potem pa nas je obiskala skupina Napoleon.
Kmalu po našem prihodu v večnamenski prostor so se na balkonu prikazali štirje fantje. Navdušeno smo jih pozdravili. Odhiteli so na oder. Najprej so se predstavili, potem pa so začeli peti. Sprva so se zdeli nezanimivi, pozneje pa so navdušili dvorano in tudi mene. Nekateri so se pomaknili čisto do odra, drugi pa smo stopili na stole, da smo jih bolje videli. Ob zvokih njihovih pesmi smo nekateri celo zaplesali. Najbolj je vžgala pesem Napoleon.
Ko je bilo konec predstave, nam niso hoteli dajati avtogram-ov. Zato smo bili malo razočarani. ' . '
Nastop mije bil všeč in upam, da bo na našo šolo še kdaj prišla kakšna skupina. Polona Janežič, 6.a OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
• konec meseca maja 1999 ali v začetku meseca junija: SOLI-STIČNI KONCERT TADEJA KENIGA v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
Organizator: Mladinsko kulturno društvo ARTerija
• prva polovica meseca junija 1999: OTVORITEV "ARTerije" in RAZSTAVA SLIK MOJCE KOŠIR
Organizator: Mladinsko kulturno društvo ARTerija
ŠPORTNE PRIREDITVE
• Nedelja, 25. april 1999: TURNIR V MALEM NOGOMETU "KAČANIJA" TER KOŠARKARSKI TURNIR TROJK na športnem igrišču pri OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
Organizator: PGD Brezovica
• Nedelja, 9. maj 1999: OTROŠKI TURNIR V NOGOMETU na športnem igrišču pri OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
Organizator: Nogometni klub Borovnica
• Sobota, 22. maj 1999: DAN ODPRTIH VRAT Z OTVORITVENIM TURNIRJEM V BALINANJU TER S KONCERTOM pri Gasilskem domu na Bregu
Organizator: PGD Breg - Pako
• Sobota, 12. junij 1999 in nedelja, 13. junij 1999: SPUST Z GORSKIMI KOLESI - DOWN-HILL
Organizatorja: TVD Partizan Borovnica in KK Bišport
• Nedelja, 20. junij 1999: 3. MEMORIALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU V POČASTITEV SPOMINA NA JANEZA PRVINŠKA (v primeru slabega vremena rezervni datum 27. junij 1999) na nogometnem igrišču na Dolu
Organizator: Nogometni klub Borovnica
PREDAVANJA - POTOPISI
• Petek, 9. april 1999: PREDAVANJE PROF. VIDA PEČJAKA ZA STARŠE IN OTROKE ob 18.00 uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
Organizator: Svet staršev OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
• Petek, 23. april 1999: PREDAVANJE "POPOTOVANJE PO INKOVSKI DEŽELI" (alpinistična odprava v_perujske Ande) ob 20.00 uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica - vstop prost
Organizator: Planinsko društvo Borovnica
• April 1999: POTOPISNO PREDAVANJE BARBARE BRE-ZOVNIK S FILIPINOV v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica
Organizator: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica
• Maj 1999: POTOPISNO PREDAVANJE GORANA FILIPIČA "NASPROTJA INDIJE" v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica
Organizator: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica
OSTALE PRIREDITVE
• 17. april 1999 - VAJA JAMARSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE V PEKLU PRI BOROVNICI NA VELIKI STENI NAD II. SLAPOM zbor ob 9.00 uri pred gostiščem v Peklu
Izvajalci: operativni reševalci in pripravniki iz jamarskih društev Ljubljansko - Gorenjske regije, to je Kočevja, Ribnice, Borovnice, Ljubljane, Domžal, Škofje Loke in Kranja, kot opazovalci pa bodo prisotni predstavniki drugih regij -Notranjsko-Primorske, Dolenjske in Štajerske
• 17. april 1999: ENODNEVNA ČISTILNA AKCIJA "OČISTIMO NAŠO OBČINO", DA BO LEPA, ČISTA IN UREJENA (v primeru slabega vremena se prestavi na naslednjo soboto)
Organizatorja: Turistično društvo Borovnica in občina Borovnica
• Sobota, 22. maj 1999: IZLET V LAŠKO
Organizator: Društvo upokojencev Borovnica
• Sobota, 19. junij 1999: VRTNA VESELICA - TINE STARE IN VALOVI ob 17. uri pred Gasilskim domom v Borovnici
Organizator: PGD Borovnica
• Torek, 22. junij 1999: SREČANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJE V DOLENSK1H TOPLICAH Organizator:
Društvo upokojencev Borovnica
NOVKL 1999 KONČANA
Nekdanji košarkarji, stari nad 35 let, so v januarju pričeli z ligaškim tekmovanjem in 12. marca končali ligo po odigranih 6 kolih. Poleg zanimivih tekem smo bili priča tudi zavidljivi borbenosti. Po pričakovanju je prvo mesto osvojila ekipa iz Žirov pred Gorenjo vasjo, Cerknico in Borovnico.
Lestvica:
povp. starost
L. Žiri 6 5 1 475:434 11 točk (+41), 38,7 let
2. Gorenja vas 6 3 3 382:365   9 točk (+ 17), 37,8 let
3. Cerknica 6 3 3 395:396   9 točk (-  1), 40,8 let
4. Borovnica 6 1 5 373:430 7 točk (- 57), 43,1 let Najboljši strelci: Božo NELC (Cerknica) 144 košev, Bogdan
ERZNOZNIK (Žiri) 125, Danilo PAJER (Gorenja vas) 102, Herman VEGELJ (Žiri) 102, Tone MRAVLJA (Gorenja vas) 101, Franjo MODRIJAN (Borovnica) 81, Franc ŠUŠTAR (Borovnica) 79, Milan JEVŠEK (Borovnica) 74, Alojz KEBE (Cerknica) 71, Drago TRČEK (Gorenja vas) 68 košev. Najboljši strelci za 3 točke:
1. Bogdan Erznožnik (Žiri) 19 trojk, 2. Drago Trček (Žiri) 8 trojk, 3. Metod Kos (Gorenja vas) 7 trojk. Najboljši izvajalci prostih metov:
1. Danilo Pajer (Gorenja vas) 45:36 (80,0 %)
2. Božo Nelc (Cerknica) 51:36 (70,6 %)
3. Franjo Modrijan (Borovnica) 50:31 (60,8 %) Najstarejši igralec: Drago Mekinda (Borovnica) 49 let.
Domači košarkarski klub je v sodelovanju z županom Občine Borovnica g. Slavkom Močnikom v okviru proslav občinskega praznika pripravil svečan zaključek tekmovanja NOVKL 1999 in najboljšim podelil pokale in diplome, prehodni pokal pa so v enoletno last prejeli veterani iz Žirov.
Franjo Modrijan
Najstarejši igralec je hil Drago Mekinda iz Borovnice.
Ob 10. marcu - prazniku Občine Borovnica - smo tudi letos, kot vsa leta doslej, obiskali Gramozno jamo in počastili spomin na 16 padlih nedolžnih naših občanov. Zahvaljujemo se učencem OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica za izvedeno kulturno prireditev in Občini Borovnica za finančno pomoč.
ZZB Borovnica
Na podlagi Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) in sklepov občinskega sveta občine Borovnica št. 066/3-3/5-14/96 z dne 15.04.1996 in 066/3-8/5-32/98 z dne 11.06.1998, izdajam nasled-nji
SKLEP
1. Zgornja meja za sofinanciranje asfaltiranja cest s strani krajanov v letu 1999 znaša 174.762,00 SIT.
2. Zgornja meja za sofinanciranje vodovoda s strani krajanov v letu 1999 znaša 145.635,00 SIT.
3. Sklep se uporablja od 01.01.1999 dalje in velja za leto 1999. Številka: 066/3-2/1-99
Datum: 01.03.1999
ŽUPAN Alojz Močnik
• • •
Na podlagi Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) in sklepa občinskega sveta občine Borovnica št. 066/3-7/5-32/98 z dne 11.06.1998, izdajam naslednji
SKLEP
1. Najemnina za občinska stavbna zemljišča za dejavnosti, ki so profitne narave (kiosk, poletni vrt, pozidana stavbna zemljišča) znaša za leto 1999, 1.226,40 SIT/m2.
2. Najemnina za ostala stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijske namene (njive, vrtove) znaša za leto 1999, 51,10 SIT/m2.
3. Sklep se uporablja od 01.01.1999 dalje in velja za leto 1999. Številka: 066/3-3/1-99
Datum: 01.03.1999
ŽUPAN Alojz Močnik
» • •
Na podlagi Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) in sklepov občinskega sveta občine Borovnica št. 066/3-7/5-24/97 z dne 10.07.1997 in 066/3-1/5-32/98 z dne 11.06.1998, izdajam naslednji
SKLEP
o povračilu za priključek na kanalizacijsko omrežje Povračila za priključek na kanalizacijsko omrežjena območju občine Borovnica so v naslednji višini:
• stanovanjska enota 77.672,00 SIT
■ stanovanjska enota v bloku 77.672,00 SIT
■ stanovanjska enota, v kateri se odvija
gospodarska dejavnost ter kmetije 126.217,00 SIT
• stanovanjska enota v bloku, v kateri se
odvija gospodarska dejavnost 126.217,00 SIT
■ samostojne gospodarske subjekte in druge
■ ustanove, v katerih je:
do 5 zaposlenih 97.090,00 SIT
6 - 10 zaposlenih 194.180,00 SIT
11- 50 zaposlenih ' 291.270,00 SIT
nad 50 zaposlenih 970.900,00 SIT
Sklep se uporablja od 01.01.1999 dalje in velja za leto 1999.
Številka: 066/3-4/1-99
Datum: 01.03.1999
ŽUPAN Alojz Močnik
Spomladansko čiščenje okolja
tTtt!
BOROVNIŠKA LISTA-neodvisni
p.p. 26. 1353 BOROVNICA
Zbor članov Borovniške liste - neodvisni je na svojem 2. rednem mesečnem srečanju 16.3.1999 ob 18.30 uri razpravljal o realizaciji programa stranke in ugotovil, da se aktivnosti v prvih treh mesecih po volitvah odvijajo prepočasi. Analiziral je tudi dejavnost posameznih članov stranke ob zad-nji-slavnostni seji občinskega sveta in ugotovil neusklajeno delovanje pri predlogih za podelitev občinskih priznanj, predvsem tistih, katere predlagatelj je bil župan - Alojz Močnik oz. občinska uprava (župan pisnega predloga komisiji ni predložil).
Po daljši razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Člani se ne strinjajo s tem, daje predlagatelj občinskega priznanja župan oz. občinska uprava, ker se s tem kompromitira omenjeno institucijo, katera mora ostati nevtralna in nepristranska še posebno v primerih, ko se za priznanje predlaga strankarskega prvaka.
2. Člani zahtevajo od župana, da se primopredaja poslov med prejšnjim in novim županom opravi do naslednje seje sveta. V primeru, da prejšnji župan g. Ocepek ne bo hotel opraviti primopredaje, se zadolži tajnika občine, kateri je bi! v prejšnjem mandatu tudi podpisnik finančnih dokumentov. O zadevi se seznani Nadzorni odbor in po potrebi tudi Računsko sodišče RS.
3. Pri realizaciji proračuna za leto 1998 člani zahtevajo, da občinska uprava in tajnik izdelata pisno poročilo o svojem delu v obdobju 1995-1998. Občinski svet bo na osnovi tega odločal ouspešnosti dela tajnika in občinske uprave.
4. Glede na stanje v občinskem zdravstvu in pritožbah* občanov (splošna ambulanta in zobozdravstvo) člani predlagajo sklic redne seje ali izredne seje na temo "ZDRAVSTVO V OBČINI BOROVNICA", saj občani s storitvami v domačem kraju niso zadovoljni (čakalna doba, prednost tujih pacientov pred domačimi ipd.)
5. Volilni program stranke je do volilcev zavezujoč in zahteva konkretne akcije že v letošnjem letu. Člani stranke soglašajo, daje priprava zemljišča za bencinski servis s spremljajočimi objekti potrebno uvrstiti že v letošnji proračun, izvršiti odkup zemljišča in pripravljalna dela (investitor: PETROL ali ISTRABENZ).
6. Člani stranke soglasno podpirajo in sprejemajo DOGOVOR o medsebojnem sodelovanju članov v mandatnem obdobju 1999-2002. Omenjeni dogovor je za vse člane stranke zavezujoč.
7. Lista bo svoje predloge, mnenja in pobude volilcem -občanom sporočala - objavljala tudi v sredstvih javnega obveščanja (Naš časopis, Delo, Dnevnik ipd.).
Zapisal: Franjo Modrijan
(Na sestanku so bili Franjo Modrijan, Ciril Kos. Primož Berus, Franc Debevec, Jože Korošec Bogo Žerjav in Tone Janežič - delno. Zapisnik ni verificiran.)
Akcijo "Spomladansko urejanje in čiščenje okolja" poznamo že nekaj let in vedno več nas je, ki se je vedno bolj zavedamo, da je za ohranitev življenja na Zemlji potrebno storiti mnogo več kot smo storili dosedaj. Čisto, zdravo in urejeno okolje, čista voda in zrak so bogastvo, ki gaje nam poklonila narava.
Akcije, ki jo organizira Ministrstvo za okolje in prostor, ter Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s turističnimi društvi širom Slovenije, se udeležuje tudi TD Borovnica.
Namen akcije je, da ljudi spomnimo na pomladansko prebujanje narave in na onesnaženost okolja, ki je nastalo v zimskih mesecih. Obenem pa opozoriti vse tiste ljudi, ki s svojim ravnanjem, malomarnostjo in neosveščenostjo do narave, njej škodujejo obenem pa tudi sami sebi.
V akciji Čisto in urejeno okolje, ki jo bomo organizirali v mesecu aprilu, naj bi sodelovali vsi občani, zlasti pa še Turistično društvo (nosilec akcije), v sodelovanju občine Borovnica.
aktivno pa naj bi sodelovala še Lovska družina, Ribiška družina,
Planinsko društvo, posamezniki in drugi.
Turistično društvo Borovnica bo ves čas akcije ocenjevalo videz kraja, posameznikov in stanovanjskih skupnosti pri tem urejanju. Naj pri tem spomnim, da vsako leto podeljujemo pohvale za najbolj urejeno kmetijo in stanovanjsko hišo z okoljem, ki jih podeljujemo ob občinskem prazniku.
Mnogi kraji širom naše lepe domovine že tekmujejo med seboj, prav tako šole, bencinski servisi, zadnje čase pa tudi proizvodni obrati.
Potrudimo se vsi, da bo Borovnica z vso svojo okolico postala lepo urejena in čista, saj je lepo okolje ogledalo tistega, ki v njem živi.
Vsak je dolžan spoštovati čisto in urejeno okolje in ne le čakati na komunalne službe, kijih ne
bo nikoli toliko, da bodo za nami urejale in pospravljale stvari, katere bi že morali mi sproti.
Zavest o čistem in urejenem okolju naj bo nekaj vsakdanjega in ne le enomesečna akcija.
Ob tem pa vsekakor pozivamo krajane, da se v akcijo vključijo.
Za TD Borovnica Jože Petrovčič
TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA
Cvetlico na polico
Med zadnjimi društvi, ki so pregledala svoje lansko delo in načrte za letošnje, je bilo Turistično društvo Borovnica. Občni zbor je bil v gostišču Godec, popestrili pa so ga med drugim pevski upokojenskega pevskega zbora.
Predsednik Jože Jurček je orisal dejavnosti v lanskem letu, med drugim je posebej izdvojil novo borovniško prireditev »Dan ameriških borovnic«, ki bo postala tradicionalna. Društvo je poslovalo v okvirih, ki so mu jih dajala finančna sredstva, ki niso nikoli prevelika. Poudaril je tudi, da brez sodelovanja z drugimi borovniškimi društvi nekatere prireditve ne bi bile tako odmevne. Posebno razveseljivo je, daje tedaj na poletni dan Borovnico obiskalo veliko obiskovalcev iz drugih krajev. Organizirali so tudi tradicionalna pohoda, posebno dejavna je bila tudi komisija, ki je ocenjevala najlepše kmetije in hiše, kar se bo letos ponovilo. Edino dejavnosti pri urejanju Pekla so lani nekoliko zastale.
Tudi župan Alojz Močnik, kije pozdravil občni zbor, je povedal, daje v promociji kraja in lepoti hiš mikavnost, ki naj pritegne obiskovalce od drugod, obenem pa tudi domačinom zbuja veselje ob bivalnem okolju.
Društvo je sklenilo začeti akcijo Cvetlico na vsako okensko polico, kaj je to, lahko preberete v posebnem okviru. V tem sklopu je bilo tudi predavanje hortikulturnega strokovnjaka Slavka Zgonca 12. marca v večnamenskem prostoru osnovne šole.
Čeprav ni bilo volilno leto, je občni zbor zaradi preobremenjenosti sedanjega predsednika, kije funkcijo odložil, izvolil novega predsednika društva Jožeta Petrov-čiča, ki je društvo vodil takoj po ustanovitvi.
Podelili so tudi zahvalnice društva za sodelovanje, zlasti pri lanski prireditvi. Prejeli so jih gostišče Godec za gostoljubnost, Jože Zalar za gostoljubnost. Vida Debevec s Padeža za prijaznost, Franc Debevec za pomoč društvu, kmetija Bizjak, društvo podeželskih žensk Ajda za pomoč. Lovska družina Borovnica in pevski zbor društva upokojencev.
Prvi ukrep novega društvenega vodstva je, da ima vsako sredo uradne ure od 16. do 17. ure v društvenih prostorih, kjer je mogoče dobiti vse informacije o društvenih zadevah in druge turistične informacije.
Odločili so se organizirati še en pohod, na velikonočni ponedeljek 5. aprila, ko so želodci težki, po meja borovniške občine. Informacije dajeta Anton Mavsar (746283) in Andrej Berden (746644).
Šli naj bi na Laze, Zavrh, Poko-jišče čez Kožlješki Log do Krimske jame in nato na Rakitno ter nazaj na Zabočevo. Startnina je 1000 tolarjev, s tem da v Kožlješkem Logu pohodnike čaka topli obrok.
Seveda bo okrog 1. maja tudi tradicionalni pohod okrog Planine. O tem se bo bralo v naslednjem Našem časopisu.
Vse občane obveščamo, da bo Turistično društvo Borovnica v sodelovanju i občino Borovnica in Komunalnim podjetjem Vrhnika dne 10. aprila 1999 od 10. do 13. ure na Molkovem trgu v Borovnici omogočilo:
• vsakemu gospodinjstvu nakup 10 sadik pelargonij (visečih in pokončnih) po polovični ceni,
• zastonj bo možno dobiti vrečo komposta, KPV ga bo pripeljalo eno traktorsko prikolico,
• na razpolago bodo tudi navodila za nego in zaščito pelargonij.
TD BOROVNICA
OPOZORILO
Lovska družina Borovnica opozarja vse lastnike psov, da spoštujejo zakonska določila, ki predpisujejo gibanje psov v naravi.
V zadnjem času smo opazili veliko spuščenih psov, ki gonijo divjad in napadajo tudi človeka. Našli smo več obgrizenih in zadušenih kosov srnjadi. Zlasti bode v oči pogin gamsje koze in gamsje-ga mladiča, ki smo ju našli na področju Malene. Opozarjamo, da je zdaj čas, ko divjad polega mladiče, ti pa so lahek plen potepuških psov.
Lovci do sedaj nismo ukrepali na način, kot nam ga v primeru izpuščenih - potepuških psov dopušča zakon, predvsem zaradi "ljubega miru", zato smo se odločili, da s problemom še enkrat seznanimo vse občane v občinskem glasilu ter s plakati, ki so razobešeni na vidnih mestih v gozdu in na Mahu.
Prosimo vse občane, da to opozorilo razumejo kot dobronamerno in poskrbijo za varnost svojih štirinožnih prijateljev.
LOVSKA DRUŽINA BOROVNICA
NOVOSTI V
KNJIŽNICI
dr. MARJE BORŠNIK
BOROVNICA
STROKOVNA LITERATURA
Kordigel, M.: Književna vzgoja v vrtcu
Kosi, M.: Potujoči srednji vek Kuhar, A.: Kuharjeva knjiga Kurja juhica za ozdravelo dušo Lowe, J.: Oprah Winfrey spregovori
Mihelič, D.: Iz življenja srednjeveških mest
Narodna galerija
Plut, P.M.: Pot do srca
Rebula, A.: Globine, ki so nas rodile
Ritchie, J.: Na drugi strani Schutt, K.: Zdravilna moč vode Search, G.: Vrtnarjenje brez vrta
Selan, M.: Kako sem pridobival zlato
Simoniti, B.: Nonsens
MLADINSKO LEPOSLOVJE
Doskočilova, H.: Kako je krtek pozdravil miško
Fisher, R: Reševanje ujete princese
Fisher, P: Zaklad na gusarskem otoku
Gluvič, G.: Brcanje z glavo Nesbit, E.: Feniks in preproga Pledger, M.: Na morski obali Pledger, M.: V gozdu Selan, M.: Mizica, pogrni se Sitar, L: Čar fieške obale Sitar, L: To je torej ljubezen Sitar, L: Zakon ljubezni Smith, C: Kako narišeš čmrlja Smith, C: Kako narišeš žival II VVeitze, M.: Zakaj je bil rožnati
slonček žalosten in kako je spet
postal srečen
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Clark, M.H.: Krik v noči
Esquivel. L.: Kot voda za čokolado
Lainšček, F: Petelinji zajtrk Polajnar, G.: Ne ubijaj, rad te imam
VIDEO KASETE
Baby-sitters club Brez obraza
Dogodivščine Huckleberryja Finna Fantje iz soseščine James in breskev velikanka Labodja princesa 3 Majhne pošasti Moj očka, heroj Nevarna divjina Notredamski zvonar Olhver Tvvist Osumljenec Poslednji bojevnik Pri Adamsovih Poštar
Pustolovščine Dakote Harrisa Zadnji dnevi raja Zapleši z menoj
CD
Blondie: No exit Sausages
Slovenski oktet: Mojcej
URE PRAVLJIC:
29.3. Bendova, K.: Nekoč je bilo, nekoč ni bilo
05.4. /
12.4. VVenniger, B.: Mandi in Nandi
19.4. Domišljava podganca 26.4. Štefan, A.: Čmrlj in piščalka
Vsak ponedeljek ob 17.00 uri.
Med zimskimi počitnicami je bila Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica pretesna za vseh 77 navdušencev, ki so tekmovali v sestavljanju LEGO kock. Prejšnja leta so otroci sestavljali makete točno po priloženem načrtu po načelu - kdo ho hitrejši. Letos pa smo si v Trgovini KOCKA Borovnica in pri podjetju Emona Obala izposodili "goro" LEGO kock in dali domišljiji prosto pot. Nastajale so prave mojstrovine: dinozaver, dalmatince, jadrnica, tovornjak, cerkev z Razdrtega, borovniški viadukt, pingvin, pajki, hoke-jist-podgana, cirkuška arena ... Prvo nagrado sije prislužil Jernej Palčič, čeprav smo bili na koncu zmagovalci prav vsi. Gospodu Romanu Jesensku se ob tem še enkrat zahvaljujemo za bogate nagrade in sodelovanje. Na svidenje drugo leto!
PRVI LITERARNI VEČER ŠOTE
Šepetanja v knjižnici
Na predvečer materinskega dneva je v goste v borovniško knjižnico prišla Magdalena Metelko. Ob šepetanju pesmi ob svečkah smo spoznali gospo Magdo, njeno življenje, njen pogled na svet in življenje v njem. Predstavila nam je svojo novo knjigo Okamenelo srce.
Veseli smo bili obiska borovniških dam in profesoric, Zanimivo, na prvi literarni večer sta prišla tudi dva zelq mlada gospoda. Veseli smo bili, da tudi sodobne moške zanima likovna in književna umetnost, življenjska modrost in romantika ženskih (in moških).
Po kratkem uvodu duše društva Barbare Bezek Rot in glasbi Jožice Ru-par smo prijetno in kar precej glasno šepetali pozno v večer.
22. aprila ste povabljeni na drugo srečanje v knjižnici Marje Boršnik, ki bo ob 18.30. S.B.
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD BOROVNICA,
Paplerjeva 5, 1353 Borovnica
vpisuje otroke v poldnevni ali skrajšan program priprave na šolo ( mala šola)
-   za šolsko leto 1999/ 2000 Vpisujemo otroke, rojene od 01. 01. 1993 do 31.12. 1993 in od01.01. 1994do31.08. 1994 , ki niso vključeni v dnevno varstvo. Vpis je na upravi vrtca na Paplerjevi 5 v Borovnici, in sicer vsak delavnik od 6. do 15. ure ali po telefonu 061 746-083 do 15. maja 1998.
WZ BOROVNICA
Preklic "
Kmetijsko zemljišče, pare. štev. 892/2, vpisana v vi. št. 2637 k.o. Borovnica, je zasebna lastnina, vknjižena v zemljiško knjigo z dne I8.9.1998 na Vrhniki.
Spodaj podpisani prepovedujem vsako dejavnost na tej parceli, ki je rezervirana izključno za kmetijsko dejavnost, pridelavo.
Objava v Našem časopisu, št. 4/87 in 13/88 in Uradni list RS, št, 21/90 in 50/94, v povezavi s členom 117 statuta Občine Borovnica (Naš časopis), marec 1995, je ta parcela kmetijsko zemljišče 1. kategorije.
Borovnica. 10.3.1999
Janez Debevec. Dol 75. Borovnica
OTROCI Z BREGA IN PAKEGA SO ZAIGRALI NOVO IGRICO
Iz pravljice o ljubezni
Materinski dan na Bregu pri Borovnici pripravijo vsako leto, kar pri nas spet praznujemo ta praznik in odkar imajo obnovljen gasilski dom z dvorano, kije razen šolske edino primerna v vsej občini za take prireditve.
Priprave na materinski dan se začno sredi zime, ko steče gost telefonski promet in se začno vabiti na vaje. Proti koncu so zelo intenzivne, skoraj vsak dan, le če ni kakšnih drugih obveznosti inje dvorana na Bregu prosta.
Vsako leto zdaj že tretjič zapored otroci iz vse vasi tako pripravijo novo igrico. Avtorica je kar domačinka s Pakega, letos učenka osmega razreda Urška Šivic, ki v šoli sodeluje v šoli kreativnega pisanja pri prof. Metki Pristavec Repar. Letos je svojo igrico tudi režirala in vodila tudi druge priprave na nastop, med drugim slikanje rekvizitov in preprostih kulis. Mamice in tudi očetje izrazijo otroškemu prizadevanju hvaležnost tako, da pridejo in pozorno sledijo dogajanju na odru.
Ne vem, če je še kje na Slovenskem kakšna vas , v našem primeru sta dve, ki se držita skupaj, ki bi pod eno streho zbrala vse svoje otroke do konca šolske starosti. Na Bregu in na Pakem to še zmorejo.
Takole so začeli svoje sončno popoldne:
»Otroci smo tukaj, da bi izkazali hvaležnost mamicam. Pa smo rekli takole : Ne, to mora biti dan mamic in očetov. Če pa pristopimo še sami, bo to praznik družin. Kako pa naj vam čestitamo, smo se vprašali. Pokukali smo ven in
Pomladansko urejanje okolja občine
V okviru republiškega projekta: POMLADANSKO UREJANJE IN VZDRŽEVANJE ČISTEGA OKOLJA v letu 1999, katerega pokrovitelj je Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije smo se odločili, da bo v soboto, 17. aprila 1999 - enodnevna akcija
"OČISTIMO NAŠO OBČINO" - da bolepa, čista in urejena.
Organizator akcije sta turistično društvo in občina.
• V čiščenju naj bi sodelovali občani, ki jim je lepo in urejeno okolje želja in interes, vsa društva, zavodi in delovne organizacije.
• Organizacijski odbor bo pripravil program akcije, material zaščite, lokacije in vse potrebne informacije, pravočasno. Vabimo vse, da se akcije udeležite v čim večjem številu.
• Pomladansko urejanje okolja izven čistilne akcije bi kazalo usmeriti na naslednje:
- urejanje okolice hiš, stanovanjskih blokov, ulic in vasi,
- urejanje okolja trgovin, gostinjskih objektov, podjetij, železniške postaje in avtobusnih postajališč,
- urejanje športnih objektov in njihove okolice,
- urejanje okolice zavodov - šole, vrtca, knjižnice, zdravstvenega doma,
- urejanje parkov, zelenih površin in poti,
- urejanje prehodov za pešce in prometne signalizacije,
- urejanje črnih odlagališč. Večina pozna vlogo in
pomen ureditve okolja, posameznik ali vodstvo organizacije, podjetja. Potrebna je volja in cilj bo dosežen.
ŽUPAN Alojz Močnik
videli čudovito rožico. In že je nastala igrica. Samo naučili smo sejo in sedaj jo želimo podariti vam. Poslušajte s srcem. Naslov: Iz pravljice o ljubezni.
Igralci so bili: Saša, Miha, Polona, Mateja, Tatjana, Sabina, Karmen, Špela, Maja, Katarina, Simona, Anja, Martina, Jana, Ana, Vio-leta, Gašper, Nina, Marko, Davor, Andrej, Damjan, Žan, Marinka, Aleš, Ana, Andreja, Urška, Uroš, Polona, Ana, gospod Tone in vrtec.
Kaj pa smo sploh hoteli povedati? Da je življenje ena čudovita stvar, ki se včasih malce zaplete, a se hitro odvozla. Hočemo reči, da smo neskončno veseli, da sploh živimo. Naučimo se živeti. Seme, ki je nastalo iz ljubezni med Cveta-kom in Rožo, je moralo najprej odvreči lupino, da je začelo živeti. Vi, naši starši, pa ste nam prav tako dali življenje že ob spočetju in dovolili ste, da zadihamo, zavoha-
mo in začutimo zemeljsko življenje. Ali bi nam lahko dali več? Ne morete. Zato vam hvala.«
Dejstvo je, da so vsi otroci imeli svojo vlogo. Nekateri večji so imeli večje vloge, manjši pa so pomagali drugače: proizvajali so različne zvoke, tudi dež, plesali so, igrali na inštrumente in prepevali.
Po igrici so nastopili še atiji, se pravi pevci Borovniškega kvinteta, z nekaterimi pesmimi iz svojega sporeda.
Na koncu je bilo rečeno: »Radi bi se zahvalili vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k tej predstavi. Res, zahvaljujemo se vam iz srca, da ste se potrudili in nam ter našim staršem naredili veselje. Hvala tudi vsem, ki ste tu in ste radi sprejeli voščilo. Drugo leto pa se spet vidimo na tem odru. Zdaj pa vas vabimo na piškote.«
Piškote so kajpada napekle mamice.
Ročk na Bregu
Večina ljudi ob ročk koncertu pomisli na kup podivjane mladine in oglušujočo glasbo, na razdejanje in kupe smeti naslednji dan. Kdor pa je bil v petek 12. 3. v gasilskem domu Breg - Pako, se je na lastne oči prepričal da temu ni tako: Mladinsko kulturno društvo ARTerija se je prvič pokazalo kot organizator prireditev. Moramo reči, daje prireditev potekala brez zastojev in problemov. Pri tem se moramo zahvaliti Občini Borovnica za podporo. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Breg - Pako za zaupanje, Alešu Švig-lju za sodelovanje ter redarjem, ki niso bili tam zaradi mladine, za postavo, srce in glavo. Predvsem pa hvala vsem, ki ste prišli na koncert za dobro voljo.
Potek koncerta samega je bil zastavljen bolj umirjeno - tako, da so imeli mladi Borovničani dovolj časa za srečevanje prijateljev iz osnovnošolskih klopi, ki jih lahko le redko srečajo. Samo upamo lahko, da bo ARTeriji čim prej uspelo odpreti prostor za svojo dejavnost. Mladi namreč resnično potrebujejo prostor za aktivno druženje.
Še nekaj besed o sami glasbi. Ob izidu avtorske kasete "Pred štacuno" skupine Charlie Brown and his fuc-kin' gang, je bil cel večer rockovsko obarvan. Kitarijado so začeli gostje Fajhtnbrothers band, ki so s solidnim preigravanjem ročk uspešnic ogreli dvorano, nato so z mladostnim nabojem vzdušje dopolnili še Arbait, v katerem igra tudi celotna domača skupina. Charlie Brown pa so se s svojimi skladbami dotaknili teles in glasov njihove publike. Škoda, daje sploh prišel čas zaključka koncerta.
Ni pa še konec delovanja. Obljube ARTerije, ki ste jih lahko prebrali na vstopnicah, se bodo zagotovo izpolnile, morda ne vse v obljubljenih rokih, a vendarle. Za konec še informacija: kaseto "Pred štacuno" skupine Charlie Brovvn and his fuckin' gang lahko dobite v knjižnici Marje Boršnik v Borovnici in v Faškariji na Bregu, (tk)
NOV ZAČETEK, NOVE IDEJE, NOVI PROJEKTI ZA MLADE V BOROVNICI
Mladinsko kulturno društvo ARTerija
Delovanje mladinskega kulturnega društva ARTerija ni več tako neznano širši javnosti v Borovnici, vsaj po odzivu in zanimanju mladih sodeč ne. A vseeno je mlade v Borovnici treba z nekaterimi projekti podrobneje seznaniti. Temu pa je namenjen tudi ta članek.
V tem trenutku je prvi cilj društva urediti prostora na Rimski cesti. Sanacija in ureditev prostora in okolice potekata že mesece. Nekatera dela so tudi morala počakati, saj velik mraz preteklih tednov ni dovoljeval izvršitve le-teh, a otoplilo se je in sedaj je sanacija v polnem teku.
Zavedamo se tudi, da so pričakovanja mladih velika, a naloge, ki sijih je zadalo društvo, niso tako enostavno izvedljive, kot jc to videti na prvi pogled. Potrebno je tudi povedati, da smo veliko večino del s pomočjo strokovnjakov, ki so nam nudili brezplačno pomoč, opravili kar sami, saj
so sredstva omejena. Seveda pa so za uspešno sanacijo nujno potrebna tudi materialna sredstva, ki pa jih brez sodelovanja z občino sami ne bi uspeli zagotoviti. Dela v prostoru bodo predvidoma končana do poletja.
Otvoritev prostora bo poleti - verjetno maja ali junija, točnega datuma pa zaenkrat še ni. Prostor bo mladim za druženje na voljo ob petkih in sobotah ter med počitnicami. V prostoru bo vseskozi na ogled veliko likovne umetnosti, saj razstav te vrste v Borovnici ni prav veliko. Razstavljali bodo tako domači mladi ustvarjalci, kot tudi svetovno priznani slovenski in tuji umetniki. Poleg tega bo v prostoru "ARTerija" predvsem ob koncih in ob začetkih šolskega leta (tako za osnovnošolce in dijake, kot tudi za študente) na voljo veliko koristnih informacij, ki bodo mladim pomagale predvsem pri izbiri srednjih šol in fakultet ter jim posredovale nji-
hove dolžnosti in pravice na področju izobraževanja. Program društva ARTerija pa bo seveda skozi čas dobival nove razsežnosti, novo širino.
Nekaj pa je treba seveda povedati še o aktivnostih društva, ki se bodo odvijale zunaj prostora "ARTerija". Kot prvo kaže omeniti že izvedeni promocijski koncert skupine Charlie Brovvn z gosti, ki je meso postal v petek 12. 3. v gasilskem domu na Bregu. Upamo, daje upravičil pričakovanja. Kot bodoče projekte pa je potrebno navesti čistilno akcijo "Pačist'1 borna Baraunica!". ki bo sredi aprila; solistični koncert Tadeja Keniga, ki bo predvidoma konec maja v OŠ; ter seveda otvoritev "ARTerije", ki bo v juniju; ročk festival na odprtem, predvidoma avgusta; koncert kvarteta flavt v novembru, pa še smo verjetno kaj pozabili.
Toliko zaenkrat.
Lep pozdrav MKD ARTerija
Preživeli smo pravo zimovanje
Letošnja zima nam je bila naklonjena z obilico snega. Za zimovanje seje prijavilo 28 otrok nato sta dva zbolela ,tako da nas je šlo 26 otrok in 4 tovarišice.
Odhod izpred vrtca je bil ob 9. uri .Veliko otrok je bilo kar v vrtcu in slovo sploh ni bilo težko. Na Bledu smo si ogledali zamrznjeno jezero. Še nekaj ovinkov pa smo bili na Pokljuki. Sprejelo nas je spremenljivo vreme z dežjem in snegom. Ko smo znesli potovalke in smučarsko opremo iz avtobusa, smo odšli na kosilo. Naše sobe še niso bile pripravljene, zato smo odšli na krajši sprehod. Začelo je snežiti in deževati, zato smo pospešili korak proti pen-sionu Jelka. Sobe so nas pričakale, zmenili smo se, kje bo kdo spal. Začelo se je pravo samostojno življenje; sušenje mokre obleke, zlaganje svoje garderobe. Kdo se bo znašel med vsemi po-tovalkami, nogavicami, hlačami, ki ležijo vsepovsod. Tovarišice zagotovo. Po večerji smo naredili modno revijo v pižamah, nato smo odšli spat.
Zbudilo nas je grdo vreme sneg, veter. Dobro smo se oblek-
li in odhiteli na smučišče. Otroci so bili tako navdušeni, da smo tudi po počitku odšli za eno uro smučat, o malici pa sankat. Danes je bil tako naporen dan, da so otroci po večerji stuširani kar popadali v postelje.Tako se je nadaljevalo iz dneva v dan, dopoldan smo smučali, popoldan smo se sankali, zvečer pa žurirali (kviz s srečolovom, sprehod z baklami in baterijami, ples, podelitev diplom).
Pot domov smo popestrili z obiskom kavarne na Bledu, kjer smo si zaželeli kremšnito ali torto.
Domenjeni smo bili z zdravnikom, da nas obišče, vendar nihče izmed otrok ni potreboval zdravstvenih uslug, zato nas ni prišel pogledat. Tako smo preživeli res 5 smučarskih dni na Pokljuki.
Vodja zimovanja: Mija Ocepek
Drugošolci v bazenih Tivoli
Učenci drugih razredov OŠ Borovnica so imeli plavalno opismenjevanje v tivolskih bazenih.
Že septembra smo starše na roditeljskem sestanku seznanili s projektom, ki ga podpira Ministrstvo za šolstvo, izvaja pa Agencija za šport v Ljubljani. Staršem smo razdelili anketne lističe. Soglašali so, da njihove otroke vključimo v projekt plavalnega opismenjevanja, ki je tudi v programu Športne značke - ZLATI SONČEK.
Ugotavljamo, da četrtina slovenskih otrok ob koncu osnovnega šolanja ne zna plavati oz. ne preplava 50 m z vmesno nalogo, kar je pogoj, da otrok dobi naziv plavalec.
Na šoli smo se odločili, da poiščemo vse možnosti, da se naši učenci naučijo te življenjsko potrebne aktivnosti. Vemo namreč, da je glavni vzrok neznanja v strahu pred vodo in v nenavajenosti nanjo. V skupini sovrstnikov pa se otrok lažje prilagodi na vodo, se nauči plavati, se izpopolni v plavanju in si pridobi tudi druga plavalna znanja.
Prvi dan so vaditelji plavanja preverili znanje plavanja posameznikov in jih razdelili v pet homogenih skupin. V vsaki skupini je bilo 8 - 9 učencev. Le-te so pet dni vadile pod budnim očesom vaditeljev. Zadnji dan tečaja se je pri vseh otrocih pokazal napredek. Vsak udeleženec je prejel tudi diplomo - bronasti, srebrni ali zlati konjiček; ali diplomo in značko - bronasti delfin (preplaval-a 50 m z vmesno nalogo "mrtvak"). Zaradi bolezni se nista udeležila plavanja le dva učenca.
