Leto HL, štev. 128. V Celfu» četrteR *tste 3, novembra 1921. Fftštnina plačana v gofoyinl, H^mBL ^^IHH ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^H ^^^^^K ^^^^^^^^^^^^L ^^^^^^^^^^^^^^^^k' ^^R^^HI^^H^^^^ HtHrBP^^^^^ffBriäitt MSflHf^S^Soi^Bi 5f ,k ¦. ^"""~"*^^^5??HB B^^^^^K ^^^^^^^L ^^^^^^^K ^^^^^^^m ^^^^^^^r^^B^G^^ ^^^^^^9 ^^^^^^^^HL ^K^^^^M ^^^^^^^k ^^^flHR L^^^^Hh dBwifj&*r- ' '.^*:^fc^^a S&* >; ^avi v*.?« i. - i^^^^Hflff ^B^^^^^^hah^^^^^B^h ^^^HS^K š^^^^^^m ^^^^B^B ^IB9HB JQ^BHIf h^^^BBi ^^^B&t^I' ~ ^-ä trne celoietno 120 K, njascčrjo 10 K. — Ogiasi ;:a vsak mm rüne stolpca t K 20 v. Reklama med tekstom, osmrtnice in Ki;vele K 1*50 -Posamezna številka stane 30 par - K 1*20 Iztiaia vsaK toreK, eetrtek in soboto. DrecSnSšlVO Strossmajcrjcva ul. st. 1, i. nacbtr. lelcior; \:. -""¦ Upravnlštvo S1rossmt»jer]eva ul. št. 1. pritličje. Tclofo:; Račun kr. poštnega fekovnega-urada §t. 10,066. Po kongresu Demo- kratske stranke v Beogradu. Celje, 2. nov. ,^d ii.i.i.i Ma u\« nepozabna dne- vs cemokratskega kongresa, ki ga vsi becgrajski časopisi imenujcjo sijajno, mcgočno manifestacijo narodnega in državnega edinstva. Ivdor je videl to • :očglavo množico delegatov Demo- kratske stranke doii öd Gievgjelije in Črne Gore, iz južne Srbije in Šuma- cü-.e, iz Bosne in DaJmacijc, iz Vojvo- ti>ne, iz Banata in Slavonije iz Hrvat- ske pa gori do Triglava in Maribora; köor je čul ponosne in samozavestue u;ave zastopnikov naroda iz vseh po- krajin države o sili in moči demokra- ciie in nositeljice demckratske ideje, naše stranke se je niogel mirne duše vračati nazaj v svojo ožjo domovino. Ni besed, ki naj popišejo orkane r.avdušenega pozdravljanja zbranega naroda, ko je nastopil duševni vodja stranke, minister Svetozar PribičeviČ. •'Živio naš Cavour!« so se slišali klici med buir.irn ploskanjem naroda. In kdo naj popiše viharje navdušenja 2brane množice, ko so posamezni go- vorntki povdarjali. narodno edinstvo kot najvažnejšo točko programa De- j^okratske stranke? - Beogradski kongres je bil sijajna, ^epopisna manifestacija ogromne sile, ki !eži v demokraciji, v demokratski s-tranki. S polnirn pravom so jo ime- ocvali posamezni govorniki stranko tedočnosti, zakaj beogradski kongres ¦je pokaza!, kako ogromne duševne stie so /brane v demokraciji, PreteŽno vecino delegatov so tvo- Ti',i kmečki zastopniki. S tem |e podan dokaz, da je Demokratska stranka v pravem pomenu besedekmečkastranka, oe zastopnica slabo pojmovanega a- grsrizrcia po tujih vzorcih, k' ga ho- le'y> razni polpolitičarji uvesti tudi pri mas, ampak zastopnica mas kmečkega naroda. Ne dvomimo, da pride tudi v Sloveniji >opet čas, ko bodo kmečke mase spregledale in uvidele, kako so se dale zapeljati od demagoSkih gesel Častihlepnih Ijudi, in krenile bodo zopet naz-aj na pravo pot istinske demo- kracije in pravega napredka. .JO*KO BI2JAK» Potovanje po nebn1. (P»e«lavanje na Ljudskera vseučiiišču v t-v n'n st» vklnni samo sili. Madžarska odklanja ultimat? Beograd, 31. okt. Govori se, da so vse madžarske stranke razun ne- odvisne kitjetske stranke siožne v tem, da odklanja jo uftimat male in velike an- tante ter dft hoče madžarski narod riositi