IxHâjâ vWk dan razen «oboi. nedelj in praznikov ^ued daily except Saturday«. Sundays and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' ¡^YEAB XXXIX Ona lista Jo $8.00 Batter January 1«. IMS. at Um pnal nffloa ttaa Act of CooaroM of Maroh a ISIt. CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 1. JULIJA (JULY 1). 1947 Subscription $8 00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 128 AccepUnce for mailing at special rate of poataie provided for in «action 1103, Act of Oct I, 1917, authorized on June 4. 1911 Nesporazum na konferenci zunanjih ministrov v Parizu Rusija skuša preprečiti ditkuzije o nemških problemih. Bevin in Bidault za osvojitev ekonomskega načrta Paril, 30. jun.—Ostre razlike pea Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo o programu rekonstrukcije Evrope so se pojavile na konferenci med zunanjimi miniti teh držav. Ruski zunanji Uister Molotov se je izrekel proti diskuzijam o nemških pro-Cemih na pariški konferenci, k vzel je stališče, ki je v na-[protju z ameriškimi, britskimi francoskimi nameni. V kon-liktu je tudi z načrtom ameri-državnega tajnika Mar-ialla in projektom, čigar cilj je itavriranje produkcije premo-¡a in jekla v Porurju, nemški ndubtrijski provinci, ki je v »ritski okupacijski coni. Ameriška vlada ni doslej orne-lila projekta v javnosti. Poslanki zunanjih držav v Washing-onu, ki so v stalnih stikih z dr-avnim departmentom, so infor-nirali svoje vlade v tem smislu i zadnjih dveh tednih. Tega ne » bili storili brez vednosti dr-avnega departmenta. Molotov je dal razumeti, da »nčakuje, da bodo Rusija in izhodne evropske države, ki so J spadajo v območje sveta zunanjih ministrov štirih velesil. Prišla naj bi na dnevni red, ko se bodo obnovila pogajanja o mirovni pogodbi za Nemčijo. Amerika poudarja potrebo evropske samopomoči, Rusija pa naglasa, da mora ameriška pomoč povečati produkcijo v evropskih državah na točko iz leta 1936. Bevin in Bidault sta se z odobravanjem Amerike izrekla za osvojitev vseevropskega ekonomskega načrta. Molotov je proti sprejetju načrta. Izrazil je bojazen pred ameriškim vmešavanjem v notranje zadeve onih držav, ki že izvajajo rekonstruk-cijske programe. Med temi so Poljska, Čehoslovakija in druge države. Rusija je proti trošenju ameriških dolarjev za utrjevanje kapitalizma v Evropi in ustavitev socializacije industrij. Molotov se je izrekel za ustanovitev posebnih odborov, katere naj bi tvorili reprezentanti Sovjetske unije, Amerike, Velike Britanije in Francije. Ti naj bi študirali potrebe evropskih držav, zlasti onih, ki so utrpele Domače vesti ) le prve žrtve nemške invazije,1 največjo škodo zaradi nemške mele prednost glede ameriške »moči Evropi. To vprašanje je daj v ospredju in povzročilo je renje med Rusijo in Ameriko, renje razkriva poročilo sovjet-ikečasniske agenture Tass. Mož-lost je, da bosta britski zuna-iji minister Bevin in francoski tunanji minister Bidault prote-tirala proti objavi poročila. (Urad na francoska časniška igentura je naznanila zastoj na tonferenci zunanjih ministrov. )bdol/ha je Rusijo, da izvaja iroced uro. ki bo morda rezulti-v polomu razgovorov o larshallovem načrtu.) Strive Velike Britanije in raticije |e v soglasju s stališčem Zmenke Konflikt je le med Ru-aJ° »i Ameriko. Samo o eni Kki je soglasje med zunanjimi Mni.stn treh velesil. Vsi so za Mvzi tje korakov, ki naj bi po-pešili ekonomsko rehabilitacijo vrupc Ametika, Velika Britanija in r a 111 i j ;i smatrajo povueanje f>'dukcJt pi emoga in jekla v wui.iu /, ki|urno vprašanje v /a okrevanje Ev-1 pa vodi opozicijo roTl - ku/ijam o tem vpraša-11 ; i' i; 111 nemških proble- agresije. Ako razlike ne bodo izravnane in trenje odpravljeno, se bo konferenca v Parizu izjalovila. Italija dobila 20 milijonov za vojne nakupe Washington, D. C. — Ameriška vlada je dala Italiji nadaljnjih $20,000,000 za blago, ki so ga ameriške oblasti kupile med vojno. To predstavlja že četrto enako vsoto, ki jo je Italija dobila od Amerike od lanskega oktobra. Ttaliia je doslej prejela za blago, ki ga je med vojno dala ameriški armadi, skupno vsoto $146,000,000. Med vojno je ameriška armada plačevala blago z lirami Nov grob v Pennl Hutchinson, Pa—Po daljši bolezni vsled raka na želodcu je 12. jun. umrl Imro Mrkovič, rodom Hrvat, star 64 let. V Ameriki je bil 43 let, član HBZ in prejšnja leta tudi SNPJ v Brad-docku, toda je jednoto iz neznanega vzroka pustil. Tukaj zapušča ženo, sina, poročeno hčer, brata in več drugih sorodnikov. Družini globoko sožalje!—-Dne 24. jun. se je podal v bolnišnico v Greensburg Martin Poneb-shek, bivši večletni predsednik društva 683 SNPJ. Podvreči se je moral težki operaciji na želodcu. Članstvo mu ¿eli skorajšnjega okrevanja. Nov grob v Deiroltu < Detroit.—Po partedenski bolezni pljučnici je v okrajni bolnišnici umrl John Repovs, samski, član nemškega društva. Tukaj zapušča brata Ignaca, več nečakov in nečakinj, v starem kraju pa sestro. Sorodniki Iščejo Cleveland.—Sorodniki v starem kraju bi radi izvedeli za Franka Valiča, doma iz AJstja pri Ajdovščini, ki je bival v Denverju, Colo., kakor tudi za Pavšičevo Pepo iz Malih Žabelj pri Ajdovščini, ki je živela v Youngstownu, O. Naj pišeta na naslov: John Cermelj, 3593 In-dependence rd., Cleveland 5, O. Is Clevelanda Cleveland. — Po večletni bolezni je umrla vdova Theresa Merhar, rojena Boje, stara 76 let, doma iz Prigorice pri Ribnici, v Ameriki 47 let, članica društva 137 SNPJ. Tukaj zapu* šča tri sinove in pet nečakov, v starem kraju pa sestro.—V bolnišnici je umrl Joseph Grgat, ro dom Hrvat in član HBZ, ki je zadnjih 17 let živel na svoji farmi * Madisonu, O. Star je bil 65 let, v Ameriki 40 let. Zapušča ženo, sina in poročeno hčer v starem kraju pa dve sestri.— V bolnišnici je umrla Rose Herbst, rojena Pečjak, v Ameriki 47 let, članica AŽZ. Tukaj zapušča osem sinov, poročeno tčer, 9 vnukov in vnukinj in sestro, v Avelli, Pa., pa brata.— V bolnišnici St. Alexis je prestal operacijo Anton Svigel.— Prt družini Joseph Fortune so se oglasile rojenice in pustile sinčka.—V bolnišnici Mt. Sinai se nahaja Frances Grebene iz Collinwooda. akcija za 0d-vrnitev rudarske stavke Obnova pogajanj glede sklenitve nove pogodbe PADWAY NAPOVEDAL KONFLIKTE lir: r Kov P- ki konferenci. Mo-;i1 mo konferenco ih unij. "da se n.u rt za izvo-' kongres pri-k.iti»rim bfKlo pa Ji ■ <• d h je po-m skupna kih in progre ' ' olut ija poit-' ' » stranke /a ' v krajih. • republikan I i' 'grestvnih pr» jeta p<>- ' ► unijo obla-1» - Duhinskv h-«, ki j< 1 u/enjski zakon proti vetu predsednika Trumana. Dodatek resoluciji ki je zahteval, naj s«* takoj formira splošna tretja politična stranka, je bil poražen na podlagi argumenta, "da bi to izoliralo delavsko gibanje " Matthew Woll, drugi podpred sednik ADF. se je izrekel z« "delavsko nestrankarsko poli tično ligo", kater» naj bi skuša la izvojevati "konstruktivne za kone" lokalno in po vsej deželi Dasi je resolucija vredna [kk! pore, ne zavzema odloenega stališča glede Iretje stranke kot take za vso deželo, ampak omeju je politično akcijo I*- "na tiste kraje, k|er stari strsnki ne bost.« postavili progresivnih kandidatov." Brez splošne delavske stranke, ki bi zajela vse delavske plasti, se ne more pričakovati usorha Upanje pa postojl Ha do tega pride pred ptipia\:i-nu za *>i i hod nje volitve Waahlngton, D. C.. 30. jun.— Akcija, ki naj bi odvrnila splošno stavko rudarjev na polju mehkega premoga prihodnji teden, je bila podvzeta. Upanje je, da stavka, če bo oklicana, ne bo dolgo trajala. Pogajanja glede sklenitve nove pogodbe med rudarsko unijo UMWA, katere predsednik je John L. Lewis, in operatorji se bodo obnovila. Poročilo pravi, da so nekatere kompanije ponudile rudarjem zvišanje plače za 35 centov na uro. Ponudbo sta podprli korporacija United States Steel In Pittsburgh Consolidation Coal Co. po konferenci z Lewisom. Pričakuje se, da bodo tudi druge kompanije podprle ponudbo, ko se bodo pogajanja obnovila. Lewis zahteva za rudarje plačo $13.05 za osem ur dela na dan. Sedanja plača je $11.85 za devet ur dela na dan. Ako bo. prišlo do sporazuma, bo podpisana nova pogodba, katere veljavnost be potekla 1. aprila 1. 1949. Druge zahteve rudarske ijpije uključujejo med drugim zvišanje prispevkov v blaginj ski sklad na deset centov na vsako tono produciranega premoga. Sedanji prispevek je pet ccfitov. Unija zahteva tudi plačo za šest praznikov v letu. • Federalna vlada bo vrnila premogovnike privatnim lastnikom jutri. Prevzela jih je v maju lanskega leta in s tem preprečila stavko. Takrat je Lewis podpisal pogodbo z notranjim tajnikom Krugom. Okrog 400,0*0 rudarjev je zdaj "na počitnicah. Ako ne bo nova pogodba sklenjena do 8. julija, se ne bodo vrnili na delo. Joseph Padway, glavni pravni svetovalec Ameriške delavske federacije, je napovedal, da bo Ljudstva naj osvoje spored pravic , « Amerika mora urediti tvojo hito, pravi Truman Waahlngton. D. C.. 30. jun.— Predsednik Truman je priporočal, naj ljudstva osvoje mednarodni spored pravic in s tem do-kažejo prednost demokracije pred totalitarizmom. On je govoril na konferenci Splošne zve-ze za podvig zamorskega ljudstva. Poudaril je, da mora Amerika urediti svojo hišo in zbolj-šati zakone o civilnih pravicah. "Krajevne in državne vlade lahko store mnogo za zaščito civilnih pravic," je rekel Truman. "Federalna vlada mora pokazati pot. Veliko število naših ljudi trpi zaradi poniževanja in zasra-movanja. Žive v strahu pred nasiljem drhali. Vest našega ljudstva in legalni ustroji še ne ščitijo polne svobode vsakemu državljanu." Trumanov govor je bil oddajan po radiu. Na konferenci ata govorila tudi senator Morse, republikanec iz Oregona, in vdova pokojnega predsednika Roo sevelta. Svarilo znanstvenikov pred atomsko vojno Organizacija Združenih narodov ni izpolnila pričakovanj. Alternativa je ustanovitev svetovne vlade Protivladne demon-stracije v Benetkah Benetke, Italija, 30. jun.