Slav. 177. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trsi«, v fetrtek, 28. junija 1917 Letnik Xllk frfraia %sak dan. tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Vrrdr £ o: L'lica Sv Fnsnćiflu Asiške^a St 20, L nadstr. - Vsi toc • poji^ajo uredništvu l^sta \efrank r?na pisma se ne pfejtnajo tn rHt^pisi »f ne vračajo lr i ' t tn odgovorni urednik Štefan Godina Lastnik kononce. Razpravo je uvedel poročevalec dr. Redlich ; - r ■■j dede podaljšanja mandatske Ja;.-ev je bila v obiiki odseka »r ' a v drugem in tretjem čitanju. . c je razpravljalo o nujnih vpra-pa 1 "ia Ut 4'ede predpriprav za mo-: • \ ne razprave. Posl. Daszyn-sk\ Cr S-(ran in Mruban so utemeljevali svoje predloge. P- 4. l)s'Z>nski je ojiozarjal na to, ca U gotraj.ia vojna prebivalstvu v silno na;" . ), in zahteva, da naj avstrijska ' ' ' orazumno z vodstvom vnanjega urada k ućno pove, kaki so pravzaprav vojni cHji ia mirovne zahteve naše drža' e. Narodi, ki naj se pobotajo, morajo ;)' j : vobuini, zreli narodi in svobodna ur iv i samoodločevania sc mora že iprel priznati v-akeinu narodu. V tej v« in? bo s^st.m trdokornega imperijalizma sirt. O kritosrena vol a za inir je volja vseh 8 narodov, ki so zastopani v tej zbornici. < Zi v ah no odobravanje.) Dr. Stojan }e naglašal. da povzdigujeio čl i■?! parlamentarne;a duhovniškega diu->t.a svoj glas za mir, da se zamore zbornica popolioma CHisvetiti socjalnim re-kMinam. Govornik poživlja vlado imenom čl-*večanstva. naj stori vse, da doseže mir. Dr. Hruban ie izvajal, da smatrajo za-st ,*:uki češke katoliško-narodne in kr-icai^ko-socijalne stranke za svojo naj-svetciso dolžnost, da slore ne samo kot kat* ličani, ampak kot poslanci vse, kar b; pospešilo sklenitev miru. Mi zahtev uiiio popolno iame povrnem k nekaterim /kam, izraženim na včerajšnji razpra-« . i kadrih >c»n bil obveščen šele naknadno. Ore za izjave, ki iih ie s stališča uva/evanja naše zveste zveze z nemško d:za\o >mntrati kot uu»čuo žaljive in jih mora za • vlada najodločneje obsojati. i* Klobravanje in i loskanje.) Ravnotako >ii'litim frzračiti za obžalovanja vredno, ako so včeraj in danes posamezni gfivor-jvki pogreške, ki so jih morda zagrešili ; • »-ejeni vojaški organi in ki jih samo-obss.-bi ufr.lfiv-ct «>bsoja tudi vlada, posplošili ia način, ki je b:I povod napadmn na našo skupna ljubljeno in občudovano brambno silo. (Živahno i.dobra vanje.) \ L Ja bo gotovo delovala na to, da se sluč >ii, v kolikor so opremljeni z datumi, natj'ično piiilf tja. (OMravariO V r.tzpra vijanje posamič n ost i se seveda vfada ne more spuščatL Prehajam k vprašanju gosj *>dov po-v'ancev l)a>zynskega ;n tovarišev, đt. Siojana in tovarišev in Hrubaita in tova-ri -resorta m:-ii'Stra za vnanie stvari. Po razgovoru ž ni itn si štejem v čast, da izjavim zborni*! sledeče: Oomnevanje prveca vprašanja, kakor da bi c. in Vr. vlada pripoznala samood- POHI. ISTEK Milijonar, ki ie izginil. Roman. Francoski spiral Evgea Chavetti. \vrora, ki je še vedno sključena in z zakritim obiazom sedela na svojem prostoru, -e ie nenadoma s krčevito hitrico .-a p eplašena vzravnala. Oočiin je njen be .ji! pogled cbsial na de Cambiacu, si e z ^tonj prlzsdevala premagati strah, ki ji |e z«t rgni! in ji preprečeval go-corjenje. — Potemtakem ie bila gospa Bricheto-va, ki je dala denar dc Cambiacu; sedaj :rc;.e'a zanj, — s; je dejal de Lozeril takoj. ko je zagledal strahovito razburje-nost gospe Brichetove. — Dobro, sedaj razumem. De Lozeril ločevalno pravico narodov za trajnega miru, je zmotno. C. in kr. vlada stoji na stai^ču člena V. drž. tem. zak. z dne 21. sept 1867 drž. zak. 145, ki določa, da je prfćržano Njegovemu Veličanstvu, da sklepa o miru, in ie torej varstvo interesov in potrebščin narodov Avstrije v enem odločilnem trenotku izročeno vladarju. Po tem izrecnem varstvu vladarske pravice krone je c. in kr. vlada vsak trciiotek pripravljena, stopiti sporazumno s svojimi zavezniki na podlagi častnega miru s sovražniki v pogajanja, vendar pa odklanja vsako drugo podlago za mirovna pogajanja. Minister za vnanje stvari je javno izrazil pripravljenost za časten sklep miru, ki bi vseboval jamstva za svobo en in zagotovljen procvit monarhije. O tem tu:! naši nasprotniki ne morejo dvomiti. DoMer naši sovražniki ne sprejmejo tega stališča c. hi kr. vlade in naših zaveznikov, bomo nadaljevali v b ki v trdnem zaupanju, da bodo junaški čini naših armad skupno s požrtvovalnim delovanjem zaledja priborili rl^n, ki bo zagotovil narodom monarhije plačilo za njihovo vztrajanje s častnim mirom. (O-crobravanie.) Res človekoljubna stremljenja, ki odsevalo iz predloženih vprašanj in ki jih c. in kr. vlača zna pravilno