posledice. Parlament se še ni sestai. verjetno je pa. da bo ultimat z vecinö odklonil. Horthy in min. predsednlk Bethlen sta si edina v naziranju, da treba za vsako ceno varovati dosto- janstvo krone Sv. Štefana. v.c na orneni nebn vsa ona ozvezdja. ki jih opazujemo rucii na naši zenilji samo s to räzliko, da nam na luni zvezde nie nc liiigljajo, ker tarn ni povzrocitelja nilff- Ijanja zvezd t \. zraka. Lima krozi okoli naže zemlje v cliptičneni potu ttir rabi v svojih izpreniembah od mlaja do mlaja ~9 dni in IS ur; v tem casu se iorej zavr- ri enkTat okrog svoje osi. Zvezdoslovna zgodoviua pripoveduie. da ie pravilo, kako se lunine izpremembe na'tancno zo- pet liovraüijcjo. iznašel atenski niate- matilj; Meton 1. ^3,3 pr. Kr. Ta ucenjak ie dozna1, da se naša luna po preteku 19 let naveliča izbiranja novih Uni in začne na- tanko kazati na iste dneve enake izpre- membe kakor pred 19imi leti. Našel je törej, da je 19 solnčnih let enako 235hn luninirn obhodom in da se zato morajo njene ižpremenibe -ponavljäti. Treba je rorcj skozi celih 19 let zapisovati, na ka- tere (Ineve v letu se Uina prikaže kot pr- vi krajec, ščip ali zadnji krajec itd. In vsakih pTihodnjih 19 let se po vrsti po- navljaio ravno iste izpremembe ob rav- no istfh dnevih. Ta vrsta 19ih let se zalo imennje fncscčni krog, Stevllo na, ki po- vü kalcro leto že te^e v tej vrsti, se pa i menu je zlato število. Poiščimo n. pr. zlato števik> za letošnje Jeto 1921. NaJ- prej nam je dodati k le.tnid 1921 le eno let••), dobimo tore] 1922. kar dfelimo z V) i Pitiiitičsne vest!» Kralj Aleksander se je v pon- deijek, 3 h okt. zvečer skupno s Pa- šičem vrnil v Beosrad. Povratek kralja Aleksandra je z ozirom na komplicirane zunanje po- litične razmere naSe države Izzvala v celem jugoslov.narodno odkrito veselje. Hrvatskl blök takozvane opozieije (Radičevci, zajedničarji in frankc-vci) je imel te dni v Zagrebu posvetovanja, na katerih je z ozirom na zunanji po- Iožaj države sklenü, da se mora skli- cati »hrvatski državni parlamant«. To je otročja politika političnihdesperadov, ki ne vedo, na kak način bi mo,crli največ polen metati pod noge sveji narodni državi. Prijatelja hrvatskih blokovcev, Stojana Protiča, ni bilo v Zagreb — in se je tako izogni! bla- maži, katero bi bil doživel, če bi se še nadalje družil s političnimi fantasti iz Hrvatske. in dobimo količnik 101 in ostanek 3, ka- teri ostiinek se zove zlato število in nam i>ove koliko leto izpremembe (t. j. tretj^1) tjče bus lotos v stodrujfi perijod,i luninih izprcmemb. Ciidna je tudi lunina privlačnost na- sproti nasSi zemlji, ki se vidno pojavlia j)ac sairio lam, kjer ni trde zemoliske skorje, ampak mehka morska površina, kiitera st* vzdiÄiije vsled lunine privlacn,; sile proti luni, kar imenujemo plimo. is- toiiasno znižanje morske povrSine ua drugem kraiu pa oseko. Pa tudi solncc povzroča plimo, vendar samo z dveml petinami tiste sile kot luna. Poimioži se Pa ta moč, kadar cjelujeta luna in solncc skupno (n. pr. ob mlaju). Na.idrastičnejc se opazujejo ti pojavi blizu zemeljskm tečajnikov zlasti na severnem. O razls- kavanjih pHme in oseke si je pridobil naj- večjih zaslug angleški fizik Izak