Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska C. 6, telefon 72 082. - Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Milan Flerln. -Izhaja vsakega 15. v mesecu — Žiro račun- številka 5012-3-50. — Cena 11.50 din. — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča- v Ljubljani Leto X. — St. 1 Domžale, 15. januarja 1971 pobočeuci/ec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽAL! Sodelovanje z delavci, zaposlenimi v tujini Seja občinske konference SZDL Občinska konferenca SZDL, ki je zasedala 19. 12 1970, je imela na dnevnem redu informacijo o načrtu gradnje šol, telovadnic in drugih šolskih prostorov ter način financiranja teh objektov. V drugi točki je ki nferenca razpravljala o politični oceni delovanja krajevnih organizacij SZDL s posebnim poudarkom na kadrovskih vprašanjih, v tretji točki pa je razpravljala o ključu za volitve delegatov v občinsko konferenco. Po uvodnih besedah podpredsednika skupščine Domžale tov Jakoba Cerneta je konferenca razpravljala o omenjenem načrtu in načinu financiranja ter sprejela naslednji sklep: Socialistična zveza v celoti podpira sprejeti program razvoja šolstva in načina financiranja V zvezi s tem podpira tudi predlog Skuiiščine občine, da se vsi proračunski potrošniki v svojih zahtevah prilagode objektivnim razmeram ter s tem podpro realizacijo predloženega programa. V razpravi pod to točko dnevnega reda so bile omenjene tudi polemike med prosvetnimi delavci. Le te so bile v tem, da je financiranje šolstva prevzel samostojen organ, to je temeljna izobraževalna skupnost. Razpravljavcu ni razumljivo, če in zakaj lahko sprejema sklepe občinska skupščina, katere bi morala sprejemati temeljna izobraževalna skupnost. Po krajši razpravi je na konferenci prišlo do mnenja, da se morata oba organa, TIS in Sob v interesu samoupravljanja dogovarjati za ustrezne rešitve. V drugi točki dnevnega reda o oceni delovanja krajevnih organizacij Socialistične zveze je konferenca podprla oceno izvršnega odbora ter sprejela nakazane niožne oblike rešitev. Najvažnejše med njimi so: — v občinskem merilu bi se morali sporazumeti z odborniki skupščine občine, da bi o pomembnejših zadevah skupščina odločala šele takrat, ko bi bili z vsebino nakazanih rešitev seznanjeni vsi zainteresirani občani; — krajevne skupnosti bi pri svojem dolgoročnem načrtovanju morale dati poudarka tudi povezovanju krajevnih skupnosti med seboj, krajevne skupnosti z delovnimi organizacijami s svojega območja in tudi tistimi, katerih prebivalci delajo na območju druge krajevne skupnosti. Takšna povezava bi namreč omogočala programiranje krajevnih skupnosti, temelječ na produktivnosti prebivalstva; — glede na kadrovsko strukturo v vodstvih organizacij Socialistične zveze bi v predstoječih volitvah v odbore SZDL morali poskrbeti za zastopstvo.predvsem dela-voljnih in mlajših članov; — na teritoriju občine se čuti pomanjkanje družbenih prostorov, zato konferenca podpira težnjo, da se v srednjeročne načrte vključi izgradnja ali pridobitev urostorov; — v delovanje krajevnih odborov Socialistične zveze in organizacije kot celote bi se morali v večji meri vključiti člani ZK. Pod tretjo točko dnevnega reda je konferenca sprejela začasni sklep o ključu za izvolitev delegatov v občinsko konferenco Ta sklep bo posredovan vsem krajevnim organizacijam SZ ter vsem drugim organizacijam, ki morajo izvoliti svoje delegate. Konferenca v bodočem sestavu naj bi bila sestavljena iz 2'a delegatov, ki bi bili voljeni v krajevnih organizacijah SZDL ter '/i delegatov, katere bi izvolile delovne organizacije, društva In samoupravne skupnosti. Pod to točko je bilo sprejeto še: — vodstva krajevnih organizacij so dolžna takoj pričeti s pripravami na volilne konference. V te priprave naj vključijo vsa druga vodstva organizacij in društev; — takoj je treba pričeti z evidentiranjem in pri tem posebej poudarjati potrebe, ki se glede na stanje iz analize o delu pojavljajo. To pomeni, naj bi v bodoča vodstva krajevnih organizacij in občinske konference bili predlagani občani, ki so s svojim delom dokazali, da so pripravljeni sodelovati in ki imajo moralno politične kvalitete in sposobnosti za vodenje organizacije; — dnevni redi volivnih konferenc naj bodo odraz hotenj občanov. Poleg tega pa bi kazalo na teh konferencah obravnavati tudi sistemske spremembe v Jugoslaviji, spregovoriti tudi o srednjeročnih programih KS, občine itd.; — krajevne volilne konference naj bi bile v januarju in februarju 1971; — volilna konferenca občinske organizacije SZDL naj bi bila v marcu t. 1.; — ker je mandat vodstev krajevnih organizacij SZ dve leti in bi se letos izvoljenim iztekel mandat v februarju 1973. to je tik pred skupščinskimi volitvami, je konferenca sprejela sklep, da letos izvoljenim vodstvom krajevnih organizacij SZ poteče mandat v maju 1973, tj. po skupščinskih volitvah. Franc GabrovSek Občinski sindikalni svet in Občinska konferenca SZDL sta v decembru 1970 organizirala razgovor z delavci, začasno zaposlenimi v inozemstvu. V razgovoru so sodelovali predstavnik-i zavoda za zaposlovanje, stanovanjskega podjetja, zavoda za socialno zavarovanje, posebnih služb skupščine občine, carine. Ljubljanske banke in zavarovalnice Sava. Po predhodnem dogovoru naj bi le-ti udeležencem razgovora posredovali informacije o možnosti zaposlitve, pridobitve obrti, davčne politike, deviznega varčevanja, carinskih olajšav v prihodnje itd. Udeleženci so z zanimanjem spremljali podane informacije ter v razpravi zahtevali dodatnih pojasnil. Posebno razveseljiva ugotovitev je, da so delavci izrazili željo po boljšem kontaktiranju z institucijami v domovini, katere bi jim nudile pomoč v zvezi z njihovo zaposlitvijo in bivanjem v tujini. V zvezi s tem je organizator vsem udeležencem posredoval »OBČINSKI POROČEVALEC« ter nekatere brošure z napotki o uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja, socialnega zavarovanja itd. Čeprav je razgovor v celoti uspel, moramo nekatere stvari grajati Tako npr. je predstavnik zavoda za zaposlovanje ponudil v glavnem samo ne-kvalficirana delovna mesta, med njimi tudi nekoliko vratarskih, kar so udeležene] pozdravili z majhnim aplavzom in neprikritim zadovoljstvom. Resnici na ljubo se vprašujemo, ali je zavod registrator prostih nekvalificiranih delovnih mest, dispe-čerska služba ali pa inštitut izvoza delovne sile in pameti v inozemstvo, čeprav živi od prispevkov gospodarstva. Vprašujemo se tudi, ali naše občinsko gospodarstvo ne rabi kvalificiranih in visoko kvalificiranih kadrov in to zato. ker se razen Papirnice Količevo nihče od vabljenih razgovora ni udeležil. Mnenja smo, da bi predstavniki gospodarstva lahko nakazali perspektivne možnosti zaposlitve, kot je to storil predstavnik Papirnice. Po dogovoru naj bi razgovor potekal tudi o perspektivnem razvoju občine, ker pa odgovornega za to informacijo ni bilo, je morala na žalost odpasti. Udeleženci so na kraju razgovora na lastno iniciativo zbrali 500.00 din. 40 Švicarskih frankov in 10 DIM za novoletna darila oskrbovancem Doma počitka v Domžalah. Organizator se za humano gesto vsem darovalcem zahvaljuje. Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca SZDI Domžale Podpiramo organizirano varstvo ostarelih ljudi Mnogo ostarelih ljudi nima svojih otrok ali svojcev, ki bi zanje skrbeli, mnoge so le-tl zapustili zaradi reševanja svojega lastnega življenja. Pogosto starejši in mlajši ali celo sorodnim ne morejo živeti skupaj zaradi stanovanjske stiske, medsebojnega nerazumevanja, oddaljenosti mesta bivališča in zaposlitve mlajših itd. Sodobna veda o starostnih pojavih in o starih ljudeh (social-» na gerontologija) zagovarja čim-daljše samostojno življenje ostarelih ljudi. Tak koncept je sprejet tudi s programom oziroma se že dalj časa dela na organizaciji različnih oblik varstva in pomoči ostarelim. Vrste pomoči, velikih in drobnih pozornosti, ki jih potrebujejo ostareli ljudje, so številne in zelo raznolike. Za nekatere od teh so potrebne dobro organizirane službe (učinkovita zdravstvena služba, urejanje zahtevnejših posegov za vzdrževanje higiene in reda, dodeljevanje socialne pomoči, urejanje medsebojnih odnosov itd.). Za druge vrste pomoči pa je potrebna dobro organizirana družba, ki s svojim socialnim sočustvovanjem posluhom do bližnjega in solidarnostjo do sočloveka, daje ostarelemu vrsto manjših in večjih uslug, (prinašanje hrane kuriva, čtiva, poslušanje in svetovanje itd.). Naši dosežki na tem področju so dokaj skromni in kljub prizadevanju še vedno ostaja nerešena vrsta problemov ki teže življenje ostarelih ljudi. Zato je nujno pričeti z organizirano in koordinirano dejavnostjo. Zavestno in načrtno programirane in organizirane akcije v letošnjem letu naj bi bile osnova za široko zastavljeno delo v naslednjih letih. Namen akcij: Akcije, ki naj bi jih izvedli v letu 1971 naj bi: — pokazale deiansko stanje števila ostarelih, kdo potrebuje družbeno pomoč, probleme, ki jih tarejo in obseg pomoči, ki jo potrebujejo. — razvili in poglobili naj bi se odnosi, solidarnostni čut za medčloveške odnose in skrb za sosedsko pomoč itd.. — vplivale naj bi na koordinirano dajanje konkretnih oblik pomoči ostarelih. — doprinesle k usposobitvi strokovnih in prostovoljnih delavcev, ki bi prevzeli odgovornost za kvalitetno in učinkovito dajanje pomoči. — mobilizirale širok krog otrok, mladine in odraslih pri izvrševanju konkretnih opravil pri pomoči, — ustvarile osnovo za bodoče načrtovanje s področja varstva ostarelega prebivalstva — pripomogle k široki zavzetosti družbe za reševanje teh problemov, ovrednotile delo in dale priznanje osebam, ki bodo to pomoč nudile. Glede na namen lahko te akcije delimo v tri skupine in sicer: a) strokovno operativne (organizacija odkrivanja in evidentiranja ostarelih, usposabljanje oseb, ki bodo delale ali delajo na tem), b) politično vsebinske (organizacija posvetovanj, uskladitev prizadevanj, da bi ustvarili splošno zavzetost za reševanje teh problemov), c) humanitarne (neposredno dajanje pomoči ostarelim). Nosilci akcij. Organizatorji programa ter odgovorni za vsebinsko in časovno izvedbo v republiki so. rep. konferenca SZDL, republiški sekretariat za zdravstvo, republiški odbor RK Slovenije in višja šola za socialne delavce. Nosilci strokovno operativnega, politično vsebinskega ter humanitarnega dela v občinah so ustrezni občinski organi v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi ter družbeno-političnimi organizacijami. In kaj smo storili v občini Domžale? Pred časom so se na vodstvu Socialistične zveze občine Domžale sestali predstavniki druž-beno-političnih organizacj, predstavniki zdravstvene službe, občinskega zbora RK, koference za združeno aktivnost žensk ter predstavniki odgovorne službe prt Skupščini občine. Osnovna tema razgovora je bila razprava o predlogu uresni- Tudi v letošnjem letu je organ za narodno obrambo skupščine občine Domžale pristopil k organizaciji in nadaljevanju izvajanja pouka o obrambi in zaščiti za nerazporejeno prebivalstvo. Namen pouka je, da se prebivalstvo seznani z najosnovnejšimi značilnostmi klasičnih napadalnih sredstev in sodobnimi napadalnimi sredstvi, kot so jedrska, biološka in kemična, ter da se vsak seznani z ustreznimi obrambnimi ukrepi ob nesrečah, potresih, poplavah ali vojni. Po določilih zakona o narodni obrambi je občinska skupščina sprejela odlok o določitvi števila učnih ur za pouk o obrambi in zaščiti za nerazporejeno prebivalstvo v trajanju z'5 učnih ur osnovnega pouka. Takoj po sprejemu tega odloka smo organizirali in izvedli predavanja v posameznih krajih in v krajevnih skupnostih v mesecu januarju, februarju in marcu preteklega leta. Ce analiziramo obisk prebivalstva na predavanjih po posameznih krajih, ugotovimo, da je bilo zanimanje občanov za predavanja precejšnje. Omenimo naj samo čevanja omenjenega programa. Na podlagi predloženega materiala in razprave so bili sprejeti sledeči zaključki: 1. Navzoči se strinjajo, da koordinacijski odbor v enakem sestavu deluje pri občinski konferenci SZDL kot sekretariat sekcije za razvoj solidarnosti. 