17G. številka.
Ljubljana, sredo 5. avgusta.
VI!. leto, 1874.
LOVE
Izhaja vaak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poitt pr^jen-t. za avstro-ogerske deiele za celo leto 16 gokt, za j;o! Ie'a 8 tfold. za četrt leta 4 K'dd. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za ceio leto 13 gold., m četrt leta 3 gold. 30 kr., za on u.csrc I K°'d. 10 kr. Za pošilianj« na dom bo računa 10 krajo, u m«MC, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za cei- leto 20 rold~ za poi lita 10 goldh — Za goapoile učitelje na ljudskih snah \n za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 k»-., po posti prejemaš ca č. trt leta 3 {.!<'. — Za oznanila se plaSuja od Četni-atopne p'nit-vrate 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 *tr. čo ae dvakrat in 4 kr. 6j ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole fraukiiati. — linkopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na cel'vaki costi v Tavčarjevi bili »Hotel Evropa*. Ooravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino  reklamacije, oznanila, u j. idmrn stratimo reči, jo v „Narodni tlakami* v Tavčar] vi hiši.
Cerkveno-pravne ali konfesijonalne postave.
(Iz brošuro „Slovenci in državni zbor.")
Leta 1855. je papež z našim cesarjem sklenil nekako postavo, konkordat imenovano, po kateri se je tako rekoč razdelila oblast mej cesarjem in papežem v državi, pri Čemer je višje dubovenstvo si vedelo boljši kos pridobiti. In ko bi šlo kedaj na tanko po konkordatu, postala bi država skoraj popolnem sužnja tudi v posvetnih rečeh inozemski tuji cerkveui vladi v Rimu.
Konkordat se je bil sklenil brez privoljenja dežel in narodov, ker tačas še nijsmo imeli ustave. Da si so narodi bili nejevoljni zarad prevelike oblasti, katero si je prisvojilo višje dubovenstvo po konkordatu, vendar so poslanci spoštovali skleneno postavo, dokler nij rimski papež je sam razdrl s tem, da se je dal, kakor smo uže povedali, za nezniotnega razglasiti.
VHled tega novega verskega stavka je avstrijska vlada papežu uže leta 1870. odpovedala konkordat, in ker so vnanje razmere mej cerkvijo in državo naenkrat vse drugačne postale, trebalo je jih končno urediti. Vlada je torej s cesarjevim dovoljenjem državnemu zboru predložila v posvet Štiri postave, po katerih naj bi se uredile ▼nanje razmere mej državo in cerkvijo. Kar je svobodomiselnih poslancev v zboru, sprejeli so radostno te predloge, a reakcijonarni klerikalci so uže zdavnaj poprej, ko se še nij vedelo, kakšne bodo postave in predno so jih sami  brali, ljudstvo  hujskali in ščuvali
(.•roti konfesijonalnim postavam, kakor da bi se z njimi katoliški cerkvi največja krivica godila.
Kdo so ne spominja grdega in nesramnega psovanja mnogih duhovnikov n.i [»riznici in zvunaj cerkve, v klerikalnih časnikih lanskega leta! Kako so kričali proti vsem svobodomiselnim možen: ter jih za brezverce razglasili, ker le-ti uijso hoteli izdati trojega naroda rimsko-jezuvitski su/.njosti. „Vera je v nevarnosti," ta krik se je razlegal iz du-hovenskih ust dan za dnevom, da je ljudstvo res moralo misliti, da bode zdaj pa zdaj vse vere konec, verne ljudi pa pobral antikrist! A kaj se je skrivalo za krinko sv. vere? Samo g o s p od h t v a-ž e 1 j n o s t nekaterih prenapetih višjih duhovnikov injezuvitarski h odgojeneov, kateri so nevedne ljudi hoteli s tem pripravljati, da bi se sami odrekli svojim ustavnim pravicam ter si naložili breme sužnjosti.
Zdaj je leto in dan minolo od tistega časa, izvoljeni so bili kljnbu klerikalnemu plašenju na mnogih krajih svobodomiselni možje za poslance. Sprejete in od cesarja potrjene s o k o n f e s i j o nal n e p o s ta v e in zdaj lehko vprašamo one nltramontanske kričače, ali se je res veri in cerkvi kaka krivica zgodila? Je-Ii kdo vero odpravljal ali verne preganjal? Nij vse ostalo v cerkvah, kakor poprej ?
Mi Kino še /.mirom katoličani, obhajamo svoje cerkvene obrede, nikdo nas ne moti, nikdo nam ne brani. Duhovniki krščavajo, podučujejo v veri, poročajo neveste in že nine, spremljajo mrliče k pokopu, mašujejo in pridigujejo;   nikdo jim  nikakoršnih ovir
ne stavi. Tudi vlade ne preganjajo katoliške vei«, nego jej dajo vse pravice, katere jaj pristoje. A da bi dubovenstvo imelo gospodstvo v deželi, to se ne more privoliti. Uže star ljudski pregovor pravit „Najslab.se bodo* na svetu, kadar bodo babo in duhovniki gospodovali."
Kako lažnjivo in izmišljeno je tedaj bilo kričanje, da je vera v nevarnosti in da se bode odpravila, ako sii izvolijo za poslance svobodomiselni možje, to uže denes vsak pameten človek previdi in iz tega lehko spozna, koliko sme verjeti našim reakeijouuruim hujskačem.