Newton 'izaj. Njutn). Da nastane lunini ali solnčni mrk, ]c pač potrebno. da stoje soince luna in zc- mlja v ravni črti druga za drugo. Pri lu- uineiu mrku stoji naša zemlja med soln- cem in Iuno, pri solnčneni mrku pa se spravi luna med nas in soince. Pomniti Bi bilo, da se mrki po 54 letih in 34 dnevin ponavljajo zopet natančno na istih krajlh na naši ztmlji, kot so se pred to dobo. tDaJje prill.) Ob albansk! meji. Novejša poro- čila iz Skadra ugotavljajo, da 'tali jap- ske ladje prevažajo albanske čete in municijo. ltalijani se obnašajo kot za- vezniki Albancev. General Krsta Smi- Ijanič je odredil zasedbo takozvan» Frachef d' Rsperayieve črte, to je me- je, ki smo jo zasedii !. 1918. Albanske Čete beže in po2igajo vasi in stale. Grška je na iužni albanski meji kon- centrirala 12.000 mož, ki so zasedli nekaj krajev. Konferenca v Portorose je pričela delovati. Predsednikom je izvo'jen Arozano. Izvolile so se tri komisije ; gospodarska, poštna in železniška. Za- stopane r,o vse zainteresirane države. Razmejitev med Rumunijo in Madžarsko je pred nekaj časom za- dela na ie^koče, ker je ogrska vlada razvila silno agitacijo, da bi dobiia večja ozemlja, zlasti tudi v Bänati:, katera po mirovni pogodbi nedvomno pripadajo Rumuniji. Svojo agitacijo e DR. IVAN DORNIK: Razstava slik akad. slikarja Rudolfa JakhSa v Ceiju. Akademični slikar Rudolf Jakhel jo v izložbenem oknu prodajalne Goricar & Leskovšek razstavil nekaj svojih slik. Jakhel je 1904—1915 Studira! v Monakovem pri znanem slikarju ro- jaku Slovencu Ažbetu. Po njegovi smrti je vsled razmer moral prekiniti študije ter jih šele 1911 I. zopet mogel nadalje- vati. L. 1911. je vstopil na pra5k; akademiji umetnosti v Špecijelno šolo profesorja Krattnerja in je konča! I. 1914. Nato je moral v vojsko, pri- se) 1916. I. v rusko ujetništvo, te ka- terega se je povrnil 1. 1919. Ko sem ga pred nekaj dnevi ob- iskal v »ateljeju« v vili »SaviniV (prejšnji Sannek), sein [videl na stsn: dve ali tri slike v rjavem tonu, po- dobne, kakor sem jih opazil v Lju- bljani pri slikarju Žrnitku. To je ruska Sola, je rekel Jakhel (spomnil sem se, da je tudi Žmitek prinese! tiste barve iz Rusije). Na Ruskem je Jakhel pod bolževiSko vlado izvrSil več portretov Kakor sem že rekel, je Jakhei učenec Ažbetov in po njem učenec imprpsionizma v umetnosti. Problem modernega slikarstva in moderne u- metnosti sploh naj bi se obširneje Stran 2. »NOVA D O B A « Stev. I2d prenesla madžarka dlplomacija tudi v enienine države. Rumunska razmejitve- na delegacija je pri vrhovnem svetu zahtevaia jasen izrek v tej zadevi, Vr- hovni svet je te dni končnoveljavno izjavil, da je trianonska pogodba ne- spremenljiva in da se ima razmejitve- na komisija brezpoRojno po njej rav- nati. Mariborske novice. Napredek slovenskega šolstva v Mariboru. V Mariboru se je v slo- vensko dekliško meščansko šolo v Cankarjevi ulici vpisalo poleg mnogo- številnih slovenskih deklic tudi precej Nemk, ko so javno priznale, da so vstopile prostovoljno z namenom, da se dobro nance slovenskega jezika. Mladina že računa z bodoČnostjo. To v opomin onitn slovenskim starišem. ki silijo svoje otroke v neniSke Sole ! Radl griže