—Levičarski demonstranti so ptlh nili premierja Alcida de Gasparija, ki je imel političen govor na trgu San Marco, in napadli njegove pristaše. V akcijo je bila pozvana policija, ki je raz gnala demonstrante s plinskimi bombami. Princeton. N. J* 30. jun.— Profesor Albert Einstein in člani grupe znanstvenikov so izre-cli svarilo in opozorili svet na nevarnost atomske vojne, ki lah-(o izbruhne v osmih letih. Organizacija Združenih narodov ni zpolnila pričakovanj, ker še ni osvojila načrta glede kontrole atomske energije. Znanstveniki, ki so omogočili ustvaritev atomske bombe, so izjavili, da bo imela Sovjetska Vlada bo upošteno" izvajala Taftov zakon • k t. 1 Glavni odvetnik delavskega odbora resigniral W«»hlngton.—Predsednik Tru man je zagotovil vse pristaše Taft-Hartleyevega antldelavske-ga zakona, da bo vlada "pošteno" enofrlsila to postave. Dejal je, da je to njegova dolžnost, dolžnost vlade. V svoji vetovnt poslanici je rekel, da je ta zakon "neizvedljiv", "krivičen" 'In Mv škodo deželi". .. Glede enforilranja tega zako-Taft Hartleyev protldelavski za- M M jtf predsednik že posveto-kon povečal konflikte med de- v|rtl , ^^g, delavske« tavet in delodajalci In eproftil odbora Ta odbor Je «uspendl stavke. Namignil je, da ae bo ADF obrnila do sodišč za razveljavljene zakona. Nekatere provizij^ bo premišljeno ignorirala z namenom, da izsili od sodišč odločitev o ustavnosti zakona. Padway je izrekel napoved o konfliktih in stavkah po zaklju-čenju konference z odvetniki unij ADF. Na tej so bili osvojeni preliminarni načrti glede akcije. Načrti bodo predloženi v odobritev članom ekaekutlvnega sveta ADF, ki se bodo sestali na seji 9. julija. je suspendiral vsa postopanja v.spornih za devah na podlagi WagnerJevega delavskega zakona, katerega je razcefr/il novi antidelavskl za kon in v veliki meri tudi izpod rinil. Gernhard P. Van Arkel, glav ni pravm svetovalec delavskega odbora je resignlral z izjavo, dn bi ne mogel enforsiratl novega "delavskega" zakonu, ker so ne strinja z njim. Reka Mississippi J« narašča St. Louis, Mo,, 30. jun.—Re ka Mississippi Je dosegla naj višjo točko v slo letih tn nadalj nji tisoči prebivalcev so moral zapustiti svoje hiše. Mestni pre deli na obeh stranah raka so pod vodo. Povzročena škoda se ceni na osem milijonov dolar jov. Stirl država—Missouri, U linols, Iowa in Nebraska — so unija skladišča atomskih bomb do 1. 1955. Dostavili so svarilo: "Kadar se bodo atomske bombe nakopičile v skladiščih dveh nacionalističnih blokov razdeljenega sveta, ne bo mogoče vzdrževanje miru. Organizacija Združenih narodov ni uspela v prizadevanjih za dosego učinkovite varnosti jn zaščite. Vzrok je, ker se sleherna velesila skuša postaviti v prednostni položaj v upanju, da bo zmagala v prihodnji vojni." Einsteinova grupa tvori odbor utomsklh znanstvenikov, kateremu on načeluje. Profesor Ha-rold C. Ure.v na člkaškl univerzi je podnačelnik odbora ln on je govoril v njegovem Imenu. "Znanstveniki," je dejal, "zavzemajo stališče, da edina alternativa pred drugo vojno je formiranje svetovne vlade z dejansko oblastjo, da bo lahko izsilila mir. Zakaj niao diskuzlje članov komisije za atomsko e-nergljo v območju Zdrušenih narodov uspele? Razlogi so v komplikacijah, ki bi se lahko odpravila. Reprezentanti velesil, ki ae trudijo v naporih za naščito miru, ao le Izvršili svoje tradicionalne dolžnosti, da država, katere predstavljajo, pridejo v prednostni položaj in izvojujejo zrnato v prihodnji vojni. Korakanje po določeni poti bo zaman. Nihče, ki ae pripravlja za vojno, na mora pričakovati miru. Potrebna je ustanovitev svetovne vlade, ki naj bi kontrolirala atomsko energijo in preprečila izbruh nova vojna Ameriško ljudatvo mora prevzeti dejansko vlogo v prizadevanjih za ustanovitev svetovne vlade » Mobilizirati mora sredstvu ln|Vire in pomagati drugim državam, da se bodo dvignile na trdno ekonomsko podlugo. Ameriško ljudstvo se moru zavedati težav. Pot, po kateri je treba korakati za dosego ciljev, ni gladka. Glavna naloga je ustanovitev svetovne vlude z. oblastjo in odgovornostjo /s zaščito miru." Potresni sunki zamajali St. Louis Ht. Louis, Mo,, 30. Jun.—Po-tresni sunki so zamajali to mesto sinoči ob 11:25. Trajali so le nekuj sekund. Pretresli so prizadete zaradi deževnih nail-1 uradniška poslopja ln hiše ln vov. Reke ln potoki so praato- porušili nekaj dimnikov. Povzro-pili bregove ln poplavili nižine.1 čenu škoda nI velika. pomožna organizacija unrra zaključila svoje delo London. 30. Jun,—Pomožna or-guni/ucipi Združenih narodov UNItKA je dovršila svoje delo ln je bila danes uradno razpu-ščens. Genera I Lowell W čilo O aktivnostih organizacije. 1/ tega Je razvidno, da Je UNItKA dostavila živila in dru-< |i (ii ebšelne ljudem v 17 dr-žavah ki so bile opustošene v Hooks, direktor organizacije, Je vojni, v vrednoeti skoro tri mili jiu de dolarjev. Pomagala Je tudi pit repatriacljl 7,000,000 i a/m« l| enih o/eb, Iti? Ta kariun pov«. ftmu ln komu bo služIl novi nntldelavskl t*kon National Aaeoclallon ol Manufacturers.) (Črk* NAM" so ki izjavil, da UNItKA ni dosegla glavnega cilja, ki Je bil ekonomsko oklevanje, preprečila pa Je ekonomski polom. V svoji izjavi je Kooka pou-dsnl, (lu^je nadaljnja |>omoč po tiebns. Deležne Jo morajo biti /lasti one evropske države, ki so bile nslbolj prizadete v drugI Svetovni vojni. Ekonomski u-krepi ne bodo zadostovali, kei j je treba rediti politične probleme UNRRA j«* bila ustanovljene U novembra I. 1943 kot prva po-možna organizacija. Njen prvi direktor Je bil Herbert H. l^h-man. bivši newyorškl governer Resignlral je v mareu lanske«« let« in nasledil ga Je Fiorello H IjiGuardia. ftooks Je objavil zadnje pot o Ilireina polja io last zvezne vlade NVsshmgton, D. C. — Vrhovno sodišče Je odločilo, da spada vsa ozemlj« ob uball merja v Calt-fomiji /vezni vladi, ne državi Celiforntji Zve/na vlada Ima zemljiške pravice od obale in tri a iije n i morje, oziroma do o-/ernlja ki sega tri milje daljave vodo. Od leta 1921 Je država dala v najem to ozemlja v na-lern ker so pod zemljo našli bo-uutu oljna ležišča. Odlok vrhovnega »od i šča velja za vaah 21 dižav, ki mejijo na Atlantik, Pu-i ifik in Mehiški /.ajiv. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT CI,A«aO m LASTNIMA ■aslov m m. ktt Im éé t PROSVETA »57 - ft Sa UwmUI« Ar«. Chicago 2*. nilaote Pariška konferenca in M ar shall ova "doktrini Ko pišemo tc vrstice, se je v Parizu odprla konferenca zunanjih ministrov Anglije, Vnncifa in Rusije. Na dnevnem redu je vpra šanje rekonstrukrtje Evrope in milijarde dolarjev, katere je po implikacijah obljubil državni tajnik George Marshall v svojem znanem govoru na Harvardski univerzi ob priliki, ko mu je bila podarjena doktoraUka diploma. (Za visoke politike so ta diplome poceni—pet za groš.) • Kaj se bo skuhalo iz teh najnovejših manevrov za "ohranitev Evrope, bo pokazala bližnja bodočnost. Ta konferenca bo pokazala vsaj to, da-1 i bo prišlo do kakšnega sporazuma med Francijo, Anglijo in Ruaijo glede njihnega sodelovanja za rekonatrukdjo Evrope. Amerika na tej konferenci sicer ni uradno zastopana, marveč le kot opazovalka, toda bo imela kljub temu odločilno besedo Sigurno j«, da je Bevtn dobro informiran o težnjah in načrtih ameriške vlade, kajti v Londonu se je zadnje dni mudil amerišk državni podtajnik za ekonomske zadeve William J. Clayton—zdaj je v Parizu. Težnje ameriške vlade sicer niso nobena tajnost; navidezno nova je le politika v veliki šahovski igri, ki se bije med Ameriko in Rusijo. Mi bi želeli—«ploh vsak miroljub—da bi res prišlo do nove politike med obema silama in ne samo do novih msnevrov. Ako se izkaže, da so to le novi manevri za izigravanje Rusije, tedaj se odnoéaj! med Vzhodom In Zapadom ne bodo izboljšali, marveč le poslabšali. Logičen razvoj take politike bi bil definitiven prelom med Vzhodom in Zapadom in "polariziranje" svetovne politike okrog dveh nespravljlvo nasprotujočih se osi. V tem primeru bo sigurno prišlo tudi do politične, ekonomske in lahko tudi geograf tke razdelitve Evrope v dva tabora. Ta proces ja sicer že dali casa v teku, toda dogodki bližnje bodočnost! ga bodo bodisi zaobrnili all pa napravili še večji prepad. * Da je Marshall prišel na dan z novo "doktrino", je več vzrokov. Prvi >e vsestranska kritika "Trumanove doktrine", ki je naletela v ameriški javnosti na velik odpor, kajti je preveč "ajzenponar-ska", brez vsakih diplomatičnlh fines ali svilenih rokavic. Pravijo, da se je bil Trurfôn odloČil za to metodo—za direktno ln su-, rovo izzivanje Rusije—kar bi drugače ne bil dobil od "stiskaške-ga" kongresa, kar je zahteval: težke milijone za subvenciranje grške in turške reakcij«. Če je temu tako, potem je malo upanja, da bo administracija kaj doaegla z Marshailovo "doktrino", ki |e bolj uglajena ln vsaj navidezno pomirjevalna. Drugi vzrok je, k«* so v admlnlstracijsklh krogih in državnem r'epartmentu končno prišli do prepričanja, da Amerika z doseda njim načinom podpiranja nekaterih evropskih držav s posojili dvomljive vrednosti in subvencijami le meče denar v nenasitno žrelo razbite Evrope. V Italijo je Amerika na primer že zabila okrog milijarde dolarjev v obliki relifa, posojil in okupacijskih stroškov, toda se skoraj ne pozna. Komaj pred nekaj meseci je dobila stomilljondolarsko^ posojilo (ko je bil v Ameriki DeGasperi), toda je Italijanska vlada naznanila, da bo v bližnji bodočnosti potrebovala še večje posojilo—vsaj pol milijarde na leto za dobo več let. Tega mnenja so tudi Italijanski komunisti, ne samo desničar-tka vlada Drugo nenasitno žrelo Je Grčija, v katero je Anglija zabila okrog milijarde dolarjev, toda se j« umaknila bogatemu Stricu Samu, ki se tres« od strahu pred—"komunizmom" in socializmom Sicer je to "tresenje" dokaj umetno ln fabrtetrano v interesu dolarske diplomacije! Sličnlh nenasitnih žrel je še več v Evropi. Pred "komunizmom",-to Je večjo dozo socializma, Je treba rešiti tudi, ali predvaem, za-padno Evropo, posebno Francijo In Nemčijo. S tem smo prišli do tretjega vzroka te nove Marshsllove pote/e * Koliko je ta poteza "Iskrena", to je koliko in ako res predstavlja kako preuamerjenje ameriške zunanje politike, na to vprašanje še ni mogoče odgovoriti. Marahallov diplomatični «pel na Evropo, naj se /druži in Izdela skupni rekonstru kri Jaki program, ar navi dežno sliši kar idealistično. Mnogi komentatorji so v Um vtdeH začetek preusmerjanja ameriške zunanje politike napram Evropi in p«» implikacijah več ali manj tudi napram Rusiji. Z drugo be-mhIo znamenje, da naj Marshaliova "doktrina" nasledi Trumsnovo T.