T Ljnbljanl, t Četrtek, dne zt. Jatraarla I91L Leto XXXIX. = Velja po pošti: = Za celo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6'50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto napre] . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'— V upravi prejeman mesečno K 1*90 Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 H za trikrat.....,10 n ta večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna patltvrsta (72 mm) 30 vinarlev -Izhaja: \ vsak dan, Izvzemat nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne. (ur Uredništvo Je v Kopitarjevi nilol štev. S/HI. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravntštvo Je v Kopitarjevi nliol štev. B. "SJi Avstr. poštne hran. račnn št. ?4.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. — Dpravnlškega teleiona št. 1H8. Današnja številka obsega 6 strani. V pravi luCI. »Slovenski Narod« jc včasih odkritosrčen in pokaže svojo pravo na-turo, če ni več vstan. lagati in se Miniti. Takrat »Slovenski Narod« tudi pove, kar bi n. pr. Iržaška »Edinost« nikoli ne povedala. »Edinost« enostavno umolkne, če naprej ne more, »Narod« pa se v takih slučajih katerikrat nalašč postavi, češ, kaj bom tajil, kar v resnici mislim. Tako jc n. pr. včeraj kot odgovor na naše očitanje, naslovljeno na »Edinost«, zaka j ignorira imenovanje Slovenca za tržaškega škofa, odgovoril črno na belo, da b i b i 1 tržaškim Slovencem ljubši laški škof kakor pa slovenski! Glasilo slovenskih liberalcev je s lem svojim odkritosrčnim priznanjem na en mah samo raztrgalo tisto mre-10, ki jo imajo na očeh mnogoteri bolj ledolžni pristaši »narodno-napredne« stranke, ki ne vidijo, kako je liberalna larodnost skoziinskozi piškava. Kdor ie zdaj veselo poskoči, Kadar liberalci sačnejo tolči na narodni boben, ta je teozdravljiv za vse čase. Človeka dravih možgan in čutov more le stud ibiti, kadar vidi liberalce odevati se v larodno parado. Ljudje, ki izjavljajo, la bi jim bil laški škof ljubši kakor ilovenski, pa vendar še vedno na vsa ista kriče, da le oni čuvajo pristno larodnost, morejo samo šc ničvredne lemente premotiti. Liberalna hinavščina je vredna, da e jo z vsemi štirimi pribije. Ko jc bil menovan za celovškega škofa Nemec Ir. Kaltner, kakšno vpitje in ogorčenje e bilo v liberalnem časopisju! »Edi-lost« se je drla in za stavo kričala, Narod« si je nebo in peklo privoščil, lasilo političnih zakotnikov jc uga-ijalo ciganski šunder. Mi smo dostoj-io a odločno proti dejstvu protestirali, la je bil pioti duhu kanoničnih določb inenovan za. škofa dostojanstvenik, ki ie ume jezika slovenske manjšine niti ijfigovili potren, liberalci so se pa v as zaganjali, da smo prerahlo in lc iz iinavščine tako pisali. Prijemali sovla-lo, Nemce, Rim in nas, češ, vsi podirajo germanizem. In liberalnim bac-om po različnih gostilnah so tekle olze iz oči, ko so videli liberalne vojake tako krvavožareče na narodnih liirikadah iz papirja. Zdaj pa, ko je imenovan za škofa ržaške škofije Slovenec, zdaj pravijo 'i bil taistim ljudem laški veliko ljubši. Kako so se liberalni listi zavzemali za slovansko bogoslužje! Ljudje, ki jim je cerkve in bogoslužja toliko mar kakor Patagoncu višje matematike, so sc navduševali za verske svetinje v glagolskem jeziku in. za božjo besedo v eirilski azbuki. Kristusova vera je naenkrat v liberalnih listih za-bliščala v vsem sijaju in gorje so klicali na, tistega služabnika Rima, ki bi se predrznil položiti roko na narodne verske tradicije. Ko smo jim hinavstvo očitali, češ, saj vam za glagolsko mašo ravno tako nič ni kakor za latinsko, so bili ogorčeni in dejali, da je slovansko bogoslužje v narodnem oziru velevažno. Dobro! Zdaj pa, ko so dobili slovenskega škofa, bi imeli rajši laškega, dasi so preje vedno pisali, tla je laški škof največja nevarnost za slovansko bogoslužje in bi je z enim udarcem uničil! Hinavci! Kdo ne pomni, kakšen vik in krik je zagnalo liberalno časopisje, ko je prišel nemški sodnik v Ljubljano? »Edinost« kmalu da. ni s črnim robom izšla, »Narod« je žalostno tulil vsak dan brez prenehljaja. Toda kaj pomeni sodni uradnik v narodnem oziru proti škofu! Nič in desetkrat nič! Slovensko ljudstvo trpi pod slovenskim sodnikom, če jc krivičen, prav toliko kakor pod nemškim, če je ljudstvu sovražen, in slovenski sodniki, če so delali ljudem krivico, so naše kmete na denarju, poštenju in zdravju ravno toliko oškodovali, kakor tuji, in prav nič manj ne. Tisti sodni uradniki, ki so naše zadružništvo preganjali, so nam pa nima, naj pa na posodo prosi,« je odgovorila Salamanka, ki ji je dobro delo, da nevoščljivo sosedo njeno prihodnje bogatstvo tako jezi. »Na-me pride hiša zdravnika Beniteza in pa vinograd zraven . . . Ta-lc papir tako pravi!« ln Salamanka vzame iz nedrij zganjen papir, na katerem ji je bilo res obljubljeno, da dobi hišo in vinograd na dan splošne razdelitve: papir jo imel Lopezinkov podpis, spisan pa je bil prejšnji večer. »Tako vidite, da jo znam pogoditi,« je nadaljevala Salamanka in vtaknila papir nazaj v nedrije. »In blagor vsakemu, ki z mano drži; saj zato sem pa Lopezinkova teta!« »Pa nič več kakor teta?« jo vpraša Propeluha s porogljivim nasmehom. »Kaj se vam zdi to malo?« »Nikarte, nikarte, ženska! Zakaj kar Vi uganjate, to jc že več kot preveč!« »Jezes, kakšna ženska! Še ob dobro ime me ho dela.« »Le nikar sc no ogrevajte. Salamanka; sa j nc morete izgubiti, kar sle že zdavnaj izgubili. Kar ste zdaj slišali, je že povsod znano.« »Poj t c no. pojte, saj vem, kje vas čevelj žuli,« jo zavrne Salamanka zelo srdita in uostoji pri hišnih vratih, do v narodnem oziru bili pravtako nevarni kakor so nam nemški. Liberalci sc za uradnike zato toliko vlečejo, ker gre vsa. njihova politika za tem, da svoje pristaše b kruhu spravijo, narodni oziri so jim zadnji. Če hi bili liberalci res tako narodni, bi bili njihovi pristaši na sodnih mestih drugače postopali z našim kmetom, ki je jedro našega, naroda, in vso drugače bi jim bil mar njegov blagor, kakor pa jim je v resnici! Pa recimo, da je sodni uradnik res tako važna reč za narod, da jo treba vse narodno delo le na to koncentrirati, da vsi liberalni juristi hitro avanzirajo - koliko bolj jc v narodnem oziru važen slovenski škof! In ta je v resnici važen, ker jo z ljudskim blagrom, napredkom in njegovimi potrebami vse drugače tesno zvezan kakor pa sodnik ali pa davkar ali podobno! Ljudska duša je takorekoč v rokah njegovega najvišjega cerkvenega dostojanstvenika, kilo jo bolj pozna kakor on, kdo je bolj pred Bogom in svetom dolžan zanjo skrbeti, kdo ji more največ dobrot storiti? Cerkev je bila iti bo najmogočnejša zaščitnica slovenskega naroda, in moči njenega vpliva na naše ljudstvo nc doseže nobena; druga naprava. Zalo ni vseeno, kakšne narodnosti škofje zasedajo sto-lice v slovenskih pokrajinah in zato kaže vse kaj drugega kakor narodno čustvo, kdor si želi v Trstu ali kjerkoli drugod po Slovenskem za škofa tujca! , Nič ne bi človek rekel, če bi naši liberalci bili dosledni in bi rekli: Liberalec ali pa vsaj tujec, naj bo potem, kar hoče, nam jo ljubši kakor katoliški Slovenec, ker nam gre v prvi vrsti le za liberalne strankarske interese, ki jim Lah in Nemec ne more tako škodovati kakor domač človek. Toda liberalci to venomer taje; njihov »Slovenski Branik« kriči: Lc narodnost in narodni blagor! nc strankarstvo!; tako golči »Edinost«, tako tudi »Narod«, kadar smatra za umestno, ljudem pesek v oči metati. Tako lažnjiva je ta tolpa! Zato nc bo mogel narod biti nikoli zadosti hvaležen tistim, ki so to družbo potolkli in liberalizem v javnem življenju onemogočili. Državni zier. 1) u n a j, 25. prosinca. Proračunska razprava. Prvo branje državnega proračuna je brez najmanjšega dvoma samo potrata časa. Včasih sc je pri prvem branju proračuna razvila živahna raz- prava, ki jc razjasnila parlamcntarn« razmere ter vladi omajala ali utrdila pozicijo. Sedaj pa je vse labilno in ne. gotovo. Vlada se more brezpogojno za našati samo na krščanske soeialce ii Poljake, vse druge stranke, ki pridej« v poštev za novo vladno večino, čaka jo, kako se v bližnjem času razvijej« razmere. Za kulisami sc vrše pogaja nja, ki naj bi omogočila redno parla mentarno delo. V ospredju je vpraša, nje italijanske pravne fakultete, ki j« kot prva točka na dnevnem redu pro računskega odseka. Naš vseučilišk' klub bode jutri sklepal o nadaljuj tak liki. Vsled tega in delogacijskega za sedanja v Pošti bodo proračunski od sek imel sejo šele 7. svečana. Prvo bra nje proračuna bode jutri končano, kei v petek nc bode soje zaradi pogreba po slanca Punkeja. Današnji prvi govor nik jc bil W a s i i a n, ki jc zopet mla lit prepcrelc otepe o slovanski povod nji in zatiranih Nemcih. Zbornica j< skoraj prazna. Naučili odsek. V današnji seji je naučili odset odklonil predlog, naj se učitelji uvrst« v štiri najnižje razrede državnih urad' nikov. Nato je odsek razpravljal « predlogu nemškega radikalen Stran sKega, naj se okrajni šolski nadzornik' stalno namestijo. \Taučni minister gro: Sturgkh je izjavil, da je ta zahteva i: finančnih in političnih razlogov seda; neizvršljiva; vlada pa stavi ja vsakf leto v proračun znesek v zboljšanj« gmotnega stanja okrajnih šolskih nad zornikov. Ljudsko štetje. Lani jc sklenil proračunski odseS proti glasovom združenih Nemcev, da se mora ljudsko štetje vršiti tudi pc materinskem jeziku. Ta sklep je odol> rila tudi poslanska zbornica. Navzlic temu se je štetje vršilo po starem, krivičnem načinu. Na stotisoče Slovencev Čehov in Rusinov je na podlagi obče-val nega jezika in vsled skrajnega terorizma nemških in italijanskih, delome : tudi poljskih števnih komisarjev zopei vpisanih med Nemce, Italjane in Poljake. To dejstvo jasno označuje avstrijske razmere. Včeraj je minister za notranje poste grof W i c k c n b u rg odgovoril na s dotične interpelacije. Njegova načela \ tem vprašanju moremo odobravati Vprašanje pa je, ali bi bil govoril take odkrito in res nepristransko, ako bi bil že minister za notranje posle ob času ljudskega štetja. Priznaval je odkrito, da so se res vršile nepravilnosti koder sta ravno prišli. »Sama nevošč-ljivost vas je, da veste.