so v tnariborsketnu okraju do 1 S. tm. zaprte sole v Hočah, LimbuSu. Radvanju, Razvanjn, Reki, Pramu, Sp. Poljskavi in Laporju. Cefjske ü&vi&a. Seja občinskega odbora celj- skega se vrši v četrtek 3. t. m. ob b. uri zvečer v mestni posvetovalnici. Odlikovanje. Na predlog ministr- stva Irgovine in industrije je min. svet odlikova! z redom sv. Save 111. reda vse važnojše funkcijonarje in aranžerje ljubljanskega velikega sejma. Med od- Hkovanci je tudi naš someščan g. lvar Rebek, ki mu iskrcno čestitamo. Osebna vest. G. Rudolf J a k h e I, akademični slikar in strokovni učitelj risanja, je s ceijske državne gimnazije premeščen na drž. gimnazijo v Ptuju, kjer je že danes nastopil svo]e meslo. G. Jakhel je bil v naših narodnih kro~ gin splošno priliubljen, zato mu kli- čenio ob odhodu iz Celja krepki Zdravo ! Ljudsko vseučillšče v Celju. Pre- jeli smo : Pretečeni pondeljek je pre- daval mestni fizik g. dr. Mano Dereani o »duševni in telesni vzgoji otrok«. S to prekrasno temo se je novi mestni fizik pri nas v Celju prav srečno vpe- ljal. Pokazal je najvaSnejSo nalogo na- Sega naroda. a ta je: skrb z-i mladino. Predavanje je padlo baš na dan pred Vsemi sveti. Slučaj, da je to pomembno predavanje padlo baš na ta d-an, nas je opozoril, da je treba posvetiti vse naše sue naši bodočncsti, naši mla- dini — mrtvim naj ostane le slava! — Uvod predavanja je bi! predolg in prepoln »epiteta ornantia«, ki so bila mestoma res klasična. V uvodu p?. |e manjkaio primerov, da bi oživiSi teo- retično razmatranje, vkljub tetnu, da je slednje vzelo tri četrtine odmerjenega časa. Mnoge ideje uvoda so dale po- voda glasnemu odobravanju. — Iz omenjenega je razvidno. da strokovno predr-vanje ni moglo biti absolvirano z bo!j umerjenim tern pom in z večjo natančnostjo. Vsekakor pa je žel gosp. doktor navduSeno ploskanje za svoj neizmeren trud. ker je strokovni del predavanja ožive' s prekrusnimi ski- cami — njih goiovo 25 ! Obljubil je to zanimivo predavanje ob priliki na- daljevati. Želeti bi bilo, da predavanje vbodoče popolni s skeleton) in ana- tomskimi model), katero bo tajniStvo grtovo lahko dobilo iz kabinetov celj- skih Sol. — Predavanju so posebno pozoino sledili nekateri novoporočeni pari. Želeti pa bi bilo, da se slavno obfrnstvo v bodoče drži iočnosti, da se s kasnim prihajanjem ne bi motilo predavatelja in pravočasno doSlih slu- obravnaval na drugem mestu, za to je pTostor tukaj pretcsen. Po mojem mnenju ie to naloga »Ljudskega vse- učiliSča« v Celju ali kakega društva. Umetnost je treba razumevati po raz- voju, ne pa po predsodkih, ki žalibog äe obvladujejo mišljenje našcga ob- činstva. Potem bi človeku ne bilo treba biti Žalostnemu, ako stopi v salon naSih boljSih ijudi in vidi tam po sienah fabrikate tujih izvorov, o katevih tiudje mislijo, da so »umet- r.ost*. domaČega pa ne najde nikjer Kakor v imprssiomzmu sploh. sta tud; pri Jakhlu glavna problema barva in svetloba; zato nam tudi njegove slike po večini predstaviiajo pokrajino, kjer sta barva in svetloba doma : nai- bližjo celjsko okolico — Savinjo s parkom in razvaline na starem gradu. Na njih vidimo poskus enotne barve šateljev. — Dvorana je bila polna, ali ne nabito polna, kot zasluži obrav- navani tema. Vsekakor bi g. mestni fizik, ki je istočasno zdravnik bolniške biagajne, bil prav iahko opozoril na važno predavanje delavskc matere in to potom bolniške blagajne z majčkcno okrožnico. Vse to se lahko še v bo- doče 7godi. Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek 7. t. m. predava g. ri;.!.i. svetnik A. Baebler o vodnih silah zia.-ii za slučaj zmanjkanja premoga. Na dan Vseh Svetih je vsled '•>/.- redno lepega vremena na tisoče üuii romalü iz mesta na grobove svcih drag'h. Na okoliškem pokopališčn ie Celjsko pevsko druStvo zapeio /.;¦.!o- stinke. Prodaja hiše na dražbi. One 12. novembra se proda potoni javne dražbe hiša na Okopih št. 3, ki je last mestne občine. Dražba je ob 4. uri popoldne na magistratu. lz javne bolnicepobegnil je v noči od 26. na 27. oktobra 26-letni Ivan Veber iz Marije Reke, ki je bil v bol- nici racit spolne bolezni. To noč je ukradel iz predala na hodniku kljtic od podstrešja, tam ukradel celo obleko in klobuk, last bolnika Leop. Teržana, ter s svojo bolniško obleko vred pobegnil skozi okno. Dozdaj ga Se niso izsledili. Zasleduje ga tudi že žalsko orožništvo radi neke tatvine. Na Martinov večer prostovoljnega gasilnega dmštva v Gaberjih, ki bo 6. novembra pri Svetelu ob 4;uri po- poldne, ponovno opozarjamo. Čisti do- biček je za nabavo novih gasilskih po- trebSčin. V pijanosti je razgrajal in opso- val stra?.o dne 2. tm. Dragotin Mar- getic, ekspediter tvrdke Pelle. Oddan je državnemu pravdništvu. ~-¦ lstotako je 31. okt. 25-Ietni tesarski pomočnik Karl Ograjenšek v pijanosti izzival goste v gostilni Skoberne na Ljublj. cesti. Naiprej je izzival dva vojaka, po- zneje pa neke civilne osebe. Pridružila sta se mu še brata Anton in Jožef GajSek iz Medloga. Izzvali so pretep, v katerem jc Ograjenšek nekega vo- jaka na glavi tečko ranil. Oba Gaj- šeka sta izginila, OgrajenSeka pa so zaprlU V njegovem ?.epu so nasii ocl- prt nož. Radi potepuštva in beračenja je bil l.tm. aretiran in oddan v zapore okrajnega sodiS^a 74 letni Andrej Zorin iz Sladkegore. Prišel je dva večera za- pored prosit na polieijo za pronočiščc. Ubegli kaznjenac. Te dni je z zunanjega dela pri Ježovniku v Ärji- vasi pobegnil kaznjenec tuk. jetniSnice 17 letni Ciril Osterc. Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani. Na rednem občnem zboru dne 24. oktobra t. l. iz- voljeni centralni odbor Podpornega društva jugoslovanskih akademikov v Ljubljani se je na svoji prvi redni seji dne 26. oktobra t. 1. konstituiral takole: predsednik : Baš Franjo, fil. ; podpredsednik : Trogar Adolf, jur.; 1. tainik: M ej^k Ervin, jur. ; II. tajnik : Križman Andrej, teol. ; bla.njajnik: St a n o v ni k Aleš, jur.; načelnik menzö: Uns Branko, fil.; načelnik doma: Gruden Josip, jur.; nac'elnik boln. blagajne: Matulovič Jerko, tehn.: odbornik brez mandata : Š t e f a n o v i č Ljubo, jur. Srebrno poroko sta praznovala 1. t. m. vseuč. profesor v Zagrebu g. dr. Fran UešjC, znani prvoboritelj jugo- v zelenem (da ni monotona), stopinjo dalje do solnčnega pramena, ki objema razvaline in še dalje bogate jesenske barve Savinje, parka in v solncu se kopajočega starega