Poštnina plačana v gotovini
Leto IX, ««. 4
i, četrtek 5« Januarja 1928
Cena 2 Din
—	o«» 4. «j«rtr»j. ca
Stane ricucCno Din «5*—, t* iao» temstTO Din 4or— neobTCxno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo s
Ljubljana, Knaflora ulica šter. s/L Telefon &t. «072 in 2804, ponoči tudi »034.
Rokopisi s« na vračajo.
uHca k $«. — Telefon it. 103I1
________U Ljubljana,.
nova uBca It 4. - Telefon ftt. >419«
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Podroiaid: Maribor, Aleksandrova ftt 13 — Celje, Aleksandrova cesto
Saten pri postnem ček. zavoda: LH*><i lana ftt 11.84« - Praha &ato 7&.z«oJ Wten,Nr. 105^41.	J
Drugi dan obračunavanja z g. Vukičevičem
Brezuspešen poizkus bega ministrskega predsednika iz fin. odbora
Burni prizori v debati. - Govori posl. Demetroviča, Žerjava in ostalih članov koalicije. - G. Vukičevič na vse obtožbe molči
Beograd, 4. januarja p. Finančni odbor ie danes zaključil debato o proračunu notranjega ministrstva in je vladna večina proračun seveda odobrila. Tudi današnja seja je bila jako živahna in mestoma silno burna. Debata je knlminirala v dveh velikih govorih poslancev Demetroviča in dr. Žerjava. Zelo karakteristično je, da se današnje seje poslanci Demokratske stranke, predvsem dr. Ribar, Grol in Radovič, niso udeležili ter so prišli šele k glasovanju. S tem so iasno pokazali, da se, akoravno so člani vladne večine, nikakor nočejo solidarizirati z min. predsednikom, katerega gardo so tvorili edinole radikalni poslanci II. in III. re-ter klerikalci.
G. Vukičevič se jc skušal danes — cčividno pod težkim vtisom včerajšnje debate — na vse mogoče načine izogniti finančnemu odboru. Dopoldne je cdšel v avdijenco ter prišel jako pozno v Narodno skupščino, za popoldne pa je sklical sejo min. sveta, kakor da bi se ga debata o njegovem resoru nič ne tikala. Opozicija pa inu je popoldne temeljito prekrižala račun. Burno je protestirala proti tej sabotaži in ko je prišel na vrsto poslanec dr. Žerjav, je stavil formalen predlog, da se predsednika vlade takoj pozove na sejo, ker finančni odbor ne more trpeti, da g. Vukičevič ignorira delo parlamenta celo v trenutku., ko ie v razpravi njegov lastni resor. Predsednik finančnega odbora dr. Subotič je sicer poskušal doseči, da bi zastopal min. predsednika minister brez portfelja Velja Popovič, toda poslanci koalicne so to odločno odklonili in predsecfrmc finančnega odbora si naposled ni mogel pomagati drugače, kakor da je prekinil sejo ter nujno pozval g. Vukičeviča k razpravi.
Min. predsednik je moral uvideti, da je nadaljnje izmikanje nemogoče in je ob 7. zvečer prišel v odbor. Šele tedaj je dr. Žerjav nadaljeval svoj govor.
Med debato je prišlo do raznih burnih, pa tudi komičnih prizorov, zlasti ko je govoril radikali dr. Sima Račič, ki je skušal braniti politiko g. Vukičeviča, a ga je opozicija z medklici tako zmešala, da je z raznimi gorostasnimi trditvami izzval buren smeh pri večini in manjšini. Silno se je revo!tiral tudi poslanec Smodej. ki mu je poslanec Demetrovič zaklical, da igrajo klerikalci vlogo Vubičevičevih lakajev. Na svoje navidezno ogorčene proteste pa ie dobil take odgovore, da je kmalu umolknil.
Finančni odbor je z napetostjo pričakoval odgovor min. predsednika Vukičeviča na kritiko opozicije in pojasnila na razne težke obtožbe, ki so jih iznesli zlasti govorniki koalicije. Včeraj še je g. Vukičevič, ko je bila iznešena težka obtožba proti njegovemu sinu, re-pliciral, da sprejme vsako anketo. Danes, ko je poslanec Demetrovič to obtožbo konkretiziral in prečital izpovedi, iz katerih izhaja, da je sin ministrskega predsednika za težke denarje iz-dejstvoval podelitev državljanstva, g. Vukičevič ni več imel poguma proglašati te obtožbe za laž. Do sedaj so vsi ministri na iznešene kritike ob zaključku debate obširno odgovarjali, g. Vukičevič pa je danes na vse molčal. Izjavil je le, da bo govoril v plenumu Narodne skupščine.
To postopanje min. predsednika, katerega ves ekspoze o notranji politiki je obstojal iz 20 besed o potrebi po-množitve žandarmerije v Južni Srbiji in ki o celem težkem in usodepolnem problemu notranje politike ni vedel tekom dveh dni povedati niti ene resnejše besede in odgovoriti na stvarne kritike niti z enim argumentom, je-naravno tudi pri večini napravilo kar najbolj mlečen vtis in še pojačalo popolni mo-ralični in politični poraz šefa današnje vlade in odgovornega voditelja državne notranje uprave.
Finančni odbor bo jutri dopoldne razpravljal o proračunu ministrstva za narodno zdravje, popoldan pa najbrž že o proračunu ministrstva vojske in mornarice. Nato bodo seje zaradi pravoslavnega Božiča za tri dni prekinjene.
Nocoj ob 6. se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o novem davčnem žafranu, odn. o davčnih stopnjah za nove neposredne davke. Zatrjuje se, da vlada razmišlja o uvedbi tako zvanega angleškega sistema, po katerem bi se vse davčne oblike za poedinega davčnega obveznika smatrale kot enota in bi se tako izračunani celokupni davek za posamez- j določal po načelu progresivnosti. I
Beograd, 4. januarja r. Finančni odbor je danes nadaljeval debato o proračunu notranjega ministrstva. Seia ic bila zelo živahna in so posamezni govorniki zelo ostro kritizirali notranjo politiko sedanje vlade. Prvi ie govoril
zemljoradnik Novica Šaulič, ki je obširno govoril o šikanab kmečkega prebivalstva po policijskih organih. Napadal je g. Vukičeviča, češ. da ie sposoben samo za lov in bi bil dober morebiti za predsednika kakega lovskega društva, ne
pa za predsednika viade. Sedanja vlada s svojim delom uničuje avtoriteto države. Vpliva demokratov v njej ni opažati nika-kega; demokrati se omejujejo samo na zagotavljanje. da je g. Davidovič pošten človek kar pa ni dovoij. Demokrati bi morali biti veliko boli energični Ko-nčno je poslanec Šaulič podrobno kritiziral proračun tri politično upravo s posebnim ozirom na Bosno in Črno goro, kjer so razmere ravno tako neznosne kakor v Južni Srbiji.
Govor posl. Juraja Demetroviča
Posl. Juraj Demetrovič je najprej prote* stiral, da g Vukičevič ne prisostvuje seji, temveč sedi v stranski sobi. V temperamentnem govoru je nato dokazoval, kako g. Vukičevič sistematično ruši vse avtoritete v državi in da se ie zlasti spravil nad g. Davidoviča. katerega se najbolj boji. Žalostno je da ga pri tem podpirajo demokrati sami Ravno tako sistematično ruši g. Vukičevič avtoriteto Narodne skupščine.
Pribičevič: In pri tem so skriva za kraljevo ime!
Demetrovič: Vukičevič bojkotira Narodno skupščino.
Pribičevič: Predsednik vlade trdi, da kralj ne da nikomur drugemu vlade, kakor samo njemu.
Demetrovič: To je rušenje parlamenta od zgoraj, boljševizacija!
Pribičevič: Vukičevič pravi, da niti Davidovič ne more dobiti viade
Predsednik dr Subotič opominja Pribi-čeviča in Demetroviča. naj ne mešata kraljevega imena v razpravo.
Pribičevič: Saj vlada sama tako govori Predložili bomo dokaze in naved'i imena ministrov, ki so tako govorili.
Posl. Demetrovič navaja boje. ki so jih bili pred vojno nacijonalni elementi za zbli-žanje s Srbijo ter riše kot nasprotje razočaranje. ki vlada danes po vsej državi zaradi sistema državne uprave Pri nas je zavlada! režim policije in »glavnjače«. Danes ni nihče siguren svoje glave, vsakemu se more pripetiti da ga iz postelje izvle-čejo v zapor. Poslali ste v naše kraje najslabše ljudi Danes ie dovolj, da je kdo radikal pa že dobi mesto v državni upravi ne glede na svojo sposobnost in kvalifikacijo.
Demetrovič žigosa nato naravnost ne-čuveno postopanje pri podeljevanju državljanstva. kier vlada najhujša korupcija. Si-
romak ne mo.e dobiti državljanstva, pa naj je tudi Jugoslovan. Navaja slučaje Primorcev, ki so pred italijanskimi nasilstvi pobegnili v našo državo, pa ne morejo dobiti državljanstva. Posle za podeljevanje državljanstva vrši advokat g. Vukičevič, sin predsednika sedanje vlade.
Gosp. Vukičevič. ki je med tem prišel v zbornico, protestira proti tej trditvi.
Dr. Žerjav: Vložili bomo interpelacijo in zahtevali anketo, ki bo ugotovila zlorabe advokata Vukičeviča!
Demetrovič prečita izjavo nekega beograjskega natakarja, ki ie dolgo časa zaman prosil za državljanstvo in ga ie šele dobil, ko se je obrnil na sina predsednika viade in mu plačal »mastne pare«.
Dalje se bavi govornik z obupnimi razmerami v Južni Srbiji, kjer je popolnoma odpovedala varnostna služba. Wilson je s 14 točkami znal urediti ves svet. Vukičevič pa ne more Južne Srbiie niti z 42 točkami. Sicer pa ne bodo pomagale nikake točke; narodu je treba dati pravico in resnično svebodo Glavni cilj Kmečko-demokratske koalicije je boj za izenačenje pravic in dolžnosti vseh državljanov. Mi hočemo ustvariti zadovoljstvo med narodom, red in blagostanje, tako da bo naša država res svobodna in moderna ir da bomo lahko pogledali kulturnemu svetu v oči.
Posl. Demetrovič je končno opozarjal na strašen položaj prebivalstva v krajih, kjer vlada lakota. Za te kraje vlada nima denarja, za razne dispozicij ske fonde pa več kot preveč. Omenjal je Stepičevo afero z nabavami avtomobilov in pokupovanjem novinarjev itd.
Nato je skušal braniti viado in Veljo Vukičeviča radikal Sima Račič. ki pa je s svojim nastopom izzval le mnn-cro smeha.
Seja je bila zaključena ob 12.30.
Kako so prisilili g. Vukičeviča, da te nriše! na se?o
Popoldanska seja
Seja se je nadaljevala ob pol 5. popoldne. Prvi je govoril
poslanec HSS dr. Šutej, ki je naglašal, da se načela in metode, po katerih se vodi notranje ministrstvo, nikakor ne morejo imenovati evropske. Sedanje stranke v vladi se samo pogajajo, koliko velikih županov naj se imenuje iz njihovih vrst, ne vprašajo pa se pri tem, kakšni naj bodo ti župani. Dr. Šutej je protestiral, da se namešča uradništvo brez zadostne kvalifikacije. Orožniki morejo biti dober mate-rijal v dobri in pošteni upravi, sedanja vlada pa ne čuva niti ustave niti države.
Poslanec HSS Fabo Petrovič,
inteligenten seljak, je v svojem govoru zelo ostro kritiziral vladno notranjo politiko. Navedel je več značilnih primerov zlorabe uradne oblasti v politične namene.
Med njegovim govorom je posl. dr. Žerjav zahteval od predsednika, naj
pokliče notranjega ministra,
ki je bil odsoten. Tudi ostali poslanci opozicije so začeli napadati predsednika finančnega odbora, ker ni poskrbel, da prisostvuje seji gosp. Vukičevič kot notranji minister, češ, da je tako postopanje ministrskega predsednika skrajno žaljivo za Narodno skupščino.
Dr. Tnpanjanin: Kje je minister, kje je vlada?
Demetrovič: Kje so demokrati? Vidimo samo enega!
Dr. Žerjav: Hočemo, da pride notranji minister; ako ne pride, pojdemo tudi mi. Gosp. predsednik, vaša dolžnost je, da pokličete notranjega ministra.
Demetrovič: Zakaj niste prinesli zajca, potem bi bil predsednik gotovo tu.
Pribičevič: Dolžnost notranjega ministra bi bila, da je dostojen in da prisostvuje seji, sicer bomo prisiljeni, da uporabimo druga sredstva.
Predsednik dr. Snbotič skuša pomiriti strahoviti hrup in poziva posl. Petroviča, naj nadaljuje svoj govor.
Nadaljeval bom, kadar bo prišel predsednik vlade.
Pribičevič: Vi bi se morali kot predsednik odbora zanimati za to, zakaj ni prišel predsednik vlade, ki je dolžan, da vas o tem obvesti. Ali je sploh seja finančnega odbora mogoča brez prisotnosti ministrov?
Opozicija kliče: Izvolite odrediti glasovanje, da vidimo, ali vladna večina to odobrava.
Demetrovič: Predlagam, da se sejo pre* kine, dokler ne pride notranji minister.
Maitrovič (HSS): Sramota je za državo, da je predsednik vlade tak človek.
Pribičevič: Koliko rešitev o državljan« •tvo j« bik) izdanih, odkar je Vukičevič
I predsednik vlade? Ta stvaT nas zanima.
' Naj nam na to odgovore gospodje eksperti
Dr. Žerjav: Kako naj govorimo, komu naj govorimo?
Pribičevič: Naj vsaj prisostvuje seji, da nam bo lahko potem odgovarjal.
Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, je predsednik dr. Subotič izjavil: Zame govo* ri dr. Žerjav, jaz ga sicer ne slišim, toda on zame govori
Ta izjava je izzvala ponovne proteste opozicije.
Opozicija kliče: »Poslanec dr. Žerjav je stavil formalni predlog, naj se seja odloži, dokler ne pride zunanji minister. Zakaj ne daste tega predloga na glasovanje?
Demetrovič: AH so vsi poslanci večine Vukičevičevi lakaji?
Smodej (SLS) skoči razburjeno pokoncu in vzklikne: Mi nismo lakaji! Kdo je lakaj?
Maštrovič (HSS): Vi ste črnci Vukičc« viča.
Smodej: Mi bomo že napravili red.
To Smodejevo izjavo je opozicija spreje« la z velikim grohotom Ko se je nato zopet nekoliko polegel hrup je ponovno izjavil predsednik dr. Subotfč: Smatram, da sedaj govori dr. Žerjav.
Opozicija je pri teh besedah ponovno pričela protestirati ter napadati predsednika.
Pribičevič: Vi rušite parlamentarizem. Sporočite predsedniku vlade, naj pride sem« kaj, sicer bomo povzročili obstrukcijo pro« računa.
Dr. Žerjav: Predlagam, naj se seja od« loži do 10. januarja Jaz sem stavil pred* log preko katerega se ne sme iti meni nič, tebi nič.
Predsednik dr. Subotič: Nimam vašega predloga.
Dr. Žerjav: Dobro; izročil vam ga bom pismeno
Končno je bil predsednik dr. Subotič pri« siljen, da prekine sejo «Radi splošnega ne» reda». kakor je izjavil. Po prekinjenju je odšel v ministrsko sobo, odkoder je tele« fonično opozoril min predsednika na deli« katni položaj ter ga pozval, naj pride na sejo, ker se sicer razprava ne bo mogla za« ključi ti. Po skoro eno uro trajajočem od« moru, je g. Velja Vukičevič prišel na sejo ter ji prisostvoval do konca.
Glavni odbor Demokratske stranke
Beograd, 4. jan. p. Za jutri ob 10. dopol« dne je napovedana seja glavnega odbora demokratske stranke v prostorih demo« kratskega poslanskega kluba. Na seji se bo razpravljalo o pripravah za kongres demo« kratske stranke, za katerega se bodo dolo« čili tudi govorniki
Govor posl. dr. Žerjava
Po prihodu ministrskega predsednika na sejo finančnega odbora je prvi govoril posl. dr. Žerjav, ki je uvodoma izjavil, da mu je žal, da je prišlo do pre-kinjenja seje, toda finančni odbor je moral zahtevati spoštovanje dostojanstva parlamenta. Glede proračuna samega je govornik izjavil, da je nepopoln, nepregleden in zato nejasen. Zahteval ie nov proračun, tako da bo za vsako oblast jasno, koliko ima nameščencev in koliko mverijalnih izdatkov. Notranji minister si je brez potrebe in smisla rezerviral kompetenco v raznih malenkostih. Tako bi se n. pr. gostilniške koncesije, postavljanje nižjih nameščencev, odmera pokojnin itd. mogle popolnoma prenesti na nižje instance. Predloži naj se zakon o administrativnem postopku, policijsko-ka-zenski zakon, zakon o policiji in nov zakon o orožništvu.
Nedopustno je vmešavanje raznih neodgovornih instanc v upravo; ugleden slovenski podjetnik kljub najugodnejši ponudbi ni dobil kolodvorske restavracije v Zagrebu, ker ga je neki urad oklevetal. Notranje ministrstvo ni dalo nobene satisfikacije in bo treba stvar z interpelacijo gnati do konca, da se krivec kaznuje. V drugem slučaju je neka zaupna izjava tako zvane zemaljske uprave za likvidacijo šumsko-verskega zaklada povzročila veliko škodo docela po krivici. Dr. Žerjav zahteva natančno preiskavo in kaznovanje krivca.
Za čl. 69. finančnega zakona ki preprečuje promet z nepremičninami v bližini meje, bi se moral zanimati tudi notranji minister, ki naj poda striktno izjavo. da ga umika.
Govornik opisuje trpljenje primorskih beguncev, ki prosijo za državljanstvo, a ne zmorejo nagrad, ki jih gotovi beograjski advokati zahtevajo za posredovanje. Notranji minister je v medklicu pristal na to. da se izvoli anketa, ki naj bi preiskala zlorabe. Zato napoveduje govornik, da bo Kmečko-demokratSka koalicija vložila interpelacijo, glede katere pričakuje, da bo nanjo pristal notranji minister in tako omogočil, da bo anketa razkrinkala vse tozadevne lopovščine. Pozdravlja predlog zakona o državljanstvu, vendar pa zahteva, naj se še prej rešijo prošnje za državljanstvo vsaj vseh onih. ki ne morejo biti v državni službi stalno nameščeni, dokler ne dobe državljanstva.
Dr. Žerjav je dalje napovedal interpelacijo o slučaju blagajnika Stepiča in zahteval, naj notranji minister pristane tudi na to anketo.
Obširno se je bavil govornik z razmerami pri orožništvu in zahteval, naj se izloči iz politike. Po njegovem mnenju orožniku, ki dobi od političnega uradnika naredbo. naj podpira to ali ono stranko, ni treba izvršiti tega ukaza, ampak lahko od dotičnega uradnika zahteva, naj mu izda naredbo pismeno, nakar mu lahko odreče pokorščino v kolikor naredba presega zakoniti delokrog dotičnega uradnika. Docela nezadosten je penzijski fond orožništva; govornik zahteva naknadno izplačilo pokojnin za prošli mescc, ki so bile v Sloveniji zadržane in obenem opozarja na nevarnost, da za prihodnje mesece zopet ne bo pokritja.
Dalje se je bavil dr. Žerjav s samoupravami in pri tem ugotovil, da je notranji minister zlasti glede oblastnih samouprav izgubil vsako inicijativo.
Za izvedbo depolitizacije uradništva ie dr. Žerjav označil naslednje pogoje:
stalnost, avtomatsko napredovanje, me-rodajnost študijske in službene kvalifikacije za nameščenje in napredovanje, prepoved intervencij. Strankarstvo je tudi že v Sloveniji začelo kazati najtežje posledice. Navedel je primer iz delovanja ljubljanskega velikega župana, ki ie n. pr. v popolnoma enakih slučajih glede veljavnosti občinskih volitev v Ribnici in Dobrepoljjah razsodil tam, kjer gre v korist klerikalcev za neveljavnost napredne liste, v drugem slučaju pa za veljavnost klerikalne liste s potvorjenimi podpisi.
Prehajajoč na razmere v Južni Srbiji je dr. Žerjav naglašal, da bi biia napačna taktika zagovarjati tamošnjo upravno sramoto, ker bi se sicer nikoli ne popravila. Zato so se člani Kmečko-demokratske koalicije odločili za javno kritiko. Srbijanci smatrajo, da imajo monopol na južne kraje, kar pa je velika pogreška, ker je vsa država inte-resirana na sanaciji Južne Srbije. Zato se bomo zanje cd dne do dne boJj zanimali.
Govornik gleda s pesimizmom v bližnjo bodočnost našega notranjega življenja. V zadevi depolitizacije uradništva graja napačno stališče demokratov, ki zahtevajo ključ za razdelitev uradniških mest med vladnimi stranka-, mi. « Večina odklanja naše bratske opo-. mine». je zaključil dr. Žerjav. «zato bomo v Zagrebu sklepali o strožjih korakih. Že danes pa naglašamo posebno odgovornost večine, ako bo sprejela
proračun notranjega ministrstva brez jamstva za zboljšanje splošne uprave.*
Za dr. Žerjavom je govoril
posl. Ivan Robič (HSS),
ki je navedel uprav kričeče slučaje zlorab policijskih organov. Zlasti odločne proteste opozicije je vzbudil slučaj, ki se ie govorniku pripetil v občini Bizeljsko. Ta mošnji prebivalci so ga povabili pred volitvami na shod. Ko je prišel tja, je ob 2. zjutraj naenkrat začui trkanje na okno in javila se je oiožniška patrulja, ki je od niega zahtevala nai gre z njo. On ie protestiral, pokazal vodji orožniške patrulje svojo poslansko legitimacijo in ga pozval, naj čita odstavek, da so poslanci nedotakljivi. Orožnik je Stal, kljub temu pa na koncu izjavil, da mora Robič z njim. Sele na orožniški postaji j« končno narednik uvidei svojo zmoto ter ga izpustil. Tedaj se je poslanec Robič spomnil da obstoja tako zvani blejski pakt... Naved be poslanca Robiča v tem slučaju, so vzbudile med opozicijo ostre medklice na račun klerikalcev in blejskega pakta.
Poslanec Ljuba M a š t r o v i č (HSS) se je v svojem govoru zlasti pritoževal nad komisarijati na Hrvatskem.
Sedaj bi imel odgovarjati notranji minister Velja Vukičevič, ki pa je na splošno presenečenje izjavil, da bo odgovoril v plenumu Narodne skupščine. To je vzbudilo po-nove burne proteste opozicije, večina je v mučni zadregi molčala.
Pri glasovanju
o partiji 437 je poslanec Voja L a z i č predlaga! amandma, naj se dlspozicijskl fond od 7 milijonov dinarjev reducira na 500.000 kar pa je notranji minister odklonil In ž njim vred seveda tudi vladna večina.
Nato je bil proračun notranjega ministrstva z glasovi večine sprejet Klerikalci se ves čas debate niso oglasili ter so seveda slepo glasovali za proračun.
Manifestacija Kmečko-demokratske koalicije
Beograd, 4. jan. p. Kakor poročajo rt Za« greba, se bo 21. t. m. ob 9. dopoldne vršil v Zagrebu v seljačkem domu sestanek po« siancev Kmečko-demokratske koalicije. Na« slednji dan. v nedeljo bo v Zagrebu veliko manifestacijsko zborovanje koalicije; govo« rili bodo Stjepan Radie, Svetozar Pribiče« vič in dr. Gregor Žerjav. Dne 23. t. m. bo* do imeli zastopniki Kmečko®demokratske koalicije konfercnco z zastopniki gospodar« skih krogov.
Pasicevci se zbirajo...
Beograd, 4. jan. i. V stanovanju radikal« nega poslanca Ljube Stojadinoviča Segedin« ca. se je vršila konferenca, ki se jo je udeležilo večje število radikalnih poslancev m nekaterih uglednih radikalov izven parla« menta. Skepalo se je o akciji te skupine radikalov in je bila obenem sestavljena redakcija odbora za list, ki bo začel izha« jati 14. januarja pod naslovom «OsIot>odje» nje». Radikali te skupine izjavljajo, da nji« hova akcija nima namena povzročiti raz« kol v radikalni stranki, pač pa hočejo ra« dikalno stranko utrditi v pravi smeri.
Italija se obotavlja obnoviti prijateljsko pogodbo
z Jugoslavijo
Berlin, 4. jan. s. »Deutsche Allgemeine Zeitung® poroča iz Rima, da je bilo skle« njeno odgoditi za 6 mesecev rok, ob kate« rem bi bilo treba odpovedati ali obnoviti prijateljsko pogodbo med Italijo in Jugo« slavijo. Pogodba vsebuje namreč določbo, da je treba pogodbo leto dni pred potekom, t. j. do 27. januarja 1928 odpovedati ali obnoviti.
Smrt slovaškega škofa
Praga, 4. januarja h. Protestantski škof dr. Samuel Soch je danes umrl, staT 45 let Soch je tretji slovaški poslanec, ki je v krat kem času umrl. Izvoljen ie bil v okrožju Košice. Niegov naslednik bo madžarski ma-lomeščan Andiej Kocsi iz neke madžarske vasi pri Košicah. Soch ie pričel svojo ka-rijero kot protestantovski duhovnik v Novem Sadu, od koder je bil po enem letu premeščen na Gornje Madžarsko. Soch je sestavil znamenito slovaško deklaracijo dne 30. oktobra 1918. Bil je navdušen Slovak, napreden človek velike naobraženostL Slovaški naTod je z njegovo smrtjo mnogo iz* gubil.
Vseslovanski sokolski kongres v Poznanja
Varšava, 4. jan. d. Sokolska -zveza na Poznanjskem se pripravlja za organizacijo vseslovanskega sokolskega kongresa, ki naj bi se vršil v začetku leta 1829. v Poznanju.
Poostritev tiskovnega zakona na Poljskem
Varšava, 4 jan. d. V uradnem listu sta izšli dve naredbi, ki poostrujeta določbe tiskovnega zakona. Med drugim je doloSe« na skupna odgovornost vseh odgovornih urednikov za vso vsebino lista. Pri žalitvi oblasti, uradnikov in vojaštva, ima oblast pravico list zapleniti. Razen tega se zvišajo z novo določbo globe za nekatere prestop« fce od 1000 na 2000 zlotov. Odredbe veljajo od danes.
