Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 1
Tednik za Savinjsko regijo / št. 12 / Leto 80 / 20. marec 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si
PRIL OGA
ŠMARJE PRI JELŠAH
Str. 3
CELJE
Str. 6
INTERVJU
Str. 18-19
CELJE
SPORED
Robert Petan: Ženi po navadi
pesmi piše kot opravičilo
Oddaja nonSTOP
PET.
21. 3.
SOB.
22. 3.
NED.
23. 3.
PON.
24. 3.
TOR.
25. 3.
SRE.
26. 3.
ČET.
27. 3.
O »ameriških sanjah« 
in legendarnih skladbah
Romachild - 
Martin in Roman
AKTUAL TV: Prihajata serija Ko te 
šiša in kuharska oddaja Istrijanke 
SPORED
ŠT. 12 
20. MAREC 2025
Str. 5
Str. 8
Jolanda 
Thaler, 
modna 
oblikovalka, 
ob 40-letnici 
ustvarjanja
V mesto se vrača mesnica z 
delikatesno trgovino
ŽALEC
Čez Mestni trg na lastno 
odgovornost Str. 2
Največ zastojev pričakujejo v 
poletnih mesecih
Zaradi obsežne obnove avtocestnega odseka od Slovenskih Konjic do Dramelj bosta potrpežljivost in dodatna previdnost ude-
ležencev v prometu nujni. Obnova bo trajala 410 dni, tako naj bi se končala jeseni naslednje leto. Kot poudarjajo v Družbi za av-
toceste Republike Slovenije (Dars), je največ zastojev v prometu mogoče pričakovati v poletnih mesecih letos in naslednje leto. 
Med prenovo naj bi se potovalni čas na tem odseku podaljšal v povprečju za pol ure.
Od subvencij do stanovanj 
za mlade
Domneve o šikaniranju in 
slabih odnosih v vrtcu
Foto: Nik Jarh
oblikovalka, 
ob 40-letnici 
ustvarjanja
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 2
2 Št. 12, 20. marec 2025 AKTUALNO
Del stropne plošče padel na 
bolnika
Pred dnevi se je po pristanku helikopterja na heliportu celjske bolnišnice zgodil ne-
navaden dogodek. V njem je bil poškodovan bolnik, poškodbe k sreči niso bile hude.
Dogodek se je zgodil, ko so v bolnišnici prejeli najavo, da bo na heliportu pristal helikop-
ter Slovenske vojske z življenjsko ogroženim bolnikom. Bolnišnica ima sicer jasno sprejet 
varnostni protokol ob najavi pristanka helikopterja. Med drugim morajo takrat zavarovati 
območje na heliportu in pod njim, ekipa mora obvestiti vse bližnje oddelke. Ti morajo zaradi 
možnosti vetrnih sunkov poskrbeti za zaprtje oken, varnostnik pa za to, da so okna zaprta 
tudi v Urgentnem centru Celje.
»Tudi ob sobotni najavi pristanka helikopterja je bolnišnica poskrbela za varnost bolnikov, 
vendar je po zaprtju oken nekdo od čakajočih kljub opozorilom odprl okna v čakalnici urgen-
tnega centra, kar je žal pripeljalo do situacije, da vetrni sunek zaprl okno. To je povzročilo 
padec manjše stropne pločevinaste plošče na bolnika, ki je čakal v čakalnici. Bolnika so nemu-
doma oskrbeli in ni utrpel težjih poškodb,« so za Novi tednik odgovorili v celjski bolnišnici.
Splošna bolnišnica Celje je po pridobitvi vseh ključnih podatkov o dogodku poročala tudi 
Javni agenciji za letalstvo Republike Slovenije. Začel se je tudi postopek zamenjave kljuk 
okenskih kril. S tem bo nepooblaščenim osebam onemogočeno odpiranje oken. Hkrati bodo 
ponovno pregledali strop v čakalnici Urgentnega centra Celje. SŠol
Eden najbolj frekventnih prehodov v Žalcu, tik za 
avtobusno postajo, je po odločitvi sodišča v zaseb-
ni lasti. »Žalostno, da se nekateri sredi Žalca gredo 
geto,« poudarja žalski župan Janko Kos.
ROZMARI PETEK
Občani Žalca čez Mestni trg po novem na lastno odgovornost
Na banko in center za socialno 
delo v Žalcu na lastno odgovornost
Do nesreče je prišlo po pristanku 
helikopterja na strehi Urgentnega 
centra Celje. (Foto: Andraž Purg)
Decembra lani je občane 
Žalca na začetku in koncu 
Mestnega trga pričakala nova 
tabla z napisom: »Pozor! Za-
sebno zemljišče! Uporaba na 
lastno odgovornost.«  Posta-
vila jo je občina, da se kdo 
od občanov ne bi v primeru 
neočiščenega pločnika prito-
ževal nad občino. Kot tudi, da 
se razbremeni odgovornosti, 
če se kdo na tlakovcih, ki jih 
je občina želela v celoti zame-
njati, spotakne. Pravzaprav 
napis zdaj »rešuje«  tudi no-
vopečene lastnike ene najbolj 
obljudenih pešpoti v Žalcu. 
Pot skozi Mestni trg, ki pove-
zuje avtobusno postajo, cen-
ter za socialno delo, banko, 
najstarejši trgovski center 
(današnji Mercator oziroma 
nekdanjo Žano), hotel Ža-
lec in tudi kulturni dom ter 
glasbeno šolo z občino in 
zdravstvenim domom, obča-
ni uporabljajo na lastno od-
govornost. Prometna žila za 
pešce je po odločitvi sodišča 
namreč uradno postala za-
sebna last. Lastnino si delijo 
vsi prebivalci Mestnega trga, 
med katerimi je nekdanja 
Banka Celje, sedaj OTP ban-
ka, Center za socialno delo, 
notar, pekarna  … kot tudi 
lastniki stanovanj, ki so nad 
poslovnimi lokali.
Po več kot 30 letih 
postal zasebna last
Kako je mogoče, da je trg, 
ki ga od nekdaj vsi upora-
bljajo kot javno lastnino, 
postal zasebni, žalskemu 
županu Janku Kosu ni jasno.  
»Tožba, ki so jo očitno sproži-
li nekateri stanovalci oziroma 
lastniki poslovnih prostorov, 
je trajala že nekaj let. Mi smo 
bili prepričani, da bo občina 
tožbo dobila. Že vsaj trideset 
let smo skrbeli za pot, jo čisti-
li, skrbeli celo za zamenjavo 
tlakovcev. Tudi odgovornost, 
če se komu tam kaj zgodi, 
smo imeli zavarovano. Sreča, 
da smo s prenovo tlakov še 
nekoliko počakali,«  opisuje 
župan. Že pred desetletji je 
mestna skupnost s pomočjo 
donatorjev pred banko posta-
vila tudi fontano.  »Menda so 
posamezni lastniki mislili, da 
bodo, če dobijo lastništvo, 
nam zaračunavali najemni-
no za fontano. Ali pa bodo 
lastniku gostinskega lokala 
zaračunavali za letni vrt, ki 
je na trgu,«  razmišlja župan.
»Po lanski odločitvi sodi-
šča je zdaj to zasebni pre-
hod. Mi ne bomo več kosili, 
čistili snega. Ljudje se zdaj 
obračajo na nas, češ kdo se 
je tako odločil. Gospa je za-
dnjič dejala, da bo, če bo pa-
dla, najprej tožila banko, ki 
je največji lastnik, potem naj 
se banka pogovarja naprej, 
kdo bo odškodnino plačal, je 
dejala. Ni namreč določeno, 
kateri del trga je od katerega 
zasebnega lastnika. Vsi so v 
določenih deležih solastniki. 
Odgovornosti se ne bodo mo-
gli znebiti,«  razmišlja Kos.  
Med seboj se težko 
kaj dogovorijo
Kot je razbrati iz pojasnil, 
ki smo jih prejeli od nekate-
rih lastnikov, se ideja o za-
sebnem trgu nekaterim sploh 
ne zdi tako v nebo vpijoča.  
»Mestni trg predstavlja sku-
pni del stavbe v etažni lastni-
ni, pri čemer je ta skupni del 
namenjen več stavbam, ki so 
na tej ulici. Ulica je postala 
splošni skupni del na pod-
lagi ugotovitve sodišča, in 
sicer sklepa Okrajnega sodi-
šča v Celju z dne 12. 7. 2024. 
Kot taka predstavlja zasebno 
zemljišče, katerega upravlja-
nje in urejanje je v pristoj-
nosti etažnih lastnikov,«  so 
uvodoma razložili na banki 
OTP, nato pa dodali, da niso 
največji lastnik trga.  »OTP 
banka nastopa zgolj kot eden 
od etažnih lastnikov in ima v 
okviru tega zgolj pravice, ki ji 
pritičejo po veljavni zakono-
daji kot etažnemu lastniku. 
To med drugim pomeni, da 
banka ne more samostojno 
izvrševati svojih lastninskih 
upravičenj na tej nepremični-
ni/ulici, ampak se lahko s to 
nepremičnino upravlja samo 
skladno s pravili, ki urejajo 
upravljanje etažne lastnine 
(npr. sprejem odločitev z 
ustrezno večino etažnih la-
stnikov  …).«
Tudi tamkajšnji center za 
socialno delo se zavoljo tož-
be ne razburja.  »Seznanjeni 
smo s stanjem na Mestnem 
trgu v Žalcu, kjer je v prete-
klosti prišlo do postopka na 
sodišču in posledično odlo-
čitve sodišča glede lastništva 
pripadajočega zemljišča k 
stavbam. CSD Savinjsko-
-Šaleška ni lastnik navede-
nega, ima pa del stavbe na 
naslovu Mestni trg 5, Žalec v 
upravljanju, lastnik stavbe je 
namreč Republika Slovenija, 
upravljavske pravice pa izva-
ja ministrstvo za delo, dru-
žino in socialne zadeve,«  so 
pojasnili. Na pomislek, da 
morajo njihovi uporabniki 
nase jemati odgovornost, 
če želijo dostopati do njih, 
pa so odgovorili:  »Žalosti 
nas, da se etažni lastniki v 
stavbah, ki obkrožajo nave-
deni Mestni trg, ne zmorejo 
dogovoriti o izvajanju javne 
službe. Sami smo bili ves 
čas konstruktiven sogovor-
nik in smo skušali delovati 
proaktivno, vendar zaradi 
nepripravljenosti in nesode-
lovanja večine etažnih lastni-
kov ni bilo mogoče izpeljati 
nekaterih aktivnosti.«
Lastniki rešitev 
vidijo v upravniku
Se pa na centru zavedajo, 
da postavljene table vseeno 
pomenijo tveganje.  »V prime-
ru, da pride do situacije, ko bi 
predmet na zunanji površini 
ogrožal varnost ljudi, obstaja 
možnost odreditve interven-
tne sanacije. Želimo si, da 
bomo v najkrajšem možnem 
času ob pomoči upravnika 
uspeli doseči spremembo 
stanja in se z vsemi deležniki 
dogovorili o načinu urejanja 
skupnih površin tako, da ne 
bi prišlo do poškodb občanov 
in naših uporabnikov ter po-
iskati kompromisno rešitev, 
da se bo javna služba na na-
vedenih površinah izvajala 
tako, kot je predpisano tudi 
z odlokom o videzu krajine.«
Lastniki očitno rešitev vidi-
jo v upravniku, ne v občini, ki 
je vsa leta skrbela za prehod. 
»Sam sem najbolj žalosten, 
da se gredo nekateri geto sre-
di Žalca. Nekateri lastniki mi 
zdaj pripovedujejo, da niso 
nič vedeli o tožbi. Ampak ti-
sti, ki so tožili v imenu lastni-
kov, so gotovo morali imeti 
soglasja. No, naj sedaj tisti 
'pametni', ki so šli v tožbo, 
odreagirajo in najdejo upra-
vljavca, ki bo skrbel za njihov 
trg. Kar zapreti ga tudi ne mo-
rejo, saj potem onemogočajo 
svoje delovanje,«  razmišlja 
Kos. Če ne bodo lepo skrbeli 
za trg, bo občina na podlagi 
odloka, ki bdi nad urejeno-
stjo mesta, našla vzvod, kako 
jih v to prisiliti, še dodaja.
Po novem Žalčani čez Mestni trg 
prehajajo na lastno odgovor-
nost. (Foto: Andraž Purg)
Prehod za pešče, ki v Žalcu povezuje zdravstveni dom in občino z avtobusno 
postajo, centrom za socialno delo  …, ima obvestilo, da je prehod mogoč le na lastno 
odgovornost.
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 3
3 Št. 12, 20. marec 2025 AKTUALNO
ZADETKI
15
-2
16
-1
13
4
15
9
Burno dogajanje v šmarskem vrtcu glede imenovanja ravnateljice
Odločanje spremljajo 
domneve o šikaniranju 
in slabih odnosih
Izbiranje ravnateljice šmarskega vrtca spremljajo napetosti. Podobno je 
bilo že pred leti, ko svet zavoda mandata ni podaljšal nekdanji ravnateljici 
vrtca. (Foto: TS)
Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah je na zadnji seji dal pozitivno mnenje o 
dveh kandidatkah za ravnateljico Vrtca Šmarje pri Jelšah za mandatno obdobje 
2025-2030. Na razpis so se sicer prijavile tri kandidatke. Potem ko je ena odsto-
pila, v igri za vodenje tega javnega zavoda ostajata dosedanja ravnateljica Jelka 
Kitak in Iris Virant. Občinski svetniki so v razpravi izpostavili zaskrbljenost 
zaradi anonimnih pisem in izjav zaposlenih, ki so se izpostavili tudi javno. Svet 
zavoda bo o novi vodji vrtca predvidoma odločal konec meseca.
TINA STRMČNIK
Župan Občine Šmarje pri 
Jelšah Matija Čakš je na seji 
občinskega sveta povedal, da 
je ravnateljica Jelka Kitak z 
lokalno skupnostjo sodelova-
la zelo dobro. Tudi kot starš, 
ki vozi svoje otroke v vrtec, 
ni opazil težav. Je pa neneh-
no dobival anonimna pisma 
o domnevnem šikaniranju, 
o domnevnih slabih odno-
sih med sodelavci. Dokler je 
šlo le za anonimna pisma, se 
nanje ni želel odzivati. Kot je 
povedal, imajo vsi zaposleni, 
ki čutijo kakršnekoli težave, 
na voljo sindikat, pravno po-
moč, šolsko inšpekcijo, me-
diacije. »Jaz in občinski svet 
nisva pristojna, da urejava 
način dela in skrbiva za od-
nose v posameznem javnem 
zavodu.«
Zdaj so se nekateri za-
posleni v vrtcu izpostavili 
z imenom in s priimkom, 
razmere so se po Čakševih 
besedah zaostrile do te mere, 
da so si nekateri zaposleni 
poiskali pravno ali psiholo-
ško pomoč. »Zato mora zdaj 
občina kot ustanoviteljica 
vrtca to vzeti v obzir. A mne-
nje občinskega sveta je neza-
vezujoče in nima vpliva na 
to, kdo bo ravnatelj. Glavno 
odgovornost ima svet zavo-
da,« je dejal.
Vprašanje, kako komen-
tira očitke o domnevnih 
slabih odnosih v šmarskem 
vrtcu, smo postavili ravna-
teljici Jelki Kitak. Povedala 
je, da uprava vrtca ali vod-
je enot niso prejeli nobene 
informacije o domnevnem 
šikaniranju. Po njenih bese-
dah imajo zaposleni na voljo 
še številne druge vzvode, kot 
so med drugim svet zavoda, 
inšpektorat, zaupnik v vrt-
cu, a se nanje ni obrnil nih-
če. »Večkrat obiščem oddel-
ke, bodisi zaradi hospitacij 
študentov, obiskov otrok ob 
rojstnih dnevih …, in nape-
tosti ali slabih odnosov ni-
sem zaznala, prav tako me 
Kako bo sledil postopek? 
Obe kandidatki za vodenje 
vrtca sta se pred dnevi pred-
stavili tudi zaposlenim. Kot 
je bilo mogoče slišati na seji 
občinskega sveta, ima pravico 
glasovanja 62 zaposlenih, ki 
tvorijo vzgojiteljski zbor. Gla-
sovalo jih je 59. 31 jih je pod-
prlo Iris Virant, 28 delavcev je 
podprlo sedanjo ravnateljico 
Jelko Kitak.
Svet zavoda bo počakal na 
vsa potrebna uradna mne-
nja, za katera velja 20-dnev-
ni rok, nato bo sklical sejo. 
»Neuradno je tudi svet star-
šev obema kandidatkama 
Župan Matija Čakš: »Žalostno je, da se 
moramo vsakih nekaj let ukvarjati s tem, 
da se umazano perilo pere v medijih in da 
perečih stvari znotraj kolektiva ne rešijo 
pravočasno med štirimi stenami.«
»Razmere so presegle vse meje dobrega 
okusa.« Tako je dogajanje v vrtcu na zadnji 
seji občinskega sveta komentiral šmarski 
župan.
izpostavljanje kakršnihkoli 
težav v medijih ne zdi pra-
vilna pot, saj so za to na vo-
ljo druga sredstva. »Tudi če 
ima kdo občutek, da se mu 
je zgodila krivica, so na voljo 
službe, da te težave rešujejo. 
Vsa morebitna nesoglasja je 
treba reševati znotraj zavoda, 
če gre za delavske pravice, 
lahko da zaposleni prijavo na 
delovno ali šolsko inšpekcijo 
ali svojo težavo naslovi na 
svet zavoda. Vendar v svetu 
zavoda nismo prejeli nobene-
ga tovrstnega obvestila.« Pou-
darila je še, da se ji anonimna 
pisma in izpostavljanje težav 
v javnosti ne zdijo primerni 
tik pred odločanjem o ime-
novanju ravnateljice za novo 
mandatno obdobje.
dal pozitivno mnenje,« je 
povedala Valekova. Svet za-
voda, ki ga sestavljajo trije 
predstavniki ustanovitelja, 
pet predstavnikov delavcev 
in trije predstavniki staršev, 
naj bi o imenovanju ravnate-
ljice tako predvidoma odločal 
konec tega meseca.
Dogajanje v vrtcu je tudi 
pod drobnogledom Inšpek-
torata RS za šolstvo. Ta je 
potrdil, da izvaja inšpekcijski 
postopek zaradi domnevnega 
nezakonitega postopka ime-
novanja ravnatelja vrtca. Iz 
službe za odnose z javnost-
mi ministrstva za vzgojo in 
izobraževanje so sporočili, 
da inšpekcijski postopek še 
traja, zato drugih informacij 
ne morejo posredovati.
ni nihče iz kolektiva opozo-
ril na to, da naj bi obstajale 
stare zamere pri nekaterih 
zaposlenih.«
Kako naprej?
Predsednica sveta zavoda 
Ida Valek je dejala, da se ji 
»Veliko mi pomeni, da 
sem naravna, da se mi ni 
treba pretvarjati. Vsake-
mu vse privoščim. Lju-
dem svetujem, naj bodo 
nasmejani, odprti ter 
naj ne bodo hudobni in 
zavistni.«
Jolanda Thaler, modna 
oblikovalka
»Vloga režiserja je, da 
v igralcu poišče njegove 
zmožnosti. In zgodi se, 
da so igralci nato presene-
čeni, kaj zmorejo, če jih 
režiser pravilno usmerja.«
Matjaž Jeršič, gledališč-
nik
»Tini je uspel najboljši 
letošnji dosežek. Upam, 
da bo na svetovnem 
dvoranskem prvenstvu 
dodala še nekaj centime-
trov. Letos lahko izboljša 
osebni rekord, ki znaša 
4,82 metra.«
Milan Kranjc, trener Tine 
Šutej
»Celje ima že danes 
največ javnih najemnih 
stanovanj na število prebi-
valcev. Toda potreb po teh 
stanovanjih je vedno več 
in prav je, da tem potre-
bam tudi sledimo.«
Tadej Lebič iz družbe Ne-
premičnine Celje
»Živeti moramo v skla-
du s tem, kar smo, in 
si hkrati vzeti, kar nam 
ponuja življenje. A vedno 
etično in z ljubeznijo.«
Lidija Polajžer, fotografi-
nja
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 4
4 Št. 12, 20. marec 2025 NAŠIH 80 LET
Letos je prav posebno leto, ko naš časopis praznuje okro-
glo obletnico. 2. junija 1945 je izšla prva številka časopisa 
z imenom Nova pot. Kasneje se je ime še večkrat spremenilo 
(Na delo, Naše delo, Savinjski vestnik), dolga leta ste naš 
časopis poznali pod imenom Celjski tednik, 12. decembra 
1968 pa je prvič izšel kot Novi tednik in je to ime ohranil 
vse do danes.
V tem času smo kljubovali mnogim spremembam, a ostali 
zvesti svoji osnovni nalogi, to je poročanju o lokalnem in 
regionalnem dogajanju. S ponosom obeležujemo to pomemb-
no obletnico s prispevki, v katerih se bomo sprehodili skozi 
zgodovino našega in vašega časopisa. V vsaki številki vse do 
junija boste lahko prebirali zapise, ki obujajo spomine na 
preteklost. Veselimo se, da ostajate z nami.
Leto 2025 je torej naše leto. Praznujmo ga skupaj.
Sedemmesečna nagradna 
akcija Naroči in odpelji se 
je končala v začetku jeseni 
leta 2016 s prireditvijo na 
celjskem Glavnem trgu in s 
podelitvijo osebnega vozila 
Toyota Aygo Otu Božiču iz 
Laškega. Srečo mu je prine-
sla priljubljena pevka Tanja 
Žagar, ki ga je izžrebala med 
8.500 kupončki naročnikov 
Novega tednika.
»Je avto res moj?«
»Nagrajenca Ota smo s pri-
reditvenega odra poklicali po 
telefonu in ga vprašali, ali ve, 
zakaj mu čestitamo. Ravno 
takrat je bil z ženo Miro in 
s sinom Simonom na parki-
rišču enega od trgovskih sre-
dišč. Bil je prijetno presene-
čen in vesel. Z družino se je 
takoj napotil na Glavni trg po 
ključe novega osebnega vozi-
Prijateljstvo z bralci smo krepili z različnimi naročniškimi akcijami
Od osebnega vozila do kuhinjske posode
V minulih osmih desetletjih so bralci Novega tednika v 
številnih nagradnih akcijah prejeli najrazličnejša darila – 
od enodnevnih izletov do kuhinjske posode in električnega 
žara. Najbolj odmevna je bila akcija Naroči in odpelji leta 
2016, ki je bila v tistem času največja nagradna akcija na 
širšem Celjskem. V njej je naročnik Novega tednika Oto 
Božič iz Laškega prejel novo osebno vozilo Toyota Aygo 
v trajno last. 
BARBARA FURMAN
Nagrajenec Oto Božič, ob njem njegova žena Mira in sin Simon. Skrajno levo takratna direktorica Novega tednika 
in Radia Celje Anica Šrot Aužner, desno direktor AC FRI-Mobila Zdenko Fridau.
la, ki ga je dobil v trajno last,« je 
v članku v Novem tedniku sep-
tembra 2016 med drugima za-
pisala kolegica Simona Šolinič 
in dodala, da se je zamisel za 
podelitev te prestižne nagrade 
porodila leta 2015 v sodelova-
nju s podjetjem AC FRI-Mobil 
ter njegovim direktorjem Zden-
kom Fridauom.
V času trajanja nagradne ak-
cije smo z aygom obiskali 26 
znanih osebnosti na Celjskem 
in obiskali skoraj vse vidnejše 
prireditve v naši regiji. Na radiu 
se je »zavrtelo« 120 aygovih mi-
nutk, o katerih smo govorili o 
varnosti, prometu in avtomobi-
lizmu. Podelili smo več kot 30 
nagrad na radiu in v časopisu, 
kjer so poslušalci in bralci ugo-
tavljali, h kateremu gostitelju 
smo odpeljali modrega lepotca. 
Tako smo se z bralci in s poslu-
šalci še tesneje povezali.
Aygo med gasilci
Z aygom smo med drugim 
obiskali Poklicno gasilsko 
enoto (PGE) Celje. »To je 
fantastično vozilo. Majhno, 
a prostorno in tehnično do-
vršeno. Z njim se lahko za-
pelješ kamorkoli, primerno 
je tudi za mestno vožnjo,« 
je bil navdušen takratni 
predsednik PGE Janko Po-
žežnik.
Čeprav je prvi mož celj-
skih poklicnih gasilcev na-
vajen nekoliko večjih vozil, 
je bil ob vožnji našega malč-
ka resnično prijetno prese-
nečen, je v članku zapisala 
novinarka Simona Šolinič, 
v katerem je strnila vtise z 
obiska. Poklicni gasilci so 
med drugim dejali, da je 
avto varen in da se lahko vo-
znik v njem tudi v zaostre-
nih prometnih razmerah 
odzove dovolj hitro in pre-
vidno. »Mislim, da bo nov 
lastnik ayga tako ponosen 
nanj, kot smo mi v poklicni 
gasilski enoti ponosni na 
svoj poklic in poslanstvo,« 
je prihodnjemu lastniku 
vozila zaželel Požežnik. In 
aygu pomahal v slovo.
Foto: Andraž Purg
Dramatični trenutki, ko je  priljubljena pevka Tanja Žagar prinesla srečo nagrajencu Otu Božiču.
Ko je napočil trenutek branja imena in priimka in nato vprašanja, ali je nagrajenec morda v občinstvu, je na 
Glavnem trgu zavladala popolna tišina.
V času nagradne akcije je prispelo 8.500 kuponov. Vsi so 
bili do žrebanja varno zaklenjeni.
Mnogi so se 
spraševali, kdo 
bo srečni dobitnik.
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 4
4 Št. 12, 20. marec 2025 NAŠIH 80 LET
Letos je prav posebno leto, ko naš časopis praznuje okro-
glo obletnico. 2. junija 1945 je izšla prva številka časopisa 
z imenom Nova pot. Kasneje se je ime še večkrat spremenilo 
(Na delo, Naše delo, Savinjski vestnik), dolga leta ste naš 
časopis poznali pod imenom Celjski tednik, 12. decembra 
1968 pa je prvič izšel kot Novi tednik in je to ime ohranil 
vse do danes.
V tem času smo kljubovali mnogim spremembam, a ostali 
zvesti svoji osnovni nalogi, to je poročanju o lokalnem in 
regionalnem dogajanju. S ponosom obeležujemo to pomemb-
no obletnico s prispevki, v katerih se bomo sprehodili skozi 
zgodovino našega in vašega časopisa. V vsaki številki vse do 
junija boste lahko prebirali zapise, ki obujajo spomine na 
preteklost. Veselimo se, da ostajate z nami.
Leto 2025 je torej naše leto. Praznujmo ga skupaj.
Sedemmesečna nagradna 
akcija Naroči in odpelji se 
je končala v začetku jeseni 
leta 2016 s prireditvijo na 
celjskem Glavnem trgu in s 
podelitvijo osebnega vozila 
Toyota Aygo Otu Božiču iz 
Laškega. Srečo mu je prine-
sla priljubljena pevka Tanja 
Žagar, ki ga je izžrebala med 
8.500 kupončki naročnikov 
Novega tednika.
»Je avto res moj?«
»Nagrajenca Ota smo s pri-
reditvenega odra poklicali po 
telefonu in ga vprašali, ali ve, 
zakaj mu čestitamo. Ravno 
takrat je bil z ženo Miro in 
s sinom Simonom na parki-
rišču enega od trgovskih sre-
dišč. Bil je prijetno presene-
čen in vesel. Z družino se je 
takoj napotil na Glavni trg po 
ključe novega osebnega vozi-
Prijateljstvo z bralci smo krepili z različnimi naročniškimi akcijami
Od osebnega vozila do kuhinjske posode
V minulih osmih desetletjih so bralci Novega tednika v 
številnih nagradnih akcijah prejeli najrazličnejša darila – 
od enodnevnih izletov do kuhinjske posode in električnega 
žara. Najbolj odmevna je bila akcija Naroči in odpelji leta 
2016, ki je bila v tistem času največja nagradna akcija na 
širšem Celjskem. V njej je naročnik Novega tednika Oto 
Božič iz Laškega prejel novo osebno vozilo Toyota Aygo 
v trajno last. 
BARBARA FURMAN
Nagrajenec Oto Božič, ob njem njegova žena Mira in sin Simon. Skrajno levo takratna direktorica Novega tednika 
in Radia Celje Anica Šrot Aužner, desno direktor AC FRI-Mobila Zdenko Fridau.
la, ki ga je dobil v trajno last,« je 
v članku v Novem tedniku sep-
tembra 2016 med drugima za-
pisala kolegica Simona Šolinič 
in dodala, da se je zamisel za 
podelitev te prestižne nagrade 
porodila leta 2015 v sodelova-
nju s podjetjem AC FRI-Mobil 
ter njegovim direktorjem Zden-
kom Fridauom.
V času trajanja nagradne ak-
cije smo z aygom obiskali 26 
znanih osebnosti na Celjskem 
in obiskali skoraj vse vidnejše 
prireditve v naši regiji. Na radiu 
se je »zavrtelo« 120 aygovih mi-
nutk, o katerih smo govorili o 
varnosti, prometu in avtomobi-
lizmu. Podelili smo več kot 30 
nagrad na radiu in v časopisu, 
kjer so poslušalci in bralci ugo-
tavljali, h kateremu gostitelju 
smo odpeljali modrega lepotca. 
Tako smo se z bralci in s poslu-
šalci še tesneje povezali.
Aygo med gasilci
Z aygom smo med drugim 
obiskali Poklicno gasilsko 
enoto (PGE) Celje. »To je 
fantastično vozilo. Majhno, 
a prostorno in tehnično do-
vršeno. Z njim se lahko za-
pelješ kamorkoli, primerno 
je tudi za mestno vožnjo,« 
je bil navdušen takratni 
predsednik PGE Janko Po-
žežnik.
Čeprav je prvi mož celj-
skih poklicnih gasilcev na-
vajen nekoliko večjih vozil, 
je bil ob vožnji našega malč-
ka resnično prijetno prese-
nečen, je v članku zapisala 
novinarka Simona Šolinič, 
v katerem je strnila vtise z 
obiska. Poklicni gasilci so 
med drugim dejali, da je 
avto varen in da se lahko vo-
znik v njem tudi v zaostre-
nih prometnih razmerah 
odzove dovolj hitro in pre-
vidno. »Mislim, da bo nov 
lastnik ayga tako ponosen 
nanj, kot smo mi v poklicni 
gasilski enoti ponosni na 
svoj poklic in poslanstvo,« 
je prihodnjemu lastniku 
vozila zaželel Požežnik. In 
aygu pomahal v slovo.
Foto: Andraž Purg
Dramatični trenutki, ko je  priljubljena pevka Tanja Žagar prinesla srečo nagrajencu Otu Božiču.
Ko je napočil trenutek branja imena in priimka in nato vprašanja, ali je nagrajenec morda v občinstvu, je na 
Glavnem trgu zavladala popolna tišina.
V času nagradne akcije je prispelo 8.500 kuponov. Vsi so 
bili do žrebanja varno zaklenjeni.
Mnogi so se 
spraševali, kdo 
bo srečni dobitnik.
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 5
5 Št. 12, 20. marec 2025 GOSPODARSTVO
Mnogi Celjani, predvsem tisti, ki živijo v središču 
mesta, so bili razburjeni, ko so Celjske mesnine sep-
tembra 2023 zaprle mesnico v Linhartovi ulici, v bliži-
ni celjske tržnice. Prostori imajo zdaj novega lastnika. 
Od Kmetijske zadruge Šmarje jih je kupilo podjetje 
Merkscha furnirnica. Slednje tam jeseni načrtuje 
odprtje mesnice z delikatesno trgovino. Prostore bo 
v najem vzelo podjetje GM plus iz Laškega, ki ima v 
sosednjem lokalu restavracijo Oštirka.
TINA STRMČNIK
Po odhodu Celjskih mesnin nova vsebina za prostore v Linhartovi ulici
V mesto se vrača mesnica z 
delikatesno trgovino
Družina Merkscha s svojim 
podjetjem Merkscha furnir-
nica že nekaj časa kupuje 
in obnavlja stare meščanske 
stavbe v središču Celja. Med 
drugim je lastnica stavbe v 
Linhartovi ulici 6, kjer ima 
prostore restavracija Oštirka, 
gre za podjetje GM plus. »Že 
pred časom sem se z najemni-
kom omenjenih prostorov po-
govarjal, kako velika škoda je, 
da je mesnica v sosednji hiši 
zaprla vrata. Povedal mi je, da 
še vedno precej ljudi sprašuje, 
ali bo spet zaživela. Zato sem 
se začel zanimati za nakup in 
izvedel, da Kmetijska zadruga 
Šmarje prostore prodaja,« je 
pojasnil eden od direktorjev 
in solastnikov podjetja Peter 
Merkscha. Dodal je, da je 
skoraj istočasno dobil tudi 
možnost odkupa stanovanja 
v prvem nadstropju te stavbe. 
Kot je pojasnil, ga na splošno 
zanima le nakup nepremičnin 
v celoti. Obnavljanje stavb, ki 
imajo več solastnikov, je na-
mreč po njegovih besedah 
lahko zelo težavno.
Tudi obnova 
stanovanj
Direktor Celjskih mesnin 
Izidor Krivec je leta 2023 
povedal, da je bil v mesnici 
skromen promet, a so kljub 
temu poslovalnico dolgo 
ohranjali zaradi odgovorno-
sti do lokalnega okolja. Kri-
vec je takrat še dodal, da je 
bila stavba, kjer so najemali 
prostore, v slabem stanju, 
medtem ko bi obnova terjala 
velik vložek.
Slednjega se ni ustrašilo 
podjetje Merkscha furnirni-
ca. Po besedah Petra Mer-
ksche stroški obnove sicer 
še niso znani, saj je projekt 
šele na začetku. »Načrtujemo 
ponovno odprtje mesnice z 
delikatesno trgovino, in sicer 
letos jeseni. V prvem nadstro-
pju sta načrtovani dve novi 
sodobni stanovanji. Streha in 
fasada bosta prav tako popol-
noma obnovljeni.«
In drugi projekti?
Družina Merkscha je že 
pred časom obnovila hišo 
v Razlagovi ulici, ki stoji ob 
Pelikanovem fotografskem 
ateljeju in galeriji. V stavbi je 
devet stanovanj različnih veli-
kosti, od enosobnega, ki meri 
65 kvadratnih metrov, do tako 
imenovanega tripleksa z malo 
več 140 kvadratnimi metri po-
vršine. Prenova je trajala leto 
in pol in je stala malo več kot 
dva milijona evrov.
Merkscha furnirnica ima v 
lasti tudi stavbo na stičišču 
Glavnega trga in Prešernove 
ulice, kjer v pritličju deluje 
znana drogerija. Peter Mer-
kscha je povedal, da letos 
na tej nepremičnini načrtuje 
obnovo ostrešja in strehe, saj 
sta oba v zelo slabem stanju, 
medtem ko dodatni načrti še 
niso sprejeti.
Še en velik projekt je načr-
tovan med Glavnim trgom in 
Kocenovo ulico, kjer naj bi 
zgradbo porušili in na njenem 
mestu zgradili večstanovanj-
sko hišo. Sogovornik je poja-
snil, da je ta projekt še aktu-
alen, a ker je zelo obsežen in 
načrtovanje ter pridobivanje 
dovoljenj zaradi komple-
ksnosti trajata izredno dolgo, 
za njegovo uresničitev še ni 
natančnega časovnega okvira.
Prostori so bili prej v lasti Kmetijske zadruge Šmarje, po novem so v lasti podjetja Merkscha furnirnica, ki se je že lotilo obnove. (Foto: Andraž Purg)
Čeprav je po zaprtju pro-
dajalne na Glavnem trgu 
najprej kazalo, da se bo 
Toper poslovil od Celja, je 
lastnica podjetja Sara Ste-
panjan prodajalno zdaj spet 
odprla v Stanetovi ulici. Pro-
stori na Glavnem trgu, ki jih 
je imel Toper v najemu od 
leta 2018, zaenkrat še same-
vajo, a v celjski občini zanje 
že pripravljajo javni razpis.
O prodaji prostorov v stavbi 
na Glavnem trgu, ki jih je ob-
čina sredi leta 2016 na javni 
dražbi od propadle družbe 
Borovo kupila za 112 tisoč 
evrov, Toper pa jih je imel v 
najemu od leta 2018, celjska 
občina trenutno ne razmi-
šlja. Zanje že pripravlja javni 
razpis za izbiro novega naje-
mnika, pri čemer beleži veliko 
zanimanje. »Naš cilj je najti 
ustreznega najemnika, ki bo 
s svojo dejavnostjo prispeval 
k oživitvi mestnega jedra in 
dodatni ponudbi za občane 
ter obiskovalce Celja,« pou-
darjajo v občini, kjer želijo s 
premišljenim upravljanjem 
občinskih nepremičnin pod-
pirati razvoj mestnega jedra 
in zagotavljati prostor za de-
javnosti, ki bogatijo lokalno 
okolje.
Peter Merkscha: 
»Na splošno me 
zanima le nakup 
nepremičnin v 
celoti. Obnavljanje 
stavb, ki imajo 
več solastnikov, je 
namreč lahko zelo 
težavno.«
Mestna občina Celje je sicer 
lastnica skupno 225 poslovnih 
prostorov, od tega jih je 115 v 
starem mestnem jedru. Skoraj 
vsi prostori imajo najemnika, 
ob prostoru, kjer je doslej de-
loval Toper, je na primer prost 
še poslovni prostor, v katerem 
je bila nekoč trgovina Alpina. 
»Dve bolj izpostavljeni prosti 
stavbi sta tudi nekdanji hotel 
Turška mačka in nekdanji 
gostinski obrat Majolka, ki 
sta potrebni celovite preno-
ve, zanju pa dejavno iščemo 
kupca, ki bi jima z ustrezno 
vsebino povrnil nekdanjo pre-
poznavnost,« še poudarjajo 
predstavniki občine. Ti želijo 
sicer z različnimi projekti in 
spodbudami podpreti podje-
tnike in obrtnike. Pred dnevi 
so tako objavili javni razpis za 
področje gospodarstva, ki je 
namenjen prav soﬁ nanciranju 
najemnin predhodno praznih 
poslovnih prostorov v starem 
mestnem jedru. Z gospodar-
skim razpisom soﬁ nancirajo 
tudi najemnine pritličnih po-
slovnih prostorov in poveča-
nje kakovosti, izrabe površin 
in nepremičnin za turistične 
namene v starem mestnem 
jedru.
SJ
Kaj bo s prostori nekdanjega Topra?
Prostor v stavbi na Glavnem trgu že 
čaka novega najemnika. (Foto: SJ)
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 6
6 Št. 12, 20. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV
V Celjskem mladinskem centru je bila pretekli te-
den predstavitev ukrepov za mlade in mlade družine 
na stanovanjskem področju v Mestni občini Celje. 
Srečanje z mladimi je pripravila družba Nepremič-
nine Celje. Gre za ukrepe v sklopu stanovanjskega 
programa celjske občine. Med napovedanimi ukrepi 
je ogromno takšnih, ki so za mlade vabljivi in tudi 
sprejemljivi. Osnovni razlog za tovrstne ukrepe je, 
da želijo mlade in mlade družine obdržati v knežjem 
mestu ali jim pot do prvega doma tukaj olajšati.
SIMONA ŠOLINIČ
Skupaj nad odpadke
CELJE – Konec tega tedna, 21. in 22. marca, se v Celju obeta 
spomladanska čistilna akcija. Mestna občina Celje bo tudi 
letos z družbo Simbio, vrtci, s šolami, z mestnimi četrtmi 
in s krajevnimi skupnostmi, z društvi in organizacijami ter 
javnimi zavodi in javnimi podjetji organizirala čistilno akcijo.
Prvi dan čistilne akcije, ki bo jutri, 21. marca, bo namenjen 
otrokom iz vrtcev, učencem in dijakom, ki bodo čistili okolico 
vrtcev in šol, ter prostovoljcem iz javnih zavodov in podjetij. 
Slednji bodo čistili širše območje ustanov, kjer delajo. Akcija 
bo trajala od 9. do 12. ure oziroma do 14. ure za javna podjetja 
in zavode. V soboto, 22. marca, bodo čistilne akcije v mestnih 
četrtih in krajevnih skupnostih, in sicer od 9. do 12. ure.
Čistilna akcija je namenjena odstranjevanju embalaže in me-
šanih komunalnih odpadkov na javnih in gozdnih površinah, 
brežinah vodotokov … Ni pa akcija namenjena zbiranju odpad-
kov, ki nastanejo z obrezovanjem dreves in pri urejanju zelenih 
površin ali zbiranju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Občani 
lahko oddajo kosovne odpadke celo leto brezplačno v zbirni 
center RCERO v Bukovžlaku.
»Stran pa ne bomo metal«
Občina je spomladansko čistilno akcijo napovedala pred dnevi 
z odprtjem razstave Stran pa ne bomo metal, ki jo je pripravila 
v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje in družbo 
Simbio. Na dan odprtja razstave so dijaki prvega letnika GCC 
obhodili staro mestno jedro in po tleh s kredami pisali misli na 
temo varstva okolja ter vabili na čistilno akcijo.
Prvi dan letošnje čistilne akcije sicer sovpada z mednarodnim 
dnevom gozdov. Celjska občina je podprla akcijo Iniciative za 
naravo, ki se bo osredotočila na čiščenje mestnega parka, pred-
vsem zgornjega dela, gozdnih poti in gozdnih površin. Čiščenje 
mestnega parka bo trajalo od 9. do 12. ure, za izvedbo akcije bo 
pripravljena stojnica, ki bo postavljena pri pitniku v mestnem 
parku, kjer bodo razdeljevali opremo in razporejali prostovoljce.
SŠol
Divjajo mimo občine
CELJE – »V zadnjem obdobju se na Ljubljanski cesti v 
Celju, predvsem na odseku od krožišča pri Policijski upravi 
Celje proti središču mesta, pojavlja problematika agresivne 
in prehitre vožnje voznikov osebnih vozil. Mestna občina 
Celje bo tako na tem območju uvedla dodatne ukrepe za 
umirjanje prometa,« so sporočili iz vodstva občine.
Na dejstvo, da predvsem ob koncih tedna v večernih in 
nočnih urah opažajo prehitro in objestno vožnjo, posledič-
no pa pride tudi do nesreč, celjsko občino opozarjajo tudi 
nekateri občani. »Nazadnje je v soboto, 1. marca, v križišču 
Ljubljanske ceste in Gregoričeve ulice zaradi prevožene rdeče 
luči na semaforju prišlo do prometne nesreče, v kateri so bili 
poškodovani trije udeleženci,« še dodajajo v občini.
Zaradi resnosti situacije bo občina uvedla ukrepe za umirja-
nje prometa. Prvi korak bo namestitev naprave za samodejno 
beleženje prekoračitev hitrosti pri občinski stavbi, kjer velja 
omejitev hitrosti 30 km/h. Poleg tega bo občina preučila mo-
žnost postavitve hitrostnih ovir na začetku tega območja.
SŠol
Kdaj bo most 
končan?
CELJE – V tem času izvajalec nadaljuje dela na novem 
mostu čez Savinjo pri Špici. Gre za enega najzahtevnejših 
odsekov nove kolesarske povezave od Celja do Žalca.
Kljub novembrski uspešni postavitvi 123-tonske jeklene 
konstrukcije dela še niso končana. Konec del je predviden 
maja letos, vlagateljica je Direkcija RS za infrastrukturo. 
Po novembrski postavitvi mostu so začeli gradbena dela 
za pripravo voziščne konstrukcije. V minulem obdobju je 
Voc Celje s podizvajalci uredil nosilno pločevino za vlivanje 
betona, položil armaturo in končal betonsko ploščo. V nada-
ljevanju so predvideni še ureditev hidroizolacije, asfaltiranje 
in montaža zaščitne ograje, da bosta vožnja in sprehajanje 
čez most varna. Ker se asfaltne baze odprejo po 15. marcu, 
za fini asfalt pa morajo biti tudi primerne temperature, je 
asfaltiranje voziščne konstrukcije načrtovano aprila. Konec 
del je nato predviden v maju, s tem se bo tudi končal projekt 
gradnje kolesarske povezave Celje–Žalec. Vrednost gradnje 
kolesarske povezave znaša 4,5 milijona evrov. SŠol
CELJE – Od subvencij do stanovanj za mlade
Ukrepi, ki bi mladim olajšali 
dostop do stanovanj
Zatem ko je sredi mar-
ca družba Nepremičnine 
pripravila predstavitev 
ukrepov za mlade na po-
dročju stanovanjske pro-
blematike, bo 28. marca 
ob 11. uri v Osrednji 
knjižnici Celje podobna 
predstavitev ukrepov za 
starejše. Med ukrepi, ki 
so predvideni zanje, sta 
razpis za ureditev dvigal v 
večstanovanjskih stavbah 
ter zagotovitev pritličnih 
stanovanj, ki bodo name-
njena izključno starejšim.
»Celje ima že danes največ javnih 
najemnih stanovanj na število 
prebivalcev. Toda potreb po teh 
stanovanjih je vedno več in prav je, 
da tem potrebam tudi sledimo,« je 
na petkovi predstavitvi dejal Tadej 
Lebič iz družbe Nepremičnine Celje. 
(Foto: Andraž Purg)
»Pretekli ukrepi stanovanj-
ske politike so bili večinoma v 
domeni družbe in Stanovanj-
skega sklada Republike Slo-
venije, zdaj bo celjska občina 
s partnerji omenjeno stanje 
prvič naslovila sistematično 
in obsežno. Torej z naložba-
mi in ukrepi, ki bodo krovno 
odgovarjali na stanovanjska 
vprašanja mladih. Slednji so 
tako v Celju kot v drugih obči-
nah pomembna skupina, ki se 
ji je treba natančno posvetiti,« 
pravijo v celjskih Nepremični-
nah. Znano je, da se številna 
mesta v tem času soočajo z 
odlivom mladih. »Mlade v to 
sili življenje, saj težko dobijo 
stanovanja, ker si jih ne mo-
rejo privoščiti ali so splošno 
nedostopna. Predvsem v pre-
stolnici imajo tudi več poslov-
nih priložnosti. Zato je treba 
pri prizadevanjih, da bi mlade 
zadržali v lokalnem okolju, 
kjer so nepogrešljiv člen za 
nadaljnji razvoj, upoštevati 
dva ključna dejavnika, to sta 
dostopnost stanovanj in dosto-
pnost delovnih mest,« navajajo 
v Nepremičninah.
Občina bo v sklopu stano-
vanjskega programa izvajala 
tudi druge ukrepe za zago-
tovitev kakovosti bivanja, 
hkrati tudi vse dejavnosti na 
področju urejanja občinske-
ga prostorskega načrta za 
večstanovanjsko gradnjo.
Stanovanjski program tako 
prinaša štiri sklope ukrepov. 
Naložbe v javna najemna sta-
novanja predvidevajo pribli-
žno 322 novih stanovanj, od 
tega bo 150 stanovanj naložba 
celjskih Nepremičnin.
Dve novi stolpnici
»Prva naložba družbe je že 
v začetni fazi, ker družba že 
aktivno sodeluje pri pripravi 
in načrtovanju dveh stolpnic 
v Novi vasi v Celju. Druga na-
ložba, več kot 50 stanovanj 
do leta 2032, je še v fazi do-
govorov. Drugi vlagatelji so še 
Stanovanjski sklad RS s 126 
stanovanji, Nepremičninski 
sklad Pokojninskega in in-
validskega zavarovanja z 20 
stanovanji in Najemniška sta-
novanjska zadruga z 20 stano-
vanji. Obstaja možnost, da bo 
omenjena stanovanja, ki jih bo 
zgradil Stanovanjski sklad RS, 
podelila družba Nepremični-
ne na podlagi svojih razpisov 
in prednostnih list, kar bi bilo 
za lokalno skupnost in stano-
vanjsko situacijo v Celju izje-
mnega pomena,« dodajajo v 
Nepremičninah.
Drug sklop ukrepov je usmer-
jen predvsem v podporo ciljnim 
skupinam. Predvsem ta del bi 
lahko bil za mlade zelo zani-
miv. Med neposrednimi ukrepi 
v tem delu bo na primer šlo za 
subvencioniranje komunalne-
ga prispevka za mlade in mlade 
družine, za zagotavljanje javnih 
najemnih stanovanj v projek-
tu Prva hiša, za programirano 
izvajanje javnih razpisov za 
dodelitev stanovanj mladim in 
mladim družinam ter za zago-
tovitev skupnostnih stanovanj 
za mlade podjetnike, ki delujejo 
v skupnostih zagonskih podje-
tij. »Vedno več mladih se odloča 
za samostojno podjetniško pot, 
zato jim je treba pri tem zagoto-
viti tudi varnost in jih spodbu-
jati, da se osamosvojijo,« pravi 
direktor družbe Nepremične 
Celje Primož Brvar.
Tudi za 
enostarševske 
družine
V Nepremičninah opozarja-
jo, da pri svojem delu opažajo 
številne značilnosti mladih in 
mladih družin, ki v javnosti 
niso izpostavljene. Na območju 
celjske občine tako živi kar dva 
tisoč enostarševskih družin, ki 
prav tako potrebujejo poseben 
pristop pri reševanju ali ureja-
nju stanovanjske problematike. 
Zato je eden od ukrepov stano-
vanjskega programa posvečen 
tej skupini ljudi.
Stanovanjski program prina-
ša še posebne ukrepe za zago-
tovitev večje varnosti na podro-
čju najemnih razmerij. Pri tem 
se pojavlja veliko težav tako pri 
najemnikih kot najemodajal-
cih. »Pripravljen bo splet dejav-
nosti, ki bo omogočal, da bodo 
najemna razmerja bolj varna, 
kar vključuje pogodbe za daljši 
čas,« pravijo v Nepremičninah 
Celje. Posebno pozornost bo 
program namenil tudi praznim 
stanovanjskim enotam zaseb-
nikov. »Praznih stanovanjskih 
enot naj bi bilo na območju me-
stne občine Celje več kot 2.500. 
Zato si bo družba s sistematič-
nim in konstruktivnim pristo-
pom prizadevala za sodelova-
nje z zasebniki, da bi omenjena 
stanovanja oddali v najem,« še 
pojasnjujejo v Nepremičninah.
V Celju je bilo do zdaj že 
nekaj razpisov, s katerimi je 
družba Nepremičnine Celje 
reševala stanovanjsko pro-
blematiko mladih. »Leta 2016 
smo objavili prvi razpis za 
dodelitev stanovanj mladim. 
Takrat je bilo 70 prosilcev. Tri 
leta kasneje jih je bilo ob po-
dobnem razpisu že sto in leta 
2021 kar 140,« pravi direktor 
celjskih Nepremičnin Primož 
Brvar.
Eden od ukrepov je tudi 
dodelitev stanovanj tistim, ki 
prihajajo na delo v Celje od 
drugod. »S tem bi rešili njiho-
vo logistično težavo vsakdanje 
vožnje iz kraja, kjer prebivajo, 
in nazaj. Velik delež teh posa-
meznikov sestavljajo mladi,« 
pojasnjujejo v Nepremičninah. 
Med ukrepi, ki bi rešili marsi-
katero skrb mladih, ki so tik 
pred naložbami v lastno sta-
novanjsko prihodnost, je tudi 
subvencioniranje obrestne 
mere stanovanjskih kreditov.
»Policija in mestno redarstvo bosta v okviru svojih pristojnosti nada-
ljevala z okrepljenim nadzorom cestnega prometa, da bi zagotovili čim 
višjo raven varnosti,« še dodajajo v Mestni občini Celje. (Foto: MOC)
V primeru slabega vremena bosta čistilna akcija in dogodek v parku pre-
stavljena na 28. in 29. marec. (Foto: MOC)
Gradnja je del programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–
2027 v Sloveniji s sredstvi iz Kohezijskega sklada kot prispevkom Evrop-
ske unije ter s pripadajočim nacionalnim prispevkom Republike Slovenije 
za projekt Kolesarske poti Žalec–Rogatec. (Foto: MOC)
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 6
6 Št. 12, 20. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV
V Celjskem mladinskem centru je bila pretekli te-
den predstavitev ukrepov za mlade in mlade družine 
na stanovanjskem področju v Mestni občini Celje. 