ceni*! zamereio pač služiti kot dokaz za to, da »ma po Josegi častnega miru stremeča politika osrednjih vlasti v mnenju visoke zbornice in v vo?ji avstrijskli narodov krepko oporo. (Odobravanje.) Posl. Seštz ie izjavil, da je to. kar je pove! al vnanji minister po ministrskem predsedniku, težko razočaranje za vse narode. Tri leta polagajo narodi življenje in zdravje na žrtvenik domov ine in sedaj pravi grof Czernin da nimajo narodi nič govoriti, ako se končno napravi mir. Pot k miru ie pot pobotanja in pogodbe; pot, ki je označena z geslom »Nobenih anek-sij. nobenih odškodnin«. To geslo in sa-moodiočevalna pravica narodov sta eM-iio sredstvo za dosego miru. Dolžnost vlade bi bi^a, da natančno pove v«4ie cilje in mirovne pogoCe. (Odobravanje pri sociiaHstih.) .Dr. Soukup je poudarjal imenom svojih strankinih pristašev, da bodo oni paspeŠev-^li in podpnrali vsako akciio za skrajšanje vojne in vzpostavitev trajnega, na temeljih demokracije in samoodlo-čevalne pravice narodov temelječega, zajamčenega miru. (Odobravanje pri so-cijalistih.) PosL Stolzel je fzvalal: Mi liočemo mir, a časten mir. Vemo pač, zakaj se bori-n*o: za nedotakljivost, svobodo in neodvisnost države in razvojno možnost v naši državi in državah naših zaveznikov. Hrabrost naših oficirjev in moštva bosta dosegla, da bodo sovražniki uvideli, da nas ne morejo premagati. V Avstriji za-moremo biti ponosni na dejania naše armade in ponosni na čine naših nemških zaveznikov. (Odobravanje pri nemških iiaciionalcih.) Nato je bila razprava prekinjena. Pri-lio ;ija seja jutri. Zakonski načrt glede zopetne uvedbe porotni*i sodišč. DUNAJ, 27. (Kor.) Glasom večernih listov bo v najkrajšem času predložen zbornici zakonski načrt glede zopetne uvedbe porotnih sodišč in načrt glede že včeraj naznanjene omejitve kompetence vojaških sodišč. USTAVNI ODSEK ODKLONIL ODOBRITEV NAREDB GLEDE ODPRAVE POROTNIH SODIŠČ. DUNAJ, 27. (Kor.) Ustavni odsek je sprejel predlog socijalnega demokrata Pernestorferja, da se odkloni odobritev narelto glede odprave porotnih sodišč. Nadalje je sprejel ustavni odsek j>redk>g posl. Hummerja, da se pozove vlado, da predloži predlogo, po kateri naj se poklic k porotniškim funkcijam razširi na širše sloje ter poskrbi za odškodnino porotnikom. Častna afera Marckhl — dr. Ravnikar. DUNAJ, 27. (Kor.) Celjski poslanec Marekhl je poslal jx>sl. dr. Ravniharju iK)sl. grofa Barbota in Neunteufla kot svoja zastopnika, da zahteva od dr. Rav-niharja zai-oščenje za njegovo izjavo v govoru 14. junija, da se je ponižal posl. Marekhl do nizkotne denuncijacije. Dr. Ravnihar je imenoval za svoja zastopnika dr. Rybafa in Jr. Cingrijo. Obojestranski zastopniki se sestanejo danes. Posl. Marekhl je n mireč državnopravno izjavo posl. dr. Ko ošca imenom Jugoslovanov v otvoritveni seji poslanske zbornice označil k^ istovetno z izjavami jugoslovanskih cdborov v inozemstvu, posebno v Londonu, Cikagu itd. je ugenil. da je med baronom in Avroro nekaj. Bila je moja hči, ki me je okradla tiaskonjcu na llubo. Glej, glej vendar, kako se stvar zapreta vedno bolj, — je istočasno kapitan dejal sam pri sebi. In previdni Hanibal, ki nikdar ni izgubljal hladnokrvnosti, je hitro položil svojo roko na ramo Avrori, ki je vsa iz sebe ravno hotela vstati, da bi govorila. Ta dotikljaj jo je zopet osvestil in nemo ie zdrknila zopet na svoj sedež. — Vraga! Bila je že prav na tem, dia se izda! Vendar je bolje, da se stvar razvije sama po sebi,... Toda kako mi je neki mala prekanjenka zmeknila moj zaklad? Ali so morda v sobi vrata, za katera ne vem? — se je vpraševal kapitan. Ne da bi se bila prizadevala iskati razjasnilo, kako so oni bankovci prišli v pismo. ki ga je odprl de Ravannes, je markiza. de Brageron spoznala le eno Zvezna nmM poroOla. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: 27. junija 1917. Na nobenem benšču nobenih važnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. junija 1917. Zapadno bojišče, — Armada kraljeviča Ruprehia: Vsled slabega razgleda je bilo obojestransko topovsko delovanje manjše kaker pretekle dni; le v posamičnih oisekih je ogenj od časa do časa naraščal. V jutranjih urah so bile močne angleške sile, ki so napadle koleno Pii Lensu, odbite cb težkih izgubah. Sovražnik se je ustalil v enem jarku v rred-ozemlki na obeh straneh ceste Arras— Lens. Pri Fontainu so bili sunki sovražnih oddelkov brezuspešni. Istotako so se izjalovili na več točkah arraške fronte napadi izvidnih oddelkov. — Armada nemškega cesarieviča: Izvzemši močnega ogni a severozapadno CraoncHa kakor t:idi na obsft straneh ceste Cor!