2. Da v delu pri tem sekretariatu sekcije sodeluje tudi gerontolog dr. Marjan Ahčin. 3. Razprava je izluščila vso širino problematike in je bil zaradi tef sprejet tudi sklep o imenovanja komisije za izdelavo konkretnega programa. Zaključek pod to točko je bil tudi, naj komisija pri sestavljanju programa izhaja iz akcijskega programa republiške konference SZDL, programa gerontološke službe ter trenutnega stanja v občini. Ob tem naj pa ne bi šli preveč v širino ampak programirali samo tisto, kar je v krajšem obdobju izvedljivo. 4. Sekretariatu sekcije naj se predlože spiski ostarelih, potrebnih pomoči (ta popis je izvršila gerontološka služba Zdravstvenega doma Domžale) le-ta naj bi koristila sekciji, na drugi strani pa vodstva krajevnih organizacij SZDL. KS in ostali, posebno pa podmladkarji RK. Te spiske je potrebno poslati omenjenim. 5. Sprejet je bil tudi sklep, naj se predlaga, da bi sredstva, nekaj krajev ali krajevnih skupnosti, kot so: Dragomelj, Vir, Dob, Peče, Ožbolt, Lukovica, Velika vas. Krašnja, Trojane in Blagovica, kjer se je predavanja udeležilo 95 % prebivalcev. Na drugi strani pa so bila zelo slabo obiskovana predavanja v samih Domžalah. Ker imamo na programu samo še dve temi predavanj iz osnovnega pouka o obrambi in zaščiti za nerazporejeno prebivalstvo, se je organ za narodno obrambo občinske skupščine skupaj s predsedniki krajevnih skupnosti in predsedniki krajevnih organizacij SZDL dogovoril, da preostali dve predavanji organizira že v mesecu januarju ln februarju, tako da bi bil osnovni pouk o obrambi in zaščiti za prebivalstvo končan že v letošnji zimski sezoni. Pri organizaciji in nadaljevanju osnovnega pouka bomo upoštevali dosedanje delo in izkušnje. Prebivalstvo bomo obveščali po že ustaljenih metodah tj. z vabili (vsako gospodinjstvo bo prejelo vabilo), z javnimi razglasi ter z objavami v radiu. Ker je udeležba obvezna, bomo ugotavljali prisotnost na podlagi oddanih izpolnjenih potrdil. ki so bila do sedaj v proračunu skupščine občine namenjena za preventivno zdravljenje otrok, v v naslednjem letu namenila za preventivno in skrbstveno dejavnost ostarelim iz razloga, ker bodo z novim zakonom otroci do 15. leta v celoti zavarovani pri skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Komisija, ki se je sestala v zvezi z izdelavo konkretnega programa je sprejela sledeče: 1. Popis ostarelih je treba razmnožiti v tolikih izvodih, da ga bodo prejela vsa vodstva krajevnih organizacij ter odbori PRK na vseh šolah. Namen tega je, da bi v sodelovanju in na podlagi popisa izluščili tiste ostarele, ki v najkrajšem času potrebujejo kakršno koli družbeno ali sosedsko pomoč. 2. Da bi akcija dobila družbeni pomen in veljavo ter da bi bil čimširši krog občanov seznanjen z namenom in cilji akcije je bil sprejet sklep, da se skliče sekcija za razvoj solidarnosti. Na sestanek te sekcije so bili povabljeni predstavniki krajevnih organi/.icij SZDL, KS, krajevnih odborov ZZB, krajevnih odborov RK, mladinskih aktivov, PRK, konference za družbeno aktivnost žena ter odgovorne službe. Na podlagi razprave in prispevkov strokovnih služb so se izoblikovale osnovne smeri konkretnega programa akcije v občini. O zaključkih tega posveta bomo pisali v naslednji številki. V. G. ki bodo skupaj z vabilom. V informacijo naj navedemo, kdo je dolžan obiskovati pouk o obrambi in zaščiti. Zakon o narodni obrambi, 142. člen obvezuje vse občane od 16 do 65. leta starosti. Izvzete so le naslednje: — mladina, ki v šolskem letu 1970'71 obiskuje srednje, višje ali visoke šole (samo pod pogojem, da v šoli obiskujejo pouk • obrambi in zaščiti), — pripadniki enot teritorialne obrambe, — pripadniki enot civilne zaščite, ki so vključeni v enote CZ v podjetjih, ustanovah, ali krajevnih skupnostih. Menimo, da vzrok dobri udeležbi ne sme biti v odloku, ali po zakonu določena sankcija, ampak zavest vsakega občana, da pouk o obrambi in zaščiti koristi posamezniku in družbi, saj bomo le tako sposobni vsak trenutek upreti se kateremu koli agresorju, kot tudi ohraniti čimveč človeških življenj ob elementarnih nesrečah. Vse tiste, ki se predavanj iz kateregakoli razloga ne bodo udeležili, pa bomo predlagali v upravno kazenski postopek. M. Loga>- Nadaljevanje predavanj o obrambni vzgoji prebivalstva Društva in cerkev Priprave na 19. sejo občinske skupščine Vpisovanje otrok v prvi razred za novo šolsko leo Na vseh osnovnih šolah v domžalski občini bo vpisovanje otrok v prvi razred za šolsko leto 1971/72 v nedeljo, dne 7. februarja 1971 dopoldne. Vpis je obvezen za otroke, rojene v letu 1964, pogojno pa bodo šole vpisovale tudi otroke, rojene do konca marca 1965. Starši naj k vpisu prinesejo izpisek iz rojstne matične knjige. Tako kot vsaka hierarhična struktura, poskuša tudi cerkev razširiti svoj vpliv med občani. V verskem tisku pogosto vidimo slike občanov z avtomobili, ki so jih dali blagosloviti. Nekateri k temu obredu pripeljejo celo traktorje in druge stroje. Uglednejši je občan, ki da »žegnati« svoj avtomobil, stroj, hišo ipd., večjo veljavo pa si pridobi cerkev v kraju v katerem ta občan živi. Znano je, da verski tisk zelo rad izkorišča avtoriteto »velikih« mož in žena, ki so jo dosegli v znanosti in umetnosti, da bi na ta način utrdil zaupanje v vero. Izjave tistih znanstvenikov, ki priznavajo boga zato objavlja na vidnem mestu. Razumljivo je, da se poskuša Cerkev uveljaviti tudi preko združenj in društev. Saj imajo ta društva večji vpliv in avtoriteto kot pa posamezniki. Društva so organizirane in samostojne skupnosti občanov za zadovoljevanje kulturnih, umetniških, zdravstvenih, socialnih, fizkulturnih, tehničnih in drugih interesov. Društva mobilizirajo delovne ljudi za gospodarski in družbeni napredek, zato so deležna materialne podpore družbeno političnih organizacij. V društvih delujejo t. i. ateisti in verni občani pri realizaciji skupnega interesa. Zavestne sile v teh društvih si morajo prizadevati, da se bo društvo izogibalo tako verski kot anti-ver-ski propagandi in bo svojo dejavnost razvijalo izven teh nasprotij. »Zegnanje« gasilskega avtomobila v Lukovici objektivno pomeni, da so nekateri gasilsko društvo izkoristili za reklamo religije v Lukovici. Vprašanje je ali je tista večja vsota denarja, ki so jo na ta način dobili tudi od vernih občanov (menda so prav ti kot pogoj zahtevali »žegnanje« avtomobila) vredna, da si je društvo s tem dejanjem omajalo ugled pri drugih občanih, družbeno političnih organizacijah in družbeno političnih skupnostih. Ob vsem tem pa je treba opozoriti na nejasna stališča vodstva občinske gasilski- zveze, ki se manifestirajo tudi ob drugih zadevah (treba si je samo ogledati koledar, ki ga je izdalo gasilsko društvo Domžale). Napredne sile v občinski gasilski zvezi bodo do takih pojavov morale zavzeti jasno sta- lišče in opozoriti vodstva gasilskih društev, da tudi v društvih vzgajajo občane v socialističnem duhu. Vera naj bo stvar vsakega posameznika, ne pa da jo nekateri skušajo uveljaviti s pomočjo društvenih aktivnosti. Društva se s podobnimi »akcijami« samo izpostavljajo javnemu posmehu in tako škodujejo svojemu lastnemu ugledu. Tone Pačnik V drugi polovici januarja bodo zasedali odborniki obeh zborov občinske skupščine. Med številnimi točkami dnevnega reda bodo razpravljali in sklepali tudi o nekaterih zelo pomembnih vprašanjih. Predložen bo odlok o prispevkih in davkih, ki mora v svoji zasnovi upoštevati ukrepe in priporočila o stabilizaciji gospodarstva ter smernice ekonomske politike in izhodišča za zbiranje ter porabo sredstev za kritje splošno družbenih potreb v letu 1971, ki so jih predložile republiška skupščina, republiški izvršni svet ter podprle družbeno politične organizacije. Ta odlok med drugim predvideva razširitev olajšav za kmete-borcc tudi na republiške in zvezne prispevke in davke. Za obrtnike storitvenih dejavnosti je predviden razpon pavšalnih obremenitev ter uskladitev najvišjih in povprečnih zneskov kosmatih dohodkov delavcev tistih dejavnosti, ki jih izvršujejo obrtniki. Skupno s tem odlokom naj bi bil sprejet del prispevne stopnje za otroško varstvo, ki jo doslej prepisujejo občinske skupščine, s tem da ostane obremenitev gospodarstva enaka; torej 0,45 % od osebnega dohodka, ter 0,40% pokojnin. Temeljna skupnost otroškega varstva občine Domžale pa predlaga, naj se sprejme tudi odlok po 12. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji, po katerem naj bi za investicije v otroško varstvo prispeval) tudi zavezanci prispevka s področja obrti in kmetijstva. Svet za delo bo poročal o Izvršitvi enoletnega načrta za svoje delo, v katerem je razpravljal o pripravnikih. 42-urnem de- lovnem tednu, zaposlenosti in problematiki zaposlovanja ter normativi dejavnosti delovnih organizacij. Za financiranje in boljše vzdrževanje, rekonstrukcije in gradnje javnih cest, objektov in opreme se ustanovi cestni sklad. Delo sklada naj bi bilo ustvarjalno predvsem pri odkrivanju novih virov sredstev za financi-anje te pereče komunalne problematike v občini. Poročilo o delu sveta za pros-veto in kulturo obsega problematiko društev in ustanov, ki delujejo na področju prosvete in kulture. Stališča in predlogi, ki jih je zavzel ta svet so pomembni za nadaljnje delo teh usta- Urbanistično programiranje v domžalski občini je zelo obširno in problematično, tako da je preseglo meje. ki jih je doslej v okviru sveta za komunalne zadeve izvrševal odbor za urbanizem, ki je imel le 5 članov. Dosedanji odbor za urbanizem je Imel delno omejena pooblastila oziroma je svet za komunalne zadeve v okviru osnovne dejavnosti polagal premalo pozornosti urbanističnemu planiranju in obravnavi zazidalnih načrtov, ki so mu bili predloženi v obravnavo In potrditev. S tem, da so bili določeni načrti ali programi obravnavani dvojno t. j. na odboru za urbanizem in nato še na svetu za komunalne zadeve, je bil potrditveni postopek bolj kompliciran in časovno daljši, ne more pa se istočasno trditi, da je bila kvaliteta opravljenega dela zato boljša, ker članov sveta za komunalne zadeve niso v potrebni meri zanimali detajlni problemi urbanizacije. Urbanistično planiranje, izdelava zazidalnih načrtov, izgradnja novih nasilij in krajev so zelo pomembna vprašanja, ki imajo bistven vpliv na dogajanja in življenje na nekem širšem območju. Pravilen in predvsem strokoven odnos do urbanizacije v veliki meri prispeva k ekonomski in družbeni rasti določene reciie. Zato je jasno, nov. V poročilu Je podrobno ocenjeno delo občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij, dejavnost Zavoda za glasbeno izobraževanje in delo društev Ljudske