Ostra kritika glasila čsl. zunanjega ministra dr. Beneša. — Mala antanta na straži. — Vznemirjenje v Parizu. — Društvo narodov še ni obveščeno
Praga, 4. januarja, g. «0 e s k e S1 o-vo» prinaša izpod peresa Rusovskega pod naslovom »Nevaren sosed» članek, v katerem ostro napada Madžarsko zaradi uvoza orožja. Narod in država, čije oficijelni zastopniki so krivi ponarejanja novčanic drugih držav, čije re-prezentanti se na mednarodnem pozo-rišču ne sramujejo posluževati se ponarejenega denarja, sta zmožna posluževati se najperiidnejših sredsiev za izvedbo svojih načrtov. Madžarska sc ! pripravlja za vojno. Iz vsega njenega ravnanja je razvidno, da je vzela v prvi vrsti na Piko Češkoslovaško, Češkoslovaška mora paziti, da se ne ponovijo dogodki iz leta 1919. in moia vztrajati na tem, da da Madžarska garancije za varnost mirnega skupnega življenja v srednji Evropi. Danes ženejo Madžarsko v vojno one skupine veleposestnikov, ki so bile pri agrarni reformi v naši državi in Rumuniji najbolj prizadete. Ti ljudje so vedno pripravljeni pognati množice delovnega madžarskega naroda na bojišča. Dokler bo usoda Madžarske izročena tem ljudem, bodo imeli njeni sosedi Češkoslovaška, Avstrija, Rumunija in Jugoslavija vedno nevarnega soseda, Evropa pa kršitelja miru.
Iz Dunaja datirani članek «L i d o-vih novins naglasa, da avstrijska vlada noče z nobenim sosedom živeti v sovraštvu. Želja Avstrije, da bi živela z vsemi sdsedi v prijateljstvu, je brez ozira na Madžarsko iredentistično in revizijonistično propagando zelo velika. Pričakovati moramo, da Avstrija že zaradi ohranitve Gradišcanske ne bo smatrala tihotapljenja orožja za običajno carinsko zadevo ter podvzeia vse mere, da v vzhodno evropskem skladišču smodnika ne kopičijo novih zalog.
Z merodajne madžarske strani prinaša «P r a g e r T a g b 1 a 11» glede namembne postaje podrobnost, da je bila pošiljka dejansko dirigirana v Varšavo in je bilo novo mesto označeno samo kot prehodna postaja. V resnici pa bi dobila pošiljka v Novem mestu novega naslovnika.
Praga, 4. januarja, s. Glasilo narodnih demokratov «Narodni Listi* poročajo, da se bo za februar nameravano zasedanje. Male antante zaradi dogodkov v Monoštru vršilo že tekom tega meseca. Zadeva prevoza strojnic na Madžarsko je v praških merodajnih krogih . izzvala veliko pozornost. O stvari je vlada stopila že v stike z vladami ostalih držav Male antante.
Pariz, 4. januarja (pa.) Razkritje av-strijskih carinskih obmejnih oblasti je vzbudilo v vseh glavnih mestih osrednje Evrope veliko pozornost. Splošno se domneva, da bodo prizadete vlade storile najenegičnejše korake proti sistematičnemu tihotapljenju orožja na Madžarsko, ki se protivi zadevnim mirovnim pogodbam. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudilo dejstvo, da izvirajo te pošiljke iz Italije, veliko ne-razpoioženje proti italijanski zunanji politiki. Splošno se povdarja, da je treba tej zadevi posvetiti vso pozornost in preprečiti, da bi se s katerekoli strani poskušale ovreči mirovne pogodbe in .povzročiti oborožene konflikte.
Ženeva, 4. januarja s. Dosedaj Društvo narodov še ni prejelo nikakega protesta zaradi odkritja tajnih pošiljk orožja na nionošterskem kolodvoru, V diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da nobena izmed interesiraiiih držav ne bo podvzeia korakov dokfer ne bodo znani rezultati preiskave, ki je od vseh strani napovedana.
Idealen predlog Zedinjenih držav
Ameriški državni tajnik Kellogg predlaga Franciji, naj bi obe državi skupno predložili vsem svetovnim državam sklep pogodbe o večnem miru
Waihington, 4. jan. s. V pismu francoski vladi glede ameriikeg-a protipredloga o po* godbi proti vojni, piše državni tajnik Kel* Jogg,. da je vprašanje skrbno proučil in da deli z vsem srcem v imenu ameriškega nas roda občutke prijateljstva, ki so dovedle Brianda, da je stavil svoj predlog.
Državni tajnik Kellogg pravi nato, naj bi obe vladi, mesto, da se zadovoljita sa* rao z medsebojnimi izjavami, storile sve* tovnemu miru pomembno uslugo, ako bi dosegle pri vseh velesilah izjavo, po kateri naj w se vojna kot orodje narodne politike opustila. Ce bi svetovne velesile podale ta* fcte izjave, bi dale s tem dober vzgled vsem drugim narodom. Hvaležno bi bilo, če bi se dale pregovoriti vse države, da podpišejo eoako listino, ker bi na ta način ta spora« pum. ki bi bil sedaj obvezen le za Fran* cijo in Ameriko kot pogodbenici, razširil na vse svetovne države. Ameriška vlada je pripravljena posvetovati se s Francijo o jMskijučitvf pogodbe med svetovnimi vele« «dJami Podpis te pogodbe pa bi bil obenem
dostopen vsem narodom.
Če je francoska vlada pripravljena pri* ključiti se tem prizadevanjem ter skupno & Zedinjenimi državami pripraviti velesi* lam primerno kolektivno pogodbo, bi bil Kellogg zelo vesel, če bi mogel takoj pri* četi razgovore o pripravah za osnutek po* godbe, ki naj bi bila sestavljena po smer* nicah, ki jih ie predlagal. Osnutek fe po* godbe naj bi Francija in Amerika skupno predložile drugim narodom sveta.
Rim, 4. jan. s. O stališču Italije k načrtu večnega miru med Francijo in Ameriko, se da sklepati iz komentarjev vodilnih faši* stičnih listov Listi zatrjujejo, da znači fra« cosko ameriški, osnutek pogodbe izredno spretno politično spletko, ki bi imela lah? ko težke posledicc. Če bi prišlo do po* godbe, bi imela Amerika pravico vmešava* ti se v evropske razmere. Francija skuša s politiko v zadnjem času razdeliti evropske narode v dve skupini. Ameriška korist bi bila v tem, da bi eno izmed teh skupin izigrala proti Angležem.
Volilno leto v Nemčiji
f, Berlin, 2. januarja.
Letošnje leto bo zopet volilno leto velikega sloga, kakršno je bilo leto 1924. Tedaj so se vršile volitve v treh najvažnejših evropskih državah: Franciji, Nemčiji in Angliji. Izvoljen je bil tudi sedanji predsednik severno-ame-riških Zedinjenih držav.
Letos bodo volitve v celi vrsti držav srednje in manjše važnosti, med drugimi tudi na Poljskem in v Argentini. Vršile pa se bodo volitve tudi v Franciji in Nemčiji, v Ameriki pa se bo iznova volil predsednik republike in ni izključeno, da niti v Veliki Britaniji ne bodo čakali do 1. 1929. z obnovo spodnje zbornice.
Nemškemu Reichstagu poteče poslovna doba 7. decembra. Mnogi znaki pa kažejo na to. da pride do razpusta jn do razpisa novih volitev dokaj prej. Baš te dni se vodi v časopisju m javnosti živahna debata o tem, ali naj se čaka, da poteče poslovna. doba sedanji zbornici, ali pa se izvrši konsultacija volilstva prej, po možnosti že spomladi. Zanimivo je, da na volitve najbolj pritiskajo levičarske stranke. Poleg komunistov, ki so jim volitve vedno dobrodošlo agitacijsko sredstvo, se zanje vnemajo demokrati, najbolj pa socijalni demokrati. To je najzanesljivejši znak, da se te stranke čutijo krepke in pričakujejo- od novih volitev poiačanja svojih pozicij.
Nepobitno je, da stoji Nemčija danes v znaku močne sfiruje~ na levo. To so dokazale vse deželne in občinske volitve zadnjega časa. Povsod so socijalni demokratje močno napredovali, tudi komunisti so se okrepili. Ie demokratje so nekoliko' opešali. Njihove izgube pa se niti iz daleč ne dajo primerjati s težkimi porazi skrajne desnice: nemških naciionalcev in «Volki-sche». Desničarske koalicijske vlade so se zrušile v Turingiji in Braunschwei-gu, leva tendenca se ie izrazila v Hamburgu. Bremenu in drugod.
Razumljivo je tedaj, da si obeta levica od volitev odločilne zmage. Zato se ii tako mudi. Najmanj se veseli volitev nemški fašisti in nacijonalci. Prvim preti popoln polom, nacijonalci pa bodo gotovo silno nazadovali. Pa četudi bi se jim posrečilo obdržati šte-
vilo svojih poslancev, se dobro zavedajo da v vlado ne bodo več vzeti. Njihove družbe so sedanji glavni kom-panjoni v državni vladi dO grla siti. Dr. Stresemann. ki jih je spravil na krmilo, uvideva. da mu delajo samo sitnosti in neprilike v izvajanji! pomirljive zunanje politike. Druženje z nemškimi nacijonalci grozi vnesti notranje razdore in cepljenje v nemško-liudsko stranko. Ista nevarnost preti tudi katoliškemu centrumu, ki ga nacijonalci s svojimi številnimi zahtevami ovirajo v izvrševanju lastnega programa in kompromitirajo njegovo republikansko pozicijo v narodu. Pomoč nemških nacijo-nalcev v boju za reakcijonarni šolski zakon stane centrum predrago. Katoliška stranka si volitev v sedanjem trenutku nikakor ne želi. Prej bi si hotela z novo preorijentacijo v levo utrditi ogroženi položaj med volilstvom. Zato bo skušala volitve po možnosti zavlačevati.
Razočarani od svojega ministrovanja pa so tudi nemški nacijonalci sami. V notranji politiki se je sicer dokaj njihovih zahtev izpolnilo. V zunanji politiki pa so dr. Stresemannu res na vso moč nagajali, vendar se Jim ni posrečilo odvrniti ga od linije, začrtane v Lo-carnu in Ženevi. Ta neuspeh je razočaral njihove volilce. Zato se jih nacijonalci boje in bodo skušali s pomočjo predsednika Hindenburga zavleči volitve do skrajnega roka. do pozne jeseni, v upu, da se jim bo med tem časom posrečilo izkoristiti svojo pozicijo v vladi za kak nov uspeh.
K sreči ne bo nemški narod predolgo živel v negotovosti, kdaj ga bodo poklicali pred volilne žare. Dne 16. in 17. januarja 'se vrši v Berlinu konferenca državne vlade z zastopniki nemških dežel. Na tem sestanku se bo določi? tudi datum volitev za državni zbor in rešilo še bo vprašanje, ali naj se istočasno vrše tudi volitve v razne dežeJ-ne zbore.
Ko bo znan rok, bo izbruhni! volilni boj z vso silo. V bistvu se bo vodila borba med dvema glavnima taboroma, desnico in levico. Obe srednji stranki se bosta skušali približati levici. To velja ne samo za katoliški centrum, marveč tudi za ljudsko stranko. V tej ■tendenci se zrcali slika bodoča nemške 1 vlade. Ako narastejo socijalisti za 30 i
do 40 mandatov, kakor pričakujejo, se brez njih ne bo daia sestaviti državna vlada. 2e danes se izražajo domneve o nemškem režimu po voitvah. tfaje se vrše celo že pogajanja med socijalno demokracijo in centrumom v smeri tako zvane velike koalicije. Državni kan-ceiar bi bil sicer zopet csntrumaš. toda žrtvoval bi se kompromitirani doktor Marx in bi stopil na niegovo mesto z republikanskega vidika zanesljivejši von Guerard. Zunanje ministrstvo bi obdržal dr. Stresemann, socijalii demokraciji pa bi pripadle finance, notranje ministrstvo in delo. S tako vlado bi bilo. Nemčiji pač -laže voditi politiko sprave, miru jn udejstvovanja v Društvu narodov nego s sedanjo meščansko koalicijo, nad katero leži mora na-cijOnalističnih maščevalnih in prevratnih načrtov. Zato bo vsa demokratična Evropa z velikim veseljem pozdravila novi režim v Nemčiji.
Definitiven zlom komimizma na Kitajskem
Istočasno, ko :e ha XV. kongresu boijševiške stranka v Moskvi zmagala večiLa nad opozi';i.o tako popolnoma, kakor si boij niso mogli že-.eti niti najbolj optimistični predstavitelji v'ade. je komunistična stranica, ua Kitast m doživela popoln porai. Po neka .dnevnem gospodarstvu komunističnih množic v Kantonu je nastopil pGpoin prevrat in zmagovite nacionalistične vojske so strle odpor rdečih čet in njihovih civilnih zaveznikov tako temeljito, da na kak nov poskus komunističnega odpora brez dvoma za dolgo ni računati.
S tem faktom je treba računati. So\j-jetska Rusija ne more pričaKovati odslej nikake. niti faktične nlti.moraine pomoči iz Kitajske. One množice v Rusiji, ki so jim predstavitelji boljševizma še pred nekaj meseci napovedovali zmagovit pohod antibritanskega kitajskega nacijonalizma jn Z njim združenega antikapitalističnega, antiimperija-lističnega komunizma, bodo morale sedaj uvideti, da so bile napovedi svetovne socijalne revolucije tudi za področje daljnega vzhoda napačno postavljene, kakor že tako mnoge slične kalkulacije.
Stvar je mnogo bolj daleikosežnega pomena, nego je videti na prvi-pogled. Ne sme se pozabiti, da je bila Kitajska nenavadno važen in ugoden predel, kjer naj bi se uveljavila boljše viška teza: Azija Azijcem, s katero je hotela tretja internacijonaia zadeti meščansko Evropo. Ko se je pokazalo, da so se delavske stranke širorn Evrope po ogromni večini izrekle zoper uveljav-ljenje boljševiških. bojnih metod, je preostalo še eno upanje, namreč domneva, da bo najti več borbenosti v kolonialnih deželah in v onih azijskih državah, kjer silijo socijalni in nacijonalni momenti za afront zoper Evropo, v prvi vrsti zoper Anglijo. Kitajska naj bi ostalim Azijcem pokazala pot.
Ali tudi ta račun je odpovedal popolnoma. Kdor bi v sovjetski Rusiji še danes. po popolnem polomu komunističnega krila v južnokitajski nacionalistični stranki, računal na možnost ugod-. nega preobrata, bi bil ne le nepoboljšljiv optimist, marveč naravnost uto-pisi.
S tem je pokopana teza o borbi na osnovi odpora kolonijalcev in Azijatov pi-oti meščanski Evropi, v zavezništvu z boljševiško Rusijo in za svetovno revolucijo so uničene za dogleden čas prav vse nade. Rezultat tega je, da ostane sovjetska Rusija izolirana domala popolnoma in da se je njena pozicija napram ostali Evropi še bolj poslabšala.
Je prav vseeno, ali smo s tem efektom zadovoljni ali ne; spremeniti ga ne morejo niti nasprotniki niti prijatelji Zato je treba z njim računati.
Zdi se, da bodo v Moskvi z njim računali. Nastop sovjetske diplomacije v Ženevi o priliki zadnjega zasedanja Društva narodov je pokazal, da Rusija dobro čuti neugodne posledice svojih poslabšanih odnošajev napram evropskemu zapadu in da poskuša po novi taktiki približati se mu znova.
Zmaga nad opozicijo, ki jo baš te dni svetovno časopisje komentira kot enega najvažnejših dogodkov v razvoju boljševizma, daje vladi proste roke, da lahko brez ozira na kritiko izbira sredstva in taktiko, kako si izboljša situacijo. Zdi se, da rezultat vsega tega ne more biti drugačen kot z nadaljnjim za-okretom na desno. __
Usoda opozicije povsod enaka
Moskva, 4. jan. d Osem voditeljev opo* žici je, ki so bili na predzadnjem stranki* nem kongresu izvoljeni v izvrševalni od* bor sovjetske unije, med njimi Trockij, Zi« novjev, Kamenjev, Rakovski in drugi je bilo sedaj na predlog komunistične frakci* je črtanih « seznama strankinih članov. Tako so ti voditelji izgubili zadnje honori« rane položaje, s katerimi so bile v zvezi tudi tkuge materijelne ugodnosti, med nji* mi znižanje voznih cen na železnica, diplo* matski potni listi, prost vstop v razne za* vode m drugo. Vsi člani opozicije so po> stali tako navadni sovjetski državljani
Šolska obveznost v Rusiji.
Moskva, 4. jan. (be.) Po vsej sovjetski Rusiji je bila uvedena šolska obveznost, ki se mora izvesti tekom petih let. Sedaj obi* skuje ruske šole 60 % šoloobveznih otrok.
Samomor filmskega igralca
Pariz, 4. januarja g. Znanega francoskega filmskega igralca Claudeja Francea so našli mrtvega v stanovan'u. Očividno gre za samomor, ker so našli pipe plinovih cevi odprte. Zapustil je dva poslovilna pisma.
Vladin predlog o novili davčnih
stopnjah
Uveden Bo princip progresivnosti
Zemljarina bo znašala 12 do 22 odst., hišni davek od 12 odst. naprej, pridobnina od 6 odst., davek za akcijske družbe od 12 do 24 odst. — Privatni nameščenci izenačeni z državnimi
Beograd, 4. januarja i. Današnja seja min. sveta je trajala od 6. do 10.15 zvečeT. Prekinjena je bila samo, ko le min. predsednik Vukičevič s>ora3 oditi na sejo fin. odbora prisostvovati razpra^ j proračunu notranjega ministrstva. Seji min. sveta so prisostvovali tudi predsednik davčnega odbora dr. Sečerov, podpredsednik istega odbora Kujundžič ter generalni direktor neposrednih davkov Letica. Na seji ministrskega sveta se je razpravljalo o davčnih stopnjah v novem davčnem zakonu. Sklenjeno ie bilo. da se za vse davčne oblike razen za davek na rente uvede progresivnost. Nerešeno je ostalo samo vprašanje finančnega efeb-ta na seji sklenjenih davčnih stopenj. Ako finančni efekt teh stopenj ne bo
tak, eta bi zadovoljil potrebe proračuna, bo vlada prisiljena, da jih še bolj' poviša.
Davčna stopnja pri zemijarin! bo znašala 12 do 22 % naprej. Davek na obrti in samostojne poklice, kj je razdeljen mi tri kategorije, bo znašal od 6, 8 oz. 10 % naprej. Davek na dražbe, obvezane k javnemu polaganju računov, bo znašal od 12 do 24 %. Privatni uradniki bodo plačevali enake davke kakor državni uradniki. Eksistenčni minimum je določen na 6.000 Din letno. Vprašanje davčnih odborov Je biio na seli min. sveta ugodno rešeno. Kmetijska poslopja bodo oproščena davkov do gotovega minima.
Davčni odbor Narodne skupščine so bo sestal 16. januarja.
Kaj |e z akcijo dr. Kežmana
Beograjski listi priznavajo svojo blamažo z memorandom. — Demanti za demantijem. — Radičevsko glasilo o vzroku in pomenu Kežman o ve akcije
Beograd, 4. januarja p. Nocojšnja »Reč«
objavlja z ozirom na razširjanje vesti c nekakšnem razkolu v Kmečko-demokratski koaliciji članek, v katerem ugotavlja, da le beograjski tisk popolnoma utihnil o tem, da so neki radičevski nezadovoljneži poslali posebno spomenico Stj. Radiču. Tako »Vreme« kakor »Politika« sta morala priznati, da te spomenice sploh iti. Po »Politiki« obstoji samo nezadovoljstvo med radičevci zaradi obveznosti, da mora vsak poslanec H$S plačevati mesečno 3000 Din v klubovo blagajno, kar je bilo že doslej vedno v veljavi. Vesti o nekakšnem nezadovoljstvu v vrstah HSS nad politiko Kmečko-demokrat-ske koalicije pa so popolnoma izmišljene. Tudi dr. Kežman, ki ga označujejo kot vodjo nezadovoljnežev, je izrecno naglasil, da njegova akcija ni naperjena proti Kmečko-demokratski koaliciji. »To pač pomeni, zaključuje »Reč«, da ie Kmečko-demokratska koalicija tako čvrsto zasidrana med narodom, da se nihče ne upa v njenih vrstah nastopiti proti njej«.
Zagreb, 4. januarja n. Narodni Val, ki Izide jutri, bo objavil izjavo narodnega poslan ca HSS dr. Filipa Markotiča, ki demantira vest, da bi podpisa! kakšno spomenioo, ki izreka nezadovoljstvo nad politiko Krnečko-demokratske koalicije in da bi kakorkoli kr-iil strankino disciplino.
Beograd, 4. Januarja P. Z ozirom na vesti beograjskih listov, da sta poslanca HSS dr. Marko ti č in Mate Klarič nezadovoljna s politiko Kmečko-demokratske koalicije, je dr. Markotič, ki ie danes dospel v Zagreb izjavil, da se ie mudil v inozemstvu in da ni podpisal nobene spomenice proti vodstvu. Kmečko-demokratske koalicije ali HSS. Tozadevne vesti so popolnoma izmišljene. Isto tako je tudi poslanec Mate Klarič v celoti demantiral vesti, da Je nezadovoljen s poli-
tiko KDK in da ie podpisal kako tozadevno spomenico. Tako so demantirali izmišljene vesti beograjskih listov že vsi poslanci, katerih imena so bila objavljena med tako zva nitnl nezadovoljneži.
Zagreb, 4. januarja n. Nocojšnji radičevski »Narodni Val« se ponovno bavi z vestmi p nezadovoljstvu v HSS in piše: »V seljaškem klubu se je našel en sam zastopnik dr. Ljn-devit Kežman, ki je na neki klubovi seji izjavil, da ne more več plačevati prispevkov 3000 Din za Seljački dom v Zagrebu, ker mu ne zadošča 6000 Din mesečno za njegovo gospodarstvo V to se smatra tem manj obveznega, ker mu HSS ni zasigurala eksistence in ker mu St. Radič, ko Je bila HSS na vladi, ni preskrbel nobenega diplomatskega poslanstva, niti položaja ministra, aH vsaj državnega pod tajnika.
Malo dni kasneje le dr. Kežman sklical v gostilno Koiarac v Beogradu sestanek, na katerega je došlo osem naših zastopnikov. Tu je predlagal nekak protest, proti katere-mn je prvi govoril Nikola Preka In katerega so obsodili tudi vsi ostali poslana, tako, da se mu je na koncu odrekel tudi sam dr.. Kežman.
Dr. Kežman Je za 4. t m. sklical v Zagreb sestanek onih poslancev, o katerih misli, da se z njim strinjajo. Sestanka pa ne sklicuje, da bi se na njem razpravljalo o kakem sporočilu Velje Vuklčeviča, temveč zasleduje samo neko osebno politiko, o kateri misli, da bo zanjo našel večje število poslancev iz HSS. Sam se ie izjavil, da računa na poslance Preka, dr. Bankovida, dr. Markotiča, dT. Vukov-iča, prof. Krpana In Mato Klariča. Dr. Kežman se bo prepričal, da se nihče izmed teh zastopnikov ne strinja z njim O slučaju dr. Kežmana bo razpravlja! HSS na prsi svoji seji«.
-SS3-
Italija in Francija
Tudi francoski desničarji nasprotujejo italijanskim imperialističnim zahtevam n, Pariz. 2. januarja.
Iz Pariza poročajo, da prispe novi francoski poslanik de Beaumarchals v Rim koncem januarja in se p rično pogajanja med Francijo in Italijo šele po njegovem prihodu. Francosko časopisje splošno ugotavlja, da ne more biti niti govora o osmerih italijanskih zahtevah, ki jih je formuliral fašistični ideolog Coppola. Razgovori se bodo vodili na mnogo ožjem temelju.
Zanimivo je, da sedaj tudi francoska desnica z vso energijo odklanja italijanske imperijailistične zahteve, čeprav iz notranjepolitičnih razlogov če-sto ljubimka s fašističnim eksperimentom v Italiji.
V konservativnem »Echo de Pariš« piše eden najboljših francoskih zunanje političnih uvodničarjev Pertinax:
»Pravica, ki jo včasi zahteva zase Italija, da poljubno intervenira na Balkanu, je dejansko ena izmed glavnih težav, ob katero zadene vsak poskus za zbližanje med Francijo in Italijo. Ali imamo morda mi direktne interese, posebne težnje na balkanskem polotoku, kakor prepogosto trdi italijansko časopisje? Nikakor ne! Toda mi ne moremo ravnodušno dopuščati aktivno vmešavanje velike sile na terenu, ki lahko privede do velikih zapletljajev.
Ali vidi Italija ali ne, da bi oborožen spopad med njo in Jugoslavijo utegni] ogrožati obstoj celotne sedanje zgradbe sredrte Evrope in izzvati ofenziven nastop pangermanizma? AJi smatra ali ne, da bi obnova Mitteleurope^ v katerikoli obliki bila nevarna tudi njej prav toliko kot Jugoslovenom in nam samim? Ako sprevidi to, tedaj je sporazum mogoč in Italija se bo brez dvoma zadovoljila s previdnim izkoriščanjem špecijalnih interesov, ki so ii bili priznani v Albaniji 20 novembra 1921. V nasprotnem primeru pa se je bati težkih presenečenj.«
Zahtevo po posebnem statutu za Italijane. nasdjene v Tunisu. pisec odklanja. ker ie nacijonalni razvoj tuiega elementa, nastanjenega v severni Afriki, nezdružljiv z gospodstvom, ki pripada tam Franciji in kateremu se ne more odreči.
»To so glavne točke«, pravi Pertina*. Vse ostalo ie ^transkfega pomena In se nas le malo tiče.