gradu Poleg teh §e kopaiofe se dečke v Sa- vinji, tiho kapucinsko stezo s soincem na drevesih, proti nebu kipeče zelenie jagujedi za vojaSnico. Mislim, da bi biio mnogo bolje in mnogo lepše, ko bi namesto tujih po- krajinskih slik, ki so čisto navaden fabrikat.in ne umetnost, visele po na- Sih celjskih salonih in obednicah do- mače pokrajinske sllke domačega sli- karja — umetnjka, ki išče.poti svo- jemu ustvarjanju in ki so — umetnost. Slike, kar jih ni razstavljenih v iz!o2benem oknu, so na vpogled v prodaialni Goričar A- LeskovSek. slovenstva, ter njegova soproga gospa j Ana. Še na mnoga leta ! Zopet sprejeti železničarji. Iz Beograda poročajo 31. oktobra, da je ministrstvo saobračaja sklenilo, da se vsi povodom lanske stavke odpuSčeni železničarji zopet sprejmejo v želez- niško službo. Stanovanjske oblasti so vrnjene avtonomnim mestom. Po novem pra- vilniku imajo prevzeti župani pred- sedstva stanovanjskih komisij. Rusija priznava svoje dolgove. Ruski zunanji minister Čičerin je po- slal Angliji, Franciji, Italiji, Japonski in Zedinjenim državam noto, v kateri jim sovjetska vlada sporoČa, da je pri- pravljena priznati dolgove c.arističnega režima do leta I914 pod pogojem, da izostane vsaka oborožena intervencija proti Rusiji, da se sklene definitivni mir in da se prizna sovjetska vlada. V dosego tega naniena predlaga Q- čerin sklicanje internacionalne kon- ference- 60 prekmursklh učiteljcv prispe te dni y Maribor, da po!ože na uCi- teljišču izpit iz slovenščine. Papež protestlra! Duanjskn »Reichs- post« poroča. da je papež protestiral proti ever.tuelnemu »kruteniu<- izgonu Karla MabsburSkega. Pape/. je rekel: »Ore za usodo katoliSkega vladari?., ki je bil prisil'en do tega koraka vsled zgodovinskih obveznosti in vsled ob- veznosti napram cerkvi«. Prosveta. Kra'j Alatjaž, narodni igrokaz s petjem in plesom v 5 slikah je iz- gel v lični broSurici in je na prodaj j po 2(i K. Naročila sprejema pisarna dr. Gvidon Serr.ec, Kralja Petra cesta, Celje. „Njiva" št. 15/lCi je pravkar izšla na 46 straneh. Dobiva se po vseh knji- garnah in v upravi v Ljubijani. Vse- bina te velezanimive in aktualne šte- vilke je : 1. t Kraij Peter I. 2. »Opo- zicijii«. 3. Franc Veber:. Anton Mahnič. Donasek k zgodovinsko kritiCni reviziji filozofije pri Slovencih. 4. MetodDolenc: Edinstveno kszenr.ko pravno postopanje v na^i Urnhpvini. S. Rudo KnSej : VersUa prip: -louk v §o!i ter iui.*a ..L,....:.:,. v.»;.. . sica uprava. 6. Maks Obersnei: K poiožaju naše Že- lezne industrije. 7. Omega: »Paragraf« (?! 129 b in 20(i k. z.) Listek : Alojzij Gradnik: Dva soneta iz cikla »Tol- minski puntlenda Lala«, posebno zadnja je pikra satira na inca- vojuo vohunstvo in biijno cvctoče Spv- ccljstvo. Razen teh so mu priljubljen predmet razni pravdni strokovnjaki, Ie ncziiatno karikirani po živih tipih; pisa- tolji. gostilniški dobrovoljčki itd. Ko^knji- go odložiš, pa bodisi prijateli nepnsilj-> ncga humorja ali činereu filistcr. si ay- toriu iz srea hvalcžen za kono dobre voii« ki si }e bil deležen v teK draglh cas'ih tako iocent. Knjija ^ itaroca Pn Tiskovni zadrugf v Uubliam, Preserno- va ::Hca. r.asproti glavflc paste. Turistika in