Plavalnega tečaja so se udeležili tile učenci drugih razredov: Anja B., Nejc D., Jaka D., Matija J., Tadeja J., Martin K., Nejc K., Teja K.. Karmen K., Marina K„ Mateja M., Rok M., Sanja M., Boštjan M., Petra O., Maja P., Mateja P., Robert S., Adelina S., Sara Š., Anže T„ Damjan W., Jaka Z., Luka Č., Nikola C Ula Č. Sabina G„ Jure G., Špela H., Alen J., Janez K.. Uroš K., Polona K., Aleš M., Davor M., Špela P.. Romana P., Rok R„ Jan R.. Klemen R., Andraž R., Nives S., Anja U., Erika V„ Tomaž Š..
Vsak dan smo se zbrali ob 9.30 uri v šoli. Po dobri malici smo nestrpno čakali na avtobus.
Sabina Gerdina je že v prejšnjem časopisu zapisala, da nas je osebje zelo prijazno sprejelo. In res je bilo tako!
Razložili so nam red in pravila vedenja na bazenu.
"Pa kdaj bomo že šli v vodo?" so me spraševali otroci. Najprej, seveda spoznavanje, pa delitev v skupine,... nato pa končno - v vodo.
V vodi smo bili od 11.15 do 12.45 ure. Vauuu, kar uro in pol užitkov! Otroci so "pozabili", da se učijo! To je bistvenega pomena! "Fino, resnično so
pozabili!" sem si mislila. Pa že tretji dan smo šli v olimpijca! Pa to še ni vse. Vsakokrat smo na koncu čofotali po mili volji v malem bazenu!
Vsi vemo, da se vse zanimive, lepe in zabavne stvari običajno, žal, tudi končajo.
Poučne pa nikoli! Vsi smo dosegli priznanja. Učili smo se plavanja - življenjsko zelo pomembnega športa.
Pa kaj še? Drugo leto bomo v šolo v naravi odšli bolj pogumno, ker o pravilnem plavanju že nekaj več vemo! (Tu velja opomniti tudi vzgojiteljice iz vrtca, ki so pred leti opravile še "težje" delo.) Lažje bomo dosegli vedno strožje normative plavanja in ne bomo "zopet" na repu.
In starši, ko bi vi opazili in "videli" lepo vedenje vaših otrok!
Učitelji res nimamo nobenega dela! Fantazija! Po končanem plavanju smo tiho odšli v garderobe, se uredili in v predverju tiho sedeli in pomalicali. Jasno, malica, športna vzgoja, pa spet malica! Idealna šola je bila (vsaj teden dni). No, pa slovenski jezik imamo tudi radi, pa matematiko, pa skratka "skoraj" vse.
Starši, učenci in učitelji se zahvaljujemo Občini Borovnica - gospodu županu Alojzu Močniku, kije prisluhnil pobudi Sveta staršev in prispeval del sredstev (prevoz) in tako zmanjšal prispevek staršev skoraj za polovico. Zahvaljujemo se staršem, učiteljem plavanja, gospe Angeli Tortič in seveda gospe ravnateljici Danieli Hanžel za podporo in spodbudo.
Nekaj tega, kar so napisali zadovoljni učenci, si pa le preberite!
Polona Verbič
Učenci drugih razredov smo imeli organiziran plavalni tečaj v Tivoliju. Vsak dan smo se zbrali v šoli, kjer smo pomalicali in se z avtobusom odpeljali v Ljubljano.
Najprej smo se preoblekli v kopalke, nato pa odšli na bazen. Tam so nas pričakali plavalni učitelji. Naredili smo tri vaje, nato pa so nas razdelili na pet skupin. V vsaki skupini nas je bilo deset.
Pri tovarišu Damijanu smo se ves teden pripravljali za srebrnega delfina v velikem bazenu. Učili smo se žabico in mrtvaka. Vedno nam je ostalo nekaj časa za igranje in spuščanje po toboganu.
V petek smo imeli preizkus znanja. V vodo sem skočila na noge, nato plavala žabico do sredine bazena, naredila mrtvaka, plavala do konca bazena, se obrnila in zopet naredila mrtvaka ter plavala do konca.
Priplavala sem si najboljše priznanje - bronastega delfinčka.
Sara Štempelj, 2.a
Preden smo odšli v bazen, smo dobili plavalne kape. Meni je bil najbolj všeč čolniček. V vodo so nam metali razna igrala. Pri plavanju smo si pomagali z blazinami. Tisti, ki niso pravilno obračali stopal, so jim na hrbet privezali plavalne balone. Ko smo se po uri in pol plavanja vrnili v garderobo, smo se še stuširali, posušili lase, se oblekli in pomalicali.
Imeli smo se zelo lepo in prijetno.
Mateja Mevec, 2.a
Prvi dan so nam vaditelji pokazali, kaj moramo narediti v malem bazenu. Kdor je to opravil, se je šel igrat na drugo stran bazena. Nadaljevali smo z delom po skupinah. Drugi dan smo plavali žabico, tretji dan smo se učili hrbtno plavanje, čolniček in trenirali za bronastega delfinčka. Četrti dan smo se učili hrbtno plavanje, se potapljali in igrali različne igre. Zadnji dan smo imeli testiranje. Bil sem med najboljšimi plavalci.
Martin Kavčič, 2. a
Na plavanje smo hodili pet dni. Plavali smo žabico, čolnička in tekli po vodi.
Igrali smo se z žogami, blazinami in koši. Žabico sem se učil v šolskem bazenu. Vsi smo se imeli lepo. V velikem bazenu sem preplaval osem metrov. Dobil sem zlatega morskega konjička. Največ, kar lahko dobiš, pa je bronasti delfin. Na koncu pa je tovarišica iz 3. b slikala vse, ki so bili zadnji dan na plavanju.
Nejc Korošec, 2. a
Ponedeljek: Ko sem šel prvič plavat, je bilo prekrasno. Tudi vaje so bile lahke.
Torek: Danes so bile malo težje vaje, a sem se potrudil.
Sreda: Nisem pričakoval tako težke vaje, a sem moral potrpeti.
Četrtek: Danes je bilo bolje, ker je bila tovarišica, saj še napake ni omenila.
Petek: Danes smo imeli tekmovanje.
Zadovoljen sem, ker sem dobil diplomo.
Jure Grimšič, 2. b
Ponedeljek: Danes sem se šla prvič kopat. Imela sem se dobro. Najbolj všeč mi je bilo spuščanje po toboganu.
Torek: Tekmovali smo (za bronastega delfinčka). Bila sem dobra. Vsi smo se imeli dobro.
Sreda: Vadili smo za tekmo. Imeli smo se dobro. Skakali smo v vodo. Četrtek: Danes smo imeli tovarišico. Skakali smo na hrbet. Pripravljali smo se na tekmo.
Petek: Tekmovala sem dobro. Dobila sem najboljšo nagrado. Imeli smo se zelo, zelo, zelo dobro. Nives Sedej, 2. b
POVABILO DRUŠTVA UPOKOJENCEV BOROVNICA
Pripravljamo se za jesensko srečanje
Letos smo se v DU Borovnica prvič odločili, da bomo ob mednarodnem dnevu starejših - prvem oktobru popestrili jesen s petjem in igranjem ljudskih pesmi.
Radi bi se bolj povezali s krajem in ljudmi, ki tu živijo, zato poleg članov Društva upokojencev vabimo k sodelovanju tudi druge krajane. Vabimo družine, ki pojejo ali igrajo ljudske pesmi, naj se nam pridružijo! Zaželjeno je, da bi se javile družine, kjer poje ali igra več generacij. Prizadevajmo si ohranjati pred pozabo pesmi, ki so jih prepevali nekoč.
Pričakujemo vaše sodelovanje, zato vas vabimo, da se zglasite v društveni pisarni ob torkih od 9. do 11. Ure. Prijave bomo sprejemali do konca meseca maja.
Upokojenci pripravljamo tudi razstavo ročnih del. Zelo dejavne upokojenke se srečujejo ob četrtkih v društveni pisarni in tam že nastajajo raznovrstni ročni izdelki za jesensko razstavo. Četrtkova srečanja pa nima-
Prosimo člane društva, kateri še niso plačali članarino za leto 1999, da jo poravnajo do 30. 5.1999.
Hvala za razumevanje!
jo samo tega namena, temveč se tam srečujemo ljudje dobre volje, ki radi poklepetamo, se nasmejemo ob izrečenih šalah, poslušamo glasbo na kasetah, zadnji mesec pa so se pridružili tudi harmonikarji.
V zvezi z jesensko razstavo ročnih del pa bomo na domovih obiskali vse tiste, za katere že vemo, da izdelujejo različne ročne izdelke. Ker pa za mnoge "rokodelce" najbrž ne vemo, želimo, da se prav tako oglasite v društveni pisarni in nam poveste, kakšen izdelek bi želeli razstaviti. Izdelke za razstavo bomo zbirali v mesecu septembru, o čemer pa vas bomo natančneje seznanili takrat.
Pričakujemo vas in se veselimo jesenskega srečanja z
vami. _ „        , _
Odbor DU Borovnica
Naši stoletnici -teti Micki v slovo
Umrla je Marija Oblak ali kakor smo jo klicali "teta Micka". Zaspala je in se tiho poslovila od najbližjih in vseh nas.
Lansko leto smo praznovali njeno stoletnico, zavidljivo starost v upanju, da bo še več let med nami. Usoda je hotela, da se ji je sveča življenja ugasnila, zapustila je najbližje in prijatelje.
Njeno dolgo življenje je bilo polno dogodkov, sprememb. Bila je človek, ki je spoznala tudi druga okolja in navade in s tem tudi polno težav. Ni ji bilo lahko, vendar jI je njen dar modrosti, skromnosti, potrpežljivosti, polno spoštovanja do sočloveka dajal moči in volje.
Z delom je premagala vse: l. svetovno vojno, obdobje med vojnama, 2. svetovno vojno, povojne težave in dočakala čas samostojnosti.
Spoznala je naš najbližji svet, toda doma in življenja v krogu domačih sije močno želela.
Spoznal sem jo pred 40 leti, polno vedrine sodobnih misli z razumevanjem mladih in polno spoštovanja do vseh, ki so bili z njo.
Bila je skromna, odprta, iz njenega srca in ust je izžarevala dobrota, itslužnost in želja po vsem lepem, bila je prava kristjanka. Rad sem se pogovarjal z njo.
Leta so naredila svoje. Dolgo let je bila skrbnica za svoje najbližje in koje opešala, so ji to njeno skrb tudi vračali. V veliki skrbi in negi je dočakala svojo starost in sedaj nas je zapustila, verjetno v mislili - hvala vam za vse, Bog naj vam povrne.
Nije več med nami, toda misel nanjo in na vso njeno skromnost, modrost preproste Borov-ničanke bo ostala med nami, spomin nanjo bo ostal. Naj počiva v miru v borovniški zemlji.
Vsem svojcem iskreno sožalje.
Alojz Močnik
PREJELI SMO
Javljam se glede pisma občanov okolice Borovnice, ki je bilo objavljeno v marčevski številki Našega časopisa pod rubriko Prejeli smo.
Tudi lastniki psov se zavedamo, daje problem pasjih iztrebkov v urbanih naseljih, na zelenicah in ob sprehajalnih poteh zelo resen. Ljudje, ki nimajo psov, so pogosto upravičeno jezni na pasje lastnike, ki ne pospravljajo iztrebkov za svojimi štirinožci, vendar vseh ne smemo metati v isti koš.
Ker se ljubitelji psov in sprehodov v naravo zavzemamo za sožitje med vsemi prebivalci, smo se v Športno kinološkem klubu Vrhnika odločili poiskati ustrezno rešitev problema, ki bo sprejemljiva za vse. V sodelovanju s Komunalnim podjetjem Vrhnika in ob podpori različnih sponzorjev ter obeh županov bomo na območju borovniške in vrhniške občine postavili posebne zabojnike za pasje iztrebke. Vestni lastniki psov, ki so že navajeni s seboj na sprehod nositi priročne plastične vrečke, jih bodo lahko zdaj po uporabi odvrgli v nove zabojnike,
nameščene pred vsemi večjimi blokovskimi naselji, ob parkih in zelenicah v bližini šol, vrtcev in zdravstvenih ustanov ter na začetku in koncu vseh najbolj priljubljenih sprehajalnih poti v okolici Vrhnike in Borovnice.
Zabojnikom, oblikovanim posebej za ta namen, bodo priložene tudi brezplačne vrečke iz biološko razgradljive mase, namenjene vsem pozabljivce in tistim, ki želijo slediti dobremu zgledu. Komunalno podjetje Vrhnika bo redno praznilo zabojnike, člani ŠKK pa bomo prek lokalnih občil in s pomočjo brošur prebivalce seznanjali s potekom akcije ter s predavanji po vrtcih in šolah izobraževali najmlajše.
Upamo, da bodo naš projekt dobro sprejeli tako lastniki psov , kot tudi tisti, ki na slednje gledajo precej nestrpno, vsi skupaj pa bomo verjetno potrebovali nekaj časa, da se novosti privadimo in jo sprejmemo kot samoumevno.
Želimo vam veliko lepih trenutkov v naravi!
Damjana Vahen ŠKK Vrhnika
NOVICE IZ OBČINE HORJUL
Soglasno sprejet statut Občine Horjul
Občinski svet Občine Horjul je doslej zasedal na treh sejah. Na zadnji seji je soglasno sprejel statut občine in imenoval določene komisije, ki so potrebne za nemoteno delovanje občine. Komisija za delitev premoženja bivše skupne občine Dobrova - Horjul -Polhov Gradec je podala izčrpno poročilo o njenem delu in zaključkih.
Svet je soglasno potrdil poročilo komisije za delitev premoženja, iz katerega je razvidno, da imajo podlago za delitev sredstev računi, katerih skupna vrednost znaša 58.707.657 SIT. Navedeni znesek sestavljajo v glavnem računi rednega delovanja občine v mesecu decembru in so zapadli v plačilo v mesecu januarju ter del izvenproračunske porabe v preteklem letu v okviru prejšnje občine.
Obravnavan je bil tudi javno objavljen razpis Rašice o prodaji bivšega proizvodnega obrata Rašice v Horjulu z zemljiščem v izmeri 5206 m2.
Del navedenega zemljišča v izmeri 2672 m2 je Občina Ljubljana - Vič - Rudnik v letu 1998 dala Rašici z namenom, da zgradi nov proizvodni objekt.
Rašica ni zgradila novega objekta, temveč je še obstoječo proizvodnjo zaprla. Zato je Občina Dobrova - Horjul - Polhov Gradec v preteklem letu vložila tožbo za vrnitev zemljišča, vendar je bila tožba izgubljena z utemeljitvijo, daje zadeva zastarana. Prejšnja občina se je pritožila še na višje sodišče.
Občinski svet je sklenil, da je potrebno Rašico obvestiti, da v času tožbe ne sme prodajati spornega zemljišča.
Občinski svet je prav tako sprejel sklep, da se občina prijavi na razpis za nakup dela zemljišča, ki ni v tožbi in ga nujno potrebujejo za izgradnjo mrliške vežice.
Ko bo jasna odločitev višjega sodišča pa se bo občinski svet odločal o nadaljnjih potezah, saj je Občina Horjul zainteresirana za pridobitev proizvodnega objekta Rašice, ki bi ga lahko uporabila za skupne občinske interese, kot npr. dom za ostarele, itd.
Občina Horjul posluje za stranke v naslednjem času:
ponedeljek od 9. do 12. ure
sreda od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure petek od 9. do 12. ure
Telefon: 740-624, 749-146 Fax: 749-146
Urejanje prostorov za novo občino
Ko smo se Horjulci na referendumu odločili za svojo občino, je bilo treba vsaj deloma obnoviti stare prostore nekdanje Krajevne skupnosti. V stavbi seje zvrstila vrsta obrtnikov, kije poskrbela, da se bodo delavci občine pa tudi stranke prijetno počutili v obnovljenih prostorih starega zadružnega doma.
Na fotografiji: Elektrikarja domačega podjetja Končan nameščata luči.
F.B.
Snežna ujma pustošila predvsem v starih sadovnjakih
Zadnje obilno sneženje je v horjulski dolini napravila veliko škode ne le na električnih vodih, temveč tudi v starejših sadovnjakih. V okolici Horjula, Zaklanca, tja do Pečovja, je bilo starejše sadno drevje tako močno poškodovano, da ga bo treba kar posekati in nadomestiti s posaditvijo novih sadik.
Na fotografiji: Uničeno in polomljeno sadno drevje na "farovškem" vrtu v Horjulu
F. B.
Kako do sporazumne delitve premoženja bivše Občine Dobrova ■ Horjul ■ Polhov Gradec
Za delitev skupnega premoženja bivše občine je občinski svet Občine Horjul na predlog župana Daniela Fortuna imenoval tričlansko komisijo. Naloga komisije je bila ugotoviti:
1. Koliko je sredstev oz. neporavnanih računov, ki pridejo v delitveno bilanco in po kakšnem ključu jih razdeliti.
2. Način razdelitve osnovnih sredstev bivše občine.
3. Kakšne obveznosti izhajajo iz pogodb, sklenjenih v bivši občini.
Komisija seje v času od 26.1. do 23.2.1999 sestala šestkrat. Pri svojem deluje imela določene težave s pridobitvijo verodostojnih dokumentov, na zadnje zahtevane dokumente pa je čakala 20 dni. Na seznamu, ki ga je predložila Občina Dobrova - Polhov Gradec, je bilo neplačanih računov v skupnem znesku 73.995.854,78 SIT. Po pregledu teh računov je komisija ugotovila sledeče:
- da se štirje računi v skupnem znesku 6.833.556 SIT nanašajo na investicije, ki so se gradile na območju nove občine Dobrova - Polhov Gradec (asfalt na Dobrovi, sanacija Božne, cesta Ljubljanica - Butajnova, pločnik na Dobrovi), ki po 51.b členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list 74/98) bremenijo občino, na katere teritoriju ležijo.
-da se zavrne plačilo v višini 8.343.675 SIT, kije bilo nakazano KS Dobrova kot plačilo uporabe občinskih prostorov. Navedene prostore je Kmetijska zadruga Dolomiti s pogodbo oddala Krajevni skupnosti Dobrova in ostalim družbenopolitičnim organizacijam v brezplačno uporabo.
- ugotovila je tudi več nepravilnih zneskov računov inje lete popravila na zneske, ki so izhajali iz dokumentov.
- da je skupni znesek neplačanih računov za delitev 58.707.657 SIT.
Od tega zneska je treba odšteti še sredstva, ki so ostala neporabljena na žiro računu in sredstva v blagajni.
Ugotovljeni znesek se deli v razmerju 29,385 (Občina Horjul): 70,615 (Občina Dobrova-Polhov Gradec). Po istem ključu se deli tudi znesek lastnih sredstev na ločenem računu obveznih rezerv na dan 31.12.1998.
Glede delitve osnovnih sredstev komisija meni, da Občini Horjul pripada osebni avto fiat panda. Navedeno vozilo je bilo s pogodbo, sklenjeno med Občino Dobrova - Horjul - Polhov Gradec in Zdravstvenim domom Ljubljana, namenjeno za potrebe izvajanja patronažne službe v Horjulu, ki pokriva območje Občine Horjul ter KS Šentjošt in Brezje v Občini Dobrova - Polhov Gradec.
Glede pogodb, ki so bile predložene, je komisija ugotovila, daje večina pogodb zaključenih. Za pogodbe, ki pa niso zaključene in posegajo na območje Občine Horjul pa predlaga županu, da sprejme obveze teh pogodb do izteka veljavnosti.
Predsednik komisije Anton Malovrh
Postavljene oglasne table
V Horjulu se je divje plakatiranje, ki kraju ne daje najlepšega videza, zelo razmahnilo. Da bi le-to nekoliko omejili, so na avtobusni postaji postavili oglasne table, ki bodo služile plakatiranju.
Odgovorni so prepričani, da bodo plakati našli svoj prostor na oglasni tabli. Tako avtobusno postajališče ne bo več križem kražem oblepljeno z vsemogočimi plakati.
Na fotografiji: Tabla za plakatiranje na avtobusnem postajališču v Horjulu F.B.
Obdržimo delovne navade
Pod tem geslom je Društvo upokojencev iz Vrzdenca v tamkajšnjem gasilskem domu pripravilo razstavo ročnih del in domače obrti svojih članov. Na omenjeni razstavi je bilo moč videti tako čipke kot pletenine, velikonočne pirhe, razne kulinarične dobrote, ki so bile tudi za pokuši-njo, pa tudi umetelne rezbarske izdelke spretnih moških rok.
Na fotografiji: Klekljarice ob prikazu nastajanja svojih umetnin-čipk
F.B.
NOVOSTI V KNJIŽNICI HORJUL
januar-marec 1999
STROKOVNA LITERATURA
Goleman.D.: Čustvena inteligenca
Trstenjak.A.: Hoja za človekom ,
Muller,W.: Ptice Slovenije
Schuster,G.: Skrivnosti odraščanja za dekleta
Husch.T.: Skrivnosti odraščanja za fante
Wilkes,A.: Imenitna knjiga za deževne dni
Stritar,V.: Z otroki v gore_
Rozman,S.: Peklenska gu-galnica
Eadie,B,J.: V objemu svetlobe
Tirabassi.B.: Kako živeti s partnerjem
Kirk,M.: Dober zakon
Stoppard,M.: Nega dojenčka in malčka
Some.M.P.: O vodi in duhu
LEPOSLOVJE ZA MLADINO
Muck,D.: Blazno resno slavni .
Pausevvang.G.: Oblak
Pelz.M.: Zvezdnik
Vidmar.J. Aknožer
Sewell,A.: Črni lepotec
Nostlinger.C: Franceve ljubezenske zgodbe
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Lawrence,D.H.: Jutra v Mehiki
Novak,B.: Listje v vetru Novak,B.: Goljufive sanje Coelho.P.: Priročnik bojevnika luči
Garder.J.: V ogledalu, v uganki
Garder,J.: Zofijin svet
Steel.D.: Izginil je
Sheldon.S.: Nebo,polno zvezd s
Tahan.M.: Mož, kije računal • Donner,F.: Šabono
VValters.M.: Temna soba
Clark,M.H.: Še se bova srečala
Kurja juhica za ozdravelo dušo
Jacq,C: Ramzes - Sin luči Jacq,C: Ramzes - Bitka pri Kadešu
Jacq,C: Ramzes - Tisočletni tempelj
Grisham.J.: Odvetnik ulice Clark.M.H.: Krik v noči Milčinski.J.: Moje življenje z
Ježkom
Cerar Bastič M.: Ljubgojna,
draga vas domača
KNJIGE V ANGLEŠČINI
Krantz.J.: Mistral's Daughter Kipling.R.: The Joungle book Bach.R.: Running from safety Sheldon,š.: The best laid plans
Grisham.J.: The partner Taylor,B.: Power of a woman Taylor,B.: A woman of substance
Rabley,S.: Maisie and the dolphin
Escott.J.: The climb
Pizante.R.: Ali and his ca-mera
Escott.J.: Lost in New York Dallas.D.: The clever shoe-maker
Rabley,S.: Dino's day in London
London, J.: The call of the wild
Hailey,A.: Airport Haggard.H.R.: King Salo-
mon's Mineš Dickens.C: Oliver Tvvist Paton.A.: Cry, the beloved
country
Iggulden.M.: Who wants to
be a star?
King.S.: Misery Hardy,L: Jude the obscure Rabley.S.: The gold lasso Dunkling.L: Mike's lucky day Twain,M.: The Prince and
the Pauper
Rabley,S.: Marcel and Mona
Lisa
Goodwin,J.: Robin Hood Tully,J.: Inspector Holt: The Bridge VIDEO KASETE Društvo mrtvih pesnikov Na ribolov Mr.Bean Babe
Ljubim težave
Božiček
Titanic
V izposoji imamo 97 video kaset.
Knjižnica je odprta vsako sredo od 18-19 ure in vsako soboto od 10-11 ure.
LEPO VABLJENI!
Finančne intervencije v kmetijstvu
Uredba Vlade RS o uvedbi intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridelavo hrane. Povzetek postavk, ki prevladujejo na našem območju.
- Ekološka plačila v kmetijstvu
Podpora integrirani pridelavi sadja (60.000 SIT/ha): za intenzivne sadovnjake, vključene v SIPS. Vlogo je treba oddati do 15. •aprila 1999.
Podpora ekološkemu kmetovanju (od 40.000 do 90.000 SIT/ ha): za kmetije, ki so v celoti vključene v ekološko kmetovanje. Vloge je treba oddati v juniju 1999.
- Podpora za prirejo mesa
Sredstva so le za klavne ali plemenske živali, ki so bile prirejene na območjih z omenjenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo (govedo 25 do 40 SIT/kg ž.t., konji 10.500 do 15.000 SIT/žival, drobnica 1.500 do 2.400 SIT/žival. Vloge je treba oddati po vsakem trimesečju: 1. do 20. aprila, 2. do 20. junija, 3. do 20. oktobra, 4. do 10. decembra.
- Podpora za rejo krav, kobil, ovc in koz
Krave za mleko le na območjih z omenjenimi dejavniki, krave dojilje, kobile in drobnica pa na vseh območjih (mleko: 10.000 do 15.000 SIT/žival, dojilje: 18.000 do 24.000 SIT/žival, kobile: 15.000 do 25.000 SIT/žival, drobnica: 1.200 do 2.400 SIT/žival). Vloge morajo biti oddane do 30. junija 99.
NUJNO!
Sredstva bodo dodeljena le kmetijskim gospodarstvom, ki bodo do 15. APRILA 1999 oddala izpolnjen obrazec "Podatki o kmetijskem gospodarstvu".
Obrazci so na voljo na PZPS in v Kmetijski svetovalni službi (takoj, kojih bomo prejeli).
Kopijo obrazca morata obdržati upravičenec in vlagatelj (če ga boste izbrali).
Za podrobnejše informacije in pomoč se obrnite na Kmetijsko svetovalno službo Slovenije.
Kmetijska svetovalca: Enota Dobrova: inž. kmet. Nada Gabrenja Enota Podpeč: inž. agr. Anton Zavodnik
i
Afa spodnji postaji vlečnice Ludvik usmerja smučarje.
Kar Horjulci hočemo, to zmoremo in tudi znamo
Pod tem geslom je Ludvik Pra-protnik, predsednik Smučarske sekcije Športnega društva Horjul februarja 1996 pričel z akcijo za izgradnjo smučišča v Mrzli dolini v Horjulu.
Med sto dvajset družin je razdelil anketo s predlogom o gradnji smučišča in prejel le en negativen odgovor, zato je odbor nadaljeval z delom. Najprej je bilo treba skleniti z dvema lastnikoma zemljišča najemno pogodbo, poravnati teren z buldožerjem, odstraniti grmovje in kamenje, napeljati elektriko in postorili še vrsto manjših del in opravil. Vsa dela na smučišču so doslej veljala štiri milijone tristo petdeset tisoč tolarjev. V stroške je všteta tudi nabava tep-talnika. V bližnji prihodnosti bi na smučišču radi postavili sanitarije in zgoraj leseno zavetišče za reditelje. V daljni izgradnji želijo še razširiti smučišče, postaviti vlečnico z visoko vodeno vrvjo ter omogočiti umetno dodatno zasneževa-nje smučišča. To je sicer najdražja postavka, vendar izvedljiva, saj je v samem izteku smučišča ustrezen vir vode. Sedanja vlečnica v Mrzli dolini je dolga okrog tristo metrov in zmore prepeljati okrog devetsto oseb na uro. Otroška vlečnica pa premore kakih sto metrov dolžine inje primerno varno odmaknjena od smučišča. Za uresničitev dosedanje usposobljenosti smučišča so prispevali denar o občina, krajev-
na skupnost, sponzorji obrtniki in krajani iz Horjula in Zaklanca.
Letošnjega tekmovanja v veleslalomu, kije potekalo 28. 2. 1999 na domačem smučišču, seje udeležilo 131 tekmovalcev v enajstih kategorijah.
Tekmovalni rezultati pa so bili od 57.48 do 24.44 sekunde.
Zmagovalci v posameznih kategorijah:
Moški:
do 10 lel - Anže Lončar 31,04
sek
10 do 15 let - Jure Kocjan 26,92 15 do 25 let -AlešZakšek 24,73 25 do 30 let - Blaž Šeblaj 24, 83 30 do 40 let - Pavel Svete 24,44 Ženske:
do 10 let - Lara Pišek Ptiček 34,77
10dot5 let - Sara Orešnik 29,16 15 do 25 let - Tina Malovrh 30,32
25 do 30 let - Francka Celarc 30,03
nad 35 let - Vida Toplak 34,80 Zaradi zamude, ki je nastala pred nastopom, se organizatorji vsem tekmovalcem in gledalcem iskreno opravičujejo. Nastala je predvsem zato, ker se je velika večina udeležencev tekmovanja prijavila tik pred pričetkom tekmovanja.
Nagrade je prispevalo kar osem sponzorjev samostojnih obrtnikov iz Horjula in Ljubgojnc. ......
.. - F.B.
Tako otroci uživajo na smučišču in požirajo fotografu.
Obnovljena streha šolske kolesarnice
Čeprav je občina za prevoze učencev v osnovno šolo v Horjulu iz okoliških vasi zagotovila denar, da se zaradi večje vernosti vozijo v šolo s kombijem, še številni otroci iz Horjula vozijo s kolesom. Ker je bila streha na kolesarnici pred šolo popolnoma dotrajana, sojo obnovili. Tako bodo šolarji svoje jeklene konjičke spel varno shranjevali.
Na fotografiji: Obnovljena kolesarnica pred osnovno šolo
F.B.
Komu so v napoto kozolci smerokazi
V hribovitih predelih Slovenije so se skorajda že povsod uveljavili kozolci kažipoti, ki označujejo posamezne zaselke in kmetije ter nudijo pohodnikom informacijo, kje so.
Vaški odbor iz Zaklanca pri
Horjulu je postavil dva taka kozolca, in sicer enega v vasi, drugega pa v Pečovju na križišču lovska koča, PD Horjul - Polhov Gradec. Medtem ko kozolec v Zaklancu služi svojemu namenu, pa so se zlikovci v dobrem letu že štirikrat lotili kozolca kažipota v Pečovju. Tokrat niso le razbili in razmetali opečne kritine, pač pa so zasekali nosilni steber in posekali ter polomili strešne prečne letve. To ni več objestnost, pač pa že vandalsko dejanje, za katerega bi morali storilci prejeti zasluženo kazen. Krajani upajo, da jih bo roka pravice enkrat vendarle dosegla. Na fotografiji: Poškodovan kozolec kažipot v Pečovju
F.B.
Zobni laboratorij - IDENT - Horjul
Pod tem naslovom deluje zobni laboratorij gospe Ide Prebil, ki seje morala po reorganizaciji zdravstvene službe znajti tako kot številni drugi zdravstveni delavci. Zdravniki in zobozdravniki so Z zavodom za zdravstveno zavarovanje podpisali pogodbe oziroma sklenili koncesije, medtem ko se morajo zobotehniki znajti in sodelovati z enimi ali drugimi zobozdravniki. Gospa Ida je pričela z delom davnega leta 1967 kot zobotehnica v Kopru. Pot jo je vodila prek Švice in Nemčije v Ljubljano v Nebotičnik, potem v Zdravstveni dom Vič in nazadnje v Horjul. Leta 1993 je odprla v Horjulu zasebno podjetje, ki počasi prerašča v družinsko podjetje. Njen sin Jure. ki je ravno prišel od vojakov, in njegovo dekle sta zobotehnika, zato sta se pred nedavnim vključila v družinsko podjetje. Zaradi oddaljenosti od centra mora vedno nekdo biti na poti, dostavljati izgotovljene izdelke in nabavljati material. Delovni čas ni omejen. Kadar je delo, je pač treba pohiteli in ga opraviti v dogovorjenem času. Izdelujejo vse vrste protez iz najrazličnejših materialov, parcialne ali totalne mostičke iz plastike in porcelana v kombinaciji s kovino in iz najnovejšega materiala vectris - targis brez kovin in še vrsto drugih zadev, ki sodijo k zobni protetiki. Na koncu mi jegospa Prebilova zaupala, da je optimist, da dela z veseljem in daje zelo zadovoljna, ker vse materiale lahko nabavi doma in ni več treba ponje potovati v tujino.
Na fotografiji: V zasebnem zobnem laboratoriju IDENT v Horjulu _.__ " France Brus
Ko sem preganjal gripo z medom in čajem
Ko se.zima prevesi v pomlad, ko nas pričao pestiti razna prehladna in gripozna obolenja, ko odpove tudi aspirin, stopimo po kakšen kozarec medu do najbližjega čebelarja. Sam sem v takem stanju obiskal horjul-skega čebelarja Janezu Lavrišo, sicer Člana čebelarskega društva Polhov Gradec. Ko mi je točil med v kozarec, sem opazoval vzorno urejen čebelarski kotiček, ki gaje dokončno uredil, koje odšel v zasluženi pokoj.
Pripovedoval mije, da so vsi čebelarji iz horjulske in pograjske doline pa tudi iz vseh vasi po hribih člani Čebelarskega društva Polhov Gradec, ki šteje šestdeset članov. Horjulski čebelarji so se društvu pridružili nekje leta 1975. Ker v teh krajih ni veliko obdelovalnih površin, ki bi jih kmetje posipavali z raznimi kemikalijami in pesticidi, je tukaj, v Dolomitih najbolj zdrava čebelja paša. Tuje dobra medena bera tako na travnikih, na kostanju, na smreki in na javoru. V pogovoru sem izvedel, da seje Janezov oče pričel ukvarjati s čebelarstvom okrog leta 1925, sam pa se s tem ukvarja že kakih 40 let. Z očetom sta imela največ 140 AŽ panjev kranjske sivke, medtem kojih ima sam sedaj 80 v treh čebelnjakih v okolici Horjula, trideset panjev pa stalno prevaža naokrog, odvisno kje medi hoja, smreka ali akacija.
Čebelar mora biti vztrajen, spreten in pozoren tako kot njegove varovanke. Delo se zanj prične že aprila in potem maja in junija, ko čebele oajveč rojijo. Zanj je to sprostitev, bivanje v naravi in užitek ob opazovanju marljivih brenčečih čebel. Pravi, da izgube ravno ni, saj se ob boljših letinah izravna z boljšo bero medu. Ob najboljši letini znaša bera okrog 15 kg medu na panj, vendar so tako bogate letine zelo redke.
Janez je med drugim omenil, da njihovo društvo deluje zelo vzorno. Njihov sedanji predsednik je Janko Prebil iz Ljubgojne, tajnik pa Janez Leben. Povedal je še, da takega društva, kot je, ne bi bilo brez Vinka Zi-belnika, kije bil glavna gonilna sila ob ustanovitvi njihovega društva in gradnji doma čebelarjev v Polhovem Gradcu.
Tako se je ob kramljanju napolnil kozarec z medom, ki je pomagal premagati prehlad. In kaj naj ob koncu zaželim čebelarjem? Veliko uspeha pri nadaljnjem čebelarjenju in obilo uspešnih medenih letin.
Na fotografiji: Horjulski čebelar Janez Lavriša v svojem čebelarskem kotičku
F.B.
JUGOVZHODNA FASADA    V 250
	max. 1^,0	
		
		
		
Vrerez
- SEVEROVZHODNA FASADA
GRADNJA OBČINSKO POSLOVNEGA OBJEKTA
Izdelan je idejni načrt občinsko poslovnega objekta na Dobrovi pri Ljubljani.
Objekt bo namenjen za potrebe Občine, pošte, banke, zobozdravstveno ambulanto in druge vzporedne dejavnosti. Glede na željo investitorja je idejna zasnova konceptirana na pritličje, prvo nadstropje ter mansardo v skupni kvadraturi 1500 m2. •
Gradnja objekta naj bi se izvajala v dveh fazah in sicer prva faza predstavlja izgradnjo vzdolžnega členjenja objekta na JZ delu parcele, druga faza pa zajema izdelavo nadomestnega objekta in pasaže v pritličju.
za Občino Dobrova- Polhov Gradec
Mateja Tavčar
Prisrčen sprejem mam pred dvorano
Najmlajši so svojim mamam izrekli prisrčne čestitke
Kulturni dom lepo sprejel mame
Na predvečer materinskega dne so v kulturnem domu Polhov Gradec otroci O.Š. in vrtca s pomočjo ZPM Polhov Gradec pripravili kulturno prireditev, namenjeno mamam in babicam. Pred dvorano je vsaka mama prejela prisrčno čestitko, ki so jih naredili sami otroci. Polni dvorani so otroci zapeli nekaj pesmi. Poleg petja pa so presenetili tudi s plesom, znanjem inštrumenta in recitali. Veliko presenečenje večera je bil pevski zbor Gaudeamus, katerega koncert si želimo v prihodnje ponovno slišati v tem kulturnem domu.
Žal je kulturnih prireditev, v katerih lahko otroci pokažejo svoje znanje in dobro voljo, premalo. Sam obisk je pokazal, daje zainteresiranost krajanov po takih prireditvah velika, obenem pa je to velika spodbuda vsem pedagogom in vzgojiteljem, da se da v Polhovem Gradcu kulturno življenje obogatiti.
Vesna Levični
Praznovanje ob 60. letnici osnovne šole Črni Vrh
Malo pozno je, a je prav, da se spomnimo pomembne obletnice.
Na mrzlo, zasneženo nedeljo, dne 15.11.1998 se je od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem v osnovni šoli dogajalo nekaj zelo zanimivega. OŠ je pripravila razstavo ob 101. letu šolstva na Črnem Vrhu in 60. letnico izgradnje zdajšnjega šolskega poslopja.
Zgodovina šole: 14. novembra 1897 je okrajni šolski svet v Ljubljani ustanovil zasilno šolo. Nastanjena je bila v mežnariji, kjer je bila le ena učilnica, ta pa je bila pretesna za učence, katerih je bilo od 100 do 160. Pouk je bil organiziran dopoldan in popoldan. Najprej so poučevali domači župniki, 4. novembra 1936 pa je prišla poučevat prva diplomirana učiteljica Ida Lomšek, kije prišla iz Cer-kelj ob Krki.
Septembra 1937 se je pričela gradnja novega šolskega poslopja. Sola seje gradila s krediti in s pomočjo banovinske in državne podpore. 13. novembra 1938 je bila slovesna otvoritev nove šole, ki ji je prisostvovalo veliko ljudi in takratnih veljakov. Na fasado šole so pritrdili napis: BOGU V ČAST, DOMOVINI V PONOS, LJUDSTVU V KORIST, LJUDSKA ŠOLA. ČRNI VRH 1938. Od leta 1941 pa do šolskega leta 1945-46 pouka zaradi vojne ni bilo. Do leta 1963 je pouk potekal nemoteno za učence od 1,- 8. razreda, vendar pa je v šolskem letu 1963-64 šola prešla iz osemletke na podružnično štiriletno šolo. Učenci višjih razredov se od takrat vozijo s šolskim avtobusom na centralno šolo v Polhov Gradec.Učitelji, ki so poučevali na šoli, so imeli stanovanje urejeno v šoli.
4. februarja 1960 obišče Črni Vrh maršal Tito, predsednik Jugoslavije. Ogledal si je tudi šolo.
V času šolstva na Črnem Vrhu je na šoli poučevalo 3 3 učiteljev ter 4 župniki. Danes poučujeta 1. in 2. razred Simona Planine, 3. in 4. razred pa Valerija Petrovec. Imata dva zunanja sodelavca, Damjano Maček za poučevanje angleškega jezika v 3. in 4. razredu ter Marka Jankovec za učenje petja. Za čisto šolo in prehrano že od leta 1976 skrbi Marija Plestenjak.
Razstava v šoli je bila pripravljena v obeh učilnicah. Takoj ob vhodu in po nekaj pramaganih stopnicah so prišli obiskovalci do prve učilnice, pred katero je bil pripravljen aperitiv z malo pogostitve. V tej učilnici je bila razstava "šola nekoč" in že po obrazih ljudi se je videlo navdušenje nad zelo dobro pripravljeno razstavo, kajti vsak seje zelo rad spominjal šolskih dni v tej šoli. V gornji učilnici pa je bila razstava "šola danes".