(Slodo Baslagovl in Pfelferjevl govori o konf, postavah.)
Politični razgled.
V Ljubljani 4. avgusta. tPttitti jtki mej narodni sanitarni kongres je bil 1. avgusta zaključen. Resultat tega mejuaroduega shoda za zabran jevan jo Sirenja kuge itd. je menda v praksi jako majhen ali neviden. — „Intern. Corr." de-mentuje vest, da bi pravosodni minister moral predelavati akcijsko postavo, ker je ta u/.e v odboru državnega zbora obravnavana bila.
i o/hi minister nadaljuje svoje prrmembe v višjih vojaških krogih. FinI. Zimicki pride za komandanta v Kašavo; gen. maj. Kees na mesto umrlega fml. Pi-reta v Pešto.
Češhn brošura dr. Kdv. Gregrova, v kateri razvija mladočeški program s svetom, naj se deklaraciji še prideno besede čiuuost (delavnost) ali pošiljanje poslancev v deželni zbor, in svobodnost ali upiranje proti nltra-montanizmn in klerikalizmu, — prišla je baš
Kantorčica.
Roman s pogonskega zakotja.
(Češko spisala Karlina Svčtla;  poslovenil Franjo Tomšič.)
(Daljo.)
V predpustu je v našem Ještedu vselej divje; takrat pa je bilo, ravno kakor božja kazen. Sneževati nij prenehalo, in veter je razzajal, da je bilo kaj. Najhujše vreme je pa bilo v soboto zvečer predpustno nedeljo. Po gorah je šumelo, kakor da bi bile vse boste po njih vstale, vojskovaje se mej so-boj, in vsak trenotek je zadoncl težek tresk, kakor kadar se bliža od daleč nevihta. To so bila drevesa, od burje izrovana na zemljo padajoča. Ko bi ne bila Podgajske hiše bosta branila, morda bi se jej bilo zlo godilo ; ali tako je imela zagrado od dveh stran i j da se nij mogel veter vanjo upreti, kakor bi bil hotel. Zato se je pa maščeval
drugod ter v vasi pobral skoraj vse strehe, katere so pozabili z verigami prikleniti, ker so se tolažili, da morda ne bode tako hudo. Zraven je pa snežilo, kakor če se razpara „devetnica" (devetvatelna pernica) — z eno besedo : kakor sodnji dan.
„Le da bi se Markotova v Pragi uc prehladila ter se ne vrnila z onim trganjem v roki, katero sem jej spomlad tako teško pregnala," rekla jc Euefa, ko je veter enkrat še močnejše nego poprej tresel hišo in so jej pridne roke pile v naročje. Za kmetico je imela res veliko skrb.
Mrakotova je dobila pred enim tednom od sina neuadono veliko pismo, v katerem jej je radostno .lazuanil, da bode te dni vzvišen za doktorja, naj se torej nikakor ne obotavlja priti k tej slavnosti, ker bi ga sicer vse cel6 nič ne veselilo. Kako bi ne šla na tak poziv! Zapreci je dala, pustila dosta pernic na voz nanesti, ter odšla kljubu zimi in snežnim zametom.
„V Pragi gotovo nij tako vreme; kar živim, slišal sem,  da vsi  naši  vetri Prago
prelete," pogovarjal je dedček vnuČico. Sedel je zraven nje ter čuhal pri trski na njeni mizici perje. Kakor vsi stari ljudje, tako si tudi on nij privoščil ni tmiotka pokoja; dobro bi bilo, ko bi se mlajši hoteli po njih ravnati.
„PaČ nij povsod kakor pri nas", nadaljeval je starček, ko se je Enefa zopet šivanja lotila; „tukaj so uže dolgo vse zimske groze doma. Boriti se moramo z vetrom, mrazom in zametom, mej tem ko imajo drugod čisto ugodno vreme,  odmek in Bolnce.
„Kdor nij tukaj uže od svoje mladosti, tu tudi nevzdrži; nam se pač zdi, da drugače ne more biti ter malo pazimo na vnanji vihar. — O Mrakotovi se ti nij treba bati; ne bode preveč zunaj hodila."
„Prav pravite; kaj hoče delati na ulicah? Svečanost bode tako gotovo v topli sobi, kjer mnogo o zimi in vetru ne zvč. Pa kaj se bo neki zraven godilo? Kada bi to tudi enkrat videla. Le ko bi si Mrakotova vse zapazila, kakor gre j ali ona ne pazi na take reči; zraven tega jo pa sinova
ob pravem Času na Bvitlo, in se noviue mnogo pečajo ž njo.
Vimu !«■ držare.
Sloveči  jfpnnjjrki republikanec Ka-stelar je v Alicante  na barko  stopil in se odpeljal v Marseille. — Francoski „Monite-ur" pravi, da bode prusko umešavanje Spanj Bkej stvari več škodovalo nego koristilo.
V Mi rtisijit zborujejo vojaški višji gospodje o tem kako bi krvavi vojski „koli-kor je mogoče" odvzeli krutost in barbarstvo. Ob istem času je izdalo francosko društvo za svetovni mir kritiko tega kongresa v razpravi nklic Človečanstva," v ka toro m klici se obžalovanje izreka, da se dan denes še postave za vojske delajo, namestil da bi z mejnarodnimi postavami odpravile se vojske in odpravilo se krvavo klanje mej narodi!