Srečanje z mladimi je pripravila družba Nepremič-
nine Celje. Gre za ukrepe v sklopu stanovanjskega 
programa celjske občine. Med napovedanimi ukrepi 
je ogromno takšnih, ki so za mlade vabljivi in tudi 
sprejemljivi. Osnovni razlog za tovrstne ukrepe je, 
da želijo mlade in mlade družine obdržati v knežjem 
mestu ali jim pot do prvega doma tukaj olajšati.
SIMONA ŠOLINIČ
Skupaj nad odpadke
CELJE – Konec tega tedna, 21. in 22. marca, se v Celju obeta 
spomladanska čistilna akcija. Mestna občina Celje bo tudi 
letos z družbo Simbio, vrtci, s šolami, z mestnimi četrtmi 
in s krajevnimi skupnostmi, z društvi in organizacijami ter 
javnimi zavodi in javnimi podjetji organizirala čistilno akcijo.
Prvi dan čistilne akcije, ki bo jutri, 21. marca, bo namenjen 
otrokom iz vrtcev, učencem in dijakom, ki bodo čistili okolico 
vrtcev in šol, ter prostovoljcem iz javnih zavodov in podjetij. 
Slednji bodo čistili širše območje ustanov, kjer delajo. Akcija 
bo trajala od 9. do 12. ure oziroma do 14. ure za javna podjetja 
in zavode. V soboto, 22. marca, bodo čistilne akcije v mestnih 
četrtih in krajevnih skupnostih, in sicer od 9. do 12. ure.
Čistilna akcija je namenjena odstranjevanju embalaže in me-
šanih komunalnih odpadkov na javnih in gozdnih površinah, 
brežinah vodotokov … Ni pa akcija namenjena zbiranju odpad-
kov, ki nastanejo z obrezovanjem dreves in pri urejanju zelenih 
površin ali zbiranju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Občani 
lahko oddajo kosovne odpadke celo leto brezplačno v zbirni 
center RCERO v Bukovžlaku.
»Stran pa ne bomo metal«
Občina je spomladansko čistilno akcijo napovedala pred dnevi 
z odprtjem razstave Stran pa ne bomo metal, ki jo je pripravila 
v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje in družbo 
Simbio. Na dan odprtja razstave so dijaki prvega letnika GCC 
obhodili staro mestno jedro in po tleh s kredami pisali misli na 
temo varstva okolja ter vabili na čistilno akcijo.
Prvi dan letošnje čistilne akcije sicer sovpada z mednarodnim 
dnevom gozdov. Celjska občina je podprla akcijo Iniciative za 
naravo, ki se bo osredotočila na čiščenje mestnega parka, pred-
vsem zgornjega dela, gozdnih poti in gozdnih površin. Čiščenje 
mestnega parka bo trajalo od 9. do 12. ure, za izvedbo akcije bo 
pripravljena stojnica, ki bo postavljena pri pitniku v mestnem 
parku, kjer bodo razdeljevali opremo in razporejali prostovoljce.
SŠol
Divjajo mimo občine
CELJE – »V zadnjem obdobju se na Ljubljanski cesti v 
Celju, predvsem na odseku od krožišča pri Policijski upravi 
Celje proti središču mesta, pojavlja problematika agresivne 
in prehitre vožnje voznikov osebnih vozil. Mestna občina 
Celje bo tako na tem območju uvedla dodatne ukrepe za 
umirjanje prometa,« so sporočili iz vodstva občine.
Na dejstvo, da predvsem ob koncih tedna v večernih in 
nočnih urah opažajo prehitro in objestno vožnjo, posledič-
no pa pride tudi do nesreč, celjsko občino opozarjajo tudi 
nekateri občani. »Nazadnje je v soboto, 1. marca, v križišču 
Ljubljanske ceste in Gregoričeve ulice zaradi prevožene rdeče 
luči na semaforju prišlo do prometne nesreče, v kateri so bili 
poškodovani trije udeleženci,« še dodajajo v občini.
Zaradi resnosti situacije bo občina uvedla ukrepe za umirja-
nje prometa. Prvi korak bo namestitev naprave za samodejno 
beleženje prekoračitev hitrosti pri občinski stavbi, kjer velja 
omejitev hitrosti 30 km/h. Poleg tega bo občina preučila mo-
žnost postavitve hitrostnih ovir na začetku tega območja.
SŠol
Kdaj bo most 
končan?
CELJE – V tem času izvajalec nadaljuje dela na novem 
mostu čez Savinjo pri Špici. Gre za enega najzahtevnejših 
odsekov nove kolesarske povezave od Celja do Žalca.
Kljub novembrski uspešni postavitvi 123-tonske jeklene 
konstrukcije dela še niso končana. Konec del je predviden 
maja letos, vlagateljica je Direkcija RS za infrastrukturo. 
Po novembrski postavitvi mostu so začeli gradbena dela 
za pripravo voziščne konstrukcije. V minulem obdobju je 
Voc Celje s podizvajalci uredil nosilno pločevino za vlivanje 
betona, položil armaturo in končal betonsko ploščo. V nada-
ljevanju so predvideni še ureditev hidroizolacije, asfaltiranje 
in montaža zaščitne ograje, da bosta vožnja in sprehajanje 
čez most varna. Ker se asfaltne baze odprejo po 15. marcu, 
za fini asfalt pa morajo biti tudi primerne temperature, je 
asfaltiranje voziščne konstrukcije načrtovano aprila. Konec 
del je nato predviden v maju, s tem se bo tudi končal projekt 
gradnje kolesarske povezave Celje–Žalec. Vrednost gradnje 
kolesarske povezave znaša 4,5 milijona evrov. SŠol
CELJE – Od subvencij do stanovanj za mlade
Ukrepi, ki bi mladim olajšali 
dostop do stanovanj
Zatem ko je sredi mar-
ca družba Nepremičnine 
pripravila predstavitev 
ukrepov za mlade na po-
dročju stanovanjske pro-
blematike, bo 28. marca 
ob 11. uri v Osrednji 
knjižnici Celje podobna 
predstavitev ukrepov za 
starejše. Med ukrepi, ki 
so predvideni zanje, sta 
razpis za ureditev dvigal v 
večstanovanjskih stavbah 
ter zagotovitev pritličnih 
stanovanj, ki bodo name-
njena izključno starejšim.
»Celje ima že danes največ javnih 
najemnih stanovanj na število 
prebivalcev. Toda potreb po teh 
stanovanjih je vedno več in prav je, 
da tem potrebam tudi sledimo,« je 
na petkovi predstavitvi dejal Tadej 
Lebič iz družbe Nepremičnine Celje. 
(Foto: Andraž Purg)
»Pretekli ukrepi stanovanj-
ske politike so bili večinoma v 
domeni družbe in Stanovanj-
skega sklada Republike Slo-
venije, zdaj bo celjska občina 
s partnerji omenjeno stanje 
prvič naslovila sistematično 
in obsežno. Torej z naložba-
mi in ukrepi, ki bodo krovno 
odgovarjali na stanovanjska 
vprašanja mladih. Slednji so 
tako v Celju kot v drugih obči-
nah pomembna skupina, ki se 
ji je treba natančno posvetiti,« 
pravijo v celjskih Nepremični-
nah. Znano je, da se številna 
mesta v tem času soočajo z 
odlivom mladih. »Mlade v to 
sili življenje, saj težko dobijo 
stanovanja, ker si jih ne mo-
rejo privoščiti ali so splošno 
nedostopna. Predvsem v pre-
stolnici imajo tudi več poslov-
nih priložnosti. Zato je treba 
pri prizadevanjih, da bi mlade 
zadržali v lokalnem okolju, 
kjer so nepogrešljiv člen za 
nadaljnji razvoj, upoštevati 
dva ključna dejavnika, to sta 
dostopnost stanovanj in dosto-
pnost delovnih mest,« navajajo 
v Nepremičninah.
Občina bo v sklopu stano-
vanjskega programa izvajala 
tudi druge ukrepe za zago-
tovitev kakovosti bivanja, 
hkrati tudi vse dejavnosti na 
področju urejanja občinske-
ga prostorskega načrta za 
večstanovanjsko gradnjo.
Stanovanjski program tako 
prinaša štiri sklope ukrepov. 
Naložbe v javna najemna sta-
novanja predvidevajo pribli-
žno 322 novih stanovanj, od 
tega bo 150 stanovanj naložba 
celjskih Nepremičnin.
Dve novi stolpnici
»Prva naložba družbe je že 
v začetni fazi, ker družba že 
aktivno sodeluje pri pripravi 
in načrtovanju dveh stolpnic 
v Novi vasi v Celju. Druga na-
ložba, več kot 50 stanovanj 
do leta 2032, je še v fazi do-
govorov. Drugi vlagatelji so še 
Stanovanjski sklad RS s 126 
stanovanji, Nepremičninski 
sklad Pokojninskega in in-
validskega zavarovanja z 20 
stanovanji in Najemniška sta-
novanjska zadruga z 20 stano-
vanji. Obstaja možnost, da bo 
omenjena stanovanja, ki jih bo 
zgradil Stanovanjski sklad RS, 
podelila družba Nepremični-
ne na podlagi svojih razpisov 
in prednostnih list, kar bi bilo 
za lokalno skupnost in stano-
vanjsko situacijo v Celju izje-
mnega pomena,« dodajajo v 
Nepremičninah.
Drug sklop ukrepov je usmer-
jen predvsem v podporo ciljnim 
skupinam. Predvsem ta del bi 
lahko bil za mlade zelo zani-
miv. Med neposrednimi ukrepi 
v tem delu bo na primer šlo za 
subvencioniranje komunalne-
ga prispevka za mlade in mlade 
družine, za zagotavljanje javnih 
najemnih stanovanj v projek-
tu Prva hiša, za programirano 
izvajanje javnih razpisov za 
dodelitev stanovanj mladim in 
mladim družinam ter za zago-
tovitev skupnostnih stanovanj 
za mlade podjetnike, ki delujejo 
v skupnostih zagonskih podje-
tij. »Vedno več mladih se odloča 
za samostojno podjetniško pot, 
zato jim je treba pri tem zagoto-
viti tudi varnost in jih spodbu-
jati, da se osamosvojijo,« pravi 
direktor družbe Nepremične 
Celje Primož Brvar.
Tudi za 
enostarševske 
družine
V Nepremičninah opozarja-
jo, da pri svojem delu opažajo 
številne značilnosti mladih in 
mladih družin, ki v javnosti 
niso izpostavljene. Na območju 
celjske občine tako živi kar dva 
tisoč enostarševskih družin, ki 
prav tako potrebujejo poseben 
pristop pri reševanju ali ureja-
nju stanovanjske problematike. 
Zato je eden od ukrepov stano-
vanjskega programa posvečen 
tej skupini ljudi.
Stanovanjski program prina-
ša še posebne ukrepe za zago-
tovitev večje varnosti na podro-
čju najemnih razmerij. Pri tem 
se pojavlja veliko težav tako pri 
najemnikih kot najemodajal-
cih. »Pripravljen bo splet dejav-
nosti, ki bo omogočal, da bodo 
najemna razmerja bolj varna, 
kar vključuje pogodbe za daljši 
čas,« pravijo v Nepremičninah 
Celje. Posebno pozornost bo 
program namenil tudi praznim 
stanovanjskim enotam zaseb-
nikov. »Praznih stanovanjskih 
enot naj bi bilo na območju me-
stne občine Celje več kot 2.500. 
Zato si bo družba s sistematič-
nim in konstruktivnim pristo-
pom prizadevala za sodelova-
nje z zasebniki, da bi omenjena 
stanovanja oddali v najem,« še 
pojasnjujejo v Nepremičninah.
V Celju je bilo do zdaj že 
nekaj razpisov, s katerimi je 
družba Nepremičnine Celje 
reševala stanovanjsko pro-
blematiko mladih. »Leta 2016 
smo objavili prvi razpis za 
dodelitev stanovanj mladim. 
Takrat je bilo 70 prosilcev. Tri 
leta kasneje jih je bilo ob po-
dobnem razpisu že sto in leta 
2021 kar 140,« pravi direktor 
celjskih Nepremičnin Primož 
Brvar.
Eden od ukrepov je tudi 
dodelitev stanovanj tistim, ki 
prihajajo na delo v Celje od 
drugod. »S tem bi rešili njiho-
vo logistično težavo vsakdanje 
vožnje iz kraja, kjer prebivajo, 
in nazaj. Velik delež teh posa-
meznikov sestavljajo mladi,« 
pojasnjujejo v Nepremičninah. 
Med ukrepi, ki bi rešili marsi-
katero skrb mladih, ki so tik 
pred naložbami v lastno sta-
novanjsko prihodnost, je tudi 
subvencioniranje obrestne 
mere stanovanjskih kreditov.
»Policija in mestno redarstvo bosta v okviru svojih pristojnosti nada-
ljevala z okrepljenim nadzorom cestnega prometa, da bi zagotovili čim 
višjo raven varnosti,« še dodajajo v Mestni občini Celje. (Foto: MOC)
V primeru slabega vremena bosta čistilna akcija in dogodek v parku pre-
stavljena na 28. in 29. marec. (Foto: MOC)
Gradnja je del programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–
2027 v Sloveniji s sredstvi iz Kohezijskega sklada kot prispevkom Evrop-
ske unije ter s pripadajočim nacionalnim prispevkom Republike Slovenije 
za projekt Kolesarske poti Žalec–Rogatec. (Foto: MOC)
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 7
7 Št. 12, 20. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV
Občina Vojnik v zadnjih letih posebno skrb name-
nja tudi urejanju športne in rekreacijske infrastruk-
ture. Tako je pred nekaj leti v Vojniku prenovila no-
gometno igrišče z umetno travo ter uredila igrišči za 
odbojko in badminton, fitnes na prostem in otroško 
igrišče pri Sokolskem domu. Na Frankolovem tre-
nutno gradi novo športno igrišče pri osnovni šoli. 
Gradnjo dodatnih športnih površin načrtuje tudi v 
Arclinu, a bo na začetek del treba še počakati.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Na poti k družbi brez odpadkov
LAŠKO, ZREČE – Obči-
ne Laško, Zreče in Gorenja 
vas – Poljane so uspešno 
končale pripravljalne po-
stopke in sprejele stra-
tegijo zero waste, katere 
glavni cilj je zmanjšanje 
količine odpadkov ter 
spodbujanje krožnega go-
spodarstva.
Omenjene občine so na 
poti pridobivanja med-
narodnega certifikata, ki 
postavlja jasne minimalne 
kriterije za družbo brez 
odpadkov. Na tej poti jih 
strokovno podpirajo Ekolo-
gi brez meja, ki koordinira-
jo slovensko mrežo občin. 
Ključni ukrepi strategije 
zajemajo pet prednostnih 
področij preprečevanja in 
boljšega ravnanja (javna 
uprava, komunala, vzgoj-
no-izobraževalne ustanove, 
gospodinjstva in turizem), 
ki se prilagajajo potrebam 
posameznih občin. Vsa ta 
področja povezuje osvešča-
nje o odgovornem ravnanju 
z odpadki in viri.
»V Občini Laško se za-
vedamo, da so trajnostni 
pristopi nujni za dolgoroč-
no kakovost bivanja, zato 
smo s sprejemom strategi-
je prevzeli odgovornost za 
zmanjšanje odpadkov in 
učinkovitejšo rabo virov. 
Strategija ni zgolj načrt na 
papirju – konkretne korake 
k uresničevanju ciljev v ob-
čini že izvajamo,« je dejal 
župan Občine Laško Mar-
ko Šantej. V Laškem bo 22. 
marca vseobčinska čistilna 
akcija, organizatorjem do-
godkov je na voljo povratna 
embalaža, pozornost v ob-
čini posvečajo tudi odpa-
dnemu jedilnemu olju in 
nagrobnim svečam. »Vse te 
dejavnosti so del naše širše 
vizije – ustvariti občino, ki 
z zgledom, s sodelovanjem 
vseh vpletenih in s konkre-
tnimi ukrepi dokazuje, da je 
mogoče ravnati bolj odgo-
vorno do okolja,« je dodal 
Šantej.
Zreški župan Boris Pod-
vršnik je ponosen, da so 
Zreče med prvimi dvajse-
timi občinami, ki so spre-
jele to strategijo. Poleg že 
izvedene analize stanja bo 
po besedah župana ključno 
tudi osveščanje občanov. 
»Moramo si prizadevati za 
še bolj dosledno ločevanje 
frakcij, kar bo pomembno 
prispevalo k trajnostnemu 
oziroma krožnemu gospo-
darstvu,« je dejal Podvr-
šnik. Začetne dejavnosti v 
tej smeri so potekale v obli-
ki popravljalnice oblačil in 
izmenjevalnice otroških 
igrač ter knjig v Večgenera-
cijskem centru Zreče.
BA
LAŠKO – Občina letos za izvajanje nalog zaščite in reše-
vanja namenja 421 tisoč evrov. Sredstva bodo omogočala 
nemoteno delovanje organizacij, ki v primeru nesreč in 
drugih nepredvidenih dogodkov skrbijo za hitro in učin-
kovito odzivanje ter pomoč prebivalcem.
Predstavniki društev oziroma organizacij s področja zaščite in reševanja 
v občini Laško so z županom podpisali pogodbe o sofinanciranju nalog. 
(Foto: Občina Laško)
Pri zaščiti in reševanju 
tudi Rdeči križ
Šentrupert, Vrh nad Laškim, 
Jurklošter, Zidani Most in Se-
draž. Poleg gasilcev bodo pri 
nalogah zaščite in reševanja 
sodelovali tudi člani Radio 
kluba Laško, Radio kluba Zi-
dani Most, Kinološkega dru-
štva reševalnih psov Celje ter 
Gorske reševalne službe Slo-
venije – postaje Celje. Novost 
letos je vključitev Rdečega 
križa Slovenije – Območnega 
združenja Laško-Radeče, ki 
bo izvajal naloge prve pomo-
či in nujne medicinske oskrbe 
ob nesrečah.
Kot poudarjajo v Občini La-
ško, uspešno sodelovanje raz-
ličnih služb omogoča hitro in 
učinkovito ukrepanje v vseh 
razmerah ter pomembno pri-
speva k varnosti občank in 
občanov. Delo organizacij, ki 
delujejo na področju zaščite 
in reševanja, zajema gašenje 
požarov, reševanje ob prome-
tnih in naravnih nesrečah, 
prvo pomoč poškodovanim 
ter nudenje pomoči v kriznih 
situacijah. BA
Pogodbe o sofinanciranju 
nalog je župan Marko Šantej 
podpisal s predstavniki Ga-
silske zveze Laško in prosto-
voljnih gasilskih društev La-
ško, Rečica, Rimske Toplice, 
Novo igrišče, umeščeno ob kompleksu osnovne šole in vrtca na Frankolovem, bo nudilo 
športne površine in opremo za različne dejavnosti, vključno z malim nogometom, košar-
ko, odbojko, atletiko ter skokom v daljino. Pridobitev bo izboljšala pogoje za športne 
dejavnosti vseh generacij, še posebej za predšolske in šolske otroke. (Foto: RC Plan M)
Pred ureditvijo igrišča je bilo treba poskrbeti za stabilizacijo območja 
z gradnjo pilotne stene in opornega zidu.
VOJNIK – Naložbe za športne dejavnosti vseh generacij
Na Frankolovem kot po 
maslu, v Arclinu težave
Najmlajšim v Vojniku je med drugim na voljo otroško igrišče pri Sokolskem domu, ki ga je pred nekaj leti uredila 
Občina Vojnik.
Gradnja športnega igrišča 
pri osnovni šoli na Frankolo-
vem je pomembna naložba, 
ki je na uresničitev čakala več 
let. Frankolovska šola namreč 
doslej ni imela svojega igrišča. 
Učenci uporabljajo tistega nad 
graščinskim parkom, ki je od 
šole nekoliko oddaljeno, zato 
šolarji med poukom izgubijo 
veliko časa, da pridejo do igri-
šča. Novo igrišče bo služilo 
tako potrebam šole kot vrtca.
Kot pravi vojniški župan 
Branko Petre, gredo gradbena 
dela po načrtih. »Cilj je, da bi 
novo igrišče šolarji lahko začeli 
uporabljati v začetku novega 
šolskega leta. Morda se bo celo 
zgodilo, da bodo dela konča-
na še pred poletnimi počitni-
cami,« pravi župan. Najzah-
tevnejša gradbena dela so že 
opravljena, izvajalec trenutno 
Projekt, ki je vreden pribli-
žno milijon evrov, bo država 
sofinancirala v višini 500 tisoč 
evrov, preostanek sredstev je v 
proračunu zagotovila Občina 
Vojnik.
Igrišče v Arclinu bo 
moralo še počakati
Občina Vojnik načrtuje tudi 
nove rekreacijske površine v Ar-
clinu. Zemljišče za športni park 
je že odkupila, pripravljene ima 
tudi že načrte, a gradnje še ne 
more začeti, saj čaka na soglas-
je Elektra Celje, ki je pogoj za 
pridobitev gradbenega dovolje-
nja, pravi župan Branko Petre. 
T ežava je namreč v daljnovodu, 
ki gre čez zemljišče, kjer name-
rava občina urediti igrišče. Ele-
ktro Celje bo moral daljnovod 
prestaviti pod zemljo, šele nato 
bo izdal soglasje za gradnjo 
igrišča. Ta postopek je namreč 
nujen za zagotovitev varnosti 
uporabnikov in za skladnost s 
predpisi. Župan upa, da bo dalj-
novod prestavljen še letos in da 
bo občina prihodnje leto lahko 
začela dela.
Gradnja novega športnega 
igrišča bo za Arclin pomemb-
na pridobitev, saj bo omogoči-
la več rekreacijskih dejavnosti 
za občane, namenjena bo tudi 
medgeneracijskemu druženju. 
Športne površine bodo sesta-
vljene iz otroškega in košarkar-
skega igrišča z umetno podla-
go, predviden je tudi kolopark. 
Občina Vojnik ima za ta pro-
jekt v proračunu zagotovljenih 
približno 250 tisoč evrov.
Širitev športnih površin je 
načrtovana tudi ob šoli v Socki. 
Občina Vojnik ima že pripra-
vljen idejni načrt ureditve ob-
močja, trenutno se dogovarja 
za odkup zemljišča.
Šolska igrišča tarča 
vandalov
Velik izziv vojniške občine 
je, kako na šolskih igriščih pre-
prečiti vandalizem. V zadnjem 
času se je namreč večkrat do-
gajalo, da so se objestneži po 
šolskih igriščih vozili z motor-
ji in kurili, uničevali so klopi 
in drogove, na igriščih je bilo 
večkrat mogoče opaziti razbito 
steklo … Da bi zagotovili var-
nost otrok in drugih uporabni-
kov igrišč ter izboljšali splošno 
kakovost infrastrukture, so se 
v občini lotili izboljšav na šol-
skih igriščih in v njihovi oko-
lici. Na igriščih v Vojniku so 
tako namestili novo ograjo, ki 
preprečuje dostop motornim 
vozilom. Kljub ograji je upo-
rabnikom omogočen nemoten 
dostop do igrišča. Posebno 
pozornost so v vojniški občini 
namenili tudi igrišču z umetno 
travo, kjer je bila stara kovin-
ska mreža nevarna. Zamenjali 
so jo z mehkejšo mrežo, ki 
učinkovito lovi žoge in hkrati 
zmanjšuje tveganje za poškod-
be, pravijo. Na košarkarskem 
igrišču v Vojniku so zamenjali 
dotrajane koše z novimi.
V vojniški občinski upravi 
opažajo, da so se razmere gle-
de vandalizma, potem ko so 
igrišča ogradili oziroma posta-
vili mehanske prepreke, sicer 
nekoliko izboljšale, a stanje še 
vedno ni zadovoljivo. Župan 
napoveduje, da bo naslednji 
najverjetnejši ukrep namesti-
tev kamer na športna igrišča.
Foto: Občina Vojnik
pripravlja prostor za igrišče. 
Pred gradnjo slednjega je bilo 
namreč treba odkopati hrib ter 
postaviti pilotno steno in s tem 
prostor zavarovati pred plaze-
njem, urediti je bilo treba tudi 
odvodnjavanje.
Z novo pridobitvijo na Fran-
kolovem bo celotno šolsko in 
vrtčevsko okolje zaokroženo 
v celoto. »Po gradnji vrtca ter 
ureditvi šolskih prostorov pred 
leti bo prostor letos dopolnilo 
še sodobno večnamensko zu-
nanje igrišče z dvema steza-
ma za tek, s površino za skok 
v daljino, namenjeno bo tudi 
igranju rokometa in košar-
ke. Uporabljala ga bodo lahko 
tudi društva v kraju in bo pred-
stavljal nekakšen večnamenski 
prostor, ki bo obogatil življenje 
v tem delu Frankolovega,« pra-
vi Petre.
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 8
8 Št. 12, 20. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV
SLOVENSKE KONJICE–DRAMLJE – Med prenovo avtocestnega odseka obvoza ne bo
Mučni zastoji v poletnih 
mesecih žal neizogibni
Zaradi obsežne obnove avtocestnega odseka od Slo-
venskih Konjic do Dramelj bosta potrpežljivost in 
dodatna previdnost udeležencev v prometu nujni. Ob-
nova bo trajala 410 dni, tako naj bi se končala jeseni 
naslednje leto. Kot poudarjajo v Družbi za avtoceste 
Republike Slovenije (Dars), je največ zastojev v pro-
metu mogoče pričakovati v poletnih mesecih letos 
in naslednje leto. Predsednik uprave Darsa Andrej 
Ribič, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek 
in notranji minister Boštjan Poklukar zagotavljajo, da 
bodo naredili vse za čim večjo pretočnost in varnost 
v prometu, voznike pa so pozvali, naj dosledno upo-
števajo prometno signalizacijo, varnostno razdaljo 
in omejitve hitrosti. Med prenovo naj bi se potovalni 
čas na tem odseku podaljšal v povprečju za pol ure.
BARBARA FURMAN
Odsek avtoceste med Sloven-
skimi Konjicami in Dramljami 
je med srednje obremenjeni-
mi odseki v slovenskem avto-
cestnem omrežju, povprečen 
dnevni promet je 41 tisoč vozil, 
od tega 7 tisoč tovornih. Dela 
so načrtovana v poletnih me-
secih, ker so po ocenah Darsa 
takrat prometne obremenitve 
zaradi vsakodnevnih migracij 
nekoliko manjše, vendar je v 
prometnih konicah mogoče 
pričakovati tudi daljše zasto-
je. Voznikom priporočajo, naj 
ostanejo na avtocesti, saj bo 
obvoz po regionalnih cestah 
zahteval še več časa.
Kako bo urejen 
promet?
Obsežnejša gradbena dela 
se bodo začela konec mar-
ca, ko bo na smernem voz-
išču proti Ljubljani zaprt 
prehitevalni pas. Ta zapora 
bo trajala do konca junija. 
»Za zagotavljanje čim boljše 
pretočnosti prometa bosta v 
jutranjih konicah dva pro-
metna pasova odprta proti 
Ljubljani, eden bo odprt pro-
ti Mariboru. V popoldanskih 
konicah bo promet urejen v 
nasprotni smeri – dva pasova 
proti Mariboru in eden proti 
Ljubljani. Med delavniki bo 
prilagojena ureditev veljala 
že od zgodnjih jutranjih ur, 
ob koncih tedna bo prometna 
ureditev prilagojena glede na 
pričakovane prometne obre-
menitve,« je napovedal pred-
sednik uprave Darsa Andrej 
Ribič in dodal, da bo promet 
najbolj obremenjen med 
obnovo viaduktov in predo-
rov, ki se bo začela konec 
letošnjega junija. V tem času 
bo promet med Slovenskimi 
Konjicami in Dramljami pred-
vidoma 90 dni preusmerjen 
na drugo polovico avtoceste, 
kjer bo potekal dvosmerno 
po enem pasu v vsako smer. 
Na avtocestnem priključku 
Slovenske Konjice bo v tem 
času zaprt uvoz na avtocesto 
proti Ljubljani. Naslednje leto 
bo v poletnih mesecih zaprto 
smerno vozišče proti Maribo-
ru, promet bo preusmerjen 
na drugo polovico avtoceste, 
kjer bo potekal dvosmerno 
po enem pasu v vsako smer. 
V vmesnem obdobju bodo 
dela organizirana na način, ki 
bo omogočal vodenje prome-
ta po štirih zoženih pasovih, 
torej po dveh v vsako smer.
Obnovitvena dela bodo predvidoma trajala 410 dni. (Foto: Nik Jarh)
Na pot bo treba 
prej
Ministrica za infrastrukturo 
Alenka Bratušek je poudari-
la, da med avtocestno preno-
vo obvozov po vzporednih 
regionalnih cestah ne bo. »To 
pomeni, da morajo tovornjaki 
ostati na avtocestah. Avtopre-
voznike sem pozvala, naj to 
odločitev upoštevajo. Verja-
mem, da jo bodo.« Minister 
za notranje zadeve Boštjan 
Poklukar je opozoril, da se 
bo zaradi predvidenih zasto-
jev v prometu na pot treba 
odpraviti prej. »Zato vse voz-
nike pozivam, naj upoštevajo 
prometno signalizacijo. Poli-
cija bo namreč dosledna pri 
kaznovanju kršiteljev.«
Prometne analize so poka-
zale, da se bo med obnovo av-
tocestnega odseka promet na 
regionalni cesti Celje–Sloven-
ske Konjice povečal za pribli-
žno 25 odstotkov, predvsem 
zjutraj v smeri Celja in zgodaj 
popoldne v smeri Slovenskih 
Konjic.
»Zato smo se župani celjske, 
vojniške, zreške, konjiške in 
šentjurske občine s predstav-
niki Darsa, Direkcije RS za 
infrastrukturo in policije že 
pred meseci začeli pogovar-
jati, kako na regionalni cesti 
zagotoviti čim večjo varnost in 
Konzorcij slovenskih gradbenih 
podjetij Pomgrad, CGP in Iskra bo 
obnovil avtocestni odsek. Obno-
vil bo 13 kilometrov vozišč v obe 
smeri, posodobil odvodnjavanje 
in notranje obloge v predorih 
Pletovarje in Golo Rebro ter vzpo-
stavil sistem prisilnega prezrače-
vanja v vseh predorskih ceveh. 
Uredil bo ubežne poti skozi preč-
nika v predorih Pletovarje in Golo 
Rebro, zamenjal nizkonapetostno 
opremo, nadzorno-krmilni sis-
tem, namestil protihrupne ograje 
ter prenovil viadukte Škedenj I, 
Škedenj II in Grapa. Pogodbena 
vrednost projekta znaša 61,6 mi-
lijona evrov brez DDV.
pretočnost prometa,« je pove-
dal konjiški župan Darko Ra-
tajc in dodal, da na regionalni 
cesti Celje–Vojnik–Slovenske 
Konjice že zaznavajo nekoli-
ko gostejši promet. V naselju 
Vojnik naj bi država uredila 
dve semaforizirani križišči, 
poleg tega bodo vsi semaforji 
na tej regionalni cesti pove-
zani, njihovo upravljanje bo 
vodeno iz enega centra. Tako 
naj bi pripomogli k večji pre-
točnosti prometa. Kot še pra-
vijo v Darsu, se dogovarjajo s 
Slovenskimi železnicami, da 
bodo vozne rede prilagodile 
potovalnim potrebam med ob-
sežno prenovo avtocestnega 
odseka.
SLOVENSKE KONJICE – V 
prihajajočih dneh bo konji-
ška občina začela asfaltirati 
del dotrajane lokalne ceste 
od Brega pri Konjicah do 
Draže vasi. Celovita preno-
va 800 metrov dolgega od-
seka bo stala približno 148 
tisoč evrov, končana naj bi 
bila še pred prvomajskimi 
prazniki.
Cestni odsek bo asfalti-
ralo podjetje Blaža Švelca, 
ki ga je občina kot najugo-
dnejšega izbrala na javnem 
razpisu. Na omenjeni lokal-
ni cesti so deli vozišča zelo 
poškodovani, zato je vožnja 
po njej vedno bolj nevarna. 
Bankine so neurejene, voda 
zastaja na vozišču in v jarku 
ob cesti. Zato bo izvajalec del 
poleg nove asfaltne prevleke 
zagotovil tudi razširitev spo-
dnjega ustroja ceste in uredil 
sistem odvodnjavanja. Kot še 
pojasnjujejo v konjiški občin-
ski upravi, bo izbran izvajalec 
cestna dela začel v križišču 
z lokalno cesto Prežigal–Ko-
njiška vas in jih končal na 
koncu gozda pred naseljem 
Nova vas. Vrednost gradbe-
nih del znaša nekaj več kot 
148 tisočakov, denar je konji-
ška občina v celoti zagotovila 
v proračunu. Kot še pravijo v 
konjiški občinski upravi, bo 
izbrano podjetje začelo delati 
še ta mesec in dela končalo 
pred prvomajskimi prazniki.
BF
Cestni odsek je zob časa že dodo-
bra načel. (Foto: arhiv občine)
Kmalu z asfaltno prevleko
Mestna občina Velenje se sooča s pomembnim prehodom od tradicionalne premogovniške industrije k trajnostnim in okolju pri-
jaznim rešitvam. To zahteva prestrukturiranje lokalnega gospodarstva in prilagoditev energetskega sistema, zlasti daljin-
skega ogrevanja, ki je bil doslej odvisen od premoga.
Med ključnimi projekti Mestne občine Velenje v tem procesu so:
• preobrazba sistema daljinskega ogrevanja,
• oživitev stare elektrarne v center prihodnosti,
• gradnja Industrijsko-tehnološkega parka TecHub i4.0,
• gradnja Poslovne cone Pesje.
Povečanje energetske učinkovitosti stavb je izrednega pomena za zmanjšanje porabe energije in stroškov ogrevanja. V Ve-
lenju je trenutno le 4 odstotke večstanovanjskih objektov deležnih celovite energetske obnove, kar kaže na velike možnosti za 
izboljšave.
Analiza porabe toplotne energije je pokazala, da so uporabniki v večstanovanjskih objektih v mestni občini Velenje v letu 2024 
v povprečju zmanjšali porabo toplote za 8,3 odstotka v primerjavi z letom 2023. Poleg tega so v zadnjih mesecih leta 2024 
znižali tudi fiksni strošek toplote (obračunsko moč) za 8,5 odstotka.
Na podlagi prejetih informacij upravnikov smo pripravili pregled energetskih obnov. Lani je bilo obnovljenih 10 objektov, letos 
jih bo predvidoma 32, drugo leto 15 in leta 2026 še dodatnih 9. Skupaj bo v prihodnjih letih tako obnovljenih približno 60 
večstanovanjskih objektov.
Projekt ELENA – MOVeNERGY
Mestna občina Velenje je uspešno pridobila sredstva iz evropskega mehanizma ELENA (European Local Energy Assistance) za 
projekt MOVeNERGY . Z Evropsko investicijsko banko smo dosegli dogovor o sofinanciranju Energetskega programa za podnebno 
nevtralno Velenje, katerega skupna vrednost znaša 1,9 milijona evrov.
Nameni projekta so priprava ekonomske in tehnične dokumentacije za izvedbo celovitih energetskih obnov 8 javnih in 12 
večstanovanjskih objektov, vzpostavitev sončnih elektrarn na 4.564 kvadratnih metrih javnih streh z močjo 912,72 kWp 
ter vpeljava 23,01 MW toplotne energije iz obnovljivih virov v obstoječ sistem daljinskega ogrevanja.
Program je sofinanciran v višini 90 odstotkov in je namenjen pripravi projektnih ter naložbenih dokumentacij za izvedbo 
celovitih energetskih prenov javnih objektov (vrtci, šole) in večstanovanjskih stavb. Glavni cilji programa so povečanje energetske 
učinkovitosti, izraba obnovljivih virov energije in zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Kmalu bomo objavili nov javni 
poziv za izbor večstanovanjskih objektov na območju mestne občine Velenje, ki bodo upravičeni do energetskih pregledov ter 
priprave projektne dokumentacije za izvedbo energetskih prenov.
V Mestni občini Velenje sta trenutno odprta dva poziva za subvencioniranje ukrepov zmanjšanja porabe toplotne energije 
za fizične osebe, ki so odjemalci distribucijskega sistema toplote ali zemeljskega plina. Občani se še lahko prijavijo na omenjena 
poziva (www.velenje.si). Subvencije za okolju prijazne naložbe lahko zainteresirani pridobijo tudi pri Eko skladu.
Za več informacij o možnostih sofinanciranja, projektu ELENA in brezplačnih strokovnih svetovanjih glede zmanjšanja porabe 
energije, energetske obnove objektov in uporabe obnovljivih virov energije je na voljo podnebno-energetska pisarna
(Stari trg 11, pep@velenje.si).
Od premoga k trajnostni prihodnosti
Kako Velenje postaja energetsko učinkovito mesto?
MESTNA OBČINA
VELENJE
www.velenje.si
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 9
9 Št. 12, 20. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV
BRASLOVČE – V domu kulture je bil minuli petek zbor mladih Gasilske zveze Žalec. 
Udeležili so se ga po trije predstavniki iz 32 gasilskih društev v zvezi in gostje. Za do-
sežene rezultate na državnem tekmovanju in gasilski olimpijadi so priznanja prejeli 
mladinke PGD Andraž nad Polzelo in pionirji PGD Ojstriška vas – Tabor.
Zbrane je uvodoma nagovorila predsednica Mladinske komisije GZ Žalec Lidija Krk, ki je nato 
poročala o lanskem delu mladih v žalski gasilski zvezi. Leto 2024 je bilo v znamenju gasilske 
olimpijade, državnega tekmovanja v kvizu in orientaciji ter drugih gasilskih dejavnosti. Mladi 
gasilci so na vseh področjih posegali po najvišjih rezultatih in s tem pripomogli k prepoznavno-
sti zveze. Za to so posebej zaslužne andraške mladinke, ki so na gasilski mladinski olimpijadi 
v italijanskem Trentinu ob treh drugih ekipah zastopale Slovenijo in osvojile 10. mesto. Med 
najboljšimi v okviru savinjsko-šaleške gasilske regije so bili tudi mladinke in mladinci PGD 
Andraž nad Polzelo, ki so osvojili 1., pionirke pa 3. mesto. Iste ekipe so blestele tudi na regij-
skem tekmovanju in se med šestimi ekipami GZ Žalec uvrstile na državno tekmovanje, ki bo 14. 
junija v Gorišnici.                                                                                                                                   SJ
Za čistejše okolje
ŽALEC – V okviru svetovnega dneva voda, svetovnega dneva Zemlje in dneva za spremembe 
bo žalska občina ta konec tedna organizirala pomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolja. 
Občani bodo lahko rokave zavihali to soboto, 22. marca, med 9. in 12. uro. Že dan prej bodo 
v akciji sodelovali tudi osnovnošolci in vzgojno-varstveni zavodi.
Občina Žalec pomladansko čistilno akcijo urejanja organizira v sodelovanju z vsemi krajevnimi 
skupnostmi, Mestno skupnostjo Žalec, društvi, osnovnimi šolami, vrtci in s podjetji. Osrednji cilj 
in namen akcije predstavljajo skrb za urejeno, čisto in privlačno življenjsko ter naravno okolje in 
osveščanje ter izobraževanje. V okviru akcije bodo sodelujoči čistili javne površine, odstranjevali 
odpadke ob vodotokih, cestah, sprehajalnih in planinskih poteh … Poudarek bo predvsem na 
odstranjevanju odpadkov ob Savinji, Strugi, Lavi, Ložnici in drugih vodotokih, ki so onesnaženi 
predvsem zaradi posledic poplav avgusta 2023. Večja skupna akcija bo tudi na območju krajinskega 
parka Ribnik Vrbje z zaledjem.
Pomladanska čistilna akcija bo po posameznih krajevnih skupnostih in v Mestni skupnosti 
Žalec, ki bodo določile območja akcije, zbirno mesto, približno število udeležencev in odgovorne 
osebe za posamezno območje. Telefonske številke koordinatorjev so objavljene na spletni strani 
občine. Občina bo s pomočjo podjetja Simbio Celje in sponzorjev zagotovila vreče in rokavice za 
udeležence ter odvoz odpadkov v Zbirni center Žalec (odpadne surovine, kosovni odpadki) ali na 
odlagališče RCERO v Celju (mešani odpadki). V primeru dežja bo akcija prestavljena na soboto, 
29. marca.                                                                                                                                                       SJ
Zbor mladih gasilk in gasilcev
V žalsko gasilsko zvezo je vključenih 
1.162 mladih. (Foto: TT)
ROGAŠKA SLATINA – 25. srečanje članov Združenja turističnih kmetij Slovenije
Za turističnimi kmetijami nadvse 
uspešno leto
Leto 2024 je bilo za turizem v savinjski regiji zelo uspe-
šno. Turistični ponudniki v regiji so zabeležili približno 
1,76 milijona prenočitev, kar je približno 110 tisoč več kot 
leto prej. Z obiski in nočitvami so zelo zadovoljni tudi na 
turističnih kmetijah, katerih število z leti narašča. Kot so 
poudarili na 25. srečanju članov Združenja turističnih 
kmetij Slovenije (ZTKS), ki je bilo v torek v Rogaški Sla-
tini, želijo, da bi se kakovost na turističnih kmetijah še 
naprej višala. Že predvidoma junija se bodo tako lahko 
turistične kmetije z nastanitvijo potegovale tudi za novo, 
peto jabolko kakovosti.
SINTIJA JURIČ
»Ne želimo biti prestižni hoteli, saj imamo kmetije z živo 
proizvodnjo. Naš odnos, prijaznost in čas, ki ga namenimo 
gostom, je treba ovrednotiti in nadgrajevati, saj je to naš 
nadstandard,« je poudarila Alenka Korpnik.
Za Združenjem turističnih 
kmetij Slovenije, ki je bilo 
ustanovljeno pred 27 leti in ima 
sedež v Celju, je bilo lani uspe-
šno leto. Pod svojim okriljem 
združuje že skoraj 400 članov, 
ki jim pomaga s svetovanjem, 
promocijo in tudi z izobraže-
vanjem. V združenju so lani 
prvič organizirali tudi Teden 
turističnih kmetij, na katerem 
je sodelovalo 25 kmetij.
Letos bo Teden turističnih 
kmetij med 4. in 13. aprilom. S 
65 programi bo obiskovalcem 
Kot so poudarili na srečanju 
članov, je ZTKS prvotno imela 
27 članov, danes jih je že 384.
Za pogostitev na srečanju 
so poskrbele turistične 
kmetije iz savinjske regije.
skušal približati kulturo in tra-
dicijo življenja na podeželju. 
»Poudarek bo na kulinaričnih 
in rokodelskih delavnicah, 
organizirane bodo tudi de-
gustacije, na voljo bo lokalna 
kulinarika. Prav tako počitniški 
paketi in od letos enodnevna 
razvajanja, saj ima veliko kme-
tij v ponudbi tudi velneške 
programe, ki so prilagojeni tu-
rističnim kmetijam. Obetamo 
si, da bodo gostje videli, kako 
pomembno je, da obiščejo tu-
ristične kmetije, in rada rečem, 
da je to res butični turizem v 
pravem pomenu besede,« je 
poudarila koordinatorica pro-
jekta Tadeja Waldhuber.
Kmalu tudi peto 
jabolko
Kakovost storitev na turi-
stičnih kmetijah z nastanitvijo 
je sicer označena z jabolki, in 
sicer z eno, dvema, s tremi ali 
štirimi. Kot je povedala pred-
sednica ZTKS Urška T. Pla-
ninšek, bo v sodelovanju z 
gospodarskim ministrstvom 
predvidoma poleti na voljo 
tudi peto jabolko, ki bo poskr-
belo za dodaten dvig kakovosti 
na turističnih kmetijah. »Oce-
njevalci bodo ponovno ﬁ zič-
no ocenjevali tudi kakovost 
storitev za tri in štiri jabolka. 
Kmetije so se namreč zadnja 
leta ocenjevale same, pri če-
mer je bilo ugotovljeno, da je 
kakovost upadla,« je poudari-
la. Povpraševanje in struktura 
gostov se po njenih besedah si-
cer spreminjata. Na turističnih 
kmetijah največkrat prenočijo 
nemško govoreči gostje, pri 
izletniškem turizmu še vedno 
prevladujejo domači gostje.
Kot je še dodala Planinško-
va, se na turističnih kmetijah 
soočajo tudi s številnimi izzi-
vi. Veliko časa jim vzamejo 
tudi zakoni in birokracija, saj 
kmetje dejavnost turistične 
kmetije z nastanitvijo opra-
vljajo kot dopolnilno de-
javnost turizma na kmetiji. 
»Veseli smo, da imamo v 
združenju strokovno pomoč 
kmetijskih svetovalcev, zavo-
dov in zbornice. Kot združe-
nje in javni zavod imamo tudi 
prednost in moč, da smo prej 
slišani,« je še poudarila.
Prebuja se tudi 
Savinjska dolina
Čeprav je uničujoča ujma leta 
2023 dodobra ranila kmečki 
turizem ob Savinji v Zgornji in 
Spodnji Savinjski dolini, se po be-
sedah Alenke Korpnik iz Ljub-
nega ob Savinji tudi ta zdaj vra-
ča v ustaljene tirnice. »Takrat so 
nam ponudili ﬁ nančno pomoč, 
ampak v letu 2023 je še šlo, zdaj 
pa se kažejo posledice. Sama se 
ukvarjam predvsem z ribiškim 
turizmom in muharjenjem ob 
Savinji. Lani in tudi letos je bila 
ta tržna niša zaprta. Upam, da 
se bodo te zadeve prihodnje leto 
uredile, da bodo lahko k nam 
spet prišli gostje, ki želijo to vr-
sto turizma. Iz prve roke lahko 
povem, da tudi sami že komaj ča-
kajo, da se vrnejo,« je poudarila.
Veliko škodo so ob turističnih 
kmetijah ob Savinji utrpeli tudi 
kampi, a kot pravi sogovornica, 
se stvari počasi že urejajo. »Res 
je, da bi si želeli hitrejšo, pravič-
nejšo in uspešnejšo sanacijo. Po-
časi se turizem vrača tudi k nam, 
a je potreben čas tudi za ureditev 
vodotokov,« je še zaključila sogo-
vornica.
                   Foto: Andraž Purg
Pomladansko čiščenje okolja bo 
v soboto, 22. ali 29. marca, tudi v 
drugih občinah Savinjske doline. 
(Foto: Občina Žalec)
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 8
8 Št. 12, 20. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV
SLOVENSKE KONJICE–DRAMLJE – Med prenovo avtocestnega odseka obvoza ne bo
Mučni zastoji v poletnih 
mesecih žal neizogibni
Zaradi obsežne obnove avtocestnega odseka od Slo-
venskih Konjic do Dramelj bosta potrpežljivost in 
dodatna previdnost udeležencev v prometu nujni. Ob-
nova bo trajala 410 dni, tako naj bi se končala jeseni 
naslednje leto. Kot poudarjajo v Družbi za avtoceste 
Republike Slovenije (Dars), je največ zastojev v pro-
metu mogoče pričakovati v poletnih mesecih letos 
in naslednje leto. Predsednik uprave Darsa Andrej 
Ribič, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek 
in notranji minister Boštjan Poklukar zagotavljajo, da 
bodo naredili vse za čim večjo pretočnost in varnost 
v prometu, voznike pa so pozvali, naj dosledno upo-
števajo prometno signalizacijo, varnostno razdaljo 
in omejitve hitrosti. Med prenovo naj bi se potovalni 
čas na tem odseku podaljšal v povprečju za pol ure.
BARBARA FURMAN
Odsek avtoceste med Sloven-
skimi Konjicami in Dramljami 
je med srednje obremenjeni-
mi odseki v slovenskem avto-
cestnem omrežju, povprečen 
dnevni promet je 41 tisoč vozil, 
od tega 7 tisoč tovornih. Dela 
so načrtovana v poletnih me-
secih, ker so po ocenah Darsa 
takrat prometne obremenitve 
zaradi vsakodnevnih migracij 
nekoliko manjše, vendar je v 
prometnih konicah mogoče 
pričakovati tudi daljše zasto-
je. Voznikom priporočajo, naj 
ostanejo na avtocesti, saj bo 
obvoz po regionalnih cestah 
zahteval še več časa.
Kako bo urejen 
promet?
Obsežnejša gradbena dela 
se bodo začela konec mar-
ca, ko bo na smernem voz-
išču proti Ljubljani zaprt 
prehitevalni pas. Ta zapora 
bo trajala do konca junija. 
»Za zagotavljanje čim boljše 
pretočnosti prometa bosta v 
jutranjih konicah dva pro-
metna pasova odprta proti 
Ljubljani, eden bo odprt pro-
ti Mariboru. V popoldanskih 
konicah bo promet urejen v 
nasprotni smeri – dva pasova 
proti Mariboru in eden proti 
Ljubljani. Med delavniki bo 
prilagojena ureditev veljala 
že od zgodnjih jutranjih ur, 
ob koncih tedna bo prometna 
ureditev prilagojena glede na 
pričakovane prometne obre-
menitve,« je napovedal pred-
sednik uprave Darsa Andrej 
Ribič in dodal, da bo promet 
najbolj obremenjen med 
obnovo viaduktov in predo-
rov, ki se bo začela konec 
letošnjega junija. V tem času 
bo promet med Slovenskimi 
Konjicami in Dramljami pred-
vidoma 90 dni preusmerjen 
na drugo polovico avtoceste, 
kjer bo potekal dvosmerno 
po enem pasu v vsako smer. 
Na avtocestnem priključku 
Slovenske Konjice bo v tem 
času zaprt uvoz na avtocesto 
proti Ljubljani. Naslednje leto 
bo v poletnih mesecih zaprto 
smerno vozišče proti Maribo-
ru, promet bo preusmerjen 
na drugo polovico avtoceste, 
kjer bo potekal dvosmerno 
po enem pasu v vsako smer. 
V vmesnem obdobju bodo 
dela organizirana na način, ki 
bo omogočal vodenje prome-
ta po štirih zoženih pasovih, 
torej po dveh v vsako smer.
Obnovitvena dela bodo predvidoma trajala 410 dni. (Foto: Nik Jarh)
Na pot bo treba 
prej
Ministrica za infrastrukturo 
Alenka Bratušek je poudari-
la, da med avtocestno preno-
vo obvozov po vzporednih 
regionalnih cestah ne bo. »To 
pomeni, da morajo tovornjaki 
ostati na avtocestah. Avtopre-
voznike sem pozvala, naj to 
odločitev upoštevajo. Verja-
mem, da jo bodo.« Minister 
za notranje zadeve Boštjan 
Poklukar je opozoril, da se 
bo zaradi predvidenih zasto-
jev v prometu na pot treba 
odpraviti prej. »Zato vse voz-
nike pozivam, naj upoštevajo 
prometno signalizacijo. Poli-
cija bo namreč dosledna pri 
kaznovanju kršiteljev.«
Prometne analize so poka-
zale, da se bo med obnovo av-
tocestnega odseka promet na 
regionalni cesti Celje–Sloven-
ske Konjice povečal za pribli-
žno 25 odstotkov, predvsem 
zjutraj v smeri Celja in zgodaj 
popoldne v smeri Slovenskih 
Konjic.
»Zato smo se župani celjske, 
vojniške, zreške, konjiške in 
šentjurske občine s predstav-
niki Darsa, Direkcije RS za 
infrastrukturo in policije že 
pred meseci začeli pogovar-
jati, kako na regionalni cesti 
zagotoviti čim večjo varnost in 
Konzorcij slovenskih gradbenih 
podjetij Pomgrad, CGP in Iskra bo 
obnovil avtocestni odsek. Obno-
vil bo 13 kilometrov vozišč v obe 
smeri, posodobil odvodnjavanje 
in notranje obloge v predorih 
Pletovarje in Golo Rebro ter vzpo-
stavil sistem prisilnega prezrače-
vanja v vseh predorskih ceveh. 