« ln pljunila je v dlan ter slino s pestjo podrgnila, potem jc pa pristavila: Nevoščljivosl, nevoščljiva! Na mojem vrtu raste sliva, Sliva (iosti jc rodila, Ti ne boš pa nič dobila!« »Hudik naj vas pobere, copernica stara; če bi inkvizicija') šc bila, bi vam bili že pokazali!« je kričala botra Propeluha in kar nič ni mogla zakriti svoje nevoščljivo jeze. Salamanka se jc odpravila še tisto jutro k Benitezu. Piskrček s kosilom jo pristavila na ognjišče, ogrnila je ruto iu zaklenila stanovanje, potem pa sc je napotila proti zdravnikovi hiši. Bila je precej v zadregi. Benitczova hiša je bila majhna, toda. čedno zidana; imela je dve nadstropji. Obe okni v pritličju, na vsaki strani vrat eno, ste bili do polovice zakriti z zelenimi polkni, in tako prijaz-no in lepo sta sc podali ob belem zidu, kakor vesel nasmeh na obrazu petnajstletnega dekleta. Nad vrati je bil v prvem nadstropju balkon; bil je vos v cvetlicah, ki so rastle iz neštetih lonč- ') Posebno sodišče zoper krivo- verce. kov in se razraščale po ograji balkonov! in visele navzdol. Na vsaki strani balkona jc bilo veliko okno z lepimi šipami in zagrnjeno z modrimi zavesami, drugo nadstropje pa je dobivalo svetlobo skozi tri okenca, ki so imela tudi zelena polkna. Salamanka jo zadovoljno gledala lepo hišo in jc stopila v vežo, tlakano z modrimi in belimi ploščami. Predno .ie pozvonila, jc še pazno pregledala dvorišče; bilo je ravno tako tlakano kakor veža in v vsakem oglu je bil postavljen za olepšavo lovorjev grm v veliki leseni posodi. Na sredi pa jc v marmornatem koritu veselo žuborela voda in škropila z bistro roso grmič j c in rože, ki so bile okrog postavljene. Ko jc Salamanka pozvonila, se jc prikazala na dvorišču dekla in vprašala, kaj bi rada. »Z gospo bi rada govorila,« je dejala starka. Služkinja jc stopila v hišo; čez tnalo časa se je vrnila in poklicala Sa-lamanko noter. šla je čez dvorišče in sc pazno na vse strani ozirala, kakor da misli hišo natanko preštudirati. Ivo je prišla po marmornatih stopnjicah v prvo nadstropje, je stala pred priletno gospo, ki jo je zgoraj čakala- In da jc ljudsko Štetje velikega pomena ne le za znanost, ampak tudi za razvoj javnega življenja in raznih važnih državnih zavodov. Zato je opravičena zahteva, da so podatki ljudskega štetja zanesljivi in dejanskim razmeram odgovarjajoča podlaga, za vedo in državno upravo. Ako pa sc ljudsko štetje vrši pod vplivom nečuvenega terorizma v politične in druge strankarske namene. podatki štetja niso resnični, za ogrožene in zatirane narode pa naravnost škodljivi. Neprijazne nam šolske oblasti se sklicujejo v prvi vrsti na ljudsko štetje, ako n. pr. Slovenci v obmejnih pokrajinah zahtevajo slovenske ljudske šolo itd. Minister grof Wicken-burg je naglašal, da se mora ljudsko štetje vršiti vestno in nepristransko. Minister jo takoj izdal ukaz, da sc morajo vse pritožbe natančno preiskati in dokazane napake popraviti. Poslanec dr. Korošec jo vložil interpelacijo zaradi novih nepostavnih dogodkov pri ljudskem štetju na Dunaju, ki so se izvršili nasproti dunajskim Slovencem. Železniški odsek. Poslanec Fon je včeraj v železniškem odseku predlagal, naj vlada pri trasiranju železnice Gorica—Čer-vinjan skrbi za to, da se pri mostu v Pevmi napravi postajališče s skladiščem. Novi železniški minister dr: Glabinski jo v daljšem govoru razvil svoj program, ki je vzbudil mnogo pozornosti. Ko bode zagotovljeno finančno pokritje, bodo predložil obširen načrt lokalnih železnic. Posebno je naglašal, da so tudi narodni prepiri vzrok neugodnih finančnih uspehov v železniški upravi. Ker sc nam zdi to vprašanje velike važnosti, hočemo o tem obširneje govoriti v posebnem članku. Čudeu davek. Poslanci Žitnik, Verstovšek in tovariši so danes vložili na finančnega ministra naslednjo interpelacijo: Zakon z dne 25. junija 1881, drž. za k. št. 62, ki določa poseben davek od žganja v trgovinah in gostilnah, v nobenem oziru ne ustreza svojemu namenu. Izvrševanje tega. zakona večkrat naravnost pospešuje davčno nemoralo, ki jo država nezaslišano kaznuje. Na drugi strani pa ta zakon širi žganjar-sko kugo, ker jc trgovina i. žganimi opojnimi pijačami v zaprtih posodah prosta obrt. A' mestih in na deželi se množc trgovin^ z žganjem. Vsak najmanjši pregrespk proti finančnim na-redbarn jc strogo kaznjiv, finančna straža pa ima veliko neprijetnih sitnosti pri kontroli. Navzlic temu pijo žga-njarji kar na ulicah, za vogali ali v prostorih, kjer trgovec ne more za-braniti. Velik nedostalek zakona jc nejasnost kvalifikacije, ali je prodaja žganja glavna ali postranska obrt. Za mnogo obrtne oblasti so pritožbe proti kvalifikacijskim odločbam na podlagi § 13. toga zakona le formalnost, ker no vpoštevajo vseh stvarnih razlogov s potrebno natančnostjo in nepristra-n os t jo. Vsled toga se večkrat rešitve pritožb zavlačujejo na leta, finančna straža in razne instančne oblasti pa imajo mnogo nepotrebnega dela in pisari j. Kričečo krivice se gode pri uporabi g 13., ali jo točenje žganja glavna ali postranska obrt. V mnogih slučajih dd-naSa žganje komaj petino ali sedmino skupnega dohodka pri obratu, ker sc dohodek od vina, piva in čaja ne upošteva, in vendar finančni organi vsled večletne prakse označujejo nadrobno razprodajo žganja kot glavno obrt. Stranke večkrat ne morejo pri kontroli naznaniti natančnih podatkov o dohodkih, ker nimajo poslovnih knjig, ali pa takozvani zaupniki iz kateregakoli vzroka ne izpovedo nepristransko. Posledica je, da so mnoge stranke brez svoje krivdo nečuveno kaznovane za mnogo let. nazaj. V zmislu naredbe finančnega ministrstva z dne 2. julija 1881, št. 74, mora finančna straža neposredno nadzorovati žganjetoče vsaj enkrat v šestih mesecih. Pri tej priliki morejo finančni organi opozarjati stranke na mogočo prestopke zakona in na razloge, ki so raerodajni za kvalifikacijo žganjetoča kot glavne ali postranske obrti. Na ta način bi se mogle mnoge stranke obvarovati velikih denarnih kazni, ki so jih večkrat nevedoma zakrivile. Kaznujejo trgovca, ako prodaja žganje na drobno ali v nepravilno zaprtih steklenicah. Ker se mora ta davek vedno plačevati za. šest mesecev naprej, je obrtnik že kaznjiv, ako jo plačal davek samo 24 ur prepozno. Kaznjiv je obrtnik, ako je izgubil ali založil plačilno boleto in je ne more pokazati pri reviziji. Vos ta »čudni« davek pa, donaša državi le neznatne dohodke; za leto 1911. je v državnem proračunu iz tega naslova med dohodki vstavljenih le 2,319.000 kron. Država imajorej v vsakem oziru več škodo nego koristi od tega davka; stranke imajo mnogo sitnosti, finančna straža pa nepotrebnega dela. Ker je torej ta zakon v vsakem oziru, posebno pa v moralnem naravnost škodljiv, zato vprašajo podpisani: Ali hoče gospod finančni minister čimpreje predložili zbornici načrt zakona, s katerim se bodo razveljavil ali pa vsaj primerno predrugačil državni zakon z dne 23. junija 1881, št. 62, glede davka od prodaje žganja? V bančnem odseku je govoril včeraj dne 25. t. m. poslanec dr. Krek. Prej ali slej bomo prišli do gospodarsko ločitve z Ogrsko brez naše krivde in ž njo tudi do ločitve skupne banko. Naša dolžnost je pa do istega časa. tudi zahtevati, da so z našim zadružništvom no bodo slabše postopalo kakor z ogrskim. Banka pa sedaj ne vzame menic od naših zadrug. Na Tirolskem imamo zadruge z obrestno mero 3U %, v Galiciji do 8%. Vsled i tega so zadruge popolnoma, izročene j bankam. Cenzorji so ne jemljejo iz vrst j kmetijskih strokovnjakov in na to bo-J mo še prišli pri podrobni debati. Nazadnje stavi predlog, da sc z ozirom na razmere na Ogrskem debata odgodi do trenutka., ko bodo tudi tamkaj prišle razprave o bančnem predlogu v tok. X' X X Včerajšnja razprava. Po Wa,stianovih klobasarijah so govorili še: načelnik »Poljskega kola« Lazarski, ki napove, da bodo Poljaki državi tudi v bodoče dovolili, kar ji gre, a da prejkoprej zahtevajo kanale in je končal s prikrito grožnjo, da si pridrže Poljaki proste roke. Busin Le-wiczky naglaša, da so Rusini v opoziciji. Rusinsko vseučiliško vprašanje počiva kljub vsem obljubam. Krščanski socialec Wohlmeyer je zahteval, naj se višje pbdavčijo veliki kapitalisti. Sejo so zaključili ob 5. popoldne. češki radikalci so sklenili, da bodo glasovali v skupni seji češkega kluba proti nameravani izpremembi pravil, s katero se namerava Kramafu omogočiti vstop v predsedstvo. S sedanjo taktiko proti Bienerthu češki radikalci niso zadovoljni in zahtevajo, naj se obnovi »Slovanska Unija«. Holandske utrdbe. Holandski zbornici je bil predložen zakonski načrt, ki zahteva 40 milijonov za obrambo morske obali in oja-čenje vojne mornarice. Ta predloga ni našla samo živahnega odpora pri poslancih, naklonjenih Angležem in Francozom, temveč je zbudila, tudi na Angleškem samem precejšnih skrbi, zlasti ker se v Londonu misli, da tiče za to zakonsko predlogo zopet nemške intrige. Vse pereče vprašanje, ki daje toliko povoda časopisju in zlasti angleškemu za dolgo članke, tiči v tem, da hoče nizozemska vlada utrditi vlisin-sko pristaničši, ki leži ob ustju Šelde, da bi mogla bolje varovati nevtralnost Holandske v slučaju angleško-franco-ske-nemško vojske. Od nemške strani se povdarja, cla nameravano utrjen jo mesta, Vlissingen, ni naperjeno niti proti Belgiji, še manj pa proti Angleški ali pa za Nemčijo; temveč se bo to zgodilo samo za nacionalno varnost Holandske. Na, Angleškem so seveda drugega mnenja. Angleško časopisje trdi, da hočejo imeti Nemci vojno, ker so nanjo pripravljeni ter tudi ne morejo drugače, ako se hočejo rešili fina neiolnih težkoč. Iz strahu pred Nemčijo in njeno bojevitostjo so. je torej odločila Holandska utrditi svojo obal, da boljo varuje nevtralnost. Utrditev pristanišča Vlissingen ni ničesar drugega kot prikrita grožnja Nemčije Angleški. Oficiozna Belgija, ki živi v zelo dobrih odnošajih s liolandsko, bi najraje vso zadevo prezrla. Toda prijatelji Francozov, ki jih podpira Nemcem sovražno časopisje, so že skrbeli za to, da jc postala cela zadeva bolj zapletena. Od to strani se namreč izjavlja, da so z utrditvijo vlissinškega pristanišča krši konvencijo, ki je bila sklenjena lota 1839. in ki jo je tudi podpisal holandski kralj Viljem I. Ta pogodba 110 garantira Belgiji samo neodvisnost, temveč omenja tudi možnost, da se morejo zavzeti za koristi Belgije tudi druge države, v slučaju da so skuša kršiti nevtralnost Belgije. To pa v bodoče ne bo več mogoče, ako se bo utrdila spodnja Schelda. Francoska, ki igra jako rada protoktorja Bel- Bog daj dober dan, gospa,« jo rekla Salamanka malo v zadregi. Bog daj, jo odgovorila zdravnikova žena. In obe sta molčali, dokler je ni vprašala gospa malo začudena: Kaj bi radi?