*ia zadnje dnj čitamo, d« v krogih administracije In državnega (.epat tmenta ne smatrajo Marchallovo potezo za nikakšno zaaonči-tev "Trumanove doktrine", marveč je le nova taktika, katere glavni namen jc i*. vedno zajezitev ruskega vpliva ki sploh njegovo i/rinjenje iz vzhodne Evrope In čim več tudi z Balkana. K tej novi potezi sta m- adminiatracija in državni tajnik zatekla, ker je bila stara taktika finančnega podpiranja posameznih držav izven sovjetfcke sfer«, «.(»¿jena bankrotu: dokler bi trajali ameriški do> laiji. bi jih obdrtali v "naši" aferi, toda kakor hitro bi ameriška posojila usahnila, bi bila vaa Evropa izpostavljena sovjetakemu * plivu. !>« je bila Sovjetska Husiia potegnjena na to konferenco, je bilo bolj slučajno kot pa namerno. Ko je bil državni tajnik Marshall vpra lan na novinarski konferenci glede Rusije, je dejal da je Imel « svojem govoru na Harvardski univerzi v mislih yao Evropo, tudi Anglijo in Kusljo ln t*«ko nista mogla Bevin in Bidault na svojem sestanku v Patini ignorirati Hustje in «ta jo povabila Ihila aU ji 4« ur ¿asa. da odloči predno p« je prišel odgovor it Moakve. je Bevtn imel v anplrtkem |»arlamentu enega svojih najbolj kritičnih govorov proti Hut!)I m njenim "satelitom". Toda to ni vpMvalo na Moskvo in se je povabilu odzvala. Želje za svoje «odeto van t» v tem pro rramu m> jrapadnlh držav prijavile tudi Poljaka. f ehoalova» ška. CH-iska, Mumunija. Bolgarska M» Jo«'•slavila Razni komentarji Akron. Or—Že v enem prejšnjem dopisu sem oananil o pitanju Ameriške Domovine proti Jugoslaviji. Danes še dodam, da sem pregledal nekaj številk tega casopiaa in nisem našel niti enega izvoda, v katerem ne bi bili napadi na jugoslovansko ljudstvo. Veliko iem že atal v teku svojega življenja, toda tako i: a motnega blatenja v slovenskem jeziku proti rojstpl domovini še ne. Slišal asm osebno naročnika A. D., ki ae je hudoval in zgražal nad neprestanim napadanjem J ugnala vi ja Čudim se. kaj se vendar morejo čitatelji naučiti iz tega Časopisa in zakaj ga podpirajo. Človek bi pričakoval vseeno malo več možatosti od uradnika omenjenega lista in njegove glibe, da ne bi tako pobaliaako zmerjali jugoslovanska ljudstvo in vse drago, kar ni akrpucano po njihovem kopštu. a Včasih prsvijo, da lepa beseda lepo mesto najde. Ampak kot zgleda so v Washingtonu vrgli to psisšovico v koš in jo nadomestili z žaganjem trde pesti proti Rusiji in drugim slovanskim narodom. Ni se čudi ti, da danes v slovanskih državah delajo s silno vnemo in e-nergijo» da bedo čimprej odvisni sami od sebe in ne od žugajoče Amerike. a Z zanimanjem sem čital P. Bergerjev članek, ki je a soprogo poletel iz Chicaga v Pariz, od tam pa sta ae odpeljala v trst in dalje v notranjost prerojene Jugoslavija Upam, da bosta zopet kaj zanimivega poročala, bodisi ed tam, ali pa po vrnitvi v Združena države, a V dneh konvencije SANSa asm čital članek, ki je bil pri* občen v A. D. proti organizaciji SANS, v katerem je tudi omenjeno, da se konvencija SANSa pripravlja za pogreb. Pri A. D. so se silno zmotili, saj je bil še oelo ljub! Bog naklonjen naši vzorni organizaciji in dal v dneh konvencije prav lepo vreme, tako da je prišlo tojiko Judstva v veliki Slovenski narodni dom, da bi btlo treba Rtb-ničanov, da bi bili razširili ve-ike dvorane SND. Torej želja D. ae ni uresničila iz vzroka, ker ae ljudstvo dosti ne ozira na blebetanje tega čaeopisa. e Amerika je bila dolgo let sovražnica fašistične Argentine. Sedsj pa se je na hitro pobratila z ajo, četudi se slednja ni nič spremenila. Le počakajmo, morda se bo kmalu pobratila tudi s Španijo.- Morda se res ni nič zmotil neki delavski voditelj, ko je nekje rekel, da Amerika hitro drvi v fašizem. Saj zgleda tako! Pred kratkim smo lahko videli sliko ali čitali v časopisih o tisočih tonah krompirja, ki ga vlada dala politi 4 petrofe-em. Pred tem pa smo čitali. da se ga je naročalo Iz Kanade za veliko višje cene. Krompir se bi lahko posuiilo ali pa zmlelo v moko In odpo slalo Stradajoči Evropi aH Kita Jaki. Krompir se je uničilo samo zato, da so se obdržale visoke cene. Ni čudno, da Ima boginja Svoboda v New Yorku obrnjen hrbet proti* Ameriki, da ne vidi, kaj se godi za njenim hrbtom. a če sem prav razumel, je tu-lajšnjt kftngresnlk dejal, da vse kaže, da bo FBI (Federal Bureau of Investigation) kmalu )oatal gestapo In začel iskati Komuniste, obenem p« bo poza bil na llnčanj« na Jugu in na dniga fašistična In nedemokratična dej«* is a Zares pametno vodstvo v T« pek Is ML Loa!««. kl gm vidite na alikL Je bela vrana. N sto da bš «višal cesse valed podražitve moke etc« je napravil napis, s katerim svetuj« svojim odjemalcem, naj si sami pečejo kruh. na mas to da plačujejo visoke Henry Wallace je končno dal razumeti v govoru v Washington^ ako nebo Trumanova doktrina spremenila svojega cilja, da bo ustanovljena tretja stranka. (Bolj pravilno se bi glasilo druga stranka, kajti danes je lahko vsakemu znano, tudi slepcu, da ni nobene razlike med republikansko in demokratsko stranko.) Znano je, da je Wallace prijatelj Rusije, prsv tako drugih slovanskih narodov, kakor tudi malega človeka, zato moramo z vso energijo delovati v prid njegove strank?, če bo ustanovljena. , Joeepli Irman. Washingtonu! Poplave v letošnji pomladi so naredile velikansko ššoodo na kmetijah, s vseeno je bišo v kongresu predloženo, da se odtrga veliko milijonov od sklada za izboljšanje poljedelstva. Prsv tako nameravajo odtrgati od sklada za veterane in tudi več milijonov za lunč za šolske otroke. Vse to zato, da bo ostalo več denarja za topove v Grčiji in Turčiji, katere nameravajo nameriti proti Rusiji in drugim Slovanom. a Nad delavci se plete bič, oziroma so se ga še sami spletli. Kot se razvidi, se na vse načine deluje v državnih zbornicah, da ae unije uniči in zniža plače. Se bo padal bič po delavcih, in sicer tako dolgo, dokler dokler se ne ne bodo zavedli, da imajo svojo moč in ustanovijo delavsko stranko ter postavijo svoje kandidate, kateri bodo zastopali delavske interese. ■ ■■«, j .0 Precej presenečenja kažejo ca preobilnega vživanja dobrega vina ali žganja, mora biti tudi pijanost dobra in koristna. Sestavil sem- vam torej pridigo o dobrih in koristnih svoj-stvih pijanosti. Torej naj začnem: Obilno vživanje vina in Pridiga zrf pijance ^Hermlnle, P«^—Izvoljeni poslušalci! Večkrat slišite pridige o grdobi, zlu in o slabih posledicah pijančevanja. Pijančevanju sta vzrok vino in žganje; obe pijači sta, kakor vsi vemo, dobri in koristni tekočini, dobra in koristna reč pa mora imeti tu-tA -ju. ., di dobre in koristne posledice, številke v pridobivanju novih Ker je pijanost naravna posledi-članov v tekoči kampanji SNPJ. Če dobro pretehtamo točno in redno poslovanje SNPJ, poštene Izplačitve v slučaju bolezni a-li smrti, a k temu še dodatno dejltva, da je končno asesment za enako zavarovalnino cenejši kot pri tujih zavarovalnih družbah, kjer imajo «krite in nerazumljive klavzule, katere zavarovanci odkrijejo šele ob času iz plačila, potem ni treba biti presenečen, če mladina slovenskih staršev bolj in bolj spoznava varnost in sigurnost zavarovanja pri naši jednoti. Četudi vsak ameriški državljan rajši vidi in želi manjše davke, vendar ne bc nikomur žal, zlasti ne povprečnemu de farvcu, za tistim skrpucairem davčnim zakonom, katerega je predaednik Trumsn vetiral. Če bi prišel v veljavo, bi dobili veliko potico oni z velikimi mošnjami ali doMki, nekaj drOb-tin bi pa padlo delavakemu sloju. a Oh i dan je pricapljala k meni "neka punca" v nunski obleki. Vprašala me je, katere narodnosti sem. Ko tem jI povedal, da sem Jugoslovan, me je vprašala, če sem Slovenec. "AH si katoličan?" me nadalje vpraša. "Mislim da sem, saj tako m rekli moji starši," aem odgovoril. "V katero cerkev pa zahajaš In kdaj si bil zadnjič prt sv. ob hajilu?" nadalje poizveduje. "I*ady. to je pa čisto moja o-aebna zadeva in mislim, da le nisem v fašistični Španiji ali A-meriki, če tudi bolj in bolj zgle da tako," sem ji Jemo odgovoril. Nato mi je jemo vrgla neko tiskovino na miso in molče odšla, a s pijanci dosti dela, delo pa daje zaslužek. Pijančevanje pa je tudi državi v veliko korist. Znano vam je, da ima vsak* država veliko kaznilnic