Ob 15. uri seje v prepolni dvorani v Domu krajanov začela proslava z nastopom MoPZ, nastopi in recitacijami otrok ter podelitvijo daril za učitelje.
Kot hostesa v šoli sem imela priložnost videti in sodoživljati
občutke ljudi, kateri že zelo dolgo niso stopili v to šolo, kako so jim žareli obrazi ob ogledu šole. Najlepše pa je bilo doživeti prihode nekdanjih učiteljev, ki so nekoč poučevali v šoli in so bili prav ganjeni ob povabilu in ob možnosti, da so videli svoje nekdanje delovno mesto. Vsi so pripovedovali, koliko stvari seje v šoli spremenilo. Največji aplavz ter sprejem pa je ob prihodu doživela prva učiteljica IDA LOMŠEK- 11. marca 1999 je dopolnila 84 let.
Ob koncu bi se radi v imenu vseh ljudi zahvalili pripravljalnemu odboru za organizacijo priprave in izpeljave za Črni Vrh zelo pomembne razstave.
M. P.
Popestritev govorilnih ur v O.Š.
V OŠ Polhov Gradec so se otroci pridno pripravljali na materinski dan. Tudi v vrtcu so se delovne aktivnosti vrtele okoli izdelovanja čestitk mamam.
Na sam dan, ki je posvečen mamam, so na OS popestrili govorilne ure z majhnim koncertom. Na veliko veselje otrok je v tem šolskem letu profesorica Majda Gramberger ponovno "zbudila" otroški pevski zbor. Šola je bila brez petja deset let. Večina zborovskih otrok obiskuje tudi cerkveni zbor. V interesu profesorice pa je, da bi oba zbora združila. V pol leta je uspelo zborovodji pripraviti prijeten koncert. Ker pa bo profesorica na šoli le to šolsko leto, bi bilo v veliko veselje tako učencev kot učiteljev, da bi se glasbeno življenje na šoli še naprej razvijalo.
Vesna Levičnik
Otroški pevski zbor pod vodstvom profesorice Majde Gramberger
Otroški pevski zbor z lepimi željami
Za konec pa ples z baloni
ZAHVALA
Podpisani Vinko Rus, stanujoč Dobrova, Horjul-ska c. 95, se zahvaljujem dobrovškim gasilcem za pomoč pri popravilu strehe zaradi padca smreke, ki se je podrla ob zadnjem snežnem metežu na našo streho.
Najlepša hvala.
Vinko Rus
Otroci 3. b razreda so pridno izdelovali šopek za mame
r
16   NAŠ ČASOPIS
DOBROVA - POLHOV GRADEC
APRIL 1999.
15 let PD Šentjošt
Jubilejno leto planinskega društva Šentjošt, bo zopet zaznamovano s številnimi izleti in turističnimi akcijami. V ta namen so sicer že lani izdelali popotniško knjižico o šentjoški krožni poti, vendar bodo letos naklado ponovili. Knjižica bo izšla tudi v nekoliko dopolnjeni izdaji, saj bo poleg sedanjih podatkov vsebovala tudi zgodovino, kulturni utrip ter gostinske in kmečke ponudbe kraja.
Na 15. Občnem zboru društva, v nedeljo 7. 3. So člani izrazili željo povečati sodelovanje z OŠ Šentjošt in vrtcem. S tem bi že mlajšemu rodu povečali zanimanje za hribe, obenem pa naučili naravo tudi spoštovati. Tudi s športnim društvom naj bi v prihodnje bolj sodelovali, s čimer bi povečali aktivnost kolesarjenja. Zaradi velikega zanimanja za šentjoško krožno pot bo
42. redni letni občni zbor PGD Šentjošt
Jubilejni petnajst občni zbor PD Šentjošt sta vodila dva njuna najbolj prizadevna člana Stane Oblak in Malovrh Jože
v ta namen letos izdelan žig, na vseh razglednih točkah pa bodo postavljene tudi klopce. V prihajajočem mesecu maju bo ob ugodnih vremenskih razmerah organizirana turna smuka. Še pred tem, 25. aprila pa bo tradicionalni pohod po šentjoški kiožni poti. Zaradi nezahtevnosti terena je pohod primeren za staro in mlado, moč
pa si bo tudi ogledati heliograf. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Malovrh Jožeta (061/ 740-190). Društvo že sedaj prav vse prisrčno vabi.
Izleti in predavanja Planinskega društva Šentjošt v obdobju od februarja 1999 do februarja 2000.
Gašper Tominc
mesec	dan	smer	vodi	rezervni termin
April	N 25	Šentjoška krožna pot	Malovrh Jože	N 2. 5.
Maj	S 1.	Turni smuk	Dragaru Jure in Oblak Stane	
	N 9.	Golica	Tominc Dore	N 16.5.
	N 16	Kožljek	M DO	
	N 30	Slapovi-pod Mangartom	Malovrh Jože	N 6. 6.
Junij	N 20	Raduha	Malovrh Jože	N 6. 6.
Julij	N 4.	Veliki vrh	Oblak Stane	Nil.
	Č 29	Kurja vas-Triglav (peš)	Tominc Dore	
Avgust	N22	Prisojnik	Trček Peter	N 29.
September	N 5.	S kolesi po Šentjoški Krožni poti	Sečnik Vili	
	N 12.     Mrzla gora		Oblak Stane	N 19.
Oktober	N 3.	Rmanovec	Tominc Tine	N 19.
	N 24.     Mirna gora		Malovrh Jože	N 31.
November		diapozitivi (popotništvo)		
December		diapozitivi (alpinizem)		
Januar	N 2.	Lubnik	Sečnik Vili	
Februar	N 27. Ratitovec		Trček Peter	
ŠENTJOŠT:
Knjižni avtobus poslej tudi v Sentjoštu
Številne amaterske dramske skupine v zadnjih letih najeda pereč problem številčno močno zmanjšanega obiska predstav. Kot so na območnem zboru Kulturnega društva Šentjošt v soboto, 6.3., povedali, tudi njim ni ta problem tuj. V prihajajočem letu se bodo še bolj trudili izoblikovati raznovrstni program, ki bo kljuboval padcu obiska.
Tako je Marko Kavčič, kot režiser igre Razvalina življenja, ki je bila lani 17. maja premierno uprizorjena, poudaril, da bo poiskal novo zgodbo - besedilo, ki bo primerno za igranje na prostem. Prav tako naj bi tudi David Tominc do drugega leta na oder spravil igro, v kateri bi igrala predvsem mladina.
Zal je med leto folklorna skupina iz dveh skupin razpadla v eno. Lani seje društvo odločilo za velike investicije glede folklore, saj so začeli izdelovati folklorno sobo, poleg tega pa so nabavili tudi obleke, ki naj bi ustrezale šentjoškim plesom. Poslej bodo posneli tudi razna dogajanja v fari, ker je društvo kupilo
KUD IC Šentjošt bo v prihodnje za vse knjižne molje organiziralo knjižni avtobus tudi v Sentjoštu.
novo kamero, s katero bodo poskrbeli, da posamezni dogodki ne bodo utonili v pozabo.
Ivanka Kavčič, knjižničarka v knjižnici Šentjošt, je poudarila problem, da se lahko zgodi, da bi knjižnico lahko doletele tudi negativne sankcije zaradi premalo izposojenih knjižnih enot. Zato so predlagali in tudi sprejeli, da bi knjižni avtobus, ki doslej pripelje samo do Vrzdenca, svojo pot nadaljeval do Šentjošta. Avtobus vozi večino knjižnih novosi, ki si
VPIS V VRTEC
Vsem staršem, ki želite v šolskem letu 1999/2000 svojega otroka vključiti v vrtec Dobrova in Brezje, sporočamo, da lahko oddate vloge za sprejem otrok najpozneje do 31.5,1999.
Vloge, ki bodo prispele do 31.5.1999, bomo za šolsko leto 1999/2000 upoštevali le, če bo prostih mest več kot oddanih vlog.
V juniju bomo na podlagi prispelih vlog opravili uradni sprejem v vrtec. Vsi starši, ki boste ali ste že oddali vloge, boste o sprejemu otrok pisno obveščeni.
OŠ Dobrova
Cesta 7. maja 20
Dobrova
telefon: 641-089
Faks: 641-393
jih bralci lahko izposodijo za mesec dni.
Pripravljen je tudi načrt za prihodnje leto. Izdelan naj bi bil načrt za prizidek, montažo pod-esta, montažo podesta, krovska dela, ureditev zaves, pritrditev stolov na balkonu,... predvsem pa za zanimive predstave in razstave med letom. Načrtov imajo dovolj, koliko jih bo uresničenih, pa bo odvisno od finančnega stanja, predvsem pa od dobre volje članov, i, -j_
Gašper Tominc
Tenorist Marjan Zgonc v Dobrovi
V Kulturnem domu Dobrova pri Ljubljani bo 23. aprila ob 19.30 koncert tenorista Marjana Zgonca s številnimi glasbenimi gosti. Pevec bo predstavil svojo novo kaseto HVALA TI, MATI MARIJA ter zapel nekaj svojih najboljših uspešnic. Na koncertu bodo nastopili še: Jožica Svete, Aleksander Jež, Natalija Kolšek, Ivo Radin, Viktorija in ansambel Bobri. Program bo povezovala Andreja Čamernik. Vstopnice je moč rezervirati in kupiti v trgovini AGM A (telefon 123 28 64) in v trgovini Merca-tor (telefon 641 348) na Dobrovi ter uro pred pričetkom koncerta v Kulturnem domu Dobrova.
Opravljena nadgradnja cisterne
Preteklo leto je bilo PGD Šentjošt precej aktivno, pa ne zaradi intervencij - bila je samo ena: po-vodenj v Kurji vasi, pač pa zaradi popravila karamboliranega vlačilca MB 16-35.
Nenehna pripravljenost na intervencijo je od društva terjala redno kontrolo UKV radio zvez, mesečne zagone brizgaln in vsakoletni pregled gasilskih aparatov. Opravljeni sta bili tudi dve sektorski in dve društevni vaji (gašenje klasičnega požara na kozolcu in reševanje iz višine). Ker je treba ozaveščenost o morebitni naravni nesreči gojiti že pri mladih, so v mesecu oktobru priredili za šent-joške osnovnošolce dan odprtih vrat. Redno pa so tudi pomagali na kolesarskih in smučarskih prireditvah v Sentjoštu.
Toda večina naporov je bila usmerjenih v popravilo zgoraj omenjenega vozila. Člani društva so ga
Pomladansko urejanje okolja v letu 1999
Projekt Pomladansko urejanje in očiščenje okolja je vseslovenska akcija in cilja k urejenemu in čistemu okolju, zavzetem odnosu človeka in družbe do okolja, dvigu ekološke zavesti, povezovanju turizma in naravne dediščine. Postalo naj bi najširše gibanje kot uvod v projekt tekmovanja Moja dežela- lepa, urejena in čista.
Pobudnik, nosilec in povezovalec projekta je Turistična zveza Slovenije.
Pomladansko urejanje okolja se bo okvirno izvajalo v drugi polovici marca in v aprilu. Projekt je povezan s Svetovnim dnevom voda, 22. marcem, velikonočnimi prazniki, dnevom zemlje, 27. aprilom- dnevom upora proti okupatorju in prvomajskimi prazniki.
Pozivamo vsa podjetja in ustanove, društva in posameznike v naši občini, da v tem pomladnem mesecu poskušajo urediti okolice stanovanjskih hiš, okolice šol, trgovin, gostinskih objektov, podjetij, avtobusnih postaj, pošt in drugih javnih objektov. Od nas je odvisno, kakšno je okolje, kjer stanujemo, delamo in živimo.
Javno podjetje Snaga pa je tudi že obvestilo gospodinjstva o odvozu kosovnega materiala, ki se bo vršil v KS Polhov Gradec dne 06.05.1999, KS Dobrova dne 07.05.1999 ter KS Šentjošt nad Horjulom dne 10.05.1999.
Odvoz nevarnih gospodinjskih odpadkov pa je organiziran dne 10. in 11. maja iz parkirišča pri KS Polhov Gradec ter izpred Gasilskega doma na Dobrovi dne 12. in 13. maja 1999.
Čeprav se termin nekoliko razhaja, predlagamo, da v čim večji meri izkoristite ta zagotovljen in brezplačen odvoz!
Za Občino Dobrova - Polhov Gradec Mateja Tavčar
obnovili in prebarvali, vsa dela so bila na vozilu opravljena brezplačno, razen materiala. Ker je to velik finančni zalogaj za društvo, so kljub sofinanciranju GZ Dolomiti, več kot polovico investicije pokrili z dejavnostjo članov društva. V zimskem času so posekali les, ki so ga darovali kmetje na območju vasi Šentjošt, dela Smrečja in Samotorice. Količina razrezanega lesa je znašala 102 m3, za kar je bilo potrebnih 699 brezplačnih delovnih ur. Opravljena je bila tudi akcija pobiranja prostovoljnih prispevkov v Kurji vasi in Sentjoštu. Dokaj velik finančni zalogaj je bila tudi vgradna črpalka FP 818 2HH, nemškega proizvajalca Z1E-GLER, predvsem pa nadgradnja, kije bila končana 19.3. Prevzem vozila bo 27.6.99 z veliko vrtno veselico.
Lani je prvič v društvu delovalo pet tekmovalnih ekip: pionirji in pionirke, ter člani A in B članice B. Na tekmovanju, na Vrzdencu, so vse ekipe posegale po najboljših mestih. Ker je bivša občina razpadla na dve občini, sedaj spada PGD Šentjošt pod sektor Polhov Gradec. Vendar pa "Politika ni ovira za še nadaljnje prijateljske odnose z GD Horjul" meni predsednik društva Droftina Janez.
Janko Ušeničnik je iz rok predsednika društva Janeza Droftine prejel priznanje za dolgoletno sodelovanje, predvsem pri vzgoji mladega kadra.
Prvi cilj društva v tekočem letu je pokritje stroškov za avtocisterno in pa ogrevanje garaže gasilskega doma. Poleg tega bo tendenca tudi na izobrazbi mladih kadrov. Lani sta tečaj nižjega častnika opravila dva člana. Kako pomembno je društvu, da se vzgajajo novi člani, pa priča tudi podelitev priznanja Janku Ušeničniku, saj že dolga leta neutrudno "zastruplja" mlade z gasilstvom.
Gašper Tominc
IN MEMORIAM
Branko GOLOBIC
Dne 15. januarja 1999 smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od človeka, ki nam je veliko pomenil, ga imeli radi in neizmerno spoštovali. Pot, po kateri je Branko hodil, je bila široka, plodna, bogata in uspešna. Ob ljubezni do družine je svojo življenjsko moč razdajal, med drugim, tudi širši skupnosti.
Rodil se je kot tretji otrok očetu krojaču in materi gospodinji v Jurski vasi na Dolenjskem leta 1927. Odraščal je v številni družini. Zaradi skromnosti, odpovedovanja in ljubezni do okolice je Branko kmalu pokazal socialni čut in skrb za dobro drugih.
Osnovno šolo je začel v Vav-ti vasi in jo dokončal v Stopi-čah. Kot mnogo mladih fantov je tudi njega vojna vihra pritegnila v partizanske vrste. Komaj 16-letni skojevec se je leta 1943 vključil v Cankarjevo brigado. Zaradi bolezni se je vrnil domov, od koder ga je sovražnik odpeljal v novomeške zapore.
Leta 1945, ko je sovražnik napadel Novo mesto, mu je uspelo pobegniti. Kot aktivist je začel delovati na terenu.
Nadaljnja življenjska pot ga je vodila v Velike Lašče, kjer je kot tajnik občine prevzemal odgovorne in zahtevne naloge. V Velikih Laščah je spoznal življenjsko sopotnico Hedo, s katero sta si ustvarila družino.
S prvo generacijo upravnih delavcev je končal Višjo upravno šolo v Ljubljani. Svoje bogate izkušnje je uporabljal pri poklicnem delu in družbenih dejavnostih.
Leta 1959 se je z družino preselil na Dobrovo pri Ljubljani. Kot tajnik takratne občine Dobrova je pomagal pri
razvoju kraja in pozneje, po priključitvi Dobrove k občini Ljubljana - Vič - Rudnik, še sodeloval kot višji upravni delavec v združeni občini. Pozneje je v Iskri v Horjulu sprejel mesto sekretarja.
Ob nenehnem strokovnem izpopolnjevanju si je pridobil tudi pedagoško izobrazbo. Poučeval je na Poklicni kovinarski šoli v Ljubljani.
Neizmerno je ljubil delo z mladimi, kar je dokazoval v vsem svojem delovanju. Še posebno pa ga je prevzemala skrb za delovnega človeka. Prepričan je bil, da brez znanja ni naše prihodnosti.
Od leta 1976 pa do upokojitve, leta 1986, je profesionalno deloval na področju otroškega varstva. Bil je med prvimi, ki si je na Dobrovi prizadeval za ureditev prostorskih razmer na vzgojno izobraževalnem področju in eden izmed pobudnikov mnogih akcij za boljši jutri.
Najraje se je spominjal svojega dela, ko je bil na čelu skupnosti otroškega varstva mesta Ljubljana. S pomočjo svojih sodelavcev iz pedagoških institucij je sodeloval pri uresničevanju širokega programa razreševanja izpostavljanja nalog in pri razreševanju problemov mladih na Dobrovi.
Skratka, bil je zvest svojim idealom in prepričanju, da je lepo živeti v družbi, ki uspešno rešuje socialna vprašanja ter goji medsebojno spoštovanje ob upoštevanju različnosti med ljudmi.
Kot član ZLSD in njen privrženec je ves čas odgovorno prevzemal naloge v organih KS, političnih in društvenih organizacijah. Od leta 1990 je bil na Dobrovi predsednik ZB. Ukvarjal seje s čebelarstvom in bil lovec.
Vsa njegova dejavnost kaže, kako bogata je bila njegova osebnost, kije združevala toliko različnih interesov in sposobnosti.
Veliko je naredil v svojem življenju in zato bil tudi mnogokrat odlikovan. Bil je ponosen, pokončen, spoštljiv tovariš in tak bo v spominu tudi ostal.
HVALA TI! ALBIN-Bine OTOREPEC
ovina KARA SPORT, PTC LOKA na Vrhniki
Vam nudi kolesa, rolerje, očala, tekstil ter vse za šport in rekreacijo najbolj priznanih svetovnih proizvajalcev!
107. POPUST PRI GOTOVINSKEM RDCES —       NAKUPU NAO 10.000,00 SIT
KARA SPORT PTC Loka
teh 755 457
/HEAOe' *
VRHNIKA
}</R\
VRHNIKA
USutev za vse starosti
MS* ZA TE Ni
Ts^toprema, oblačila, napenja i« testiranje loparjev^
-Športni copati
(NIKE, REEBOK.PUMA, CONVERSE, ADIDAS...)
-Obutev za prosti čas
(YELLOW CAB, SIMPLE, DR.MARTENS...)
-Modna ženska, moška in otroška obutev.
T
**>v  Christian Talile fer
OAN
IVHTCT
W oo
a 'c ,yi i
...nogavice, galanterija, sredstva za nego obutve,dežnlkl v trgovinah KARA OBUTEV - Tržaška 5 in KARA OBUTEV - PTC LOKA na Vrhniki.
212,139km/h! svetovni rekord
Š
M PEUGEOT
KARA OBUTEV, PTC Loka, tel.: 754 548
KARA OBUTEVJržaška 5, tel: 754 144
UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! ( čeki brez obresti)
mi
m AVTO T HA D
Sinja Gorica 11, VRHNIKA, tel. 061/755-199, 751-346
NA ZALOGI VOZILA VSEH MODELOV
TRIJE SPREDAJ, TRIJE ZADAJ, KAJ JE TO - TO JE FIAT MULTIPLA
BRAVO -
BRAVA
z
novim motorjem
MOŽNOST KREDITA IN LEASINGA
BIOBRAZDA
PROIZVODNJA IN SEMENARNA Dragomer, Pod Lovrencem 1 Tel.: 061/654-580 PROIZVODNJA: TRGOVINA:
PRST - mešanica za sajenje in presajanje sobnih in balkonskih rož
NARAVNO GNOJILO BIOBRAZDA - bogato naravno organsko gnojilo nadomestek hlevskega gnoja za vrtnarstvo, sadjarstvo, cvetličarstvo
ŠOTA - priporočamo za peščena in ilovnata tla za rahljanje zemlje
V naši trgovini so proizvodne ceno!
SEMENSKI KROMPIR - uvoz SEMENA - trave, detelje, koruza GRMOVNICE - azeleje, ciprese, vrtnice
ČEBULNICE - dalije, kane, gladiole...
SADIKE SADNEGA DREVJA (stare sorte)
ORODJE, VODNI PROGRAM, ZOO PROGRAM
PVC IN KERAMIKA KORITA IN LONČKI
VELIKA IZBIRA IN UGODNE CENE VSEH VRST BALKONSKEGA CVETJA, VRTNIN
KAMENA MOKA,vse vrste naravnih in mineralnih gnojil KAN, NPK
ZELO UGODNE CENE -VELIKA IZBIRA -MOŽNOST ZAMIKA PLAČILA! DELOVNI ČAS VSAK DAN ođ 8. do 18. uro, sobota od 8. do 13. ure. Aprila In maja bo trgovina odprta tudi za praznike od 8. do 13. ure.
AVDIO •  VIDEO • F>C
VRHNIKA, Tržaška cesta 28, tel.: 061 752-392, LJUBLJANA, Kongresni trg 13, tel.: 061 126-52-19 LJUBLJANA, Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 061 133-60-07, LJUBLJANA, BTC-hala A, Šmartinska 152, tel.: 061 185-27-70 LJUBLJANA, PC&HiFi, BTC-hala A, Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-04, LJUBLJANA, BTC-hala A klet, Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-91
COMING d.o.o., Družba asa trgovino, Tržaška cesta 28, 1360 Vrhnika
■———■■■HHHB»KS9BnnHH r"-"IBMMMlll.........■.........       '..........................iiiiHBBBMBttl
PHILIPS
21 PT1353
• 70 programskih mest za nastavitev TV programov
• Izpis funkcij na ekranu
• SCART priključek
SIT 49.990
ALI 10X5.434
PHILIPS
25 PT 4423
• Black line D ekran,
• Izpis funkcij na ekanu
• 60 spominskih mest
za nastavitev TV kanalov
• SCART vtičnica za videorekorder, video igre in računalnik
• Stereo zvok
IT 89.990
AL9 10X9.782
Računalnik VIRGO CELERON 300
Osnovna plošča Pil QDI, Procesor INTEL CelaH 300 MHz 128kB cache, Spomin 32 MB DIMMl Disketni pogon 3.5" 1.44 MB, Trdi disk 3.2 CB, CD ROM 32x, Grafična kartica 4 MB AGP, Zvočna kartica 16 bit, Zvočniki 80 W, VVINDOVVS 98 SLO, Monitor 15" TCO 95, Tipkovnica MITSUMI, Miška MITSUMI, Podloga za miško
149.900 SIT \
ali 10 x 16.293 SIT
Barvni tiskalnik
LEXMARK 3200
Število glav dve glavi, Hitrost tiskanja do 6 str/min., Ločljivost tiskanja resolucija 1200 x 1200, Velikosti predlog A4, B5, A5, letter in legal,
Enostavna uporaba
31.400 SIT
ali 6 x 5.461 SIT
PONUDBA MESECA
Panasonic
KAMKORDER
NV-RX11
• 21 x optični zoom
• Širokokotne leče,
• 10 podnaslovov posnetkov (božič, poroka, rojstni dan...),
• Minimalna potrebna svetloba za snemanje je 0.3 lux-a
SIT 94.990
GRUfflDIG
GV 47
VIDEOREKORDER
PHILIPS
Hi-Fi SISTEM
FVV306
2 X 15 W izhodne tonske moči,    • Digitalni tuner dvojni kasetofon, z 40 mesti nastavitve
Incredible Surround Sound,
digitalna kontrola zvoka, ,-— ----------- -   —,
DBB, SIT 37.990 ALI 8 X 5.058 I
SIT 44.990 ALI 9X5.379 1
Panasonic
EB-G 450
Gsnnr
MALI GOSPODINJSKI APARATI
-Hr#eteL
ELEKTRIČNI STRGALNIK SIRA
ARIETE 440
SEKLJALNIK CHOPPY 1820
Do 80 ur stanja pripravljenosti
Do 3.5 ur pogovora
4 vrstični display, števec pozivov
prikaz identifikacije
tistega ki kliče, zapora klica,
preusmeritev klica, SMS -
servis za prenos kratkih sporočil
37.900SIT + P.D.]
ali 9 x 5.438 SIT I
PHILIPS
GSGTT
TELEFON
€ŠIQ0
V imenik lahko spravite do 120 imen in številk (SIM), prikaz identifikacije tistega ki kliče, zapora klica, preusmeritev klica, SMS -servis za prenos kratkih sporočil, Recall
22.222 SIT + P.D. 1
ali S x 5.507 SIT I
COMING ■ Svetovanje
• Usposobljeni prodajalci so garancija za pravilno odločitev
• Vzeli si bomo čas za Vas in Vam prisluhnili
COMING ■ Plačilni pogoji
• Gotovinski popust
• Plačilo do 10 obrokov
• Za fizične osebe možnost kredita TOM + 0
COMING - Garancija
• Nudimo 2 letno garancijo na vse izdelke
• Super garancija 4 leta
za označene aparate (doplačilo)
COMING ■ Dostava na dom
• Kupljeno blago vam brezplačno dostavimo do 20 km
• Aparat Vam brezplačno priklopimo in nastavimo (razen avtoradia)
COMING - Servis
• Centralni servis na Vrhniki
• Pogodbeni serviserji po vsej Sloveniji
EP: Corning
1
-S
Pomote in tiskarske napake niso izključene. Najnižji znesek čeka pri nakupu na obroke je 5.000 SIT. Imetniki Corning kartice imajo dodatni 5% popust. ^
it
Servisni
Rlavbar
PRESELILI SMO SE V POSLOVNO OBRTNI CENTER POD HRUŠEVCO
POC, Pod Hruševco 44, 1360 Vrhnika,
E-mail:vojko.ravbar@s5.net
Pooblaščeni servis:
Panasonic  Technics  PHILIPS GRunoic
MERLAK
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER Drenov Grič 99 pri Vrhniki Tel.: 753-807; 751-007
CITROEN
BERLINGOPLC
velik, z velikimi vrati
ŽE ZA 1.9SO.OOO,OOSIT
ZA XSARO IN BERLINGO klimatska naprava - 99.999,00 SIT
SALON POSREDOVANJE PRI PRODAJI h UTfl V^fcVII   VOZILA NA ZALOGI #11 I V
Drenov Grič 99, pri Vrhniki; tel.: 753-807, 751-007
MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO
MALI OGLASI
V najem dam njivo v Bistri. Pokličite v popoldanskem času po telefonu 753-+385.
Instrukcije iz matematike in fizike za srednješolce in instrukcije vseh osnovnošolskih predmetov na območju Brezovice - Vrhnike - Borovnice. Pokličite po telefonu: 652-580, Andreja in Slavko, Požarnice 46, Vnanje Gorice.
Ugodno prodam pralni stroj, hladilnik in šivalni stroj. Telefon: 752-057.
S prvim junijem iščem varstvo za svojega enoletnega sina na našem (Brezovica) ali vašem domu. Prosim, pokličite Andrejo po tel. 061/654-101.
Na vrhniškem pokopališču smo našli prstan. Kličite na tel. 653373.
Kupim kmetijsko zemljo, travnik ali njivo v okolici Notranjih Goric, Vna-njih Goric in Plejivice. Telefon 041/ 717-464.
www.vtc.si
KAMNOSEŠTVO SVETE s.p.
Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov.
Lučke in vaze.
Izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov.
•
Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru. Delovni čas od 7. do 17.ure
Kamnoseštvo Svete s.p. Jezero 97 1352 Preserje Tel./faks: 061/631 294
Dobite jo že za 2.115.800,00 SIT	
	HYunoni LsAtdtšićL Ko sosedovi obmolknejo.
SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., LjubljANA Enota VrIinIIca CanIcarjev tr(j 7 1760 VrIinIIca
NEPREMIČNINE   TeL: 061/755-194 REAL ESTATE     Fax.: 061/754-59?
8
(7\
POSLOVALNICE IMAMO V LJUBLJANI, KRANJU IN NA VRHNIKI
PRODAMO VAŠE STANOVANJE, HIŠO,
PARCELO ALi POSLOVNI PROSTOR
UREDIMO VAM VSE POGODBE, SODNE CENITVE IN VPIS V
ZEMLJIŠKO KNJIGO
ODKUPIMO STAREJŠE HIŠE, STANOVANJA IN PARCELE
POIŠČEMO VAM NAJEMNIKA ALI PROSTOR ZA NAJEM
461427
Županova beseda
Po vsem doživetem vas spet vabim - k sodelovanju
Pomlad nam spet prinaša zgled novega življenja. Ni ji mar za stare preizkušnje in namesto premlevanja starih zamer je vse usmerjeno v novo rast. Pri tem pa je povsem razumljivo, da nam življenje med mnogimi lepimi stvarmi prinaša tudi manj lepe. Pa naj si bo v odnosih med ljudmi ali v okolju, kjer se med prebuja-jočim rastlinjem bohotijo vse prepogosto tudi vsakovrstni odpadki.
Povabim vas torej k sprejemanju resnice, da tako pobiranje smeti kol tudi pomirjanje med ljudmi in sodelovanje na poštenih in pravičnih temeljih, ki nikogar ne zapostavljajo, ni sramotno, ampak nujno potrebno za preživetje nas in naših potomcev.
Odločimo se za dobro delo, pa čeprav nam seveda naša demokracija dopušča tudi skoraj vse ostale oblike. Saj veste, če se le hoče, je veliko laže kogarkoli očrniti kot pa mu pomagali. Še posebej, če se ne zavedamo majhnosti sveta, v katerem bomo skupaj živeli in se srečevali, dokler nam bo zdravje dopuščalo.
Je pa tudi res, da vsako pisanje razkriva avtorja in predvsem njegove namene.
Naj nam bo tudi napisano kot vodilo pri odločitvah v trajno dobro in ne v večne konflikte in medsebojna nesmiselna obračunavanja.
Spoznavajmo se med seboj, izmenjujmo izkušnje in si pomagajmo!
Gotovo so tudi vam poznani neutemeljeni napadi, ki jih doživljam zadnje pol leta. Ljudje smo si pač med seboj različni in nihče ne more iz svoje kože. Sam si seveda ne jemljem pravice, da bi se spuščal na isto raven, saj sle me izbrali za župana, ki naj vodi in predstavlja občino, ne pa za to. da nasedam napadom in zgubljam dragoceni čas in energijo za prerekanja. Raje ga še vnaprej porabim, tako kot do sedaj, za pomoč pri razreševanju vsakdanjih problemov in iskanju za vse nas najprimernejše poti naprej. Tudi zato se bom, seveda, če mi bo to še omogočeno, še naprej z veseljem oglašal s svojimi predlogi in pobudami. Po svojih najboljših močeh in znanju in ob pomoči vseh dobronamernih ljudi pa si bom v vsakem primeru prizadeval narediti čimveč dobrega za vse. Prav vse brez izjeme pa tudi prosim, da si pri tem pomagamo, saj bomo le tako uresničili dobronamerna pričakovanja.
Prostovoljno delo je bilo, je in vedno bo zaželjeno!
Dragi moji občanke in občani.
Neizmerno sem vam hvaležen za vsako dobro delo v korist skupnosti, pa naj si bo na katerikoli način. V sedanjem času je tovrstno delo še kako potrebno, saj nas slepi in med seboj odtujuje potrošniška miselnost, kateri ob vplivu medijev v veliki meri naseda srednja in mlajša generacija.
Kaj nam je storiti? Morda ponovno zapisati in si priklicati v spomin, kako ste starejši udarniško gradili krajevne domove, vodovod, elektriko...? Zakaj? Tudi zato, da nam bo vedno bolj jasno, da bomo morali na podoben način obnoviti obstoječe in še dograditi manjkajoče, če bomo seveda hoteli preživeti na tem področju. Seveda vsak na svoj način in v skupno korist. Evropa je to spoznala in storila prve korake že pred petnajstimi in več leti. Tudi sosednji državi Avstrija in Madžarska sta se hitro povezali v evropsko primerljive pokrajine, ki so pogoj za sofinanciranje.
Pri nas pa so žal razmere drugačne. Kljub prizadevanjem, da bi se med seboj povezovali in nastopali navzven kot interesna skupnost občin, je medsebojnega zaupanja zaenkrat še vedno premalo.
To pa pomeni, da bomo morali stopiti skupaj in sami narediti vsaj prve in konkretne korake. Morda kdo poreče, da so sedaj drugi časi. Res so, a zakonitosti so povsem iste! Kjer bosta organizacija in pomoč s strani krajanov večji, tam se bo gradilo, drugje pa bo še obstoječe propadalo.
Usoda je torej odvisna od nas samih in od našega razumevanja problemov in skupnosti. Tudi zato vas vabim, da stopimo skupaj med sosedi in v bivanjskih skupnostih in kot eden pristopimo k petnajst in več letnemu delu.
Področje zaščite in reševanja: nove delovne skupine na področju občine...
Dobro se zavedam, da sta tako v mirnem kot izrednem času najpomembnejša sodelovanje in medsebojna pomoč. Da bi bilo to zajelo čimveč ljudi, sem povabil na občino predstavnike vrtca, šole, Cerkve, matičnega urada, gasilske zveze, Civilne zaščite, turizma, zdravstva in policije ter občinski odbor za zaščito in reševanje. Med seboj smo se spoznali, se na kratko predstavili in si izmenjali osnovne podatke. Hitro seje pokazalo kar nekaj novih možnosti izboljšanja medsebojnega sodelovanja. Komandir policijske postaje Vič je predstavil tudi vzorec pravilnika za delovanje, katerega bomo prilagodili naši občini in ga potem sprejeli.
...in krajevni odbori Civilne zaščite
V skladu s statutom in po priporočilu pristojnega ministrstva sem v smislu izboljšanja varnega bivanja imenoval krajevne odbore Civilne zaščite v začasnem sestavu predsednikov krajevnih skupnosti in svetnikov. Imenovanje je bilo potrebno zaradi dejstva, da nesreča nikoli ne počiva. Seveda pa vse ostale reševalne skupine delujejo naprej v nespremenjeni sestavi.
To pisanje izkoriščam tudi za povabilo tistim, ki imate utemeljene ovire za delovanje v sestavi ekip za zaščito in reševanje, da mi to čimprej sporočite, skupaj s predlogom za nadomestilo oziroma zamenjavo.
Delovanje Občine Brezovica
Tudi v zadnjem mesecu je bilo delavno prav na vseh področjih. Prepričan pa sem, da smo tudi v prihodnje sposobni zbrati dovolj moči in razumeti dejstvo, da medsebojno zapletanje škoduje edino naši občini in koristi tistim občinam, v katerih so sposobni stopiti skupaj tako nekako, kot smo mi stopili v prvem mandatu. Uspeh je odvisen prav od vseh ljudi, še posebej od medsebojne pomoči in sodelovanja vseh izvoljenih in zaposlenih na Občini in njenih enotah.
Prepričan sem tudi, da smo sposobni predvidevati tudi dolgoročne smernice razvoja, ki nas hitro postavijo ob dejstvo, da nimamo kanalizacije in da imamo zastarelo vodooskrbno omrežje, kar od vseh zahteva resen pristop k razreševanju, ne pa zapletanje že tako nedorečene zakonodaje.
Odločitev, na katere nimam možnosti vpliva, ne bom presojal. O njih so svoje povedale pristojne vladne službe v svojih dveh dopisih, ki jih prilagam:
Vlada Republike Slovenije Služba za lokalno samoupravo Občina Brezovica
Zupan ; ,
Zadeva: Sprememba statusa krajevnih skupnosti - mnenje
V dopisu, ki sle ga naslovili na Službo Vlade Republike Slovenije za lokalno.samou-pravo, prosite za pojasnilo o možnosti ponovne dodelitve pravnega statusa oseb javnega prava krajevnim skupnostim v občini Brezovica.
Za konkretni odgovor na vaše vprašanje so pomembne tako določbe Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94. 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), predvsem lO.c člen, kot tudi določbe Statuta Občine Brezovica, s katerimi je bila izvedena določba 4. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij - ZUODNO (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94).
Z določbo 6. člena statuta Občine Brezovica (Naš časopis, maj 1995) so prenehale dotedanje krajevne skupnosti, ki so imele pravno subjektivitelo po prej veljavnih predpisih, in so bile ustanovljene nove krajevne skupnosti na območju prejšnjih v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi. Premoženje krajevnih skupnosti, ki so prenehale, je prešlo na občino, kar je v skladu z določbo 4. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij - ZUODNO (Uradni list RS. št. 60/94, 69/94), kije določila, da občinski statut določi, ali prevzamejo premoženje obstoječih krajevnih skupnosti nove ali občina.
Tako lahko ugotovimo, da bi načeloma v skladu z 19.C členom, ki pravi, da statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava, krajevne skupnosti lahko v statutu občine (v vašem primeru v spremembah statuta) opredelili kot pravne osebe javnega prava, če bi lahko za svoje obveznosti, ki nastanejo iz njihovega nastopanja v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom občine oziroma z odlokom, odgovarjale z vsem svojim premoženjem, kol izrecno določa četrti odstavek I9.c člena. Pri tem je treba omeniti tudi določbo I9.č člena, s katero je določeno, da se ožji del občine, kije pravna oseba, financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
Vprašanje pravnega statusa pravne osebe javnega prava se torej v primeru ožjih delov občine ne tiče le načelne določbe statuta občine, temveč tudi pravnih in dejanskih možnosti za zagotovitev materialne podlage za takšen status (lastno premoženje). Pri presoji pravnih možnosti je treba ugotoviti, da ZLS določa, da mora občina s premoženjem, ki ga sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice, gospodariti kot dober gospodar. Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki poslane del premoženja občine, razen če se del
premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene. Odločitev o odsvojitvi delov premoženja občine spre/me občinsh i Svet (51. člen).
Menimo, da občinski organi ne morejo zakonito zagotoviti materialne podlage za delovanje svojih ožjih delov kot samostojnih oseb javnega prava, ker jim na podlagi 51. členu ZLS ne morejo zagotoviti premoženju, ter da Zakon o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/ 98) preprečuje 'restitucijo'pravne suhjektivitete krajevnih skupnosti.