Poostritev odnošajev med Grčijo m i ur a jo
Atene, 4. jan. d. Vlada je odredila od» poklic grškega odpravnika poslov v Ango« ri Dalje namerava predložiti vsa sporna vprašanja s Turčijo mednarodnemu razso* dišču v Haagu ali Svetu Društva narodov. Vlada utemeljuje svoj korak s tem, da jo Turčija tolmačila pogodbe, ki so bile skle* njene med obema državama, na neopravič* Ijiv in enostranski način. O sporu izve acUnited Press* iz vladnih krogov, da je vzbudil posebno nezadovoljstvo način, ka* ko je izpolnjevala Turčija obveznosti lau* sannske pogodbe. Med tem je bU odpokli« can tudi turški poslanik iz Aten. Grške in* terese v Angori bo zastopal tajnik posla* ništva.
Smrtna obsodba v Olomucu
Olomuc, 4. jan. g. Tukajšnje divizijsko sodišče je danes obsodilo vojaka Josipa Tomico na smrt z ustrelitvijo. Dokazivno po stopanje je pokazalo, da Tomica kot vojak ni vršil v redu svojih službenih dolžnosti m j« bil obenem sodelavec usmrčenih Leči* ana in Kasparika ter je bil udeležen tu<fi pri begu iz zaporov.
Smrt portugalskega ministra
Lizbona, 4. jan. (be.) Minister za koloni« je polkovnik Belo je umrl.
Francoski ministrski svet
Purlz, 4. jan. g. Na današnji seji ministr* skega sveta je podal Briand ekspoze o zu« nanjepotitičnem položaju. Finančni ekspoze bo podal ministrski predsednik Poincar6 najbrže na sobotni seji ministrskega sveta.
Rumunski konkordat
Bukarešta, 4. januarja g. Znnanji minister Titulesou bo ob priliki poseta v Rimu obiskal tudi Vatikan, kjer bo imel z državnim tajnikom kardnialom Gasparrijem pogajanja . o konkordata. O tem se bo v najkrajšem času razpravljalo nato v parlamentu.
Razstreljevanje ledu na Dunavu
Bratislava, 4. januarja g. Dunav dalje pada S privoljenjem madžarske vlade je češkoslovaško vojaštvo pričelo razstreljevati ledene mase. Delo je zelo težavno In nevarno. Zamrznjena struga Je dolga 13 km. Na nekaterih mestih ie voda zamrznila do dna.
Giolitti nevarno obolel
Rim, 4. jan. d. Kakor se šele sedaj izve je bivši min. predsednik Giolitti zadnjih 14 dni zaradi izredno hudega revmatizma privezan na posteljo. Ker je bolnik že v visoki starofcti, se resno boje tal njegovo življenj©.
Naši Kraji in ljudje
Gospa Marija Grassellijeva f
Ljubljana, 4. januarja.
V čestiti starosti 83 let je v minuli noči ob 21.45 po daljšem bolehanju umrla veleugledna slovenska dama, gospa Marija GrasselU. soproga prvega slovenskega ljubljanskega župana K. Petra Grassellija.
Izvirala je pokojnica iz znane premožne rodbine trgovca Krisperja v Kranju, kjer se je rodila 16. julija 1845. Z g. Petrom Grassellijem se je poročila v letu 1865. in z njim kot vzorna žena in mati delila vse radosti, pa tudi težke uro nadaljnjega življenja. Bila je njegova tiha, skromna in požrtvovalna sodelavka, udejstvovaia se je v vsem družabnem življenju in osobito ob velikem potresu v letu 1895. izkazala vso svojo plemenitost. Glavna njena skrb pa je bila vsikdar posvečena družini. Vzgojila ie štiri otroke, ki zavzemajo danes odlična mesta v javnih funkcijah: hčerka Ana je zobotehnica na Dunaju. Prokop višji inšpektor bivše avstro-ogrske banke v p., dr. Mirko višji državni pravdnik in Leon vladni svetnik pri velikem županu, vsi v Ljubljani.
V letu 1925. je veleugiedni zakonski par Grasselli praznoval dijamantno poroko. Takrat je bila gospa Marija še izredno čvrsta rn trdna. Bolehati je začela lani in je zdaj odšla v večnost. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 14. uri izpred hiše žalosti na Mestnem trgu na pokopališče k Sv. Križu.
Blagi po kaj niči. prvi slovenski županji. vzorni ženi in materi bodi ohranjen časten spomin. Težko prizadetemu sivolasemu soprogu in vsem ostalim članom rodbine izrekamo iskreno NDŽalje!
Usoda mariborske ooere
s
zapečatena
Maribor, 4. januarja.
Upravnik mariborskega gledališča dr. Brenčič se je danes popoldne rebus iitfectis vrnil iz Beograda, kamor je šel intervenirat zaradi mariborskega gledališča. Posetil je naše poslance in tudi načelnika kulturnega in umetniškega oddelka v ministrstvu prosvete. Zvedel pa je povsod le bridko resnico, da se na sklepu finančnega odbora, ki je priznal mariborskemu gledališču za prihodnje leto le 320.000 Din državne podpore, torej za celih 400.000 Din manj kakor letos, ne da ničesar več spremeniti in da tudi ni nobenega upanja, da bi skupščina na tem kaj izpremenila.
Prvotni načrt prosvetnega ministrstva je šel celo za tem, da se mariborsko gledališče sploh popolnoma ukine in dovoli za to ljubljanskemu gledališču 100.000 Din več podpore pod pogojem. da bi priredilo po dve predstavi na teden tudi v Mariboru. Le z največjo težavo se je končno vendarle posrečilo dobiti za mariborsko gledališče vsaj sedanjo mačehovsko podporo v znesku 320.000 Din. Prihodnje leto bo torej opera v Mariboru ukinjena in ostaneta le še drama in opereta.
Iz oblastnega tajniitva SDS za mariborsko oblast
1.)	Vse krajevne organizacije in vsi poverjeniki SDS v mariborski oblasti se pozivajo, da posvetijo sedaj tekom meseca januarja, ko se v smislu zakona volilni imeniki uradno popravljajo, temu vprašanju svojo polno pozornost. Predvsem naj na občinskih uradih zahtevajo. da se vpišejo v imenike vsi oni, kateri so pri zadnjih volitvah bili izpuščeni dasi bi po zakonu že imeli volilno pravico. Dalje naj zahtevajo vpis vseh onih, kateri so od zadnjih volitev naprej si pridobili volilno pravico, bodisi da so že šest mesecev nastanjeni v občini, bodisi, da so se naselili tam kot državni uradniki, zdravniki itd. Dalje naj tud zahtevajo izbris vseh onih. kateri so med tem Časom bodisi umrli, bodisi se izselili, bodisi kako drugače na podlagi zakona izgubili volilno pravico. Tako si bodo organizacije in poverjeniki za reklama-cijsko postopanje pri morebitnih prihodnjih volitvah prihranili precej truda.
2.)	Tekom januarja in februarja morajo vse organizacije izvršiti svoje občne zbore. Prosimo, da se ravnajo glede sklicanja občnih zborov točno po navodilih, ki jih bo vsaka posamezna organizacija od nas orejela.
3.)	Tekom meseca marca se bodo po vseh srezih izvršili sreski občni zbori. za katere bodo vse krajevne organizacije istotako dobile potrebna navodila. V vsakem srezu se bodo istočasno vršile enodnevne politične šole na sedežih srezov ter pozivamo že danes vse krajevne organizacije, da izberejo in določijo vse one mladeniče in može. katere bodo v te šole poslale.
Tajništvo SDS v Mariboru.
Vrhnika, blagoslovljeni kraj...
Vrhnika. 3. januarja Prav malo se sliši otnas. Iz drugih krajev črtamo kar cele kolone v listih — mi pa životarimo kar mirno naprej, ker smo potrpežljivi Med seboj si že skočimo v lase, — uo, pa to le pri cvičku drugega ni, kar bi nam živce razburilo in pognalo kri v glavo. Pa vendar sc včasi kaj dogodi, kar bi utegnilo 1 ostali svet zanimati, zato evo, ta pomen ekl
Zimski šport je zaenkrat na višku. Sankanje še vedno prevladuje. Največji direndaj je na kolodvorski cesti iz Verda. Tu najdeš vse: staro in mlada Radost, preko-picanje smeh in iok. In ko zamigljajo zvezde, se omehča marsikatero srce — o mladosti . . Tudi smučkarjev imamo več, pa se mi zdi, da zaenkrat ie bolj za parado — za nedeljske popoldneve.
Tujci, ki so poleti prihajali v velikih množinah in posečili naše lepe sprehode, so se razredčili. Prihaiajo samo še prozaiki k Nacetu na klobase iii cviček kar oboje slovi daleč po d«'žel<.
Ko govorimo ra-no o tujcih, nam je nehote pred očmi škandalozna cesta s kolodvora. Pred vojno ie bila cesta na eni strani lepo dvignjena, da je tvorila prav lep •pešpot, s peskom posut. Med vojno so ta oddeljeni pešpot razvoz h in še do danes ga niso več popravili. Cestnemu odboru polagamo na srce, da takoj pomladi ta pešpot zopet uredi in sicer od ceste dvignjeno, kakor je bil svojčas da ne morejo po njem voziti vozovi. Imajo na razpolago še vedno dovolj široko cesto! Cesta za pešce ie tam nujno potrebna in kaj slab utis napravi na tujca, če mora mešati blato in se umikati vozovom.
Železničarji so zadnje dni kaj slabe volje; upravičeno Do sedaj so imeli svojega železniškega zdravnika na Vrhniki, z novim letom pa so prideljeni zdravniku v — Ljubljani. Na Vrhniki imamo tri zdravnike, železničar pa naj si išče zdravniške pomoči 20 km daleč! Ce zboli *ako, da ne more iz postelje. — ali se bo pripeljal zdravnik iz Ljubljane in kdaj. In če se pripeti kaka nesreča. Res. mnogo ie mislil tisti, ki ie to pogrunta! ta težnje železničarjv so mu bile zelo pri srcu! Drugo leto naj jim določijo zdravnika v Beogradu, da bo centralizacija še popolnejša! UDamo, da bodo železničarji pač sami napravili potrebne korake, da bo-
do imeli za svoj denar zdravniško pomoč vsak čas doma!
Ideia za zgradbo Sokolskega doma ie na oovo vzklfla in upajmo, da bo imela več uspeha kakor do sedaj. Svet bo v kratkem kupljen in če ne pride »suša«, bo Sokol kmalu pod svojo streho.
Slavno županstvo! Kaj pa bo z vrhniškim vodovodom? Sredi dneva zmanjka vode in to tudi takrat, kadar bi je ne smelo zmanjkati. Oblastna skupščina bo dobila z raznimi davki toliko denarja, da bo pač lahko prispevala k temeljitemu popravilu — samo zganite se, slavni očetje! Vodovod ni bil popravljen, odkar obstoja in to je celih 24 let!
Z nameravano cesto iz Zirov se obeta Vrhniki lepša bodočnost in pričakujemo, da se ta namera skoro uresniči. Potem bodo imele Zirj tla Vrhniki najbližjo železniško postajo.
In še marsikaj bi lahko imeli na Vrhniki, če ne bi bili tako zaspani! Pa sedaj je zima. Ko se spomladi zbudi narava — se bo morda tudi Vrhnika in takrat se zopet kaj pomenimo!	—o—r.
Nesrečna aida in dve Jerebici
Vdova Jerebica od Sv. Križa le poslala svojo deklo mesto sebe v zapor. — Sleparija pa se ie pojasnila In sedal sta obe je-rebički v spokorni kletki.
Litija, 4. januarja
Koliko noči je že vdova Jerebica iz sve-tokrižke občine prejokala zaradi one nesrečne ajde! Pa zakon je trd in zvit kakor kozji rog: ni spak oditi za 10 dni od doma, v visokem sodnijskem poslopju pa te čakajo najrazličnejši pribo'jški: stenice, trdo ležišče in dva celodnevna posta . . .
In zopet ie zaplakala mlada vdova Jerebica, ki si je morda bolj želela novega moža ali fanta v tem predpustu, kakor pa onih sodnih dobrin. Bogata in ugledna žena je premišljevala, kako bi se izognila zaporu in vsem hudobnim govoricam in hudomušnim opazkam, ki bodo padale cb njenem povratku iz zaporov. Zakaj, hvala bogu, vest o njeni obsodbi se še ni raznesla po okraju
Ko je vdova Jerebica najbridkeje premišljevala o rešilnih korakih, se ie pojavilo na vratih tuje mlado dekle in vprašalo za službo . .- Steklenica tolkovca, zdrava pogača in domača klobasa je na mah utrdila prijateljstvo med Jerebico in 2idar:ovo Nežiko, brezposelno popotnico z Dolenjskega.
Nežika Je poslušala kakor rajsko godbo obljube bogate vdove, če stopi za nekaj dni na njeno ime za litrska zamrežena okenca. Vsega ji je obljubovala: denarja, službe in zidano obleko . .
Zidanova Nežika in židana obleka! Katera ne bi padla v skušnjavo iu privolila, da opehari zvite paragrafe!
Z najlepšimi načrti se je žurila Zidanova Nežika z bogato naloženo cuiico v litijski zapor. Bogu vdano se je izročila v roke upravitelju jetnišnice g. Juvanu, ki je z važno uradno gesto zabsleži1 v svoje črne knjige, da ie vdova Jerebica nastopila 10-dnevno pot pokore. Zaradi one nesrečne ajde! •. .
Z največjo vdanostjo je prenašala Nežika svoj novi poklic arestantinje, silno začudena je izdrževala še vse ocvirke strogega zakona, post, trdo ležišče in temnico, o kateri ji ie sramežljiva vdova pozabila omeniti kakšno besedo.
Deset dni, v katerih zgodovina beleži dve vdovi Jerebici, a o Zidanovi Nežiki molče ta čas vsi arhivi, je minulo in z najleipsim' upi napojena in vsa prerojena je stopala Nežika iz puste Litije proti soln-čnemu Sv. Križu.
Tam je že stala na pragu vdova in v roke sta si segli obe: prava iu neprava Jerebica. Stopili sta v hišo. da poravnata račune. Tedaj pa je začela prava Jerebica skopariti; trdila je. da ie prvotno preveč obljubila: židane obleke ne da
Nežika pa pokonci in kar ven, vsa razburjena. Znašla se je v župnišču iu je samemu gospodu razodela vso zapleteno zgodbo.
Gospod sc sedli in napisal* litijskim gospodom pismo in 'pojasnili, da premor® svetokrižka fara samo eno pravo Jerebico.
V Litiji so bili zaradi potegavščine seveda razžaljeni Zato so odšli nad sleparski Jerebici orožniki, ki so se danes vrnili
s plenom: obe prefrigani jerebički, št imamo Zidanovo Nežiko in sramežljivo vdovo, so v lovili ter obe zaprli za vama okenca sod-niiske kletke.
Zdaj bo šele križ za obe jerebički od Sv. Križa! Poleg že predpisanih kazni je zagrabil za vrat obe »Jerebici« novi strogi paragraf, ki ju bo zaradi hudih prestopikov zavajanja in sleparenja javnih oblasti občutno vščipnil.
V kletki sedita zdaj obe in bosta med postom v temnici premišljevali o židanih oblekah, o bližajočem se predpustu in težko čakali svobode.
To vse zaradi one nesrečne ajde! . . .
Škandalozna početja lažnega doktorja Ropotarja
Ljubljana, 4. januarja
Ime Gustava Ropotarja še vedno ropota v ušesih skoro vseh Ljubljančanov. O drznem in vsekakor talentiranem pustolovcu prihajajo na policijo dan na dan nove prijave najrazličnejših ljudi, ki jih ie zapletel v svoje mreže fenomenalni pustolovski »dohtar«.
Nasedali so mu ljudje najrazličnejših slojev in poklicov, kaiti glas o njegovih tz-bornih zdravniških receptih je šel od ust do ust. Hvalo so mu pele razne natakarice, lahkomiselne ženske, bolehne mamice, pa tudi razni moški. Gustelj pa ni jemal denarja samo od svoj'h pacijentov, marveč je lovil ljudi kar na cestah ta simuliral velikansko zadrego Predstavljal se ie vsakemu za zdravnika, mu v naglici natvezil, da mora k enemu ali drugemu bolniku v ljubljansko okolico z' vlakom ali vozom, pa je pozabil denar doma Sposodil si je od številnih ljudi, uradnikov, pa tudi obrtnikov ta celo prodaajlcev sladoleda ali slaščic po 100 ali pa tudi samo po 20 Din. Zagotavljal je seveda, da mu denar takoj, čez par ur ali pa naslednji dan vrne, vendar ga navadno noben upnik nI več videl.
Sedaj je policija dognala, da je sloviti lažizdravnik ordinirai in operiral tudi v prosekturi ljubljanske javne bolnice. V soboto pred nedeljo sv Štefana se je z lažnim doktorjem Gusteljoom seznanil ubog železničar, ki mu ie potožil da ima lOletno hčerko bolno na davici Dr. Cerne je jel takoj brusita jezik, obljubljajoč skrbnemu očetu, da mu otroka v par dneh ozdravi. Pripelje naj ga kar k njemu v bolnico, iu sicer točno ob 10. naslednjega dne. Železničar je lažizdravniku vse verjel in mu celo dal že na račun 200 Dta gotovine. Naslednjega dne sta Ropotar ta njegov pomočnik Kandužar (ki je tudi že pod ključem) pričakovala pred bolnico železničarja ta malo pacijenfcko že od 8. zjutraj Točno ob 10. se je železničar res pojavil z bolno hčerko na Zaloški cesti. K njima Je takoj pristopil Kandušar, ki ju Je odvede! v prosekturo. Tam sta morala čakati dokaj časa, slednjič pa ju je vendarle pozvala v »ordina-cljsfco sobo« prava pravcata usmiljenka. Gustav Ropotar ie bil kot »dr Cerne« oblečen v bel zdravniški plašč. V sobi ie na" eni izmed miz ležalo človeško truplo, pokrito s temnim pregrinjalom »Dr. Cerne« je še potožil da ima strahovito posla z operacijami, vendar je jel takoj pregledovati otroka z davico . . . Deklica se Je morala sleči, medtem pa se je »dr. Cerne« cbregal nad usmiljenko in jo zmerjal.
Ko jo je slednjič pregledal, je Jel kimati z glavo ta tolažil očeta: »Ne bo nič hudega. Dekletce je močno razvito in davica ne bo napredovala!« . .
Dal je očetu neke praške, kasiral zopet 100 Din honorarja, nakar je oba odpustil.
Policija znlaj išče na vse kriplje še zagonetno »usmiljenko« ki je aretiranca nikakor nočeta Izdati Vsekakor je videti, da Je Gustav Ropotar dobro organiziral svojo »zdravniško« prakso v Ljubljani ta Je le prava sreča, da Je bil razmeroma hitro razkrinkan Kdo ve kakšnega vraga bi še
Danes 5. januarja 1928. ob 9.15 zvečer
slavnostna premijera grandijoznega filma
Brat Frančišek Asiški
Samo še danes ob H 5.. K 7.. % 8.
HAKRY LIEDTKE
Ida Kravanja
(ITA RINA)
Marija Paudler
v filmu
Izgubil sem srce na Savi
Kino »DVOR«.
FMDCBEk
Monumentalni film o življen'u in delu naj. večjega svetnika
Film spremlja pomnoženi orkester in me* Sani pevski zbor. Danes predprodaja vstop*
nic od 10. do pol 1. ure in od 2. dalje. Vsled ogromnih nabavnih stroškov se cene zvišajo samo za 1 Din.
Telefon 2730 Kino «DVOR»
počel, ko je že v kratkih tednih svojega bivanja v Ljubljani izvršil tako lepo serijo drznih sleparij A vsi škandali niti še ni>c popolnoma dosnani.
Lažna sramežljivost
(Nekaj misli k filmskemu predavanju ZKD v kinu Matica.)
Sramežljivost je lepa čednost. Lepa za vsakega, za starega in mladega, za moškega ta žensko. Zlasti za mlado deklico ie sramežljivost znak njene nepokvarjenos-i in poštenosti, je nekako zrcalo njene moralne kakovosti, njene dnine vrednosti. Kljub temu pa je sramežljivost lahko tudi nekaj slabega, nekaj grešnega in včasi zelo usodnega, ako ni na mestu. Neumestna sramežljivost je že mnogo sicer dobrih ljudi pahnila v nesrečo, a druge je popolnoma uničila.
Tu mislim na ono sramežljivost, ki jc Čisto nekaj drugega od sramežljivosti nedolžne deklice, to je prav za prav samo slaba vest ta dejstvo, da te ie sram zaradi greha, ki si ga storil, in zaradi njegovih posledic. To je strah, da tudi drugi ne bi izvedeli, kaj si zakrivil ta kaj te je doletelo. In tako skriva svojo nesrečo, svojo bolezen sin pred očetom, hčerka pred materjo, žena pred možem in mož pred ženo. Zaradi napačne sramežljivosti ne upa stopiti k zdravniku, k specijaiistu, da bi se pri njem, ki Je edini merodajen, prepričal, ali je stvar nedolžna ali nevarna, da bi ga vprašal za svet in prosil pomoči, ki ga včasi edina še lahko reši. Sam in skrivaj se skuša zdraviti, ali pa se kvečjemu napoti h kakemu mazaču, ki njegove bolezni ne pozna ta Je torej tudi ne more ozdraviti Morda tudi doseže neko navidezno, zunanjo ozdravljenje, v resnici pa se zaje bolezen v njegovo kri, v njegovo notranjost in tu pustoši na najgrozaejši način. Potem Je na žalost prepozno. potem ne pomaga nobena zdravniška umetnost več. In posledice? Strašne so! Sam popolnoma propade, a vse ki so kakorkoli prišli z njim v dotik o. lahko okuži ta jih spravi v uesrečo.
Zato ne smemo biti lahkomiselni. Ako je kdo že tako aesrečen, da se je okužil, naj ne okužuje še drugih. Kakor hitro so se pojavili znaki bolezni, naj zaupno stopi k svojemu zdravniku. Zanese naj se na njegovo molčečnost, na njegovo znanje in spretnost. Nihče naj ne obupa. Vsak naj ho prepričan, da je nI spolne bolezni, ki je naši zdravniki pri sedanjem stanju medicinske vede ne bi mogli ozdraviti, ako se bo pravočasno obrnil nanje in ako se bo točno ravnal po njegovih navodilih.
O tej zanimivi temi, ki tvori podlago boja proti spolnim boleznim, bo predaval na podlagi lepega poučnega filma g. prof. R. Pav-lič pod okriljem ZKD v prostorih kina Matice. Prireditve, ki so namenjene le odraslim od 16. leta dalje, se bodo vršile v naslednjem redu: na praznik v petek ob 11., v soboto ob 14.30 in v nedetlo ob 11. X.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.
četrtek, 5.: »Boljši gospod*. Ljudska pred«
stava pri zniž cenah. Petek. 6.: ob 15.: »SneguISca in škratje*. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izv. Ob 20.: »Ukročena trmoglavka*. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izv. Sobota, 7.: «Mnogo hrupa za nič*. A.
Ljubljanska opera
Četrtek. 5.: »Ples v maskah*. Gostuje gospa Zikova. Petek. 6.: ob 15.: »Poljska kri*. Opereta.
Liudska. Izv.	_
Sobota, 7.: «Hoffmannove pripovedke*. Ljudska.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 5.: »Madame Butterfly*. A. Kito
poni.
Petek, 6.: ob 15.: »Rokovnjadi*. Znižane
cene.
Celjsko gledališče.
Četrtek, 5.: »Peterčkove poslednje sanje*. Nedelja, 8., ob 16.: »Peterokove poslednje sanje*, ljudska predstava.
Primadona zagrebške opere ga. Zdenka Zikova gostuje danes, 5 januarja v ljubljanski operi. Poje vlogo Amalije v Ver-
{ dijevi operi »Ples v maskah<. Opera se po-' je za abonma C.
Dramska predstava po izredno znižanih cenah. Jutri ob 20. uri zvečer se uprizori v ljubljanski drami efektna komedija <Boljši gospod> po izredno znižanih cenah.
Na dan Treh kraljev so v ljubljanskem gledališču tri predstave. V dramj se igra popoldne ob 15. uri mladinska igra »Snegulči-ca in Škratje« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Zvečer pa ravno tako Shakes-pearjeva komedija »Ukročena trmoglavka«. V operi pa se poje popoldne ob 15. uri Ned-balova opereta »Poljska kri<, ki je brez dvoma ena najboljših, muzikalno pa prav gotovo najboljša slovanska opereta. Lepe melodije, krasna orkestracija s krepkimi poskočnimi poljskimi ritmi preveva celo delo. Vse tri predstave so ljudske po znižanih cenah in brez oblastnega davka.
Krešimir Baranovil v Bruslju. Zagrebški dirigent in skladatelj Krešimir Baranovič, komponist cSrea iz lecta». ki smo ga lani sliSali tudi v Ljubljani, se je dal angažirati kot glasbeni spremljevalec slavne ruske plesalke Ane Pavlove in je debutiral zelo uspešno pred nekaj dnevi v Bruslju.
Smrt pevea Lindberga. Finski pevec Helge Lindberg, eden največjih oratorijskih pevcev naše dobe. se je na Silvestrovo prehladi! na Dunaju. Lotila se ga je influenca,
kateri je v torek podlegel. Lindberg je bil pevec velikega formata. Pred dnevi je bil naznanjen njegov vokalni koncert v Mariboru, o katerem ni pač uihče mislil, da bo odpovedan zaradi smrti.
Rosetta Andayeva. članica dunajske Državne opere, je te dni gostovala v Zagrebu. Pela je ulogo Ameride v Verdijevi <Aidi>. Kritika hvali njen nastop s toplimi in zasluženimi besedami, zagrebška publika pa si obeta izredno mnogo tudi od njene kreacije v naslovni ulogi Bizetove opere <Car-men».
Slikarica Sonja Kovačič - Tajčevieeva, ki je lansko leto priredila razstavo svojih del v Beogradu, otvori razstavo svojih slik tudi v Zagrebu. VeČina slik je pokrajinskih in predstavljajo Boko' Kotorsko. #
Chopinova pisma v nemški izdaji. V založbi knjigarne Miiller v Monakovem je izšla prva kompletna nemška izdaja Chopinovih pisem. Korespondenca velikega umetnika je eden najznačilnejših dokumentov o njem kot osebi in muziku.
Razstava češkoslovaške umetnosti v Londonu. Nedavno se je v Londonu otvorila reprezentativna razstava češkoslovaške likovne umetnosti. Po vesteh praških listov zaznamuje velik uspeh, ker jo je že doslej poselilo 60.000 oseb.