« Brez zamere, gospa, : je začela Salamanka. ki se je polagoma nekoliko osrčila. »prišla sem hišo pogledat. Veste, vaša hiša pride po občni razdelitvi v mojo last, in jaz bi rada žc zdaj svoje račune uredila.« Zdravnikova gospa jo debelo pogleda; roke ji omahnejo in od presenečenja jc bila kar trda, da ni vedela kaj odgovoriti. »Torej, gospa,« je nadaljevala Salamanka, ki je bila že čisto mirna, »ta hiša bo moja in o sv. Janezu mora biti prazna.« Starka jo prenehala govoriti, kopa začudena gospa le ni dala odgovora od sebe, jc spet začela: »Jaz mislim ostati v pritličju, gori bom pa vzela kako stranko, tako bo najbolj prav; lahko pa tudi drugače naredimo; čo vi no marate hiše zapustiti, pa lahko vzamete gornjo prostore v najem, samo o pravem času mi naznanite, pa se nam ne bo treba nič kregati; veste, kar se tega tiče, vas imam gotovo raje notri, kakor koga drugega . . .« »Jaz vas no razumem,« jc gospa nazadnje spravila iz sebe, »grem moža oklica!.« In šla je po zdravnika, ne da bi čakala odgovora, ter mu ie suoročiia čud- ne zahteve Salamankine. Ta jo ravno bral svoj časnik, kakor navadno po za-jutreku. Šol je ven k starki in jo je ogovoril s prav neprijaznim obrazom: Kaj imate tukaj iskati?« »Jozos, kakšne tnanire; saj vas nisem prišla ničesar prosit.« »Ravno zato obrnite se na desno in ven >c poberite! Tam so vrata! « -Bog pomagaj, kakšna politika!... Ali veste, s kom govorite?« »In tudi no maram vedeti!« »Torej, da veste, jaz sem teta svojega stričnika . . .« »Verjamem.« > 1 n moj stričnik je klubov predsednik in republikanci ga varujejo kakor punčico v očesu.« »Sporočite mi, kadar ga obesijo.« »Molči gobec ti nemarni!« je zavpila Salamanka, ki jo jc zdravnikova beseda ujezila. »O mojem strič-niku se govori s klobukom v roki.« »Ženska, mene bo potrpežljivost minila; čc ne greste po stopnjicah, boste šli kar čez balkon.« »Pa se mi nc ljubi iti, jaz sem tukaj na svojem,« jc vpila Salamanka in se posadila na klop. »Pojte 110, kakšen človek, kadar usta odpre, pa zazija, kakor da misli cel hlebec pogoltniti... A, kako pak, na pravo sto naleteli, in čc stričnika pokličem-----« »Pojte sc solit vi in vaš stričnik, sleparka; greni po policaja!« »Kar pojte, saj me bo kar surovo snedel ta policaj. Pazite, da ne pride narobe in da nc boslc to noč še vi v ječi spali; hvala Bogu, sklici že do-gospodarili!« »Ženska., spravite se proč, če 110 —« »Čc nc pa ostanem, kjer sem! Ali ne? . . . Samo dotaknite se rnc! .... Pojte 110, pojte; raje molčite, vi, ki imate več mrtvih na vesti, kakor kakšen razbojnik!« »Ženska!« »Prav zares; vi ste spravili s svojimi zdravili več ljudi v grob kakor pa na noge ... Ni čuda. da je dal župan to pomlad svojim psom vaših krogljic, da so mu prej poginili! Pa seveda, zdravnikovo grehe zemlja pokrije . . .« »Spravite se ven, čo ne se spozabim!« »Pa hudo bi se spozabili. Saj ste žc na takem glasu, da delate iz zdravih bolno in žc otroci pojejo po cestah: Čc hočeš, da te vrag pobere, Naj te doktor Bcnitez dere!« »Poberite sc, coprnica stara!« »To je sama nevoščljivost, ker vam ljudi prevzemam in jih ne zdravim z vašimi krogljicami! E, gospod doktor, čc bi nevoščljivost bile garje, presneto bi imeli dosti dela, da si jih spravite s kože!« * Zdravnik jo bil ves iz sobo in sc jo zagnal vanjo; pa Salamanka jc urno zbežala in kričala: »Pa ravno tako jc! Tako je pa nič drugače, in to bom vpila, doklor me gluhi ne slišijo. Čo bi nevoščljivost bile garje, presneto dosti bi si imeli praskati !.< V naglici in jezi Salamanka, ki je mahala okrog sebe, ni opazila, Ja ji je Lopezinkov papir zdrknil na. Pa in obležal na sredi v zdravnikovi predsobi. (Dalle.) gije, bi v slučaju angleško-nemške voj. ne kot angleška zaveznica zasedla ust-je Schelde pod kako pretvezo, kakršnih se v slučaju vojno dovolj najde, ter bi Nemčija tako postala nevarno ogrožena od te strani. Nemčija bi morala cepiti svoje vojne moči ter postaviti del vojske napram Francozom. Ne vpraševalo bi se v takem položaju dosti po nevtralnosti Belgije, zlasti ker bi jo že v tem slučaju prekršila Fran-coska in Nemčija bi morala postaviti svoje vojake ob holandski Sclieldi, da se izenačijo vojne moči. To bi bil seveda casus belli za Francosko, kar bi bilo le v korist Angleški. Stroške vsega boja, blokiranje, obstreljevanje Scheldinega obrežja bi morala trpeti v tem slučaju samo Holandska kot nevtralna oblast. To čuti tudi Holandska ter hoče tudi utrditi vhod v Scheldo, Vlissingen, cla so zavaruje proti vsem slučajnostim, s čemur pa se seveda precej onemogočijo angleške in francoske vojne kombinacije za napad. Zato je tudi toliko pisarjenja po angleških in fracoskih listih, a nič manj v nemških. Na Angleškem tudi trdijo, da se z utrjenjem vlissingeškega pristanišča krepi le varnost Nemčije, kar je tudi v prid osovraženi trozvezi. Na Francoskem pa se trdi, da je utrditev Vlissin-ga identična s pristopom Holandske k trozvezi. Take kombinacije so malo preveč drzne in gotovo je, da trozveza pri utrjevanju Schelde nima ničesar opraviti. Spor o utrditvi Vlissingena samega jo vedno hujši. Vsa zadeva se slika zdaj tako-le: Nizozemci hočejo utrditi Vlissingen. Angleži in Francozi pa dol-žo Nemčijo, da je ona vplivala na Nizozemsko, da naj utrdi Vlissingen. Francoski ministrski predsednik Pichon hoče poizvedeti pri drugih vladah, Če se nc prekrši z utrditvijo Vlissingena mednarodna, pogodba iz lota 1839, k zagotavlja nevtralnost Belgije in reke Schelde. Nemci trde, da so Angleži in Francozi izprožili vso stvar zato, da zopet utrde zvezo Rusije, Francije in Anglijo, ki sc zadnje čase krha. Nizo zemska vlada se pa na to ne ozira iti jo jo že predložila zbornici z izjavo, da odstopi, čo ne bo sprejeta. Prizadetirr velevlastim je pisala, da. si v notranji nizozemske zadeve prepove vsake vmešavanje. HrvaŠki sabor. V večerni seji 24. t. m. so »živahna razpoloženje ni poleglo; vsled prička nja med poslanci so jo seja začela še-1« j ob 7. uri. Predsedoval jc Papratovit? ban je navzoč. Predsednik predlaga, da se odklo niltia izjava delegatov izroči odseku a< hoc. Proti govori Pribičevic. Ban To mašic izjavi, da koalicija mora spre joti peštanske mandate, zlasti poslane Modrušan, ki da jo bil le vsled volje ii pomoči vlade izvoljen. Seveda je od govor buka in hrup. Razni govornik govore za in proti predsednikovem! predlogu, vmes pa so očita koaliciji, di so morali vsi njeni poslanci podpisat roverz. Koalicijski poslanci izjavljajo da je to laž in cla so le vsi poslanci ob vezani k solidarnosti. Končno vstan Supilo in izjavi, da roverz res obstoji kar so mu povedali štirje poslanci, k jih bo imenoval v odseku. Ponovei hrup. Budisavljovič roverz pod častn< besedo zanika. Poslanec Modrušan od govarja banu in vpraša, kako venda jo smol ban vplivati na volitve, ko i moral skrbeti za čiste volitve. Ban rc tirira in pravi, da vlada res ne srne ni z a h f e v a t i od poslancev in da a kršila postave pri volitvah. Potoni se glasuje in z večino gla sov sklone vzeti izjavo o odklonih peštanskih mandatov na znanje, ven dar pa stvar izročiti odseku ad hoc, k naj sklene, ali morajo delegati manda sprejeti ali ne. Hrup pri koaliciji. Oc sok se je nato takoj izvolil. Nato poda dr. Anton Radič izjavt da odlaga mandat v Dugontselu in ot drži onega Veliko Gorice. Po 9. uri jI seja zaključena. Prihodnja seja 25. t. 111. se otvo< še-le ob 11. dopoldne; vlada s Tomaš čem na čelu navzoča. Predseduje Pf pratovič, ki ga kasneje nadomesti poc predsednik Šuperina. Po običajnih fo malnostih pridejo na vrsto razne inte pelacije: o prepovedi živinskih sejmo' volivnih nepravilnostih pri komitatni kongregacijali in o razmerah v imovdi občini Nova Gradiška. Odgovarjal ban in podban Chavrak ter se inte pelanti z odgovori zadovolje. Ob pol uri popoldne se odredi premor. X X X Med saborsko k vest uro in čas karskimi poročevalci je došlo do osti ga spora, ker dr. Salvari ni dovolil pij pisov interpelacij in jc sploh jako n naklonjen časnikarskim zastopniko* Dnevne novice. + Iz Slovenskega kluba. Dunajski listi poročajo, da je imel Slovenski klub daljšo sejo, v kateri je poročal načelnik dr. Šusteršič o političnem položaju. Glede na to, ker parlamentarna komisija še ni končno sklepala o predlogih glede na stališče nasproti vladi in glede na politična vprašanja, klub še ni sklenil, kakšno stališče da zavzame v sedanjem položaju. Glavni deželni železniški odbor. Jutri, dne 27. januarja, ob A. uri popoldne se vrši seja glavnega deželnega železniškega odbora v deželnem dvorcu. Poročal bo deželni glavar o dosedanjem razvoju železniške akcije. Določili sc bodo potem primerni sklepi za pospešitev te prevažne zadeve. -)- »Rdeči Prapor« in naši poslanci. Včerajšnji »Rdeči Prapor« se hoče nekoliko ponorčevati iz naše delegacije, češ, da je politika dr. Šusteršiča dospela do mrtve točke. Omenja tudi, da je žalosten konec te politike razumljiv, ker nima nobene smeri in tudi nobene doslednosti in da bodo volivci drago plačevali svojo nepremišljenost, ker so jih leta 1907 tako triumfalno izvolili. Lahko rečemo, da ni slovenska delegacija še v nobenem zasedanju, odkar parlament obstoji, igrala tako velike vloge, kakor jo je ravno dosedanja. In če ne bi naša delegacija drugega storila kakor to, da je jugoslovansko vprašanje za velik korak naprej spravila in izsilila, da sc rešitvi tega vprašanja od strani parlamenta isto važnost