S spoštovanjem,
Milan Železnik. vršilec dolžnosti direktorju službe
Vlada Republike Slovenije • Služba za lokalno samoupravo Občina Brezovica Gospod Drago Stanovnik, župan
Zadeva: Spremembe in dopolnitve statuta občine
V svojem dopisu z dne 3. 3. 1999 sle Službo Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo zaprosili za mnenja k posameznim določbam predloga sprememb in dopolnitev statuta Občine Brezovica. V zvezi z odločitvijo predlagatelja, da bo imel" občinski svet Občine Brezovica osem stalnih delovnih teles (25. člen predloga statuta) vam ne moremo dati mnenja. Vsak občinski svet se mora na podlagi zahtevnosti in obsega svojih nalog odločiti, kako bo svoje delo organiziral. Pri tem mora upoštevati tudi racionalnost in ekonomičnost ter hitrost odločanja. Zakon o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) določa, da o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja (premične in nepremične stvari, denarna sredstva in pravice) odloča občinski svel, če z zakonom nt drugače določeno (deseta alinea drugega odstavka 29. člena). V skladu s tretjim odstavkom 51. člena pa o odtujitvi nepremičnin absolutno odloča občinski svet, za odtujitev in pridobitev premičnin in pridobitev nepremičnin pa se lahko s statutom ali odlokom občinskega sveta pooblasti župana. Ni v neskladju z zakonom, če stalni takega pooblastila nima. Tekoče poslovanje občine je opredeljeno s proračunom občine. Za oblikovanje in predlaganje proračuna je pristojen župan, kije na podlagi Zakonu o financiranju občin tudi odgovoren za izvrševanje proračuna. ZLS ne določa, da morajo imeti člani nadzornega odbora občine določeno stopnjo in vrsto izobrazbe. Menimo sicer, da je takšno določilo statutu občine smiselno in v skladu z namenom, zagotoviti strokovno utemeljeno izvajanje nadzora javne porabe v občini, vendar ril v nasprotju z zakonom, če statui lega ne določa. Glede restitueije pravne suhjektivitete ožjih delov občine smo vam že posredovali mnenje (št. 285/99, dne 26. 2. 1999). Predlagana varianta I je v nasprotju z razlogi, ki smo jih navedli v svojem dopisu
V zvezi z vašo zahtevo za splošno mnenje ali priporočila k pripravljenem predlogu Statuta vaše občine vas ponovno obveščamo, da so naši sodelavci svoje mnenje in priporočila sporočili seslavljavcem vzorcev splošnih aktov občin, med katerimi je bil ludi vzorec statuta, ki mu vaš predlog načeloma sledi. Oceno veljavnih statutov bomo opravili v drugi polovici letošnjega leta, zato vas prosimo, da nas obvestite, kdaj in kje bo vaš stalni objavljen. V primeru, da bomo ugotovili, da statut ni v skladu z zakonom, bomo predlagati občinskemu svetu, da ga uskladi v določenem roku. Ce tega ne bo storil, pa bomo Vladi RS predlagali začetek postopka pred Ustavnim sodiščem RS.
S spoštovanjem,
Milan Železnik, vršilec dolžnosti direktorja službe
V skladu z 38. členom statuta sem bil dolžan zadržati sklep in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči. Po drugem sprejemu in objavi pa ga bo obravnavalo ustavno sodišče. Želim si, da bi občina delala racionalno in modro, a o tem odločajo le svetnice in svetniki. Enako kot ni status krajevnih skupnosti odvisen od župana, tudi ni odločujoč pri delu znotraj ali zunaj občine. Najpomembnejša sta medsebojno sodelovanje in pomoč! Pa naj si bo z ali brez pravnega statusa.
Skupen nastop na sejmu Alpe-Adria
Vesel sem nadaljnjega medobčinskega sodelovanja in se zahvaljujem vsem sodelavcem.
Delitvena bilanca
Pričakujemo sklep mestnega sveta, o katerem bodo potem odločali tudi sveti vseh ostalih občin.
Holding
S tožbo nam je uspelo vplivati na poslovanje Holdinga, s katerim naj v kratkem pripravi predlog delitvene bilance.
OBČINSKA UPRAVA
Pravni status krajevnih skupnosti
Z ustanovitvijo večjega števila občin je pravni status krajevnih skupnosti kot pravnih oseh postal vprašljiv. Zato smo se leta 1995 o tem pozanimali pri zakonodajalcu in dobili smernice, da bodo krajevne skupnosti prenehale obstajati kot pravne osebe in bodo del občine. Z dnem 01.04.1995 je vseh 5 naših krajevnih skupnosti postalo del občine z lastnim internim računom v sklopu žiro računa Občine Brezovica, prek katerega so bili evidentirani vsi prilivi in odlivi krajevnih skupnosti.
Zakonodajalec je predvideval izdati tudi zakon o statusu krajevnih skupnosti do 01.07.1998, vendar se to ni zgodilo.
Predno smo v svetu občine odločali o pravnem statusu krajevnih skupnosti, je bila osnovana komisija (M. Kregar, M. Čuden, M. Golja), ki je pregledala poslovanje vseh krajevnih skupnosti in ugotovila nepravilnosti oziroma nezakonitosti:
- Garnitura, ki je vodila krajevno skupnost pred letom 1993, je.uničila vse dokumente krajevne skupnosti, tako da ni bil možen pregled poslovanja krajevne skupnosti.
- Izplačevali so osebni dohodek tajniku neto brez prispevkov in davkov, ki jih je za okrog 350.000,00 tolarjev poravnala občina.
- Znesek gotovine v blagajniškem dnevniku oziroma v blagajni je bil čez 1.000.000,00 tolarjev.
- Izplačilo tajniku krajevne skupnosti okrog 2.400.000,00 tolarjev za adaptacijo družbenega stanovanja, brez ustreznih dokumentov o lastnem vlaganju.
- Nesodelovanje krajevne skupnosti z občino in tako dalje.
ludi sedaj, ko so krajevne skupnosti deli občine in niso pravne osebe, se dogajajo nepravilnosti:
- Investicijo, ki presega 5.000.000,00 tolarjev (biti mora javni razpis), razdelijo na dva dela.
- Kljub sklepu sveta občine Brezovica niso evidentirani vsi prilivi in odlivi krajevnih skupnosti na internih računih krajevnih skupnosti v sklopu žiro računa občine Brezovica in tako dalje.
Poleg smernic zakonodajalca, racionalnosti takega poslovanja krajevnih skupnosti in nepravilnosti pri nekaterih krajevnih skupnostih, se nas je tedaj 18 svetnikov sveta občine Brezovica odločilo, da bo zakonito, bolj pravilno in racionalno vodenje dejavnosti krajevnih skupnosti prek internih računov krajevnih skupnosti v sklopu žiro računa občine. Da se nismo zmotili, priča dejstvo, da je občina mesta Ljubljana letos ukinila status krajevnih skupnosti kot pravnih oseb in so krajevne skupnosti Ljubljane, ki marsikatera po številu prebivalcev presega število prebivalcev naše občine, postale del občine mesta Ljubljana. Na seji sveta, 11. marca 1999, je bil sprejet statut, v katerem so krajevne skupnosti postale osebe javnega prava. S tem nastopajo v pravnih poslih v svojem imenu in za svoj račun garantirajo s celotnim svojim premoženjem. Tako kot pred štirimi leti, je tudi sedaj občina zaprosila zakonodajalca za mnenje o spremembi pravnega statusa krajevnih skupnosti in dobila odgovor, da sedanje krajevne skupnosti, ki so deli občine, ne morejo biti 'pravne osebe', ker nimajo možnosti za pravno legalitete oziroma nimajo premoženja.
Krajevne skupnosti kot 'pravne osebe' morajo opravljati določene dejavnosti, na primer pluženje snega in vzdrževanje cest, skrbeti za vodovode, urejanje pokopališč in drugo, za kar je občina Brezovica ustanovila Javno komunalno podjetje Brezovica. Predsednik krajevne skupnosti je pravno odgovoren za poslovanje krajevne skupnosti, njegova funkcija pa je častna in ni plačana.
Če je krajevna skupnost 'pravna oseba', ima svoj žiro račun, svoje knjigovodstvo, svoj zaključni račun, ki je kljub temu sestavni del proračuna občine. Kdo bo od 01.07.1999 skrbel za obračun DDV, davka na dodano vrednost?
Zaradi vsega navedenega bom tudi na naslednji seji sveta, tako kot na prejšnji, glasovala, pa čeprav edina, proti 'pravni osebi' krajevnih skupnosti, ker menim, da je sedanja oblika krajevnih skupnosti kot dela občine ustrezna.
Zagovarjam zakonito, pravilno, pošteno in racionalno ravnanje.
Marija Kregar, svetnica občine Brezovica
Čudovite predstave po naših šolah, cerkvah in vrtcih
Marec, kije že sam po sebi prepleten s pomladnimi in družinskimi prazniki, je letos še posebej zaživel tudi s starimi običaji in navadami. Vsem. ki ste zaslužni za to, se iskreno zahvaljujem.
Via Mala
Težka igra, odlično odigrana in z vedno aktualno vsebino, povezano s poštenjem in čisto vestjo. Čestitke igralkam in igralcem kulturno-umetniškega drustv,, Janeza Jalna.
Zasadimo sadno drevje!
Skupaj s čebelarji vabim vse, da zasadimo čimveč sadnih dreves!
Voščilo
Ob novoletnih praznikih smo si izmenjali veliko dobrih in iskrenih želja. Tudi zato mi je življenje lepše! Zakaj torej ne bi ponovili tega tudi ob veliki noči in velikonočnem ponedeljku? Letos odhaja v zgodovino po posebnem voščilu. Prispevali so ga Bobri s svojo novo kaseto, na kateri ima vsaka pesem svoj namen. Prva je posvečena varuhom, druga vsem Slovencem po svetu, tretja razvoju tehnike, četrta osamljenim, peta podjetnikom, šesta barju, sedma zamejskim Slovencem, osma gasilcem, deveta razočaranim, enajsta invalidom, dvanajsta pa je svečana pesem - himna prihodnjega tisočletja.
Za letošnje velikonočne praznike Vam torej voščim ob pomoči ansambla Bobri. Vsem vse dobro!
Potepuški psi
Daje pes odvezan, je kriv lastnik in ne pes. Torej je tudi odgovoren za to malomarnost. Kako torej dokazati nadzorniku, daje pes odvezan? Preprosto: potrebno bo potepuškega psa slikati v naravi in fotografijo z opisom dostaviti na krajevno skupnost ali Občino Brezovica. Lahko pa jo posredujete tudi lovcu, če biva v vaši soseščini.
Novosti na področju turizma: brezplačen turistični telefon
Turistična zveza Slovenije in Telekom sta poskrbela za brezplačen turistični telefon 080 1900, kamor lahko turisti in turistični delavci 24 ur na dan sporočate svoje pripombe, pritožbe, kritike, predloge in pohvale.
Nam bo uspelo pridobiti novo avtobusno linijo?
Skupaj s turističnim društvom Rakitna in v imenu študentov, dijakov in ostalih prebivalcev Rakitne, ki so se tudi podpisali, je bil v proučitev na pristojne službe posredovan naslednji predlog:
Predlagamo možnost dopolnitve avtobusne delavniške linije na relaciji iz Ljubljane do Preserja pod Krimom ob 18.40. Končna postaja naj bi bila namesto v Prescrju na Rakitni. Šoferji omenjene linije zagotavljajo, daje to časovno možno izvesti, saj bi se avtobus pravočasno, loje ob 20.20, vrnil na glavno avtobusno postajo v Ljubljano.
Večerni odhod avtobusa v Ljubljano bi uporabljali tudi mnogi obiskovalci Rakitne (uslužbenci, turisti, korislniki zdravstvenih uslug, naša mladina, starejši in vsi ostali).
Cel mesec in ne le dan kulture
Neutemeljeno kritiko iz prejšnjega časopisa komentiram z iskrenim namenom, da bi tudi to pripomoglo k boljšemu sodelovanju v korist ljudi in k prenehanju medsebojnega napadanja.
Prepričan sem namreč, da imamo vsi dovolj modrosti
in se zavedamo, da v medsebojnem napadanju napredka ni!
Človek se pač spreobrne, ko se v jamo zvrne.
Do takrat pa se lahko le toliko obvladuje,
da če drugim ne more pomagati,
da jim vsaj ne škoduje!
Mali princ bi zaklical:
Bistvo Je očem skrito!
Razumejo pa ga dobronamerni in dobrosrčni ljudje,
ostali pa morajo najprej z ljubeznijo prepojili svoje lastno srce!
Naša občina od nastanka dalje ne obeležuje samo kulturnega dneva, pač pa posveča cel mesec februar kulturni prenovi medsebojnih odnosov.
Tako je tudi zastava visela pred občino cel mesec. Čeprav je to le eno od zunanjih znamenj, moram zapisati, da seji je na kulturni dan - sicer na istem drogu -pridružila še državna! Še pomembnejše od zunanjega znamenja, zastave, je torej prav gotovo delo na področju, ki ga opeva naša himna! Vsi poznamo usodo Prešernove Zdravljice. Mar se ne dogaja nekaj podobnega tudi z našo občinsko svečano pesmijo? Se morda še vedno kdo boji Boga, ki je omenjen v obeh? Bog ne daj, da bi bili razlogi tega strahu podobni tistim v igri Via Mala!
Poglejte, tudi zato imamo v naši občini, kot prvi v Sloveniji, posvečen prenovi vsak mesec v letu. Pri tem pa je veliko pomembnejše od občinskih proslav množično ustvarjalno sodelovanje med sosedi in v naseljih na vseh ravneh.
Seveda ne želim voditi časopisne polemike in izgubljati časa s spuščanjem na raven, za katero me ljudje niso izvolili.
Naše nadaljnje sožitje pa bo najlepši pokazatelj naše kulture v praksi.
Velikonočno voščilo
Vsem ljudem dobre volje voščim ob največjem prazniku v letu. Naj nas bistvo velike noči opogumlja v vseh preizkušnjah in nam da moči, da bomo z veseljem sprejemali vse, kar nam naklanja življenjska pot.
Težave z Mercatorjem
Z ozirom na različna mnenja krajanov o razreševanju problematike v zvezi s trgovino Mercator na Brezovici in prometnim režimom na Poštni ulici objavljamo naša stališča, ki smo jih posredovali Mercatorju. Iz njih je razvidno, daje možna za vse sprejemljiva rešitev. Vendar pa izgleda, da po naših dosedanjih prizadevanjih nasprotna stran še ni dovolj zainteresirana za razrešitev:
V skladu s telefonskim razgovorom dne 3. februarja 1999 vam v pisni obliki predstavljamo problematiko, ki v čedalje hujši obliki nastaja ob predvideni gradnji stanovanj na podstrešju vaše trgovine na Brezovici.
V letu 1990/1991, koje bila zgrajena trgovina, so bili povsem drugačni pogoji za kupce kot za trgovce. Vozil je bilo bore malo, več pa kolesarjev. Parkirnin mest ni primanjkovalo. Od takrat do danes seje stanje pred trgovino nesluteno spremenilo. Promet z osebnimi vozili in razdrobljenost dostav vseh mogočih dobaviteljev sta povzročila prometni zamašek ne samo parkirnih prostorov, temveč tudi vseh drugih površin, vključno s Poštno ulico. Vaša trgovska dejavnost je povzročila nemogoče prometne razmere stanovalcev Poštne ulice, saj je s tem onemogočeno vsako intervencijsko posredovanje gasilnih vozil kakor tudi vozil prve medicinske pomoči. Onemogoča pa tudi prihode in odhode stanovalcev od doma.
Tozadevno stanje so opazili tudi predstavniki Mercator Optime, saj so nekaterim priznali nevzdržno stanje ter jim svetovali (domačinom), da naj vse prodajo in se odselijo. Krajani ne razlikujejo Mercator trgovine od Mercator Optime, zato gredo vsi spori na škodo Mercator trgovine. Škoda je tudi povzročeni! s pristopom in dinamiko reševanja problematike s strani predstavnikov Mercator Optime.
Peticije in vsemogoči pritiski krajanov povzročajo v krajevni skupnosti in občini posebno stanje in nam odvzemajo dragoceni čas za vsakodnevno razmišljanje, kako razrešiti zaplet. Ugotavljamo, daje gradnja stanovanjskih enot na podstrešju neodgovorno dejanje vašega poslovnega sistema.
Krajevna skupnost Brezovica, krajani in občina se ne strinjajo z izgradnjo stanovanj na podstrešju trgovine. Vsem je skupna želja, da na tem območju ostane manjše trgovsko središče, ki vključuje trgovsko in gostinsko dejavnost. Menimo, da imamo vso pravico oblikovati svoj kraj po svojih merilih. Zato sprejemamo malce zakasnelo pisno peticijo krajanov in sklepe zbora krajanov z dne 18. februarja 1999.
Svetujemo vam, da po hitrem postopku pričnemo skupno reševati zaplet, od katerega bo imel največjo korist Mercator. Predlagamo vam, da naj dejavnosti tečejo v smeri povečanja prodajnega prostora na račun obstoječih skladiščnih prostorov. Za skladišče pa uporabite podstrešje. Nova parkirna mesta, ki jih je pridobil Mercator Optima, bodo razbremenila sedanjo parkirno zagato, vam povečala promet z enakim številom zaposlenih, potrošnikom pa skrajšala pot. Krajani so zaradi zasedenosti parkirnih mest prisiljeni obiskovati druga trgovska središča. Trenutno stališče občine je, da Mercator ostane na Brezovici kot glavni nosilec preskrbe ob upoštevanju predloga, da zagotovite večjo pestrost ponudb. Sama trgovska dejavnost naj se izboljša, obstaja pa tudi možnost za še boljšo izrabo prostora za mirujoči promet strank.
Opozoriti vas moramo, da so se z ozirom na stanje, ki je nastalo, začeli oblikovati različni predlogi za rešitev problematike:
1. Sprejem odloka z zakonsko močjo za dostavo blaga v določenem času.
2. Uvedba varnostnika-redarja, ki bo strankam dovoljeval dovoz vozil samo na izpraznjena parkirna mesta.
3. Predstavitev predloga o pričetkih razgovorov za izgradnjo nove, konkurenčne trgovine na ustreznem prostoru Brezovice.
V kolikor bo občina dobila zahteve po tovrstnih ukrepih v pisni obliki, jih bomo morali obravnavati in uresničiti. Zaradi resnosti problema smo v nadaljevanju pripravljeni obvestiti tudi vaš poslovni sistem in javnost. V pričakovanju vaših stališč vas lepo pozdravljamo.        Drag0 Stanovniki župan občine Brezovica
KVIAZ OBČINSKEGA SVETA BREZOVICA
Poročilo o delu mandatne komisije
Na prvi redni seji novoizvoljenega občinskega sveta občine Brezovica je bila, kot določa statut občine, izvoljena petčlanska Komisija za volitve in imenovanja (KVIAZ) z nalogo, 'da pripravi predlog za izvolitev občinskih delovnih odborov.
V odbor smo bili na predlog župana izvoljeni: M. Golja iz SDS kot predsednik, M. Goršič iz LDS, S. Kim iz DESUS, M. Kregar iz SLS in S. Vrčon iz SKD. Tako sestavljena komisija je imela vsa pooblastila, da sestavi predlog za izvolitev odborov v zadovoljstvo vseh strank. Vse stranke so v polni meri upoštevale to demokratično sestavo komisije in nam zaupale, da bomo pravični do vseh strank. Le SLS in njen predsednik, ki je tudi župan, sta vsaki skrbno pretehtani in usklajeni odločitvi nasprotovala. Po vsaki izmed petih sej je odbor dobil od SLS pismeno zahtevo in celo ukaz, kako moramo sestaviti odbore. Na naši četrti seji je Martin Golja kot predsednik zaradi nenehnih zahtev SLS odstopil in mesto predsednika prepustil Stanetu Kirnu. Lista vseh odborov je bila z dvakratnim glasovanjem potrjena. Vendar se je vkljub temu naslednje dni na komisijo od SLS vsul plaz zahtevkov za spremembe. Ker smo hoteli to jalovo nedemokratično sestavljanje odborov končati še pred koncem našega štiriletnega mandata, smo na peti seji ugodili vsem zahtevam SLS in odgovornost za izvolitev odborov prenesli na celotni občinski svet. Vendar niti to
SLS ni zadovoljilo, ponovno so zahtevali popravke odborov in da bi dokončno onemogočili delo in še za nadaljnje mesece podaljšali agonijo občinskega sveta, je bila med svetniki SLS sprožena kampanja za odpoklic naše komisije, češ da nismo sposobni sestaviti predloga za delovne odbore. Zahtevali so, da naj se izvoli nova komisija. Nesporno je, da ima pri tem zaviranju našega dela največ zaslug župan in predsednik SLS Drago Stanovnik, ki hoče imeti v vseh najvažnejših odborih svoje ljudi.
Nerazumen je diktat SLS, da mora biti v premoženjsko-finanč-nem odboru gospaMVlarija Kregar, prejšnja predsednica tega odbora. Po vseh doslej nam dostopnih podatkih ta odbor ni delal tako, kot bi moral, in je zato še po štirih mesecih sedanjemu občinskemu svetu o finančnem stanju občine marsikaj nejasnega.
Nerazumna je tudi druga zahteva, da mora biti v odboru za okolje in prostor gospod I. Pristavec. Vsi vemo, da je povzročil najbolj grob poseg v okolje, ko je brez vsakega dovoljenja zgradil sredi Podpeči letališče. To nedovoljeno gradnjo pa župan v vsem vzpodbuja in podpira, čeprav je župan dolžan skrbeti za spoštovanje veljavnih zakonov in predpisov; tudi prn/arovanju prostora in okolja.
Da bi bil absurd popoln, je župan takoj po volitvah odločno zahteval, da Stane Kirn, ki si je dovolil v časopisu javno vprašati, kdo je dovolil graditev tega letali-
šča, nikakor ne sme biti izvoljen v odbor za okolje in prostor. Tudi ta zahteva je bila izpolnjena in sedaj ima I. Pristavec vse možnosti, da izsili soglasje za nedovoljeno gradnjo tako od občinskega sveta kot od odbora za varstvo okolja in tudi od Krajevne skupnosti Podpeč, v katero je sedaj izvoljen kot podpredsednik. Vsi ti trije odbori mu tega soglasja zaradi najbolj grobega posega v okolje doslej niso izdali.
Na volitvah v odbore so bile te nerazumne zahteve delno popravljene. V finančno- premoženjski odbor ni bila izvoljena prejšnja predsednica in ima ta odbor sedaj vse pogoje za nepristransko delo.
I. Pristavec pa je bil z minimalno večino nerazumno izvoljen tako v komunalni odbor kakor tudi v odbor za okolje in prostor. Zato bo verjetno gradnja letališča v Podpeči tudi v bodoče glavna tema nenehnih prerekanj na sejah občinskega sveta. Morda vse do uresničitve 'mafijske grožnje', kije bila objavljena v eni od lanskih številk Našega časopisa.
Če pa občinski svet želi in pristane na absolutno oblast župana in naj bi vsi občani delali tako, kot bo zaukazal on, je občinski svet nepotreben in naj se razpusti. Smešno bi bilo, da bi bil svet samo kulisa za nedemokratične postopke enega samega oblastnika.
Še več bom pojasnil na seji odbora in na željo predložil dokaze o vmešavanju v naše delo.
Stane Kirn,
predsednik mandatne komisije
Spomin na zimske dni
V dneh, koje naše dni prekrivala bela odeja, je bilo snega dovolj tudi za tale prikupen dvorec, ki so ga naredili Mlinarjevi iz Vna-njih Goric. Gospodar Franci je povedal, da so navdih dobili na srečanju, ki vsako leto poteka na Koroškem, pod Peco, kjer kraljuje kralj Matjaž. Osvetljen grad je vabil poglede mimoidočih in jim lepšal zimske dni.
Občina Brezovica Tržaška cesta 390 1351 Brezovica
Župan Občine Brezovica na podlagi Statuta Občine Brezovica in Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Brezovica
zaposli za določen čas
servis za
finahčno-računovodske storitve
Pogoji:
- strokovna izobrazba ekonomske smeri,
- delovne izkušnje: 5 let,
- poskusno delo: 3 mesece,
- poznavanje področja javnih financ, proračuna lokalnih skupnosti.
Kandidati naj v 10 dneh po objavi pošljejo prijave z dokazili na Občino Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica, s pripisom "Razpis za računovodski servis". Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni.
Kakšno srečo imamo, da živimo v deželi kjer zapade ogromno snega.
Novosti v SLS
Čeprav volilni rezultati na zadnjih volitvah niso bili slabi in je preko resornih ministrstev tudi delovanje SLS v vladi uspešno, smo v SLS izvedli več sprememb, ki naj bi ugodno vplivale tako na delovanje podružnic kakor stranke kot celote.
Najopaznejša je sprememba Slovenskih brazd, ki so postale glasilo SLS, saj od novega leta dalje povezujejo vse člane stranke, torej tiste, ki so plačali članarino za tekoče leto. S tem je urejeno tudi v statutu zapisano razmerje do članstva SLS.
K sodelovanju ste povabljeni vsi dobronamerni ljudje, o članstvu pa odločajo člani in vodstvo stranke na podlagi vašega do sedaj opravljenega dela.
V prepričanju, da bodo opisane spremembe okrepile tudi vašo podružnico, vse lepo pozdravljamo in vsem ljudem voščimo vesele velikonočne praznike.
Vodstvo SLS
Je pomlad zbledela, še preden je prišla?
Kar nekaj sej občinskega sveta je za nami in prav je, da Vam predstavimo svoje videnje preteklih dogodkov in trenutnega stanja v občinskem svetu občine Brezovica.
Občinski odbo Slovenskih krščanskih demokratov je kmalu po volitvah pisno povabil ostali dve pomladni stranki (SLS in SDS) k sodelovanju in skupnem nastopu v občinskem svetu. Uradnega odgovora s strani SLS nismo dobili, predstavniki SDS pa so na pobudo odgovorili negativno. Drugih pobud s strani teh v slovenskem prostoru pomladnih strank ni bilo.
Bili pa smo priča velike enotnosti pri glasovanju za člane delovnih teles občinskega sveta, kjer je SDS skupaj z LDS dosegla, da svetnica SLS ni v nobenem delovnem telesu, čeprav bi s svojim znanjem in izkušnjami tja vsekakor sodila. Menimo, daje bilo glasovanje SDS in LDS glede tega popolnoma
politično in v škodo občanom Brezovice.
S strani SLS Brezovica kot stranke zmagovalke smo pričakovali pobudo in politično zrelost pri usklajevanju delovanja pomladnih strank. Poleg tega nekateri njihovi svetniki ne najdejo vedno časa za seje sveta in sestanke delovnih teles in s tem dajejo moč strankam naslednicam bivšega režima.
Pa pustimo preteklost in poglejmo naprej! Svetnika slovenskih krščanskih demokratov se bosta še naprej zavzemala za dialog med vsemi strankami, še posebno s programsko podobnimi pomladnimi strankami. Želimo si sodelovanja, ki bo v korist vseh občanov.
Slovenski krščanski demokrati občine Brezovica želimo vsem bralcem Našega časopisa blagoslovljene velikonočne praznike.
00 SKD Brezovica Peter Kraljic
Obvestilo anonimnežem
V zadnjem času smo dobili precej člankov, ki so podpisani s psevdonimom. Pisce prispevkov obveščamo, da mora uredništvo za vsakršno pisanje, ki ga objavi, poznati prave podatke avtorja. Jo velja tudi za članke, ki so podpisani s psevdonimom. Tovrstni članek vam bomo torej objavili le, če boste uredništvo seznanili s svojo istovetnostjo, ki pa na vašo željo seveda ne bo razkrita javnosti. Tako tudi obveščamo Nerodnega Vilija, da smo njegov članek zadržali, ker ne poznamo njegovega pravega imena. Hvala za razumevanje.
Uredništvo
B o b r č e k
Z veseljem vam sporočam, da sem prejel vaše odgovore.
Zaljubljen sem v barjansko ravnino, nad katero se v zgodnjih jutrih sonce dviguje kot velika žareča krogla. Zaljubljen sem v tihe sprehode ob lenobno tekoči Ljubljanici. Vsakič znova me prevzamejo nežne meglice, ki se ovijajo okrog nog vitkih dreves, in mir, ki se v mraku zlije s pokrajino in njenimi prebivalci.
In ne vem, komu naj se zahvalim za to lepoto, ki jo lahko užijem v domačem kraju - očetu, ki je v mladih letih prebiral knjigo Bobri in sije svoj dom zgradil tu, v deželi Ostrorogega jelena, ali samemu gospodu Janezu Jalnu, ki je s svojo zgodbo znal očarati mojega očeta.
Pri nas doma pa je napetost že popustila. Zadnjič se je mami vrnila s seje
občinskega sveta nasmejana do ušes. Zame je bil to pravi balzam za zaskrbljeno dušo.
Izvedel sem, da se ni smejala sama, ampak da so se krohotali skoraj vsi občinski svetniki. Če sem prav razumel, je ena od svetnic prosila gospoda župana, naj ne govori okrog, kako bi bila primerna za podžupanjo, ker za to funkcijo sploh ni zainteresirana. V tišino je zarezal glas drugega svetnika, ki je presenečeno vzkliknil: "Kako pa to, župan? Saj si vendar meni rekel, da sem prav jaz najprimernejši za podžupana!" In v trenutku je sejno sobo zajel smeh, ki seje sprevrgel v krohot... Le prisotna novinarka je ostala začudeno resna...
Mesec se kar prehitro obrne, zato ne odlašajte in mi napišite kaj zanimivega.
Vaš Bobrček
Misel meseca:
Povej resnico in poglej, kam se boš skril.
Dragi Bobrček
Vesel sem, da v našem časopisu obstaja Tvoj kotiček, v katerem bi lahko predlagali izboljšave na kateremkoli področju. Po načelu "Pometi najprej pred svojim pragom" bi mogoče izrazil željo soobčanov, da bi Naš časopis bil odraz dobrih hotenj in dobrih medsebojnih odnosov, predvsem pa resnice. Volilni boj je mimo, zato ni potrebe po blatenju župana, občine in občinskih svetnikov. Na volitvah je bila izražena volja večine občanov in jo je treba spoštovati. Zupan in občinski svetniki pa bi morali s svojim znanjem po svoji vesti in pameti ravnati pošteno in v korist vseh občanov.
Zdaj pa bolj konkretno. Glede 'nespluženih' pločnikov in letošnjega snega le to: Lastniki hiš in zemljišč ob pločnikih bi najbrž morali imeti toliko čuta odgovornosti do sovaščanov, da bi očistili pločnike, tako kot vsak brez občinskega odloka očisti svoje dohode do pločnika, zlasti tedaj, ko se pojavi veliko snega in ga komunala ne more dovolj hitro odstraniti. Če v človeku ni zavesti o sodelovanju v skupnosti, tudi prisila ne pomaga.
Žal mije, da od svojih Brezovičanov nisi dobil nobenega odgovora o udeležbi na volitvah. Strinjam se z izjavo Tvoje mame, da ima laž kratke noge, velja pa tudi izrek, daje treba poslušati obe plati zvona, predno se komu podtakne laž. Dopolnil bi pa Tvojega ata, da naj gode
v brado ne le o pravicah, ampak tudi o dolžnostih ljudi v demokraciji.
Župan odgovarja za uspešno delo v občini in zaradi tega je nabavil dva računalnika, da bi vse tri delavke nemoteno delale. Istega dne je bila seja občinskega sveta, na kateri je župan podal predlog za nabavo omenjenih računalnikov. Zaradi začasnega financiranja Občine je bil ta sklep zadržan. Na krivo obdolžitev svetnika, da župan v zvezi z »ačunalniki ne govori resnice, je prehitro odreagiral z željo, da bi se seja sveta hitro odvijala naprej in se je po nepotrebnem opravičil. Kdor je spremljal delo občinskega sveta v prejšnjem mandatu, ni mogel ugotoviti, da ne bi bilo medsebojnega spoštovanja in sodelovanja župana in svetnikov, zato je bilo narejenega veliko v dobrobit občanov, česar prve seje občinskih organov v novem sklicu ne obetajo.
V pomiritev Tvoje mame in Tebi v pojasnilo pa povem, da ni ravno vse laž, kar nekdo nekritično izjavi, ne da bi stvari preveril. Če so bili računalniki tistega dne v občini, še ne pomeni, da so last Občine. Faktura še ni bila prejeta in plačilo še ni bilo izvršeno. Več koristi bi bilo, ko bi nekateri svetniki ob tej priliki ugotovili, da župan s sredstvi proračuna plačuje le opravljene dobave (7. člen Zakona o financiranju občin) najmanj po 30 dneh, investicije pa celo po 60 dneh (9. člen ZIP) od izstavitve računa.
Laž ima res kratke noge. Tajnica župana je pripravila le sklep o začasnem financiranju Občine po dvanaj-stinah lanskega proračuna, da bi delo občine potekalo nemoteno. S tem je opravila določeno delo občinskega tajnika (ki ga Občina sicer nima) in je zato ustrezno nagrajena.
Dragi Bobrček, v upanju, da sem ti marsikaj pojasnil, Te pozdravlja
Tvoj soobčan
Bobrček
Nikar se ne sekiraj, Bobrček, da se je župan svetnikom malo zlagal. To je sedaj nekaj povsem vsakdanjega. Ti si še premlad, da bi si belil svojo glavico s problemi nas starejših. Vsak večer vzemi v posteljo Naš šasopis, pa boš ob prebiranju pravljic za lahko noč v Županovi besedi hitro zaspal in boš gotovo sanjal kaj lepšega, kot so pa naše zdrahe.
V Županovi besedi boš tudi videl, da je župan zelo dober striček, ki nas ima še bolj rad, kot Miklavž, ki ti vsako leto prinese obilo lepih stvari. Tudi on je ob volilnem Miklavžu delil darila. Vse nas ima še bolj rad, kot imata Tebe oči in mami, ki te včasih tudi malo po ritki, kadar nisi priden. Verjetno nas ima še bolj rad, kot sveti oče, ki je tako lepo po slovensko povedal: "Papež ma vas rad!". Verjemi mi, da je naš striček župan ena sama dobrota, ljubezen in medsebojno sodelovanje.
Pa tudi pravičen je ta naš striček župan. Edino podžupansko liziko, ki jo je dobil, je dal pravično polizati vsem osemnajstim iz občinskega krožka. Polizali so jo lahko vsi, tako 'ta pridni' oziroma poslušni, kakor tudi 'neposlušni'.
Lepo spančkaj, Bobrček. Ko boš šel k birmi, se pa spomni name. Lepo te pozdravlja
Tvoj botrček
Čudno pisanje
brezoviškega
župana
Ob prebiranju decembrske številke občinskega glasila Naš časopis sem na strani 18 v rubriki Županova beseda v članku, s katerim se župan zahvaljuje volivcem za svojo izvolitev, prečital kup nesmislov.
V prvem odstavku se zahvaljuje vsem občanom, da so "prispevali svoj glas" ne njemu, Dragu Stanovniku, ki ima kot vsak drug državljan kup dobrih, pa tudi slabih lastnosti, temveč nekomu, ki pooseblja nadnaravne odlike, kot so: Medsebojno spoštovanje, Ljubezen, Sožitje. Manjkata samo še 'Dobrota' in 'Pravičnost', pa bi za župana namesto njega, navadnega zemljana, izvolili neko nadnaravno bitje.
Še bolj čuden je drugi odstavek, kjer se mu zapiše, da smo se vsi prepričali o tem, "kako so bili deležni obilice neresničnih napadov". 'Neresnične' stvari (tudi neresnični napadi) so plod bujne domišljije in se dogajajo samo v sanjah med trdnim spanjem.
Verjetno smo za župana res dobili neko nadnaravno bitje, ki nam je pričaralo, da smo bili vsi v sanjah priča tako hudim napadom, da smo se "počutili, kot da bi jedli pokvarjeno hrano". Še dobro, da smo si verjetno z bruhanjem izpraznili želodce in s tem naredili prostor za 'dobro hrano, postre-ženo pri izvolitvi' ene svetnice in štirih svetnikov iz stranke SLS in za poslastico pri dodelitvi obilice glasov, s katerimi smo v dveh krogih izvolili to nadnaravno bitje. Konec dober, vse dobro!
Vendar nesmislov v tem članku še ni konec. Medijem širšega pomena (kaj je to?) se zahvaljuje, da so spremljali ta zgodovinski dogodek. Kaj je bil ta dogodek, ki naj bi spremenil našo zgodovino? Morda neresnični napadi? Taki napadi, ki so kot strah, za katerega velja, daje v sredi votel, okrog ga pa nič ni! Ali morda bruhanje pokvarjene hrane? Vendar so sanje, kakor tudi bruhanje, vsakodneven pojav in ne bo ne eno in ne drugo vplivalo na zgodovino.
Velikopotezno nadaljuje, da se je za dobro skupno delo že dogovoril s "predsedniki vseh strankarskih podružnic", ki imajo v svetu svetnike. (Verjetno je prepričan, da svetniki nimamo svoje pameti in za nas v vsem odločajo predsedniki.) Z njimi seje, kot izgleda, dogovoril, da bomo vsi prestopili v stranko SLS in s tem dosegli popolno enostrankarsko eno-umje. Par dni zatem sem zato že dobil povabilo v Celje na brezplačno kosilo in kozarček pijače, kjer naj bi skupno z župani SLS, svetniki SLS, poslanci SLS in drugimi funkcionarji SLS potrdili to enoumje.
Kako otročje.
Smešna je tudi trditev, da se je on, "čeprav razpet med državo in ljudi", odločil za ljudi, kot da naša občina ne bi bila le ena od občin demokratično urejene Republike Slovenije, kjer imamo vsi državljani z ustavo in zakoni določeno mesto, položaj, pravice in dolžnosti.
Kako si zamišlja odprtost občine za sodelovanje z občani, si vsak lahko prečita na isti strani, kjer se v Povzetku 38. seje občinskega sveta razčlenjuje delo občinskega sveta. Tu je samo en člen v skladu z demokratično ureditvijo naše države. To je 5. člen, ki določa, da so seje občinskega sveta javne. Vse drugo je v popolnem nasprotju z demokracijo in bi bilo sprejemljivo le za trdo enopartijsko enoumje, kot bi ga imeli, če bi morali biti vsi občinski svetniki člani ene edine stranke.
Gospod župan! Star pregovor pravi: Dvakrat premisli, predno enkrat rečeš, in petkrat premisli, predno kaj napišeš.
Stane Kirn, občinski svetnik
Praznovanje materinskega dne in razstava o pridelavi in predelavi lanu
Radi imamo mame in žene
PREDSTAVLJAMO KRAJEVNE SKUPNOSTI: VNANJE GORICE
V načrtu je vrsta nalog
Kulturno društvo Rakitna vsako leto pripravi praznovanje materinskega dne. Tudi v soboto, 20. marca 1999, ob 18. uri smo pripravili kulturni program in pogovor o pridelavi in predelavi lanu, o katerem je bila pripravljena tudi razstava.
V kulturnem programu so sodelovali vrtec, podružnična šola in dramska skupina Klepetulje ter posamezniki, ki so popestrili večer. Otroci so nam z vso svojo prisrčnostjo igrali, recitirali in peli pesmice o mamicah ter tako izrekali zahvalo mamam, poslankam ljubezni. V tem večeru smo želeli vrniti nasmeh na obraze in veselje v srce ter dokazati, kljub temu, da smo včasih nehvaležni, da so mame zasejale ljubezen v naša srca in da bo tudi ta vzklila v vsej svoji lepoti.
Frizerski salon Ivica praznuje
V Notranjih Goricah na Gmajni že peto leto obratuje frizerski salon Ivica. Lastnica in frizerska mojstrica Ivica pravi, da se v Notranjih Goricah dobro počuti, pa tudi stranke so prijazne in jo obsipavajo z delom. No, to pomeni, da so stranke z njo in pomočnico Matejo zadovoljne ter se rade vračajo. Nič nam niso sporočili, ali bodo ob obletnici ponudili morebitne popuste, zato vam priporočam, da se sami oglasite in prepričate kar pri njih.
Pozdrav pomladi
V drugem delu večera pa so Verica Bezek, Jožefa Grom in Jože Grom v pogovoru obujali spomine in nas poučili o naši preteklosti. Pogovor je vodil in tudi pripravil dr. Matija Kovačič, ki je že lansko leto ohranjal velikonočne običaje. V skrbi za našo slovensko zapuščino je z domačini obudil žal ponekod že pozabljene načine pridelave in predelave lanu. Ker se v Rakitni zavzemamo, da ti prelepi običaji ne bi zamrli (čeprav le redki še gojijo doma lan), jih poskušamo zopet vnesti v naš čas, pa čeprav morda le z obujanjem. Postavljena je bila tudi razstava o vseh postopkih predelave lanu ter o njegovih izdelkih. Na tem mestu naj se zahvalimo vsem, ki so nam posodili svoje izdelke, da smo jih lahko pokazali obiskovalcem, še
posebej pa že omenjenim domačinom, ki so sodelovali v pogovoru in ki so marsikateri žal že izgubljeni del v postopku predelave lanu naredili prav za to priložnost. Srčno upamo, da se bo njihova kultura prijela tudi nas mlajših. Zahvala pa gre tudi vsem, ki so sodelovali v programu in pomagali, daje bil ta uspešno izveden.