Žeromski v sovjetsko • rnski izdaji. Sovjetsko - ruska državna založba je napovedala za 1. 1928. zopet štiri zvezke spisov slo-večega poljskega romancijerja St. Žerom-skega v ruskem prevodu.
Štirje slovenski komponisti so zastopani s svojimi deli na klavirskem koncertu pianistke Dane Golia - Koblerjeve v ponde-ljek, dne 9. t. m. Kot prvi se nam predstavi Marij Kogoj s svojo skladbo Andantino cantabile. Marij Kogoj, izrazit modernist, je že znan slovenski komponist in publika z nestrpnostjo pričakuje uprizoritve njegove opere cčarobne masko, ki so jo tukajšnji glasbeni krogi sprejeli z največjim navdušenjem. Kogoju sledi Stanko Premrl, nai največji mojster na orglah. Za klavir je napisal Temo z varijacijami, tri jo je sprejela ga. Golijeva v svoj program. Lucijan M. Skerjanc je pred nedavnim časom izdal na Dunaju pri Guttmanu 4 klavirske skladbe, izmed katerih se igrata na koncertu prvi dve. Z velikim karakterističnim valčkom pa je zastopan profesor Janko Ravnik, znan klavirski pedagog in naš moderni skladatelj.
Dva češka kvarteta ▼ inozemstvu. Za Češkoslovaško kulturno propagando v inozemstvu je značilno, da se pravkar mudita v ino zemstvu dva sloveča češka kvarteta. V Egiptu nastopa z izrednim uspehom Ševčik-Lhotskijev kvartet, v Holand»ji pa Češki kvartet, ki namerava prirediti turnejo tudi po Jugoslaviji.
Pianistka ga. Dana Robler - Golijeva priredi v pondeljek, dne 9. januarja 1928 v Filharmonični dvorani samostojen koncert z izredno bogatim sporedom. Na programu so zastopani predvsem Štirje slovenski komponisti, in sicer: Marij Kogoj, Stanko Premrl,
Janko Ravnik in L. M. Skerjanc, dalje Rusa Balakirev in Skrjabin ter Francoz Vincent d* Indy. Opozarjamo na ta koncertni nastop domače umetnice - pianistke. Vstopnice so v pred prodaji v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
Mariša
Drama v petih dejanjih. Spisala Al. in V. Krštik. Poslovenil Fran Albrecht V Ljubljani 1928. Založila Tiskovna zadruga. Zbirka <Oder», 18. zvezek, 92 str. Cena 18 Din.
Kot 118. zvezek svoje zbirke <Oder» je Tiskovna zadruga izdala za novo leto dramo znanih čeških pisateljev - bratov A. in V. Krštika — <Marišo». V tej pretresljivi igri, ki se še danes igar po vsem Češkem, od Narodnega gledališča v Pragi pa do zadnjega odra na deželi, sta znamenita dramatika postavila na oder mlado, zdravo, življenja polno moravsko dekle, ki se s strastno vztrajnostjo bori za pravico svojega srca, dokler končno tragično ne zaide v zločin. Dejanje v igri se vrši v moravski vasi, vaško življenje je naslikano z bujnimi sočnimi In resničnimi barvami, kmečki značaji 60 orisani življensko istinito in neliterarno, pestri prizori so plastični in markantni, notranja zgradba igre vzorna, tako da je to delo ena najmočnejših, pristno ljudskih iger. Prevajalec je precej obSirni okvir igro deloma skrčil in naznačfl dejanje tudi za manjše odre. Vsem našim podeželskim gledališčem to dramo najtopleje priporočamo. Igra pa je zanimiva tudi za čtivo.
Domače vesti
*	Princ Arzen pri prezidentu francoske republike. Kakor poročajo iz Pariza je predsednik francoske republike Doumergue spre je! včeraj dopoldne v avdijenci princa Arzena, ki ga je spremljal naš poslanik, dr. Spalajkovič. Princ Arzen, stric kralja Aleksandra je čestital predsedniku republike k novemu letu in se mu zahvalil za vojaško svetinjo, s katero je bil nedavno odlikovan.
♦	Z ljubljanske univerze. Prejeli smo: Na razne govorice, ki se širijo in ki so zašle tudi v dnevno časopisje, češ, da se je pojavila v samih univerzitetnih krogih tendenca, da bi se v skrajnem slučaju pristalo na okr-nitev tega aLi onega univerzitetnega oddelka, izjavlja rektorat, da so te govorice brez vsake podlage ln da stoji ves ljubljanski univerzitetni kolegij strnjen v obrambi vseh fakultetnih institucij, ki jih ima naša univerza. — Rektorat univerze.
4 Komisija za redukcijo fakultet na naših univerzah, ki bi se bila morala včeraj sestati k svoji prvi seji, se ni sestala, keT je ministrstvo prosvete odredilo, naj se sestane šele po pravoslavnih božičnih praznikih. KakoT znano, so člani te komisije: beograjski prorektor Pavle Popovi č ter Po trije profesorji beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze. Ljubljansko univerzo zastopajo rektor dr. Nahtigal ter prof. dr. Metod Dolenc in dr. Rikard Zupančič.
♦	V komisijah prosvetnega ministrstva ne potrebujejo Slovencev. Ker je početkom tega meseca poteke! mandat Članom strokovnega sveta in centralne komisije za ocenjevanje uslužbencev in uradnikov ministrstva prosvete, ie minister prosvete imenoval nove člane v strokovni svet in v centtalno komisijo, med katerimi pa ni nobenega Slovenca.
Komisija za revizijo zakona o promet, nem osobju. Prometni minister general Mi-iosavljevič je ustanovil posebno komisijo, ki ji je poverjena revizija zakona o državnem prometnem osobju. V tej komisiji se nahaja tudi zastopnik Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev.
♦	Generalna direkcija železnic je izdala pravilnik o stanovanjih železničarjev v državnih poslopjih. Po tem pravilniku se do-določa najemnina za ta stanovanja v višini 10% ud njihove vrednosti. Ker ie ta najemnina razmeroma zelo velika, zahtevajo železniške organizacije, naj se zmanjša.
♦	II. lovski ples v Kranju. Po preteku dveh let se vrši obligatni ples slov. lovcev letos zopet v Kranju, dne 5. januarja, v vseh prostorih Narodnega doma. Pričetek je takoj po prihodu večernih vlakov. Ker je povsod znano, da so lovski plesi res najbolj prijetni zaradi neprisiljenosti in vesele družbe, ki ne pozna niti socijalnih niti družabnih razlik zato vsi lovci in prijatelji lovcev na večer pre<l Sv. Tremi kralji v Kranj na lovski ples, kjer bo poleg običajnega plesa, spremljanega od treh godb še mnogo drugih špasov in bodo strelci tekmovali v spretnosti strelstva. Najboljše čakajo krasni dobitki! Kakor pred dvema letoma bo tudi letos lovski ples v Kranju nekak prijeten sestanek našega celokupnega lovstva. Za tuje goste, ki se bodo hoteli odpočiti pred koncem veselega rajanja, so preskrbljene sobe. 17
*	Sibirija na naših zelenicah. Iž vrst potujočega občinstva se čujejo vsak dan pritožbe nad malomarno kurjavo v železniških vagonih vseh razredov. Niti osebni, niti brzi vlaki niso temperirani kakor zahteva sedanji zimski čas. Potniki zmrzuiejo posebno na dolgih progah. Ce zahtevajo od viako-spremnega osobja pojasnila, zakaj se ne kuri, dobe odgovor, da je mašinerija slaba te da so vagoni zaradi tehničnih napak hladni. Opozarjamo inerodajne činitelje na ta redostatek, ki izziva veliko nezadovoljstvo. Občinstvu, ki mora v zimskem času neobhodno na pot z železnico, pa svetujemo, da se dobro obleče in preskrbi z ogrinjali Kakor sedaj stojijo stvari, mora potnik plačati visoko voznino, izpostavljati svoje zdravje v mrazu in še greti hladne vagone z lastno sapo.
*	Himen. Poročil se je na Grahovem v Jul. Krajini g. Ivan K e n d a, sin znanega veleposestnika, z gospodično Marico Rejce v o, hčerko uglednega trgovca. Čestitamo! 16
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla vdova uradnika iuž. žel. v n. Marija Mencejeva, roj. Magister. Pogreb bo danes ob 15.30 uri iz mrtvašnice deželne bolnice. — V Novem •mestu je umrla v visoki starosti 82 let ga. Julijana Andresova. Pogreb bo danes ob 15. uri. Pokojnicama blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
*	Zborovanje članov glavnega odbora, predsednikov ta delegatov društva »Edln-stvo« se bo vršilo v petek, dne 6. januarja ob pol 11. dopoldne v Kazim II. nadstr.. levo in ne v Učiteljski tiskarni. Udeležba obvezna. Vabimo tudi vse članstvo. — Odbor.
♦	Nova telefonska Unija. V kratkem bo zgrajena nova telefonska linija med Sarajevom ta Beogradom. Na novo linijo se priključi tudi Split.
*	Dom študentinj v Beogradu. Ko so v
Beogradu zgradili Študentovski dom, je Udruženje študentinj na beograjskem vseučilišču pokrenilo akcijo v ministrstvu prosvete ia pri rektorju vseučilišča g. dr. Mi-troviču, da se preskrbi tudi študentinjam zgradba za stanovanja. In res je te dini ministrstvo prosvete v to svrho kupilo hišo v Studenički ulici št. 13. za dom študentinj. Hiša je bila zgrajena pred dvema letoma ter je v njej 14 sob z dvema kopalnicama in ostalimi potrebnimi prostori. Kupnina iznaša 1,600.000 Din. V teku 15 dni bo hiša popolnoma na razpolago Udruženju študentinj. Poslopje bo ostalo last ministrstva prosvete. ki pa ga prepušča študentinjam za dobo 50 let. Začetkom letnega semestra se bo lahko 50 siromašnih študentinj nastanilo v novem domu, ki bo imel vse potrebne pogoje in udobnosti za uspešni študij.
*	Razprava proti fašistoma Kodriču in Gaglianiju. Sodni stol v Ogulinu ie razpisal za 10. t. m. razpravo proti Franu Kodriču in Gaglianiju, ki sta hotela nedavno kakoT znano narkotizirati bivšega fašista Sirica in ga šiloma odvesti nazaj na Reko ter ga izročiti fašistom.
*	Strašna smrt ua Dravi. Iz Osjeka poročajo: Na novega leta dan je v sosedni Ret-fali seljak Subaša na grozen način izgubil življenje. Še! je previdno preko Drave, ki Je bila popolnoma zamrznjena. Nenadoma se je udri led pod njim. Nad eno uro se je nahajal v ledeni vodi, držeč se z rokami za veliko ledeno ploščo Slučajno so prišli mimo neznanci, ki so slišali njegovo klicanje na pomoč ter so 2a z veliko lastno nevarnostjo potegnili iz vode. Subaša se ie kmalu nato onesvestil ter umrl zaradi srčne kapi. Zamrznile so mu glavne žile in smrt je bila neizogibna.
*	Borba za odkrito lice ln klobuk. Med muslimani Bosne in Hercegovine je zavladalo bojevito razpoloženje v smeri, da se po vzoru turške republike tudi med iugoslo-venskimi muslimani uvedejo moderne reforme. Duh Časa je storil, da se tudi med našimi muslimani že pojavlja klobuk namesto fesa, pri ženskah pa odkrito lice kakor v ostali Evropi.
Oblačila tvrdke 1 MAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša.
*	Zagoneten umor v Ptuju. Posestnika Ivana Žnidariča So našli te dni umorjenega fia cesti v mestni okolici ptujski. Domneva se, da je motiv umora iskati v sodni obravnavi, ki se je dne 27. decembra vršila pred ptujskim okrajnim sodiščem v zadevi plačila alimentov za nekega nezakonskega otroka, čigar varuh ie bil umorieni Znldarič. V zvezi s tem umorom je bilo že več oseb aretiranih.
*	Pet oseb v Savi utonilo. V ponedeljek zjutraj, ko je na Savi in Dunav j vladal močan veter, je Šest oseb poskušalo prepeljati se s čolnom iz Beograda na drugo obalo Save. V čolnu sta bila dva moška in dve žer.ski in dva otroka. Silen veter je čoln zanesel V drugo smer. tako da je udaril ob ladjo »Vojvoda Mišič«. Čoln se ie Všled močnega udarca razbil in potopil. Rešil Se ie le en moški, ostalih pet oseb pa ie utonilo. Doslej So potegnili iz vode le truplo šestletne deklice.
od Din 8. pletenine, rokavice, kravate, bluze itd nudi F in M ROZMAN. Židovska uL 7, = po reklam, nih cenah
NOGAVICE
ker so najboljši in najcenejši
*	Dvojna smrtna obsodba v Novem Sadu.
Včeraj ob 2. popoldne je bila pred novosad-skim okrožnim sodiščem izrečena razsodba proti morilcem Martina Szabo iz Starega Bečeja Zet umorjenega, Mihael Berček. in žena umorjenega, Marija Szabo. sta bila oba obsojena na smrt na vislicah. Mladi Martin Szabo, Sin umorjenega je bil obsojen na 10 let težke ječe, njegova hči Marija BerČek pa na 6 let težke ječe.
*	Novo silovito neurje v Hrvatskem Pri-morju. Zadnja dva dni divja ponovno silna burja po vsem Hrvatskem Primorju, kakršne v teh krajih še ne pomnijo. Temperatura je padla na 10 stopinj pod ničlo Zaradi burje je bil oba dneva vsak promet med otoki in Sušakom ter obalo nemogoč. V Gorskem kotarju je zapadel visok sneg ter prihajaio vlaki z velikimi zamudami.
*	Strašna lakota v Hercegovini Oblastni poslanec Danilo Vukovič je predloži! mO-starski .oblastni skupščini spomenico, iz katere je razvidno, da je v nevesiniskem srezu kakih deset vasi brez vsakega živeža in da ljudje jedo listje, drevesno skorio in razno zelenjavo, ki io kopljejo izpod snega
*	Težka nezgoda na železnici. V bližini Novega Sada sta na novega leta dan zaradi napačno postavljenih kretnic trčila skupaj tovorni vlak Novi Sad-Tomaševo in osebni vlak iz Bečkereka. Pri tej priliki so bile štiri osebe težko, tri pa lahko ranjene. Obe lokomotivi sta se popolnoma razbili, osem vagonov pa ie poškodovanih Promet na tej progi Je bil ves dan ustavljen. Na kraj nesreče je bila poslana pomožna ekspedicija.
*	Tragičen konec vojaškega begunca. V okolici Križa v hrvatskem Zagorju se ie že dalj časa skrival vojaški begunec Vladimir Malečič, oborožen z vojaško puško in bodalom. Seljak C. Debeljak, ki ie z bueuncem živel v sovraštvu ta se bal njegove osvete, Je nanj opozoril orožnike, ki so ga presenetili v hiši seliaka Ivankoviča Malečič je naglo pobegnil skozi okno. orožnika pa sta ftreliala za njim. Krogla je begunca smrtno zadda v glavo.
*	74 letna starka izvršila samomor. V Zagrebu se Je predvčeraišnllrp v svolem stanovanja obesila 74 let stara vdova GabrHela Oolobova. rojena Fleischmann. solastnica tolarskega podjetja. Oolobova Je že več let
bolehala na neozdravljivi bolezni, raku, ki se je v zadnjem času močno poslabšala. V obupu je stara žena sama napravila konec svojemu težkemu življenju.
*	Kačakl napadli pri Djakovici finančna stražnika. V pondeljek zvečer sta v bližini Djakovice blizu albanske meje naletela finančni stražnik Hofman Vukašinovič in starešina finančne kontrole na kačake, ki so takoj pričeli streljati nanju. Po kratkem stre Ijanju se Je zgrudil Hofman Vukašinovič težko ranjen. Za kačaki so uvedli zasledovanje, ki Pa ie dosedaj ostalo brez uspeha.
*	Sodno postopanje proti s. Polikseni obnovljeno. Pred dvema mesecema je bilo pro ti samostanski predstojnici s. Polikseni v Novem Sadu uvedeno sodno postopanje zaradi hudodelstva veleizdaje. Sodna preiskava pa je bila kmalu ustavljena in s. Polikse-na izpuščena na svobodo. Kasacij. sodišče Je sedaj odredilo ponovno kazensko postopanje proti s. Polikseni.
ITO — zobna pasta najboljšal
*	Kdo kupi 100.000 kg starih avstrijskih bankovcev? Naš finančni minister je odredil. da se potom javne dražbe proda 100.000 kilogramov starih bankovcev avstro-ogrske banke skupno s kovčki, v katerih so shranjeni bankovci Licitacija se vrši dne 20. januarja.
*	V Vojvodini zopet hud mraz. Kakor javljajo iz Novega Sada, je v Vojvodini zavladal zopet oster mraz. Toplomer ie predvčerajšnjim pade! na 20 stopinj pod ničlo. Tudi v Ljubljani je temperatura znatno padla in le termometer včeraj zjutraj beležil 6 stopinj C pod ničlo.
*	Ljudje, ki trpe ua težkem telesnem odvajanju in jih pri tem mučijo obolelosti debelega črevesa ter preobilica krvi v spodnjem delu telesa, pritisk krvi na možgane, glavobol in utripanje srca, naj pijejo zjutraj in zvečer po četrt kozarca prirodne grenči-ce »Franz-Josef«. Vodilni zdravniki kirur-gičnih zavodov izjavljajo, da se voda »Franz -Josete uporablja z najboljšim uspehom pred operacijami v trebuhu in za njimi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Baržun plašče kemično čisti. Datnske in moške obleke tudi samo lika. Tovarna JOS REICH.
Iz l?ub*jane
u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Po
podatkih mestnega fizikata se je meseca decembra 1927. rodilo v Ljubljani 122 otrok (60 moškega in 62 ženskega spola), med temi šest mrtvorojenčkov, umrlo pa ie 49 moških in 55 žensk, skupaj torej 104 osebe ta sicer 21 oseb za ietiko, 16 oseb za boleznijo na srcu, 10 za ostarelostjo, 7 za rakom, 6 za pljučnico, 4 za prirojeno slabostjo, 1 za ošpicami, 1 za duš! ji vira kašljem, 1 za vnetjem možganske mrene, 1 za vnetjem slepiča, 1 za krčenjem jeter, I za vnetjem ledvic, 23 oseb vsied drugih naravnih smrtnih vzrokov, 10 vsied smrtnih nezgod, 1 ose ba Pa ie Izvršila samomor. Izmed umrlih je 14 oseb doseglo starost nad 70 let, 14 otrok pa je umrlo v prvem letu starosti. Na natez-Ijivih boleznih ie obolelo 11 oseb: 6 na škr-latinkl, 3 na ošpicah, 1 na davici in 1 na nalezljivem vnetju možganov.
u— Lažna sramežljivost! Opozarjamo občinstvo na prekrasni spored ZKD v kinu Matica v petek, 6. t. m. cb 11. dop. Ob spremljevanju predavanja se bo predvajal izredno zanimiv poučen flm o »boju proti spolni bolezni«. Vstop je dovoljen le odraslim. Prireditev se ponovi v soboto ob 14.30 in v nedeljo ob 11. dopoldne.
u— Gremlj trgovcev objavlja da bodo v petek, na praznik Sv. Treh kraljev, v mestu trgovine zaprte.
u— Mestni gospodarski urad zaradi sna-ženja uradnih prostorov v soboto, dne 7. januarja ne bo uradoval
a_ Šentjakobska knjižnica v Ljubljani.
Stari trg 11 je izposodila decembra 1927 na 3817 strank 14.917 knjig, celo leto 1927 43.564 strankam 162 280 knjig in leta 1925 do 1927 na 129.546 strank 501.528 torej nad pol milijona knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 3. pop. do Pol 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, ki se zadostno legitimira. Izšel
Kakor %	je nehdaj v
Benečiji, Franciji in Rusiji vse govorilo o velikem in drznem pustolovcu C A S A N O V I tako govori danes vsa Liubliana samo
CASANOVA Elitni Kino Matica
CASANOVA
ELITNI KINO MATICA CASANOVA Elitni Kino Matica CASANOVA Elitni Kino Matica CASANOVA Elitni Kino Matica
saoaoBoaoioiOBoaoio ■ ■
0 ATRAKCIJA RADlOtPLES 0 ■ ■
0	5 januarja	0
0 KAZINSKA DVORANA 0 ■ ■
0 lil*.	nnnliili 0
Testenine in dvonosladna kava znamke »APETIT«
so najboljše! Zahtevajte jih v vsaki trgovini
Za cvetlično reduto
bodo najbolj apartne
SLIKANE FRIZURE
katere izvršuje salon O. FETTICH-FRANKHEIM. Kongresni trg 19.
Tako
zadovoljnega obraza
bomo 5. t. m. v
NARODNEM DOMU naCiril-Metodovi veselici
je popoln slovenski in srbohrvatski imenik knjig, nemški je v tisku in izide koncem tega meseca ostali Pa takoj nato.
u— Sokol Šiška vprizori 6. t. m. ob 15. in ob 19.30 uri v šolski telovadnici v Sp. Šiški igro »Kralj Matjaž«. Ponovi !o 8. t. m. ob 16. uri. Vstopnina 2, 4 5, in 7 Din. Ker je igra zelo 'epa, vabimo staro in mlado. 14 u— Šentjakobski pevski zbor ima nocoj ob 20. uri pevsko vajo. Vsi in točno. 3 u— Marijonetno gledališče, češkoslovaške Obce vprizori v petek 6. t. m. veseloigro »Vrag in Katra« v mali dvorani Sokola I., Tabor Začetek ob 15.30 uri. — Odbor. 12 u— Rendezvous vseh narodno čutečih Slovencev je 5. t. m. v Narodnem domu. Res in zabava.	10
u— Čajanka družabnega odseka trgovskih nameščencev ZPNJ se bo Vršila nocoj ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Union«, Vsi obiskovalci plesne šole so uijudr.o vabljeni. — Odbor.	,	13
u— Plesni venček priredi 2SK »Hermes« nocoj 5 t. m. v hotela »Bellevue«. Začetek ob 20. Vabijo se plesalci in drugi prijatelji kluba. — Odbor.	9 u— Plesna vaja JNAD »Jadran« se bo vršila jutri 5 t. m. 6 u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 goljufija, 1 izgred in telesna poškodba, 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in S prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: Ivan S. zaradi nedostojnega vedenja, Marija K. zaradi suma tajne prostitucije in neka ženska zaradi pobega iz bolnice.
u— Mačja muzika. V Židovski stezi so ponočnjaki priredili predsnočnMm pravcati mačji koncert. Kraval je trajal skoro cclo uro na jezo vseh stanovalcev sosednjih hiš, ki so jih rogovileži motili v spanju. Zaključili so ponočnjaki svojo muziko s cingianjem šip. Eden izmed ponočnjakov je namreč pobral velik kamen ter ga trešči! v okno stanovanja gostilničarke Marije Gracarjeve ter razdrobil dve šipi. Na klicanje gostilničarke so rogovileži vzeli pot pod noge, vendar se je obveščenemu stražniku posrečilo metalca kamna eruiratl v osebi nekega hudega pa tudi hudobnega Franceta.
u— Oba sta bila huda. Posestnik Lojze P. z Dolenjskega se je hotel predvčerajšnjim nekoliko povese!iti v Ljubljani. Obiskal je več gostilnic in se povsod pošteno pokrep-čal. Slednjič je obsedel v Repauškovi gostiln! na Bregu, kjer sta se z natakarico Francko nekaj časa prav dobro razumela, navsezadnje pa sta se vendarle sprla. On je priče! sitnariti in zabavljati, Francka pa v Jezični vojski ni hotela kapitulirati. Kaj še! Ko sta se čez čas prav pošteno sprla in je postal nasilen tudi Lojze, ze punca pograbila kratkomalo pivski vrček in mu ga treščila v glavo. Intervenirati je moral stražnik, ki je Lojzeta in Francko odvede!, da ju pomirijo na stražnici. Po poteku dobre pol ure, ko sta bila že mirna so iu na stražnici zopet izpustili. Lojze pa se ni dal ugnati in je prikolovratil nazaj v Repauškovo gostilno, kjer je v jezi razbil več stolov in kozarcev, nakar je izginil v noč. Napravil je za kakih 140 Din škode, »pozabil« pa je poravnati tudi 32 Din na zapitku.
u— Maščevanje s klofuto. Izdelovalka dežnikov M H. je predsnočniim zapazila, da za njeno barako poleg zmajskega mostu počenja nekdo nekai nespodobnega. Pričela je nad moškim kričati ter ga zmerjati, ta pa se je nenadoma okrenil ln ji dal tako krepko klofuto, ki bi imponiraia tudi kakemu moškemu. Seveda ie ženska reagirala nato še s hujšim kričanjem, ki je privabilo stražnika. Ta je šele napravil konec prepiru, seveda samo za enkrat, kajti dogodek bo našel odmev še na sod:šču v »špetir.zolu«.
u— Dva napadenca. Strojni ključavničar Fran Toni. stanujoč na Karlovski cesti št 30 se je predvčerajšnjim okrog 4. zjutraj vračal domov. Na Krakovskem nasipu pa se ie nenadoma pripodil do njega neznan človek ter ga meni nič tebi nič udaril z nekim trdim predmetom po glavi. Storilec je nsto izginil kakor kafra. Pozneje pa ga je na prijavo Tonija. stražnik Legiša vendarle
0	Zanesljiv sprejem. — Najboljše god«	0
5	be domačih in tujih oddajnih postaj.	?