Mtfttij<i»»ski> ministerstvo najbrž ne bode preživelo volitev, ki se zdaj vrše. Vse stranke pak so edine samo v tem, da bode moralo novo ministerstvo, naj se zove Ming hetti ali Lanza-Sella. naprej skrbeti, kako uredi finance, da se odpravi deficit, ki italijanski budžet teži. Zlasti v administraciji se da za polovico prištediti, ako bo mnogo nepotrebnih uradnikov odpravi.
Svvero'iMitterikitit.tkv zedinjene drŽave svoj državni dolg plačujejo, a drage države ga delajo. Naznanja se iz New Vorka, da se je državni dolg samo v mesecu juliji za 1,283.000 dolarjev zmanjšal. V državni zakladnico pak je bilo koncem julija 71.113.000 dolarjev v zlatu in 16,lU3.o6o dolarjev v papirji.
Dopisi.
Oil TlIriM' na Dolenjskem 31. jul. I Iz v. dopis.] Stoprv pred kratkim sem zvedel, da je slavna deželna vlada neko notico v „Slov. Nar." Štev. 139. od 21. jun. t. 1. o preiskavi pri gospodarji B. demontirati blagovolila. Radovednost me je gnala, da sem si o stvari malo natančneje poročati dal. Čudil sem se, ko imam črno na belem (ne sicer original nLaib. Zeit." a nek drng list), da je rlaž," kar sem poročal o Žandarjih, o nekem ljubljanskem policaja (povedalo se mi je, da je to bil nadzornik ljubljanske policije), da je B. moral onim „jesti in piti in še en goldinar za vožnjo dati." Nij me stalo mnogo truda, da poizvem o onej zadevi pri
imenovanem B. natančnejše. Tu sem se zopet uveril, ka sem poročal golo istino. Le to ne mi more oporekavati, da sem bil zadevo, ki je istinito škandalozna, prekratko opisal in da je iz tega uzroka izvirajoča nejasnost bila nekomu v prilog, da je od slavne dež. vlade terjal, naj vzame žandarje v zaštito ter naj oporeka onej vesti. De-iii o nt i je neki tako stiliziran, da stavi ono vest popolno na laž oziroma žandarjev, ljubljanskega policaja si. dež. vlada niti ne omeni akoprem je bil voditelj onej žandarmi-rejskej patroli in ima kot tak vse, kar je počenjal na svojej vesti, čeravno bi se tudi žandarmeriji ne smela odvzeti cela odgovornost. Deželna vlada je morala torej nekako mistificirana biti ali pa je hotela sama mistificirati čitalce njenega uradnega lista in one, kojim je bil uradni dementi dobrodošle želo, da piči ž njim ohjavitelja dogodka.
Evo vam posameznosti dementiranega dogodka, ki, ker je uradno preklican, mora istinito biti nepostaven, a je kljubu uradnemu dementiju resničen. Ko so nadzornik ljubljanske policije in žandarji preiskavo končali, zahteval je nadzornik dva poliča vina, ki jih je sam plačal. Potem še enkrat zahteva nekatere poliče. Žandarji bili so mej tem še svojimi nasajenimi puškami pred hišo nastavili piramido. V drugo zahtevanega vina pili so tudi žandarji. Ko nadzornik in Žandarji bote oditi, da jim gospodar B. račun, češ, naj plati jo. A niti nadzornik niti žandarji tega ne store. Nadzornik zahteva od gospodarja še e n goldinar. Ali za vožnjo ali pak za kaj druzega, to, mislim, mora kmetu vse eno biti: glavna stvar je za njega '/mirom, da je moral zahtevano vino bres plačila, a en goldinar še na vrh voditelju one c. kr. patrole dati.
Ali je nadzornik od enega goldinarja žandarjem kaj privoščil, zato se kmet nij brigal. A vsakdo v okolici je vedel pripovedovati, da so oni goldinar porabili za vožnjo. A naj bode temu kakor hoče, glavna stvar ostane istinita in dokažem jo lehko se svedoki. Sicer tudi gospodar B. in njegova I žena kaj rada postrežeta vsakemu gostu, ki
bi se za stvar zanimal, s pojedinimi stvarmi opisane dogodbe. Dopisnik vaš je policaja in žandarje smatral za eno društvo, kar je v resniei tudi bilo. Deželni vladi more torej edino to biti v priklad, da je vino zahteval policaj a ne žandarji? I na podlogi tega hoče slavna deželna vlada celi faktum ovreči kot neresničen ? Nijso-li Žandarji smatrali za svojo dolžnost, da doplatijo vino, ki so ga pili, ako so ga videli, da tega ne stori nadzornik? Nijso-li žandarji hoteli svoje dobro ime obvarovati s tem, da bi bili račun, katerega poravnati se je g. policijski nadzornik branil, sami plačali, saj je bilo društvo to eno, in kar eden od društva ne stori, morajo to storiti drugi, da se čast društva ovarnje ? — Postregel vam bodem tudi z računom. On znaša dva gold. devet in devedeset krajcarjev j za ta znesek je hotel B. pri sodniji tožiti. Nekdo mu je svetoval, da tožbo še odloži. Kar mojo izjavo eklatantno potrjuje, je to, da se je hitro po onem dementiju v „Laib. Zeit." gospodarja B. tm i.jittfljuitv poslalo 2 gold. 12 k r. Postregel bi vam še lehko z imeni osob, ki so ovi denar prejele ter ga potem izročile 15. Gospodar B, se je proti dvema gostoma izrazi), da je one 2 gld. 12 kr. prejel, a da je še sedaj 87 kr. na dolgu. Za ta /.nr-ek sicer ne bode tožil, a izustil se je, da bi celo stvar rad v časniku priobčil, da svet izve, kako da c. kr. organi s kmetom davkoplačevalcem ravnajo, i kako celo slavna dež. vlada zemlje v zaštito ljudi, ki se tolikih nepostavnosti krivih store. Ako je slavnej vladi na mari, naj vso zadevo na tanjko da preiskati, ter krivične tudi kazniti. Le s tem si bode varovala svoje dobre ime, ki po takih činih njenih podložnih organov kaj lehko obledi. — Mene pak je zelo veselilo, da so one vrstice imele povoljni urinek, ter da se je kmetovalcu vsaj deloma zadostovalo.
