PRIMORSKI DNEVNIK
Janina plačana v gotovini	An ..
postale i gruppo - Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 24 (8117)
TRST, sobota, 29. januarja 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17, septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «L)oberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAKLJUČENA PRVA RUNDA POSVETOVANJ
C0L0MB0 ODLOČEN DO KRAJA NADALJEVATI POGAJANJA ZA OBNOVITEV LEVEGA CENTRA
Danes ponovni razgovori z delegacijami štirih vladnih strank
«M. 28. — Predsednik Colombo je danes zaključil prvi del potovanj z vsemi strankami, ki so zastopane v parlamentu in jutri 6 “o ponovno sestal s predstavniki strank leve sredine. Nato pa bo *oeljo posvetil kratkemu premoru in premiiljanju. jp®de pogajanj samih pa je po
*6iu in televiziji izjavil, da je pre-U.n'an o nujnosti takojšnje sestave Sv3<?.e *®r da bo «Sel do kraja s .. °l|rni napori, da ugotovi priprav-l*nos\ drugih strank levega cen-,.a Za sodelovanje«. Colombo je v ,,vu končal dosedanja posvetova-,la * negativnim rezultatom, ven-l)*r Pa očitno vztraja, kot to iz-I® iz le omenjene izjave. v tej zvezj se v rimskih krogih u''Dr', da ima v rokavu nepriča-"®* * * * van adut, s katerim namerava L^^iti gordijski vozel nasprotij o , V°g razporeke in referenduma. V Jstvu naj bi šlo za spremembo ,	5 zakona Carrettoni, tako da
skl, " zakonec zahteval iz ver-vwtl razlogov suspenzijo razporoke Pričakovanju sodbe cerkvenega in da bi na ta način o-®*Pli načelo dvojnega režima po-vendar pa po mnenju pred-gateljev tako, da lahko na spre-^bo vsi pristanejo. Seveda je kko vprašanje, če je ta as tako tiki ’ bo zapleteno par-J0, s katero se ukvarja Colombo.
Predsednik vlade je danes dopoldne najprej sprejel tajnika PDIUM Covellija, nato senatorja Parrija za neodvisno levico, senatorja Volgerja in poslanca Taormino za mešano skupino ter končno za Volkspartei poslanca Mitterdorferja.
Kot že rečeno, je po zaključku Colombo zvečer po televiziji prečita! krajšo izjavo, v kateri je najprej dejal, da vsi dobro poznajo vprašanja in tudi težave, s katerimi se je treba spopasti za pozitivno rešitev tokratne krize. Colom-bo je nadaljeval, da je globoko prepričan o nujnosti, da se čim hitreje obnovi vlada, ki bo zagotovila učinkovito vodstvo ter bo trdo delala in tako odgovorila potrebam skupnosti. Vodilni ljudje se ne morejo izogniti tej odgovornosti, zlasti v obdobjih večjih težav.
Predsednik je nadaljeval, da je odločen, da izvede do kraja svoj poskus, da ugotovi voljo drugih strank levega centra o sodelovanju v tem smislu. V prvi seriji razgovorov je ugotovil čut odgo-
'■HiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiitiiumiiiiiimiiimimiiiiuM
K^APfl SFRJ 0 LETALSKI NESREČI NAD ČEŠKOSLOVAŠKO
Mehanična okvara Usodna za letalo?
Stanje preživele Vesne Vulovič se je izboljšalo
BEOGRAD, 28. — Zvezni izvršni j * se je na današnji seji seznanil , “formacijo o nesreči jugoslovanska letala nad čehoslovaško, v ka-j^1 Je izgubilo življenje 28 potnikov , flanov posadke in z eksplozijo v tovlaku Ljubljana - Beograd, pri je bilo poškodovanih šest J~eb- Zvezni izvršni svet je sklenil Upravljati o tem in sprejeti ustrez-ukrepe, ko bo končana preiskava.
(J!° vesteh iz Prage, se je stanje uj*0 Poškodovane, edine preživele v letalski nesreči, stevardese
Vulovič izboljšalo, še vedno jo ne morejo premestiti v pra-0 bolnišnico. Zdravniki so še ved-
hrh.^krbljeni zaradi njene poškodbe . lenice, notranjih poškodb in pre-es® ttiožganov.
^OPENHAGEN, 28. - Kot porodi0 zahodne tiskovne agencije, se j, danes na danskem letališču pri - benbagnu zvedelo, da je imelo ju-siovansko letalo DC - 9 jugoslovanska družbe JAT. ki je v sredo strmoglavilo nad Češkoslovaško, ko se oltv Us*avB° na danskem letališču ar° na pogonskem motorju tur-
""Hlll
bin. Okvaro so popravili mehaniki skandinavske letalske družbe «SAS».
V danskih letalskih krogih niso preveč prepričani v teorijo, da je bila izvršena sabotaža in zato pričakujejo uradno poročilo o nesreči. Danski izvedenci menijo, da se zdi da dejstvo, da je preživela pri nesreči ena oseba, da je eksplodiral en reakcijski motor in da je pilot skušal zasilno pristati, če bi vse letalo eksplodiralo v veliki višini, poudarjajo izvedenci, ne bi nihče ostal živ. Po tej katastrofi, so v Ko-penhagnu zaostrili nadzorstvo jugoslovanskih letal nad potniki, pošto, blagom in prtljago, ki potujejo z jugoslovanskimi letali.
Na Dunaju pa avstrijska policija preiskuje glede atentata, ki je bil izvršen na brzovlaku Dunaj -Zagreb. Manijo, da teoretično ni mogoče Izključiti možnosti, da je bila bomba podtaknjena v vagon že na Dunaju. Toda v avstrijskem glavnem mestu za sedaj ugotavljajo, da ni tam nobene sledi o tej domnevi, hkrati pa da jugoslovanske oblasti še niso ničesar sporočile o tem dogodku.
Emilio Colombo
varnosti in konstruktivnega sodelovanja med vsemi strankami levega centra. Zaradi) tega tudi meni. da je možno in koristno poglobita pogajanja in to bo tudi napravil v prihodnjih dneh.
Na vprašanje novinarja o njegovem delovnem programu je odgovoril, da se bo jutri sestal s predstavniki levega centra, nato bo sledil kratek premor, ko bo premislil elemente, ki jih je zbral in nato bo odločil nadaljnji delovni program. Colombo je zaključil, da ne bo izgubljal časa, temveč da bo naredil vse potrebno za razjasnitev političnih stališč strank.
Zvečer je Colomba sprejel v K vi-rinalu predsednik republike Leone, kateremu je poročal o rezultatih dosedanjih pogajanj.
Na seji tajništva PSI, na kateri so bili prisotni tudi predstavniki vseh struj, so govorili o možnosti odložitve kongresa, ki je bil prvotno predviden za konec februarja. O tem je bil govor v zvezi s stvarnimi perspektivami predčasnih volitev. Mancini je pojasnil, bistvo izjave o »istočasnih razgovorih o referendumu in vladi?,, o čemer je govoril novinarjem takoj po posvetovanju s Colombom. V bistvu gre za osnovni pogoj, saj je PSI mnenja, da ni možno govoriti o vladi, ne da bi se pogovorili o razporoki. Referendum bi nujno pomenil spopad in razkol znotraj večine ne samo na ravni vlade, temveč tudi vseh lokalnih uprav, kjer obstaja sodelovanje levega centra.
Gromiko o izboljšanju odnosov z Japonsko
TOKIO, 28. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je pred odhodom v domovino na tiskovni konferenci podčrtal, da se Sovjetska zveza zavzema za dobre odnose z Japonsko. Dejal je tudi. da nimajo nič
razgovori ne smejo biti vodeni na tak način, da bi škodovali varnosti in interesom Sovjetske zveze. Razgovore z japonskim predsednikom vlade je ocenil za koristne za obe državi. Omenil je tudi, da bodo vprašanja štirih Kurdskih otokov, katerih povrnitev zahteva Japonska, obravnavali med vsemi onimi vprašanji, o katerih se bodo pogajali pri sprejemanju mirovne pogodbe med Japonsko in Sovjetsko zvezo.
Opazovalci menijo, da so konkretni rezultati razgovorov pomembnejši, kot to izhaja iz skupnega zaključnega sporočila in včerajšnjih izjav obeh zunanjih ministrov.
Sadat pojde v SZ in Jugoslavijo
KAIRO, 28. — V tukajšnjih političnih krogih zagotavljajo, da bo predsednik El Sadat v prihodnjih dneh odpotoval v Moskvo in da bo nato še uradno obiskal Jugoslavijo. Pred vrnitvijo v Kairo se bo Sadat sestal s predsednikom Sirije in predsednikom Libije.
DELAVCI ZASEDLI VETROBEL

Nadaljuje se zasedba steklarne Vetrobel v Trstu, ki so jo zasedli delavci in uradniki, da bi branili svoje delovno. Vodstvo podjetja je nam reč napovedalo kar 145 odpustov z dela.
V Adis Abebi se je pričelo izredno zasedanje varnostnega sveta OZN
Afričani zahtevajo izvajanje resolucij o dekolonizaciji in o apartheidu
Uvodni pozdrav etiopskega cesarja - Zahteva po odločni intervenciji proti rasističnemu režimu v Rodeziji - VValdheim podčrtal zgodovinski pomen zasedanja
ADIS ABEBA, 28. — Danes dopoldne se je svečano pričelo Izredno zasedanje varnostnega sveta OZN, na katerem so prisotni etiopski cesar Halle Selasje, predsednik Mavretanije Ould Daddah, številni zunanji ministri afriških držav ter predstavniki afriških osvobodilnih gibanj, ki jih priznava Organizacija afriške enotnosti. To je po daljšem razdobju v zgodovini OZN drugič, da varnostni svet ne zaseda v stekleni palači v New Yorku, temveč da so sklicali zasedanje v Afriki.
Današnji seji je predsedoval somatski zunanji minister Arteh, ki
se je zahvalil etiopski vladi za gostoljubnost. Nato je spregovoril etiopski cesar Halle Selasje, ki je pozval člane varnostnega sveta, da izpolnijo svoje obveznosti do afriških narodov. Dejal je, da svetovno javno mnenje pričakuje, da se ne bo ponovil neuspeh društva narodov, ki je umrlo, ker ni bilo sposobno spoštovati svojih lastnih načel.
Ugodno poročilo je imel predsednik Mavretanije Ould Daddah, ka je pozval varnostni svet da pretvori v dejstva številne resolucije, proti temu, da Japonska in ZDA jp go bile odobrene v zadnjih le-vzpostavljajo stike s Kitajsko, da pa tih, žal brez nobenega uspeha. Do-
''■■iiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiMiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
AKCIJSKI PROGRAM ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Uskladiti boj za nacionalno enakopravnost z bojem za uveljavitev samoupravnih odnosov
(Od našega dopisnika) BE°qRad 28. - Druga konfete ?veze komunistov Jugoslarije jjj Prejela obširen akcijski program, pr Je bil danes objavljen. Akcijski posebno poudarja potrebo (Pu . anja odločne borbe zveze koltov za razvoj samoupravnih vio abstičnih odnosov in krepitve 0f®e delavskega razreda v samo-0(jnav.nib družbeno - gospodarskih l«*h. Opozarja na aktualna vpra-razvoja političnega sistema in akt r°c'n° demokracije in omenja Va . na vprašanja razvoja in delovna Zveze komunistov Jugosla-
dfu • akcijskem programu se med ugotavlja, da je do idejne t»d-e V zvezi komunistov prišlo za-'*Va' °P°rtanizma in nedoslednosti Sukanja sklepov devetega kongre-rp,.1.0 da je počasnost in odlaganje v vprašanj povzročila motnje jp družbeno - gospodarskih odnosih p.astvarila podlago, za negativne ričmr Predvscm nacionalizma. Na-tičn 'zem Je Postal idejna in polista bjalforma vseh nasprotnikov t^alističncga samoupravljanja, ka je 21. seja oredsedstva za-se a odločen udarec. V programu ip Poudarja, da so osnove graditve p0 razvoja samoupravnega družbe-lje ' gospodarskega sistema postavic e v sklepih devetega kongresa, top konference ZKJ, druge konfe-Pi_ce samoupravljavcev in z ustav-dji 1 spremembami. Nadaljnja gra-gu v sistema odnosov ' socialističnega samoupravljanja mora temeljiti sa Paposrednih notranjih interesih b a°upravnega združenega dela.
Zv°j sistema, razširjene proizvod
nje na samoupravnih odnosih se mora zagotoviti z razvojem sistema razširjanja reprodukcije na samoupravnih odnosih in nadalje krepiti materialna osnova samoupravljanja.
Splošna in skupna potrošnja mora biti pod vplivom samoupravno združenih proizvajalcev. Brez odlašanja se mora pristopiti k uresničenju načela, po katerem je prispevek, ki ga je delavec dal uspehu in razvoju, osnova za določitev njegovega osebnega dohodka, oziroma pokojnine. Komunisti so dolžni prispevati k razvoju družbene vloge sindikata, nosilca pobud in akcij v reševanju vseh vprašanj, ki se tičejo delovnega človeka. Komunisti
v vseh organizacijah in organih so dolžni, da se odločno zavzemajo za preprečevanje družbeno neupravičenih socialnih razlik. Z davčnimi in drugimi ukrepi se morajo preprečiti zaslužki, privilegiji in druge ugodnosti, ki niso rezultat dela. Nujno je treba sprejeti učinkovite kazenske, upravne in druge družbene ukrepe proti gospodarskemu kriminalu, korupciji in ostalim zlorabam družbene lastnine. Sistem in politika cen morata temeljiti na tržno - planskem gospodarstvu, na svetovnih cenah, razvojni politiki in strukturi ter stopnji razvoja gospodarstva. Z gospodarskimi ukrepi in politiko se mora vzpodbujati izvoz blaga in storitev, a uvozno politiko uskladiti s potrebo zaščite domače proizvodnje. Uresničenje gospodarske stabilizacije , je najvažnejša družbena in politična naloga. To je istočasno eden bistvenih pogojev krepitve samoupravnega socialističnega sistema. Potrebno je čimprej utrditi program dtlgoročnega ra
zvoja republik in pokrajin ter politiko in program dolgoročnega gospodarskega razvoja Jugoslavije. 0-snovni smotri razvojne politike Jugoslavije morajo biti: nadaljnja krepitev materialne osnove samoupravljanja, razvoj samoupravnih družbeno - gospodarskih odnosov, stalno in trdno večanje življenjske ravni,, ustvarjanje pogojev za hitrejši razvoj gospodarstva nezadostno razvitih republik in pokrajine Kosovo.
V programu se nadalje poudarja, da zveza komunistov uskladi borbo za nacionalno enakopravnost in bratstvo z borbo za nadaljnjo uveljavitev socialističnih samoupravnih odnosov. Druga faza sprememb mora nadalje razvijati in utrditi razredno in demokratično bistvo političnega sistema in odnosov polne nacionalne enakopravnosti. Eden od osnovnih smotrov mora bibi dosledno usposabljanje političnega sistema za polno uveljavitev vodilne vloge delavskega razreda. Ustavne spremembe morajo predvsem v občini omogočiti, o-lajšati in vzpodbujati neposredno in svobodno povezovanje delovnih ljudi in njihovih samoupravnih skupnosti v reševanju družbenih vprašanj z neposrednim sporazumevanjem in dogovarjanjem delovnih in krajevnih skupnosti, družbeno - politične skupnosti in drugih združenj. Zveza komunistov sodi, da so doseženi pogoji, da se v drugi fazi osnovnih sprememb napravi odločen korak naprej pri reformi skupščinskega sistema, katerega osnova mora biti delegatski sistem. Konferenca nalaga predsedstvu zveze komunistov, komu-
nistom skupščinskih, samoupravnih in državnih teles, da se zavzamejo za nadaljnji razvoj političnega sistema. Socialistična demokracija se mora tako razvijati, da postane še bolj sposobna, da se brani pred vsemi napada in destruktivnimi akcijami razrednega sovražnika.
V akcijskem programu se posebno poudarja potreba reorganizacije zveze komunistov. Najaktualnejše naloge zveze komunistov so: borba za uresničenje interesov delavskega razreda in za krepitev njegove vloge v družbi. Zato je treba stremeti za tem, da se v zvezo sprejme čim-več delavcev. Zagotoviti se mora nadalje, da se v vodstvo družbenopolitičnih organizacij vključi čim-več neposrednih proizvajalcev. V zvezi komunistov se mora dosledno izvajati načelo demokratskega centralizma. V programu se posebno poudarja potreba krepitve enotnosti Zveze komunistov Jugoslavije. ZKJ se mora osvoboditi vseh, ki ne zastopajo njene politike in linije. Do skupnih stališč ZKJ je treba priti samo s skupnimi razpravami. uskladitvijo pogledov in sprejemom sklepov vodilnih organov ZKJ. Skupno sprejeta stališča in sklepi so obvezni za Zveze komunistov vseh republik in pokrajin.
Na kraju akcijskega programa se poudarja potreba nadaljnje krepitve idejno politične borbe proti vsem tujim političnim tendencam in pritiskom, posebno poskusom, da se postavi v dvom značaj revolucije in razredna borba.
B. B.
dal je. da afriški narodi pričakujejo uresničitev 128 resolucij o dekolonizaciji in o apartheidu, ki so bile odobrene po 1960. letu. Potrebna .je enotnost akcije in kolektivna odgovornost varnostnega sveta, še zlasti pa njegovih stalnih članov.
Glede Rodezije je zahteval, da varnostni svet razveljavi sporazum z britansko vlado in režimom Jana Smitha, da se konča z ustavnim sporom med obema državama. U-gotovil je, da je sporazum že propadel, kar dokazuje politično zrelost Afričanov Rodezije in niih odločenost, da ne sprejmejo sporazuma, ki je bil sprejet brez njih sodelovanja in ki ne predvideva pravic, ki pripadajo vsakemu svobodnemu in neodvisnemu narodu. Predsednik Mavretanije je končno predlagal, da se v okviru OZN u-stanovi mednarodni sklad za pomoč nacionalnim osvobodilnim gibanjem ter narodom, ki se bore proti rasni diskriminaciji
V kratkem govoru .je generalni tajnik OZN Kurt VValdheim dejal, da prvič govori pred varnostnim svetom in se zahvalil vsem državam, ki so sprejele pobudo za to sejo v Afriki. Dejal je. da mora varnostni svet preučiti vprašanja, ki so bila nerešena ne samo v korist Afriki, temveč tudi ker gre za prestiž varnostnega sveta samega. Podčrtal .je zgodovinski pomen tega zasedanja, iz katerega morajo iziti obveze za gradnjo pravičnejšega sveta. V Afriki je mnogo ran, iz katerih teče kri, toda bilo bi preveč optimistično, če bi mislili, da bomo lahko v Adis Abebi v osmih dneh zacelili vse te rane. Mi lahko samo predpišemo potrebna zdravila in v ta namen mobiliziramo vse zdrave sile sveta. Afrika potrebuje mir in pravico za svoj razvoj. Z našo pomočjo lahko postane srečen kontinent.
Dopoldanski del zasedanja je zaključil somalski zunanji minister Arteh, ki je dejal, da je sedanje zasedanje življenjskega pomena, saj so vsa vprašanja dnevnega reda v resnici vprašanja miru, ki je v Afriki stalno ogrožen. V tej zvezi je omenil borbo prebivalstva Gvineje, Mozambika. Angole, Rodezije in Južne Afrike.
O Rodeziji je govoril tudi zunanji minister Zambije Mudenda, ki je pozval varnostni svet, da zahteva ob Velike Britanije, da vojaško intervenira in obnovi svojo avtoriteto.
Jarring v Afriki
Senghorijedi. Od tu bo odpotoval v Marvretanijo na pogovor s tam-kaJšnjim predsednikom. Senegal in Mavretanija sta bila čiana delegacije Organizacije za afriško enotnost, ki Je bila nedavno v Kairu in Tel Avivu, da bi poiskala rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
V Ljubljani posvetovanje zgodovinarjev o NOB v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 28. - V Ljubljani se je danes končalo tridnevno posvetovanje zgodovinarjev iz vse Jugoslavije. Na njem je bil glavni predmet razprave »Osvobodilni boj narodov
jugoslovanskih republik in pokrajin, sodelovali pa so tudi zgodovinarji iz tujine, ki proučujejo jugoslovansko zgodovino, prebranih pa je bilo 64 referatov. Pomen posvetovanja in njegova uspešnost je predvsem v tem, ker so razpravljavci obravnavali temo celovito in niso govorili o osvobodilnem boju narodov Jugoslavije samo z ozkega republiškega ali pa regijskega vidika. Sklenili so takšno prakso nadaljevati tudi na drugih posvetovanjih ali podobnih zborih. Vse referate bodo v kratkem tudi objavili.
D. K.
PARIZ, 28. — Ameriški dolar, ki je takoj no uradnem razvrednotenju začel nekoliko pridobivati na vrednosti na pariški borzi, je v zadnjih dneh ponovno zdrknil pre-Jugoslavije kot splošna ljudska voj- cej nizko. Danes je kotiral 5,12
na in socialistična revolucija*. Posvetovanja se je udeležilo nad sto pomembnih zgodovinarjev 1 iz vseh
franka, se pravi skoraj toliko, kolikor znaša uradna pariteta (5,115 franka).
iiimiiiiiiiiiiiimiiiiiviiniiniiiiiinuiiimiiniituitiiiiiiimiiiHniMiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiM
V Rimu se nadaljujejo razgovori o Malti
RIM, 28. — Danes so se ponovno pričeli v vili Madama britansko -malteški razgovori, pri katerih sodelujeta tudi italijanski zunanji minister Moro ter pomočnik generalnega tajnika NATO veleposlanik Ce-dronio. O razgovorih se pravzaprav ničesar ne ve razen tega, da se bodo jutri ob 10.30 nadaljevali.
Malteški predsednik vlade je bil z novinarji navidezno zgovoren in je v italijanščini povedal: »Mnogo smo delali, za številne stvari smo prišli do sporazuma, glede drugih pa se nismo sporazumeli*. Na vprašanje, če gre za pomembne ali nepomembne zadeve, pa je do skrajnosti diplomatsko odgovoril, da vsa vprašanja se v začetku zdijo manj pomembna.
Kasneje se je izvedelo, da so preučili vsa pereča vprašanja in da predstavljajo največjo težavo zadeve, ki so povezane z gospodarskim razvojem Malte.
DAKAR, 28.	— Posredovalec
združenih narodov na Bližnjem vzhodu Gunnar Jarring Je danes prispel v Dakar, kjer se bo se stal s senegalskim predsednikom
Posredovanje veleposlanika za zaprtega časnikarja Ochetta
PRAGA, 28. — Italijanski veleposlanik v Pragi Benazzo je energično interveniral na češkoslovaškem zunanjem ministrstvu, ko se .je danes sestal s pomočnikom ministra Ružekom in je ponovno zahteval, da dovolijo sestanek z zaprtim časnikarjev Oehettom. Veleposlanik se je skliceval na člen 36 dunajske pogodbe o konzularnih odnosih, ki sta jo ratificirali Italija
in Češkoslovaška in ki predvideva možnost obiska diplomatskih predstavnikov državljanov, ki so zaprti v drugi državi, ne glede na značaj obtožbe ali stopnjo postopka. Češkoslovaški pomočnik zunanjega ministra je odgovoril, da dunajska konvencija ne določa časovnih rokov, nakar se je veleposlanik Benazzo skliceval na drugi odstavek istega člena konzularne pogodbe, ki določa, da zakonodaja neke države ne sme preprečevati uživanja pravic, ki bi izhajale iz tega določila in ie nato vprašal, če obstajajo češkoslovaške norme, ki določajo roke, na kar je Ružek odgovoril, da takih določil ni.
Uradni, od češkoslovaških oblasti imenovani, branilec Slaviček je telefonsko obvestil veleposlaništvo, da .je včeraj izročil funkcionarju notranjega ministrstva, ki se ukvarja z zadevo Ochetto, paket z živili. Slaviček vzdržuje stike z veleposlaništvom samo po telefonu in kljub intervencijam ni vzpostavil osebnega stika niki z italijanskimi diplomatskimi predstavniki.