U	Prihitite tudi neplesalci — Zmerna	U
q	vstopnina!	q
3IOIOIOIOIOIOIOIOIO
1928 Januar 31 ^
REDUTA V CVETJU
UNIONSKA DVORANA T. K. D. Atena - SK Ilirija
Izsledil v osebi nekega Franceta B. ki ie priznal, da ie napadel Tonija ter ga udaril po glavi s kosom ledu. Zakaj, sam ne ve, bržkone pa zaradi pijanosti. Istotako je nekdo napadel skoro istočasno na Krakovskem nasipu čevljarskega pomočnika Josipa Pirca iz Rožne doline ter sa vgriznil v pest. Napadalca se bosta morala seveda zagovarjati pred sodiščem.
u— Vsem podjetnikom ln pisarnam se priporoča za nabavo poslovnih knjig io pisarniških potrebščin tvrdka Iv. BonaČ, Šelen-burgova ulica.	12
Iz Maribora
a— Mariborski kadilci so »e gotovo bolj
kakor drugi čudili statistiki, po kateri naj bi Slovenci največ pokadili. Ta statistika, ki ima to napako, da pozna samo količino mo-nopolskega tobaka, ne pa tzv. »pušiiule«, to je preostankov od monopolske oddaje, ter tobaka, ki se po Bosni ln Srbiji na skrivaj pokadi, je dospela v Maribor ravno v času, ko se po nekaterih trafikah nI dobilo >Vardarjev«, dočitn Je po drugih primanjkovalo tobaka v zavojčkih. Pravijo, da bo pomanjkanja, ki je nastalo zaradi spremembe pri glavni zalogi, danes konec. Po dolgoletnih izkušnjah so mariborski kadilci prepričani, da ne bodo nikdar deležni dobrih izdelkov ttiške tobačne tovarne.
a— Mestno kopališče, o katerem so se na sejah občinskega sveta že tolikrat vršile burne debate, je popravil vedno bolj potrebno. Pri parni in vroči zračni kopeli so regulatorji pri pršilnikili že tako Izrabljeni, da človeka navadno polije mrzel curek, ko pri vije na toplo. Poleti b! se to še preneslo, medtem ko tak nedostatek lahko v zimskem času nakoplje človeku hud prehlad.
a— Slepar pod ključem. Oblasti so prejemale že dalje časa poročila o brezvestnem postopanju neznanih ljudi, ki so posebno podeželsko ljudstvo sleparili na prav ra-ftairan način. Ponujali so namreč razne vrednostne papirje, posebno »ratno štetoc pod goljufivimi pretvezami in tako varali navadne deželane, ki so trpeli mnogo Škode. Oblasti dolgo niso imele uspeha. Končno pa je Ie prišel v roke pravice tak brezvest-než, ki mu je policija zaplenila poluotnoč za nadaljno prodajanje vrednostnih papirjev in ga bo po končani preiskav! izročila z obtežiinim materijalom sodišču. Sleparski potnik ie Rudolf T. iz Haloz, ki je prepotoval kot prodajalec vrednostnih papirjev ljubljansko in mariborsko oblast. Za storjene grehe se bo zagovarjal pred mariborskim sodiščem.
a— Zimska beda. Poleg zimskega veselja je tudi mnogo zimske tuge in revščine. V mestu, kjer imamo kakor n. pr. danes ponoči 13 stopinj pod ničlo, večkrat tudi po 18 stopinj, ne bo lahko ugotoviti, ali so večji reveži prebivalci razpadajočih barak v Dani kovi ulici ali pa oni mnogoštevilni, ki so stlačeni v mokrotnih izb&h na dravskem obrežju. Tudi v mestni okolici prinaša mraz nrnogo hudega trpljenja. Snoči nam je pripovedoval državni uslužbenec, ki Je ime! uradne opravke v hišah med Pekrami in Limbušem, v kako strašnem stanju je našel ninogočlansko družino viničaria S. H, Dom te družine, moža, žene in kopice otrok, ie sama čunmata s kamenitim tlom. Spredaj j t navadni uti podobna veža. Oče leži bolan na postelji, v kotu pa se stiskajo drug do drugega s povitimi nogami, kakor perutnina uboga deca, ki ima pomodrele m očrneie noge od ozeblin. Ljudje, k: uživajo bogastvo in zimsko veselje, naj bi mislili tudi ua zimsko bedo.
a— Neroden strelec. Josip L. 23 letni posestnikov sin iz Spodnje Male vasi, ss je včeraj okoli poldneva spravi! na jastreba, ki si je hote! privoščiti tolsto kuro. Lovec je bil tako neokreten s puško, da se je ustrelil v levo roko in si močno poškodoval dlan. Priše! je popoldne sam v marV*.^
co.
Iz Celja
e— Osebna vest Prestavljena sta iz Celja v Hrastnik poštna uradnica gdč. Rafaela Kuapičeva, iz Grobelnega v Celje pa poštni sluga g. Fr. Kavčič.
e— Ljudsko vseučilišče. G. dr. Mejak, odvetniški kandidat v Celju, bo predaval v ponedeljek, dne 9. t m., »O enakopravnosti med moškim in ženskim spolom.* Po predavanju bo odborova seja.
e— Društvene vesti. Podporno društvo za revne otroke v Gaberju ima redni letni obč. zbor nocoj ob 19. v gostilni Jugoslovan. — Esperantski tečaj, drugi del se začne v pondeljek, 9. t. m. v rudarski šoli. Tečaj obiskuje 180 oseb.
e— Občni zbor Celjskega Sokola. V soboto 7. t m. se bo vršil občni zbor Celjskega Sokola. Kakor Čujemo, se bo tudi odločevalo o tem, ali se naj prične v Gaberju s telovadbo ali ne. Svetovati bi bilo. da obrača Sokol zopet več pozornosti Gaberju, ki je danes že bolj nemčursko kakor pred vojno!
e— Koliko je nemških otrok na celjski mestni osnovni šoli? Pri vpisovanju otrok v šolo se vedno vpraša starše po narodnosti. V letošnjem šolskem letu je vseh otrok na te? šoli vpisanih 569 ta sicer 297 dečkov in 272 deklic. Med temi fe nemške narodnosti 25 dečkov ta 8 deklic. Prvi razred poseča nemških otrok 7 de^tov ta 1 deklica; drugi razred 5 dečkov ta 2 deklici; tretji razred 3 dečki ta nobena deklica; četrti razred 5 dečkov ta 3 deklice; peti razred 4 dečki in 1 deklica ta šesti razred l deček ta 1 deklica. Med temi nemškimi otroki je 7 dečkov ta 8 deklic protestantskih. Klic po nemSC šoli je po teh številkah brez vsake podlage
e— Delovanje mestne knjižnice v letu 1927 izkazuje naslednje številke: Od otvoritve dme 3. marca 1927 do konca leta je knjižnica izposodila 446 članom 10560 knjig. Samo v mesecu decembru le izposodila 1684 knjig Knjige se fzpnsoiujeJo sa 14 <tn1 trikrat na teden, ta sicer ob nedeljah Od 10. do 12. ta ob četrtkih ta sobotah od 18. do 30. Vpisnina znaša 5 Din, za dijake, učence in vajence pa 3 Din.
Iz Kranja
r— Ženski odsek kranjskega Sokoia je imel pretekli torek svoj redni občni zbor v Narodnem domu. Zborovanje je vodil nrssto obolele starostke g. Janko Sajovic, starosta kranjskega Sokola. Med drugim je bila izročena odseku velika diploma za p&» to doseženo tekmovalno mesto na lanskem
K krajinskem zletu JSS v Ljubljani. Izvo« . n je bil naslednji odbor: starostka Ma« rija Kušarjeva, podstarostka Mara Adami« čeva, načelnica Mici Pečnikova, odboradee: Favla Ažmanova, Marica Hrovatinova, An« gela Košnikova, Leopoldina Krennerjeva, Franja Puceva, Ivanka Sorsakova, Olga Šavnikova; namestnici Mi Ivan a Bratinova in Hani Saioviceva; delegatinji v upravni društveni odbor: Marica Gregorceva in Na dina Kušarjeva,
NOCOJ
GORENJSK LOVSKI PLES
NARODNI DOM — KRANJ
r— Konec kranjske afere. Pred dnevi smo priobčili vest o neki aferi, v katero na.i bi bil zapleten tudi g. M. G. Sedaj jc drž. pravdništvo v Ljubljani ustavilo ka» žensko postopanje, ker se ie izkazala ovad=> ba kot neosnovana.
r— Glavno tobačno zalogo za kranjski okraj je vzel z januarjem v zakup trgovec g. Franc Dolenc, ki je otvoril rudi lastno trafiko nasproti župne cerkve. Sedaj ima* mo na Glavnem trgu kar tri trafike, ker jc dosedanji glavni založnik obdržal svojo trafiko,
h Trbovelj
t— Občni zbor čebelarske podružnice sc bo vršil 6. t. m. ob 9. uri v trboveljski šoli
z običajnim dnevnim redom. Vabijo se vsi čebelarji, da se občnega zbora zanesljivo
udeleže.
t— Društvo hišnih in zemljiških posesti nikov bo zborovalo 12. t. m. ob 15. uri v trboveljski šoli Na zborovanju bo društvo med drugim najodločneje protestiralo pro* ti členu 69 fin. zakona, ki zahteva za vsak prenos lastnine in vsak zakup v coni 50 km od drž. meje dovoljenje notranjega in voj« nega ministrstva.
t— Občni zbor Društva za varstvo otrok in mladinsko skrb se bo vršil 8. t. m. ob 15. uri v gospodinjski šoli na. Vodi. Na dnevnem redu je sprememba pravil in vo« litev novega odbora,
t— Kako plačuje TPD davke, županstvo je te dni prejelo obvestilo, da je bilo TPD 7a L 1927. odpisano na davkih 219.339.82 Din ter da ne prejme občina za 1. 1927. nobenih občinskih doklad, ker je prejela radi omenjenega odpisa že 75.(^0.67 Din preveč. Občina je zašla s tem v skrajno neprijeten položaj, ker ne bo mogla iz* vršiti vsega, kar bi morala izvršiti na pod* lagi proračuna iz l. 1927. Proti letošnjemu proračunu je TPD tudi vložila ugovor, ki jasno dokazuje, kako malo smisla ima T. P. D. za socijalne potrebe prebivalstva. TPD. podpirajo pri njenih stremljenjih ma« loštevilni tukajšnji radikali, ki se na eni strani hlinijo delavstvu, na drugi strani pa podpirajo ITD. Baje so sklenili, da se men ra občinski svet razpustiti. V Trbovljah so radikali popolnoma brezpomembni in dvo» mirno, da bi se našla vlada, ki bi se tem ljudem na ljubo drznila razpustiti legalno izvoljeni občinski svet.
Za vse drugo m mili ioni, za reveže ni pare!
Maribor, 2. januarja. Cerkev naj zidamo! Drugih bolečin v dneh najhujše stanovanjske bede zaenkrat zg. iz Cirilove tiskarne nimajo. Na stotine družiti je sicer še brez stanovanja ia se skalo po enosofrnih luknjah, proletarci in •nellgemi, drugi zepet žive nakopičeni v barakah in vagonih, v kasarnah, a kljub temu bi radi iz mesta izipreša.i milijone /a novo cerkev.
Pred par dnevi je takšen socijalem misijonar milo zastokal v »Slovencu«, da imamo po Maribora premalo cerkva in da nai c zlasti kompeterttni faktorji pri Magdaleni -ganejo ter sezidajo že obljubljeno novo ma.gJaiens.ko cerkev za desni breg. Oči-vtd.no so v redakciji »Slovenca« zadnji čas zelo pozabljivi, ker bi se drugače lahko spomnili svoje lastne, še čisto sveže novice, v kateri so dokazovali, kako malo pogreša Marioor cerkve, ker so še te ob največjih praznikih baje čisto praz>nc. Da je ime! dotičiii pobožni pisec prav, smo se la-Ifeo prepričali celo o božičnih praznikih, ko žc prav vsakogar vleče v cerkev velika parada pri božičnih ceremonijah. Po vrh tega so nam letos ad oculos dokazali tudi studensk; kapucmi, ki spadajo pod magda-leasko iaro, da prav nič ne rabimo covib cerkva, ker so pustili pred svojim nosom nropadati Jožefovo cerkev, ki izgleda ka-knr strašilo staroveških razvalin, pa so si rijje sezidal' novo palačo ln dvorano za katoliška društva in zborovanja, mesto da bi popravili svojo cerkev
Odbor za zgradbo inagdalenske cerkve pa je imel že navoženo opeko za novo cerkev, katero so pobožni verniki zastonj zvozili na gradbeni prostor in še drug gradbeni materijal, sprejeli so že načrt nemškega arhitekta, pa je slavni odbor opeko siaemkrat raje prodal, da so jo zazidali v
Pokojninsko palačo na bližnjem tngu. Tudi denar s slavoo znane veselice v kadetnici tega odbora za zgradbo magdalenske cerkve, o kateri je svoječasno sam »Slovenec« tako ganljivo poročal, kako so se na večer parčki izg<ubljaii z veseHčnega prostora v vabljive temne gozdne stezice, je piotlo-nosno naložen. Lahko bi vsaj s tem denarjem olepšali in popravili magdalensko in kapucinsko cerkev. Pa nič! Kar novo cerkev, ki i>o stala gotovo milijone, naj Mariborčani zidajo, čeprav »Slovenec« sam pravi, da nam Je še teh par cerkva preveč. Raje več srca za reveže in notranje mesto zunanje pobožnosti!
Za ilustracijo mariborske bede naj samo navedemo:
V Maribora imamo pri občini poseben so-cijalni oddelek, imamo celo vrsto sodjal-nih društev in drugih podo/bnih človekoljubnih organizacij. Imamo tudi mogočno organizacijo krščanske ženske žveze, ki ima menda paT tisoč članic, imamo še posebno Žensko društvo. -Kolo-sester, Rdeči križ itd. Vse te organizacije bi radi v dneh trde zime opozorili na ubogo deklico, ki stanuje menda v neki predmestni občini. Je po zunanjosti sodeč okrog 14 let stara ai morda nekaj manj bi prihaja včasi v mesto po Aleksandrovi cesti na dveh berglah, ker ima samo eno rvogo. Drugače pa je de vojka krepka, zdrava. Izredno lepega in milega lica. lepih las in tudi druga nosa je od narave obdarjena z vso simetrijo in lepoto. kaloor si jo moremo le želeti.
In vendar še do danes ni bilo nikogar, ki bi se spomnij tega čednega, a revnega dekleta, ki kaže izredno milino in fino ob našanje v vsej svoji pojavi. Kako vse drugače bi bilo tej deklici, če bi se našla ka-ritativna družba, ki bi ji kupila primemo protezo za manjkajočo nogo. katero je izgubila že davno, po bog ve kakšni nesreči. Vsa drugačna bi bila bodočnost te deklice in njeno notranje življenje, Če bi lahko odvrgla okorne bergle in hodila »z obema nogama«, morda samo šc z oporo esne palice in se še izučila kakšnega poklica! Ne bomo iz obzirnosti obširneje govorili. Deklico pozna gotovo vse graško predmestje ln če so naše humanitarne organizacije res zaradi Imtnanitete, bodo zlasti ženske gotovo storile svod o srčno dolžnost. ~
Na nekem oglu prodaja časopise ob dežju in snegu in ko škriplje pod nogami mraz, bedni pohabljenec, ki ga tudi v&i poznamo, na tudi ob najhujšem mrazu nI imel niti tople suknje. Kaj bi v vsem mestu ne bilo najti tudi za tega toliko, da ga oblečemo, — že zaradi tujcev, ki hodijo skozi Maribor na tem najprotneonejšem prostoru? Sai vemo, da bede nikdar ne bomo odpravili, a vsaj najbolj občutne rane bi že lahko sproti lečiii, ko žc toliko govorimo in debatiramo o soci.ialflem delu.
Komedija zmešnjav z ločitvami in porokami
Vzorno delovanje dobrega dušnega pastirja.
Žc od 1. 1925. dalje — tako pripoveduje «Politika» — so pričele pravoslavnemu Duhovnemu sodišču v Beogradu prihajati pritožbe zaradi nekega svečenika, ki v svoji župniji izvršuje poroke ne glede na cerkvene predpise in državne zakone. Kakor je razvidno iz predloženih pritožb, ne upošteva ta dobri pastir niti cerkve niti države. On poroča in ločuje oženjene može in poročene ženske, da nastajajo zmede, v katerih sploh ni mogoče spoznati, kateri moški in katera ženska spadata skupaj v zakonski jarem. Satno par primerov :
Draginja Buličeva v Šumadiji se je poročila 1. 1912. z Dragojem Gvozde-nom. toda že čez 15 dni je pobegnila izpod njegove strehe. Dragoje se je pritožil napram svečeniku, in mu predložil tožbo za ločitev zakona. Ločitveni postopek je bil uveden, a še ni zaključen. Potemtakem je torej brak še veljaven. Navzlic vsemu temu pa je ta zgledni dušni pastir v skrbeh za svoje ovčice našel Dragoju drugo ženo ter ga 1920. poročil z Draginjo Gjuričevo. In tako torej ima Dragoje Gvozden dve zakoni it ženi, dve Draginji.
Da pa bi bil volk sit in koza cela, se je dični pop pobrigal nato tudi za prvo Dragojevo ženo in ji našel novega ženina Stevana Rodiča in iu poročil v avgustu 1923.
Toda stvar se s tem ni razpletla, temveč nasprotno, še bolj zamotala. Dočim je Dragoje ostal v zakonu z drugo ženo. a prvo mu je pop navezal na drugega, se je novi zakonec Stevan Rodič znašel pod kislim grozdjem, ker jc tudi on že imel popolnoma zakonito ženo Maro, ki pa mu nikakor ni bila všeč. Vsekakor se je Stevan Rodič odločil za svojo novo gospodinjo, a prvo poročeno ženo, ki pa ni bila ločena, je stavil popu na razpoloženje . . . Vsekakor pa dobri dušni pastir ni
Vremensko poročilo
Meteorološki iavo»l » Ljubljani. 4. januarja 1928.	Višina barometra 308.8 m
Kraj
Čas
opazovanja
S
o
t-«
ca
c.
a v
H
ot ?*
13 t* z*
Smer vetra in brzina v metrih
Ljubljana . . 73' •	- 4 71 N 2	7
Maribor . . . 773-8	- 9 95 NE 6	10
Zagreb .... g /74°	5 93 S 6	10
Beograd ... " 75 0	-11 99	mirno	0
Sarajevo ... i '756	— 7 82	mirno	10
Skoplje_____ 773 0	0 91	mimo	to
Dubrovnik . . 770 0	3 58	mirno	0
Split ..... 7. 770-6	4 55 NE 4	0
I Praha
Solnce vzhaja ob 7.39. zahaja ob 16.31,	luna vzhaja ob 13.52, zahaja ob 4.38.
Naivišja temperatura danes	« Ljubljani —0.7 C, najnižja — 5.8 C.
Dunajska vremenska napoved m četrtek: Pretežno oblačno in megleno. Bolj toplo;
možnost padavin.
Tržaška vremenska napoved aa četrtek: Lahki vetrovi iz drugega kvadranta. Nebo oblačno, megleno; nekoliko dežja. Temperatura od 3 do 6 stopinj. Morje mirno.
o
ao
►O M
Padavine
Vrsta
v mo do 7. are
prišel v zadrego. On je tudi Mari. zakoniti ženi Stevana Rodiča. našel novega moža, nekega Milana Gjukiča. Poročil ju je 5. februarja 1923. In tako dalje
Ni še ugotovrUeno, ali ta dušni pastir zahteva običajno ali kako izredno takso za takšne poroke. V ostalem pa je to postranska stvar. Glavno je, da cerkvena oblast tolerira bigamijo in da zaradi tega še nikogar ni zabolela glava. Možje, ako ste se naveličali svoje boljše polovice, ne vlagajte tožb za ločitev zakona! Cenejše, hitreje in lažje pridete do druge žene, ako se prijavite temu dičnemu popu. Pa če tudi plačate kakšno višjo takso, se vam bo ta stvar vseeno — izplačala.
Dve krvavi žrtvi slovenskega rudarja na Hrvatskem
V seln Vojakovcu pri Križevcih se je odigrala predvčerajšnjim krvava drama, v kateri je ugasnilo mlado življenje, a drugo se še bori s smrtjo. Drama sc je odigrala pod vplivom alkohola, ki je tako strašno in brutalno prevladal dvojico mladih ljudi, da sita drago plačala svojo razposajenost. O žalostnem dogodku nam poročajo:
Dvojica delavcev v rudniku »Donjaru« v selu Vojakovac, iti to Franjo Prosenc iz Peči v Sloveniji in Lovro Crlen iz Soko-lovca pri Koprivnici, sta sc sprla in nato stepla s pijanima delavcema Mijom Lončarjem iz Mučne reke m Stjepanom čuko-vičem iz Sokolovca. V pretepu je delavec Prosenc zagrabil nož in vsekal z njim tiaj-prvo Lončariča v levo nadlahtje in v desno lopatico, da sc je ta takoj nezavesten zgrudil na tla in čez nekaj časa izdihnil. Pretep je trajal še dalje ter je Prosenc po tem krvavem činu z okrvavljenim nožem navalil na delavca Cukoviča ter ga 2abodel v desno ramo, v desno lopatico in v tilnik. Čukovfč se je prav tako zgrudil nezavesten na tla, vendar sc šc nahaja pri življenju v bolnici v Križevcih, kjer sc bori s smrtjo.
Morilec Prosenc, ki je bil pri popolni zavesti, se je s Crleuom vred sam javil orožnikom, vendar je poprej odvrgel krvavi nož, da ga doslej Še niso mogli najti. Izjavil je, da je prišel pokojni Lončarič popolnoma pijan z i s to tako pijanim Cukovičem mimo rudnika, kjer je stal skupno z Grlcnom in da sta ga Lončarič In Cukovič nenadoma napadla, nakar je v obrambi moral potegniti nož. Isto izjavlja tudi njegov tovariš Crleti. Oba so odgnali v preiskovalni zapor v Križevcih.
Gospodarstvo
Šport
Dve novi zmagi Hajduka na Msdti
Nas državni prvak Hajduk, čigar start na Malti, kakor smo že poročali ni bil rav« no najboljši, je kmalu prišel v pravo for« mo. O prvi njegovi zmagi 5 : 1 proti rc* prezentanci angleške artrljerijc so naši ei< ta tel j i že obveščeni.
Sedaj prihaja vest o dveh novih zmagali. Prvaka Malte FC Florian je Hajduk po krasni in efektni igri porazil s 5 : J. a tudi letošnji pokalni zmagovalec Sant Georges je moral občutiti lepe nogometne zmožno* sti ndšega prvaka. Sant Georges ic bil po« ražen z 0 : 5. Preko 10.000 gledalcev jc prisostvovalo drugi tekmi, po kateri jc ob« činstvo na ramenih odneslo Hajdirkovec z igrišča.
S to tekmo je bila končala turneja tlai« cluka na Malti, ki je končala z goldiferen« co 19 : 6 za Hajduka. Vendar pa so malte« ška športni krogi z ozirom na zadnje zma« ge zaprosili Hajduka, naj ostane še do pet« ka, nakar je Hajduk pristal. Spličani bodo v petek morali absolvirati pač najtežjo na« logo, igrali bodo proti reprezentanci Mal» te. Upamo, da bodo tudi na tej tekmi uspešno zastopali jugoslov. nogomet.
Izbirne smuške tekme ' za udeležbo na olimpijadi
Jugoslovenski zimskosportm savez, smu« ško tehnični odbor priredi dne 15. t. m. v Kranjski gori javno izbirno tekmo za vse one, ki se želijo udeležiti smuških tekem na olimpijadi v St. Moritzu. Proga ca 20 kilometrov.
Razen te tekme se bo vršila še interna poskusna tekma na 40 — 50 km dolgi pro* gi v času okrog 30. januarja t. 1. in srou« ška tekma za državno prvenstvo dne 29. j&» nuarja v Bohinju. Na podlagi rezultatov na omenjenih tek-nah in po predlogu go« spoda ing. Hanssena bo tehnični odbor dc* finitivno sestavil državno smuško reprezen« tanco.
Prijavnine ni. Prijave vseh onih smučar« jev, ki se nc udeležujejo olimpijskega tre« ninga v Kranjski gori sprejema do 13. t. m. tajnik smuško tehničnega odbora g. Fr. Ko priva. Ljubljana, Gledališka 3. (palača Trs boveljske premogokopne družbe).
TK Škafa priredi na praznik 6. t. m. izlet v Grosuplje, vezan s tečajem za začet« nike in manj tevežbane. Snežne prilike ugodne. Odhod z vlakom ob 733 z glav« nega kolodvora Povratek v Ljubljano ob 20.30. — Odbor.
Mladinska smuška tekma določena za 6. t. m. se vsled neugodnih snežnih razmer preloži na poznejši čas. — JZSS.
Jugoslov. zimskosporinl savez. Smuško tehnični odbor. Danes ob 18. kratek sesta« nek tehničnega odbora v damski sobi ka« varne Emona. — Načelnik.
VERIŽNIK.
— Zdaj se moram še dvakrat nastaviti, da me povozi avtomobil, pa si bom lahkio kupil avto.
DOBER ODGOVOR. Snubač: Ne morem vzeti vaše hčerke, ker sem brezposeln.
Bodoči tast: To nič ne de, d»ragi moj. Z njo boste imeli dela čez glavo.
na pokopališču.
Na nekem grobu stoji križ z napisom: Moje solze te ne zdramijo iz večnega sina in zato plačem.
Specijalizacija m reorganizacija statistike zunanje trgovine
Dobri statiatičui podatki o naši euaanji trgovini so velike važnosti ne samo aa informacijo gospodarskih krogov, temveč tudi za trgovinska pogajanja s posameznimi državami. Pri pogajanjih so se ponovno opazile znatne, včasih celo frapantne razlike med podatki nase statistike tor podatki do-tičnih držav, in to ne samo gkde izvoženih in uvoženih količin, temveč tudi glede vrednosti. Te razlike so ic večkrat inatno otežkocile potek pogajanj.
Ko je v jeseni generalna direkcija earin pozvala gospodarske zbornice., da ji sporočijo, kateri izvozni in uvozni predmeti naj se v statistiki oddvojeno izkažejo, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani potom pismene ankete zbrala tudi materijal za reorganizacijo naše statistične službe, ter je generalni direkciji c arin predložila obširno spomenico, v kateri so bili poleg liste predmetov, ki jih je trebil v statistiki specificirati, predlož-ni tudi konkretni predlogi glede reorganizacije statistične službe.
Izpolnjevanje statističnih prijav se ne «no smatrati kot paralelni nepotrebni ali brezpomembni administrativni posel. Carinski uradniki bi se morali popolnoma zavedati važnosti statistične službe ter isto vršiti naj-skrupulozneje. Zbornica je zato predlagala, da se pri glavnih carinarnicah I. reda organizira posebna služba za statistične svrhe.