tehnike Poročilo zajema tudi delo občinske knjižnice, muzejske dejavnosti, spomeniško varstvo, vzdrževanje spomenikov NOV ter arhivsko varstvo. V poročilu o stanju in dejavnosti verskih skupnosti v Sloveniji in posebej v občini Domžale je obdelana problematika odnosov med cerkvijo in državo glede na najnovejša dogajanja na tem področju v republiki in posebej na območju občine Domžale. J. C. da moramo to dejavnost zelo občutljivo obravnavati in imeti pravilen odnos do vseh vzporednih vprašanj. Da bi dosegli to kvaliteto, je skupščina občine Domžale v preteklem letu imenovala svet za gradbeništvo in urbanizem, ki ga sestavlja 13 članov. Za predsednika sveta je bil imenovan ing. Stane Omahna iz Domžal, za člane pa Vida Bogataj iz Domžal. Pavle Gros z Vira, Anton Kočar iz Moravč, Lovro Korenčan iz Mengša, Stane Ma rolt iz Preserij, Franc Mušič iz Trzina, Jože Nemec iz Doba. Ludvik Rode iz Radomelj, Jože Rženičnik iz Mengša, Stane Stor. projektant LUZ Ljubljana, Mirko Varšek iz Domžal, Ivan Zupan iz Mengša. Tajnik sveta bo ing. Miloš Zalaznik. urbanistični in gradbeni inšpektor Sob Domžale. Prepričani smo, da bo glede na dobro strokovno in politično strukturo novoimenovani svet kvalitetno in strokovno posegel v obširne naloge in problemi urbanističnega programiranja in jih kvalitetno ln uspešno reš'- . val, O programu dela novega sveta za gradbeništvo in urbanizem bomo še poročali. Načelnik oddelka za gospodarstvo in kom. zadeve ing. Ivan Bregar Zahvala Ravnateljstvo in kolektiv posebne osnovne šole na Homcu se zahvaljuje za razumevanje in pomoč pri obdaritvi otrok ob priliki praznovanja novoletne jelke na šoli. To našo zahvalo za dano pomoč izrekamo posebno tovarni INDUPLATI. JARŠE, tovarni FILC MENGEŠ, Občinskemu odboru RK Domžale, Občinskemu sindikalnemu svetu Domžale in Društvu prijateljev mladine Radomlje! Zahvaljujerro se tudi podjetju »Kamnik«! Za Posebno osnovno šolo Homec: Nace Vodnik Ustanovljen je novi svet za gradbeništvo in urbanizem pri skupščini občine Domžale Novosti v zakonu o prispevkih in davkih Na zadnjem zasedanju pred novim letom je republiška skupščina SRS sprejela dva zakona, ki vnašata v davčni sistem važne spremembe. Republiški zakon o prometu blaga na drobno, ki določa ustrezne davke in oprostitve davščin za nekatere predmete, ki se prodajajo v naših trgovinah. Najpomembnejše določilo tega zakona je v tem, da združuje skoraj vse predmete, ki so podvrženi republiškemu davku od prometa blaga na dro-, bno in dosedanji republiški davek od prometa blaga na drobno in dodatni republiški davek od prometa blaga na drobno. Prvi je znašal 3,5 %, drugi pa 1.5 %. Izjema so osebna motorna vozila, kjer znaša po novem prometni davek 1,5 % in alkoholne pijače, od katerih se plačuje v letu 1971 davek od prometa blaga na drobno po tarifi, ki znaša: dinarjev — od piva 0,04 — od naravnega vina, razen penečega vina 0,08 — od penečega vina (naravnega in napravljenega) 0,20 — od naravnega žganja in medice 0,20 — od umetnega žganja: z močjo do 25 voi. % alkohola 0,10 z močjo nad 25 vol. % alkohola 0.15 — od specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) in desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: do 7 dinarjev 0,15 nad 7 do 10 dinarjev 0,20 nad 10 dinarjev 0,35 — od likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter: do 12 dinarjev 0,20 nad 12 do 17 dinarjev 0,37 nad 17 dinarjev 1,00 Po tej tarifi bodo morali v letu 1971 gostilničarji sami obračunavati prometni davek in ga odvajati na ustrezne račune. Za vse ostalo blago vključno ? uvoženimi vozili znaša po novem enotna stopnja 5 °fc. Za uvožene avtomobile so plača 5 % republiškega davka v občini kjer ima kupec stalno bivališče. Republiška skupščina je določila, da 0.5 °!r prometnega davka na maloprodajo pripadajo kulturnim skupnostim v tistih občinah, kjer ta kulturna skupnost deluje in na katerem območju se ustrezna vsota glede na stopnjo zbere. Po tem zakonu stopnje prometnega davka v občinah ne smejo presegati 4 %. za osebne avtomobile pa ne smejo biti nižje od 4 %. REPUBLIŠKI ZAKON O PRISPEVKIH IN DAVKIH pa prinaša novosti v zvezi z olajšavami k-metom borcem, obrtni- kom in kmetom, ki modernizira jo kmetije. Kmetom-borcem se priznajo naslednje olajšave: 1. kmetom-imetnikom »Partizanskega spominskega znaka 1941« se odmerjeni prispevek od kmetijstva zniža za 50 %, 2. kmetom-borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju s pričetkom pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 194:^ do 15 maja 1945, se odmerjen^ prispevek od kmetijstva zniža za 30 %, 3. kmetom-borcem, ki so bili udeleženci narodno osvobodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945. se odmerjeni prispevek od kmetijstva zniža za 20 %. S kmeti-imetniki -Partizanskega spominskega znaka 1941« iz 1. točke prejšnjega odstavka so glede priznanja olajšave izenačeni španski borci in revolucionarji. S kmeti-borci iz tretje točke prejšnjega odstavka so glede priznanja olajšave izenačeni borci za severno mejo. Pravica do ola.,šave pripada tudi vdovam po umrlih borcih in to v višini, kot bi pripadala umrlemu borcu. S tem smo razširili obseg olajšav, ker so dosedaj kmetje-borci imeli priznane olajšave samo od občinskega prispevka, po novem pa velja olajšava tudi za republiški in zvezni prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti. Dopolnilo tem olajšavam pa bomo u-redili v občinskem odloku o prispevkih in davkih. Dosedanje olajšave in oprostitve za preureditev kmetij v vi šinskih krajih se po novem razširijo na vse kmete v občini, če kmet vloži v preusmeritev vsaj 50 % katastrskega dohodka, vendar najmanj 2.000 novih din. Ta olajšava se prizna tudi. če več zavezancev nabavi neko sredstvo za modernizacijo ali preusmeritev gospodarstva, vendar mora vloga tistega, ki olajšavo uveljavlja znašati najmanj 2.00.1 din. Za obrtnike, ki ima.,o stroje, inventar in stavbe za poslovno dejavnost, daje novo določilo zakona večje možnosti za uveljavljanje amortizacije Stopnje a-mortizacije bo po novem določila občinska skupščina, zato bomo bravce o tem obvestili po sprejemu odloka o prispevkih in davkih za leto 1971. Za občane je ugodnejša tudi lestvica za prispevek od skupnega dohodka občanov. Ta lestvica se začne z dvemi procenti do 5.000 din osnove in konča z 80 % nad 60.000 din osnove. Dosedanja lestvica je imela začetno stopnjo 3 %. Olajšave za družinske člane pa so iste, to je 5.000 din za vzdrževadega družinskega člana. Nova ugodnejša lestvica se bo uporabljala tudi za obdavčitev dohodkov, ustvarjenih v letu 1970. A. Drmal NEKAJ MISLI 0 ALKOHOLIZMU IN ALKOHOLIKIH Odkar poznamo alkohol, so ljudje pili in bodo pili. Enim škoduje, drugim ne. Že majhne količine zaužitega alkohola povzročijo pri človeku določene spremembe v vedenju. Tem spremembam pravimo po domače pijanost. Nekateri ljudje sploh nikoli ne pijejo, drugi redkokdaj, a nekateri pogosto. Ce kdo pije pogosto in postane odvisen alkohola, da brez njega ne more živeti, mu pravijo medicinski strokovnjaki, da je alkoholik Alkoholizem kot bolezen se pojavlja le pri določenem številu ljudi. Medtem ko pijančevanje lahko zatremo z disciplinskimi ukrepi, predpisi in kaznimi, je alkoholizem huda in dolgotrajna bolezen, v ilustracijo navajam podatek, da stane družbo zdravljenje enega alkoholika okoli 10.000 din. November je vsako leto mesec boja proti alkoholizmu in postavlja se vprašanje, kaj je bilo storjenega na tem področju v naši občini. Ne poznam situacije koliko in kaj so storile socialne službe v delovnih organizacijah in na občinski skupščini, druž- beno politične organizacije, predvsem sindikati. So delovne organizacije, ki to-lerirajo vinjene delavce, medtem, ko druge ne. Če vidijo socialni delavci in uprava v teh organizacijah, da pride večkrat isti delavec vinjen na delo, zakaj temu delavcu ne pomagajo in ga prepričajo, da bi bil potreben zdravljenja. Ali res mora priti v končni fazi do izključitve iz delovne organizacije? Dolžnost nas vseh je, da takemu delavcu pomagamo že prej, preden postane suženj alkohola. Najtežje pri vsem tem je, da tak delavec prizna sam sebi, da je alkoholik, in da je potreben zdravljenja. Ko to razčisti pri sebi, je polovica dela opravljenega. Pri tem mu morajo krepko ob strani stati njegovi ožji svojci, tovariši v podjetju in ne nazadnje tudi obratni zdravnik. Zdravljenje alkoholizma je namreč prostovoljno. Iz podatkov zdravstvene službe je razvidno, da je od celotnega staleža bolnikov do 25 % alkoholikov, ki iščejo pomoč pri zdravniku Mnogi od teh se zdra- Proslava dneva JLA v Domžalah Družbeno-politične organizacije občine Domžale so v ponedeljek. 21. decembra 1970 pripravile v Kino dvorani v Domžalah slovesno akademijo v počastitev dneva JLA. O pomenu praznika je spregovoril predsednik Občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin, rezervni podpolkovnik Milan Likar, nato pa je sledil kulturni program, pri katerem so sodelovali moški zbor društ- va upokojencev iz Domžal, pod vodstvom Staneta Habeta. reci-tatorji Damjan Voglar. Tone Uštar in Tone Ravnikar, ter harmonikarski orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale — oddelka iz Mengša pod vodstvom Pavla Kosca. Dvorana je bila tokrat polno zasedena, med poslušalci pa je bilo tudi precej mladine. T. Ravnikar vijo zaradi raznih nevrotičnih in drugih bolezni samo zato, da ne bi na njih padel »pečat alkoholika«. . Težave so tudi v tem, da tudi zdravniško osebje ni vedno dovolj seznanjeno s problemi alkoholizma, da na tem področju primanjkuje zdravniškega kadra itd. Tudi je res, da imajo zdravljeni alkoholiki veliko težav v podjetju, kjer ga sprejmejo nazaj z nezaupanjem ali pomilovanjem. Malo je delovnih organizacij, kjer sprejmejo nazaj zdravljenega alkoholika z veseljem in mu pomagajo. Ali takemu delavcu stoji ob strani zdravstveni delavec, uprava in kolegi' Ali pa si mislijo: »Saj bo itak začel zopet piti?