Vsedržavni svet novinarske zbornice je danes Doslal v Prago tri predstavnike, da se bodo sestali s predstavniki češkoslovaških organizacij časnikarjev in mednarodne organizacije časnikarjev, ki ima sedež v Pragi, da interveniralo v korist Ochetta.
RIM, 28. — V torek. 1. februarja bo v Rimu napovedana tiskovna konferenca vseh treh sindikalnih organizacij. Generalni tajniki CGIL, CISL in U1L so pred konferenco sporočili, da bodo obravnavali bilanco sindikalne aktivnosti v lanskem letu ter perspektive v letošnjem.
PISMO U RIMA
^Demokratično
sodelovanjem
Hoče ali noče krščanska demokracija preklicati referenduma? Takšen ba lahko bil naslov policijsko-pustolovskega filma. Sicer pa je žeto značilno, da v polni vladni krizi, v trenutku, ko je jasno, da ne bo mogoče sestaviti nobene vlade brez predčasne rešitve vprašanja referenduma, se krščanska demokracija še vedno obnaša, kot da bi se prav nič ne dogajalo in prepušča državo v negotovosti. Po toliko osnovnih političnih vprašanjih, ki jih je treba rešiti, prehajamo sedaj pravzaprav v skrivnostno obdobje. Saj bi lahko, v tej naši deželi tako navdušeni za loterije, razpisali «to to-referendum*: 1 — referendum, da; 2 — referendum, ne; x — referendum, odložen.
Na takšno stališče k*ščanske demokracije lahko le najdemo odgovor: KD čaka, da se spozna z nameni Vatikana o tem vprašanju. Hkrati pa je zanimivo tudi vedeti, kaj o vsem tem mislijo za vatikanskimi zidovi.
Zanimiv dokaz o tem nam je dalo pred nekaj dnevi vatikansko glasilo »Osservatore romano* v članku, v katerem govori o Vatikanu, kot o »mali stvarnosti posvetne oblasti*, seveda v religioznem smislu. Kot vidimo, se po sto letih prihoda Garibaldija v Rim še govori o »posvetni oblasti*, čeprav o »mali posvetni oblasti*. Papež Janez XXIH. pripada že preteklosti in je njegovo evangelsko na-prednjaštvo že preživelo. Se torej vračamo spet na stare, saj je celo buržoazno - birokratski rimski časnik »Messaggero* pred nekaj dnevi, ko je govoril o Vatikanu, napisal: »Zakaj mora danes, čeprav v vedno bolj lažji obliki, bremeniti našo deželo?* Če hočemo biti točni, se ob tej priložnosti govori o »omejeni suverenosti* Italije. Po dj-ugi strani pa nam to potrjuje britanska revija »Punch*, ki s pravim britanskim smislom za humor objavlja risbo v barvah, ki prikazuje Pavla VI. ra vsakonedelj-skem srečanju z verniki na Trgu sv. Petra, ko drži v rokah »proračun podjetja*. To risbo revija objavlja pod naslovom »Blagoslovljeni naj bodo bogati*. V tem članku revija govori o »donosnih delnicah*, ki so v rokah Vatikana. Dolg seznam podjetij zajema tudi »General Motors*. »General Electric*, mnoge mednarodne banke, verigo hotelov in celo, glej slučaj, jeklarn »Bethlenem*. »Vsemo-goči», pravi članek, bi bil zaprepaden nad tolikšnim bogastvom svojega predstavnika na zemlji. Vprašali bd se, čemu sploh služijo Kristusovemu namestniku rimski «Hil-ton* in »oštevilčeni računi* v Ženevi. »Zdi se torej, da ta .posvetna st’'arnost' ni prav tako majhna*. Zato se postavlja vprašanje, kakšne posledice bi imel referendum na borzi, čeprav se ob tej priložnosti ne more izključiti, da ocena ni bila narejena na finančni osnovi, temveč na osnovi boja z vragom, o katerem govori zadnja številka »Osservatore della dome-nica* v članku. Iti ga je napisal jezuitski pater Domenico Mondro-ne. Pater Domenico nas obvešča, da »gotovo* obstajajo primeri obsedenih oseb (pri trm pa ne pojasnjuje, ali je treba med te o-sebe vključiti tudi vse, ki so za razporoko). Pater daje sledeči dokaz: Obsedenost se lahko ugotovi, ko zdravniki ali psihiatri pri vsej svoji dobri volji ne morejo u-gotoviti izvora bolezni. Zato bi se lahko vprašali, kaj bo z obsedenci. ko bo stopila v veljavo zdravstvena reforma. Bodo ali ne bodo uživali splošne zdravstvene oskrbe, ali pa jih bodo izročili v pristojnost »mali posvetnj stvarnosti*?
Sicer pa vrnimo se h krščanski demokraciji: v pričakovanju, da bodo vsi ti problemi razvozlani — pravijo demokristjani — sestavimo vlado in pustimo referendum ob strani. Sestavimo vlado, ker mi, čep-av imamo samo relativno večino, želimo, da se tudi drugi odžejajo pri studencu oblasti.
To modrovanje nas spominja na dogodek, ki ga je pripovedoval Charles Babbage, slavni angleški znanstvenik iz preteklega stoletja. Med enim od potovanj v Italijo — pripoveduje — je na robu ceste opazil vodno črpalko z napisom. Ko je prečital napis je izvedel, da je črpalko postavil njen lastnik iz ljubezni do Boga, do svoje dežele in da se ob njej lahko popotnik odžeja. Radovednost je Babbaga pripeljala, da je odkril, da vsakokrat, ko popotnik črpa vodo zase, je hkrati tudi toliko več načrpa v hiši lastnika. To je bil prvi i*um »demokratičnega sodelovanja*, kot ga pojmuje krščanska demokracija.	MARIO DEZMANN
PROTI ZAPORI TOVARN IN ODPUSTOM Z DELA
Protestna manifestacija delavcev tovarn Lucky Shoe in San Giusto
Pri deželnem odborniku Stopperju delegacija, ki je v znamenje protesta začasno zasedla dvorano v deželni palači - Nadaljuje se zasedba steklarne Vetrobel
Kot je znano, je vodstvo podjetja Lucky Shoe zaprlo 10. t. m. tovarno čevljev, v kateri je bilo zaposlenih 270 uslužbencev, v glavnem deklet in žensk, vodstvo predilnice »S. Giusto* pa je sporočilo, da bo v februarju zaprlo obrat, v katerem je zaposlenih nad 200 delavk in delavcev.
Prizadeti delavci in njihovi sindikati se zaradi tega borijo, da bi ohranili delovna mesta in da bi se zagotovila nadaljnja zaposlitev. Tako so se delavci obeh omenjenih tovarn včeraj dopoldne zbrali na skupščini, potem pa so priredili protestno manifestacijo po mestnih ulicah. Šli so po Korzu, Trgu Goldoni in Ul. Carducci. kjer so se ustavili pred palačo deželne uprave. Delavci in sindikalni predstavniki so s protestno manifestacijo o-pazorili javnost na vzroke protesta in na posledice, ki jih je povzročila zapora omenjenih tovarn. Delegacijo delavcev obeh tovarn in sindikalnih zastopnikov (Desenibus za UIL, Gos dan za CISL in Toma-sellijeva za CGIL) je v imenu deželnega odbora sprejel odbornik za delo Nereo Stopper.
Deželnemu odborniku za delo, ki sta ga spremljala šef kabineta predsednika deželnega odbora dr. Pa-paro in dr. CaUegari, je delegacija izrazila zahtevo, naj dežela drži svojo obljubo glede otvoritve nove velike tovarne čevljev v Trstu, v kateri naj bi dobilo zaposlitev 500-600 delavcev, in naj se prekliče napoved odpustov ter zapora predilnice «San Giusto*. Poudarili so tudi zahtevo, naj dežela nujno preuči možnost ustvaritve novih nadomestnih dejavnosti, da se odpravi kriza zaposlitve v naši pokrajini, ki je bila lani že prizadeta zaradi zapore nekaterih tovarn. Odbornik Stopper je zagotovil, da se bo dežela še naprej zavzemala za rešitev omenjenih problemov, in je navedel nekatere posege pri osrednji vladi za uresničitev zakonskih predlogov, ki so nujno potrebni za industrijski razvoj Trsta in dežele.
Glede zaposlitve delavcev tovarne Lucky Shoe in napovedanih odpustov v tovarni «San Giusto* je Stopper izjavil, da je pripravljen na čimprejšnja srečanja in skupne razgovore na vseh ravneh, da se prizadetim delavcem zagotovijo delovna mesta.
Kljub tem obljubam so sindikalni aastopniki in člani delavske delegacije začasno zasedli dvorano, v kateri je potekal razgovor. Z zasedbo So hoteli protestirati, ker niso bile izpolnjene prejšnje obveznosti glede ustanovitve novih industrijskih o-taratov, ki so nujno potrebni za zaposlitev moške in ženske delovne sile, in proti nezadostnemu delovanju pristojnih deželnih struktur.
Skupščina delavcev podjetja »Lu-eky Shoe* in predilnice »San Giu-
lo pozdravljajo pobudo delavcev podjetja Vetrobel, ki so zasedli steklarno, da branijo delovno mesto in pravico do dela. Zasedba se nadaljuje.
ZAHTEVA KMEČKE ZVEZE
Takojšnje volitve za kmečko bol. blagajno!
Glad« na nakatara govorica, ki jih določani krogi žirijo v zvazi z možnostjo odložitve prvih volitev
za kmečko bolniško blagajno, delegacija Kmečke zveza, ki jo sestavljajo predsednik, oba podpredsednika in oba tajnika, pooblaščena od glavnega sveta kmečke organizacije, ponovno poudarja in potrjuje uradno in soglasno stališče vseh organov Kmečka zveze, da je treba volitve izvesti čimprej, kot določa izjava ministra za delo in socialno skrbstvo in po navodilih, ki so bila dana novemu komisarju kmečke bolniške blagajne, ki je bil poslan v Trst nalašč za to, da jih izvede v najkrajšem času. Naši kmetje so bili prisiljeni predolgo čakati nanje in zato zahtevajo takojšnjo izvedbo volitev.
Dež ni mogel motiti delavk in delavcev, ki so včeraj demonstrirali po tržaških ulicah.
Z ZADNJE SEJE GOSPODARSKE KONZULTE
Kmetijski strokovnjaki proti obvozni cesti čez Barko vij e
Cesta bi uničila del gozda in načela naravno okolje - cAgri Leasing» naj bi podprla kmetijstvo
Delo deželnega odbora
Včeraj je ponovno zasedal deželni
______________ ,___________ , odbor. Na seji, ki jo je vodil pred-
sto* ter sindikalne organizacije top-' sednik Berzanti, je odbor sprejel
mim«ifimniniiiiiiiuilllltlni»lllll»IHIHIIIIIIIIIIIIIllUIIIIUIIlBmHHIHIHHlllllllHllllllllHlllimiHHIII***IMI
S PREDVIDENO RAZŠIRITVIJO
V	četrtek se je pod vodstvom ing. Brunnerja sestal odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri pokrajinski gospodarski konzulti. Na sestanku, ki sta se ga udeležila tudi predsednik zbornice Caidassi in predsednik inženirske zbornice Ballis, so vzeli v pretres vrsto vprašanj, med temi vprašanje novih kultur na področju tržaške pokrajine, vprašanje obvozne ceste čez Barkovlje in vprašanje vrtnih kultur v rastlinjakih.
Glede obvozne ceste je odbor izrazil vrsto pomislekov, in sicer iz dveh razlogov: nova cesta bi zahtevala odpravo večje gozdne površine in bi s svojimi oporniki kvarila naravno okolje, poleg tega pa so tla nad Barkovljami precej nesolidna ter bi gradnja nove ceste zahtevala obsežna tehnična dela in ustrezno visoke naložbe.
V	zvezi z vprašanjem o rastlinjakih, je dr. Rustia - Traine zagovarjal pobudo, po kateri naj bi na Tržaškem ustanovili posebno
me obdržalo v prihodnjih dneh? Težko vprašanje, so nam odgovorili izvedenci. Verjetno bo vsaj nekaj dni obvladalo suho vreme. Torej se nam končno morda obeta lep week-end.
dva nova zakonska osnutka, ki ju ] Ali se bo to bolj prijetno vre-je predlagal oaoorniK za nnance	• - - -
Tripani. Prvi zakon določa nova finančna sredstva za deželne posege na področju javnih del, drugi pa uvaja deželno pomoč za dežeino združenje kmetijskih in obrtniških posojilnic v Furlaniji - Julijski krajini.
Frvi zakon predvideva ponovno linansiranje deželnega zakona štev.
17 iz leta 1967. Gre za demo kritje obresti na posojila za javna dela, ki jih krajevne ustanove najemajo pri bančnih zavodih. Na podlagi prvotnega zakona Uz leta 1967) je dežela ao konca lanskega leta izdala v ta namen 5.9/9.869.000 kr, medtem ko je višina ustreznih posojil prekoračila 22 milijard lir. Z deželno pomočjo so krajevne uprave zgradile nove zdravstvene prostore, ljudske hiše, higienske naprave, šole, športne naprave in podobno ter speljale ceste in uredile industrijske cone. Novi zakon določa v ta namen nadaljnjih 550 milijonov lir na leto do vključno leta 1989,
Teatro Slabile iz Trsta bo gostovalo v Sloveniji
Na skupnem sestanku predstavnikov skupnosti slovenskih dramskih gledališč, kulturne skupnosti Slovenije, ter predstavnikov kulturnih skupnosti Ljubljane, Maribora. Kopra in predstavnikov Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine (Teatro Stabile) iz Trsta ki je bil včeraj v Ljubljani, so se dogovorili, da bo to gledališče s predstavo drame Dogodek v mestu Go-gi slovenskega avtorja Slavka Gruma gostovalo 3. februarja v Kopru, 4. februarja v Mariboru in 5.
družbo «Agri Leasing*. pri kateri.	rf,,„	„
naj bi sodelovale tržaške banke in Kmetijskih in obrtniških posojil- 1 februarja v ljubljanski Drami Gru-zavarovalnice in ki naj bd se zavze- me, katerim je namenjen drugi j nov0 delo sta prevedla v Italijan-
male za postavljanje novih rastli- sprejeti zakon, je v naši deželi 36.
njakov na našem področju. Pobudo naj bi finansiral tudi evropski sklad
Skupna višina vlog je znašala konec lanskega leta nekaj nad 28 mi-
za kmetijstvo FEOGA, vsedržavni lijard lir (28,37 od sto več kakor svet za znanstvena raziskovanja in o*3 koncu prejšnjega leta); skupne deželna uprava, slednja na podlagi naložbe pa so lani dosegle 11 mi-zakona štev. 29.	lijard (13,86 od sto več kakor v
letu 1970). Deželno združenje posojilnic zastopa članice in jim pomaga ter hkrati nadzoruje. Dežela bo na podlagi novega zakona podeljevala združenju po 20 milijonov lir na leto, in sicer od letošnjega leta do vključno leta 1976.
ščino Sergio in Luciana Pahor, za Teatro Stabile pa ga je zrežiral Francesco Macedonio. Ob zanimivem dogodu. ko prvič v zgodovini naše gledališke kulture qostuie pri nas tuje gledališče s slorienskim delom. bo sekretariat za informacije IS SR: Slovenije priredil v torek,
1.	februarja tiskovno konferenco v prostorih Drame SNG. na kateri bodo poleg predstavnikov gostujočega gledališča in naših gledališč sodelovali še preastavniH kultur
Nocoj ob 21. url
Zanimiva prireditev v Nemškem inštitutu
Danes, 29. t.m. prireja Nemški kulturni inštitut s sedežem v Ul. Coroneo 15 zanimivo prireditev z naslovom «Glasba in podobam. Večer, pri katerem bo inštitut prvič sodeloval z umetnostnim krožkom <tArte Vivaz in to sodelovanje še podkrepil s prihodnjimi podobnimi manifestacijami, sloni na dveh glasbenih uspehih Karlheina Stockhau-sena: «Hymnen» in Momente*.
«Hymnen» bodo predstavili v inačici, za katero je poskrbel sam avtor s posebnimi ojačevalci, oizuel-no podobo predstave pa so prispevali člani krožka nArte Viva», Pic-colo Sillani za projekcije ter M eta lieina in Enzo Cogno za poseben pregiben predmet, na Katerega bodo projicirali diapozitive.
Iz Momenta» pa bode prisotni lahko poslušali samo nekaj glasbenih drobcev, vzetih iz istoimenskega filma, ki ga je posnela francoska televizijska ustanova
7MČetek predstave je napovedan za 21. uro, vstop v dvorano Nemškega kulturnega inštituta pa je prost.
Sinoči v Verdiju
Premiera Thomasove opere «Mignon»
V	polno zasedeni dvorani gledališča Verdi je bila sinoči prva predstava opere Ambroiseja Thomasa »Mignon*. Delo, katerega zgodba je povzeta iz Goethejevega romana «Wilhelm Mei-ster», je doživela svoj italijanski krst pred 102 letoma v istem tržaškem gledališču in že tedaj žela velik uspeh.
V	naslovni vlogi je to pot debuti-rala mezzosopranistka Bianca Maria Casoni, ostale vloge pa so peli Ren-zo Casellato, Lucia Pappellino, Antonio Zerbini, Dario Zerial, Enzo Via-ro in Anna Fonda. Orkester gledališča Verdi je vodil dirigent Roberto Benzi, koreografije Rie Terese Legna-ni pa je realiziral baletni zbor istega gledališča. Opero bodo spet ponovili jutri popoldne ob 16. uri.
1
Danes se poročita
SILVA PERNARČIČ
in SILKO POČKAJ
Prosvetno društvo «1. Cankar» jima želi obilo sreče in zadovoljstva na njuni novi življenjski poti.
Voščilom se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika.
Včeraj-danes
Danes, sobota, 29. januarja
FRANC
Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.05. — Dolžina dneva 9.34. — Luna vzide ob 16.05 in zatone ob 8.56.
Jutri, nedelja, 30. januarja MARTINA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,6 stopinje, najnižja 4,3, ob 19. uri 4,8 stopinje, zračni tlak 1004,1, rahlo narašča, veter 14 km na uro vzhodnik, s sunki 33 km, vlaga 62-od-stotna, padavine 5,9 mm, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 8,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. januarja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 8 oseb.
Umrli so: 70-letni Giuseppe Macor, 79-letna Anna Valentini Pasqua, 72-letna Maria Bronzi vd. Saltz, 73-letni Giovanni Runti, 77-letni Alberto Dan-neker, 77-letna Maria Bossi vd. Luxa, 63-letni Luigi Bressan, 71-letni Natale Švara.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonnino 4; Inam Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
All’Angelo d'oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Ai due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje).
Industrijska prosta cona bo obsegala 200.000 kv. m
Podjetju Canarutto zaupana dela v vrednosti 28,8 milijona Kr
Zavod za industrijsko cono v žav-ljah je pred kratkim razpisal natečaj za dela v zvezi s premestitvijo ograje obnovi meji industrijske proste cone in za izredno vzdrževanje obstoječih infrastruktur. Dela, ki bodo stala 28,8 milijona lir, bo opravilo tržaško podjetje Canarutto, ki je zmagalo na natečaju. Predsednik zavoda za industrijsko cono dr. Sacerdoti je v tej zvezi dejal, da pripisuje tem delom posebno važnost, saj bo poslej industrijska prosta cona lahko začela polno delovati. Podjetje Canarutto se je obvezalo, da bo opravilo predvidena dela v osmih mesecih. Industrijska prosta cona ni podvržena omejitvam, ki jih za podobne cone predvideva Evropska gospodarska skupnost, ker veljajo zanjo ugodnejše določbe vladnega komisariata.
V okviru proste cone je možno zato opravljati vse operacije v zvezi z izkrcavanjem in prevozom surovin in blaga, njihovo skladiščenje in industrijska predelava, povsem mimo carine. Poleg tega so goriva, ki se uporabljajo za obratovanje tovarn, oproščena carine, dodatnih mejnih dajatev in proizvodnega davka, za uporabljeno električno energijo pa tovarnarji ne plačujejo ustreznega davka na potrošnjo. V novih mejah bo industrijska prosta cona obsegala približno 200.000 kv. metrov površine.
Včerajšnji stavki
V tovarni Stock, kjer traja stavkovno gibanje že celih šest mesecev za dosego nove delovne pogodbe, je bila tudi včeraj razčlenjena stavka. Delavci so namreč stavkali dve uri dopoldne in dve uri popoldne. Za dosego nove delovne pogodbe pa so včeraj stav: Vali 24 ur delavci, ki so zaposleni v petrolejski industriji.
Po fašističnem napadu
Protest skupščine dijakov «D. Alighieri»
Včeraj se je sestala skupščina di-fthirr fcoeja «D. Alighieri* zaradi no-
vega fašističnega napada na dijake te šole. V sredo opoldne namreč je običajna skupinica vsem dobro znanih fašistov napadla in surovo pretepla dijaka, ki je pred šolskim poslopjem filmal skupino dijakov, ki so prihajali iz šole. »Avantgardisti* so s svojo predrznostjo prišli tako daleč, da so se z nekaj grobimi sunki otresli policaja, ki je pristopil, da bi jih odvedel na bližnji komisariat na Trgu Dalmazia. Pri tem je treba pripomniti, da je ta edini policaj predstavljal vso moč, ki so jo poslali na kraj policijski organi, potem ko so jih telefonsko pozvali na pomoč.
Ob tem dogodku je skupščina dijakov liceja izdala poročilo, v katerem ostro obsoja napad desničarskih pobalinov skupine »Avanguardia Nazio-nale* in poziva sodno in policijsko oblast naj na podlagi prijav čimprej osvetli dogodek in naj zagotovi vsem dijakom nemoteno možnost izražanja. Obenem pa bodo poslali svoje predstavništvo k županu in vladnemu komisarju in bodo sproti obveščali javnost o morebitnih nadaljnjih ukrepih.
H koncu pa še pripombo: po pričevanju očividcev kaže, da so tudi tokrat imeli vmes prste (ali bolje: železne pesti in tolkala) razni Scar-pa, Sussich, Luin — stari znanci vseh pretepanj mladincev, demokratov in antifašistov. Tl ljudje (če jih sploh tako lahko imenujemo) niso za rešetkami, kot bi bilo primemo za navadne kriminalce. Nasprotno, vsak dan pretepajo v popolni svobodi. Da niso komu preveč »simpatični*?
Večmesečna prognoza za povoženo žensko
Zaradi zloma desne MJučnice, stegnenice in piščali ter odrgnin po desni rami, se bo 68-letoa Cle-Ma Lago, če ne bodo nastopile komplikacije, morala na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti od dveh do treh mesecev.
Žensko Je včeraj okrog 13.20 podrl r Ul. Soncini pri poslopju s hišno številko 69 kjer stanuje, fiat 600, ki ga Je proti Skednju vozila 38-letna Ivana Gattknberiš iz Ul. M. Praga 28.
Obvestilo sindikata UILM
Ob navzočnosti vsedržavnega tajnika sindikata UILM dr. Mattine in predstavnika glavnega tajništva UIL Gaspara se je v sredo sestal pokrajinski odbor UILM, ki je odobril sklepe po razgovorih vsedržavnega tajništva sindikata kovinarske stroke UILM in pokrajinskega tajništva delavske zbornica UIL v Trstu za odpravo nesoglasij, ki so nastala .junija lanskega leta. Sedež pokrajinskega tajništva UILM je na Trgu papeža Janeza XXIII. štev. 6. Odgovorni tajnik je dr. Carlo Fabricd, njegov pomočnik pa Russo.
Sneg na Krasu
Res čudno vreme v teh dneh! Včeraj zjutraj Je spet zapihala »črna* burJa: na Krasu Je snežilo, tudi v mestu Je zaplesalo nekaj snežink med kapljami dežja. V nekaterih vaseh gornjega dela Krasa je nametto znatno plast snega, da so se morali prav resno lotiti čiščenja kot n. pr. v Gročani (na sliki). Otrokom pa Je Še enkrat sneg prinesel zabavo.Popoldne se je vreme izboljšalo, nebo se je razjasnita, začela Je pihati suha in ne preveč močna burja. Tudi temperatura se Je znatno dvignila, saj se je vrtela okrog 5 - 6 stopinj.	..
nega življenja v zamejstvu.
NiiimiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiMmiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiniHiMoniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
POBUDA ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA
Na jugoslovanski strani Lazareta nov štiripnsovni obmejni prehod
Razširili so tudi cestišče do bencinske črpalke - Dela bodo končali februarja oziroma marca ■ Skupno bodo potrošili 3 milijone in pol din
Ko so pred leta razširili mejni prehod pri Škofijah in so uvedli šest pasov ob vhodu in drugih šest ob izhodu iz Jugoslavije, Je kazalo, da bo ta prehod popolnoma »osenčil* ostale. In res Je nekaj let ogromna večina avtomobilistov vozila prek škofijskega bloka. Z narastkom prehodov in prometa sploh pa so začele postajati vrste avtomobilov pri škofijah tako dolge, da se Je marsikdo spet spomni na »pozabljeni* Lazaret, po katerem se včasih dospe do križišča z ljubljansko cesto prej, kot če bi vozili po natrpanih škofijah.
Pa ne samo to: turisti, ki so namenjeni iz Trsta v Istro, se kaj radi držijo obale, obenem pa Je kažipot za Puto na križišču v Žav-Uah usmerjen proti Miljam in to-
rej proti prehodu pri Lazaretu. Tatoo se dogaja, da gre skozi Lazaret včasih večji odstotek tujcev kot pri drugih blokih.
Narastek v prehodih pri lazaretu Je bil v preteklem letu precejšen: v obeh smereh je prečkalo mejo približno 3 mililone potnikov. Obmejna struktura pa Je bila ista kot pred mnogimi leti: dva sama pasova za avtomobilski promet, brez najosnovnejših udobnosti za turiste, za carinike in za miličnike. Tako so se pred časom odločili, da bodo zgradili nov obmejni objekt. Začetno se Je sicer govorita celo, da bi zgradili enotni objekt za obe državi, tako da bi obmejna črta potekala kar na pokritem. Vendar pa niso stvari iztekle in tako so Jugoslovani začeli zidati svoj nov mejni prehod.

4 *
, a /
. §gw.
Marnov -r k«js* ^ e M
X .	I« * gg 1 £	‘ V •M fi
l >' V ■ . lk % |iip
:
r ■ v ■;*	m. **
*ifl*;:	p|||r.-r'
9 * ! m	mm***




»'g#© * .*irw,

Pri prehodu v Lazaretu dokončujejo gradnjo štiripasovne ceste in obmejnega objekta
Kar hitro so postavili novo poslopje za obmejne miličnike, carino ter za pristojne urade in zgradili streho, ki krije tri kabine za nadzorstvo štirih pasov vožnje. O-benem so tudi podvojili cestišče od mejne črte do onstran bencinske črpalke, to Je približno 200 metrov. Gradnja stavbe in strehe bo dokončana verjetno že februarja meseca, s cesto pa gre nekoliko počasneje tudi zaradi vremenskih neprilik, saj na primer v teh dneh ni niti mogoče asfaltirati že urejeni del cestišča. Vsekakor pa bodo dokončali tudi cestišče najkasneje marca meseca. Gradnja obmejnega objekta bo stala skoro tri milijone dinarjev, podvojitev ceste pa dobrih 700 tisoč dinarjev.
Seveda bo s to novo ureditvijo bloka delo obmejnih organov olajšano in bo zato tudi promet sam laže in hitreje iztekal. Vprašanje pa Je, koliko bo pripomogel obmejni blok na Jugoslovanski strani, k splošni hitrosti vožnje s Tržaškega v Istro ali narobe, ko pa Je na italijanski strani stara dvo-stezna postaja. Ne bo namreč mogoče uporabljati vseh stez istočasno, kajti v takem primeru bi se avtomobilisti znašli oh vhodu v Italijo pred pravcatim lijakom, ob katerem bi morali čakati ravno toliko, kot če ne bi bito novega objekta na Jugoslovanski strani. Sicer to ni edini pomislek: koliko lahko pospeši promet dvestometrska podvojitev cestišča, ko pa Je takoj za bencinsko črpalko cesta ozka in vijugasta kot poprej?
Kljub tema senčnima stranema pa menimo, da Je zelo koristno za turizem in za ekonomske izmenjave — in torej za zbližnaje med narodi — da se povzamejo vse pobude, ki olajšajo in pospešujejo prometne tokove med bližnjima državama. Upamo, da bodo kaj podobnega ukrenili čin^irej tudi na drugi strani meje.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Tennessee Williams
TRAMVAJ POŽELENJE
Drama v enajstih prizorih
Danes, 29. t. m. ob 20. uri v AJDOVŠČINI
v ponedeljek, 31. t.m. ob 20. uri v IDRIJI
Danes, 29. t. m. bo ob 21. uri v dvorani SPD »Igo Gruden* v Nabrežini nastopil
TRŽAŠKI OKTET. Vodi Ivan Sancin.
Vabljeni !
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom — Mali oder jutri, 30. t. m. ob 20.30 Jones LeRoi
ČREVA
(The Dutchman)
Prepov. mladini pod 18. letom
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
V torek, 1. februarja ob 15.30 Saša Škufca
TRNULJČICA
Pravljica v treh dejanjih
GLASBENA MATICA - TRST Koncertna sezona 1971-72 šesti abonmajski koncert
V sredo, 2. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KONCERT
ZAGREBŠKEGA
KVARTETA
JOSIP KLIMA, violina IVAN KUZMIČ, violina ANTE ŽIVKOVIC, viola JOSIP STOJANOVIČ, violončelo
EVA NOVŠAK-HOUŠKA, mezzosopran
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (UL R. Manna 29, tel. 418605) od 10. do 12. in od 18. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
MLADINSKI KROŽEK — TRST
vabi danes, 29. januarja 1972 ob 18. uri v Gregorčičevo dvorano v Ul. Geppa 9 na srečanje z A. HIENGOM režiserjem predstave »Tramvaj poželenje*.
Sledi ples.
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi v ponedeljek, 31. t.m. na svojem sedežu na stadionu 1. maj predavanje »ZAČETKI ILEGALE NA PRIMORSKEM*
Predaval bo prof. SAMO PAHOR. Začetek ob 20.30.
Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
Razna obvestila
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi člane na svoj redni občni zbor, ki bo danes, 29. t. m. ob 20.30 v njegovem sedežu v prosvetnem domu A. Sirk v Križu.
Kmetijski tečaj v Prebenegu — Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo vabi vse kmetovalce Prebenega na kmetijski tečaj, ki se bo začel v ponedeljek, 31. t.m. v srenjski hiši ob
19.	uri. Tečaj bo trajal do vključno
4.	februarja.
Glasbena matica — Trst — V petek, 11. februarja 1972 bo v društvenih prostorih, Ul. R. Manna 29/11 ob
20.	uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev,
2.	Prečitanje poročil, 3. Diskusija, 4. Poročilo nadzornega odbora, 5. Volitve, 6. Razno.
Ljudska prosveta
P. d. »Vesna* — Križ priredi v Ljudskem domu danes, 29. t. m. ob 20.30 predavanje Vida Vremca »Ob 30-letnici drugega tržaškega procesa*. Ob tej priliki bo tudi otvoritev zgodovinske razstave. Vljudno vabljeni. — Odbor.
Na spominski proslavi pesnika Simona Gregorčiča, ki bo jutri, 30. januarja ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu, bo sodelovalo okoli 200 pesnikovih rojakov iz Kobarida z mešanim zborom, otroškim zborom in zborom recitatorjev ter orkestrom študentov glasbene akademije iz Ljubljane pod vodstvom Avgusta Ipavca. Vstop je dovoljen samo z vabili, ki jih je dobiti na sedežu Slovenske prosvete, UL Donizetti 3/1 danes od 16. do 19. ure in jutri od 11. do 13. ure. Tel. 768189.
3. februarja
ob 20 30
v mali dvorani Kulturnega doma
VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA
med katerimi tudi film, ki je bil pred kratkim nagrajen.
Vabljeni.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Jaka Štoka
TRIJE TIČKI
burka v dveh dejanjih
Jutri, 30. t. m. ob 17. v Finžgarjevem domu na OPČINAH
Gledaljšča
KULTURNI DOM
V	nedeljo, 30. t. m. ob 17. uri venska prosveta iz Trsta vabi SPOMINSKO PROSLAVO v počasi tev gariškega slavčka Simona fi**1 gorčica. Vstop z vabili
V	nedeljo, 30. t.m. ob 20.39 Le** Jones »Čreva*, Mali oder. Oddano Krožek absolventov slovenska trjff ske akademije.
V	torek, 1. februarja ob 15.30 S**
Škufca »Trnuljčica*.	.
V	sredo, 2. februarja ob 20.3* Glasbena matica: Koncert ZAGRE" ŠKEGA KVARTETA — šesti ah* majski koncert.
V	četrtek, 3. februarja ob 2C KASTA: Večer filmov Aljoše Žerjal* — Mala dvorana.
V	soboto, 5. februarja ob 20.30 Te»' nesse Williatns »Tramvaj poželenje*'
Za predstave Slovenskega gledal šča so vstopnice v prodaji vsak d* lavnik od 12. do 14. ure ter eno & pred pričetkom predstav pri blagaj* Kulturnega doma; ob nedeljah “ praznikih eno uro pred pričetko® predstave. Rezervacije na tel. 7342®'
VERDI
Pri blagajni gledališča (tel. 239®) se prične danes zjutraj prodaja vstoP" nic za drugo predstavo Thomasov* opere »Mignon*, ki je na spored11 jutri ob 16. uri.
Pri jutrišnji predstavi nastopal0 isti pevci kot na premieri. Naslov®0 vlogo poje mezzosopranistka Bianc* Maria Casoni, dirigiral pa bo Rob**" to BenzL
POLITEAMA ROSSETTI
Gledališče «L’Avogaria» iz Benrf ki ga vodi Giovanni Poli, upri*® danes ob 21. uri predstavo «Abece* kmetov*, ki jo je zasnoval in ral Poli sam.
Predstava v abonmaju je v a#* naciji z Ariostovo »La Lena*, ketd premiera bo ♦ četrtek.
LITERARNE SOBOTE
Tokrat se bo na šestem soboto*1 literarnem popoldnevu letošnje se* ne v Politeama Rossetti, Id se bo I* običajno začel ob 18. uri, predsto* tržaškemu občinstvu literarni krit Leone Piccioni, ki bo govoril o to® »Leopardi riletto*. Sledila bo dls* sija. Piccionija bo predstavil in ® dil razgovor pisatelj Fulvio Tomi**
Razstave
V umetnostni galeriji Torband«** osebna razstava slikarja Klavdij* Palčiča.
Kapela Underground (Ul, Frapca — tel. 61668) ob 18. in 21. «Ayako» japonskega režiserja nosukeja Goshoja.
Nazionale 15.30 «Willy Wonka * fabbriche di cioccolato*. Žabi film v barvah.
Penice i5.30 «L’ultima fuga*, Ge< C. Scott, Tony Musante, Trish Devere. Prepovedano mladini 14. letom.
Eden 16.00—22.00 »Oceano*, ba film.
Grattacielo 16.00 »Unico indizio sciarpa gialla*, Faye Dunaway Frank Langella. Barvni film.
Excelsior 15.30 »Brivido nella no1 Barvni film. Clint Eastvvood. 1 povedano mladini pod 14. leto'
Ritz 15.30 »Viva la muerte... t Horst Janson, Eduardo Faja Marilu Tolo, Franco Nero, 1 Redgrave.
Alabarda 15.30 «Messaggero d'® re». Barvni film. Julie Christi* Alan Bates.
Aurora 16.30 »Addio fratello en le*. Barvni film. Prepovedano 1 dini pod 18. letom.
Impero 16.30 »Un elmetto pieno fifa*. Barvni film. Igra: Bou:
Crlstallo 16.30 «Quando gli uomini marono la clava e con le dc fecero din don*. Barvni film. ) povedano mladini pod 18. leto'
Capitol 16.00 »Noi donne siamo te cosl*.
Moderno 16.30 »Per grazia ricev® Barvni film. Nino Manfredi.
Vittorio Veneto 16.00 «CommisS Pelissier*. Romy Schneider in chel Piccoli. Barvni film.
Ideale 16.00 »La collera del ve® Terence Hill. Maria Grazia Bu® la. Barvni film.
Astra 16.30 «La moglie del P®£ Barvni film. Marcello Mastro® in Sofia Loren.
Ahbazia 16.00 »Io sono la legge*-stem v barvah. Burt Lancas Robert Ryan in Lee J. Cobb.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja pok. Antoniji in pok. Avguštinu Mahniču da®“j družina Grgič, Padriče št. 66. lir ^ za PD «Slovan».
"^tinstvnmto tožijo’ da ie med "itnani ■ razraeroma tnalo zase J3’ le gotovo, da se človek tinimai v zgodovini ni toliko Pra„ | za umetnost, kot danes, lo ;0 ta"° ie tudi res, da ni bi-alrtiVn nia°^ toliko ljudi, ki bi se kot .ukvarjali z umetnostjo, ■- v,a le danes. Ne trdimo, da uj jff, njihove stvaritve dobre,
^ndar ie t^dajo. med ufmeta°st’ lo v , Je tudi najpreprostejse de-
Itj j,. cn° . boljše kot razna šara, teto	proizvaja in s ka-
šati i' 8e utnogi skušajo olep-kai fej-tem, kaj je boljša in jo ,,ls*a.bša umetnost in ali imate	ki tožijo, prav ali
t^a , se dalo še veliko govoriti, ko rt,Qanes bomo raje navedli ne-koVn.u^° ^aktivnost* v zvezi z li-meru Urnetnostjo. Gre v tem pri-»>-. za nič kaj pozitivno zani-
Sie
K	«*
etlara^,n.ier.ii pa niso 220 slik za-i '1, hkrati, pač pa se je njiho-Motei1Ja razpotegnila po vsem Milana '• ^ Neaplja Pa vse do tel0 a ln so tako zbrali skupno tiarah0 sbk. ki nosijo imena fev * itali janskih sodobnih slikar-l’a'i,!?ed katerimi so De Chirico, '7‘a' Costa, Tarufi itd. itd.
.toki
Izredno <<:zanimanje» za likovno umetnost
bparji
28. _
Čeprav slikarji in
!?io to
za umetnost ker
gre
Urjene
Podtikanje slabe in po-umetnosti.
Neaplja poročajo, da je po-
Se-bna , l ja Poročajo, da je potoval; t arabinjerska služba pod *ai>WiVom kapitana Confortija tosijjJ3 a 220 slik. So to dela, ki
Seveda
S?1'
Ire , znamenita imena. -------
to dola' ki so le potvorjena, eprav zelo dobro potvorjena toeh S° i‘ti izdelali v preteklih Nea j.v neki «botteghi» v središču
GLIGORIČEV INTERVJU O KRAJU SVETOVNEGA PRVENSTVA
SPASKI DAJE PREDNOST KLIMI FISCHER PA IZKLJUČNO DENARJU
Spaski se zaveda, da je njegov sedanji tekmec zelo nevaren, ameriški mojster pa gleda na svojega nasprotnika nekako zviška
. °r pravijo v policijskih kro-
w . tt ^Udl Irrortili 1r{ co na 11-
0rbe ali če hočemo imitacije
Hipu” lu® v krogih, ki se na u-totvo-L bolje snoznajo, so te
ludi Stolne, da bi znale zavesti strokovnjaka. Zato ni nič tonah 3' da so jtti prodajali po "niči kakršne so zabeležene v w'nostn'h katalogih. Karabinjer-t»h 'e nsnelo tudi odkriti krivce toli **5v?rh. vendar imen niso iz-C’ aa’ti akcija in njihova na-y 8 tem še ni končala.
Vaj?”1 ko prihaja ta vest iz U	se je v Riimu zvedelo
toč o zaplembi 25 slik, ki
lih
karabinjerji zaplenili pred
Vi]j^ tedni. Karabinjerji so stale ,^^<30 nekemu moškemu, ki
n^kJeval, da ima na razpolago ?tik velike vrednosti .Moški Je
slik znanih slikarjev, in
dobe Zraz>l namen, da bi te po-j "vnovčil in to po nižji ceni , Mihova realna vrednost, klelo to'ert‘l’ ki se jim je vse to ki k sumljivo, saj imamo rope to čj e umetnostnih predmetov »IJubjjto^iem redu, so postaviti toej toUu umetnosti* zasedo. Še to	bili dogovorili z njim,
tp j J J*n pripelje slike na ogled. *ko T7?	4. uri Je mož dieJamr
ki pri na avtomobilu «R-4» kspjL^Jal dela. V tem ko so se foL 'PJ.erji in še skupina vojakov llhjtoli, da bi zajedi avto in ^ * Je mož pobegnil. tfg0v avt°m°bilu, ki ni bil last ^kfaria z umetninami, pač pa slik ^eri* 80 karabinjerji našli 25 ?to	Pomembni,rrm	«podpiisi».
,triU0narnreč za imena kot so ■'cWt- ^°sa'> Cairra, Morandi 'tb®na11 Simonelli. Že sama v'toko P°vedo, da gre za dela Silo, dVre<lnosti. Karabinjerji me-več’ ri°a gre za skupno vrednost to g^totin milijonov lir. Kaže, , ^res za izvirna dela, in švg® Podobe, ki so Jih lani v hatn U ukradli v nekem antikva-v Rimu.
pRejeli smo
| IZ UMETNOSTNIH GA1.EH1J |
Palčičevo oporečništvo v galeriji Torbandena
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Milan Vasic, steklar iz Valjeva v Srbiji, se ukvarja tudi s čebelarstvom, vendar njegove čebele nimajo preprostih ulnjakov niti ne Žnideršičevih panjev, pač pa jim je zgradil « gradove«, kot kaže naša slika
V katalogu sedanje razstave v galeriji Torbandena nam Giulio Montenero s tehtno besedo razgledanega izvedenca objasnjuje bistvo del iz najnovejše likovne ustvarjalnosti Klavdija Palčiča. Prečitanje obsežnega sestavka je vsekakor koristno, da se znajdemo v presenečenju, ki nam ga je to pot pripravil v izdatnejši meri kot kdajkoli prej ta naš izredno domiselni slikar ali točneje rečeno likovni stvaritelj, kajti to, kar nam tu nudi, ni več slikanje v prvotnem pomenu besede. Je oblikovanje ogromnih predmetov iz lahke plastike bleščeče rdeče, črne in bele ter ponekod tudi temnomodre barve.
daf/tK DOKUMENTOV 70/71. Iz-boj,.10.založil izvršni odbor Skup-košni študentov ljubljanskih viso-tojskih zavodov. Ljubljana, ok-
*C.a 1971-
hej^NJE. Leto I. št. 6. Novem-ba RRl. Izdaja Mohorjeva druž-v Celju.
V jugoslovanski javnosti, še posebej v tisku, se je zadnje čase veliko govorilo o srečanju med svetovnim šahovskim prvakom Spaskim in ameriškim ša-histom Fischerjem, ki je izzval sedanjega svetovnega prvaka na dvoboj. V jugoslovanskem tisku in v Jugoslovanski javnosti nasploh pa ne gre sedaj toliko za to, kdo od teh dveh mojstrov bo na tem srečanju zmagal, pac pa razpravljajo o tem, odkod nekaterim jugoslovanskim ustanovam toliko sredstev, da se potegujejo za gostitelje tega svetovnega srečanja. Znano je namreč, da se nekaj svetovnih centrov poteguje za to, da bi se Fischer in Spaski srečala pri njih, ker računajo, da bi jim to pomagalo za propagando in kakor koli pritegnilo pozornost. Toda iz nekaterih velikih držav se je javilo po eno središče, v Jugoslaviji pa je kar cela vrsta mest in tudi manjših krajev, ki so pripravljeni dati tudi 150.000 dolarjev za to, da bi se Spaski in Fischer srečala pri njih. Kaže, da so se v zadnjem času nekateri izmed teh jugoslovanskih «vročih navijačev* nekoliko ohladili in ostaja zato manj pretendentov. Ti pa postajajo hkrati vedno bolj resni kandidati in v prihodnjih dneh se bo o tem odločalo. Sicer pa prepustimo odločitev kompetentnim in preidimo na zanimiv intervju o ■tem srečanju, intervju, ki ga prinaša sovjetska agencija «No-vosti*. Gre za intervju, ki ga Je vodil sloviti jugoslovanski šahovski velemojster Gligorič. Prepustimo torej besedo Gligoriču, sedanjemu vsetovnemu prvaku Spa-skemu ter ameriškemu šahistu Fischerju, ki Je svetovnega prvaka izzval.
Gligorič: Kdaj bi radi, da bd prišlo do srečanja? Predsednik Mednarodne šahovske zveze Je izrazil željo, da naj bi to srečanje bilo do 10. maja letos.
Spaski: Kar se mene tiče, bi želel, da bi do srečanja prišlo konec junija.
Fischer: Menim, da do srečanja ne bi moglo priti pred 30, junijem. Spaski je namreč imel na razpolago 3 leta, da se je pripravil, medtem ko sem imel jaz na razpolago doslej le dva meseca.
Gligorič:	Menite, da se bo
match razpotegnil na vseh 24 partij?
Spaski: Trenutno še ne morem
odgovoriti na to vprašanje. Lahko pa rečem, da bom na tovrstna vprašanja glede srečanja z večjo točnostjo mogel odgovoriti šele v aprilu ali maju.
Fischer: Ne verujem, da se bo srečanje razpotegnilo na vseh 24 partij. Kljub temu ne vem, kako se bo vse to razvijalo. Moja želja Je, da bi se pripravil na to na najboljši način.
Gligorič:	V kateri deželi bi
najraje igrali?
Spaski: Želel bi, da bi to bila dežela, v kateri bi imeli klimo, ki bi bila najbolj blizu mojega rojstnega mesta, Leningrada.
Gligorič: To se mi zdi nemogoče, ker je treba najti neko nevtralno deželo.
Spaski: Vem. To sem rekel le v smislu, katero deželo bi najraje izbral. Skandinavske dežele, na primer, bi mogle, kar se mene tiče, biti najidealnejše dežele za to srečanje.
Fischer: Katere dežele oonu-Jajo največjo nagrado?
Gligorič: Po besedah predsednika Mednarodne šahovske zveze bi naj večje ponudbe ne smele biti nižje od 50.000 dolarjev. Slišal sem, da bo Sarajevo ponudilo veliko, veliko več. Predvidevajo da bo to mesto ponudilo največ-
jo vsoto. V tem primeru hi se srečanje moglo vršiti v «Skende-riji*, ki more sprejeti tudi do 8.000 ljudi. Vrhu tega bi tu imeli možnost igrati v posebni sobi s steklenimi stenami in s kondi-cionirano temperaturo.
Fischer: Za mene je najvažnejši moment vse te zadeve — denar. Vprašanje klime pride šele pozneje. Ponavljam, za mene je najvažnejši denar.
Gligorič: V primeru če bi se ne mogli sporazumeti za srečanje v Jugoslaviji, bo predsednik Mednarodne šahovske zveze skušal ubrati metodo «snednje najboij.se rešitve*, seveda če se ne bosta vidva mogla sporazumeti.
Fischer: Osebno menim, da ne pripada predsedniku Mednarodne šahovske zveze naloga, da najde najprimernejšo rešitev glede kraja srečanja. Midva morava določiti datum in kraj srečanja. In to morava storiti čimprej.
Gligorič: Kako se pripravljate na to, da bi vi izbrali kraj? Baje nameravate v kratkem poslati svojega predstavnika na Holandsko, na sedež Mednarodne šahovske zveze?
Fischer: Morda bom odšel celo sam.
Gligorič: Bilo bi najbolje. Si
lllllllllllimiVIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIUIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIHIHHIIII
HOROSKOP
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dobro premislite, preden se odločite glede tistih, kii so vam kaj dolžni. Zdravje, veselje do življenja in odločnost.
BIK (od 21. 4. do 21. 5.) Primerjajte svoje misli s tistim, kar mislijo drugi. V poslovnih zadevah se morate bolj potruditi.