Uredil bo ubežne poti skozi preč-
nika v predorih Pletovarje in Golo 
Rebro, zamenjal nizkonapetostno 
opremo, nadzorno-krmilni sis-
tem, namestil protihrupne ograje 
ter prenovil viadukte Škedenj I, 
Škedenj II in Grapa. Pogodbena 
vrednost projekta znaša 61,6 mi-
lijona evrov brez DDV.
pretočnost prometa,« je pove-
dal konjiški župan Darko Ra-
tajc in dodal, da na regionalni 
cesti Celje–Vojnik–Slovenske 
Konjice že zaznavajo nekoli-
ko gostejši promet. V naselju 
Vojnik naj bi država uredila 
dve semaforizirani križišči, 
poleg tega bodo vsi semaforji 
na tej regionalni cesti pove-
zani, njihovo upravljanje bo 
vodeno iz enega centra. Tako 
naj bi pripomogli k večji pre-
točnosti prometa. Kot še pra-
vijo v Darsu, se dogovarjajo s 
Slovenskimi železnicami, da 
bodo vozne rede prilagodile 
potovalnim potrebam med ob-
sežno prenovo avtocestnega 
odseka.
SLOVENSKE KONJICE – V 
prihajajočih dneh bo konji-
ška občina začela asfaltirati 
del dotrajane lokalne ceste 
od Brega pri Konjicah do 
Draže vasi. Celovita preno-
va 800 metrov dolgega od-
seka bo stala približno 148 
tisoč evrov, končana naj bi 
bila še pred prvomajskimi 
prazniki.
Cestni odsek bo asfalti-
ralo podjetje Blaža Švelca, 
ki ga je občina kot najugo-
dnejšega izbrala na javnem 
razpisu. Na omenjeni lokal-
ni cesti so deli vozišča zelo 
poškodovani, zato je vožnja 
po njej vedno bolj nevarna. 
Bankine so neurejene, voda 
zastaja na vozišču in v jarku 
ob cesti. Zato bo izvajalec del 
poleg nove asfaltne prevleke 
zagotovil tudi razširitev spo-
dnjega ustroja ceste in uredil 
sistem odvodnjavanja. Kot še 
pojasnjujejo v konjiški občin-
ski upravi, bo izbran izvajalec 
cestna dela začel v križišču 
z lokalno cesto Prežigal–Ko-
njiška vas in jih končal na 
koncu gozda pred naseljem 
Nova vas. Vrednost gradbe-
nih del znaša nekaj več kot 
148 tisočakov, denar je konji-
ška občina v celoti zagotovila 
v proračunu. Kot še pravijo v 
konjiški občinski upravi, bo 
izbrano podjetje začelo delati 
še ta mesec in dela končalo 
pred prvomajskimi prazniki.
BF
Cestni odsek je zob časa že dodo-
bra načel. (Foto: arhiv občine)
Kmalu z asfaltno prevleko
Mestna občina Velenje se sooča s pomembnim prehodom od tradicionalne premogovniške industrije k trajnostnim in okolju pri-
jaznim rešitvam. To zahteva prestrukturiranje lokalnega gospodarstva in prilagoditev energetskega sistema, zlasti daljin-
skega ogrevanja, ki je bil doslej odvisen od premoga.
Med ključnimi projekti Mestne občine Velenje v tem procesu so:
• preobrazba sistema daljinskega ogrevanja,
• oživitev stare elektrarne v center prihodnosti,
• gradnja Industrijsko-tehnološkega parka TecHub i4.0,
• gradnja Poslovne cone Pesje.
Povečanje energetske učinkovitosti stavb je izrednega pomena za zmanjšanje porabe energije in stroškov ogrevanja. V Ve-
lenju je trenutno le 4 odstotke večstanovanjskih objektov deležnih celovite energetske obnove, kar kaže na velike možnosti za 
izboljšave.
Analiza porabe toplotne energije je pokazala, da so uporabniki v večstanovanjskih objektih v mestni občini Velenje v letu 2024 
v povprečju zmanjšali porabo toplote za 8,3 odstotka v primerjavi z letom 2023. Poleg tega so v zadnjih mesecih leta 2024 
znižali tudi fiksni strošek toplote (obračunsko moč) za 8,5 odstotka.
Na podlagi prejetih informacij upravnikov smo pripravili pregled energetskih obnov. Lani je bilo obnovljenih 10 objektov, letos 
jih bo predvidoma 32, drugo leto 15 in leta 2026 še dodatnih 9. Skupaj bo v prihodnjih letih tako obnovljenih približno 60 
večstanovanjskih objektov.
Projekt ELENA – MOVeNERGY
Mestna občina Velenje je uspešno pridobila sredstva iz evropskega mehanizma ELENA (European Local Energy Assistance) za 
projekt MOVeNERGY . Z Evropsko investicijsko banko smo dosegli dogovor o sofinanciranju Energetskega programa za podnebno 
nevtralno Velenje, katerega skupna vrednost znaša 1,9 milijona evrov.
Nameni projekta so priprava ekonomske in tehnične dokumentacije za izvedbo celovitih energetskih obnov 8 javnih in 12 
večstanovanjskih objektov, vzpostavitev sončnih elektrarn na 4.564 kvadratnih metrih javnih streh z močjo 912,72 kWp 
ter vpeljava 23,01 MW toplotne energije iz obnovljivih virov v obstoječ sistem daljinskega ogrevanja.
Program je sofinanciran v višini 90 odstotkov in je namenjen pripravi projektnih ter naložbenih dokumentacij za izvedbo 
celovitih energetskih prenov javnih objektov (vrtci, šole) in večstanovanjskih stavb. Glavni cilji programa so povečanje energetske 
učinkovitosti, izraba obnovljivih virov energije in zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Kmalu bomo objavili nov javni 
poziv za izbor večstanovanjskih objektov na območju mestne občine Velenje, ki bodo upravičeni do energetskih pregledov ter 
priprave projektne dokumentacije za izvedbo energetskih prenov.
V Mestni občini Velenje sta trenutno odprta dva poziva za subvencioniranje ukrepov zmanjšanja porabe toplotne energije 
za fizične osebe, ki so odjemalci distribucijskega sistema toplote ali zemeljskega plina. Občani se še lahko prijavijo na omenjena 
poziva (www.velenje.si). Subvencije za okolju prijazne naložbe lahko zainteresirani pridobijo tudi pri Eko skladu.
Za več informacij o možnostih sofinanciranja, projektu ELENA in brezplačnih strokovnih svetovanjih glede zmanjšanja porabe 
energije, energetske obnove objektov in uporabe obnovljivih virov energije je na voljo podnebno-energetska pisarna
(Stari trg 11, pep@velenje.si).
Od premoga k trajnostni prihodnosti
Kako Velenje postaja energetsko učinkovito mesto?
MESTNA OBČINA
VELENJE
www.velenje.si
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 9
9 Št. 12, 20. marec 2025 IZ NAŠIH KRAJEV
BRASLOVČE – V domu kulture je bil minuli petek zbor mladih Gasilske zveze Žalec. 
Udeležili so se ga po trije predstavniki iz 32 gasilskih društev v zvezi in gostje. Za do-
sežene rezultate na državnem tekmovanju in gasilski olimpijadi so priznanja prejeli 
mladinke PGD Andraž nad Polzelo in pionirji PGD Ojstriška vas – Tabor.
Zbrane je uvodoma nagovorila predsednica Mladinske komisije GZ Žalec Lidija Krk, ki je nato 
poročala o lanskem delu mladih v žalski gasilski zvezi. Leto 2024 je bilo v znamenju gasilske 
olimpijade, državnega tekmovanja v kvizu in orientaciji ter drugih gasilskih dejavnosti. Mladi 
gasilci so na vseh področjih posegali po najvišjih rezultatih in s tem pripomogli k prepoznavno-
sti zveze. Za to so posebej zaslužne andraške mladinke, ki so na gasilski mladinski olimpijadi 
v italijanskem Trentinu ob treh drugih ekipah zastopale Slovenijo in osvojile 10. mesto. Med 
najboljšimi v okviru savinjsko-šaleške gasilske regije so bili tudi mladinke in mladinci PGD 
Andraž nad Polzelo, ki so osvojili 1., pionirke pa 3. mesto. Iste ekipe so blestele tudi na regij-
skem tekmovanju in se med šestimi ekipami GZ Žalec uvrstile na državno tekmovanje, ki bo 14. 
junija v Gorišnici.                                                                                                                                   SJ
Za čistejše okolje
ŽALEC – V okviru svetovnega dneva voda, svetovnega dneva Zemlje in dneva za spremembe 
bo žalska občina ta konec tedna organizirala pomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolja. 
Občani bodo lahko rokave zavihali to soboto, 22. marca, med 9. in 12. uro. Že dan prej bodo 
v akciji sodelovali tudi osnovnošolci in vzgojno-varstveni zavodi.
Občina Žalec pomladansko čistilno akcijo urejanja organizira v sodelovanju z vsemi krajevnimi 
skupnostmi, Mestno skupnostjo Žalec, društvi, osnovnimi šolami, vrtci in s podjetji. Osrednji cilj 
in namen akcije predstavljajo skrb za urejeno, čisto in privlačno življenjsko ter naravno okolje in 
osveščanje ter izobraževanje. V okviru akcije bodo sodelujoči čistili javne površine, odstranjevali 
odpadke ob vodotokih, cestah, sprehajalnih in planinskih poteh … Poudarek bo predvsem na 
odstranjevanju odpadkov ob Savinji, Strugi, Lavi, Ložnici in drugih vodotokih, ki so onesnaženi 
predvsem zaradi posledic poplav avgusta 2023. Večja skupna akcija bo tudi na območju krajinskega 
parka Ribnik Vrbje z zaledjem.
Pomladanska čistilna akcija bo po posameznih krajevnih skupnostih in v Mestni skupnosti 
Žalec, ki bodo določile območja akcije, zbirno mesto, približno število udeležencev in odgovorne 
osebe za posamezno območje. Telefonske številke koordinatorjev so objavljene na spletni strani 
občine. Občina bo s pomočjo podjetja Simbio Celje in sponzorjev zagotovila vreče in rokavice za 
udeležence ter odvoz odpadkov v Zbirni center Žalec (odpadne surovine, kosovni odpadki) ali na 
odlagališče RCERO v Celju (mešani odpadki). V primeru dežja bo akcija prestavljena na soboto, 
29. marca.                                                                                                                                                       SJ
Zbor mladih gasilk in gasilcev
V žalsko gasilsko zvezo je vključenih 
1.162 mladih. (Foto: TT)
ROGAŠKA SLATINA – 25. srečanje članov Združenja turističnih kmetij Slovenije
Za turističnimi kmetijami nadvse 
uspešno leto
Leto 2024 je bilo za turizem v savinjski regiji zelo uspe-
šno. Turistični ponudniki v regiji so zabeležili približno 
1,76 milijona prenočitev, kar je približno 110 tisoč več kot 
leto prej. Z obiski in nočitvami so zelo zadovoljni tudi na 
turističnih kmetijah, katerih število z leti narašča. Kot so 
poudarili na 25. srečanju članov Združenja turističnih 
kmetij Slovenije (ZTKS), ki je bilo v torek v Rogaški Sla-
tini, želijo, da bi se kakovost na turističnih kmetijah še 
naprej višala. Že predvidoma junija se bodo tako lahko 
turistične kmetije z nastanitvijo potegovale tudi za novo, 
peto jabolko kakovosti.
SINTIJA JURIČ
»Ne želimo biti prestižni hoteli, saj imamo kmetije z živo 
proizvodnjo. Naš odnos, prijaznost in čas, ki ga namenimo 
gostom, je treba ovrednotiti in nadgrajevati, saj je to naš 
nadstandard,« je poudarila Alenka Korpnik.
Za Združenjem turističnih 
kmetij Slovenije, ki je bilo 
ustanovljeno pred 27 leti in ima 
sedež v Celju, je bilo lani uspe-
šno leto. Pod svojim okriljem 
združuje že skoraj 400 članov, 
ki jim pomaga s svetovanjem, 
promocijo in tudi z izobraže-
vanjem. V združenju so lani 
prvič organizirali tudi Teden 
turističnih kmetij, na katerem 
je sodelovalo 25 kmetij.
Letos bo Teden turističnih 
kmetij med 4. in 13. aprilom. S 
65 programi bo obiskovalcem 
Kot so poudarili na srečanju 
članov, je ZTKS prvotno imela 
27 članov, danes jih je že 384.
Za pogostitev na srečanju 
so poskrbele turistične 
kmetije iz savinjske regije.
skušal približati kulturo in tra-
dicijo življenja na podeželju. 
»Poudarek bo na kulinaričnih 
in rokodelskih delavnicah, 
organizirane bodo tudi de-
gustacije, na voljo bo lokalna 
kulinarika. Prav tako počitniški 
paketi in od letos enodnevna 
razvajanja, saj ima veliko kme-
tij v ponudbi tudi velneške 
programe, ki so prilagojeni tu-
rističnim kmetijam. Obetamo 
si, da bodo gostje videli, kako 
pomembno je, da obiščejo tu-
ristične kmetije, in rada rečem, 
da je to res butični turizem v 
pravem pomenu besede,« je 
poudarila koordinatorica pro-
jekta Tadeja Waldhuber.
Kmalu tudi peto 
jabolko
Kakovost storitev na turi-
stičnih kmetijah z nastanitvijo 
je sicer označena z jabolki, in 
sicer z eno, dvema, s tremi ali 
štirimi. Kot je povedala pred-
sednica ZTKS Urška T. Pla-
ninšek, bo v sodelovanju z 
gospodarskim ministrstvom 
predvidoma poleti na voljo 
tudi peto jabolko, ki bo poskr-
belo za dodaten dvig kakovosti 
na turističnih kmetijah. »Oce-
njevalci bodo ponovno ﬁ zič-
no ocenjevali tudi kakovost 
storitev za tri in štiri jabolka. 
Kmetije so se namreč zadnja 
leta ocenjevale same, pri če-
mer je bilo ugotovljeno, da je 
kakovost upadla,« je poudari-
la. Povpraševanje in struktura 
gostov se po njenih besedah si-
cer spreminjata. Na turističnih 
kmetijah največkrat prenočijo 
nemško govoreči gostje, pri 
izletniškem turizmu še vedno 
prevladujejo domači gostje.
Kot je še dodala Planinško-
va, se na turističnih kmetijah 
soočajo tudi s številnimi izzi-
vi. Veliko časa jim vzamejo 
tudi zakoni in birokracija, saj 
kmetje dejavnost turistične 
kmetije z nastanitvijo opra-
vljajo kot dopolnilno de-
javnost turizma na kmetiji. 
»Veseli smo, da imamo v 
združenju strokovno pomoč 
kmetijskih svetovalcev, zavo-
dov in zbornice. Kot združe-
nje in javni zavod imamo tudi 
prednost in moč, da smo prej 
slišani,« je še poudarila.
Prebuja se tudi 
Savinjska dolina
Čeprav je uničujoča ujma leta 
2023 dodobra ranila kmečki 
turizem ob Savinji v Zgornji in 
Spodnji Savinjski dolini, se po be-
sedah Alenke Korpnik iz Ljub-
nega ob Savinji tudi ta zdaj vra-
ča v ustaljene tirnice. »Takrat so 
nam ponudili ﬁ nančno pomoč, 
ampak v letu 2023 je še šlo, zdaj 
pa se kažejo posledice. Sama se 
ukvarjam predvsem z ribiškim 
turizmom in muharjenjem ob 
Savinji. Lani in tudi letos je bila 
ta tržna niša zaprta. Upam, da 
se bodo te zadeve prihodnje leto 
uredile, da bodo lahko k nam 
spet prišli gostje, ki želijo to vr-
sto turizma. Iz prve roke lahko 
povem, da tudi sami že komaj ča-
kajo, da se vrnejo,« je poudarila.
Veliko škodo so ob turističnih 
kmetijah ob Savinji utrpeli tudi 
kampi, a kot pravi sogovornica, 
se stvari počasi že urejajo. »Res 
je, da bi si želeli hitrejšo, pravič-
nejšo in uspešnejšo sanacijo. Po-
časi se turizem vrača tudi k nam, 
a je potreben čas tudi za ureditev 
vodotokov,« je še zaključila sogo-
vornica.
                   Foto: Andraž Purg
Pomladansko čiščenje okolja bo 
v soboto, 22. ali 29. marca, tudi v 
drugih občinah Savinjske doline. 
(Foto: Občina Žalec)
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 10
10 Št. 12, 20. marec 2025 KULTURA
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 1
1 XXXX Št. 12, 20. marec 2025
SVET ZAVODA
Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur
Ulica skladateljev Ipavcev 30, 3230 Šentjur
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na mesto ravnatelja/-ice izpolnje-
vati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje 
in izobraževanja – ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno 
besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – 
ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. In 25/17 – ZVaj, 
123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP , 141/22, 158/22– ZDoh-2AA 
in 71/23).
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in 
druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek 
dela bo 1. 8. 2025. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 
let. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na 
delovnem mestu ravnatelja/-ice.
Prijave morajo biti v pisni obliki, obvezna so naslednja dokazila 
o izpolnjevanju pogojev:
•	 dok azilo	o	iz obr azbi.
•	 dok azilo	o	pr idobljenem	nazivu .
•	 dok azilo	o	opr a vljenem	str oko vnem	izpitu .
• 	 dok azilo	 o	 opr a vljenem	 r a vna t eljskem	 izpitu	 (izpit	 ni	 ob v ez en,	 a	 ga	
mora pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata),
•	 opis	delo vnih	izk ušenj	v	vzgoji	in	iz obr až ev anju ,
• 	 potr dilo	 o	 nek azno v anosti	 iz	 k az enske	 evidenc e	 ministrst v a	 za	
pravosodje. Potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni,
• 	 potr dilo	 ministrst v a	 za	 pr a v osodje	 o	 izbr isanih	 obsodbah	 z oper	
spolno nedotakljivost. Potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni,
•	 potr dilo	 sodišča,	 da	 oseba	 ni	 v	 k az enskem	 post opk u ,	 ki 	 ne	 sme	 biti	
starejše od 30 dni.
Prijavo pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda 
Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica skladateljev 
Ipavcev 30, 3230 Šentjur, z oznako:
»PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA/ICO – NE ODPIRAJ!«
Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za man-
datno obdobje, lahko priloži tudi kratek življenjepis.
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem 
roku. Nepopolne vloge bodo izločene in zavržene.
Zlatko Prah (Zlati Prah) 
je leta 1986 končal Fakulteto 
za strojništvo Univerze v Ma-
riboru in leta 1992 na pedago-
ški fakulteti iste univerze še 
študij likovne umetnosti pri 
profesorju Ludviku Pandur-
ju. Nekaj let se je podiplom-
sko izobraževal v Freiburgu. 
Zaposlen je kot profesor v 
srednji šoli za oblikovanje in 
v srednji zdravstveni in koz-
Tisoč makov
Mak kot simbol 
ljubezni
V Ateljeju MS v Zrečah bo do začetka maja na ogled raz-
stava Tisoč makov slikarja Zlatka Praha, ki se je maku kot 
slikarskemu motivu začel intenzivneje posvečati po letu 
2007 . Tokrat se predstavlja s serijo slik v belem, na katerih 
rdeča barva makov še posebej zažari. »Bela barva je simbol 
čistosti, nedolžnosti, morebiti je svoje mesto v mojih slikah 
dobila prav zdaj, ko sem se pripravljal na zreško razstavo 
in se spominjal srečnega otroštva, ki sem ga preživljal v 
tem okolju,« je med drugim povedal na odprtju razstave.
BARBARA FURMAN
metični šoli v Mariboru ter v 
Šolskem centru Slovenj Gra-
dec, kjer poučuje umetnost 
in estetiko.
Skoraj sanjski 
pridih
S slikarstvom se je uvelja-
vil doma in v tujini. Živi in 
ustvarja v Mariboru, odraščal 
je v Velenju ter najnežnejša 
leta preživel pri babici in 
dedku v Zrečah. Slike Zlatega 
Praha lahko srečamo v javnih 
in zasebnih zbirkah na različ-
nih celinah, od Japonske in 
Evrope do Amerike. Tokrat se 
v Zrečah predstavlja s serijo 
slik Tisoč makov. Na odprtju 
razstave so slikarja vprašali, 
zakaj mak. »Ker ima ta krhki 
cvet mnogo simbolnih pome-
nov, eden mojih najljubših je, 
da je mak simbol ljubezni,« 
je pojasnil.
Kot je v oceni razstave Ti-
soč makov zapisala kustosi-
nja Zala Brglez, slikarjeva 
interpretacija tega ikonične-
ga cveta sega od stilizacije 
do popolne abstrakcije, kar 
njegovim delom daje pose-
ben, skoraj sanjski pridih. 
»Prahove slike so prepoznav-
ne po živih barvah, ki vanje 
vnašajo dinamiko in optimi-
zem. Rdeča kot prevladujo-
ča barva maka se izrisuje 
v intenzivnih kontrastih s 
hladnimi ali toplimi ozadji, 
pri čemer umetnik pogosto 
uporablja zlato barvo, ki 
njegovim delom dodaja ete-
ričen, skoraj sakralni značaj. 
Zlatko Prah s svojim ustvar-
janjem oblikuje liričen vizu-
alni svet, kjer se prepletajo 
simbolika, ekspresija barv in 
narava kot večni vir navdiha. 
Njegova dela ne nagovarjajo 
le z estetsko dovršenostjo, 
temveč tudi z bogato vsebi-
no, ki sega onkraj vizualnega 
vtisa in odpira prostor za in-
trospekcijo ter kontemplaci-
jo,« je med drugim navedla 
kustosinja.
Na odprtju razstave je na-
stopila Ani Frece z zasedbo 
Hotel za srečo.              
Zbudi se, Katka
Po lanski nadvse uspe-
šni otroški predstavi Srote 
otroške gledališke skupine 
Kulturnega društva Gore-
nje so v začetku marca na 
oder domačega kulturne-
ga doma stopili še odrasli 
ljubiteljski gledališčniki. 
S komedijo Milana Grgića 
Zbudi se, Katka so pod rež-
isersko taktirko Franca Fu-
žirja kar štirikrat poskrbeli 
za povsem polno dvorano 
nasmejanega občinstva.
Po besedah Fužirja gre 
za situacijsko in dinamično 
komedijo. Zanjo se je odlo-
čil predvsem zaradi primer-
ne velikosti ljubiteljskega 
gledališkega ansambla. V 
komediji tako nastopa osem 
članov gledališke skupine 
KD Gorenje, starih od 40 
do 60 let. »Bralne vaje smo 
začeli v novembru. Ker je 
predstava zelo dinamična, 
smo jo morali pred premie-
Komedija govori o prijateljih, ki si ob odsotnosti žene in tašče enega od njih popestrijo večer s plesalko in z 
igralko, a se zgodijo nepričakovani zapleti. (Foto: Maja Fužir Kovačič)
Razstava Tisoč makov bo v Ateljeju MS v Zrečah 
na ogled do začetka maja. (Foto: Novice.si)
»Harlekinke« uspešne na državni ravni
Minuli konec tedna je 
bilo v Ljubljani 33. državno 
tekmovanje mladih plesnih 
ustvarjalcev Opus 1 – plesna 
miniatura. Na tekmovanju so 
sodelovale tudi plesalke celj-
skega Harlekina, ki so požele 
ogromno uspehov.
Tina Štorman in Ana Marin-
šek sta v svoji kategoriji prejeli 
zlato priznanje in priznanje 
mladih kritikov, njuna men-
torica je Iza Skok. Uspešni sta 
bili tudi Iskra Slapnik in Ajda 
Zupanc, ki sta v svoji katego-
riji prejeli bronasto priznanje, 
ustvarjali pa sta brez mentor-
stva, zato v Harlekinu še pose-
bej poudarjajo, da je priznanje 
tudi nagrada za njuno samo-
stojno delo.
Plesno tekmovanje je bilo 
tudi v Zagrebu, in sicer t. i. In-
ternational Dance Open, kjer so 
bile prav tako uspešne plesalke 
iz celjske plesne šole Halekin. 
Sara Kovačić je v svoji kategoriji 
osvojila 2. mesto, Mia Lovrečak 
je v svoji kategoriji osvojila 1. 
mesto in Zala Plank 2. mesto. V 
skupini dvojic oziroma trojic so 
1. mesto osvojile Zoja Jesenek, 
Živa Kračun in Sara Kovačić. 
Koregraﬁ nja vseh nagrajenih 
miniatur je bila Andr e ja Šr aj.                                                                                                                
                                           SŠol
Na fotografiji sta plesalki Tina Štor-
man in Ana Marinšek, ki sta v svoji 
kategoriji prejeli zlato priznanje in 
tudi posebno priznanje mladega 
občinstva. (Foto: Harlekin)
ro dobro izpiliti,« je poudaril 
izkušen režiser. Prvič so jo na 
odru matičnega kulturnega 
doma zaigrali v petek, 7. mar-
ca. Sledile so še tri ponovitve, 
dvorana je bila vedno zapol-
njena do zadnjega kotička. 
»Rezultat je bil zelo dober. 
Vesel sem, da so bili gledalci 
zadovoljni in nasmejani. Zelo 
smo hvaležni tudi vsem dona-
torjem, občini in družinam, ki 
nas podpirajo,« je še poudaril 
Fužir. Ljubiteljski gledališčni-
ki bodo komedijo igrali tudi 
v prihodnjih mesecih in še 
vsaj naslednjo sezono.                                                                   
                                             SJ
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 10
10 Št. 12, 20. marec 2025 KULTURA
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 1
1 XXXX Št. 12, 20. marec 2025
SVET ZAVODA
Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur
Ulica skladateljev Ipavcev 30, 3230 Šentjur
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na mesto ravnatelja/-ice izpolnje-
vati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje 
in izobraževanja – ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno 
besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – 
ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. In 25/17 – ZVaj, 
123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP , 141/22, 158/22– ZDoh-2AA 
in 71/23).
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in 
druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek 
dela bo 1. 8. 2025. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 
let. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na 
delovnem mestu ravnatelja/-ice.
Prijave morajo biti v pisni obliki, obvezna so naslednja dokazila 
o izpolnjevanju pogojev:
•	 dok azilo	o	iz obr azbi.
•	 dok azilo	o	pr idobljenem	nazivu .
•	 dok azilo	o	opr a vljenem	str oko vnem	izpitu .
• 	 dok azilo	 o	 opr a vljenem	 r a vna t eljskem	 izpitu	 (izpit	 ni	 ob v ez en,	 a	 ga	
mora pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata),
•	 opis	delo vnih	izk ušenj	v	vzgoji	in	iz obr až ev anju ,
• 	 potr dilo	 o	 nek azno v anosti	 iz	 k az enske	 evidenc e	 ministrst v a	 za	
pravosodje. Potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni,
• 	 potr dilo	 ministrst v a	 za	 pr a v osodje	 o	 izbr isanih	 obsodbah	 z oper	
spolno nedotakljivost. Potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni,
•	 potr dilo	 sodišča,	 da	 oseba	 ni	 v	 k az enskem	 post opk u ,	 ki 	 ne	 sme	 biti	
starejše od 30 dni.
Prijavo pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda 
Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica skladateljev 
Ipavcev 30, 3230 Šentjur, z oznako:
»PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA/ICO – NE ODPIRAJ!«
Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za man-
datno obdobje, lahko priloži tudi kratek življenjepis.
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem 
roku. Nepopolne vloge bodo izločene in zavržene.
Zlatko Prah (Zlati Prah) 
je leta 1986 končal Fakulteto 
za strojništvo Univerze v Ma-
riboru in leta 1992 na pedago-
ški fakulteti iste univerze še 
študij likovne umetnosti pri 
profesorju Ludviku Pandur-
ju. Nekaj let se je podiplom-
sko izobraževal v Freiburgu. 
Zaposlen je kot profesor v 
srednji šoli za oblikovanje in 
v srednji zdravstveni in koz-
Tisoč makov
Mak kot simbol 
ljubezni
V Ateljeju MS v Zrečah bo do začetka maja na ogled raz-
stava Tisoč makov slikarja Zlatka Praha, ki se je maku kot 
slikarskemu motivu začel intenzivneje posvečati po letu 
2007 . Tokrat se predstavlja s serijo slik v belem, na katerih 
rdeča barva makov še posebej zažari. »Bela barva je simbol 
čistosti, nedolžnosti, morebiti je svoje mesto v mojih slikah 
dobila prav zdaj, ko sem se pripravljal na zreško razstavo 
in se spominjal srečnega otroštva, ki sem ga preživljal v 
tem okolju,« je med drugim povedal na odprtju razstave.
BARBARA FURMAN
metični šoli v Mariboru ter v 
Šolskem centru Slovenj Gra-
dec, kjer poučuje umetnost 
in estetiko.
Skoraj sanjski 
pridih
S slikarstvom se je uvelja-
vil doma in v tujini. Živi in 
ustvarja v Mariboru, odraščal 
je v Velenju ter najnežnejša 
leta preživel pri babici in 
dedku v Zrečah. Slike Zlatega 
Praha lahko srečamo v javnih 
in zasebnih zbirkah na različ-
nih celinah, od Japonske in 
Evrope do Amerike. Tokrat se 
v Zrečah predstavlja s serijo 
slik Tisoč makov. Na odprtju 
razstave so slikarja vprašali, 
zakaj mak. »Ker ima ta krhki 
cvet mnogo simbolnih pome-
nov, eden mojih najljubših je, 
da je mak simbol ljubezni,« 
je pojasnil.
Kot je v oceni razstave Ti-
soč makov zapisala kustosi-
nja Zala Brglez, slikarjeva 
interpretacija tega ikonične-
ga cveta sega od stilizacije 
do popolne abstrakcije, kar 
njegovim delom daje pose-
ben, skoraj sanjski pridih. 
»Prahove slike so prepoznav-
ne po živih barvah, ki vanje 
vnašajo dinamiko in optimi-
zem. Rdeča kot prevladujo-
ča barva maka se izrisuje 
v intenzivnih kontrastih s 
hladnimi ali toplimi ozadji, 
pri čemer umetnik pogosto 
uporablja zlato barvo, ki 
njegovim delom dodaja ete-
ričen, skoraj sakralni značaj. 
Zlatko Prah s svojim ustvar-
janjem oblikuje liričen vizu-
alni svet, kjer se prepletajo 
simbolika, ekspresija barv in 
narava kot večni vir navdiha. 
Njegova dela ne nagovarjajo 
le z estetsko dovršenostjo, 
temveč tudi z bogato vsebi-
no, ki sega onkraj vizualnega 
vtisa in odpira prostor za in-
trospekcijo ter kontemplaci-
jo,« je med drugim navedla 
kustosinja.
Na odprtju razstave je na-
stopila Ani Frece z zasedbo 
Hotel za srečo.              
Zbudi se, Katka
Po lanski nadvse uspe-
šni otroški predstavi Srote 
otroške gledališke skupine 
Kulturnega društva Gore-
nje so v začetku marca na 
oder domačega kulturne-
ga doma stopili še odrasli 
ljubiteljski gledališčniki. 
S komedijo Milana Grgića 
Zbudi se, Katka so pod rež-
isersko taktirko Franca Fu-
žirja kar štirikrat poskrbeli 
za povsem polno dvorano 
nasmejanega občinstva.
Po besedah Fužirja gre 
za situacijsko in dinamično 
komedijo. Zanjo se je odlo-
čil predvsem zaradi primer-
ne velikosti ljubiteljskega 
gledališkega ansambla. V 
komediji tako nastopa osem 
članov gledališke skupine 
KD Gorenje, starih od 40 
do 60 let. »Bralne vaje smo 
začeli v novembru. Ker je 
predstava zelo dinamična, 
smo jo morali pred premie-
Komedija govori o prijateljih, ki si ob odsotnosti žene in tašče enega od njih popestrijo večer s plesalko in z 
igralko, a se zgodijo nepričakovani zapleti. (Foto: Maja Fužir Kovačič)
Razstava Tisoč makov bo v Ateljeju MS v Zrečah 
na ogled do začetka maja. (Foto: Novice.si)
»Harlekinke« uspešne na državni ravni
Minuli konec tedna je 
bilo v Ljubljani 33. državno 
tekmovanje mladih plesnih 
ustvarjalcev Opus 1 – plesna 
miniatura. Na tekmovanju so 
sodelovale tudi plesalke celj-
skega Harlekina, ki so požele 
ogromno uspehov.
Tina Štorman in Ana Marin-
šek sta v svoji kategoriji prejeli 
zlato priznanje in priznanje 
mladih kritikov, njuna men-
torica je Iza Skok. Uspešni sta 
bili tudi Iskra Slapnik in Ajda 
Zupanc, ki sta v svoji katego-
riji prejeli bronasto priznanje, 
ustvarjali pa sta brez mentor-
stva, zato v Harlekinu še pose-
bej poudarjajo, da je priznanje 
tudi nagrada za njuno samo-
stojno delo.
Plesno tekmovanje je bilo 
tudi v Zagrebu, in sicer t. i. In-
ternational Dance Open, kjer so 
bile prav tako uspešne plesalke 
iz celjske plesne šole Halekin. 
Sara Kovačić je v svoji kategoriji 
osvojila 2. mesto, Mia Lovrečak 
je v svoji kategoriji osvojila 1. 
mesto in Zala Plank 2. mesto. V 
skupini dvojic oziroma trojic so 
1. mesto osvojile Zoja Jesenek, 
Živa Kračun in Sara Kovačić. 
Koregraﬁ nja vseh nagrajenih 
miniatur je bila Andr e ja Šr aj.                                                                                                                
                                           SŠol
Na fotografiji sta plesalki Tina Štor-
man in Ana Marinšek, ki sta v svoji 
kategoriji prejeli zlato priznanje in 
tudi posebno priznanje mladega 
občinstva. (Foto: Harlekin)
ro dobro izpiliti,« je poudaril 
izkušen režiser. Prvič so jo na 
odru matičnega kulturnega 
doma zaigrali v petek, 7. mar-
ca. Sledile so še tri ponovitve, 
dvorana je bila vedno zapol-
njena do zadnjega kotička. 
»Rezultat je bil zelo dober. 
Vesel sem, da so bili gledalci 
zadovoljni in nasmejani. Zelo 
smo hvaležni tudi vsem dona-
torjem, občini in družinam, ki 
nas podpirajo,« je še poudaril 
Fužir. Ljubiteljski gledališčni-
ki bodo komedijo igrali tudi 
v prihodnjih mesecih in še 
vsaj naslednjo sezono.                                                                   
                                             SJ
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 11
11 Št. 12, 20. marec 2025 KRONIKA
Stanje vedno bolj alarmantno
Na Celjskem vedno več voznikov 
pod vplivom drog
Sodišče obsodilo celjskega 
kirurga
Po petnajstih letih od smrti 35-letnega bolnika v celjski bolnišnici se je končalo 
sojenje trem celjskim specialistom. Očitano jim je bilo kaznivo dejanje malomarno 
zdravljenje. Kirurga Branka Breznikarja, ki je sicer danes upokojen, je sodni senat 
obsodil na pogojno kazen eno leto in štiri mesece zapora. Sodba še ni pravnomočna, 
kar pomeni, da se bo zdravnik z odvetnikom na sodbo najverjetneje pritožil.
Poleg Breznikarja so se očitki tudi zaradi opustitve dolžnega ravnanja nanašali še na 
dva celjska zdravnika, vendar je bila dvojica oproščena. Šlo je za primer 35-letnega mo-
škega, čigar vzrok smrti naj bi bila sepsa oziroma septični šok. Sepsa naj bi bila posledica 
okužbe z bakterijo, ki naj bi povzročila hudo vnetje v bolnikovi črevesni votlini. Bolnik 
je bil namreč operiran, pri operaciji pa naj bi kirurg njegovo črevesje predrl s škarjami. 
Čeprav naj bi na eni izmed obravnav dejal, da je rano zašil, naj bi vseeno prišlo do izteka 
vsebine iz črevesja v črevesno votlino, kar je privedlo do okužbe. Po tem primeru, ki je v 
javnosti tisto leto močno odmeval, je bil v celjski bolnišnici uveden tudi notranji strokov-
ni nadzor, ki naj bi prav tako pokazal nekatere nepravilnosti pri zdravljenju. Obtožnica 
zoper zdravnike je bila vložena že leta 2013.
Prijeli nasilna mladoletnika
Šentjurski policisti preiskujejo kaznivo dejanje ropa oziroma nasilništva, ki se je pred dnevi 
zgodilo na območju Dramelj, kjer naj bi bil napaden moški. Policisti so po dogodku v bližini 
oškodovanca izsledili dva osumljenca. Oba sta mladoletna. Pri obeh so zasegli podkapo, noža 
in bokser. Zoper oba bodo podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Celju in 
obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju.
Policistki zasačili vlomilca
Laški policistki sta med opravljanjem opazovalne službe v Rimskih Toplicah prijeli moškega, 
ki je osumljen vloma. Med delom sta namreč opazili parkirano osebno vozilo znamke BMW, 
poleg pa mlajša moška, ki sta takoj, ko sta zagledala policijsko službeno vozilo, zbežala v gozd. 
Pri pregledu parkirišča sta policistki opazili parkirani osebni vozili, v kateri je bilo vlomljeno. 
Med ogledom kraja kaznivega dejanja sta policistki v neposredni bližini ponovno opazili enega 
od mlajših moških, mu odvzeli prostost ter mu odredili pridržanje. Zasegli sta mu tudi vozilo. 
V nadaljevanju so policisti na podlagi odredbe okrožnega sodišča opravili tudi preiskavo vozila 
ter našli predmet, ki je izviral iz kaznivega dejanja. 24-letnega moškega z območja Krškega so 
zaradi vlomov v dve vozili, pri čemer je nastalo za približno tisoč evrov škode, kazensko ovadili.
Marihuana upočasni odzive, zmanjša zbranost in pogo-
sto učinkuje uspavalno. Prav tako vpliva na koordinacijo 
in na slabše nadzorovanje hitrosti ter bočne in varno-
stne razdalje. Vozniki pod vplivom marihuane pogosto 
spregledajo prometno signalizacijo. Kokain daje pretiran 
občutek samozavesti in povzroča nepredvidljivo vedenje. 
Vozniki pod vplivom te droge delujejo zaspano, imajo 
slabšo zbranost in so občutljivi na svetlobo. Ekstazi daje 
voznikom adrenalinski občutek in pretirano samozavest 
ter povzroča tvegano ravnanje v prometu.
Pretekli teden so policisti v Celju zaradi nevarne vo-
žnje ovadili 27-letnega moškega, ki je vozil pod vpli-
vom kokaina, pri čemer je povzročil tudi prometno 
nesrečo. Pod vplivom drog je pred dnevi v nasprotno 
smer po avtocesti vozil še en moški. Takšni primeri 
se v zadnjih mesecih na Celjskem kar vrstijo. Tudi 
policisti opažajo, da se število voznikov, ki vozijo pod 
vplivom drog, zvišuje.
SIMONA ŠOLINIČ
Konec tedna so celjski po-
licisti ustavili voznika avto-
mobila in mu zaradi suma, 
da vozi pod vplivom mamil, 
odredili postopek za pre-
poznavo znakov oziroma 
simptomov, ki so posledica 
prepovedanih drog. Hitri test 
je pokazal prisotnost kono-
plje v organizmu. Vozniku 
so prepovedali nadaljnjo vo-
žnjo in mu odredili strokovni 
pregled, ki ga je odklonil. Zo-
per voznika so podali obdol-
žilni predlog na sodišče. Za 
takšno kršitev je predpisana 
globa 1.200 evrov in izrek 
18 kazenskih točk. Primer, 
ki bode v oči, se je zgodil na 
Teharski cesti v Celju, kjer 
je moški zaradi vožnje po 
pločniku trčil v prvo vozilo, 
nato pred semaforjem še v 
drugo vozilo, ki je pravilno 
čakalo pri rdeči luči. Gre za 
27-letnika, ki naj bi vozil 
pod vplivom kokaina in je 
stari znanec policije, ki so 
ga policisti v zadnjem obdo-
bju že dvakrat ovadili zaradi 
nevarne vožnje in prometnih 
kršitev.
Zadrogiran v 
napačno smer
Pred dnevi bi se lahko 
katastrofa zgodila tudi na 
avtocesti pri Slovenski Bi-
strici v smeri Celja. Zaradi 
pravočasnega obvestila dru-
gih voznikov, ki so opazili, 
da moški vozi nezanesljivo, 
so predstavniki upravljavca 
avtoceste zaprli predor Ple-
tovarje, saj je obstajala veli-
ka verjetnost, da bi voznik v 
predoru povzročil nesrečo. 
Moški je nato zunaj predora 
trčil v tri vozila, dve tovorni 
in eno osebno. Poleg tega, 
da je bil povzročitelj pijan, je 
vozil tudi pod vplivom drog. 
Konec februarja so policisti 
na izvozu z avtoceste v Celju 
ustavili moškega, ki je vozil 
nezanesljivo, in ugotovili, da 
je bil pod vplivom drog. Na 
območju Policijske uprave 
Celje so pred kratkim ustavili 
še voznika tovornega vozila, 
ki je vozil pod vplivom kono-
plje in kokaina. Spomnimo 
še na nesrečo, ki se je zgo-
dila pred meseci, ko je voz-
nik na Ostrožnem v Celju na 
prehodu za pešce trčil v dve 
peški. Obe sta bili poškodo-
vani, ena huje. Povzročitelj 
je bil pod vplivom kokaina. 
Še bolj zaskrbljujoče je, da 
policisti med nadzorom opa-
žajo, da tudi vozniki tovor-
nih vozil vozijo pod vplivom 
drog. To je le nekaj primerov 
v zadnjih mesecih na cestah 
naše regije.
Voznika policisti praviloma 
pridržijo in mu prepovedo 
nadaljnjo vožnjo. Za to krši-
tev je predpisan redni sodni 
postopek, v katerem lahko iz-
rečejo prenehanje veljavnosti 
vozniškega dovoljenja. Enako 
velja pri odklonitvi strokov-
nega pregleda.
Grozljivi podatki
Nacionalna raziskava Upo-
raba drog, alkohola in drugih 
psihoaktivnih snovi je pred 
časom pokazala, da je 61 od-
stotkov vprašanih pritrdilno 
odgovorilo na vprašanje, ali 
so po zaužitju droge sedli za 
volan. Še bolj skrb zbujajoč 
je podatek, da je skoraj polo-
vica vseh poleg drog uživala 
alkohol. Alarmantno je, so 
pred časom zapisali v agen-
ciji za varnost prometa, da 
je 40 odstotkov sodelujočih 
v anketi v času vožnje pod 
vplivom drog imelo v vozi-
lu vsaj še enega sopotnika. 
Skoraj v vseh primerih so 
sopotniki vedeli, da voznik 
vozi pod vplivom drog. »Gro-
zljivo je, da, sodeč po anketi, 
nihče ni bil zaskrbljen zaradi 
tega,« je dejala mag. Simona 
Felser, direktorica agencije 
za varnost prometa.
Lani so v nesrečah, ki so 
jih povzročili vozniki pod 
vplivom drog, umrli trije 
ljudje, več kot deset udele-
žencev je bilo poškodovanih. 
Tudi v agenciji so povedali, 
da je opazno zvišanje števila 
voznikov pod vplivom drog. 
Neustrezno psihofizično sta-
nje voznikov ima po podat-
kih policije še vedno najpo-
membnejši posredni vpliv na 
nastanek prometnih nesreč. 
Še vedno velja, da je pribli-
žno deset odstotkov pro-
metnih nesreč povezanih z 
vožnjo pod vplivom alkoho-
la, v zadnjih letih se vedno 
večkrat policisti srečujejo 
tudi z vozniki, ki povzročijo 
prometne nesreče pod vpli-
vom prepovedanih drog ali 
drugih psihoaktivnih snovi. 
Policija zato policiste načr-
tno usposablja, kako na pod-
lagi telesnih znakov prepo-
znati simptome, da je oseba 
pod vplivom psihoaktivnih 
snovi. Glede na izkušnje iz 
tujine je mogoče pričakova-
ti, da bodo droge kmalu ena 
od hujših problematik v po-
vezavi s prometom. Lani je 
policija dobila tudi dodatne 
hitre teste za droge. S temi 
lahko policisti na podlagi 
vzorca sline zelo hitro ugoto-
vijo prisotnost prepovedanih 
drog v telesu. V prihodnje bo 
policija povečala tudi število 
usmerjenih nadzorov na tem 
področju.
Policisti na Celjskem med nadzo-
rom zaznavajo, da tudi nekateri 
vozniki tovornih vozil vozijo pod 
vplivom drog. (Foto: Pixabay)
Policija naj bi v prihodnje še bolj 
poostrila nadzor zaradi problematike 
drog v prometu. (Foto: Andraž Purg)
Droge vplivajo na voznika tako, da so moteni ocenjevanje varnostne razdalje, ocenje-
vanje hitrosti nasproti vozečih vozil, koordinacija gibov, zbranost oziroma pozornost 
in presoja situacij. Poleg tega pri udeležencu v prometu povzročijo zmanjšanje samo-
kritičnosti, povečanje pripravljenosti za tveganje, precenjevanje lastnih sposobnosti, 
podaljšanje odzivnega časa ter zožanje vidnega polja.
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 12
12 Št. 12, 20. marec 2025 ŠPORT
Kegljavke bo vodil Gregor Rozoničnik
Gregor Rozoničnik (Foto: DŠ)
Še pred desetle-
tjem je bil celjski 
ženski kegljaški 
klub strah in 
trepet po celotni 
Evropi, tudi po 
zaslugi Anje Koz-
mus. (Foto: arhiv 
NT/Sherpa)
Na izredni skupščini Ke-
gljaškega kluba Celje je bil 
za novega predsednika izvo-
ljen Gregor Rozoničnik.
»Po vseh težavah, ki so jih 
doživele in preživele celjske 
kegljavke od leta 2018, ko se 
je poslovil alfa in omega celj-
skega ženskega kegljanja Lado 
Gobec, in po letošnji smrti 
predsednika Romana Gracerja 
so vendarle našle dovolj moči 
in volje za nadaljnje udejstvo-
vanje. Največ truda za izpelja-
vo izrednega občnega zbora 
društva je vložila Mira Grobel-
nik ob pomoči Jožice Šeško,« 
nam je sporočila Silva Razlag, 
ki se je takoj odzvala klicu na 
V celjskem tabo-
ru so bili izjemno 
zadovoljni z 
učinkom Anđele 
Demirović.
Najboljši igralki Janine Tjaši Turnšek je priznanje podelil Milan Bastašič, 
odličen trener iz Rogaške Slatine, ki je članice Celja vodil pred 30 leti.
bomo na spodbujanje mladih 
obetavnih igralk in s tem za-
gotovili rast ter razvoj kluba. 
Poskrbeli bomo za predsta-
vitev kegljanja kot športa in 
rekreacije, ki je dostopen 
vsakomur. Vsekakor želimo 
dvigniti tudi raven kakovosti 
ekipe in se preseliti v zahtev-
nejše tekmovanje.« V 1. B ligi 
so Celjanke trenutno na tre-
tjem mestu. Še vedno kegljajo 
Mira Grobelnik, Jožica Šeško 
in Marta Zupanc ter pomaga-
jo mlajšim z izkušnjami, obe-
nem pa čakajo, da odrastejo 
in postanejo dovolj kakovo-
stne za preboj v 1. A ligo.
DŠ
Najprej okrepitev 
ekipnega duha
Bistveno je, da so pred-
stavnice in predstavniki do-
sedanje klubske strukture 
uspeli prepričati Gregorja 
Rozoničnika, da je prevzel 
v tem trenutku precej nehva-
ležno vlogo. Poglobil se je v 
delovanje kluba, a o tem (še) 
ni želel razpredati: »Glede na 
to, da ima celjski kegljaški 
klub zelo uspešno zgodovi-
no delovanja, je moja želja 
ohraniti in še krepiti njegovo 
tradicijo. Med članicami mo-
ramo spodbujati prijateljstvo 
in ekipni duh. Osredotočili se 
pomoč in je bila izbrana v pe-
tčlansko predsedstvo kluba.
Lea Bartelme ni vajena izgubljati finalnih bitk (doslej je klonila le enkrat). 
Priznanje ji je vročil župan Rogaške Slatine Branko Kidrič, ki je kratek čas 
igral tudi za KK Libela Celje.
Nov pokal za Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje
Celjske košarkarice 
slavile v Rogaški Slatini
Zaključni turnir državnega prvenstva za košarkari-
ce do 20 let je bil v Rogaški Slatini. Po pričakovanjih 
sta se v finalu srečali celjska in slatinska ekipa.
DEAN ŠUSTER
Celjanke so v petek nadi-
grale vrstnice Ilirije s 83 : 57 
(najboljši strelki Cinkarne sta 
bili Anđela Demirović s 23 in 
Lea Bartelme z 21 točkami), 
domača Janina je bila boljša 
od ekipe Ježica modre s 77 : 
58, ko je domačinka Tjaša 
Turnšek dosegla kar 34 točk.
Dolgotrajen celjski 
krč
Finalni obračun je bil v ne-
deljo zvečer v polni dvorani 
Športnega društva Janina. Bil 
je zelo razburljiv. Domačinke 
so na krilih navijačev povedle 
z 9 : 0, gostje so dolgo potre-
bovale, da so se ogrele na pra-
vo tekmovalno temperaturo. 
Do konca uvodne četrtine so 
zaostanek znižale na le točko 
(16 : 15). Tudi drugo četrtino 
je bolje začela Janina in prvi 
polčas končala z občutno 
prednostjo (30 : 23). Celjan-
ke se niso otresle krča in so 
po izenačenem tretjem delu 
(14 : 14) zadnjih deset minut 
tekme začele z zaostankom 
sedmih točk.
Odličnih zadnjih 10 
minut
V uvodu zadnjega dela je 
Cinkarna, ki ima v svojih vr-
stah nekaj odličnih in tudi 
s članskih tekem izkušenih 
igralk, hitro znižala razliko 
in sedem minut pred koncem 
drugič prevzela vodstvo v fi-
nalu. Iz minute v minuto se 
je stopnjevala napetost, go-
stiteljice niso popuščale niti 
za ped. V napeti končnici, ko 
je imela prednost zdaj ena in 
zdaj druga ekipa, so bile bolj 
spretne varovanke trenerja Ju-
reta Kranjca in slavile z 62 : 57 . 
Anđela Demirović je k zmagi 
prispevala 16 točk in 12 sko-
kov. Z 12 točkami in 9 podaja-
mi ji je sledila kapetanka Lea 
Bartelme. Državne prvakinje 
so še Nika Ocvirk, Zoja Štirn 
(v finalu 9 točk), Žana Sivka, 
Anja Močnik, Kim Žibert (5), 
Maja Uranker (10), Eva Pod-
goršek, Romana Jelenc (7), 
Nika Blagus in Ula Krenk (3). 
Medalje so prejele še Hana 
Abbas, Mia Jančič, Tara Jaz-
bec in Nina Josipović.
Lea najbolj koristna 
igralka
Najboljša strelka finalne 
tekme je bila s 27 točkami 
košarkarica Janine Lina Jer-
ković. Poleg nje so bile v 
ekipi, ki se je pod vodstvom 
trenerja Željka Jotića odlično 
bojevala, še Lana Kobilšek, 
Neža Pobežin, Zara Blažun, 
Ajda Šrimpf, Klara Šestanj, 
Ema Medved, Klara Lešnik, 
Hana Jerković, Hana Gobec, 
Neca Viher in Tjaša Turnšek, 
ki je v finalu dosegla zgolj se-
dem točk. Kljub temu je bila 
izbrana v najboljšo peterko 
turnirja (bila je še najboljša 
strelka in skakalka turnirja), 
v kateri sta bili tudi Anđela 
Demirović in Lea Bartelme. 