Posebna pažnja bi se morala posvetiti označevanju izvorne, odnosno namembne države, kajti v pogledu razdelitve našega izvoza in tudi uvoza je naša statistika skrajno netočna. Mnogo je primerov, da ?e bla?i;o ekspedira na gotova inozemska Spedicijska podjetja v svrho nadaljne odpreme. Tako j« mnogo blaga označeno v statistiki kot izvoženega v Italijo ali Avstrijo, dejansko pa je bilo preko Italije, odnosno Avstrije izvoženo v druge, predvsem oddaljenejše države, katere udeležba v naši zunanji trgovini je i>otero po naši statistiki mnogo manjša, kakor pa je dejansko. Tudi imajo naši gospodarski krogi poseben interes na tem, da se posebno vodi statistika uvoza in izvoza na predelavo, ki je od leta do leta večji.
Zelo netočno sliko nam daje naša statistika tudi glede vrednosti blaga. Vrednost našega izvoza ie gotovo večja, kakor p& je izkazana v statistiki. V tem pogledu se zelo površno postopa, čeprav je nam statistika naše zunanje trgoviue po vrednosti služila kot baza za presojo naše trgovinske in plačilne bilance. Pogosto se za preračunanje vrednosti vzame vrednost po cenovniku z--t zavarovanje valute in se tudi ne računajo vsi s prevozom do meje nastali stroški. Posebno površno se postopa pri poštno - carinskem prometu, ki je količini in vrednosti znaten. Ker pri paketih izpod 1000 Din stranka ni dolžna za carinjenje predložiti račune, nastanejo v tem pogledu velike d i ference. Če računamo, da prejmejo naše carinarnice dnevno okrog 200-;) takih paketov, potem ni vseeno, če znaša povprečna vrednost takih pošiljk 200 ali 1000 Din. Razlika lahko znaša na leto 480 milijonov Din. Prody»isi glede posebnih odborov za cenitev takih pošiljk se zaradi pomanjkanja časa ne izvajajo.
Pri izvozu se carinski organi, odnosno de-klaranti običajno poslužujejo cenovnika za zavarovanje valute, ki pa ne more služiti za merilo vrednosti izvoženega blaga. Taki podatki so vedno za 10—20 % nižji od efektivne vrednosti.
Posebno je treba ludi označevati izvoz v kolonije in dominijone, odnosno v vse teritorije, ki so v carinskem pogledu avtonomni.
Pred dnevi je bil v cSlužbmih Novin.ilis objavljen razpis finančnega ministra, ki daje nova navodila glede zbiranja statističnih podatkov naše zunanje trgovine. V tem razpisu je navedenih okrog 400 izvoznih in uvoznih predmetov, katere je treba v statističnem pogledu posebno voditi in tndi posebno prijaviti. Kakor je dalje iz tega razpisa razvidno, je generalna direkcija carin pri sestavi teh navodil večinoma upoštevala predloge Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V bodoče bomo imeli 8 samostojnih statistik, iu sicer: 1.) statistiko uvoza; 2.) statistiko izvoza; S.) statistiko prevoza; 4.) statistiko uvoza blaga na predelavo ali popravilo; 5.) statistiko izvoza blaga na predelavo ali popravilo; R.) statistiko uvoza domačega blaga, ki se vrača po predelavi ali popravilu; 7.) statistiko izvoza tujega blaga, ki se vrača po predelavi aH popravilu in 8.) statistiko uvoza domačega blaga, ki se vrača iz inozemstva neprodano.	s
Navodila nalagajo dolžnost uradnim or-gauom, da obračajo posebno pažnjo ugotovitvi izvorne ali namembne države, ter vrednosti izvoženega ali uvoženega blaga. Pri uvozu kakor tudi izvozu se ima deklarirati, oduosno izračunati vrednost blaga z vsemi stroški, nastalimi zaradi prevoza do meje. V primerih, kjer obstoja dvom. je treba vrednost komisijouelno ugotovili. Tudi za tihotapljeno blago je treba ugotoviti vrednost. Pri vračanju blaga na predelavo ali popravilo je treba prijaviti višek vrednosti, ki je nastal zaradi predelave ali popravila. Glede uvoza reparacijskega blaga se ima voditi posebna statistika. Tudi imajo carinarnice v lukali točno zaznamovati količino in vrednost preko luk uvoženega ali izvoženega blaga, ki se carini v notranjosti države. Statistične prijavo imajo služiti samo statistiki; aa davčne svrhe pa se ne smejo uporabljati.
- Vinski razstavljale! za II. oblastno vinsko razstavo v Ptuju se pozivajo, da gotovo do 12. t. m. vpošljejo svoja vina na razstavni odbor v Ptuju, kjer se vina sprejemajo v Društvenem domu. Kdor nima buteljk, naj vpošlje vino v drugih steklenicah, da razstavni odbor preskrbi buteljke. Kdor noče vposlali šest buteljk od ene vrste, naj vpošlje vsaj tri. Prijavnice se sprejemajo še do 5. januarja. Kdor se torej še ni prijavil, naj to nemudoma stori. Priporočati je, da se letos razstavi vsaj še enkrat toliko vina kakor lani, da bodo letošnja dobra vina služila vinogradnikom in vinskim trgovcem za reklamo za druga leta, ko bo kakovost slabša. — Kdor do 5. t. m. ne bo izvršil prijave, ne more biti imenovau v katalogu. Opozarjamo, da je zanimanje vinskih kupcev za
ptujsko oblastno vinsko razstavo zelo veliko, zaradi česar je treba, da so priprave točne in čim prej dovršene.
Borze
4. januarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Narodna banka je intervenirala predvsem v devizah na C-inih in Dunaj. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na Zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ostala dalje čvrsta. Promptna se je trgovala po 418, za februar f« po 391. Med bančnimi papirji je popuščala Eskomptns. ki je bila zaključena po 86 in se je ob zaključku borznega sestanka nudila po 8S. Industrijske vrednote so ostale popolnoma «a-nemarjene in brez zaključka.
De<ri*e in valute.
Ljubljana. Berlin 13.525 — 18555 (13.54). Curih 1092.9 — 1005.0 (1094.4), Dunaj 7.99(1 _ 8.026 (8.011), London S76.4—277.2 (27G.8), Newyork 0 — 56.64, Praga 1«7.65 do 1G8.45 (168.05). Trst 2^.7f» — 300.75 (299.75).
Za«r*b. Dunaj 7.996-8.020. Seflin 18.523 do 13.555, Budimpešta 9.945 — 9.975, Milan 298.89 — 300.89, London 276.4 — 2772. Newyork 50.538 — 56.738, Praga 167.65 do 168.45. Curih 1092.9 — 1095.9.
Beograd. Pariz 222.98 — 224.96, London
276.4	— 277.2. Nevvork 56.55 — 56.75, Praga 167.65 — 168.45. Dunaj 7.995 — 8.025. Budimpešta 9.915 — 9.945. Berlin 13.5445 do 13.525.
Dunaj. Beograd 12.46875 — 12.30875, Berlin 168.67 — 169.17, Budimpešta 123.65 dn 123.95. Bukarešta 4.35625 — 4.37625, London 34.5050 - 34.6050, Milan 37.38 — 37.48. Nevrvork 706.65 — 709.15, Pariz 27.8175 do 27.9175 Praga 20.93625 — 21.01625, Curih 136.45 - 136.95: dinarji 1137 _ 12.443.
Curih. Beograd 9.1375. Berlin 123.60, york 51&025. London 25.28125, Pariz 20.385. Milan 27.375, Praga 15.35. Budimpešta 90.625, Bukarešta 3.20, Sofija 8.735. Varšava 53.10, Dunaj 73.20.
Trst. Beograd 33.25 — 39.55, Dunaj 284.50 do 270.50, Praga 55.95 — 56.25, Pariz 74.85 do 74.65. London 92.25 — 92.45, Nemyork 18.87 — 18.93. Curih 364.50 — 366.50: dinarji 33.10 — 33.60.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0. Kreditni zavod 160 ~ 0. Vevče 135 — 0. Kranjska industrijska 370 — 0. ItuŠe 265 - 280. Stavbna 56 — 0, Sešir 125 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
418.5	_ 419.5, kasa 418.5 — 419.5, za januar 414 — 416, za februar 891 — 392, investicijsko 86 — 86.25, ftgrarne 53 — 53.5; bane Eskomptna 81 - 83, Poljo 18 — Ktedit-fta 90 — 93, Hipo 37.5 — 58, Jugo 96 — 963 Ljubljanska kreditna 135 - 138, Ptatte-diona 875 — 880; industrijske: Drava 560 do 570, Šečerana 565 — 570, Gutmann 215 do 220. Slaveks 105 — 0, Slavonija 12—13* Union Osijek 200 — 280, Tvornica vagonov 22 — 38, Vevče 135 — 140, Trbovlje 405 do 475, DubrovaČka 416 — 425, Isis 49 — 80.
Beograd. Vojna škoda 417 — 418, ea januar 416.5 — 417.5.
Blagovna tržišča
Ljubljanska biagorna bom (L t m.)
L c> s: Tendenca mirna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je m hrastove prage (l^O ffl X 10-20-10 m 1.80 m X 10-18-12), dobava v februarju in z« borove brzojavne droge 8. 9, 10, 11 in 12 m, največ 9 in 10 m, 13 do 15 cm premera na vrhu, dobava v aprilu. Deželni pridelki: Tendenca za Žitu čvrsta. Cena turščiei se je nekoliko dvignila. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 slov. po=laja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): briška po 345.5 — 347.5, sremska po 345 do 347.5. slavonska po 342.5 — 345,; tursči-c a (slov. postaja, navadua tarifa, plač. 30 dni): baska, stara pO 275, nova, umetno sušena po 270, času primerno suha po 265 (po mlevski tariti je cena za 4Ji — 5 Din nižja); o v e s: baški, zdrav, rešetan, slov. postaj« po 300; moka: baška ?0g», foo Ljubljana, plač. po prejemu po 500.
Živinski sej«m v Ljebljani (4. t. ni.) Prignanih je bilo 190 konj, 104 voli, 50 krav, 16 telet in 29 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 25 konj, 39 volov, 24 krav, 10 telet in 13 prašičkov za rejo. Promet j-; bil glede na zimski čas so precej živahen. Zu inozemstvo se ni kupovalo. Cene za ka žive teže: voli I. 8.50, II. 7, III. 6.50, krave debele 5—0, krave kiobasarice 3—4. teleta 10—11 Din; konji po kakovosti 1000—4000 Din. prašički za rejo po 206—3«*) Din za komad.
Nof«-ad-ka blagovna bom (4. t. m.)
Pšenica: baška in slavonska. 77 »78 kg, 2 % 300 — 310; baška, 78.79 kg, 2 % 302.5 do 312.5; bauatska, 78,-79 kg, 2 % 300 «ic, 3.50, sremska, 7778 kg, 2 % ""297.5 — 307.5; promet S vagonov: turščiea: baška, stara 225 — 230: baška, nova 215 — 225; baška, sremska in banatska. za januar 220 do 227.5; za inarc - april 235 -- 245; za apri'-mr.j 240 — 247.-3; promet 23 vagonov.
Cene sirovim kožam v Mariboru. Xa mariborskem trgu se prodajajo sirove kože po naslednjih cenah: goveje 16—20, telečje 25, svinjske 10—13 Din za kg, konjske 60 do 150 Din za komad.
Dunajski svinjski sejem (3. t. m.) Dogon 13.944 komadov, od tega 4189 iz Jugoslaviji". Povpraševanje je bilo slabo ter so se prvovrstne pitane svinje pocenile za 5 grošev, ostale kakovosti pa za 10 grošev. Za kg five teže notirajo: pitane svinje I. 2.10 — 2.20. angleške križane 1.90 — 2.15, kmeteke 1.80 do 2.05, stare 1.80 — 1.90. mesne 1.75—2.30 šilinga.
Dunajska bom tu kmetijske proitvode
(3. t. m.) Temeljna tendenca na dunajskem tržišču je ostala nespremenjena, čeprav so se terminske notacije na budimpeitanski borzi nekoliko dvignile. Za pšenico je trenutno malo zanimanja. Izredno čvrsta je tendenca r turščiei. kar je pripisati naglemu naraščanju cene turščiei La Ptata, ki stan-1 že 9 holandskih goldinarjev cif Hamburg, odnosno 154 angleških funtov cif Trst. Tudi na Dunaiu se je promptna razpoložljiva tur Sčiea podražila in stane najmanj 32 šilingov. Uradno notirajo vključno Magovnoprometni davek brez carine: pienica: domača 39.7o — 40.75, madžarska Tisa (81/83 kgi 44 — 44.5; rž: marchfeldska 41 — 41.5: turSČica: 81.75 — 82.5; oves: domači 33.25 - 33.73, madžarski 33.75 - 84.25.
življe
Coolidgevi nameni
Sedanji predsednik Združenih držav je že večkrat izjavi!, da se bo odpovedal političnemu delovanju. Sedaj, ko se bliža konec njegovega predsedovanja, se bavijo ameriški listi z vprašanjem. kakšnemu poklicu se bo potem posvetil kajti Coolidge ie še mlad. šteje komaj 55 let in se čuti še v polni posesti svojih sil. On sam pravi, da se namerava posvetiti pisateljevanju. Ker si je prihranil od svoje plače kakšnih 400.000 dolarjev, ni nevarnosti, da bi kdaj ob tem poslu kruha stradal — tudi če ne bi reflektiral na honorarje, kar se pa gotovo ne bo zgodilo. Odprta pa mu je še druga pot Nekatere velike odvetniške tvrdke ga skušajo pripraviti do tega. da bi vstopil v njihovo službo, čeprav je znano, da kot odvetnik ni nikoli posebno blestel. Gre za ime. Njegovi najožji prijatelji pa zagotavljajo. da se Coolidge ne bavi s takšnimi nameni. Njegova želja je ta, da bi odšel med vermontske griče (v Massachusettsu) uživat v miru svoja stara leta in napisati od časa do časa kakšen članek. Seveda, s 400.000 dolarji prihrankov . . .
Konec abecednikov?
Pisalni stroj vedno bolj izpodriva rokopis in kakor vse kaže, ni več daieč Čas, ko ljudje sicer ne bodo analfa-betje. a vendar ne bodo znali pisati.
Angleški listi beležijo, da namerava vlada uvesti v ljudske šole, in sicei že kar v prve razrede obligatno poučevanje strojepisja. Kakor hitro bo deca za silo obvladala abecedo, bo dobila v roke stroje in namesto, da si bo prsie in papir mazala s črnilom, bo raje klepaia po klavijaturi pisalnega stroja.
Pametna ideja, samo ... ali ni nekoliko prezgodaj uvajati strojepis že v prvi razred?	/
Pokop ci?anske?a kralja
V Parkanu je nedavno umrl kralj slovaških ciganov, širom slovaških in čeških dežel znani rnuzikant Horvat Mož je bil zelo bogat in je tudi imel velik ugled. Vest o njegovi smrti se je razširila z bliskovito naglico po deželi in od vseh strani so prihiteli cigani na pogreb, ki je bil velikanski. Poleg slovaških in čeških ciganov so poslali svoje delegacije tudi ciganski rodovi iz Rumunije in Madžarske, kjer je bil Horvat znan in priljubljen.
Truplo mrtvega ciganskega kralja so najprej ovilj s srebrnim brokatom, potem pa so ga položili v rakev iz ebe-novine. Kot simboi moči, katero je predstavljal, so mu dali v roko bič. V krsto so mu dalj še steklenico starega vina in žganja, s katerim bo na onem svetu lahko postregel svojim prijateljem in znancem, kadar jih sreča.
Pogrebni sprevod je bil zelo pester. Na čelu pogrebcev je jahalo sto ciganov na rjavih konjih, za krsto so Šli sorodniki in 30 ciganskih godb. ki so svi-rale vso pot do pokopališča. Udeležen-
«Prosim ognja!»
V Londonu je zapadel visok sneg in »portniki, Se bolj športnice prihajajo na rvoj račun pri drsanju in smučanju. V od* morih pa se dobro prileze cigareta.
cev zadnje Horvatove poti je bilo na tisoče in cigani so znali napraviti red ter so pustili druge pogrebce šele potem za krsto, ko se je zvrstilo vse. kar spada med njihov rod po imovitosti in ugledu.
Misterijozno drevo
«Timesov» dopisnik v Transvaalu poroča da se poljedelsko ministrstvo južnoafriške Unije že več mesecev zaman trudi, da bi klasificiralo neko tajin-stveno drevo, ki raste v severnem predelu distrikta Middleburga. na pol pota med Pokwanijem in Schoonoordom. Naloga je tem težja, ker je to drevo edino svoje vrste. Domačini ga nazivajo 'hlare seset sevego*, kar pomeni <dre~ vo. ki ga nihče ne pozna«.
Zato je razumljivo, da se je kmalu stvorila legenda, katere glavni junak je drevo «hlare seset sevego». Poslušajte:
Pred davnim, davnim časom — pred sto in petdesetimi leti nemara —. pripovedujejo domačini, je živel v deželi kaširja Kasirja poglavar plemena Ma-kadikoe po imenu, ki je bil bolan, zato ga je njegov mlajši brat pregnal iz dežele. Makadikoe je odšel in odpoto-
val na sever. Medpotoma je naletel na neko pleme, ki ga je prosil pomoči. Obljubil jim je. da jim bo dal doma koze, tako velike kakor so «koodosi» (južnoafriške antilope), če mu pomorejo. da s zopet pridobi svojo čast in deželo.
Kmalu nato se je Makadikoe s svojimi novimi prijatelji vrnil domov, ubi brata in vse moške prebivalce, nato pa je ž njihovimi ženami in otroci In prijatelji osnoval pleme Moaahlasov. sa mega sebe pa oklical za poglavarja. Potem je svoj narod sklical na sestanek blizu vasi. ki se danes imenuje Maserumula. in mu je tako-le govoril:
«Jaz sem Makadikoe. poglavar, največji poglavar. V znak mojega poglavarstva in moje moči vam darujem drevo. kakršnega prebivalci moje dežele še niso videli. In povem vam: Makadikoe bo rastel s tem drevesom.«
In poglavar je zasadil drevo, o ka terem nihče ni vedel, odkod je prišlo, in to drevo je postalo sveto vsem članom plemena in nihče se ga nikdar ni drznil dotakniti.
Taka je zgodba o misterijoznem drevesu v Južni Afriki. Danes je to drevo visoko deset metrov in je že docela posušeno.
Lindbergbov sprejem v Mehiki
Fotografski posnetek slavnostnega sprejema, ki so ga prebivalci Mexica priredila zmagovalcu Atlantika, polkovniku Charlesu Lindberghu (+) po njegovem senzacijo« nalnem priletu iz VVashi- gtona v Mexico.
Minister, ki kida sneg
V Budimpešti je minister za sociialno politiko dr. Vaszo. ki je v zasebnem življenju duhovnik, in celo duhovnik precej visoke stopnje, namreč prošt Pred nekaj dnevi so se gospod prošt peljali med svoje volilce. Deputacija je namreč ministra prosila naj pride med svoje, da jim bo poročal o političnem položaju in da bo obenem zanje molil.
Avtomobil je zdrdral po budimpe-štanskih ulicah, toda jedva je prekoračil mestno mejo. je zašel v gost snežni metež. Šofer je pridno poganja!, prišel pa ni daleč. Vozilo je naposled obtičalo v snegu in šofer in prošt sta morala prijeti za lopate ter skidati sneg. da je mogel avto naprej. Sedem debelih ur sta si na ta način pomagala in delala pot, slednjič pa sta uvidela, da je njun trud brez uspeha in sta orodje odložila ter se vrnila nazaj v madžarsko prestolnico. kjer se je prošt zaklel, da ne pojde več na agitacijo v tako hudi zimi.
Mednarodni šahovski turnir v Hastingsu
Iz Londona poročajo, da so se prijavili k mednarodnemu šahovskemu kongresu v Hastingsu izmed inostran-skih igralcev Tartatoower.' Colle. Stei-ner in Knocke, izmed angleških Yates. Thomas, Buerger. Normann. Michell in Sergeant Za Steinerja in Krtockeja ni gotovo, če bosta dospela še pravočasno (kongres bo traial do 8. ian.), ker ju zadržuje v Ostendai viharno morje, da se ne moreta vkrcati V prvem krogu ie ostala partija med Sergeantom in Michellom remis, Yates je potolkel Colleja. pa rti'a Tantakower—Thomas je bila prekinjena.
Poroka v ječi
Na božični večer se je izvršila v bu-dimpeštaroskem preiskovalnem zaporu poroka med laškim odvetnikom Pau-iillom in plesalko Cesarinijevo. V bližnjih dneh bo sledila na intervencijo papeževega nuncija v Budimpešti tudi cerkvena poroka. Paulillo in Cesarini-jeva sta bila prijeta radi ponarejanja čekov in bosta po končani preiskavi izročena italijanskim oblastim.
Tutankamnov grob
Howard Carter, vodja izkopalnih del v Tutankamnovem grobu, se je podal v Luksor, kjer namerava odpreti doslej še neraziskano četrto grobno dvorano. Upa. da bo našel v njej nove zaklade. Carter je prepričan, da obstoji poleg dosedaj odkritih dvoran še ena. peta.
Loja Fullerjeva
V Parizu je umrla Loja Fullerjeva. izumiteljica serpentin$kega plesa in nekoč sama znamenita plesalka Rodi-la se je v Chicagu in si je izbrala prvotno igralski poklic. L. 1890. jo je neki ameriški impresarij v Londonu angažiral za Ameriko, kjer bi nastopila v nekem dramskem delu kot hipnotizirana vdova. Cisto slučajno si ie izbrala za prvi nastop dolgo svileno obleko, ki se ji je ovijala okoli telesa in dala njenim kretnjam v magični luči odrskega reflektorja potezo nečesa čudovito lahkega in nadzemeljskega. Doživela je gromovit aplavz, dvajsetkrat je morala ponoviti sceno, v kateri se je tako prikazala — serpentinski ples ie bil izumljen. Pozneje ga le izdelala čim dalje bolj. Skrivnost njenega uspeha je bila prav za prav v tem. da je bila odeta v preveč dolgo
oblačilo, kakor triumfirajo moderne plesalke s prekratkimi. Bila pa je tudi kot ženska zelo prikupne narave, zelo na-obražena in dobrosrčna. Na Dunaju je pomogla do zmage svoji poznejši tekmovalki, takrat še mladi in malo znani Izadori Duncanovi.
Narod pesnikov
<Schillcrheim-Bauverein» v Karls-ruhe jc nedavno razpisal več nagrad za rešitev te-le «težke» naloge:
Koliko
1.)	samostalnikov.
2.)	glagolov in
3.)	pridevnikov
vsebuje Schillerjeva »Pesem o zvonu*.
Res. posnemanja vredno!
Težko vprašanje
V Chicagu se vrši te dni sodna obravnava, katere izid pričakujejo vsi z napetostio.
Zdravnik dr. .Martin SchuDmann je pustil umreti triletno deklico, ker se ni trogel odločiti, da bi ii pomagal z operacijo, ki bi ii sicer ohranila življenje, a bi ji istočasno naprtila slaboumnost, glupost in netnost Otrok je Drišel na svet s spačeno glavo in je počasi odmiral; z odstranitvijo neke lobanjske kosti bi to hiranje prenehalo, a bi se pokazale gori omenjene posledice. Otrokova stariša sta Schupmanna prvotno prosila, naj operacijo izvrši, končno pa so se njegovim razlogom vdali. Dr. Schupmann ie izrekel v svojem zagovoru, da bi morali takšne stariše zavoljo njihove junaške odločitve rajši pohvaliti nego obsojati.
X Avstrijci se odpovedujejo pivu. Neka dunaj^ca statistika navaja, da se potrošnja piva v avstrijskih deželah v zadnjih mese« oih čedalje bolj krči Vzrok temu so viso« ki davki, ki so mnoge pivske razvajence te«
F hi
meljito iztreznile ter jih odvrnile od pri« ljubljene pijače. Na Dunaju je konzum pi* va nazadoval za 13 odst., v nekaterih dru« gih deželah pa celo od 22 do 37 odstotkov. Nazadovanje pa s tem še ni končano. Po« trošnja se še vedno inaujša iu avstrijske »ivovarne si žc delajo skrbi, Laj bo z nji* liovo eksistenco, če pojde v tem pravcu na* prej.
X Tekma lepotic na Španskem. Letos na jesen bo v Sevilji na Španskem razstava le« potic. Razstavo prireja španska vlada, ki l>oziva ua tekmo posebno dekleta m žene latinske rase. Kakor se čuje, bodo na tej razstavi posebno številno zastopane latin* ske države Južne Amerike Stroške za raz« stavo pokrije španska vlada.
X Zaioljo enega slabega reda. Iz Bialy* stoka na Poljskem poročajo, da je dijak Mukievviez na tamkajšnji trgovski šoli ustrelil neko svojo učiteljico, Tcer mu je dala slab red. Sodišče ga je obsodilo ua 10 let težke ječe.
Če pride tašča v posete...
<rLepo je to, da mi želiš zdravja in mi voščiš dolgo življenje!«
cVeste, papa me je natepei in iz jezs sem njegove besede — obrnil!«
Naši onstran granic
K razpustu »Istarske Posojilnice" v Puli
Zaslišana sta bila zaradi vloma, Posojil« nični sluga Krištofič in njegova žena, pa so ju pridržali v zaporu. Zaslišan je bil tu« di posojiinični ravnatelj g. Matko Čerlc« uiea. Zasliševanje je trajalo zelo dolgo m j končno so zaprli tudi njega! Seveda zopet nova senzacija za Pulo! Ravnatelj hrvatske dstarske Posojilnice« v zaporu!
Ker ga ni človeka, ki bi dvomil v pošte« nost Posojilničnega odbora in nameščen« stva in se je že dolgo časa pričakovalo, da se bo fašizem skušal polastiti tega na« šega najvažnejšega, g-lavnega denarnega za« voda v vsej Istri, pa naj bi že bilo ua ka« terikoli način, je več kot upravičen sum, da sta razpust Posojilničnega odbora in vlom v Posojilnično blagajno v zelo ozki zvezi med seboj. So ljudje, ki so prepri« čani, da vlomilcev ne bodo nikdar izsledili, ker je pri vlomu šlo v glavnem za listine, ki naj bi se bile morda nahajale v blagaj* ni in ki naj bi dokazale kako uprotidržav* no, protifašistično, iredentištčno propagaji« do». Take listine bi bili »tatovi« vrgli kam, da bi jih našle oblasti. Ker pa takih listin v blagajni ni bilo, je bilo treba preobrniti stvar ter osumiti posojilnične nameščence najetega vloma Drugače si pač ni mogoče raztolmačiti zapora posojilničnega ravna« telja tCT sluge in ujegove žene.
c. d. — V Istri, 3. januarja.