>eny— Berrv au Bac v splošnem zinernn h(rjno delovanje. — Armada vojvode Albrehta: Nobenih bistvenih -'C sod kov. Vzhodno bojišče. — Južno proge Lvov—'Tarnopol t*i ob Narajovki je o^tal topo»Vi.ki in nirnov.-ki ogenj živahen. Ob Zloii Lipi smo ua posrečenem izvid-neni sunku ujeli več Rusov. Macedonska fronta. — V kolenu Cerne in vzhodno odtod je topovsko delovanje od čas® iSo časa naraščalo. BEROLIN, 27. (Ker.) Veliki glavni stan, 27. inn- Na vseh frontah splošno miren dan. Pristanišče Dtinkirchen je naša artiljerija uspešno obstreljevala. Prvi generalni Kvartirmojsterj pl. Ludendorff. . TURSKO. CARIGRAD. 26. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na frontah nič važnega. — Crno morje: Del naših pomciskih sil je izvršil od 23. do 25. t m. pohod proti ruskemu izlivu Donave. Sovražni svetil jnik in brezzična postaja na Kačjem otoku sta bila uničena. Naše izkrcane čete so uplenile na imenovanem otoku eno stroinko in več orožja. Na povratku so poizkušala ruske linijske ladje in ru-šilci našim silam odrezati pot. Tekom nato nastalega boja so dosegle naše sile iz velike razdalje zadetek na nekem sovražnem rušilcu, naše mornariško letalo pa je z uspehom metalo bombe na neko sovražno linijsko ladjo. Naše po:iv?rske sile in letalo so nepoškodovani. Odlikovala se ie posebno križarka Atidilli« (Bresiau). _____ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 24. junija. — V noči 23. t. m. je naletel eden naših izvidnih oddelkov vzhodno Laghi pri Belasi na znaten sovražen oddelek in ga prisilil k umiku. Sovražna artiljerija je bila včeraj živahna na asia-ški planoti. Na Mt. Ortigari smo dobili med drugim en top. Ob gornjem Rio di Andrasu (Cordevole) ie sovražnik po močni topovski pripravi v jutranjih urah napadel naše sprednje postojanke, ki se nahajajo nasproti Mt. Setsasu. Napad> je bil naglo ustavljeti iti prizadejane sovražniku s protinapadom občutne izgube. V zračnem boju je bilo pri Armentari sestreljeno eno sovražno letalo. 26. junija. — Na asiiiški planoti se je v noči od 24. na. 25. t. m. ustavljeni boj včeraj vnel iznova. Naše čete so se vrgle obupnim naporom sovražniku nasproti, ki je kljub ogromnim izgubam poizkušal stvo____ da je namreč baron de Cam- biac izgubljen. — Torej vendarle! — ie zadovoljivo zamrmrala osveiljivka. Na nesramno obdolžitev. ki mu jo de Lozeril vrgel v obraz, je baron de Cam-biac, tresoč se ogorčenja, skočil pokoncu. Toda kot smo videli, je Ravannes, še preden je de Cambiac mogel iz pregovoriti tudi te eno beseoico, odločno zavrnil nesramni napad- na čast svojega prijatelja. ^ Potem pa je prišel prizor z bankovci. Izpočetka se je zdelo, da de Cambiac ni opazil dogodka, ker se je dogodil predaleč od njega, da bi mogel natančno videti, kaj se je zgodilo. — Kaj je neki? — se je vprašal, ko je hipoma zagledal oči vseh s tako čudnim izrazom uprte vaje, da se ni mogel ubraniti slutnje, da m| preti nevarno^. zopet osvojiti postojanke, kr jih je izgubili pred kratkim v okolišu Ortigare. Vrstili1 so se napadi in protinapadi na nasproti ležečih postojankah. Razna podvzetja. ki jih je izvršil sovražnik istočasno v drugih odsekih fronte, so bila gladko odbita. Na Krasu so naše čete v zadnji noči zboljšale svojo prvo črto južno Vršiča. Letalsko delovanje je bilo včeraj živahno. Naše obrambne baterije so sestrelile eno letalo. Tekom noči je eno naših letalskih bro-dovij bombanJiiralo sovražne vojaške naprave v Nabrežini in na Prošeku. Naši aparati so se vrnili nepoškodovani. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 26. (Kor.) Wo4ffov urad poroča: Eden naših podvodnikov je potopil v Atlantskem morju zopet 8 oboroženih angleških parni kov, skupno 40.500 ton, med njimi neznan parnik 12.000 ton, ki je bil težko otovorjen na jx>tu v Ameriko. Vesti iz Grike. Čete alilrancev zasedle Atene. Demon-* stracije proti Venlzelosu. AMSTERDAM, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten, da je par sto oseb dne 24. t. m. pod vodstvom Gunarisovih pristašev demonstriralo proti Venizelosu. Radi tega so čete aliirancev vkorakale v mesto, da sodelujejo pri vzdržanju reda. - PARIZ, 26. (Kor.) Agence Havas poroča iz Aten: Francoski o-delki so zasedli razne točke glavnega mesta in Esplanado kakor tudi Zappeion, da preprečijo vsak nemir. Venizelosov kabinet bo sestavljen v sredo. Ministrska lista je bila danes predložena kralju. Mesto je mirno. ____ Francosko-italtjanskI vojni svet v Salnt Mauriennu. PARIZ, 27. (Kor.) V Saint Jain de Mauriennu se je vršilo vojaško posvetovanje, ki šo se ga udeležili general Ca-dorna, angleški general Rarlcliffe in generala Foch in Perrin. Čeprav se varuje o razpravah najstrožja tajnost, vendar je gotovo, da ste se Francija m Italija sporazumeli glede načina skupnega izstopanja francoskih in italijanskih čet pri operacijah v Mali Aziji in svetih mestih. Ka^pravBak) se ie tudi o položaju, ki je nastal na Balkanu vsled najnovejših do-gf? -kov na Grškem, in razmotrivalo o načrtih splošne ofenzive, ki jo morajo pričeti sedaj zavezniki istočasno, pri čemer je gotovo, da bo Rusija v kratkem v stanu, da tudi s svoje strani prične ofenzivo. Nemški državni zbor. BEROLIN, 27. (Kor.) Glasom »Vor-wartsa« je bil ustavni odsek nemškega državnega zbora sklican od predsednika Schc-idemanna za 3. julija. Na dnevnem redu so predlogi uvaibe splošne in enake volilne pravice v zveznih državah. mm custnjsKiti nemceo za preuredilo po vojni. {Nadaljevan je.) ZAHTEVE. 