« Na tem področju je vse premalo storjenega. Mnogo lažje je zdravljenje alkoholikov v mestih, kjer obstajajo klubi ozdravljenih alkoholikov, tako sta v Ljubljani dva in eden v Celju — Vojniku. Ti klubi delujejo v okviru institucij, ki zdravijo alkoholike in so sestavni del teh služb. So oblika nadaljevanja zdravljenja alkoholikov po prihodu oziroma izpustu iz bolnice. V Ljubljani je v pripravi ustanovitev Centra za preprečevanje in zdravljenje alkoholizma na Slovenskem, ki bo poleg vseh drugih nalog, ki jih bo imel. pomagal pri ustanavljanju klubov v vseh večjih centrih. Ali so pristojne službe in organizacije v Domžalah sploh kdaj razmišljale o potrebi ustanovitve takega kluba zdravljenih alkoholikov tudi pri nas? Kaj mislijo o tem zdravljeni alkoholiki s področja naše občine? Ravnali se nepravilne Pričakujemo, da bo izvršni u sklepih, ki so bili sprejeti ter odbor krajevne organizacije seveda poskrbel tudi. da se bo-SZDL Lukovica obvestil javnost do v praksi realizirali. Franc Gabrovšek Neresničnost in nestrpnost Izvršni odbor SZDL Lukovica je na svoji zadnji seji, kateri so prisostvovali predstavniki vseh družbeno-poh ličnih organizacij in predstavniki gasilske zveze občine Domžale, obsodil ravnanje PG1J Lukovica. Le ta je namreč dal svoj gasilski avto krstiti po cerkvenem obredu. Ta akt je najprej obsodila verska komisija, nato pa tudi Svet za splošne zadeve pri skupščini občine Domžfl'e, Politični aktu, ki se je sestal skupno z gasilci v Lukovici, je razpravo pričel po mojem prepričanju zgrešeno Za vsako ceno so namreč hoteli odkriti tovariša, ki je dejanje PGD Lukovica obelodanil in pri tem tudi odbor Gasilske zveze občine Domžale ni imel jasnega stališča do umi -nega dejanja. Z oslanjanjem izkli'"'no na statut gasilske zveze g , .enije. ki ureja odnose znotraj organizacije, je dokazal da ne razume bistva ustavnih določil SFRJ o ločitvi cerkve od države. Po daljši razpravi in razlagi odnosov med cerkvijo in državo so predstatvniki PGD Lukovica svoje dejanje obsodili in priznali, da niso ravnali v skladu s socialistično družbeno moralo in tudi ne v skladu z ustavnimi določili. V razpravi o družbeni morali je bilo rečeno, da so občani, ki so prispevali za nakup avtomobila, zahtevali cerkveni krst. Mnenja sem. da so se tovariši, ki so nabirali prostovoljne prispevke za nakup gasilskega avtomobila obnašali »farizejsko« do občanov darovalcev. Večina teh tovarišev je družbeno angažiranih in poznajo družbene normative, ki veljajo že 25 let. Zato bi svojo pripadnost in stoletno humano tradicijo gasilstva morali postaviti v sodobnejše odnose, v naše socialistične, humane, narodno obrambne odnose, ki narekuje slehernemu občanu, da rešuje imovino in življenje občanov te družbe ne glede na njegovo svetovno nazorsko pripadnost. V razpravi je bilo nadalje poudarjeno tudi mnenje, da je družba šele v zadnjih letih pričela načrtno, bolj sistematično skrbeti za gasilsko organizacijo. Ta ugotovitev najbrž drži. vendar v svojem bistvu bolj obvezuje pripadnike gasilskih enot oziroma organizacije, da spoznajo in dojamejo, da so pripadniki našega družbeno-političnega sistema, člen v verigi samoupravnih združenj, člen v verigi narodno obrambne doktrine, ne pa člen nekega imaginarnega stoletnega hotenja in prizadevanja določenih krogov. Ta organizacija je sestavni del socialističnih samoupravnih humanih in etičnih principov naše družbe, za katere krepitev se bodo morali zavzemati predvsem njeni izvoljeni predstavniki in to po samoupravni poti. V decembrski številki Občinskega poročevalca smo pod naslovom -GLOBOKO SMO UŽALJENI- izvedeli kako sem jaz Janko Kralj, predsednik Občin ske konference ZMS Domžale baje žaljivo govoril o domžalskih gasilcih in jim škodoval na njihovem ugledu Odločno zanikam kakršnokoli upravičenost in utemeljenost članka Valentina Breznika, predsednika Občinske gasilske zveze. Dne 26. 11. 1970 sem na ustanovni konferenci Mestnega mladinskega aktiva Domžale resni čno omenil neko gasilsko društvo popolnoma imaginarno, v nexi zvezi, ki je bila popolnoma odmaknjena od kakršnegakoli ocenjevanja ali primerjanja gasil ske dejavnosti. Nikoli pa nisem izrekel besed s takim smislom, ki mi ga očita v članku tov. Breznik. Trdim, da gre za popolno dezintormacijo, potvarjanje stvari, če ne tudi za bolestno preobčutljivost nekaterih članov predsedstva Obinske gasilske zveze Domžale. Na tej seji Občinske gasilske zveze Domžale dne 17. 12 197U sem prisotnim pojasnil, kaj sem rekel in kaj sem mislil s svojo omembo nekega gasilskega društva. Poudaril sem tudi bojazen, da so se prenaglili s tako obtožbo, saj so mi grozili s sodiščem in člankom v občinskem V zadnji številki Občinskega poročevalca smo poročali o razširjeni seji občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij, danes naj pa izpolnimo še obljubo, da bomo pisali o delu kulturnih skupin, ki so včlanjene v občinskem svetu ZKPO. Moški pevski zbor upokojencev Domžale Člani zbora veliko nastopajo, največkrat na pogrebih in ko-memoracijah. Zelo uspeli koncert so imeli ob 10-letnici obstoja zbora v kino dvorani v Domžalah. Poleg tega so nastopili tudi na občnem zboru društva upokojencev na Viru. v Domu počitka v Domžalah in Mengšu, za dan borca v Domžalah in pri odkritju spomenika narodnemu heroju Rezki Dragar v Dragomlju in na reviji pevskih zborov ob 25-letnici osvoboditve v Mengšu. Nastopili so pa tudi na kome-moracijah v Domžalah, Količe-vem in Radomljah. poročevalcu. Pri obtožbi so zlasti vztrajali predsednik Valentin Breznik in sekretar Marjan Lenarčič, čeprav nista navedla nikakršnih konkretnih dokazov al. oseb. ki bi me slšale žaljivo govoriti o dornžalskih gasilcih. Ker ostali člani predsedstva gasilske zveze niso bili prepričani v res ničnost obtožbe, je predsedstvo izglasovalo, da se za zbiranje dokazov in razmejitev stvar formira posebna komisija, ki M bo z menoj in tudi z drugimi, Ki so bili prisotni, na mladinski konferenci še pogovorila. Odbor je tudi izglasoval, da se z objavo članka počaka do rezultatov le 'komisije. Dogovorjeno je bilo ^udi, da mi pošljejo en izvod zapisnika, ki mi ga najprej niso hoteli niti prečitati. Do danes 11. 1. 1971 nisem bii niti obveščen niti o formiranju omenjene komisije, niti nisem bil vabljen na kakršenkoli jionovni razgovor, niti nisem dobil izvoda zapisnika. Tovariš Breznik pa je napisal članek in ga dal v tisk pred razgovorom z menoj, iskanjem in preverjanjem dokazov in j red sejo predsedstva Občinske gasilske zveze, ki je sklepalo na seji 17. 12. 197 i in proti dogovoru z menoj. Izjavljam tudi, da nimam ničesar preklicati niti se komu opravičiti v tej zadevi. Predsednik Občinske konference ZMS Domžale: Janko Kralj 1. r. Mešani pevski zbor Domžale Poleg vsakoletnega samostojnega koncerta v kino dvorani v Domžalah so nastopili pevci tega zbora na reviji pevskih zborov ob 25-letnici osvoboditve v dvorani Kulturnega doma v Mengšu, sodelovali so pri glasbeni prireditvi Adam Ravbar na Krum-perku, poleg tega so pa imeli še samostojni koncert v Prosvetnem domu v Smarci in v Moravčah. Snemali so tudi v RTV Ljubljana. KUD »Janko Kersnik« Lukovica Igralska skupina je sodelovala na tradicionalni prireditvi Ro kovnjaški tabor, ki si jo je ogledalo vet- tisoč ljudi. Z igro Ro-kovnjači pa so gostovali v La-zah, na Vranskem, v Komendi. Duplici in Lukovici Te nastope si je ogledalo ca. 1.000 obiskovalcev. Lani je na Rokovnjaškem taboru nastopila tudi folklorna skupina, ki je zelo poživila to že tradicionalno prireditev. Pev ski zbor je nastopil tudi na re viji pevskih zborov in na drugih krajevnih prireditvah. Prosvetno društvo »Tine Kos Moravče Pevski zbor je nastopil na reviji pevskih zborov v Mengši.. ob otvoritvi moravske ceste v Krtini in Moravčah, samostojni koncert so pa imeli na Čebelarskem taboru na gradu Tustanj pri Moravčah. Dramska skupina je uprizorila igro Zanikrna trojica ali Lum pacij Vagabund, 'mela je dve predstavi doma in dve gostovanji. Poleg lena je z recitali in deklamacijami sodelovala na raznih prireditvah in proslavah v Moravčah. Godba na pihala Domžale Imela je vsakoletno budnico za 1. maj. Nastopila je ob jubilejih godb v Vevčah. Metliki in Medvodah, sodelovala je pri gasilski prireditvi v Moravčah, ob 90-letnici gasilskega društva Domžale, na prireditvah ob 750-letnici Doba. imela koncert za občinski praznik v Domžalah in Kamniku, sodelovala pri razvitju prapora ZB Podgorica. pri odkritju spomenika narodnemu heroju Rezki Dragar v Dragomlju in pri odkritju spomenika generalu Rudolfu Maistru v Kamniku. Za dan mrtvih so sodelovali na komemoraci.jah v Domžalah. Črnučah m Podgorici in nastopili na prireditvi v počastitev dneva JLA v mesecu decembru. Poleg tega je godba nastopila na več kot na 40 pogrebih. Godba na pihala Mengeš Tudi mengeška godba je imeia vsakoletno budnico za 1. maj. Nastopila je ob jubilejih godb v Vevčah, Metliki in Medvodah. Sodelovali so tudi pri 80-letnici Gasilskega društva Mengeš. Poleg tega so nastopili na proslavi v občinskem merilu, nastopili na proslavah raznih društev kot TVD Partizan Mengeš. Gasilskega društva Voklo. 90-letnici Gasilskega društva Domžale ter na prireditvah za občinski praznik v Radomljah in Moravčah, ter pri odkritju spomenika generalu Rudolfu Maistru v Kamniku. Imeli so tudi samostojne koncerte v Mengšu. Medvodah in Kamniku. Sodelovali so na komemoraciji v Mengšu ter pri številnih pogrebih v Mengšu, Radomljah in Kamniku. DKPD -Svoboda« Mengeš Gogoljevo »Zenitev«. ki so jo uprizarjali v letu 1969. so uprizorili tudi v letu 1970. V mesecu maju so to igro ponovno uprizorili v Mengšu, gostovali s0 v Šmarju pri Ljubljani in bili p tem delom izbrani, da so sodelovali na republiškem srečanju dramskih skupin v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Z uprizoritvijo so imeli velik uspeh in dobili laskave pohvale in priznanja. Te pntlstave si je ogledalo ca 800 ljudi. 0 delu kulturno prosvetnih društev v letu 1970 V okviru mengeških poletnih iger so imeli v letnem gledališču dve predstavi Levstik Kreftove-ga »Tugomerja«, s katerim so imeli prav tako zelo lep uspeh To delo si je ogledalo ca. 1.600 obiskovalcev. Prosvetno društvo ••Miran Jarc-Skocjan V letu 1970 so igrali -Crno ženo-, s katero so tudi gostovali v Krtini. Šentvidu, Moravčah Krašnji. Izlakah. Vranskem Jevnici, Dobu. Viru. Ihanu, Ra domljah, Zalogu in Motniku. Te predstave si je ogledalo ca 3.0(J' obiskovalcev. Čeprav igra nirrla posebne umetniške vrednosti, so se za to igro odločili, da bi zbrali potrebna sredstva za gradnjo prepotrebnega prosvetnega doma. Igro so tudi ponovili ob 750-letnici Doba na Krumperku. za občinski praznik, Med nebom in zemljo z mladimi alpinisti, 80 let Gasilskega društva Mengeš. Z gasilci na tekmovanju v Avstriji, Ljubljana 1970 — svetovna metropola — barvni film o Ljubljani in Sloveniji v luči športnih dogodkov in Kinokro-nika pomembnejših dogodkov v občini. V let,u 1971 pa imajo v načrtu še naslednje filme: Kulturni spomeniki v občini, Film o dejavnosti društev Ljudske tehnike, Film o zgodovini Radomelj in Film o delu Lovske družine Mengeš. Orkester zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale Prav je. da tu omenimo delo orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, ki z iz- venšolsko dejavnostjo nastopa na vseh pomembnejših prireditvah v občinskem merilu, nastopa pa tudi izven občinskih me]. Ta orkester je nastopil na tehle prireditvah in proslavah: Na Prešernovi proslavi, name njeni prosvetnim delavcem, na jubilejni proslavi 25-letnice osvoboditve, na slavnostni seji za občinski praznik, na slavnostnem koncertu ob 20-letnici Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, na prireditvi ob koncu šolskega leta v Radomljah, na dan mladosti v I. osnovni šoli Domžale, na reviji mladinskih pevskih zborov v Mengšu na republiški reviji glasbenih šol v Trbovljah, poleg tega pa je imel še samostojni koncert ob 20-lc*-nici Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale. Občinski svet ZKPO je skupaj s svetom za vzgojo in izobraževanje organiziral tudi revijo mladinskih pevskih zborov v Mengšu in revijo otroških pevskih zborov na Brdu, v okviru praznovanj občinskega praznika je pa organiziral komorni koncert Tria Lorenz v baročnem muzeju Jelovškovih fresk v gro-beljski cerkvi. Ce bodo društva, včlanjena pri občinskem svetu ZKPO, v letošnjem letu realizirala plan, ki so si ga zadala, potem bodo poleg finančne pomoči potrebna tudi krepke moralne pomoči predsedstva občinskega sveta ZKPO, pomoč naj bi jim nudile vse družbeno-politične organizacije in ne nazadnje tudi občani. T. Ravnikar KPD Svoboda« Ihan V pretekli sezoni so igrali igro J. Nestorja Lumpacij Vagabundu«. Delo so trikrat uprizorili v Ihanu, gostovali so pa v Dolskem Beričcvem. Zalogu pri Cerkljah *entvidu pri Lukovici