Slednja je bila izbrana za naj-
bolj koristno igralko, zbrala 
je tudi največ podaj (16).
Foto: KD Janina
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 13
13 Št. 12, 20. marec 2025 ŠPORT
Prvi gol je dal Svit Sešlar, 
drugega Tamar Svetlin, v so-
dnikovem dodatku je bil z be-
lega krogca uspešen Arman-
das Kučis, v podaljšku je bil 
z odličnim strelom z razdalje 
uspešen Juanjo Nieto.
Polno preobratov
Pri enajstmetrovkah so bili 
po skoraj treh urah tekme 
natančni Edmilson, Sešlar in 
Žan Karničnik. Po nori in za 
Celje še nevideni tekmi vese-
lju ni bilo ne konca ne kraja. 
Pomembnih trenutkov je bilo 
ogromno, usoden je bil tudi v 
sodnikovem dodatku, ko je pri 
vodstvu Lugana s 4 : 2 sodnik 
pokazal na beli krogec in še 
izključil gostujočega nogome-
taša, ki je po izbijanju žoge 
brcnil enega od junakov Maria 
Kvesića: »Veliko težje je bilo s 
klopi spremljati prvi polčas, saj 
nisem mogel pomagati ekipi. 
Nora tekma, polna preobratov, 
zahvaljujem se bogu, ker smo 
napredovali. Mislim, da smo 
si to zaslužili.« V domačem 
taboru so bili ogorčeni nad 
dosojeno enajstmetrovko in 
rdečim kartonom.
Vrtiljak čustev
»Nenehno menjavanje ču-
stev, tako bi na najkrajši način 
poimenoval tekmo. Najprej 
smo bili dobre volje mi, potem 
so bili oni, nato spet mi in tako 
se je izmenjevalo. V drugem 
polčasu smo veliko napada-
li. Aljoši Matku so zmanjkali 
centimetri. V podaljšku smo z 
igralcem manj zadeli za vod-
stvo, nato smo prejeli gol. Za 
enajstmetrovke smo se dobro 
zbrali in jih izvajali tako, kot 
jih je treba,« je bil presrečen 
Svit Sešlar. Celje bo proti Fio-
rentini, ki je izločila Panathina-
ikos, igralo najprej doma (10. 
april). Vse vstopnice, ki so bile 
doslej na voljo za prodajo, so 
bile kupljene. »Mestna občina 
Celje in Nogometni klub Celje 
nagovarjata Evropsko nogo-
metno zvezo, da bi dovolila 
vstop na zahodno tribuno. Ce-
lje, Slovenija oziroma celotna 
nogometna javnost bi si to za-
služili. Vsi se veselimo tekme, 
ki bo pomenila novo razvaja-
nje za ljubitelje nogometa,« 
je povedal celjski podžupan 
Samo Seničar.
Spet Armandas 
Kučis
V 26. krogu 1. slovenske lige 
so nogometaši Celja dosegli 
enajsto zmago (Mura – Pri-
morje 3 : 1, Radomlje – Olim-
pija 0 : 3, Bravo – Domžale 3 : 
3, Maribor – Koper 4 : 2, Celje 
– Nafta 3 : 2). Lendavčani so v 
Celju z 2 : 1 vodili do 86. minu-
te, potem je izenačil Mark Za-
bukovnik, zaušnico je gostom 
preprečil Armandas Kučis, ki 
je zadel v sodnikovem dodat-
ku. Govoril je Nino Kouter: 
»Bili smo boljši, a brez drame 
pri nas ne gre. Nasprotnikom 
smo ponudili preveč, na srečo 
smo ob koncu osvojili vse toč-
ke.« Nogometaš Nafte Rok Pir-
tovšek je bil zelo nejevoljen: 
»Igrali smo odlično, imeli smo 
ogromno priložnosti. Celjani 
so se izkazali s športno potezo, 
ko je naš igralec minuto ležal 
pred kazenskim prostorom, 
oni pa so napadali in dosegli 
gol. Takšen je pač nogomet.« 
Celje ostaja na petem mestu. 
Trener Albert Riera je namenil 
igralcem štiri dni počitka.
Veleslalom na SP že danes
Celjski nogometaši celo v četrt nalu evropskega tekmovanja
Se bo pravljica nadaljevala tudi 
z gledalci na zahodni tribuni?
Celjskim nogometašem je uspel največji podvig doslej. V švicarskem Thunu so 
proti Luganu najprej iztržili podaljšek (4 : 3), nato še enajstmetrovke (5 : 4). Po 
zmagi na svoji zelenici teden dni prej z 1 : 0 so se uvrstili med najboljšo osmerico 
Konferenčne lige.
DEAN ŠUSTER
(Foto: NK Celje)
Klara iz Francije v 
Maroko, Belgijo …
Atletinja Kladivarja Klara Lukan je bila šesta v cestnem 
teku na pet kilometrov v Lillu, a najboljša Evropejka, pred 
njo so bile zgolj Etiopijke.
Članica celjskega kluba je progo pretekla v 15 minutah in 
treh sekundah ter nekoliko zaostala za (svojim) državnim 
rekordom, ki ga je v Monte Carlu dosegla 9. februarja letos 
(14:45). »Zadovoljna sem, to je bila izvrstna popotnica za 
evropsko prvenstvo v cestnih tekih, ki bo naslednji mesec v 
Belgiji. Preverila sem pripravljenost in ta je resnično na visoki 
ravni. Uspel mi je drugi najhitrejši cestni tek. Razmere so bile 
težke, bilo je veliko vetra ob nizki temperaturi zraka. Na star-
tu me je zelo zeblo in precej sem se namučila, preden sem 
se ogrela,« je povedala Lukanova, ki se je vrnila v Maroko, 
kjer se bo pripravljala dva tedna. Druga najboljša športnica 
Celja v letu 2024 je absolutna državna rekorderka v večini 
tekov na daljših razdaljah, v tekih na 2.000 metrov (5:40,91), 
3.000 metrov (8:44,80), 5.000 metrov (15:01,37) in v cestnih 
tekih na pet (14:45) in deset kilometrov (30:26). Le v teku 
na 10.000 metrov na stadionu je rekorderka Helena Javornik 
(31:06,63).                                                                                 DŠ
Klara Lukan je postala 
članica AD Kladivar 
Celje decembra 2020. 
(Foto: Nik Jarh)
S kvaliﬁ kacijami v sne-
žnem parku se je včeraj v 
švicarskem Engadinu začelo 
svetovno prvenstvo v deska-
nju na snegu.
Slovenijo zastopa šest špor-
tnikov. Največ pričakujemo od 
tekmovalcev v paralelnih disci-
plinah, Glorie Kotnik, Tima Ma-
stnaka, Roka Marguča in Žana 
Koširja, ki bodo imeli prvo tek-
mo že danes. Vsi štirje že ima-
jo odličja z velikih tekmovanj. 
Marguč je najuspešnejši med 
njimi, v svoji zbirki ima štiri ko-
lajne s svetovnih prvenstev. A 
od njegovih najboljših sezon je 
žal minilo že precej časa. Sodeč 
po letošnjih rezultatih, bo dru-
gi Celjan, olimpijski podprvak 
Tim Mastnak, glavni slovenski 
adut: »Veleslalom je še vedno 
moja ljubša disciplina, a tudi v 
slalomu sem že dokazal, da ga 
znam dobro odpeljati. Mislim, 
da sem hiter, vožnje s treningov 
moram ponoviti na tekmi. Če 
mi bo uspelo zmanjšati število 
napak, kolajna ne bo nedose-
gljiva. A vsekakor je ne morem 
napovedovati.« Gloria Kotnik 
priznava, da bo uspeh že uvr-
stitev v izločilne boje, kajti tare-
jo jo bolečine v kolenu. Slalom 
bo v soboto. Po zaslugi Matevža 
Petka in Tima Kevina Ravnja-
ka ima Slovenija eno srebrno 
in eno bronasto kolajno tudi v 
prostem slogu. »O medalji ne 
morem govoriti. Moj cilj je uvr-
stitev v ﬁ nale, a tudi to bo zelo 
zahtevno;« je povedal Celjan 
Tit Štante, dv akr atni olim pi jec.                                                                                                                                                                                             DŠ
Čez 15 dni v Celju tudi Komerički
Član Drsalnega kluba Celje 
Tibor Komerički je na svetov-
nem prvenstvu v hitrostnem 
drsanju na kratke proge v 
Pekingu izboljšal državna 
rekorda na dveh razdaljah.
Celjski hitrostni drsalec je na 
progi, dolgi 500 metrov, zasedel 
23. mesto (41,674 sekunde). Na 
1.000 metrov (1:27,113) je bil 
33., tako kot na 500 je tudi na 
1.500 metrov izboljšal državni 
rekord in pristal na 38. mestu 
(2:14,162). Najuspešnejša drža-
va na svetovnem prvenstvu je 
bila Kanada, ki je osvojila šest 
od devetih možnih zlatih me-
dalj. Med 4. in 6. aprilom bosta 
v Celju državno prvenstvo in 
zaključna tekma za pokal Alpe 
Jadran, med tekmovalci bo tudi 
Tibor Komerički.
DŠ, foto: osebni arhiv
V februarju je Tibor 
Komerički osvojil peto 
mesto na mladinskem 
svetovnem pokalu v 
kanadskem Quebecu.
Celjskega hitrostnega drsalca na 
kratke proge je v Pekingu spremljal 
trener Ersel Argun.
LESTVICA 1. SNL
OLIMPIJA 26 17 6 3 44:12 57
MARIBOR 26 15 6 5 49:23 51
BRAVO 26 12 9 5 42:31 45
KOPER 25 12 6 8 37:26 41
CELJE 25 11 6 8 49:38 39
MURA 26 9 6 11 30:31 33
PRIMORJE 26 8 6 12 29:46 30
KALCER 26 7 4 15 26:46 25
NAFTA 26 4 7 15 21:45 19
DOMŽALE 26 4 5 17 25:54 17
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 12
12 Št. 12, 20. marec 2025 ŠPORT
Kegljavke bo vodil Gregor Rozoničnik
Gregor Rozoničnik (Foto: DŠ)
Še pred desetle-
tjem je bil celjski 
ženski kegljaški 
klub strah in 
trepet po celotni 
Evropi, tudi po 
zaslugi Anje Koz-
mus. (Foto: arhiv 
NT/Sherpa)
Na izredni skupščini Ke-
gljaškega kluba Celje je bil 
za novega predsednika izvo-
ljen Gregor Rozoničnik.
»Po vseh težavah, ki so jih 
doživele in preživele celjske 
kegljavke od leta 2018, ko se 
je poslovil alfa in omega celj-
skega ženskega kegljanja Lado 
Gobec, in po letošnji smrti 
predsednika Romana Gracerja 
so vendarle našle dovolj moči 
in volje za nadaljnje udejstvo-
vanje. Največ truda za izpelja-
vo izrednega občnega zbora 
društva je vložila Mira Grobel-
nik ob pomoči Jožice Šeško,« 
nam je sporočila Silva Razlag, 
ki se je takoj odzvala klicu na 
V celjskem tabo-
ru so bili izjemno 
zadovoljni z 
učinkom Anđele 
Demirović.
Najboljši igralki Janine Tjaši Turnšek je priznanje podelil Milan Bastašič, 
odličen trener iz Rogaške Slatine, ki je članice Celja vodil pred 30 leti.
bomo na spodbujanje mladih 
obetavnih igralk in s tem za-
gotovili rast ter razvoj kluba. 
Poskrbeli bomo za predsta-
vitev kegljanja kot športa in 
rekreacije, ki je dostopen 
vsakomur. Vsekakor želimo 
dvigniti tudi raven kakovosti 
ekipe in se preseliti v zahtev-
nejše tekmovanje.« V 1. B ligi 
so Celjanke trenutno na tre-
tjem mestu. Še vedno kegljajo 
Mira Grobelnik, Jožica Šeško 
in Marta Zupanc ter pomaga-
jo mlajšim z izkušnjami, obe-
nem pa čakajo, da odrastejo 
in postanejo dovolj kakovo-
stne za preboj v 1. A ligo.
DŠ
Najprej okrepitev 
ekipnega duha
Bistveno je, da so pred-
stavnice in predstavniki do-
sedanje klubske strukture 
uspeli prepričati Gregorja 
Rozoničnika, da je prevzel 
v tem trenutku precej nehva-
ležno vlogo. Poglobil se je v 
delovanje kluba, a o tem (še) 
ni želel razpredati: »Glede na 
to, da ima celjski kegljaški 
klub zelo uspešno zgodovi-
no delovanja, je moja želja 
ohraniti in še krepiti njegovo 
tradicijo. Med članicami mo-
ramo spodbujati prijateljstvo 
in ekipni duh. Osredotočili se 
pomoč in je bila izbrana v pe-
tčlansko predsedstvo kluba.
Lea Bartelme ni vajena izgubljati finalnih bitk (doslej je klonila le enkrat). 
Priznanje ji je vročil župan Rogaške Slatine Branko Kidrič, ki je kratek čas 
igral tudi za KK Libela Celje.
Nov pokal za Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje
Celjske košarkarice 
slavile v Rogaški Slatini
Zaključni turnir državnega prvenstva za košarkari-
ce do 20 let je bil v Rogaški Slatini. Po pričakovanjih 
sta se v finalu srečali celjska in slatinska ekipa.
DEAN ŠUSTER
Celjanke so v petek nadi-
grale vrstnice Ilirije s 83 : 57 
(najboljši strelki Cinkarne sta 
bili Anđela Demirović s 23 in 
Lea Bartelme z 21 točkami), 
domača Janina je bila boljša 
od ekipe Ježica modre s 77 : 
58, ko je domačinka Tjaša 
Turnšek dosegla kar 34 točk.
Dolgotrajen celjski 
krč
Finalni obračun je bil v ne-
deljo zvečer v polni dvorani 
Športnega društva Janina. Bil 
je zelo razburljiv. Domačinke 
so na krilih navijačev povedle 
z 9 : 0, gostje so dolgo potre-
bovale, da so se ogrele na pra-
vo tekmovalno temperaturo. 
Do konca uvodne četrtine so 
zaostanek znižale na le točko 
(16 : 15). Tudi drugo četrtino 
je bolje začela Janina in prvi 
polčas končala z občutno 
prednostjo (30 : 23). Celjan-
ke se niso otresle krča in so 
po izenačenem tretjem delu 
(14 : 14) zadnjih deset minut 
tekme začele z zaostankom 
sedmih točk.
Odličnih zadnjih 10 
minut
V uvodu zadnjega dela je 
Cinkarna, ki ima v svojih vr-
stah nekaj odličnih in tudi 
s članskih tekem izkušenih 
igralk, hitro znižala razliko 
in sedem minut pred koncem 
drugič prevzela vodstvo v fi-
nalu. Iz minute v minuto se 
je stopnjevala napetost, go-
stiteljice niso popuščale niti 
za ped. V napeti končnici, ko 
je imela prednost zdaj ena in 
zdaj druga ekipa, so bile bolj 
spretne varovanke trenerja Ju-
reta Kranjca in slavile z 62 : 57 . 
Anđela Demirović je k zmagi 
prispevala 16 točk in 12 sko-
kov. Z 12 točkami in 9 podaja-
mi ji je sledila kapetanka Lea 
Bartelme. Državne prvakinje 
so še Nika Ocvirk, Zoja Štirn 
(v finalu 9 točk), Žana Sivka, 
Anja Močnik, Kim Žibert (5), 
Maja Uranker (10), Eva Pod-
goršek, Romana Jelenc (7), 
Nika Blagus in Ula Krenk (3). 
Medalje so prejele še Hana 
Abbas, Mia Jančič, Tara Jaz-
bec in Nina Josipović.
Lea najbolj koristna 
igralka
Najboljša strelka finalne 
tekme je bila s 27 točkami 
košarkarica Janine Lina Jer-
ković. Poleg nje so bile v 
ekipi, ki se je pod vodstvom 
trenerja Željka Jotića odlično 
bojevala, še Lana Kobilšek, 
Neža Pobežin, Zara Blažun, 
Ajda Šrimpf, Klara Šestanj, 
Ema Medved, Klara Lešnik, 
Hana Jerković, Hana Gobec, 
Neca Viher in Tjaša Turnšek, 
ki je v finalu dosegla zgolj se-
dem točk. Kljub temu je bila 
izbrana v najboljšo peterko 
turnirja (bila je še najboljša 
strelka in skakalka turnirja), 
v kateri sta bili tudi Anđela 
Demirović in Lea Bartelme. 
Slednja je bila izbrana za naj-
bolj koristno igralko, zbrala 
je tudi največ podaj (16).
Foto: KD Janina
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 13
13 Št. 12, 20. marec 2025 ŠPORT
Prvi gol je dal Svit Sešlar, 
drugega Tamar Svetlin, v so-
dnikovem dodatku je bil z be-
lega krogca uspešen Arman-
das Kučis, v podaljšku je bil 
z odličnim strelom z razdalje 
uspešen Juanjo Nieto.
Polno preobratov
Pri enajstmetrovkah so bili 
po skoraj treh urah tekme 
natančni Edmilson, Sešlar in 
Žan Karničnik. Po nori in za 
Celje še nevideni tekmi vese-
lju ni bilo ne konca ne kraja. 
Pomembnih trenutkov je bilo 
ogromno, usoden je bil tudi v 
sodnikovem dodatku, ko je pri 
vodstvu Lugana s 4 : 2 sodnik 
pokazal na beli krogec in še 
izključil gostujočega nogome-
taša, ki je po izbijanju žoge 
brcnil enega od junakov Maria 
Kvesića: »Veliko težje je bilo s 
klopi spremljati prvi polčas, saj 
nisem mogel pomagati ekipi. 
Nora tekma, polna preobratov, 
zahvaljujem se bogu, ker smo 
napredovali. Mislim, da smo 
si to zaslužili.« V domačem 
taboru so bili ogorčeni nad 
dosojeno enajstmetrovko in 
rdečim kartonom.
Vrtiljak čustev
»Nenehno menjavanje ču-
stev, tako bi na najkrajši način 
poimenoval tekmo. Najprej 
smo bili dobre volje mi, potem 
so bili oni, nato spet mi in tako 
se je izmenjevalo. V drugem 
polčasu smo veliko napada-
li. Aljoši Matku so zmanjkali 
centimetri. V podaljšku smo z 
igralcem manj zadeli za vod-
stvo, nato smo prejeli gol. Za 
enajstmetrovke smo se dobro 
zbrali in jih izvajali tako, kot 
jih je treba,« je bil presrečen 
Svit Sešlar. Celje bo proti Fio-
rentini, ki je izločila Panathina-
ikos, igralo najprej doma (10. 
april). Vse vstopnice, ki so bile 
doslej na voljo za prodajo, so 
bile kupljene. »Mestna občina 
Celje in Nogometni klub Celje 
nagovarjata Evropsko nogo-
metno zvezo, da bi dovolila 
vstop na zahodno tribuno. Ce-
lje, Slovenija oziroma celotna 
nogometna javnost bi si to za-
služili. Vsi se veselimo tekme, 
ki bo pomenila novo razvaja-
nje za ljubitelje nogometa,« 
je povedal celjski podžupan 
Samo Seničar.
Spet Armandas 
Kučis
V 26. krogu 1. slovenske lige 
so nogometaši Celja dosegli 
enajsto zmago (Mura – Pri-
morje 3 : 1, Radomlje – Olim-
pija 0 : 3, Bravo – Domžale 3 : 
3, Maribor – Koper 4 : 2, Celje 
– Nafta 3 : 2). Lendavčani so v 
Celju z 2 : 1 vodili do 86. minu-
te, potem je izenačil Mark Za-
bukovnik, zaušnico je gostom 
preprečil Armandas Kučis, ki 
je zadel v sodnikovem dodat-
ku. Govoril je Nino Kouter: 
»Bili smo boljši, a brez drame 
pri nas ne gre. Nasprotnikom 
smo ponudili preveč, na srečo 
smo ob koncu osvojili vse toč-
ke.« Nogometaš Nafte Rok Pir-
tovšek je bil zelo nejevoljen: 
»Igrali smo odlično, imeli smo 
ogromno priložnosti. Celjani 
so se izkazali s športno potezo, 
ko je naš igralec minuto ležal 
pred kazenskim prostorom, 
oni pa so napadali in dosegli 
gol. Takšen je pač nogomet.« 
Celje ostaja na petem mestu. 
Trener Albert Riera je namenil 
igralcem štiri dni počitka.
Veleslalom na SP že danes
Celjski nogometaši celo v četrt nalu evropskega tekmovanja
Se bo pravljica nadaljevala tudi 
z gledalci na zahodni tribuni?
Celjskim nogometašem je uspel največji podvig doslej. V švicarskem Thunu so 
proti Luganu najprej iztržili podaljšek (4 : 3), nato še enajstmetrovke (5 : 4). Po 
zmagi na svoji zelenici teden dni prej z 1 : 0 so se uvrstili med najboljšo osmerico 
Konferenčne lige.
DEAN ŠUSTER
(Foto: NK Celje)
Klara iz Francije v 
Maroko, Belgijo …
Atletinja Kladivarja Klara Lukan je bila šesta v cestnem 
teku na pet kilometrov v Lillu, a najboljša Evropejka, pred 
njo so bile zgolj Etiopijke.
Članica celjskega kluba je progo pretekla v 15 minutah in 
treh sekundah ter nekoliko zaostala za (svojim) državnim 
rekordom, ki ga je v Monte Carlu dosegla 9. februarja letos 
(14:45). »Zadovoljna sem, to je bila izvrstna popotnica za 
evropsko prvenstvo v cestnih tekih, ki bo naslednji mesec v 
Belgiji. Preverila sem pripravljenost in ta je resnično na visoki 
ravni. Uspel mi je drugi najhitrejši cestni tek. Razmere so bile 
težke, bilo je veliko vetra ob nizki temperaturi zraka. Na star-
tu me je zelo zeblo in precej sem se namučila, preden sem 
se ogrela,« je povedala Lukanova, ki se je vrnila v Maroko, 
kjer se bo pripravljala dva tedna. Druga najboljša športnica 
Celja v letu 2024 je absolutna državna rekorderka v večini 
tekov na daljših razdaljah, v tekih na 2.000 metrov (5:40,91), 
3.000 metrov (8:44,80), 5.000 metrov (15:01,37) in v cestnih 
tekih na pet (14:45) in deset kilometrov (30:26). Le v teku 
na 10.000 metrov na stadionu je rekorderka Helena Javornik 
(31:06,63).                                                                                 DŠ
Klara Lukan je postala 
članica AD Kladivar 
Celje decembra 2020. 
(Foto: Nik Jarh)
S kvaliﬁ kacijami v sne-
žnem parku se je včeraj v 
švicarskem Engadinu začelo 
svetovno prvenstvo v deska-
nju na snegu.
Slovenijo zastopa šest špor-
tnikov. Največ pričakujemo od 
tekmovalcev v paralelnih disci-
plinah, Glorie Kotnik, Tima Ma-
stnaka, Roka Marguča in Žana 
Koširja, ki bodo imeli prvo tek-
mo že danes. Vsi štirje že ima-
jo odličja z velikih tekmovanj. 
Marguč je najuspešnejši med 
njimi, v svoji zbirki ima štiri ko-
lajne s svetovnih prvenstev. A 
od njegovih najboljših sezon je 
žal minilo že precej časa. Sodeč 
po letošnjih rezultatih, bo dru-
gi Celjan, olimpijski podprvak 
Tim Mastnak, glavni slovenski 
adut: »Veleslalom je še vedno 
moja ljubša disciplina, a tudi v 
slalomu sem že dokazal, da ga 
znam dobro odpeljati. Mislim, 
da sem hiter, vožnje s treningov 
moram ponoviti na tekmi. Če 
mi bo uspelo zmanjšati število 
napak, kolajna ne bo nedose-
gljiva. A vsekakor je ne morem 
napovedovati.« Gloria Kotnik 
priznava, da bo uspeh že uvr-
stitev v izločilne boje, kajti tare-
jo jo bolečine v kolenu. Slalom 
bo v soboto. Po zaslugi Matevža 
Petka in Tima Kevina Ravnja-
ka ima Slovenija eno srebrno 
in eno bronasto kolajno tudi v 
prostem slogu. »O medalji ne 
morem govoriti. Moj cilj je uvr-
stitev v ﬁ nale, a tudi to bo zelo 
zahtevno;« je povedal Celjan 
Tit Štante, dv akr atni olim pi jec.                                                                                                                                                                                             DŠ
Čez 15 dni v Celju tudi Komerički
Član Drsalnega kluba Celje 
Tibor Komerički je na svetov-
nem prvenstvu v hitrostnem 
drsanju na kratke proge v 
Pekingu izboljšal državna 
rekorda na dveh razdaljah.
Celjski hitrostni drsalec je na 
progi, dolgi 500 metrov, zasedel 
23. mesto (41,674 sekunde). Na 
1.000 metrov (1:27,113) je bil 
33., tako kot na 500 je tudi na 
1.500 metrov izboljšal državni 
rekord in pristal na 38. mestu 
(2:14,162). Najuspešnejša drža-
va na svetovnem prvenstvu je 
bila Kanada, ki je osvojila šest 
od devetih možnih zlatih me-
dalj. Med 4. in 6. aprilom bosta 
v Celju državno prvenstvo in 
zaključna tekma za pokal Alpe 
Jadran, med tekmovalci bo tudi 
Tibor Komerički.
DŠ, foto: osebni arhiv
V februarju je Tibor 
Komerički osvojil peto 
mesto na mladinskem 
svetovnem pokalu v 
kanadskem Quebecu.
Celjskega hitrostnega drsalca na 
kratke proge je v Pekingu spremljal 
trener Ersel Argun.
LESTVICA 1. SNL
OLIMPIJA 26 17 6 3 44:12 57
MARIBOR 26 15 6 5 49:23 51
BRAVO 26 12 9 5 42:31 45
KOPER 25 12 6 8 37:26 41
CELJE 25 11 6 8 49:38 39
MURA 26 9 6 11 30:31 33
PRIMORJE 26 8 6 12 29:46 30
KALCER 26 7 4 15 26:46 25
NAFTA 26 4 7 15 21:45 19
DOMŽALE 26 4 5 17 25:54 17
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 14
14 Št. 12, 20. marec 2025 ŠPORT
Veliko slavje v Podčetrtku 
je pripadlo ekipama s celjske-
ga območja.
Ines tretjič igralka 
leta
Pokal NZS so končno osvo-
jile Celjanke. »To je naš četrti 
nastop v pokalnem tekmova-
nju in končno nam je uspe-
lo,« so bile besede predsedni-
ka Uroša Ločnikarja. Prve tri 
gole je z levo nogo dosegla 
kapetanka Sergeja Kos, ki je 
bila spet odlična: »Zelo malo 
napak smo storile, bile smo 
boljše od tekmic. Naš cilj je 
dvojna domača lovorika.« 
Za 4 : 1 je zadela Vanja Tan-
šek: »Danes je čas za slavje, 
po njem se bomo z mislimi 
vrnile k prvenstvu.« Odlično 
ji je podala Ines Ermenc, ki 
je pred tekmo prejela zlato 
žogo kot najboljša igralka 
minulega leta: »Končno smo 
v ﬁ nalu prikazale dobro igro. 
Sama sem tokrat igrala mal-
ce slabše, a so bile soigralke 
odlične.« Takoj po zadetku 
Tanškove je do Ermečeve 
Končno jim je uspelo, z levo 
(kapetankino) nogo
Po prvem slavju Celjank so Dobovčani zmagali osmič zapovrstjo
Ekipa Dobovca je ubranila naslov v pokalnem futsalskem 
tekmovanju. V ﬁ nalu v Podčetrtku je s 7 : 4 premagala 
Bronx iz Škoﬁ j in slavila osmič zapovrstjo. V ženskem ﬁ -
nalu je bilo Celje boljše od Vrhnike s 5 : 1 in končno slavilo 
po tretjem poskusu.
DEAN ŠUSTER
pritekel trener Drago Ada-
mič in jo visoko dvignil: »Ne 
znam opisati, kako smo si 
želeli tega pokala. Zato so 
bila dekleta v prvem polčasu 
v krču.«
Solze sreče
Očitno so Celjanke potrebo-
vale še okrepitev, in sicer izje-
mno izkušeno Tanjo Vrabel: 
»Dobro smo trenirale. Vesela 
sem, če sem lahko pomagala 
Celju do naslova.« Tudi Anja 
Ložar je eden od stebrov eki-
pe: »Zelo dolgo smo si žele-
le ta pokal. Zdaj ne morem 
zadržati solz.« Adamič je do 
lovorike vodil še Veroniko 
Rovan, Dejo Adamič, Zojo 
Kramer, Niko Trdin, Rebe-
ko Šnoﬂ , Izo Zorenč, Gajo 
Srnec, Urško Kepo in Hano 
Fideršek. Pri Vrhniki je s ka-
kovostjo izstopala visoka, a 
spretna Maša Novak: »Oči-
tno so si Celjanke bolj želele 
zmago kot me. Zasluženo so 
zmagale.« V Podčetrtku je 
Celjankam čestital tudi celj-
ski podžupan Samo Seničar, 
ki je zadnji dve leti redni gost 
tekem v Kajuhovi dvorani: 
»Ve-
dno 
s o 
adre-
nalin-
ske. Vsi 
smo pono-
sni na dekleta 
in strokovni štab. 
Celjska ekipa je imela 
popolno prevlado.«
Foto: Andraž Purg
Draga Adamiča
so njegove varovanke
metale v zrak.
Pristno veselje deklet iz kluba, 
ki jim nudi možnost za šport, ne 
pa denarja. S pokalom je pred 
soigralkami nihala kapetanka in 
strelka treh golov Sergeja Kos.
Vanja Tanšek je dosegla četrti gol Celja.
Pred vhodom v dvorano je prišlo do zalitja s penino, nakar je Anja Ložar 
poskrbela za zajeten del tekočine za trenerja.
Navijači celjske sedmice
Ines Ermenc je po 
lanskem finalu 
potočila nekaj 
solz, tokrat je bila 
povsem drugače 
razpoložena.
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 15
15 Št. 12, 20. marec 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE
Srce je omagalo, 
tvoj dih je zastal, 
a nate spomin 
bo večno ostal.
ZAHVALA
V 61. letu nas je zapustil dragi
LUDVIK JURKOŠEK
iz Dobja pri Planini
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, so-
sedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu 
pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali cvetje, sveče, svete 
maše in denarne prispevke ter nam izrazili pisno in ustno sožalje.
Posebna zahvala zdravstvenemu osebju nujne medicinske pomoči 
Celje, osebni zdravnici Esteri Podgoršek, medicinskim prevo-
zom Guliver, gospodu župniku Petru Orešniku za lepo opravljen 
cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi slovesa, trobentaču in 
pogrebnemu podjetju Žalujka za lepo opravljeno organizacijo 
pogreba.
Žalujoči: vsi njegovi
n
Srce je omagalo, 
tvoj dih je zastal, 
a nate, dragi ati, 
spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega atija, 
dedija in pradedija
IVANA TOVORNIKA
iz Debra pri Laškem 
(14. 11. 1929–5. 3. 2025)
se z globoko žalostjo v srcih iskreno zahvaljujemo vsem 
sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter 
darovane sveče, cvetje in svete maše.
Hvala Komunali Laško, gospodu župniku, pevcem skupi-
ne Oljka, trobentaču Marku in gospodu Matjažu Piklu za 
izrečene besede ob njegovem slovesu.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na 
njegovi zadnji poti.
Dragi ati, zelo te bomo pogrešali!
Žalujoči: otroci Veri, Andrej in Darinka, vnuki in 
pravnuki ter ostali sorodniki
138
Tam za tisto zvezdo 
na koncu neba, 
tam na tistem koncu 
neskončnega morja …  
Tam morda nekoč, 
nekje se srečamo, kdo ve …
ZAHVALA
MARJANA ČOKELCA
iz Strmce 60, Laško 
(19. 9. 1962–1. 3. 2025)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na nje-
govi zadnji poti. Hvala za vse izrečene sočutne besede, 
iskrena sožalja, vse objeme in tople stiske rok. Hvala za 
darovano cvetje, sveče, svete maše ter denarne prispevke. 
Posebna zahvala vsem, ki so sodelovali pri izvedbi pogreb-
ne slovesnosti: duhovniku Iztoku Hanžiču za lep cerkveni 
obred, gospodu Matjažu Piklu za sočutno prebrane besede 
slovesa, pogrebni službi Komunale Laško, gospodu Marku 
Mastnaku z Okroglimi muzikanti in gospodu Silvu Pli-
beršku za lepo odigran glasbeni program, Marini Vrečko, 
Marjanu Žikovšku ter društvu Veterani vojne za Slovenijo, 
društvu častnikov združenje Sever, združenje šoferjev in 
avtomehanikov, društvu filatelistov Celje, društvu Sožitje 
Laško in vsem, ki ste nam v tako težkih trenutkih slovesa 
stali ob strani.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: sin David, partnerka Damjana in vsi njegovi 
domači, ki ga neizmerno pogrešamo.
L 5
Ob boleči, nenadni izgubi našega dragega atija, partnerja, 
brata in strica
Vidim tvoj obraz, 
slišim tvoj glas, 
še korak mi je znan, 
ko sprašujem zaman, 
zakaj te več ni?  
Le spomin še živi … 
tega razdalja ne rani …
V SPOMIN
Minilo je leto od zadnjega slovesa drage mame
MARIJE 
LEVEC
iz Začreta 
(1. 3. 1927–19. 3. 2024)
Še vedno si vsak dan v mojih mislih in spominih.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in s prižgano svečko postojite 
ob njenem grobu in jo ohranjate v spominu.
Sin Milan
140
Prazen dom in dvorišče, 
naše oko zaman te išče, 
ni več tvojega smehljaja, 
utihnil je tvoj glas, 
bolečina in samota sta pri nas. 
Zato pot nas vodi tja, 
kjer sredi tišine spiš, 
a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, 
starega ata in brata
TONETA ZDOLŠKA
iz Slatine pri Ponikvi 26 
(13. 1. 1957–7. 3. 2025)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili del njegovega 
življenja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi 
zadnji poti.
Iskrena hvala zdravniškemu osebju UKC Maribor, pogreb-
ni službi Zagajšek, duhovnikom Mihi Hermanu, Alojzu 
Kačičniku in Jožetu Planincu, vsem pevkam in pevcem 
ter organistkama. Prav tako se zahvaljujemo vsem soro-
dnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem ter 
podjetju ISOKON iz Slovenskih Konjic. Hvala za darovane 
svete maše, za cerkev, sveče, osebne darove in izrečena 
sožalja. Nenazadnje hvala vsem, ki ste nam kakor koli 
pomagali, nam dali oporo in sočustvovali z nami.
Dragi ati: »Zelo te bomo pogrešali!«
Žena Darinka ter otroci Grega, Klemen, Rok in Anja z 
družinami
144
STROJI
KUPIM
TRAKTOR, kosilnico Bcs, motokultivator 
Gorenje Muta in ostalo mehanizacijo, v 
kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 
255-834. p
POSEST
ODDAM
VINOGRAD s približno 200 trsi, bela in rde-
ča sorta, brezplačno oddam v najem v JZ 
delu okolice Šmarja pri Jelšah. Telefon 
031 777-353. 135
V LEPI vasici zelo ugodno oddam hišo z vr-
tom; najraje upokojenskemu paru, ni pa 
pogoj. Telefon 041 250-812. 143
ŽIVALI
Pr ODAM
KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne 
in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, 
pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
 p
KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik 
pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do-
stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja 
nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n
KOKOŠI nesnice, rjave, plave, sussex, fleka-
ste, kremnojajčne slonokoščene, temno-
jajčne črne in modrojajčne jerebičaste, 
prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, 
telefon 031 751-675. n
BELO kozo, za rejo ali zakol, prodam za sim-
bolično ceno. Telefon 051 218-447. 141
JAGENJČKA, starega tri mesece, za zakol ali 
pleme, prodam. Telefon 041 980-188. L 7
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. 
Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-
286. p
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-
ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 
040 647-223. p
zAMenj AM
TELIČKE in bikce, težke od 150 do 350 kg, 
menjam za kravo, bika, telico za zakol ali 
dopitanje. Telefon 031 533-745. p
KMETIJSKI 
PRIDELKI
Pr ODAM
SUHE in silažne bale, okrogle, ugodno pro-
dam. Telefon 068 681-374. 139
KAKOVOSTNI konjski gnoj, star dve leti, z 
nastilom (listje), prodam. Možne so tudi 
manjše količine s prevozom. Telefon 041 
980-188. L 6
RAZNO
PODIRANJE nevarnih dreves, odvozi, frezanje 
zaraščenih površin. Telefon 070 711-680. 
GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega od-
reda 49, 3230 Šentjur. p
OSTALO
Pr ODAM
DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z 
dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p
METRSKA drva akacije prodam. Teharje, 
telefon 031 772-852. 122
RABLJENE »fosne«, 5 cm, za gradbeništvo, 
prodam. Telefon 031 464-656. 129
Novi TEDNIK št. 13   31.03.2022     COLOR CMYK stran 1
1 XXXX Št. 13, 31. marec 2022
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
NAČRT PRAZNJENJA GREZNIC IN MKČN
LOČE ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI RUNTOLE
OTEMNA BREZOVA ROŽNI VRH
Dobrna: OSENCA
Vojnik: BOVŠE, ILOVCA, IVENCA
v marcu 2025 v Občini Vojnik: 
 Novake    Nova Cerkev    Višnja vas
    Lindek    Beli Potok pri Frankolovem
  Lipa pri Frankolovem    Zabukovje     Dol pod Gojko
SAMONAKLADALKO Sip 25 m³, rotacijsko 
kosilnico Sip 165, na dva bobna, tračni 
obračalnik Sip 200, pajka na dve vreteni 
in tehtnico Libela, ležečo, 300 kg, pro-
dam. Telefon 041 261-676. 136
KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, 
grahaste in bele leghorn, prodajamo v 
marcu in aprilu. Pisane vrste in auro-
kane od 1. aprila naprej. Prodajamo 
kakovostno lastno krmo za piščance in 
kokoši. Enodnevni piščanci brojlerji po 
predhodnem naročilu. Vsak dan od 8. do 
16. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 
700-1446. Farma Zg. Roje, Reja perutnine 
Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p
RABLJENE letne pnevmatike Hankook 
205/60/16, za avtomobil Hyundai kona, 
ugodno prodam. Telefon 041 763-975.
 142
KUPIM
HLODOVINO iglavcev in lubadarja in bukove 
goli kupim. Telefon 068 681-374. 139
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 16
16 Št. 12, 20. marec 2025 RADIJSKA STRAN
V minulem tednu smo obeležili kar tri praznike: mednarodni dan žensk, dan mučenikov in 
gregorjevo. Slednji velja za slovensko valentinovo in za dan, ko se po ljudskem izročilu ptički 
ženijo. Na predvečer gregorjevega marsikje spuščajo gregorčke v vodo. Običaj na Celjskem 
obujajo zlasti v osnovnih šolah in vrtcih ter društvih. S tem seznanjajo otroke s kulturno 
dediščino, s prireditvijo pa povežejo celoten kraj ter številna društva in posameznike.
Teden glasbe, praznovanja in nagrad na Radiu Celje
Gostili smo eno najobetavnejših mladih 
pevk na slovenski glasbeni sceni
ki jo je ustvarila z jasno vizijo. 
Občinstvu je želela predstaviti 
pesem, s katero bi se mnogi 
poistovetili. Pesem Čau go-
vori o tem, da si ne moremo 
biti vsi med seboj simpatični, 
všečni in da je čisto v redu, če 
nekatere stvari v življenju pre-
prosto pustimo za seboj in jim 
rečemo »čau«. Njen nastop na 
Emi je bil izjemno premišljen. 
Od plesne koreograﬁ je do ko-
stumograﬁ je – sodelovala je pri 
vseh vidikih nastopa s svojimi 
lastnimi zamislimi. Na vpraša-
nje, kateri nastop iz preteklih 
let na izboru za pesem Evro-
vizije jo je najbolj navdušil, 
odgovarja: »Maja Keuc, Nuša 
Derenda, Darja Švajger in Ina 
Shai – pesem V nebo mi je bila 
še posebej pri srcu.«
Kot vsaka javna oseba se tudi 
Ana srečuje s kritikami. »Do 
neke mere so kritike koristne. 
A včasih se vprašam, kje ljudje 
najdejo čas, da se ukvarjajo s 
takimi stvarmi,« pravi. Naj-
pogosteje gre za komentarje 
o videzu nastopajočih. Poleg 
glasbene kariere Ana študira 
prevajalstvo, osredotočena je 
na nemščino in angleščino. 
Prav tako poje v skupini Kar-
neval. Zaveda se, da je tempo 
naporen, a v vsem tem neiz-
merno uživa. Videti je, da jo 
izpopolnjuje. Z jasno vizijo in s 
predanostjo ustvarjanju v glasbi 
Ana Grdadolnik ostaja ena iz-
med najbolj obetavnih mladih 
pevk na slovenski glasbeni sce-
ni. Njena pot se je šele začela, a 
njeni dosežki že govorijo zase.
Za dan žena in 
mučenike dela 
prosti?
Pretekli teden je bil sicer na 
Radiu Celje izjemno pester, 
začel pa se je v duhu dneva 
mučenikov. Sodelavke naših 
radijcev so svoje moške kole-
ge presenetile z izvirnim dari-
lom – posebej zanje so vložile 
sočne slive. »Da ne bodo doma 
zobali samo suhih sliv,« so se 
pošalile. Voditelja Jutranjega 
ritma Boštjan in Mirza sta ob 
tem predlagala, da bi moral 
biti 10. marec, dan mučenikov, 
dela prost dan – seveda le za 
moške. »Ženske bi imele prosto 
8. marca, kot se spodobi,« sta 
še dodala. Na Radiu Celje smo 
ob tej priložnosti obdarili tudi 
pet poslušalcev – mučenikov, ki 
so prejeli uporabne darilne pa-
kete. Ti so vključevali dobrote 
in izdelke pokroviteljev Radia 
Celje: salamo mesarije Jure iz 
Griž, šestorček piva iz Pivovar-
ne Haler, vino Hiše vin Emino, 
tehnične izdelke Avtotehnike 
Celje ter bon za malico v re-
stavraciji Stolpič Celje. Splača 
se biti del naše radijske druži-
ne, saj vašo zvestobo bogato 
nagrajujemo vsak teden. Za 
poslušalce pripravljamo pester 
spomladanski program, poln 
presenečenj, odličnih glasbenih 
gostov, nagrad in še kaj! RC
Le dan po tem, ko je mo-
ški del Radia Celje obeležil 
dan mučenikov, nas je v Ju-
tranjem ritmu obiskala Ana 
Grdadolnik, bolj znana pod 
umetniškim imenom Anna. 
Prihaja iz Lehna na Pohorju, 
do Radia Celje, kjer smo se 
v preteklem tednu družili z 
njo, je potrebovala kar uro in 
pol vožnje. Slovenska javnost 
jo je spoznala v osmi sezoni 
šova Slovenija ima talent, kjer 
je s svojim izjemnim glasom 
navdušila tako občinstvo kot 
žirijo. Letos smo jo lahko spre-
mljali tudi na izboru za pesem 
Evrovizije. Poseben mejnik v 
njeni karieri je bil nastop v 
ljubljanskih Stožicah, kjer je 
na povabilo Jana Plestenjaka 
z njim nastopila na njegovem 
koncertu. »To je bila nepozab-
na izkušnja,« pravi Ana, ki se 
tega dogodka še danes spomi-
nja z velikim veseljem.
Kriva za boleč 
padec s stola
Ana se z velikim ponosom 
ozira na svojo pot v šovu Slo-
venija ima talent. V oddaji je 
zapela pesem »I have nothing« 
Ana Grdadolnik je obiskala studio Radia Celje.
Mirza in Boštjan sta se razvese-
lila vloženih sliv, ki so jih moškim 
podarile sodelavke NT&RC.
legendarne Whitney Houston 
in s svojo izvedbo dobesedno 
zrušila enega od članov žiri-
je. »Lado Bizovičar je padel s 
stola! V tistem trenutku nisem 
vedela, ali naj pojem naprej 
ali ne,« se v smehu spominja 
pevka. A ko je videla, da se 
je pobral, je nadaljevala svoj 
nastop, ki ji je prinesel zlati 
gumb in neposredno uvrstitev 
v ﬁ nale.
»Od prvih nastopov sem 
pridobila samozavest. Da-
nes se na odru počutim res 
dobro,« pravi Ana. Jutranji 
moderator Boštjan Oder ji je 
ob tem priznal, da si sam ni-
koli ne bi upal stopiti na oder 
Eme, Ana pa pravi, da so se ji 
s tem izpolnile otroške sanje. 
»Vedno sem si to želela.« Na 
izboru za pesem Evrovizije se 
je predstavila s pesmijo Čau, 
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 17
17 XXXX Št. 12, 20. marec 2025
Št. 12/ Leto 80 / Celje, 20. marec 2025
Str. 20-21
Str. 22 Str. 25
V njeni skromnosti je 
življenjska globina
Nagovarja s črno-
belo
Številni pozdravili 
srebrno Tino Šutej
Pes Jack sredi noči pred požarom rešil Jureta Štora in Urško Kresnik iz Kompol
Junak na štirih tačkah 
preprečil tragedijo
Nočni požar, ki je v noči na drugi marčevski petek za-
jel kurilnico v stanovanjski hiši v Kompolah, bi se lahko 
tragično končal, če stanovalcev na nepredvidene razmere 
ne bi opozoril njun ljubljenček Jack. Ta je povzročal hrup 
in tako prebudil Jureta Štora in Urško Kresnik. »Če naju 
ne bi zbudil, bi se verjetno zastrupila zaradi vdihavanja 
ogljikovega monoksida,« razmišlja Urška, ki občuti veliko 
hvaležnost. S fantom sta imela dan po požaru polne roke 
dela z odstranjevanjem posledic požara, a sta kljub temu 
razmišljala tudi o nagradi za svojega kosmatinca. Brez 
dvoma si jo je zaslužil!
»Jack se ni bal 
siren in močnih 
luči. Ko so gasilci 
posredovali, je 
želel imeti vse pod 
nadzorom, a sem 
ga raje zadržala, 
da je dogajanje 
spremljal z 
razdalje,« je 
povedala Urška 
Kresnik.
Jure in Urška sta se zvečer 
odpravila spat. Ob dveh po-
noči ju je prebudil kuža Jack, 
ki je postal vznemirjen. »Za-
čel je iskat izhod, postal je 
glasen. Ker ga je pred dnevi 
ugriznil pes, je imel okrog 
vratu medicinski ovratnik. 
Prav s tem ovratnikom je ro-
potal po vratih spalnice, saj je 
tudi sicer navajen, da ga po-
noči, kadar to želi, spustiva 
ven. Ko sem vstala iz postelje, 
sem ugotovila, da je vsa hiša 
v dimu,« je pojasnila Urška. 
Če ju njun štirinožni prijatelj 
ne bi zbudil, bi se verjetno 
zastrupila zaradi vdihavanja 
ogljikovega monoksida.
Jure in Urška sta psa uma-
knila na varno in odšla po dva 
svoja gasilna aparata ter po 
gasilne aparate k sosedom. 
Jure je začel sam gasiti požar, 
ki je izviral iz kurilnice, nato 
so na pomoč prihiteli gasilci 
PGD Štore, kasneje tudi gasil-
ci iz PGD Prožinska vas.
Zdaj bo še bolj 
dobrodošel
Mlad par je Jacka posvojil 
iz zavetišča, ko še ni bil star 
leto. Zdaj šteje devet pasjih 
pomladi in lahko pozimi, ko 
so zunaj temperature hla-
dnejše, pride v hišo. Slednja 
je v lasti Urškine tete, ki živi 
v Nemčiji, v Kompole pa se 
vrača predvsem poleti. Teta 
doslej ni bila najbolj navdu-
šena, da je kosmatinec hla-
dnejši del leta lahko preživljal 
v notranjosti. A verjetno bo 
po zadnji preizkušnji ta me-
šanček z nemško dogo še bolj 
dobrodošel za zidovi doma.
Dopoldne po požaru je že 
preživel tako, da je več ur 
prespal na toplem. Njegova 
lastnika sta razmišljala, da 
ga bosta za nagrado peljala 
v salon za pasje razvajanje. 
»Vsekakor si zasluži nekaj 
lepega,« je dodala Urška, ki 
ni skrivala hvaležnosti nad 
pogumnim dejanjem hišnega 
ljubljenčka.
Navdušil tudi 
gasilce
Nad pogumnim psom so 
bili navdušeni tudi gasilci, 
ki so prišli na pomoč. Siniša 
Lazić iz PGD Štore je pove-
dal, da česa takega še niso 
doživeli. »Vse bi lahko pogo-
relo, res bi se lahko žalostno 
končalo tudi za stanovalca,« je 
pojasnil prostovoljni gasilec. 
Po njegovih besedah se pes ni 
bal fantov v gasilskih unifor-
mah. »Prišel je do vseh, bil je 
zelo vesel, smukal se je okrog 
nas, se nam pustil ›počohljati‹ 
Jack je vsekakor opravil odlič-
no delo,« je zaključil.
                              Foto: VS
Pogumni mešanček Jack, ki je preprečil tragedijo. 
Priboljške so Jacku prinesli član PGD Štore Siniša Lazić ter prostovoljke Humanitar-
nega društva Vera: Vera Skok, Darinka Milanković in Zvezdana Holcinger.
Ko so gasilci pogasili požar, je bila 
hiša, v kateri živita Jure Štor in Urška 
Kresnik, še brez električne energije 
in brez ogrevanja, kurilnica je bila 
potrebna temeljite obnove. (Foto: SL)
TINA STRMČNIK
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 18
18 Št. 12, 20. marec 2025 INTERVJU
Srečali sva se v Muzeju novejše zgodovine Ce-
lje, kjer so prvi četrtek v marcu odprli razstavo o 
njenih edinstvenih modnih stvaritvah in o njeni 
modni blagovni znamki, ki praznuje že 40 let. 
Obkrožala so naju oblačila z njenim podpisom. 
Nekatera na stojalih, druga predstavljena na 
fotografijah ali videoposnetku. Kdor pozorno 
opazuje, lahko iz njih razbere zanimive pomene.
Na razstavi je zelo očitno, da vaše kolekcije 
odražajo različno dogajanje v družbi.
Drži, kolekcije so odraz različnih obdobij, vsa-
ka ima svoj namen, svoje sporočilo. V obdobju 
po epidemiji koronavirusa sem pripravila kose, 
ki so izražali živahnost, začetek nečesa novega. 
Ko mi je bil pred nekaj leti nekdo všeč, sem za-
snovala nekoliko bolj seksualne in drzne kose. 
Nagovarja me tudi politično dogajanje. Nemiri 
med Ukrajino in Rusijo so me nagovorili, da sem 
pripravila kolekcijo, s pomočjo katere sem izra-
zila, da je vojna nesmiselna. Takrat sem pripravi-
la večerne obleke v barvi slovenske in ukrajinske 
zastave. Ko sem prejela celjski grb, sem se mestu 
zahvalila z oblačili v barvah celjske zastave, iz-
postavila sem motive zvezde. S posebno serijo 
oblačil sem na primer sporočila svoj pogled na 
to, da se v družbi ni primerno pogovarjati po 
telefonu. S pomočjo neke druge kolekcije sem 
ljudem sporočala, naj ne verjamejo vsemu, kar 
preberejo.
Moda je lahko torej tudi pomembno sred-
stvo komunikacije.
Drži. A izražanje s pomočjo mode ima tudi 
svoje omejitve. Leta 1998 sta me Postojnska jama 
»Na zadnjo razstavo so prišli 
vsi moji sošolci iz srednje šole. 