V noči od 29. na 30. decembra pi. i, se je dogodil drzen vlom v aistarsko Posojil« nico» v Puli.
alstarska Posojilnica«, največji nas denar ni zavod v Istri, je imela v nekdanjih časih svoje prostore v puiskem aNarodnem do* mu«. Ker so leta 1920 fašisti požgali tudi ta »Narodni dom«, se je zavod nastanil v svoji lastni hiši, skromnem enonadstrop« nem poslopju v ulici Badoglio št. 9 v Puli. V četrtek, 29. decembra, zvečer ob 7. je po sojdnični uradnik Kostešič s pomočjo slu* ge Krištofiča zaklenil vrata v posojilnic« ne prostore in odšel. Sluga je potem še po> gledal po gorenjih prostorih, zaklenil tudi tamkaj, zaklenil potem še hišna vrata in odšel v svoje podstrešno stanovanje
Ko je naslednjega iutra Krištofičeva že« na prišla v pritličje, da bi odprla hišna vrata in osnažila posojilnične prostore, je našla hišna vrata zaprta, toda samo s kiju« ko. S ključem niso bila zaklenjena. Ravno tako je našla odklenjena vrata v posojil* nične prostore. Ko jih je odprla, se je od strahu skoraj zgrudila na tla: V obeh so* bah je bilo vse razmetano Knjige raztrga* ne. Vsepovsod celi kupi papirja, očividno nalašč raztresenega po tleh Blagajna, ki je visoka skoraj dva metra, pa je imela na strani precejšnjo trikotno luknjo.
Ugotovilo se je nato, da so vlomilci vdrli v hišo in Posojilnico s ponarejenimi kijučL Blagajno so navrtaii in jo potem odprli s »prašičjo nogo«. Našlo se je celo par sve* drov. Na neko klop pa so napisali s kredo po Ralijansko: «Na papirju se ne puste sle> dovi rrog«. s čimer so pač nekako hoteli opravičiti raztrganje knjig šn razvrstitev papirja po tleh. Ravnatelj Posojilnice je ugotovil, da so vlomilci odnesli iz blagaj* ne okoli 60.000 lir v gotovini. Posojilnica je bila zavarovana proti vlomu za 150.000 lir.
Oblasti so uvedle preiskavo. Toda kak je bil uspeh?
Pulski prefekt je razpustil »Istarsko Posojilnico« Tozadevni odlok ie bil dostav* Ijen Posojilničnemu pred-^dniku g. Miha* Ijeviču in za prefekturnega komisarja je imenovan profesor dr. Ezio Bigi.
Povdarja se. da ta ukrep ni v nikakršni zvezi z onim vlomom, in se trdi v oblast* venih krogih da ie prefekt odredil raz« pust zato. če? ker so se pri oblastveni re« viziji PosoiiJničnega poslovanja pokazale razne nerednosti. zlasti pa da so se dovo* lievala posojila članom Posojilničnega upravnega odbora in prav posebej pa še ravnatelju g Mati Čerlenici in to brez po« trehnesa kritia. vsled česar da so bile hranilne vloge malih kmetskih vlagateljev opro žene m Posojilnica ni mogla vršiti svoie glavne naloge dovoljevania posojil malemu oosestmku kmetu.
p— Kako je v Istri. Iz Boruta pišejo: Slabo jc pri nas. Letina je bila skrajno neugodna. Prejšnja leta smo si pomagali z lesom iz naših šum. Prodali smo drva in si kupili cturkfcijo« za polento. Letos ni no* benega vprašanja po drvih. Sena ne tnore« tno prodati. Ne more se prodati niti vino in tudi ne živina. Na upanje se v trgovinah ne dob; nič. Beda, kakršne Istra ne pomni! Po nekaterih krajih so pričeli graditi cesto, ali. domačih ljudi jemljejo na delo ie boTe malo še za navadna dela Obljubljena je Istri pomoč in napovedana so številna iav« na dela ali koristi od njih, če sc izvedejo, bodo imeli, kakor vse kaže, v glavnem regnikoli.
Ne čakate,
dokler se Vaš prehlad popolnoma raz* vije, vzemite že pri prvih zmakih ka« tarja grla (občutek suše) priznane Pan* flavin pastile, da infekcijo že v razvo* jo uničite. Panflavin pastile postavijo vhajajočim povzročiteljem bolezni tie« prekoračljivo steno, so prijetne v oku* su in ne kvarijo želodca. Priporočajo jih prvi strokovnjaki. Dobe se v vseh lekarnah.
FrUdd:
Pismo
Iz dnevnika samotnega človeka.
Ko sem prišel domov, je bil po sobi razlit hladen mrak. Na zahodu je gorelo nebo. Na notranjskih hribih je ležala tista dobra, sinja utruienost. ki pred jesenskimi večeri naznania jasne noči. tista onemogla siniina. ki je po izgubljenem, zavrženem dnevu kakor dobra beseda neznanega človeka — neznani ljudje vedo najbolj dobre besede.
Vsak večer se ie domislim. Vsak večer. Prav za prav ne vem. od kod in kako.
Te minute ob solnčnem zahodu so tako težke. Do tega trenotka ie človek živel in ure so udarjale prazen, nesmiseln čas: zdai pa drsi solnce za obzorje. vse ie za teboj, noč in vse še pride. Zdai nimaš ničesar. Samo srce ti še bije. v gluh prostor goriš kakor plinova luč ob cesti, brez povpraševanja po smislu in brez odgovora. Sam. Moj bog. kako sam. kako brez vsega? Ena sama mise! kriči iz človeka, toda njen krik ie zaman, kakor če bi sirena lad-
je. ki ie v Tihem oceanu zablodila v mrtev pas med skale in bučeče valove, klicala na pomoč. Vsak človek je kakor ta ladja, vsa hrepenenja so kakor klici teh siren.
Ob vsakem solnčnem zahodu se je domislim in mise! me skeli.
Okrenem se po sobi. da bi se raz-tresel. Na ropot knjige, ki sem io vrgel na mizo. se spomnim, da sem jo ves popoldan nosil seboi in da nisem vanjo zalistal. Moj bog tako nosim svoje življenje seboj sebi samemu zaprto. in nekega dne ga bom naibrž odvrgel. ne da bi bil zalistal vani. Ona je že zdavnaj obupala nad menoi. samo malo še. pa bom obupaj tudi iaz.
Smešen, otročii človek sem. Kadarkoli prihajam domov, kadarkoli pribe-žim s ceste in me tiha kamenita veža spreime vase. vselej se mi v srcu vzbudi nekai svefega in vese'ega. Sam ne vem. kako in kai. Nekakšno noro. brez-elavo nodzavestjio uname plane vame. da se ie med tem nekai zgodilo, da bo od zdai nanrei vse dobro, da ie nazadnje le nrišel nekdo in da me čaka. ali da ie prišlo vsai pismo ali kar tako kakšen glas od nekod. Toda moja ioba
je zmerom siva in žalostna, nizka okna brezupno gledajo v svet. oo cesti mimo zvoni tramvaj, v kotu visi Kristus. Tako sem razočaran vsak dan. Šiloma bom moral to razvado spraviti iz svo-iepa nespametnega srca.
Nobene vesele reči ne premorem. Nobene vedre misli. Nikoli se ne zgodi nič novega.
Ne vem. s čim sem si tiakooal to črno razpoloženje. Nekaj me peče. pa se ne morem domisliti, kai bi bil storil. In tudi liudie — tudi ljudie mi niso prizadeli bog ve kaj hudega. Ne rečem, tu pa tam — toda nekaterim drugim so še več.
Iščem po sebi — morda bi se našla kaka drobna, vesela stvar, ki bi me spravila v dobro voljo. Iščem pa ničesar ne natdem. samo račke se spomnim.
Joi. račka!
Popoldne sem io gledal. Ne vem. kako ie zašla v kanal. Naibrž io ie kak lahkomiseln šaliivec vrgel vanj. Ni mogla iz betonirane struge. Ves popoldan ie ves'ala nroti toku. valovi so jo snodnašali. morda se ie ves čas premaknila za kak meter. Toda trdovrat-
no je plavala navzgor — naibrž je bila od tam — dasi ie v svojem nagonu že morala videti, da ie vse zaman. Na visokem bregu so se ustavljali ljudje, in gledali. Ljudie radi gledajo nenavadne reči. Vozniki so pridrževali konje. Otroci so kričali.
Kako bo — joj! — Kako bo z njo?
Iz skeleče dremave samote me vzbudi krik s hodnika.
Ali ie spet kai?
Pa ni nič. Samo krošniar. Močan glas ima in težek korak. On se bo zlahka prebil skozi življenje.
Skozi odprta vrata vidim v sobo gospodinje. Mrak se ie zgostil. Petrolejka meče sence izpod zelenega senčnika: mrtev, zapuščen klavir, stara omara, postelja vdove, nasl&niač. staromoden klobuk. Kako trudno in težko se živi sredi teh reči! In gospodi ija, si mislim, je stareiša kakor katerikoli kos pohištva. Kako ie neki pri srcu Človeku, ki v svoji bližini nima ^ob^ne reči. ki bi io lahko preživel? Kako mu je neki pri srcu? — No. z menoj še ni tako hudo.
Nekaj se zgane. Kakor kak temen predmet je bila med pohištvom vtoni-
Ia gospodinja. Stari ljudje živijo skoraj neslišno. Pisala je. Zdaj je vstala od mize. odložila naočnike in lepi pismo.
Se v teh sivih dneh ima nekoga nekie?
Meni je tako tesno tesno. Zaihtel bi. če bi mogel. Včasih živi kie kak človek in vse njegovo življenje je kasor eno samo krčevito ihtenie. Zelo. ze!n dolgo je že. kar sem dobil poslednie nismo. Vsi so pozabili name. Morda mislijo, da sem že umri. ______
V Pasteurievem zavodu.
Zdravnik: »Hoj oče Hlačen že pred tremi tedni vas je ugriznil pes, pa pridete šele danes v bolnico 1«
»Ja-a-a. strela, gospod dohtar, sem šele včeraj bral v »Jutru«, da je bil rožmodolskS pes stekel!« . . .
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4 kw). PRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (468 m 20 kw). STUTTGART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5 kw) LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (425 m 12 kw), DUNAJ C517 m 7 kw). DAVENTRY (492 m 12 kw). VARŠAVA (1111 m 10 k\v), STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw).
Četrtek, 5. januarja. BERLIN 20: Fall: cMadame Pompadour,;
velika opereta v 14 slikah. FRANKFURT 20.16: Koncert ukrajinskega pevskega zbora.
22.45: Komorni koncert. — 1. Beethoven: Sonata v A-duru za čelo in klavir. — 2. Rubinstein: Sonata v D-duru. — 3. Grieg: Sonata v A-molu za čelo In kis vir
LANGENBERG 20.10: Koncert Bimloničnih plesov. — 1. Ritter: Zenitovanjski ples. __ 2. Kiessing: Mrtvaški ples. — 3. Liszt: Mrtvaški ples za klavir in orkester. — 4. Riemenschneider: Mrtvaški ples. __ 5. Saint - Saens: Danse - ma-cabre. — 6. Rezniček: Plesna simfonija.
STUTTGART 20: Flotow: <Marta>; komična opera.
PRAGA 20: Koncert češke filharmonije.
(Prenos iz Smetanove dvorane.) LONDON 20.15: Koncert Beethovnovih pesmi. Nato pevski koncert. 21: Koncert HlharmoniSne družbe. — 1. Beethoven: Leonorina uvertura št 1. _ 2. Schubert: Simfonija v h-molu. — 3. Ravel: Dafna in Cloe. ZAGREB 19.30: Prenos simfoničnega koncerta ia Prage. BRNO 20: Prenos simfoničnega koncerta iz
Smetanove dvorane v Pragi. DUNAJ 19.30: Schubertova proslava. — 1.
Godalni kvintet. — 2. Forellenquintet VARŠAVA 20.80: Prenos programa iz Poznanja.
STOCKHOLM 21.40: Koncert starinske in moderne plesne godbe.
Petek, 6. januarja. BERLIN 20.30: Koncert Griegovih skladb. 1. Dve elegični melodiji za godalni orkester. _ 2. Klavirski koncert v A-raolu. — 3. Simfonični plesi. — 4. Atter-berg: Mala simfonija po švedskih narodnih motivih. FRANKFURT 20: Violinski koncert Vase Prihode. — Paganinijeve in Vlottijeve skladbe. Prenos koncerta iz Kassla. LANGENBERG 18: Klavirski koncert Mozartovih in Brahmsovih skladb. 20: cSveti Trije kralji>; po legendi J. Hildesheima. STUTTGART 20: Prenos violinskega koncerta iz Frankfurta. PRAGA 20: Zabaven večer, nato koncert tamburaškega zbora praškega cSoko-la>
LONDON 20.15: Koncert Beethovnovih pesmi. Pevski koncert. 22.35: Koncert lahke glasbe angleških s k Isds tifjljCV« ZAGREB 20.35: Slovanski božični večer.
Koncert lahke glasbe. RIM 20.45: Vokalen io instrumentalen koncert.
DUNAJ 18: Komorna glasba. — 1. Rinaldini: Fantazija za godalni kvartet. — 2. Petere: Godalni kvartet v C-molu. 20: Koncert nekdanje dvorne kapele. — 1. Schubert: Psalra št 23. — 2. Briick-ner: Gradualna maša v D-molu. DAVENTRY 21.45: Prenos iz varieteja. VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. stockholm 19.15: Koncert orkestra, zbora in solistov.
Dopisi
RADEČE. Občni zibor krajevne organizacije SDS se bo vršil v nedeljo, dne 8. t. m. ob 16 uri v HallerjeVi gostiini. Po občnem zboru predavanje dr. Rapeta o zrakoplov-stvu s skioptičnimi slikami. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži!
RIBNICA. Krajevni odbor Rdečega križa priredi 6. t m. ob 17. in 20. uri dobrodelni koncert s sodelovanjem kvarteta pevcev ljubljanske Glasbene Matice. Pri večerni prireditvi sodeluje tudi virtuoz na harmoniko s spremljevanjem violine.	11 MURSKA SOBOTA. Dramatični odsek Sokola ponovi 6. t. m. burko »Pri belem konjičku« v Dittrihovi kinodvoranj ob 20. uri. Burka, ki so Jo naši diletanii vprizo-rili prvič 14 decembra 1927, Je občinstvo izredno zabavala Diletanti 90 Igrali izredno dobro, kar je največja zasluga režiserja g. Menceja
BLED. K poročtlu o ljubezenski tragediji. ki je zahtevala dvoje mladih življenj, naj dodamo.še naslednje: Pogreb se Je vt-^I kakor že iavljeno, civilno, ker Je župnik Oblak odrekel cerkveni pogreb vziic temu, da ie dal smrtno zadetega L. v sveto olje Pokopali so tedaj obe nesrečni žrtvi skupaj na mestu, ki je določeno cerkvenim izobčencem. Ne bomo tu raziskovali, kaj sme ali ne sme učiniti v Izvrševanju svoje službe cerkveni predstojnik, toda enega dejstva ne moremo prezreti to ie skrajna Posurovelost »našega dobrega katoliškega ljudstva«. Pogreba se le udeležilo dokaj ljudi, ali kakor smo videli. Je bilo mnogo navzočih le iz radovednosti Zijali so okrog sebe in gledali, če jih kdo vidi. kako se dnjjo nad nesrečo mrtvih in žalostjo ostalih. Smejali so se in delali nečedne opazke. Neki katoliški mož ves čas ni snel klobuka in si je prižgal ob odprtem grObu viržinko. Takim, s katoliško moralo prepojenim za-robljencem naj prečastfti gospod Janez temeljito tzipraša vest in prepričani smo. da bo naše! tam dosti takih dejani, zaradi katerih se pošten človek še oa sobice ne bi upa!
SV. URH PRI TRBOVLJAH. Ga. Terezija Hartmanova ki nam Ie dala podatke za članek o spiritistth v novoletni Številki »Jutra« nam dodatno poroča naslednje: Mi ne smemo sovražiti ljudi, temveč moramo 'zpolnievati ljubezen do svojega bHžniega. Potemtakem ne tfedamo v duhovnikih naše sovražnike, čeprav so naši nasprotniki. Tudi nisfem rrfkaka voditeljica orl molitvah, ker ne poznamo nikaklh sarf. temveč smo s? vsi enaki Sporočam vam obenem. da Je napravi' *Janek o spiri tistih pri wa kar najlepši vtis.
Narvcdo. uu vsa- dop^jc . iic&čt-jt, malih, oglasov, podob, tcbOgLasnood, cLaltk -Jutra,', Jjubl/a/UL Pr%JtriuKia.4 J*L rb. zfgi		V J t. pruftojhiSLa Jt oposLa* te ooa/uun t tburocdem,, m, cat t% oblast, prvobcuo čtkjDunu. rcLČuA, po/tu*- ba. uinec* (fuMfOJi<L,št n&4i
AszL, oglasu, UjIuzjjo „ parr-^do^aln^. ^ roajaL ZWot <Uf>uf<7x^ULfa. ut, o^Lcun, trr?<*jsk*a<x aU fUL rvoMuvv*. obajurtua,. uroka, basida. JO pas- -Naj r^JklajiUo^a isulccucu vsaJza btsidcJDuv - Noj-numfSt, zsvtsok Dijv 5-. Pnsiojboia. ea, fifre din, 3- *u*yst zji^sii. Vut, '0- Vrurtcrjbuui ia. tj no J)ul J-		
Rekordni obisk!
Danes točno ob: 4 7. in 9. uri.
V Mostah
nastopi v Sokolskero doma potujoči umetnik Anton Semerl ter priredi tm dan st. treh kraljev, 6. jan. zelo veselo predstavo — Proizvajaj bo hipnozo tudi na živalih, gimnastične fantastične igre ter nastopi tudi šaljivec B smeSnimi produkcijami. Pričetek o> 20. uri.	S36
V Višnji gori
bo dne 6 t. m otvoritvena gostilniška zabava pri Nadrahu. Sodeluje priznan godalni kvartet is Ljubljane. Ples. K mnogobrojni udeležbi vabi Hrovatinova 823
Snežne čevlje
In galoše dajte v popravilo lamo strokovnjaku Avg Skof-u. čevljarju, Borštnikov trg St. 1 (za dramskim gledališčem).	40831
Kralj — Šk. Loka
Lastna mehanična poprav-ljalnica snežnih čevljev ia galož.	41005
Vulkaniziram
vie Trste »vtogo®? ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam koleea id no torje P Škafar LJubljana Rimska cest« 11.	12
Pohištvo
Iz mehkega is trdega lesa i« Jančar.
izdeluje mizarstvo, Šmle<
258
Pek. vajenca
na 3 leta, s hrano in stanovanjem v hiši, drugo dogovoru, sprejme pek; Haas, Slovenjgradec. 135
Gostilničarje
želm, ki bi prevzeli okra, no zastopstvo, oziroma zalogo raznovrstnega vina. —■ Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pod »Slovenija«.
214
Stenografinja
perfektna, slov. . nemška, želi večernega 2—Surnega zaposlenja. Delo vzame tu-di na dom. Ponudbe pod »Postranski zaslužek 15» na oglasni oddelek »Jutra 260
Marljivo dekle
gre Bivat jopice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 316
Izurjena strojepiska
sprejme delo na dom. — Cenjene ponudb« pod Šifro »Hitra* na oglasni oddelek »Jutra*.	312
Pridna šivilja
izdeluje vsakovrstno perilo in obleke na domu strank, po zelo nizki ceni. Cenjene ponudbe na ogla« oddelek »Jutra* pod »Hitra*. 313
Potnika
sprejmem u obisk privatnih strank v Ljubljani In okolici. Naslov v oglas oddelku »Jutra*.	340
Zastopnike
agilne in dohro uvedene sprejmem za prodajo tent. razglednic (novi i gor). Javiti m j* osebno danes od 10.—11. ure po rt ir ju botela Slon.
«Flat 501»
t celoti voten 20.000 km, prodam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Prilika 601*.	41215

(j t:
Izurjeno kuharico
ki Je -vajena večje kuhe in je že služila v kaki bolj-Si -restavraciji ali hotelu in
služkinjo
z« vsa pomožna dela sprejme slovenski pensijon v Beogradu Nastop službe in plača po dogovoru - Ponudbe g sliko, navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače poslati na »Pension Central*. Beograd — Kralja Milana ulica 44 197
Zobotehnika
asistenta. po<|«Uioma per-fektne.es v tehniki kakor tudi v operativnem delu. sprejmem Pismene pouud be z navedbo referenc pod Šifro »Asistent*' na oglasni oddelek »Jutra*.	f"
Čevljar, vajenca
»prejme takoj Janko Dolenc, Ljubljana. Barvarska steza 6.	£37
Frizersko vajenko
»prejme A. Tnrk, MikloSi ieva cesta 7.	256
Kovaškega
pomočnika
le prvovrstnega sprejmem. Naslov pove oglas oddelek
»Jutra*.
817
Služkinja
za vsa falSna dela. kj samostojno kuha tn govori nemško ali italijansko, dobi stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 320
Več pečarskih pomočnikov
(dati no Zaplotnik,
sprejmem proti Iv
dogovora Ivan	ui».
pe carski mojster, Radovljica H. 8.	£02
Godbenika
zmožnega vodstva godbe na pihala, sprejmem takoj. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Godbenik*
805
Dečka
poStenih staršev, ki Ima veselje do trgovine, sprejmem v n Ren je. Oskrba v hiSi. Cenjene ponudbe pod »Gorenjsko* na oglaeni oddelek »Jutra*.	354
Knjigovodjo
mtajgega, spretnega bilan-elfta, veščega hrralčine in Dem Sitne, sprejmemo v veliko trgovino v Zagrebu. V ponudbi Je navesti pogoje. staroet te dosedanje ttameS5enje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «D. D 4928*.	303
Frizerko
veiio In brivskega pomočnika onduTerJa." sprejme takoj Jurij Slmunac, damskl salon r Kranju.	154
Kontortstinjo-
praktikantlnio
• prejme veletrgovina v LfuMJani Pismene ponudbe pod »Začetnica* na oel. •ddalek »Jutra*.	161
Strojepisna dela
na dom sprejmem. PUem
v slov., italijanskem in nemškem jeziku trgovska pisma itd Dajem pouk v italijanskem jezikn — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lepa dela*
860-a


Kot oskrbnik
ali pa kot hišni mrz&i želim službe Sem zanesljiv, trezen in z večletnimi spri če vali Naslov pove oglas oddelek »Jutra* 41095
Dekle
izučena prodajalka, z dobrimi »pričevali, zdrava in marljiva, želi službe. Na-•>lnv pove oglasni oddelek »Jntra*.	126
Vezilja
veCa strojnega in ročnega vezenja, želi primerne službe. Naslov pove oglasni
oddelek »Jutra*.
815
Gospodična
želi službo v pisarni, ali kot blagajničarka y trgovini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	834
Tehnični uradnik
varščino, vpokojenec — želi službe v tehničnem, podjetju ali oskrbovanje ve«ph stavb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod uradnik*.	337
Šivilja
krojno izučena, gre na dom, ali v kakršnokoli službo. Nastop! lahko IS jan. 1928. Pavla Zabuko-vee, Ljubljana, Ižanska e. St. 43	301
Službo hišnika
želi zakonski oar t dvpma otrokoma, v centru mesta. Ponudbe pod tnačko »VeSč ttUniki na oglasni oddelek »Jutra*.	115
Prodajalka
agllna in dobra, z daljšo prakso samo-itoinegt vodstva mešane in Špecerijske trgovine, z dobrim; spričevali. želi službe Dopis* na oglasni oddelek »Jutra* pod •Najraje ▼ LJubljani*.
40292
Cvetki sicer ni ugajalo, kar sta nameravala miška, toda Vohunček in Gb dunčtk se nista žbrknila za to; jela sta kopati, da Je Cvetki prst kar letela okoli zlave. ^Smo že tu!« je zdajci vrsnil Glodunček iz luknje. A tisti mah sta cba odrevenela od straha, videč, da nista doma, ampak... v krtovi lami!
Hu. kaka strašna zver! Sedel le med svojimi lonci, polnimi hmščevih gnjati in ogrčie ofcare in le oožiral vse to kar vrelo! In kak nož je Imel divjak in kake kremplje! In kake drobne, hudobne očil Brrr!
Filatelistom
priporočam da «i nabavijo pri meni zbirki. 50« raznih znamk od katerih je vsaka tnamka drugačna, za 30 Dio Zbirka 1000 raznih znamk vsebujoča drž;ive Evrope Azije. Afrike. Amerike in Avstralije, kjer je v^aka znamka drugačna — za 65 Din Denar pošljite naprej » jaz pošljem naročeno priporočeno in priložim vsaki taki uatočbi svgj cenik znamk ki vsebuje cene. skoro od 6'Hi raznib držav celega »veta Najstarejša trgovina tnamk 3HS Izidor Steiner Brod na Savi	40398
Trdih drv
180 m» prodam tri četrt ur* od kolodvori., na lepem prostoru - Cena po
dogovoru Severin Rozmun Zg Otok Radovljica
40848
Železen štedilnik
»lobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem odd. !ku »Jutra*.	349-a
Par smuči
(kompletnih) in smu&arska obleka naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
314
Prostovoljna javna dražba
IKihištva tn kuhinjskega orodja st vrši v torek. ■Ine 8 januarja na Dunajski cesti 15 — dvorišSe kavarne Evropa	41166
Gostilno
vzamem začasno na račun, ] z vsebno pravico, na pro- ; motnem kraju Ponudbe na oglasni uddelek »Jutra* pod »Delavna*.	146:
Gostilno in kavarno
oddam v najetn na pro-jnetnun kraju v Ljubljani. Cenjene oferte na oglasni o Melek »Jutra* pod Siiro »Kavarna*.	3S5
Trgovino
s stanovanjem, dobro rpe-<jano, na prometnem kraju v mestu ali trgu, event. tudi na deželi vzamem takoj v najan. z majhno za> logo ali brez iste, katero sčasoma kupim Zanesljive ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Zajamčena eksistenca 1000* 300
Lokal s skladiščem
ali samo skladišče vzamem v najem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod mačko »Kranj 1928*.