in Krašnii. Poleg te igre so uprizorili š." pravljično igro -Lepota in zverin to trikrat v Ihanu za domačine, polee tega so pa imeli še dve predstav] /a učence osnovne šo le Venclja Perka in eno za učence I. osnovne šole Domžale Organizirali so tudi poučne ekskurzije na Vatprih so č'ani-amaterj'' posneli več filmov in diapozitivov, ki so jih nato na predavanjih predvajali domačinom KUD -Franc Kotar- Trzin Uprizorili so igro Pavla Golia -Snegullčlca« in to štirikrat v Trzinu, z igro so pa gostovali še v Zalogu pri Cerkljah. Mengšu. Moravčah In Domžalah. To igr" si je ogledalo ca. 1.800 oblsko valcev. Najboljši igralci so aktivno sodelovali pri uprizoritvah mengeških poletnih iger t. j. pri Levstik-Kreftovem -Tufiomeiii;-in pri Gogoljevl -Znnltvl-. zato tudi niso mogli naštudirati več del. Jamarski klub »I. Scšck—S. Rnhič« Domžale V mesecu juniju so imeli že 8. tradicionalno prireditev Adam Ravbar. pri kateri je bila izvajana tudi krstna Izvedba Kantale sklada'ol1a Matije Tomca: -Kni čnVaš Turčin«. Pripravili so tudi razstavo -Dob v slikah- ob 750-letnici Doba nomagall so pa tudi pr: 'Tvedhi Igre Crna žena. ki jo je unrizoriln Prosvetno društvo Miran .Tare iz Skopana, na KnimnTku. Po'oo tpqa so sodelovali še pri parad1 nh 750-letnlrt Doba In 80-letnlcl gasilskega društva Dob. Foto-Mno klub -Mavrica« Radomlje V letu 1970 so posneli nasled-nie filme: Nesreča pride Iznenada, film o manevrih in vajah "not civilne ZHščite 50-letntca Pnnirnirp Količevo. Po poteh Kamniškega odreda, Prireditve Letos novi otroški vrtec v Domžalah aka bo tudi notranjost domžalskega vrtca — pravo nasprotje sedanjim nevzdržnim razmeram, posebno na Savski cesti Na zemljišču južno od strokovnega izobraževalnega centra ob Kidričevi cesti v Domžalah homo spomladi začeli gradili nov otroški vrtec za 120 otrok. Vrtec bo imel skupno šest igralnic, od katerih bodo štiri namenjene otrokom v starosti od 2—7 let, dve pa dojenčkom. Osnovna enota sta dve igralnici z osrednjim jedrom, ki ga sestavljajo vhod, garderoba In sanitarije otrok. To enoto dopolnjujejo še zunanji igralni prostor pred vsako igralnico in večji pokrit prostor pred vhodom, ki ga lahko uporabljata Izmenoma obe skupini kot zunanji igralni prostor v slabem vremenu. Gospodinjski In upravni prostori so ločeni od igralnic z zveznim hodnikom in imajo svoj dovoz in dostop na severni strani objekta. Sestavljajo jih glavna kuhinja, kompletna pralnica, pisarniški prostori in metodični kabinet, v kleti pa so predvidene shrambe za živila In kotlarna. Prostori, namenjeni tem dejavnostim so premišljeno razporejeni in zavzemajo kljub svoji veliki zmogljivosti razmeroma mnlhne površine. Vrtec ho prttliena zgradba, ki se po svoji obliki približuje otroški predstavi o njihovi hiši. Vsi zunanji in notranji prostori bodo oblikovani v prvi vrsti glede na zorne kote otrok in čimbolj smotrno delo vzgojiteljic. Na prostih površinah južno od stavbe bo urejeno večje skupno otroško igrišče. Načrte za novi vrtec izdeluje Tija Badjura. dipl. ing. arh. pri Urbanističnem zavodu Projektivni atelje v ly.jubl.jani in so zasnovani tako. da so slroški za gradnjo čim manjši, razporeditev prostorov pa takšna, da ustreza sodobnim pogojem varstva ir vzgoje prels -lsUh otrok. Načrtovalka je upoštevala tudi normative higienskih in zdravstvenih predpisov predvsem Pri preventivi. Kvalitetni načrti so mnogo pripomogli k temu, da nam je Republiška skupnost otroškega varstva dodelila posojilo v višini 112 milijonov starih din. Druga sredstva so zagotovljena iz virov, ki se zbirajo po zakonu o otroškem varstvu. Predračunska vrednost je 220 milijonov starih din. Zemljišče je odkupljeno, pripravlja pa se raspis za oddajo gradbenih del. Nobenih ovir torej ni, da ne bi mogli v novi gradbeni sezoni pričeti 7 gradnjo težko pričakovanega novega vrtca v DomJta-lah. Jakob l crn* Uspeli nastop orkestra zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale Učenci Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale so že večkrat uspešno nastopili na republiških revijah solistov in ansamblov glasbenih šol Slovenije, ki jih sedaj že vrsto let prireja Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. Letos so bile te revije v Kranju, Mariboru tn Trbovljah. V Trbovljah, kjer je bila revija 16. decembra, sta nastopila klarinetist Igor Smole, ki je Izvajal Znuderlovo: »Prvo cvetje« In solist na violini, šestletni Lojzek Pirnat. ki je izvajal -Ma lo uspavanko« Leopolda Pfel-ferja in Gedikov »Vrtiljak« Svoji točki je lepo zaigral in ker občine Trbovlje pa je podaril je bil najmlajši izvajalec, so ga poslušalci nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Pravtako poslušalci nieo štedili z aplavzom orkestru Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, ki je bil edini orkester na tej reviji. Izvajal je koncert za violino in orkester v A duru St. 1, 1. stavek — solist na violini je bil Marko Zupan in G. F Handla. Largo. Orkester je vodil prof. Tomaž Habe. Za uspelo sodelovanje na tej reviji je Zavodu izročil priznanje predsednik Društva glasbenih pedagogov Slovenije Peter Llpar. predsednik Skupščine Turizem v Moravski dolini Z novograjeno cesto je Moravska dolina dobila vse pogoje za razvoj turizma. 2e prve dni po otvoritvi ceste, se je promei silno povečal. Ob sobotah in nedeljah prihaja mnogo motoriziranih izletnikov v Moravče in se po kratkem postanku v glavnem tudi hitro vračajo, kajti razen gostilen, nimamo turistom kaj nuditi. O tem je že večkrat razpravljalo turistično društvo v Moravčah. Izc'Malo si je načrt in predvidelo, kaj bi bilo potrebni zgraditi za razvedrilo gostom Toda vse to ostaja le na papirju, kajti brez denarja ni mogoče zgraditi objektov, ki so potrebni, da bi se turizem resnično razvil. Samo članarina je veliko premalo. Zaprosili smo skupščino ob "ine Domžale za posojilo ali pomoč, pa brez uspeha, kajti občina nima denarja za turizem. Za prvo nalogo si je turistično društvo zadalo zgraditev kopališča kjer je potok Drtijščica. ki je nekdaj služil za kopanje, popolnoma onesnažili od kremenčevega peska, smo se obrnili na vodno gospodarstvo Ljub-ljanica-Sava, ker nam je znano, da mora za onesnažno vodo podjetje Termit plačevati večje zneske. Z obratno pošto smo prejeli odgovor, da svojih sredstev ne vlagajo v kopališča in podobne objekte, temveč za regulacijo voda. Kako naj sedaj turistično društvo zgradi vsaj zasilno kopališče? Dalje je društvo ugotovilo, da je v kraju nujno potrebna bencinska črpalka. Ze polnih 5 let traja ta akcija. Podjetje Petrol je končno pristalo, da jo bo zgradilo, ker pa nima še vse potrebne lokacijske dokumentacije, ne more pričeti z gradnjo. Pristojni strokovnjaki občine bi se morali angažirati za to, da bi bile formalnosti urejene. Ribiško društvo je v okolici Moravč zgradilo tri ribnike, ki imajo iz leta v leto večji obisk. Ker prihajajo ribiči s člani družine, se ti ob ribnikih dolgočasijo, ker nimajo ničesar za razvedrilo. Ce bi bilo poleg ribnikov kopališče in mogoče še igrišče, bi to močno popestrilo turizem v Moravčah. Mogoče bi se le našel kak investitor, ki bi zgladil te objekte, morda kakšno gostinsko podjetje, ki bi gostom nudilo tudi gostinske usluge. Vsak tujec, ki Zavodu grafiko »Jašek«, delo domačega slikarja. Orkester Zavoda je uspešno nastopil tudi v Zagorju na proslavi v počastitev dneva JLA. kjer je spremljal pevce pevskega zbora Vesna iz Zagorja. Ti so pod vodstvom dirigenta Riharda Beuermanna izvajali kantato Radovana Gobca: Dobro srečo domovina. T. Ravnikar pride prvič v Moravsko dolino, je zelo navdušen nad naravnimi lepotami doline in to je gotovo eden glavnih pogojev za turi zem. Krajevna skupnost skrbi za krajevne ceste, po katerih se vozijo izletniki, kot na Limbursko goro, na sv. Mohor in okoliški vasi. Predvidevamo, da se bo spomladi gradila cesta na Gr-mače in Katarijo in se tako povezala s cestami Zasavja. Turistično društvo se zaveda, da mora nova cesta prinesti korist družbi, ki vlaga sredstva, toda samo društvo ne more brez investitorjev ničesar ukrenili. Minili so že meseci. Takrat, da takrat so občani vse občine nestrpno pričakovali trenutka ko bo odprta prenovljena moravska cesta. Veselje ob prvin preizkusnih vožnjah je bilo nepopisno. Sedaj se nam zdi ta prometna pot vsakdanjost, kot bi bila že od nekdaj. Neradi se spominjamo nekdanjega makadamskega cestišča, posejanega s kraterjem podobnimi jamami, kjer se je ves promet odvijal s hitrostjo pešca. To je zgodovina. Zdaj. ko so Moravče dostopne se tudi na njih podoba spromi- T. Ravnikar: Naši Domžale — III. nadaljevanje Znamenito je tudi Dimčevo kužno znamenje v Studi iz leta 1602, ki je bilo že večkrat po rušeno, sedaj so ga pa delavci Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja zopet postavili. Prelep je tudi marmornat kip matere z otrokom — grob Zaj-čeve družine na starem pokopališču, delo akademskega kiparja Tineta Kosa. Domžale so dobile most čez Kamniško Bistrico z mitnico leta 1724. To priča plošča, vgrajena v temelje nekdanjega mostu, ki je bil lesen in sicer na virski strani, vendar je ta plošča sedaj zasuta. Morda še dva zanimiva zgodovinska podatka. Zgodovinar Di-mitz piše v knjigi »Zgodovina Kranjske«, da je leta 1528 nena doma pridrlo do Ljubi jan. okrog 10.000 Turkov, ki so nato udarili čez Savo do Dragomlja. Goričice in Mengša. Povsod so požigali. starejše ljudi poklali mlajše pa odpeljali v sužnost Toda Mengšani. Domžalčanl In Trzinci so jih napadli in velik, pobili. Največ jih je padlo pod homško cerkvijo, kjer je bil tudi tabor. Društvo skrbi le za lepoto in čistočo kraja, za park v središču Moravč ter za čiščenje ulic < kraju. To kar predstavlja za kranjsko občino Predvor pri Kranju, bi lahko predstavljale Moravče za domžalsko občino Toda Preddvor ima vse. kar današnji turist zahteva za dobro počutje. V moravski okolici je vedno več zanimanja za gradnje vikend hišic. Nekaj teh je že v gnbdnji. Domačini radi prodajo zemljo za te namene, ker pričakujejo, tla bo tudi ta dejavnost pripomogla k razvoju te doline Za vse. ki želijo postaviti v Mo ravški dolini vikende, bo turistično društvo posredovalo pri lastnikih zemljišč, da bodo nudili zemljo. Tudi turistične sobe nja. Nedelje, prazniki in dela prosti dnevi napolnijo cesto ? kolesarji, pešci, avtomobili. Cilj popotnikov je jasen — preživeti dan ali dva v tisti neizropan prirodi, ki je ohranila leta dolgo svojo podobo. Mnogi prihajajo, odhajajo, pa se zopet vračajo. Pa saj ni čudno, kdor želi videli ljubke srne. družine fazanov tn jerebic, mu ni treba v živalski vrt, saj streljaj daleč radovedno opazujejo dvonožca. . . . V dolini pa vse do vrhe hribov se od časa do časa pojavi nova streha, večja ali manjša, Drug tak zanimiv podatek, k: ^a navaja Letopis Matice Slovenske pa je. da se je septembra 1813 vnel hud boj med Avstrijci in Francozi na polju med Meng šom in Domžalami. Avstrijci so zajeli francoskega generala Be lottija, ki je borbo opazoval iz mengeškega cerkvenega stolpa skupaj s častniki njegovega štaba in 2000 možmi. V Stobu je bila tudi prelepa omaru francoskega maršala Marmonta. ki je sedaj v muzeju v Kamniku. V začetku prejšnjega stoletja so bili v Domžalah še rihtarjl. prvi domžalski župan je bil pa Matej Janežič, lastnik nekdaj znane »Cednikove« gostilne v Zgornjih Domžalah št. 13 in to od leta 1820 do 1847. Domžale so poznane tudi po prosvetni