in drugih javnih zavodov, ki jih mora vzdrževati z velikimi stroški. Za koga pa bi vzdrževala te zavode, pe ne bi bilo pijancev? Saj je nekdo trdil, da v teh zavodih stanuje dve tretjini vdov vinske bratovščine. To so glavne koristi pijančevanja za vso človeško družbo. Pijančevanje, kakor sem že omenil, pa je dobro in koristno tudi za pijanca. Vino namreč razveseljuje srce, veaelo srce pa je velika sreča za človeka na tem svetu. Zato gre človek, ki j« žalosten, čmeren in potrt vsiec vsakdanjih skrbi, navadno v krčmo in vino mu prežene vae skrbi. In kdor si vselej izpod) skrbi z vinom, temu se navadne zgodi, da sčasoma vse njegove posvetne skrbi prevzame krč-mar ali dober prijatelj, on pa potem veselo živi brez skrbi. Pijančevanje daje dalje človeku srčnost, pogum in koraj žo. En kozarček al' pa dva, tc nam kgrajžo da! Juhe}! In ko-rajža je velikokrat potrebne svojstvo. Marsikdo ne bi lagal ne kradel ne plenil in ne ubijal de ne bi imel koraj že. Podlož-niki ne bi ugovarjali predstojnikom, se ne bi upirali in ne ustavljali. Otroci ne bi žalili roditeljev; sin ne bi bil zavod-nik, hči ne razudanka, žena ne bi sleparila moža in mož ne bi spravil vse premoženje po grlu. ako ne bi imel korajže. Torej še enkrat: En kozarček al' dva, to nam korajžo da! Da, to so poeledice korajže, katera izvira iz pijančevanja To vam lahko potrdim še z drugi zgledi, in sicer z resničnimi zgledi, ki so bili opiaani v poštenih časnikih. Torej naj jih navedem: Ta in ta se je obesil; ko so ga ljudje odvezali, so našli v njegovem žepu prazno steklenico. Dalja: Ta in ta ae je ustrelil, zraven njega pa je ležala prazna steklenica. Zaka sta imela oba poleg sebe prazno steklenico? Zato, da ste se najprej z žganjem okorajžila, drugače se ne bi prvi obesil, drugi pa ne ustrelil. Dalje smo čitali: Mož je stal pred poroto zato, ker je v pijanosti suval in pretepal svoje otroke, da je ženo vrgel ob tla in teptal po njej Časovni komentarji MILAN MEDVEâEK Znanstveniki a. savano j naear »•■** i»ati« voli* 1Äfe^^ talističnih časopisov, ki J jo v ogromnih nakladah > Z večinoma nazadnjaški do rn* ga, protiljudski in protidelavS žganja je koristno (1) za vso da je g polenom ali puško pre- Kot poroča Frederick Kuh is Pariza v Chicago Sunu. v očeh Be vina In Bidaulta Rusija nI dobrodošla na tej konferenci. Oba namre« smatrata, ako bo Ruatja sodelovala v tem programu n! nobenega upanj«, da bi ameriški kongres hotel dovoliti takšna po-sojil« z« rekonstrukcijo Evrope kot si Jih zamišljata administracija In državni depertment Administracij« sm«tr« d« so velik« "posojil«" prav tako potrebna za preprečenje go»p..darske krize in ve-like brezposelnosti tudi v lastni deželi. človeško družbo, (2) za pijanca samega. Pijančevanje je koristno vsemu človeštvu, ker daje skoro vsem stanovom zaslužek, zaslužek p« je dobra reč, torej je dobro tudi pijančevanje. Tu bi bilo treba pristaviti tri pike, a treba je nejprej pridigo malo rrfztegnttf. Pijančevanje daje zaslužek krčmarju, komur ni treba delati in se trudtti, ker mu pijanec nosi dener za vino m žganje, katerega je zaslužil v potu svojega obraza. Pijančevanje daje zaslužek zdravniku, kajti pijanec mnogokrat sebi ali komu drugemu prebije glavo, zlomi roko ali nogo. ali pa se ponoči domov gre-doč zvrne v kakšen jarek. Da se popravi raztrgano kožo ali pa zlomljeno nogo. je treba zdravnika. kateri s pijanci veliko zasluži in lepo živi. Pijančevanje je tudi krivo, da dve tretjini vaeh bolezni izhaja iz pijančevanja, zato -imajo poleg zdravnika od pijance lep zaslužek bolniški strežniki, bolnice. lekarnarji in grobarji, katerim d«j«jo pijanci največ dela, torej logično tudi največ zaslužka. Dalje preskrbuje pijančevanje skoro vsem rokodelcem ▼ sovraštvu in prepiru, ¿e bi se zaslužek, postavimo: steklarju, rad naučil kleti. l«gati, obreko-k«jti pijanci radi razbijajo ste- vati—bodi pijanec! Če bi rad klenice, kupice in okna; dalje •koraj jedel prežgano juho, če mizarju, ker nasilen pijanec tu- »* t! sline cede po kaši. ali če di rad podira in razbija stole in bi rad hitro nesrečno umrl— mize; krojaču, kadar ai raztrga bodi pijanec! Amen! Amen! suknjo in hlače; klobučarju, ker j Komentar. Podpisani je bil pijanec ponoči le malokdaj pri- v svojem življenju priča vsem ne* klobuk domov; lončarju.! zgoraj opisanim prizorom, zato ker doma rad meče skozi vrata iz dobrega namena objavljam te in za ženo lonce, sklede, krožni- krute fakte. Star pregovor pra-ke; ponočnim stražnikom, k«te- vi: "Ne želi svojemu bližnjemu, rim pijanci preganjajo dolgčas; česar ne želiš, da bi se tebi zgo-biričim. d« jim ni treb« pasti dllo!" Nas ne sme biti strah lenobe; sodnikom za izdatnejše govoriti resnico! izboljšsnje plač. kajti oni imajo j Anton Zamik. ganjal domačine itd., itd. Ker je povedano, da je mož to delal v pijanosti, vemo takoj od kje je izvirila njegova korajža Prav tako smo že čitali, da je mati z burkljarhi preganjala svoje otroke in družino, da je rodnega otroka vrgla v krčmi pod klop, da je zapustila moža in otroke in odšla bogzna kam da je ubila svojega moža itd. Za taka dejanja je pač treba korajže. Vsi pa vemo, da imajo navadno ženske malo korajže, zato pa se jo morajo izposoditi od vina ali žganja, prav tako kot moški Po tem premišljevanju, lahko konštatiramo: Če hočeš biti bole hen, slab, ubog, nezadovoljen —bodi pijanec! Če hočeš biti razcapan, zaničevan, zasmehovan in preklinjan—bodi pijanec! Če hočeš biti lenuh, za-pravljivec, babjek, pohujševa-lec—bodi pijanec! Če hočeš biti nehvaležen sin, krut mož, ne usmiljen oče—bodi pijanec! Če Želiš ženi žalost, otrokom sramoto in vsem domačim nesrečo —bodi pijanec! Če hočeš izgubiti razum, otrpniti voljo, imeti poštenjake za sovražnike, hudobneže pa za prijatelje—bodi pijanec! Če rad živiš v sporu. vtem pa prvačita Tribune u »»raid American V «tamu dveh čitatelji čitajo dan t^ lazi o Rusiji in ščuvanje prot vsem slovanskim državam Ti sistematično razplamenjevam, iovraštva do naših bivših zave likov lahko rodi strahotne po bledice, vodi v tretjo svetova vojno in uničenje civilizacije. Pbvprečen, miroljuben amerl iki državljan sicer ne more v« jeti, da bi obstajala možnost trt tje svetovne vojne, kajti pre očmi mu še stoje vse grozot minule vojne, toda kaneeli Cikaške univerze R. Hutchir Jon in sloviti učenjak Einste» resno svarita pred nevarnost) nove vojne, katera lahko unu nas ln ostali svet. "Znanost nai je ustvaril« to nevarnost, tod resnični problem je v mislih i weih ljudi ... Mi ne sinemo k ti samo pripravljeni, podvreči a oblasti, ki je potrebna za sv« tovno varnost, ampak tudi akti aino delovati V tej smeri ... u vedatl se moramo, da ne mori mo istočasno delati načrte z vojno in mir," je dejal dr. Bi .... ~ t - -stem. Prav tako svarijo pred neva n ostjo drugI resni znanstveni! in poudarjajo, da je čas kratel akcija za kontrolo atomske bon be nujna in da imamo časa na; več tri leta za preprečenje ki tastroše. Tako svarijo odgovoi ni znanstveniki, dočim naši pc litikarski spački kot bivši peni sylvanaki governer Earle, Wilt am Bullitt, Rankin in drugi u vajajo ljudstvo neprenehoma i se trudijo na vse pretege, da t prišlo de spopada z Rusijo, dc kler slednja "še nima" atomsk bombe. VeUkl pobernik sa mir Vrsta teh sovražnikov miru i dolga, zato pa je nujna skuprv akcija vseh naprednih in miie ljubnib ljudi proti tej reekriji ki skuša deielo pahniti v an*eri ške vrste fašizma, nato pa v voj no proti slovansluni državam. Henry Wallace, zavedajoč * kritičnega položaja, ki so 9 ustvarili sovražniki miru, os stopa proti njim z vso ostrost)* in razkrinkava njihove zlore merne namene. S svojim pogu mom daje pobudo vsem progre sivnim in miroljubnim ljuden po vsem svetu. Ako ne bi on ta ko neustrašeno protestiral prot naši reakciji, bi danes še predrz neje rožljala in grozila z atom sko bombo. S tega stališča mora mo danes gledati na Wallaces ir ga podpirati v njegovem plame ni tem boju. Danes ni vprašanj« da je Wallace samo "liberalec" ali da verjame v "poboljšanje' demokratske stranke, ne pa t "socializem", marveč da je on ti-stl, ki uspešno bojuje največj« ljudske sovražnike! Sicer pa kdfl ve, v koliko on v resnici veruj« v tako zvano svobodno podjetništvo, ali pa v reformirsnje de monkratske stranke? Če bi k dsnes tzjsvil za popolno nsčrt-no gospodarstvo, za socializem bi ga reakcija kaj hitro pahnila a pozornice, kar bi bih v veliko škodo vsemu progresivnemu gibanju in svetovnemu miru Torej Wallace danes «luü ljudskim interesom, zato je ne-im i sel no ugotavljati, da jf mo "liberalec", temveč mu moramo dati vso oporo, ker je njegov boj ljudski boj! O tretji stranki Zadnje messe« a» je po MI razvil močan sentiment za tre^o stranko z Wallaeem na čelu hemi rammen napred ijsk ^ da bi prHio do tretje stranke £ da reakcionarni, s bvskl voditelji kot so Lewis. Murray. lovi; socialist In rusof^ man Thomas m je f^T^L pridružiti tski tretji «trsn*.