7. Pri vseh državnih oblastih in uradih izločenih dežela na severu in jugu se morajo sprejemati nemške vloge, in reševati v nemškem jeziku. Pri prometnih napravah se mora uporabljati notranji nemški služben: jezik. Nemško šolstvo se mora v teh deželah pospeševati državnim potorn; skrbeti je treba za možnost priučitve nemškega jezika. S. Za Avstrijsko cesarstvo se določa nemščina za državni jezik. Nje raba v Zapadni Avstriji in Bukovini se mora urcviti z zakonom po naslednjih načelih: Nemški državni jezik je izključni jezik notranje službe pri vseh državnih uradih, državnih oblastih, sodiščih, državnih podjetjih in zakladih ter občevalni jezik teh mest med seboj. Vloge v državnem jeziku se morajo sprejemati pri vseh državnih, avtonomnih ali javnopravnih korporacijali in reševati v njem. Pri vseh državnih izpitih se mora znanje nemškega državnega jez ka brezprikoino ugotoviti j>o državnih organih. Odvetniški, uotarski in vsi v državni službi potrebni praktični In službeni izpiti se morajo polagati v državnem jeziku. V zakonu se morajo določiti meje ozemelj, v katerih imajo nenemški narodi svoja prirojena bivališča in se more v niih v zunanjem službenem občevanju državnih oblasti in sodišč prve instance uporabljati njihov jezik poleg državnega jezika; ko-likor so v teh ozemljih doslej veljale v zunanjem službenem občevanju, dalje segajoče določbe v prid nemščini, j se ohranijo te določbe. V avstrijskem ozemlju, v katerem biva nemški narod, se more tudi v zunanjem službenem občevanju uporabljati samo nemški Jezik. B. Zapadna Avstrija. 9. Nemško šolstvo mora pospeševati država. V večjezičnih, to se pravi, takih ozemljih, v katerih se morejo v uradnem občevanju poleg državnega jezika uporabljati še drugi jeziki, se mora ustvariti zadostna priložnost za naučitev nemškega jezika. Vse ljudsko šolstvo so mora urediti ta- ko, da more po izpolnitvi zakonite šolske dolžnosti biti vsakdo /zmožen državnega Jezika. Od katerega šolskega leta ali oA" katerega razreda dalje in v kakšni obliki (učni jezik ali obvezni predmet) naj se poučuje nemščina, odločajo šolske oblasti. Vendar se pa mora pouk v nemščini pričeti najpozneje v tretjem šolskem letu ali tretjem razredu. Rav.no tako je državni jezik na vseh nenemšjcih meščanskih, srednjih šolali, učiteljiščih, obrtnih, strokovnih in obrtnih nadaljevaluih šolah obvezen predmet in se mora uporabljati tudi kot učni jezik v posameznih učnih predmetih. Nemške ljudske šole v večjezičnih ozemljih mora ustanavljati država povsod, kjer zahteva potreba ali državna korist. Na vseh nemških ljudskih, srednjih in visokih šolah se mora pri nameščanju učiteljev, ravnateljev in nadzornikov strogo paziti na to, da se varuje nemški značaj zavodov. Pri "vseli krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetih, ki niso razdeljeni po na-roanosti, je treba z državnim imenovanjem nemških članov poskrbeti za p r i-nierno zastopstvo nemških šol. V vseh ozemljih, v katerih se v urinem občevanju ne uporablja noben drug jezik, temveč samo državni jezik, se snu -io ustanavljati samo nemške šole s pravico javnosti. V teh ozemljih že obstoječe javne drugojezične šole se morajo opustiti. Število nenemških srednjih šol v večjezičnih ozemljih se mora omejiti na dejansko potrebo; nove nenemške visoke šole se ne smejo ustanoviti. Državno nadzorstvo nad vsem šolstvom, ki se mora raztezati na učne moči, učna sredstva in učni načrt, se mora izvrševati v soglasju z državnimi zahtevami, posebno z zahtevo državljanske vzgoje mladine. Nove javue ljudske šole z nenemškim učnim jezikom morajo občitne v večjezičnih ozemljih ustanoviti le tedaj, če je predložena prošnja takih staršev alt zakonitih zastopnikov šoloobveznih otrok, ki so ob času, ko se je vložila prošnja, bivali že deset let nepretrgoma v šolski občini in so se izjavili za učni jezik zahtevane šole. "Nadalje je treba dokazati, da bi bilo pet let povprečno štirideset šoloobveznih otrok obiskovalo zahtevano šolo in da se v okolišu štirih kilometrov ne nahaja občina z javno ljudsko šolo z enakim učnim jezikom. Vsa zakonodaja v Ijudskošolskih, srednješolskih in visokošolskih stvareh spada v delokrog državnega zbora. 