Domače stvari.
— (Volitev) dež. poslanca kranjskih velicih posestnikov ne bode, kakor je včeraj po pomoti v listu stalo 14. avgusta, nego 14. s e p t e m b r a.
slava preveč ne veseli. Kako so pač ljudje različni ! Meni se zopet zdi, da mati ne more blažnejšega trenotka užiti, nego če je sin očitno spoznan za izvrstnega človeka v vsakem obziru. Druzega menda ne pomeni to povišanje na doktorja? Domnevam se, da je to toliko, kakor to, ko je bil včasih kdo za viteza povzdignen; ali ne?"
„Nekaj tacega bode, pa saj bomo to kmalu slišali. Mrakotova nij sicer odšla b takim veseljem, kakor bi si človek mislil; ti se temu čudiš, jaz pa ne. Ona je hotela imeti edinega sina rajši zraven sebe na lastnem domu, nego v svetu mej tujimi; misli si, da človek lehko povsodi kaj velja, da mu nij treba v velicem mestu stanovati, da bi na njem kaj bilo • njej je več na njegovem srci, nego na njegovi učenosti, tudi jaz bi na njenem mestn tako mislil. — Ali čuj, kako je to zaječalo in zarujovelo j to se zopet proganja po gorah „šČuva" (strašna trupa psov z ognenimi gobci in očmi)."
Enefa je boječe vzdignila glavo. Poslušala je čas divji ropot viharnega večera ter se prekrižala. Zaslišala je res ščuvo v daljavi tulili in lajati.
„Ne oziraj se mnogo k oknu," opomenjal je dedček ter naklonil sam globljeje glavo k delu ; ,.boljši je, na take reči malo paziti. Kar beži, beži, kar leži, leži; prikri j si oči, pravi star naš pregovor. Moje dni bo enkrat na takov viharni večer pri Macano-vih poslušali ščuvo — bile so pri njih zbrane baš dekleta na preji. Fantje so se temu pn-smehovali ter na prege kričali „hef, haf" in „vou, vou", Čeravna jih je stari previdni gospodar vedno opomenjal, da bi tega ne delali. Ali čem bolj jih je opomenjal, tem gorje so počeli, kakor je uže ta mladež navajena. Na enkrat se z groznim praskom okno razleti in pol konja pade v sredo sobe. „To je vaša plača, da ste nam pomagali ščuvati!" zarjove sfrasen, jako gromovit glas. Preplašeni so pali vsi na tla, mnogo jih je palo v medlcvico in stari Macauov je od tega umrl. Bil sem na njegovem pogrebu."
Enefa se je stresnila ter šivala pridno dalje; pa jej nij dal-. Morala jo vendar le po ženski naravi, akoravno jih mnogo nij imela, pogledati kaj se zunaj godi.
Na eukrat je zopet roke v naročje spustila ter rekla :
„To  nij  samo   ščuvanje,   dekček, kar slišimo, v tem je še nekaj  druzega. Ščuva se žene zdaj ravno črez Ješted, ali Meluzina kriči ravno nad nami. Le poslušajte, slišali jo boste pri   naših  oknah jokati   in cviliti. Dovolite mi,   da jej kaj dam.   Kukalo bom tako hitro odprla in zaprla,   da se mi gotovo nič zgodilo ne hode in ko bi zunaj baš kaj prezalo.   Ne morem jo slišati tako zelo tožiti, takoj mi pride na jok." Dedček je dovolil, a ne rad. „Tedaj se podvizaj" jo je opominjal. I.ucta je urno poskočila, zbežela v vežo, se^la v hlebao omaro v piskre, nakar je odprla oknice   v sobi in  mej  tem  ko je pest lišena visoko v zrak zaluČila, je kričala kar je mogla, da bi razsajanje vetra preglušila: „Tu imaš boginja, tu imaš za kašo tvojim otrokom!"
,,Zdaj sera zopet živa in zdrava, in Meluzina jc dobila, za kar je tako tožljivo prosila,'' se jc smijala na dečeka, prilizovaje se zopet k njemu sednivši. „Lsjte, kdo bi bil to rekel, kar sem imela okno odprto, se mi je od mraza zauohtalo ! To je pa tudi taka zima zanaj,  kakor bi  z britvo rezal,
— (Volitev deželnega poslanca ■v Ljubljani) namesto odstopivšega dr. Supana je razpisana na 7. septembra.