Za konec pa še ljudska pesem namesto čestitk: Če vsi grmi bi zacveli in vsi cveti zadehteli, vse vodice zašumljale, zvezdice vse zasijale, da njo z njimi obdarujem, njo, ki vse ji, vse dolgujem ■ bi premalo mogel dati tebi, moja zlata mati.
Alenka Kovačič
Šola je za nekatere zelo prijetna, za druge malo manj. Učitelji na osnovni šoli Preserje se trudimo, da bi se na naši šoli učenci dobro počutili.
Že nekaj let v mesecu marcu pripravljamo prireditev Pozdrav pomladi. V soboto, 20. marca 1999, smo imeli delovni dan. Na razredni stopnji smo se odločili, da bo ta sobota nekoliko drugačna od običajnih šolskih dni. Prve tri šolske ure smo organizirali ustvarjalne delavnice in k sodelovanju povabili tudi starše. Skupaj smo oblikovali iz različnih gradiv. Izdelovali smo pomladne cvetice, metulje, oblikovali iz gline in barvali pisanice. Učenci so bili pri ustvarjanju izvirni in iznajdljivi.
Pol ure pred prireditvijo so otroci postali nekoliko nestrpni. Želeli so čimprej nastopiti. Po končanem
ustvarjanju smo povabili starše na prireditev. Jedilnica je bila skoraj pretesna za vse obiskovalce.
Na začetku so nas pozdravili poskočni Veseli klovni - mlajša plesna skupina. V točkah so se predstavili učenci s svojimi pesmimi in spisi. Otroški pevski zbor nam je zapel tri prijetne pesmi, pravljični krožek pa nas je s svojo dramatizacijo popeljal v pravo pomlad. Na koncu seje predstavila še starejša plesna skupina. Program je zaključila učenka Maša s povabilom na razstavo, ki so jo pripravili na predmetni stopnji.
Sobotni popoldan je bil prijeten. Dokaz za to so bila nasmejana otroška lica. polna veselja in radosti. Za nas učitelje pa je to največja nagrada za delo.
Hermina Čuden in Nevenka Bezek
Ekologija: najučinkovitejša predelava odpadkov
Skoraj po vsem svetu študirajo, kako bi se znebili odpadkov. Še posebej je to problematično v mestih in tam, kjer nimajo vrtov in zelenih površin tako kot pri nas. Ob razvrščanju odpadkov se hitro loči papir, katerega zbiramo in nosimo v šolo. Potem pa je v kuhinji še veliko takih odpadkov, ki jih pojedo kokoši in na primer koza. Ti dve živali pojesta skoraj vse rastlinske odpadke, teh pa je v kuhinji tudi največ. Ob tem pa kokoši še nosijo jajca in koze dajejo mleko in še vrt pokosijo...
Podobno kot zbiramo papir, bi morali doma ločevati tudi steklo, barvne kovine, plastiko in še kaj. Le tako bomo ohranili našo domovino lepo in čisto.
Odkritje onesnaževanja s kurilnim oljem
V desetdnevni praksi, ki sem jo opravljala na Občini Brezovica, sem doživela veliko zanimivih dogodkov. Med njimi je bilo tudi odkrivanje onesnaževanja narave.
V četrtek, 18. marca 1999, smo na Občino Brezovica prejeli obvestilo o razlitju kurilnega olja v Metlikov graben. Gospod župan je obvestilo sprejel in takoj ukrepal. Skupaj s sosedi je obvestil še ostale pristojne službe, s katerimi so se zbrali ob omenjenem jarku. Da bi onemogočili nadaljnji razvoj možne okoljske katastrofe, smo odpirali pokrove jaškov in se tako bližali izvoru. Tako smo prišli do verjetnega izvora. Če je pravi, pa bodo ugotavljale za to pristojne službe.
Pri iskanju izvora onesnaženja je bilo prisotnih več domačinov, nadzornica za okolje in prostor, gospod župan, policisti, kriminalisti in gasilci.
Uspešna akcija je vredna posnemanja, saj tudi na ta način ohranjamo naravo.
Tina Rogelj
Prijetna doživetja
Luka Stanovnik
Tudi letos smo otrokom iz vrtca Podpeč omogočili zdravo in prijetno bivanje na svežem zraku in se tako vsaj delno izognili trdovratni megli. Poslužili smo se našega popestritvenega programa Iz megle na sonce in se vsak dan vozili na Rakitno. Organizirali smo sankanje in smučanje ob polharski koči in smo, zahvaljujoč polharskemu društvu, ki nam vedno priskoči na pomoč, puščali svojo opremo v koči. Naš veseli živžav pa je spremljajo toplo sonce, ki smo ga bili zelo veseli.
V zimskih mesecih, koje okrog nas polno snega, se spomnimo tudi na živali, ki zime ne prespijo. Da bi bolje spoznali njihov boj za obstanek in dejavnosti ljudi, ki tem živalim pomagajo, smo del dopol-• dneva, preživetega na Rakitni, popestrili z obiskom lovske koče.
Ža predstavitev smo poprosili gospo Vido Šuštaršič, dolgoletno in izkušeno lovko, članico lovske družine Rakitna. Njena pripravljenost, prijazen in topel sprejem v lovski uniformi sta nas popolnoma prevzela. Sledili smo ji mimo zakurjenega ognjišča v tople prostore lovske koče. Na zelo zanimiv in otrokovi starosti primeren način nam je predstavila dejavnost lovcev, njihovo opremo, običaje, način lova in skrb za živali. S seboj je prinesla tudi nekaj svojih trofej, ki so bile otrokom zelo zanimive. Prav vsi otroci, od najmanj-
šega do največjega, so z zanimanjem sodelovali in sledili pripovedovanju. Seveda so imeli mladi nadebudneži tudi nekaj vprašanj, na katera jim je z veseljem odgovorila. Razšli smo se polni novih spoznanj, s prijaznim povabilom na ponovno snidenje, novim dogodivščinam naproti. Ob tej priliki se ji zahvaljujemo za pripravljenost sodelovanja in toplino, ki smo je bili deležni.
Vrtec Brezovica je tudi letos organiziral zimovanje, tokrat v Kranjski Gori. Udeležilo se gaje devetnajst otrok, od tega devet iz vrtca Podpeč. Zimovali smo en teden in v teh dneh marsikaj doživeli. Navezali smo nova prijateljstva in spoznali nekatere otroke iz ostalih enot. Predvsem pa je bil naš namen, naučiti se osnovnih tehnik smučanja glede na predznanje in dobro počutje otrok z veliko gibanja na svežem zraku. Menim, da smo oba cilja uresničili in da otrokom ni manjkalo posebnih doživetij, kot so vožnja s kočijo, obisk tete Pehte. igre na snegu, raziskovanje nove okolice, ples, petje, pravljice, družabne igre. Bili smo tudi gostje v diskoteki. Zelo smo bili zadovoljni z organizacijo zimovanja in celotnim bivanjem v penzionu Alp.
Povsod je lepo, doma pa najlepše, smo si rekli tudi tokrat, ko smo zagledali svoje domače.
Meta Raktelj, vzgojiteljica iz vrtca Podpeč
V nadaljevanju predstavitve krajevnih skupnosti občine Brezovica vam danes predstavljamo Vnanje Gorice.
Na volitvah smo bili s strani volivcev izbrani 'stari svetniki': Tomaž Mlinar, Vinko Marinko, Bojan Trček, Marjeta Novak, Milan Zdešar, Vinko Gregorc, Miran Aleš, Mira Zbačnik in Milan Kolar. Na seji v decembru smo izmed seboj izbrali predsednika sveta krajevne skupnosti, to je postala Marjeta Novak, za namestnika pa smo določili Milana Zdešarja.
Na 1. redni seji sveta v januarju 1999 smo si razdelili področja delovanja, in sicer:
- upravne dejavnosti (denarne, premoženjske, statutarne) sta prevzela Marjeta Novak in Milan Zdešar,
- del družbenih dejavnosti (vrtce, šolo, kulturo, šport) je prevzel Miran Aleš,
-del družbenih dejavnosti (zdravstvo, socialo, splošno varnost) sta prevzela Tomaž Mlinar in Mira Zbačnik,
- del gospodarskih dejavnosti (gos-podarstvo-podjetnišlvo, turizem) je prevzel Bojan Trček,
- del gospodarskih dejavnosti (kmetijstvo in gozdarstvo) je prevzel Vinko Marinko,
- del gospodarskih dejavnosti (prostor, urbanizem) je prevzel Vinko Gregorc,
- del gospodarskih dejavnosti (komunalo) je prevzel Milan Kolar.
Pregledali smo tudi neizvršena dela iz načrta komunalnih dejavnosti za leto 1998 in opredelili načrt komunalnih in ostalih dejavnosti za leto 1999. Načrt, katerega smo potrdili in ga posredovali v obravnavo občinskemu odboru, vključuje sledeče:
-ploščad za domom krajanov (asfaltiranje, postavitev igrišča, osvetlitev, prestavitev ograje),
- usposobitev nadstrešnice za potrebe vrtca, društva upokojencev in športnega društva,
- ureditev križišča Podpeške ceste, železniška proga v Vnahjih Goricah.
Laze (pločnik, zaščitna ograja, osvetlitev dveh prehodov),
- projekt za meteorno in tekalno odvodnjavanje v celotni krajevni skupnosti (idejna študija),
-zasutje jarka ob Podpeški cesti proti Brezovici in razširitev cestišča,
- dokončno asfaltiranje ceste Vnanje Gorice-Žabnica-Notranje Gorice,
- zemljiškoknjižno ureditev parkirnega prostora ob pokopališču,
-vzdrževanje občinskih in krajevnih cest,
- vzdrževanje objektov širšega družbenega pomena in razrešitve namembnosti objektov (dom krajanov, Ašičev dom),
- izgradnjo vodohrama in prečrpalk šča na prvotnem zemljišču v Vnanjih Goricah,
- povezavo vodovodnega omrežja Ljubljane z vodovodnim omrežjem Javnega komunalnega podjetja Brezovica,
- proučitev možnosti za priključitev Podpeške ceste na avtocesto,
-asfaltiranje ceste v Mestni Log,
- stroške elektrike, ogrevanja, vode, telefona za krajevno skupnost Vnanje Gorice, vse po prejetih računih (kol delno nadomestilo za izgubljeni del najemnine zdravstvene postaje).
Gornje naloge so naloge Občine Brezovica, v nadaljevanju pa so prednostne naloge Krajevne skupnosti Vnanje Gorice:
- razširitev ceste Pod Supolom, ureditev cestišča, sanacija spodnje strani brezine (delno) in protiprašna zaščita,
- protiprašna zaščita sledečih cest in ulic: del ceste ob Curnovcu, ulica Za trgovino, del ceste za Grabnom (100 metrov), ulica Podolga njiva,
-izdelava nadstrešnice pri izhodu iz mrliške vežice,
- razširitev ceste v Požarnicah,
- doasfaltiranje ovinka na odseku Vnanje Gorice, Na Brce, Požarnice,
- obnovitev električne napeljave v dvorani doma krajanov ter vhodnih in stranskih vrat.
- polaganje cevi in čiščenje jarkov (Požarnice, proti Notranjim Goricam),
- razširitev ovinka v Vnanjih Goricah (Marinko - Debevc),
- protiprašna zaščita ceste proti 'Drpalež'.
Od vseh naštetih del, za katere si želimo, da se izvršijo v splošno zadovoljstvo vseh krajanov, sta za vse prav gotovo najvažnejši preskrba z vodo in ureditev kanalizacije v celotni vasi. Vsi smo bili mnenja, da naj bo to prednostna naloga za celotno občino.
V Vnanjih Goricah pa sta v letošnjem letu prednostni nalogi dokončna ureditev in usposobitev nadstrešnice za potrebe Vrtcev Brezovica in ostalih društev v kraju, kar predstavlja preneseno nalogo iz leta 1998, ter ureditev ceste Pod Supotom. Z dejavnostmi smo že pričeli. Ko bo sprejet proračun občine za leto 1999, bomo lahko konkretneje odločali o prednosti del. Že sedaj pa vemo, da bo sredstev zelo malo. Krajevna skupnost Vnanje Gorice je z obnovitvijo doma krajanov za potrebe zdravstva, ki ga, kot vemo, uporabljajo vsi občani, postavljena pred dejstvo, da za svoje delovanje nima ustreznih prostorov. Imamo samo pisarno, ki jo več ali manj uporabljajo društva.
Omenimo naj še sklep izredne seje sveta krajevne skupnosti, ki smo jo imeli v marcu 1999. Svet krajevne skupnosti Vnanje Gorice podpira 1. različico predlagane spremembe statuta občine - kar pomeni, da smo se člani sveta krajevne skupnosti Vnanje Gorice odločili, da krajevna skupnost ponovno pridobi status pravne osebe.
Obvestiti pa vas želimo, da smo za predloge, pripombe, pomoč in sodelovanje dosegljivi vsak torek v prostorih krajevne skupnosti, od 17. do 18. ure. ko imamo uradne ure.
Za Svet krajevne skupnosti Vnanje Gorice: Marjeta Novak, predsednica sveta
KRAJINSKI PARK BARJE
Prvo delovno srečanje skupine za gospodarstvo in turizem
Prvo delovno srečanje skupine za gospodarstvo in turizem je potekalo 13. marca 1999 na Brezovici. Prisotni so bili: Miran Alcs, Lidija Kotar, Janez Hacin, Nevenka Malavašič. Franjo Modrijan. Vika Grašič, Darja Jeglič, Štefan Skledar, Drago Stanovnik, Tina Rogelj in Alenka Pirnat.
Po uvodnem pozdravu predsednika so se vsi na kratko predstavili in opisali trenutni položaj v svojem okolju in svoje videnje delovanja delovne skupine.
Lidija Kotar (Škofljica)
Omenila je, da gospodarstvo v občini ni najbolj razvito, saj večje industrije ni. Travnike kmetje izrabljajo za pridobivanje koruze. V Škofljici so pred leti označili tudi Svarunovo pot, ki privablja številne obiskovalce. Lotevajo se tudi projekta krožne kolesarske poti, skupaj z več občinami.
Štefan Skledar (Naš laz)
Deluje na področju povezovanja kmetijstva in turizma na Barju in je koordinator lokalne razvojne koalicije občin Ljubljanskega barja in njegovega hribovitega zaledja. Želi si uveljaviti blagovno znamko, ki bi bila značilna za to področje. Vsem navzočim je razdelil svoje promocijsko gradivo. Ponikve je predlagal za naravni spomenik, predlagal pa je tudi rastlinsko čistilno napravo na Gorenji Brezovici.
Darja Jeglič (MOP URS za varstvo narave)
Zavzema se za mehak gospodarski razvoj in ohranitev Barja. Navedla je že zavarovana območja (Kozlerjevagošča in Mali plac), v delu pa so Goriški mah, Podpeški kamnolom in zaledje izvira Ljubljanice. V zadnji fazi je popis in kartiranje habitatnih tipov.
Nevenka Malavašič (Vrhnika)
Je strokovna sodelavka pri SLKD, območna izpostava Vrhnika. Vrhnika se še posebej zavzema za sožitje na zahodnem delu Barja, kar so predstavili tudi na celodnevnem seminarju. Predstavila je dejavnosti zaščite naravnih spomeni-
kov, omenila je več društev, vzpostavitev kolesarskih stez in pohodniških poti. Pohvalila je delovno skupino znotraj občine.
Janez, Hacin (Ig)
Je vodja raziskovalne skupine za kmetijstvo in biotsko raznovrstnost na Barju. Postavil je vprašanje izplačevanja odškodnine tistim kmetom, katerim bi krajinski park omejeval pridelavo.
Miran Aleš (Brezovica)
V občini sodeluje kot organizator kolesarskih prireditev, prav tako pa je dejavno vključen v delovno skupino na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer pripravljajo načrt za kolesarske proge širom Slovenije.
Franjo Modrijan (Borovnica)
V njihovi občini imajo dve okolju 'neprijazni' industriji: Liko in Fenolit. Omenil je tradicionalne prireditve, izpostavil pa Dan borovnic in Kmečke igre. Želi si tudi čimprejšnje obnove borovniškega stebra, ki je pomemben del njihove zgodovine. Omenil je program sprehajalnih poti". Opozoril je na bogato zalogo vode pod barjem, ki pa se lahko onesnaži, zaradi škropljenja s strani kmetijskih pridelovalcev.
Maruša Makovčič (turistično društvo Barje)
Predlagala je, da se poljske kolovoze istočasno uporabi tudi za kolesarske poti. Omenila je učno pot, tudi Kozlerjevo goščo naj bi vključili vanjo. Vodili naj bi jo lovci. Bogata kulturna dediščina je Plečnikova cerkev na Barju, prav tako je obširna etnološka dediščina, trudijo se ohraniti tradicionalno prireditev Bar-. janska noč. Vsako naselje mora samo začutiti, daje prvo odgovorno' za izgled in kakovost bivanjskega okolja sedaj in v prihodnosti! Položaj je kritičen tako na zelenih površinah kot tudi v naseljih.
Vika Grašič (Mestna občina Ljubljana - Oddelek za gospodarstvo in turizem)
Med kratkoročne naloge je prištela ureditev kolesarskih poti
na Barju, izgradnjo kolišča in vožnjo s parnikom po Ljubljanici. Želijo si pripraviti turistične pakete, ki bi vsebovali vožnje s konjsko vprego, polet z balonom, ribiško in lovsko dejavnost... Drago Stanovnik (Brezovica) Barje je dovolj veliko za vse okolju prijazne dejavnosti in ljudi. Potrebni so le medsebojna pozornost, razumevanje in sodelovanje ter tako urejanje interesov, da s skupnimi močmi čimbolj zmanjšamo škodljive vplive na stvarstvo. Intenzivno moramo varčevati z viri in energijo in jih obnavljati. Zato še naprej pristo-pajmo k akcijam osveščanja ljudi na vseh področjih. Ne smemo. si zatiskati oči pred uničevanjem življenjskih virov. Barje mora biti tudi vir razvoja gospodarstva in turizma, vendar oboje organizirano in v sozvočju z ostalimi dejavniki. Sodelovanje je potrebno tudi zaradi ustvarjanja medsebojnega zaupanja, kije zelo omajano. V občini se poudarki na posameznih dejavnostih vrstijo mesečno in vmes. K sodelovanju se vabi vsa društva, ustanove, skupnosti in posameznike. Sklepi srečanja:
- Na naslednje, drugo srečanje, ki bo 20. aprila 1999 na Vrhniki, vsak prinese s seboj popis sedanjega stanja in občinskih interesov na področju industrije, popis sedanjega stanja in občinskih interesov na področju prometa (pohodniške, kolesarske, tekaške poti, plovni režimi, zračni promet,...), popis sedanjega stanja in občinskih interesov za izgradnjo objektov za turizem in šport ter pobude za okoljske. olepševalne akcije in za ureditev vaških središč in okolišev.
- Beleženje prireditev turis-tično-gospodarskega značaja.
- Ustanavljanje občinskih delovnih skupin za Krajinski park Barje.
- Obveščanje prebivalcev o namenih krajinskega parka.
Uresničevanje slednje točke pa je tudi ta zapis, ki ga je pripravila Alenka Pirnat
KRATKI UTRINKI IZ SPORTNO-KULTURNEGA TEDNA 1999
Kako smo preživeli zimske počitnice?
Vabljeni v mesecu aprilu
Okrogla miza o mladinski ponudbi na Brezovici
Kaj: začetek plesnega tečaja.
Kdaj: 6. aprila 1999, ob 19.30. Kje: v domu krajanov Vnanje Gorice.
Prirejata: športno društvo B. V. G. Gulč in Domen Krapež.
Podrobneje: Vsem, ki se želite naučiti standardnih in latinsko-ameriških plesov, priporočam, da se prijavite na tečaj in skupaj z državnim prvakom Domnom Kra-pežem zaplešete v čudoviti svet plesa.
Kaj: 17. obletnica folklorne skupine Rožmarin.
Kdaj: 18. aprila 1999, ob 18. uri. Kje: v domu krajanov Vnanje Gorice.
Prireja: KD Rožmarin Vnanje Gorice.
Podrobneje: Folklorna skupina Rožmarin iz Vnanjih Goric vas vabi na 17. vsakoletni celovečerni nastop z naslovom Cagav fant še nkol pr punc ni spav. Naši gostje , bodo letos člani folklorne skupine Mandrač iz Kopra. Vabljeni, da skupaj obudimo tudi ta ljudski običaj!
Kaj: Cvetlico na vsako okensko polico.
Kdaj in kje:
19. aprila 1999 pred Občino Brezovica,
20. aprila 1999 pred domom krajanov Vnanje Gorice,
21. aprila 1999 pred zadružnim domom Notranje Gorice,
22. aprila 1999 pred trgovino Mercator Podpeč,
23. aprila 1999 pred trgovino Emona Preserje,
24. aprila 1999 pred pošto na Rakitni.
Prireja: Občina Brezovica.
Podrobneje: Akcija je uspešno stekla že lansko leto in je naletela na velik odziv vseh občanov. V skrbi za lepši izgled naših domov in vaških središč ste tudi letos vabljeni, da si priskrbite cvetlične sadike po znižani ceni. Na voljo vam bodo tudi korita, zemlja in orodje.
Kaj: izlet v Ledeno jamo.
Kdaj: 24. aprila 1999, ob 9. uri.
Kje: Zbirno mesto je Jezero.
Prireja: Občinsko društvo podeželske mladine.
Podrobneje: Mladi vabijo, da se udeležite jamarskega izleta v eno najzanimivejših jam naše občine -Ledeno jamo. Za varnost bodo poskrbeli člani jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane, vi pa poskrbite za primerno obutev, svetilko in prijetno družbo. Zbirno mesto je na Jezeru, ob brunarici. Vrnemo se predvidoma ob 13. uri.
Kaj: potopisno predavanje o Avstraliji, Novi Zelandiji in Indoneziji.
Kdaj: 24. aprila 1999, ob 19. uri.
Kje: v domu krajanov Vnanje Gorice.
Prireja: Občinsko društvo podeželske mladine.
Podrobneje: Natalija Fajdiga, študentka iz Notranjih Goric, nam bo preko diapozitivov predstavila svoje polletno popotovanje po deželah Oceanije. Ogledali si boste lahko tudi manjšo razstavo predmetov. Vstopnina bo simbolična.
Kaj: slovesne skavtske obljube.
Kdaj: 24. aprila 1999.
Kje: (Kraj bodo sporočili preko plakatov.)
Prirejajo: skavti Ostrogega jelena.
Podrobneje: Vsako leto v skavtske vrste uradno sprejmejo nove člane, to je zanje prav poseben dogodek. Ob tej priložnosti je slovesna maša, med katero poteka obred obljub, po njej pa sledi zabavni program.
Kaj: razvitje prapora in občni zbor.
Kdaj: 25. aprila 1999, ob 14. uri.
Kje: v zadružnem domu Notranje Gorice.
Prireja: Društvo upokojencev Notranje Gorice.
Podrobneje: Upokojenci se
IL
Ivan Lipovec s p
Montaža stenskih in stropnih konstrukcij ter oblog
Gmajna 26, Notranje gorice Tel.: 061/651 166
Montiramo konstrukcije z oblogami za podstrešja, mansarde, predelne stene in tlake z vgrajeno izolacijo
in parno zaporo. Vgrajujemo le material najbolj poznanih in kvalitetnih domačih in tujih proizvajalcev.
Ivan Lipovec Gmajna 26 1357 Notranje Gorice telefon: 061 /651 -166 in 041 /786-679
PLANINSKO DRUŠTVO PODPEČ - PRESERJE
Hribolazenje v letu
Počitnice so za šolarje težko pričakovan čas, ko na vrsto pridejo stvari, za katere med šolo ponavadi ni preveč časa. Takrat imamo tudi starši več posluha za otrokove želje in se jim posvetimo v večji meri.
Zadnji šolski dan so otroci prinesli domov letak, kije vabil na športno-kulturni teden. Dejavnosti so pripravljali mladi iz Občinskega društva podeželske mladine, pobudnik pa je bila Občina Brezovica. Zadovoljna sem ob spoznanju, da imajo tudi občinski svetniki in svetnice posluh za mlado generacijo in da se zavedajo pomembnosti teh dejavnosti.
Vsi v družini smo se razveselili vabila in že začeli načrtovati, česa se bomo udeležili. Posebno smo bili veseli, da so se dejavnosti odvijale tudi v Podpeči, kjer imamo obilo možnosti za razne izlete v okolico, obiske zanimivih vašča-nov in spoznavanje starih obrti. Pa naj se povrnem na počitniške dni in vam na kratko predstavim, kako smo jih doživljali pri nas doma.
Dopoldneve so otroci preživljali na ustvarjalnih delavnicah in izletih, dan pa zaključili na zabavnem večeru ali potopisnih predavanjih. Vsakokrat so se domov vračali veseli in polni idej ter še dolgo v večer razpravljali o dogodivščinah. Na fotografskem tečaju, ki ga je vodila Jelka Marinko, je zopet prišel prav naš stari fotoapa-
V petek, 12. februarja, je v prostorih osnovne šole Brezovica potekala prva okrogla miza na temo 'Mladi v naši občini'. Z njo je občinski oddelek za družbene dejavnosti skušal odkriti trenutno stanje med mladimi, med seboj spoznati vse ponudnike dejavnosti za mlade v občini Brezovica, predstaviti nacionalne programe in preučiti možnosti za njihovo vključitev v okolje. Skupaj z Občinskim društvom podeželske mladine in drugimi mladinskimi sodelavci je oddelek izvedel anketo, ki je zajela višje razrede osnovnošolske mladine in dijake ter študente Rakitne, Prevalj, Preserja, Podpeči, Notranjih in Vnanjih Goric ter Brezovice. Vsebovala je trinajst vprašanj, predvsem o preživljanju prostega časa in željah, ki jih mladi kujejo pri svojem zbiranju pred trgovino, igriščem, gasilskim domom in še kje.
Rezultati ankete kažejo, da obstajajo razlike med prostočasnim udejstvovanjem osnovnošolske in ostale mladine. Mladi veliko prostega časa preživijo doma in ga enačijo z gledanjem televizije. Ponudbo društev poznajo navadno le v krajih, kjer le-ti delujejo; pokazalo pa se je, da otroci, ki nadpovprečno število ur prebijejo pred televizijskim zaslonom, ne poznajo niti enega društva, ki v svoje vrste vključuje tudi mlade. Na vprašanje, katerih dejavnosti si v prihodnje najbolj želijo, so mladi na prvo mesto zapisali športne dejavnosti, sledijo koncerti in plesi ter izleti. Svoj prispevek k dejav-
Brezoviški skavti, ki so se preko novega leta udeležili svetovnega skavtskega srečanja v Čilu v Južni Ameriki, so sc varno vrnili v domače loge. Dvanajst brezoviških mladenk in mladcničev, ki so tvorili del osemdesetčlanske slovenske skavtske odprave, je konec februarja pripravilo predstavitveni večer. Preko diapozitivov smo skupaj z njimi podoživeli vroče čilske dni, se v duhu potopili v dogodivščine in nevarne pustolovščine, ki so se odvijale v deželi Inkov. Za zaključek pa je sledila zanimiva razstava spominkov, ki je obsegala marsikaj od indijanskega ponča, tabornega časopisa, razglednic, igrač, izdelkov do tipičnih skavtskih znakov - rutic, našitkov in krojev.
rat in zanimivo si je bilo ogledati fotografske mojstrovine na razstavi ob koncu tedna. Na izlet v jame žal nismo šli, saj nam je to preprečilo slabo vreme, smo pa zato z zanimanjem prisluhnili priznanemu jamarju Iztoku Trčku, ko nam je spregovoril o čudovitem svetu jam. Na ustvarjalnih delavnicah so otroci izdelovali lutke, risali na steklo, oblikovali izdelke iz das mase, vse to pa na koncu predstavili na zaključnem večeru. Mladina seje ob večerih zbirala na družabnih srečanjih in potopisnih predavanjih, „vsi skupaj pa smo ob koncu tedna še zadnjič odšli na smučarski izlet na Soriško planino. Čudovito vreme in odlična družba sta nas prepričala, da smo se udeležili še večernega nagradnega kviza v gasilskem domu v Vnanjih Goricah, kjer je vsak udeleženec prejel simbolično nagrado za pogum. Lepo obiskana je bila tudi zaključna prireditev v domu krajanov v Vnanjih Goricah, kjer so se predstavili lutkarji z lutkovnimi igricami, na razstavi pa so bili predstavljeni izdelki iz delavnic ter slike, ki so nastale tekom fotografskega tečaja. Za zaključek pa je sledilo še presenečenje, saj nam je Gregor Bolha predstavil tudi film, ki ga je posnel v času dejavnosti. Seveda smo si ga z zanimanjem ogledali in ugotovili, da bi prihodnjič lahko pripravili tudi video delavnico, kjer bi se vsak lahko
nostim naj po njihovem mnenju poveča predvsem občina, dijaki in študentje pa čutijo odgovornost za pripravo dejavnosti tu^ji sami.
Med ponudniki dejavnosti za mlade so se predstavila mladinska društva (mladinski klub Berda, skavti rodu Ostrorogi jelen in Občinsko društvo podeželske mladine Brezovica) in športna društva (športno društvo Podpeč - Preserje, namiznoteniški klub Eta Preserje in BVG Vnanje Gorice), povabilu pa se žal niso odzvala kulturna društva.
Med ostalimi ustanovami in društvi sta se predstavila Zveza prijateljev mladine Slovenije in mladinsko središče Zakon z Vrhnike, svojo udeležbo pa je s poslanim gradivom opravičil Center šolskih in obšolskih dejavnosti.
Omenim naj tudi druge goste okrogle mize: gospoda župana Draga Stanovnika, šolsko psihologinjo in namestnico ravnatelja, ravnateljico vrtcev gospo Aljo Kuk, predstavnike mladih in mladinske animatorje.
V razpravi, kije sledila predstavitvi rezultatov, so predstavniki raznih ustanov najprej pozdravili pobudo za-tovrstna srečanja, nato pa skušali iskati krivce za nastalo nedejavnost med mladimi. Našli so jih predvsem v starših, ki mladim vse premalo vlivajo poguma za vztrajanje pri izbranih pro-stočasnih dejavnostih in vednosti, da se je za vsak cilj potrebno potruditi. Nadalje so jih našli v profesorjih na šolah in premajhni povezanosti med dejavnostmi šole
naučil osnovnega rokovanja s kamero. Tako polni idej smo se stežka poslovili od svojih prijateljev in si obljubili, da se zagotovo udeležimo poletnih počitniških dejavnosti, za katere upamo, da bodo polne novih dogodivščin in predlogov za koriščenje prostega časa.
Predvsem je pomembno, da bomo otroke naučili zaupati vase in v svoje sposobnosti, da bomo zgradili tisto pravo samozavest, ki izvira iz vztrajnega dela. Vsak človek ima v življenju veliko zmag, a tudi porazov in oboje se je treba naučiti prenesti. Vsak dan smo večjj in močnejši, vsak dan več vemo, vsak dan prihajamo do novih spoznanj. Tudi vas vabim, da ta spoznanja podelite med ljudi in vas ob tej priložnosti vabim, da se vključite v podobne dejavnosti.
Omenjen način druženja ugodno vpliva na otrokov osebnostni razvoj, zato se zahvaljujem idejni vodji Metki Kastelic za organizacijo teh dejavnosti. Veseli me, da ima naša občina posluh tudi za podobne dejavnosti, ki pomenijo veliko naložbo v prihodnost, saj vsi vemo, da na mladih svet stoji.
Vsi skupaj se moramo truditi, da naši mladini privzgojimo pozitiven odnos do okolja, kjer raste, jim predstaviti pozitivne vrednote in pokazati odnos do vsega lepega, kar jih obdaja. Tega lepega pa v naši občini ne manjka.
Vida Kraljič-Kržič, prof.
in delujočimi društvi. Nekatera društva pa tudi sama pomladitvi svojih vrst ne posvečajo posebne pozornosti. •
V sklepih okrogle mize so zapisali, daje potrebno prepoznati že delujoče skupine v občini in poiskati prizadevne animatorje ter jim nuditi nadaljnje usposabljanje, povečati sodelovanje med šolami in društvi, nagovarjati mlade k vztrajanju v izbrani prostočasni dejavnosti in ob začetku šolskega leta mlade seznaniti s ponudbo društev v občini. Predstavnica oddelka za družbene dejavnosti občine Brezovica Meta Kastelic, hkrati tudi glavna pobudnica okrogle mize, je ob koncu predlagala, da bi v kratkem izdali brošuro z zbranimi društvi in ustanovami, delujočimi na brezoviškem področju, ter njihovo ponudbo. Tako bodo mladi lažje prepoznali, kaj jih veseli, in se dejavno vključili v katero izmed ponujenih dejavnosti.
Ob koncu se v imenu vseh sodelujočih pri pripravi okrogle mize zahvaljujem osnovni šoli Brezovica za velikodušen sprejem in go-stiteljstvo v njihovih prostorih. Nadalje se zahvaljujem gospodu županu za vzpodbudne besede in obisk okrogle mize, predstavnicam osnovne šole Brezovica, vsem prisotnim predstavnicam in predstavnikom društev in gibanj za udeležbo in sodelovanje v upanju, da so naši sklepi padli na rodovitna tla in bodo obrodili sadove, ki bodo mladim v dobrobit in lepšo prihodnost.
Tanja Čuden
Prisrčna hvala gospodu Rudiju Ziernickiju za pomoč pri pripravi in izvedbi zimskih športnih dnevov v Planici. Z njegovo pomočjo, pomočjo Marka Čudna in nekaterih staršev je naš zimski
športni dan nepozabno doživetje. Učenci in učiteljice osnovne šole Notranje Gorice
% VRHNIKA ^
TRŽAŠKA CESTA 12
Redni letni občni zbor Planinskega društva Podpeč - Preserje je potekal 12. marca v dvorani krajevne skupnosti Podpeč - Preserje. Na seji smo izvolili nove organe občnega zbora, pregledali poročila o dejavnostih v minulem letu ter sprejeli načrt dela društva v letu 1999.
V preteklem letu je bilo v društvo včlanjenih 221 članov. Izvedbo izletov je nekoliko okrnilo vreme, kljub tej izkušnji pa bomo tudi letos pripravili več izletov, med njimi dva v tujino.
Glavni denarni zalogaj tudi letos ostajajo obnova in posodobitev Doma na Krimu, koče na Kavču, markiranje in zamenjava dotrajanih smerokazov na planinskih poteh. V Domu na Krimu naj bi letos dokončali sistem centralnega ogrevanja.
V decembru smo na osnovni šoli Preserje pričeli s planinsko šolo, ki bo v kratkem zaključena. Obiskujejo jo učenci višjih razredov, ki so člani planinskega odseka na osnovni šoli. V okviru planinske šole smo obdelali naslednje teme: zgodovina planinstva, moralni lik planinca, prehrana v gorah, vremenoslovje. Učili smo se uporabljati pripomočke za orientacijo in izvedli praktično vajo, spoznavali smo planinsko opremo in še marsikaj drugega.
Planinski odsek deluje tudi v Vrtcih Brezovica. V njihov program Ciciban planinec je vključenih 129 otrok. Ta dejavnost otroke usmerja k zdravemu razvedrilu v naravi, jih spodbuja k opazovanju in jih seznanja z varnostnimi ukrepi v gorah. Namen skupnih izletov je, da bi krepili vrline, kot so vztrajnost, poštenost in plemenitost.
V planinskem društvu se je pokazala možnost za ustanovitev mladinskega odseka in izobraževanja mladinskih planinskih vodnikov. V mladinski odsek se lahko včlanijo mladi po končani osnovni šoli. V srednješolskih in študentskih letih je v marsikom velika želja po hribolazenju in odkrivanju gorskega sveta. Toda težko si je najti prevoz in pravo družbo za v gore, v planinskem društvu pa je tako malo sovrstnikov. Takšni za-gnanci so vabljeni v mladinski odsek, ki bo imel svoj program izletov, deležen pa bo tudi denarne podpore s strani društva.
Izleti za planinski odsek na osnovni šoli Preserje bodo naslednji:
- april: Dobrča,
- maj: Golica,
-junij: Menina planina, -julij: planinski tabor,
- avgust: dvodnevni izlet Preserje - Mojstrana - Vrata - Luknja -
odo zbrali na rednem letnem občnem zboru, kjer bodo pregledali svoje dosežke. Razvili bodo tudi nov prapor, katerega boter je župan Drago Stanovnik. Po srečanju pa sledi še družabno popoldne. Vabljeni vsi člani društva upokojencev Notranje Gorice.
Kaj: Markov dan v Vnanjih Goricah.
Kdaj: 25. aprila 1999, ob 18. uri. Kje: v cerkvi Svetega Duha v Vnanjih Goricah.
Prireja: Župnija Brezovica. Podrobneje: Na god svetnika Marka v Vnanjih Goricah poteka tradicionalna procesija skozi vas. Po maši v cerkvi Svetega Duha, kjer bo nastopil otroški pevski zbor, bo predstavljena tudi idejna zasnova bodočega doma starejših, ki se bo gradil v Vnanjih Goricah.
Kaj: razstava s kulturnim programom.
Kdaj: 30. aprila 1999, ob 19. uri. Kje: v domu krajanov Vnanje Gorice. Prireja: KD Vnanje Gorice. Podrobneje: Vabimo na razstavo del članov folklorne skupine Rožmarin. Zagotovo boste nad predstavljenim presenečeni in obogateni z novimi spoznanji. Kaj: kresovanje. Kdaj: 30. aprila 1999. Kje: na Krimu.
Prireja: PD Podpeč - Preserje. Koledar prireditev lahko spremljate tudi na internetu: http:// www.brezovica.si. Obvestilo za prireditelje: Vse podatke pravočasno sporočajte Metki Kastelic; telefon 061/ 653-223 in 041/638-438, e- pošta info@brezovica.si.
RI6IPJ
kumi
Armstrong
1999
Trenta - Preserje.
Na vse izlete So vabljeni tudi starši članov odseka, prijatelji in drugi.
Načrt izletov planinskega društva pa je naslednji:
- 25. april: Korada - Goriška Brda,
- 1. maj: prvomajsko srečanje na Krimu?
- 16. maj: Čaven - Mali Goljak,
- 20. junij: Vogel - Rodica-Črna prst,
- II. julij: italijanske Alpe -Champon,
- 17. in 18. julij: Kokrško sedlo-Skuta - Turška gora,
- 8. avgust: avstrijske Alpe -Keeskopf,
- 15. in 16. avgust: Kanin - Rom-bon,
- II. in 12. september: Krn,
- 19. september: družinski pohod na Krim,
- 10. oktober: Peca.
Za nekatere izlete bo organiziran avtobusni prevoz. Na vse izlete so vabljeni tudi tisti, ki niso člani društva. Prijavite se lahko Marku Goršiču na telefon 631-175 (do 5 dni pred izletom, v večernih urah). Podrobnejše informacije lahko dobite pri njem, kmalu pa bodo dostopne še na občinskih straneh Interneta.
Rok Nagode
Skavti so se vrnili iz Čila
APRIL 1999
NAŠ ČASOPIS 29
MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA SE PRIPRAVLJA NA ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE SLIKARJA JOŽEFA PETKOVŠKA
Jožef Petkovšek spet "doma"
Lani je minilo sto let od smrti slikarja Jožefa Petkovška. Med drugimi danes znameniti deli je tudi podoba Doma, ki je postala znana in takoj tudi slavna šele leta 1910, dvajset let po slikarjevi smrti, ko jo je v svojem paviljonu razstavil Rihard Jakopič.