in športni dejavnosti saj je bila že leta 1884 ustanov ljena domžalska godba, ki jt' leta 1026 sezidala svoj godbeni dom. leta 1807 je bilo ustanovljeno krščansko delavsko nori porno druš'vo ki se je leta 1001 preimenovalo v Katoliško izobraževalno in podporno društvi Domžale. Leta 1910 si je noste-vilo svol dom k'er so seda' oro stori Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in Kina so že na razpolago v Moravčah Za naslednjo sezono bo društvu organiziralo večjo propagande tako. da bodo družine, ki radi letujejo na deželi, te dopush lahko izkoristile v Moravski dolini. Potrebno bi bilo. da bi dru štvo razpolagalo s potrebnim prospekti, da bi služili propagandi, toda za izdelavo teh. «o zopet potrebna finančna sredstva, ki jih pa društvo nimp Ker smo pred novo sezono, ]£ potrebno, da o teh problemih razpravljajo tudi občinski orean ter nam nudijo potrebno pomo* kajti osnova za razvoj turizma le že tu, 1o ie nova lepa flsfa";'•5,r," cesta, ni pa to še vsp če žeMmo. da bodo Moravče postale t"ri- lepa in manj lepa, razkošna in preprosta, rasti so začeli vikendi. Mestni ljudje osta ,ajo v njih čez praznike. Tam preživijo svoj dopust, poleti ga združijo s sprehodi in gobarjenjem. pozimi si krajšajo čas s smučanjem, saj bela pobočja hribov naravnost vabijo k oddihu in rekreaciji. . . . Novega utripa življenja tudi zima z letos precej obilnim snegom ni mogla prekriti kar kaže na to, da bo tudi zimski turizem zanimiva usmeritev za moravske turistične delavce. Domžale. Sokolsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1905. lela 1911 si je postavilo lep dom. K. je bil pa med vojno, 8. avgusta 1944 po/.gan. V tem domu je bi. leta 1927 pa do požiga tudi domžalski Kino. Sedanji Kini. pa deluje v stavbi Z1G od leta 1946 dalje. Tako Sokol in Orel. ki se je po razpustu leta 1930. \ letu 1935 preimenoval v Fantov ski odsek, oziroma Dekliški krožek, sta po okupaciji leta 1941 prenehala z delom. Po okupacij' pa je delo zopet zaživelo, saj je bil že decembra 1945 ustanov ljen pripravljalni odbor za ustanovitev Fizkulturnega društva ' Domžalah. Delovanje Šr<»#tv* > bilo potrjeno leta 1946. Leta 1952 se je društvo preimencv ar v Telesno vzgojni društvo Partizan Domžale. Ze leta 188t bilo ustanovlieno Oasilc: o društvo Domžale. 1906 TJ a=11«- ■ društvo Stoh. in leta 1932 Gasi sko društvo Studa. Vsa ta dres va imajo svnip domove. Od leta 1904 do 1914 je delr, vala Prosvetna kri M tn trs o-' vojni od 19*6 pa sedanip. Kmiž niča in to nuinrej kot Prevrneva kni;*"'"p kRtne'o kn* ItniH niča CK,TD rvim*pl«- pj>»r - vrsto let kot samostojne u$t.ano- Moravče so posta e zanimive! turistični kraji va, sedaj pa je v sklopu Delavske univerze Domžale, ki tudi že deluje od leta 1946 dalje. Delavska univerza je leta 1970 nabavila tudi lasten tiskarski stroj. Tudi dramska dejavnost, ki je bila nekdaj v Domžalah zelo razvita, saj so igrali v Dru.štve-nem, Godbenem in Sokolskem domu, je med vojno zamrla. Po vojni pa je ta dejavnost zaživela že leta 1945 najprej v Ljudskem odru. ki se je kasneje preimenoval v Igralsko družino OF.. leta 1948 v SKUD Domžale, leta' 1950 v SKUD Minka Peternel-Marta in končno v DPD Svobodo Domžale, dokler le-ta leta 1970 ni prenehala z delom in se preimenovala v Mešani pevski zbor Domžale. Tudi pevsko društvo Domžale, ki je bilo ustanovljeno leta 1924 je med vojno prenehalo z delom. V sklopu Društva upokojencev, ki je bilo ustanovljeno leta 1947. od leta 1960 uspešno deluje Moški pevski zbor društva upokojencev Domžale. Leta 1921 je bil ustanovljen SK Disk, leta 1931 SK Domžale. Obe društvi med vojno nista delovali, po vojni pa deluje le en nogometni klub in to Nogometni klub Domžale. Leta 1937 je bil ustanovljen Teniški klub Domžale, ki je med vojno prenehal z delom, prav sedaj pa je tenis v Domžalah zopet zaživel in sicer v dvorani komunalnega centra. Pred vojno leta 192'6 je bil ustanovljen STEG skautov, ki je med vojno prenehal, po vojni pa je tradicije tega društva prevzela taborniška organizacija Odred skalnih taborov Domžale. Po vojni je v Domžalah zaživel Košarkarski klub Domžale, ki uspešno nastopa. V športnem parku je olimpijski plavalni bazen žal brez nujno potrebnih kabin in sanitarij in domžalski avtocamp, ki bo s predvidenimi prizidavami gostišča in kegljišča Repovž. upamo, končno dobil videz pravega campa. kakršnega si želimo mi sami. še bolj pa tujci, ki jih je v Domžalah vedno več. Če bomo z vpadnicami znali tujce privabiti v Domžale, bo tak camp še kako potreben in kar je še bolj važno, postal bo tudi rentabilen. V Domžalah pa uspešno delujejo tudi druga društva kot Planinsko društvo ki je bilo ustanovljeno leta 1948. ki je zgradilo in sedaj tudi upravlja domžalski n'aninski dom na Veliki planini: Šahovsko društvo Domžale, ki je poznano po Hering-Zupan-Mčevem šahovskem memorilnem turnirju, ki si ie pridobil veliko priznanj med šahisti: Radio klub VUZAS Domžale, ki je bil ustanovljen leta 1946: Avto-moto društvo Domžale, ki ga pozna domala vsak domačin in okoličan, saj se tu vršijo nenehni tečaji in izpiti za šoferje: Društvo ori jatel iev mladine, ki deluje od leta 1953. ki z uspelimi prireditvami za starše v domžalski dvorani komunalnega centra ustvarja potrebna sredstva za obdaritev otrok in starčkov za dedka Mraza; več kot 10 let deluje tudi Turistično društvo Domžale, ki ima svoj Buffet-turist, ki pa ga ima sedaj v najemu Gostinsko podjetje Pošta Domžale; dalje Ribiška in Lovska družina in verjetno še več drugih. Naj mi člani teh društev oproste, če jih tu ne navajam. Leta 1929 je bil ustanovljen Dobrodelni dom, sedaj Dom počitka Domžale, kjer imajo svoj dom predvsem starčki. V Domžalah je bil 1966. leta zgrajen sodoben Zdravstveni dom s številnimi specializiranimi ambulantami. Prva električna luč v Domžalah je zagorela leta 1910 in sicer v takratnem Društvenem domu in cerkvi, leta. 1920 pa je za vse Domžale napeljal električno razsvetljavo posestnik žage in prvi trški župan Anton Skok, dokler ni končno tudi v Domžalah že pred drugo svetovno vojno zasvetila velenjska elektrika. Domžale so znane tudi po oddajniku RTV Ljubljana. Po prizadevanju takratne Prosvetne zveze Ljubljana, jo je le-ta dobila na račun reparacij. Svet v »Hudlah«, kjer stoji tudi sedanji oddajnik je bil kupljen leta 1923, leta 1927 je bila postavljena montažna oddajna postaja in dva stolpa visoka 120 m. Otvoritev te postaje je bila 1. septembra leta 1928. 2e leta 1940 oziroma tik pred pričetkom druge svetovne vojne je bila skoraj dokončana nova zidana oddajna postaja s 600 m2 površine, ki pa je bila ob bombardiranju 10. aprila 1941 poškodovana. Po razsulu stare Jugoslavije so ljudje to poslopje do tal porušili in vse kar je bilo količkaj vrednega odnesli in odpeljali. Po vojni je na istem mestu zraslo sedanje moderno poslopje oddajnika RTV Ljubljana. Stari oddajnik so nemški avioni nsi veliki četrtek leta 1941 bombardirali in popolnoma uničili. V času nemške okupacije so bili v kraju ves čas močni oddelki žandarmerije in policije, od avgusta 1944 pa tudi domobranske postojanke. 3. septembra 1941 so Nemci pod Sumberkom na podreški strani mostu »pri Mostnarju« ustrelili 10 talcev. V Domžalah je bil v decembru 1941 sestanek komunistov Kamniškega partijskega okrožja, ki ga je vodil Tomo Brejc, v januarju 1942 sestanek pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko, v septembru 1942 pa je bil v Domžalah ustanovljen prvi odbor OF. Ze v prvi svetovni vojni so Domžale dale velik krvni davek, saj je padlo in podleglo raznim ranam in raznim boleznim, dobljenih na bojnih poljanah 62 mož in fantov, ujetih je bilo 84, od katerih so se nekateri vrnili, še več pa ne. Med drugo svetovno vojno, po štirih letih okupacije je pa bilo ustreljenih 53. zaprtih in izgnanih 696, V oddelkih partizanskih enot pa je padlo 221 domžalča-nov. Vsem žrtvam druge svetovne vojne je v središču Domžal postavljen spomenik, delo kiparja Smrduja in domačina Petra Lobode. Desetim talcem, ustreljenim pod Sumberkom pa je postavljen spominski kamen, prav tako pa za Sumberkom \ bližini nekdanjega kamnolom-' spomenik učiteljema Franju Chvatalu in Venčeslavu Perki; ter Ignacu Hribarju, ki so bih ustreljeni 20. septembra 1944. 5s7. februarja 1945 so bile Domžale bombardirane. Zivlje- prebivalei 1811 1856 Zg. Domžale . . . 283 365 Sp. Domžale . . . 131 152 Stob..... . 238 242 146 Depala vas . . . 194 221 998 1.126 St. hiš 1811 1856 Zg. Domžale 47 51 Sp. Domžale 24 26 49 29 30 Depala vas . . . 35 35 178 191 Med učenci osnovne šole V. Perka Domžale je že nekaj let veliko zanimanje in veselje za lutkovne predstave. Da je to za šolarje lepa, koristna in vzgojna dejavnost, ni treba posebej poudarjati. Vedno pa je bila težava s prostori, odrom in lutkami. Z letošnjim šolskim letom so lutkarji začeli s študijem Pap-lerjeve igrice »Hudobni gra ščak«. Vaje so bile v učilnici brez odra, brez lutk in po pouku. Delo je lepo napredovalo in terjalo izvedbo za dedka Mraza. Pod vodstvom Antona Pa.jer.ja so si lutkarji sami uredili oder nje je izgubilo 9 civilistov, koliko pa je padlo nemških vojakov v stavbi sedanje skupščine, pa ne bo nikdar znano. Domžale so bile osvobojene 9. maja 1945. leta. Morda še nekaj zanimivosti. Domžale so bile 31. marca 1925 proglašene za trg. v katerega so bile združene takratne vasi- Zg. Domžale, Sp. Domžale, Stob in Studa. Le Depala vas je do 13. septembra 1933. ostala samostojna občina in |e bila šele takrat priključena domžalski občin' Mesto so postale Domžale šele po drugi svetovni vojni. Domžale so dobile kanalizacijo leta 195H vodovod pa leta 1961. In koliko je bilo v Domžalah hiš v zadnjih 160 letih: 1920 1931 1901 1970 947 3f3 322 280 241 2.156 2.526 4.429 6.521 1920 1931 1961 1970 14') 65 63 47 43 367 434 633 1.227 in izdelali lutke, Slavko Konči-na je igrico reži ral. Zavod za glasbeno izobraževanje je dovolil predstave v njihovi mali dvorani — in tako je bilo pripravljeno vse. Za novo leto so lutkarji uspešno uprizorili 7 predstav, ki si jih je gledalo 350 onovnošolskih otrok in varovancev otroškega vrtca. Stalni prostor in nov lutkovni oder so želje mladih lutkarjev in obiskovalcev Upajmo, da se jim bodo želje s predvidenimi novimi prostori uresničile J. L. Poslopje radijske oddajne postaje v Domžalah, ki je bilo ob pričetku druge svetovne vojne bombardirano iz zraka in porušeno Ali bomo obdržali lutkovni oder? Zadnja seja občinske skupščine v letu 1970 Bila je 17. decembra. Udeležba je bila dobra, kar lahko trdimo za vseh dosedanjih osemnajst sej, saj je bila poprečna udeležba odbornikov občinskega zbora 82 odstotkov odbornikov zbora delovnih skupnosti pa 75 odstotkov. O prihajanju na sejo sta razpravljali tudi mandatno-imunitetni komisiji obeh zborov skupščine. Komisija zbora delovnih skupnosti je med drugim ugotovila, da se je med tem odpovedal odborniškemu mandatu odbornik Ivan MRAK. Zbor je to odpoved vzel na znanje in obenem sklenil, da se delovni skupnosti podjetja OBNOVA Domžale predlaga, da odpokliče svojega odbornika, ker se ne udeležuje sej skupščine. Sicer pa je imela občinska skupščina na dnevnem redu pomembne zadeve s področja gospodarstva, komunalnih zadev, prispevkov in davkov občanov in drugo. Devetmesečno poročilo o gibanju gospodarstva je bila osrednja točka dnevnega reda. poročilo o rezultatih gospodarskih gibanj je bilo objavljeno že v decembrski