— (Progam novomeška višje gimnazije) prinaša 44 stanij obsežno izvrstno zgodovinsko razpravo „Tridesetna vojska v svojih početkih," spisal v slovenskem jeziku profesor Fr. S u k 1 j e. — Iz letnega poročila jc razvidno, da je bilo vstopilo od početka tega leta 113 učencev, a ob konci leta ostalo 101. Mej temi je 99 Slovencev in le 4 Nemci rcsp. za Nemce vpisani.
— (Imenovanja.) G. Fr. P r a p r o t-nik je imenovan za podučitelja v Selnici pri Mariboru; g. J. Trobaj začasnega učitelja v Fravhajmn in g. Tri b ni k za podučitelja v Št. Lorencu v Puščasi. Vsi trije so i z-vrstni narodnjaki.
— (Volkovi) so raztrgali v gozdu pri Padeži blizu Vrbnike enega vola in več ovac.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 31. jul.
Bilo je zoper Ignacija Drmota obravnavanje zarad izvršenega hudodelstva za-vratnega ropnega umora. — Predsednik višje dež. sodn. svet. g. Tomšič, prisednika dež. sodn. svet. gg. Jevnikar in baron Rech-bach, zapisnikar avskultant g. Skerlj, dež. pravdnika namestnik g. Kočevar, zago-govornik g. dr. Rudolf. — Porotniki so bili: Jožef Jaklič, Anton Brence, Avgust Winkler, Spir. Pesjak, Ant, Mesar, Janez Leveč, Jožef Haufen, Fr. Regoršek, Ign. Cunder, Aleksander Dreo, Jožef Goričnik, Pet. Lasnik.
Iz zatožnega pisma posnemljemo: Ignacij Drmota, 34 let star, neoženjen, usnjarski pomočnik iz Poljan, enkrat zarad hudodelstva tatvine uže kaznovan, je a) 28. julija 1872, ko je pri Andreju Knetu v spodnji Kokri za hlapca služil, ondi za ovčarja slu-žečemu Blažu Reberniku njegovo srebrno gotovino v znesku 20 gld. 22 kr. brez njegovega dovoljenja v svoj prid odtegnil; b) Matija Murnika iz Velesovega z namenom, usmrtiti ga in s to posilnostjo polastiti se njegove gotovine, 31. decembra 1873 po noči blizu Tupalič  zavratno s kamenom tri-
zato je pa povsod bogatijo črez in črez. Koliko le visi srebra nad našim kapom, čudno da se ne odtrga in koliko drazih kamenov je na našem drevji. To se blišči in leskeče! Vsi ti naši cepljenci so od jivja tako pri-pogneni, kakor da bi imeli ti reveži teške glave."
„To jim ne škodi; kakor jili zdaj pri-poguje jivje, tako jih bo pripogovalo jesen sadje, to je znana reč", podučeval je dedček vnuko. nPo zimi mnogo Bnega, kaže dobro leto; pod vsakim kamenom pak raste trava. Jaz sem pričakoval mnogo snega, po gobah, kakor veš. To smo jih imeli, da še vedeli nijsmo kam z njimi, kaj ne? Tudi tako zimo sem pričakoval; ko je po svetem Vaclavu dosti vročih dnij, pride pak po sveč-nici veliki mraz, kar se nam ravuo zdaj spolnuje. Upam pa, da bomo imeli zato lepo in stauovitno spomlad, ne pojde sneg po cvetji, kakor lani. Ker nij v jeseni sneg zapadel perja, tudi ga v spomladi ne bo."
„Ko bi nam Bog dal dobro leto; ti naši hrib je bi ga potrebovali."
(Dalje prih.)
krat na glavo udaril, ga tako poškodoval, da je vsled te poškodbe prav kmalu potem umrl, in mu po dopriueseni poškodbi njegovo mošnjo s 24 gld. 30 kr. gotovine vzel; ter s prvim dejanjem doprinesel hudodelstvo tatvine po §§. 171 in 170 TI. b. kaz. zak., z drugim pa hudodelstvo izvršenega zavrat-nega ropnega umora po §§< 134, 135, štev. 1, 2 kaz. post., kateri dejanji se imati kaznovati po §§. 34 in 186 k. p. — L Žan-darmerijska postaja v Tupaličah in občinsko predstojništvo v Predvoru je 1. januarja t. 1. c. kr. okrajni sodniji Kranjski naznanilo, da se je truplo Matija Muruika iz Velesovega, kateri bi se bil imel 81. dec. 1873 s Koroškega vrniti , s teškimi ranami na glavi, okolo (50 korakov zunaj Tupalič zraven ceste, držeče iz Kokre v Krauj, mrtvo dobilo. — Precej začeto pozvedovanje je dokazalo, da je bil Matija Muruik okolo <i0 stopinj od hiše svoje sorodnice Marije Zupan iz Tupalič in sicer na cesti proti Kokri usmrten, da je bilo njegovo truplo čez cesto vlečeno in čez brežino mej cesto in Kokro vrženo. Na omenjenem mestu dobile so se namreč na cesti zraven bukovega hloda tri velike luže krvi. Krvni sled kazal je pot, po katerem se je truplo od leve na desno stran ceste vleklo in pot, kjer je bilo truplo po brezini proti Kokri vrženo. Po tej brežini so jc truplo samo zavalilo do skale 4 sežnje do ceste oddaljene, pri kateri je zraven ondi stoječega grma obležalo. Jakob Polajnar je truplo našel 1. januarja t 1. zjutraj. Na cesti zraven trupla se je razen