Zelo so ponosni name, saj med 
njimi le še jaz aktivno delam.«
Z modno oblikovalko Jolando Thaler ob 40-letnici njenega ustvarjanja
»Diplomacija mi manjka, mnenje 
rada povem naravnost«
Da ni dobra govornica, da je čisti naturščik, se je opravičila na začetku pogovora. »Ne-
kateri domnevajo, da bom vzvišena, a nisem takšna. Sem povsem naravna, sem umetnica, 
ki uživa v svojem delu,« je še pojasnila. A nato je beseda dala besedo in z žarom v očeh 
je Jolanda Thaler nizala spomine na svoje začetke, poglede na oblačilno kulturo, modo, 
družbeno dogajanje, ki jo velikokrat nagovori za snovanje kolekcij. Čeprav je že dolgo na 
modnem prizorišču in je ustvarila morje kolekcij in oblačil, ji delo modne oblikovalke tudi 
v 71. letu prinaša nove izzive. Na dan najinega pogovora je na primer narisala svojo prvo 
skico za dekliški plesni kostum, ki so ga nekaj ur zatem v delavnici že krojili in šivali.
TINA STRMČNIK
in človeška ribica nagovorili, da sem zasnovala 
prosojna oblačila iz čiste svile in organdija. Ma-
terial za ta oblačila je izjemno občutljiv, ko ga 
nekajkrat prepogneš, se na njem poznajo sledi. 
Ta kolekcija na primer ni bila prodajna, saj je 
pravzaprav nenosljiva.
Eno je, kako modo dojemate oblikovalci, 
kako pa se njenega pomena zavedamo tisti, 
ki oblačila nosimo?
Slovenci se moramo naučiti, kaj je prestiž. 
Seveda ne za vsak dan, ampak za posebne do-
godke. Če se odločimo za edinstveno večerno 
obleko, je ne moremo nositi vedno znova, ne 
moremo je na primer vsako leto imeti za nek 
slavnosten večer. Z novim oblačilom damo do-
godku novo energijo, ga povzdignemo. V Slo-
venji trenutno manjka zavedanje o tem, kakšno 
pozornost nameniti posebnim dogodkom, kar 
zadeva oblačenje. Ne zdi se mi prav, da se ne-
katerim zdi vse primerno. Treba se je potruditi. 
Pred časom sem bila na prireditvi, kjer sta napo-
vedovalca pripravila lep govor, a kaj, ko nista bila 
primerno urejena. Ljudje dobimo prvi vtis naj-
prej s pomočjo oči, šele nato uporabimo druga 
čutila, na primer sluh, govor … Tega se premalo 
zavedamo. Imam občutek, da se zdi nekaterim 
čisto vse sprejemljivo. Mislim, da bi se ljudje 
morali znati ceniti in da bi se morali zavedati, 
da se z vsako novo obleko predstavimo na novo.
A vrniva se najprej na začetek. Kako vas je 
zaneslo v modno zgodbo?
Živeli smo na obrobju Celja, moj oče je bil 
davčni inšpektor. Nato je dobil službeno stano-
vanje v mestu, v blokih ob Savinji. Tem blokom 
smo hudomušno rekli pižame. Ko sem prišla z 
dežele v mesto, sem videla, da so bili ljudje v 
mestu bolj urejeni. Želela sem se vključiti. Blizu 
mojega doma je bil bazen in že pri 13 ali 14 letih 
sem se lotila izdelave usnjenih opank, tako ime-
novanih »gladiatork«. Zavezali smo si jih okrog 
prsta, nato smo usnje prepletli po nogi do kolen. 
Spomnim se, da sem si na teh opankah zamislila 
rožice, lističe, takrat je bilo hipijevsko obdobje, 
bili smo pod vplivom festivala Woodstock. Mar-
sikdo je te moje »gladiatorke« nosil na bazenu.
Bili ste tudi model, kajne?
Drži, v modno zgodbo me je zaneslo tudi zato, 
ker sem bila na začetku model oz. manekenka. 
Sodelovala sem na primer s podjetjem Tkanina, 
ki je imelo dvakrat na leto modno revijo. Ta iz-
kušnja je bila dragocena, da sem spoznala, kako 
je videti modni svet. Včasih sem organizirala 
dekleta, spomnim se ene od modnih revij v La-
škem, kako smo usklajeno nastopala.
Kakšna je bila nato vaša pot do lastne bla-
govne znamke?
Odločila sem se za srednjo aranžersko in obli-
kovalsko šolo v Ljubljani. Ko sem jo končala, za 
ta poklic nisem dobila zaposlitve. Vpisala sem 
se še v komercialno šolo in jo prav tako končala. 
V tistih letih, ko je vladal socializem, še ni bilo 
možno, da bi imela trgovino ali butik. Res so bili 
drugi časi, ni bilo posluha za ljudi, ki so želeli na 
svojo podjetniško pot. A kljub temu sem doma 
malo ustvarjala. Skicirala sem, ustvarjala kroje 
oblačil zase in za prijatelje. Ko se je družbeno 
ozračje le nekoliko spremenilo, sem s pomočjo 
obrtne zbornice obiskovala tekstilno-tehnično 
šolo v Kranju. Prakso sem opravljala v obratu, 
kjer je družba Toper izdelovala rokavice. A me 
niso mogli ukrotiti, saj sem ves čas spreminjala 
Najpomembneje je, da človek dela z veseljem, je pre-
pričana.
»Sem zelo zahtevna. Ko grem mimo 
obešalnika ali stojala in vidim, da kaj ni 
v redu, je treba to takoj popraviti. Oči so 
najbolj pomembne pri mojem delu.«
kroje, imela sem številne ideje za nove modele in 
kolekcije. Nato sem pridobila dovoljenje obrtne 
zbornice za odprtje šiviljske delavnice in svojega 
butika. Občina mi je za butik dodelila prostor 
tam, kjer je zdaj umetniška četrt.
Katerim opravilom vse ste se posvečali, ste 
sedli tudi za šivalni stroj?
Kar zadeva oblikovanje, imam ogromno zna-
nja in ogromno idej. V preteklosti sem modelira-
la, nisem pa šivala. Šivanje sem najprej prepusti-
la sestri, nato smo v podjetju zaposlovali šivilje. 
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 19
19 Št. 12, 20. marec 2025 INTERVJU
»Preden sem šla na svoje, 
sem bila nekaj let zaposlena v 
administraciji, a tam nisem bila 
zadovoljna, nisem se našla. 
V predalu sem imela skice in 
risbe. Disciplinska komisija me 
je obravnavala zaradi ›lišpanja‹ 
na delovnem mestu. Tega 
pritiska nisem prenesla, zato 
sem čez noč ostala doma in 
začela ustvarjati sama.«
»Vedrost ohranjam tako, da se 
povezujem z vesoljem, morda 
se komu zdim nenavadna. 
Veliko mi pomeni, da sem 
naravna, da se mi ni treba 
pretvarjati. Vsakemu vse 
privoščim. Ljudem svetujem, 
naj bodo nasmejani, odprti 
ter naj ne bodo hudobni in 
zavistni.«
Že od nekdaj je tako, da ob sebi potrebujem po-
daljšano roko, nekoga, ki ima čas in se šivanju 
temeljito posveti, medtem ko meni po glavi roji 
preveč idej. Čeprav ne šivam, dobro vem, kako 
mora biti neka stvar izdelana. Modelarki prepu-
stim, da ukroji po merah, da modelira oblačilo …
Je bilo v preteklosti težko dobiti ustrezne 
materiale?
Medtem ko slikar za svoje izražanje rabi bar-
ve, jaz potrebujem materiale. V tem sem se na-
šla. S svojimi zamislimi za kolekcijo rada pripo-
vedujem zgodbo, ustvarim zaokroženo celoto. 
Ker sem bila od nekdaj inovativna, so ljudje pri 
meni vedno našli nekaj novega. Vsako leto sem 
pripravila dve novi kolekciji. Material sem med 
drugim kupovala pri eni od nekdanjih maribor-
skih tovarn, ki je že zdavnaj šla v stečaj. Tam so 
izdelovali prekrasne volne. T udi ena od tovarn v 
Majšperku je izdelovala čudovite materiale … Če 
česa nisem dobila pri nas, sem odšla v tujino. Za 
eno od modnih revij sem šla po usnje v Italijo. Iz-
delali smo res prestižne izdelke, a ves vložek se 
je povrnil, saj smo prodali vse do zadnjega kosa.
Moja obrt in blagovna znamka sta se lepo raz-
vijali. Najprej sem butiku nadela ime Petra, nato 
sem se odločila za ime Thaler. Blagovno znamko 
sem zaščitila na uradu za intelektualno lastnino.
A danes so za modo in modne oblikovalce 
drugi časi. T ega ne pravim zato, ker bi bila stara, 
saj še vedno zmorem marsikaj. Še vedno se rada 
lotevam novih izzivov.
Kaj mislite s tem, da so danes za modo in 
oblikovalce drugi časi?
V Sloveniji je s tem poklicem danes težko 
prodreti, saj moraš imeti ogromno denarja, da 
lahko obelodaniš svoje ideje. Pri naši blagovni 
znamki smo to gradili skozi leta. Zamisli imam 
res ogromno, podobno kot kakšen ustvarjalec z 
drugega umetniškega področja, ki nenehno do-
biva navdih, pri čemer ne mine dan, da ga ne bi 
mikalo, da bi ustvaril novo delo. Številnih svojih 
idej ne morem izraziti. Da bi jih lahko izrazila, bi 
potrebovala več sodelavcev in ogromno denarja. 
Izdelava vrhunskih oblačil je pri nas v zatonu, 
prevladujejo izdelki iz Kitajske, z raznih spletnih 
platform … Kot oblikovalka se danes preživim 
tako, da oblačila izdelujem za stranke. Pogledam 
postavo posameznika, ocenim njegov značaj in 
mu oblačilo predlagam glede na njegovo oseb-
nost. Vsak človek mora tudi sam malo vedeti, 
kaj mu ustreza, hkrati mi mora zaupati.
Kako ste se ljudem naučili povedati, kaj 
jim pristaja in kaj ne? Je treba biti glede tega 
diplomatski?
Diplomacija mi manjka. Človeku raje pogle-
dam v oči in mu naravnost povem, kar mislim. 
Z ljudmi ne delam rada v rokavicah, sem proti 
hinavcem, sem bolj neposredna.
Marsikdo je vašo obleko nosil za maturant-
ski ples. Kdaj so bila zlata leta, ko so maturan-
ti najbolj oblegali vaš salon?
Zlato obdobje maturantskih oblek je bilo 
okrog leta 2000. Zdaj si jih mnogi maturanti 
izposodijo. Letos sem dobila naročilo le za eno 
maturantsko obleko. Žal mi je, da maturanti ne 
vložijo več truda v svoj videz. Pogrešam, da bi 
tudi fantje želeli izstopati na tem dogodku. Gre 
vendarle za pomembno prelomnico v življenju 
mladih ljudi, spomin nanjo se ohrani tudi 50 
let, še leta in leta je lepo pogledati fotograﬁ je 
tistega večera.
Nekatere oblikovalke rade oblačila snu-
jejo le za ženske, vi se torej niste osredo-
točili le na en spol …
Jaz rada snujem oblačila za moške, po-
membno mi je le, da želijo kaj posebnega, 
da se znajo ceniti, da vedo, kaj jim pristaja.
Doslej ste pripravili številne modne revi-
je. Kako pomembno je, da znate oblikoval-
ci svoje delo predstavljati navzven?
Umetniki moramo predstavljati svoje delo, 
tako hranimo svoj ego, če povem po resnici. 
Zadovoljna sem, ko drugim predstavim, kaj 
vse lahko ustvarim. Tudi tako dobim energi-
jo za nove zamisli. Ta četrtek bo na primer 
revija Modni navdihi pomlad-poletje in že 
razmišljam, kaj novega bom pokazala lju-
dem. Eno se je posvetiti posamezniku, a to je 
njegova individualnost. Moja individualnost 
pa je snovanje kolekcij za modno revijo.
Na razstavi v MNZC vidimo tudi fotogra-
ﬁ je oblačil, ki ste jih oblikovali za modno 
revijo, na kateri so nastopili starejši.
To je bil izjemno lep dogodek. Zavod Ak-
tivna starost je v Domu sv. Jožefa pripravil 
revijo Modna pot prostovoljstva, kjer so kot 
manekeni sodelovali starejši iz različnih do-
mov po državi. Zanje sem zasnovala oblačila 
v kombinaciji živahnih in kožnih barv. Pre-
pričana sem namreč, da smo lahko ljudje 
ne glede na leta mladostni. Vsi manekeni 
so se v oblačilih izvrstno počutili, gospod v 
rdečem suknjiču je bil prava zvezda večera, 
ena gospa se mi je zdela prava »madame«  … 
Na reviji sta sodelovali še Maja Štamol in 
Urška Drofenik.
Kako spremljate delo drugih oblikovalk, 
je med vami tudi kaj tekmovalnosti?
Sem že v takšnih letih, da ne čutim nobene 
konkurence, to je za mano. Vsakemu vse pri-
voščim, le da dela z veseljem in da uživa pri 
svojem delu. Vem, koliko dela in odpovedo-
vanja se skriva za tem, da iz zamisli nastane 
oblačilo. Velikokrat se mi ustvarjanje drugih 
oblikovalk zdi enkratno, kolekcije se mi zdi-
jo krasne, kar tudi na glas povem. Seveda 
mora imeti vsak kos tudi svojo ceno. Če je 
za izdelavo ene obleke na primer potrebno 
enotedensko delo, seveda ta obleka ne more 
imeti takšne cene kot izdelek, ki ga kupi-
mo v trgovini. Pri nas bi morali bolj ceniti 
ustvarjalnost naših ljudi. Veliko poudarka 
se v javnosti namenja spodbujanju domače 
hrane, domačih izdelkov. Prav bi bilo, da 
bi spodbujali tudi slovensko modo in delo 
slovenskih modnih oblikovalcev.
Že vrsto let je naša družba v primežu 
hitre mode, zdaj izjemen razmah doživlja 
spletna prodaja. Pred kakšne izzive vas to po-
stavlja?
Glede tega imam veliko pripomb. Zanima me, 
kakšen davek spletni prodajalci plačajo naši državi. 
Jaz moram od vsakega izdelka plačati 22-odstotni 
davek. Dražja kot je obleka, ki jo izdelam, več ima 
država od nje. Moj oče, ki je bil davčni inšpektor, je 
vedno rekel, da kure, ki nese zlata jajca, ne smemo 
zaklati. Na to smo v naši državi pozabili.
Medtem ko se v mestu vsebine različnih lo-
kalov spreminjajo, je vaš lokal že pravi sinonim 
za Gosposko ulico. Morda tudi Celje vpliva na 
vaše ustvarjanje?
Prejemam vabila za različne modne dogodke po 
svetu, tudi vabila tujih podjetij za sodelovanje, a 
rada delam to, kar delam sama. Imela sem srečo, 
da sem svoj kruh ustvarila doma, hvaležna sem, 
da mi modelov ni bilo treba predstavljati v tujini. 
V Celju sem se rodila in tukaj rada živim in ustvar-
jam. Ogromno sem sicer prepotovala, s skupino 
prijateljev smo bili na vseh celinah, potujemo v la-
stni režiji, v nahrbtnikih imamo le osnovne stvari. 
Ampak Celje se mi zdi najlepše. Občudujem ga 
že na jutranjih sprehodih, ko je enkrat obsijano 
s soncem, drugič prekrito z meglo, ko po ulicah 
odmevajo zvonovi … Moje mesto je zame osnova 
za moje preživetje.
Kaj je za vas lepota?
Lepota je zame narava. Po horoskopu sem bik in 
z naravo se napajam. Najlepša se mi zdi naravna 
lepota manekenk. Ženske lahko poudarijo kakšen 
del telesa. Tudi sama sem v nekaterih obdobjih ži-
vljenja kaj spremenila na sebi, a najlepši se mi zdi 
naraven videz.
Kako vam uspeva ohranjati mladostnost?
Treba je biti dejaven. Vsako jutro pol ure telova-
dim, dvakrat na teden grem zagotovo na Jožefov 
hrib ali na razgledni stolp. Ko vidim zvončke, zele-
nje, me to napolni z novo energijo in lepoto. Gubic 
ne gladim, v mojih letih mi pripadajo.
Foto: Andraž Purg
»Že moji srednješolski zvezki so bili polni modnih skic. Sodelovala sem na številnih natečajih. Prav 
rada bi našla star izvod revije, da bi videla svoje stare skice, ki so jih objavili v obdobju, ko sem 
začenjala.«
Če ne bi bila oblikovalka, 
bi bila verjetno slikarka.
Zase pravi, da nima velike omare, čez zimo se rada 
oblači v črno, poleti ima raje barvita oblačila.
V zakulisju, kjer nastajajo 
oblačila z njenim podpisom.
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 18
18 Št. 12, 20. marec 2025 INTERVJU
Srečali sva se v Muzeju novejše zgodovine Ce-
lje, kjer so prvi četrtek v marcu odprli razstavo o 
njenih edinstvenih modnih stvaritvah in o njeni 
modni blagovni znamki, ki praznuje že 40 let. 
Obkrožala so naju oblačila z njenim podpisom. 
Nekatera na stojalih, druga predstavljena na 
fotografijah ali videoposnetku. Kdor pozorno 
opazuje, lahko iz njih razbere zanimive pomene.
Na razstavi je zelo očitno, da vaše kolekcije 
odražajo različno dogajanje v družbi.
Drži, kolekcije so odraz različnih obdobij, vsa-
ka ima svoj namen, svoje sporočilo. V obdobju 
po epidemiji koronavirusa sem pripravila kose, 
ki so izražali živahnost, začetek nečesa novega. 
Ko mi je bil pred nekaj leti nekdo všeč, sem za-
snovala nekoliko bolj seksualne in drzne kose. 
Nagovarja me tudi politično dogajanje. Nemiri 
med Ukrajino in Rusijo so me nagovorili, da sem 
pripravila kolekcijo, s pomočjo katere sem izra-
zila, da je vojna nesmiselna. Takrat sem pripravi-
la večerne obleke v barvi slovenske in ukrajinske 
zastave. Ko sem prejela celjski grb, sem se mestu 
zahvalila z oblačili v barvah celjske zastave, iz-
postavila sem motive zvezde. S posebno serijo 
oblačil sem na primer sporočila svoj pogled na 
to, da se v družbi ni primerno pogovarjati po 
telefonu. S pomočjo neke druge kolekcije sem 
ljudem sporočala, naj ne verjamejo vsemu, kar 
preberejo.
Moda je lahko torej tudi pomembno sred-
stvo komunikacije.
Drži. A izražanje s pomočjo mode ima tudi 
svoje omejitve. Leta 1998 sta me Postojnska jama 
»Na zadnjo razstavo so prišli 
vsi moji sošolci iz srednje šole. 
Zelo so ponosni name, saj med 
njimi le še jaz aktivno delam.«
Z modno oblikovalko Jolando Thaler ob 40-letnici njenega ustvarjanja
»Diplomacija mi manjka, mnenje 
rada povem naravnost«
Da ni dobra govornica, da je čisti naturščik, se je opravičila na začetku pogovora. »Ne-
kateri domnevajo, da bom vzvišena, a nisem takšna. Sem povsem naravna, sem umetnica, 
ki uživa v svojem delu,« je še pojasnila. A nato je beseda dala besedo in z žarom v očeh 
je Jolanda Thaler nizala spomine na svoje začetke, poglede na oblačilno kulturo, modo, 
družbeno dogajanje, ki jo velikokrat nagovori za snovanje kolekcij. Čeprav je že dolgo na 
modnem prizorišču in je ustvarila morje kolekcij in oblačil, ji delo modne oblikovalke tudi 
v 71. letu prinaša nove izzive. Na dan najinega pogovora je na primer narisala svojo prvo 
skico za dekliški plesni kostum, ki so ga nekaj ur zatem v delavnici že krojili in šivali.
TINA STRMČNIK
in človeška ribica nagovorili, da sem zasnovala 
prosojna oblačila iz čiste svile in organdija. Ma-
terial za ta oblačila je izjemno občutljiv, ko ga 
nekajkrat prepogneš, se na njem poznajo sledi. 
Ta kolekcija na primer ni bila prodajna, saj je 
pravzaprav nenosljiva.
Eno je, kako modo dojemate oblikovalci, 
kako pa se njenega pomena zavedamo tisti, 
ki oblačila nosimo?
Slovenci se moramo naučiti, kaj je prestiž. 
Seveda ne za vsak dan, ampak za posebne do-
godke. Če se odločimo za edinstveno večerno 
obleko, je ne moremo nositi vedno znova, ne 
moremo je na primer vsako leto imeti za nek 
slavnosten večer. Z novim oblačilom damo do-
godku novo energijo, ga povzdignemo. V Slo-
venji trenutno manjka zavedanje o tem, kakšno 
pozornost nameniti posebnim dogodkom, kar 
zadeva oblačenje. Ne zdi se mi prav, da se ne-
katerim zdi vse primerno. Treba se je potruditi. 
Pred časom sem bila na prireditvi, kjer sta napo-
vedovalca pripravila lep govor, a kaj, ko nista bila 
primerno urejena. Ljudje dobimo prvi vtis naj-
prej s pomočjo oči, šele nato uporabimo druga 
čutila, na primer sluh, govor … Tega se premalo 
zavedamo. Imam občutek, da se zdi nekaterim 
čisto vse sprejemljivo. Mislim, da bi se ljudje 
morali znati ceniti in da bi se morali zavedati, 
da se z vsako novo obleko predstavimo na novo.
A vrniva se najprej na začetek. Kako vas je 
zaneslo v modno zgodbo?
Živeli smo na obrobju Celja, moj oče je bil 
davčni inšpektor. Nato je dobil službeno stano-
vanje v mestu, v blokih ob Savinji. Tem blokom 
smo hudomušno rekli pižame. Ko sem prišla z 
dežele v mesto, sem videla, da so bili ljudje v 
mestu bolj urejeni. Želela sem se vključiti. Blizu 
mojega doma je bil bazen in že pri 13 ali 14 letih 
sem se lotila izdelave usnjenih opank, tako ime-
novanih »gladiatork«. Zavezali smo si jih okrog 
prsta, nato smo usnje prepletli po nogi do kolen. 
Spomnim se, da sem si na teh opankah zamislila 
rožice, lističe, takrat je bilo hipijevsko obdobje, 
bili smo pod vplivom festivala Woodstock. Mar-
sikdo je te moje »gladiatorke« nosil na bazenu.
Bili ste tudi model, kajne?
Drži, v modno zgodbo me je zaneslo tudi zato, 
ker sem bila na začetku model oz. manekenka. 
Sodelovala sem na primer s podjetjem Tkanina, 
ki je imelo dvakrat na leto modno revijo. Ta iz-
kušnja je bila dragocena, da sem spoznala, kako 
je videti modni svet. Včasih sem organizirala 
dekleta, spomnim se ene od modnih revij v La-
škem, kako smo usklajeno nastopala.
Kakšna je bila nato vaša pot do lastne bla-
govne znamke?
Odločila sem se za srednjo aranžersko in obli-
kovalsko šolo v Ljubljani. Ko sem jo končala, za 
ta poklic nisem dobila zaposlitve. Vpisala sem 
se še v komercialno šolo in jo prav tako končala. 
V tistih letih, ko je vladal socializem, še ni bilo 
možno, da bi imela trgovino ali butik. Res so bili 
drugi časi, ni bilo posluha za ljudi, ki so želeli na 
svojo podjetniško pot. A kljub temu sem doma 
malo ustvarjala. Skicirala sem, ustvarjala kroje 
oblačil zase in za prijatelje. Ko se je družbeno 
ozračje le nekoliko spremenilo, sem s pomočjo 
obrtne zbornice obiskovala tekstilno-tehnično 
šolo v Kranju. Prakso sem opravljala v obratu, 
kjer je družba Toper izdelovala rokavice. A me 
niso mogli ukrotiti, saj sem ves čas spreminjala 
Najpomembneje je, da človek dela z veseljem, je pre-
pričana.
»Sem zelo zahtevna. Ko grem mimo 
obešalnika ali stojala in vidim, da kaj ni 
v redu, je treba to takoj popraviti. Oči so 
najbolj pomembne pri mojem delu.«
kroje, imela sem številne ideje za nove modele in 
kolekcije. Nato sem pridobila dovoljenje obrtne 
zbornice za odprtje šiviljske delavnice in svojega 
butika. Občina mi je za butik dodelila prostor 
tam, kjer je zdaj umetniška četrt.
Katerim opravilom vse ste se posvečali, ste 
sedli tudi za šivalni stroj?
Kar zadeva oblikovanje, imam ogromno zna-
nja in ogromno idej. V preteklosti sem modelira-
la, nisem pa šivala. Šivanje sem najprej prepusti-
la sestri, nato smo v podjetju zaposlovali šivilje. 
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 19
19 Št. 12, 20. marec 2025 INTERVJU
»Preden sem šla na svoje, 
sem bila nekaj let zaposlena v 
administraciji, a tam nisem bila 
zadovoljna, nisem se našla. 
V predalu sem imela skice in 
risbe. Disciplinska komisija me 
je obravnavala zaradi ›lišpanja‹ 
na delovnem mestu. Tega 
pritiska nisem prenesla, zato 
sem čez noč ostala doma in 
začela ustvarjati sama.«
»Vedrost ohranjam tako, da se 
povezujem z vesoljem, morda 
se komu zdim nenavadna. 
Veliko mi pomeni, da sem 
naravna, da se mi ni treba 
pretvarjati. Vsakemu vse 
privoščim. Ljudem svetujem, 
naj bodo nasmejani, odprti 
ter naj ne bodo hudobni in 
zavistni.«
Že od nekdaj je tako, da ob sebi potrebujem po-
daljšano roko, nekoga, ki ima čas in se šivanju 
temeljito posveti, medtem ko meni po glavi roji 
preveč idej. Čeprav ne šivam, dobro vem, kako 
mora biti neka stvar izdelana. Modelarki prepu-
stim, da ukroji po merah, da modelira oblačilo …
Je bilo v preteklosti težko dobiti ustrezne 
materiale?
Medtem ko slikar za svoje izražanje rabi bar-
ve, jaz potrebujem materiale. V tem sem se na-
šla. S svojimi zamislimi za kolekcijo rada pripo-
vedujem zgodbo, ustvarim zaokroženo celoto. 
Ker sem bila od nekdaj inovativna, so ljudje pri 
meni vedno našli nekaj novega. Vsako leto sem 
pripravila dve novi kolekciji. Material sem med 
drugim kupovala pri eni od nekdanjih maribor-
skih tovarn, ki je že zdavnaj šla v stečaj. Tam so 
izdelovali prekrasne volne. T udi ena od tovarn v 
Majšperku je izdelovala čudovite materiale … Če 
česa nisem dobila pri nas, sem odšla v tujino. Za 
eno od modnih revij sem šla po usnje v Italijo. Iz-
delali smo res prestižne izdelke, a ves vložek se 
je povrnil, saj smo prodali vse do zadnjega kosa.
Moja obrt in blagovna znamka sta se lepo raz-
vijali. Najprej sem butiku nadela ime Petra, nato 
sem se odločila za ime Thaler. Blagovno znamko 
sem zaščitila na uradu za intelektualno lastnino.
A danes so za modo in modne oblikovalce 
drugi časi. T ega ne pravim zato, ker bi bila stara, 
saj še vedno zmorem marsikaj. Še vedno se rada 
lotevam novih izzivov.
Kaj mislite s tem, da so danes za modo in 
oblikovalce drugi časi?
V Sloveniji je s tem poklicem danes težko 
prodreti, saj moraš imeti ogromno denarja, da 
lahko obelodaniš svoje ideje. Pri naši blagovni 
znamki smo to gradili skozi leta. Zamisli imam 
res ogromno, podobno kot kakšen ustvarjalec z 
drugega umetniškega področja, ki nenehno do-
biva navdih, pri čemer ne mine dan, da ga ne bi 
mikalo, da bi ustvaril novo delo. Številnih svojih 
idej ne morem izraziti. Da bi jih lahko izrazila, bi 
potrebovala več sodelavcev in ogromno denarja. 
Izdelava vrhunskih oblačil je pri nas v zatonu, 
prevladujejo izdelki iz Kitajske, z raznih spletnih 
platform … Kot oblikovalka se danes preživim 
tako, da oblačila izdelujem za stranke. Pogledam 
postavo posameznika, ocenim njegov značaj in 
mu oblačilo predlagam glede na njegovo oseb-
nost. Vsak človek mora tudi sam malo vedeti, 
kaj mu ustreza, hkrati mi mora zaupati.
Kako ste se ljudem naučili povedati, kaj 
jim pristaja in kaj ne? Je treba biti glede tega 
diplomatski?
Diplomacija mi manjka. Človeku raje pogle-
dam v oči in mu naravnost povem, kar mislim. 
Z ljudmi ne delam rada v rokavicah, sem proti 
hinavcem, sem bolj neposredna.
Marsikdo je vašo obleko nosil za maturant-
ski ples. Kdaj so bila zlata leta, ko so maturan-
ti najbolj oblegali vaš salon?
Zlato obdobje maturantskih oblek je bilo 
okrog leta 2000. Zdaj si jih mnogi maturanti 
izposodijo. Letos sem dobila naročilo le za eno 
maturantsko obleko. Žal mi je, da maturanti ne 
vložijo več truda v svoj videz. Pogrešam, da bi 
tudi fantje želeli izstopati na tem dogodku. Gre 
vendarle za pomembno prelomnico v življenju 
mladih ljudi, spomin nanjo se ohrani tudi 50 
let, še leta in leta je lepo pogledati fotograﬁ je 
tistega večera.
Nekatere oblikovalke rade oblačila snu-
jejo le za ženske, vi se torej niste osredo-
točili le na en spol …
Jaz rada snujem oblačila za moške, po-
membno mi je le, da želijo kaj posebnega, 
da se znajo ceniti, da vedo, kaj jim pristaja.
Doslej ste pripravili številne modne revi-
je. Kako pomembno je, da znate oblikoval-
ci svoje delo predstavljati navzven?
Umetniki moramo predstavljati svoje delo, 
tako hranimo svoj ego, če povem po resnici. 
Zadovoljna sem, ko drugim predstavim, kaj 
vse lahko ustvarim. Tudi tako dobim energi-
jo za nove zamisli. Ta četrtek bo na primer 
revija Modni navdihi pomlad-poletje in že 
razmišljam, kaj novega bom pokazala lju-
dem. Eno se je posvetiti posamezniku, a to je 
njegova individualnost. Moja individualnost 
pa je snovanje kolekcij za modno revijo.
Na razstavi v MNZC vidimo tudi fotogra-
ﬁ je oblačil, ki ste jih oblikovali za modno 
revijo, na kateri so nastopili starejši.
To je bil izjemno lep dogodek. Zavod Ak-
tivna starost je v Domu sv. Jožefa pripravil 
revijo Modna pot prostovoljstva, kjer so kot 
manekeni sodelovali starejši iz različnih do-
mov po državi. Zanje sem zasnovala oblačila 
v kombinaciji živahnih in kožnih barv. Pre-
pričana sem namreč, da smo lahko ljudje 
ne glede na leta mladostni. Vsi manekeni 
so se v oblačilih izvrstno počutili, gospod v 
rdečem suknjiču je bil prava zvezda večera, 
ena gospa se mi je zdela prava »madame«  … 
Na reviji sta sodelovali še Maja Štamol in 
Urška Drofenik.
Kako spremljate delo drugih oblikovalk, 
je med vami tudi kaj tekmovalnosti?
Sem že v takšnih letih, da ne čutim nobene 
konkurence, to je za mano. Vsakemu vse pri-
voščim, le da dela z veseljem in da uživa pri 
svojem delu. Vem, koliko dela in odpovedo-
vanja se skriva za tem, da iz zamisli nastane 
oblačilo. Velikokrat se mi ustvarjanje drugih 
oblikovalk zdi enkratno, kolekcije se mi zdi-
jo krasne, kar tudi na glas povem. Seveda 
mora imeti vsak kos tudi svojo ceno. Če je 
za izdelavo ene obleke na primer potrebno 
enotedensko delo, seveda ta obleka ne more 
imeti takšne cene kot izdelek, ki ga kupi-
mo v trgovini. Pri nas bi morali bolj ceniti 
ustvarjalnost naših ljudi. Veliko poudarka 
se v javnosti namenja spodbujanju domače 
hrane, domačih izdelkov. Prav bi bilo, da 
bi spodbujali tudi slovensko modo in delo 
slovenskih modnih oblikovalcev.
Že vrsto let je naša družba v primežu 
hitre mode, zdaj izjemen razmah doživlja 
spletna prodaja. Pred kakšne izzive vas to po-
stavlja?
Glede tega imam veliko pripomb. Zanima me, 
kakšen davek spletni prodajalci plačajo naši državi. 
Jaz moram od vsakega izdelka plačati 22-odstotni 
davek. Dražja kot je obleka, ki jo izdelam, več ima 
država od nje. Moj oče, ki je bil davčni inšpektor, je 
vedno rekel, da kure, ki nese zlata jajca, ne smemo 
zaklati. Na to smo v naši državi pozabili.
Medtem ko se v mestu vsebine različnih lo-
kalov spreminjajo, je vaš lokal že pravi sinonim 
za Gosposko ulico. Morda tudi Celje vpliva na 
vaše ustvarjanje?
Prejemam vabila za različne modne dogodke po 
svetu, tudi vabila tujih podjetij za sodelovanje, a 
rada delam to, kar delam sama. Imela sem srečo, 
da sem svoj kruh ustvarila doma, hvaležna sem, 
da mi modelov ni bilo treba predstavljati v tujini. 
V Celju sem se rodila in tukaj rada živim in ustvar-
jam. Ogromno sem sicer prepotovala, s skupino 
prijateljev smo bili na vseh celinah, potujemo v la-
stni režiji, v nahrbtnikih imamo le osnovne stvari. 
Ampak Celje se mi zdi najlepše. Občudujem ga 
že na jutranjih sprehodih, ko je enkrat obsijano 
s soncem, drugič prekrito z meglo, ko po ulicah 
odmevajo zvonovi … Moje mesto je zame osnova 
za moje preživetje.
Kaj je za vas lepota?
Lepota je zame narava. Po horoskopu sem bik in 
z naravo se napajam. Najlepša se mi zdi naravna 
lepota manekenk. Ženske lahko poudarijo kakšen 
del telesa. Tudi sama sem v nekaterih obdobjih ži-
vljenja kaj spremenila na sebi, a najlepši se mi zdi 
naraven videz.
Kako vam uspeva ohranjati mladostnost?
Treba je biti dejaven. Vsako jutro pol ure telova-
dim, dvakrat na teden grem zagotovo na Jožefov 
hrib ali na razgledni stolp. Ko vidim zvončke, zele-
nje, me to napolni z novo energijo in lepoto. Gubic 
ne gladim, v mojih letih mi pripadajo.
Foto: Andraž Purg
»Že moji srednješolski zvezki so bili polni modnih skic. Sodelovala sem na številnih natečajih. Prav 
rada bi našla star izvod revije, da bi videla svoje stare skice, ki so jih objavili v obdobju, ko sem 
začenjala.«
Če ne bi bila oblikovalka, 
bi bila verjetno slikarka.
Zase pravi, da nima velike omare, čez zimo se rada 
oblači v črno, poleti ima raje barvita oblačila.
V zakulisju, kjer nastajajo 
oblačila z njenim podpisom.
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 20
20 Št. 12, 20. marec 2025 GLUHOST NI OVIRA
Tisti, ki jo poznamo, vemo, 
da je Dragana zelo skromna, 
a bogata z življenjskimi iz-
kušnjami. Ni tipična znana 
osebnost. Ne boste je sreče-
vali na banketih, mestnih pri-
reditvah, na katerih se mnogi 
šopirijo samo zaradi navide-
znega ugleda in fotografov. 
Raje gre v gledališče, kjer si, 
kot pravi, nahrani dušo.
Bere z ustnic
Dragana nas je povabila na 
pogovor v pisarno v celjskem 
Zlatorogu. Tam se že vrsto let 
zaradi svoje ljubezni do špor-
ta počuti kot doma. Zdaj je 
v Rokometnem klubu Celje 
Pivovarna Laško tudi uradno 
zaposlena. Ne skriva iskric 
v očeh, ko beseda nanese 
na njeno službo. Vidi se, 
da v njej uživa in da ji delo 
predstavlja poslanstvo, ne le 
službe. Med pogovorom ne bi 
nikoli ugotovili, da je gluha, 
če ne bi vedeli, da nosi slušni 
aparat.
Kako kljub gluhosti zmo-
re uspešno opravljati vse, s 
čimer se ukvarja? »Od nek-
daj sem želela dokazati, da 
nisem za rob družbe in da 
kljub gluhosti lahko počnem 
vse,« pravi. Dragana se ni 
rodila gluha, ampak je sluh 
izgubljala postopoma. »Nau-
čila sem se brati z ustnic in 
zelo dobro opazovati govori-
co telesa. Z očmi vidim in za-
znam marsikaj, česar morda 
drugi ne,« doda. Trenutno se 
uči tudi kretenj oziroma slo-
Celje in naša regija jo zelo dobro poznata. Na Televiziji 
Celje že vrsto let vodi oddajo Ženska arena, več kot dese-
tletje je srce prostovoljstva v košarki in rokometu, pečat 
je pustila tudi na gledališkem odru v KUD Zarja Trnovlje. 
Dragana Jusupović. Zaradi svojih dosežkov bi si zaslu-
žila številna priznanja, predvsem zaradi svoje izjemne 
življenjske zgodbe. Dragana je namreč gluha. Ima samo 
še 2,2 odstotka sluha. Je ena redkih, če že ne edina gluha 
televizijska voditeljica, česar mnogi ne vedo. Njen pogled 
na življenje je zato še toliko večji zgled in navdih za vse, 
ki se soočajo s preizkušnjami.
SIMONA ŠOLINIČ
V njeni
skromnosti se 
skriva življenjska 
globina
Dragana Jusupović: voditeljica, prostovoljka in predvsem človek z velikim srcem
venskega znakovnega jezika. 
»Želja, da se učim in borim, 
izhaja tudi iz tega, ker ži-
vim sama. Ne smem se kot 
školjka zapreti doma. Mo-
ram ostati med ljudmi in biti 
dejavna,« razloži. Ko človek 
enkrat v življenju preneha 
ustvarjati, lahko ›pogrne‹, še 
pripomni. Pogovor in komu-
nikacijo ji omogoča pametni 
slušni aparat, ki je povezan s 
pametnim telefonom in z ra-
čunalnikom. Tako se lahko 
brez težav sporazumeva tudi 
po telefonu. Sicer v zadnjem 
času opaža, da se sluh spet 
nekoliko slabša. »Zato sama 
sebe pospešujem, počnem 
vse, kar lahko do časa, ko 
bom popolnoma oglušela. 
Ker bom potem znala s tem 
tudi živeti,« še pojasni.
Njena gluhost ni bila ovira 
na njeni poti razvoja. Dragana 
je v Celju in širše vsa ta leta 
temelj prostovoljstva v ko-
šarki in rokometu. Preden je 
Slovenija gostila Evropsko pr-
venstvo v košarki, jo je Košar-
karska zveza Slovenije prosi-
la za pomoč. Vodstvo zveze 
je vedelo, kakšne projekte je 
Dragana do takrat že organi-
zirala. Spomnimo samo na 
organizacijo memoriala za 
Iztoka Puca. Organizirala ga 
je z nekdanjim rokometašem 
Rolandom Pušnikom.
Prostovoljka z dušo
To je bila akcija, zaradi 
katere so jo ljudje še bolj 
spoznali. V času evropskega 
košarkarskega prvenstva je 
za košarkarsko zvezo držala 
vse niti prostovoljcev, kar je 
izjemno velik projekt. Skrbe-
la je tudi za medijsko prepo-
znavnost prvenstva. »Takrat 
se je že govorilo, da bo Celje 
gostilo še mladinsko žensko 
košarkarsko prvenstvo, zato 
sem sodelovala tudi z Žen-
skim košarkarskim klubom 
Cinkarna Celje. Nato so se 
vrstile različne akcije, prišla 
je tudi prošnja, ali bi projekt 
prostovoljstva razvila še na 
področju rokometa,« razloži.
Njena vez s športom je 
močna, vse, česar se loti, 
uspe. Ima vse licence slo-
venske ﬁ lantropije, ve, kako 
se tovrstno prostovoljno delo 
razvija v tujini, osnovala je 
etični kodeks prostovoljnega 
dela v košarki in rokometu, 
vsa ta leta je vodila admini-
stracijo, ki je bila potrebna, 
da so bili turnirji in tekme 
na vrhunski ravni. Ima ogro-
mno znanja, ki ne more biti 
več spregledano. Vse to je 
spoznal tudi Rokometni klub 
Celje Pivovarna Laško, kjer je 
danes zaposlena.
»Vse moje dosedanje delo 
mi je prineslo ogromno čudo-
vitih izkušenj in veliko lepih 
zgodb. Včasih je bilo seveda 
zelo naporno, ampak če ne-
kaj počneš z ljubeznijo, je 
tudi trdo delo vedno užitek,« 
doda. Ravno v tem času Dra-
gana razvija še en zelo po-
memben projekt, na katerega 
je Celje prav tako lahko po-
nosno. Gre za projekt Izzive 
spreminjamo v uspehe, ki je 
namenjen razvoju pararoko-
meta in nastanku prve mla-
dinske pararokometne ekipe 
v Sloveniji. »Na tem področju 
orjemo ledino. V družbi je 
treba delovati vključujoče,« 
doda.
»Ogledalo 
podjetja«
Šport predstavlja velik del 
Draganinega življenja. A v 
njem se je dogajalo še mar-
sikdaj drugega. Novinarski 
kolegi se zelo dobro spo-
mnimo, da je bila Dragana 
konec 90. let v ﬁ nalu za naj 
tajnico v Sloveniji. A bolj kot 
to, da je prišla v ﬁ nale, je bilo 
v ospredju to, da je zasnovala 
delovanje Zveze klubov taj-
nic in poslovnih sekretark 
Slovenije. Najprej je ustano-
vila Klub tajnic Celje, bila je 
tudi njegova prva predsedni-
ca. »V Ljubljani je takrat že 
delovala zveza tajnic, vendar 
so bile v njej le Ljubljančan-
ke. Spomnim se, da so me 
članice zveze malo postrani 
gledale, ko sem dejala, da to 
ni nacionalna zveza, ampak 
lokalna, glede na to, da so v 
zvezi samo tajnice iz Ljublja-
ne,« nam pojasni.
Zaradi želje, da bi na tem 
področju uredila stvari, je 
kandidirala za predsednico 
zveze in bila na ta položaj 
tudi izvoljena. »Postavila sem 
model delovanja, po Sloveniji 
so bili nato ustanovljeni re-
gijski klubi tajnic, ki so bili 
združeni v krovno zvezo,« 
pove. Organizacija je bila 
pravno preoblikovana v zve-
zo klubov tajnic in poslovnih 
sekretark, Dragana je posta-
vila tudi kodeks vedenja, s 
kolegicami je določila 21. 
Dragana Jusupović ima 
samo še 2,2 odstotka 
sluha. A tisti, ki tega ne 
ve, ne bi niti iz pogovora z 
njo zaznal, da je gluha.
Kje se vidi in kaj si želi za naslednje petletno 
obdobje, jo vprašamo. »Želim si, da bi mi sluh 
služil vsaj še nekaj časa ter da bi uspevali še 
naslednji projekti. Želim si …, da bi se enkrat 
lahko ozrla nazaj v vsa ta leta in rekla: ›Glej, 
tu sem pustila svoje srce …‹«
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 21
21 Št. 12, 20. marec 2025 GLUHOST NI OVIRA
maj za dan tajnic. Ko je vo-
dila zvezo, je bila podpisana 
tudi pristopna izjava k evrop-
ski zvezi tajnic. »Zveza je vsa 
ta leta dobro napredovala in 
dobro deluje še danes, na kar 
sem zelo ponosna. Mnogi so 
takrat mislili, da je biti tajni-
ca le modna muha v smislu 
›tajnica, ﬁ kus in kavica‹, am-
pak tajnica ima v podjetju 
zelo pomembno vlogo: drži 
tri vogale podjetja. Je prvo 
ogledalo podjetja in prvi stik 
z zunanjostjo,« zelo jasno 
doda.
Napoved iz škatle
Velik del svojega življenja 
je Dragana posvetila še eni 
svoji ljubezni: gledališkemu 
odru. Trideset let je bila zve-
sta Kulturno-umetniškem 
društvu Zarja Trnovlje. Igra-
la je v številnih predstavah, s 
katerimi je gledališka ekipa 
gostovala tudi v tujini. Za 
»vstop« v KUD Zarja Trno-
vlje bo večno hvaležna takra-
tnemu predsedniku društva 
Štefanu Žvižeju. Draganin 
talent je že v njenih rosnih 
letih opazil na avdiciji v hu-
dinjski osnovni šoli. »V živo 
se spomnim svoje prve vloge 
na odru,« se nasmeji. V resni-
ci so bile v mladinski pred-
stavi že vse vloge dodeljene, 
vendar se je Žvižej znašel. Iz 
kartona je izdelal televizijski 
zaslon, za katerega je posta-
vil Dragano, ki je gledališko 
predstavo napovedala. Od ta-
krat je bila za Zarjo nepogre-
šljiva. »Vrstila so se čudovita 
leta gostovanj, spletla so se 
številna prijateljstva. Sodelo-
vali smo z mnogimi priznani-
mi in profesionalnimi režiser-
ji, moj poklon gre predvsem 
Mihi Alujeviču! Toda z leti mi 
je sluh pešal in nisem mogla 
več nastopati,« se spominja 
sogovornica.
Ponosna na svoje 
korenine
Koliko zanimivih stvari iz 
njenega življenja bi še lahko 
predstavili bralcem, a pro-
stora v časopisu je preprosto 
premalo. Vseeno smo podre-
zali v še eno stvar. Dragana 
je namreč prisotna na druž-
benih omrežjih, kjer objavlja 
zanimive stvari. Hvalevredno 
je, da svojega osebnega ži-
vljenja ne postavlja vsem na 
ogled. Tisto, kar ljudje, ki jo 
spremljajo, opazijo iz njene-
ga osebnega dela življenja, je 
njen ponos na svoje koreni-
ne. Svoje balkanske oziroma 
bosanske vročekrvnosti ne 
skriva, a doda, da je bolj kot 
vročekrvna – polnokrvna. »In 
ti besedi še zdaleč nimata 
enakega pomena,« pove.
Redno obiskuje sorodni-
ke in takrat na družbenem 
omrežju ponosno objavi foto-
graﬁ je in zapise, iz katerih je 
razvidno, da je podpora dru-
žine ena najpomembnejših. 
»To mi zelo veliko pomeni. 
Vzgojena sem bila tako, da 
cenim svoje korenine in da 
sem del kulture, ki me bogati. 
Slovenska kultura mi je dala 
prav tako ogromno dobrega 
in s tem živim ter tako rav-
nam. Ne bi si mogla želeti 
drugačne življenjske poti, kot 
je ta, katere del sem, saj zaje-
ma del od Črne gore, Bosne 
in Hercegovine do Slovenije. 
In ni naključje, da je bogata 
celjska zgodovina povezana 
z Balkanom. Morda se sliši 
to preveč pompozno, a s tem 
se zame sklene celovit krog. 
Prav ponosna sem na svoja 
starša, ki sta prišla v Slove-
nijo in tu ustvarila življenje, 
se prilagodila slovenski kul-
turi. Vedno sta to poudarjala. 
Nista bila takšna kot danes 
mnogi, ki ne sprejmejo kul-
ture države, v katero se pri-
selijo, in se ne prilagodijo 
normam. Zame in za starša 
Slovenija nikoli ni bila gostu-
joča država, bila je in je naša 
država,« doda Jusupovićeva.
Težke preizkušnje
Ob koncu doda, da veliko 
razmišlja o svojem življenju. 
»Resnično sem imela veliko 
vzponov in padcev. To je po-
polnoma normalno. Spozna-
la sem, da je vsak padec, ki 
ga življenje prinese, tudi pri-
ložnost, da se odrineš naprej. 
Ko mi je bilo najhuje, sem 
začrtala projekte in začela 
uresničevati najboljše ideje. 
Ko sem se morala ›odrivati‹ z 
dna, sem bila najbolj produk-
tivna. Zgodi se, da človeku 
nekoliko tudi poidejo moči in 
energija. Ampak življenje ve-
dno prinese priložnosti. To je 
tudi sporočilo ljudem, kadar 
padejo, naj ne spregledajo 
nobene priložnosti, ki jim jo 
ponujajo življenje, Bog, višja 
sila, karkoli, v kar verjamejo. 
Kajti samo od človeka je odvi-
sno, ali bo te priložnosti znal 
videti,« dodaja Dragana.
Ko ji je življenje na pot po-
stavljalo težke preizkušnje, 
a z njimi tudi priložnosti, je 
bila hvaležna predvsem ti-
stim, ki so ji stali ob strani. 
»To so ljudje, ki so ves čas ob 
meni, a tudi ljudje, ki sem jih 
na novo spoznala, a so mi po-
nudili roko, mi prisluhnili in 
verjeli vame ter mi zaupali 
takrat, ko sem to najbolj po-
trebovala. Kajti v življenju je 
najtežje načrtovati, ko si naj-
bolj na tleh.«
Foto: Andraž Purg
PAG
PAG
PAG
PAG
PAG
PAG
PAG
HOTEL PAGUS
HOTEL PAGUS
HOTEL PAGUS
Termini odhodov in cene:
15. 6.–22. 6. 2025                     729 eur
PAKETNA CENA VKLJUČUJE:
 • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu PAGUS 4* in dep. 
MERIDIJAN 4* v sobi 1/2 TWC BP T SAT TV SEF S KL - 
standard
 • pijačo dobrodošlice
 • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in 
Radia CELJE) 
 • zabavno-glasbeni program vsak večer 
 • zabavo z MODRIJANI
 • majico (spomin na skupine počitnice z Radiem 
CELJE in Relaxom) 
 • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE 
POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM«
POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta 
(samo v hotelu Pagus).  
DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz  94 EUR na osebo. Za sobo 
BM v hotelu PAGUS 4* ali sobo BMS v dep. MERIDIJAN 70 
EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke 
od 12. do 18. leta 0,80 EUR na dan. Za enoposteljno sobo 
(dbl single use) 399 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na 
prijavnico (vavčer). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko 
odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne 
izlete na kraju samem.  
LOKACIJA: nekaj minut hoje do središča mesta Pag 
PLAŽA: 20 m, prodnata, peščena in delno kamnita, možnost uporabe senčnikov 
in ležalnikov glede na razpoložljivost  Za goste Meridijana je brezplačen najem 
enega senčnika in dveh ležalnikov na sobo 
BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo v velikosti 30 m
2
 in zunanji bazen pri dep  
Meridijan, notranji bazen s sladko vodo v velikosti 90 m
2
 (temperatura do 28 °C) 
STORITEV: all inclusive (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja 
z vključeno neomejeno pijačo iz šankomata pri obrokih –
brezalkoholne pijače, topli napitki, voda, lokalne alkoholne 
pijače (pivo, vino), samopostrežni prigrizki (mini bife); aperitiv 
bar od 10. do 22. ure, pool bar od 14. do 24. ure. Pijača v all 
inclusive baru od 10. do 23. ure).