Petkovšek se je rodil 7. marca 1861 kot najmlajši med šestimi otroki oseminšestdesetletnemu Andreju Petkovšku in dvajsetletni Mariji, rojeni Stopar. Njegov oče, Šubčev Andrej z Vrhnike, seje na Veharše, kakor so imenovali domačijo po prejšnjem gospodarju Ve-harju, priženil sredi prejšnjega stoletja. Uspešno je zagospodaril na pol grunta veliki posesti, ki je obsegala stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in hlev. "... Subčev Andrej je bil dosti dober gospodar in domačijo je še za en štuk dvignil", je v biografski povesti Jožef Petkovšek zapisal umetnostni zgodovinar Marijan Marolt.
Domačija, v 19. stoletju s številko 24, danes 153, stoji v najstarejšem jedru vasi in na prvih kartah, ki prikazujejo Verd, je že mogoče opaziti hišo na mestu zdajšnje stanovanjske stavbe. Ko se je po požaru v prejšnjem stoletju Furla-nova domačija preselila na zdajšnje mesto, se je prostor pred Pet-kovškovo izpraznil. Čezenj so speljali prečno pot proti izvirom Lju-bije in naprej proti Javorču. Hiša je tako naenkrat stala ob križišču s krajšo, pa tudi z vzdolžno fasado, obrnjeno k cesti. Gospodarska poslopja so bila nanizana vzdolž parcele proti izvirom Ljubije.
Po smrti gospodarja Andreja leta 1863 in njegovega najstarejšega sina Matevža štiri leta pozneje, seje Petkovškova družina preselila v manjši dom ob Ljubljanici (na njenem mestu stoji danes Drašler-jeva hiša, Verd 8).
Sosed Franc Kotnik, varuh mladoletnega Jožefa Petkovška, je nato oddajal hišo v najem, leta 1876 pa so se Petkovškovi vrnili vanjo.
22. aprila 1898 je gospodar, slikar Jožef Petkovšek umrl, dve leti pozneje pa je bila domačija že del Kotnikovega veleposestva.
Na dni, ko je za njenimi okni živel in ustvarjal naš veliki rojak, spominja le še portal, na vrhu katerega je izklesan napis: 18 J P 78.
15. aprila 1999 se mu bo pridružila spominska plošča. Na pobudo prof. Marije Oblak Čarni so jo začeli snovati v okviru Muzejskega društva Vrhnika še pod predsedstvom pokojnega dr. Petra Habiča. Hkrati z načrtovanjem in pridobivanjem vseh potrebnih soglasij se je pričelo tudi zbiranje denarnih prispevkov, potrebnih za izdelavo samega obeležja. Prostovoljni prispevki so bili zbrani zlasti ob predavanju Bojana Gabrovška, 24. februarja 1999, kije predstavil svojo pot od Turčije do Indije in ob Občnem zboru Muzejskega društva, 26. februarja 1999, koje predstavila svojo diplomsko nalogo Prenova Kotnik - Lenarčičevega posestva v Verdu arhitektka Nataša Oblak.
Ob odkritju spominske plošče bo natisnjena tudi razglednica z motivom Perice ob Ljubljanici. Mojstru Jožefu Petkovšku jo je naročil Franc Kotnik kot poročno darilo svoji hčerki.
Tako je rojstna hiša Jožefa Petkovška sredi Verda prva, ki jo bo
Opozarjam ga. Majdo Vuk, naj prekliče vse neresnične govorice, ki jih je govorila o Vesni Kozel.
...ob naši 10. obletnici bomo odprli vrata za vse otroke Podlipe in drugih krajev, ki bi se radi z nami igrali, pekli, oblikovali, prisluhnili Romani Kranjčan, videli našo zabavno igrico -skratka z nami prijateljevali...
KDAJ?
KJE?
GLEJTE!
-12. do 16. april, 1999
- v prostorih šole v Podlipi in njeni okolici
- plakate po Podlipi, saj boste z njih izvedeli natančnejše informacije o vseh dogodkih tedna prijateljstva
Otroci iz &V1 Podtipa pri (D. S- Ivana Cankarja, 'Vrhnika
"'Najprej sreča, vse drugo pride samo od sebe "
<Pearl S- 'Buck
Muzejsko društvo obeležilo s spominsko ploščo. Sledile ji bodo rojstne hiše Mateja Sternena, Ivana Jagra, Simona Ogrina in drugih znanih Vrhničanov.
Tatjana Oblak Milčinski
Delovanje Cankarjeve knjižnice v letu 1998
Rezultati poslovanja Cankarjeve knjižnice za 1.1998 so zelo vzpodbudni.
Knjižnico je obiskalo 48.397 uporabnikov in si na dom izposodilo 122.624 enot knjižničnega gradiva. Glede na prejšnje leto se je obisk povečal za 4,1%, izposoja pa za kar 10,5%.
Če upoštevamo še obiskovalce čitalnice, je celoten obisk 79.938, izposoja pa 203.852 enot.
Lani se je vpisalo 436 novih članov, 281 odraslih in 265 mladih do 15. leta starosti. Skupno število vpisanih presega 7.500.
Temeljna zaloga se je povečala za 4.129 enot knjižnega in 132 enot neknjižnega gradiva (26 videokaset, 80 radijskih kaset, 26 zgoščenk).
V čitalnici, kjer zaradi velike prostorske stiske stoji lahko le 6 mizic, je na razpolago 143 naslovov tekočih časnikov in časopisov.
Sredstva za nakup knjig dodeljuje knjižnici občina Vrhnika in Ministrstvo za kulturo, neknjižno gradivo in periodika pa so financirani iz lastno pridobljenih sredstev (zamudnine, popusti ob nakupu, obresti, kolektivna članarina).
Cankarjeva knjižnica je ena zelo redkih v Sloveniji, ki nima članarine za posameznike. Težko se je držati mednarodnih in strokovnih priporočil o brezplačni izposoji ob vedno višjih cenah gradiva. Knjiga, največja kulturna dobrina, pa naj bi bila dostopna prav vsakemu, torej brezplačno.
To načelo nam že 15. leto pomagajo izpeljevati vrhniška podjetja in ustanove, ki več ali manj plačujejo t.i. kolektivno članarino za svoje delavce. Na njihov račun imajo vsi vrhniški občani knjižnične usluge zastonj, plačujejo jih le uporabniki iz drugih občin. Če bo sodelovanje še trajalo in bi pritegnili še ostala podjetja in obrtnike ter bi se našel še kakšen sponzor za nakup dražjih knjig, bi knjižnica ostala še naprej brezplačna.
Zavedamo se vsesplošnih finančnih težav, vendar sredstva, namenjena za kulturne in izobraževalne namene delavcev, niso stran vržena sredstva, ampak so najboljša naložba.
Knjižnico pesti tudi velika prostorska stiska. Delavci knjižnice, še bolj pa uporabniki, komaj čakamo na obljubljeno širitev knjižnice v sosednjo trgovino IUV. Pridobili bi primerno čitalnico, prostor za domoznansko zbirko, organizirali pa bi lahko tudi literarne večere, srečanja s pisatelji ter predstavitve knjig, kar zdaj ni možno.
Ivanka Vofjč
PREDSTAVA 1ATJNSKOAM KRIŠKIH IN STANDARDNIH PLESOV
Nastopajo tekmovalni plesni pari, po predstavi odprt ples.
V torek, 1. junija 1999, ob 19.30 v domu krajanov Vnanje Gorice.
Vstopnina: 500 tolarjev. •
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
SKLAD RS ZA KULTURNE LJUBITELJSKE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA VRHNIKA Tržaška c. 25, Vrhnika Telefon: 75.1 - 648 in 754 - 648
PROGRAM PRIREDITEV V MESECU APRILU 1999
Sobota, 10.4. ob 20. uri, Milan Jesih: Afrika, alpska poskoč-nica s petjem in poplesovanjem, gostuje: Teater Africa & otroci iz Mladinskega kulturnega centra Medvode.
SLKD Območna izpostava Vrhnika.
Cankarjev dom na Vrhniki.
Ponedeljek, 12.4. ob 19. uri, VOLILNA SKUPŠČINA, Zveze kulturnih društev Vrhnika,
Cankarjev dom na Vrhniki.
Četrtek, 22.4. ob 18. uri
PEVSKI ŽIV ŽAV
Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov.
SLKD Območna izpostava Vrhnika,
Osnovna šola Ivana Cankarja.
Petek, 23. 4. ob 20. uri
Quentin Tarantino: RESER-VOIR DOGS, režija in izvedba Dejmo stisnt teater Vrhnika.
MLADINSKI abonma in izven.
SLKD Območna izpostava Vrhnika,
Cankarjev dom na Vrhniki.
Prireditve v počastitev državnega praznika in osvoboditve Vrhnike
Ponedeljek, 26.4. ob 18. uri,
LIKOVNA UMETNOST 1941 - 1945
Območni odbor združenja borcev NOB.
Cankarjev dom na Vrhniki.
Torek, 27.4. ob 15. uri
Srečanje občanov z borci NOB.
Območni odbor združenja borcev NOB.
Ribiški dom v Sinji Gorici.
Četrtek, 6. 5. ob 20. uri,
SAMOSPEVI, nastopajo IRENA BAAR, sopranistka, MARJAN TRČEK, tenorist, NATAŠA VALANT, pianistka.
Območni odbor združenja borcev NOB.
Cankarjev dom na Vrhniki.
ZA OTROKE
Petek, 9.4. ob 17. uri
KIPARSKA DELAVNICA za otroke od 5. do 10. leta starosti.
Delavnico bo vodila Alenka Vidrgar, akad. kiparka spec.
SLKD Območna izpostava Vrhnika.
Glasbena soba v Cankarjevem domu na Vrhniki.
RAZSTAVE
Petek, 9.4. ob 18. uri
Otvoritev razstave kiparskih izdelkov JANEZA PERENIČA
SKLD Območna izpostava Vrhnika.
Cankarjev dom na Vrhniki.
FILMSKO GLEDALIŠČE V Cankarjevem domu na Vrhniki
Sreda, 7.4. ob 20.30
TANKA RDEČA ČRTA (Thin red line) ameriški vojni film. Režija: Terrence Malick Igrajo: Sean Penn, Adrien Brody, Jim Caviezel, Ben Chap-lin, George Clooney Sreda, 14.4. ob 20.30, ONSTRAN TIŠINE nemška drama Režija: Caroline Link, igrajo: Svlvie Testud, Tatjana Trieb, Hovvie Seag Sreda, 21.4. ob 20.30, MOJE ŽIVLJENJE V ROŽNATEM (Ma vie en rose) francosko belgijska drama Režija: Alain Berliner, igrajo: Michele Laroque, Jean - Philippe, Helene Vincent
FILMSKI PROGRAM V MESECU APRILU
Sobota, 3.4. ob 18. uri
BABE: PUJSKE V MESTU (Babe: Pig in the city)
avstralska pustolovska komedija
Režija: George Miller
Igrajo: Magda Szubanski, James Cromvvell, Mary Stein
Nedelja, 4.4. ob 18. uri in 20.30
RANE
srbska drama
Režija: Srdan Dragojevič
Igrajo: Dragan Bjelogrlič, Miki Manojlović, Nikola Kojo, Vesna Trivalič
Nedelja, 14.4. ob 20.30
OBSEDNO STANJE (The siege)
ameriški politični triler
Režija: Edvvard Zvvick
Igrajo: Denzel VVashington, Annette Bening, Bruce VVillis
Nedelja, 18.4. ob 20.30
KO PRIJE JOE BLACK (Meet Joe Black)
ameriška fantazijska romantična drama
Režija: Martin Brest
Igrajo: Brad Pitt, Anthony Hopkins, Clare Forlani
Nedelja, 25.4. ob 20.30
ČAKA TE POŠTA (You've got mail)
ameriška romantična komedija
Režija: Nora Ephron
Igrajo: Tom Hanks, Meg Ryan, Parker Posey
Prireditve ob občinskem prazniku -Cankarjevi dnevi v Cankarjevem domu na Vrhniki
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Vrhnika / Občinski program / pripravlja v mesecu maju prireditve, ki bodo obeležile rojstvo pisatelja Ivana Cankarja.
Cankarjevi dnevi se bodo začeli s tradicionalno prireditvijo: PODELITEV ZLATIH IN SREBRNIH CANKARJEVIH PRIZNANJ za učence in srednješolce Ljubljanske regije. Pri pripravi te prireditve sodeluje Slavistično društvo Ljubljana.
Po 10. maju bo v Mali dvorani na ogled razstava ur, ki jih pod mentorstvom učitelja Primoža Treka izdelujejo učenci 6. razreda OŠ Ivana Cankarja.
V petek 14.5. bo v Cankarjevem domu na Vrhniki potekal zanimiv in aktualen pogovor o Cankarju in medijih. Nadaljevanje okrogle mize leta 1997; tokrat bo izbrani medij radio. Na prireditvi bodo sodelovali avtorji radijskih oddaj in priredb Cankarjevih besedil.
Zaključek Cankarjevih dne-vov bo v nedeljo 16. maja, v Cankarjevi spominski hiši na Klancu. Obiskovalci si bodo ogledali zaigrani odlomek iz predstave Pohujšanje v dolini Šentflorjan-ski, v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega.
Lepo povabljeni!
OBISK "TETE MAGDE"
Svetlana Makarovič: TETA MAGDA
Rež|ja: Dušan Mlakar
Igrajo: Ivo Godnič, Vesna Slapar, Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Tine Oman, Matjaž Višnar, Robert Kavčič.
Teta Magda je komedija, kije nastala na osnovi istoimenskega satiričnega romana Svetlane Makarovič. Prikazuje nekoliko čudaško teto, ki živi s svojo odraščajočo nečakinjo in v "sožitju" z normalnim okoljem. S svojo cinično duhovitostjo, nenavadnim pogledom na vsakdanje stvari in svojimi nasveti, ki jih radodarno deli svoji okolici, postavlja vprašanje, kdo je pravzaprav čudak, tisti, ki čudaške nasvete daje, ali tisti, ki jim slepo verjame in jih upošteva. S tem Vprašanjem pa Teta Magda cilja na poplavo amaterskih prerokov, jasnovidcev, zdravilcev in ostale alternativne krame, ki je je danes še neprimerno več, kot jo je bilo pred dvajsetimi leti.
Komedija se vrti okoli iskanja moža za samsko in nesrečno gospodično Pavlino. Kot ženitna posrednica pa nastopi vsevedna in nadvse sposobna teta Magda. Njen nenavadni pogled in nešteti talenti se razkrivajo tudi v drugih situacijah. Posebno vlogo v življenju tete Magde igra uglajeni gospod Viktor Poglajen. Na presenečenje vseh se ta skrivna "liasson", kot temu pravi teta Magda usodno zaplete.
In kdaj bo ta obisk - gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja?
V mesecu aprilu ( ali 17.4. ali 24.4).
Predstavo si bodo ogledali Obiskovalci abonmaja KOMEDIJA. Nekaj vstopnic pa bo na voljo tudi v turističnih agencijah na Vrhniki, po 1.700 SIT. O datumu gostovanja bodo abonenti obveščeni z dopisom.
Obiskovalce za " izven" pa prosimo, da spremljajo objave v Delovem Kažipotu oz. pogleda-
jo v vitrino Cankarjevega doma na Vrhniki.
Ob zakljueku pa še opravičilo.
Vsem obiskovalcem abonmaja KOMEDIJA se opravičujemo za nevšečnosti, ki jih je povzročila sprememba datuma zadnje abonmajske predstave -TETA MAGDA.
Dejstvo, da je komedija uspešnica in dejstvo, da v glavni vlogi nastopa igralec Ivo Godnič, s številnimi obveznostmi (TV oddaja ZOOM, Mladinsko gledališče...) sta razloga, ki sta botrovala vsem spremembam datuma ( 12.3., 15.3., 31.3.).
Gledališki svet ima pač svoj čar, ki ga včasih neprijetno občutimo tako mi, ki pripravljamo program, kot Vi spoštovane obiskovalke in spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki.
Opravičilu se pridružuje tudi sodelavec - organizator g. Kavčič iz Prešernovega gledališča Kranj.
Prosimo Vas za razumevanje. Nevenka Malavašič
Osnovna šola Ivana Cankarja vabi na ogled
RAZSTAVE O ZBIRANJU ZNAMK IN FILATELIJI
avtorja inž. Hermana Boleta.
Razstava bo odprta do 8.4.1999.
Ogled razstave je mogoč od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure v razstavnem prostoru v I. nadstropju šole. Vstop je prost.
Vodenje po razstavi in razgovor z avtorjem vsak torek ob 17h po poprejšnji najavi
tudi po dogovoru.
32. REVIJA PEVSKIH ZBOROV
Nastopilo 10 zborov z Vrhnike in iz Borovnice
Že 32. let zaporedoma poteka pevska revija, na kateri pevski zbori prikažejo svoje pevsko znanje, ki so ga ustvarjali vse leto.
Tako je letos potekala že 32. revija pevskih zborov, ki je bila v petek, 19. marca 1999, v Osnovni šoli Ivana Cankarja. Letošnja revija je imela celo obseg območne revije pevskih zborov iz občin Vrhnika in . Tudi polna dvorana poslušalcev je bila dokaz, da Vrhničani ljubijo petje in da radi obiskujemo take pevske prireditve. Za dokaz tej trditvi je bil tudi nastop 8 pevskih zborov iz Vrhnike, dva zbora pa sta bila iz Borovnice. Zato tudi za Borovničane lahko rečemo, da radi pojejo in da so vedno prisotni na vseh prireditvah v sami občini.
Program je z ubrano besedo povezovali radijski povezovalec in moderator iz Logatca Marko Škrlj, ki obenem tudi poje v Mešanem pevskem zboru Ivana Cankarja. *
Prvi je na oder prišel Invalidski pevski zbor Vrhnika, ki se je tako na reviji prvič predstavil. Kot zanimivost še zapišimo, da so kot drugo pesem zapeli pesem VRHNIKI, za katero je besedilo in glasbo napisal pisatelj Ivan Malavašič iz Podlipe. Ob tem so se mu pevci invalidi tudi
javno zahvalili in mu podarili šopek rož. V nadaljevanju pa so nastopili zbori po naslednjem vrstnem redu: Ženski pevski zbor Ligojna, Mešani župnijski pevski zbor sv. Marjete iz Borovnice, Mešani pevski zbor Drenov Grič -Lesno Brdo, Ženski pevski zbor Ajda iz Borovnice, Oktet Raskovec, Mešani pevski zbor Mavrica z Vrhnike, Mešani pevski zbor sv. Pavla Vrhnika, Ženski pevski zbor Concinite z Vrhnike in Mešani pevski zbor Ivana Cankarja z Vrhnike in Logatca.
Na koncu celotne prireditve in tudi po vsakem nastopu so bili pevci deležni velikega aplavza poslušalcev polne dvorane v Osnovni šoli Ivana Cankarja.
Samo prireditev je dobro izpeljala Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, ki zna že več let prisluhniti in pomagati vsem vrhniškim zborom, še prej pa tudi borovniškim. Kot smo že omenili, je revija imela značaj območne prireditve, zbori pa so prikazali svoje pevsko znanje, ki se ga naučijo prek vsega leta. Vsak zbor je zapel dve pesmi po lastnem izboru. Več o samih zborih pa vam posredujemo v sliki in besedi.
S.S.
Invalidski pevski zbor Vrhnika; zbor vodi Jože Jesenovec, šteje 20 pevcev, delujejo pa že šesto leto in so nepogrešljivi na vseh prireditvah DI Vrhnika.
Ženski pevski zbor Ajda iz Borovnice; zbor rodi Rudi Cerk, sestavlja pa ga 10 pevk, ki gojijo večglasno ljudsko petje in sodelujejo na številnih prireditvah v občini.
Ženski pevski zbor Ligojna; zbor vodi Majda Smrke. V zboru je 18 pevk, ki skupaj pojejo že 7 let, sodelujejo na vseh kulturnih in sakralnih prireditvah v domačem kraju.
Oktet Raskovec z Vrhnike; oktet vodi Tone Jurjevčič, korepetitorje Mitja Drašler ■ seveda šteje osem pevcev, ki so nepogrešljivi na skoraj vseh prireditvah na Vrhniki, popdali so se tudi na dve uspešni turneji po Nizozemski in Nemčiji.
Mešani pevski zbor sv. Marjete iz Borovnice; zbor vodi Tone Janežič in šteje okrog 22 pevcev.
Mešani pevski zbor Mavrica; zbor vodi Darinka Fabiani - v zboru poje 38 pevcev, letos bodo proslavili 5. obletnico obstoja s samostojnim koncertom, znani pa so z vsakoletnimi božično ■ novoletnimi koncerti.
Ženski pevski zbor Concinite Vrhnika; zbor vodi Jože Furst, korepetitorju sta Judita Cvelbarin Primož Malavašič; v zboru prepeva 26 pevk, pod novim vodstvom pojejo že drugo leto in pripravljajo samostojni koncert.
Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika - Logatec; zbor vodi Lovro Grom; zbor šteje 48 članov, s pesmijo pa povezujejo dve sosednji občini in tako dokazujejo, da pesem ne pozna meja.
Polna dvorana poslušalcev 32. območne pevske revije, kije bila v osnovni šoli Ivana Cankarja.
V Cankarjevem domu razstavljala slikarka Danica Gala Bern
Mešani pevski zbor Drenov Grič - Lesno Brdo; zbor vodi Roman Marolt, v zboru sedaj poje 26 pevcev. Prav letos februarja so praznovali 14- letnico delovanja, največkrat pa prepevajo svojim krajanom ob različnih prireditvah.
Mešani pevski zbor sv. Pavla z Vrhnike; zbor vodi sestra Boža Čotar - zbor je prav gotovo najštevilčnejši s 46 pevci in so prisotni na vseh sakralnih svečanostih naše občine.
V Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je bila v sredo, 10. marca, odprta razstava likovnih del slikarke Danice Gala Bern, ki živi in deluje v Logatcu. Razstava bo odprta do 6. aprila, tako da si je še mogoče ogledati zanimiva slikarska dela, ki predstavljajo tihožitja, krajine in figure v izjemno močnih barvah, saj je prav barva nosilka njenih simbolnih pomenov. Za lep kulturni program je poskrbel Logaški oktet, slikarko pa je predstavila Marta Rijavec.
O njenem slikarskem opusu je umetnostni zgodovinar prof. Boštjan Soklič med drugim napisal: "Danica Gala Bern s svojo umetnostjo izpoveduje notranja protislovja, duhovno razklanost modernega človeka in grozljivo osuplost spričo ekoloških in drugih katastrof našega časa. V sami ustvarjalni osnovi zanika sentimentalnost mitizacij. Po eni strani slikarka razodeva tragično občutje življenja, po drugi pa veliko ljubezen do vsega živega. Podobe obtožujejo, kričijo po rešitvi, pozivajo k srčnosti. Takšna lepota nam pričara iluzijo estetskega bivanja, za katero pa tičijo strahovi, dvomi in trpka resničnost."
Sama slikarka pa je o sebi povedala: "Lepo mladost sem preživljala ob skrbnih starših v šestčlanski družini. Mati, kmečka hči in gospodinja, je veliko brala, največkrat ponoči; po naporni dnevni skrbi za družino mi je velikokrat pripovedovala zgodbe in me tako usmerjala v
duhovnost. Po študiju na Medicinski fakulteti sem postala, mislim, skrben zdravnik, a vedno mi je še nekaj manjkalo. Živela pa sem za znanost in umetnost; v svoji lastni družini sem si predstavljala uresničenje lepote življenja in vsega zdravega pozitivizma.
Ta razstava je sedeminpetdese-ta po vrsti. Moje slike so objavljene v štirih knjigah, Korenine žive, v nemškem prevodu Le-bende Wurzeln, ki prikazujejo domačije, portrete in prizore Korošcev v borbi proti nacifašizmu. Kot partizanka sem bila ujeta v Celovcu, obsojena na giljotino, a malo pred letom 1945 rešena iz zapora s posredovanjem avstrijskega in našega CK-ja".
S.S.
Slikarka Danica Gala Bern ob eni svojih značilnih slik z močnimi barvami
Skupinska slika številnih prejemnikov pohval, priznanj in plaket
PODELILI PRIZNANJA NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM IN ŠPORTNIM DELAVCEM
Smučar tekač Miha Plahutnik športnik Vrhnike 98
Župan Vinko Tomšič je Mihi Plahutniku izročil zlato plaketo in značko Občine Vrhnika za naslov Športnik Vrhnike 1998. Miha, roj. 30.7.1979, je član TSK Corning že od sedmega leta starosti. Njegov prvi trener je bil Zoran Grom, sedaj ga treniru Marjan Mesec, v reprezentanci pa zanj skrbi Marko Gracer. Je eden izmed številnih športnikov, ki so izšli iz Stare Vrhnike.
Kot vsako leto je tudi letos Športna zveza Vrhnika na prireditvi podelila pohvale, plakete in razglasila športnika Vrhnike za leto 1998. Prireditev je bila v petek, 5.3.1999, v domu Karla Grabeljška na Vrhniki.
Poleg številnih športnikov, ki so v letu 1998 osvojili državna prvenstva in sodelovali na številnih mednarodnih tekmah, so se prireditve udeležili tudi njihovi trenerji, predstavniki društev, številni športni delavci in drugi gostje z županom Vinkom Tomšičem na čelu. Na začetku je prisotne pozdravil predsednik Športne zveze Vrhnika Igor Novljan, ki je poudaril, da so vrhniški športniki zelo viden del vrhniškega življenja in obenem tudi pomemben, saj z nastopi in uspehi Vrhniko promovi-rajo širom sveta. Prav to pa je vodilo Športne zveze, da vsako leto nagradi športnike s plaketami Vrhnike za osvojitev naslova državnega prvaka, s pohvalami za dobre in uspešne športne dosežke ter nagradi tudi prizadevne trenerje in športne delavce s posebnimi priznanji ter nenazadnje razglasi športnika Vrhnike, ki prejme zlato plaketo in zlato značko občine Vrhnika. Tudi za letošnja priznanja je bil objavljen razpis in komisija v sestavi Peter Petrovčič, Miro Gruden in Franci Petkovšek je na podlagi predlogov, ki so jih posredovala vrhniška športna društva, nagradila športnike, športne delavce in športne ekipe. Celotno prireditev v Domu Karla Grabeljška je povezovala radijska napovedovalka RADIA Vrhnika Karmen Po-grajec, za kratek kulturni vložek pa sta poskrbeli glasbenici Glasbene šole Vrhnika Damjana Vrenjak -saksofon in Aca Muller - klavir.
Na koncu podelitve priznanj je sledil najbolj svečan trenutek prireditve, koje župan Vinko Tomšič podelil značko in plaketo Občine Vrhnika najboljšemu vrhniškemu športniku za leto 1998, Mihi Plahutniku.
Miha sije naslov resnično prislužil s trdim in z garaškim delom v tekaškem smučarskem klubu Corning. Lani je postal državni prvak na 15 km dolgi progi v zasledovalni tehniki med mladinci. V članski konkurenci pa je na 30 km klasično osvojil 3. mesto. Že dve leti je stalni član mladinske državne reprezentance, že letos pa je nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu in osvojil 29. mesto med več kot 90 tekmovalci - tekači iz vsega sveta. Za naslov športnika Vrhnike 98 mu v imenu bralcev Našega časopisa iskreno čestitamo.
Kot smo že omenili, so plakete Vrhnike za osvojitev državnih naslovov prejeli naslednji športniki: Alenka Bikar - atletinja AK Olimpija, državna prvakinja na 100 in 200 metrov, trener Jure Ka-stelic, sodi pa med prvih pet atletov Slovenije;
Grega Mrgole - atlet - pionir, državni prvak v skoku v daljino tako v dvorani kot na prostem; najboljši rezultat 6,26 metra;
štafeta smučark tekačic: Mateja Mole, Ajda Slavec in Anja Mikulan - članice TSK Corning, osvojile so prvo mesto v štafeti 3 x 5 km v kategoriji mlajše mladinke, trenirajo pod vodstvom Marjana Meseca;
Matej Šebenik - šahist v LŠK, državni prvak do 16 let, trener Iztok Jelen, obiskuje višjo šahovsko šolo;
Primož Šoln - šahist ŠD ISKRA Ljubljana, državni prvak do 20 let, mojster FIDE in član državne reprezentance;
Dušica Jeremič - državna članska prvakinja v športno-ritmični gimnastiki, trenirajo Špela Mohar, sedaj nastopa za klub ŠRG ŠIŠKA;
Mojca Rode-državna mladinska prvakinja v športno-ritmični gimnastiki, nastopa za klub ŠRG ŠIŠKA pod vodstvom Špele Mohar, je reprezentantka Slovenije;
Nina Vehar - karateistka, državna prvakinja v light contactu, nastopa za KK Vrh Vrhnika;
Sandra Mustafič - je članica Karate kluba Vrhnika, državna prvakinja med pionirkami v KATAH;
Aljoša Grom - lanski športnik Vrhnike, državni prvak že šestič zaporedoma v športnem plezanju, nastopa za Planinsko društvo Vrhnika;
Aleš Prek - državni prvak v kartingu do 100 cm3 kot član AMD Moste, uspešen je tudi kot alpski smučar in je član mlade reprezentance Slovenije;
Gregor lic - državni prvak med mladinci v streljanju TRAP, je član strelskega društva Vrhnika;
Ernest Novak - košarkar Union Olimpija, krajan Dragomerja, ima naslov državnega prvaka v košarki;
Rado Kržič - državni prvak v lokostrelstvu v disciplini CLOUD, je član lokostrelske sekcije ŠD Dra-gomer;
Matej Marčen-državni mladinski prvak v lokostrelstvu - disciplina F1TA OR, živi v Bevkah, osvojil je tudi evropski mladinski pokal in dosegel dva svetovna rekorda; trenutno je član LK Kranj;
Maja Marčen - državna mladinska prvakinja v lokostrelstvu v disciplini F1TA OR, na evropskem prvenstvu je bila druga in dosegla že dva svetovna rekorda; živi v Bevkah, je pa članica LK Kranj;
Samo Krompič in Miloš Komar
- balinarja BŠK Blagajana - IUV, državna mladinska prvaka v balinanju v parih.
Pohvale /.a dobre športne dosežke na državnih prvenstvih pa so prejeli:
Peter Kunstclj - za osvojeno drugo mesto na DP v skoku v višino
Jak Rogelj - za drugo mesto na -mladinskem DP v skoku v daljino
Polona Grubič - atletinja, na državnem prvenslvu za deklice 3. 60 in 100 metrov;
Janko Prebil - v mladinski konkurenci 3. mesto v skoku v daljino;
smučarji tekači: Domen Zalar, Grega Kogovšck in Jan Debevec: v kategoriji starejši dečki osvojili 2. mesto v štafeti 3x5 km;
Janez Obreza - karateist, 3. mesto v light contaktu do 63 kg;
Simon Počkaj - karateist, 3. mesto v light contaktu do 84 kg
I,nka Vlalavašič - karateist, osvojil 3. mesto v semi contaktu do 63 kg;
Siniša Tubič - karateist, osvojil 3.
mesto v semi contaktu do 63 kg;
Milan Radovič - karateist, v semi contaktu do 79 kg osvojil 3. mesto;
Tone Šivic - na državnem prvenstvu v borbeni tehniki do 65 kg osvojil 3. mesto;
lokostrelci: Damjan Oblak, Peter Preglej in Goran Pivk so kot ekipa ŠD Dragomer osvojili 2. mesto v Indoru na 18 m;
strelci tropa: Savo Strmole, Gregor lic, Matej Krašovec in Stanko Pišek - v državni ligi osvojili 3. mesto.
Posebne pohvale in priznanja pa so prejeli še nekateri zaslužni športniki, športni delavci, trenerji in športne ekipe, ti pa so:
Miran Stanovnik: za uspehe na rallyju Pariz - Dakar;
Marko Veselinovič in Aljoša Ku-cler: za športne dosežke v tenisu, kjer sta uvrščena med obetavne tenisače;
Miroslav Krasnik - trener nogometa pri ŠD Dren, s kadeti osvojil I. mesto v kadetski medobčinski ligi;
Vojko Ržek - športni delavec v Športnem društvu Sinja Gorica;
mladinci KK Vrhnika - za uspešno igro v sezoni 98/99;
kadeti ŠD Dren - mladi nogometaši osvojili I. mesto v medobčinski nogometni ligi;
ŠD Povž s Stare Vrhnike - za organizacijo številnih občinskih tekmovanj in za vzgojo športnikov, ki tekmujejo v različnih drugih klubih;
društvo invalidov Vrhnika - ženska ekipa v pikadu - za osvojen že drugi naslov državnih prvakinj v pikadu (Mira Šinkovec. Anica Dolenc, Jožefa Bagan, Jožica Zalar in Zofija Petrič);
tekaški smučarski kitih Corning - za 10 let uspešnega deFa z mladimi smučarji tekači; s strokovnim delom in pomočjo staršev so ustvarili močan športni klub. ki sodi med tri najuspešnejše smučarskotekaške klube v Sloveniji.
S.S.
Brat in sestra, Matej in Maja Marčen, mlada lokostrelca, ki se prvič pojavljata v naši sredini, živita v Bevkah, trenutno pa tekmujeta za Lokostrelski klub Kranj; plaketi Vrhnike sta prejela za naslova na državnem prvenstvu, prav gotovo pa bomo o njiju še slišali in kaj več tudi napisali.
ORGANIZIRANOST, KADRI, DENAR, STARŠI, ENTUZIAZEM, ŠPORTNI OBJEKTI
Pogoji za dobre športne rezultate
Ob podelitvi priznanj športnik Vrhnika 98 smo se pogovarjali s predsednikom Športne zveze Igorjem Novljanom in mu postavili nekaj aktualnih vprašanj o vrhniškem športu.
Pred kratkim je Športna zveza Vrhnika podelila priznanja najboljšim športnikom, športnim delavcem in trenerjem. Kako kot njen predsednik gledate na uspehe vrhniških športnikov v letu 1998?
ŠZ je tudi letos priredila že tradicionalno prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim športnikom, delavcem in trenerjem. Seveda sem kot predsednik ŠZ zelo zadovoljen, saj se kljub težavam z denarjem še vedno veliko mladih ukvarja s športom. Tako imamo vsako leto veliko državnih prvakov v različnih disciplinah. Poudariti pa moram, da ne samo tekmovalni šport, tudi množičnost in rekreacija sta v razmahu. V naši občini se s športom tekmovalno ali rekreativno ukvarja 2500 občanov, ki redno trenirajo oziroma se rekreirajo enkrat na teden. To nas uvršča v sam vrh države Slovenije glede na število prebivalcev.
Kot predsednik sem prepričan, da mora biti za doseganje takih rezultatov izpolnjenih več pogojev, in sicer: organiziranost športa, kadri, denar, starši, entuzijazem in športne površine. Po rezultatih sodeč to na Vrhniki imamo, vendar samozadovoljstvo ni na mestu. Veliko je težav, ki jih najbolje poznajo v društvih in klubih.
Za športnika Vrhnike je bil razglašen smučar tekač Miha Plahutnik. Kot reden spremljevalec vrhniških športnih dosežkov tudi sam menim, da je Miha ta naslov resnično zaslužil. Kaj menite vi in kakšna merila so k temu prispevala?
Za izbiro športnika leta imamo pri ŠZ imenovano komisijo, ki vsako leto društvom in klubom pošlje vprašalnik, kjer le-ti predlagajo kandidate. Komisija pa po sprejetem pravilniku in podrobni preveritvi predlogov predlaga športnika leta. Ob dejstvu, da imamo veliko dobrih in tudi odličnih športnikov, je to odgovorno delo in absolutno korektno. Miha Plahutnik si je častni naziv za leto 1998 prav gotovo pošteno zaslužil s svojim dolgoletnim delom, znojem in seveda rezultati.
Za športne dosežke so zaslužni tudi številni amaterski klubski delavci. Kako jih vrhniška zveza povezuje in nenazadnje kako jim omogoča strokovna usposabljanja?
Moje osebno prepričanje je, kar vedno in vedno ponavljam, da so lepi rezultati, ki jih imamo in se jih vedno znova veselimo, predvsem sad dela na področju športa. V večini društev in klubov imamo amaterske ljudi, vendar so amaterji samo glede plačila, sicer pa so zagnani in neutrudni profesionalci. ŠZ spremlja delo s skupnim dogovarjanjem in iščemo možnosti ter poti za usposabljanje tistih, ki to žele oziroma so nujno potrebni za delo.
Povejte nam še nekaj številk iz leta 1998: koliko sredstev je bilo namenjenih za vrhunski šport, rekreacijo in drugo?
V letu 1998 so znašali skupni prihodki 23.874.000 SIT. To so sredstva, ki jih je zagotovil pro-
račun Občine Vrhnika. Od tega je bilo porabljenega za dotacije društvom in klubom 13.644.000 SIT. Materialni stroški in sredstva za investicije in opremo so znašali 10.230.000 SIT. V teh številkah je tudi 1.150.000 SIT sredstev, kijih dobe kategorizirani športniki. Razdelitev sredstev poteka po sprejetih pravilih, načrt pa sprejema skupščina ŠZ.
Ali menite, da imajo vrhniški športniki premalo finančnih sredstev in kako sc ob tem sami rešujejo?
Kot predsednik ŠZ prav gotovo ne morem bili zadovoljen z višino sredstev, ki so zagotovljena za šport v celoti, vendar kot član Občinskega sveta ugotavljam, da so možnosti za več denarja v sedanjem gospodarskem položaju samo želje. Doslej smo nekako uspeli obdržati nivo za šport predvidenih sredstev. Po vsakoletnih analizah pa je povsem jasno, da znašajo s strani proračuna dodeljena sredstva samo 40 % potrebnih sredstev in manj za doseganje rezultatov, o katerih smo govorili in se jih veselimo. Bojim se, da bo iz proračuna vedno težje dobivati denar in nisem optimist.
V zadnjem času je slišati precej polemik in tudi problemov glede številnih športnih objektov, ki še nimajo urejenega lastništva. Kako jc s tem v naši občini?
Problematika lastništva je splošna in nedorečena. Na ŠZ smo se že večkrat lotili razreševanja problema, vendar smo se vedno ustavili tam, kjer tudi država še nima stvari dorečenih. Občinski svet, ki bo 30.3. tudi obravnaval te stvari, bo morda nekaj premaknil z mrtve točke. Poleg tega imamo tudi težave s športnimi objekti, ki so žal po večini tudi črne gradnje. Z naročilom za legalizacijo potrebnih dokumentov se bomo tudi tu malo premaknili naprej.
Kako nameravate pomagati pri razrešitvi teh problemov?
Možnost razreševanja teh problemov vidim tako, da ŠZ stalno opozarja, nakazuje, spodbuja in ta problem stalno aktualizira na nivoju občine, krajevne skupnosti in društev. Sama ŠZ tega ne bo mogla rešiti, saj ni v njeni pristojnosti in tudi kadrov za tovrstna dela nima.
Tudi rekreacija v jesensko-zimskem času je v polnem razmahu. Precej je zasedenih dvoran; ali menite, da bi se rekreacija ob številnejših športnih dvoranah šc razmahnila?
Res je, rekreacija je v zimskem času v polnem razmahu. Vse dvorane, kjer je mogoče vaditi, so zasedene 100 %, Vsako leto imamo velike težave, ko se odloča o terminih za sezono. Želje klubov in rekreativcev so bistveno večje od trenutnih zmogljivosti. V sezoni 1998-1999 nam je glede na prijave /manjkalo oziroma ni bilo dodeljenih 20 terminov. Torej imamo na eni strani lepo število občanov, ki se aktivno ukvarjajo z vadbo in na drugi strani premalo prostorov. Prepričan sem, da bi bila športna aktivnost še večja, če bi imeli prostor. Bolje bi bilo, da bi se posebno mladi dobivali v telovadnicah kot pa ne v vedno uglednih lokalih.
Prav v ta namen je v gradnji prava športna hala ob novi vrhniški
šoli. Zanima nas, kako kot predsednik Športne zveze vidite razdelitev celotnega športnega delovanja v njej, seveda, ko bo dograjena?