855
ft<HH>wwja
Stanovanje
2—4 sob s pritiklinamL v sredin1 mesta, najraje v Šentjakobskem okraju išče • 1 majem ali l. avgustom pri v uradnik, z majhno dmžino (4 osebe) Cenjene poDUdbe t navedbo najemnine ood šifro »Stanovanje 2—4* na oglasni oddelek »Jutra*.	81
Stanovanje
1—2 »ob in kuhinje s pri-tiklinami želi tričlanska družina ta februar ali maj. Pla&a tudi naprej Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cisto io solnčno»
236
Stanovanje
3 sob t pritiklioami (kopalnico) želi v sredini mesta viSji uradnik z odraslimi otroci Piača dobro — event ta nekaj č&rs naprej Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod Šifro »5 oseb*
Znamk celo zbirko, lepo urejeno prodam po ugodni ceni. Le resni filatelisti naj se zgiase med 12. in 2. uro na Poljanski 13/11, levo.
80-a
Spalnico
skoraj novo. prodam radi selitve za polovično ceno. Na ogled med 12. in 1. uro Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	843
Brivski pomočnik
starejši, teli službo v Ljubljani Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brivec*.	846
Zobotehnik
z desetletno prakso, per-feikten v zlatu in kavčuku, želi službo za takoj Dopise pod »Zobotehnik* na oglaeni oddelek »Jutra*.
863
Fino čajno maslo
Din 40 kg oddaja po pov-" ' *	dalje
zet ju franko od 4 kg Franc Kolleritsch, pri Gornji Radgoni.
t
Ajdovo moko
m 6 Din koruzni zdrob po )in 880, prvovrstne izdelke od 25 kg naprej pošilja Pavel Sede j umetni mlin. Javoraik Gorenjsko 4059«
Čebel nega voska
prima, kupim vsako mn0> žino. — Drago Znidarič, Celje.	41284
škatlje
iz močnega kartona 32 X 82 X 10 cm nekaj sto komadov odda Tvorniška zaloga gramofonov A Ras-berger. Tavčarjeva ulica 5 «15
Motvoz
(Spagot kupit«- najceneje direktno »'tovarni Mehanična
vrvarna Šinkovec Gro*ui>lje 261
Čevljarski stroj
za votlanje (HohlmaschineJ dobro ohranjen, poceni proda škof, Maribor,
breška oesta 9.
Po-
«Weckaparat»
kompleten- s kozarci ter razna kuhinjska posoda — radi odpotovajija poceni naprodaj. Naslov t og'as. oddelku »Jutra*	348
Pohištvo
spalnico in jeditnico. solidno, iz trdega lesa, proda Anton Pogačnik. Ljubljana Vn, Celovška c 34.
m
Moško kolo
t dobro« «tanjo proda« za 750 Din Naslov v ogl oddelku »Jutra«.	841
Ptičje kletke
za val en je poceni naprodaj v Florikn&ki ulici it. 10.
•1»
Drva
Hrastova parft^tn* .»1pa'!k »1 lag» ter mel.ka Irv« pt
'iiz&i -en 'iusuvijh o« ton. .•arca tag» V 8eagn»-ttl l.jutdjana u 7oreni-kin> Kolodvorom	8«
Črna obleka
in zimska suknja
ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
858
Več pohištva
In dvokolo
ugodno proda hiinik na Krekovem trgu 10. 360
Zlato uro
z verižico pro.lam za 4000 Din tn dobro ohranjen po-niklan otroški voziček za 500 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	325
Fotoaparat
13 X 18. 10 X 15, oziroma 9 X 12, z vsemi potrebsil-nami kupim takoj Naslov v oglasnem oddelka Jntra.
285
Kuhinjsko kredenco
dobro ohranjeno, kupim Naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Mala*.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
LJoblJana. Wolfova ulica S 88
Lisičie,
mlNe fentB
In vse druge od divjačine kupuje in zanesljivo dobro plača O Zdravič, Ljubljana. Florijanska ulic* St 9 47
Kino-anarat
kompleten, z vsemi potrebščinami takoj kupimo. — »Posredovalec*. Ljubljena, Sv. Petra cesta Stev. 18.
331
Enonadstropno h.šo
t Izvrstno vpeljano pekarijo ' poleg velik trgovski lokal, 7 dvo- in trisobnih stanovanj. vrt. dvorišče, jako prometna cesta Ljubljane, prodan za 350 000 D'n. — Ponudbe na oglas oddelek «Jutr»» pod Šifro »Prvovrstna pejturija*.	850
Gospa
želi stanovanje z 1 sobo in kuhinjo Plača 800—600 Din mesečno Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
826
Stanovanje
! sob. kuhinje in pritiklin takoj oddam Pot v Rožno dolino 5.	352
Kuhinjo in sobo
oddam takoj v Zelen jami. Ljubljanska ulica Stev. 223
254
Stanovanje
2 sob, predsobe, kuhinje In pritiklin oddam takoj v Sp Šiški, Slovenska c. »t. 24.	866
Ivan Možuhin
slavni ruski filmska umetnik v svojem naj* novejšem in najboljšem velefiimu
Casanova
ki so si ga doslej že ogledali 9403 obisk** vaJci.
ELITNI KINO MATICA.
TELEFON 2134.
Opremljeno sobo
Gospodična
oddam zagonskemu paru J želj vsled pomanjkanja po-afi 2 gospodoma v Je&kovi znanMva. manja i boljšim,
ulici 13/1, desno.
157
Opremljeno sobo
takoj oddam proproj^temu gospoda. Naslov v 0g.as. oddelku »Juti a*.	818
Sobo
oddam 3 gospodom dijakom. Naflov v oglasnem oddelku »Jutra*.	273
2	gospoda
sprejmean	koi sostanovalca Naslov v oglasnem oddelku
»Jutra*.	299
• Dva dijaka
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo v „hiii. po zelo nizki ceni, v centru mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	847
2 gospoda
sprejmem na hrano in stanovanje z vso postrežbo. Pojasnila pri hišniku na Mestnem trgu: 24.	844
Dijaka srednješolca
sprejmem ta&oj na stanovanje z zajtrkom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 365
V vili
blizu Tivoli oddam 2 veliki sobi, vsako zase Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
inteigentnim sospodom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra> pod mačko »Prijateljstvo 57*.	857
Gospodična
resnega značaja, v državni službi, želi v s vrbo razvedrila dopisovati z gospodom. starim nad 85 let. Dopise je poslati na podružnico »Jutra* v Kari-boru pod »Tiha prijateljica*.	878
Premožno damo
želi spoznati mlad. akad*. mično Izobražen, dobro d-tuiran in lepe zunanjosti. Ponudbe pod »Diskrecij* zajamčena K S34* na In-terreklam d. (L, Marovsk* 28.
Na hrano
dobro, domačo, sprejmem gos-pode po 400 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	224
Gosposko sobo
(Uerrenzimuier) dobro ohra njeno kupim Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Gosposka soba*. 41261
Lokal
ozir. veliko prazno sobo
v sredini metta teli s 1. februarjem »Strojno pletenje* Pred Škofijo Stev 1/1 119
Poslovne lokale
oddam	skupno aH posamezno	v [., ozir [I nadstropju — nasproti gavne pošte.	Naslov v oglasnem
Opremljeno sobo
o 'I d a m gospodu z vso oskrbo Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	143
Gdč. ali dijakinjo
sprejmem kot sostanovalko z vso oskrbo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
349
Sobo z 2 posteljama
In tufti trgovski lokal od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	294
Sobo
event. z vso oskrbo želi uradnica Ponudbe os ogl oddelek »Jutrz* pod Šifro •Snažno*	271
858 oddelku »Jutra*.
Sostanovalca
sprejmem takoj i zračno
sobo z elektr. razsvetljavo In centralno kurjavo, blizu sodnije. Cena nizka. Naslov pove oglasni oddelek "	327
809 ' »Jutra*.
ATN6 PROSTORE
V KRANJU
pripravne za industriio, obrt in trgovino
oddm u rajtm
radi prešel tve puškarne s 1. majem t I.
VIKTOR OMERSD Kranj.
Na domačo hrano
sprejmem, gospode	In gospodične v bližini	bolnice. Naslov v oglasnem	oddelku »Jutra*.	864
Šoferska šola
daje pouk In izobrazuje
praktično In teoretično kandidate za samostojne šoferje. Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan Prospekti gratis Natančne informacije v avto - šoli, Zairreb, Kaptol 15, telefon 11-95.	220
200.000 Din
ali tudi vef vloži v kako solidno podjetje trgovec. Ponudbe pod »Sodelovanje 17* na oglasni pddelek »Jutra*.	123
Posojilo
1500 Din žeti vpokojenka pod zelo ugodnimi posoji. Dopise na oglaani oddelek »Jutra« pod značko »Vpo-kojenka 50*.	832
Tihega družabnika
ali finaraclrja sprejmem i dobro vpeljano tekstilno razpošilja-lnico. Cenjene ponudbe na oglašali oddelek »Jutra* pod značko »Bodočnost 200.000*	3
Ihtpisi
16. avgust
Zapuščen in pozabljen se epofiilnjejn minule sreč« nekdaj . .	306
Gospodična
žeil znanja i gospodom od 40—60 let. V poitev pridejo le gospodje zdravi na riuii in na telesu, ki tmajo ob primerni duševni Izobrazbi (akademski ali slični) tudi smisel za 1 epoto lastnega doma in medsebojnega iskrenega prijateljstva. Do. pis*e v slovenskem ali nea^ Skem jezika na oglasni oddelek »Jutra* pod značk« »Tvegam*.	. 281
Samostojen
Wrtnaj želi spremembe v« življenju eoako ukve Dame imajo prednost 20—SO let ženitro ni isklučena, anonimno v koS na Ogla^ ni Oileleg pod »Drago žir. Ijeaje».	275
Brivski pomočnik
27 let star, prijetne zunanjosti. se želi v rvrho ženi t ve seznaniti z 20—80-letno vdovo, U poseduje brivnico. Naslov v Oglas, oddelku »Jutra*.	89
Pianino
fin In dober, lepo ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
838
Fin klavir
izborno ohranjen, poceni prodam. Naslov v Ogla«, oddelku »Jutra*.	830
Avtomat
(orfcestrion) <lobro ohranjen, t klavir in harmonij godbo, ugodno prodam — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Avtomat*.
8M
Harmoniko
prav dobro, prodam p® nizki ceni. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra*.	807
Gramofon
skoraj nov, * plošSaai ali brez poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	851
Pat in Patachon
iSčeta neveste Pisma na oglasni oddelek »Jutra* pod »Bodočnost 1928».* 842
Tri gracije
tele dopisovati z boljšimi, bolj oddaljenim! go«f*rli
Dor*se t «Mko je poslati
na oglarnf oddefelk Jutra pod znaSko »Spominčica, vijolic*, trobentioa* 889
Psa nemšk. ovčarja
čiste pasme. Sest mesecev stajega, proda A. Bernik, Skoija Loka 54.	810
Pes nemški ovčar
7 mesecev staj. ki sliii u ime Lord, se je zatekel. Ako kd0 ve zanj naj javi prot nagradi Valentina
Ba-tteHno, Rožna dolina _
e. XV/8.	868
Sopotnika za avto
"prejme stara renomirana tovarna za potovanje po vsej Sloveniji Prekmurja in Medjimorjo V poitev pridejo le stroke z enim predm-tom m ki bi potoval* -talno »ko«* rs» leta (ra 800 dni) Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Avta 1928*.
Zane Grey:
20
Železna cesta
tfoman.
In Nealova navada, da je hodil po svojih zemljemerskih poslih s puško na ramenu, je povzsočila drugi pripetljaj.
Nekoč — bilo je zgodaj poleti — je Neale pri nekem studencu čakal Larryja, da pride s konjema. Cowboy se je zakasnii; Neale je legel v senco bližnjega grmovja in je spal, dokler ga ni prebudil glasen konjski topot Ko se je vzravnal, je videl Larryja, da kleči ob potoku in pije. Obenem pa je zbudila Nealovo pozornost temna, prihuljeno se plazeča senca''nedaleč od Larryja. Bil je Indijanec, ki je lezel po grmovju s puško pripravljeno za strel. Po bliskovo je vzdignil Neale svoje orožje k licu in je ustrelil. Indijanec se je zrušil in je nepremično obležal na tleh.
Skakanje prestrašenih konj je zmotilo Larrnja sredi pitja. Ko je pomiril živali, se je ofbnil k Nealu.
»Kaj, ti si? Vražje si me prestrašil. Na koga si pa streljal?«
Neale je pokazal na mrtvega Indijanca. Roka mu je trepetala. Grdo mu je bilo pri duši, trd mraz mu je stiskal srce, a vendar je dr£al puško pripravljeno, da bi ustrelil v drugo, Če bi trebalo. Larry je izpustil vajeti, izdrl samokres in neobičajno brzo splezal po bregu navzgor. Neale ga je videl, kako se je sklonil k Indijancu.
»Hoho, kar v črno!« je za vpil z nekim novim zvokom v glasu, ki je bil drugače tako ravnodušen. Nato se je vrnil in je položil Nealu roke na ramo. Prijatelj mu je bil rešil življenje. Pa o tem ni govoril. Zvito je pogledal Neala in je udaril v smeh.
>Želodec se ti obrača, a? Poznam ta občutek . . . Vrag in pol si, dečko, kadar se razvnameš.«
Ustreliti Indijanca je bilo za Neala po tem takem vendarle nekaj drugega, nego si je predstavljal v sanjarijah deških let. Tako naglo je bil izvršil svoje dejanje, prav kakor da ga je vodil podzavesten nagon. Ko je pa bolj natanko premislil stvar in polagoma dojel značaj nenadne groze, ki ga je bila prešinila, se je spomnil omamnega vzvalovenja vroče krvi, tigrske želje, da bi planil in udaril — in nato hladne, srdite odločnosti. Vsa istorija je bila kaj zoprna.
Ko sta prišla v tabor, sta iavila, kaj se ie zgodilo, in sta zvedela, da so se pokazali Indijanci na več krajih proge. Celo streljali so na posamezne vojnike. Šef je iznova odredil, da naj se vrši sleherno delo pod zaščito čet, ki naj pazijo, da po možnosti zabranijo nenadne zaskoke. Med tem pa ie sklenil poslati oddelek vojske, da prežene sjuško tolpo.
Ta dva okrutna doživljaja sta potrjevala generalovo napoved: začenjal se je divji čas, ki ga je bil napovedal Nt ' !">elo pri U. P. ni bilo šala in tudi ne romantična prigoda. Tod?	a bodočnost
ga je mikala. V urah oddiha, ko je zvečer sedel	rnem ognju,
je premišljeval in sanjal in fantaziral. In vsa ta p. ^nišljevanja so še na koncu vedno iznova vračala k spominu na Allie.
Prišel je mesec september; polovica ga je bila že minila, ko je Neale, ki sta ga spremljala Larry in neki inženjer z imenom Service, dospel s tovornimi mezgi in zalogami živil na višino Sherma-novega prelaza, pripravljen, da nastopi dolgo stražo ter dožene, kako visok bo pozimi sneg ob bodoči železniški progi.
Rečeno je bilo, da naj si razdelita ozemlje prelaza. Service je dobil zgornjo polovico, Neale pa ravni svet. Ker je raslo v tem kraju le malo drevja in je bilo treba lesa za obilno zalogo drv, so
sklenili, da ne zgrade Serviceu koče, ampak da mu izkopljejo stan: globoko jamo na pobočju holma, pokrito s streho iz zemlje in vej.
Zgradba zadovljivega zavetja, ki ga ne bi moglo z vsakega griča uzreti indijansko oko, in po vrhu še toplega, suhega in zavarovanega. seveda ni bila lahka stvar. Večkrat so morali začeti iznova, preden so napravili tisto, česar so potrebovali.
»Bolj sami boste tu — in mraz vam bo,« ie pripomnil Neale.
»Za to se ne menim.«
»Menda se kaj vidiva, preden začne mesti.«
»Samo če pridete vi do mene. Jaz ne morem plezati. Bolno nogo imam.«
»Dobro, pridem. Kaže, da bomo imeli še nekaj tednov lepo vreme. Rad bi hodil malce na lov.«
»Obilo sreče.«
Tako sta se ločila tovariša. Bila sta samo dva izmed neustrašnih inženjerjev, ki so jih bili izbrali, da bi, in s tem služeč veliki nih inženjerjev, ki so jrh bili izbrali, da bi v tem divjem kraju kljubovali zimskim nevarnostim in naporom in s tem služili veliki stvari.
Bager in zlato jeseni sta se mešala z zelenjo, ki je prevladovala v nastavarjevi dolini. Nekje so bili bobri zajezili potok, tako da je nastalo majhno jezerce; tu so se zbirali žerjavi in druge vodne ptice. Neale je videl bobre pri delu in srne, ki so se pasle na pologu.
Tri mesece je bilo tega; tri mesece! Kaj vse se je utegnilo zgoditi v tem času! Toda SHngeriandu se ni bilo ničesar bati s strani Indijancev. Neale je upal in verjel, da se Allie dobro godi,
Strah in tesnoba sta ga mučila, a dvizal se ni zato nič bdi. Larry, ki je gonil mezge, ga je bil dokaj prehitel in mu je za zelenim ovinkom rečice izginil izpred oči. Naposled je Neale uzrl nad drevjem steber višnjevkastega dima; ta pogld mu je olajšal srce.
Posrečilo se nam je dobiti še nekaj srečk
Kdor hoče igrati v tem kolu sreče, se naj požuri, da pride pravočasno v posest srečke državne razredne loterije. Žrebanje prvega razreda se bo vršilo že 11. t. m. Poudarjamo ponovno, da je rizik v tem kolu prav majhen, ker mora vsaka srečka za« deti. V najslabšem slučaju bo znašal dobitek Din 200.—.
Srečke je dobiti SAMO Vt ' Oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica štev. 4 ter v Ekspozituri »Jutra«, Ljubljana VII, Celovška cesta štev. 53, v Mariboru pa v upravi » Večer nika« na Aleksandrovi cesti 13.
Ne pozabite takoj naročiti
LJUBLJANSKI ZVON 1928
Poleg mnogih kraiiih povesti, pesmi in esejev izpod peresa naših najboljših pisateljev in pesnikov bo vse leto izhajal
izvirni zgodovinski roman
SERENISSIMA
ki se vrši v Benetkah in je pisan s pripovednim tuzkošjem Sienkie. wiczevih povesti.
UMETNIŠKI PORT IET1 slovenskih pisateljev in umetnikov bodo krasili tudi letos vsako številko.
Ljubljanski Zvon izhaja vsak mesec ter velja za celo leto 120 Din, za pol leia 60 Din, za četrt leta 30 D; za inozemstvo 150 Diru Naroča se v
Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani ali njeni podružnici v Mariboru.
Niso se še posušile solze ob izgubi našega očeta, pa nas je za vedno zapustila naša zlata, skrbna mama, stara mama

vdova po uradniku j. ž. v p.
Pogreb nenadomestljive pokojne se vrši iz mrtvašnice de« deželne bolnice v četrtek, dne 6. t. m. ob pol 4. uri na pokopa* lišče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 4. januarja 1928.
Žalujoče rodbine:
Mencej, dr. Hiti, Svetlič.
Bret peaebocg* obrwt5i»
t
Mestni pogrebni tarod.
Po nepopisnem mučnem trpljenju je danes ob tri čet rt na 9 zvečer moja blaga žena m mati mojih otrok Prokopa, Mirka, Leona in Anice, gospa
• •	■ ■•	VI •
zatismla svoje trudne oči za vedno.
Pogreb predrage rajnice bo v Četrtek, dne 5. januarja 1928 ob 2. uri popoldne izpred hiše št. 25 na Mestnem trgu na pokopališče pri Sv. Križu Žalujoča rodbina prosi prijatelje in znance, da blagovolijo opustiti s o žalne posete.
V Ljubljani, 3. xfae januarja 1938.
Peter Grasselli.
Mladost
Se tudi izgleda po naravi motna, je vendar ogrožena od mnogih nevarnosti izčrpanja sil vsled prebujnega življenja, ki je značilen za to srečno dobo.
Ce hočete odstraniti vsako bolezen, ki bi ogrožala fizično blagostanje mladih ljudi, Jim priporočajte, da vsak dan uporabljajo
li I
0VOMALT
V tem prijetnem dietetskem proizvodu ne bodo dobili samo okusno s!a-fčico, temveč tudi neizčrpen vrelec moči za telo in za duh, kakor tudi Jamstvo za najboljše zdravje.
Dobi se v vseh lekarnah, droge-rijah in boljših delikatesnih trgovinah za ceno: 100 g Din 18.50, 250 z Din 36.25 in 500 g Din 63.25. Zahtevajte brezplačen vzorec, sklicujoč se na ta list, od
Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb.
«_M »■ m M » " * "» » y H II If ITiniTU H I II HTF1
DVE AGILNI
POTNICI
za Slovenijo
z obsežnim poznanstvom v vsej de« želi sprejme proti stalni plači in pro» viziji BANČNI ZAVOD. Pismene
ponudbe s točnimi podatki doseda.	g
nje zaposlitve na postni predal 138	M
Ljubljana.	j^j
ULJJUUUUUDGDGromU
Dobro vpeljana tvornica sprejme še kak v. i •_____|____i
v izdelavo (železen, lesen L dr.). Urejen prostor z orodjarno, električna in parna po« gonska sila na razpolago. Priključi se tudi lahko manjše podjetje s stroj v svrho skup* nega delovanja. — Direktne ponudbe se že« lijo pod »Solidcn«rentabiIen« na oglasni od* delek »Jutra«.
■a.
PRESELITEV!
Naznanjam vsem cenj. naročni« kom, da sem preselil svojo pleskar« sko in li carsko delavnico s Sv. Petra ceste štev. 61
v Igriško ulico 10
(Gradišče, za dramskim gledališčem) in se priporočam v nadaljno naklo« njenost
Ivan Genusi,
LJUBLJANA, Igriška ul. 10.
»»»»♦»•♦•A -v
450 — 700 mm razsežnega okvirja, v	2
dobrem stanju, prvovrstne kakovosti,	«
oujno kupim. Ponudbe pod >Takoj	|
plačljivo 5139* na oglasni odd. >Jutra<	2
DRV
bukovih in hrastovih, rabim 300 do 500 klafter; dovoljenih 30 odstotkov okroglih. — Ponudbe pod poštni predal 74, Celje.
Lovske puške
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER puškar, Ljrbljana, Selenburgova ulica 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko proda jv.	127«L
Gostilna Mrak na Rimski cesti
Vam nudi za božične praznike iz borna namizna in buteljčna vina, Lstotako tudi šampanjec.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
NAGRADO
dam za stanovanje 2 al 1 sobe, kuhi=> nje in pritikline, najraje v bližini Vi* dovdanske ceste, za februar ali maj.
Ponudbe na oglasni oddelek »Ju* tra« pod »Majhna mirna družinica«.
*
s
m
a Kdor osiofule, tu nopreaue! ■
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob izgubi našega nepozabnega sina in brata
Ljubkota flmbrožica
se vsem. najtopleje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo članom, članicam in naraščaju blejskega Sokola, dalje radovljiškemu Sokolu, pevcem za ganljive žalostinke in njegovim prijateljem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.
BLED, dne 4. januarja 1928.
Žalujoča rodbina Ambrožičeva.
V globoki žalosti naznanjamo, da je nasa do« bra mama, gospa
Julijana Andres
danes 3. januarja t. L v 82. letu po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v četrtek 5. t. m. ob 15. na tu* kajšnje pokopališče.
Novo mesto, 3. januarja 1928.
Žalujoči:
Josip, Ana, Pavla, Krista
HEKTOGRAFIČNI APARATI
zvitki, masa, hektografični trakovi
vedno in najceneje v zalogi pri
LUD. BARAGA, Ljubljana,
SELENBURGOVA ULICA ŠT. 8, L TELEFON ŠT.2980
E 1133/27—10
Dražbeni oklic.
Podpisano sodišče proda na javni prisilni dražbi:
1.	dne:
3. februarja 1928 ob pol 10. uri na licu mesta v
Cankovi
nepremičnine vi. št 16, 18, 31, 56, polovica vL št. 74, vL št. 85, 101, 150, 175, 6,« ink. 205 in 228 k. o. Cankova. ki obstoje iz eno-nadstropne vile h. št. 22 v Cankovi, pritlične hiše št 41 v Can« kovi, pripadajočih gospodarskih poslopij in večih vrtnih, polj« skih, travniških in gozdnih parcel.
Cenilna vrednost s prittklinami vred znaša 271.106 Din S7 p, najmanjši ponudek pa 180.742 EKn 09 p.
Nepremičnine se bodo prodajale najprej v 11 skupinah, končno pa vse skupaj.
2.	dne:
4. februarja 1928 ob 8. uri na licu mesta v
Pucincih
nepremičnine vL št. 285, 375, 395, 394, 416, 431, 492 in 496 k. a Pucinci, ki obstoje iz:
a)	parne opekarne in žage z enonadstropno stanovanjsko hišo in gospodarskimi poslopji:
b)	eksportne klavnice;
c)	večih poljskih parceL
Cenilna vrednost znaša ad a) 613.333 Din 33 p, ad fc) 65.150 Din, ad c) 27.682 Din 25 p, najmanjši ponudek pa ad a) 408.889 Din, ad b) 42.434 Din. ad c) 18.455 Din.
Nepremičnine se bodo prodajale najprej v označenih treh skupinah, končno pa se izkiičejo vse nepremičnine skupaj.
Dražbeni pogoji in na nepremičnine se nanašajoče listine ("emljeknjižni izvlečki, cenilni zapisnik itd.) se morajo vpogle« dati pri podpisanem sodišču tekom uradnih ur.
OKRAJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI,
odd. IV., dne 30. decembra 1927.
Originalne barve.
matrice (kože), voščeni papir za Gestetner cyklostil specUalni papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri
Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ul. 6/1. Telef.2980
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij cJutru Adoli Riboikat, Z* Narodno tiskamo dd. kot ciskarnarja Fran Jezeršek. Z« Inscratni del je odgoro«« Alojzij Novak, V* « Ljubljani,