KLIMATIZIRANO: da 
INTERNET: Wi-Fi, brezplačno (razen v velnesu, kjer Wi-Fi ni na voljo) 
PARKIRIŠČE: mestno parkirišče ob hotelu, doplačilo približno 10 EUR na 
dan (glede na razpoložljivost) 
OSTALO: restavracija, aperitiv bar, velnes center (savna, masaža, solarij, 
džakuzi, savne, knajpanje), fitnes, kozmetični salon, menjalnica, prodajalna 
spominkov in časopisov, v bližini tenis igrišča, odbojka na mivki, nogometno 
igrišče, surfanje, najem skuterjev in pedalinov 
OPOMBE: depandansa Meridijan je objekt v sklopu hotela Pagus  Vsa prehrana 
je v restavraciji hotela  V dep  Meridijan je gostom depandanse na voljo še en 
all inclusive bar, odprt med 10  in 22  uro 
Hotel PAGUS in depandansa 
MERIDIJAN 4*
Z RADIEM CELJE NA PAG
že za 729 eur  7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA +  ZABAVA Z MODRIJANI
ALL INCLUSIVE
(podrobnosti najdete v opisu hotela)
DOPLAČILO ZA 
AVTOBUSNI 
PREVOZ
 94 €
Glej doplačila.
!
PLESNA GLASBA 
VSAK VEČER
PE CELJE: Stanetova 6,  03 428 83 20, PE CELJE – CITYCENTER  03 428 83 40 
HOTEL IN 
DEP. STA 
NA OBALI
Z VAMI BO
EKIPA RADIA CELJE
IN MODRIJANI
MODRIJANI
www .radiocelje.si
REZERV ACIJE:
15. - 22. JUNIJ
    7 x ALL INCLUSIVE
+ ANIMACIJSKI PROGRAM
+ PLESNA GLASBA
Na Pag z Modrijani, 
Radiem Celje in Relaxom
Dragana je danes zaposlena v Ro-
kometnem klubu Celje Pivovarna 
Laško. Njegov direktor Miroslav 
Benicky je eden tistih, ki je v njej 
videl sposobnosti, zmožnosti in 
predvsem njeno široko srce, v ka-
terem ima rokomet posebno mesto. 
Kljub hudim življenjskim preizkušnjam je Dragana vedno nasmejana, iskreno pristna. Ne glede na dosežke ostaja 
skromna. In to je tisto, kar jo bogati. Lahko je marsikomu zgled.
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 20
20 Št. 12, 20. marec 2025 GLUHOST NI OVIRA
Tisti, ki jo poznamo, vemo, 
da je Dragana zelo skromna, 
a bogata z življenjskimi iz-
kušnjami. Ni tipična znana 
osebnost. Ne boste je sreče-
vali na banketih, mestnih pri-
reditvah, na katerih se mnogi 
šopirijo samo zaradi navide-
znega ugleda in fotografov. 
Raje gre v gledališče, kjer si, 
kot pravi, nahrani dušo.
Bere z ustnic
Dragana nas je povabila na 
pogovor v pisarno v celjskem 
Zlatorogu. Tam se že vrsto let 
zaradi svoje ljubezni do špor-
ta počuti kot doma. Zdaj je 
v Rokometnem klubu Celje 
Pivovarna Laško tudi uradno 
zaposlena. Ne skriva iskric 
v očeh, ko beseda nanese 
na njeno službo. Vidi se, 
da v njej uživa in da ji delo 
predstavlja poslanstvo, ne le 
službe. Med pogovorom ne bi 
nikoli ugotovili, da je gluha, 
če ne bi vedeli, da nosi slušni 
aparat.
Kako kljub gluhosti zmo-
re uspešno opravljati vse, s 
čimer se ukvarja? »Od nek-
daj sem želela dokazati, da 
nisem za rob družbe in da 
kljub gluhosti lahko počnem 
vse,« pravi. Dragana se ni 
rodila gluha, ampak je sluh 
izgubljala postopoma. »Nau-
čila sem se brati z ustnic in 
zelo dobro opazovati govori-
co telesa. Z očmi vidim in za-
znam marsikaj, česar morda 
drugi ne,« doda. Trenutno se 
uči tudi kretenj oziroma slo-
Celje in naša regija jo zelo dobro poznata. Na Televiziji 
Celje že vrsto let vodi oddajo Ženska arena, več kot dese-
tletje je srce prostovoljstva v košarki in rokometu, pečat 
je pustila tudi na gledališkem odru v KUD Zarja Trnovlje. 
Dragana Jusupović. Zaradi svojih dosežkov bi si zaslu-
žila številna priznanja, predvsem zaradi svoje izjemne 
življenjske zgodbe. Dragana je namreč gluha. Ima samo 
še 2,2 odstotka sluha. Je ena redkih, če že ne edina gluha 
televizijska voditeljica, česar mnogi ne vedo. Njen pogled 
na življenje je zato še toliko večji zgled in navdih za vse, 
ki se soočajo s preizkušnjami.
SIMONA ŠOLINIČ
V njeni
skromnosti se 
skriva življenjska 
globina
Dragana Jusupović: voditeljica, prostovoljka in predvsem človek z velikim srcem
venskega znakovnega jezika. 
»Želja, da se učim in borim, 
izhaja tudi iz tega, ker ži-
vim sama. Ne smem se kot 
školjka zapreti doma. Mo-
ram ostati med ljudmi in biti 
dejavna,« razloži. Ko človek 
enkrat v življenju preneha 
ustvarjati, lahko ›pogrne‹, še 
pripomni. Pogovor in komu-
nikacijo ji omogoča pametni 
slušni aparat, ki je povezan s 
pametnim telefonom in z ra-
čunalnikom. Tako se lahko 
brez težav sporazumeva tudi 
po telefonu. Sicer v zadnjem 
času opaža, da se sluh spet 
nekoliko slabša. »Zato sama 
sebe pospešujem, počnem 
vse, kar lahko do časa, ko 
bom popolnoma oglušela. 
Ker bom potem znala s tem 
tudi živeti,« še pojasni.
Njena gluhost ni bila ovira 
na njeni poti razvoja. Dragana 
je v Celju in širše vsa ta leta 
temelj prostovoljstva v ko-
šarki in rokometu. Preden je 
Slovenija gostila Evropsko pr-
venstvo v košarki, jo je Košar-
karska zveza Slovenije prosi-
la za pomoč. Vodstvo zveze 
je vedelo, kakšne projekte je 
Dragana do takrat že organi-
zirala. Spomnimo samo na 
organizacijo memoriala za 
Iztoka Puca. Organizirala ga 
je z nekdanjim rokometašem 
Rolandom Pušnikom.
Prostovoljka z dušo
To je bila akcija, zaradi 
katere so jo ljudje še bolj 
spoznali. V času evropskega 
košarkarskega prvenstva je 
za košarkarsko zvezo držala 
vse niti prostovoljcev, kar je 
izjemno velik projekt. Skrbe-
la je tudi za medijsko prepo-
znavnost prvenstva. »Takrat 
se je že govorilo, da bo Celje 
gostilo še mladinsko žensko 
košarkarsko prvenstvo, zato 
sem sodelovala tudi z Žen-
skim košarkarskim klubom 
Cinkarna Celje. Nato so se 
vrstile različne akcije, prišla 
je tudi prošnja, ali bi projekt 
prostovoljstva razvila še na 
področju rokometa,« razloži.
Njena vez s športom je 
močna, vse, česar se loti, 
uspe. Ima vse licence slo-
venske ﬁ lantropije, ve, kako 
se tovrstno prostovoljno delo 
razvija v tujini, osnovala je 
etični kodeks prostovoljnega 
dela v košarki in rokometu, 
vsa ta leta je vodila admini-
stracijo, ki je bila potrebna, 
da so bili turnirji in tekme 
na vrhunski ravni. Ima ogro-
mno znanja, ki ne more biti 
več spregledano. Vse to je 
spoznal tudi Rokometni klub 
Celje Pivovarna Laško, kjer je 
danes zaposlena.
»Vse moje dosedanje delo 
mi je prineslo ogromno čudo-
vitih izkušenj in veliko lepih 
zgodb. Včasih je bilo seveda 
zelo naporno, ampak če ne-
kaj počneš z ljubeznijo, je 
tudi trdo delo vedno užitek,« 
doda. Ravno v tem času Dra-
gana razvija še en zelo po-
memben projekt, na katerega 
je Celje prav tako lahko po-
nosno. Gre za projekt Izzive 
spreminjamo v uspehe, ki je 
namenjen razvoju pararoko-
meta in nastanku prve mla-
dinske pararokometne ekipe 
v Sloveniji. »Na tem področju 
orjemo ledino. V družbi je 
treba delovati vključujoče,« 
doda.
»Ogledalo 
podjetja«
Šport predstavlja velik del 
Draganinega življenja. A v 
njem se je dogajalo še mar-
sikdaj drugega. Novinarski 
kolegi se zelo dobro spo-
mnimo, da je bila Dragana 
konec 90. let v ﬁ nalu za naj 
tajnico v Sloveniji. A bolj kot 
to, da je prišla v ﬁ nale, je bilo 
v ospredju to, da je zasnovala 
delovanje Zveze klubov taj-
nic in poslovnih sekretark 
Slovenije. Najprej je ustano-
vila Klub tajnic Celje, bila je 
tudi njegova prva predsedni-
ca. »V Ljubljani je takrat že 
delovala zveza tajnic, vendar 
so bile v njej le Ljubljančan-
ke. Spomnim se, da so me 
članice zveze malo postrani 
gledale, ko sem dejala, da to 
ni nacionalna zveza, ampak 
lokalna, glede na to, da so v 
zvezi samo tajnice iz Ljublja-
ne,« nam pojasni.
Zaradi želje, da bi na tem 
področju uredila stvari, je 
kandidirala za predsednico 
zveze in bila na ta položaj 
tudi izvoljena. »Postavila sem 
model delovanja, po Sloveniji 
so bili nato ustanovljeni re-
gijski klubi tajnic, ki so bili 
združeni v krovno zvezo,« 
pove. Organizacija je bila 
pravno preoblikovana v zve-
zo klubov tajnic in poslovnih 
sekretark, Dragana je posta-
vila tudi kodeks vedenja, s 
kolegicami je določila 21. 
Dragana Jusupović ima 
samo še 2,2 odstotka 
sluha. A tisti, ki tega ne 
ve, ne bi niti iz pogovora z 
njo zaznal, da je gluha.
Kje se vidi in kaj si želi za naslednje petletno 
obdobje, jo vprašamo. »Želim si, da bi mi sluh 
služil vsaj še nekaj časa ter da bi uspevali še 
naslednji projekti. Želim si …, da bi se enkrat 
lahko ozrla nazaj v vsa ta leta in rekla: ›Glej, 
tu sem pustila svoje srce …‹«
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 21
21 Št. 12, 20. marec 2025 GLUHOST NI OVIRA
maj za dan tajnic. Ko je vo-
dila zvezo, je bila podpisana 
tudi pristopna izjava k evrop-
ski zvezi tajnic. »Zveza je vsa 
ta leta dobro napredovala in 
dobro deluje še danes, na kar 
sem zelo ponosna. Mnogi so 
takrat mislili, da je biti tajni-
ca le modna muha v smislu 
›tajnica, ﬁ kus in kavica‹, am-
pak tajnica ima v podjetju 
zelo pomembno vlogo: drži 
tri vogale podjetja. Je prvo 
ogledalo podjetja in prvi stik 
z zunanjostjo,« zelo jasno 
doda.
Napoved iz škatle
Velik del svojega življenja 
je Dragana posvetila še eni 
svoji ljubezni: gledališkemu 
odru. Trideset let je bila zve-
sta Kulturno-umetniškem 
društvu Zarja Trnovlje. Igra-
la je v številnih predstavah, s 
katerimi je gledališka ekipa 
gostovala tudi v tujini. Za 
»vstop« v KUD Zarja Trno-
vlje bo večno hvaležna takra-
tnemu predsedniku društva 
Štefanu Žvižeju. Draganin 
talent je že v njenih rosnih 
letih opazil na avdiciji v hu-
dinjski osnovni šoli. »V živo 
se spomnim svoje prve vloge 
na odru,« se nasmeji. V resni-
ci so bile v mladinski pred-
stavi že vse vloge dodeljene, 
vendar se je Žvižej znašel. Iz 
kartona je izdelal televizijski 
zaslon, za katerega je posta-
vil Dragano, ki je gledališko 
predstavo napovedala. Od ta-
krat je bila za Zarjo nepogre-
šljiva. »Vrstila so se čudovita 
leta gostovanj, spletla so se 
številna prijateljstva. Sodelo-
vali smo z mnogimi priznani-
mi in profesionalnimi režiser-
ji, moj poklon gre predvsem 
Mihi Alujeviču! Toda z leti mi 
je sluh pešal in nisem mogla 
več nastopati,« se spominja 
sogovornica.
Ponosna na svoje 
korenine
Koliko zanimivih stvari iz 
njenega življenja bi še lahko 
predstavili bralcem, a pro-
stora v časopisu je preprosto 
premalo. Vseeno smo podre-
zali v še eno stvar. Dragana 
je namreč prisotna na druž-
benih omrežjih, kjer objavlja 
zanimive stvari. Hvalevredno 
je, da svojega osebnega ži-
vljenja ne postavlja vsem na 
ogled. Tisto, kar ljudje, ki jo 
spremljajo, opazijo iz njene-
ga osebnega dela življenja, je 
njen ponos na svoje koreni-
ne. Svoje balkanske oziroma 
bosanske vročekrvnosti ne 
skriva, a doda, da je bolj kot 
vročekrvna – polnokrvna. »In 
ti besedi še zdaleč nimata 
enakega pomena,« pove.
Redno obiskuje sorodni-
ke in takrat na družbenem 
omrežju ponosno objavi foto-
graﬁ je in zapise, iz katerih je 
razvidno, da je podpora dru-
žine ena najpomembnejših. 
»To mi zelo veliko pomeni. 
Vzgojena sem bila tako, da 
cenim svoje korenine in da 
sem del kulture, ki me bogati. 
Slovenska kultura mi je dala 
prav tako ogromno dobrega 
in s tem živim ter tako rav-
nam. Ne bi si mogla želeti 
drugačne življenjske poti, kot 
je ta, katere del sem, saj zaje-
ma del od Črne gore, Bosne 
in Hercegovine do Slovenije. 
In ni naključje, da je bogata 
celjska zgodovina povezana 
z Balkanom. Morda se sliši 
to preveč pompozno, a s tem 
se zame sklene celovit krog. 
Prav ponosna sem na svoja 
starša, ki sta prišla v Slove-
nijo in tu ustvarila življenje, 
se prilagodila slovenski kul-
turi. Vedno sta to poudarjala. 
Nista bila takšna kot danes 
mnogi, ki ne sprejmejo kul-
ture države, v katero se pri-
selijo, in se ne prilagodijo 
normam. Zame in za starša 
Slovenija nikoli ni bila gostu-
joča država, bila je in je naša 
država,« doda Jusupovićeva.
Težke preizkušnje
Ob koncu doda, da veliko 
razmišlja o svojem življenju. 
»Resnično sem imela veliko 
vzponov in padcev. To je po-
polnoma normalno. Spozna-
la sem, da je vsak padec, ki 
ga življenje prinese, tudi pri-
ložnost, da se odrineš naprej. 
Ko mi je bilo najhuje, sem 
začrtala projekte in začela 
uresničevati najboljše ideje. 
Ko sem se morala ›odrivati‹ z 
dna, sem bila najbolj produk-
tivna. Zgodi se, da človeku 
nekoliko tudi poidejo moči in 
energija. Ampak življenje ve-
dno prinese priložnosti. To je 
tudi sporočilo ljudem, kadar 
padejo, naj ne spregledajo 
nobene priložnosti, ki jim jo 
ponujajo življenje, Bog, višja 
sila, karkoli, v kar verjamejo. 
Kajti samo od človeka je odvi-
sno, ali bo te priložnosti znal 
videti,« dodaja Dragana.
Ko ji je življenje na pot po-
stavljalo težke preizkušnje, 
a z njimi tudi priložnosti, je 
bila hvaležna predvsem ti-
stim, ki so ji stali ob strani. 
»To so ljudje, ki so ves čas ob 
meni, a tudi ljudje, ki sem jih 
na novo spoznala, a so mi po-
nudili roko, mi prisluhnili in 
verjeli vame ter mi zaupali 
takrat, ko sem to najbolj po-
trebovala. Kajti v življenju je 
najtežje načrtovati, ko si naj-
bolj na tleh.«
Foto: Andraž Purg
PAG
PAG
PAG
PAG
PAG
PAG
PAG
HOTEL PAGUS
HOTEL PAGUS
HOTEL PAGUS
Termini odhodov in cene:
15. 6.–22. 6. 2025                     729 eur
PAKETNA CENA VKLJUČUJE:
 • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu PAGUS 4* in dep. 
MERIDIJAN 4* v sobi 1/2 TWC BP T SAT TV SEF S KL - 
standard
 • pijačo dobrodošlice
 • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in 
Radia CELJE) 
 • zabavno-glasbeni program vsak večer 
 • zabavo z MODRIJANI
 • majico (spomin na skupine počitnice z Radiem 
CELJE in Relaxom) 
 • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE 
POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM«
POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta 
(samo v hotelu Pagus).  
DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz  94 EUR na osebo. Za sobo 
BM v hotelu PAGUS 4* ali sobo BMS v dep. MERIDIJAN 70 
EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke 
od 12. do 18. leta 0,80 EUR na dan. Za enoposteljno sobo 
(dbl single use) 399 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na 
prijavnico (vavčer). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko 
odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne 
izlete na kraju samem.  
LOKACIJA: nekaj minut hoje do središča mesta Pag 
PLAŽA: 20 m, prodnata, peščena in delno kamnita, možnost uporabe senčnikov 
in ležalnikov glede na razpoložljivost  Za goste Meridijana je brezplačen najem 
enega senčnika in dveh ležalnikov na sobo 
BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo v velikosti 30 m
2
 in zunanji bazen pri dep  
Meridijan, notranji bazen s sladko vodo v velikosti 90 m
2
 (temperatura do 28 °C) 
STORITEV: all inclusive (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja 
z vključeno neomejeno pijačo iz šankomata pri obrokih –
brezalkoholne pijače, topli napitki, voda, lokalne alkoholne 
pijače (pivo, vino), samopostrežni prigrizki (mini bife); aperitiv 
bar od 10. do 22. ure, pool bar od 14. do 24. ure. Pijača v all 
inclusive baru od 10. do 23. ure).
KLIMATIZIRANO: da 
INTERNET: Wi-Fi, brezplačno (razen v velnesu, kjer Wi-Fi ni na voljo) 
PARKIRIŠČE: mestno parkirišče ob hotelu, doplačilo približno 10 EUR na 
dan (glede na razpoložljivost) 
OSTALO: restavracija, aperitiv bar, velnes center (savna, masaža, solarij, 
džakuzi, savne, knajpanje), fitnes, kozmetični salon, menjalnica, prodajalna 
spominkov in časopisov, v bližini tenis igrišča, odbojka na mivki, nogometno 
igrišče, surfanje, najem skuterjev in pedalinov 
OPOMBE: depandansa Meridijan je objekt v sklopu hotela Pagus  Vsa prehrana 
je v restavraciji hotela  V dep  Meridijan je gostom depandanse na voljo še en 
all inclusive bar, odprt med 10  in 22  uro 
Hotel PAGUS in depandansa 
MERIDIJAN 4*
Z RADIEM CELJE NA PAG
že za 729 eur  7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA +  ZABAVA Z MODRIJANI
ALL INCLUSIVE
(podrobnosti najdete v opisu hotela)
DOPLAČILO ZA 
AVTOBUSNI 
PREVOZ
 94 €
Glej doplačila.
!
PLESNA GLASBA 
VSAK VEČER
PE CELJE: Stanetova 6,  03 428 83 20, PE CELJE – CITYCENTER  03 428 83 40 
HOTEL IN 
DEP. STA 
NA OBALI
Z VAMI BO
EKIPA RADIA CELJE
IN MODRIJANI
MODRIJANI
www .radiocelje.si
REZERV ACIJE:
15. - 22. JUNIJ
    7 x ALL INCLUSIVE
+ ANIMACIJSKI PROGRAM
+ PLESNA GLASBA
Na Pag z Modrijani, 
Radiem Celje in Relaxom
Dragana je danes zaposlena v Ro-
kometnem klubu Celje Pivovarna 
Laško. Njegov direktor Miroslav 
Benicky je eden tistih, ki je v njej 
videl sposobnosti, zmožnosti in 
predvsem njeno široko srce, v ka-
terem ima rokomet posebno mesto. 
Kljub hudim življenjskim preizkušnjam je Dragana vedno nasmejana, iskreno pristna. Ne glede na dosežke ostaja 
skromna. In to je tisto, kar jo bogati. Lahko je marsikomu zgled.
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 22
22 Št. 12, 20. marec 2025 SKOZI OBJEKTIV
Savinjčanka Lidija Polajžer je pripravila prvo samostojno fotografsko razstavo
Nagovarja s črno-belo globino
Rada raziskuje človeka in njegovo globino, zato to 
išče tudi pri fotograﬁ ranju. Najbližja ji je portretna 
fotograﬁ ja, kjer lahko skozi objektiv ujame zgodbe 
modelov. »Nekaj najlepšega je, ko človek na fotograﬁ ji 
vidi sebe in začuti, da je to res on,« je poudarila Lidija 
Polajžer, ki je minuli teden v Občinski knjižnici Pre-
bold odprla svojo prvo samostojno fotografsko razstavo 
Odsevi duše. Na njej je na ogled osemnajst črno-belih 
fotograﬁ j, ki so ji čustveno najbližje in posameznika 
nagovarjajo h globljemu odkrivanju medčloveških 
zgodb. Vsak obraz namreč pripoveduje svojo zgodbo.
SINTIJA JURIČ
»Zelo težko sem izbrala 
le osemnajst svojih del, a jih 
nisem želela izbrati več, saj 
menim, da bi se te nekoliko 
izgubile. Vsi izbrani portreti 
imajo sentimentalno vrednost 
in so nastajali v zadnjih štirih 
letih,« je o svoji razstavi uvodo-
ma povedala Lidija Polajžer, ki 
izvira iz Šempetra v Savinjski 
dolini, kjer ima tudi svoj foto-
grafski atelje, zadnja leta pa je 
nov dom našla v Preboldu. Vse 
njene razstavljene fotograﬁ je 
so črno-bele. Z izjemno ene, so 
na vseh predstavljeni portreti 
ljudi, s katerimi želi prikazati, 
kdo pravzaprav so.
Poudarjanje čustev
Lidijo fotograﬁ ranje zanima 
že od otroštva, a takrat ni imela 
priložnosti, da bi se zanj izuči-
la. Prvi fotoaparat si je kupila 
pri 20 letih in brez predhodne-
ga znanja začela delati prve 
korake v svetu fotograﬁ ranja. 
Leta 2017 se je vključila v Dru-
štvo fotografov Svit, v okviru 
katerega je pridobila mnogo 
novih znanj in izkušenj. »S fo-
tograﬁ jo sem se takrat začela 
ukvarjati še bolj poglobljeno 
in iz tega sta se razvila konji-
ček in poklic, s katerima danes 
živim,« je skromno povedala 
sogovornica.
Pri fotograﬁ ranju jo privla-
čijo izzivi. Rada fotograﬁ ra 
dogodke, kjer skuša ujeti ču-
stva ljudi, občasno fotograﬁ ra 
tudi poroke, naravo, izdelke 
in podobno. Všeč ji je tudi 
modna fotograﬁ ja, a pred 
njenim objektivom se najpo-
gosteje znajdejo ljudje. Pristni 
in z vsemi občutki. »Zelo rada 
raziskujem ljudi, da pokaže-
jo, kdo zares so. Ljudje se 
namreč prevečkrat prikazuje-
mo takšni, kot od nas priča-
kuje družba, in ne takšni, kot 
resnično smo,« je poudarila. 
Da se lahko ljudje pred njenim 
objektivom čim bolj sprostijo, 
doseže s tem, da jim da za to 
ustrezen čas. Spet drugič lovi 
tudi pristne trenutke. »Med 
razstavljenimi fotograﬁ jami 
je tako na primer fotograﬁ ja 
režiserja, ki sem ga ujela v tre-
nutku, ko je delal predstavo in 
je bil v svojem ustvarjalnem 
Rada raziskuje različna področja, 
a se večinoma ukvarja s portretno 
fotografijo.
Odsevi duše, igre svetlobe in senc.
Naslov fotografije je Življenje, saj simbolizira, da je portretiranki ravno 
stoma dala življenje.
Utrinki z odprtja fotografske razstave Lidije Polajžer. Pogovoru o fotografiji, ki ga je vodila knjižničarka Lea Felicijan, sta se pridružila tudi Žiga Gričnik 
in Jure Kravanja.
»Ko fotogra ram 
s telefonom, 
se temu niti ne 
posvetim, temveč 
le ›kliknem.‹ Prava 
fotogra ja je zame 
tista, ki je posneta s 
fotoaparatom, kjer 
se lahko posvetim 
občutkom in 
motivom.«
Prvotna vloga 
fotografov se vrača
Kot članici in tudi predse-
dnici celjskega Društva foto-
grafov Svit so se Lidiji v za-
dnjih letih ponudile številne 
nove fotografske priložnosti. 
Nedavno je tako prvič foto-
graﬁ rala tudi judo, a se je, 
kot pravi, pri tem počutila 
kot začetnica. »Fotograﬁ ra-
nje ni preprosto in tudi po-
dročja fotograﬁ ranja se zelo 
razlikujejo. Z razlogom je 
vsak fotograf specializiran za 
neko področje,« je povedala 
Lidija, ki ji je zaradi nadzora 
nad svetlobo močno pri srcu 
tudi studijska fotograﬁ ja. Ta 
zanjo predstavlja posebno 
priložnost in dogodek, ko si 
ljudje dovolijo, da ovekoveči-
jo sebe in trenutke.
In kakšna je danes sploh 
še vloga fotografov? »Mislim, 
da se njihova prvotna vloga 
vrača. Včasih je bil fotograf 
edini, ki je lahko ovekovečil 
trenutke, a je nato fotograﬁ ja 
zaradi instantnosti izgubila 
prvotni namen, da nekaj spo-
roča. Ogromno je fotografov, 
a le malo ljudi zna fotograﬁ ra-
ti. Pomembni sta namreč tudi 
kompozicija in kakovost foto-
graﬁ je,« je poudarila Lidija, 
ki je pri fotograﬁ ranju s tele-
fonom sicer zelo povprečna. 
»Ko fotograﬁ ram s telefonom, 
se temu niti ne posvetim, 
temveč le ›kliknem.‹ Prava 
fotograﬁ ja je zame tista, ki je 
posneta s fotoaparatom, pri 
čemer se lahko posvetim ob-
čutkom in motivom. Ampak 
če grem na izlet s prijatelji, s 
sabo nikoli ne nosim fotoapa-
rata, saj se rada pogovarjam 
in posvetim njim.«
Odkrivanje sebe
Ob fotograﬁ ranju je Lidija 
tudi terapevtka. Njena Anina, 
šola življenja, s katero ljudem 
skuša pomagati do lepšega in 
kakovostnejšega življenja, bo 
aprila praznovala 20-letnico. 
»To je področje, ki me spre-
mlja že od otroštva. Že od 
nekdaj sem čutila ljudi in jih 
razumela ter verjela, da svojo 
usodo ustvarjamo sami. Sle-
dila sem raziskovanju svojega 
čuta jasnovidnosti in jasnoču-
tnosti ter odkrivala, da imam 
darove, da lahko čutim ener-
gije in ljudi ter vidim, kaj jih 
pesti,« je povedala. Z leti raz-
iskovanja energijskega sveta 
je razvila lastno tehniko, s 
katero že vrsto let pomaga 
ljudem čistiti vzorce, travme 
in stvari, ki jim preprečuje-
jo lepo življenje. »Vsak ima 
v sebi svoje bogastvo, ki ga 
mora le odkriti. S svojimi teh-
nikami pomagam ljudem od-
krivati njihova bogastva, saj 
je vsak posameznik in vsak 
ima svojo vlogo v življenju. 
Ko bomo vsi edinstveni, bo 
ta svet lepši.«
Šempetranka, ki zadnja leta 
živi v Preboldu, tako na svoji 
poklicni poti združuje tera-
pijo in fotograﬁ jo. Kot pove, 
se pravzaprav oba konjička, 
ki sta hkrati njena služba, 
vsaj nekoliko prepletata in jo 
vsak po svoje izpolnjujeta. 
»Moje življenje včasih je bilo 
kot zaraščen vrt s plevelom, 
zdaj je kot lep vrtiček, ampak 
še vedno moram kdaj v njem 
zamenjati kakšne rožice,« še 
nasmejano zaključi Lidija, 
ki sicer ni bila nikoli rada v 
ospredju, a se v zadnjih letih 
trudi vedno bolj stopati iz ob-
močja udobja.
Foto: Nik Jarh
»Živeti moramo v 
skladu s tem, kar 
smo, in si hkrati 
vzeti, kar nam 
ponuja življenje. A 
vedno etično in z 
ljubeznijo.«
procesu. Tudi takšne trenutke 
je lepo iskati.«
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 23
23 Št. 12, 20. marec 2025 LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE
Z umetnostjo je povezan že od otroštva, saj je očeta 
že od majhnih nog spremljal pri režiranju in igranju v 
gledališču. Med odraščanjem se je nato najprej podal 
v glasbene vode. Bil je tudi ustanovitelj Radia Polzela, 
kasneje Radia Tempo, več let je delal tudi kot tonski 
mojster in se leta 2008 prvič preizkusil še v vlogi gle-
dališkega režiserja. V gledališki skupini Kulturno-ume-
tniškega društva (KUD) Polzela je do zdaj zrežiral že 
pet celovečernih predstav. Njegovo najnovejšo predstavo 
Komedija v komediji bodo polzelski gledališčniki na 
odru tamkajšnjega kulturnega doma premierno upri-
zorili že to nedeljo, 23. marca, ob 19. uri. Ponovili jo 
bodo še čez teden dni ob isti uri.
SINTIJA JURIČ
Matjaž Jeršič je s polzelskimi ljubiteljskimi gledališčniki tik pred novo premiero
Režiser, ki v 
igralcih išče 
potencial
Matjaž Jeršič je svojo ume-
tniško pot začel že v osnovni 
šoli, ko je ustanovil glasbeno 
skupino. Sčasoma se je izpo-
polnil v glasbi, postal profe-
sionalni glasbenik in nastopa 
na odrih doma in v tujini. Da-
nes je najdejavnejši v glasbe-
ni zasedbi Duo Jack, v kateri 
je s svojo sestro Urško. Že 
od nekdaj je bilo pomemben 
del njegove ustvarjalne poti 
tudi gledališče. Z njim ga je 
spoznal njegov oče Jaka Jer-
šič, gledališki igralec, režiser, 
dobitnik Linhartove plakete 
Zveze kulturnih organizacij 
RS in častni član KUD Polze-
la, ki je v svoji karieri zreži-
ral približno 50 celovečernih 
predstav in drugih dogodkov.
»Že kot otrok sem z očetom 
hodil na njegove vaje. Z leti 
me je nato gledališče vedno 
bolj zanimalo, zato sva sku-
paj obiskovala predstave in 
seminarje ter se veliko pogo-
varjala o tej umetnosti. Pred-
stavil mi je tudi mnoge rež-
iserje in igralce in hvaležen 
sem mu, da me je vpeljal v 
ta čudovit svet gledališča,« je 
poudaril Matjaž. Ob njegove-
mu očetu in sestri, ki je tudi 
predsednica gledališke sku-
pine KUD Polzela, je z gleda-
liščem močno povezana tudi 
njegova teta, izjemna igralka 
Anica Kumer, ki je leta 2003 
prejela Borštnikov prstan.
Vstop v režiserske 
vode
Ker se gledališka kri pre-
taka v vsej družini Jeršič, je 
gledališče hitro »zastrupilo« 
tudi Matjaža. Očetu je zato 
predlagal, da bi se tudi sam 
preizkusil v režiji, in leta 
2008 je tako za gledališko 
skupino KUD Polzela prvič 
zrežiral predstavo Ta veseli 
dan ali Matiček se ženi Anto-
na Tomaža Linharta. Z njo se 
Pšaker, Vlado Marjetič, Darja 
Drobnič, Ferdinand Cvetko in 
Danica Palir.
Igra v igri
Gledališko igro Komedija v 
komediji bodo polzelski gle-
dališčniki po večletnem pre-
moru pod taktirko Matjaža 
Jeršiča na odru polzelskega 
kulturnega doma premierno 
uprizorili že to nedeljo, 23. 
marca. Predstava govori o 
nizu dogodkov, ki jih spremlja 
obrat kocke kot zrcalno vpra-
šanje stabilnosti, uspešnega 
premagovanja izzivov in od-
kritega vpogleda v žlahtni jaz. 
Naslov originalnega besedila, 
ki je imelo naslov Komedija 
o komediji, je leta 1957 napi-
sal Marjan Marinc. Matjaž in 
Jaka Jeršič sta ga nato prire-
dila in posodobila, zato ima 
igra naslov Komedija v kome-
diji. V predstavi bo zaigralo 
osem ljubiteljskih igralcev. Z 
njo bodo nato gostovali tudi 
drugod, igrali jo bodo še v na-
slednji gledališki sezoni. Prav 
tako so se z njo že prijavili na 
Linhartovo srečanje odraslih 
gledaliških skupin.
Kot je še poudaril Matjaž, 
so tudi to predstavo pripravili 
zelo premišljeno. Občinstvo 
namreč od gledaliških pred-
stav pričakuje tudi malce 
eksperimentalnosti in dru-
gačnosti, česar ne smejo pre-
zreti niti amaterski gledališki 
ustvarjalci. »Osebno me v 
gledaliških predstavah in ﬁ l-
mih zlasti moti prikazovanje 
problema s kričanjem, z raz-
bijanjem in morijo. Občutno 
manjka čustvenih in življenj-
skih prizorov za blagor člo-
veške duše. Menim namreč, 
da mora biti gledalec po kul-
turnem dogodku obogaten s 
spoznanjem, da je vredno ži-
veti plemenito in pošteno,« je 
povedal vsestranski umetnik. 
In kaj svetuje režiserjem, ki 
so šele na začetku svoje poti? 
»V gledališču niso dovoljene 
bližnjice, ki bi preskočile 
stroko, zato berite literaturo, 
hodite na oglede gledaliških 
predstav, udeležite se ka-
kšnega seminarja, prijavite se 
na Linhartova srečanja, saj je 
tudi to neke vrste gledališko 
izobraževanje.« Gledališče 
je namreč obrt, ki jo je treba 
venomer izpopolnjevati, zato 
po njegovih besedah ne sme-
mo dovoliti, da nas v njem za-
nese površinskost.
Foto: osebni arhiv
Komedija v komediji, ki jo bodo polzelski ljubiteljski gledališčniki uprizorili 23. in 30. marca ob 
19. uri, je napisana po motivih Marinčevega besedila Komedija o komediji. (Foto: Rudi Korber)
V predstavi Ta veseli dan ali Matiček se ženi je zaigral tudi njegov oče Jaka Jeršič (levo).
»Vloga režiserja je, da v igralcu poišče 
njegove zmožnosti. In zgodi se, da so 
igralci nato presenečeni, kaj zmorejo, če 
jih režiser pravilno usmerja. Seveda mora 
biti to skladno z dramaturgijo.«
je skupina uvrstila na regijsko 
Linhartovo srečanje odraslih 
gledaliških skupin v Zrečah, 
sam pa je prejel tudi nagrado 
za najboljšega režiserja na 
srečanju. »Prevzem režije v 
KUD Polzela od očeta je bil 
zelo težak. Oče je v svoji bo-
gati karieri dosegel najvišja 
priznanja na gledališkem 
področju, zato je bilo za njim 
stopiti v te čevlje zelo odgo-
vorno dejanje,« je poudaril 
Matjaž, ki mu pri režiranju 
močno pomagajo tudi mno-
gotere umetniške izkušnje, ki 
jih je ves čas nabiral na svoji 
poti.
Med letoma 1996 in 2009 
je na njegovo pobudo deloval 
Radio Polzela, kasneje Radio 
Tempo. Kot tonski mojster je 
sodeloval z več radiji, tudi z 
Radiem Celje. Pet let je bil 
kot tonski mojster zaposlen 
tudi v SLG Celje. »Umetnost 
je zelo širok pojem in več 
kot imaš izkušenj, širše imaš 
možnosti ustvarjanja. Kot 
tonski mojster v SLG Celje 
sem predstave spremljal čez 
celotno nastajanje, sočasno 
sem pridobival tudi režijsko 
znanje. To je bil zame velik 
privilegij, sodeloval sem z 
najeminentnejšimi režiserji 
in tudi z njimi navezal po-
govor o režiji. Od njih sem 
se veliko naučil,« je poudaril 
Matjaž.
Iskanje bistva v 
zgodbi
Pri režiji mu je najbolj všeč 
proces nastajanja predstave. 
Najprej se loti poglobljene-
ga branja besedila, nato si 
ustvari svoj pogled nanj in 
hkrati že dela dramaturgijo. 
Kot režiserja ga ne zanima 
zgolj prikaz besedila na odru, 
temveč iskanje bistva zgodbe, 
ki mora biti jasno sporočeno 
občinstvu. Pri izbiri igralcev 
vedno stavi na njihovo na-
ravno povezanost z liki in jih 
usmerja, da odkrijejo svoje 
zmožnosti, ki jih nato v celo-
ti izkoristijo za dosego želene 
dramaturgije.
Pri predstavah je rad provo-
kativen, kritičen, nenavaden 
in inovativen. Čeprav je nje-
govo delo v okviru polzelske-
ga ljubiteljskega gledališča 
pogosto izpostavljeno izzi-
vom – kot sta pomanjkanje 
časa in virov – se z igralci 
veliko pogovarja o tematiki 
predstave. S pogovorom se 
namreč odpirajo nove zgod-
be, pogledi, izkušnje in tudi 
rešitve, ki pripomorejo pri 
igri. »Srečo imam, da so moji 
igralci res predani gledali-
šču in želijo igrati na visoki 
ravni. Zgodi se, da včasih ne 
najdemo primernega člove-
ka za kakšno vlogo. V tem 
primeru za pomoč prosim 
kakšnega kolega iz drugega 
gledališča. Pri predstavi Ko-
medija v komediji se nam bo 
tako kot gost pridružil izku-
šen igralec Živko Beškovnik 
iz gledališča Zarja Celje,« je 
napovedal Matjaž. Ob Živku 
v omenjeni gledališki igri na-
stopajo še stalni člani KUD 
Polzela, in sicer Marko Les-
jak, Andreja Lesjak, Vlasta 
Z umetniškim ustvarjanjem se ukvarja že več kot 30 let ukvarja. Najdejavnejši je na področju gledališča, ozvočenja in glasbe.
Vodilo, ki ga spremlja pri ustvarjalnih 
procesih je: »Igrajmo situacijo, ne 
besedila.«
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 23
23 Št. 12, 20. marec 2025 LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE
Z umetnostjo je povezan že od otroštva, saj je očeta 
že od majhnih nog spremljal pri režiranju in igranju v 
gledališču. Med odraščanjem se je nato najprej podal 
v glasbene vode. Bil je tudi ustanovitelj Radia Polzela, 
kasneje Radia Tempo, več let je delal tudi kot tonski 
mojster in se leta 2008 prvič preizkusil še v vlogi gle-
dališkega režiserja. V gledališki skupini Kulturno-ume-
tniškega društva (KUD) Polzela je do zdaj zrežiral že 
pet celovečernih predstav. Njegovo najnovejšo predstavo 
Komedija v komediji bodo polzelski gledališčniki na 
odru tamkajšnjega kulturnega doma premierno upri-
zorili že to nedeljo, 23. marca, ob 19. uri. Ponovili jo 
bodo še čez teden dni ob isti uri.
SINTIJA JURIČ
Matjaž Jeršič je s polzelskimi ljubiteljskimi gledališčniki tik pred novo premiero
Režiser, ki v 
igralcih išče 
potencial
Matjaž Jeršič je svojo ume-
tniško pot začel že v osnovni 
šoli, ko je ustanovil glasbeno 
skupino. Sčasoma se je izpo-
polnil v glasbi, postal profe-
sionalni glasbenik in nastopa 
na odrih doma in v tujini. Da-
nes je najdejavnejši v glasbe-
ni zasedbi Duo Jack, v kateri 
je s svojo sestro Urško. Že 
od nekdaj je bilo pomemben 
del njegove ustvarjalne poti 
tudi gledališče. Z njim ga je 
spoznal njegov oče Jaka Jer-
šič, gledališki igralec, režiser, 
dobitnik Linhartove plakete 
Zveze kulturnih organizacij 
RS in častni član KUD Polze-
la, ki je v svoji karieri zreži-
ral približno 50 celovečernih 
predstav in drugih dogodkov.
»Že kot otrok sem z očetom 
hodil na njegove vaje. Z leti 
me je nato gledališče vedno 
bolj zanimalo, zato sva sku-
paj obiskovala predstave in 
seminarje ter se veliko pogo-
varjala o tej umetnosti. Pred-
stavil mi je tudi mnoge rež-
iserje in igralce in hvaležen 
sem mu, da me je vpeljal v 
ta čudovit svet gledališča,« je 
poudaril Matjaž. Ob njegove-
mu očetu in sestri, ki je tudi 
predsednica gledališke sku-
pine KUD Polzela, je z gleda-
liščem močno povezana tudi 
njegova teta, izjemna igralka 
Anica Kumer, ki je leta 2003 
prejela Borštnikov prstan.
Vstop v režiserske 
vode
Ker se gledališka kri pre-
taka v vsej družini Jeršič, je 
gledališče hitro »zastrupilo« 
tudi Matjaža. Očetu je zato 
predlagal, da bi se tudi sam 
preizkusil v režiji, in leta 
2008 je tako za gledališko 
skupino KUD Polzela prvič 
zrežiral predstavo Ta veseli 
dan ali Matiček se ženi Anto-
na Tomaža Linharta. Z njo se 
Pšaker, Vlado Marjetič, Darja 
Drobnič, Ferdinand Cvetko in 
Danica Palir.
Igra v igri
Gledališko igro Komedija v 
komediji bodo polzelski gle-
dališčniki po večletnem pre-
moru pod taktirko Matjaža 
Jeršiča na odru polzelskega 
kulturnega doma premierno 
uprizorili že to nedeljo, 23. 
marca. Predstava govori o 
nizu dogodkov, ki jih spremlja 
obrat kocke kot zrcalno vpra-
šanje stabilnosti, uspešnega 
premagovanja izzivov in od-
kritega vpogleda v žlahtni jaz. 
Naslov originalnega besedila, 
ki je imelo naslov Komedija 
o komediji, je leta 1957 napi-
sal Marjan Marinc. Matjaž in 
Jaka Jeršič sta ga nato prire-
dila in posodobila, zato ima 
igra naslov Komedija v kome-
diji. V predstavi bo zaigralo 
osem ljubiteljskih igralcev. Z 
njo bodo nato gostovali tudi 
drugod, igrali jo bodo še v na-
slednji gledališki sezoni. Prav 
tako so se z njo že prijavili na 
Linhartovo srečanje odraslih 
gledaliških skupin.
Kot je še poudaril Matjaž, 
so tudi to predstavo pripravili 
zelo premišljeno. Občinstvo 
namreč od gledaliških pred-
stav pričakuje tudi malce 
eksperimentalnosti in dru-
gačnosti, česar ne smejo pre-
zreti niti amaterski gledališki 
ustvarjalci. »Osebno me v 
gledaliških predstavah in ﬁ l-
mih zlasti moti prikazovanje 
problema s kričanjem, z raz-
bijanjem in morijo. Občutno 
manjka čustvenih in življenj-
skih prizorov za blagor člo-
veške duše. Menim namreč, 
da mora biti gledalec po kul-
turnem dogodku obogaten s 
spoznanjem, da je vredno ži-
veti plemenito in pošteno,« je 
povedal vsestranski umetnik. 
In kaj svetuje režiserjem, ki 
so šele na začetku svoje poti? 
»V gledališču niso dovoljene 
bližnjice, ki bi preskočile 
stroko, zato berite literaturo, 
hodite na oglede gledaliških 
predstav, udeležite se ka-
kšnega seminarja, prijavite se 
na Linhartova srečanja, saj je 
tudi to neke vrste gledališko 
izobraževanje.« Gledališče 
je namreč obrt, ki jo je treba 
venomer izpopolnjevati, zato 
po njegovih besedah ne sme-
mo dovoliti, da nas v njem za-
nese površinskost.
Foto: osebni arhiv
Komedija v komediji, ki jo bodo polzelski ljubiteljski gledališčniki uprizorili 23. in 30. marca ob 
19. uri, je napisana po motivih Marinčevega besedila Komedija o komediji. (Foto: Rudi Korber)
V predstavi Ta veseli dan ali Matiček se ženi je zaigral tudi njegov oče Jaka Jeršič (levo).
»Vloga režiserja je, da v igralcu poišče 
njegove zmožnosti. In zgodi se, da so 
igralci nato presenečeni, kaj zmorejo, če 
jih režiser pravilno usmerja. Seveda mora 
biti to skladno z dramaturgijo.«
je skupina uvrstila na regijsko 
Linhartovo srečanje odraslih 
gledaliških skupin v Zrečah, 
sam pa je prejel tudi nagrado 
za najboljšega režiserja na 
srečanju. »Prevzem režije v 
KUD Polzela od očeta je bil 
zelo težak. Oče je v svoji bo-
gati karieri dosegel najvišja 
priznanja na gledališkem 
področju, zato je bilo za njim 
stopiti v te čevlje zelo odgo-
vorno dejanje,« je poudaril 
Matjaž, ki mu pri režiranju 
močno pomagajo tudi mno-
gotere umetniške izkušnje, ki 
jih je ves čas nabiral na svoji 
poti.
Med letoma 1996 in 2009 
je na njegovo pobudo deloval 
Radio Polzela, kasneje Radio 
Tempo. Kot tonski mojster je 
sodeloval z več radiji, tudi z 
Radiem Celje. Pet let je bil 
kot tonski mojster zaposlen 
tudi v SLG Celje. »Umetnost 
je zelo širok pojem in več 
kot imaš izkušenj, širše imaš 
možnosti ustvarjanja. Kot 
tonski mojster v SLG Celje 
sem predstave spremljal čez 
celotno nastajanje, sočasno 
sem pridobival tudi režijsko 
znanje. To je bil zame velik 
privilegij, sodeloval sem z 
najeminentnejšimi režiserji 
in tudi z njimi navezal po-
govor o režiji. Od njih sem 
se veliko naučil,« je poudaril 
Matjaž.
Iskanje bistva v 
zgodbi
Pri režiji mu je najbolj všeč 
proces nastajanja predstave. 
Najprej se loti poglobljene-
ga branja besedila, nato si 
ustvari svoj pogled nanj in 
hkrati že dela dramaturgijo. 
Kot režiserja ga ne zanima 
zgolj prikaz besedila na odru, 
temveč iskanje bistva zgodbe, 
ki mora biti jasno sporočeno 
občinstvu. Pri izbiri igralcev 
vedno stavi na njihovo na-
ravno povezanost z liki in jih 
usmerja, da odkrijejo svoje 
zmožnosti, ki jih nato v celo-
ti izkoristijo za dosego želene 
dramaturgije.
Pri predstavah je rad provo-
kativen, kritičen, nenavaden 
in inovativen. Čeprav je nje-
govo delo v okviru polzelske-
ga ljubiteljskega gledališča 
pogosto izpostavljeno izzi-
vom – kot sta pomanjkanje 
časa in virov – se z igralci 
veliko pogovarja o tematiki 
predstave. S pogovorom se 
namreč odpirajo nove zgod-
be, pogledi, izkušnje in tudi 
rešitve, ki pripomorejo pri 
igri. »Srečo imam, da so moji 
igralci res predani gledali-
šču in želijo igrati na visoki 
ravni. Zgodi se, da včasih ne 
najdemo primernega člove-
ka za kakšno vlogo. V tem 
primeru za pomoč prosim 
kakšnega kolega iz drugega 
gledališča. Pri predstavi Ko-
medija v komediji se nam bo 
tako kot gost pridružil izku-
šen igralec Živko Beškovnik 
iz gledališča Zarja Celje,« je 
napovedal Matjaž. Ob Živku 
v omenjeni gledališki igri na-
stopajo še stalni člani KUD 
Polzela, in sicer Marko Les-
jak, Andreja Lesjak, Vlasta 
Z umetniškim ustvarjanjem se ukvarja že več kot 30 let ukvarja. Najdejavnejši je na področju gledališča, ozvočenja in glasbe.
Vodilo, ki ga spremlja pri ustvarjalnih 
procesih je: »Igrajmo situacijo, ne 
besedila.«
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 24
24 Št. 12, 20. marec 2025 ZAPOSLOVANJE
Zapeli nam bodo učenci  
OSNOVNE ŠOLE VITANJE
Vidimo se v torek, 25. 3. 2025, ob 11.10 uri
v Osnovni šoli Vitanje.   
Pridite in skupaj podprimo naše otroke.
Vstop je prost.
Družba NT&RC
skupaj z Občino Vitanje in Osnovno šolo Vitanje
Projekt podpira Občina Vitanje
vabi na prireditev
Produktni tehnik 
(m/ž) (Nazarje)
Podjetje Biomasa, d.o.o., 
razpisuje prosto delovno 
mesto produktni tehnik. 
Biomasa d.o.o., Krnica 52, 
3334 Nazarje. Prijave zbira-
mo do 30. 3. 2025. Podrob-
nosti na www.mojedelo.
com.
Prodajalec v PE 
(m/ž/d) (Slovenske 
Konjice)
Naši prodajalci so osebe, 
ki nenehno skrbijo za zalo-
ženost in urejenost naših tr-
govin, hkrati pa za pozitivno 
nakupovalno izkušnjo vseh 
naših kupcev. So fleksibilni, 
odgovorni, pripravljeni pri-
jeti za delo in hitro najdejo 
najboljšo rešitev za vsako 
situacijo v trgovinah Ho-
fer. Hofer trgovina, d.o.o., 
Kranjska cesta 1, 1225 Lu-
kovica. Prijave zbiramo do 
27. 3. 2025. Podrobnosti na 
www.mojedelo.com.
Svetovalec v 
prodaji (m/ž) 
(Celje)
Ali veste, da so vsaka 4. 
korekcijska očala v Sloveni-
ji kupljena v Optiki Clarus? 
Pridružite se mladi ekipi 
svetovalcev v prodaji! Pla-
neta, d.o.o., Optika Clarus, 
Grška ulica 13, 1000 Lju-
bljana. Prijave zbiramo do 
11. 4. 2025. Podrobnosti na 
www.mojedelo.com.
Utopni kovač III 
(m/ž) (Zreče)
V programu odkovki, obrat 
aluminij, zaposlimo utopne-
ga kovača III (m/ž). Pogodba 
je za določen čas 6 mesecev 
z možnostjo podaljšanja. Na-
loge: izvajanje in upravljanje 
del na kovaški liniji z avtoma-
tiziranim valjanjem in avto-
matiziranim obrezovanjem, 
kovanje aluminijastih od-
kovkov. Unior, d.d., Kovaška 
cesta 10, 3214 Zreče. Prijave 
zbiramo do 13. 4. 2025. Po-
drobnosti na www.mojedelo.
com.
Sistemski inženir 
(m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: nad-
zor, analiziranje delovanja 
sistemov, mreže, optimiranje 
delovanja, uvajanje izboljšav, 
vzdrževanje računalniške 
HW-opreme; instaliranje 
sistemske programske opre-
me in uporabniških rešitev 
na strežnikih. Cetis grafične 
in dokumentacijske stori-
tve, d.d., Čopova 24, 3000 
Celje. Prijave zbiramo do 
31. 3. 2025. Podrobnosti na 
www.mojedelo.com.
Linijski tehnik – 
upravljalec procesa 
v proizvodnji (m/ž) 
(Laško)
Naloge: skrb za pravilno 
delovanje opreme, spremlja-
nje proizvodnih parametrov 
in pravočasno prepoznava-
nje nepravilnosti. Pivovarna 
Laško Union, d.o.o., Pivo-
varniška ulica 2, 1000 Lju-
bljana. Prijave zbiramo do 
11. 4. 2025. Podrobnosti na 
www.mojedelo.com.