pripisuje, kakor drugim sličnim zadevam, je veliko storila. Cilj naši politiki je že dan; kako ga bo stranka dosegla, to je pa stvar naših poslancev, ki bodo že pravo pot našli. Veliko bolj na mestu bi bilo, ako nam bi »Rdeči Prapor« kaj napisal o politiki socialnih demokratov, ki jc tako zmešana, da sc Bogu smili. Veliko besed in papirja, pa nobenega uspeha. Tako zmedenih in konfuznih ljudi, kakor so socialni demokrati, ki vsako leto svoj politični voz drugam »zašajtajo«, zlepa ni dobiti. O slovenski socialni demokraciji ne govorimo, ker o ti pravi »Naprej«, da gre zmerom bolj nazaj. In s takimi, ki so na potu politične smrti, ie treba imeti sočutje. + Tavčarja in Trillerja napada »Slovenski Narod« s tem, da pisari o »politični svobodi«, katero Ribnikar razume na poseben način. Zakaj neki nista svoj čas smatrala Tavčar in Tril-ler Ribnikarjevih izbruhov za »politično svobodo« in »politično pravico«, ampak sta Ribnikarja — tožila. Čudno, da sedaj tej gospodi tako težko gre v glavo, kje se za dostojnega človeka prične in kje neha »politična, svoboda«. Kje pa je bila takrat »politična svoboda« liberalcev, ko so dr. Robidi popolnoma po krivici snedli kruh, samo zato, ker ni hotel slepo kimati dr. Tavčarju. Sedaj pa prečitajte v dvanajsti številki »Naroda« Ribnikarjeve izbruhe na shodu pri »Zlati ribi« in potem govorite če je tista škodoželjna laž in hujskarija »politična pravica« magistralnega uradnika, ki menda ni za to tu, da bi kakorkoli, posebno pa ne s takimi sredstvi, poizkušal gospodarsko škodovati davkoplačevalcem. To »pravico« si morda domišljuje Ribnikarjcva ošabnost, s .tem pa ta »pravica« še ni potrjena. Nekoliko drugače sta si dr. Tavčar in Triller mislila to pravico, ko sta bili prizadeti samo njuni osebi in tudi mi imamo pravico misliti si to »pravico« k o r e k t n o. V okrajni cestni odbor metliški je imenoval deželni odbor deželnega poslanca Martina Matjašiča in Davorina Vukšiniča, oskrbnika v Metliki. -1- Za okrožnega zdravnika na Brdu je imenovan dr. Konstantin Ivonva-linka. + V kuratorii slovenske trgovske sole je imenoval deželni odbor gg.: Iv. Kregar, Karol Pollak ml., Franc Ks. Souvan, Rajko Marcnčič, Fr. Zore, Ilu-go Ebcrl. + Slovensko kat. akad. društvo »Danica« na Dunaju ima v soboto dne 28. jan. svoj tretji redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: t. Čitanje zapisnikov. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročila klubov. 4. Slučajnosti. Lokal: Restavracija Leithner i. okr. Auers-pergstrassc 6. Začetek ob pol osmih zvečer. + Prisege zoper modernizem niso hoteli v Avstriji priseči trije: P. FIo-rian Zeller O. Cist., župnik v Klausu na Zgornjem Avstrijskem, župnik v Hbnitu na Vorarlbcrškem Vinccnc VVillburger in katehet v Resiczabanya na Ogrskem Andrej Ebcrt. V Nemčiji: >r. 1. Ilcldvvein, »dvorni samostanski •eremoniar« pri Sv. Kajetanu v Moua-•iovem, dr. Birknor, »dvorni duhovnik« pri Sv. Mihaelu in konservator na kr. akademiji znanosti, dr. J. Podu, beue- ficiat pri cerkvi Sv. Trojice ter privatni docent za umetnostno zgodovino, dr. F. Wieland, subregens seminara v Dil-lingu, Konstantin Wieland, kaplan v Lauingnu na Donavi, P. Ilock, frančiškan v Tolzu. Vsi so iz Bavarskega, kar je umevno, če pomislimo, da so okuženi od revije »XX. Jahrhundert«, ki v Monakovem izhaja. V Prusiji se je prisege branil en sam župnik v Šleziji in en katehet. — Torej celih osem duhovnikov, ki se niso hoteli pokoriti! In naši liberalni lističi že zopet pišejo o Petrovi skali, ki se ruši! Človek mora hiti res zelo omejen, da to verjame in lio-ricont njegov ne sme segati preko — »Zlate ribe«. — Glede vesti o grofu Paceiu, koje je povzel naš včerajšnji list po »Edinosti« in po kateri baje nameravajo goriški veleposestniki grofa Paceta voliti v deželni zbor s tem namenom, da bi postal potem deželni glavar, se nam poroča, tla ni povsem točna. — Prvič ni res, da bi bil pokojni prvi deželni glavar goriški stari grof Viljem Pace oče tega grofa Rudolfa Paceta, ker ni bil oženj en in ker ni imel otrok. Drugič tucli ni res, da bi bil grof Rudolf Pace, ki ima svoje posestvo v Furlaniji v Ta-poljanu, ondotni domačin in tucli ni višji uradnik v ministrstvu. Sedanji posestnik graščine v Ta poljan u grof Rudolf Pace je sin rajnega Viljema, brata Karola grofa Pace-ta in starejši brat bivšega sekcijskega šefa in sedanjega člana gosposke zbornice Antona grofa Paceta, ki sta bila oba rojena v Turnu pri Sv. Križu pri Litiji. Služboval je najprej pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Krškem, potem nekoliko časa v Bosni, dalje kol. okrajni glavar v Radgoni in v Deutscblandsbcrgu na Štajerskem. Sedaj pa biva. že blizu 14 let na svojem posestvu v Tapoljanu. + Dr. Fuiike, večletni državni in deželni poslanec, je v torek nenadoma umrl. Rojen je bil leta 1831 Kot človek je bil dobra duša, sicer pa velik groniovnik za nemški narod. V svoji mladosti pa jc bil, kakor nam njegov znanec poroča z Dunaja, j ako spravljiv. V takozvani spomladi avstrijskih narodov se je, s čimer se je raci pohvalil, dobro naučil češkega jezika in se učil tudi slovenskega po Metelkovi slovnici. + Kako Lahi poznajo »neodrešene zemFe«. Goriški »Gazzettino Popolare« poroča, da se nahaja v po celi Italiji močno razširjeni znani veliki enciklopediji Vallardi v VilI. zvezku slika nekega mesta ob morju, na morju pa so barke, odspodaj pa je zapisano: »Pi-sino — Mitteburg«! Kdor pozna le nekoliko geografično karto, ve, da Pazin (Pisino) ne leži ob morju, ampak ravno v sredi Istrije, tucli se Mitteburg ne piše, ampak -Mitterburg po nemško. — Tako Lahi v kraljestvu poznajo svoje neodrešene kraje. Značilno je sicer tudi to, da Lahi v kraljestvu veliko krajev v laških pokrajinah Avstrije ne poznajo navadno , po laškem, ampak po nemškem imenu in to celo po knjigah nacionalnih športnih društev. Konferenca dalmatinskih škofov sc glasom poročil vrši v februarju pod predsedstvom nadškofa in metropolita dr. V. Pulišiča. — Poročil se je v Senju g. F r a. n j o M a r i n p 1. O k r o š a z gclčno. B e 11 y M u 11 c r. — Umrl je istrski deželni poslanec Benussi. — Zgradba cerkve sv. Blaža v Zagrebu se prične še to pomlad; stala bo na voglu Prilaz - Primorska ulica. Stroški so po podrobnem načrtu arhitekta Viktorja Kovačiča preračunani na 3(30.000 K. — Gibanje na zagrebški gozdarski akademiji. Dijaki gozdarske akademije v Zagrebu so solidarno sklenili obrniti se na poslance bosenskega sabora, da nastopijo za to, cla se v Bosni in Hercegovini nc bodo nastavljali le absolventi dunajske in kemniške gozdarske akademije, kakor se dozelaj dogaja, marveč predvsem domači hrvaški sinovi z gozdarske akademije v Zagrebu, ki je po svojem učnem načrtu celo vzornejša, nego kemniška. — Vzpenjača na Sljeme v Zagrebu je baje zagotovljena in se izvede z domačim in tujim kapitalom. Zgradi se tudi velik hotel. — Rokoborec Marijan Matijevi« obsojen. Znani hrvaški rokoborec Matijevič se je lani v Orašju v Bosni zaljubil v IGIetno hčer gostilničarja Ad. Kolina. Ker oče o kaki poroki ni hotel nič slišati, je Matijevič zvabil dekleta v Osjck in potem šel z njo v Vočin in Slatino. Ondi se je očeiu, ki je bil po lastni hčerki obveščen, le posrečilo, cla nje priti in jo odpeljati proti domu. Z istim vlakom pa se je peljal tudi Matijevič, ki jo na neki postaji nenadoma prišel v voz, kjer jo bil Kolin z mladenko ter petkrat ustrelil na oba in potem zbežal. Za njim je tekel nek železniški uslužbenec, na Katerega je tudi streljal, a ne zadel. Kohn je bil težko ranjen, dekle le lahko. Matijevič je bežal v Osjek in se zastrupil. Težko okvarjenega so našli in prepeljali v bolnišnico, kjer jc okreval. Včeraj se je v Osjeku končala glavna razprava proti Matijeviču, ki je bil obsojen na osem mesecev težke ječe. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo. — Delavski dom za jetičnike na Sljeinenu v Zagrebu bodo zelo povečali, ker so se prvo leto (1910) dosegli nepričakovano veliki uspehi. — Za osemurni delavnik v gostilniški obrli se potozajo hrvaški natakarji. V neki zagrebški kavarni je 8-urni delavnik baje že uveden. — Družba sv. Mohorja v Celovcu. V plakate se je vrinila pomota, da se za veznino računa 00 vinarjev; v pobih pa je pravilno zapisano 50 vin. — Na razna vprašanja sporočamo, da o t r o 5 k i molit v o n i k stane z rdečo obrezo vezan 40 vinarjev, z zlato obrezo 60 vinarjev. — Gospod aihitekt Plečnik. Minister za javna clela jc imenoval arhitekta Jožefa Plečnika na Dunaju za profesorja VIII. činov nega razreda na umetno-obrtni šoli v Pragi. — Blejsko jezero zamrznjeno. Jezero na Bledu že pokriva led, krasen kot steklo. Če ne bo kakega južnega vremena, bo prihodnjo nedeljo na jezeru imenitno drsališče. — Telica se je izgubila. Lastnik jo najde pri gospodu županu Vilfanu na Jezici. — Dirka na sankališču v Bohinjski Bistrici. Dne 12. februarja t. 1. pri-redo športni krogi iz Trsta, Gorice, Kanala in Tržiča dirko na Bohinjskem sankališču. Program je razdeljen v štiri dele. 1. Dirka za damo, enosedežne sanke 800 m. 2. Dirka juniorjev enose-cležua 1200 m. 3. Dirka seniorjev enosedežne 1800 m. 4. Dvosedežna dirka (en gospod in ena dama) 1200 m. — Za vsako dirko razpisana so tri darila. Najzanimivejša dirka bode točka 3., v kateri jc razpisano tudi prvenstvo. — Natančnejši program nam je obljubljen. Na čast dirkačem priredi se na predvečer v veliki dvorani hotela »Triglav« športna zabava s sodelovanjem c. kr. vojaško godbo št. 47. BOSENSKJ SABOR je v seji 24. t. m. razpravljal o poštno-hranilničnem zakonu. Poročevalec finančnega, odseka je pribil, da .je z uvedbo poštne hranilnice v Bosni-Her-ccgovini naredbenim potoni vlada kršila pravice sabora. Z ozirom na veliko korist te ustanove pa se je finančni odsek zadovoljil s lom, da je izdelal spreminjovalno predlogo, ki prin-cipielno zavrača postopanje vlade. Priporoča spreminjovalno predlogo kot podlago podrobni razpravi. ZA POPOTOVANJE SRBSKEGA KRALJA IN PRESTOLONASLEDNIKA. Vlada jo predložila skupščini zakonski načrt, po katerem zahteva izredni kredit 200.000 dinarjev za popotovanje srbskega kralja v inozemstvo in prestolonaslednika Aleksandra h kronanju angleškega kralja. Prestolonaslednik Aleksander, ki biva zdaj na Francoskem, se povrne sredi februarja v Belgrad, da vodi vlado, ko obišče italijanski dvor kralj Peter. FRANCOZI PROTI VERNIM DUHOVNIKOM. Francosko časopisje poroča, da bo vlada s silo zaprla vse «e obstoječe učne in vzgojevalne zavode, katerih voditelji ali kateheti so ali ki bodo še podali protimodernistično prisego. 