-» (Dalje aa S. , JVUJA 1MT POSTAVLJAMO TEMELJE INOiiSTRlJALIZACIJE V PREROJENI JUGOSLAVIJI Priredil FRANJO ALEŠ. Ljubljana t^Laal* Je iraba graditi. Slika predata vlj a vhodno stran LjUmb kanala za kraško polja. Kar odtaka voda is kraških ¡V^oc.aL je treba iavršlti vnllka maHoracljaka dala. KJar Ja ¡¡afc rMtei ječmen—taaa uspava danes pomembna industrijska bombaž. „Gradimo nove obleklo, nove-predilnice In razslrjsmo stara. Prt ¿itilai tvornici v Kranju so v dela nove. večje in modernejše pdflnice. Isdustrijalisscijs in moderno gospodarstvo sahtavata tudi is-pdnjo modernega cestnega omreftja. Debela ptaet betona mera ijiboriii naj tet ] emu prometu. V načrtu "petletko" Je avtentrada Jubljana Zagreb-Bo^jr ad. modarnisscijs ooeto Ljubljana-Trai iod«rnizacija cest v Bosni, Hercegovini. Srbtjt, Makedoniji. Črni peei in Dalmaciji (slovita "Jadranska ceifea" vsdolš obšle od Rek« Kotora). Vedno nove tovarna rastejo it tal. V prvi "petletki zgradili toliko Industrije, da ne bomo odvtsnš od 1 ni sem ka predstsvljs velatovarno sa strojo "Litoatroj" v LJubljani gradnjo. «o. 811- V novih plavžih se Je dvignila protrodm^a šeieea. Do lata IIS1 Ni mora proisvodnja početvoritL Razgledi po stari domovini (Od natega dopisnika Fran j» AUa) Od načrtne obnova prehaja naše delovno ljudstvo k načrtni In-■Mjslissciji. Veliki žerjavi in naprave sa prenašanje teftklh »«metov pomagajo našim delavcem pri njihovih naporih s« čim-J^lsdustrljslisscljo. ki nam mora prtaeati gospodarsko ne- ntlo0a nm*og* petletnega goepodarakega načrta Je ka »a J! Z ¥t0ml I* tehničnimi pripomočki gra Na» * n*d polovico vseh denarnih sredatev r nore objekte i» naprsva. POLITIČNI PREGLED Poglobitev političnih in gptpodartktti odnosa» med Jugoslavijo in Rumunijo 7. junija 1S47 je prispela v Beograd številna delegacija iz Rtimtmije na čelu s predsedni kom vlade dr. Petru Groeo na psijateljski obisk. Balkanske države so danes v drugačnem medsebojnem razpoloženju kakor je to bil običaj pred domo vinsko vojno, ko so razne imperialistične sile izvajale na marionetne vlade svoje gospodarske In politične pritiske in Izrabljala ter izkoriščevale naravna bogastva balkanskih dežel in ceneno delovno silo. Balkanske države so bile takrat v rangu polkolonijalnih držav. Danes se jV to v temeljih spremenilo. V balkanskih državah so večinoma zavladale ljudske demokracije, ki niso več pripravljene služiti tujim protinsrodnlm interesom Med temi ljudskimi demokracijami nastaja vedno temejša prijateljska zveza z edinim velikim Ciljem, da se popolnoma ossmo-svojijo od izkoriščevslskega ks-pitaHstičnega sveta in da postanejo na svoji zemlji tudi svoj gospodar. Važno vlogo igrajo sedanji po litični in gospodarski odnosi med našo državo in Rumunijo. In obisk rumunskih državnikov v Jugoslaviji ima nsmen, ds še bolj poglobi in pojača te prija teljske odnose in to ni» vseh po ljlh z namenom, da sc zsvaruje demokratski mir na Balkanu. V številni rumunski delegaciji so poleg predsedniks vlr.de dr. Groze tudi minister za zunanje za deve Georg Tatarescu, voditelj liberalne stranke Rumunije in šef romunske delegacije na mi rovni konferenci, minister za prosveto Vojtek Štefan, vodilni član rumunske socialno-demo-krateke stranke, dalje minister za trgovino in industrijo Georg Georgiu Dež, tajnik predsedni-Itvo vlade Emil Bodnereš In drugi. V novembru 104« je tudi v Romuniji zmagala demokratizacija pod vodstvom bloka demokratskih strank. Država je tako prišla v zaključno fazo politične konsolidacij« In se tesno pribil žal a sosednim drisvem. Doma •o izvedli demokratizacijo in o-čisti 11 državni aparat od ostankov domačih fašistov in plsčsn cev inozermstvs, izvedli so sgrsr-no reformo in razdelili zemljo siromašnim kmet/>m, uspešno je bila lzvedens tudi obnova deže- le, zlasti obnova uničene industrije ter prometa, uvedli so številne ukrepe za zaščito delovnih ljudi. Rumunija je sklenila tes ne politične in gospodarske pogodbe s Sovjetsk6 zvezo, z re publiko Poljsko, fcolgarljo in drugimi demokratskimi državami. Sedanji obisk pa predstav lja nadaljevanje to težnje ru munskega delovnega ljudstva da tudi Rumunija sodeluje v izgradnji miru, da se ossmosvoi in si s tem zavarufe boljše pogoje življenja in ostane politično svobodna in neodvisna. Jugoslavija goji prijateljske odnos« in velike simpatije do romunskega delovnegs naroda. Z novo, prerojeno Jugoslavijo in novo, takisto prerojeno Rumunijo j« pričelo novo razdobje medsebojnih odnošajev, čeprav v bližnji preteklosti rumunski in jugoslovanski narodi niso beležili kakih večjih nesoglasij alf kaljenjs mirnega odnasno lojsl-negs sosedstva. S prerojen je m ki je nastalo v veliki bitki ■ fa šitmom in okupatorji, so bili po stavljeni novi temlji In boljši pogoji za vzpostavitev ša ožjih stikov in ša tesnejše zveze me obema državama. Tudi rumunski tisk se v celotf pridružuje mnenju delovnih ljudi Jugoslavije In Rumunije zr tesnejše sodelovanje med obemt državama ln to na političnem gospodarskem in kulturnem po lju. Tako je napisal vodilni ru munski list "Scantea" članek c prijateljskem sodelovanju z Ju goslovijo, ki je v težki In požr tvovalni borbi proti okupatorji in narodnim izdajalcem postavi la tudi nove temelje ljudske de mokrscije. Take narode kot * jugoslovanski danes ne moraj< zastrsšiti in ustrahovati noben fašisti stsregs ali novega kovt in seveda niti grški monarhofa i isti ali iraperlslistični gospodar ski krogi Zapada Jugoslovan so prišli do tist« točk«, odkodei gledajo samozsvestno v bodoč nest ln tak narod zna branit* svojo neodvisnost pod kakršnim' k«ll okolnostmi. Obisk romun ske delegacije Jugoslaviji pomeni novo poglavje v zgodovini Ju-goslovsnsko-rumunsklh odnošs jev, ker bosta odslej gevorils o-ba narode v skupnem demokratskem jeziku mednarodne soli-dsrnosti, borbe za mir in napredek in za uničenje vseh reakcio-nsrnih poskusov obeh državah. List "t/niversul" ps j« napisal Čbinak, v katerem trdi, da je o-blak rumunskih državnikov naj pritrčnejša manifestacija odllČ nlh prijateljskih odnoeov, vza-jemnega političnega sodelovsnja in zbliževanja. Nova Jugoslavija ln nova Rumunija danes ne ustvarjata neko platonsko sodelovanje in prijateljstvo temveč postavljata stvarne osnove sa najtesnejšo politično, gospodarski in kulturna sodelovanje, da bi zavarovali bodočim pokoljenjem mirna pe-gq|e za plodno delo. Nova Rti munija in nova Jugoslavija u-stvarjatu danes pogoje in osnove za; svojo srečo iz lastnih virov in laštne moči, da bi tako ostali obe državi politično in gospodarsko neodvisni. a Škofovska okrožnica proti Jugoslaviji Tudi celovški škof je proti Jugoslaviji. Pred dnevi je razposlal okrožnico po slovenskih de-kanijah na KoroŠk«m, v kateri je rotil slov. duhovnike, naj se "vzdržujejo vmešavanja v politične zadeve". To okrožnico je namenil. nacionalno zavednim trievenskim duhovnikom. Za nam sovražno ali neprijazno razpoložene duhovnike na Koro&kem pa seveda ta okrožnica ne velja, prav posebno pa ne velja za žup-nika Komarja iz Galicije, ki vneto še naprej opravlja prati-narodno in proti Jugoslovana ko delo in propagando. Ta gospod župnik na prirn«r izrabi vaako priliko, vsak cerkveni shod, pridigo itd., da s lažnjivimi napadi ovori proti novi Jugoslaviji. V Itari vasi je.imenovsl Jugoslavijo državo krvavih morilcev, bralce "Slovenskega vest nika" je kar izobčil iz cerkvenega občestva. , Ljudje se čudijo in vprašujejo, ali «o v cerkvi ali pa na političnem shodu biviega nad-funkcionarja. Gospod župnik govori tudi na pogrebih in se u-dejatvuje tudi izven mera svoje župnij«. Ušiv« vso nsklonjo-nost bivše nooistke, ki je zdaj nastavljena pri okupacijski oblasti v Velikovcu. Ts nacistka j« župniku is poslovala novo motorno voalks da lašjt opravlja svoja hujskaška potovanjs. Škofovska okrožnica torej velja le za tiste nsclonalno zavedne slo venske duhovnike, ki so podpi šali spomenico zs priključitev slovenske Koroške k Jugoslaviji e Avtoriteta staršev-kako si jo pridobimo Kadar uporabljajo starši svojo avtoriteto, otroci ne izpolnjujejo njihovih ukazov, prošenj, nasvetov ali naročil iz strahu zaradi morebitnih neprijetnosti kot posledice njihove neubogljivosti, pač pa zato, ker priznavajo upravičenost in nujnost njihovih zahtev. Avtoriteta staršev se ne pojavi kar sama od sebe: določa jo neke vrste premoč nad otroki, se-' I Staro Hitlerjevo geslo: "Nedeljiva Keroika" tr novem izdanju Da bi svetu»prikrili resničen položaj, raz pol oženje in pravi izraz slovenskega prebivalstva ns slovenskem Koroškem, so šovi nistični nsclsti ns Koroškem pri čeli organizirati bivši nacistični Heimatbund. Naslov nove na cistične organizacije je "Zvezi demovini zvestih južnih Koroš cev". Ta nemška organizacija naj bi nadomestila bivši šovini-dični nemški organizaciji za po-nemdevonje koroških Slovencev "Heimatdienst" in "Heimat burni". Za pridobivanje članov m zavzemajo v prvi vrsti znsn fašisti odn. nacisti. Koroškim Slovencem, ki odklanjajo vpis v novo ponemčevs Ino orgsnizsci jo, ki nsstops pod geslom "nedeljive Koroške", gross s novo 'sesittvtjo ln gospodarskimi re-presslljsmi. Te strahovalne metode pa nič ne zaležajo med našimi nacio-tslno zavednimi rojaki na Koro-ikem. Slovenci in tudi resničn «vstrijski demokrati odklanjajo to nacistično organizacijo, ki ima namen nadaljevati zločin «ko delo Maiar-Kaibiča ln dru {lh sovražnikov slovenskegs de lovnega ljudstva na Koroškem ji Caaofni kom (Ks4s1jevsnje s ». strani > bo sovražna Rusiji; Walter IU-u ther se tudi boji "komunisfbv" v delsvski stranki Spričo te situacija se ni« čuditi* da Waliaoe okleva z odločitvijo sa uaUnovitev tretje stranke Zategadelj ni dovolj, da apeliramo samo na Wallaoes, da se odloči zs tako stranko, smpsk tudi ns vse delsvsk« voditelje Tiste delsvske voditelje, ki noče jo ničesar sllšstf o tretji stranki ps bi moralo delavstvo eriostsv no vrači na smetišče! veda pa iz vsake premoči še ne nastaja avtoriteta. Starši n. pr.l prekašajo otroke v fizični mačk zato jih lahko k čemur koli prtsi-ijo, jim odvzamejo kak predmet, toda prednost v fizični moči še ne uatvarja avtoritete. Otrok se zaveda tudi ekonomske premoči staršev: od njih j« odvisno, ali mu bodo kupili igrač-co aH obleko ali na, ali mu bodo dali denar za gledališko vstopnico ali ne, za kino, za sladoled td. Toda tudi ekonomska premoč otroka lahko samo prisili, da se ukloni zahtevam staršev, ne ustvarja* pa tako neobhodno potrebna avtoritete. Pravo avtoriteta vinikne pod vplivom umstvetit, zlasti pa nravstvene previoči staršev. Pq Otrokovem mnenju starši mnogo vedo, pri njih se lahko marsiče-nauči, uri njih dobi odgovor ne vprašanja, ki ga vznemirjajo, prositi jih more za svet. Starši mejo večje iivljeneke izkušnje, te ustaljen pogled na obdsjajo-či jih svet, ne to, "kaj je dobro n zlo". Avtoriteta . staršev se dvigne, če otroci priznavajo njihovo nravstveno premoč. V mnogih družinah otroci— zlasti učenci srednjih in višjih šol—po svojem znanju prekašajo starše. Tedsj starši navadno izjavljajo: "Sedaj, ko je bolj izobražen kakor mi, nss sploh noče poslušati.1* Toda tskšne izjave in skrbi stsršev so popolnoma neosnovane. Tudi tedsj so starši dolžni oskrbeti za nravstveno vzgojo svojih otrok. 