Z izgradnjo nove športne dvorane pri novi šoli na Vrhniki bodo športniki pridobili zelo veliko. To bo sodobna velika dvorana z vsem, kar spada zraven. Vendar bi rad že sedaj na nekaj opozoril. Zakaj? Športna dvorana bo imela 900 sedežev na premičnih tribunah in bo morala biti drugače vodena, kot so sedanje. Kdor koli bo z njo upravljal, bo moral dodatno zagotoviti denar za vzdrževanje in upravljanje. Verjetno tako poceni, kot so ure sedaj, ne bo moglo biti v novi telovadnici. Telovadnico bo treba smotrno in finančno uspešno upravljati. Nisem črnogled, vendar bodo potrebni za uporabo intenzivni dogovori in načrtovanje zasedenosti. Tu se bo ŠZ vključevala in pomagala. Predvsem rekreativci se bomo morali navaditi na dejstvo, da bomo morali za svoje zdravje malo globlje seči v žep.
Smo že v letu 1999. Koliko sredstev bo namenjenih vrhniškim športnikom, številnim državnim prvakom in seveda mednarodnim vrhniškim športnikom ter kako vidite nadaljnji razcvet obetavnih športnikov?
Za leto 1999 smo načrtovali in predvideli, čeprav Občinski svet proračuna še ni sprejel, skupaj 30.530.000 SIT prihodkov. Za dejavnost v društvih in klubih, za kategorizirane športnike in vse druge je predvidenih 14.950.000 SIT, kar je minimalno povečanje glede na leto 1998 ob dejstvu, da je ŠZ prevzela v upravljanje tudi telovadnico v OŠ Ivana Cankarja. Ob že doslej dobrem delu v društvih in klubih je nek zelo velik razcvet težak. Upam in želim si, da bi ob skopih sredstvih športni delavci zmogli napor in zopet dosegli odlične rezultate. Ta optimizem temelji na dejstvu, da imamo v občini zelo veliko sponzorjev, ki so kljub težkim časom še vedno pripravljeni pomagati posameznim športnim panogam, da delajo in uresničujejo svoj program. Brez teh takih rezultatov ne bi bilo.
Hvala za zelo zanimive in izčrpne odgovore.
Razgovor pripravil: Simon Seljak
Športna zveza Vrhnika razpisuje
OBČINSKO LIGO V MALEM NOGOMETU
Izvajalec: ŠPORTNO DRUŠTVO SINJA GORICA
Prijave: do 11.4.1999 pri sekretarju lige Vojku-Antonu Ržku, tel. 754-190.
Tekmovanje bo potekalo po "turnirskem" sistemu ob nedeljah ob 9. uri na asfaltni ploščadi ŠPORTNEGA PARKA VRHNIKA. Predvideni začetek lige 9.5.1999.
Žrebanje: na sestanku vodij ekip, ki bo v sredo, 14.4.1999, ob 19. uri v prostorih Športnega društva Sinja Gorica. Kotizacijo 15.000 SIT poravnate pred žrebanjem pri sekretarju lige.
Športna zveza Vrhnika razpisuje
OBČINSKO LIGO V BALINANJU
Prijave: do 16. aprila 1999 na Športni zvezi Vrhnika.
V prijavi navedite: spisek igralcev, kraj igranja (kot domačin), želeni dan v tednu, ko boste igrali kot domačin.
Pravila: igra bo potekala po pravilih BZS igra bo 2-krat - posameznik 1 -krat - trojka 1 -krat - dvojice.
Informacije: Miro Gruden, tel. 754-484, 041 758-430.
Sestanek in žrebanje lige bo 23. aprila ob 17. uri pri Društvu upokojencev.
PRIREDITVE
Nedelja, 4. april, ob 9. uri pohod na Ključ izpred gasilskega doma v Dragomeru.
Organizator Športno društvo Dragomer - Planinska sekcija.
Nedelja, 2. maja, tek in pohod po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo.
Organizator Športno društvo Dren.
Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu
Dne 23. aprila 1999 bo ob 16.30 v organizaciji ŠD Sinja Gorica v prostorih telovadnice Športne zveze Vrhnika potekalo I, občinsko prvenstvo v namiznem tenisu.
Tekmovanje bo potekalo v več starostnih kategorijah, in sicer:
- moški do 20 let -moški 20-35 let
- moški 35-50 let
- moški nad 50 let
- ženske.
Vrstni red nastopa bo prilagojen glede na prijavljene po kategorijah.
Prijavite se lahko do 20. aprila 1999 na sedežu Športne zveze Vrhnika, v prostorih Športnega društva Sinja Gorica ali pri g. Brunu Kosiju na telefonsko številko 751-014 (18.00 - 20.00 ure). Prijavnina znaša 500,00 tolarjev.
Organizator tekmovanja ŠD Sinja Gorica
Na turnirju veteranov so nastopili tudi Vrhničani; v ospredju Tone Štih in Jože Berginc.
NAMIZNI TENIS
Uspel turnir veteranov Vrhnika 99
V organizaciji Športnega društva Sinja Gorica je bil v telovadnici ŠD Partizan Vrhnika organiziran turnir v namiznem tenisu za veterane. To je bil že V. tradicionalni turnir veteranov na Vrhniki, katerega seje udeležilo 35 tekmovalcev iz Slovenije in 3 iz sosednje Hrvaške. Tako je turnir dobil celo naziv mednarodni. Tenisači so bili razdeljeni v tri starostne kategorije. Uvrstitve prvih štirih pa so bile naslednje:
Moški 50 - 60 let
1. Filipas - Piran
2. Prvinšek - Ljubljana
3. Vračič - Zalog (Ljubljana)
4. Staut - Koper Moški 50 - 60 let
1. Jug - Nova Gorica
2. Šemrov - Zalog (Ljubljana)
3. Pogačar - Kranj
4. Veselinovič - Izola Moški nad 60 let
1. Kosovel - Nova Gorica
2. Svaljšek - Škofja Loka
3. Dimač - Vrhnika
4. Petrovič - Kranj Moške dvojice
1. Jug - Jakin - Nova Gorica
2. Veselinovič - Trbovc - Izola
3. Staut - Filipas - Koper
4. Štih - Trančar - Vrhnika Sam turnirje zelo lepo uspel, za kar velja zasluga tudi vodji tekmovanja Brunu Kosiju. Kot sponzorji pa so pripomogli: Športna zve-
za Vrhnika, Komunalno podjetje Vrhnika, Graverstvo Bruno Kosi, IN-KO servis Ljubljana in SKB Ljubljana.
S.S.
Mednarodna košarkarska tekma
V športni dvorani na Vrhniki bo v četrtek, 1. aprila 1999 ob 19.30 mednarodna prijateljska tekma med mladinci KK Vrhnika 96 in mladinci KK Bosne iz Sarajeva.
Gostujoča ekipa BOSNE je postala letošnji mladinski državni prvak v svoji državi in bo gostovala na Vrhniki med potjo na gostovanje v Italijo. Košarkarji Vrhnike vabijo vse ljubitelje košarke na prvo mednarodno tekmo po zelo dolgem času.
VABLJENI VABLJENI
S.S.
PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA
Petindvajsetič peš z Vrhnike na Triglav
Letošnje leto se vrhniški planinci pripravljamo na jubilejni, že petindvajseti (peš) pohod z Vrhnike na Triglav. Skupaj se bodo na pot podale pohodne sekcije PD Vrhnika Veseli Triglavci: Veseli Triglav-ci in Triglavke, Vašani, Lintverni, Polžarji in Povžarji ter Tulipani.
Dan odhoda je že odločen in sicer gremo na pot 20.7.1999 in bomo hodili tja do sobote 24.7., ko se bomo vrnili. Organizacija pohoda je tudi že v teku, saj smo že staknili glave in se začeli dogovarjati o podrobnostih tako množičnega pohoda, saj pričakujemo preko 100 pohodnikov, poleg tega pa še prav toliko drugih na cilju oziroma v spremstvu. Zainteresirani po-hodniki imajo čas, da se prijavijo do 30.5. pri vodjih posameznih skupin.
Da pa bomo na pot dobro kondi-cijsko pripravljeni, skrbimo že sedaj. V marcu smo se kar številno udeležili pohoda po Jurčičevi poti (6.3.), 13.3. smo s skoraj stot-nijo osvojili Snežnik, letos res v prekrasnem vremenu, kakršnega že dolgo ne pomnimo. Konec marca pa smo šli na Porezen.
V aprilu 14.4. se odpravljamo na Pohorje, drugače pa so pohodi aprila v vrhniški okolici, in sicer na Ključ, Štampetov most - Pokojišče (17.4.) in že četrti pohod po vrhniški poti čez Planino, Star maln v Dolge tale za Ljubljanskim vrhom (27.4.).
Vse vrhniške planince pa vabimo.25.4.99 ob 10.00 uri na občni zbor Planinskega društva Vrhnika na Planino.
Vabljeni! S.J.
SMUČARSKE NOVICE
Tradicionalni gozdni smuk Češnjica 99
Člani Mladinskega športno-kul-turnega društva Verd so v nedeljo, 28. februarja, uspešno izpeljali tradicionalni gozdni smuk Češnjica 99. Tekme seje udeležilo okoli 50 tekmovalcev, ki se spustili po ozki gozdni poti s Češnjice do cilja nad kamnolomom Verd. Na daljši progi so tekmovali vsi moški, na nekoliko krajši progi pa vse ženske in mlajše kategorije. Najhitrejši čas je dosegel Andrej Krvina (1.03,63) s Stare Vrhnike, drugi čas pa je dosegel domačin Peter Furlan (1.05,13), za katerega so rekli, da je vedno drugi. Tekmo si je ogledalo kar lepo število Verjanov, ki so v cilju videli "spektakularne" padce nekaterih tekmovalcev.
Rezultati po kategorijah za prve tri so bili:
Pionirji, letnik 1985 in mlajši
1. VidVrhovec 40,17
2. Rok Kržič 40,96
3. Jernej Oblak 42, 09 Pionirke, letnik 1995 in mlajše
1. TinaTurk 40,13
2. Larisa Nicoletti 47,45 Mladinci, 1981-1985
1. Šimen Drašler 30,43
2. SasoJarc 30,99
3. Luka Švigelj 32,15 Ženske, letnik 1979 - 1986 1. Tina Voljč 37,95
2. Nina Gorenc 39,56
3. Gabriela Hladnik 45,45 Moški, letnik 1974 - 1980
1. Miran Drašler 1.18,48
2. Tomaž Stržinar 1.34,13
3. Domen Drašler 1.40,09 Ženske, letnik 1969- 1978
1. Anica Kozjek 32,14 Moški, letnik 1964- 1973
1. Andrej Krvina 1.03,63
2. Peter Furlan 1.05,13
3. Matjaž Sluga 1.06,67 Ženske, letnik 1959- 1968
1. Branka Jesenovec 37,47 Moški, letnik 1954- 1963
1. Robert Sluga 1.11,54
2. Iko Krašovec 1.12,21
3. Mirko Oblak 1.13,46 Moški, letnik 1900- 1953
1. Ciril Krašovec 1.09,59
2. Janez Langevalter 1.12,70
3. Tone Sluga 1.15,28
Kot smo že v začetku omenili, je bil to tradicionalni gozdni smuk, ki ga prirejajo že od leta 1939. V zadnjih letih ga ni bilo zaradi pomanjkanja snega. Pred začetkom starta je Franc Turk povedal nekaj o zgodovini smuka: "Prvi smuk smo imeli leta 1939, koje nastopilo od 20 do 30 mlajših fantov domačinov, ki so se upali spustiti po ozki smučini, ki je izgledala kot bob ste-" za. Kmetje so namreč iz Češnjice
Številni gledalci na cilju so z zanimanjem spremljali vsakega smučarja.
vozili hlode in tako umetno naredili ozko smuk progo. Starejši Ver-jani so organizirali tekmovanje, mi, mlajši pa smo se spustili po progi. Seveda nismo imeli takšne smučarske opreme kot sedaj, zato
smo na nekaterih mestih palice dali med noge in tako smo "brem-zali" v dolino. Tudi sankali smo se po tej progi, tako da so bile zimske radosti nas, mladih, res potešene."
S.S.
prevozništvo in gradbena mehanizacija
Jesenko
kiper prevozi, storitve z tivtoclvigalom in rovokopu<em MF splošna gradbena delu pri nizkih gradnjah
TLAKOVANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ, PARKCIRISCif DOVOZNIH POTI.
Roman Jesenko s.p.
Drenov grič 88, 1360 Vrhnika tel: 061/754 785 - GSM 041/674-045 _GSM 041/766-587
S tekaškimi smučmi preko Finske
Maratonec v teku na smučeh, Worldloppet master Roman Rupnik, član Novice Ex-trem, seje skupaj z 18-člansko slovensko odpravo od 14.3. do 21.3. na Finskem udeležil ultra maratonskega teka na smučeh: 444 km od ruske do švedske meje.
Svoje vzdržljivostne sposobnosti je merilo v sedemdnevnih etapah (od 44 do 75 km na dan) kar 100 udeležencev iz 10 držav sveta. Vrhničan, ki se z maratonskimi teki na smučeh uspešno ukvarja že od leta 1995, ko je v Kanadi osvojil
Franc Turk je tudi omenil, da je bil prvi zmagovalec smuka Frenk Jeran, drugi čas pa je dosegel sam. Med prvimi je na cilj prismučal "smučar oldtimer"
Eden izmed udeležencev s smučmi prek Finske je bil tudi Roman Rupnik, ki stoji ob zemljevidu Finske, kjer je začrtana pot prečkanja.
prve točke za svetovni pokal VVorldloppet in je pretekel že vse možrie maratone po vsem svetu (Evropa, Skandinavija, Amerika, Avstralija, Nova Zelandija, Japonska), je bil na omenjeni 444 km razdalji prek Finske vseskozi v vodstvu, čeprav to ni bilo tekmovalnega značaja, in na koncu je tudi prvi pritekel v cilj v mestu Tornio.
Več o doživetjih in pustolovščinah skozi prostranstva Finske vam bo predstavil z reportažo v naslednji številki.
Vsem sponzorjem, ki so mu omogočili odhod na Finsko, se za izkazano pomoč zahvaljuje. To so: Droga Portorož, Ljubljanske mlekarne, Alpina, Čar-man Sport, Fischer.
100 smučarjev na Občinskem prvenstvu v veleslalomu
Obilica snega in prelepo smučišče na Ulovki sta omogočila organizacijo in izvedbo vrhniškega prvenstva v veleslalomu. Tako seje po dolgih sušnih letih okoli 100 smučarjev potegovalo za mesto občinskega prvaka v 15 različnih starostnih kategorijah. Tekmovanje je pripravilo Smučarsko društvo Vrhnika s pomočjo Športne zveze Vrhnika v soboto, 27. februarja 1999. Najboljših šest iz vsake kategorije je prejelo diplome, prvi trije pa še medalje. Najhitreje je ve-leslalomsko progo prevozil Aleš Prek, stalni član mladinske državne reprezentance, in zato prejel poseben pokal kot najhitrejši Vrh-ničan na smučeh. Nekoliko seje zataknilo pri podelitvi medalj, saj so jih prejeli nekateri, ki niso bili občani Vrhnike, kar je med tekmovalci povzročilo nekaj slabe volje. Vendar se je z umirjeno besedo zaplet hitro razrešil in tako objavljamo rezultate prvih treh tistih, ki so postali "pravi" občinski prvaki, dobitniki medalj. Organizator seje rešil iz zadrege tako, daje tekmo preimenoval v Odprto prvenstvo Vrhnike v veleslalomu.
No, ne glede na spodrsljaj, je bila tudi to ena izmed možnih rešitev.
Rezultati:
Članice, roj. 1948 in starejše
1. Sonja Rolca 0.55,37
2. Olga Bajec 1.05,36
3. Iva Pečar 1.07,52 Člani, roj. 1948 in starejši
1. Janez Langenvvalter 0.39,45
2. Lojze Prek 0.42,32
3. Tone Sluga 0.42,84 Borderji
1. Aljoša Grom 0.47,12
2. Karel Serini 0.51,01
3. Andrej Štimac 0.56,34 Člani, roj. 1959- 1968
1. Tomaž Urbančič 0.41,07
2. Vinko Kovač 0.41,51
3. Marjan Petrič 0.42,09 Članice, roj. 1949- 1958
1. Boža Mattias 0.54,60
2. Malči Zalar 0.58,08
3. Nadja Geroni 1.04,65 Člani, roj. 1949-1958
1. Lado Pahor Oj.39,58
2. Ciril Krašovec 0.40,34
3. Iko Krašovec 0.41,49 Članice, roj. 1969-1978
1. Darja Možina 0.37,36
2. Barbara Ruparšek 0.43,87
3. Tina Zalik 0.52,43 Člani, roj. 1969 - 1978 1. Peter Furlan 0.37,97
Aleš Prek kot najhitrejši veleslalo-mist Vrhnike.
2. Teja Šraj 0.48,06
3. Mojca Sluga 0.50,58 Deklice, roj. 1984- 1987
1. Mateja Živec 0.48,49
2. Kaja Dobrovoljc 0.56,30 Dečki, roj. 1984 - 1987
1. Nejc Pahor 0.46,79
2. Žan Gabrovšek 0.50,09 Mladinke, roj. 1979- 1983
1. Aleksanda Kogovšek 0.50,30 Mladinci, roj. 1979 - 1983
1. Aleš Prek 0.34,06
2. Domen Ščukovt 0.35,35
3. Črt Ščukovt 0.38,86 Cicibankc, roj. 1988 in mlajše
1. Katja Zalar 0.40, 89
2. IzaŠkarja 0.50,19
3. Pia Škarja 0.50,43 Cicibani, roj. 1988 in mlajši
Pri najstarejši kategoriji članov je zmagal Janez Langenvvalter (desni), drugi je bil Lojze Prek (v sredini) in tretji Tone Sluga (levi).
Med ženskami je progo najhitreje prevozila Darju Možina (v sredini), v isti kategoriji je bila Barbara Ruparšek druga (na levi) in Tina Žalik tretja.
2. Tomaž Poličnik 0.38,31
3. Matjaž Sluga 0.39,70 Članice, roj. 1959- 1968 1. Janja Petrič 0.44,56
1. Matevž Jeraj 0.53,20
2. Mario Blagojevič 0.53,24
3. Matej Nikolavčič 0.53,78
S.S.
Najlepši pokali so bili podeljeni v Dragomerju
Spomin na zimo 1998/99 bo ostal zapisan v zgodovino največje zimske prireditve v Dragomerju. Še nikoli ni bilo v tako kratkem času mogoče izpeljati kar dveh tekmovanj. Že večkrat smo dejali: "To je zadnje tekmovanje", pa nam je nov sneg prekril stare misli in ponovno smo se zbrali. Letos smo 14.2.1999 najprej izpeljali tekmo v smuku z namenom, da se bomo še bolj organizirali še za drugo tekmo v veleslalomu. Večina ljudi ne ve, koliko je dela s prireditvijo take tekme. Naslednikov skoraj ni, da bi se podeželsko veselje še nadaljevalo. Škoda bi bilo, če se v prihodnje ne bi več srečevali na podobnih prireditvah. Raje kot domačini, pridejo od drugje, saj imamo zares odlično in varno "smuk" progo. Zato nam vedno zagotavljajo, da se bodo naše tekme še udeležili.
Hvala sponzorjem. Vse, ki smo obiskali, so se odzvali, verjetno pa bi se še našel kdo, ki bi bil pripravljen pomagati na domači prireditvi. Lojze Slabe
Rezultati prve tekme Smuk Drago-mcr, kije bila 14.2.1999, so bili: Dečki do 12 let
1. Matej Žitko 23,89
2. Luka Župančič 24,34
3. Peter Mlakar 26,54 Fantje do 17 let
1. Borut Mole 1.16,80
2. Gašper Prešern 1.30,91
3. Misel Štefanec 1.32,61 Moški do 35 let
1. Klemen Rotar 1.09,96
2. Zvonko Kozjek 1.17,51
3. Boštjan Čižman 1.17,82 Deklice do 12 let l.Tjaša Herič 41,80 Dekleta do 17 let
1. Maja Mole 1.33,68
2. Tanja Stanovnik 1.36,27 Ženske nad 18 let
1. Danica Kozjek 1.19,89 Ženske nad 35 let
1. Anita Mole 1.43,69
2. Alenka Stanovnik 2.08,84 Moški do 50 let
1. Ciril Krašovec 1.17,11
2. Franci Stanovnik 1.20,02
3. Miha Dobrin 1.21,42 Veterani
1. Jože Rotar 1.28,28
2. Janez Šuštaršič 1.40,48 3". Lojze Slabe 1.40,85
Druga tekma, ki je bila 21.2.1999, pa je bila v veleslalomu Bajer 99. Rezultati so bili:
Dečki 7-12 let
1. Matej Žitko 10.46
2. Žiga Klančar 11.31
3. Matej Kavčnik 11.42 Fantje 13-17 let
Lepi pokali na mizi so prišli v prave roke, nekaj pa jih je dobilo "pokalov" tudi tiste pod mizo.
1. Gašper Prešern 41.22
2. Jan Pliverič 41.45
3. Luka Kos 42.15 Moški 18 - 30 let
1. Gregor Kos 35.93
2. Zvonko Kozjek 38.02
3. Zvone Popit 43.61 Moški 30 - 40 let
1. Tomo Štuflek 36.98
2. Jože Pezdir 39.58
3. Robert Sluga 39.58 Moški 40 - 50 let
1. Ciril Krašovec 37.55
2. Franci Kavčnik 43.09
3. Mitja Znidaršič 51.34 Veterani
1. Janez Langenvalter 38.04
2. Lojze Slabe 42.13
3. Tone Sluga 42.71 Deklice 7 - 12 let
1. Nina Herič 13.80
2. Anita Kavčnik 14.99
3. Maja Oreškovič 34.18 Dekleta 18 - 30 let
1. Anita Kozjek 40.26
2. Lidija Posavec 2.00.00 Ženske nad 30 let
1. Margareta Kavčnik 1.15,78
2. Olga Kragelj 1.18,93
3. Nina Jež 3.00,00 Prireditev so omogočili: Pleško cars - Brezovica Sinter - Miloš Krapež Rent a car Vojko Mesojedec Elektromehanika Gajšek Pražama kave Iva Miklič Mile Domazet
Na pot
Gostilna Kopač Boris Krašovec Pekarna Klasek
V TSK Corning Vrhnika nam proti koncu sezone še niso pošle moči
Čeprav naj bi bil marec mesec, ko začne prihajati v naše kraje pomlad, smo se smučarji tekači še vedno zagrizeno borili na zasneženih poljanah, in sicer tako doma kot na tujem. In spet se lahko pohvalimo z odličji.
Tako so 6. in 7. marca v Nemčiji potekale OPA igre. Na njih tekmujejo reprezentance vseh alpskih držav v mladinskih kategorijah letnikov 1984 in 1983. Že prvi dan tekmovanja je Domen Zalar osvojil peto mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev v deški kategoriji. O izenačenosti tekmovalcev priča podatek, da mu je do medalje manjkalo manj kot 7 sekund.
Tudi Mateja Mole se je izkazala s sedmim mestom.
Še lepše presenečenje pa nas je čakalo naslednji dan, ko smo dočakali tudi medaljo v štafetah pri dečkih na 4,5 kilometra. Premagali so nas Francozi in Švicarji, medtem, ko so fantje pustili za seboj tudi naraščaj svetovnih prvakov Avstrijcev in domačih Nemcev.
V tem času sta na mednarodni FIS tekmi v Makedoniji nastopila tudi Gorazd Berginc in Miha Grom, kjer sta v zahtevnih razmerah zasedla 15. in 16. mesto.
Največji mednarodni dosežek tega meseca pa je prav gotovo 2. mesto Mihe Plahulnika na tekmi Alpskega pokala v Franciji.
Na domačih terenih na Pokljuki pa je potekalo tekmovanje za Interkontinentalni pokal. Tudi tu je Miha Plahutnik v štafetnem teku osvojil 2. mesto, medtem ko je v posamični tekmi zasedel solidno 16. mesto.
Medalje pa smo osvajali tudi doma v pokalu Emona in Žito. Tako je na tekmi za pokal Emo-
Veselje po uspešnih nastopih nu OPA igrah v Nemčiji
Tudi zadnja tekma za pokat Žito je bila uspešna za naš klub.
na Pokljuki Gorazd Berginc pri članih zasedel drugo, Mateja Mole pa pri mladinkah tretje mesto.
V tekmi za pokal Žito na Bledu je Tinka Petrovčič ponovno osvojila prvo mesto.
Sezona je tako pri koncu. Edina tekma, ki nas še čaka, je državno prvenstvo v maratonu
za člane na 50, za mladince pa na 20 kilometrov.
O uspešnosti celotne sezone pa bomo poročali v naslednji številki Našega časopisa, ko bodo za nami še zadnje razglasitve zmagovalcev v Emona in Žito pokalu.
Za TSK Corning Vrhnika Matej Grom
Počitnice na Ulovki
Športna zveza Vrhnika in Smučarsko društvo Vrhnika sta med zimskimi počitnicami organizirala smučanje na Ulovki.
Avtobus je vsako jutro iz Drago-merja, Drenovega Griča, Sinje Gorice in Vrhnike odpeljal na Ulovko otroke, ki so bili prijavljeni v tečajih, nekaj pa je bilo smučarjev, ki so potrebovali samo prevoz. Z Ulovke seje vračal ob 15. uri in razvozil smučarje po postajah do Dragomerja.
Otroci so bili glede na predznanje razdeljeni v tri skupine. Vaditelji so skrbeli za strokovno delo in za dobro Rpčutje. Malico s čajem so pripravili v brunarici Ma-rolt.
IUV je cenejšo karto prispevala, da je petdnevno smučanje pod strokovnim vodstvom, s prevozom in prehrano, starše stalo le 13.000 SIT.
Strokovno delo so opravili:
Darja Možina je s skupino, ki obiskuje alpsko šolo smučanja in še nekaterimi, ki so imeli boljše znanje, izvajala zahtevnejši program, kar so pokazali zadnji dan na preizkusu znanja. Skupino so sestavljali: Urša in Barbara Mas-nec, Pia in Iza Škarja, Tjaša Rus, Martin Kržič, Ela Rijavec, Lucija Jesenovec in Sara Ciber.
Maruša Šerjak je vedno pripravljena priskočiti na pomoč. Kot študentka, ki obiskuje Fakulteto za šport, je strokovno in pedagoško znala otrokom približati smučanje ter jim pokazati elemente smučanja, ki so nujni, da otroci pridobijo zanesljivost tudi na večjih smučiščih. V njeni skupini so bili otroci, ki so že imeli nekaj predznanja: Urša Habe, Nina Tomšič, Diana Ibraimov, Lara Pihner, Urša Mele, Tjaša Šuen, Marija Erjavec, Domen Škrlj, Miha Drofenik.
Teje Šraj ni treba posebej predstavljati, saj je profesorica športne vzgoje na Osnovni šoli Ivana Cankarja. S svojim pedagoškim pristopom je začetnikom pokazala prve
korake na smučeh. Zelo je pomembno, kako se začetniki seznanijo z novostmi. Zato ji je bilo zaupano najzahtevnejše delo, ki so se ga po petih dneh veselili otroci in mi, ki smo opazili spremembo med prvim in zadnjim dnem. Tudi ti začetniki so zadnji dan opravili preizkus znanja in na koncu prejeli diplome. Skupino so sestavljali: Polona Jager, Sara Skopec, Sara Krapež, Grega Smola, Blaž Žun, Janez Trček, Tomaž Habe, Urban Nagode, Matevž Jeraj.
Miro Gruden, vodja smučanja, je povedal, daje zadovoljen s strokovnim delom, da pa je pričakoval večje zanimanje, saj je pred desetimi leti s podobnim programom na Ulovki imel do 150 otrok iz občine Vrhnika. Res je, da so starši spraševali po opremi, ker je zaradi milih zim niso nabavljali.
Tudi osnovna šola bo imela enake težave s programom zimske šole v naravi. Razmisliti bi morali o izposoji ali nakupu cenejše opreme za otroke, katerih starši ne zmorejo zbrati denarja za opremo.
V upanju, da bodo naslednje počitnice tudi obdarjene s snegom, se bomo potrudili, da bi smučanje omogočili čim širšemu krogu otrok.
Urnik naših treningov KARATEJA:
TOREK in ČETRTEK:
17:30- 18:45 Karate I (do 5.razreda O.Š.), MLAJŠI 18:45-20:15 Karate 2 (od 5.razreda O.Š. naprej) STAREJŠI (treningi potekajo v telovadnici razredne stopnje O.S. Ivan Cankar, Tržaška
2, Vrhnika - nasproti prenovljenega motela Mantova oz. poleg avtobusne
postaje)
SREDA: 20:30 - 21:30 Borbeni trening tekmovalcev v telovadnici Partizan
Karate pa poteka v obliki interesnih dejavnosti na naslednjih šolah po občini Vrhnika:
O.Š. Log-Dragomer  TOREK 15:00-17:00 mala telovadnica
ČETRTEK 16:00-17:00 mala telovadnica PETEK 14:00-15:00 mala telovadnica
O.Š. Bevke
O.Š. Drenov Grič
O.Š. Dobrova
O.Š. Horjul
O.Š. Borovnica
PONEDELJEK 16:00- 17:00zadružni dom PETEK 16:00-17:00zadružni dom
SREDA PETEK
16:30-17:30 gasilski dom 17:30-18:30 gasilski dom
PONEDELJEK 18:00-19:00 spodnja šola PETEK 18:30-19:30 spodnja šola
PONEDELJEK 17:30-19:00 osnovna šola
nov termin v dogovarjanju, vpis v začetku aprila
Treniramo: -karate stil shotokan - tekmovalno kataško in borbeno tehniko -samoobrambo
-pravilno in kontrolirano dihanje -koncentracijo in disciplino
-stretcliing - raztegovanje vseh mišic, predvsem pa nog do »špage«
-mišično moč, eksplozivnost, vzdržljivost -gibkost, koordinacijo v prostoru (Fekienkreisova metoda) Za vse podrobnejše informacije se lahko obrnete na naše trenerje na rednih treningih karateja ali pa na telefonsko številko: (061) 655-593, kmalu pa nas boste lahko poiskali na spletnih http://fly.to/kk-vrhnika(internet) straneh, kjer vas bomo sproti obveščali o sprotnih oziroma prihajajočih aktivnostih.
L
HR1
Kupujete novo vozilo ^
Je to morda Renault Clio •
DoVOlite,      1. Odkupimo vaše vozilo
da vam
Za vaš avto vam podarimo tudi do 144.000 tolarjev več
pomagamo       Sodelujete v nagradnem žrebanju, v katerem je glavna na8radaa motorno kolo sknter
Iiaredltl        4» Vaš minimalni prispevek z možnostjo kreditiranja T+3,75%
izračun:     = NOVO VOZILO RENAULT CLIO
Vse kar morate storiti je, da vozilo kupite v Avto Centru na Vrhniki na lelovškovi 6, od 1. marca do 30. aprila 1999.
Avtohiša REAL
k]prak\do zaupanja
Vodovodna 93, Ljubljana
tel. prodaja 18-91-310, tel. servis 18-91-340
AVTO CENTER
Jelovškova 6, Vrhnika
tel. prodaja 755-720, tel. servis 755-730
RENAULT
SONET
SONET d.o.o..PROJEKTIVA Podjetje za projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje
Ribiška pot 4, 1360 Vrhnika
Objavlja prosti delovni mesti:
projektant-sodelavec
za delo pri izdelavi lokacijskih dokumentacij in/ali načrtov za pridobitev gradbenega dovoljenja pogoji:
V.stopnja gradbene smeri, strokovni izpit gradbene stroke ali tri leta delovnih izkušenj, pripravljenost na strokovno izpopolnjevanje in delo z računalnikom,
arhitekt- sodelavec
za projektantsko delo v biroju in ogledi na terenu pogoji:
končana fakulteta za arhitekturo- univ.dipl.ing.arh ali študent zadnjega letnika samoiniciativnost pri delu, pripravljenost na strokovno izpopolnjevanje in delo z računalnikom.
Vaše ponudbe pričakujemo do 20.aprila 1999 na gornjem naslovu. Za dodatna pojasnila lahko pokličete
na tel.753-022, kontaktna oseba -Slavko Gabrovšek univ.dipl.ing.arh.
PRIČAKAJTE POLETJE PRIPRAVLJENI!
PEDIKURA-odstranjevanje kurjih očes in trde kože, striženje nohtov, reševanje vraščenih nohtov, masaža stopal DEPILACIJA -odstranjevanje dlak
SOLARIJ -kontrolirano sončenje in drugi pozitivni vplivi na kožo Mateja Bizjak, Kopališka 4, Vrhnika
tel. 752 530
II. SREČANJE STAR0D0BNIH VOZIL NA VRHNIKI 8. maja 1999
V lanskem maju so vozniki sta-rodobnih vozil na prvem srečanju na Vrhniki, ki so ga pripravili v počastitev občinskega praznika, ob slovesu zaklicali: "Nasvidenje v naslednjem maju !". Obljubo, ki so siji dali, kanijo tudi držati.
Marljivi zagnanci in avtomobili-stični zaljubljenci, ki se zbirajo okoli Angela Penka, ki je duša in srce te prireditve, bodo tudi v letošnjem maju priredili srečanje staro-dobnih vozil na Vrhniki. Letos bo število udeležencev, ki že lani ni bilo majhno, še večje. Zato priprave že pridno potekajo s pomočjo članov ZŠAM Vrhnika, Občine Vrhnika, Vojašnice Ivana Cankarja - Raskovec in TD Blagajana.
Organizatorji so se odločili obdržati lanskoletno traso z manjšimi spremembami, ki.bodo udeležencem dan še popestrile, saj bo letos postanek v vojašnici Ivana Cankarja, ki kjer bo na ta dan -dan odprtih vrat - malo daljši. Udeleženci srečanja se bodo pridružili kulturnemu programu, ki ga bodo pripravili mladi vojaki s svojim starešinskim kadrom.
Dela je veliko, saj pričakujejo prek 80 prijav iz Slovenije, Hrvaške in Švice. Tiskajo prireditvene tablice, plakate, vabila, kijih seveda ne sme zmanjkati. Pridne roke organizatorja Angela izdelujejo posebne spominske plakete in priznanja.
Vabimo vse, ki jim je stara tehnična kultura pri srcu, da se srečanja 8. maja udeležijo in tako pokažejo gostoljubnost Vrhniča-nov, priznanje organizatorju ter preživijo prijeten in zanimiv dan. Ljubitelji starodobnih vozil
d. o.
član IBN z licenco
VRHNIKA, Tržaška c. 28, telefon 751 -511, faks 751-611
Nepremičnine
KUPIMO
STANOVANJA IN HIŠE:
različnih velikosti in cenovnih razredov, lahko starejša za adaptacijo in kasneje vseljiva, kupimo.
ZEMLJIŠČA:
Vrhnika z okolico, Log, Dragomer, Borovnica, Horjul, Polhov Gradec, Logatec, stavbna zemljišča različnih velikosti, kupimo.
PRODAMO:
STANOVANJA:
VRHNIKA, enosobno stanovanje z balkonom, 33 m2, lepo urejeno in vzdrževano, mirna in zelena okolica, prodamo.
VRHNIKA, 2 km od centra, 4 sobno, pritlična etaža 120 m2 v novi hiši, s samostojnimi inštalacijami CK, pripadajočim vrtom, vredno ogleda, zelo ugodno, prodamo. BOROVNICA, enosobno stanovanje v bloku, 3,5 m2, 1. nadstropje, ugodno, nujno prodamo. LOGATEC, dvosobna stanovanja na Pavšičevi, ugodno, prodamo.
HIŠE
VRHNIKA, bližina centra, nova samostojna nadstandardna hiša, 300 m3, klasično kakovostno gra-
jena, moderna, razgibana potrebna zaključnih finalnih del, z urejeno okolico, na parceli 763 m2, ugodno prodamo.
VRHNIKA center, nova samostojna, brez talnih oblog in keramike, lahko dvodružinska, parcela 650 m2, nujno prodamo. POSLOVNI PROSTORI: VRHNIKA, v poslovno obrtni coni, 66 m2 + 70 m2, s parkirnim prostorom, prodamo ločeno ali skupaj.
ODDAMO:
POSLOVNI PROSTORI:
VRHNIKA, 50 m2 poslovni prostor, višina stropa 3.70, uporabno dovoljenje za mirno obrt ali skladišče, pisarna s pripadajočimi prostori 20 m2, urejeno ogrevanje, parkirišče zagotovljeno, ob asfaltirani cesti v urbanem naselju, sprotno plačilo, oddamo. VRHNIKA, trgovina z vso opremo, 80 m2 s pripadajočimi prostori, ob asfaltirani cesti, v bližini parkirišče, oddamo za daljše obdobje, enoletno predplačilo, ostalo po dogovoru.
VRHNIKA, poslovni prostor za kakršnokoli mirno dejavnost, v lepo urejeni hiši, v bližini LOKA CENTRA, oddamo.
Izdelovanje velikonočnega pirha pri Botru na Vrhniki
Pri nas v Botru pa letos ne bomo za veliko noč barvali pirhov. Ampak jih bo Franc Grom na svoj način
izdeloval in oblikoval. Pridite pa boste vse videli in še dobro boste lahko povečerjali.
GOSTILNA • PIZZERIJA
Od 30. marca pa do Velike noči bo v gostilni in pizzerijj Boter razstava in prikaz izdelovanja vrhniškega pirha. Gospod Franc Grom, avtor vrhniškega pirha, vam bo v restavraciji vsak četrtek izdeloval to mojstrovino. Pirhe boste lahko tudi kupili, saj so času najprimernejše darilo. Če si boste zaželeli pirh z vašim vzorcem, vam ga bo gospod Grom na vašo željo tudi izdelal.
Na velikonočno nedeljo zvečer si boste lahko na Televiziji Slovenija ob 18.40 ogledali predstavitev knjige Janeza Bogataja Mojstrovine Slovenije, katere naslovnico krasi prav vrhniški pirh.
N.Č.
OPTIK
BRANKA JELOVGAN s. p.
STARA CESTA 5
1360 VRHNIKA Tel.: 061/756-105
• IZDELAVA VSEH VRST OČAL NA RECEPT IN PO IZBIRI. • KONTROLA VIDA
Nov delovni čas od 9. do 12.ure in od 13 do 17.ure Sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 18.ure Sobota zaprto! Novo na Vrhniki! Ponudba RAY BAN sončnih očal in tekočin za kontaktne leče
Preživite lepe počitnice na otroku PAGU v prelepi vasici Zuboviči. Sobe s souporabo kuhinje, kopalnice in WC so od peščene obale oddaljene vsega 50 metrov. Pokličite na naslov: NIKOLA ZUBOVIČ, Zuboviči 132, otok PAG, telefon: 00385 53 664070 v večernem času. PRIČAKUJEMO VAS
Varno posredovanje pri prodaji, nakupu, najemu In oddaji nepremičnine. Smo člani Informacijska borza nepremičnin z lleanoo za opravljanja poslov nepremičninskega posrednika. Naročnikom časopisa Dalo In Slovanskih novic priznamo 35% popusta pri proviziji posredovanja.
REAN inženiring, d.o.o.
1357 NOTRANJE GORICE (l   J) Podpeška cesta 236
^/L^^tel./fax: 061 /651 -309 ^ VCTWj^     mobitel: 0609/642-085
Kompletna predelava ogrevanja na kurilno olje: cisterne 1000 - 3000 I, širine samo 69 cm; gorilci Olymp, Thvssen, Starclima, Obnova kurilnic: menjava peči, gorilcev, obtočnih črpalk, ventilov
UGODNI POGOJI PLAČILA V PRVEM POLLETJU 99
Dr. B.THVSSEN
SERVISNI PREGLEDI IN NASTAVITEV GORILNIKOV
NOVO NA VRHNIKI
Jordanov kot, Rimska 33, Log pri Brezovici Fitnes studio Peter Klepec, d.o.o.