80LETNICA BAVARSKEGA VLADARJA. Nemška armada in mornarica bosta zelo slovesno praznovali OOletnico bavarskega prineregenta Luitpolda, Poklonijo sc mu tudi vsi nemški vladarji pod vodstvom cesarja Viljema. CARINSKA VOJSKA MED BOLGARIJO IN TURČIJO. Pogajanja o trgovinski pogodbi med Turčijo in Bolgarijo so popolnoma prekinjena, carinska, vojska se prične 28. t. m., če se v zadnjem trenotku ne doseže dogovor. Bulgarska vlada podvoji v slučaju carinske vojske že itak visok avtonomni tarif. ITALIJANSKI DREADNOUGHTI. Italijanska mornarica bo imela po zadnjih sklepih uprave vojne mornarice leta 1917. osem drcaclnoughtov. NOVI BOJI V MEHIKE, O revolucijskem gibanju v Mehiki nekaj časa listi niso pisali. Zdaj so pa zopet poroča, cla so došla v \Vashing-lon poročila, po katerih se revolucija zelo naglo šili po Mehiki. Pri Ojinagi je porazil vladne četo revolucijski polkovnik Ortevra. Revolucionarji so osvo- jili Casagrande. Položaj je zelo resen. Cenzura zadržuje poročila o položaju. USMRČENJE JAPONSKIH ZAROTNIKOV. Dne 24. t. m. zjutraj so pričeli obešati na smrt obsojene anarhiste, ki so, kakor smo poročali, nameravali usmrtiti japonskega cesarja. Obešali so zarotnike na ena vešala po vrsti. Obešanje je zato trajalo od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne. Kako so obsojenci umrli se nc zna. Oblasti so odklonilo na smrt obsojeni soprogi dr. Kotoka celo, da sme še enkrat videti svojega moža. šiejersfce novice. š Umrl je včeraj po kratki bolezni č. g. župnik Andrej V o d u š e k v Vojniku. Pogreb bo v soboto ob 10. uri dopoludne. š Ljudsko štetje na jezikovni meji, V občini Selnica ob Muri so je pri sedanjem ljudskem štetju naštelo 1043 prebivalcev. In sicer 911 Slovencev in 130 Nemcev. Pred desetimi leti jo bilo Nemcev še samo 58. Napredovali so vsled tega, kor so leto za letom selijo preko Mure na slovenska tla. Eni se priženijo, drugi si zopet nakupijo posestva, ali pa so kot delavci naselijo. Lo malokateri od teh so prevrže v Slovenca; nasprotno pa. naši rojaki, ki se selijo na nemško stran Mure, postanejo takoj »trdi« Nemci. Ta proces je žalosten — a resničen. š Vsenemški mestni svet maribor* ski jo, dobil po nosu. Leta 1909. je za-branil v samostanu sester KarmeliČank zvonenje z malima zvončkoma v stolpcu samostanske kapelice, ker baje moti mariborsko napredno meščanstvo pri mirnem spanju. Upravno sodišče; kamor so so čč. sestro pritožile, jc odlok mariborskega mostnega sveta razveljavilo z motivacijo, da v teli zadevah nima odločevati mestni svet, ampak politična oblast. š Žrtve med slovenskim dijaštvom. Dobili smo in priobčujemo naslednje pismo: Ptuj, 24. januarja 1911: Slavno uredništvo »Slovenec« v Ljubljani! V članku »Žrtve mod slovenskim ilija< štvom«, priobčenem v Vašem cenj. li< slu dne 23. t. m., št. 18, pišete med dru< gim: »Kovačič, Dečko in Skaza so skli-i cali tak shod (radikalnega dijaštva) -s Ptuj; povabili so drugošolce in tretje šolcc itd. v gostilno. Kumoval je sho-du, morda namesto dr. Pifka, odvetnik dr. Fermevc---« Ta trditev da sem bil s shodom v kakršnikoli zvezi, je pa popolnoma neresnična Meni sploh ni bilo znano, da so dijak; kak shod ali sestanek sklicali, niti ni sem vedel, da so. je shod vršil, torej se tudi shoda, če so je v resnici vršil udeležil nisem. Ptujski »Štajerc« mi ji res očital, da sem bil jaz povzročitel, dotičnega dijaškega sestanka. Smatra sem pa pod svojo častjo, pošiljati »Štajercu« jiopravek. Ne morem pa prezreti enakega očitanja v uglednem slovenskem listu. Prosim uljudno, da bla govolite to mojo pojasnilo objaviti > svojem cenjenem listu, za kar se Van že naprej zahvaljujem. — Z odličnin spoštovanjem dr. Ivan Fermevc. š Okrajni zastop mariborski raZ' poslal jc koncem leta 1910. vsem obči nam mariborskega okraja tiskane okrožnice, v katerih se zaukazujt občinskim uradom, da morajo si liaba viti potrebne tiskovine za letni račur 1910. in proračun za loto 1911. V tel okrožnicah se direktno agitira za tiskarno, kjer so tiska vsenemška »Mar burger Zeitung«. Okrožnica namreč pravi, cla si naj občinski uradi naročijc to tiskovine v tiskarni Kralikovi. Kake zamore mariborsko okrajno glavarstvo pripustiti, da se pod »poštnine prostimi« kuvertami agitira za privatna pod-jetja in to celo — nemškonacijonalna, š Vlom v župnišče. Brezposelni 33-letni pekovski pomočnik Janez Widt-mann se je splazil pretočeno nedeljo, 22. januarja v Poljčanah med službo božjo v župnišče in je ukradel č. gosp. župniku zimsko suknjo in telovnik. Vendar ni imel srečo. Prijela ga je roka pravico. Sedaj obžaluje delo svojih dolgih prstov v slovenjebistriški ječi. š Radeckijev veteran umrl. Pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah je umrl 86 lot stari Radeckijev veteran Fr. Šegula. š Cvetke iz štajercijanskega shoda pri ši. Lenartu v Slovenskih goricah. Najhuje so rogovilili proti slovenskim kmetom taki ljudje, ki se rede, od Slovencev. Vprašamo od koga živi Sedmi-uok stari in mladi, od koga Zirngast, Mu bič, Kurnik, Kurbus, Golob, Sarnitz, Schutz? Od Slovencev! — Največji srd izlivajo nemčurji nad našim Kramber-garjeni; njega hočejo imeti kot glavnega krivca. — Shod je imel namen izpod bit i tla našim možem pri okrajnem zastopu, kar pa se ic stokrat izjalovilo. Ec si štajercijanski glavarji svojo neumne buče do cela razbijejo, našo stališče jc v šentlenartskem okraju neomajno, kor kmetje se no dajo več far-bati od propalih renegatov Mravlago-vega kalibra. š Središče. Naše učiteljstvo priredi c nedeljo, dno 29. januarja ob i. popoldne v šolskih prostorih roditeljski se-Rtanek. Na sporedu je: l. Govor nad-učitelja g. Kosi: »Pozdrav starišem«; 2. č. g. kaplan Kuhar: »Prava ljubezen starišev do otrok«; 3. g. dr. Kristan: »Otroške nalezljive bolezni«; 4. razgovor starišev z učitelji o napredovanju otrok in njih vedenju; 5. vprašanja in želje starišev. š Socialni tečaj v Konjicah. S. K. S. Z. za Štajersko priredi 6. in 7. februarja v Konjicah socialni tečaj, namenjen za vsa društva konjiške okolico. Za predavatelje so pridobljeni znani govorniki strokovnjaki. Dolžnost naših zaupnikov je, da agitirajo po vseh župnijah konjiškega dekanata za ta tečaj. š Ne pripovedujte po gostilnah da (mate pri sebi denar. Y bližini Strass-i?anga na Gor. Štajerskem je v gostilni pripovedoval dimnikarski 'm dstavil od dnevnega reda. Tc predloge bi bile morale danes v odseku priti .m vrsto, zlasti projekt Polzcla-Kam-mk-Kranj-Loka-Žiri-ldrija-Sv. Lucija. Načelnik dr. Sylvester je odgovoril, da je moral tc predloge zato od dnevnega :-eda odstaviti, ker njihov referent poslanec Hribar ni navzoč, ampak se jc »•sled bolezni opravičil. Poslanca Jarc •n dr. Benkovič sta zahtevala, da sc naj te predloge postavijo na dnevni "ecl ali pa naj Hribar odloži referat, za saterega se nič ne briga. POSLANSKA ZBORNICA. V Dunaj, 26. januarja. Danes jc v poslanski zbornici govoril najprej finančni minister dr. Mayer, ki je branil sckcijskega šefa v finančnem ministrstvu dr. Engola proti vsenemškemu Kričaču Maliku, ki jc na podlagi člankov nekega zakonega tednika sirovo napadel dr. Engola in ga grdo žalil. Finančni minister je dejal, da zoper sekcijskega šefa ni nobenega povoda iisciplinarno postopati. — Nato jc govoril češki agrarec, poslanoc Udržal, Ki jc najprej govoril o gospodarskih rečeh, potem pa izjavil, da Čehi ni-najo povoda opustiti o b s t r u k c i j o roper ministrstvo barona Bieuortha, ki ic sam izjavil, da bo vladal dalje po -tarem kurzu. Za Udržaloni govori Ir. Kramar, ki sc bavi izvečine z nepravilnostmi pri ljudskem štetju. irSEUČILJŠKI KLUB PRI NAUČNEM MINISTRU. Dunaj, 26. januarja. Danes sc jc iiila podala dejmtacija jugoslovanskega vseučiliškega kluba, obstoječa i/, aoslancev 1'ovšeta, Ploja in Dulibič a k uiučnem ministru grofu Sturgkhu, da .nu v zvezi z vprašanjem laški; fakul-ictc predloži jugoslovanske visokošolske zahteve. Grof Stiirgkh jc, kakor poročajo listi, baje izjavil, da je na-ačna uprava voljna dovoliti, da se v i^adru ustanovi posebna izpraševaln.i Komisija glede druge in tretje državne skušnjo za pravnike, ki študirajo na zagrebški univerzi. Danes popoldne sc vseučiliški klub snidc in bo na lnevnem rodu poročilo deputacijc ter se bo o tem razvila debata in storili .-klepi. Znano jc, da so jugoslovanske visokošolske zahteve veliko širše kakor drobec, ki ga hoče vlada Jugoslovanom dovoliti. ZADEVA LIBERALNE TISKARNE V CELJU. Celje, 26. jan. Slovenska liberalna tiskarna v Celju jc v zvezi s trgovino s popirjem in nepolitičnim društvom Zveze slovenskih posojilnic, v kateri jo 50 članic hranilnic, ustanovila dve tihi družbi, eno v svrlio financiranja tiskarno, drugo v svrlio zgraditve društvenega doma. Hranilnice so bile pri tem udeležene z velikim kapitalom, ki jo bil lieodpovedljiv. Ze to nasprotuje zadružnemu zakonu. Od teh vlog sc je pri občnem zboru 1910 33.000 K vsled velikanskih izgub pri upravi odpisalo. Vsled drugih izgub in društvenim pravilom nasprotujočega izdajanja »Narodnega. Dnevnika« v lastni društveni režiji jc dolg strahovito narastel, hiša sama je z 80.000 K obremenjena, vrtega jc narastel dolg pri Celjski posojilnici na 110.000 K. žc potem, ko je ta 1.' 