10. Razmerje meiJ Nemci in ostalimi narodi se mora urediti ob trajnem varovanju in zagotovitvi nemškemu narodu pristoječega vodilnega državnega in kulturnega stališča. V prid notranji okrepitvi države se torej med drugim zahteva; a) ureditev narodnostnih stvari v sudet-sklh deželah. Na Češkem se mora izvesti naroiiiitst-na razdelitev sodnih okrajev in deželno-zborskih volilnih okrajev ter izdati nov deželni red, ki določa razdelitev dež- ie v nemško in dvojezično upravno ozemlje, razdelitev deželnega zbora in deželne i d-bora ter natančno določitev.'pristolujsti deželnega zbora ter obeli zbornic in ( J-sekov. Dežela se po narodnostnih Gzirih razdeli v okrožja, ki dobe lastne okiožu vlade in okrožne zastope. Občinski red za Prago in predkraje >j mora izpremeniti ob zagotovitvi mihoviiii davčnim dajatvam odgovarjajočega političnega zastopstva Nemcev (v mestnem zastopu itd.). Poskrbeti je za ureditev nat o* nost n a razmer v Budjejovicah in Plznu. • V nemškem jezikovnem ozemlju na Češkem se smejo nameščati samo nemš!;I uradniki in posle nemškega jezikovnega ozemlja pri narodnostno razdeljenih deželnih oblastih smejo opravljati samo nemški uradniki. Cehi kot narod še morajo tudi uradno označaii kot »Cehi- (»Tschechen«) in ne kot j-Bohmen« ali Mahrer« (Moravani«). Ravno tako se mora njihov jezik označiti kot »češki« (»tschechisch«) in ne kot »bohmiseh« ali »mahriseh« (»moravski«). V Šlezijl se mora varovati narodnostna posest Nemcev. Biala se mora z nemškimi kraii v svoji okolici priklopiti Vzhodni Sieziji. (Dalje prih.) pjlitikn vojnih ciljev in srbsKo vprašanje. ii. Wendel izjavlja, da socijalni dem-'rkrat-je v Nemčiji smatrajo le mir na podlagi sporazuma kot možen in koristen, a tak mir da mora priti do povsem drugačne rešitve srbskega vprašanja. V prvo je ta rešitev na polju notranje avstrijske politike, kajti ena najkočljivejih točk srbskega problema je bila vedno ta, da v mejah ob^onavske monarhije živi več srbsko govorečih južnih Slovanov, nego pa v mejah kraljestva Srbije in da je imela ta poslednja neko privlačno silo za Srbe Stran 1!. , EDINOST* kev. 177. V Trstu, dne 2£ junija 1917. monarhije. Temu more priti v oko« drugačna narodnostna politika Avstro-Ogr- !-ke. Ako naj južni Slovani v okviru Avstrc-Ogrsfce žive istotako mirno in pokojno — vkliub temu, da obstoji kraljestvo Srbija — kot žive Nemci v istem okviru, \Mjub temu. da obstoji nemško cesarstvo — ie p>rvi predpogoj za to, da južni SI j vani v habsburški državi uživalo Lt.ako pravico kot Nemci in Ma<2jari! Minuli so časi, ko so bili južni Slovani poii žijivi in otopeli zapostavijenci za cen mit in madjarskimi gospodi. Pišemo z velikimi in razločnimi potezami dvajseto ictje in južni Slovani zaitteva-|o svoje mesto na solncu z isto pravico kot so Ogri v sredini tJevetnajstega stoletja. To mora upoštevati nova uredba AvstroOgrske na demokratični podlagi! Tega ne sme več biti odslej, da bi kdo poželjivo gledal tja čez v kraljevsko Sr-bi>o. ker njegov soplemenjak uživa tam več političnih pravic, nego on. Pasti mora sedaj protislovje, da bosanski kmet zavida srbskega kmeta radi njegovega boljšega in svobodnejega socijalnega položaja! Ce se bo gradilo na taki po» Iagi, potem se odpro nove možnosti razvoja za a\ -tro-ogrske Južne Slovane, ker so pn-Kl-uleni veči državi, nego za one v Srbiji —" da sploh molčimo o Crntgori. Mesto da Hclgrad igra vlogo magnejju Zagreb i Se raje vo pa vlogo kosov železa, more V ; J : nosti težiš je južnoslovanskih kul-t: li stremljenj ležati v Avstro-Ogrski, j fccvr ie b:I že enkrat v prejšnjih desetletjih Novisad žarišče srbečega duševnega življenja. p< takimi predpogoji pa bi bik> me-spar .ražnica Avstro-Ogrske. dočim 1 i :i Srbija, ki bi mejila m uživala na tt va- i vodni poti, prej ali slej prisilje-r \ zhližanje k zapadnemu sosedu. Kajti f za deželne izdelke Srbije je in-č - 'alni «:el Avstro Ogrske in Nemčije t tjafcai bo v bodoče Donava še v vl. :neri, nego je bila poprej. Tudi danes velja, kar je rekei nekoč dr. Milovali0 kot posredovalec i ri avstro-srb-s '.. tr^o\inskih poga:anjii': »Obdana na ju^ii n vzhodu od dežel istega gospodarskega značafa, je Srbija z vsem svojim izv jz un proti severu navezana na Av-sir»>-Oifrsko in preko te na južno Nemčijo. \ ^c trgovinske pogodbe. ki jih je Srbija skleniTa z drugim; državami razun Av-strii zaostale kulture modemih Grkov, ki pa so glede splošne naobrazbe jako — nemoderni (odstotek analiab nov je baje zelo veiik) vikljub staroslavni antikni grški