eriška Domovi im/i

(LOVfiNIAN
MORNINO MWSPAMR
CLEVELAND 8, 0.. WEDNESDAY MORNING, JUNE 2, 1948
LETO L. - VOL. L.
VESTI
IZ SLOVEID1JE
PISMA 0 BITENCU. — Pisali smo o razpravi, ki je bila v aprilu v Ljubljani in pri kateri se je “ljudsko” sodišče posebno zagnjalo proti profesorju Bitencu in ga tudi obsodilo na smrt. Obsojen je bil, češ da je vodil špijonažo proti titovcem za Ame-rikance in ker je bil eden izmed domobranskih vodil. Poročali smo o tem procesu, kakor smo pač mogli o tem dognati po komunističnih listih. Sedaj prihajajo pisma, ki marsikaj dodajo in pojasnijo. Iz teh hočemo samo par stvari navesti, da dobe bralci jasnejšo sliko o tej razpravi.
ALI SO DELALI OBTOŽENCI ZA DENAR? — Eno teh pisem pravi: “Razprava naj bi bila po vladnih načrtih propaganda za režim. Ljudem naj bi pokazala, da je Titovina v vedni nevarnosti pred Amerikanci, ki pošiljajo špijone in da je za vsem tem duhovščina in Vatikan. Vpitja proti Cerkvi in duhovščini je bilo na tem procesu res dovolj. Pa so ljudje tega že tako nava-
POPLAVI NAIRazne najnovejše svetovne vesti
mm, * mu a	aa mčpli nanfld na Tel Aviv s treh stra-
Ensign Raymond I. Gornik V petek 4. junija bo gradu-iral iz mornariške akademije
jeni, da nič več ne vpliva. Kot Raymond I. Gornik, ki bo ob tej tretje pa so hoteli na razpravi' priliki imenovan za ensigna ali prav smešno povdarjati, da so po slovensko: praporščaka, v Bitenc in njegova skupina dela-j bojni mornarici Zed. držav, li za denar. Pa so ravno pri tem Graduirai bo po štirih letih štu-
(DaUtnalitrub
Slovaki slave spomin Dr. Jožefa Tisa
V St. Vincenc’s Convent v Bedfordu so Slovaki priredili spominsko žalno slovesnost v počastitev svojega pokojnega voditelja Dr. Jožefa Tisa, ki ga je dala češkoslovaška vlada pred dvemi leti obesiti na pritisk komunistov. Slavnostna govornika sta bila Msgr. Francis Du-bosh in poslanec Alvin E. 0’kon-ski, Wise., Eksekucijo Jožefa Tisa je poslanec v svojem govoru označil kot “umor najgrše in Si.; v
LEP FESTIVAL BO TA TEDEN V MILWAUKEE
diranja
miji.
na mornariški akade-
90,000 ljudi brez strehe. - Vojaštvo rešuje.
Portand. — Columbia River zahteva vedno note žrtve, že okrog 40,000 dolarjev je škode
TEL AVIV.____Arabci so začeli napad na Tel Aviv s treh stra-
Kolone arabske vojske so prišle že na 10 milj blizu mesta.
Judje se še drže v nekaterih delih Jeruzalema.
Kralj Abdullah, ki ga Arabci sedaj smatrajo za gospodarja Jeruzalema, je dal izjavo, v kateri obljublja, da bodo kristjani imeli popolno svobodo veroizpvoedi v vseh cerkvah mesta in Pa-lestine.
* * ♦
okrog 40,000 dolarjev je škode LONGMEADOW, MASS. - Gen. Omar Bradley, šef gene-in 22 je mrtvih utopljencev radi ralnega štaba je tu govoril v spomin padlim. Svaril je proti ne-zadnje poplave, a reke še vedno	ki n™ mkake odločitve v stvareh,
naraščajo. 40,000 ljudi so oblasti morale evakuirati in jih pre-seliti iz obrežnih naselbin. Voda je dosegla železniško postajo, preplavila je letališče in mnoge ceste, ki vodijo v mesto, je enostavno odnesla.
Predsednik Truman je odredil, da morajo vse federalne po-
ralnega štaba je tu govoni v spomin pauum.	....
odločnim začasnim odločitvam, ki niso nikake odločitve v stvareh, ki morajo biti odločene. Vodstvo in odgovornost za vodstvo pomenita teško breme. A izogniti se ga ne moremo. Vojskam se moremo izogniti prav tako kot jih je mogoče izzvati. Toda samo izogibanje ni nikaka rešitev Ce ne zgrabimo vsako vprašanje z odločnostjo, dobro pripravljeni za to kar hočemo in dobro zavarovani s potrebno močjo, nismo nič opavili. Mendranje in mencanje ne reši nič. Iz krize v krizo nas vleče in daje lažnjiv vtis, da je država sigurna svoje varnosti, pa ni. V sedanjih svetovnih raz-dil, da morajo vse federalne po- merah ni varnosti. Z odločnostjo in jasnimi cilji moremo prepre-mo(&ie organizacije na pomoč, čiti večje prelivanje krvi, z neodločnostjo postajamo odgovorni za
rtsvnlatrilani nnVro Mn!	naivnerihna smrti naših SinOV. ki ItlOffljO Ulllir&tl Zft dOTOOVillO, J6
poplavjleni pokrajini.