1910. od tega dolga 20.000 K odpisala. >S tem so bile ostalo vloge udeleženih hranilnic por 78.000 K ogrožene, ker so jc hotelo to vsoto odpisati. Zato so se hranilnice same obrnile na oblast, da varje njihove interese. Hranilnice bodo nastopile tudi pravno pot proti kršenju zakona od strani tiskarno in Zvezne trgovine. C. kr. namestništvo jc odlok celjskega magistrata, da sc društveno poslovanje sistira, razveljavilo z motivacijo, da jc magistrat svoj delokrog prekoračil. Sicer pa obstoj podjetja samega ni ogrožen, ker ima Celjska posojilnica pravico premoženje prevzeti in liberalci lahko ustanove zopet list, kakor se jim poljubi, seveda ne tako, da za to uporabijo denar posojilnic. ZNIŽANI DISKONT. London, 26. jan. Angleška banka je diskontno rato znižala za pol procenta, to jc od 4V- na i procente. IZ ČRNOGORSKEGA DVORA. Cetinje, 26. jan. Prestolonaslednik Danilo sc z ženo vred poda na. Riviero. Ko se vrneta, sc napoti kralj Nikita v Evropo, da obišče kot kralj evropske dvore. KLAVNA ŽIVINA ZA AVSTRIJO. Belgrad, 26. januarja. Danes so začeli v tukajšnji mestni klavnici klati veliko množino prešičev in volov, ko-jih meso jo namenjeno za Avstrijo, zlasti v Budimpešto, Dunaj in Prago. POSLANIK UMRL. Soiija, 26. januarja. Tu je umrl ruski poslanik. KRANJEC PONESREČIL NA REKI. Reka, 26. januarja. Reški tramvaj je podrl tc dni posestnika Jožefa llro-vatina iz Harij ter ga nekaj časa vlekel za seboj. Ilrovatin je tc dni na poškodbah uimi. Nase Šolsko polje. Kaj je vzrok, da ljudstvo ne gori za šolo in učiteljstvo? 1. O šoli in učiteljstvu vlada v javnosti precej površno in napačno mnenje. Kriva jo temu liberalna učiteljska politika, ki so vanjo zapeljali velik dol učiteljskega stanu kratkovidni, ogo-istični in vladeželjni Jelcnci, Gangli ct konsortes! Krive pa. so tudi naše šolske obla-;sli. ki pošiljajo učiteljstvu razne odredbo, ki v živo zadevajo ljudstvo, pa iih ljudstvu no objavijo, ampak zanje naj gre v boj učiteljstvo. Naravno tedaj je, da ljudstvo vidi le učitelja — ker o odredbi višje šolske oblasti ne ve ničesar. Naloga naša pa bodi, da si j v toni pomagamo in odredbe višjih šolskih oblasti objavljamo. Zadnjo dni jo dež. šolski svet po svojih okrajnih šolskih svetih opozoril šolska vodstva, da sc odhodna spričevala ali odhod-nice no smejo več izročati, ker ostane na takih učencih skozi vse življenje sonca duševne omejenosti. Obenem pa zopet opozarja na norma lo ■/, dno 25. februarja 1002, št. 709, ki odreja, da sinejo le tnki učenci v ponavljalno šolo. ki so obiskovali vsakdanjo šolo polnih šest let in so sc navadili do-voljno verouka, branja, računanja in pisanja. Posledica tega bode, da bodo duševni revčki ostali v vsakdanji šoli do Ii. leta, čemur sc bodo protivili starši in so jezili na učitclja-voditelja, češ, da jc to Ic njegova intriga. Naš nasvet jc: Vsi ukazi šolskih oblasti, ki zadevajo ljudstvo, naj si; pošiljajo županstvom, da jih javno razglasi kakor kake druge manj vredne dopise. Kaj je še vzrok, da šola ni splošno priljubljena? 2. Da šola ni priljubljena med ljudstvom po kmetih, kriva jc tudi njena uredba, ki je na kmetih ravno taka, kakor v mestu. In učitelj, ki si hoče pridobiti kako papirnato priznanje, mora delati lc tako kakor v mestu. Ljudska šola se mora reformirati. Zastareli učni načrti, ki sc nc naslanjajo na življenje, sc morajo zamenjati z novimi, ki bodo prikrojeni potrebam časa. Iz našega prirodoznan-skega pouka morajo izginiti vse tuje živali in rastline, mesto njih pa naj bi sc uvedlo domače živalstvo in rastlinstvo — seveda lc najkulturnejšo, ki naj bi se obravnavalo kot predmet skozi vso loto. Lahko bi se recimo obravnavalo 5. šolsko leto sadjarstvo, 6. pa živalstvo in poljedelstvo. Zlasti pa bi bilo v vsem tem poučiti učence ponavljalnih šol. Hvala Bogu, saj v tem oziru sc nam nekaj obeta že. Seveda bode vse lc polovičarstvo, dokler sc učiteljišče tudi v tem zmislu ne spo-polrii. Birokratski »šimelc in naše materi-jeino stanje. 3. Ne samo naše borne plače so žalostne, ampak za učiteljstvo je žalostno tudi uradovanje naših preljubih c. kr. okr. šolskih svetov. Dasi govori § 24. zakona z dne 25. februarja 1870. leta, dež. zak. št. 11, da sc okrajni šolski sveti shajajo najmanj po enkrat v mesecu k rednemu posvetovanju, se to menila prav nikjer na Kranjskem nc vrši. Nekaj okrajnih šolskih svetov ima seje komaj na polovico leta. In kdo trpi pri tem? Šola in učiteljstvo. Koliko učnih moči, ki so v jesenskem terminu napravile izpit učne usposobljenosti, še ni stalno imenovanih, pa tudi takih je še nekaj, ki čakajo že od lanske spomladi — in to vse vsled prepočasnega in nerednega poslovanja c. kr. okr. šolskih svetov. Apeliramo na naše člane dež. šolskega sveta, da nekoliko omajajo to zaspanost okr. šolskih svetov. Učiteljstvo vam bo hvaležno. Vsaka služba bi sc vendar lahko oddala v eni četrtini leta, a sc po sedanji komodnosti včasih oddaja jio pol, da celo po eno loto. i. Vslečl silnega mraza, ki jo nastopil, jc prav slab šolski obisk na kmetih. Niti eno desetino šolskih otrok nc prihaja v šolo. Učiteljem jc to kaj neprijetno, ker ne vedo kaj začeti s temi. Pa tudi šolske sobe so ponavadi premrzle, ker se težko razgre-jojo pri tako pičlem številu otrok. Ali bi ne bilo pametno, ko bi deželni šolski svet določil, da sc na kmetih, kadar nastopi velik mraz, preneha s poukom? Ta pouk pa bi se nadomestil kasneje na prostih četrtkih ali pa v počitnicah. Naj bi se tedaj odredilo tako: Kadar nastopi tako hud mraz, da kaže toplomer nad 10° R mraza, se preneha s poukom, ki se kasneje nadomesti. Ali je to pristranost ali objektivnost? 5. Prišli smo na sled, da neki raz-upiti liberalni učitelj ni pisal šest let katalogov za ponavljalno šolo. Pa to seveda ni interesantno, ampak to, da jo dotičnik bil v očeh c. kr. okr. nadzornika. eden izmed najniarljivejših učiteljev v okraju. Po naševn mnenju bi tak inšpektor tudi zaslužil discipli-narno preiskavo. Razne sivarl Kuga na Daljnjem Vzhodu so vodno hujše širi. V Fudjadanu umre vsak dan nad 140 oseb na kugi, kuga se grozno širi, celo na Japonsko so žc zanesli kugo. Rusija namerava predlagati Kitajski, naj so podvrže Fudjadan ruskemu zdravstvenemu nadzorstvu, kor kitajske oblasti ne store ni oprod k ugi. Roparsko junaštvo. V bližini Maršale na Siciliji je napadla roparska drhal graščino milijonarja Genco in odvedla njegovega sina v gorovje ter zahtevala 30.000 lir odkupnine. Starši nočejo plačati oukupninc in so pozvali oblasti na pomoč. Grozni viharji in povodnji v Rusiji. V kavkaški Rusiji divjajo strašni snežni viharji. Povodenj jc. odnesla, gimnazijo v Battunu, utonilo jo veliko ljudi. Dijaški izgredi na lvovski univerzi. Dne 14. februarja sc prične prod lvov-skini deželnim sodiščem obravnava proti 101 rusinskim dijakom zaradi lanskih krvavih izgredov na lvovskein vseučilišču. Obravnavi bo predsedoval deželno-sodni svetnik Obertynski. 01). tožence bo zagovarjalo šest odvetnikov. Onečaščenje mrliča. Na pokopališču v Varšavi so našli grob nedavno ustreljenega delavca Jožefa Jasinlo-vvicz včeraj zjutraj odprt; neznanci so vzeli iz njega krsto ter truplo obesili na neko bližnje drevo. Mrtvec je bil na glasu, da je pomagal policiji pri odkritju neke vlomilske tolpe, katere član je bil preje sam. Med aretacijo večine vlomilcev je bil Jasinlcvvicz ustreljen. Dva delavca so že zaprli, ker sta osumljena, da sta truplo izkopala. Odkritje Avstralije. Iz Mol bo urna prihaja vest, da jc kurator historičnega oddelka parlamentarne knjižnice našel dokaze, da je Avstralijo žc leta 1499. odril Florentinec Amerlgo Vespucci. Podrobnosti o tej trditvi sc pričakujejo v Londonu z velikim zanimanjem. Doslej sc je smatralo za prve odkriteljc Avstralije Portugalce (Godinho de Ere-dia) leta 1601. in pozneje Špance (Toneš Mob) ter Iiolandce. Roparski napad na tovarnarja. Na postaji Ozarow so napadli doslej še neznani roparji tovarnarja Skorubskega. Vlekli so ga v nek stranski prostor, kjer so ga zvezali in popolnoma oropali. Še le ono uro pozneje so našli železniški uslužbenci tovarnraja napol nezavestnega z zamašenimi ustmi ter ga oprostili. Roparji so vzeli tudi s seboj tovarnarjev llovčeg. Preprečena železniška nesreča. Skala se jo odtrgala med VVeissenba-chorn. St. Gallenom in Klein - Reiflin-gom in popolnoma posula železniški tir. Nekaj trenotkov potem se je pripeljal iz Sclztala osebni športni vlak, ki ga jc strojevodja v zadnjem trenotku ustavil in tako preprečil velikansko nesrečo. Prva narodna indijska razstava ? Allahabadu. V Allahabadu je bila dne 1. decembra ni. I. otvorjena prva indijska razstava. Ta razstava ima v prvi vrsti namen, da pokaže narodni obrtni in gospodarski razvoj Indijcev. Alla-habad je glavno mesto pokrajine Azra in Audli in leži v sredi severne in osrednje Indije. Mesto leži ob ustju reke Zuma v Ganges. Zadnja razstava v Allahabadu ie bila leta 1864. Stoto smrtno obletnico Dositeja Obradoviča, velikega srbskega prosve-titelja in prvega srbskega naučnega ministra, proslave v Srbiji marca meseca letos. Ob tej priliki izda vlada na državne stroške Obradovičeva dela v lopi izdaji, ki pa sc bo ceno razprodajah!. Uredil jo je profesor dr. Skerlič. Izseljevanje bosanskih mohamc-dan.cev je kljub nasprotnim zatrdilom šo vedno na dnevnem redu. Pred kratkim jc zopet odšlo 150 prebivalcev iz Kladuša proti moji, a ker niso imeli potnih listov, jih je oblast v Bosanskem Novem ustavila in vrnila v doto o vn o občino. \M\mu novice. 1 j Stavbni svetnik Dufte in liberalni poslanec Supančič v laseh zaradi šentjakobskega župnišča. Včeraj popol-ilno je bila vzkliona obravnava pred deželn. sodiščem zaradi razsodbe okr, sodišča v zadevi razžaljenja časti mag stavb, svetnika Duffeja po deželnem poslancu iti stavbeniku Supančiču. Znano jo, da. jo Supančič prevzel zidarska dela pri zgradbi šent jakobskega župnišča, tesarska, pa tvrdka Tonnies. Supančič jo Dutfcju, ki je bil od magistrata postavljeni nadzornik stavbe večkrat rekel, da imajo razna tesarska dela konstrukcijski! napake, kar ovira tudi njegovo zidarsko delo. Kor se Duf-J'c. zato ni dosti menil, jo vložil Supančič ovadbo na magistrat, in 28. jan. I 1908. so je vršil magistratni komisio-nelni ogled novo zgradbe. Pri tej priliki jo rekel Supančič Duffoju, da govori tako kot bi bil zastopnik Tdnniesa vsled česar so jo ta čutil žaljenega in jc vložil tožbo. 