Vodja logistike 
(m/ž) (Šentjur pri 
Celju)
Vaša naloga bo: vodenje 
logističnega centra in skla-
diščnih operacij, zagotavlja-
nje varnosti, pravne skladno-
sti, urejenosti, čistoče. Kea, 
d.o.o., Obrtna ulica 2, 3230 
Šentjur pri Celju. Prijave zbi-
ramo do 1. 4. 2025. Podrob-
nosti na www.mojedelo.com.
Poslovodja (m/ž) za 
polni delovni čas 
(Celje)
Naloge: vodenje in organi-
zacija poslovalnice v skladu 
s smernicami podjetja, vode-
nje in motivacija zaposlenih, 
načrtovanje urnikov, uvajanje 
novih delavcev … New Yor-
ker, d.o.o., Verovškova ulica 
55, 1000 Ljubljana. Prijave 
zbiramo do 28. 3. 2025. Po-
drobnosti na www.mojedelo.
com.
Prodajni zastopnik 
(m/ž) (Celje)
Zaradi širitve dela iščemo 
več izkušenih zastopnikov za 
promocijo in prodajo medi-
cinskega aparata pri končnih 
kupcih. Medic center, dru-
štvo zdravja, lepote in športa, 
Novi trg 22, 3000 Celje. Prija-
ve zbiramo do 2. 4. 2025. Po-
drobnosti na www.mojedelo.
com.
Inpos zaposuje v 
trgovskem centru 
Žalec (m/ž)
Zaposlujemo nove sodelav-
ce za različna delovna mesta. 
Z veseljem pričakujemo vašo 
prijavo. Inpos, d.o.o., Ope-
karniška cesta 2, 3000 Celje. 
Prijave zbiramo do 2. 4. 2025. 
Podrobnosti na www.mojede-
lo.com.
Prodajni svetovalec 
(m/ž) (Celje)
Tehnologija ni le naprava – 
je srce našega vsakdana! Ko 
enkrat začutiš »uau«, ni več 
poti nazaj – samo še naprej! V 
Big Bangu smo strastni do na-
šega dela in skupaj soustvar-
jamo trende v panogi. »Uau« 
ni le izraz občudovanja; so 
strast, predanost, inovativni 
duh in podpora, ki jih ponu-
jamo drug drugemu – sode-
lavcem, poslovnim partner-
jem in seveda našim kupcem. 
Big Bang, d.o.o., Madžarska 
ulica 12, 1000 Ljubljana. Pri-
jave zbiramo do 30. 3. 2025. 
Podrobnosti na www.mojede-
lo.com.
Sistemski inženir 
za vzdrževanje in 
zagon solarnih 
elektrarn (m/ž) 
(Prebold)
Iščemo zanesljivega in sa-
moiniciativnega IT-strokov-
njaka za polni delovni čas, 
ki bo skrbel za zagon, vzdr-
ževanje in nadgradnjo komu-
nikacijskih sistemov solarnih 
elektrarn. Če vas zanima delo 
na terenu, optimizacija siste-
mov in reševanje tehničnih 
izzivov, vas vabimo, da se 
pridružite našemu dinamič-
nemu timu. Bisol Group, 
d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 
Prebold. Prijave zbiramo do 
10. 4. 2025. Podrobnosti na 
www.mojedelo.com.
Prodajalec mesa/ 
mesar specialist 
(m/ž), Tuš 
Cash&Carry Celje
Vaše delo bo obsegalo: 
strežbo mesa in mesnih iz-
delkov, pripravljanje in pa-
kiranje mesa za prodajo in 
predelavo, prevzemanje in 
skladiščenje mesa, svetova-
nje kupcem, polnjenje pro-
dajnih vitrin. Engrotuš, d.o.o. 
(Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 
3000 Celje. Prijave zbiramo 
do 27. 3. 2025. Podrobnosti 
na www.mojedelo.com.
Tehnolog – 
programer (m/ž) 
(Šempeter v 
Savinjski dolini)
V sodobno opremljeno 
proizvodnjo podjetja, kjer 
razvijamo in izdelujemo spe-
cializirano mehanizacijo za 
spravilo travinja, v oddelek 
laserskega razreza, vabimo 
tehnologa – programerja. 
Sip, strojna industrija, d.d., 
Juhartova 2, 3311 Šempeter 
v Savinjski dolini. Prijave zbi-
ramo do 4. 4. 2025. Podrob-
nosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec na 
oddelku delikatese 
(m/ž) (Žalec)
Pričakujemo: IV. stopnjo iz-
obrazbe trgovske, živilske ali 
druge ustrezne smeri … Spar 
Slovenija, d.o.o., Kadrovska 
služba, Letališka cesta 26, 
1000 Ljubljana. Prijave zbi-
ramo do 26. 3. 2025. Podrob-
nosti na www.mojedelo.com.
Vzdrževalec v 
perutninarstvu 
(m/ž) (Gorica pri 
Slivnici)
Meja, kmetijsko podjetje 
Šentjur, d.d., objavlja prosto 
delovno mesto vzdrževalec 
v perutninarstvu. Opis de-
lovnega mesta: opravlja vsa 
elektrikarska in strojna vzdr-
ževalna dela osnovnih sred-
stev, drobnega inventarja, 
opravlja vsa potrebna dela z 
viličarjem. Meja Šentjur, d.d., 
Cesta Leona Dobrotinška 3, 
3230 Šentjur. Prijave zbiramo 
do 10. 4. 2025. Podrobnosti 
na www.mojedelo.com.
Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje
Novi TEDNIK št. 36   5. 9. 2024     COLOR CMYK stran 1
1 XXXX Št. 36, 5. september 2024
Ličar m/ž
 Hörmann
Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
oglas_08.05.2023.pdf   1   8. 05. 2023   18:40:49
Gra čni oblikovalec m/ž
Biro Ogis, Celje
Monter m/ž
Biro Ogis, Celje
Prodajalec – skladiščnik
v TPC Šmartno ob Paki m/ž
 KZ Šaleška dolina, Šmartno ob Paki
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 25
25 Št. 12, 20. marec 2025 BLEŠČEČE SREBRO
V Celju s Tino tudi starša Zumra in Marko ter teta Marija
Številni celjski atleti pozdravili 
nasmejano Tino Šutej
Naša atletska reprezentanca se je z 38. dvoranskega 
evropskega prvenstva v nizozemskem Apeldoornu 
vrnila z dvema medaljama. Obe sta romali na celj-
sko območje. Srebrno je osvojila članica Atletskega 
društva Kladivar Celje Tina Šutej in bronasto atletinja 
velenjskega kluba Anita Horvat v teku na 800 metrov.
DEAN ŠUSTER
Šutejeva je v Apeldoornu v 
skoku s palico preskočila 4,75 
metra, kar je njen najboljši 
izid v sezoni.
Tudi na SP visoki 
cilji
Na evropskih dvoranskih 
prvenstvih je osvojila tretjo 
srebrno medaljo: »Izredno 
sem zadovoljna po lanski bo-
leči sezoni, prežeti z bolezni-
jo in s poškodbami. Zdaj sem 
spet na tisti ravni, na kateri 
sem bila leta 2023. Spet sem 
bila med favoritinjami za odli-
čja, kar sem na tekmovališču 
tudi upravičila. Ko sem bila 
pred dvema letoma druga v 
Turčiji, sem imela občutek, da 
sem izgubila zlato medaljo, 
tokrat pa sem osvojila srebr-
no kolajno.« Težav z ahilovo 
tetivo Tina Šutej nima več. 
»Lani sem bila v dvorani na 
treh tekmah, potem sem iz-
pustila dvoransko svetovno 
prvenstvo. Letos v Nanjingu 
konkurenca ne bo bistveno 
boljša, kot je bila zdaj na 
prvenstvu stare celine. Torej 
se lahko spet podam v boj 
za novo odličje.« Prihod so 
odpovedale najboljše Ameri-
čanke Katie Moon ter dvojčici 
Amanda in Hana Moll, pa tudi 
Avstralka Nina Kennedy, Ka-
nadčanka Alysha Newman … 
Po olimpijskih igrah je Tina 
priznala, da razmišlja o koncu 
športne poti po letošnji sezo-
ni. Zdaj ko nima zdravstvenih 
težav, te misli odganja.
Postala evropska 
rekorderka
»Izvrstno, izvrstno in še 
enkrat izvrstno. Tini je uspel 
najboljši letošnji dosežek. 
Upam, da bo na svetovnem 
dvoranskem prvenstvu do-
dala še nekaj centimetrov,« 
je povedal Tinin trener Mi-
lan Kranjc. »Načrtovanje 
pripravljenosti ne prinese 
vedno rezultatov. Tokrat je, 
obenem pa se nam je izšel še 
načrt treningov in tekem na 
takšen način, da se je Tina 
izognila poškodbam. Sezo-
na bo zelo dolga. Tekem do 
septembrskega svetovnega 
prvenstva bo zelo veliko. 
Tina bo povabljena na tekme 
diamantne lige, nastopila bo 
tudi za reprezentanco v Mari-
boru. Upam, da bo njeno telo 
zdržalo vse napore. Treba bo 
tekmovati, vaditi in zelo pa-
ziti na počitek. Na Kitajskem 
ne bo imela psihološkega 
pritiska, zato pričakujem 
dober rezultat. Letos lahko 
Tina izboljša osebni rekord, 
ki znaša 4,82 metra.« Če je 
36-letna Tina zdrava, potem 
dosega izjemne rezultate. 
Zdaj je lastnica evropskega 
rekorda za veteranke v staro-
stni kategoriji nad 35 let.
»V soboto medalja 
dosegljiva«
Zelo razpoložen je bil pred-
sednik AD Kladivar Stane 
Rozman, ki je najprej pouda-
ril, da sta varovanca Milana 
Kranjca (poleg Tine še Ro-
bert Renner) osvojila deset 
medalj na velikih tekmovanjih 
za člane in mlajše kategorije: 
»Tina je pokazala zelo dobro 
pripravljenost v zimskem delu 
sezone in zanesljivost pri sko-
kih, ko je letvica postavljena 
visoko. Dokaz je skupno dru-
go mesto po seriji dvoranskih 
mitingov. Priznam, da mi je 
malo žal, ker se v Apeldoor-
nu ni okoli Tininega vratu 
zasvetila zlata medalja. V 
Nanjingu je medalja zanjo 
vsekakor dosegljiva.« Prilo-
žnostno darilo je Tini Šutej 
izročil celjski podžupan Samo 
Seničar: »Iskreno čestitam za 
izjemen uspeh, ki je rezultat 
neomajne predanosti, trde-
ga dela in vrhunske športne 
forme in ni le osebna zmaga, 
temveč tudi pomembno pri-
znanje za celjsko atletiko in 
predvsem navdih za mlade 
športnike, ki ste se zbrali na 
sprejemu. Ponosni smo, da 
Celje ponovno dokazuje svo-
jo prisotnost na najvišji ravni 
svetovne atletike. Hvala, Tina, 
za nepozabne skoke, želim ti 
obilico športne sreče na sve-
tovnem prvenstvu.« Finale bo 
v soboto zgodaj zjutraj (3.10) 
po našem času.
Foto: Andraž Purg
Tino je zelo nasmejal Milan Kranjc, ko je skušal upihniti posebni sveči. Desno stoji predsednik 
društva Stane Rozman, levo pa podpredsednica Zvonka Blatnik in celjski podžupan Samo Seničar.
Penina za predse-
dnika. Naslednje 
leto bo minilo 
desetletje, odkar 
sta združila moči 
Stane Rozman 
in Tina Šutej (in 
seveda trener 
Milan Kranjc).
Iz Ljubljane se je v 
Celje pripeljala tudi 
teta Marija (desno). 
Ob Tini stojita 
ponosna starša.
Srebrno medaljo si je podrobno ogledal 
Marko Pepelnak. V ozadju sedi Matic 
Ian Guček, ki je skupaj s Tino Šutej stal 
na najvišji stopnički v izboru za najboljše 
športnike leta v Celju v letu 2024.
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 24
24 Št. 12, 20. marec 2025 ZAPOSLOVANJE
Zapeli nam bodo učenci  
OSNOVNE ŠOLE VITANJE
Vidimo se v torek, 25. 3. 2025, ob 11.10 uri
v Osnovni šoli Vitanje.   
Pridite in skupaj podprimo naše otroke.
Vstop je prost.
Družba NT&RC
skupaj z Občino Vitanje in Osnovno šolo Vitanje
Projekt podpira Občina Vitanje
vabi na prireditev
Produktni tehnik 
(m/ž) (Nazarje)
Podjetje Biomasa, d.o.o., 
razpisuje prosto delovno 
mesto produktni tehnik. 
Biomasa d.o.o., Krnica 52, 
3334 Nazarje. Prijave zbira-
mo do 30. 3. 2025. Podrob-
nosti na www.mojedelo.
com.
Prodajalec v PE 
(m/ž/d) (Slovenske 
Konjice)
Naši prodajalci so osebe, 
ki nenehno skrbijo za zalo-
ženost in urejenost naših tr-
govin, hkrati pa za pozitivno 
nakupovalno izkušnjo vseh 
naših kupcev. So fleksibilni, 
odgovorni, pripravljeni pri-
jeti za delo in hitro najdejo 
najboljšo rešitev za vsako 
situacijo v trgovinah Ho-
fer. Hofer trgovina, d.o.o., 
Kranjska cesta 1, 1225 Lu-
kovica. Prijave zbiramo do 
27. 3. 2025. Podrobnosti na 
www.mojedelo.com.
Svetovalec v 
prodaji (m/ž) 
(Celje)
Ali veste, da so vsaka 4. 
korekcijska očala v Sloveni-
ji kupljena v Optiki Clarus? 
Pridružite se mladi ekipi 
svetovalcev v prodaji! Pla-
neta, d.o.o., Optika Clarus, 
Grška ulica 13, 1000 Lju-
bljana. Prijave zbiramo do 
11. 4. 2025. Podrobnosti na 
www.mojedelo.com.
Utopni kovač III 
(m/ž) (Zreče)
V programu odkovki, obrat 
aluminij, zaposlimo utopne-
ga kovača III (m/ž). Pogodba 
je za določen čas 6 mesecev 
z možnostjo podaljšanja. Na-
loge: izvajanje in upravljanje 
del na kovaški liniji z avtoma-
tiziranim valjanjem in avto-
matiziranim obrezovanjem, 
kovanje aluminijastih od-
kovkov. Unior, d.d., Kovaška 
cesta 10, 3214 Zreče. Prijave 
zbiramo do 13. 4. 2025. Po-
drobnosti na www.mojedelo.
com.
Sistemski inženir 
(m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: nad-
zor, analiziranje delovanja 
sistemov, mreže, optimiranje 
delovanja, uvajanje izboljšav, 
vzdrževanje računalniške 
HW-opreme; instaliranje 
sistemske programske opre-
me in uporabniških rešitev 
na strežnikih. Cetis grafične 
in dokumentacijske stori-
tve, d.d., Čopova 24, 3000 
Celje. Prijave zbiramo do 
31. 3. 2025. Podrobnosti na 
www.mojedelo.com.
Linijski tehnik – 
upravljalec procesa 
v proizvodnji (m/ž) 
(Laško)
Naloge: skrb za pravilno 
delovanje opreme, spremlja-
nje proizvodnih parametrov 
in pravočasno prepoznava-
nje nepravilnosti. Pivovarna 
Laško Union, d.o.o., Pivo-
varniška ulica 2, 1000 Lju-
bljana. Prijave zbiramo do 
11. 4. 2025. Podrobnosti na 
www.mojedelo.com.
Vodja logistike 
(m/ž) (Šentjur pri 
Celju)
Vaša naloga bo: vodenje 
logističnega centra in skla-
diščnih operacij, zagotavlja-
nje varnosti, pravne skladno-
sti, urejenosti, čistoče. Kea, 
d.o.o., Obrtna ulica 2, 3230 
Šentjur pri Celju. Prijave zbi-
ramo do 1. 4. 2025. Podrob-
nosti na www.mojedelo.com.
Poslovodja (m/ž) za 
polni delovni čas 
(Celje)
Naloge: vodenje in organi-
zacija poslovalnice v skladu 
s smernicami podjetja, vode-
nje in motivacija zaposlenih, 
načrtovanje urnikov, uvajanje 
novih delavcev … New Yor-
ker, d.o.o., Verovškova ulica 
55, 1000 Ljubljana. Prijave 
zbiramo do 28. 3. 2025. Po-
drobnosti na www.mojedelo.
com.
Prodajni zastopnik 
(m/ž) (Celje)
Zaradi širitve dela iščemo 
več izkušenih zastopnikov za 
promocijo in prodajo medi-
cinskega aparata pri končnih 
kupcih. Medic center, dru-
štvo zdravja, lepote in športa, 
Novi trg 22, 3000 Celje. Prija-
ve zbiramo do 2. 4. 2025. Po-
drobnosti na www.mojedelo.
com.
Inpos zaposuje v 
trgovskem centru 
Žalec (m/ž)
Zaposlujemo nove sodelav-
ce za različna delovna mesta. 
Z veseljem pričakujemo vašo 
prijavo. Inpos, d.o.o., Ope-
karniška cesta 2, 3000 Celje. 
Prijave zbiramo do 2. 4. 2025. 
Podrobnosti na www.mojede-
lo.com.
Prodajni svetovalec 
(m/ž) (Celje)
Tehnologija ni le naprava – 
je srce našega vsakdana! Ko 
enkrat začutiš »uau«, ni več 
poti nazaj – samo še naprej! V 
Big Bangu smo strastni do na-
šega dela in skupaj soustvar-
jamo trende v panogi. »Uau« 
ni le izraz občudovanja; so 
strast, predanost, inovativni 
duh in podpora, ki jih ponu-
jamo drug drugemu – sode-
lavcem, poslovnim partner-
jem in seveda našim kupcem. 
Big Bang, d.o.o., Madžarska 
ulica 12, 1000 Ljubljana. Pri-
jave zbiramo do 30. 3. 2025. 
Podrobnosti na www.mojede-
lo.com.
Sistemski inženir 
za vzdrževanje in 
zagon solarnih 
elektrarn (m/ž) 
(Prebold)
Iščemo zanesljivega in sa-
moiniciativnega IT-strokov-
njaka za polni delovni čas, 
ki bo skrbel za zagon, vzdr-
ževanje in nadgradnjo komu-
nikacijskih sistemov solarnih 
elektrarn. Če vas zanima delo 
na terenu, optimizacija siste-
mov in reševanje tehničnih 
izzivov, vas vabimo, da se 
pridružite našemu dinamič-
nemu timu. Bisol Group, 
d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 
Prebold. Prijave zbiramo do 
10. 4. 2025. Podrobnosti na 
www.mojedelo.com.
Prodajalec mesa/ 
mesar specialist 
(m/ž), Tuš 
Cash&Carry Celje
Vaše delo bo obsegalo: 
strežbo mesa in mesnih iz-
delkov, pripravljanje in pa-
kiranje mesa za prodajo in 
predelavo, prevzemanje in 
skladiščenje mesa, svetova-
nje kupcem, polnjenje pro-
dajnih vitrin. Engrotuš, d.o.o. 
(Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 
3000 Celje. Prijave zbiramo 
do 27. 3. 2025. Podrobnosti 
na www.mojedelo.com.
Tehnolog – 
programer (m/ž) 
(Šempeter v 
Savinjski dolini)
V sodobno opremljeno 
proizvodnjo podjetja, kjer 
razvijamo in izdelujemo spe-
cializirano mehanizacijo za 
spravilo travinja, v oddelek 
laserskega razreza, vabimo 
tehnologa – programerja. 
Sip, strojna industrija, d.d., 
Juhartova 2, 3311 Šempeter 
v Savinjski dolini. Prijave zbi-
ramo do 4. 4. 2025. Podrob-
nosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec na 
oddelku delikatese 
(m/ž) (Žalec)
Pričakujemo: IV. stopnjo iz-
obrazbe trgovske, živilske ali 
druge ustrezne smeri … Spar 
Slovenija, d.o.o., Kadrovska 
služba, Letališka cesta 26, 
1000 Ljubljana. Prijave zbi-
ramo do 26. 3. 2025. Podrob-
nosti na www.mojedelo.com.
Vzdrževalec v 
perutninarstvu 
(m/ž) (Gorica pri 
Slivnici)
Meja, kmetijsko podjetje 
Šentjur, d.d., objavlja prosto 
delovno mesto vzdrževalec 
v perutninarstvu. Opis de-
lovnega mesta: opravlja vsa 
elektrikarska in strojna vzdr-
ževalna dela osnovnih sred-
stev, drobnega inventarja, 
opravlja vsa potrebna dela z 
viličarjem. Meja Šentjur, d.d., 
Cesta Leona Dobrotinška 3, 
3230 Šentjur. Prijave zbiramo 
do 10. 4. 2025. Podrobnosti 
na www.mojedelo.com.
Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje
Novi TEDNIK št. 36   5. 9. 2024     COLOR CMYK stran 1
1 XXXX Št. 36, 5. september 2024
Ličar m/ž
 Hörmann
Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
oglas_08.05.2023.pdf   1   8. 05. 2023   18:40:49
Gra čni oblikovalec m/ž
Biro Ogis, Celje
Monter m/ž
Biro Ogis, Celje
Prodajalec – skladiščnik
v TPC Šmartno ob Paki m/ž
 KZ Šaleška dolina, Šmartno ob Paki
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 26
26 Št. 12, 20. marec 2025 AKTUALNA PONUDBA
Odkup neveljavnih starih
švicarskih frankov serije 8!
Samo do konca aprila 2025!
03 490 03 36
www.zniders.com
Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje.
Hiša Sadeži družbe Žalec, medgeneracijski skupnostni cen-
ter Slovenske  lantropije, ki je lani praznovala jubilejno, 10. 
obletnico delovanja, bo aprila aktivno vstopila v že petnajsto 
sooblikovanje ene najbolj humanitarnih akcij Slovenske  lan-
tropije, znane pod imenom Dan za spremembe.
Slovenska  lantropija z akcijo, ki letos nosi pomenljiv slogan 
Naj tvoja volja spreminja vesolja, vabi vse Slovence, naj soo-
blikujejo boljšo družbo s tem, da se v svojih lokalnih okoljih 
povežejo v akcijah, s katerimi rešujejo aktualne probleme in 
izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev ali preprosto poskr-
bijo, da ljudje začutijo, da so v svojem okolju videni, slišani in 
sprejeti z odprtimi rokami.
Prvi Dan za spremembe je Slovenska  lantropija organizirala 
24. marca 2010. In od takrat vsako leto prvo soboto v aprilu 
v različnih krajih po Sloveniji potekajo številne prostovoljske 
akcije, pripravljene v sodelovanju z lokalnimi prostovoljskimi or-
ganizacijami. Spreminjajo zanemarjena igrišča v barvita mesta 
druženja, osamljen vsakdan v pomladni živžav, starim izdelkom 
namenjajo novo rabo, z izmenjavo oblačil in predmetov poma-
gajo šolskim skladom. S širjenjem spoštovanja in solidarnosti 
povezujejo skupnosti, krepijo sodelovanje ter prispevajo k do-
seganju trajnostnih razvojnih ciljev. Premagujejo osamljenost 
in soustvarjajo bolj povezano družbo.
Hiša Sadeži družbe Žalec vabi k udeležbi v akciji vse zaintere-
sirane prebivalce Žalca in širše spodnjesavinjske regije, ki želite 
v družbo vnesti pozitivne spremembe, ker verjamete, da lahko 
svet naredite boljši in prijaznejši za vse tudi tako, da s svojo voljo 
spreminjate okolje, v katerem živite, delate…
Pestro dogajanje že lani in predlani
Predlani smo v Žalcu v okviru akcije organizirali akrojogo in 
telovadbo, glasbeni program, pohod po Srčni poti okoli rib-
nika Vrbje, gasilci so predstavili svoje naloge in ukrepanje v 
primeru naravnih nesreč, izvajali smo meritve krvnega tlaka in 
holesterola ter športne in miselne igre v skupinah. Dogodek je 
pritegnil mnogo udeležencev in omogočil prijetno druženje 
v duhu prostovoljstva. Lani smo zaradi slabega vremena vse 
dejavnosti izvedli v prostorih Dnevnovarstvenega centra Žalec.
Vsak majhen korak šteje! Čeprav se zdi, da je svet včasih pre-
velik in poln izzivov, lahko skupaj naredimo ogromno. Spodbu-
jamo vse, naj izberejo vsaj eno majhno spremembo, ki bo imela 
pozitiven vpliv na naše okolje, našo skupnost in naše vesolje.
Kaj se bo dogajalo letos?
Vabljeni, da se nam pridružite v soboto, 5. aprila, pri ribniku 
Vrbje, priljubljeni turistični točki našega kraja, kjer bomo tudi 
letos v sodelovanju s prijateljskimi partnerskimi organizacijami 
Koronarnim klubom Savinjska dolina, Društvom za razvoj civil-
nih iniciativ Most Žalec, Društvom prijateljev mladine Občine 
Žalec, Ozaro Ljubljana – OE Celje, Centrom za krepitev zdravja 
Spodnje Savinjske doline, Dnevnovarstvenim centrom Žalec, 
našimi prostovoljci in obiskovalci ter tudi z vašo pomočjo aktiv-
no obeležili prostovoljski Dan za spremembe. Dogodek bomo 
začeli z jutranjimi vadbami, nato bodo vaditelji koronarnega 
kluba udeležence popeljali po Srčni poti. Sledili bodo različne 
dejavnosti in druženje, kulturni program ter povezovanje in 
predstavitve sodelujočih organizacij.
Prav je, da vsak od nas kdaj stopi iz območja udobja in po-
stane prostovoljec vsaj za en dan, saj kot pravi misel: »Stvari 
so takšne, kot so, dokler se ne spremenijo…« In kot aktivni 
udeleženci akcije Dan za spremembe stvari spreminjamo na 
bolje, saj s svojo soudeležbo še vidneje izpostavimo pomen 
prostovoljskega dela v skupnosti.
Postanite del obširne vseslovenske akcije 
Slovenske  lantropije Dan za spremembe
Z udeležbo v akciji uresničite letošnji slogan Naj tvoja volja spreminja vesolja
Postanite del prostovoljske akcije Dan za spremembe.
Kdaj: v soboto, 5. aprila 2025.
Kje se dobimo: pri ribniku Vrbje v Žalcu.
Kakšen slogan nas povezuje letos:
Naj tvoja volja spreminja vesolja.
Organizatorica: Hiša Sadeži družbe Žalec.
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 27
27 Št. 12, 20. marec 2025 BRALCI POROČEVALCI
Tretja konferenca 
STEAM v Tehnoparku 
Celje
Dijaki 2. letnikov gimnazije Šolskega centra Rogaška Slatina smo se udeležili geografsko-zgodovinske ekskurzije 
po Dolenjski.
Na medpredmetni ekskurziji smo si najprej ogledali Dolenjski muzej v Novem mestu. Tam smo videli razstavo o starem 
steklu in drugih predmetih, večji del razstave je obsegal situlsko umetnost. Na koncu ogleda smo tudi ustvarili odtis si-
tulskih podob iz starih časov. Nato smo imeli nekaj prostega časa, da smo se najedli in kartirali stavbe v mestnem jedru. 
Po kosilu smo šli na cerkveni zvonik, kjer je bil dober razgled na Novo mesto. Avtobus nas je odpeljal do izvira reke Krke, 
kjer smo izvedeli več o njenem pomenu za Dolenjsko. Nato smo izčrpani krenili proti domu. Ekskurzija po Dolenjski je 
bila poučna in zanimiva. GAL HERČEK in REBEKA VEČERIĆ, 2. bš
Kuharska delavnica
»poslastica iz gozda«
Gobarsko mikološko društvo (GMD) Polzela je izvedlo dvodnevno kuharsko delavnico 
Poslastica iz gozda v gospodinjski učilnici OŠ Polzela. Delavnice se je udeležilo 14 članic 
in članov.
Delavnico sta kot vsakokrat kot uglašen tim vodila Franci in Marta Uratnik ter o njej pove-
dala: »Z veseljem so vsi rezali in pražili zelenjavo in gobe ter mesili in valjali testo za domače 
čemaževe zvitke. Uporabili smo že tudi čemaž in poleg zvitkov pripravili še okusno čemaževo 
juho. Seveda brez tradicionalne gobove juhe tudi ni šlo! Pocrkljali smo se še z govejim ragu-
jem z gobami in polento mozaik kot prilogo. Spekli smo še zloženko iz palačink, namazanih 
z gobami, špinačo, skuto, korenčkom. Pripravili smo še gobjo potico in skutino gibanico, 
za zaključek je sledila še sladica v kozarčku z gozdnimi sadeži. Bilo je res slastno. Seveda 
smo te dobrote ponudili tudi čistilkam šole. Vsi sodelujoči so odhajali s polnimi trebuščki in 
prijetnimi vtisi. In si obljubili, da se naslednje leto ponovno dobimo na res prijetni in poučni 
kuharski delavnici. Hvala OŠ Polzela za gostoljubje!« TT
Druženje s 
stanovalci Doma 
Lipa
Članice Humanitarnega društva Vera iz Štor smo se lo-
tile novega projekta. Mesečno že nekaj časa obiskujemo 
oskrbovalce Doma Lipa iz Štor, odpeljemo jih na kratek 
sprehod do bližnje restavracije in na kavico.
Med sprehodom se pogovarjamo o vsem mogočem. V 
posebni sobici, ki jo predhodno rezerviramo, se sprošče-
no družimo, smejimo, si pripovedujemo pripovedi in na 
koncu malo zapojemo. S tovrstnimi druženji in s kavico 
stanovalcem polepšamo dan. Tokrat smo ponudile še krofe. 
Vrnemo se do kosila, poslovimo se v domski avli in si do 
naslednjič zaželimo srečno.
VERICA SKOK
V Tehnoparku Celje so 
pripravili tretjo konferenco 
STEAM. V dveh dneh je 20 
strokovnjakov izvedlo 20 
različnih delavnic, ki se jih 
je udeležilo 45 zaposlenih v 
vzgoji in izobraževanju iz vse 
Slovenije.
»Tudi na tretji konferenci 
STEAM smo v Tehnoparku 
Celje združili strokovnjake s 
področij znanosti, tehnologije, 
inženirstva, umetnosti in ma-
tematike ter z njihovo pomočjo 
udeležencem pokazali, kako je 
s tovrstno izobraževalno meto-
do mogoče interdisciplinarne 
pristope vključiti v vzgojno-
-izobraževalni proces ter z 
različnimi sodobnimi orodji 
izboljšati kakovost in učinkovi-
tost njihovega izobraževalnega 
dela,« je po koncu dvodnevne 
konference, ki se je je udele-
žilo 45 zaposlenih v vzgoji in 
izobraževanju iz vse Sloveni-
je, povedala Andreja Erjavec, 
direktorica Tehnoparka Celje. 
Sabina Gaberšek, vodja pro-
jektov v celjskem Tehnopar-
ku, je dodala, da je bilo med 
udeleženci največ učiteljev 
in profesorjev naravoslovnih 
predmetov, a tudi vzgojiteljev 
iz vrtcev. Veliko zanimanje za 
tovrstne programe potrjuje 
tudi obisk šolskih skupin in 
vrtcev. V letu 2024 jih je bilo 
15 odstotkov več kot leta 2023.
20 različnih 
delavnic
Na konferenci je 20 strokov-
njakov izvedlo 20 različnih de-
lavnic. Med njimi je bila Nina 
Palčič iz Podjetniškega inkuba-
torja Kočevje, ki je predstavila 
robotiko KUBO, s katero po 
šolah izvajajo tehniške dneve. 
Katja Zalar Nikovič iz Zavo-
da Kersnikova je predstavila 
neformalno izobraževanje na 
področju znanosti, kulture in 
tehnologije s poudarkom na 
umetni inteligenci v izobraže-
vanju, Žan Močivnik, profesor 
matematike in računalništva v 
I. OŠ Celje, pa se je osredotočil 
na mentorstvo ter izpostavil po-
men spodbujanja učiteljev, da 
se lotijo tudi vodenja projektov 
in s pomočjo njih poglobljeno 
spoznavajo učence. Alen Ru-
pnik, kemijski inženir in stro-
kovnjak STEAM, si prizadeva 
kemijo v kuhinji prikazati na 
zanimiv in kreativen način, da 
si jo ljudje lažje predstavljajo 
v vsakdanjem življenju, v Za-
vodu Celeia Celje pa so, kot je 
povedala Maja Mateja Ažman, 
za otroke v vrtcih ter učence in 
dijake v osnovnih in srednjih 
šolah zbrali več kot 150 nami-
gov za izlete, tematske dneve 
in doživetja v destinaciji Celje. 
O dostopnosti robotike so se 
lahko udeleženci prepričali v 
delavnici dr. Maše Jazbec. »Uči-
teljem sem predstavila program 
robotike in tečaj Robotičarka/
Robotičar, na katerem otroci 
svojega robota sestavijo iz 3D-
-natisnjenih delov, 11 servo mo-
torjev, žic, vijakov, krmilnika 
in drugih potrebnih sestavnih 
delov. Po sestavi ga animirajo, 
kalibrirajo motorje in programi-
rajo z brezplačno programsko 
opremo. Na koncu lahko robota 
odnesejo domov, kar jim omo-
goča nadaljnje raziskovanje in 
učenje. Gre za odličen uvod 
v robotiko in animatroniko in 
za dokaz, da je robotika lahko 
preprosta in dostopna za vse,« 
je povedala Jazbečeva.
Udeleženci konference so v 
dveh dneh spoznali številna 
nova orodja. »Odločila sem za 
uvajanje metode STEAM v šoli 
in pri tem mi bodo nova zna-
nja in vpogledi s te konference 
prišli zelo prav. Udeležila sem 
se delavnice Lego Essential in 
Lego Prime ter se seznanila, 
kako učinkoviti in zanimivi so 
ti pristopi. Tudi med otroki je 
zanimanje za tovrstno učenje 
izjemno veliko,« je po zaključ-
ku konference dejala Jožica 
Horvat Stenšak iz OŠ Nazarje. 
Monika Plemen, ki v Srednji 
šoli tehničnih strok Šiška pou-
čuje umetnost in računalniško 
oblikovanje, bo z novimi zami-
slimi obogatila izobraževalni 
proces v razredu. Podobno bo 
pridobljeno znanje pri pouku 
uporabila Sara Urbanija iz III. 
OŠ Celje.
Vsebine na temo robotike 
so bile obenem tudi napoved 
mednarodnega Festivala robo-
tike in UI 2025, ki bo v Tehno-
parku Celje prihodnji mesec, 
od 17. do 27 . aprila.
MARJETA GMAJNER
Dijaki in učitelji Šole za strojništvo, geotehniko in okolje 
Šolskega centra Velenje smo na pomolu ob razgledni plo-
ščadi Vista pripravili dogodek v počastitev gregorjevega.
Gregorjevo je praznik, ki ga praznujemo na god sv. Gregor-
ja, to je 12. marca. Po ljudskem izročilu se na ta dan ptički 
ženijo, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci. V zavesti 
ljudi se je ohranil kot začetek pomladi. Tradicija je tudi, da v 
vodo spuščamo razsvetljene barčice, imenovane gregorčki, 
ki simbolizirajo met luči v vodo. To je v preteklosti oznanjalo 
konec dela ob svečah in petrolejkah, saj je bil dan že dovolj 
dolg, da je bilo delo mogoče tudi pri dnevni svetlobi.
To in še več o zgodovini in običajih, povezanih z gregor-
jevim, so nam povedali dijaki 1. letnika. V nadaljevanju pri-
reditve smo se zazibali v ritmih harmonike ter prisluhnili 
pesmim o ljubezni. Na koncu smo po Velenjskem jezeru 
skupaj spustili papirnate ladjice, ki nosijo simboliko svetlo-
be, upanja in ljubezni.
Na prireditvi smo bili učitelji, dijaki, starši in drugi obi-
skovalci. Nagovoril nas je tudi podžupan Mestne občine 
Velenje gospod Janez Melanšek. Člani Kluba vodnih športov 
so poskrbeli, da ladjice ne bodo onesnaževale jezera.
Z dogodkom smo obujali star običaj spuščanja luči v vodo 
in simbolično priklicali pomlad ter slavili ljubezen, življenje 
in srečo. MAJA RADŠEL, koordinatorica prireditve
Prireditev ob 
gregorjevem
Dijaki na ekskurziji 
po Dolenjski
Dijaki na ekskurziji 
po Dolenjski
Dijaki na ekskurziji 
po Dolenjski
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 26
26 Št. 12, 20. marec 2025 AKTUALNA PONUDBA
Odkup neveljavnih starih
švicarskih frankov serije 8!
Samo do konca aprila 2025!
03 490 03 36
www.zniders.com
Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje.
Hiša Sadeži družbe Žalec, medgeneracijski skupnostni cen-
ter Slovenske  lantropije, ki je lani praznovala jubilejno, 10. 
obletnico delovanja, bo aprila aktivno vstopila v že petnajsto 
sooblikovanje ene najbolj humanitarnih akcij Slovenske  lan-
tropije, znane pod imenom Dan za spremembe.
Slovenska  lantropija z akcijo, ki letos nosi pomenljiv slogan 
Naj tvoja volja spreminja vesolja, vabi vse Slovence, naj soo-
blikujejo boljšo družbo s tem, da se v svojih lokalnih okoljih 
povežejo v akcijah, s katerimi rešujejo aktualne probleme in 
izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev ali preprosto poskr-
bijo, da ljudje začutijo, da so v svojem okolju videni, slišani in 
sprejeti z odprtimi rokami.
Prvi Dan za spremembe je Slovenska  lantropija organizirala 
24. marca 2010. In od takrat vsako leto prvo soboto v aprilu 
v različnih krajih po Sloveniji potekajo številne prostovoljske 
akcije, pripravljene v sodelovanju z lokalnimi prostovoljskimi or-
ganizacijami. Spreminjajo zanemarjena igrišča v barvita mesta 
druženja, osamljen vsakdan v pomladni živžav, starim izdelkom 
namenjajo novo rabo, z izmenjavo oblačil in predmetov poma-
gajo šolskim skladom. S širjenjem spoštovanja in solidarnosti 
povezujejo skupnosti, krepijo sodelovanje ter prispevajo k do-
seganju trajnostnih razvojnih ciljev. Premagujejo osamljenost 
in soustvarjajo bolj povezano družbo.
Hiša Sadeži družbe Žalec vabi k udeležbi v akciji vse zaintere-
sirane prebivalce Žalca in širše spodnjesavinjske regije, ki želite 
v družbo vnesti pozitivne spremembe, ker verjamete, da lahko 
svet naredite boljši in prijaznejši za vse tudi tako, da s svojo voljo 
spreminjate okolje, v katerem živite, delate…
Pestro dogajanje že lani in predlani
Predlani smo v Žalcu v okviru akcije organizirali akrojogo in 
telovadbo, glasbeni program, pohod po Srčni poti okoli rib-
nika Vrbje, gasilci so predstavili svoje naloge in ukrepanje v 
primeru naravnih nesreč, izvajali smo meritve krvnega tlaka in 
holesterola ter športne in miselne igre v skupinah. Dogodek je 
pritegnil mnogo udeležencev in omogočil prijetno druženje 
v duhu prostovoljstva. Lani smo zaradi slabega vremena vse 
dejavnosti izvedli v prostorih Dnevnovarstvenega centra Žalec.
Vsak majhen korak šteje! Čeprav se zdi, da je svet včasih pre-
velik in poln izzivov, lahko skupaj naredimo ogromno. Spodbu-
jamo vse, naj izberejo vsaj eno majhno spremembo, ki bo imela 
pozitiven vpliv na naše okolje, našo skupnost in naše vesolje.
Kaj se bo dogajalo letos?
Vabljeni, da se nam pridružite v soboto, 5. aprila, pri ribniku 
Vrbje, priljubljeni turistični točki našega kraja, kjer bomo tudi 
letos v sodelovanju s prijateljskimi partnerskimi organizacijami 
Koronarnim klubom Savinjska dolina, Društvom za razvoj civil-
nih iniciativ Most Žalec, Društvom prijateljev mladine Občine 
Žalec, Ozaro Ljubljana – OE Celje, Centrom za krepitev zdravja 
Spodnje Savinjske doline, Dnevnovarstvenim centrom Žalec, 
našimi prostovoljci in obiskovalci ter tudi z vašo pomočjo aktiv-
no obeležili prostovoljski Dan za spremembe. Dogodek bomo 
začeli z jutranjimi vadbami, nato bodo vaditelji koronarnega 
kluba udeležence popeljali po Srčni poti. Sledili bodo različne 
dejavnosti in druženje, kulturni program ter povezovanje in 
predstavitve sodelujočih organizacij.
Prav je, da vsak od nas kdaj stopi iz območja udobja in po-
stane prostovoljec vsaj za en dan, saj kot pravi misel: »Stvari 
so takšne, kot so, dokler se ne spremenijo…« In kot aktivni 
udeleženci akcije Dan za spremembe stvari spreminjamo na 
bolje, saj s svojo soudeležbo še vidneje izpostavimo pomen 
prostovoljskega dela v skupnosti.
Postanite del obširne vseslovenske akcije 
Slovenske  lantropije Dan za spremembe
Z udeležbo v akciji uresničite letošnji slogan Naj tvoja volja spreminja vesolja
Postanite del prostovoljske akcije Dan za spremembe.
Kdaj: v soboto, 5. aprila 2025.
Kje se dobimo: pri ribniku Vrbje v Žalcu.
Kakšen slogan nas povezuje letos:
Naj tvoja volja spreminja vesolja.
Organizatorica: Hiša Sadeži družbe Žalec.
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 27
27 Št. 12, 20. marec 2025 BRALCI POROČEVALCI
Tretja konferenca 
STEAM v Tehnoparku 
Celje
Dijaki 2. letnikov gimnazije Šolskega centra Rogaška Slatina smo se udeležili geografsko-zgodovinske ekskurzije 
po Dolenjski.
Na medpredmetni ekskurziji smo si najprej ogledali Dolenjski muzej v Novem mestu. Tam smo videli razstavo o starem 
steklu in drugih predmetih, večji del razstave je obsegal situlsko umetnost. Na koncu ogleda smo tudi ustvarili odtis si-
tulskih podob iz starih časov. Nato smo imeli nekaj prostega časa, da smo se najedli in kartirali stavbe v mestnem jedru. 
Po kosilu smo šli na cerkveni zvonik, kjer je bil dober razgled na Novo mesto. Avtobus nas je odpeljal do izvira reke Krke, 
kjer smo izvedeli več o njenem pomenu za Dolenjsko. Nato smo izčrpani krenili proti domu. Ekskurzija po Dolenjski je 
bila poučna in zanimiva. GAL HERČEK in REBEKA VEČERIĆ, 2. bš
Kuharska delavnica
»poslastica iz gozda«
Gobarsko mikološko društvo (GMD) Polzela je izvedlo dvodnevno kuharsko delavnico 
Poslastica iz gozda v gospodinjski učilnici OŠ Polzela. Delavnice se je udeležilo 14 članic 
in članov.
Delavnico sta kot vsakokrat kot uglašen tim vodila Franci in Marta Uratnik ter o njej pove-
dala: »Z veseljem so vsi rezali in pražili zelenjavo in gobe ter mesili in valjali testo za domače 
čemaževe zvitke. Uporabili smo že tudi čemaž in poleg zvitkov pripravili še okusno čemaževo 
juho. Seveda brez tradicionalne gobove juhe tudi ni šlo! Pocrkljali smo se še z govejim ragu-
jem z gobami in polento mozaik kot prilogo. Spekli smo še zloženko iz palačink, namazanih 
z gobami, špinačo, skuto, korenčkom. Pripravili smo še gobjo potico in skutino gibanico, 
za zaključek je sledila še sladica v kozarčku z gozdnimi sadeži. Bilo je res slastno. Seveda 
smo te dobrote ponudili tudi čistilkam šole. Vsi sodelujoči so odhajali s polnimi trebuščki in 
prijetnimi vtisi. In si obljubili, da se naslednje leto ponovno dobimo na res prijetni in poučni 
kuharski delavnici. Hvala OŠ Polzela za gostoljubje!« TT
Druženje s 
stanovalci Doma 
Lipa
Članice Humanitarnega društva Vera iz Štor smo se lo-
tile novega projekta. Mesečno že nekaj časa obiskujemo 
oskrbovalce Doma Lipa iz Štor, odpeljemo jih na kratek 
sprehod do bližnje restavracije in na kavico.
Med sprehodom se pogovarjamo o vsem mogočem. V 
posebni sobici, ki jo predhodno rezerviramo, se sprošče-
no družimo, smejimo, si pripovedujemo pripovedi in na 
koncu malo zapojemo. S tovrstnimi druženji in s kavico 
stanovalcem polepšamo dan. Tokrat smo ponudile še krofe. 
Vrnemo se do kosila, poslovimo se v domski avli in si do 
naslednjič zaželimo srečno.
VERICA SKOK
V Tehnoparku Celje so 
pripravili tretjo konferenco 
STEAM. V dveh dneh je 20 
strokovnjakov izvedlo 20 
različnih delavnic, ki se jih 
je udeležilo 45 zaposlenih v 
vzgoji in izobraževanju iz vse 
Slovenije.
»Tudi na tretji konferenci 
STEAM smo v Tehnoparku 
Celje združili strokovnjake s 
področij znanosti, tehnologije, 
inženirstva, umetnosti in ma-
tematike ter z njihovo pomočjo 
udeležencem pokazali, kako je 
s tovrstno izobraževalno meto-
do mogoče interdisciplinarne 
pristope vključiti v vzgojno-
-izobraževalni proces ter z 
različnimi sodobnimi orodji 
izboljšati kakovost in učinkovi-
tost njihovega izobraževalnega 
dela,« je po koncu dvodnevne 
konference, ki se je je udele-
žilo 45 zaposlenih v vzgoji in 
izobraževanju iz vse Sloveni-
je, povedala Andreja Erjavec, 
direktorica Tehnoparka Celje. 
Sabina Gaberšek, vodja pro-
jektov v celjskem Tehnopar-
ku, je dodala, da je bilo med 
udeleženci največ učiteljev 
in profesorjev naravoslovnih 
predmetov, a tudi vzgojiteljev 
iz vrtcev. Veliko zanimanje za 
tovrstne programe potrjuje 
tudi obisk šolskih skupin in 
vrtcev. V letu 2024 jih je bilo 
15 odstotkov več kot leta 2023.
20 različnih 
delavnic
Na konferenci je 20 strokov-
njakov izvedlo 20 različnih de-
lavnic. Med njimi je bila Nina 
Palčič iz Podjetniškega inkuba-
torja Kočevje, ki je predstavila 
robotiko KUBO, s katero po 
šolah izvajajo tehniške dneve. 
Katja Zalar Nikovič iz Zavo-
da Kersnikova je predstavila 
neformalno izobraževanje na 
področju znanosti, kulture in 
tehnologije s poudarkom na 
umetni inteligenci v izobraže-
vanju, Žan Močivnik, profesor 
matematike in računalništva v 
I. OŠ Celje, pa se je osredotočil 
na mentorstvo ter izpostavil po-
men spodbujanja učiteljev, da 
se lotijo tudi vodenja projektov 
in s pomočjo njih poglobljeno 
spoznavajo učence. Alen Ru-
pnik, kemijski inženir in stro-
kovnjak STEAM, si prizadeva 
kemijo v kuhinji prikazati na 
zanimiv in kreativen način, da 
si jo ljudje lažje predstavljajo 
v vsakdanjem življenju, v Za-
vodu Celeia Celje pa so, kot je 
povedala Maja Mateja Ažman, 
za otroke v vrtcih ter učence in 
dijake v osnovnih in srednjih 
šolah zbrali več kot 150 nami-
gov za izlete, tematske dneve 
in doživetja v destinaciji Celje. 
O dostopnosti robotike so se 
lahko udeleženci prepričali v 
delavnici dr. Maše Jazbec. »Uči-
teljem sem predstavila program 
robotike in tečaj Robotičarka/
Robotičar, na katerem otroci 
svojega robota sestavijo iz 3D-
-natisnjenih delov, 11 servo mo-
torjev, žic, vijakov, krmilnika 
in drugih potrebnih sestavnih 
delov. Po sestavi ga animirajo, 
kalibrirajo motorje in programi-
rajo z brezplačno programsko 
opremo. Na koncu lahko robota 
odnesejo domov, kar jim omo-
goča nadaljnje raziskovanje in 
učenje. Gre za odličen uvod 
v robotiko in animatroniko in 
za dokaz, da je robotika lahko 
preprosta in dostopna za vse,« 
je povedala Jazbečeva.
Udeleženci konference so v 
dveh dneh spoznali številna 
nova orodja. »Odločila sem za 
uvajanje metode STEAM v šoli 
in pri tem mi bodo nova zna-
nja in vpogledi s te konference 
prišli zelo prav. Udeležila sem 
se delavnice Lego Essential in 
Lego Prime ter se seznanila, 
kako učinkoviti in zanimivi so 
ti pristopi. Tudi med otroki je 
zanimanje za tovrstno učenje 
izjemno veliko,« je po zaključ-
ku konference dejala Jožica 
Horvat Stenšak iz OŠ Nazarje. 
Monika Plemen, ki v Srednji 
šoli tehničnih strok Šiška pou-
čuje umetnost in računalniško 
oblikovanje, bo z novimi zami-
slimi obogatila izobraževalni 
proces v razredu. Podobno bo 
pridobljeno znanje pri pouku 
uporabila Sara Urbanija iz III. 
OŠ Celje.
Vsebine na temo robotike 
so bile obenem tudi napoved 
mednarodnega Festivala robo-
tike in UI 2025, ki bo v Tehno-
parku Celje prihodnji mesec, 
od 17. do 27. aprila.
MARJETA GMAJNER
Dijaki in učitelji Šole za strojništvo, geotehniko in okolje 
Šolskega centra Velenje smo na pomolu ob razgledni plo-
ščadi Vista pripravili dogodek v počastitev gregorjevega.
Gregorjevo je praznik, ki ga praznujemo na god sv. Gregor-
ja, to je 12. marca. Po ljudskem izročilu se na ta dan ptički 
ženijo, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci. V zavesti 
ljudi se je ohranil kot začetek pomladi. Tradicija je tudi, da v 
vodo spuščamo razsvetljene barčice, imenovane gregorčki, 
ki simbolizirajo met luči v vodo. To je v preteklosti oznanjalo 
konec dela ob svečah in petrolejkah, saj je bil dan že dovolj 
dolg, da je bilo delo mogoče tudi pri dnevni svetlobi.
To in še več o zgodovini in običajih, povezanih z gregor-
jevim, so nam povedali dijaki 1. letnika. V nadaljevanju pri-
reditve smo se zazibali v ritmih harmonike ter prisluhnili 
pesmim o ljubezni. Na koncu smo po Velenjskem jezeru 
skupaj spustili papirnate ladjice, ki nosijo simboliko svetlo-
be, upanja in ljubezni.
Na prireditvi smo bili učitelji, dijaki, starši in drugi obi-
skovalci. Nagovoril nas je tudi podžupan Mestne občine 
Velenje gospod Janez Melanšek. Člani Kluba vodnih športov 
so poskrbeli, da ladjice ne bodo onesnaževale jezera.
Z dogodkom smo obujali star običaj spuščanja luči v vodo 
in simbolično priklicali pomlad ter slavili ljubezen, življenje 
in srečo. MAJA RADŠEL, koordinatorica prireditve
Prireditev ob 
gregorjevem
Dijaki na ekskurziji 
po Dolenjski
Dijaki na ekskurziji 
po Dolenjski
Dijaki na ekskurziji 
po Dolenjski
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 28
28 Št. 12, 20. marec 2025
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 1
1 XXXX Št. 12, 20. marec 2025
Zahvala
27. februarja sem ime-
la operacijo, pri kateri 
so mi zamenjali koleno. 