DVOJČKA (od 22. 5. do 22. 6.) Glede svojih poklicnih zadev bi bilo prav, da sklenete kompromis. Preveč ste utrujeni. Zdravju posvetite več pozornosti.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zjutraj Je ugoden čas za nakupe, popoldne pa za pogajanja. Dan neugoden za ljubezenske pustolovščine.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Imeli boste dober dan in razgovore s predstojniki. Malo boste razburjeni in živčni.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 3.) Za poslovne zadeve Je dan zelo zahteven. Tistemu, ki vas ogroža, od-
govorite odločno. V družini veliko zadoščenj.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Raztresenost in površnost je vaša šibka točka. Skušajte to odpraviti, sicer boste imeli nevšečnosti.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Bodite vztrajni pri delu in vsakem pogledu. Zadovoljstvo nad uspehi zadnjih dni.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekaj nepredvidenega bo pokvarilo vaše načrte, vendar se bo vse dobro izteklo. Vaši živci so preveč napeti.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaša družina bo znala ceniti vaše zasluge. Počutje v splošnem kar dobro.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V poslovnih zadevah se ne ozirajte na ovire. Novo prijateljstvo bo nadomestilo dosedanje.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne nasedajte govoricam, ampak si' u-stvarite sami svoje mnenje. Večer boste preživeli v prijetni družba,
morda želite, da bi tudi Spaski prišel na Holandsko?
Fischer: Ne vem, glede lega si nisem na jasnem.
Spaski: če bo Fischer odšel v Amsterdam, bom zelo verjetno tudi sam prišel tja. Rad bi namreč z njim govoril, pa tudi s predsednikom Mednarodne šahovske zveze.
Gligorič: Spaski, kaj menite o Fischerjevi igri v preteklem letu?
Spaski: Priznati moram, da je Fischerjeva igra napravila name precejšen vtis.
Gligorič: Fischer, kaj menite o svojem nasprotniku?
Fischer: Smatram, da Je v Goetteborgu dosegel srednji rezultat. V Moskvi Je dosegel šesto mesto... Kaj naj še rečem?
Gligorič: Bi radi osebno sodelovali pri odločanju o bližnjem srečanju?
Spaski: Bi, seveda bi.
Fischer: Smatram, da sodnic tega srečanja ne more biti ne Rus, ne Američan, pa tudi ne predstavnik dežele, v kateri se bo srečanje vršilo. Tako se dogo mogli namreč preprečiti morebitni nesporazuma.
Gligorič: Smatrate, da se Do v razmeroma kratkem času vri nil kak tretji šahdst, v boj za svetovno prvenstvo, za svetovni naslov?
Spaski: Na to vprašanje Je težko odgovoriti. Šahovski mojstri počasi dozorevajo. In tudi če se bo na mednarodni sceni pojavil kak mlad talent, bo prav gotovo potreboval precej časa, preden se bo mogel preriniti do vrha, da bi se lahko lotil česa takega.
Fischer: Morda Larsen, Koreno] ali PetrosJan.
Tako so se pogovarjali o tem velikem srečanju Gligorič, Spaski in Fischer. Bilo je to seveda na velike razdalje, kajti Gligorič živi v Beogradu, Spaski v svojem Leningradu, Fischer pa na oni strani Atlantika. Vrhu tega Je to bilo pred časom. Medtem je prišlo, kot smo že rekli, do nekaterih novosti in ker medtem Fischer ni prišel v Beograd, kot je bil najavil, Je poslal svojega zastopnika, hkrati so se razčistile tudi nekatere zadeve glede morebitnega sedeža dvoboja. Kot je iz razgovora razvidno, pa bo do srečanja prišlo verjetno v juniju in ker Jugoslovani največ ponujajo, bi bilo možno, da bo srečanje zares v Jugoslaviji.
če smo sledili Palčičevemu razvoju, zaslutimo v njih povečano izpeljavo zasnov del, ki jih je razstavljal v Tržaški knjigami. V njih je igra vedno znova ponavljajočih se, a vedno znova tudi zanimivih sestav nabreklo krivu-Ijastih oblik in črevaste zamotanosti, ki je podobno nečemu iz sveta notranjih organov nekih živih bitij in ki nekako grozljivo vznemirja prav zato, ker se nam dozdeva v njih čutiti utrip rasti nekega novega tujega in nam sovražno nastrojenega življenja, umetne stvaritve naše tehnološke civilizacije, v kateri igramo vlogo čarovnikovega vajenca, ki se ni naučil, kako odčarati v nič vseuničujočega zmaja, ki ga je priklical v življenje.
Na razstavi je sicer še-.nekaj na štirioglati podlagi o Okovanih del, ki vise na steni kot reliefi — slike. Se pa dajo vsa večja dela v prostoru tudi prostostoječe namestiti, saj so mnogostransko otipljiva kot kipi in nekatera celo premično vrtljiva v njih tridelni sestavi, kjer se stranski krili dasta odpirati, odkrivajoč pri tem navidezno skrivnost notranjosti dela sredine.
Palčič, ki se zadnjo dobo v svi-loiiskih spoprijema z vedno bolj zapleteno zahtevnimi odnosi razvoja sodobne družbe do posameznega človeka, ko simbolistično nakazuje prežečo nevarnost uničenja življenja na svetu, ustvarja pač v praznini med življenjem in umetnostjo in v njej seje kali še nedognane vsebine želeč, da bi pognale in zrasle v most, preko katerega naj bi se likovno povezalo v resnične umetnine vse to, kar je pri obojem kakovostno obstojnega. Do tedaj pa se prepuščajmo tem malce strupenasto opojnim čarom Palčičeve ustvarjalne domišljije prefinjenega oporečništva.
MILKO BAMBIČ
Konec slavke filmskih ljudi
NEW YORK, 27. — V New Yorku so imeli sindikalne spere, ki so trajali nič manj kot tri mesece. Sedaj, kaže, se bo delo spet začelo, ker so našli rešitev za probleme, ki so bili vzrok za dolgo stavko. Letos so začeli ali bodo takoj začeli snemati devet novih filmov, ki Jih bodo končali še pred poletjem.

Korait: Dnevnik dveh zaljubljenih žensk
^Dnevnik dveh zaljubljenih žensk» je zanimiv roman. Napisali sta ga dve ženski, pisateljiti Benoite in Flora Gorult, ki sta sicer seštri. te to je nekaj neobičajnega. Posebnost pa je tudi v obliki tega teksta. Roman namreč pripoveduje o ljubezni dveh žensk do enega moškega. Prva je njegova žena, druga pa njegova ljubica. Vsaka od obeh v obliki dnevnika pripoveduje svoja doživetja, zunanja in notranja. In tako si skozi ves roman sledita po mesecih ločeni pripovedi obeh žensk, ki vsaka iz svojega zornega kota in s svojega stališča popisujeta deloma iste deloma pa seveda druge dogodke. Tako imamo opravka z nenavadno obliko romansirane pripovedi. <Dnev-nik dveh zaljubljenih žensk» je torej po svoje originalen in zanimiv pripovedni tekst. Slovenskim bralcem ga je posredovala Pomurska založba v Murski Soboti, iz francoščine pa ga je prevedla Katja Špur. Za opremo je poskrbel Franc Mesarič.
Pisateljici, ki sta doma iz Pariza in fci tud; sicer živita v Parizu, sta skupaj napisali in izdali tri romane. Menda v vseh treh nastopata kot glavni protagonistki po dve ženski. Tako je tudi v romanu *Dnevnik dveh zaljubljenih žensk*. Tudi v tem romanu dve ženski pripovedujeta o sebi, o svojem življenju, doživljajih, o svojih ljubeznih, radostih, skrbeh in bridkostih. Pfva je Marianne, ki je žena televizijskega novinarja. Druga je Juliette, zaposlena v modni hiši in je ljubica novinarja. O bed ve sta bili prijateljici in vsi trije so preživeli skupaj veliko prijetnih ur. Potem se je Jean — tako je novinarji ime — začel vse bolj oklepati svoje ljubice in stiki med ženskama so se pretrgali. Odslej naprej sledimo pripovedi romana.
Vsaka oa obeh žensk pripoveduje svoje življenje, svoje stike z ljubljenim moškim, vsaka svoje notranje stiske in svoje težave. Jeano-ve pripovedi direktno ne srečamo. Toda iz posrednega pripovedovanja obeh žensk zvemo, da omahuje med obema. Nekaj časa še živi do ma in se le bolj ali manj naskrivaj predaja svoji ljubezni z Juliette. Potem svoji ženi prizna svojo ljubezen do druge ženske, vendar tudi njej še naprej zatrjuje, da jo ima rad. Toda njegova žena se odseli z doma. Jean pa se nasprotno ne preseli docela k ljubici. Obedve
ima rad in bi rad obedve ohranil zase. Potem pride poletje in Jean niti ne pomisli, da ne bi meseca počitnic preživel v svoji počitniški hišici v Bretaniji z ženo in otrokoma. Zdaj se je tehtnica nagnila na stran žene... Toda po počitnicah bo že šel z ljubico na Baleare za nekaj dni...
Čeprav gre za dnevniško pripoved, je ta vseeno privlačna in napetost ne upade. Tako knjiga bralca pritegne. Pritegne ga zlasti neposreden izpoveden način pripovedi obeh glavnih protagonistk romana, pa zlasti dober dar opazovanja in razkrivanje duševnosti sodobne francoske ženske.
Knjigi ne manjka tudi nekaj intimnosti iz ljubezenskega življenja, čeprav je pripoved na splošno zelo diskretna. Je pa sicer tudi duhovita, mestoma malce ironično zabavna, pa jedrnata in vseskozi zanimiva, tako da bralca knjiga pritegne.
Ne pritegne pa toliko vsebina romana, ki je pravzaprav hudo preprosta, temveč francoskega esprija bogata pripoved, ki bralca osvoji. Čeprav morda pripoved sem in tja zaide v sentimentalnost, čeprav je pač način življenja francoskega meščanstva le precej različen od našega in so tudi življenjske razmere in navade drugačne, pa nam postane roman že po nekaj straneh zelo blizu in nas osvoji. Ni dvoma, da bo zato ta prikupno napisan zenski ljubezenski roman našel dosti hvaležnih bralcev tudi pri nas, kakor jih je našel drugje po svetu. Zlasti ker je tudi slovenski prevod duhovit in lepo tekoč ter skrben. Le tiskovne napake knjigi niso v čast.
Sl. Ru.
Kraljica Nefretete močnejša od faraona
SVETIMA
m AN A
TRETJA KNJIGA
]e je v redu, gospod general... Vprašujem se, kakšen •^sei tega početja.))
Sg "Smisel je boj. Smisel je kakršenkoli cilj. Brez ciljev bi ipj. rhžba spremenila v gnilo, smrdljivo mlako. Tudi o ciljih iwv.a sem utegnil razmisliti. Veste, za kaj gre: Kako s čim 0 količino energije obvladovati čim večjo maso v naj-taQiJSem času in najširšem prostoru. To je formula totalne Om 0tlalizacije, ki jo vsak dan vidimo pred seboj v tej ali obliki. Poglejte! Cilj vsake vojne mašinerije, tudi moje Hote* najmanjšimi stroški pobiti čim več ljudi. Pa poglejva Vr*' čim več lažnivih besed in obljub za čim manjšo u-’0R«v... pa poglejva gospodarstvo: čim ceneje kupiti in braže prodati, in tako naprej, dragi Helmut.« g. "Imenitno!« se je zakrohotal major Wolf. «To je strate-hiu Ovajanja. Ob tej vaši razlagi je tudi v mojo glavo ši-zanimiva misel!«
$ "Povejte no! Ne bom vas dal obesiti, če ne bo v skladu oi^Sramom stranke,« se je pošalil general in spet natočil
(jc, "Raša država ima zelo enostavne kriterije. Lahko se opre-tQ k frrr‘° samo za ali proti. Vse, kar se dogaja, je podre j e-, ižujemu ali daljnemu cilju sistema. Vse se giblje v odre-jJ* smeri in je v nenehni napetosti. Nevarno je vsako na-^‘0tJ3 s sistemom. Po tej logiki vsebuje vsak projekt nacije
«Kako to mislite?«
«Mislim, da iz slabega projekta ne more biti dobrih rezultatov, čeprav ga izvajajo geniji, ali obratno, če hočete. Dober projekt ne uspe, če ga izvajajo mlačneži ali bedaki. Smo v začaranem krogu obojestranske odvisnosti, ki terja razsodnike«.
Generalu se je za hip zmračil obraz, potem pa je bruhnil v krohot, podoben škripanju tankovskih gosenic.
«Sodniik je groba sila, prekrita z diplomatsko lažjo. Ne vem, kam merite major. Nož z dvema ostrinama ste. Gorje vam, če vas postavijo pod nacistični mikroskop! Izgubljeni boste za vedno!«
Wolf se je skušal nasmehniti.
«Ce bi bil kandidat za oblast, ne bi mislil naglas. Tako pa gre za teorijo, ki Jo drugi preskušajo v praksi...»
«Naj vam povem še to, česar nisem dokončal in kar sem opazil sedaj kot vojak. Naša tehnokracija uničuje potenciale ljudskih moči z medsebojnimi spori. Spopadanje je pričujoče na vseh nivojih, soglasje pa le občasno. In največkrat navidezno.«
((Sprašujem se, kaj nas drži pokonci, da vztrajamo proti vsem.«
((Energija gibanja, dragi major. Nihče nima občutka, da bi lahko kaj bistvenega spremenil. To drži pokonci naš odpor in hromi naš napad. Moč, ki je bila v začetku vojne monolitna, je zdaj razpršena. Preveč notranjih obračunov... S tem bomo morali končati. Vsak na svojem področju. To nam je zabičal ftlhrer. Upam, da je dovolj takšnih ljudi, kot sem jaz, da bodo to voljo uresničili.«
General je izpil do dna in se predirljivo zazrl v Wolfa.
«Jaz hočem biti v našem bojnem stroju vijak, ki bo zadnji popustil. Prav je, da sva nekoliko razgalila gnilo stvarnost v našem zaledju. Zato, da bomo učvrstili fronto. Midva morava potuhtati nekaj novega: kako obvladovati in razkrojiti nasprotnika in kako uspešno prevarati tiste, ki nas onemogočajo v lastnem taboru. Zdaj, ko mi zmanjkuje vojne moči, bo treba delati s pametjo. Predvidel sem nove razkole med so-
vražnimi skupinami. Vreči jih bo treba iz ravnotežja. Posta-viti jih v močvirje. V meglo. V živi pesek, kjer se tl pod vsakim napačnim korakom udre za vedno.
Ko sem se vračal, sem obiskal enega od mladostnih prijateljev. Sedaj poveljuje kazenskemu taborišču. Pripovedoval mi je, kako obvladuje ljudi. S peščico obvladuje množice! Naj vam povem osnovno misel. Nasprotnika je treba vreči iz ravnotežja. Karkoli napravi v trdnem prepričanju, da je storil prav, se mora izkazati za napačno. S tem, ko misli, da rešuje, se uničuje. Ce vržemo podgano v čeber, napolnjen z vodo, je v brezupnem položaju. Ce pomolimo iz vode posebno pripravo, premakljiv kos lesa, podgana brž priplava in zavzame na rešilni deski pravilen položaj. Toda kakorkoli se postavi, se les preobrne in žival se znajde v vodi. Po nekaj urah ponavljanja ji refleksi odpovedo, da ponori ali pogine.
Ce ta biološki preizkus uresničujemo na ljudeh, Je cilj jasen: zlomiti voljo odpora, spremeniti upanje v obup, trdnost v majavost, smisel v nesmisel... in z bitjem, ki se upira je konec.«
((Imenitna metoda, gospod general, če imaš sovražnika kot podgano v čebru ln se igraš z njo po mili volji... Druga stvar pa je, če postaneš tudi sam poizkusna žival.«
«Ne bodite panikar! Se imam moč v rokah in veter v jadrul V tej pokrajini bom še preganjal sovražnike rajha, moje in vaše! Povem vam, človek mora malo izpreči. Oddaljiti se mora od stvari, potem lahko sodi. Tudi jaz postajam tovarna idej vseh mogočih kalibrov.«
General je vstal in se sprehodil po sobi. Z visokega okna njegove z marmorjem obložene palače je bilo videti morje streh, v daljavi pa zasneženo gorovje in gozdove pod njimi. Zagledal se je v pokrajino, se sunkovito obrnil k Wolfu in rekel:
»Pustiva naše in se lotiva sovražnika! Ta ml je bližji. Načrt Trojanski konj bomo zavrgli. Cma pika za vas, major, da vam ni v treh letih uspelo vriniti agenta ne v centralni komite ne v glavni štab Slovenije.« Njegov glas je bil posmehljiv.
«To ni samo moja krivda, gospod general. Mnogo višjih oficirjev z visokimi priznanji je pod vašim poveljstvom, ki
Če smemo verjeti skupini arheologov, ki je pri rekonstruiranju starih egiptovskih hramov uporabila tudi računalnike, je bila kraljica Nefretete ena najlepših kraljic v stari zgodovini, veliko močnejša in vplivnejša od svojega faraona. Brez dvoma je bila Nefretete vplivnejša kot se je mislilo, doslej, pravi dr. Ray Smith, ki vodi ekipo pensilvanskega vseučilišča, ki je organiziralo to arheološko raziskovanje v Egiptu.
Omenjena ekipa arheologov trdi, da je z analizo cele gore podatkov, s katerimi je ^nahranila* računalnik, dobila jasnejšo podobo o Nefretetini dobi. Pri tem velja povedati, da ne gre za kako površno raziskovanje, saj so ameriški strokovnjaki potrošili za to nič manj kot 600.000 dolarjev in na osnovi raziskovanj prišli do podatkov o nekdanjem življenju t) Egiptu, o dobi tako imenovane prve mono-teistične religije v Egiptu, o tedanjih verskih svečanostih, o dobi, ko je «gradbeništvo neverjetno bohotno cvetelo», ko je šel tčlove-ški razvoj izredno naglo*, seveda v primerjavi s prejšnjo dobo.
Pri tem je treba priznati, da so bili ameriški arheologi hudo mar-Ijivi, saj so proučili nad 35.000 dekoriranih kamenin, blokov in raznih ostankov keramike ter izkopanin iz starih egiptovskih hramov. V računalnik so dali posnetke in podatke o vseh teh svojih odkritjih in računalnik je odgovoril, da je bila Nefretete veliko močnejša kot tedanji faraon Ah-naton. Načeln k ameriške ekipe je v zvezi s svojimi dognanji izjavil: tOdkrili smo, da faraon Ahnaton ni sezidal samo enega hrama, pač pa najmanj tri in to le kot del celotnega kompleksa 'avnjfi zgradb. To. o čemer govorimo, je bil njegov hram, ostala dva pa sta pripadala Nefreteti. In tudi to priča o dejstvu, da je bila ona močnejša, bolj veljavna od njega.*
so to poskušali. Lahko vam povem za vzrok našega jalovega prizadevanja.«
«Prav zanima me, kakšen izgovor imate!«
((Obramba združuje ljudi. Cim bolj jih pehaš na rob obstoja, tem bolj podredijo posamezniki svoje težnje skupnim ciljem. Skupina, ki vodi v tej deželi komunistično revolucijo, je enotna. Ce ste že govorili o vlogi skupin, vam povem, da je to zaprta skupina, ki ne sprejema v svojo sredo novih elementov, čeprav so se posamezniki izkazali v boju z nami. Te ljudi sta združila kraljevska policija velikosrbske ječe in naše preganjanje. Samo to jih rešuje.«
General je nekoliko pomislil in odvrnil:
«Morda je ta vaša ugotovitev pravilna. Zato sem tudi ovrgel zamisel o nadaljnjem prizadevanju, vriniti se v ta vodstva. Sicer pa je v tem položaju ta načrt izgubil svoj pomen. Smo v totalni vojni. Treba jih bo uničiti z vojaško silo. Sovražnik Je povsod, čeprav ga ni nikjer videti.«
((Gospod general, tudi oni so se zavedeli, da gre zdaj za izčrpavanje energij, za to, kdo bo izgubil živce.«
«Mi jih ne bomo, Helmut! Nismo še izgubili vojne, čeprav nam na frontah ne gre najbolje. Smo na kritični točki. Smo pred važnim vprašanjem, ali bomo imeli dovolj prostora, da pridobimo pri času, in obenem, če bomo imeli dovolj ckv*. da ohranimo prostor. Tolažim se s tem, da je važno, kdn rv« dobil poslednjo bitko. To pa za sedaj še visi v zraku. Bojujemo se še vedno na tujem ozemlju. Ali bomo vzdržali, je nekaj odvisno tudi od nas.«
«To drži, gospod general! Mislim, da je napočil čas, ko naj se začno boriti in padati tudi tisti, ki mislijo, da se lahko izmuznejo.«
«Tako Je. Tu imate nekaj vprašanj, na katera mi odgovorite pismeno v roku oseminštiridesetih ur. Odgovor mi dostavite osebno.«
General je vzel Iz mizice kartonček, na katerem Je bila napisano z drobno pisavo:
— Stopnjevati nasilje ali postopno popuščati?
— Blokirati korpus na vozlu zvez aU ga vojaško uničiti?
PRIMORSKI DNEVNIK
— ^ t__rr -	vmv«j. Čl RfCC
lu Explanade v Zagrebu, ki se Je I potrdil. Uradi lo odprti vsak dan pncel 24. in ki se zaključi 31. ja- od 8. do 14. ure, v četrtek pa od
nuarja letos: na njem sodelujejo zlasti predstavniki manjše industrije, medtem ko se bo sodelovanje v prihodnje raztegnilo tudi na obrtniška podjetja in na deželno ustanovo za razvoj obrti ESA.
Število jugoslovanskih turistov -kupcev na območju videmske pokrajine se razmeroma počasi, a vztrajno veča. Videmsko tržišče je dobro založeno z blagom, še v letošnjem letu pa naj bi se izbor še znatno povečal. Skupina trgovcev se je namreč pred kratkim sporazumela o ustanovitvi večjega trgovskega centra med cesto Videm — Palmanova in avto cesto za Trst in Benetke.
Sporočilo upokojencem z jugoslovansko pokojnino
Opozarjamo upokojence, ki živijo v Italiji in dobivajo jugoslovansko pokojnino, da 1. februarja letos zapade rok za predložitev »potrdila o življenju*. To se pravi tistega potrdila, da «je upokojenec še živ in da ni v nobenem delovnem razmerju*. Ta potrdila morajo upokojenci (mislimo za tiste, Id dobivajo jugoslovansko pokojnino) predložiti dvakrat letno: 1. februarja in 1. avgusta.
V primeru, da bi ne pravočasno predložili teh potrdil, bi seveda prišlo do nevšečnih zavlačevanj pri izplačevanju pokojnin,
Za vse potrebne informacije se lahko obrnete na patronat INAC, Ulica Geppa 9, telefon 35-458, ki
8. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
BENEŠKI DNEVNIK
NA PODROČJU VIDEMSKE POKRAJINE
Blagovni promet z Jugoslavijo se je lani povečal za 8-10 odst.
Furlanska podjetja na sejmih v Sloveniji in Hrvatski - Videmska trgovinska zbornica bo uredila italijanski paviljon v Zagrebu? - Do 31. januarja «furlanski teden» v hotelu Explanade
zaSTSh	da J -V^e”°-*JfUrlan2ki.teden* v hote-1 bo poskrbel tudi za predložitev teh
vzpostavili trajne in tesne stike z deželami vzhocme Evrope. Leta 1970 so začeli resneje sodelovati zlasti z Bolgarijo in Komuni jo in v tej zvezi je skupina videmskih tvrdk lani prvič nastopila na mednarodnem sejmu v Plovdivu. Nastop je bdi uspešen in za letošnje leto se je že prijavilo večje število razstavljavcev, ki bodo prikazali na sejmu pretežno tkanine in izdelana oblačila. Lani so furlanski gospodarstveniki navezali tudi prve trdne stike s Sovjetsko zvezo: iz Vidma je odpotovala na daljši poslovni o-bisk nekaterih sovjetskih mest večja skupina javnih upraviteljev in gospodarstvenikov, ki so se med drugim načelno sporazumeli o organizaciji širše razstave domačega blaga v Moskvi. Razstava bo Letos v septembru, prihodnje leto pa bodo sovjetski gospodarski krogi priredili podobno razstavo v Vidmu.