2lv< ljenjske izkušnja, uitaljen po gled na ivet in nrkvstvenl ideali staršev ao gotovo bogatejši, bolj določni in realnejši kakor nji hovih otrok. Otroci, ki jih je izobrazila šo-la, to zelo dobro ratuvnejo in sa-to bodo vedno bolj cenili in priznavali avtoriteto ovojih staršev 'Pomemben In močan vir avtoritete pa je ataršem njihovo sodelovanje pri družbenem dekt v njihovem odnosu do izpolnjevanja državljanskih dolžnosti, če je oče udarnik bi ušiva v tovarni ugled, bo gotovo uživa ugled in avtoriteto tudi pri svojem otroku. Ce je msti odliko vena za svoje delo v skupščini dvigne to njeno svtoriteto v očeh otroka! Če je otrok ponosen na «tar-še, ki jih družba oeni». krapi to tudi njegovo spoštovanje do njih. Trdna povezanost družine z javnim življenjem je eden izmed važnih pogojev avtoritete pri otrocih. Če živi družina ločeno od javnega življenja, če v družini ni prsvilnegs odnoss med starejšimi in mlsjšimi in otroci na čutijo odgovornosti staršev za njihovo vzgojo, tedsj otroci, vasj tsko je pokszsls prakss, ne priznsvsjo, jo le površno in for-mslno. Tudi v družinah, kjer med starši ni soglssjs, kjer se oče in msti med seboj ne spoštujete, kjer ni topline In iskrenosti, kjer starši pred otroki kriijo pravils morale, otroci nsvsdno ne priznsvsjo sv tor i tete stsršev. Če stsrši ne znsjo v dovoljni meri obvlsdsti svoje volje, jim ens sama vrlina še ne pomaga ustvariti, avtoriteta in pokorščine. Prevladujoče volja staršev je eno izmed najprikladnejših sredstev za disciplini ran je otrok v družini. Vendar pe mnogo staršev še vedno nepravilno uporablja svojo oblast nsd otrokom; na mestu zavestne (»okorščtne hočejo v otroku zlomiti njegovo voljo in pri tem pozabljajo, ds "zlomljena volja po£asnt*je okreva kakor pa zlomljena roka." Neksterl stsrši skušsjo uveljaviti svojo svtoriteto s silo ns ts nsčin, ds duše otrokovo voljo In vzgsjsjo otroke v ljudi brez volje, v ljudi šibkegs značaja. Drugi zopet mislijo, da ai bodo svtoriteto pridobili, če ae burio AN ste asro6eni na dnavnlk j otroku umaknili. Takšni starši "FteoesloT Podpirajte svoj listi'se le redko pogovore s svojimi otroki in se ne zanimajo za njihovo življenje. Nedostopni so jim, drže jih od sebe v spoštljivi razdalji. V takšnih družinah žive otroci kakor v drugem nadstropju. So pa tudi starši, ki se navao^nosti otrok zelo radi ivaiijo s svojimi asslugami, s svojim poloisjem To ponašanje ahko preide na otroka, ki pred tovariši poudarjajo visoki položaj svojih stsršev, se pred njimi bshajo z njihovimi zaalugami in na njihov račun prikrivajo lastne slabosti, Pogosto srečujemo starše, ki menijo, xda se kaše avtoriteta v tem, če ne soglašajo s mnenjem otrok, r njihovimi dokazi in dvomi, če zahtevajo od otrok, naj izvršujejo njihove ukrepe tudi takrat, kadar so napačni. "Ne razglabljaj, obdrži svoje mnenje zase; jas sem rekel, ti pa tnolči!" Takšno nesmiselno pedantstvo, prepričanje o lastni neamotljivo-sti pa avtoriteti le škoduje. Mnogi starši skušajo vzdržati avtoriteto z neprestanim moraliziranjem, a pridiganjem le usta-"jenih resnic, z vsiljivim rezonl-ranjem. Znani sovjetski pedagog ln pisatelj A. S. Makarenko je v svojih "Knjigah o vzgoji otrok" zelo dobro in priporočljivo pokazal, da je avtoriteta na podlagi* zatiranja, oddaljevanja, bakaŠ-tva, pedantatva in reaouiranja— lažna avtoriteta. Na ta način lahko enkrat pripraviš otroks do pokorščine, ne moreš ga pa v hjo-govt notranjosti prepričati o upravičenosti ln pravllnoitl tvojih zahtev. Da ps bi se starši mogli» res okoristiti z avtoriteto pri svojih otrokih, jih morajo v prvi vrati dobro poznati. Toda življenjske izkušnje kaftejo, da mnogi starši svojih otrok tako rekoč ne poznajo. Poznati otroka se pravi, poenoti njegove želje, lahteve, doživetje, njegov odnos do dela in njegovo vedenje ne le doma, marveč tudi v šoli in izven nje. Kaj otrok bere, kaj dela, če je pazljiv ali rastresen, breabrižen sli točen, v ksterih predmetih je len, kje priden, kateri predmeti gs zsnimsjo, kateri pa ao zanj nezanimivi, kako otrok preživlja dan, s kom ae druži—na vsa ta vprašanja moraš znati odgovoriti, če hočeš otroka v reanicl dobro poznati. Večkrat ao starši taskrbljeni zaradi zdravja svojega otroka in jih skrbi, kako bi gs nahranili, oblekli in obvarovali pred boleznimi, toda kakšna vprašanje mučijo otroka, zlasti mladostni-ks in mlsdeniča, kaj ga vsnomir-js, ksj zbuja njagove dvome, zakaj se otroci med seboj prepirajo, kaj zanims njihovo dušo— tega notranjega aveta tvojega otroka pa često ne poznajo in ae ne potrudijo, da bi ga tpoznall. Če pa otrokovega značaja ne jpoznsš, če ne poznaš njegovih interesov in želja, tedaj ne moreš vzpostaviti z njim pravilnega odnose, ne boš pri njem dosegel potrebne svtoriteto. Ksko j mi spoznaš otroke? Kako dosežeš, da se ti reskrije njegov notranji svet? Če hoM to dosegi, moraš t zanimanjem opazovati otroka, ne tmeš presreti vznemirjenje in l sprememb, ki se pojavijo v nJem, tode opazovanje samo še vedno ne zadostuje. Ali mu moreš ukazati, ds ti razkrije dušo? Izkušnja kaže, ds po tej poti ne moreš doseči cilja To, kar otroks zanima In vznemirja, pe tudi njegova valje ln značaj, se pogosto «lome ne pokaže v polni meti teko tesno je vse povezano z njegovim notranjim svetom, da otrok (zlasti mladostnik, ko dozoreva) ne more, pogosto pe tudi noče govoriti o vsem tem, tem manj, če ga k temu siliš. Tods do tskegs otroka imamo drugo, že preizkušeno pot. Oir%k ne m reč zahteva, da slaeši pok-Jctišajo doseči njegovo zaupanje • tem, da so v svojem odnoeu sami zauplfivi do nppa. (Dalje na 4. «tesni.) KRIVDA FRANCE BEVK «mMmMnMi ]f ■ (Nadaljevanje) Hraatarjev Janez je gledal za njo, nekateri večer se je mudil v njihovi izbi. To je Jožeta peklo ... Julkin odgovor mu je bil ljub, padla je teta raz srca. "V nedeljo grem v S ... Sorodnike obiščem. Ali pojdei z menoj, da me ne bo strah?" "Pojdem," je zaigralo Jožetu v prsih. ^'Obl-ščem teto. Skupaj se vrneva." V nedeljo je padal gost jesenski dež. Od jutra do večera se ni zvedriio niti za trenutek. Sključena pod dežniki sta šla Jože in Julka po ilovnati stezi v dolino. Stopila sta na cesto, a sta krenila zopet v stran in se dvigala po ozki, kameniti poti navkreber ... Veje z debelimi deževnimi kapljami so visele na pot. x Kavke so se spreleUvale po pobočju, globoko pod njima je šumela reka. Gore je objemala megla, se trgala in vila navzgor. Deževati ni nehalo. Voda je tekla v kolotečnicah, trgala pot, se metala • prstjo in se ustavljala za jezovi listja in suh-ljadi. Jože bi bil rad govoril mnogo. Nikjer ni bilo človeka. Tako sama še nikoli nista bila. Kad bi bil povedal vse; kar je imel na srcu, a ni mogel. Sklenil je, da bo govoril nazaj grede. Pred vasjo sta se ločila. Jože je ves čas med malo in med kosilom mislil le na vrnitev. Poslovil se je v dežju in stopil na klanec. Sel je h kapelici na ovinku poti. Od kapelice je bila vidna vas, razpeta preko hriba, razdeljena v tri dele, zvezana s klanci. Čakal je dolgo, uro časa *.. Premočen je stal na dežju, obupne misli so ga navdajale, ko se je Julka prikazala po klancu iz vasi. Ni bila sama. Visok, plavolas fant jo je spremljal. Pozdravil ju je z olajšanim srcem, tuji fant je odzdravil. Julka se je nasmehnila. Stopila sta mimo njega in se nista zmenila več zanj. Joie je okamenel gledal za njima, ki sta ju zakrivala dežnika skoraj do polovice. Šla sta s počasnimi koraki in neprestano govorila. Kaj ti imata toliko dopovedati? V razdalji dvajsetih korakov je šel za njima ko psiček. Slišal je besede, ni jih razločil; čul je smeh, ni vedel, čemu se smejeta. Tuji fant se je dvakrat ozrl. Bilo mu je oči vidno neprijetno, da nekdo hodi za njima. Jožetu je bilo v veliki osramočenosti in ponižanosti do joka. Pričakoval je, da se bo tuji mladenič poslovil. Sel je dalje. Pobral bi bil kamen in jima ga vrgel v hrbet. Vrelo je v njem. Julko je skoraj mrzli. Opogumil se je in stopil mimo. Ni se ozrl, ni bleknil besede. Tuji fant je vprašal: "Kdo je pa ta?" A Julka: "Od našega sos^la je. Tu ima sorodstvo .. Jožeta je stisnilo v grlu. Se dobro, da ga ni zatajila. Mračen, žalosten, moker in blaten je prišel v Zabreg. Omotičen je stopil k Talcu Za mizo je aedel Hrastarjev Janez. Jerneje je vprašal. "Kje je Julka?" "Kaj jaz vem! Za menoj gre .. Take oči je Imel, da je Jerneje začuden pogledal vanje. NI izprašoval nič več. Pol ure pozneje je prišla Julka. Bila je v zadregi. Noč je bila že legla na zemljo. Govorila je mnogo, vsakemu je dala besedo. Nagnila se je do Jožeta, ki je ves čas ni odkrito pogledal. "Ali si že dolgo doma'" 4 "Kaj bi ne biir Gledal je strmo, prodlrno, očitajoče in sovražno. Na dnu srda je ležala ljubezen, ki se je topila v solzah. Julka je bila sprva začudena, vprašujoče je strmela vanj, nato je razumela vse. Stopila je do Janeza, igrala razposajenost in pela: "Janez, oj, Janez, kako si zabit . . " 0 Izginila je iz izbe. Ko je #ože stopil v vežo, ga je počakala v temi. "Kakšen si! Ali sem ti kaj storila?" Jože ji je odpustil vse. Od tistega dne si toplega čuvstva nista mogla več tajiti. 