13. marca 1908. so jc vršiia prva obravnava, a. ker je obljubil Supančič, da bo doprinesel dokaz resnice, je sodnik razpravo preložil. Vsa zadeva se je zelo zavlekla, ker jo bil Supančič tudi kot poslanoc imun ter sc jc t druga sodna obravnava vršila šo le 18 | novembra 1909, pri kateri pa je bil Supančič obsojen vsled pregreška po £ 487. na :?0<) K globe oziroma on mcsec zapora. Proti tej razsodbi je vložil Supančič priziv. Dr. Kokalj jo včeraj kol Supunčičcv zagovornik povdarjal, da se mora smatrati Supančičeve besede, zaradi katerih je tožen, samo kot kritiko. Supančič jo začel zidati župnišče že leta 1907. in je tudi svoje delo dovršil do zime istega leta. Med tem pa bi morala tvrdka Tonnies žc izvršiti nekatera tesarska dela, da bi moglo tudi zidarsko delo redno napredovati. Tega ni bilo. Tramovi, nosilci stropov, so bili deloma prešibki, ne na pravih prostorih in premenjani. Na vse to in druge napake je Supančič večkrat opozoril Duf-feja in mest. stavb, asistenta Zemljča. Ko so pripeljali sestavine podstrešja, se je takoj pokazalo, da je podstrešje konstruktivno zagrešeno. Vse to je bilo Se jeseni leta 1907. Ker ustmeno ni nič pomagalo, je zato Supančič vložil pritožbo na magistrat. Supančič ni imel tudi načrtov tesarskih del, kar ga je zelo oviralo, ker bi se morala nekatera dela vršiti istočasno vsporedno. Zgodilo se je vsled konstrukcijskih napak tesarskih del, da je bilo treba podreti več dimnikov in postaviti druge, za kar pa je bil SupanCč na zahtevo posebej plačan in se Tonniesu ni nič odtegnilo. Odtegnilo se je pač tvrdki Tonnies 10 kron. ker je bilo treba po njeni krivdi popraviti nek kap. Nedostatki šc danes obstoje. V jedilni sobi so tramovi preslabi. I) u f f e ni bil nikdar na stavbi, kot trdi dr. Kokalj. še danes se najdejo po dr. Kokaljevih besedah napake, kakoršne bi sc nikdar ne smele zgoditi. Strošni stol ni narejen po načrtih, kar ima za tvrdko Tonnies to dobro, da je cenejši in da se ji ni nič odtegnilo. Ker ni bilo podstrešje prav narejeno, je Supančič tucli več zazidal, kar mu je občina tudi posebej plačala, odtegnilo pa se Tonniesu ni nič. Še danes pa obstoje napake, ki bi sc morale takoj odstraniti. Končni ovitki tramov n. pr. niso bili iz mecesnovcga lesa, kot je bilo dogovorjeno, pač pa iz mehkejšega in cenejšega. Dotičnc ncrloslatkc, zaradi katerih so se morali dimniki prestaviti, bi moralo stavbno nadzorstvo opaziti že v naprej, da bi se preprečili stroški. Dr. Kokalj je predlagal, naj se obnovi prva razprava, da obtoženec doprinese dokaz resnice. — Dr. Vo-dušek, tožnikov zastopnik, je odgovarjal, da so bili pri stavbi res nedostatki. a ne samo pri tesarskih, temveč tudi pri zidarskih delih. Ker jc Supančič Duffeju vedno na ušes:h sedel, mu je ta nekoč rekel: »Saj tudi vi niste zazidali v suteren dve tretjini kamenja,ampak samo eno tretjino; vse drugo ste naredili z opeko.« Sicer je pa Duffe zastopal pri stavbi stališče, da se bodo nedostatki popravili spomladi. — Nato se je prebrala Supančičeva vloga na magistrat ter zapisnik komisionelnega ogleda. Zastopniki takratne komisije so bili Josip Turk, Lenček, Duffe. nadinženir Pre-lovšek ter zastopnik tvrdke Tonnies in Supančič. — Deželno sodišče je pri-eiv obtoženca zavrnilo ter potrdilo prvo razsodbo s spremembo, da toženec ni kriv po 8 487. temveč po 8 491. lj Iz deželne bolnice. Za sekunda-rija je imenovan dr. Julij Pole. lj Velika zapuščina. Nedavno v Ljubljani umrli c. kr. poštni tajnik v pok. g. D e z i d e r i j Z e b a 1 je zapustil okolu 1 milijon kron, ki jih deloma ni imel v hralnilnici, ampak so jih našli na njegovem domu. Pol milijona kron so našli v zlatu. Pokojnik ni zapustil nobene oporoke. Kakor se govori, so srečni dediči štirje bližnji sorodniki pokojnikovi, med njimi sluga pri deželnem sodišču g«, Bogataj, o katerem se govori, da dobi okolu pol milijona. Gospod Bogataj je oče osmih Dtrok. Take dedščine ni nikdar pričakoval. lj Ahmed v Ljubljani. Sinoči se je pri mestni policiji kot brez sredstev zglasil 261elni Turek Ahmed Said iz Soluna. Turčin pravi, da je prišel iz Italije, da jc bil preje mornar ter hrepeni zopet po morju. Govori turško, francosko, angleško, italijansko in nemško. To je v zadnjih letih drugi slučaj, ki ga je doživela ljubljanska policija, da se je oglasil tudi Turek brez sredstev. Pred leti je prišla semkaj neka mlada turška deklica. Bila je fedno oblečena, lepe rasti, zelo mirnega pokornega obnašanja. Le-ta je govorila samo turško. Ahmed je vse, njegova prednica pa je bila zelo izbirčna. Marsikaj se ji je ponudilo, toda vse je odklonila. Ponudil se ji je bil med drugim tudi kruh in pokazalo sirovo meso. In čudo I Hlastnila je po njem in ga s svojimi belimi zobmi naglo pripravila želodcu v pretres. Kakor njegova prednica tako bode tudi Ahmed imel priliko zopet videti svojo domovino. lj Aretacije. V zadnjih 21 urah je mestna policija aretovala deset oseb, in sicer je bila prijeta zaradi prepovedanega povratka 361etna Ivana Grme-kova. Nadalje zaradi enakega prestopka 261etna slaboglasna Ivana šikova iz Maribora, ko je šla po Stritarjevi ulici s svojim oboževateljem. Nadalje je bila na južnem kolodvoru aretovana neka 231etna žena, ko je mož je že v Švici, ker sta vzela za 460 K mobiljev na obroke ter jih potem prodala za 150 kron. Nadalje so bili aretovani trije prijatelji jeruša, ki so si bili post-lali na cesti, kakor tudi nek zasebni uradnik, nek natakar in nek dninar. Nekateri so bili oddani sodišču, napram drugim se je pa postopalo po policijskih odredbah. lj Umrl je včeraj mizarski mojster in hišni posestnik g. Jernej Tavčar. lj Slovenskega lovskega društva III. redni občni zbor se vrši na Sveč-nico ob 2. popoldne v restavraciji Jos. Schreya na južnem kolodvoru v Ljubljani. Če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši uro pozneje istolam izredni občni zbor. Kožen v domači hiši. Roditeljski večer, ki je bil včeraj na II. državni gimnaziji, je bil precej dobro obiskan. Predaval je ravnatelj dr. Janko Bezjak o kazni v domači hiši kot vzgojnem sredstvu. Kazni otrok morajo biti predvsem primerne, pregreškom. vplivom in okoliščinam, v katerih se ie otrok pregrešil. Veliko se doseže, ako otrok spozna vsled pametne in primerne kazni, da je sam kriv posledic nepremišljenega svojega, postopanja; v tem slučaju se mu bo zdela tudi kazen pravičnejša. Narava vedno kaznuje primerno pregrešku. Tudi vzgojtelj naj tako ravna, v kolikor je mogoče. Raje manj kazni kot preveč, da se no vzbuja v otrocih čut krivičnosti in trmoglave upornosti. Kazni naj se vrše stopnjevaje; prvič manj, drugič več. Pravico!jubnosi (o zahteva, kakor tudi, da se ne dela razlike med otroci. Ni dostikrat kriv fant sam. ako ni dovolj marljiv. Ponrsliti je treba na razmere v kakršnih živi. Starši naj vedno sami premišljajo, če niso samj. vzgojili slabih napak v otroku. Ljubimo zaradi tega vse otroke enako. Oirori so bistri, takoj spoznajo, ako se jih zapostavlja, vsled česar se polagoma v njih rodi sovraštvo, katerega posledice se pojavljajo leta in leta v družini. Ne kaznujmo pa tudi vse prestopke enako: upoštevajmo vplive, nagibe in okoliščine prestopkov. Ozir je treba imeti pri določevanju kazni na otrokov temperament. Ne bodimo tudi podobni mlinu, ki ropoče ves dan, in ne vpijmo vedno nad otroci, ker se privadijo vodnemu vpitju in nobena kazen nima pravega uspeha. Ne kaznujmo nepotrebno! Kazen, ki jo je narekoval oče, mora spoštovati tudi mati, in narobe, da se ne daje otrokom potu-he. Prevelika ljubezen je napačna. Nikar naj se tudi otroka ne psuje. Izogib-ljejo naj se kolikor mogoče telesne kazni pri otrokili. ki začno uvaževati pomen kazni. V premnogih slučajih je mogoče izogniti se telesni kazni, ki jo poniževalna za kaznovanca in onega ki kaznuje. Kazen je vzgojno sredstvo, ki ni najslabše in ne najboljše. Veliko boljša sredstva so pa pouk, dober zgled, delo, dobra družba, dobre- knjige itd. Obvarujmo otroke na pravi poti. cla jih ne ho treba s kaznijo spravljati na pravo pol. Vzbujajmo v otrocih ljubezen do Boga in bližnjega ter vzgajajmo jih z ljubeznijo, ker tako bomo vsi storili velik del svoje naloge. — Poljudnemu in prisrčnemu predavanju g. ravnatelja je sledilo živahno odobravanje. Take roditeljske večere moremo le priporočati ljubljanskim staršem. tf. 3 iN ž Ceue vd|ajo za 50 kc. Budimpešta, 26. januarja. Pšenica za april 1911.....11.28 Pšenica za oktober 1911 ... . 1070 Rž za april 1911.......8 05 Oves za april 1911......869 Koruza za maj 1911......5 69 Velik lok popolnoma v novi hiši, zraven cerkve, pripraven za prodajalno aH lekarno, sc takoj odda v Zagorju ob Savi. Ponudbe; Reza Razoršek, Zagorje ob Savi št. 116. Drože (koasj so najboljše, cene radi konkurence nizke I. vrste, po starem dunajskem sistemu & ko K 1*30 II. vrste, čiste zračne M. . . ž „ K 1*10 priporoča 224 "' '1 tovarna drož Maks ZaloKer. Zaradi preselitue se prostovoljno proda na Notranjskem, blizu železniške postaje 295 lepo posestuo obstoječe iz hiše s postranskimi poslopji, hlevi, velikim vrtom, travniki, njivami in gozdovi. V hiši se nahaja gostilna, trgovina in pošta. V tem kraju je tudi vodovod. Naslov pove uprava »Slovenca". Zahvala. Povodom britke izgube naše ljubljene hčerke, sestre, svakinje in tete, gospodične izrekamo tom potom vsem prijateljem in znancem našo najtoplejšo zalivalo za zadnje spremstvo. Prav posebno se zahvaljujemo preč. gos)). iir. Vnljaveti, salezij. duhovniku lit in č. o. frančiškanu Regalatu za to-lažilne besede in neštevilne obiske za časa bolezni; vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov kakor tudi gospodom pevcem za ganljivo petje." Bog poplačaj! 288 '.jubl jama, 25. Januarja Udi, V sredi mesta Ljubljane, na zelo živahnem prostoru, s koncesijami, se odda velike bodočnosti. - Zadostuje kapitala 4 do 5000 K Takojšije po nudbe pod ,,Trgovec", na upravništvo »Slovenca". 294 2 Žalujoči ostali. gSffiSS mm ? 