Tudi gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo se razvija ugodno. V letu 1970 je izvoz iz videmske pokrajine v SFRJ (podatki obsegajo tudi izvoz iz pordenonske, sedaj ločene pokrajine) dosegel skupno 12 milijonov 641.267 dolarjev, uvoz iz Jugoslavije pa 6,900.692 dolarjev.
Dokončnih podatkov za leto 1971 še ni na razpolago, vendar razvoj prometa v prvih 9-10 mesecih opravičuje domnevo, da bodo končna števila o lanskem izvozu in uvozu presegle predlanske za 8-10 od sto.
Videmska pokrajina prodaja v Jugoslavijo predvsem mehanične izdelke, keramiko, optične in precizne instrumente, orodje, nože, surovo železo, izdelke kamnarske industrije, obutev, izdelke papirne industrije, proizvode iz kavčuka in iz plastične mase, kovinske izdelke, kemikalije za usnjarsko industrijo in podobno blago, uvaža pa živino in meso, žita, prehrambene izdelke, les in lesne proizvode, železo, jeklo, električne in druge stroje ter manjše količine drugega blaga.
Številna podjetja iz videmske pokrajine redno sodelujejo na vseh vidnejših sejemskih prireditvah v Sloveniji in Hrvatski, predvsem pa na vsakoletnem sejmu »Alpe Adria* v Ljubljani ter na spomladanskem in jesenskem velesejmu v Zagrebu.
Videmska trgovinska zbornica je na lanskem sejmu Alpe Adria poskrbela tudi za kolektiven nastop gospodarskih organizacij iz vse Furlanije-Julijske krajine, sedaj se pa pogaja z vodstvom zagrebškega sejma, da bi ji to odstopilo skrb za ureditev italijanskega paviljona za spomladanski sejem 1973. (Za .jesenske prireditve skrbi kakor znano vsako leto Italijanski zavod za zunanjo trgovino ICE).
Z gospodarsko zbornico v Zagrebu je videmska ustanova sklenila poslovno pobratenje, na podlagi katerega bo nudila zagrebškim podjetjem podobno pomoč, kakršno nudi domačim operaterjem, pri vseh poslih. ki zadevajo hrvatski izvoz na področje videmske pokrajine, zagrebška ustanova pa bo v zameno nudila podobno pomoč furlanskim podjetjem, ki se ukvarjajo z izvozom blaga na Hrvatsko. K medse-
Protestno zborovanje jutri v Št. Lenartu
Odbor za obnovo Nadiških dolin je sklical za nedeljo, 30. januarja predpoldne v Št. Lenartu protestno zborovanje proti zaprtju opekarne na Čemurju. proti brezposelnosti, nerazvoju in izseljevanju ter proti špekulaciji industrijcev na zemljiščih, za konkretne gospodarske pobude v Nadiških dolinah. Program protestnega zborovanja bo naslednji. Ob 11. uri zbirališče delavcev, kmetov in drugih državljanov v Št. Lenartu, kjer se bo uredil sprevod, ki bo šel od Podutane do Škratovega. Ob 12. uri bo ljudsko zborovanje v Škratovem v baru »Centrale*. Društvo Ivan Trinko, kulturno društvo Rečan, Center za kulturno raziskovanje iz Brda v Terski dolini, skupina duhovnikov Doma ter društvo slovenskih izseljencev iz Benečije so izdali lepak z žalno črto o zaprtju tovarne na Čemurju. Na lepaku piše:
»Kot predvideno (in dokončno) je bila zaprta opekama v Čemurju. Podpisana društva protestirajo nro-ti temu slednjemu obubožanju Nadiških do'in in vabijo državljane, naj se udeležijo protestne manifestacije v Št. Lenartu, ki je jo napovedal odbor za obnovo Nadiških dolin*.
GORIŠKI DNEVNIK
VČERAJ PRI MESTNI HRANILNICI V GORICI
29. januarja^
Sporazum hranilnic iz Gorice in Vidma z RAS za finansiranje gradnje stanovanj
Za 4 milijarde lir bodo zgradili 473 ljudskih stanovanj, od tega 118 stanovanj za 1050 milijonov na Goriškem
Včeraj so v Gorici podpisali va- za IACP iz Vidma, g Bertolo za
Hiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiii..
OPOZORILO KMETOVALCEM
Pomoč prizadetim zaradi lanske suše
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu obvešča kmetovalce, da odlok predsednika deželnega odbora z dne 25. novembra 1971, objavljen v Uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, priznava lanskoletno sušo v obdobju med 1. julijem in 31. avgustom za izredno vremensko nezgodo, in to na celotnem ozemlju tržaške pokrajine. V tem smislu se lahko kmetovalci na osnovi deželnega zakona z dne 29.12.1965 št. 33 ter njegovih nadaljnjih sprememb in dopolnil okoristijo z ukrepi za vzpostavitev pridelovalne učinkovitosti svojih obratov v primeru, da so zaradi suše utrpeli najmanj 20-odstotno izgubo svoje skupne prodajne proizvodnje. Predvideni ukrepi so:
petletna obratna posojila z 2-odstotno, oziroma V-odstotno obrestno mero ko gre za neposredne obdelovalce vključno najemnike, spolovinarje, kolone ter posamezne ali bojnemu sodelovanju in utrjevanju j združene soudeležence ter kmetij-prijateljstva prispevajo tudi razne ske zadruge. Prošnje za ugodno po- . obrobne pobude, izmed katerih naj sojilo je mogoče napraviti na se- ' ku».
..........MIHU....................II..111111111111111.n..............
VČERAJ PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM
Vinjen je streljal v ženo na srečo pa je ni zadel
Moškemu so prvotno obtožbo poskusa umora spremenili v grožnjo bi ga obsodili pogojno na eno loto zapora
dežu Kmetijskega nadzomištva, Ul. Ghega 6, med običajnim delovnim urnikom. Rok za vlaganje prošenj poteče 27. februarja letos;
2. prispevki v višini 60-odstotkov nabavne cene za nakup močnih krmil, ki jih bo nabavilo in razdelilo Kmetijsko nadaornjštvo v sodelovanju s krajevno zvezo rejcev.
Za morebitna pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na Pokrajinsko kmetijsko nadzomišbvo v Trstu. Ul. . Ghega 6.	----------
TISKARSKI ŠKRAT
V včerajšnjem poročilu na tretji strani o občnem zboru Narodne in študijske knjižnice je tiskarski škrat povzročil več tiskovnih napak, toda bralce opozarjamo samo na najhujšo in sicer, da se konec predzadnjega odstavka poročila, v katerem je govor o »Letopisu NŠK* za leto 1972, mora pravilno glasiti takole:
«... slovenskega pesnika iz Beneške Slovenije Petra Podreke, ki jih je našel in jih bo tudi za tisk priredil (ne pa: »prevedel*!) dr. Pavle Mer-
žan sporazum za gradnjo ljudskih stanovanj na področju in za račun zavodov za ljudske hiše v Gorici, Vidmu, Pordenonu in Tolmeču. Sporazum sta sklenila in podpisala zemljiški kreditni oddelek pri Goriški mestni hranilnici ob sodelovanju mestnih hranilnic iz Vidma in Pordenona ter zavod Riunione Adriatica di Sicurtš, ki se je obvezal, da bo prevzel posebno serijo zemljiških obveznic za okrog 5 milijard lir, ki jo bodo izdali za kritje potrebnih posojil.
Gradbeni program predvideva 437 stanovanj ljudskega tipa, (od katerih jih 'bodo zgradili 118 na Goriškem, 191 v videmski pokrajini, 132 v pokrajini Pordenone ter 32 v okraju Tolmeč) ter je za njegovo izvedbo potrebnih skoro 4 milijarde lir. Od tega odpode za stanovanja na Goriškem 1.050 milijonov, v videmski pokrajini 1.640 milijonov, Pordenonu 1.052 milijonov in za Tolmeč 224 milijonov. Zavodi za ljudske hiše se bodo pri tem okoristili tudi z deželnim zakonom št. 15, ki predvideva prispevke za odplačevanje obresti od najetih posojil.
Sporazum, ki so ga sklenili z RAS pod pokroviteljstvom obeh mestnih hranilnic, bo omogočil omenjenim zavodom IACP najetje še dragih posojil po normalnem postopku za izvedbo nadaljnjih stanovanjskih gradenj prav tako z deželnim prispevkom.
Z izvedbo tega in dragih podobnih programov zavodi IACP računajo, da bodo izvedli odločilen poseg pri zadrževanju najemnin za stanovanja ljudskega tipa na svojih področjih. Za dosego tega cilja so zavodi našla polno razumevanje pri obeh mestnih hranilnicah in kar se tega posebnega primera tiče pri zavarovalnici RAS, ki je s svojo pridružitvijo odločilno vplivala pri rešitvi finančnega dela tega problema.
S sporazumom so se pozitivno zaključili razgovori med IACP, in finančnim zavodom ter so ga parafirali na glavnem sedežu mestne hranilnice v Gorici. Za RAS ga je podpisal dr. Losurdo njen glavni ravnatelj, za goriško mestno hranilnico pa njen predsednik Barnaba. Prisotni so bili tudi prof. Cellie za IACP iz Gorice, prof. Santuz
Pordenon in g. Larice za Tolmeč poleg ravnateljev drugih predstavnikov obeh mestnih hranilnic iz Gorice in Vidma.
poročilo o letošnjem proračunu, nato bodo razpravljali o nekaterih točkah dnevnega reda, ki Jih niso utegnili rešiti na prejšnji seji. Na drugi seji, ki bo prihodnji te-
Po podpisu sporazuma je pred- <^en> P3 bodo svetovalca posegli v
j. -i.	_____i._ i_____»i ___i____i* i._ rflznirflvn n nimna/imu
sednik Barnaba izrazil zadovoljstvo udeležencev zaradi dosege sporazuma in se je še posebej zahvalil dr. Losurdu za pristop zavoda RAS k tej pobudi, kar je še bolj utrdilo dobre odnose, ki obstajajo med zavarovalnico RAS in obema mestnima hranilnicama iz Gorice in Vidma.
Danes zaseda pokrajinski svet
Danes popoldne bo v Gorici seja {»krajinskega sveta. Na njej bo odbornik za finance Lodi prebral
razpravo o proračunu.
Protest SDZ
zaradi procesa v Leobnu
Goriška demokratska zveza je poslala protestno brzojavko avstrijskemu konzulu v Trstu zaradi procesa proti Marjanu Šturmu v Leobnu. V njej izraža svoje ogorčenje zaradi neupravičenega in zlonamernega sodnega postopka, kar je v nasprotju z določili avstrijske državne pogodbe glede manjšinske zaščite koroških Slovencev.
Angažiranost mladini izražena v Slovencu
Prejšnji teden je izšla zadnja številka revije «Slovenec». O tem smo sicer že poročali, vendar bi se tokrat malo ustavili na vsebini tega lista.
V	nadaljevanju študije o študentovskih gibanjih v nekaterih državah, je podan razvojni proces nemškega študentovskega gibanja v prejšnjem desetletju. Opisani so politični in ekonomski faktorji, ki so privedli nemško mladinsko gibanje do samozavesti.
Goriški mladinci so z zanimanjem in zaskrbljenostjo sledili ljudskemu štetju, to so tudi potrdili s tem. da so v njih reviji o Štetju pisali.
Pripravili so razgovor z delavcem, uradnikom in študentom, vendar so po našem mnenju bili pre-drastični v svojih zaključkih. Vsekakor se nam zdi, da se ne sme trditi, da je delavski razred nezainteresiran pri problemih narodne manjšine. Zgodi se tudi, da najdemo elemente, ki jih problerM narodne manjšine ne zanimajo, vendar ne smemo zmetati vse v isti koš.
V	listu poročajo tudi o kulturnem
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimi
DEBATA O PRORAČUNU V GORICI
Premalo politične volje pri izvajanju resolucije o zaščiti slovenske manjšine
Kritika dosedanjega dela uprave na področju javnih del in socialnih storitev
srečanju, ki so ga imeli
ob f
Gregorčičeve proslave. Kar P, zanimivo v tem članku je^, V tej opombi se mladinci jejo, rekli bi skoraj zgraža)® tem, da slovenski profesorji premalo sledijo takim kvlK prireditvam, katerih bi morvi pravzaprav pobudniki.
S problemom slovenske ^ Gorici se spoprijemajo tudi ®\ njem članku. Zastarelost in kovitost naših šol pripisujejo1 ritarizmu, ki se po njihovem * nju jasno izraža, še posebno * zadnjih dogodkov.
Delovanje ACI
Predsednik goriškega Mario Tiirel in predsednik dične komisije istega klub* Marši sta sodelovala na s#* juridičnih komisij Ad, ki K, pred dnevi v Padovi. Na nem sestanku so govorili 0 K loški komponenti v zvezi e. $ varnostjo posameznika v d prometu.
Medtem ko je na prvi seji tega tedna v sredo zvečer goriški odbornik za finance De Simone podal svoje poročilo o letošnjem občinskem proračunu, ki predvideva nad 1 milijardo Ur primanjkljaja, je na sinočnji seji župan Martina po krat-tem uvodu odprl diskusijo.
V prvem delu seje so se oglasili k besedi Candu;si (PSDI). Fomasir (PLI), Colella (KD). Manzmi (PRI) in Vilma Brajnik-Coirva (KPI).
Naj začnemo s posegom Brajniko-ve, ki je obravnavala predvsem dva problema: odnos do slovenske narodne manjšine in skrb za zdravje delavcev v tovarnah.
Kar se Slovencev tiče. je omenila najprej skupno resolucijo o njihovi zaščiti, ki jo je sprejel občanski svet in za katero ni razvidno, da bi njena zagotovila tudi

OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Sodnik je oprostil trgovca obtožbe žalitve karabinjerjev
Na vprašanje o poklicu je dejal, da je postopač • Obsojen ribič iz Standreža
Pred tržaškim porotnim sodiščem (preds. Corsi, tež. Brenči, pris. sodnik Salerno, zapis. Cicarelli ter šestčlanska porota) se je včeraj moral zagovarjati 46-letni Riccar-do Perossa iz Ul. Scala Santa 41-2 ki je 14. julija lani izstrelil iz samokresa vrste »beretta* en strel proti svoji ženi. 46-letni Amaliji Jurindch por. Perossa, na srečo pa je ni zadel.
KARLO ŠTAJNER
7000 dni v Sibiriji
PRETRESLJIVO PRIČEVANJE o 20 mučnih letih v najstrahotnejših taboriščih Sibirije
UHaŠka fotfipaiita
TRST - Ul. sv. Frančiška 20 Tal. 61-792
Kako je prišlo do streljanja? Po pripovedovanju sostanovalcev in same obtoženčeve žene. naj bi bil Perossa večkrat vinjen, delal je občasno, in še tisto, kar si je prislužil, je zapravil za pijačo. O-menjenega dne, nekaj pred 23. uro, se je močno vinjen vrnil domov in pričel rjoveti na ženo, nai mu pripravi večerjo. Ko .je povečerjal, pa je predrzno zahteval, nai mu tast, 74-letni Giuseppe Jurincich, ponudi cigareto.
Ko je ženska pospravila krožnike z mize in pomila posodo, se je odpravila spat, tast pa prav tako. Do dogodka, ki bi lahko imel mnogo hujše posledice, je prišlo v hipu. Riccardo Perossa se je opotekaje spravil do spalnice, vzel izpod žimnice samokres in enkrat streljal v žensko. Ta se je samo-gibno sklonila med posteljo in nočno omarico ter se tako izognila strelu. Naboj se je najprej zaril v rob stenskega zrcala, nato pa se odbil in padel na tla prav ob nogah postelje.
Ženskin krik je privabil v sobo Jurindchino mater 74-letno Caroli-no Visintin. ki je takoj stekla v pritličje. Tu je naletela na dva mestna redarja, ki sta s ceste zaslišala strel in nameravala poseči
Kmalu .je prispela ne kraj tudi avtomobilska patrulja agentov letečega oddelka kvesture. Riccardo Perossa je policistom takoj izročil samokres, v katerem le bilo še šest nabojev ter škatlice z dru gimi šestimi naboji.
Moškega so obtožili treh prekrškov: poskusa umora z obteži ln imi
okolnostmi, sltgaega ravnanja v družini ter kršitve družinskih dolžnosti. Na včerajšnji razpravi je Perossa, ki je bil seveda v priprtem stanju, dejal, da nd absolutno nameraval ubiti žene. ampak io samo prestrašiti. Pričala .je tudi ob-toženčeva žena, ki je potrdila, da je v hiši večkrat vladal prepir in da je njen mož pogosto popival. Sama je mimogrede priznala, da je mož ni nameraval ubiti. Poleg obtoženčeve tašče, mestnih redarjev in podčastnika letečega oddelka kvesture, ki je aretiral Perosso, sta pričala tudi obtoženčeva odrasla sinova. Do očeta sta zavzela odklonilno stališče in ga prikazala kot moža. ki se ni še najmanj pobrigal za družino.
Javni tožilec dr. Brenta je predlagal za prvo obtožbo (poskus u-mora) 5 let in 6 mesecev zaporne kazni, za ostali dve obtožbi pa skupno 1 leto zapora in 50 tisoč lir denarne kazni. Obtoženčeva branilca. odvetnika Kostoris in Aleffi, sta se v prvi vrsti potegovala za to, da bi porotniki spremenili obtožbo poskusa umora v grožnjo, za ostali dve obtožbi pa sta predlagala oprostitev, ker deianie ni kaznivo
Porotniki so se umaknili v po svetovanico ob 12.15 in prišli iz nje ob 13.30. Predsednik sodišča dr. Corsi je prebral razsodbo, s katero obsoja Perosso zaradi hude grožnje in slabega ravnanja v družini pogojno za dobo 5 let na 1 leto zapora ter hkrati odreja njegovo takojšnjo izpustitev iz zapora. Zaradi pomanjkanja dokazov pa ga oprošča obtožbe kršitve družinskih dolžnosti.
Pred garaškim okrajnim sodnikom se je moral zagovarjati 34-letni trgovec Rermgao Graittoni iz Gorice, Korzo Italia 122, ki je bil obtožen, da Je dne 17. aprila lam žalil čast dveh karabinjerjev pri izvrševanju njihove službene dolžnosti, ko sta ga ustavila češ. da vozi skozi križišče na Korzu Italia, ko Je bila na semaforju rdeča luč ter da Jima Je na vprašanje po njegovem poklicu odgo voril da Je postopač.
Obtoženec je delno potrdil izjave obtožnice vendar Je dodal, da je protestiral proti trditvam karabinjerjev, ki sta trdila, da Je šel skozi križišče z rdečo lučjo medtem ko Je bila dejansko še zelena luč. Vsa zadeva se Je odvijala sredi noči, bilo Je ob 1.45, ko sta karabinjerja ustavila Graittoma njegovim fiat 1500.
Po krajšem posvetu Je sodnik o-cUočdl, da obtoženec ni žalil karabinjerjev in tudi nd dokazov za njegovo izjavo o poklicu češ da Je postopač. Zato Je odredil naj se poveri zadeva prefekturi za primeren disciplinski ukrep glede vožnje z rdečo semaforsko lučjo. Zagovarjal ga Je odv. Munafč.
Pri drugi razpravi se je zagovarjal 33-letni Giuseppe Colella iz Standreža, Ul. Lodi 23 pod obtožbo, da je lovil ribe na prepovedanem področju. To se je zgodilo na bregu Soče takoj pod Jezom ki zapira vodo za namakanje kr-minsko - gradiškega polja dne 9. septembra lani ob 7.30 uril zjutraj. Colella Je trdil, da ni ribaril na prepovedanem področju ampak dva metra proč na prostem področju izven' rezervata. Sodnik pa ni upošteval njegove trditve ter ga Je obsodil na 10 tisoč Mr globe in plačilo sodnih stroškov, ker je že prišel pred sodišče zaradi podobnih prekrškov. Zagovarjal ga Je dr. Rosolin.
V odsotnosti obtoženca pa so obravnavali primer 39-Letnega Maria SchugurJa iz Gorice, Ul. Mon-tesanto 61, ld pa sedaj živi in dela v Švici. Tožila ga je žena Gina Sutto dne 27. marca 1969 ker da Ji že od sredine leta 1965 ne daje ničesar za pomoč pri preživljanju zanjo in za tri njune otroke.
Žena Je priznala, da Ji Je prej pomagal po svojih močeh, da sta že 15 let poročena in dejansko, ne pa pravno, ločena od leta 1966. Priznala Je tudi, da dela v tekstilni tovarni, kjer prejema do 120
tisoč lir mesečno. Njuni otroci i-majo 8, 11 in 14 let.
Sodnik Je obtoženca oprostil krivde zaradi pomanjkanja dokazov. Zagovarjal ga Je odv. Pedrani. Drž. tož. Portelli in Capusotto; sodnik dr. Trampuž; zap. Magda Massi.
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
n
ik! j
V Gradežu boao v kratkem prosta nekatera ljudska stanovanja. V zvezi s tem vabi IACP v Gorici da zainteresirani vložijo prošnjo do konca februarja. Podrobnejše informacije v pisarni IACP.
Padel je s podstrešja in obležal mrtev
Včeraj ob 9.30 se je smrtno ponesrečil tržiški gostilničar 64-letni Angelo de Pellegrini iz Ul. Aosta 100, ko je padel skozi podstrešno okno na notranje dvorišče v globino okrog 10 metrov, ter ostal na mestu mrtev na cementnem tlaku. Mož se je odpravil v mansardo nad drugim nadstropjem, da bi popravil navojnico pri oknu, ki je bilo odprto. Pri tem opravilu pa je izgubil ravnotežje ter treščil v globino. Neka uradnica iz bližnjega urada je obvestila orožnike. Žena, ki je bila v prvem nadstropju je izvedela za nesrečo zadnja. Po ogledu sodne komisije so truplo odpeljali v mrtvašnico. Pogreb bo jutri ob 10. uri na tržiško pokopališče.
Pokojnik je bil dobro znan in splošno priljubljen kot športnik. Deloval je pri boksarjih in v Pro loco ter dragih društvih.
* * *
Pri padcu se je poškodoval 9-letni Darij Ferletič iz Tržiča, Ul.
1 Maggio št. 11, ter si pri tem zlomil levo roko v podlaktu. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Dve prometni nesreči
Včeraj ob 12.45 so v goriški bolnišnici nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 5 dneh 59-letni Mileni Corsi par. Radinja iz Pev-me 23, ki so ji zdravniki ugotovili udarec na desni rami in odrgnje-nja na desnem kolenu. Radinja se je malo prej p Uala s kolesom čez pevmski most proti Gorici, ko Jo Je podrl avto fiat 1100, ki Je prihajal od Podgore.
Nekaj po polnoči včeraj pa so pridržali za 5 dni na zdravljenju 52-letnega Luigia Medeota iz Slo-vrenca, ki se Je malo prej ponesrečil v Ul. Cadorna v Gorici ter se ranil na lobanji in po obrazu. Tudi njega Je podrl neki mimoidoči
dejansko izvajali To je dokaz pomanjkanja politične volje in mi bi želeli jasen odgovor ter jasna dejanja. Omenila je dvojezične napase, ki manjkajo na pokopališčih v Štandrežu, Podgori in drugod pozdravne napise ob vhodu v mesto, ki so še vedno samo v italijanščini. Navedla je primer občine Sovodnje in Doberdob, kjer so karabinjerji uvedli dvojezične napise. Priporočila je tudi. za mestno toponomasti-ko, več poimenovanj ulic po slovenskih kulturnih možeh ter omenila akcijo za spomenik padlim borcem v štandrežu.
Kar se zdravja delavcev po tovarnah tiče, je omenila resolucijo KPI. ki še vedno čaka. da bi o njej razpravljali. Ali je še v programu odbora? Vedeti je treba, da delavci nočejo miloščine ampak svoje pravice.
Candussi (PSDI) je govoril o posameznih postavkah v proračunu ter obravnaval vprašanja avtoporta, .javnih občinskih storitev, palače za manifestacije okuženja zraka ter priporočal primerne ukrepe tudi v zasebni industriji.