sport. Pri mednarodni nogometnl tekmi v Pragl se je dne 28. jt. m. vršila borba za prvenstvo med ČeškoslovaSko in Jugoslav! jo. Zmagala je Češkoslovaška v razmerju 6:1. Na§ poraz v Pragi je občutnejši nego smo ga doživeS« svoj Čas v Antverpnu. PI minski koledar za lato 1922 uredil Fran Kocbek. nadučitelj v Gor- njem gradu. Ce: a 5 dinarjev ali 20 K. po pošti 5"25 dinarjev, ali 21 K. Vslact tehničnih težkoč ga še ni bilo mogoče dotiskati. vsled Cesar prosimo vse one,, ki so ga dosedaj naročili. da malo pc- trpe. Koj, ko bo izgotovlien,razpo§ljemo ga vsem Janskirn naročnikom — kdos pa rabi več izvodov, naj jih naroči pr; založništv« (Bruno Rotter) v Mariboru.. Krckova ulica 5. Sport. St. 44. R. P.: Izlet na Kam- niSke planine. — ČeškoslovaSka. — Jugoslavija. - Prv<»nstvene nogometne tekme 23. oktobra. — Lahkoatletičn« miting v Mariboru 23. oktobra. — Dr. P. Bre/nik : Pariški avtomobilni salon od 5. do 16. oktobra 1921. — BeleZke. Nogometnl podsavez v sPwtu je bil od jugoslov. nogometnega Savera radi opetovanega nepokoravanja oč- redbam Saveza razpuščen. Sokolstvo. Za SentjurskJ Sokol se je na- bralo v jECorici g. Franca Praunseisa pri sv. Štefanu v trgatvi od raznih go- stov 240 K. V posnemanjel Dopisi, Zlblka. Letos se je pri nas pri- delala res prežlahtna viiiska kaplji'ca Zato se pa tudi kupci iz raznih krajev pridno oglašajo in se plačuje že seda? za moSt od 2200—2500 K za hi. Sv. Štefan blizu Šmarja. Dne 27 m. m. ie unirla tukaj žena organists Jožefa Žiender po kratki mučni bofezni na vnetju črev v stjrosti 65 Set. Rajnka je bila dobra mati tukajšnjim revežem. Da so jo vsi Ijubili in spoštov.aii, je prrfeal njen pogrreb, katereg^ «je J5 ogromna mnoSica ljudstva udeiexiia. Blag ;i spon'n! N. v m. p.! PuŠčavnik z Velke Kope nam pi§e: Človeku je lažje. če si na kak način izprazni sree. tudi danes imam še nekaj na sreu: Še vedno vidim pred vratmi njenega stanovanja sedeti gospo Ufb., dasi sem se že tudi raditee^a opetcvano zgražal. zakaj se pusti 5e vedr.o v S;ove:ijsradcu to zagrizeno Nemko, ki ima svojega moža v Avstriji in vse 4 otroke v šolah v Avstriji. Čudno se mi zdi, kake vire mora imeti ta f.ena, ki živi tukaj brez deia in ima take stroške z otroci. Čudni se mi zde večkratni poseti dveh tujcev — inenda Uaiijanov —, ki se pripeljeta z avto- mobilom in se pemudita kratek čas pri nji. Človek dobi vtis, kakor bi bila vj>tejnbra 1920 ima irravico do zemijs v.vik državljan kraljevtne SHS, ki se ba- ' vi s poljedeljstvom, pa nima ali sploh nič zemlje ali je pa ima premalo, da t>i mogel od nje živeti, in oni, ki se namc- Tavajo odslej baviti z obdelovarijem ze- \ mlic. ; Vsaka rodbina. ki se seJi v te kraje, | dobi naimani 5 hektarov (8 in fri öetrt : kat. jutcr) /emlje. JJulcy ic&w j)ii clobi posairiczna rodbina za vsakega ožcnje- nc.