usmrtenčevega klobuka dobil tudi en precej velik robat okrvavljen kamen, in sicer take vrste, kakoršni se še-le okolo Četrt ure dalje proti Kokri nahajajo. — Nekoliko nižje od mrliča dobil se je na ravno v tej brežini dvakolesni ročni voziček usmrtenega Matija Murnika, in blizu 5 minut hoda od mesta tega dogodka v odprti šupi Petra Sirca, bratranca ranjcega, njegov koš, v katerem je bil en lonec s kavino grampo in 7 parov zimskih opank, s katerimi je ravno kupčcval. — Žepi v Matija Murnikovi obleki bili so narobe obrnjeni in manjkala je vsa gotovina. Kar se tiče trupla samega, so zdravniki dobili na nem razen nekoliko površnih kožnih ran na nosu in razen več drugih majhenih kožnih praškov, na desnem kraji čela čez vez škra-nice b čelno kostjo eno poprečno dvostegnato, in sredi desne temenske kosti eno 1\4 palca dolgo in v sredi 5 linij zevajočo, v sredi zadnjega kraja leve temenske kosti eno 11 linij dolgo, in od te po 5 linij dolgem nepoškodovanem prostoru oddaljeno 13 linij dolgo rano. — Te rane so segle vse vkup do glavne kosti, katera je bila v slednjih na več krajih v skupni dolgosti od 19 linij razklana, dalje je bil vnauji in notranji kraj očesne jamice in desna lična kost razdrobljena iu sicer tako, da je črepinja po odstranjenji zlomljenih kosti v 4 dela raz-pala. Kane so bile smrtne.
Na ranjcega truplu dobljeni obrueni žepi, manjkanje vsakoršne gotovine, čeravno se je s kupčije domov vračal, število in teža ran, večina ran na zadnji glavni strani, manjkanje vsakega znamenja kakega boja zoper napadnika, okolščina, da je Matija Murnik 31. dan decembra 1873 v družbi neznanega človeka iz Koroškega skozi Kokro v Krauj popotoval in okoljščina, da se kamenje take vrste,  kakor je  bil  na mestu
dejanja dobljeni in okrvavljeni kamen, še-le blizu četrt ure naprej proti Kokri, torej ondi nahaja, od koder je Matija Mutnik s svojim tovarišem prišel, silijo k prepričanju, da je bil on z nameuom, se denarja polastiti, ravno od svojega popotnega tovariša s kamenom več časa pred dejanjem pripravljenim, zavratno in z namenom usmrten. Dejanje ustanovi tedaj hudodelstvo izvršenega za-vratnega ropnega umora po §§. 134 in 186, 1, 2 kaz. zak. kažnjivo po 130.
Kar tiče hudodelca, se je kakor uže navedeno, po poizvedbah brezdvombeno dokazalo, da ta mora biti raujcega popotni tovariš. Potem, ko je bilo zarad tega hudodelstva več osob zaprtih in zopet izpuščenih, pride 29. maja 1874 usnjarski pomočnik Ignacij Drmota iz Poljan, loškega okraja sam pred c. kr. okrajno sodnijo Kranjsko ter se obtoži, da je on 31. decembra 1873 svojega popotnega tovariša Matija Murnika umoril [in oropal. Dne 81. decembra 1878 pride on na poti v svojo domačijo dopoludue okolo 11. ure v gost lnico Antona Mubija po domače Skalarja na Beli in ondi hoče čakati tako dolgo, dokler ne bi prišel kak voz, b katerim bi se na Kranjsko peljati mogel. Moj 1. in 2. uro popoludne pride tjakaj tudi Matija Murnik, katerega pa Ignacij Drmota nij poznal, ter mu v pogovoru pove, da potuje tudi on na Kranjsko, in da hoče, če bo moč, še tist dan v Tupaliče na Kranjskem ali pa celo v svojo domačo vas priti. Ta povabi Drmota, naj se mu pridruži, in tako odideta proti 3. uri popoludne skupaj od tamkaj. V Jezeru pijeta pri Ro-zaliji Tepina, po domače Jožetovi krčmarici, nekaj žganja, gresta potem k Petru Kuku v Jezeru, kjer je Matija svoj dvokolesni na-ročni voziček spravljen imel in ga sedaj soboj vzel. — Od tu gresta nepretrgano dalje do Jurja Krinka sploh Cundra v gornji Kokri, kjer sta zopet nekaj žganja pila in se dala pri Antonu Boltatu obriti. — Tukaj je zapazil pri plačevanji računa Ignacij Drmota, da ima M. Murnik več denarja, ter je sodil, da mora biti kakih 40 gl. — Iz hiše Jurja Krinka odideta okrog 7. ure. Precej potem ga obide misel, da bi Matija Murnika usmrtil ter mu denar pobral; to največ zarad tega, ker je imel sam le še 40 kr. in je bil torej denarja potreben. — Crez nekaj časa si je to misel iz glavo izbil, toda povrne se mu zopet, tako da se je ne moro več ubraniti. — Pol ure pred Tupaličami v majheni vasi je pa za trdno sklenil, Matijo Murnika z enim kamenom usmrtiti ter denar pobrati mu, Še predno prideta v Tupaliče. — On gre torej k blizu tamkaj izvirajočemu studencu pit, pobere pri tej priložnosti