kulturi, in pa radi vročega, nestalnega in dema'goštvu lahko pristopnega temperamenta tega naroda. In po padu kralja je napravil razvoj stvari logičen korak dalje: demagog in neizprosen nasprotnik kralja Venizclos je prišel sedaj na krmilo. A Venizclos je orodje in eksponent ente-nte! Naj pa se že se» aj skliče stara venezelistična zbornica, ali naj uride do brezustavnega kiter-mezza, ali pa se razpišejo nove volitve: Venizelcs je na višku situvacije in ententa je uveljavila svojo voljo. Kake posledice -bodo sledile fclede vojnega položaja, pokažejo piihodnji dogodki. Tu naj le zabeležimo splošno sodbo, da se ob doseda-n.em Manju — ta^i navzočnost kralja Konstantina v deželi — Sarrailova armada ni čutila varno za syoj in hrbtom, kar jej ie jemalo vsako podjetnost. Drugo vprašanje pa je — in tudi s to možnostjo treba računat: — ali poseže grška voas-ka aktivno v balkansko vojno. Tako nam slika položaj realno presojanje. In to je, četudi ne kaže zaželjene slike, vendar-le najkoristneje. Ce hočeš odvračati nevarnost, izpoznavaj jol Zatikanje oči ne koristi! 115 tet K 47 35 K 2410 K 12-2S I 4-i7 I 1 01 j 20 let K 33-06 K 17*32 K I 299 I —'72 j in ne sme tudi v poslednjih letih preko*-! račiti ta zaduji znesek. Najbrže bo še nadalje rasti* obrestna Imovina, tako da bodo resnična plačevanja še nižja. V nobenem slučaju nima plačati zavarovanec niti vinarja več od gori navedenih premij. Visoki obrestni dohodek vojnega posojila mu je jamčen za celo dobo zavarovanja. Podpisa vojnega posojila naj se vsak posluži, ki hoče izpolniti svoie dolžnosti napram domovini, naložiti svoje prihranke plodonosno in gotovo, in ki hoče skrbeti za svojce. Vsled dovoljenja c. kr. poštnohranil-ničnega ura-a na Dunaju, Je c. kr. sklad za vdove in sirote pooblaščen sprejemati ponudbe tuui nadalje. Tržaška deželna poslovalnica Je napravila doslej nad 4 milijone takih zavarovanj. V vse} monarhiji je prijav za nad 200 milijonov kron, kateri znesek se tekom prihodnjih tednov prav gotovo podvoji. Ker je naprava zelo koristna, naj nihčfe ne zamudi te ugo4ne prilike! Prijave sprejemajo so-trudniki v Cerknem, Ajdovščini, Sežani ter v Trstu ul. Lazzareto vecchio št. 3/11. stvari. Konjsko meso. Danes in jutri se bo prodajalo konjsko meso v naslednjih mesnicah: Zerovnik, ul. Mura 7, Fisuhch, ul. Fer-riera 29, Visintini, ul. Tesa 1, Battistella, ul. Solitario 22, Vidmar, ul. Industria 5, Ursich, ul. Tesa 8, Fabbri, ul. Boroević 7, Guanin, ul. Cavana 8. Bergamasco. ul. Pane 8, Enei, ul. Ugo Foscolo 14. Enei, ut. Motingrande 12, Guanin. ul. Farneto 1, Lisiak, ul. Industria 8, Bonattini, ul. Medla 34. Siolino, ul. CastaHi 3, Rossi, ul. Farneto 3. Cena: PO K 3'60 kg. Razne politične vesti. Kdo je kriv? Iz Budimpešte javiiajo: Grut M hael K?roly: je imel dne 24. t. m. v okraju Felegyliaza daljši govor, v katerem je dejai. Ja se mera delati pocestna politika, ki onim, ki sedaj v krvavih b:t-kah b^an: o domovino, zagotovi tudi delež na ivj -'Hnovini. Izvajal je nadalje, da le \oim kriva preHnia ogrska vlada ter da jo dela odgovorno za vso kri, ki jo je Ogr Aa brez koristi prelila v tej vojni. — Ta govor je naravno vzbudil veliko pozornost. Bivši ministrski predsednik grof Tisza je v odrski zbornici obžaloval, da str s takimi trditvami podpirajo klevete oa-ih sovražnikov, ter Je temu nasproti naglas ..I. d*-, je naša monarhija zmeTom delala v interesu miru Kri/a na Hrvatskem, ki po vzrokih, ki so jo izzvali, niti ni bila hrvatska kriza, marveč L protiustavna posledica ogrske krize, se bl ža — kakor se zdi — vendarle po v *jn: rešitvi S ten. seveda ne izrekamo *:ikake sodbe, bosta-li osebi, ki pridete na mesti hrvatskega ministra in h:t;ipovsem po želji hrvatskih političnih fak: rjev in jav nosti, ali odgovarjali boste v t«jI ko, da ho bodoči ban sin dežele, a ir» nKter mož. ki je na Hrvatskem na do' '.m glasu kot korekten funkcijonar. iz Budimpešte poročajo namreč, da so podajanja med o^r^ko vlado in zastopniki strank večme dovedla do sporazuma rcviza-cijske komisije. Pričenši s pondeljkom, 3. julija t. L, se v prodajalnah aproviza-ciiske komisije uvede poletni urnik. Prodajalne bodo po tem urniku o»-f>rtc za občinstvo ob delavnikih od 7 zjutraj do 12 opoldne in od 3 do 6 pop., ob praznikih pa samo od 8 zjutraj do 12 opoldne. — V soboto, 30. t. m., se proda-alne radi prevzemanja inventarja zapro ob 12 opoldne ter ostanejo zaprte ves popokan. Ob obletnici sarajevskega atentata. Danes, 28. junija, se že tretjič vrača dan, kateremu se je zlasti prve čase svetovne vojne z ura tnih in neuradnih strani izključno pripisovala sprožitev sedaj že skoraj tri leta trajajoče medsebojne rno-ritve na.rodov, tretja obletnica sarajevskega atentata. 