9. Marička je dopolnila drugo leto. 2e je dobila zobe, Jtodila, spregovorila prve besede. Tedaj je Florjana nenadoma objel sredi noči strašen sum. Morda bi bil živel še vrsto let, zakaj njegov duh se je v vso silo upiral slabosti telesa. Sum ga je razjedal, občutil je, da ne more več živeti. Sumnja, ki ga je mučila, ni slonela na kakih dejstvih. Nihče mu ni bil kaj namignil ali dejal. Tudi sam ni opazil ničesar. Nastal je, kot se prikaže razpoka v steni, ki se širi, dokler se hiša ne razruši. Morda je spal sum globoko v srcu in se je šele zdaj prebudil... Ana je bila taka kot po navadi Prihajala je v kamro, govorila Iste besede, mu posvečala Isto skrb ko poprej. Le če je primerjal njene roke in njene besede z rokami in besedami prejšnjih let, so se mu zdele drugačne. Pa saj se je tudi on spremenil ... < Sum je koval. BU ga je v senci, tolkel po prsih, še v mrtvih nogah je čutil njegove udar~ ce. Napenjal je čute vse dni, prisluškoval je * vse noči. Slišal je tikanje ure, škrebljanje miške, šumenje ščurka v Čevlju, brenčanje muhe. Vsako noč je slišal ženino spanje iz sobe. Prisluhnil je, prisluhnil ... Spala je mirno, pokojno, v dolgih dihih. Njeno sapo je spozpál ln razločil, čeprav so bila kamrina vrata zaprta. Vprašal je: "Zakaj zapiraš vrata, Ana?" A ona: "Da ne bo prepiha." t Najbolestneje je prisluškoval hlapcu. Poznal je vsak njegov korak. Vedel je, ali ae mudi v hiši ali v hlevu. Poaluhnll je, če je stopal po veži. Hlapec je postal, se prestopil znova. Spregovoril je, Ana je odgovorila. Nejasne besede. Nato je nastal molk. Ta molk je bil mučen. Ali si tlači pipo?H Strehar je poklical: "Ana!" Ana je prišla: "Da Maričke ne zbudiš! I^aj hočeš?" Bilo ga je sram pred samim seboj. Saj ni vedel, kaj hoče. Gledal Je v njem obraz, ki se mu je zdel tuj, brezbrižen. Nekoč je vprašal: "Predolgo živim?" A žena: "Neumnosti trebnjal!" Želel je, da bi mu bila odgovorila vse drugače. Sum je dolbel vanj ... (Dalje prihodnjič.) TAJNK0V0 POROČILO DRUGI KONVENCIJI SANS-a Mirko O. Kuhel (Nadaljevanje) Mirovna konferenca zunanjih ministrov ni sprejela končnih zaključkov glede mirovne po godbe z Avstrijo, torej tudi yprašanja slovenske Koroške ni rešila. Medtem pa je položaj Slovencev na Koroškem slabši od Primorskega, kajti slovenske pokrajine pod Avstrijo so pod upravo britanske vojske, ki na vse mogoče načine zanikuje Slovencem možnost do svobodnega uporabljanja slovenskega jezika, do njihovih šol, političnih in kulturnih organizacij ter »ploh do vsega, s čemer bi prišla do večjega izraza slovenska narodna zavest na Koroškem Naše delo v prid pravične rešitve tega vprašanja pa je po »talo še bolj otežkočeno zaradi splošnega protijugotlovanskega stališča smeriškega tiska, radija in oblasti ter zaradi fiksnih idej državnega departm*-nta glede Jugoslovanskih (ahtev vseh vrst Obenem pa je bilo treba tudi naše rojake v Ameriki seznaniti s kornfkim problemom in Jim orisati resničen položaj To Je SANS storil * razmnoževanjem in objavljanjem Informativnih in podučnih člankov o vseh panogah slovenske Koro-roške, ki so bili deloma naši. de loma |»a so prišli lx Slovenije Poleg tega smo daiovali U u- pravnega sklada $500 tiskovnemu skladu za Primorako in Koroško v svrho prosvetnega dela. Poleg zadev, tlčočlh se Primorske In Koroške, se je SANS bavil tudi s sodobno ameriško zunanjo politiko, poaebno glede vojaške pomoči Grčiji in Turči JI ter Je naaprotoval predsednikovi zahtevi po več sto milijonih dolarjev za ojačanje In vzdrževanje nedemokratičnih režimov v omenjenih dveh drža vah. Poudarjali smo, da SANS aoglaša in podpira vsako pomožno akcijo, ki bi koristila kateremu koli lačnemu ljudstvu. Podpiranje s orožjem, municijo in vojaštvom napol fašističnih režimov pa ne vodi na pot svetovnega miru, temveč v novo prelivanje nedolžne krvi—v tretjo svetovno vojno. Na predsednika Trumana Je bil poslan tudi apel, da ae upo števajo letošnje potrebe narodov Jugoslavije, ko se bo delila nekaterim državam, zlasti btv-*lm sovražnim deželam, podpora v obliki živeža, hrane, žita in drugih potrebščin. Poudarjeno Je bilo. da če ao anvra>ne dežele kot Italija, Nemčija, Av strija In Ogrska upravičene do naše podpore, tedaj je Jugoala vija, naša zaveznica, pač zaslužila vsaj enako, če ne boljše uvaževanje. Običajni odgovor Je vseboval dolgo uradno po- jaanllo in izgovore. Pri vaeh podobnih akcijah so SANS podprle tudi naše podružnice in druge prijateljske organizacije ter posamezniki, ki so se odzvali s stotinami brzoja-vov in pisem, naalovjenih v Washington ter na razne konference. Res je. da v vseh slučajih niso bili doseženi posebni uspehi, vendar pa je tak kolektivni odziv in nastop pustil vsa klkrat svoj pečat pri odgovornih faktorjih. Če bi bilo več alovenakih Amcrikanccv, več Jugoslovanskih Amerikancev in njihovih organizacij povezanih v eno skupnost, bi bil nemara tudi naš skupen nastop bolj u-činkovit. Havno to Je važen argument in vzrok, čemu potrebujemo stalno organizacijo, ki bi naa povezala v zadevah, ki ao akupne za nas vse. V celoti Je danes nemogoče oceniti vred noat S^NSove politične akcije, peč pa pride čas, ko bodo drugil sodniki znali naše delo pretehtati in ¿ceniti. Rečemo pa lahko. da imo %kušali biti v vseh ozirih pozitivni in dosledni v smislu SANSovege programa. Pomot na akcij s Par tednov po laključku naše prve konvencije (19441 Je Združeni odbor na svojem letnem zasedanju ustanovil po moj no organizacijo po imenu WAR R K L I E F FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT. Ker so z nami sodelovali tudi bratje Bol-«art. smo morali pri imenu raz-ločevati med "Jugoslovani- In PIOfTlfá "južnimi Slovani", dasiravno pri pomožni akciji bolgarski delež ni priipl do tistega izraza kot pri politični. V smislu na šega konvenčne^a zaključka je SANS takoj povzel potrebne korake za zbiranje sredstev v gotovini in blagu za takojšnjo pomoč stari domovini in to med slovenskimi Amerikanci. Posebno potrebno je bilo to storiti, ker je narod bil pripravljen pomagati in prispevati, Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija (JPO-SS), pa je že tedaj zaradi političnih nazorov svojih predstavnikov postal pasiven. Odziv slovenskega naroda v Ameriki kljub nasprotovanju tako zvanega "katoliškega" tabora v sferi Ameriške domovine je bil lep, kajti v 15 mesecih smo zbrali $119,500.25 v gotovini ter več sto ton materiala v blagu, kar je vse bilo odi?o-slano odboru v New York. Skupna vrednost prispevkov v blagu in gotovini je ocenjena na 350 tisoč dolarjev, kar pa ne vključuje prispevkov in blaga, ki je bilo poslano naravnost v New York in ne poročano v SANSov urad. Vrednost slednjega ni bila natančno dognana, sigurno pa presega $50,000. Obenem pa je tudi JPO-SS porabil pretežno večino svojega fonda za nabavo raznih zdravniških aparatov in instrumentov, tehničnih knjig in drugih potrebščin, kar je ocenjeno na nadalj-nih $60,000. Poleg tega smo Slovenci prispevali za jugoslovansko pomoč tudi pri tako zva-nlh "jugoslovanskih" prireditvah, kjer se prispevki niso beležili po narodnosti prispevate-ljev. Skupni kolektivni napori ameriških Slovencev za pomožno akcijo v prid stare domovine, izključivši sklad za otroško bolnico v 81ovenljl, torej znašajo znesek preko j>ol milijona dolarjev. In da razlikujemo med sorodno akcijo v Kanadi, naj bo omenjeno, da so bile vse te vsote darovane in ne posojene. /o "v Da bi se relifna akcija za Jugoslavijo razširila tudi med druge Amerikance, je odbor v New Yorku spomladi 1945 spremenil svoje ime v AMERICAN COMMITTEE FOR YUGOSLAV RELIEF. Za svoje pokrovitelje je privabil veliko število promi-nentnih Amerikancev, častno predsedniltvo' pa je sprejela mrs. Eleanor Roosevelt. Takrat je veter seveda pihal v našo smer in pokroviteljev se je lahko dobilo nič! koliko. Vsekakor pa je poslovanje pokazalo, da so vzlic promšnentnih imen pokroviteljev bili glavni prispeva-teljl v ta pomožni sklad ameriški Jugoslovani, posebno bratje Hrvatje. To velja tudi za vse opevane velike prireditve v New Yorku, kjer so jugoslovanski prispevki odnesli vsa glavna prvenstva/ Med Slovenci pa je kasneje pričelo prevladovati mišljenje, da pod tako okolnostjo nI treba imeti velikega urada in precej dragega štaba. SANS n. pr. je sam trpel vse stroške v zvezi s kampanjo za pomožno akcijo med Slovenci kakor tudi vse stroške svojih zastopnikov, ki so posečall seje Ameriškega odbora za jugoslovansko pomoč. In ker se je čas za nujno pomoč koncem leta 1945 iztekel, smo po svoji razsodnosti in na priporočilo načelnika delegacije Rdečega križa, Jugoslavije dr. Roberta Neubauerja s 1. januarjem 1946 prekinili z nabira njem prispevkov za pomožno akcijo ter po zaključku glavnega odb6ra SANSa odprli kampanjo za sklad otroške bolnice v Sloveniji. Vzlic nekaterim kritikam je Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč doprinosel precej koristi v dobrobit Jugoslavije. Vrednost odposlanega materija-la se ceni na več milijonov dolarjev. Se večje vrednosti pa je bila v začetku moralna pomoč, ki je zaradi karakterja tega odbora in njegovih pokroviteljev izvajala svoj vpliv tudi na politične odnošajc med Ame riko in