Hospitalizirana sem bila 
v celjski bolnišnici na or-
topedskem oddelku. Med 
bivanjem je zame s po-
zornostjo, z iskrenostjo 
in dobrosrčnostjo skrbelo 
osebje, tako zdravniki kot 
medicinske sestre, zaradi 
česar jim želim posvetiti 
osebno zahvalo.
Zahvaljujem se specia-
listu ortopedske kirurgije 
Marku Mihelaku, dr. med., 
specialistu ortopedske ki-
rurgije Petru Navodniku, 
dr. med., specialistu or-
topedske kirurgije Igorju 
Bukovniku, dr. med., in 
specialistu anesteziologi-
je, reanimatologije in peri-
operativne intenzivne me-
dicine Davorju Mihajliku, 
dr. med., za skrb ter preda-
nost pred in med posegom 
ter po njem. Prav tako se 
zahvaljujem celotnemu 
osebju medicinskih sester 
ortopedskega oddelka za 
vsakodnevno skrb in nego 
ter ustvarjanje dobrega 
vzdušja. Hvala vsem, ki 
ste kakorkoli sodelovali pri 
mojem zdravljenju.
MARIJA GOLAVŠEK
PISMA 
BRALCEV
NAPOVEDNIK/INFORMACIJE
Podjetje NT&RC, d. o. o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Saša Pukl
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se
plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik 
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, 
Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme 
določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. 
Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro 
stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 
EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka 
d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi-
sov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Kulturne 
prireditve
ČETRTEK, 20. 3.
17.00 Atrij Velenjskega gradu
Razgledi Šaleške 
planinske poti
Odprtje razstave članov 
Planinskega društva 
Velenje
17.00 Kulturni center Rogaška 
Slatina
Šmentana muha
Revija otroških folklornih 
skupin
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Festival literature sveta – 
Fabula
Predstavitev romana Lidije 
Dimitrovske, pesnice in 
pisateljice makedonskega 
rodu;
19.00 Ipavčev kulturni center 
Šentjur
»Q« z Boštjanom 
Dermolom
Pesniško-glasbeni večer, 
vstop prost
19.00 Občinska knjižnica Žalec
Slovenci: naši davni 
predniki
Predstavitev knjige Boruta 
Koruna
19.00 Glasbena šola Rista Savina 
Žalec
Zvončnice
Nastop učencev oddelka 
brenkal
19.30 Narodni dom Celje
Večer s Kurtom Weillom: 
od ekrana do odra
Koncert
19.30 Kulturni center Laško
Skupina Gadi
Koncert
PETEK, 21. 3.
9.30 in 10.30 Ipavčev kulturni 
center Šentjur
Območno srečanje 
otroških gledaliških 
skupin
17.00 Dvorana PGD Levec
Za mamice in očke
Proslava ob marčevskih 
dnevih
17.00 Dom kulture Velenje
Princeska na zrnu graha
Lutkovna predstava 
Lutkovnega gledališča 
Velenje ob svetovnem 
dnevu lutk
17.00 Gasilski dom Šalek
Kamišibaj predstava in 
delavnica ob svetovnem 
dnevu lutk
TD Šalek in KUD Dudovo 
drevo
17.00 Velenjski grad
Skrivnostna stavba 
Klasirnica
Odprtje fotografske 
razstave Valterja Kolenca
18.00 Narodni dom Celje
Pozdrav pomladi
Glasbeno-kulturni dogodek 
Gimnazije Celje – Center
18.00 POŠ Prevorje
Anin večer
Tradicionalna marčevska 
prireditev Pomlad se 
prebuja v nas
18.00 Občinska knjižnica 
Vransko
Ati, kje si?
Pogovorni večer z avtorico 
knjige Andrejo Goropevšek
19.00 Dom II. Slovenskega 
tabora Žalec
Tadej Toš: Stand up za 
mame
19.00 Kulturni center Rogaška 
Slatina
Alfa samski
Komedija Špas teatra; za 
izven
19.30 Gledališče Celje
Šivilja norosti
Avtorska predstava 
po motivih literarne 
zapuščine Maruše Krese
19.30 Kvartirna hiša Celje
Varuhi narave
Odprtje razstave 
akademske slikarke 
Barbare Kastelec
20.00 Celjski sejem
Fehtarji, turneja Zan'ga 
dej Laškega!
Koncert, posebni gosti: 
Modrijani
20.00 Plesni forum Celje
Festival literature sveta – 
Fabula
Fabula v plesu: zaključek 
festivala Fabula
20.00 Dom kulture Velenje
Pozdrav pomladi
Stand-up večer z glasbo
22.00 Max klub Velenje
Alo! Stari
Koncert
SOBOTA, 22. 3.
10.00 in 17.00 Gledališče Celje
Lyman Frank Baum: 
Čarovnik iz Oza
SNG Nova Gorica, 
Abonmajček dopoldanski, 
popoldanski in izven
18.00 Kulturni dom Rogatec
Partnerska poroka
Komedija Toneta Partljiča 
v izvedbi ustvarjalcev 
Kulturnega društva Anton 
Stefanciosa iz Rogatca; 
ponovitev v nedeljo ob 
16. uri
19.00 Ipavčev kulturni center 
Šentjur
Pesem za Laro – Ujetnica 
časa
Gledališko-glasbeni 
abonma Gustav, igra in 
poje Lara Jankovič
20.00 Dvorana OŠ Karla 
Destovnika Kajuha Šoštanj
Nina Pušlar
Koncert
20.00 Cmereška gorca Pristava 
pri Mestinju
Sofijin koncertni abonma
Nastopila bo vrhunska 
pianistka Petra Koprivec
NEDELJA, 23. 3.
11.00 Pokrajinski muzej Celje, 
Knežji dvor
Celeia – mesto pod 
mestom
Javno vodstvo po razstavi
17.00 Dvorana KZ Šempeter
Območno Maroltovo 
srečanje odraslih 
folklornih skupin
17.00 in 20.00 Dom kulture 
Velenje
Janezi
Stand up komedija
18.00 Kulturni dom Gorenje
Proslava ob materinskem 
dnevu
19.00 Kulturni dom Polzela
Komedija v komediji
Gledališka igra v izvedbi 
Gledališke skupine KUD 
Polzela
19.00 Kulturni center Rogaška 
Slatina
Gregor Ravnik
Koncert ob materinskem 
dnevu
PONEDELJEK, 24. 3.
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Večer z Urošem Perićem
Predstavitev knjige Uroša 
Perića, ki jo je po njegovi 
pripovedi na papir strnil 
Matej Krajnc
19.00 Glasbena šola Rista Savina 
Žalec
Mak Grgić, kitara
Koncert kitarista
19.00 Vila Bianca Velenje
Čarobna deklica
Predstavitev knjige avtorice 
Tine Rezar
19.30 Ipavčev kulturni center 
Šentjur
Tiči
Komedija v izvedbi 
Gledališča Toneta Čufarja 
Jesenice
TOREK, 25. 3.
18.00 Fotohiša Pelikan Celje, 
Galerija Božena
Fotoklub Zagreb
Otvoritev občasne 
fotografske razstave
18.00 Dom Svobode Zidani Most
Pozdrav pomladi
Tradicionalna prireditev
18.00 Kulturni center Laško
Vrtec poje
Območna revija vrtčevskih 
pevskih zborov
18.00 Glasbena šola Velenje
Koncert kitarskih 
orkestrov štirih glasbenih 
šol
18.00 Dom kulture Slovenske 
Konjice
Prebujena v novo 
življenje
Predstavitev knjige avtorice 
Lili Knafelc
20.00 Gledališče Celje
Ce dur – Celju dajemo 
Urbani Ritem: Patetico
Koncert
SREDA, 26. 3.
17.00 Glasbena šola Rista Savina 
Žalec
Nastop učencev 1. 
razreda klavirja in 
harmonike
18.00 Dvorana KZ Šempeter
8. čajanka Prišla bo 
pomlad
Pevke Folklorne skupine 
Grifon
18.00 Galerija Velenje
Pogovor s Sanjo Nešković 
Peršin ob razstavi RAZ 
DVA TRI
Pogovor bo vodil Matic 
Veler
19.30 Celjski dom
Ana Gorjanc
Koncert
20.00 Ipavčev kulturni center 
Šentjur
Ženske brez filtra
Komedija
Druge prireditve
ČETRTEK, 20. 3
9.00 Muzej novejše zgodovine 
Celje
Hi, konjiček
Hermanova otroška 
ustvarjalnica
10.00 Tehnopark Celje
Pomladni festival – Vrt 
znanja
Teden poln zabave, učenja 
in odkrivanja
18.00 Celjski dom
Uvod v učenje Bruna 
Gröninga
19.30 Celjski mladinski center
Kavarniški »Open Mic«
Večer zabavnega 
preigravanja uspešnic ali 
avtorskih pesmi
20.00 Celjski dom
Modni navdihi
Modni večer izjemnih 
modnih ustvarjalcev
PETEK, 21. 3.
9.00 Muzej novejše zgodovine 
Celje
Pod Hermanovim 
dežnikom
Hermanova otroška 
ustvarjalnica
18.00 Knjigarna Antika Celje
Poetikonovo branje ob ob 
20-letnici izhajanja revije
Ob svetovnem dnevu 
poezije
SOBOTA, 22. 3.
9.00 Rogaška Slatina
Čistilna akcija Rogaška 
Slatina
9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan 
Celje
Javno vodstvo po Fotohiši 
Pelikan
9.00 do 12.00 Laško
Zloščimo zlato Laško
Velika čistilna akcija
10.00 Knjižnica Šentjur
Sobotna ustvarjalna 
delavnica s Katarino 
Jazbinšek
10.00 in 11.00 Muzej novejše 
zgodovine Celje
Veveriček posebne sorte
Rumeni in Zeleni abonma 
in izven
10.00 do 12.00 Rokodelski 
center Rogatec
Tkanje zapestnice na 
tkalskem glavniku
Delavnica z Gordano 
Bilušić
10.00 do 15.00 Tehnopark Celje
Sobota v Tehnoparku
Delavnice in pestro 
dogajanje
11.00 Galerija Velenje
Zgodbe skozi baletne 
copatke
Pravljično pogovorna urica 
z Arpadom
13.00 do 15.00 Muzej na 
prostem Rogatec
Rožica za mamico – 
naravno milo
Zeliščarska delavnica s 
Simono Arzenšek
16.00 Pokrajinski muzej Celje, 
Knežji dvor
Skrivnosti bogov in 
simbolov
Stari bogovi, simboli in 
obredi bodo navdih za 
ustvarjanje zanimivih slik 
in izdelkov o skrivnostnih 
zgodbah preteklosti
19.00 Špital za prjatle Celje
Najina Irska – 5.669,6 km 
od puba do puba
Potopisno predavanje 
Urške in Tomaža
NEDELJA, 23. 3.
10.00 do 15.00 Tehnopark Celje
Nedelja v Tehnoparku 
Celje
Delavnice in pestro 
dogajanje
18.30 Gimnazija Celje – Center
Brezplačna delavnica 
tanga
Tudi v torek ob istem času
PONEDELJEK, 24. 3.
19.00 Občinska knjižnica Žalec
O skritih stiskah 
in povezavah z 
onstranstvom
Pogovor Janje Urankar 
Berčon in Darije Vidmar
TOREK, 25. 3.
10.00 do 17.00 Velenjski grad, 
Hiša mineralov, Muzej 
usnjarstva na Slovenskem
Dan odprtih vrat ob 
materinskem dnevu
12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan
Javno vodstvo po Fotohiši 
Pelikan
16.00 Galerija Velenje
Mami in jaz
Likovna delavnica v dvoje
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Angleški bralni klub z 
Aniko
17.00 Sončni park, Vila Rožle 
Velenje
Torkova peta: Obesek za 
ključ do maminega srca
Ustvarjalnica za otroke in 
starše
17.00 Mercator center Velenje
Skodelica ljubezni
Ustvarjalna delavnica za 
materinski dan
18.00 Občinska knjižnica Žalec
Po pravljici diši
Pravljična ura
18.30 Mladinski center Žalec
Naravna nega dojenčka 
in uporaba zelišč za 
mame in dojenčke
Delavnica za mlade 
mamice
SREDA, 26. 3.
9.00 Muzej novejše zgodovine 
Celje
Moj dom
Hermanova otroška 
ustvarjalnica
17.00 Knjižnica pri Mišku 
Knjižku
Pomladna ustvarjalnica
Delavnico bo vodila Majda 
Pestivšek
Dobrodelne 
prireditve
ČETRTEK, 20. 3.
17.00 Dom kulture Velenje
To smo mi
Dobrodelni koncert za 
šolski sklad
Novi TEDNIK št. 12   20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 29
29 Št. 12, 20. marec 2025 PODLISTEK
www.kamra.si
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje.
Ljubljanski dom na
starih razglednicah
Razglednice prikazujejo secesijski Ljubljanski dom, 
zgrajen v letih 1903–1904 po načrtu Deželnega stavbnega 
urada v Gradcu (Landes Bauamt). Ena prvih secesijskih 
zgradb v Rogaški Slatini, prvotno poimenovana »Grazer-
heim«, je prepoznavna po visokem zaključnem vencu s 
šestimi dekorativnimi nastavki.
Simetrično razčlenjeno šestosno glavno fasado trinadstro-
pne zgradbe so krasila horizontalna cvetlična polja. Na spre-
dnji strani ima stavba dva balkona (v prvi in drugi etaži) s 
pogledom na lepo urejen park. Vsako nadstropje je imelo 
deset sob, sanitarije, čajno kuhinjo ter prostor za sobarico 
(Vardjan, 2004).
Ljubljanski dom ima vhod urejen na desni stranski fasadi. 
Nadkrit je z manjšim balkonom v prvi etaži, ki ga podpirajo 
štirje stebri. Nad njim sta v vertikalni liniji še dve loži, po 
ena v vsaki etaži.
Na drugo stransko fasado je naslonjen pritlični prizidek, 
ki Ljubljanski dom povezuje s Tržaško hišo. V prizidku so 
nekoč bili: traﬁ ka, brivec in česalnica, kakor je bilo razvidno 
iz izveskov in napisov na fasadi.
Ob prvi temeljiti preureditvi stavbe (leta 1934) je bil Lju-
bljanski dom oropan prvotnega secesijskega blišča. Dandanes 
je objekt obnovljen, vendar ne povsem v skladu z izvirnimi 
načrti.
Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina
Razglednica: »Rogaška Slatina. Ljubljanski dom« (natisnjena ok. 1930)
Razglednica: »Rohitsch-Sauerbrunn. Grazer Heim mit Aufgang zum Erzherzog Johann« (natisnjena leta 1912) Razglednica: »Rogaška Slatina, Ljubljanski dom s parkom« (poslana leta 1938).
Ti in jaz
V znamenje solidarnosti  
         z Vsemi, ki trpijo zaradi alkohola
5. 3. do 20. 4. 2025
www.brezalkohola.si
BREZPLAČNA OBJAVA
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 30
30 Št. 12, 20. marec 2025 RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? 
Pošljite nam jo na Novi tednik, 
Prešernova 19, 3000 Celje ali 
na mail tajnistvo@nt-rc.si in 
če se bo tudi nam zdela sme-
šna, jo bomo objavili.
Pravijo, da se dobro z 
dobrim vrača ... 
Ali kdo ve, 
kako dolgo 
se na to 
dobro 
čaka?
ODDELEK ZA 
NEUMNA VPRAŠANJA
»Oprostite, ali je to oddelek za 
neumna vprašanja?«
Boljše je biti član 
stranke kot pa 
knjižnice. Kot 
član stranke ne 
potrebuješ vsega 
vračati.
Najboljša fotografija mačke 
z ujemajočo se pričesko moškega 
v ozadju
Sestrina teža
Pred ličenjem
Po ličenju
56 kg
66 kg
Današnji 3-letni otroci znajo 
prižgati tablični računalnik in si 
vključiti priljubljeno aplikacijo.
Jaz sem pri treh letih 
jedel pesek.
Srčni izvoljenec vam bo v sre-
do ali četrtek ponudil pomoč 
in če jo boste sprejeli, se bodo 
zadeve obrnile v vašo korist. 
Romantična energija vas bo 
dobesedno polepšala. Retrogra-
dna Venera vam bo pomagala 
do notranje moči. Na delovnem 
mestu se bodo stvari odvijale na-
tanko tako, kot vam je namenje-
no. Glede denarja kaže dobro, 
okrepila se vam bo samozavest. 
Dogodki se bodo odvijali po pri-
čakovanjih, kar bo izhodišče 
za napredek.
Po zvezdnih namigih se bo 
ta teden kolo usode zavrtelo v 
vašo korist. Retrogradna Ve-
nera vam bo podarila zaupa-
nje, sicer pa bo čas namenjen 
tudi dokazovanju. Poglobiti se 
boste morali vase in sprejeti 
odločitev, kaj boste izboljšali. 
Mars vam bo pomagal razumeti 
širšo sliko in na podlagi tega 
bodo vaše odločitve izjemno za-
nimive in poučne. Ustvarjalna 
energija vam bo prinesla moč 
in tako boste kos vsem nalo-
gam.
Odkriti pogovori bodo prine-
sli ravnovesje. Pridobili boste 
tudi motivacijo in tako se bodo 
zadeve odvijale po pričakova-
njih. Odlično se boste počutili 
doma in v krogu družine, ven-
dar boste morali najti tudi svoj 
notranji mir. Jupiter vam bo 
podaril dobre ideje in uspeh, 
a potrebovali boste tudi ravno-
vesje. Ta teden boste pridobili 
informacije, ki vam bodo v po-
moč in oporo. Iz njih boste mo-
rali izluščiti modrost za dosego 
ravnovesja ali odkritje svojih ta-
lentov, kar vam bo tudi uspelo.
Saturn vam bo podaril tudi 
nekaj strogosti, vendar bo mno-
go bolje, če boste sledili brez-
pogojni ljubezni in glasu srca. 
Srčni izvoljenec vam bo ponu-
dil roko in lahko boste naredili 
korak naprej. Ključno bo, da v 
sebi najdete moč in zasijete s 
talenti, ki so vam dani. Zadane 
naloge in obveznosti boste opra-
vili v celoti. Rumena barva bo 
znamenje veselja. To bo dobra 
iztočnica za plodne preobrate. 
Retrogradna Venera bo okrepila 
vašo potrpežljivost in do konca 
tedna boste lahko ugotovili, kaj 
resnično potrebujete.
Rdeča nit bodo ravnovesje in 
skladni odnosi. Uran vam bo 
prinesel dobre iztočnice za rast 
in povezovanje. Dejstvo je, da 
kolikor boste znali vložiti v od-
nos, toliko boste tudi prejeli. Po-
govori na delovnem mestu vam 
bodo koristili, a ne boste smeli 
iskati lažjih poti. Pogumno se 
boste morali soočiti s kopico ob-
veznosti in prebrati tudi drobni 
tisk. Spodbudno bo, če si boste 
vzeli nekaj časa zase.
Obiskala vas bo vila roman-
tike in rdeča nit tedna bo skla-
dnost. Modro bo, da se o svojih 
občutkih pogovorite in si tako 
omogočite osebno rast. Retro-
gradni Merkur vam bo prinesel 
nekaj izzivov. Verjemite v svoje 
sanje in tako boste lahko nare-
dili korak naprej. Retrogradna 
Venera vam bo pomagala do no-
tranje modrosti in skladnosti. Iz 
preteklosti boste lahko izluščili 
modrost. 
Tadej Šink, 
horarni 
astrolog,
041 428 966
Srčnost se vam bo obrestovala 
v sredo in prijetni pogovori bo 
prinesli plodne odločitve in kre-
ativno energijo. Prosti čas boste 
preživeli z ljubljeno osebo, kar 
vam bo prineslo notranjo moč in 
duhovno povezovanje. Zapisujte 
si občutke in sledite ravnovesju. 
Pri denarju vam bo naklonjen 
Mars, ki bo prinesel nove zamisli 
in odgovorne rešitve, ter po drugi 
strani Jupiter, ki vnaša pozitivne 
misli. Pomembno bo, da sledite 
svojim vrednotam in najdete svoj 
notranji mir.
Sporočilo tega obdobja bo, da 
je modro slediti svojemu srcu in 
si postaviti nekaj osebnih mej. 
Tako bo odnos sledil višjemu 
smislu in romantična energija 
ga bo dobesedno polepšala. Res 
pa je, da vas bo retrogradna Ve-
nera učila, kaj morate spreme-
niti in zakaj. Denarno se bodo 
zadeve obrnile v vašo korist in 
prihaja teden plodnih odločitev. 
Venera vam bo prinesla dobra 
sodelovanja ter raziskovanje za 
nove priložnosti. Kljub vsemu 
nekaj zdrave preudarnosti ne 
bo odveč.
Lepa beseda vedno najde 
ključ do srca, kar bo dobra 
popotnica za srečo in zado-
voljstvo. Čas je tudi za pove-
zovanja, kar bo na eni strani 
okrepilo samozavest, na drugi 
strani pa vajin odnos. Pogumno 
se boste soočili s kopico obve-
znosti in opravili tudi osebno 
analizo. Retrogradni Merkur 
vas bo popeljal v preteklost in 
čas bo za iskrenost, ki bo prilo-
žnost za poslovno rast. Pri de-
narju si boste morali postaviti 
določene meje.
Retrogradna Venera vam bo 
podarila nekaj energije privlač-
nosti in imeli boste priložnost 
opraviti bilanco. Če boste to 
sprejeli v celoti, boste kmalu 
pozitivno nagrajeni. Zvezdni 
namigi nakazujejo, da vam 
bo srčni izvoljenec nastavil po-
učno ogledalo. Na delovnem 
mestu bo potrebna zbranost 
in energijo bo treba usmeriti v 
nekaj pozitivnega. Dovolili si 
boste povedati svoje mnenje in 
spremljali vas bodo sreča ter 
plodni preobrati.
Srčni izvoljenec vam bo po-
nudil podporo in odnos bosta 
vodila v pravo smer. Retrogra-
dna Venera vam bo nakazala 
nekaj dobrih iztočnic za spre-
membe. Ne smete pa pozabiti 
na raziskovanje in brezpogojno 
ljubezen, ki bo prinesla upanje. 
Mars vam bo podaril voljo in 
paleto ugodnih zamisli, kar bo 
dobra iztočnica za napredek. 
Narediti boste morali načrt, 
kaj spada v ospredje. Podporo 
vam bodo ponudili zavezniki v 
službi. Ta teden bo sicer v zna-
menju premišljenosti;  ni vse 
zlato, kar se sveti.
Romantična energija vam 
bo v veliko pomoč in spodbu-
do. Rdeča nit tedna bodo plo-
dna sodelovanja, pogovori in 
skladni preobrati. Pomemb-
no bo, da skupaj ugotovita, 
kaj vaju povezuje ter vama 
podarja moč in zaupanje. 
Po zvezdnih namigih se bodo 
zadeve obrnile v pričakovano 
smer in svoje mnenje boste 
povedali jasno. Toda glede na 
retrogradni Merkur bosta v 
ospredju pravzaprav potrpežlji-
vost in doslednost. Telesu privo-
ščite več vitaminov v naravni 
obliki in več časa posvetite sebi.
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025       COLOR CMYK stran 31
31 Št. 12, 20. marec 2025 RAZVEDRILO
REŠITEV SUDOKU 665
SUDOKU 666
SUDOKU 357
REŠITEV SUDOKU 356
 potuje
prek vas
Dober glas
 potuje
prek vas
Dober glas
www.trik.si
facebook.com/3K.krizanke
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra-
vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja 
in shranjuje posredovane osebne podatke v 
skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo 
osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o 
varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo-
ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje 
v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih 
naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre-
ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka 
in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene 
osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje 
do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na 
podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka-
darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, 
zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer 
pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 
Celje ali na tednik@nt-rc.si. 
Ime in priimek:
Naslov:     T elefon:
E-naslov:   Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
KUPON
Nagradna križanka
Nagradna križanka
 
NIZOZEMSKI 
SLIKAR
VAN GOGH
PROUČUJE 
EKOLOGIJO
IZKOPLJE GA 
VOLUHAR
ŽIVALSKI 
VRT
Povsod
z vami
OREHOV LES
IZDELOVA-
LEC SIT
MERSKA, 
DENARNA, 
BIVALNA
STIH
NADLEŽNE 
ŽUŽELKE
POD
SLOVENSKI 
KOREOGRAF
PRVI
JANUAR
KLOR
FRANCOSKA 
POKRAJINA
POLDRAGI 
KAMEN
RAZLIČNIH 
BARV
GRŠKA 
BOGINJA 
ZORE
ZDA (ORIG.)
NASPROTNO 
OD RESNI-
ČEN
BREZ-
ALKOHOLNA 
PIJAČA
4 + 4
PRESTOL-
NICA 
ARAGONIJE
NA MAGNET-
NEM TRAKU 
SO SHRAN-
JENI …
IZVAJALKA 
PESMI LIKE A 
PRAYER
UNIVERZA V 
MARIBORU
JULES 
VERNE:
V 80 … 
OKOLI SVETA
POČITNIŠKA 
HIŠA
VZNEMIRJE-
NOST
SOL 
CITRONOVE 
KISLINE
OTOČJE 
V TIHEM 
OCEANU
POČASNOST, 
DOLGO-
TRAJNOST 
(OPRAVILA)
V DOLINI TIHI 
JE … MALA
PODATKI O 
ZDRAVSTVE-
NEM STANJU 
BOLNIKA
TRIZLOŽNA 
STOPICA
POROČIL
SLOVENSKI 
PEVEC
NABER
I. MINATTI: 
NEKOGA 
MORAŠ 
IMETI …
SLOVENSKA 
PEVKA
PRODNIK
PERCIPIRATE
ANGLEŠKA 
TV SERIJA: 
ALO …
ZVIŠANI
TON H
DEL TENIŠKE 
IGRE
GL. MESTO 
JORDANIJE
ČUK SEDI NA 
…, TRALALA
NARODNA: 
NA 
PLANINCAH 
LUŠTNO …
RUTENIJ
SLOVENSKI 
NOVINAR 
BABAČIĆ
VIKENDOV … 
POPULAR-
NOSTI
MIŠI
PODOBEN 
SESALEC
GOJIMO 
UPANJE
ZVRST 
GLASBE
SLOVENSKI 
FILM:
NOREGA SE 
METEK …
SLOVENSKI 
IGRALEC 
(BORIS)
OBRAČA 
PLAŠČ PO …
KONEC 
MOLITVE
ENI IN …
VZORNIK
ZBIRALCI 
ZNAMK
AMERIČANI 
JO JEDO NA 
ZAHVALNI 
DAN
GRŠKI 
MATEMATIK
REVEŽI
PASTIR 
BREZ SO-
GLASNIKOV
PROUČUJE 
IRANSKE
JEZIKE
E-POŠTA
SLABŠA
ODEJA 
(POG.)
NEMŠKA
ŠPORTNA 
ZNAMKA
POLN SKAL
ZBADLJIVEC
3,26 SVET-
LOBNEGA 
LETA
IVAN 
CANKAR: 
SKODELI-
CA …
ZAŽGALI 
GROFU … 
GRAŠČINO, 
HEJA, HEJO
SOSEDNI 
ČRKI
PRIBLIŽNO 
3,14
OBLAČILNICE
VOJAŠKI ČIN
STAR SI 
TOLIKO, … 
SE POČUTIŠ
SIPEK PESEK
NEMŠKA
AVTO-MOTO 
ZVEZA
UMETNO 
USNJE
TIBETANSKI 
MENIH
… V TUHINJU
NIČLE 
(POG.)
… TIVOLI SO 
OTVORILI 
LETA 1965
GR. JUNAK
ZGODEN 
(STAR.)
ODA JE … 
PESEM
SL. TISK. 
AGENCIJA
… ŠEL NA 
PLANINE,
NA STRME 
VRHE
DUŠEVNO 
STANJE 
NEMOČI
VARUH V 
HAREMU
ERIC
CLAPTON
HRVAŠKA 
NAFTNA 
DRUŽBA
LJUBLJANA
STANJA 
ZANOSA
POSODA ZA 
KALJENJE
PREBIVALEC 
KITAJSKE
DELAVNICE 
UMETNIKOV
11
6
21
1
3
14 20
16
4
15
8
7
22
9
5
18
10 17
19
13 2
12
1 2345678
91 01 11 21 31 41 51 6
17
18 19 20 21 22 17
Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica 
Novega tednika & Radia Celje.
Geslo iz številke 11: Čaka vas priloga Pomladna petica
Izid žrebanja:
1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, 
prejmejo: Irena Namestnik iz Laškega, Marjan Drešček iz 
Šentjurja in Darko Šmit iz Tabora.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb-
no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v 
obdobju enega meseca.
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim 
geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam 
pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 
Celje, do torka, 25. marca.
Upoštevali bomo reši-
tve na kuponu, ki ga lah-
ko pošljete po pošti ali 
prinesete v uredništvo. 
Geslo lahko pošljete tudi 
po elektronski pošti na 
naslov tajnistvo@nt-rc.si.
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 30
30 Št. 12, 20. marec 2025 RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? 
Pošljite nam jo na Novi tednik, 
Prešernova 19, 3000 Celje ali 
na mail tajnistvo@nt-rc.si in 
če se bo tudi nam zdela sme-
šna, jo bomo objavili.
Pravijo, da se dobro z 
dobrim vrača ... 
Ali kdo ve, 
kako dolgo 
se na to 
dobro 
čaka?
ODDELEK ZA 
NEUMNA VPRAŠANJA
»Oprostite, ali je to oddelek za 
neumna vprašanja?«
Boljše je biti član 
stranke kot pa 
knjižnice. Kot 
član stranke ne 
potrebuješ vsega 
vračati.
Najboljša fotografija mačke 
z ujemajočo se pričesko moškega 
v ozadju
Sestrina teža
Pred ličenjem
Po ličenju
56 kg
66 kg
Današnji 3-letni otroci znajo 
prižgati tablični računalnik in si 
vključiti priljubljeno aplikacijo.
Jaz sem pri treh letih 
jedel pesek.
Srčni izvoljenec vam bo v sre-
do ali četrtek ponudil pomoč 
in če jo boste sprejeli, se bodo 
zadeve obrnile v vašo korist. 
Romantična energija vas bo 
dobesedno polepšala. Retrogra-
dna Venera vam bo pomagala 
do notranje moči. Na delovnem 
mestu se bodo stvari odvijale na-
tanko tako, kot vam je namenje-
no. Glede denarja kaže dobro, 
okrepila se vam bo samozavest. 
Dogodki se bodo odvijali po pri-
čakovanjih, kar bo izhodišče 
za napredek.
Po zvezdnih namigih se bo 
ta teden kolo usode zavrtelo v 
vašo korist. Retrogradna Ve-
nera vam bo podarila zaupa-
nje, sicer pa bo čas namenjen 
tudi dokazovanju. Poglobiti se 
boste morali vase in sprejeti 
odločitev, kaj boste izboljšali. 
Mars vam bo pomagal razumeti 
širšo sliko in na podlagi tega 
bodo vaše odločitve izjemno za-
nimive in poučne. Ustvarjalna 
energija vam bo prinesla moč 
in tako boste kos vsem nalo-
gam.
Odkriti pogovori bodo prine-
sli ravnovesje. Pridobili boste 
tudi motivacijo in tako se bodo 
zadeve odvijale po pričakova-
njih. Odlično se boste počutili 
doma in v krogu družine, ven-
dar boste morali najti tudi svoj 
notranji mir. Jupiter vam bo 
podaril dobre ideje in uspeh, 
a potrebovali boste tudi ravno-
vesje. Ta teden boste pridobili 
informacije, ki vam bodo v po-
moč in oporo. Iz njih boste mo-
rali izluščiti modrost za dosego 
ravnovesja ali odkritje svojih ta-
lentov, kar vam bo tudi uspelo.
Saturn vam bo podaril tudi 
nekaj strogosti, vendar bo mno-
go bolje, če boste sledili brez-
pogojni ljubezni in glasu srca. 
Srčni izvoljenec vam bo ponu-
dil roko in lahko boste naredili 
korak naprej. Ključno bo, da v 
sebi najdete moč in zasijete s 
talenti, ki so vam dani. Zadane 
naloge in obveznosti boste opra-
vili v celoti. Rumena barva bo 
znamenje veselja. To bo dobra 
iztočnica za plodne preobrate. 
Retrogradna Venera bo okrepila 
vašo potrpežljivost in do konca 
tedna boste lahko ugotovili, kaj 
resnično potrebujete.
Rdeča nit bodo ravnovesje in 
skladni odnosi. Uran vam bo 
prinesel dobre iztočnice za rast 
in povezovanje. Dejstvo je, da 
kolikor boste znali vložiti v od-
nos, toliko boste tudi prejeli. Po-
govori na delovnem mestu vam 
bodo koristili, a ne boste smeli 
iskati lažjih poti. Pogumno se 
boste morali soočiti s kopico ob-
veznosti in prebrati tudi drobni 
tisk. Spodbudno bo, če si boste 
vzeli nekaj časa zase.
Obiskala vas bo vila roman-
tike in rdeča nit tedna bo skla-
dnost. Modro bo, da se o svojih 
občutkih pogovorite in si tako 
omogočite osebno rast. Retro-
gradni Merkur vam bo prinesel 
nekaj izzivov. Verjemite v svoje 
sanje in tako boste lahko nare-
dili korak naprej. Retrogradna 
Venera vam bo pomagala do no-
tranje modrosti in skladnosti. Iz 
preteklosti boste lahko izluščili 
modrost. 
Tadej Šink, 
horarni 
astrolog,
041 428 966
Srčnost se vam bo obrestovala 
v sredo in prijetni pogovori bo 
prinesli plodne odločitve in kre-
ativno energijo. Prosti čas boste 
preživeli z ljubljeno osebo, kar 
vam bo prineslo notranjo moč in 
duhovno povezovanje. Zapisujte 
si občutke in sledite ravnovesju. 
Pri denarju vam bo naklonjen 
Mars, ki bo prinesel nove zamisli 
in odgovorne rešitve, ter po drugi 
strani Jupiter, ki vnaša pozitivne 
misli. Pomembno bo, da sledite 
svojim vrednotam in najdete svoj 
notranji mir.
Sporočilo tega obdobja bo, da 
je modro slediti svojemu srcu in 
si postaviti nekaj osebnih mej. 
Tako bo odnos sledil višjemu 
smislu in romantična energija 
ga bo dobesedno polepšala. Res 
pa je, da vas bo retrogradna Ve-
nera učila, kaj morate spreme-
niti in zakaj. Denarno se bodo 
zadeve obrnile v vašo korist in 
prihaja teden plodnih odločitev. 
Venera vam bo prinesla dobra 
sodelovanja ter raziskovanje za 
nove priložnosti. Kljub vsemu 
nekaj zdrave preudarnosti ne 
bo odveč.
Lepa beseda vedno najde 
ključ do srca, kar bo dobra 
popotnica za srečo in zado-
voljstvo. Čas je tudi za pove-
zovanja, kar bo na eni strani 
okrepilo samozavest, na drugi 
strani pa vajin odnos. Pogumno 
se boste soočili s kopico obve-
znosti in opravili tudi osebno 
analizo. Retrogradni Merkur 
vas bo popeljal v preteklost in 
čas bo za iskrenost, ki bo prilo-
žnost za poslovno rast. Pri de-
narju si boste morali postaviti 
določene meje.
Retrogradna Venera vam bo 
podarila nekaj energije privlač-
nosti in imeli boste priložnost 
opraviti bilanco. Če boste to 
sprejeli v celoti, boste kmalu 
pozitivno nagrajeni. Zvezdni 
namigi nakazujejo, da vam 
bo srčni izvoljenec nastavil po-
učno ogledalo. Na delovnem 
mestu bo potrebna zbranost 
in energijo bo treba usmeriti v 
nekaj pozitivnega. Dovolili si 
boste povedati svoje mnenje in 
spremljali vas bodo sreča ter 
plodni preobrati.
Srčni izvoljenec vam bo po-
nudil podporo in odnos bosta 
vodila v pravo smer. Retrogra-
dna Venera vam bo nakazala 
nekaj dobrih iztočnic za spre-
membe. Ne smete pa pozabiti 
na raziskovanje in brezpogojno 
ljubezen, ki bo prinesla upanje. 
Mars vam bo podaril voljo in 
paleto ugodnih zamisli, kar bo 
dobra iztočnica za napredek. 
Narediti boste morali načrt, 
kaj spada v ospredje. Podporo 
vam bodo ponudili zavezniki v 
službi. Ta teden bo sicer v zna-
menju premišljenosti;  ni vse 
zlato, kar se sveti.
Romantična energija vam 
bo v veliko pomoč in spodbu-
do. Rdeča nit tedna bodo plo-
dna sodelovanja, pogovori in 
skladni preobrati. Pomemb-
no bo, da skupaj ugotovita, 
kaj vaju povezuje ter vama 
podarja moč in zaupanje. 
Po zvezdnih namigih se bodo 
zadeve obrnile v pričakovano 
smer in svoje mnenje boste 
povedali jasno. Toda glede na 
retrogradni Merkur bosta v 
ospredju pravzaprav potrpežlji-
vost in doslednost. Telesu privo-
ščite več vitaminov v naravni 
obliki in več časa posvetite sebi.
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025       COLOR CMYK stran 31
31 Št. 12, 20. marec 2025 RAZVEDRILO
REŠITEV SUDOKU 665
SUDOKU 666
SUDOKU 357
REŠITEV SUDOKU 356
 potuje
prek vas
Dober glas
 potuje
prek vas
Dober glas
www.trik.si
facebook.com/3K.krizanke
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra-
vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja 
in shranjuje posredovane osebne podatke v 
skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo 
osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o 
varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo-
ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje 
v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih 
naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre-
ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka 
in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene 
osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje 
do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na 
podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka-
darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, 
zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer 
pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 
Celje ali na tednik@nt-rc.si. 
Ime in priimek:
Naslov:     T elefon:
E-naslov:   Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
KUPON
Nagradna križanka
Nagradna križanka
 
NIZOZEMSKI 
SLIKAR
VAN GOGH
PROUČUJE 
EKOLOGIJO
IZKOPLJE GA 
VOLUHAR
ŽIVALSKI 
VRT
Povsod
z vami
OREHOV LES
IZDELOVA-
LEC SIT
MERSKA, 
DENARNA, 
BIVALNA
STIH
NADLEŽNE 
ŽUŽELKE
POD
SLOVENSKI 
KOREOGRAF
PRVI
JANUAR
KLOR
FRANCOSKA 
POKRAJINA
POLDRAGI 
KAMEN
RAZLIČNIH 
BARV
GRŠKA 
BOGINJA 
ZORE
ZDA (ORIG.)
NASPROTNO 
OD RESNI-
ČEN
BREZ-
ALKOHOLNA 
PIJAČA
4 + 4
PRESTOL-
NICA 
ARAGONIJE
NA MAGNET-
NEM TRAKU 
SO SHRAN-
JENI …
IZVAJALKA 
PESMI LIKE A 
PRAYER
UNIVERZA V 
MARIBORU
JULES 
VERNE:
V 80 … 
OKOLI SVETA
POČITNIŠKA 
HIŠA
VZNEMIRJE-
NOST
SOL 
CITRONOVE 
KISLINE
OTOČJE 
V TIHEM 
OCEANU
POČASNOST, 
DOLGO-
TRAJNOST 
(OPRAVILA)
V DOLINI TIHI 
JE … MALA
PODATKI O 
ZDRAVSTVE-
NEM STANJU 
BOLNIKA
TRIZLOŽNA 
STOPICA
POROČIL
SLOVENSKI 
PEVEC
NABER
I. MINATTI: 
NEKOGA 
MORAŠ 
IMETI …
SLOVENSKA 
PEVKA
PRODNIK
PERCIPIRATE
ANGLEŠKA 
TV SERIJA: 
ALO …
ZVIŠANI
TON H
DEL TENIŠKE 
IGRE
GL. MESTO 
JORDANIJE
ČUK SEDI NA 
…, TRALALA
NARODNA: 
NA 
PLANINCAH 
LUŠTNO …
RUTENIJ
SLOVENSKI 
NOVINAR 
BABAČIĆ
VIKENDOV … 
POPULAR-
NOSTI
MIŠI
PODOBEN 
SESALEC
GOJIMO 
UPANJE
ZVRST 
GLASBE
SLOVENSKI 
FILM:
NOREGA SE 
METEK …
SLOVENSKI 
IGRALEC 
(BORIS)
OBRAČA 
PLAŠČ PO …
KONEC 
MOLITVE
ENI IN …
VZORNIK
ZBIRALCI 
ZNAMK
AMERIČANI 
JO JEDO NA 
ZAHVALNI 
DAN
GRŠKI 
MATEMATIK
REVEŽI
PASTIR 
BREZ SO-
GLASNIKOV
PROUČUJE 
IRANSKE
JEZIKE
E-POŠTA
SLABŠA
ODEJA 
(POG.)
NEMŠKA
ŠPORTNA 
ZNAMKA
POLN SKAL
ZBADLJIVEC
3,26 SVET-
LOBNEGA 
LETA
IVAN 
CANKAR: 
SKODELI-
CA …
ZAŽGALI 
GROFU … 
GRAŠČINO, 
HEJA, HEJO
SOSEDNI 
ČRKI
PRIBLIŽNO 
3,14
OBLAČILNICE
VOJAŠKI ČIN
STAR SI 
TOLIKO, … 
SE POČUTIŠ
SIPEK PESEK
NEMŠKA
AVTO-MOTO 
ZVEZA
UMETNO 
USNJE
TIBETANSKI 
MENIH
… V TUHINJU
NIČLE 
(POG.)
… TIVOLI SO 
OTVORILI 
LETA 1965
GR. JUNAK
ZGODEN 
(STAR.)
ODA JE … 
PESEM
SL. TISK. 
AGENCIJA
… ŠEL NA 
PLANINE,
NA STRME 
VRHE
DUŠEVNO 
STANJE 
NEMOČI
VARUH V 
HAREMU
ERIC
CLAPTON
HRVAŠKA 
NAFTNA 
DRUŽBA
LJUBLJANA
STANJA 
ZANOSA
POSODA ZA 
KALJENJE
PREBIVALEC 
KITAJSKE
DELAVNICE 
UMETNIKOV
11
6
21
1
3
14 20
16
4
15
8
7
22
9
5
18
10 17
19
13 2
12
1 2345678
91 01 11 21 31 41 51 6
17
18 19 20 21 22 17
Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica 
Novega tednika & Radia Celje.
Geslo iz številke 11: Čaka vas priloga Pomladna petica
Izid žrebanja:
1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, 
prejmejo: Irena Namestnik iz Laškega, Marjan Drešček iz 
Šentjurja in Darko Šmit iz Tabora.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb-
no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v 
obdobju enega meseca.
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim 
geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam 
pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 
Celje, do torka, 25. marca.
Upoštevali bomo reši-
tve na kuponu, ki ga lah-
ko pošljete po pošti ali 
prinesete v uredništvo. 
Geslo lahko pošljete tudi 
po elektronski pošti na 
naslov tajnistvo@nt-rc.si.
Novi TEDNIK št. 12  20. 3. 2025     COLOR CMYK stran 32
32 Št. 12, 20. marec 2025 PISANI SVET
Bo Robertu Goterju uspe-
lo doseči Guinnesov rekord 
v najdaljšem igranju na 
harmoniko? To se sprašu-
jejo mnogi Velenjčani, ki 
so z navdušenjem podprli 
njegovo zamisel. T udi zato, 
ker jo je povezal z dobrodel-
nostjo.
Trenutni rekord v najdalj-
šem igranju na harmoniko 
ima Christelle De Franceschi 
iz Francije, 
ki je na-
n j o 
igral 75 ur, 26 minut in 8 
sekund. Velenjčan Robert 
Goter, sicer svetovni prvak 
na igranju diatonične harmo-
nike, bo nov rekord poskušal 
postaviti med 1. in 4. apri-
lom za svoj 
40. rojstni 
dan v Vili 
Bianca v 
Velenju. 
Dogodek 
bo tudi 
dobrodelno 
obarvan, saj 
bo Goter med 
igranjem 
zbiral do-
brodelna sredstva za Med-
občinsko zvezo prijateljev 
mladine Velenje, ki bo s pri-
dobljenimi sredstvi pomaga-
la organizirati letovanje otrok 
iz socialno šibkejših družin. 
S to gesto bi se Robert rad 
zahvalil velenjski lokalni 
skupnosti in državi za vso 
pomoč pri njegovi glasbeni 
karieri do zdaj.
Izjemnega podviga so se 
doslej lotili že trije Slovenci. 
Avgusta 2012 je Zoran Zorko 
igral harmoniko 35 ur in 32 
minut, isto leto novembra je 
Martin Težak igral kar 36 ur, 
56 minut in 36 sekund. Leta 
2023 je Anže Krevh podrl 
rekord s časom 53 ur, 
53 minut in 53 se-
kund, vendar ga 
je Christelle De 
Franceschi že 
mesec kasneje 
vrnil v Franci-
jo.                  BF
                                   
   
Kultni Laibach na kvadrat
Po razprodanem koncertu v ljubljanskem Kinu Šiška ter po gostovanjih na šte-
vilnih evropskih odrih se je legendarna zasedba Laibach pred dnevi ustavila tudi 
v Celju.
Člani skupine Laibach končujejo evropsko turnejo Opus Dei Revisited, v kateri so 
nanizali več kot 50 koncertov. Na velikem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje 
so imeli dve ponovitvi koncerta. Poslušalcem so po 35 letih predstavili izvedbe vseh 
skladb s kultnega albuma Opus Dei. Ta album je ponesel Laibach na mednarodno sceno 
in je bil po izboru mednarodne kritike uvrščen na častni seznam 1001 album, ki ga je 
treba nujno slišati.                                                                                                                TS
Laibach na odru celjskega gledališča (Foto: Nik Jarh)
V družbi podjetnika in inovatorja
Podjetnik Ivo Boscarol, 
znan predvsem kot ustano-
vitelj ter dolgoletni direktor 
podjetja Pipistrel, se je v mi-
nulih dneh mudil na Celj-
skem. Gostili so ga v Domu 
sv. Jožefa Celje, medse so 
ga povabili tudi v Šolskem 
centru Šentjur (ŠCŠ).
V Domu sv. Jožefa Celje 
je Boscarol razmišljal o tem, 
kako lahko podjetnik in po-
slovnež ohrani dostojanstvo. 
Dijakom in študentom Šol-
skega centra Šentjur, ki se 
izobražujejo za poklice pre-
hranske verige, je predstavil 
pomen podjetništva, inovacij 
in kritičnega mišljenja. Mla-
dim je dejal, da so v Sloveni-
ji dobri pogoji za kmetijstvo, 
saj imamo lepo in rodovitno 
deželo. Med izzivi je izpo-
stavil okoljske spremembe 
in naraščajoče število prebi-
valstva v svetu. Poudaril je, 
da lahko kmetijstvo s svoji-
mi praksami pomembno pri-
speva k reševanju omenjenih 
izzivov. Med drugim je z di-
jaki in s študenti delil svojo 
misel, da so »inovativnost, 
kreativnost in uspešnost 
predznak podjetništva, ne 
pa predmet zavisti in zatira-
nja«.                                    TS
Poslovnež Ivo 
Boscarol v družbi 
voditeljice pogovora, 
učiteljice slovenščine 
Alje Dobrajc (levo) 
in organizatorke 
dogodka, učiteljice 
podjetniških vsebin v 
ŠCŠ Bernarde Vodo-
pivc (Foto: ŠCŠ)
Še zadnjič prenesli dvoživke
čez cesto
Pri prenosu so med 
drugim sodelovali 
učenci Osnovne 
šole Kozje.
Letos so prenesli
že 4 tisoč dvoživk.
Kozjanski park je s prostovoljci, med drugim z otroki iz okoliških šol in 
vrtcev, letos na varno prenesel že štiri tisoč dvoživk, ki bi se 
brez pomoči ljudi lahko znašle pod kolesi vozil. V tem jav-
nem zavodu napovedujejo, da je tovrstna akcija zadnja, 
saj bodo dvoživkam pri dostopu do mrestišča kmalu 
pomagali podhodi.
Ribnik Trebče je najpomembnejše mrestišče za 
tamkajšnje dvoživke. Tam so doslej opazili rosnice, 
sekulje, krastače, planinske in navadne pupke, ob-
časno tudi velikega pupka in hribskega urha. Samice 
navadnega močerada v potoku, ki se izliva v ribnik, 
spomladi odlagajo ličinke. Proti koncu pomladi se 
v ribniku zbirajo tudi zelene žabe. Dvoživke na se-
litveni poti ovira regionalna cesta Podsreda–Bistrica 
ob Sotli. Da bi preprečil povoze Kozjanski park že od 
leta 1999 postavlja začasno varovalno ograjo na obeh 
straneh 400-metrskega cestnega odseka. Ograja dvoživ-
kam onemogoča prehod na cestišče, zaposleni jih s prosto-
voljci vsak večer nato varno prenesejo v ribnik. Kozjanski park 
napoveduje, da so dvoživke na Trebčah letos prenašali zadnjič. Ob 
cestnem odseku namreč gradijo štiri podhode in trajne varovalne ograje za dvoživ-
ke, kar bo zmanjšalo njihovo ogroženost.                                               TS, foto: AB
Jože Planinšek, predstavnik Doma sv. Jožef, ter predsednik Turističnega in 
kulturnega društva Celje Matija Golner. (Foto: arhiv TKD Celje)
Turistično in kulturno dru-
štvo Celje je drugi petek marca 
podelilo priznanja za lepo ure-
jeno okolje in zaključilo projekt 
Zlata vrtnica in metla 2024.
Omenjeno društvo je od aprila 
lani zbiralo predloge za podelitev 
priznanj za lepo urejeno okolje, 
vrt in cvetlice na območju me-
stne občine Celje. Predloge so 
lahko oddali lokalne skupnosti, 
društva, organizacije, podjetja 
in posamezniki. Turistično in 
kulturno društvo Celje je sku-
pno prejelo pet predlogov za po-
delitev priznanj za lepo urejeno 
okolje v letu 2024, dobilo pa ni 
nobenega predloga za dodelitev 
metle 2024. Zlato vrtnico 2024 je 
podelilo Duhovno prosvetnemu 
centru Dom sv. Jožefa, ki že vrsto 
let skrbno ureja okolico baročne 
cerkve sv. Jožefa, misijonske 
hiše, Doma sv. Jožefa z domom 
starejših občanov in župnije. 
Skrbi tudi za urejene sprehajal-
ne poti v okolici doma in ohranja 
naravni travnik. V društvu so po-
hvalili še stanovalce doma starej-
ših, ki radi sodelujejo pri urejanju 
okolice.                                            TS
Zlata vrtnica Domu sv. Jožefa
Za Guinnesov rekord z 
dobrodelno noto
njegovo zamisel. T udi zato, 
ker jo je povezal z dobrodel-
nostjo.
Trenutni rekord v najdalj-
šem igranju na harmoniko 
ima Christelle De Franceschi 
iz Francije, 
ki je na-
n j o 
lom za svoj 
40. rojstni 
dan v Vili 
Bianca v 
Velenju. 
Dogodek 
bo tudi 
dobrodelno 
obarvan, saj 
bo Goter med 
igranjem 
zbiral do-
S to gesto bi se Robert rad 
zahvalil velenjski lokalni 
skupnosti in državi za vso 
pomoč pri njegovi glasbeni 
karieri do zdaj.
Izjemnega podviga so se 
doslej lotili že trije Slovenci. 
Avgusta 2012 je Zoran Zorko 
igral harmoniko 35 ur in 32 
minut, isto leto novembra je 
Martin Težak igral kar 36 ur, 
56 minut in 36 sekund. Leta 
2023 je Anže Krevh podrl 
rekord s časom 53 ur, 
53 minut in 53 se-
kund, vendar ga 
Jože Planinšek, predstavnik Doma sv. Jožef, ter predsednik Turističnega in 
Robert Goter pravi, da bo spodbuda ljudi pri po-
diranju rekorda dobrodošla. (Foto: osebni arhiv)