28. junija sta padla kot žrtvi mladih zavedenih prenapetežev v Sarajevu prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand in njegova soproga, in mesec dni pozneje je šla naša vojna napoved preko Save in tako zanetila svetovni požar. Minila so odte«.aj tri leta, svetovni požar pa zavzema vse večji razmah in konec svetovne voCne je danes prav tako malo dogleden, kot je bil tedaj, ko so naše čele prvikrat stopile na srbska tla, da »kaznujejo Srbijo za sarajevski atentat«, tisto Srbijo, ki imenuje svojo lasi danes Ie najskrajnejši jugozapadni kotič svojega nekdanjega ozemlja, ki je bilo izgubljeno že vse. Srbija bi bila torej kaznovana dovolj, v začetku vojne napovedani cilj torej dosežen in mir bi bil žc zdavnaj moral priti, če n? bi bila sedanja svetovna vojna imela v svojem bistvu vse > rugih vzrokov7, kot pa je bil sarajevski atentat. Danes, po treh letih, so se po iiii razjasnili že toliko in z diplomatskih tajnosti se je že toliko razgrnilo resnico zastirajoče zastiralo, da smo i nog i i v včerajšnjem našem listu navesti besede nemškega učenjaka dr. Gustava Stolperja iz leta 1916., ko je dejal: * Danes je v Nemčiji že splošno znano, kako velik delež na vzrokih vojne je imela nesrečna trgovinska politika A v stro-O grške napram balkanskim državam.« In v Nemčiji je bil že leta 1913. uveden imovinski davek, ki je donese! poldrugo milijardo za ogačenje državne obrambe, kar je danes pri nas v Avstriji že splošno znano. Sarajevski atentat z nagibi in vzroki, ki so »iovedli do njega, pripada danes že zgodovini, ki je sicer Še ni spisalo učenjaško pero, ki pa jo piše od dne do dne vojni hrum s srčno krvjo skoraj vseh kulturnih narodov in jo bo Se pisal nedogleden Čas. Zgodovina, pravijo, je učiteljica narodov; kedaj neki nauči zgodovina sarajevskega atentata vse narode ki se mesarik) meti setxv da ubiianie narodov ni tista sreča in tisto blagostanje, na katero prisegajo vsi mogočniki sveta, kedar govore o angeljsko čistih namenih, za katerih uresničenje so potegnili meč iz nožnic? Ali jih nauči te resnice vsaj dotlej, ko bomo obhajali četrto obletnico sarajevskega atentata? Bog daj, da vsaj dotlej! Tudi — begunci! Prejeli smo: Med tiste nesrečne begunce spadajo seveda tudi bivši goriški redarji. Kako so ti nesrečneži prizadeti po italijanski invaziji, naj dokažejo sledeča dejstva: Kakor znano, so bili po italijanski vojni napovedi miiitarizirani vsi tukajšnji in goriški redarji ter uvrščeni v pol.bataljon pod poveljstvom takratnega pol. ravnatelja Manussija. Kot takim jim je pripadala tudi vojaška menaža, oziroma, ako tega ni, temu primerna odškodnina ter vojna do-klada. Ali iako bi se motili, ako bi mislili, da je bil tudi ves bataljon enako deležen te vojaške menaže, oziroma vojne dokla-\ic. Goriški redarji, da-si spadajo v isti bataljon, niso bili deležni teh pristojbin. Pa zakaj? Morda zato, ker niso bili potrebni. ker so si lahko privoščali kak pri-boljšek z granatami šrapneli itd. s katerimi so jih Italijani dovoli zakladali?! Na razne prošnje oziroma pritožbe jim je bilo poznej-e obljubljeno, da bodo odškodovanj z raznimi drugimi dokladami. In res: pozneje so prejeli draginjsko in družinsko podporo. Ali nesreča je hotela, da so Ita-1'jaui zasedli Gorico, vsied česar so se morali seveda goriški redarji umakniti. Začasno so jih nastanili v Ajdovščini in poz leje so jih, izvzemši nekatere, poslali v Trst, kjer so še nadalje prejemali vse t'Ste podpore in se jim je še cel-o draginj-ska d oklada povišala z začetkom 1. 19 i 7. Crez nekaj mesecev pa ne le, ca jim je bila v njihovo grenko presenečenje odvzeta vsa tista podpora, marveč morajo vse tisto, kar so prejeli, zopet vračati, dočhn oni, ki so ostali v Ajdovščini in celo tudi nekateri v Trstu prejemajo še nadalje vse tiste doklade. Vprašali bi: Ali so oni krivi, da so morali iti iz Gorice, oziroma Ajdovščine? In: ali niso vsi pod enim in istim bataljonom in poveljnikom? Zakaj tako v tako hudih časih?! — Prizat eti. Občni zbor konsum. društva državnih uradnikov v Trs(;i. V torek se je ob številni udeležbi članov vršil XIX. redni občni zbor te zadruge. Predsednik Bcr-lot se je spominjal najprej smrti cesarja Franca Jožefa in nastopa vlade cesarja Karla, nakar je, prehajajoč na dnevni red. utemeljeval okoliščine, ki so povzročile ne posebno zadovoljivo bilanco za I. 1916, čemer pa se bo v tekočem poslovnem letu z raznimi upravnimi reformami odpomoglo. Zatem se je iskren zahvaljeval g. namestniku, dvor. svet. 4r. Glanzu, dr. Kober ju rn dr. Mattheuschn, višjemu finančnemu svetniku Jakobu Pe-derzolliju za njihovo naklonjenost društvu. Izvoljen je hi! poseben odbor z nalogo, da