številki Občinskega poročevalca Mimo pismenega poročila občinske analitsko-planske službe so prejeli odborniki tudi analizo poslovnega uspeha delovnih organizacij za prvih devet mesecev 1970. ki jo je pripravil SDK Ljubljana. Ko sta avtorja analize razložila bistvene pokazatelje gospodarskih gibanj, je predsednik skupščine odprl razpravo, v kateri se je odbornik Pavel PETERKA zanimal za analizo kadrov v občini. Po pojasnilu vodje občinske analitsko-planske službe je bila ta analiza predložena skupščini v začetku leta 1970. Odbornik Maks ZAJC je menil, da se pokazatelji rentabilnosti in ekonomičnosti v gospodarstvu ne morejo uporabljati tudi za negospodarstvo, saj ti ne morejo dati ustrezne primerjave in prikazati dejanskega stanja na področju negospodarstva, ampak lahko prikažejo le odnose med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi. Po mnenju republiškega poslanca Iva SONCA bi bilo treba v bodoče pri izračunavanju poprečnega osebnega dohodka vzeti za osnovo normalen delovni čas in ne kot dosleli tudi dohodek iz »nadurnega« dela. ker to ne da realnih pravilnih podatkov o poprečnem osebnem dohodku. SDK bo to umestno pripombo pri prihodnjem izračunavanju in ugotavljanju poprečia OD upoštevala. Franc LIPOVSEK je dobil pojasnilo za vprašanje, kaj predstavlja nedovršeno proizvodnjo v trgovini. Izkazuje se namreč stanje zalog, ki jih ima Obrtno nabavno prodajna zadruga ZORA in klavnica trgovskega podjetja Napredek, medtem, ko sama trgovina ne more izkazovali nedokončane proizvodnje. Odbornik Vid ZULE je načel že večkrat postavljeno vprašanje, kako je s poročili o poslovanju obratov podjetij, ki imajo sedež zunaj občnie. Ivan CERAR je od vodje analitsko-planske službe dobil potrdilo svoje domneve, da namreč na nihanju turističnega prometa v obilni meri vpliva predvsem šola v Grob-ljah z organizacijo raznih seminarjev in konferenc, predsednik skupščine pa je odgovoril na vprašanje istega odbornika, kako je z ureditvijo dohoda v Domžale. Gradbena podjetja imajo namreč toliko naročil, da ureditve dohoda v Domžale v letu 1970 ni bilo mogoče realizirati. Nato je predsednik skupščine v zvezi z devetmesečnim gospodarjenjem ugotovil, da rezultati v poprečju niso slabi, čeprav so še podjetja, ki izkazujejo izgubo. Rezultati konec leta bodo boljši, ker se v večji meri poravnavajo računi. V zadnjem tromesečju se bo sicer povečal promet trgovine, gostinstva in nekaterih drugih panog, medtem, ko industrija medsebojnih terjatev verjetno ne bo mogla poravnati kot prejšnja leta, kajti bančnih sredstev ni. žiro računi podjetij pa so po večini prazni. Situacija v zadnjih treh mesecih leta 1970 se je zelo zaostrila; to potrjuje tudi sedem milijard starih din razlike med kupci in dobavitelji. Stanje pa se bo še zaostrovalo, ker bodo šla iz obtoka še nadalnja sredstva. Na vse to se bo treba v delovnih Kolektivih pripraviti. Na ugotovitev vodje SDK — podružnice Domžale, da se bo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev treba dogovoriti za izplačilne dneve za posamezne organizacije, je predsednik skupščine ugotovil, da so doslej de-dejansko vsa večja izplačila bila od 10—15 v mesecu. Z ozirom na te navedene razloge bo treba določili vrstni red, po katerem naj bi gospodarske organizacije dvigale denar za osebne dohodke. Po mnenju Vide BOGATAJ bi bilo treba pri tem upoštevati večja podjetja, ki ne bi mogla opraviti vsega dela že v prvih dneh meseca. Vsi odborniki so se strinjali z ugotovitvijo predsednika skupščine ob zaključku razprave, da je izhod iz težav iskati le v krepitvi gospodarske moči občine in njenih gospodarskih organizacij. Nato so bili na dnevnem redu odloki s področja prispevkov in davkov občanov. Vendar med njimi ni bilo prvotno predvidenega odloka o prispevkih in davkih občanov, ker glede teh tudi republika šo ni sprejela dokončnih stališč Z ozirom na to je bil predložen skupščini le odlok o komunalnih taksah, sprememba odloka o stopnjah prometnega davka od nenremičnin in pravic ter sprememba odloka o občinskem prometnem davku. Z odlokom o komunalnih taksah so bile uvedene takse za uporabo predmetov in storitev, ki so našteti v prvem členu. Odlok je bil objavljen v uradni prilogi poročevalca. Te takse naj bi bile izključno dohodek občinskega proračuna. Andrej PANGERSlC je predlagal, naj bi bile takse za reklamne napise, objave in oglase dohodek krajevnih skupnosti. O predlogu bo skupščina sprejela dokončno stališče, ko bo sprejemala instrumente za občinski proračun za leto 1971. Brez razprave 1e nato sprejela skupščina prečiščeno besedilo odloka o uvedbi in stopnjah prometnega davka od nepremičnin in pravic ter spremembo odloka o občinskem prometnem davku v občini Domžale, kakor tudi odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trimesečju 1971 Vsi odloki so objavljeni v Uradnem vestniku in tudi odlok o ustanovitvi medobčinskega sklada za gradnjo čistilnih naprav in kolektorja Domžale-Kamnik Pojasnilo v zvezi s tem odlokom je dal načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadev, inž. BREGAR Spomnil je na odločitev skupščine, ki jo je sprejela že v letu 1909 glede gradnje sistema čiščenja in odvajanje odpadnih voda. Za celotno investicijo se predvideva, da bo potrebno milijardo 43 milijonov starih din. Pričakovati je tudi udeležbo vodnega sklada SRS, saj gre za regionalno investicijo, ki je izredno pomembni za obe občini. Za pitno vodo je bilo namreč v glavnem že poskrbljeno, ne pa istočasno tudi za kanalizacijo. Za rešitev tega problema je glavna investicija čistilna naprava, ki je tudi najdražja. V zvezi s tem bo treba pričeti akcijo za zbiranje sredstev za kanalizacijsko mrežo. Vsak lastnik hiše na območ jo, kjer se bo urejala kanalizacija, bo prav gotovo rad plačal ustrezen prispevek, če bo imel zagotovilo, da se bo zadeva v dveh ali treh letih uredila. Od- bornik Vid ZULE je ugotovil, da plačujejo gospodarske organizacije republiškemu vodnemu skladu dva prispevka, in sicer za uporabo ih onesnaženje vode. Zato predlaga, naj bi RVS namenil medobčinskemu skladu za sofinanciranje izgradnje čistilnih naprav ih kolektorja tudi del sredstev iz naslova prispevka za onesnaženje vode in ne le od odškodnin za uporabo vode, posebno, ker je prispevek za onesnaženje vode večji kot tisti za uporabo vode. Predsednik skupščine je povedal, da je bila zahteva v tena smislu že tudi postavljena pri RVS, vendar za to ni bilo razumevanja in je upati vsaj na realizacijo dosedanje obljube RSV. Po zaključku razprave so se odborniki soglasno odločili za sprejem predloženega odloka v besedilu, kot je objavljeno. Sledilo je poročilo tržne inšpekcije o začasnih ukrepih za • ihilizari.jo cen in njihovem i/vajanju. Po določbi zveznih predpisov o zadrževanju cen za industrijske izdelke in o maksimiranju cen za posamezna živila in storitve morajo namreč cene teh ostati na ravni, na kateri so bile 2'9. X. 1970 Mimo predpisov, ki so bili sprejeti na zveznem nivo'- je tudi občinski svet za blagovni promet sprejel ustrezne odredbe in ukrepe za stabilizacijo cen na območju občine. Odredbe so bile objavljene ze v novembrski številki. Po sprejetju oziroma uveljavitvi teh predpisov je tržna Inšpekcija pregledala več trgovskih poslovnih enot in ugotovila, da se še vedno poji-vljajo manjša odstopanja od cen, ki so veljale na dan 29. X. 1970 ali SO bile odrejene s predpisi. Proti kršilcem bo uveden postopek in v skladu z ustreznim zakonskim določilom ugotovljena razlika v ceni odvzeta v korist občinskega proračuna. Pri obrtnikih je bilo ugotovljeno, da nekateri še vedno nimajo na vidnih mestih izobešenih cenikov svojih storitev ali cen izdelkov. Tudi tu bo inspekcija ukrepala. Pri pregledu cen mesa in mesnih lz- POZIV Skupščina občine Domžale — davčna uprava — obvešča na osnovi 173. in 174. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 7/69) zavezance, ki so dolžni vložiti napoved za odmero prispevka in davka najkasneje do 31. 1. 1971. Davčno napoved morajo vložiti vsi zavezanci, ki opravljajo obrtno dejavnost, poklic gostinstva, intelektualnih storitev in zavezanci iz skupnega dohodka občanov. Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved za odmero prispevka in davka, pa je ne vloži v roku, ki je določen v javnem pozivu, mora na račun povečanega prispevka in davka plačati 5"/» od odmerjenega zneska. Zavezanec, ki ne vloži napovedi za odmero prispevka in davka niti v poznejšem roku na vročeni poziv, mora plačati na račun povečanega prispevka in davka 10 °/» od odmerjenega zneska. DAVČNA UPRAVA DOMŽALE delkov je bilo ugotovljeno, da od meseca avgusta 1970 ni prišlo do povišanja. Cene kmetijskih proizvodov se prosto oblikujejo in so se nekatere tudi precej povišale. Prišlo je tudi do povišanja cene mleka s tem da gre razlika v korist proizvajalca. O tem in še o drugih ugotovitvah je na seji skupščine poročal tržni inšpektor Franc NOVAK, odborniki so njegovo poročilo brez razprave vzeli na znanje. Skupščina je nato soglasno sklenila, da se na predlog sveta za finance iz rezervnega sklada občine izplača 2.450 dinarjev za nabavo gramoza za odpravo škode na treh cestah na območju krajevne skupnosti Zlato polje, ki jih je poškodovalo neurje meseca junija lani. Za naslednjo točko dnevnega reda so prejeli odborniki z vabilom pismeno poročilo o stališčih in predlogih, ki so bili sprejeti na ustanovni skupščini temeljne skupnosti otroškega varstva, program njenega dela za 1970 in 1971 ter predlog začasnega statuta TSOV. Mimo pismenega gradiva je predsednica izvršnega odboru TSOV Marija IVKOVIC opozorila na osnove politike, ki jo namerava izva.iati TSOV na področju skrbi za otroka. Kot prvo je razvoj mreže otroško varstvenih ustanov. To pa pomeni med drugim tudi nove kadre, povečane stroške zanje in vzdrževanje novih kapacitet. Ker so v vrtcih dosle.i predvsem otroci staršev, ki zmorejo plačilo, je dala TSOV vzpodbudo za to, da bi s svojimi sredstvi prispevala oskrbnim stroškom tako, da bo do prišli v varstvo tudi otroci staršev, ki danes ne zmorejo prispevka za varstvo. TSOV se Jf odločila, da bo podprla tod druge oblike varstva Otrr' a. S tem pa ni mišljeno, da bi financirala ali sofinan'irola ve oblike varstva, ampak bo le organ, k zidružuje vse tila politkui dajanja štipendij pri vseh dajalcih, povečal obsev družkene oomoči študirajoči mladini in omogočili študij vsem. ki so zanj sposobni. Podatki kažejo, da je v občini namenjenih že dosle.i precej sredstev za izobraževanje, da pa je kadrovska struktura po delovnih organizacijah relativno nizka v primerjavi z repuhliškim ali jugoslovanskim poprečjem. Načel je tud vpirašanje, po kasni stopnji naj bi delovne or gunizucije odvajale sredstva v občinski sklad za štipendije. Na vsakem koraku se v Domžalah srečujeta staro in novo. kar izpričuje hiter tempo razvoja našega občinskega središča. Kljub temu pa lahko ugotavljamo, da je stanovanjska gradnja, posebno lista za trg. veliko prcpočusna kar ovira tudi izgradnjo domžalskega mestnega središča obstaja predlog, da bi uporabili način, ki velja tudi za zbiranje sredstev za druge splošne potrebe, da hi se numreč odvajali določeni promili od bruto osebnih dohodkov. eVndar, če bi določena delovna organizacija sama porabila la znesek za štipendije, potem ji ne bi bilo treba prispe-\ati še v sklad za štipendije, sicer pa bi se delovna organizacija z družbenim dogovorom