6 prostori in 1 kuhinjo in z 2 oraloma zemljišča ali tudi samo hiša ali pa samo zemljišče (posamezno) na deželni cesti Prestranek ■—Zagorje St. Peter na Krasu, se proda po jako zmerni ceni. — Lastnica Marjana Žagar, v št. Petru na Krasu, 68 .'Ste se Tem potom izrekamo vsem PH prijateljem in znancem za častno spremstvo k večnemu počitku in darovateljem krasnih vencev naši ljubljeni soprogi, materi, tašči in stari materi, gospej Uršuli Kos svojo najtoplejšo zahvalo. Idrija. LM. januarja P) 11. Rodbina Kos - Kogovšek. §11 ____ ki se popolnem razume ;;; onoleško flarasKo krojoslvc 1 U gOSPOlfe Šifrirana pisma na naslov šf. 8, "a upravo Slovenca liVfe "i • , iz boljše kmečke hišo želi vstopiti v kako župnišče. Razumna je popolnoma v kuhi, šivanju, sploh vsem, kar mora znati vsaka ženska, kod dobra, skrbna in skromna gospodinja, .le zanesljivo poštena, pridna in lepega, mirnega vedenja. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava Slovenca pod šifro 150. 297 se takoj sprejme. Ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku pod poštni predal st. 62-Peuzionisti imajo prednost. oc 2s:> 30.000 komadov kupljenih, zuradite&fa pošiljam i lepo 3fi ur idoeo (ne 11 ur) .OlurU" srebrno inker rcm. uro švic. kolege z lepo grav. oklopjem, ti ..........sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno al noirebr. ver ž eo natančno idočo le za 1{ J "0. Nada jc ponudim eno pravo pozlačeno iO ur id -co anker-rem. prve v.J te švic uro s po lačeno veriž co za K 5. Triletno pismeno jaiustvo za vnuko uro. Ruzp. proti povzet|u S. liane, razpdialnica svicarsl ur, Hrahov M n. Ncštevilno priznanj in naročil Za ncliga.ajočc denar nazaj. Stara, dobro vpeljana V svr/io ženitve se želi seznaniti gospica, stara 27 let. Jc privatistinja, izobražena, lepega in mirnega vedenja, vajena popolnoma velike trgovine in gospodinjstva in ima čez deset tisoč kron v gotovini premoženja. Prednost imajo gg. veleposestniki, trgovci ali krčmarji. Udovci brez otrok niso izključeni. Ponudbe naj se blag. do 15. svečana poslati, ako mogoče s suko, ki se lahko takoj vrne pod poštno ležeče Ljubljana — „Sreča 50". — Tajnost zajamčena. 296 4 Ker misli podpisani svoj mlin z vodno silo opustiti, hoče oddati 291 večjemu obrtnemu podjetju kakor n. pr. mizarju, ključavničarju i. t. d. v najem. Natančnejša pojasnila in podatke pri jos. Kocjovšek-u v Idriji. špecerijskega in kolonialnega blaga, zaloga deželnih pridelkov, slekla in porcelana na Gorenjskem sc s hišo proda. Kje, sc izve pri upravhištvu tega lista. 293 Gospodarstvo. BANKE POMNOŽUJEJO SVOJE GLAVNICE. Približno 100,000.000 K hočejo tekom nekaj tednov spraviti skupaj naše banke. Male emisije sta izvedli banki »Union« in »Prometna, banka«. »Kreditna banka« pa ponu ja 93.750 novih akcij za 56,000.000 K, »Depozitna banka« hoče 6,000.000 K, povišati pa hoče svojo osnovno glavnico v kratkem tudi »Ogrska kreditna banka«. »Kreditna banka« je pomnožila zadnjič svojo glavnico leta 1906. Od takrat pa je delovanje zelo razširila. Velike kredite rabijo razna industrijska podjetja, ki jim vlog ne morejo banke posojati. »Kreditna banka« in »Bodenkredit-An-stalt« sta sklenili z največjo tvornico železničnih vagonov. F. Ringhofer, pogodbo, po kateri se tvrdka izpremeni v akcijsko družbo. Tvrdka Ringhofer izdela vsako leto do 4000 vagonov, delavcev je 4000, letni promet 30,000.000 K. Trgovinsko zveze ima malone s celim svetom. Tvrdka je bila ustanovljena po priprostem pomočniku Franc Ringhofer ju 30. julija 1769. Hranilne vloge v Rusiji so glasom uradnih podatkov tekom enega leta poskočile od 1746 na 1976 milijonov rubljev. Narodno banko v Kongu ustanove Belgijci. Ameriška banka Rovnjanek in drug je ustavila plačevanje; pasiva znašajo pet milijonov kron. Oškodovani bodo mnogi hrvaški in rumunski vložniki. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ,.Slovenske Straže"! Uvažujte! Ponovno prosimo vse nodružnice „ Slo venske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite samo naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri gospodarski zvezi" v Ljubljani. Ce bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik. Kurzi efektov in menjic. dne 24. januarja 1911. Skupna 4°/ konv. renta, maj—no- vember ........... 93-05 Skupna 4"/n konv. renta, junuvar —julij.......... 93-05 Skupna 4'2°/o papirna renta, fe- bruar—avgust ........ 97-10 Skupna 4-i!<>/„ srebrna renta, april —oktober ......... 97-10 Avstrijska zlata renta ... 1-1« Avstrijska kronska renta 4% . . 92-90 Avstrijska investic. renta 3'/j°/o • 82-65 Ogrska zlata renta 4"/0 .... 111-60 Ogrska kronska renta 4"/0 . . . 91-80 Ogrska investicijska renta 3 >/2 % 8t-;so Delnice avstrijsko-ogrske banke 18-93 Kreditne delnice....... 675-50 London vista........ 240-171/2 Nemški ilrž. bankovci za 100 mark 117-32 23-48 20 frankov......... 19-01 Rublji........... 2-53';, Radi opustitve obrta je na prodaj 268 P. n. Usojam si naznaniti, da sem poveril zastopstvo za Ljubljano in okolico tvrdki Kmet & Slivar v Ljubljani. Z odličnim spoštovanjem Vinko Majdič, valjčni mlin v Kranju. Pisarna se nahaja na Marije Terezije cesti štev. 8, zaloga pa v prostorih I. ljubljanskega skladišča Krisper ^Tomažič, Dunajska cesta, poleg Tonniesove tovarne. Gospoda Kmet & Slivar ostaneta tudi zastopnika mlina tvrdke Peter Majdič v Jaršah. 235 3—1 Več lepi h, za vile, zasebne kakor tudi delavske hiše primernih je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. Zelo primerne so tudi za napravo kake gostilne ali trgovine. — Več se izve pri imejitelju JOSIPU PERDANU V LJUBLJANI. 278 Pridno, pošteno dekle išče službe kot KldF>ARICA najraje pri kakem gospodu duhovniku ali manjši krščanski rodbini. 267 Naslov pove upravništvo tega lista. ilajjbaSS tiarno naložen 266 denar Je na posesiuu! Dne 27. januarja 1911 se bode orSila oE) tO. uri dopoldne u sobi št. !f» c. hr. okrajnega sodišča o Ljssblfani prodaja • v z orlom in lepo usiilio ueraniš® s krasni razgledom, filStca na srad St. 5. I? tiiSf se nahaja mala prodajaSna in ie oež leS obstojna ošnska trgovina. IHssr bi imei vesele do hiše in kupčije, naj se sigurno iidetežš prodaje. InstnlK prvs največje slovenske svsčarne v Gorici ulica sv. Jftntona štev. 7. Priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim oskrbni-štvom in p. n. slavnemu občinstvu 3315 J " "«»«J »MMUtf, Kakovost izdelkov in nizke cene izključujejo vsako konkurenco A Št. 11 l/V. u. % Podpisani mestni magistrat mladeničem rojenim leta 1888, 1889, 1890 in 1892, ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta, naznanja: 1. da se bo dne 1. februarija ob 9. uri dopoldne vršilo žrebanje v smislu 32 vojnih predpisov 1. del v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, I. nadstropje. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstveno leto 1890) in torej letos pridejo prvič k naboru. 2. da so od 23. januarija do 1. februarija imeniki onih inladeničev, kateri pridejo letos k naboru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vsak-teremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu; 3. da so od 23. januarija do 1. februarija v omenjenem uradu imeniki domačih in tujih, leta 1892 rojenih, letos v črno vojno stopivših mladeničev na ogled. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. januarja 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. 109 za štiri delavce v jako dobrem stanju. Cena po dogovoril. Naslov pove uprava tega lista. Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov ANTON KOLENC ,Narodni dom" CELJE Gra5ka cesta 22i (v lastnih hišah). Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho. Predivo v vsaki množini se kupi kakor tudi iolnale vreče. PriporoCam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po aajnižjill dnevnih cenah. Gospodom duhovnikom priporoiam vsakovrstne sveče. kadilo in olje za cerkve. Slavnemu občinstvu zagotavljani točno in so lidno postrežbo z vedno svežim blagom po najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove debel po 210, droben po 1 40 K 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Pismena naročila se z obratno pošto izvrše. v cesarice Elizabete lavni bolnici v Novem mestu. V cesarice Elizabete javni ženski bolnici v Novem mestu je oddati mesto primarija z letno plačo 3200 K. aktivitetno tloklado 966 K in s pravico do šestiti petletnic po 200 K. Primarij mora biti doktor vsega zdravilstva in upravičen izvrševati zdravniško prakso v deželah, zastopanih v državnem zboru, dokazati mora, da jc avstrijski državljan, da ima fizično sposobnost za to službo in da je vešč obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, dalje, da je služboval najmanj tri leta na kaki kliniki ali drugih velikih bolnicah in si pridobil posebno izobrazbo v kirurgiji in ginekologiji. Imenovanje primarija se izvrši definitivno, postane pa šele pravomočno, ako je imenovanje potrdil deželni odbor kranjski in mu je pritrdila tudi c. kr. deželna vlada v Ljubljani. Prosilci za to službo vlože naj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje do 2. svečana 1911 pri podpisanem zaslopu. 277 Zastopstvo zdravstvenega okrožja Novo mesto dne 24, januarja 1911. JpE1 Prui slouenski 0OŠS fotografski atelije u Ljubljani Koladuovska ulica 32 a llstanoulicn leta 1S90. tffiaiMaTOiBEggggMCT_ Za slabokrvne pip ?if Pijte pravi pristni Maršala, stekl. 7/io K P50 Priporoča sc tudi Malaga, stekl. 7/io K 250 Najfinejše vino Wermouth prodaja na debelo po jako nizki ceni 3930 12—1 M GASCiO. liolilp, LinOBriova ui. i (za šbofiio.) Mlado intelig. gospodična išče primerne službe kot 265 prodajalka-začetnica zmožna slov. in nem. jezika v besedi in pisavi. Naslov na «Prodajalka« upravn. »Slovenca«. srebrnina, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic, obeskov, zapestnic, razneg^a nami/nega orodja, cvetličnih vaz i. dr. I l zlatar nasproti glavne pošte Ljubljana, Šelenburgova ul. Lastna delavnica. — Nakup in zamena stare zlatnine in dragega kamenja. n 4 al 149 za trgovino se odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Ccš-nika, Lingarjeva ulica. Natančneje se poizve istotam. IV mri RS RJ RS RS RS RS KS RS RT Ki r««< U RJ Kt RS Bf Vsak dan sveže priporoča Jakob Zaiaznik pekarija in slaščičarna Ljijia, M tri! iv. 21. Podružnice: a m št. 6 ® tri št i Izdajatelj: Dr. TnnaclJ Žitnik. Tisk: »Katoliško Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan štele.