Jugoslavijo, poaebno Še ob času. ko maršal Tito še ni bil persona aoagrata v državnem departrnentu in Beli hiši. Vsi doprinosi slovenskih Amerikancev za pomožno akcijo Jugoslaviji ao vključeni v skupni vrednosti blaga, ki ga je odposlal v staro domovino na raznih ladjah In ob raznih prilikah Ameriški odbor za Jugoslovan *k«> pomoč. In dn ao tudi naši rojaki v stari domovini bili de-! Slovenke na Koroškem v svojih pestrih nerodnih nošah. lfžni te jx)moči, nam priča na stotine zahvalnih pisem, ki jih je prejel SANS iz starega kraja od raznih odborov in posameznikov, kakor tudi privatna pisma našim naseljencem, ki so bila v mnogih slučajih tudi objavljena. Sklad otroške bolnice Zaključek glavnega odbora SANSa, da se prične kampanja za otroško bolnišnico v Sloveniji, je težil na splošnem mnenju, da je pomoč stari domovini v hrani, obleki, obuvalu, zdravilih itd. le začasna, torej nekaj minljivega, medtem ko bi razrušena Slovenija potrebovala nekaj stalnega, nekaj stabilnega in konkretnega kot delež slovenskih naseljencev v Združenih državah za pomoč svoji stari domovini. Postavili smo kvoto $150,000 in v desetih mesecih smo jo dosegli in prekoračili. Do 30. aprila je bilo v skladu $124,576.71 v gotovini, $33,000 pa v obljubjenih vsotah, ki so izplačljlve na zahtevo. Sklad je torej beležil skupaj $157,576.71. Prispevki v maju, dasiravno je bila uradna kampanja zaključena že v decembru lanskega leta, pa so zvišali znesek nad $158,000. Ob koncu junija bo sklad z obrestmi vred prekoračil $160,000. Ta znesek morda res ni velik, vendar pa moramo potrditi, da spričo naprenehnih kampanj za raznovrstne namene v teh vojnih letih, je ta znesek za malo število aktivnih delavcev in delavk že precejšnja vsota. Ako prištejemo še prispevke za pomožno akcijo ter za politično akcijo SANSa, pa pridemo preko % milijona dolarjev, kar so v glavnem prispevali naši preprosti delavci in med temi v prvi vrsti naši napredni elementi. In v teh prispevkih se zrcali vsa duša in srce, vse misli in hotenja, vse globoke simpatije in sinovska ljubezen, ki jo čuti v tujini slovenski Amerika-nec za svojo rojstno deželo, ki pred leti ni imela yeč kruha zanj. Podobni seznami vseh prispevkov, tako za pomožno akcijo kot za otroško bolnico in za našo upravo, so bili od časa do časa objavljeni v listih Prosve-ta, Enakopravnost, Glas naroda ter Proletarec. Poseben seznam vseh prispevateljev za otroško bolnico pa hranimo in bo ob primernem času odposlan v arhiv bolnišnice. Za to konvencijo sem sestavil izčrpen račun in pregled vseh dohodkov in izdat-kot po skladih, v katere se je denar stekal. Ne bi bilo pravilno, če ne bi na tem mestu izrekel'toplo zahvalo vsem darovalcem, ki so se tako plemenito odzvali na naše apele, kakor tudi vsem našim delavcem in delavkam. brez katerih velikega truda in neumornega sodelovanja bi nikoli ne dosegli teh rezultatov. Večina naših naselbin ae je dobro odzvala, ne morem pa iti preko Clevelanda, kjer ao naše tri postojanke z organizacijo Progresivnih Slovenk delale skupno ln dosegle sledeče uspehe: za upravo SANSa $9,927.70, za pomožno akcijo $28,326.22 ln za sklad otroške bolnice $50,-778.34. Med bratskimi podpor niml organizacijami pa je odnesla prvenstvo—kot je bilo pričakovati — Slovenska narodna podporna jednota in njena društva: ¿a upravo Je priilo $7,-026.50. za pomožno akcijo *23. 104.72, za otroško bolnico pa $39.670.63. Naša zahvala gre seveda tudi vsem ostalim organizacijam in akupinam, kajti le z našimi kolektivnimi močmi v v korist stare domovine sm<> doacgli vse te uspehe po stari alovenaki prislovici: zrno pri zrnu—pogača. kamen pri kamen u —palača. Zadeva otroške bolnice Izmenjavanja informacij, nasvetov in mišljenj glede izgraditve otroške bolnice v Sloveniji so v teku med SANSom in Rdečim križem Jugoslavije, ki zastopa Rdeči križ Slovenije in ministrstvo za ljudsko zdravje pri vladi republike Slovenije. Zadeva je silno važna in zahteva obojestranskega sporazuma in zadovoljstva, kajti tu gre za ljudsko imovino, ki jo SANS le začasno drži v zaupu. Naša odgovornost za nabrani denar preneha šele tedaj, ko bo porabljen v svrhe, za katere je bil nabran, to je za izgraditev primernega poslopja ali dela poslopja, ki naj služi v obči blagor in zdravje slovenske mladine. Slovenska vlada v Ljubljani je bila formalno obveščena o našem projektu že meseca februarja lanskega leta. Toda Slovenija je bila tedaj še vedno ena velika ruševina, primanjkovalo je strokovnih moči, izvedencev in materiala, kakor tudi tranaportacije in potrebnih delavcev, da bi se oblasti takoj lotile načrtov in izgradnje. Pozabiti tudi ne smemo, da je manjkalo tudi fonda, kajti naša kvota $150,000 je bila lansko leto samo na papirju in daleč od realiziranja in razpolaganja. (Konec prihodnjič.)' Obrekovani tobak Ni je skoraj bilo zakonske žene, ki bi svojemu možu vsaj enkrat na dan ne^ omenila tistega psa, ki je poginil v treh minutah, ko so mu vbrizgnill pet gramov nikotina. Sedaj je navadno zakonski mož tisti, ki uporablja primero o psu kot svareč zgled. Ali ima ta pes res kak pomen v vsakem dobrem zakonu? Seveda ga nima! Kajti noben mož in nobena žena si nikotina ne vbrizgavata, marveč—kadita. Dim vsebuje vsekakor nikotin. V jarvovrstnih havanskih listih ga sicer ni, pač pa ga je povpreč no 1% v manjvrednih tobačnih vrstah. Pri tlenju, pri temperaturi torej 480 stopinj, se nikotin uniči; vendar prodre en delček, čeprav neznansko razredčen, v dim. Razredčen ali ne — strup je strup!—porečejo nasprotniki tobaka. To se res dogaja povsod drugod, le pri strupih se stvar ne ujema. Sicer bi bil tudi ki sik strup! Pod velikim pritiskom se zaduši človek in žival v njegovi preobilici; razredčen, kakršen je v zraku, ni kisik nikak strup,~marveč za življenje pre-potrebok tvarina. Ker uniči močna raztopnina nikotina psa, ni treba, da bi bil dim cigaret strupen. In v resnici, minila je doba, ki je videla v tobaku največjega sovražnika človeškega rodu, povzročitelja vseh mogočih bolezni. Glavna obdolžitev, da povzroča tobak raka na ustnicah in na jeziku, je že davno propadla. Isto velja za ambliopiio, delno ali popolno oslepelost, ki nastane zaradi vnetja vlaken vidnega živca. Ta oslepelost nastopa le pri kadilcih, ki so tudi pivci In gre izključno na rovaš alkohola. Ali se bo dal oprostiti tobak krivde, da škoduje ^cu. da povzroča srčne i/premembe? Zelo resni raziskovalci ao prevzeli v zadnjem času njegov zagovor. Oni pravijo, da niso vsi, ki bolehajo na srcu. kadilci, da pa tudi vsi kadilci nimajo srčne bolezni. Ali naj dejanski krivimo pri kaki bolezni vzrok, ki ga pri polovici bolnikov zaman iščemo? Seveda ve vsak zdravnik, da bijejo občutljiva srca pri kroničnem nikotinizmu hitreje in prt*dvaem neenakomerno. Toda to sc dogaja tudi pri ljudeh, ki JTOREK, 1. jm.IjA 1An niso kadilci in pri neltale . nič več ne izboljša, tudi ¿Tj ste kajenje. T" w Za živce, ne samo srčne, po^ ni cigareta gotovo škodo ^ tako tudi za sluznice, naj jffJ draži neposredno, kakor n * sluznice v goltancu, al, p^' no: želodčne sluznice Toda n* duševne funkcije vpliva cigar** vsekakor ugodno. Intelektualci duševni delavci, pripisujejo £ jenju pobudo možganov Ce na. vajamo pisatelje, ki niso kadili navedemo lahko prav tako štis vilo tistih, ki kade in ti niso nai* slabši. Tobak ima pa tudi razkuieval-ne zmožnosti. Bakterije, i2po. stavljene dimu, se ne razvijajo Od tod spoznanje, da se hripa vnetje možganske opne in kole-ra ne lotijo tako zlepa kadilcev Ali naj torej opustimo kaje nje? Nasprotno, opustimo kaje nje—če moremo! Če pa ne mo remo, je pa že bolje, da se za strupimo s tobakom kakor pa 1 stalno bojaznijo njegovih škod ljivih posledic. Avstrijski humorist Sandoi Rosenfeld, bolje znan pod psev donimom Roda-Roda, je neko napisal, da je dočakal njega ded osemdeseto leto, čeprav ji kadil ko Turek, da je pa umr njegov brai, čeprav ni imel ni kdar cigarete v ustih, že v svo jem četrtem tednu. Avtoriteta •taraev— kako si jo pridobimo (Nadaljevanje s 3. strani) Če se staršem posreči doset otrokovo zaupanje, ga bodo lahkoto vzgajali, če pa tega n bodo dosegli, ne smejo pričakc vati uspeha. Da pa dosežejo zaupanje sve jih otrok, morajo biti starši brej pogojno pravični v svojem od nosu do njih. Nikoli ne sme otroka ogoljufati, vedno mu mc raš biti z besedo in dejanjer zgled, v svojih obljubah mora biti pošten i^ truditi se mora da bo otroka obdajala atmosf« ra pravičnosti. Ti pogoji so zel važni za pravilen odnos me starši in otroci. (Odlomek iz prevoda knjig L. E. Raskina "Vzgoja noveg rodu", ki je izšla v založbi "Ni še žene" v Ljubljaiii.) —(Slov. Poroč.) Kaj ti kdo želi Truman: Da bi atomska bon ba dobila mlade. Bevin: Da bi obveljali Mai shallovl predlogi. Marshall: Da bi bile Bevinov želje uslišane. De Gaulle: Da bi se Trumam Bevinu in Marshallu želje izpo nile. Rasni mali oglati HIŠINJE STALNO KRATKOURNO DZU ČISTA, MODERNA POSLOPJA e IZREDNO VISOKE PLAČE: 72V4c na ure za prtfetek 77%c na uro po 3 mesecih 82V4 na uro po 6 mesecih • 5 in 6 DNEVNI TEDEN e URE: 5:30 do polnoči e PLAČANE POČITNICE IN PRAZNIKI • UNIFORMO PRESKRBIMO, PROSTO PRANJE • VEČ DELAVSKIH UGOD- NOSTI Skuiali vas bomo upokliti bhn vaiega dom« Pridite la govorile s Mi»« A1U* Uposlevslni urad m icn*k« Illinois Bell Telepbone Co. 309 W. Wj»hin£ton St DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Preevot» glavni «rad INPJ. ae ' r naslovu napraviti vilk. 23 sa b~edo 'Cktog ' Na kuvaetl vselej m**" Ch. cago 21111. Te bo olajšalo ae čtkaiki pošti na» P* ^ apelllo dostavljanja pošt* » la dela ČUate mk daaf T-* » »