^ii Olana 4 ha, za neožcnjcncKa člana v starosti Hv 21 let 2 ha. v starosti nacl J\ pa 3 lia zcmlje. i^o okulišcinah anore clobiti vsaka obitolj šc naduljniJi 5 ha. Ako si rodbina saina prcskrbi najpotreb- ncjši invciitar (plug', voz in vprežno ži- vino) dobi šc tri liektare /cuil.ie. Nascljcnci iinajo pravicu za bvvr- pluČLii prčvu/ iz sudanjih bivališC v no- \a na vscli državnih železnicah in lua- juli zaso, za svojo živino in vse ostale ijotrcbščinc. NaUalje dubc brczpiacni mak-rijal za zgradbo his in gospodarskln poslopij iz državnili in abčiiLskih jcozdov, kwiiaio dobc pravo na občiiiskc pašniku in scTvitntc v ohOiiiskih in državnili jjo- züovili. Vsi nascliciici ^io skozi iri ieta prosti \ si li davkc>\. Nascljcnci inorajo zciuljo skrbno obüulovati in je ne smejo üa.iuti v na.ieiii. izvzeuiši invalide. Prošnja se moia na.sloviii na mini- sirstvo za ajiranio refonno a preda sc l)ri najbli/.jcni okrožueni a^raim-m nra- du ali pri a.nrarni dirokeiji. V tej prošuji ie jiavesti: 1. Inieua po«:lavarja in vsen i'-lanov rodbine, rojstnc letiiiee in posci člaiiov; 2. Koliko zenilie je imela rodbi- na dosloj; 3. kakšno premično imctjc iiiia in kakšna je njego-vu vrednost; 4. KoliJbljeiie zemlje ne more prvili cle- sct let ne ])rodati ne zadolžiti. Šele po preteku desetih let postanc zemlja po- p'.ilna naselnikova last in more z njo pn volji razpolagati. Doslej je bilo \- Stari Srbiji in Maee- uuniji naseljenih okoli S000 rodbin veči- ncnia iz Like, Dalmaciic, Hercegovine. Crne (iore in nekoliko iz Slovcnije. Kar je še ostalo razpoloz-liivc zemlje \ Vo>- \'odini, se razdeli med dobrovoljce in bc.u'mice iz fJaranje. Fraucosko hmeljsko poročilo. Strasbourg, W. okt. 19J1. Otl naše- 'L»ljc», i>etr>a cesti. | ?m Zaioga cigaretnega papirja in stročnic. 50-39 Siran 4. > N O V A D 0 B A« Mev. 12- POSOJILNICA V CELJU „_,---------------------------------- -----------------------.------------------- -- - - - — ........-.u.».anj ¦ Ustanovljena v lastni HM| JRJH^ff^B^iMH ITBffeHUR Rez^pvni fttirtdi in vpednosi ¦ leta 188O. n a 8 a č i HHIIIIIIJII UP UP Iwl ta&t>etrlLijska nllca 3. 556 43 CipiwF jDijo'-pnioli za lice je najboljSe sredstvo proti pegsm madežsm in izpuSCaiem na lieu, lzde- !ek domaf. Kupujte po vseh lekarnab, parfumerijah in drogerijah. Mija koz- metični laboratorij in parfumerija, Ljub- 1125 Ijana, Gradišče 7. 5-3 'mje Mjtoiije in po wA ceei .was* š^iciisU todjil, iiioiwciiäio pisaraa PÄWptiiitasLii. Vsak Jugoslovan mora biti clan »Jugoslovanske Matice«) Oglejte si manuf a&turnc trgovino J. ICXJI>IS55 Celje - Oaberje št. 16, nasproti YOjasnici prestoloaasleduiia Alaisandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno In debeta«. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukilO za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago ,Svoji k svojim' velja še veHno I Hava toi CohoUda Mm m Dije flinsdi bis Malinosec Sardine Rozins Mfltidclji EL.;..- Li&erji Run Mm Miio. Velika zainga navedenega iaiags nam omogcrčuje «fa Warn poste«ežemo z doi>B*o kvalitelo in nlzho ceno. Aleksand«*ova (kolodvorskd) u. 7. Eno mistuto öd kolodvopa. Fižol, kremptr, suhe gebe in deielne pridelke fcupuje po najvišjih cenah ipecerijska trgonina Celje * PETEK & DRUG ¦ Celje ZVEZNA TISKARJNi CELJE, STROSSMAYER]EVA UL.1 IzvrSuje vsa v stroko spadajoCa dela najhitrejc In po dnevnih cenah. lzdg luje vse tiskovinc kakor: jyPgJ barvnčga «ska. «= Najbolje ureJena KN)IGOVEZNICA izvrSujc hitro in solidno knjigovcška dela od najpriprostcjšc do najfinejfic cxccED izpeljave imin