Fomasir (PLI) je bil mnenja, da proračun v zadnjih letih ni napravil nobenega napredka in da je npr. upepeljevalnik v Sovodnjah že od začetka pomanjkljiv Kar se odnosov do Slovencev tiče. je bil mnenja, da .je treba v krajevnem in državnem okvira čimprej uveljaviti zakone, ki naj bi Slovencem zajamčili popolno enakopravnost. Kritiziral je tudi neuravnovešeno izvaian.je splošnega regulaci iškega načrta.
Manzini (PRI) je bil za zmanjšanje občinskih stroškov, Colella (KD) pa je govoril o socialnih problemih v novem naselju ob Tržaški cesti, kjer rastejo stanovanja in prebivalstvo hitreje od socialnih naprav.
Uvrstili so jo v abonmajsko se zono stalnega gledališča iz Trsta. Na razpolago je še nekaj vstopnic, ki jih zainteresirani lahko dvignejo v potovalnem uradu Appiani na Korzu Italia. Vstopnice veljajo 2.000 in 1.500 lir.
| J)idma ulednUtm
Sindikalne vesti
Danes bodo uradniki Avtokluba stavkali. Stavka je zajela uradnike omenjenih ustanov v vsej državi. Sindikata ACI - CISL in SACI -CGDL, ki združujeta uslužbence, zahtevata deželno preureditev avtoklu-bov ter dokončno ureditev stanja v omenjenih uradih.
V	Gradežu Je še vedno v veljavi zasedba tovarne s strani delavcev. Včeraj so sindikalni zastopniki imeli sestanek s predsednikom INPS v Gorici Edom Sfiligojem in ravnateljem dr. Mendunijem; ta sta obljubila da bo INPS eimprej izplačal delavcem denar, ki ]im gre na podlagi integracijske blagajne
Vsi udeleženci pokrajinske uprave so v četrtek dobili nove plače, na osnovi sporazuma med sindikati in upravo iz prejšnjega leta. Zaostanke za leto in pol dni pa bodo dobili čez nekaj mesecev. V nekaterih primerih so se plače uslužbencev povečale za 44 odstotkov.
V	Gradišču se bo moralo sedem delavcev bivše tovarne Mucchiut zagovarjati pred sodiščem. Sodnik jih je obtožil, da so zasedli tovarno, in s tem škodili zasebni lastnini. Do zasedbe je prišlo lani poleti, ko je lastnik tovarne sklenil, da jo zapre, ker ni imel naročil. Občinski svet v Gradišču je že odobril protestno resolucijo proti omenjenemu procesu.
V torek v Veriga nastop Laure A da ni
V	Verdijevem gledališču bo v torek, 1. februarja zvečer nastopila znana italijanska igralka Laura Adani. Igrala bo v igri Ludo-vica Ariosta »La Lem» s skupino Stalnega gledališča iz Bočna. Igro je režiral Maurizio Scarparro, med protagonisti sta poleg Adanijeve Giustino Durano in Mario Pišu.
Ariosto je »La Lena* napisal v letu 1528 in je najuspešnejše delo velikega italijanskega pesnika. Igrali pred kratkim
Dragi urednik.
Po Lokvah še Livek. Ob nedeljah je na Lokvah preveč ljudi, tako da je postalo skoro nemogoče priti v ta lepi zimski kraj z avtomobilom, ki ga s težavo parkiraš ob cesti — na parkirišču je ves razpoložljivi prostor zaseden že navsezgodaj. Pri vlečnicah, na smučiščih, v maloštevilnih gostilnah, po vsod je gneča. Zaradi tega so se nekateri nedeljski smučarji odločili Za daljšo in napornejšo pot na Livek.
Poročilo o stanju snega, ki ste gd objavili ptejšnio soboto, je bilo zadovoljivo, v njem je bilo tudi napisano, da «cesta je odprta». Šli smo, bilo nas je več smučarjev zamejcev, ko smo prišli na Livek smo ugotovili, da je cesta zares odprta, vendarle p eno samo smer.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice
Tennessee Williams
TRAMVAJ
POŽELENJE
Drama v enajstih prizorih
V sredo, 2. februarja ob 20.30 v gledališču »G. Verdi* v GORICI (Abonma red A — mestni in red B — okoliški)
Vozni red avtobusov za predstavo 2. februarja v Gorici: Avtobus št. 1:	Vrh odhod ob
19.30 gostilni - Devetak - Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.40 pred občino Jamlje ob 19.50 gostilna Pahor Dol ob 20. Boneti, Palkišče, gostilna Peric , Rupa - Peč, Gabrje ob 20.05 pri gostilni Ožbot. Avtobus št. 2: Sovodnje odhod ob 19.25 pri občini, pri gostilni Tomšič. Podgora ob 19.40 pred vhodom v tovarno, števerjan ob 19.50 Bukovje, števerjan ob 19.55 Dvor, Oslavje ob 20.05 pri kostnici, Pevma - št. Maver ob 20.10 Pri spomeniku.
so jo pred kratkim v Vicenzi, v -	—. okviru festivala klasičnih gledali-
avto. Zapisnik Je napravila cestna* ških predstav. V teh dneh jo igra-pohedja.	j j0 v naš} deželi.
Avti gor, avti dol. nisi zml kdo naj bi imel prednost in ker ni bilo nikogar ki bi pomagal, smo si morali sami čistiti pot. Pri tem pa nismo našli razumevanja pri vseh avtomobilistih, kajti nekateri so le čakali, da bomo sami pot trazširilh in sneg odstranili. Tistih. ki bi morali skrbeti za čiščenje ceste in za kontrolo prometa, pa ni bilo nikjer. Pravijo, da so bili v topli sobi zaposleni s tarokom. Na smučišče pa smo lahko prišli šele v popoldanskih urah. Kaj pomeni torej v smučarskem poročilu pojem tcesla je odprta?»
Bralec - smučar
Iz goriškega matičnega urada
Dne 27. januarja so na goriškem matičnem uradu prijavili 9 rojstev in 5 smrti.
Rojeni: Paola Debeus, Rachele Za-nolla, Michela Fabbro, Marko čau-dek, Michela Bressan, Anna Libassi, Paola Steffč, Maria Lepre in Riccardo Medeot.
Umrli:	85-letna upokojenka Gio-
vanna Cimador vd. Blasizza; 78-letni upokojenec Gioacchino Cesselon; 82-letni upokojenec Giuseppe Sant: 69-letni upokojenec Alfredo Galli in 67-letni veleposlanik Gualtiero Benar-delli.
DRAMSKI ODSEK P D «ŠTANDREŽ>
jutri, 30. januarja ob 17. ud' župnijski dvorani v štandrc® Manzarijeva komedija v 3 njih
MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV
Režija: A. Pregare
Vablje1"
ŠPORTNO ZDRUŽENJE
priredi v Prosvetni dvorani Gorici, Verdijev korzo štev. danes, 29. januarja
PREDPUSTNI PLES
Igra orkester »Briški slav^'
Vabila so na razpolago na sed^ SPZ, Ul. Malta 2, tel. * "
	
	
Gorica
VERDI 17.00-22.00: »Addio, f] crudele*, C. Ramplin in O. Barvni fjjlm. Mladini pod 10* prepovedan.
CORSO 16.30-22.00: »Listrutt«^ chiusa;... dimentichi*. Franco « in R. Cucciola. Barvni fil®' j
MODERNISS1MO 17.-22.: dagli occhi di ghiaccio*, A.
M
in B. Bouchet; italijanski k®1*
skopski film v barvah. CENTRALE 17.15-21.30: And« chacho, špara!*, F. Testi in
d/
pez: barvni kinemaskopski VITTORIA 17.15-21.30: «Non c mettere atti impuri*. L. S*J[* B. Buchet: kinemaskopski ® j barvah, mladini pod 18. letori ' povedan.
1'ržid
AZZURRO ob 17.30: «11 baron* I* so», G. J. Law in D. Starod- v vni film.
EXCELSIOR ob 16.00: «11 Di ne*. Pier Paolo Pasolini.. skop v barvah.
PRINCIPE ob 17.30 »La morta^: Sofia Loren in Luigi ProiettL vni film.
SAN MICHELE ob 17.30 «Fr*<, Ciccio sul sentiero di Franco Franchi in Ciccio Barvni film.
Movu Gorica
SOČA (N. Gorica): »Astragal*. ^ janski barvni film — ob 18. ^ SVOBODA (Šempeter): «Billy ^ ameriški barvni film - ob 18- ^ PRVAČINA: prosto.	J
RENČE: »Tam Lynne zakleti & angleški barvni film — ob ŠEMPAS: »Moja nora glava*. * slovanski film — ob 19.30 j KANAL: »Cervantes*, francosko-™ ski barvni film — ob 19.30 DESKLE: «Django proti Sartani’'^ lijanski barvni film — ob ČEPOVAN:	«Fradiavolo», a'
film - ob 20.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI Danes ves dan in ponoči je v ^
rici odprta lekarna GODINE, sv. Frančiška 5. tel. 2124.
V	TRŽIČU	J
Danes ves dan in ponoči Je v '
ču dežurna lekarna »Dr. Ril - Ul. Toti 52. tel. 72701.
DEŽURNA CVETLIČARNA n. Jutri bo v Gorici odprta cvc®.«jl na GORJAN, Ul. Garibaldi 9, telr
Mali oglasi
Uprava Primorskega dnevnik* J Gorici išče osebo, ki bi ob oed^i
raznašala list v mestu. Infot na upravi v Gorici. Ul. 24. m*J*
Izlet v Beljak ln Celovec z *v^Lji i Pj
člane. Udeležili se bodo znane P*0!!*
som priredi ENAL iz Gorice za 1
B v
revije na ledu in pustnega sprev\jj, Odhod v soboto, 12. febr. ob 8- ^ povratek v nedeljo, 13. februari* > 17.30. Podrobnejši spored in la na sedežu ENAL v Gorici, ^ jj, jev korzo .115 do 8. februarja uri.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
DOMAČI ŠPORT
1°.°°
5l°ga B — UGSS B
pri Banih
DANES
SOBOTA, 29. JANUARJA 1972
ODBOJKA
moška b liga
21.15 v Faenzi
SPEM — Bor
* * *
ŽENSKA C LIGA
21.15 v Trstu, stadion «1. maj*
»loga — pav Dormiach
* * *
MLADINKE
SolM V ^rs,u' s,adion *1- maji*
"*■ Breg A
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
SS - ior' Greta
JUTRI
NE°ELJA, 30. JANUARJA 1972
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini Bra0 — S. Anna
* * *
1.4.30	v Trstu, Ul. Flavia
••Ibartas — Zarja
* * *
14.30	v Trstu, Sv. Sergij
'"ter SS — Vesna
* * *
14.30	v Štandrežu
•ovantina — CRDA
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Padričah v ®ni — Primorec
* * *
?j00 v Trstu, stadion «1. maj*
Union — |ndia
* * #
10-30 na Proseku
u"wpija _ Libertas Barkovlje * * *
14-30 na Proseku
rriniorje _ Virtus
KOŠARKA
moška d liga
11.00 v Vidmu Fr>ulana — Bor
MLADINCI
15.30	v Trstu, UL detla' Vatle
*°r — POM
,y' •	•'» T^.tJnvs
PRVENSTVO .POMLAD* '
11;°0 na Opčinah
°»* — Ital sider
MLADINKE
«00 v Trstu, Ul. Ginnastica
Cal*a Bloch — Polet
ODBOJKA
MLADINKE
0.00 v Trstu, stadion «1. maj»
Bra8 B — Julia
h * *
11-00 v Trstu, stadion «1. maj* “or A — UGSS A
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA LIGA
10.00 v Nabrežini
*ra‘ — ARAC
Pojutrišnjem
P°NEDELJEK, 31. 1. 1972
ODBOJKA
MLADINKE
19.30 v Trstu, stadion «1. maj*
Br#g A — Bor B
41. RALLY MONTECARLO
BLESTEČ USPEH SANDRA MUNARIJA
MONTECARLO, 2«. - Italija je dosegla na letošnjem 41. avtomobilskem rallyju izreden uspeh. Sandro Munari je kot prvi Italijan v zgodovini tega tekmovanja osvojil prvo mesto, poleg tega pa je to dosegel z italijanskim avtom lancia fulvia HF. Italijanski avtomobili niso na tem tekmovanju zmagovali že 17 let. K temu pa je treba prišteti še odlično 4. in 6. mesto lan-cie ter 8. mesto fiata med prvimi desetimi, kar je res prodoren uspeh.
Zaključna lestvica tega tekmovanja je taka:
1.	Sandro Munari - Mario Manucci (It.) lancia fulvia HF 5.57’55”
2.	Gerard Larrousse - Jean Claude Perramendz (Fr.) porsche 911 S 6.08’45”
3.	Rauno Aaltonen (Fin.) - Jean Todt (Fr.) datsun 240 Z 6.12 35”
4.	Simo Lampinen (Fin.) - Solve Andreasson (Šve.) lancia fulvia HF 6.20’04”
5.	Jean Francois Piot (Fr.) - Jim Porter (VB) ford escort RS 1600 6.26’23”
6.	Sergio Barbasio - Piero Sodano (It.) lancia fulvia HF 6.34T7”
7.	Robert Neyret - Jacques Terra-
morsi (Fr.) alpine A 110 6.34’53”
8.	Raffaele Pinto - Helmut Eisend-le (It.) fiat 124 spid. 6.4217”
9.	Jean Ragnotti - Pierre Thimo-nier (Fr.) opel ascona 1900 6.4410”
10. Pat Moss-Carlsson - Liz Crellin (VB) alpine A 110 6.53’08” Tekmovanje je bilo v celoti izredno naporno in težko. Od 270 posadk, ki so startale, jih je prispelo do cilja le 24.

SMUČANJE
Na mednarodnem ženskem smučarskem tekmovanju v Abetoneju so v slalomu dosegli take rezultate:
1.	Christine Rolland (Fr.) 1’12”74
2.	Fabienne Serrat (Fr.)	1’13”38
3.	Jrmemgard Luchsser (Av.)
4.	Elena Matous (It.)
5.	Odile Chalvin (Fr.)
6.	Silvia Bissig (Švi.)
7.	Patricia Emonet (Fr.)
8.	Gerti Engesteiner (Av.)
9.	Lise Marie Morerod
10.	Gitti Hauser (Av.)
12. Sandra Tiezza (It.)
1’13”69 1’14”41 1’14”53 1’15”10 1’15”31 1’15”65 (Fr.) 1’15”80 1’15”99 116"66
SMUČANJI
Pokrajinske zimske mladinske igre za goriške tekmovalce
V nedeljo, 30. t.m. bodo v Forni di Sopra pokrajinske mladinske zimske igre, ki jih organizira pokrajinski odbor CONI ob sodelovanju športnega društva Fomese iz Forni di Sopra.
Tekmovali bodo v smuku, veleslalomu za deklice in fante na progi s 30 do 40 vrati ter višinsko razliko od 150 do 200 metrov. Dalje bodo tekmovali tudi v smuškem teku na progi 4 km za dečke in 2 km za deklice. Na sporedu bo tudi sankarska tekma na 1 km dolgi progi.
Program se bo odvijal takole:
Ob 6.15:	zbor	udeležencev na
Trgu C. Battisti v Gorici. Točno ob 6.30 odhod avtobusa iz Gorice.
Ob 10. uri: zbor sodnikov in tekmovalcev na tekmovalnem prostoru v Forni di Sopra.
Ob 11. uri: veleslalom za dečke in deklice.
Ob 12. uri: smučarski tek na 4 km za dečke in na 2 km za deklice ter sankarsko tekmovanje.
Pokrajinskih iger se lahko udeležijo tekmovalci, rojeni v letih 1959, 1960 in 1961. ki imajo izkaznico MI in so sodelovali na prejšnjih občinskih igrah. Sodniki lahko spremenijo urnik sporeda naimanj eno uro pred pričetkom tekem
PRED JUTRIŠNJIMI TEKMAMI AMATERSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Nogometaši se boje slabega vremena
C
k
ŠE 5 DNI DO
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii
PRED PRIHODNJIMI KOŠARKARSKIMI TEKMAMI
Jutri v prvenstvu D lige «plavi» proti ekipi Friulane
Tudi jutri bodo zaposlene vse naše košarkarske ekipe.
D LIGA
Borovi košarkarji bodo jutri nastopili proti Friulani, in sicer v Vidmu. Tekma bo ob 11. uri.
«Plavi» bodo morali igrati brez svojega standardnega člana Adrija-na Zavadlala, ki se je ponesrečil med treningom. Brez Zavadlala Po naloga borovcev še težja, kajti Vi-demčani sodijo med boljše peterke prvenstva, saj se borijo za vstop v višjo ligo. Igralci Friulane namreč odvijajo hitro in učinkovito igro in so, predvsem na domačem igrišču nevarni. V Vidmu niso namreč v tem prvenstvu zgubili niti ene tekme.
Bor bo nastopil z naslednjo postavo: Rude«, Fabjan, Lakovič, Starc, Ambrožič, Martin JČralj, Pertot, Rajmund Kralj, Stojan in Valter Hrvatič.	' '.Vi
., JUTRIŠNJE KOLO Cianocolori — Tiger GO Friulana UD —-Bor (11.00) Šanson VE — Castelfranco CUS Padova — Treviso Virtus PD — Pro Pace PD Počitek — Hannibai MLADINCI
Bar bo jutri odigral svojo zadnjo prvenstveno tekmo mladincev. «Plavi» se bodo ob 15.30 spoprijeli s tržiškim POM v telovadnici v Ul. della Valle. V prvem delu prvenstva so Tržičani zadali našim košarkarjem hud poraz. Ponuja se torej (borovcem) priložnost, da se oddolžijo za spodrsljaj, s tem da zaigrajo odločno in zanesljivo, in tako zapustijo čim boljši vtis.
Borova postava:	Danijel Zava-
dlal, Mladen Šare, Kapič, Barazzut-ti, Francia, Periot, Deško, Klobas. JUTRIŠNJE KOLO Ferrovario — Lloyd Servolant. — Italsider BOR - POM (15.30)
NARAŠČAJNIKI
Borovim naraščajnikom se nudi danes priložnost, da se oddolžijo za poraz piroti ekipama Inter 1904 in proti Juventus. Naša košarkarji bodo namreč ob 19.30 na igrišču na Greta, igrali proti ekipi SABA, ki je tehnično dokaj dobro pripravljena, razpolaga pa samo z nizkimi igralci. «Plavb so že v prvem srečanjv premagali SABA po lepi in dramatični tekmi. Tokrat pa bo za naše košarkarje naloga težka, ker bodo igrali na odprtem igrišču, kjer so košarkarji SABA «doma». Tudi današnja tekma bo skoraj gotovo od-
visna od forme naših visokih igralcev, kajti le ti lahko strejo nasprotnikovo obrambo, ki ima največjo hibo pri prestrezanju odbitih žog.
Borova postava: Klobas, Košuta, Ražem, Vatovec, Peter Žerjal, Kalc, Siega, Sancin, Mikac, Oblak. JUTRIŠNJE KOLO Juventus — Lloyd Inter 1904 — Cianocolori Italsider — Servolana Danes
SABA — Bor (19.30)
PRVENSTVO »POMLAD« Poletovci bodo jutri igrali, ob 11. uri na Opčinah, proti tehnično dobri ekipi Italsidra. Tudi jutri bodo openski košarkarji nastopili brez nekaterih ključnih igralcev, ki še niso okrevali.
Vsekakor pa so se poletovci temeljito pripravili za jutrišnjo tekmo in ni izključno, da ne bi prišlo do razveseljivih presenečenj.
Poletova postava: Kraus. E. Sosič, Guštin, Sto£p„. Jjolenc, M. Sosič, Tavčar, Purič.
JUTRIŠNJE KOLO Ardita — Ricreatori Lloyd — Splugen Polet — Italsider (11.00)
POM — Arte
MLADINKE
Poletovke bodo jutri igrale v te lovadnici Ginnastice proti ekipi Cal-za Bloch, ki je trenutno na drugem mestu lestvice za vodečo peterko Italcantderi. Naloga poletovk je dokaj težka vseeno pa smo prepričani, da bodo proti boljšim nasprotnicam zapustile čim boljši vtis.
Poletova postava: Vesna Taučer, Malalan, Kraus, Baldassi. Sosič, Knez, Fučka.
JUTRIŠNJE KOLO Calza Bloch — Polet (9,00)
Julia — SARA Interdub — Italoantieri DEČKI
Včeraj bi morali odigrati že pred časom odgodeno tekmo Bor - Brun-ner. Tudi včeraj pa tekme niso odi grali zaradi deževnega vremena. To prvenstvo je postalo že prava burka. Končati ba se moralo namreč prihodnjo sredo. Praktično pa niso odigrali niti prvega kola.
Še enkrat ponavljamo: s prvenstvi je treba začeti dosti prej, predvsem z mladinskimi prvenstvi, ali oh kasneje, sicer sc bodo ponav-'jale običajne težave Kako bo letos
rešila zveza te zamude, nihče ne ve.
» « «
V nadaljevanju prvenstva v mini-basketu je včeraj Polet v telovad-
nici «Prvi maj» premagal ekipo San Giusto z izidom 48:11. O tej tekmi bomo podrobneje poročali v jutrišnji številki.
b. I.
V nedeljo so Sovodenjd v tretji amaterski ligi izgubili tekmo proti
Zagraju z izidom 1:0.
* * *
Naraščajniki: Čarno di Rosazzo — Sovodnje 0:0.
KOŠARKA
Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Sao Paulu je Brazilija premagala Poljsko z 82:62.
OBVESTILA
Odbor ŠD Sokol 11 Nabrežine sporoča, da bo redni društveni občni zbor v sredo; 2. februarja
ob 20. uri v društvenih prostorih.
* * *
Odbor ŠD »Polet« obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor danes, 29. januarja 1972 ob 20. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Na dnevnem redu so poročila, razprava in izvolitev novega odbora.
m m *
SPDT organizira v nedeljo, 30. januarja, smučarski trening v slalomu (z učiteljem) v Žahnicah, v okviru priprav za ZŠI 1972.
Cene: izlet in tečaj za tekmovalce, ki se obvežejo za nastop na tekmovanjih conskega koledarja
2.000	lir, za ostale 2.500 lir.
Tečaj je za letnike 1951 in starejše, za letnik 1952/5 in 1956/57. V Žabnicah bo trenirala tudi celotna tekmovalna skupina SPDT.
• « •
SPDT naproša mladince letnikov 1953, 54, 55, 56 in 57, ki se želijo udeležiti conskih tekem v veleslalomu (potrebna je izkaznica FISI) in sicer: 27. februarja v Forni di Sopra in 5. marca (trofeja Tommasini) ter mladince letnikov 1958, 59, 60 in 61 za veleslalom, 20. februarja v Ravasclet-tu, 5. marca trofeja Tommasini, 12. marca v Trbižu
naj se javijo v Trstu Ul. R. Manna, 29 (vsako sredo od 20. ure dalje) na sedežu društva.
Tekme so primerne in priporočljive.
Prejšnjo nedeljo so zaradi slabega vremena odgodili in prekinili vrsto nogometnih tekem. Upajmo, da bo jutri vreme športnikom bolj naklonjeno.
2: AMATERSKA LIGA
BREG - S.'ANNA Po treh zaporednih porazih bo S. Anna gotovo v Dolini napela vse svoje sile, da bi osvojila pozitiven rezultat. Brežani se tega zavedajo in se preveč ne zanašajo na dejstvo, da so v prvem delu prvenstva premagali to ekipo s 3:2. Po drugi strani pa bi «plavi» radi razveselili svoje občinstvo, saj niso zmagali pred svojimi navijači že tri mesece. Posebno si želi uspeha novi trener Kozina, saj je ekipa pod njegovim vodstvom v štirih tekmah dosegla štiri remije, zmage pa še nobene. Zato menimo, da ie Breg v tej tekmi večji favorit.
LIBERTAS - ZARJA Mlada ekipa Zarje bo gostovala pri izkušenem Libertasu, ki ima na lestvici tri točke več od nje. Predvidevanja za to tekmo so tvegana, saj je mogoč vsak izid. Zarji bi vsekakor prišla prav tudi ena
INTER SS - VESNA Vesna bo gostovala pri ekipi In ter SS, ki je še vedno med kandidati za izpad. Tržačani bodo zato gotovo igrali ostro, Vesna pa si s tem ne beli glave, saj je razpoloženje v njeni ekipi po zadnjih u-spehih na višku. Tekma se bo verjetno končala z remijem ali pa z zmago Vesne.