kot pest debel kamen, vtakne ga v žep, gre za Matijo Murnikom in govori še z njim o tein, kje bosta prenočila, ter gre dalje zraven njega na desni strani. — En streljaj pod Tupaličami, ko sta uže videla iz bližnje hiše luč svetiti, vzame kamen iz žepa ter udari z njim molče Matijo Murnika tako krepko na desuo stran glave, da se je ta, no da bi bil jeknil, na tla zgrudi!. Na tleh ležečega je še dvakrat z omejenim kamenom po glavi udaril. Pri zadnjem udarcu jo Murnik še malo zajeČal in nekoliko po tleh pobrskal krog sebe, potem pa je minol zadnji znak življenja. — Ker jc ležal Matija Murnik na levi »traui, na kateri jc v žepu imel listnico z denarjem spravljeno, ga Ignacij Drmota obrne da je v znak ležal, mu vzame
Ustnico iz žepa; jo vtakne k sebi v suknjo na levo stran, prime usmrtenega za noge, ga vleče črez cesto na desno stran, in ga pusti tu tik škarpe ležati. — Ravno tako potegne tudi voz na d :su > stran, ta se mu pa iz rok iimuzn« in zdi i po tunini navzdol proti Kokri. — Oprto jak Matije Murnik--vzame ter ga nese v Tupaličo do hišo Petra Sirca ter ga vržo tu v odprto šupo. — Potem preišče listnico Matije Murnika, najde v njej 1 bankovec za 10 gl., 2 državuici po 5 gl., 4 državnice po 1 gl., in 8 srebrne desetice, vzame ta denar iz nje, ter vrže listnico z nekim družim papirjem in 000 pratiko vred proč. — Precej ua to gre v gostiluico Roka Mobijo sploli Mežuarja v TupaLčab, moglo je biti okrog polu 10. ure, tu pije v družbi k romarja iu žaudarmcriJNkega vodje Tomaža Koražja iu pouiaga kii-marju šo ouega ko-štruna odreti, kupi od pastirja Miha Skrvode eno črno kožuhovo kapo tor mu navržo še avoj hiv klobuk, iu odide 1. januarja 1874 okrog tretje ure zjutraj iz Tupalič proti Kranju. —
Dne 15. jan. pride Ignacij Drmota sam k mestnemu magistratu ljubljanskomu in se ovadi, da jo pred pultom leta 1873 v Polhano na Koroškem ukradel enemu so-lilapcu listnico s 20 gl. Magistrat ga izroči vsled tega c. kr. deželni sodniji v Celovcu, katera ga jo tč sodbo od 13. aprila t. 1. št. 352i) zarad to tatvine kaznovala z enim mesecem teške ječe, iz katero jo bil izpuščen 13. maja t. 1. Od takrat je dalj časa okrog taval trpinčen od hude vesti, dokler se nij 29. maja sam sodniji izročil.
Porotnikom jc potem soduija stavila naslednji vprašanji:
I. Ali je Ignacij Drmota kriv, daje 31. decembra 1873 po u< či Matija Murnika z nakano usmrtiti ga, ter s to silovitostjo polastiti se njegove gotovine, z enim kamenom nenadoma od zadaj trikrat tako na glavo udaril, da je iz tega v kratkem smrt nastopila, ter da si je potem njegovo listnico s 24 gl. 30 kr. gotovega denarja prisvojil?
II. Ali je Ignacij Drmota kriv, da je 28.
julija 1872 ko je pri Andreju Kne - tu v Spodnji Kokri za hlapca služil, iz posestva pri istem gospodarji za ovčarja služečega so-domačina Blaža Rcbrnika njegovo srebrno gotovino v znesku 20 gold. 22 kr. brez njegovega dovoljenja zavoljo sv< jega dobička okradelr1
Porotniki so na obe jim dani vprašanji pritrdili iu sodišče je potem obtoženca obsodilo zarad dovršenega hudodelstva zavrat-nega ropnega uniora po §. 134, 135 štev. 1. in 2. kaz. zak. in zarad hudodelstva tatvine po §. 171 iu 170 II. b. kaz. zak. v smislu 31 in 186 kaz. zak. z ozirom na §. 205 r. k. pr. k težki ječi na vse žive dni z namečkom : vsak mesec z enim postom.
Poginuo.
Vsem onim, ki so 29. t. m. količkaj pomogli, da so ju v Rakovniku vneti požar kmalu zadušil, posoLno g. A. Blaznetu, oskrbniku graščinskemu, ki jo k<j nad 40 svojih delavcev i biizgalnico bil poslal na pomoč, ravno tako Št. Kiipmčaimm, in Hokronoianom za njih vilo iu hitro pomoč, ter Trebuičanoui za njih blago voljo izreka tisočemu zalivalo
eden v inenu vseh Kakovnieanov. Rakovnik na Dolenjskem 31. jul. 1874.
Feilu&o. Vse« bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Eevalesciere đu Barry
Vsem trpečim po izvrstni Kevalcscierc du Barry, katera brez porabe loka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, naprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, Bla-bost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlico in bljovanje krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, suđenje, rovmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lokoni kljubovala:
Spričevalo št. 74.670.