s kupno z ravnateljstvom konsum-tiega društva natančno preštudira vpra-v ije vplačil za blago, kreditirano članom in stavi kolikor mogoče hitro na izrednem občnem zboru tozadevne stvarne predloge, da se spravi to vprašanje v sklad z obljubljenem vladnim posojilom. Članom se določijo za dolž:< zneske 6% obresti od 1. julija 1915. Izvoljeni so bili: za elane načdništva gg. ilektor Forna-sari, Ivan Frausin in Oskar Toroš; za namestnike Karel Ban, Vincenc Kolenc in dr. \Vračko; za člane nadzorstvenega sveta gg. Karel Catenazzo, Jernej Ker-žan, Josip Pahor, dr. Piccoli, Peter Pov-ši2, Atilij Schcr in Silvij Sešek, za namestnika Karel Pascolat in Valentin Rosin. Vojna razstava. Vsi Člani generalnega komiteja so naprošeni, da se danes ob 5 in pol pop. zanesljivo udeleže z^lo važne seje, ki se bo vršila v dvorani Lloy-deve palače. Delo za vofniške vdove »n sirote. Organizaciji oskrbnic vojniških sirot jc ar-inadna uprava poverila izdelovanje perila. Vojniške vdove in sirote, ki rctlek-tirajo na to delo, se tem potom vabijo, da se v soboto, 30. t. m., ali pa tekom prihodnjega tedna zglase v pisarni organizacije in sicer med 5 pop. in 7 zvečer. Pomorski skavti nam javkajo: Na praznik st. Jurija, 29. t. m., se bo blagoslovila društvena ladiarnfca po naslednjem sporedu: ob 9 predp.: sv. maša v župni cerkvi jezuitov, ob 11 pred p.: otvoritev in blagoslovljenje ladjarnice na pomolu Sar-terio. zanrrsega novih skavtov, prva vožnja s čolni, parada in defiliranje; txi 4 do 6 pop.: starši in prijatelji skavtov si ogledajo ladjarnlco in dom skavtov; ob 6 pop.: pre» otava za starše in prijatelje skavtov v gledališki dvorani mestnega zabavišča pri Sv. Justu (nasproti skavt-skega doma). Dobiček gre v korist skavtskega fonda za nameravane izlete in šotorišča v poletnem času. Delniška družba v Portorose je v čast našega častnega predsednika, ekscelencc tržaškega namestnika dala zopet brezplačno na razpolago park m ubikacije S. Lo-renzo za zgoraj imenovane namene. fivflfnfl po§t<»no »lužkinjrt -prejmem takoj — rflSUUf MartinčiC, Ulica Comme ciala K IV n^d-tropje. uesao. A 5 fl HfjSAlH *e oba ^ j.ro-'i;a vhr-di.i. — V UUJCm Conim rci; puje Jakob Margon. Yia £UI\ I j tj fcoiltario 21 < pri mestni bol« izniči) 117^ Brlfr* Anton Jerkn' pos nje v svojem attljtfa rUiUSi«! v Trstu Via ilelle Po^te St 10 -107 nintapifvnviri el iC!i p z gotovim UlpsJllclfUIlU ua: ehom po naihitreji in najlažji metodi otroke in odrasle (g«»spe. gospodične in •>-spode nemško in slo ensk« na svojem domu po /inerni ce i. nformaHje od 1—S. I lica Ohio '/.a. 27 Ili. n. JI n e zadaj • a dv lifiču vr. 8 Al tvrdite. Brivnica . * l'a V:oletta", Trst, ulica Torronte St. 30. Točna higijenićna pontrežb^. — Vodja F. Recčić 7) J'rpilal in rezerva K FIL1JALKE: Din j Te^ t , d>ti a se 7 9, Dubtovnik, Kotor, Ljubljana, etkovlć, C i p 1S J a Spit, Šioenik, Za a • VLOG F. NA KVJiŽICE T 0-- 2 0 — 3 od dneva vloge do dneva v/.Ui^a. K»«ntni dn.vek p učujo banka svojega Ob-f^tovanie vl«^ na tekačem in iiror .čunu p > dogovoru - Aitre leti i. čeki in nakazuice na v .-ta tu-in inozemska tri', -ča. K L* PUJE IN PRODAJA : vrednostne papirje, rente, oblieacije, zastaran pisma, pruoj if-.ve. de'nir«. srečke itd - VALITE IN DEVIZE PREDUJMI na vrednostne papi rjo in h a^o ležeče v javnih 8klidi.«;h. SATE DKPOSITS PROMESE. — Pro^tja sr-r-i: razredna loto rjo Zavarovanje v-;akovr-tni!i pap'Hev proti korzni ir^pbi, revizija treb nja sroftlt i. t. d. brezplačno Stavbni kredit, reuib*iurn krediti. Itor-na naročila. — luUa o. MENJALNI CA. — ---V.SKOM T MENIC. Telefoni; 146.'{, 17M3 in 2ti78 Uradne trn od 9 d) 1 popoldne« Btzojavi: JADUANSRA od etap]9«: j rax- pošl ja pc polzet poita CSu^t^nJ Koroško m 4 vsaki vaier ob 9V, Kia mm pUn. Sžm Vstopnina K 1' DAROVI. Družina Ant. Sirca Iz Tr*ta Je » '-arovaJa m-esto venca na krsto brata Alojzija Šjrcc 20 kron za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. M. Mag« ».leni. (Po naključju zakasnelo). !lSMt3^(L PiilO v Tr-tu se je prese!Ha na Corso 5t. 15 v Mv5o zlatarnico O. Zcrco^'Uz & Velika Izbera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. MAU OGLASI. Vttnnfum eeli te'en nav do« in bel« cinje nupujcin vrv žimo, bela pokrivala Stare reproge plača do K l.*>0t vreče po K 3 G k Kupujem in prodajam pohiStvo po u^ tdnih cenah. Coen. nI Rivo 4' 1201 bre/. otrok za o skrteva je^o^po ___________________ Karii. pofttno ležeče Bartovije. Ponadbc >• •prejemalo do 15. 7. 12c2 Sprejme se besnnkn darstv« Ponudbe na Peter Ks ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu« ul. PosSe vecch e 12, vogal ulice delte Posta. Izdiranje zobov o raz bolečine. w Plombiranje, s-s UMETNI ZOBJE