JUVENTUS - CRDA štandrežci bodo gostovali pri CR DA, ki je na zadnjem mestu lestvice. Za obe ekipi bo ta nastop verjetno odločilnega pomena. V primeru svoje zmage bi se namreč Juventina umaknila z nevarnega dela lestvce. Ekipo CRDA pa bi poraz dejansko obsodil na izpad. Prav zato predvidevamo, da bo to eno najbolj zanimivih srečanj tega kola (poleg CMM — S. Michele), menimo pa, da bosta točki ostali Ju-ventini.
3.	AMATERSKA LIGA VIANI - PRIMOREC Kot je bilo pričakovati je nogometna zveza tekmo Primorec - Por-tuale registrirala z 2:0 v korist slovenske enajsterice. Tako je kaznovala izpad Portualeja v tem srečanju. S tem se je spremenil vrh lestvice, kjer so v razdalji 3 točk kar štiri ekipe.
Ker tudi Viand igra «domače» tekme v Padričah, bodo Trebenci igrali tudi to srečanje pred svojim občinstvom. Zato precej upravičeno računajo na zmago, saj so doslej ze večkrat prekrižali račune celo močnejšim nasprotnikom, pa ne bi tokrat Vianiju, ki je na zadnjem mestu.
UNION - INDIA Podlonjeroi so letos še vedno igrali drugače, kot je bilo pričakovati in zato je za njih vsako napovedo-
liliifiiiiiiimiiiillii.iiuiiliiiiimiiiiiiiiiiiimiimimti
vanje izida tvegano. India je res na zadnjem mestu brez zmage v tem prvenstvu, zato je Union favorit, toda roke v ogenj zanj ne bi dali. . . OLIMPIJA - LIB. BARKOVLJE Olimpija trenutno ni v farmi in tekma se bo verjetno odvijala v premoči gostov. Barkovljani, imajo namreč solidno moštvo. Morda bo pa prav to spodbudilo ekipo iz Gabrovca k večji borbenosti. . . PRIMORJE — VIRTUS Primorje bo v tej tekmi skušalo ohraniti svoj položaj na lestvici. Čeprav pa je razlika v točkah med obema ekipama velika (18:7), pa bi bilo lahko vsako podcenjevanje nasprotnika za Prosečane usodno. Od Primorja pričakujemo zato odločno igro.
B. R.
NAMIZNI TENIS
V ženski ligi
Kras-ARAC
V namiznoteniški ženski ligi se bo zgoniški Kras jutri srečal s tržaško ekipo ARAC. Srečanje bo verjetno zanimivo, vendar pa bi moral Kras zmagati s precejšnjo lahkoto. Tržačanke bodo nastopile v standardni postavi Hauser - Brand
mayr, Kras pa prav tako z običajno dvojico Milič- Kobal.
Najzanimivejše bo nedvomno srečanje dvojic, saj sta prav v tem tekmovanju na zadnjem deželnem turnirju zgoniški dekleti klonili nasprotnicama. Glede na sedanjo formo Miličeve in Kobaiove pa lahko predvidevamo, da bosta tokrat popravili slab vtis in gladko zmagali. Končni izid bi moral bita 4:1 ali celo 5:0 v korist Krasa.
Tekma Kras - ARAC bo jutri ob 0. uri v dvorani Igo Gruden v abrežini.
S. J.
L”
Znani ameriški teniški igralec Frank Froehling, ki je bil član ameriške reprezentance v Davisovem pokalu, je prestopil med profesionalce.
ATLETIKA
Znani ameriški atlet Bob Bea mon, svetovni rekorder in olimpijski prvak v skoku v daljino (8,90 cm) bo vstopil v skupino profesionalnih košarkarjev Harlem Globe Trotters. Beamon je pred kratkim diplomiral na univerzi iz sociologije in antropologije.
imiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiumiiiimiiiuiuuniiiiuiiiimiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiaiiiiimimimim
ODBOJKA
V MOŠKI B LIGI
Atalanta - Inter	2
Bologna - Sampdoria	1	X
Catanzaro - Juventus	2
L. R. Vicenza - Roma	1	X
Milan - Varese	1
Napoli - Fiorentina	X	1 2
Torino - Mantova >	1
Verona Cagliari	X	1	2
Catania - Reggina	X
Genoa - Perugia	1
Lazio - Bari	1
Venezia - Lecco	1	X
Turris - Lecce	X	1
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
Gostovanje brez upa ekipe Bora v Faenzi
Danes in jutri bodo odpadle vse ostale moške in ženske članske tekme naših šesterk
*
Od naših članskih odbojkarskih ekip bo danes igral samo Bor v drugi ligi članov, medteni ko bodo ostale štiri šesterice počivale.
Naloga Tržačanov bo drevi v Faenzi precej težka in lahko mirne duše rečemo: celo pretežka. Domači SPEM je še vedno resen kandidat za končno zmago in s tem za napredovanje v A ligo (po zadnjem porazu Alessandrie v Reggio Emilii še toliko bolj). Jankovič in tovariši so v dosedanjih 12 tekmah utrpeli samo dva poraza in to kot gostje proti vodečemu univerzitetnemu športnemu krožku iz Turina ter AlessandriL V povratnem delu pa bo SPEM igral proti teina najhujšima tekmecema dahih, Kar je gotovo precejšnja prednost za ekipo iz Faenze.
Prav zaradi tega,, jjdd$ju tljreyi.šn.ji nasprotniki Bora zaigrali z edinim ciljem, da točki ostaneta doma. Boru torej preti najhujše in to še toliko bolj, ker bodo tudi danes odpotovali nepopolni, kot ie pač zadnje čase na gostovanjih že običaj. Verjetno bodo ostali doma Plesničar, Fučka in Starc Glede na te odsotnosti se bo moral Veljak poslužiti 1 neobičajne postave, ki ni najboljše uigrana in s tem ne bo mogla nuditi pričakovanega odpora. Proti nasprotniku kot je SPEM prav gotovo ne bo mogoče improvizirati. Prav gotovo tudi popolna postava Bora ne ba zmogla preprečiti najhujšega. Vsekakor pa upamo, da bodo naši fantje kljub vsemu zaigrali zadovoljivo.
Kot je znano je v prvem srečanju SPEM premagal Bor v Trstu s 3:2.
G. F
V odbojkarski ligi mladink
Sloga B presenetila
SLOGA B - BOR B 2:0 (8, 6)
SLOGA B: Bak, Guštin, Jelušič, Sosič, Hrovatin, Brass, L, in S. Grgič.
BOR B: Merku, Milkovič, O. in G. Merkandel, Nibrandt, Štoka.
Sodnik: Doriguzzi; zapisnikar Zac-chigna.
članice druge ekipe Bora. S prikazano igro pa šesterici nista zadovoljili, ker se je tekma praktično končala samo s servisi. Delno o-pravičilo za tako nezanimivo igro je hladna telovadnica v Banih in spolzka tla (ki so pokrita s ploščicami), da se je skoraj nemogoče premikati med igro.. V prvem setu se je Bor približal nasprotnicam do 8:11, naprej pa ni bilo mogoče. V 2. setu so Tržačanke povedle s 4:0, kar pa je bilo praktično vse v tem delu in igralke Sloge niso imele v nadaljevanju otežkočene poti do zmage.
JULIA - BOR A 0:2 b. b.
BOR: Jevnikar, Jeza, Božič, Cunja, Rauber itf Bizjak: - •
Sodnik: Zacchigna, zapisnikar Mil-
koviči-*- J'-—
Odbojkarice ekipe Sloga B so nepričakovano premagale najmlajše
To je že drugi zaporedni prvenstveni nastop, v katerem so zastopnice Bora A zmagale brez borbe. Nasprotnice Julie so se v telovadnici Monte Cengio predstavile samo s 5 igralkami (tri so bile bolne, ena igralka p« je morala ostati doma zaradi šolskih obveznosti) Ta zmaga pa Tržačankam boli škodi kot koristi, ker v tem letu še niso odigrale nobene prvenstvene tekme, kar jim bo precej škodilo v prihodnjih tekmah štirih najboljših šesterk tega prvenstva.
G. F.
» # «
V okviru odbojkarskega prvenstva mladink so sinoči dosegli v Trstu ta izida:
Sokol-Sloga A 2:0 (15:5, 15:5)
CGSS B Bor B 2:0 (1513 15:5)
SNEŽNE RAZMERE
Po podatkih Goriške turistične zveze iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj stanje snega na raznih goriških smučiščih naslednje:
LOKVE: rahlo sneži — 2 stopinji, na 30 cm podlage starega snega še 20 cm novega snega pršiča; vlečnice obratujejo, cesta prevozna.
LIVEK: oblačno, —1 stopinja, na spodnji postaji 50 cm, na zgornji pa 70 cm snega pršiča, vlečnice obratujejo.
ČRNI VRH: podatkov nismo dobili.
Proga za moški spust je gotovo povzročila japonskim organizatorjem največ skrbi in resnici na ljubo niti danes nima vseh pogojev, da bi bila uradno priznana od mednarodne zveze, ki predvideva najmanjšo višinsko razliko 900 metrov. V Sapporu je proga speljana na zelo nizkem hribu. Hrib Enivoa ima samo 1319 metrov in start so postavili najprej v višino 1109 metrov nato pa so morali progo podaljšati za 165 metrov in dvignili so se za nadaljnjih 15 metrov. Hrib Enima ni nudil velike izbire in stožčasta oblika ni dopuščala posebnih predpisanih tehničnih težav. Posekati so morali le drevje in z vijugami doseči predpisano razdaljo. Iskanje strmin in težjih prehodov bi pomenilo skrajšanje proge do nesprejemljivih mej.
Začetek proge je odločno počasen in nekoliko bolj strmo je le med 100 in 300 metri ter v zadnjem naletu med 2200 in 2400 metri. Od prve strmine do dokončnega naleta se strmina počasi a stalno manjša. Celotna proga meri 2636 metrov in ima 772 metrov višinske razlike. V orientacijo naj povemo, da so proge za svetovni pokal vse z več kot 800 metri višinske razlike. Proga na zadnjih igrah v Grenoblu je merila na primer 2890 metrov, imela pa je 840 metrov višinske razlike. Poprečni naklon je bil le malo večji od proge v Sapporu, vsebovala pa je tudi točke s 40 in 55 metri višinske razlike na 100 metrov dolžine.
V	Sapporu bo torej zelo važna telesna teža tekmovalcev. Lažji smučarji so. kot kaže že sedaj izločeni iz borbe za kolajne.
999
Sovjetska zveza bo v Sapporo poslala kar 25 hokejistov. Igrali bodo vratarji Tretjak, Packov, Konova-lenko in Ečepovalov, branilci Pa-lulov, Cigankov, Kuskin, Ličenko, Davidov, Vasiljev, Romiševski in Orlov ter napadalci Vikulov, Fir-sov, Harlamov, Mihajlov, Petrov, Blinov, Zimin, Hadrm, Jakušev, Motovilov, Malcev, Mišakov, Stra-šinov. Na zadnjih olimpijskih igrah je bil Firsov najboljši strelec turnirja.
V	letošnji sezoni je zabeležila sovjetska reprezentanca pred kratkim zmago nad Švedsko v Stockholmu. v začetku sezone pa je bila v Moskvi poražena od Finske s kričečim rezultatov) 5:1.
999
Na_ stadionu jsp_ že preizkusni po-, sodo kjer bo gorel olimpijski o-genj. Posoda je iz litega brona in stoji na 3' tnetre visokem stolpu. Organizacijskemu odboru ga je darovalo združenje japonskih indu-strijcev, je pa dalo umetnika Sonja Yanagija. Dnevno bosta zgoreli v tej posodi dve toni in pol propana.
999
Večina tekm„. ...rt h naprav je v neposredni bližini olimpijskega naselja. Najbliže bodo tekmovali smučarji, tekači in specialisti kiat-Iona. Njihove proge bodo potekale prav na meji z olimpijskim naseljem. Najdlje bodo morali iti a'p-ski smučarji na smuk Hrib Emwa je od Sappora oddaljen 20 kilometrov. Proge za smuk se bodo končale prav na bregu čudovitegd jezera Sikocu.
999
LR Kitajska menda računa na skorajšnji sprejem v mednarodni o-limpijski odbor Baje je njenemu vstopu naklonjen tudi Averg Brm-dage, ki pa itak ne bo imel prevelike vloge v od'očanju.
Da se LR Kitajska za to zanima je razvidno iz vesti, da bodo kitajski plavalci gostovali aprila ali septembra v Kanadi Gostovanje v tej državi bo nekakšna zahvala za predlog Kanadčanov naj se iz o-limpijskega gibanja izključi Formo-za in sprejme Ljudska republika Kitajska.
K. B.
Jtj. ~~ Pustiti razmah belogardističnih zvez z Angleži, se pri-Ju«iti nanje In jih proučevati ali takoj zatreti?
Kako ohromiti glavni štab odpora?
Kako ohromiti ofenzivnost politike partije in OF?
~~ In tako naprej.
**ajor je pozorno preletel vprašanja in dejal:
^ “Kakor želite, gospod general. Napisal bom svoje skromno ^^Je v zaželenem roku.»
^“Nadalje: napravila bova čistko. V tej poslednji rundi bi jJ** nastopil z zdravim moštvom. Ne morem si dovoliti, da has ge naprej potiskali lz postojank, kar so napravili doslej
-	več mestih hkrati. Moj odgovor je odločen ne! Poleg tega l”111 jezen na tržaški štab. Moji ljudje slabijo, njihovi pa so
^bši.,,
k. Stopil je k miri in vzel v roke radiogram. «Vabijo me na sestanek v Gorico. V vili nekega italijanskega grofa, ki jJ^eduje med nami in komunisti, bo posvetovanje. Vse to
-	®ii ždi sumljivo. Že pred mojo boleznijo se je tamkajšnji jTV^jujo&i general z vednostjo gaulajterja pogajal za mojim
Za njihove napake ne bom nosil naprodaj svoje glave. 0°leg tega, kar sem vam že naročal, mi zberite sveže podatke Poveljniku korpusa Lazarju in njegovem štabu.« i “Da, gospod general. Posebnih sprememb ni. Upam, da bo generalov končno le ukrotilo šestindvajsetletnega mesarja, „ Oiti mojstrskega izpita nima, in kaplarja stare jugoslovan-vojske.«
General se je zresnil.
«Ne izzivajte, major! In ne zlorabljajte moje dobre volje! naš fiihrer je bil v prvi svetovni vojni kaplar. Glejte, B ta mešan ne bo naredil Izpita na vašem hrbtu! Imam no J0 zamisel, boljšo od vaše! Likvidirali bomo štab korpusa m ^bili korpus.«
«To bo uspeh za nas vse, gospod general!
General se je zravnal, njegove prsi, okrašene z odlikova-so se napele, dvignil Je glavo in ga ostro premeril od
Pota
navzgor.
“Kaj Je z vašo agentko, ki naj bi bila zastrupila štab
korpusa?«
»Izginila je! Ze zdavnaj ni sledu o njej... Kazno je, da da so jo likvidirali kot mnoge druge!«
«Potem naj počiva v miru. Z menoj pojdete na pogajanje. Spravite v pogon svojo tovarno idej! Prisostvoval bo gaulajter In vsi drugi odločujoči.«
V 7.aifajp,ni izbi zapuščene hišice v zaselku sredi cerkljanskih grap je zasedal del korpusnega štaba. Zunaj je ledeno bril veter in nosil po zraku oblake snega, v izbi pa je bilo toplo. V razmajano kmečko peč so kurirji kar naprej nalagali giihijn/i id so jo nosili iz gozda. Pred hlevom je bilo privezano nekaj konj, ki so bili ogrnjeni z odejami, a so kljub temu drgetali ob piskajočih sunkih vetra.
Komandant Lazar, komisar Rudi, Perne in Kajtdmir so sedeli okoli mize in se živahno menili. Njihov pogovor je zmotil Strela, novi šef obveščevalnega centra, ki je bil zamenjal Pemca; le-ta je bil imenovan za namestnika komandanta enaintridesete divizije. Strela je bil visok, koščen fant z živimi, smelimi očmi, ki so izdajale neukrotljivo voljo in predrznost. Bil je študent. Na Primorsko je prišel iz Dolenjske. Kot komisar Gradnikove brigade je divjal po vaseh z zaplenjenim motorjem, dokler ni s sopotnikom, svojim prijateljem majorjem Greifom zgrmel prek porušenega mostu v hudourno grapo, kjer sta si oba polomila noge. Imela sta dosti sreče, da ju niso zajeli Nemci.
Strela si je obrisal z obrvi srež in sedel.
«Dobili smo nova obvestila.« Od agenta, višjega nemškega oficirja v tržaškem štabu, s čigar podatki se je že dolgo okoriščal Pemc, so dobili nujno poročilo, da se bo naslednji teden gaulajter sestal z nemškimi poveljniki v Gorici. Natančno je bilo opisano, na čigavo pobudo in s kakšnim namenom so klicali sestanek. Gotovo gre za priprave na ofenzivo v večjem obsegu. Agent je med drugim poročal, da bodo poskušali u-ničitii štab korpusa in da pripravljajo za to več načrtov, od
letalskega bombardiranja do vdora elitne diverzantske skupine in poskusa z zastrupitvijo.
»Dobro,« je dejal Lazar, ko je Strela končal. «Zakaj ne bi vsaj enkrat mi poskusili uničiti nje?« Večkrat se je ukvarjal s to mislijo, pa je vedno kaj prišlo, da je niso speljali do konca! Tudi Pemc in načelnik štaba Kajtimir sta bila za ta predlog. Poznali so ljudi, ki oskrbujejo vilo Italijanskega grofa, v kateri naj bi bil sestanek in M zaradi bližine nemških enot ni zastražena.
Po daljšem pogovoru in kombiniranju so se sporazumeli, da bi poslali tja Rusa Mihajla, Bliska in Dona, ki dobro pozna mesto.
še isti večer so stali Blisk, Mihajlo in Don pred Lazarjem. Visok do stropa in razgret od svoje zamisli, brezhibno oblečen, obut v lesketajoče se škornje, jim je tolmačil, kako naj bi zaminirali vilo. Poslušali so ga pozorno in mrko zrli predse.
»Harašo! Poskusili bomo,« se je rahlo nasmehnil Mihajlo in pogledal Bliska. Le-ta je skomignil z rameni in v Donovih očeh prebral, da je tudi on za to.
»Ce vam uspe pognati v zrak gaulajterja in nekaj nemških generalov, boste napravili več kot divizija vso zimo.«
Noč je bila zelo temna in mrzla. Pripravili so razstrelivo, vžigala, nemške uniforme in desetino s strojnico, ki bi Jih spremljala do gozdov v bližini mesta. Vsega je bilo dovolj, vsaj toliko kot poguma in upanja.
Po osvobojenem ozemlju so se peljali z nemškim vojaškim policijskim kamionom, ki ga je bil Mihajlo pred nekaj dnevi pripeljal iz mesta. Šofiral je eden od oznovcev, ki je bil svoj čas v italijanski vojski šofer in tankist. To se mu je poznalo: po razdrapani in poledeneli cesta je brzel kot na dirkah. Metalo jih je s sedežev, plahta se je na eni strani odvezala in vihrala v vetru kot že vnaprej razvita zastava zmage.
»Večkrat pomislim, da se z ene od takšnih pota ne bomo vrnili. Vse bolj m« pekli ta nora misel in mi jemlje mir, ki je tako potreben,« je dejal Mihajlo Blisku.
«Raje ne mislimo na to. Ti nam zaigraj, mi pa bomo zapeli!«
Mihajlo je izvlekel orglice in oči so mu zažarele. Mimo njih so bežala zasnežena drevesa. Navdajal jih je občutek, da mirujejo in da vesoljni temni gozd enoličnih debel potuje mimo njih. Rus Je igral pesem, fantje pa so peli In mrmrali z njim melodijo. Poskočni ritem se je lovil Z odskakovanjem avtomobila po razdrapani cesti:
«Ko v snegu bo spala srebrna poljana, vrance zaprežem v poskočne sani, s tgbo v naročju, opojna Tatjana...»
Prevozili so čepovansko kotlino in se vzpeli v mračni Trnovski gozd, od koder se je cesta nevarno spuščal,, proti svetlobni ploskvi sredi ravnine, kjer se je raztezalo speče mesto.
Mihajlu Je zavrela kri in predlagal je, da bi se zapeljali kar v predmestje. Toda Blisk je nasprotoval Ustavili so se precej daleč od mesta. Nabasali so nahrbtnike i eksplozivom in se po skrivnih stezah odpravili proti cilju Nad Čavnom je blisnil jutranji svit, ko so prispeli v vipavsko vas, ki jim Je rabila za izhodišče v mesto. Odslovili so varnostno desetino. Na robu naselja so potrkali pri kmetu, ta je vzdrževal pod gospodarskim poslopjem podzemsko skrivališče Tu Je bilo dovolj prostora za nekaj ljudi in za eksploziv
Starejši možak, kmet z zgaranimi rokami in zaupljivimi očmi, je vodil močno vaško organizacijo Osvobodilne fronte, ki Je vzdrževala prek prodajalk zelenjave in mleka kanal v mesto. Mož Jih Je sprejel z veseljem in strahom. Povedal Je, da so baM prejšnji dan Nemci v vasi in izvajali hišne preiskave. Iz neke brigade je v mesto pobegnil dezerter, ki se Je svoj čas skrival v vasi ta se seznanil z nekaterimi skrivnostmi prehodov ta zvez mesta s korpusom.
»Cort ga vazmi!« je dejal Rus ta zamahnil z roko.
Znosili so vreče s plastikom pod zemljo, popadali v varnem prostoru po tleh ta zaspali spanje pravičnih Možakarju so naročili, naj jih ne prebudi pred poldnevom.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST	Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnic«	GORICA	Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchl 6/II Telefon 795 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	/ SFRJ posa-
mezna Številka 1.— , dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poltnl tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekaj račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/j »ADIT* • DZS, Ljubljana, GrediSče 10/11 nad. telefon 22"'
Oglasi	Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 200, finančno'
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali ofll*! 50 lir beseda. Oglasi za tržaSko In gorlSko pokrajino se naročaio P1 upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soc leti Pubblicltš Italisni1'
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Oorazd Vesel
ODPORNIŠKO GIBANJE IRA ŠE VEDNO V OFENZIVI
Bombni atentati povzročili veliko materialno škodo
Usmrtitev policijskega agenta v Belfastu - Oblasti Irske republike so odredile veliko policijsko preiskavo
BELFAST, 28. — Odporniška organizacija IRA še vedno ni odnehala s svojo ofenzivo v odgovor na val aretacij, ki so jih izvedli britanski vojaki zadnje čase v Ulstru. Tudi danes so močne eksplozije pretresle skoraj vsa ulstrska mesta, večina eksplozivnih nabojev pa je počila v manjših podeželskih naseljih. Kaže. da hočejo pripadniki organizacije IRA S to svojo akcijo dokazati vsesplošni odpor severnoirskega katoliškega in demokratičnega prebivalstva sploh proti politiki nasilja.
Danes popoldne je v Belfastu eksplodiral močan eksplozivni naboj v vojašnici Hoolywood, ki je oporišče vseh britanskih sil v Ulstru in je zato posebno zastražena. Bomba je eksplodirala pod dvema vojaškima voziloma in jih je močno poškodovala. Razstreljevali britanske vojske so nedaleč našli tudi drugi eksplozivni naboj, ki pa ni eksplodiral. Vojaške oblasti sodijo, da so bombe postavila nekatera irska dekleta. ki so se včeraj zvečer udeležila plesa, ki so ga priredili britanski vojaki.
Druge bombe so eksplodirale v sodni palači v Ballygawleju. v treh stanovanjih v Craigavonu in v uradu za stike z EGS v Randelstownu. Eksplozije so povzročile zelo veliko materialno škodo, niso pa povzročile človeških žrtev.
V Belfastu so neznanci danes ponoči ubili policista v katoliški četrti Ardoyne. Policist ni bil v službi in je bil oblečen v civilno obleko.