Na Dunaji 13. aprila 1873. Sedem mesecev jo sedaj, ko sem bil v najo-bupnejšem položaji. Bil sem bolan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva vidno ginčval in vsled tega dalj časa nijsem mogel bo učiti. Slišal sem o VaSej čudovitej Kevalesciere, rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da so čutim po enomesečnem vži-vanji Vašo tečno in  žlahtno Revalesciere popolnem
zdravega In okrepčanega, tako da morem, ne da bi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to razmerno jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš udani
Gabriel T e s c h n e r, slušatelj javnega višjega trgovinskega učilišća. Spričevalo št. 73.<i6S.
M i t rovke, 30 aprila 1873. Hvala i/.\rstmj moki jo moja, sestra,  kije na
m-i \ ornem glavobola In nespečnosti trpela, po porabi
3 funtov ua potu k boljšanju. Ub enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Kevalesciere navadno Borte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih 8 tednov starih pošljete.
S spoato\ aujeui
Nikolaj G. Kostic. Spričevalo št. 73.704.
1'iiU'p, pošta Ilolešan na Moravskom 7. maja 1873. Ker mi jc od Vas že davno prejeta Kevalcscierc du DaiTV pošla in je za nujo želodčno slabost iu neprebavljivost dobro iu splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Kevalesciere 2 funta ua povzetje kakor hitro je mogoče pošljete.
Spuštljivo udani Jožef K o h a c ž e k, gozdar. Tečnoj 11 kot mesu,  pribrani lievalescioro pri jdraMe&U) in pri otrocih bO*irat bvojo ccl.u ia travna. V pkhaetih pmlicah po pul funta l gold. ol) kr.,
I mat 8 Kout BO kr., 2 mata 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 t;oM.. 13 mntOV 90 gold., 24 funtov 86 gold.,
— Etevaleaeiere-Biacniten »• policah 4 2 gold. Oo kr. in 4 gold. 50 kr. — Uovalorc'ere-Choaolaieo v prahu ti v ploščicah za 12 tas 1 gOlcLbO I r., 24 ta-. 'J gold. >0 kr., 4-3 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 MM 20 gold , -— M .r>76 ta« 36 gold.
— Prodaje] Barry d u Ji;irry .« O o m p. na Ua« u<*ji, V* H.M Jlruili^Niio hi. 'J, v )LjubiJtk*4i Ed. H . b r. v Ciirudcl bratje O b v r a n zra oy r, v i »a« Izvali u Diechtl & F.auH, v «Jelov«jl l'. Birn-jAcher, v /iOiići Lud vi g Mllller, v Wt»riSiora V. Kol o t ni k & M. Mori*, v llerunu J. B. itockhauseu, kukor v vseh mestih pri dobrih le-karjih ha spocrijskik trgovcih; tudi razpošilja duiaj-cka hiša ua vse fcr:»j<< po postnih (lakazaicaii ali puv/.otjth.
Dunajska ootzv. 4. avgust*.
(Izvirno tolografieno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld Enotni drž. dolg v Brobru    .   .   V4 „
1800 drž. poaojilo.....107 „
Akcije narodne banke . . 074 „ Kreditne akcije    .   .    . 241 „
London........109 „
Napol..........8 „
C. k. cekini.......— „
Srebro.........103 .
55 10
25 40 60
kr.
10
Gledališke vtalje (take)
priporoča slavnim Čitalnicam in dilotantičnim društvom po najnižji ceni (od 3 gold. naprej)
(184—5)
Jurečič Franc,
gledališki frizeur v Ljubljani, pri črevljarskem mostu štev. 233.
Dr. Ivan Geršak,
c. k. bilježnik v Ormužu,
išče (209—1)
slaviteljar9
v zemljeknjižnih spisih izurjenega.
mesto
za geografijo iu zgodovino ua realnem gimnaziji v INiiju.
Na dež. realnem gimnaziji v Ptuju je z začetkom šolskega leta 1874/o učiteljsko mesto za geografijo iu zgodovino izpolniti.
Prosilci imajo svoje prošnje, katere dokazujejo starost, dovršene študije itd., izročiti VBaj do konca avgusta 1874 pri staj. deželnem odboru.
Uporabnost za učenje nemškega jezika se želi.
Gradec, 25. julija 1874.
Natančneje je povedano v „,Slov. Nar." št. 172 od 31. julija t. k (205—2)
Od deželnega odbora staj.
Ker c. kr. priv. vzajemna zavarovalnica v I-rade*i sedaj tudi premakljive nI vari v mi lir vrste proti obilju zavaruje, tako si šteje podpisano vodstvo v Čast, zdaj ob rasu žetve
p. n. gospode grtmtne posestnike
na
)
)
ji zavarovanje poljskih in senožetskih ) pridelkov proti ognju
posebno opomniti. Zavarovalne ponudbe sprejemajo se v pisarnici  vodstva, V
Gradci, Sackstrasse št. 20, pri glavnih zastopniStvah v Celovcu in Ljubljani, kakor tudi pri okrajnih zastopništvih, koder se tudi opra- ) vilna razjasnila z največjo radovoljnostjo podelijo. (210—i) (
^    Vodstvo vzajemne zavarovalnice v Gradci. ^
lzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan 8 eni en.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".