Vas ponovno vabi, da se pridružite vse številnejšim, ki so že spoznali,
da je fitnes vadba ena najboljših oblik za krepitev telesa, oblikovanje
postave, poživljanje srčnožilnegasistema,...
Z redno vadbo boste povečali tudi svojo delovno storilnost in
upočasnili proces staranja.
Ponujamo vam naslednje oblike rekreacije
• FITNES VADBO - kjer boste na sodobnih napravah Technogvm poskrbeli za popolnejšo obliko svojega telesa, odpravili odvečne kilograme ali pridobili na mišični masi;
• PACE - ORGANIZIRANA KROŽNA VADBA - (hit letošnje sezone). Vadba je kombinirana z aerobnimi vajami in vadbo na hidravličnih napravah ter omogoča hitro odpravo odvečnih kilogramov. Vadba je primerna:
- za ženske in moške,
- za športnike in rekreativce,
- za postrehabilitacijsko obdobje,
- za mlajše (od 12. leta) in starejše,
- za krepke in slabotne,
- za krepitev po nosečnosti.
• STEP AEROBIKA - za vse, ki bi radi izgubili nekaj odvečnih kilogramov in povečali koordinacijo gibov;
• JOGA - kjer se lahko od začetnih telesnih vaj, preko vaj dihanja in sproščan ja seznanite s tehnikami meditacije in samoanalize, dandanes še posebej pomembnih za uspešno razreševanje življenjskih težav;
• SOLARIJ - za ljubitelje zagorele polti najprimernejši način doseganja željenih odtenkov.
Podrobnejše informacije so Vam na voljo na tel. št. 653 188, vsak dan, razen ob sobotah in praznikih, med 16. in 22. uro.
VABLJENI!
20 let ustvarjalnega dela v delavnici ■ rodilo še trgovino
avtomobilskih delov ter izdelkov. Na policah trgovine boste našli olja (Valvoline, Castrol, Winter-shall, za katerega smo tudi zastopniki za Notranjsko), zavorne ploščice in sklopke QH angleškega proizvajalca, Lucas, zavorne obloge, vse vrste jermenov (pasasta, klinasta, zobata), vodne črpalke, kolesne ležaje, amortizerje, oljne in zračne filtre, svečke, brisalce, pokrove koles, avto prevleke, iz-
delke za avto kozmetiko, akumulatorje, manšete in še veliko, veliko drugega, brez česar si ni mogoče zamisliti brezhibnega delovanja in videza vašega avtomobila.
Da boste zadovoljni vi in vaš konjiček, obiščite trgovino Varga-lant na Tržaški cesti 44 na Vrhniki ali pa pokličite na telefonsko številko 061 /752-711 bi prijazno osebje vam bo skušalo ugoditi.
N.Č.
Nova trgovina je bila odprta 27. februarja. Tedaj smo spoznali tudi celotno družino Prebil, kissvojim podjetjem VARGALANT goji tradicijo družinskih podjetij (od leve Robert, Janko, Tanja ter mati in oče, Meri in Oto).
Podjetje Vargalant z Vrhnike je že več kot 20 let z lastnimi proizvodi, namenjenimi avtomobilski industriji, navzoče na slovenskem in tujem tržišču. Njegova osnovna proizvodnja obsega izdelavo avtomobilskih zglobov, končnikov, vilic in nihalnih rok za vozila vseh znamk (Fiat, Ford, Alfa, Renault, Citroen, Peugeot, VW, BMW, Opel, Zastava,...), ob tem pa še
sklopke za avtomobile zastava 101, yugo, lada in škoda. Dolgoletno uspešno delo in predvsem zadovoljne stranke so nakazovale potrebo po nadgradnji, razširitvi*podjetja. Ob proizvodnem oddelku je pred kratkim tako vrata odprla tudi trgovina Vargalant, kjer je kupcu poleg že prej naštetih proizvodih zagotovljena bogata in kakovostna izbira drugih domačih in uvoženih
|=S E ZIDARSTVO
»S z Janez Petrovčič, s.p.
™ <......        Podlipa 95, Vrhnika
Čimpreje želim zaposliti dva delavca:
- priučeni zidar
- pomožni delavec
▼ Vse informacije po 18.00 uri popoldan na telefon: 061/753-895.
Internet: www.Vogart.si
Cesta v Log 20 1351 Brezovica pri Lj. TEL: 061 653 160
Ugodna ponudba za:
- klasični parket
- lamelni parket
- lam parket
- eksotični parket
- izravnalne mase
- lepila za parket
- lake za parket
Parket vam tudi položimol
IZDELKI
PODJETNIŠKO OBRTNA CONA POD HRUŠEVCO 30c 1360 VRHNIKA tel.: 061/754 358, fax: 061/755 546
Tel. 653-864 (doma)
- vhodni portali
- stebri
- vodnjaki
- vrtni umivalniki
- ograje
- cvetlična korita
-vaze
- umetni kamen za oblaganje - izdelki po naročilu
SKUPAJ
Cg) 080-1200
POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI
V novi trgovini na vrhniškem klancu (na cesti proti Logatcu), Tržaška c. 44, vam nudimo:
- izdelke iz naše proizvodnje (zglobe, končnike, premne roke za vse vrste avtomobilov) - olja, filtre, sklopke, amortizerje, zavorne ploščice, diske,... - in drugo dodatno opremo za osebna vozila.
ODPRTO: vsak dan od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. nre.
Telefon /faks: 061/752-711.
Lahko pa nas pokličete tudi v proizvodni obrat po telefonu: 061/752-711, 755470.
Covc* Tor
AVTOSOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
s tradicijo in uspehom
TEČAJ CPP A, B, C, E in F kategorije 12. APRILA ob 18. uri PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI! DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST! • TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM V MAJU TEČAJ ZA VODITELJE MOTORNIH ČOLNOV V APRILU • TEČAJ ZA MOPEDISTE
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli
DODATNA UGODNOST SAMO NAŠE AVTOŠOLE: IZPIT LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI V 30 DNEH ALI LJUBLJANI
TURISTIČNA AGENCIJA
POČITNICE IN POTOVANJA
PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS
NOVO! ŠTUDENTSKI SERVIS - AS ASISTENT
URADNE URE: pon.- pet. od 9. do 18.ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: C0M-TAR. d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, Vrhnika, tel./faks: 061/755-828; 755-023
V       T W
i,] v?
ZAVAROVALNIŠKA AGENCIJA
Marjan Maksi s.p.
d. d. I
ZAVAROVALNICA MARIBOR
VAS OBVEŠČATA, DA JE ZAVAROVALNIŠKA AGENCIJA MAX ODPRTA:
PONEDELJEK: 8h-13.30
TOREK: 14h-18h
SREDA: 8h-11.30 IN 13h-16.30
ČETRTEK: 14h-18h
PETEK: 8h-13.30
V NAŠI AGENCIJI VAM NUDIMO VSA ZAVAROVANJA ZAVAROVALNICE MARIBOR d.d. (avtomobilska, premoženjska, osebna.
HKRATI VAS OBVEŠČAMO, DA JE
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. ZNIŽALA CENE POŽARNIH ZAVAROVANJ CIVILNIH RIZIKOV, INDUSTRIJSKIH IN OBRTNIH RIZIKOV, ZAVAROVANJA STEKEL TER DOPLAČIL ZA LEASING NA KONKURENČNO MEJO.
VABIMO VAS, DA SE OGLASITE V NAŠI AGENCIJI NA
STARI CESTI 46 ALI PO TELEFONU 755-746 IN SE PREPRIČATE
O NAŠI KONKURENČNI PONUDBI.
HKRATI PA IŠČEMO ZASTOPNIKE ZA OBMOČJE VRHNIKE IN ŠIRŠE OKOLICE ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ Z MOŽNOSTJO REDNE ZAPOSLITVE.
GOZD
LJUBLJANA LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO: PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO les na kamionskih cestah In na panju
Zagotavljamo plačilo lesa v naslednjih rokih: hlodovina iglavcev in listavcev: 30 dni celulozni les iglavcev in drva: 60 dni
Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v roku enega tedna. Točnost in kakovost odpreme zagotovljena.
Informacije: GOZD LJUBLJANA d.d. Tržaška cesta 2, tel. 12 53 130, telefaks 210 729
KONTAKTNA OSEBA:
Vodja odkupa Peter Martinšek, inž.gozd. Pavšičeva 31, Logatec, mobitel: 0609 632 263 Lokalni odkupovalec:
Boštjan Soklič, Švigljeva 9, Borovnica Telefon: 746 242, mobitel. 0609 653 436
GEOINZENIRING
Geodetske storitve MARKO BURGER s.p.
dipl. ing. geodezije Na Lazih 44, VNANJE GORICE 1357 NotGorice, TeL&fiu:061/654-21» Mob.tcL: »41412-152
E-mail: niarko.burger@cngineer.com
Kvalitetno opravljam vse vrste geodetskih meritev: Geodetske načrte za potrebe lokacijske dokumentacije, parcelacije, prenos in obnova meje po podatkih zemljiškega katastra, zakoHčevanje objektov, vris objektov ~
Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica
Tel.: (061) 653-036, faks: (061) 654-432
CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE
— OD 1000 do 4800 I
— PLOČEVINA — 3 mm
NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE
— OD 25 DO 300 I
DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU
VRHNIKA
Opekarska 18 1360 Vrhnika tel.: 061/751-376 753-618
ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME
• zidarska dela,
• zamenjava vodovodne instalacije,
• polaganje keramičnih ploščic,
• montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva,
• odvoz odpadnega materiala.
GARANCIJA
IN ROK IZVEDBE
ZAGOTOVLJENA.
Hvala za zaupanje!
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURŠIC
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
• Servisi ranje i n popravi la vozi IVW, AU Dl i n SEAT
• Pri nakupu novih avtoplaščev nudimo 5% gotovinski popust
DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
* )
E3
Telefon: 125-42-04 d.o.o. z dobrim imenom     Tržaška 2 - Ljubljana
Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 17. ure
IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO!
NUDIMO MOŽNOST KREDITA NA 6 ALI 12 MESECEV IN PLAČILO NA 4 ČEKE ZA A, B in F kategorijo.
- tečaj CPP organiziramo 2x mesečno na Tržaški 2
- v aprilu in maju bo tečaj CPP 06. 04. ob 18. uri 19.04. ob 17. uri, 10.05. ob 18. uri in 24.05. ob 17. uri
- organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom
- nudimo izposojo literature
- dijaki in študentje imajo posebne ugodnosti
V vašem kraju organiziramo tečaj iz varstva pri delu s kmetijskim traktorjem.
ZIKOM
zastopanje, inženiring, trgovina d.o.o. Betajnova 51, Vrhnika
OBJAVLJA
prosto delovno mesto
1. PRODAJALEC
(delo bomo sklenili za nedoločen čas)
K prijavi za to delovno mesto vabimo kandidate s srednjo izobrazbo ekonomsko - komercialne smeri ali z izobrazbo trgovske šole, z osnovnim znanjem računalništva in s pasivnim znanjem angleškega ali nemškega jezika.
Svoje prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov:
ZIKOM d.o.o., Betajnova 51, 1360 Vrhnika.
Perutninarstvo Istenič
Voljčeva 12
1360 Vrhnika tel. 061/752-322
Po ugodnih cenah vam nudimo:
- dnevno sveža kokošja jajca
- mlade kokoši ali jarkice
- bele piščance za meso, teža 1 kg, za nadaljnjo rejo
- kokošji gnoj, suh, pakiran v PVC vreče, teža 25 kg.
Vsem našim strankam želimo vesele velikonočne praznike in veliko pirhov. Perutninarstvo Istenič
DOPISUJTE V NAŠ ČASOPIS
a*
JlISJ%IJlv
70,
tel./faks: (061) 746 - 209, mobitel: 0609 644 - 173
Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica
- ATOVOCKAJDAfJA J7V SUMOMONTAŽNA
©BM0VA
- TTMZŠtlVKJsrjrM SLMZSeKMMM 4»M€MJNT MM VKAJ
* &xmlmmcom&mcmmm 4cw£v*rwMiM ar«MBW|
OCTAVIA - ŽE OD 1.946,
' JkrtoJrviertairfsoBtUarmddd
550,- SIT (MPO
Samova 14, 1000 Ljubljana, telefon 061 303 070
Volksvvagen Cfoup
O S J I L n
VNANJE GORICE PODPEŠKA C. ISO Tel. 651-353
odprto vsak dan od 12. do 23. ura, v četrtek zaprto.
Nudimo vam možnost porok, poslovnih kosil in zaključnih družb (do 80 oseb). Pri tem vam postrežemo z izbranimi jedili in sortnimi vini priznanih slovenskih vinogradnikov.
Nedeljska družinska kosila. Rezervacije po telefonu 061/651-353.
RAZGLAS
Lastnike in imetnike psov obveščamo, da bomo opravljali obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1999 na območju občin VRHNIKA in BOROVNICA po naslednjem razporedu:
od 9.15 do 10.00 od 10.10 do 10.30 od 10.40 do 11.00 od 11.15 do 12.00 od 12.30 do 13.00 od 13.20 do 13.30
od 9.00 do 9.30 od 9.45 do 10,00 od 10.10 do 10.30 od 11.00 do 11.30
PONEDELJEK, 18.4.1009
od 8.30 do 9.00   pred trgovino v Dragomerju pri trgovini na Logu pri Verbiču na Logu pri Skodlarju na Logu pri vet. higieniku na Drenovem Griču pri Gostilni Kavčič na Drenovem Griču . na Frtici
od 14.00 do 15.00 ponovno v Dragomerju pri trgovini takoj za glavno cesto od 15.15 do 16.15  ponovno na Logu pred trgovino TOREK, 13.4.1000
od 8.00 do 8.45   pri Špelaku v Bevkah
pri Lahu v Blatni Brezovici pri Frenku v Sinji Gorici pri Kozincu v Sinji Gorici pri Popitu v Mali Ligojni od 12.00 do 12.30 pri Cankarju v Veliki Ligojni od 12.45 do 13.00 pri Toncu v Veliki Ligojni od 13.15 do 13.45 pri Tomažu na Stari Vrhniki SREDA, 14.4.1000 od 8.00 do 8.20   na križišču v Razorsko dolino
pri avtobusni postaji pod Donatom pri Trohi v Podlipi pri avtobusni postaji za Kajndol pri avtobusni postaji na Samiji pri Kasarni v Smrečju pri Mivšku v Zaplani pri cerkvi v Zaplani od 12.30 do 13.00 pri gostilni Prčon v Zarjlani od 13.15 do 13.25 pri Bizjanu v Zaplani ČETRTEK, 1S.4.1000 od 8.00 do 8.45   na Bregu pri Mikužu pri Kosu v Borovnici pri Ivanu v Brezovici pri Bizjaku v Ohonici pri Majerju na Dolu od 12.40 do 12.50 v gradu rjistra od 13.00 do 13.20 pri Petričku na Verdu od 13.50 do 14.10 pred trgovino na Pokojišču od 14.30 do 15.00 na žagi na Verdu od 15.15 do 15.45 pri Gostilni Marinčič na Verdu PETEK, 16.4.1000 od 8.30 do 9.15   pri Gostilni Matilda na Vrhniki od 9.30 do 10.15   pri Gostilni Turšič od 10.25 do 10.45 pri Čeponu na Verdu za trgovino od 11.00 do 12.00 na Veterinarski postaji, Cesta gradenj 1 SOBOTA, 17.4.1090
od 8.00 do-10.30 za zamudnike celotnih občin Vrhnika in Borovnica na Veterinarski postaji na Vrhniki, Cesta gradenj 1 Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od štirih mesecev. Psa naj na mesto cepljenja pripelje odrasla oseba. S seboj morate obvezno prinesti knjižico o cepljenju in značko, ki ste ju dobili ob lanskem cepljenju.
Vodja postaje: Brus Andrej, dr.vet.med.
od 8.30 do 8.40 od 8.50 do 9.20 od 9.30 do 9.40 od 9.50 do 10.00 od 10.15 do 11.00 od 11.50 do 12.00 od 12.10 do 12.20
od 9.00 do 10.20 od 11.00 do 11.15 od 11.25 do 11.45 od 12.00 do 12.30
OBVESTILO
VSE LASTNIKE TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV OBVEŠČAMO, DA BODO LAHKO OPRAVILI REDNI TEHNIČNI PREGLED V NASLEDNJIH KRAJIH:
kraj in prostor	datum pregledov	delovni čas	
VRHNIKA-K.Z.	08.04.1999	08.00-	11.30
DRENOV GRIČ-Japelj	08.04.1999	13.00-	16.00
ZAPLANA - gost. Mesec	08.04.1999	16.30-	17.00
ŽAŽAR-Slabe	09.04.1999	08.00-	09.00
LIGOJNA-gasil, dom	09.04.1999	09.30 -	11.30
PODLIPA - gostilna	09.04.1999	13.00-	15.00
VRHNIKA-K.Z.	09.04.1999	15.30-	17.00
BOROVNICA - žel.postaja	10.04.1999	08.00-	11.30
BREZOVICA pri Borovnici	10.04.1999	13.00-	15.00
Tehnične preglede na terenu izvaja: AMZS d.d., Ljubljana Informacije, ekipa na terenu: 041 739-510
smis imšNiH sismov
NA VRHNIKI
POV HRUŠEVCO /4 TSL..C06O T51-005
Prodaja, montaža, servisiranje izpušnih sistemov za:
- ospbna vozila,
- mala dostavna vozila,
- kombije.
Možnosti tudi montaže
- športnih loncev,
- športnih okrasnih nastavkov.
j Uradne ure: ipon. :7  - 15 [tor. : 10-18 Ure. : 12-18 Čet :7  - 15 pet. : 12-18 sob. : 8 - 12
I_,   SaiVIS IZfUSNH SBTC«K»
I      I eooHRuseveoH
ftJ.,,,,LI,
(GOTICA
□
CASERMAN PAVEL s.p.
- VUMMUUMM
VRTNARIJA 16 ii 1360 VRHNIKA CD TEL.: (061) 752-455 —   FAX: (061) 756-188
£», U OKVIRJANJE - UOKVIRJANJE - UOKVIRJANjE C
GALERIJA 2
Stara cesta 41, Vrhnika
tel./fax: 061 756-102
ODPRTO od ponedeljka do petka 90Odol 200in 16"dol9"
IZ GRAFIČNEGA ATELJEJA V APRILU
jedkanice Janeza Kovačiča v nakladi 30 izvodov
Grahovo - kašča
Verd - Maroltova domačija
3 UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE m
Avto-iZZiv, d.o.o.
SINJA GORICA 1360 VRHNIKA tel./faks: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si
PRI NAS VAM NUDIMO:
• menjavo vozil:
- staro za novo
- staro za staro
• komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil
• odkup vozil, letnik nad 1990
• mogoč nakup na posojilo in leasing
• prenos lastništva (prepis vozil)
ODPRTO:
vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure.
Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714
V pomladnih dneh bomo imeli veliko izbiro balkonskih in okrasnih sadik
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI CVETLIČARNA JANA
Pričakujemo vas
Z vozniškim dovoljenjem
vam do F kategorije manjka
A A A A
samo 3 dni
TEČAJ SE PRIČNE 12.4. 1999 ob 17.00 uri
v Osnovni šoli Polhov Gradec Organiziramo tudi tečaj CPP za B, C, E in EKB kategorije.
AVTO ŠOLA
INFORMACIJE NA GSM 041/726-897
od 10. do 22. ure ali na telefon: 061/13-16-301
Dnevi odprtih vrat
Podružnice Vič-Notranjska
Vabimo vas na dneve odprtih vrat v poslovalnice Nove Ljubljanske banke, kjer vam bomo predstavili svoje delo in našo novo ponudbo:
Poslovalnica Trnovo, Riharjeva 38, Ljubljana Poslovalnica Vič, Cesta na Brdo 9, Ljubljana Poslovalnica Vrhnika, Trg K. Grabeljška 2a, Vrhnika Poslovalnica Logatec, Tržaška 19a, Logatec Poslovalnica Cerknica, Cesta 4. maja 65, Cerknica
Veselimo se vašega obiska.
19. aprila od 9. do 17. ure
20. aprila od 9. do 17. ure
21. aprila od 8. do 18. ure
22. aprila od 8. do 17. ure
23. aprila od 8. do 17. ure.
■
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d, Ljubljana
Ker je jutri nov dan
Nevarnost požarov v naravnem okolju
Ko belo zimsko odejo prepodijo pomladanski sončni žarki in še preden se prične narava buditi, je treba postoriti marsikaj na vrtovih, njivah ter bližnji in daljnji okolici hiš. Pospraviti je potrebno vse tisto, kar je v jeseni zaspalo in se pozimi posušilo. Razna suhljad, suha trava, veje obrezanih dreves, ostanki poljščin in še kakšna krama z dvorišča - vse to na kupček, vžigalice in še preden je v gostem dimu, ki včasih tudi koga moti, vse pogorelo, zadovoljni z opravljenim delom odidemo novim opravkom naproti. A glej! Zapihal je veter in naš zapuščeni ogenjček je kar naenkrat preskočil na suho trato in postajal čedalje večji. Vse skupaj smo hoteli urediti, toda ni nas več ubogalo. Grmovje tik ob gozdu je bilo že čisto blizu, zato smo uvideli, da ognju ne bomo več kos. Hitro na telefon   112 !!!!!!!!!!!
Na pomoč priskočijo sosedje, ki se jim je prej tako zelo kadilo. Tudi sirene na vozilih domačih gasilcev se že slišijo.
Statistika požarov v naravnem okolju na območju občine Vrhnika za leto 1998 kaže, daje bilo takšnih dogodkov kar 15, pri katerih je posredovalo prek 200 gasilcev s štiridesetimi orodnimi vozili in avtocisternami.
Na srečo so se vsi končali brez večjih posledic, toda le zaradi pra-
vočasnega obveščanja, hitrega in požrtvovalnega posredovanja gasilcev, ki so tako porabili marsikateri tolar, ki so ga morda namenili nakup prepotrebne opreme. No, pa saj nič hudega bi rekli, zato tudi so in so opremljeni tudi s sredstvi, ki smo jih zato namenili davkoplačevalci. Je že res, toda iz poročil centra obveščanja kar same silijo besede: "MALOMARNOST, NEPAZLJIVOST, ki jo je povzročil človek".
Vedno in vsepovsod pa se tako "nedolžna reč" ne konča tako, temveč s požari, ki terjajo človeška življenja in povzročijo veliko materialno škodo. Zato je področje varstva pred požari v naravnem okolju država uredila z Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. list RS, st.62/59). Nekaj napotkov nam naj ne bo odveč.
Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju moramo.
•- urediti kurišče tako. daje obdano z negorljivim materialom, s prostora okoli kurišča moramo odstraniti vse gorljive snovi, kurišče ne sme biti blizu dreves in gozda ter pomembnih prometnic;
- kurišče moramo nadzorovati ves čas kurjenja ali sežiganja;
- po končanem kurjenju ali sežiganju moramo ogenj ali žerjavico pogasiti ter kurišče pokriti z negorljivim materialom;
- že ob zmernem vetru moramo prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj;
- pri kurjenju ali sežiganju v naravi ne smemo uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline.
Prepovedano je:
- kuriti v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnika;
-kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih rastlin na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če ni kurišče urejeno tako, da se ogenj ne more širiti;
- zažigati nepokošene travnike ali ledine med kmetijskimi zemljišči ali na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali neobdelana zemljišča.
V obdobjih, ko za posamezno območje v naravnem okolju Upra-
va za zaščito in reševanje ali Občina v sredstvih javnega obveščanja razglasi veliko ali zelo veliko požarno ogroženost, je tam prepovedano:
1. kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj;
2. puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
Za nadzor nad izvajanjem določil te Uredbe je pristojna inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija, ki lahko posameznika mandatno kaznuje.
Zakoni so zakoni. Včasih jih spoštujemo, včasih pa tudi ne čisto dosledno. Ko se igramo z ognjem, seje dobro zavedati posledic. Zato naj nekaj navedb iz te Uredbe izzveni zgolj kot preventiva. Če jih bomo upoštevali, bo nekaj več bio odpadkov na naši komunalni deponiji, zagotovo pa manj požarov.
Viktor Razdrh
POGREBNE STORITVE
- naročila na domu        Pl    - pevci, glasba
- prevozi J U - venci, cvetje, sveče
- prevozi za upepelitev  L- -J - urejanje grobov
- postavitev mrliškega odra - urejanje dokumentacije
- pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem
- urejanje umrlih spremstvu
- izkop jam
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061/751-437, mobitel 0609 637 617
Vse prevečkrat se v naravi vidijo taki ognji, odnosno kurišča. Vse lepo in prav, če so pod nadzorom. Kaj pa se zgodi, če nam tak ogenj uide?
P1ETA
Pogrebna služba FRANCI TRŠAR; Gabrče 9 Vrhnika
Telefon:754-109, 752 -894 0609 628 - 257
ZAHVALA
Ob prehodu v novo življenje
Franca JAMNIKA
z Babne Gore 7
Zahvaljujemo se za izrečena sožalja sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, predvsem patronažni sestri Sonji in Carmen Jankovec. Hvala tudi vsem, ki ste v tako lepem številu pripomogli, da je bilo slovo spokojno, predvsem gospodu župniku Bogdanu Oražnu za lepo opravljen pogrebni obred, Oktetu Škofja Loka, gasilcem PGD Dvor in pogrebcem.
Žalujoči: žena Frančiška, sin Franci z ženo in hčere Cecilija, Ani in Metka z možmi. Vnuki Ivo, Miha, Matjaž, Mojca, Urša, Ana, Neža, Matevž, Nadja, Maruša, Aljaž, Tanja in Jan
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni.
ZAHVALA
ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega moža, ata in dedija
Avgusta GUTNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za spremstvo na zadnji poti. Hvala še gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi Vrhnika, 24.2.1999
	
	ZAHVALA
	Laz pa bom vedno Tebi pesem pel in kadar moji zvoki dozorijo, pri Tvojih bom kolenih obsedel! (P. Balantič) Za vedno je odšel od nas naš stric Ignacij Japelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nudili nesebično pomoč v tem težkem trenutku. Iskrena hvala za vsa izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gasilcem domačega in sosednjih gasilskih društev za izrečene besede ob slovesu. Hvala domačemu društvu upokojencev Tulipan. Bog povrni gospodu Janezu Kompare za pogrebni obred. Hvala tudi podjetju Pieta za vso pomoč in pevce.	
	Sorodniki
Brezovica, 30. januar 1999	
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega ata
Alojza ZADNIKA
iz Brezovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Hvala članom PGD Brezovica za spremstvo na njegovi zadnji poti in pogrebni službi Pieta.
Vsi njegovi Brezovica pri Ljubljani, 22.3.1999
Zaprl si izmučene in trudne oči, pomlad je prišla, a tebe več ni.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Jakob ZITKO
iz Kamnika pod Krimom
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA!
V enem mesecu sta nas zapustila naša skrbna 100 - letna teta
MARIJA OBLAK
in njen pranečak, naš ljubljeni 35 - letni
ALEŠ H ROVATI N, dipl inž.
Prisrčna hvala vsem za izraze sožalja darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom za pomoč pri oskrbi tete in pozornost ob Aleševem slovesu. Hvala vsem!
Helena Hrovatin - Oblakova v imenu vseh sorodnikov Borovnica, marec 1999
Bilje naš in mi smo bili njegovi. Radi smo ga imeli.
Ob prerani smrti našega
Verjanka FURLANA
izrekamo globoko zahvalo vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnjo pot. Hvala dr. Heleni Rožmanc-Drašler. Iskrena hvala Špeli, Marjanki, Alešu in Blažu ter kvartetu Raskovec, da so ga pospremili k zadnjemu počitku s sočutno zapetimi pesmimi, katere je imel nadvse rad in jih je tudi sam velikokrat prepeval. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Rozi, Peter, sestri Majda in Špela ter brat Marko z družinami Verd, 22. marca 1999
In ko življenje mine,
posuše se solze
in prenehajo vse bolečine.
ZAHVALA
ob smrti naše drage mame, babice in prababice
Marije BAJC
z Drenovega Griča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in srčna hvala vsem, ki ste jo pospremili na poti k večnemu počitku. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem, pevcem okteta Raskovec ter Pogrebni službi Vrhovec.
Vsi njeni Drenov Grič, 27.2.1999
Zdaj utihnil je tvoj glas,
za vedno sklenile se tvoje pridne so roke,
po plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce.
ZAHVALA
ob nenadni in boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta in dedija
Janeza - Ivana ZALARJA
z Vrhnike
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred.
Njegovi najbližji Vrhnika, marec 1999
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega malega
Davida GORIŠKA
z Verda
se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter denarno pomoč vsem svojcem, sosedom, prijateljem, kolektivoma Liko in Evex, gasilcem, mladini z Verda in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogreb in gospodu Vrhovcu ter Pevcem kvarteta Raskovec in trobentaču.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka
Antona MALOVRHA
iz Setnika nad Polhovim Gradcem,
po domače Velkavrškega ata
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja ter darovane sveče in rože. Zahvala pa tudi vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, gospodu župniku, gasilcem ter pevskemu zboru.
Vsi njegovi Polhov Gradec, 10.3.1999
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta in deda
Janka SMOLNIKARJA
se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala g. Rusu, g. župniku, Pogrebni službi Vrhovec in zastavonošem.
Žalujoči: žena Betka, sin Danilo in hčerka Janja z družino
Vrhnika, 23.2.1999
ZAHVALA
ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice in tete
Julij ane KUCLAR
iz Polhovega Gradca
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za pomoč. Hvala tudi vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Bogdanu Oražmu za pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Hvala tudi pogrebcem, trobentaču in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prastare mame
Marijane
JELOVŠEK roj. Krvina
z Drenovega Griča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja dr. Francetu Cukjatiju in patronažni sestri. Lepa hvala tudi gospodu kaplanu, pevcem, pogrebcem in Pogrebni službi Vrhovec. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Jožef, sin Jože, hčere Marjeta, Cirila in Silva z družinami ter drugo sorodstvo Drenov Grič, februar 1999
In obrisal bo vse solze njih
oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja,
vpitja in bolečine ne bo več
Kajti prejšnje je minilo.
Raz 21,4
ZAHVALA
ob izgubi našega dragega
Jožeta KMETCA
pismonoše z Vrhnike
bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in krajanom, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče ter za pisna in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo vsemu osebju Doma upokojencev Vrhnika, dr. Drašlerjevi, sestram in negovalkam, ki so mu nudili nesebično pomoč v težkih trenutkih bolezni; hvala Zdravstvenemu domu - dr. Prebilovi, sestri Mojci in patronažni službi z Vrhnike. Hvala družini Šubic za pomoč v času bolezni in sorodnikom ter prijateljem, ki ste ga obiskovali in mu izkazovali pozornost. Zahvala gospodu kaplanu Borisu Žerovniku za zelo lepo opravljen poslovilni obred, upravi Pošte Slovenije in Zvezi borcev za poslovilna govora, cvetje in sožalje; hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentačem. Se enkrat iskrena hvala vsem.
žena Bernarda in vsi, ki smo ga imeli radi Vrhnika, Ptuj, Kidričevo, Notranje Gorice, Brezovica, Borovnica, Vinje, Horjul
ZAHVALA
ob smrti naše ljube
Pavle MOLE
(učiteljice v pokoju)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Hvala duhovnikom za vse obiske in tolažbo. Hvala gospodu kaplanu za lepo pogrebno slovesnost. Največjo zahvalo pa izrekamo dr. Mariji Popit -Stanovnik za njeno šestintridesetletno nesebično lajšanje trpljenja sestre, svakinje in tete Pavle.
Vsi njeni Log, Brezovica, Vrhnika
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše mame
Marije PEZDIR
roj. Gregorka
iz Dragomerja
se zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali življenje v njeni hudi bolezni, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo tudi g. župniku za opravljen obred ter sosedom za pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
hčerka z družino
	
^■■b* mM	ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila naša draga sestra in teta Frančiška
lTJ j	SOLLNER
	iz Borovnice
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala velja tudi osebju Doma upokojencev na Vrhniki, Društvu upokojencev Borovnica in gospodu župniku Šilarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pogrebcem, pevcem in Pogrebni službi Pieta.	
	Vsi njeni
V Borovnici, februar 1999	
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je tiho zapustila naša draga mama, babica in prababica
Frančiška Peršin rojena Kovač
iz Prevalja pod Krimom 1
Vsem, ki ste ji pomagali v življenju in jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste kakorkoli pomagali ob slovesu, najlepša hvala.
Vsi njeni
Pomlad na vrt bo naš prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
Zahvala
ob smrti naše drage babice in prababice
Antonije Borštnik
Španove mame iz Rakitne
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Petru Šetinu za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni Rakitna, februar 1999
SPOMLADANSKA KRIŽANKA
NAJBOLJŠI DOSEŽKI, PRESEŽKI
povrr, zavit
SUVATI,
PHATI,
DREZATI
HRVAŠKA
NAFTNA
DRUŽBA
ZNAK ZA
ceru
EVGEN CEVC
cve
n-
JO
ANTIČNI PREBIVA -LEC LJUBLJANE
JUŽNO -AMERIŠKI GRM. SU -ROVINA ZA MAMILO
TRDNOST, SLOŽNOST
NEPODLO-ŽNE, NEPOSLUŠNE, NEVDANE
KRAJŠE ZA
OTILUA, REKA PRI Hl-ROŠIMI
IVAN POTRČ
EDEN
SESTAVIL SUSMAN JAKOB
ZA ZIMO
NASTOPI
PRIPOMBA, ZAZNAMEK
RIMSKA ŠTEVILKA 1051
JUNAKINJA BURGR-JEVE BALADE
ARABSKI ZREBEC
SKODRANA TKANINA
PRrTR-DILNICA, JA
ROMAN ROBAS
SEVEROZAHOD
51, MARCA
NAM
ROŽICE
PRINESEJO
PLEVEL
PORUVATI,
OKOPATI
DESNI PRITOK RENA V NEMĆUI
LOVRO ZIHERL
GLAVNI ŠTEVMJK
KISIK
ANGLEŠKA PLOŠČIN -SKA MERA 40,4 ARA
TOVARNA ALKOHOL. PUAČV MIRNI NA DOLENJ.
SPOMLADANSKA KRIŽANKA NAŠEGA ČASOPISA
9NOVNO, MATERIALNO
ZNAK ZA ŽLAHTNI SVETILNI PLIN
KOPEN. JUŽEN, ODTAJAN
KOŠARKAR
DANEU ST.
INDU
TRNI,
KAVUI,
BODICE
EVA HREN
1.SOGLAS. ABEC. S STREŠICO
ZVEZA BESED Z GLAGOLOM
PRODAMO
- VRHNIKA- nadstandard-no samostojno novo hišo -291 m2 uporabne površine
- VRHNIKA - novejšo hišo -vseljeno 1996 leta -226 m2 uporabne površine
- LOGATEC - novejšo hišo -štirisobno in enosobno stanovanje-na zemljišču 1900 m2 in zelo ugodni legi -RAČEVA-18 km iz Vrhnike do Žiri 6 km - etažo nad-standardne hiše - 140 m2 uporabne površine - zaradi lepe lege primerno tudi za vikend
- ZAPLANA - U LOVKA - bivalni vikend na 700 m2 zemljišča
- ZAPLANA - ULOVKA - bivalni vikend na 1000 m2 zemljišča
- ZAPLANA - STRMICA - vikend z garažo na 700 m2 zemljišča
i MAJ \
\ VRHNIKA £
TRŽAŠKA CESTA 12
752 077 : * ,404 911
- ZAPLANA - STRMICA -bivalni vikend na 703 m2 zemljišča - lepa sončna lega
- LJUBLJANA - CENTER -13. nadstropje - 88 m2 poslovnega prostora
- CERKNICA - BEGUNJE -zazidljivo zemljišče - 954 m2 in 1105 m2
- ZAPLANA - STRMICA -
zemljišče 700 m2
- ZAPLANA - ULOVKA - zemljišče 564 m2
KUPIMO
-VRHNIKA-ali LOGATEC-dvo do dvoinpolsobno stanovanje - NUJNO -VRHNIKA-ali LOGATEC-večjo garsonjero ali enosobno stanovanje v pritličju -VRHNIKA-BOROVNICA in OKOLICA - enodružinsko hišo - lahko potrebna manjše adaptacije
- VRHNIKA - LJUBLJANA -novo ali novejšo atrijsko hišo
- VRHNIKA - stanovanje na Vrhniki z doplačilom zamenjamo za hišo na Vrhniki -lahko polovica dvojčka
- VRHNIKA in OKOLICA -zazidljivo zemljišče 600 m2, 1300 m2
- LOGATEC - zazidljivo zemljišče 2 krat cca 600 m2
- ZAPLANA - STRMICA -zazidljivo zemljišče - sončna lega, vsaj 1000 m2
Nagradna križanka POMLAD
21. marca seje pričela pomlad in napovedala odhod letošnje snežne zime. Počasi se prebuja tudi pomladno cvetje, medtem ko pravi znanilci pomladi že počasi venejo. Zato naj nas križanka spomni tudi na prelepo cvetje, ki je napovedovalo prihod pomladi. Za nagradno križanko smo pripravili tri denarne nagrade:
1. nagrada: 12.000,00 SIT
2. nagrada: 8.000,00 SIT
3. nagrada: 6.000,00 SIT
Rešene križanke pošljite do 20. aprila 1999 na naslov: Uredništvo "NČ", Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika, v ovojnici in z obveznim pripisom: Nagradna križanka.
S.S.
Izžrebali nagrade za križanko "Zaščita in reševanje"
Prejeli smo lepo število rešenih križank, kar je dokaz, da jih radi rešujete. Izmed vseh prispelih smo izžrebali prve tri pravilno rešene. Srečna roka pa je dodelila nagrade naslednjim reševalcem:
1. nagrada: 12.000,00 SIT prejme Milka Brenčič, Tržaška 3, 1360 Vrhnika
2. nagrada: 8.000,00 SIT prejme
Anamarija Pezdir, Tržaška c. 474, 1351 Brezovica
3. nagrada: 6.000,00 SIT prejme Tončka Debevec, Dol 33, 1353 Brezovica
Vse tri dobitnike prosimo, da v uredništvo sporočite svoj točen naslov, matično in davčno številko ter številko žiro računa.
S.S.
NOVO-V LOKA CENTRU-NOVO
OPTIKA
ERJAVEC
Tadej Erjavec, s.P.
LOKA CENTER
robova ■ vrhnika
TEL.: 061/751-510
VAM NUDI NAJCENEJŠE USLUGE PRI IZDELAVI OČAL IN RAČUNALNIŠKI KONTROLI VIDA
• do meseca aprila je kontrola vida brezplačna
• velika izbira okvirjev • vse obstoječe vrste stekel
• sončna očala svetovnih proizvajalcev • brezplačna manjša popravila očal
Delovni čas: od 12 do 18.ure, sobota od. 9 do 13.ure GSM: 041/690-054 Imamo tudi poslovalnici:
• v Cerknici, Tabor 42; tel.: 061/793-775
• v Grosuplju, Stranska pot 1; tel.: 061/761-760
AV TO V L E K A ČEPOM
Stanislav Čepon s.p. Lesno Brdo 24 1360 Vrhnika
objavlja prosto delovno mesto
VOZNIKA C kategorije.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: ffi 4. stopnja izobrazbe
ffi  starost do 30 let.
Vlogo, skupaj z dokazili, pošljite na naslov:
Stanislav Čepon, s.p., Lesno Brdo 24,1360 Vrhnika.
NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756-224 ali h.c. 755-121, int. 222 in 291. Telefaks: (061) 755-158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631-567. Elektronska pošta: Anton.Janezic @ siol.net. Pokličete nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviško strani sprejema časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon aH telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomsko oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v slolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, pomagali vam jih bomo tudi oblikovali. Ncnaročenih rokopisov in fotografij ne Vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je NAS ČASOPIS informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava: Tomograf, s.p., Novo mesto. Filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. 'Tisk: Delo-TČR, d.d., Ljubljana.