zavzela, da bo ustrezen znesek vplačala v občinski sklad. Skupščina naj bi tedaj sprejela predlog za družbeni dogovor in odlok o ustanovitvi sklada za štipendije ter poskrbela za formalno ureditev in način vodenja. Vsekakor bo družbeni dogovor eden pomembnih elementov mimo tistih, ki jih je občinska skupščina na področju štipendiranja že sprejela v srednjeročni program Tudi podpredsednik skupščine Jakob CERNE je podčrtal izreden pomen te oblike dolgoročne kadrovske politike, ki naj bi se začela že z izbiro talentiranih učencev v osnovni šoli, in nadaljevala prek štipendijske politike in kasneje z angužiranjem strokovnjakov. Družbeni dogovor bi obenem pomenil tudi enotno politiko štipendiranja v občini. To pa je še posebno potrebno zaradi izbire prolila kadrov, kajti stalno se igotavi.ja. da so nekatera področju zelo deficitna in da primanjkuje določene vrste strokovnjakov. V. enotno politiko pa bi lahko v doglednem času zapolnili praznino, ki jo večkrat ugotavljamo skupaj z delovnimi organizacijami. Tudi izgradnja šolske mreže in pridobivani-novih kapacitet na področni otroškega varstva nakazujejo potrebo po novih kadrih Zate je treba že sedaj razmisliti o tem. k«ko te deficitne potrebe pokrit i. Tudi predsednik sveta za vzgojo in izobraževanje je podčrtal pomembnost družbenega dogovora o štipendiranju in predlagal, da bi vse delovne organizacije podpisale predlagani sporazum in ga de.jansko tudi izvajale. Odbornik Ivo KRALJ ni prepričan, da bi vsi podpisniki družbenega dogovora obveznosti tudi izpolnili, kajti dosedanje izkušnje glede izpolnjevanja sprejetih dogovorov ka žejo, da so se jih držali le nekateri. Zato želi naj odborn-ke seznani z rezultati ir, izpolnjevanjem dOsCsj sprejetih družbenih dogjvorov. Predsednik skupščine se je stinial • predlogom in menil, da bi tudi Občinski poročevalec r, .rnsei podatke o tem. Treba se i o dogovoriti za plačevanje pc dva-najstinah. kajti marsikateri podpisnik družbenega dogovoi a pomore naenkrat nakazati t elotne vsote, še posebej ob zak lučku leta in ob splošni nelikvidnosti gospodarstva. Ker tudi v preteklem letu sprejeti družben, dogo vori še niso bili v celoti fealizi-rani, tudi še ni moglo d biti ■ po štev za t*tU ustrezi. ^ snov« olačevsnia prispevka Odurni)1 Pavel PKTV1KA je pred • M da bi se tudi v nali r pričeli ukvanati Z vnrfr-nn ien' kako izterjati vsa 't"' otroško šolania od naš:h HfO^OV«***«*: ki sr Tfinnet'iiptn v ♦i'iint ker tem e**m|Sth|^o t'"4: rtp TT*-yg' skem T">..r>'ic*H"!k 'fc -r,*-*'-n ob zaključku razprave prdlagal. maj se skupščina odloči za sprejem družbenega dogovora in ustanovitev sklada za štipendije, v katerega bo tudi občinska skupščina odvedla sredstva, ki bi jih tudi sicer v svojem proračunu namenila za štipendije in posojila. Meni, da bi bilo treba postaviti ustreznejše pogoje glede zaposlovanja štipendistov, posebno glede trajanja njihove zaposlitve na območju občine. Vse predloge, ki so bili nakazani v razpravi, je skupščina" nato soglasno sprejela. Brez razprave so nato odborniki potrdili statute desetih šol oziroma zavodov in sicer: Poklicne šole Domžale, Osnovne šole Dob, Vencla Perka Domžale, I. osnovne šole Domžale, osnovne šole Mengeš. Rodomlje. Brod, zavod za glasbeno izobraževanje, Vzgojno varstvenega zavoda Domžale in STUGS Domžale. Nato so odborniki poslušali poročilo mandaliio-inuiiiilctniii komisij obeh zborov v zvezi s predlogom okrožnega oziroma občinskega javnega tožilca, da bi pristojna zbora dovolila uvedbo kazenskega postopka zoper odbornika Martina in Janeza ŠRAJA zaradi suma kaznive- ga dajanja davčne zatajitve. Po enourni razpravi, v kateri so mimo predsednika skupščine sodelovali Janez CERAR. Vida BOGATAJ, Jože KNEP, Ivan ZUPAN, Janez KODERMAN, Andrej PANGERSIC. Ivan CERAR, Janez HRIBAR. Franc KOCJAN, Anton REPOVZ. Leopold ALES. Franc GERBEC Jane/ LENCEK. Milan JENCIC, Marija PRESKAR, Ivo SONC, Franc MUSIC. Miro VARSEK, Cene MATlClC in Marjan SRAJ, so odborniki posameznega zbora z večino glasov izglasovali sklep, da se dovoli uvedba kazenskega postopka zoper imenovana odbornika in s tem na pristojnem mestu zadeva dokončno razčisti. Nato je skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja soglasno sklenila, da se Janez VELEPEC po izvedenem re-lekcijskem postopku ponovno imenuje za ravnatelja Poklicne šole Domžale in da se v upravni odbor medobčinskega sklada za sofinanciranje gradnje čistilnih naprav in kolektor ja Domžale-Kamnik imenujejo: za predsednika Ivan VIDALI, podpredsednik občinske skupščine in za člane: Abdulah BOGUNIC. Albin PAVLIN, Jakob ZANO- SKAR in Ivan ZUPAN, medtem, ko bo skupščina Kamnik imenovala v UO še štiri člane. Soglasno je bil brez razprave sprejet tudi predlog za ukinitev oddelka milice v Lukovici. Pri -vprašanjih in predlogih-"je Jože KNEP zahteval, naj b: na zapisnike sej svetov krajev nih skupnosti prejeli o posameznih zadevah in predlogih odgo vor najkasneje v desetih dneh Prosil je tudi za pojasnilo, kda, bo asfaltirana cesta na Rodic Na slednje je Andrej PAN-GERSlC, predsednik sklada za urejanje mestnih zemljišč, po jasnil, da je to predvsem odvisno od sredstev tega sklada za leto 1971, pa tudi od pripravljenosti izvajalca del, kdaj bo z njimi mogel oziroma hotel za četi. Odbornik Miro VARSEK je predlagal, da se sredstva za ceste v letu 1971 delijo po ustreznejšem ključu, ne namreč samo po kilometrih, ampak na podlagi obremenitve. Ponovno je opozoril na stanje Savske ceste v Domžalah, ki je mimo Ljubljanske v Domžalah najbolj obreme njena cesta v občini, vendar za to obremenitev že zdavnaj ne odgovorja. Vida BOGATAJ se je pridružila zahtevi za ureditev te ceste in ugotovila, da so dosedanja cest, zaradi tega tudi ni pričest v Domžalah odločno premajhna. Predsednik skupščine je ugotovil, da je sedaj dejansko drugačna situacija glede možnosti izgradnje oziroma asfaltiranja vest, zaradi te^a tudi ni prišlo do zgraditve vpadnice v Domžale. Na vsak način bo treT ba rešili , piasanje podvoza na Kamniški cesti v Domžalah, vprašanje Ljubljanske in obenem Savske ceste v Domžalah in tudi drugih. Vendar bi moralo biti za vse to tudi več iniciative s strani krajevne skupnosti, kajti občinska skupščina mo' a videli in obravnavati občino kot celoto. Ob zaključku seje je predsednik skupščine ugotovil, da so bili v preteklem letu le doseženi določeni uspehi. Spomnil je na več važnih sklepov skupščine ter nakazal nekatere nove, ki naj bi jih sk ipščina sprejela in izvršila v letu 1971 in naslednjih za krepitev gospodarske moči občine. Nato je zaželel veliko uspeha v nadaljnjem delu ter zdravje in veliko sreče v novem letu 1971. Drugi pišeio o nas Delo 8. januarja 1971 »Noči šampanjca in cigar« Mlado šestorico, osumljenih delih. Plena za 30.000 din. Kdo vlomov v Kamniku, Domžalah, je razbijal magnetofone? Ljubljani in na Reki, prijeli po To ic le del najdenega ukradenega blaga, ki pa je bil večidel vanriatakn uničen. Kaj je gnalo mladoletne tatove in vlomilce, da so uničevali nakradene predmete? Vsekakor vprašanje za psihiatra LJUBLJANA 7. januarja. Včeraj so delavci UJV Ljubljana in miličniki iz Domžal predali sodniku za mladoletnike ljubljanskega okrožnega sodišča tri mladoletnike, za katere menijo, da so v zadnjem času vlamljali v Domžalah in Kamniku Kaže da je vlomilsko skupino sestavljalo 6 mladolet- nikov, starih od 15 do 17 let. Sinoči so pri mejnem prehodu Škofije prijeli tudi preostale tri. Mladoletniki so doma iz Domžal. Moravč in Komende. Menijo, da je ta skupina v noči od 29 na 30 december vlomila v poslovalnico Novotehna trgovskega podjetja Kočna v Kamniku in odnesla za 11.600 dinarjev blaga. Med drugim so zginili dva tranzistorja, avtomobilski tranzistor, gramofon In magnetofon. Noč kasneje naj bi mladoletna šestorica vlomila v veleblagovnico trgovskega podjetja Napredek v Domžalah in odnesla za 16.000 dinarjev blaga. Izginilo je 187 zavitkov cigar, cigarete, tobak za pipo, 2 magnetofona, gramofonski tranzistor, magnetofonski trakovi in kasete, magnetofonski posnetki ansambla Lojzeta Slaka, dve praktiki, zenit, kinokamera, teleobjektiv, daljnogled, filmi, diplomatski kovčki, obleka, smučarski čevlji, vezi in drugo. Miličniki menijo, da so isto noč vlomili Se v skladišče veleblagovnice Napredek v Domža- lah In odnesli več zabojev ruskega šampanjca, viski, več zavitkov žvečk in kekse. Skoda še ni ugotovljena. Zanimivo, je da je bilo nekaj ukradenih tehničnih predmetov, ki so jih našli pri mladoletnikih uničenih. Zakaj še niso ugotovili. Preiskovalci utemeljeno sumijo, da je ta skupina nedavno tega vlomila tudi v skladišče Slovenijašporta v Ljubljani, delavci UJV iz Reke pa sporočajo, da so dva fanta iz te skupine koncem lanskega novembra zalotili v Opatiji, kjer sta očitno skušala vlomiti v filigransko delavnico I*rTzren. Pri njiju so našli nož za rezanje stekla in strašilno pištolo. Zvedeli smo, da so nekateri fantje iz te skupine že bili v sodnem postopku. M. B. Vesti Iz Radomelj Društvo prijateljev mladine, ki smo ga ustanovili v novembru 1970, je takoj našlo torišče dela. Skoraj 500 članov je že plačalo članarino, izvedena pa je bila tudi že anketa med starši, ki imajo predšolske otroke, ki naj služi kot osnova akcij za zgraditev otroškega vrtca. Anketa je pokazala, da je vrtec nujno potreben, saj bi bilo takoj danes v njem 138 otrok, O rezultatih ankete smo takoj obvestili Skupnost otroškega varstva občine Domžale, ki bo vsekakor morala uvrstiti gradnjo vrtca v Radomljah na prvo mesto. Zdaj je na vrsti Krajevna skupnost in druge politične organizacije v kraju, ki naj društvu pomagajo uresničiti začeto delo. Popisani so bili tudi vsi predšolski otroci In zanje je društvo skupaj s šolo pripravilo po dolgih letih zopet prijetno praznovanje Novoletne jelke s prihodom dedka Mraza. Društvo in šola sta se obrnila za pomoč na gospodarske in druge organizacije, ln naletela povsod na veliko razumevanje in pomoč. Pripravili smo 800 paketov v skupni vrednosti skoraj 7000 dinarjev. 28. decembra 1970 je v dvorani obiskal dedek Mraz predšolske otroke, ki se jih je zbralo okrog 300. Šolarji so pripravili lep program, dedek Mraz pa jih je lepo nagovoril in obdaril. To je bilo za naše malčke res lepo doživetje. Zato se vsem darovalcem sredstev iskreno zahvaljujemo in se priporočamo tudi za naprej, 30 decembra pa smo Imeli uspelo novoletno prazno- Razpis Občinski odbor Jugoslovanskih pionirskih iger pri Zvezi prijateljev mladine Domžale razpisuje za leto 1971 tekmovanje »TISOČ RADOSTI« Vsak pionirski odred, ki se vključuje oziroma prijavlja 1 tekmovanju, ki traja od 20. decembra 197u do 1. Junija 1971 mora opraviti naslednje naloge: I. 1. Organizacija novoletne Jelke — praznovanje 2. Pustovunje za pionirje v soli ali kraju (revija pustnih mask, ki jih pionirji sami izdelajo 3. Dan pomladi — z izletom v naravo 4. Praznovanje dneva mladosti 5. Zabavna prireditev 6. Partizanski pohod ali izlet v naravo Pionirski odred, ki se prijavi k tekmovanju za pionirski znak »TISOČ RADOSTI« mora od navedenih prireditev Izbra'i nujmanj štiri. Pri vsaki prireditvi pa mora sodelovati najmanj 60 o. umrla 21. XII. 1970 Mala Loka št. 8 5. JASENC JAKOB, roj. 1913, umri 14. XII, 1970 Krtina št. 2« (i K OKA LJ. r. TIRANIJA FR NĆTSKA. roj. 1908. umrla 12 XII. 1970 Krtu,a št. 7 7. ALIC r. BURJA FRANČIŠKA, roj. 1877, umila 4 XII. 1970 Vir, Saranovičeva 2