Skunina oboroženih gverilcev je popoldne razstrelila hotel v vasi Gar-rison. Odnomiki so vdrli v gostinsko podjetje in so ukazali vsem prisotnim, naj se nemudoma oddaljijo. Nekaj minut po eksploziii so odporniki napadli poštni urad in so odnesli vse poštne vreče, kaže pa. da se niso polastili denarja.
Policija Irske republike je danes zjutraj v obmejnem mestecu Dun-dalk priprla kakih petdeset oseb med policijsko akcijo, o kateri pravijo. da je največja in najpomembnejša, ki so jo sedaj izvedli varnostni organi Irske republike. Ko so podrobno pregledali dokumente, so Izpustili večino priprtih oseb, sedem pa so aretirali. Med njimi je tudi znan voditelj odporniškega gibanja IRA Martin Meehan. ki je pred kratkim zbežal iz belfaškega zapora v Crumlin roadu.
Irske oblasti so uvedle preiskavo po oboroženem spopadu, do katerega je prišlo včeraj med britanskimi vojaki in skupino odpornikov na meji z irsko republiko. Med preiskavo, katere se je udeležilo kakih sto agentov. so policisti zaplenili nekaj pušk in protitankovskih tonov. Zato so vse aretirance obtožili nedovoljene posesti orožja.
Težave s poroto ra proces proti Valpredi
RIM, 28. — Samo dve osebi od desetih izbranih sta sprejeli nalogo porotnika za proces proti Pie-tru Valpredi, ki bo predvidoma februarja letos v Rimu. Sodišče Je moralo zato rižrebati drugih osem »men, mod katerimi bodo izbrali preostale štiri porotnike in njihove namestnike.
Umor dominikanskega revolucionarja
PARIZ, 28. - RoU ameriške vohunske službe CIA ima aeio dolge prste, ki segajo daleč ven iz matične države. To sta dan«.s potrdila dva dominikanska politična begunca, ki sta uredniku tiskovne agencije AFP pojasnila, kako Je v Belgiji umrl voditelj dominikanskega levičarskega gibanja MPD.
(Dominikansko ljudsko gibanje) Maksimiljan Gomez.
Begunca sta časnikarju povedala, da Je umor revolucionarja pripravila skupina Dominikancev, ki dela za vohunsko službo CIA. Kot dokaz za svojo trditev sta prinesla magnetofonski posnetek sestanka, na katerem so pripravili Gomezov umor.
Vsedržavna stavka angleških rudarjev
LONDON, 28. — Rudarji anglc ških premogovnikov stavkajo že tretji teden zaporedoma, ker je državna družba »National Coal Board* odbila delavsko zahtevo po povišanju plač. Kaže tudi, da se sindi
občuti posledice te stavke, kajti v Angliji imajo predvsem termične e-lektrične centrale in že začenja primanjkovati električne energije zaradi pomanjkanja premoga. Zato so nekatera podjetja že zmanjšala proizvodnjo.
To je prva vsedržavna stavka britanskih rudarjev od leta 1926 in presega sindikalni spor sam, ker jo je treba uokviriti v hudo gospodarsko krizo, ki je zajela Anglijo, kjer je število brezposelnih, že preseglo milijon. Stanje je zelo napeto in vsak dan pride do incidentov. Danes so rudarji psovali in opljuvali ministra za delo Carra.
Umrl je Dino Buzzati
MILAN, 28. — Danes je v Milanu po dolgi bolezni umrl znani kalni spor ne bo kaj kmalu uredil. I italijanski časnikar in pisatelj Di-Praktično vsa britanska industrija * no Buzzati.
POKOL 17 CIVILISTOV LETA 1944 V FILETTU
Preiskava o Defreggerju pred vojaškim tožilstvom
Javni tožilec je sklenil, da ni pristojen za preiskavo proti sedanjemu muenchenskemu pomožnemu škofu
L’AQrULA, 28. - Zadeva bivšega kapetana nacistične vojske v Italiji, sedaj pomožnega muen-chenskega škofa dr. Matthiasa De-freggerja, prihaja spet na površje. Davi je patrulja karabinjerjev ponesla v Rim na vojaško tožilstvo sveženj aktov, ki zadevajo preiskavo o pokolu 17 prebivalcev vasi Filetto di Camanda v Ahrucih ter požiga vasi same. Za ta dejanja bi moral odgovarjati nekdanji kapetan nemške 114. divizije planinskih lovcev, ki je ukazal streljanje nedolžnih žrtev. Ta kapetan je danes muenchenski pomožni škof, podrejen svojemu višjemu cerkvenemu predstojniku kard. Doepfnerju.
Kot smo svoj čas že obširno poročali, je dr. Maitthias Defregger ukazal svojim podrejenim, naj u-sbrelijo 17 civilistov kot represalije za napad skupine partizanov na neko nemško enoto. Defregger se Je potem izgovarjal, da je on
miiiiiiitMiHiiiiiiimMiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimititmiiiiiiiiiimHiiiiimiiiiiiiiiiiimiiMiiiiimiuiiiiimiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimif
DVE NOVI POLITIČNI SKUPINI VSTOPILI V ZVEZO «UNITAD P0PULAR»
Po vladni preosnovi Allende utrdil svojo
v Čilu oblast
v
Politično ozadje hude krize, ki pretresa Čile
SANTIAGO DEL ČILE, 28. — Čilski predsednik Allende je danes sporočil, da je izvedel preos-novo svoje vlade, ki jo je začel pred približno enim tednom, ko je ministrski svet dal ostavko. Allende je razširil politično bazo gibanja »Unitad populair* in Je pritegnil v svojo vlado tudi take po litične grupacije, ki so do sedaj nihale med opozicijskimi in vladnimi strankami.
V novem ministrskem svetu bodo socialisti imeli štiri ministre, komunisti tri, radikalci pa so izgubili eno ministrstvo in bodo imeli samo dva ministra. Demokrš-čanska levica in radikalna levica, ki sta prvič v vladi »Unitad po-pular*, sta dobili eno oziroma dve ministrstvi, preostala tri ministrstva pa bodo vodili predstavniki gibanja združene ljudske politične akcije,
Obrambno ministrstvo bo ponovno vodil Jose Toha, prot’ kateremu Je pred nedavnim čilska krščanska demokracija sprožila zelo ostro kampanjo. Poslanska zbornica in senat sta namreč odobrila predlog za cenzuriranje Tohe, katerega je predložila krsčanskode-nrkratska stranka, češ da Je kot minister za notranje zadeve kršil ustavna določila. Po razpravi v parlamentu se Je afera Toha nadaljevala na sodišču v Santiogu. Sodna oblast pa je razsodila, da Toha lahko ponovno prevzame ministrsko odgovornost, ker ni kršil kazenskega zakonika. Sodniki so namreč odločili, da so obtožbe proti bivšemu ministru za notranje zadeve politične narave in so tako pokvarili desnici nesramno špekulacijo proti enemu izmed najožjih Aliendejevih sodelavcev.
Čilski predsednik ni imel lahkega dela v sestavljanju nove vlade. Potrebna Je bila velika diplomatska veščina, da je pritegnil v «U-nitad popular* tudi dve politični skupini, ki sta do sedaj nihali med vladno skupino in opozicijo in v katerih ima meščanski sloj precej veliko moč. Razširitve politične baze vladne skupine pa Je terjala od posameznih strank odpoved nekaterim svojim predstavnikom. To je bil povod za spor med AJlendejem in radikalci, ki
novno poveril treh ministrstev. Vse kaže pa, da se je spor ublažil in da so našli sprejemljiv kompromis. Po včerajšnjem sestanku med čilskim predsednikom in premie-rom radikalne stranke MoraOesom je napetost znatno popustila
S preosnovo čilske vlade in z razsodbo sodišča v Santiagu Je Allende zaključil v svojo korist prvo rundo zelo ostrega spora z desnico. Povod za spor je dala čilska krščanskodemckratska stranka, v kateri je ponovno prevladala Frejeva struja, za katero pa Je vidna dolga roka ameriškega kapitala. Po začetni nevtralnosti KD, ko j« stranko vodil Radomiro Tomič, se Je spor med to politično skupino in »Unitad popular* vedno bolj zaostril.
Prvi moment tega spora je sovpadel s Castrovim obiskom v Čilu, ko je reakcija priredila večje poulične demonstracije proti obisku kubanskega premierja, drugi krog spora pa se Je odigral v parlamentu, kjer Je Allende v manjšini. Desničarske stranke so izvajale pravcati obstrukcionizem, s katerim so skušale onemogočiti skupini »Unitad popular* vladanje.
Ni naključje, da se Je spor zelo zaostril po Frejevem povratku iz ZDA in po Rumorjevem obisku v Čilu. Ameriški velekapital se Je verjetno čutil zelo ogroženega od Allendejeve socialne politike. Nacionalizacija bakrovih in solitrovih rudnikov je zelo prizadela ameriški monopol, ki je več desetletij dobesedno gospodaril s čilskim naravnim bogastvom. Poleg gospodarskega udarca, pa Je socialistična vlada v Čilu zadala ZDA tudi hud politični udarec, ko Je razbila varnostni pas, ki ga je Washington zgradil okoli Kube. Edini kolikor toliko demokratični poskus vlade v Južni1 Ameriki in sicer Torreso-va vlada v Boliviji, je propadel pred nekaj meseci zaradi rovarjenja ameriške vohunske službe CIA. Zato je navezava diplomatskih stikov med Kubo in Čilom hud udarec za ugled ZDA v Latinski Ameriki, kajti s tem dogodkom se začenja nova doba za ameriški sub-kontinent. Kuba Je doslej vzdržala ameriški pritisk le s pomočjo socialističnih držav, zdaj pa se
so tudi zagrozili, da bodo zapusti- poraja perspektiva dobrih gospo-li vlado, če jim Allende ne bo po- J darskih in političnih odnosov z
POTREBEN V MOŠTVU
Nixon: »če že hoče imeti več denarja, pa mu ga daj, saj ga vendar potrebujemo v moštvu!«
(«The Daily Telegraph*. London)
Južnoameriško državo.
Od tod velika politična kriza, ki jo je sprožila desnica v Čilu. Allende je do sedaj spretno odgovoril na vse poteze nasprotnika, vendar vse kaže, da bo borba postala še radikalnejša zlasti zaradi hudih gospodarskih problemov, ki jih Je »Unitad popular* podedovala po svojih prednikih. Poleg tega pa ameriške družbe, ki jih je čilska vlada razlastila zahtevajo odplačilo in cena bakra stalno pada na mednarodnem tržišču.
Zelo težko Je predvidevati, kako se bo razvil položaj v Čilu. Do sedaj se je Allende strogo držal ustave, desnica pa je že pokazala težnjo po nasilnem boju. Če bodo reakcionarji vztrajali s tako politiko, se bo moral čilski predsednik odločiti, da odgovori z revolucionarnim nasiljem, s katerim Je že večkrat grozil nasprotniku, kajti v nasprotnem primeru, bo njegov poskus propadel.
Protiustavna odpustitev Angele Davis
LOS ANGELES, 28. - Kalifornijsko prizivno sodišče 1e danes sklenilo, da Je odpustitev revolucionarke Angele Davis iz losan-gelske univerze protiustavna.
Univerzitetni svet Je Angelo odpustil zaradi njenih političnih prepričanj, ta pa se Je obrnila na sodišče, ki je prisililo univerzo, da ponovno zaposli Angelo.
Zelo uspešen lov na tihotapce mamil
AMSTERDAM. 28. — Borba proti mamilom se pospešuje po vsem svetu. Agencijske vesti poročajo o rezultatih iz vseh koncev in krajev. Holandska policija je na letališču Schiphol pri Amsterdamu odkrila kanadsko dekle, staro 20 let, ki je hotela pretihotapiti osem kilogramov hašiša. Logično, da je policija dekle aretirala. Ženska je bila noseča in je imela s seboj še triletnega sinčka.
Na istem letališču blizu Amsterdama je holandska policija dan prej aretirala nekega poslovnega človeka ter nekega nigerijskega časnikarja. Poslovni mož in časnikar sta imela v svojih kovčkih nič manj kot 120 kg marihuane.
Iz San Juana de Portorico pa poročajo, da je parioriška policija zaplenila marihuane v vrednosti 6 milijonov dolarjev. Je to ena najbolj uspelih akcij portori-ške policije proti tihotapcem in razpečevalcem mamil v Portoricu Tihotapci so skušali prepeljati mamila v nekem majhnem turističnem letalu, ki je pristalo v neposredni bližini San Juana. Letalo je priletelo iz Kolumbije. Potnika — tihotapca sta bila Samuel Harmon in njegov nečak David. Seveda sta bila aretirana, medtem ko je pilotu uspelo pobegniti.
Newyorške carinske oblasti pa so včeraj sporočile, da jim je v ponedeljek popoldne uspelo aretirati 31-letnega britanskega državljana po imenu Sydneya Preciousa, ki je skušal pretihotapiti mamila. Po tem, kar so sporočile newyorške carinske oblasti, je Precious prispel iz Malage z italijansko čezoceansko lailjo »Cristoforo Colom-bo». Kakih 40 kg hašiša je mož skril v svoje vozilo »citroen*. Na carini se je predstavil, da bd odpeljal vozilo. Cariniki pa so ugotovili, da je v karoseriji skritih kakih 40 kg hašiša
le izvršil ukaz divizijskega poveljstva.
Po vojni se je Defregger posvetil bogoslovnim študijem. Za duhovnika so ga posvetili 1. 1949. Nekaj let pozneje je postal muenchen-sfci pomožni škof. Nemški list «Der Spiegel* Je pozneje odkril njegovo preteklost. Za dogodek so zvedeli tudi v Italiji, kjer so se spomnili kapetana DefreggerJa. Neki italijanski parlamentarec Je poslal državnemu tožilstvu v L’Aquili pismo s podrobnimi podatki o krvavem dogodku v Fiilettu. Državni tožilec Trotsi je začel dolgo preiskavo v tej zvezii. Sočasno se je začela sodnij ska preiskava tudiii v Zvezni republiki Nemčiji, ki pa se je zaključila z ustavitvijo sodnega postopka.
Sedaj Je tudi dr. Troisi izjavil, da ni pristojen za obravnavanje zadeve ter je izročil vse akte vojaškemu tožilstvu v Rimu. V L’Aqui-li so omenili možnost, da bo ta ukrep utegnil spraviti preiskavo na drugačen tir. V resnici obstajata le dve možnosti: ali bo vojaško sodišče ustavilo kazenski postopek proti Defreggerju, ker je ta, kot kaoetan nemške vojske, ravnal kot vojak na ukaz višjega povejstva, ali pa bo ugotovilo, da gre za dejanje, ki se lahko označi kot vojni zločin. Znano je, da so na-oisti ustrelili več nemških vojakov ali častnikov, ki so odbili, da bi zagrešili zločine nad civilnim prebivalstvom. Gotovo je, da bivši kapetan (pozneje major nemške vojske) in sedanji pomožni škof v Muenchnu, ni imel tolikšne moralne moči, da bi se uprl nečloveškemu ukazu. Morda je skušal zbrisati strašni dogodek iz svojega spomina s tem, da je postal duhovnik in potem škof, toda dejanje Je zapisano v zgodovini in noben sklep sodnijskih oblasti ga ne bo mogel zbrisati iz spomina ljudi.
Obložen nacistični krvnik
BONN, 28. — Državno pravdništ-vu v Hamburgu Je obtožilo tri bivše nemške častnike sodelovanja pri pokolu Judovskega prebi valstva v Bjelorusiji. Med obto ženci je tudi bivši komandant nem ške vojske Gerhard Erren, kate rega dolžijo pokola 9.000 oseb. Er ren je za množični pokol Judov tu di izvežbal posebne oddelke svo jih čet.
Ponovni procesi proti grškim rodoljubom
ATENE, 28. — Po kroti razsodbi proti osmim grškim rodoljubom, ki jo je izreklo atensko vojaško sodišče, se bodo 7. februarja morali zagovarjati drugi štirje rodoljubi pred vojaškim sodiščem. Obtoženi so, da so sodelovali za ilegalno komunistično partijo in da so tiskali in razdelili ilegalne komunistične biltene «Svobodne Atene* in »Rizos Pastis» .
SNEŽNA ODEJA NA KRASU
—1
s
'K;'*?
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15
7.30	Jutranja glasba; 11.35 Šopek slov. pesmi; 12.10 Svet leta 2.000; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 16.10 Album operet; 16.50 Jazz; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Tenorist Bruno Sebastian; 19.10 Družinski obzornik; 19.40 Ansambel Dalmacija; 20.00 Šport; 20.50 Klik-klak; 21.10 Orkestri; 21.30 Vabilo na ples;
22.30	Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Popevke; 16.00 Jazz; 16.20 Antologija furlanskih pisateljev.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30,	14.30,
17.00,	19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.15 Z nosom po zraku; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.30 Današnji pevci; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Na filmskih platnih; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Moderna glasba; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Orkestri; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkestri; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00,
20.00,	23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11-30 Radio za šole; 12.10 Spored s P. Baudom; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Spored z A. Lupom; 15.10 Oddaja za bolnike; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Srečanje z znanostjo; i 16.30 Popevke; 17.10 Veliki variete; 19.10
Slabo vreme, ki v teh dneh razsaja nad Italijo nikakor noče odnehati. Stanje je vedno tako kot smo ga opisali v prejšnjih dneh: na severu sneži, na jugu pa razsaja neurje.
Sneg povzroča precejšnje preglavice prometu. Gorski f prehodi so povečini zaprti t*«*
Sneg in burja nista prizanesla niti našim krajem.
Včeraj je bela snežna odeja prekrila bližnjo tržaško okolico, vendar ni povzročila hudih preglavic, ker se je zaradi toplega juga sneg kmalu stalil. Odraslim je sneg prinesel samo veliko dela, ker so morali čistiti pred svojimi pragovi, o-trokom pa je bil v veliko veselje. Na slikah prizora iz Gročane.
UNIČEN ZNAMENIT SPOMENIK SREDNJEVEŠKE FRANCIJE
SILEN POŽAR UPEPELIL KATEDRALO V NANTESU
Požar je verjetno nastal zaradi iskre iz varilnega aparata
gasilcev je požar okoli I veške arhitekture zelo hud uda®** osegel najvjšje predele za ohranitev starih spomenik’ Katedralo v Nantesu so začeli diti leta 1434, njen pobudnik Pa. bil arhitekt starinskega gradf. naselju, ki mu je bila naimenJ^ pomembna zgodovinska vloga v stajanju sodobne Francije. Strok® n jaki menijo, da je posebno Pjl čelje ohranilo svoj prvotni (»L ski) slog. V katedrali sta P°ai pana vojvoda Frančišek IL Margerita de Foix.
Mesto Nantes je bilo pomefl^, v zgodovini, ker se je začelo f? vijati že v starih rimskih j, Mesto leži 58 km daleč od At^ skega oceana, na obrežju. ^$ Loire. Na tem področju ima „ reka šest rokavov. Sem se ste*^ ceste iz Bretani.le, Vandeje i* L krajine Poitou. Nekoč Je bil ^a tes veliko francosko pristani® ' saj Je v letu 1704 štelo 1332jj dij. Pozneje se je razvila tu *■', velika industrija. Mesto je zelo (g nimivo tudi iz turističnega vid!* Sem spadajo številne stari*]®'; zgpadbe, med katerimi je bila J*^ pomembnejša prav velika kateri la, ki je bila dolga več kot metrov.
Mesto Nantes je tudi znano J* radi zgodovinskega proglasa kG lja Henrika IV., ki se je leta spreobrnil v katoliško vero. Srt čo velikih težav, ki jih je imel z upravljanjem pokrajine P Nantesu, kjer je živela velika L, čina prebivalstva hugenotske .LPj testantske) veroizpovedi, je 1% sklenili, da dovoli določeno vef®j|
NANTES, 28. — Silen požar Je (zavzetosti
skoraj popolnoma upepelil slovito katedralo tega starega francoskega mesta. Zublji so se pojavili najprej, v popoldanskih urah, v neki mali kapelici. Ogenj se je takoj nato hitro razširil ter dosegel streho. Odgovorne oblasti so takoj mobilizirale vse mestne gasilce in druge iz bližnje okolice.
Okoli 18. ure, to je uro in pol po začetku požara, Je bila vsa streha katedrale v plamenih. Kljub
20. ure dosegel naj višje predele strehe, to Je v višini 37 metrov in pol nad zemljo. Takoj nato je vsa streha strmoglavila v notranjost cerkve ter s tem povzročila ogromno škode.
Okoli katedrale se Je zbrala velikanska množica ljudi, ki je radovedno opazovala potek gasilske akcije.
Skoraj popolno uničenje katedrale v Nantesu je s stališča srednje-
IIIIIIIIMflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIMII
SOBOTA, 29. JANUARJA 1972
D’Annunzio: Joriova hči; 22.15 Sodobna glasba med zvokom in zvenom.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 15.30,
19.30,	22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Popevke; 9.35 Radijska igra;
10.05	Popevke; 10.35 Variete z G. Bramierijem; 11.50 Zbori; 12.40 Glasbena oddaja; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 «Alto gradimento*; 16.35 Spored s F. Valari; 18.15 Miliva; 18.50 Popevke za žensko; 20.10 Gounod: Faust.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15
Nabožna glasba; 12.20 Ital., glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Skladbe za klavir; 14.40 Simfonični koncert; 16.10 Ital. sodobna glasba; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.36 Radijska igra.	,	.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.15 Ital. sodobna glasba; 10.20 Plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 13.30 Schoember-gove in Milipierove skladbe; 14.30 Webrov trio.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00,
19.30,	22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pio nirski tednik; 9.35 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 10.20 Pri vas doma; 12.10 V plesnem ritmu z mojstri simfonične glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 »Po domače*; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet; 15.30 Glasbeni inler-mezzo; 15.40 Pojo naši operni
pevci; 16.00 »Vrtiljak*; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Z ansamblom Week-end; 18.15 Iz operetnega sveta; 18.50 Pogovor s poslušalci; 20.00 Sobotni večer s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 21.30 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 22.20 Oddaja za naše izseljence;
32.05	S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30	TV v šoli, tečaj angleščine; 11.30 Srednja šola; 12.00 VišJa srednja šola; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komični filmi;
13.30	Dnevnik; 14.00 Ital. kronike; 15.00 TV v šoli, ponovitev;
17.00	TV Za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 TV za otroke: lestvica; 18.40 Kulturna oddaja; 19.10 Sedem dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Variete z R. Vianellom; 22.15 Sextant; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Tri češkoslovaške pravljice; 22.05 TV priredba: Darilo: 23.00 Sedem dni v parlamentu.
JUG. TELEVIZIJA
16.28 Napoved sporeda; 16.30 Košarka Rabotnički : Lokomotiva — prenos: 18.00 Obzornik; 18.15 Plus pet — mladinski quiz; 19.20 TV kažipot; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Glasbena križanka; 21.35 Filmska burleska; 21.55 Oddelek S — serijski barvni film; 22.45 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV
16.30	Prenos košarkarske tekme; 19.45 Konec tedna v barvah;
20.05	Risanke; 20.15 Poročila;
20.30	TV film: Morske alge; 21.20 Glasbena oddaja.
Svobodo. Kraljev odlok so izv?K v nekaterih krajih, v drugih L ne. Na vsak način so imeli reformirane cerkve določene /Pfj
vice ter so celo lahko zas1 vodilne položaje v državi. Ka1

.	aVI.
čani so se dolgo časa upirali PL vilegijem, ki so bili priznani hUlr notom. V poznejših časih, pod v t da vino Ludvika XIV., se Jim posrečilo, da skoraj popolnoma ■trejo hugonotsko reformistično kev.
Nanteška katedrala Je pom®®! ban spomenik v začetku tega K nega razdobja francoske zgo^L ne. Dograjena Je bila šele v Pf! teldem stoletju. Bombardiranja « zadnji svetovni vojni so Jo poškodovala. Še zdaj so bila v v ku obnovitvena dela. Domnev«^' da Je požar nastal prav žari*! kakega kratkega stika ali pa iz varilnega aparata.
RAWALPINDI. 28. - Paklsta"' ska vlada Je prikinila diploma^ stike z Madžarsko, ker 1e ta P* znala neodvisno republiko
ne Bengalija.