Ameriški Rdeči Križ je naka-
Milwaukee, Wis. Pred 24; cembra 1942 se je vpisal k zra-leti so milwauške šolske oblasti. iC0pi0vneTn oddelku ameriške prvič napravile poskus javnega j mornarice ter je bi] po g mese. nastopa nadarjenih učencev na glasbenem polju. Ta poskus se je sijajno obnesel, zato so šolske oblasti sklenile, da bodo s tem nadaljevale vsako eto.
Tak festival se vrši tudi ta teden in sicer v milwauškem mestnem avditoriju dva dni danes, v četrtek in petek, vselej ob 8 zvečer. Pri vseh treh nastopih ^Isodelovalo------	‘‘,J“
Ray Gornik je graduirai iz j zal 1,000,000 dolarjev pomoči za višje šole sv. Igancija v Cleve- severno-zapadne poplavljene kra-landu leta 1941. Tekom šolskih I je. Organizacija Rdečega križa let se je udejstvoval pri skavtih zbira prispevke za poplavljence in sicer pri četi 250. Na 7. de-
po vsej državi.
V Britski Columbiji so oblasti dobile pooblastilo, da smejo
mornarice ter je bil po 6 mese- mobilizirati moštvo in konfisci-
»li. nnntniilinn ir nbliimn olilflHn mnli' Ivnnonnvfna BPOnVVfl fin Dl
cih postavljen v aktivno službo.
V juniju 1943 ga je mornariška oblast poslala v letalsko šolo na Ohio Weslyan univerzo ^Delaware, Ohio. Po štirih mesecih
UU/UlUZlUOU iuuhv 1 v ..........
rati transportna sredstva, da bi se mogla organizirati uspešna in hitra obramba proti poplavi. 4,000 kanadskih vojakov pomaga pri reševalnih delih. Elektri-
je bil prestavljen v mornariški čne in telefonske mreže so raz-
Clti večje prelivanje arvi, & uwuwuwovjv	--------------
neizogibne smrti naših sinov, ki morajo umirati za domovino, je rekel general.
* » *
BERLIN. — Sovjeti razglašajo, da je že okoli 9 miiljonov Nemcev glasovalo za enotno nemško državo Glasovanje se izvaja v sovjetski coni Nemčije. 9e 14 dni je časa za glasovanje. Priča, kujejo, da bo končni izid glasovanja tok kot je sploh vsako glasovanje pod boljševiškim režimom, da namreč boljševiške oblasti dobe 100% glasov za svoj predlog. Sodijo, da s tem propagandnim glasovanjem hočejo sovjeti dobiti osnovo za organiziranje nekake nemške vlade, ki bi pred vsem zahtevala, da se zapadni zavezniki umaknejo iz Berlina in da se med Nemci razvije razpoloženje proti Angležem in Amerikancem, tako da bi vsa Nemčija sodelovala v sovjetski igri.
training center, Bainbridge, Maryland. S posredovanjem kongresnika Michael A Feighana iz
Clev
trgane.
Washington. — Silni poplava na severo-zapadu se še vedno širi. Vojneobiaati ‘
svet takrat ni zavzel za njegovo
življenje,” je dejal Mnsgr. Du-bosh.
Vsi govorniki so označili smrt Dr Tisa kot mejnik v zgodovini češkoslovaških odnošajev. Po smrti Dr Tisa ni več možna državna skupnost ČSehov in Slovakov in se bodo Slovaki borili vsi za samostojno slovaško državo.
| nice lahko dobite v javnih šolah in v avditoriju.
Delavski voditelj zopet vstopil v vlado.
London. — Bivši finančni minister angleške delavske vlade
Hugh Dalton, ki je pred letom račun p,...... —— --
odstopil ker so časopisi po nje- dijo, da doslej ni hotel podpisati
. .	..	1 V ____UJ__J-	nniniia Vi 1A IP W.trlflJWVal
Vse za komnniste pri volitvah na Češkem
Praga. — Kot je bilo pričakovati je komunistična češkoslovaška vlada objavila, da je 89.2% volilcev glasovalo za kandidate komunistične vladne koalicije. Mnogi ljudje so kar javno glasovali za vlado, 770,701 glas je bil oddan v prazno, kot znamenje opozicije proti režimu.
Mnogo je sedaj ugibanj na račun predsednika Beneša. Tr-
oasiopil, Jier »11 cuauyu,. ..jv .“j'., v.------ -	-	-
govi krivdi zvedeli za vsebino dr-1 nove ustave, ki jo je izglasoval žavnega proračuna predno je bil parlament potem ko so komunisti j,.«—_________1___»n nrsdstavnike Drotiko-
predložen parlamentu, je sedaj ponovno vstopil v valdo kot chancellor of the Duchy of Lancaster.
Zurich. — Semkaj je prispela bivša italijanska kraljica Marie Jose, da bi se zdravila na očeh. Huda pvaliza ji je uničila očesne živce, tako da je skoro slepa, dasi je stara šele 41 let.
vrgli ven predstavnike protiko munističnih strank. Po volitvah bi Beneš moral priseči na to ustavo, da bi mogel ostati na svojem mestu, Trdijo, da bo dal ostavko radi "slabega zdravja.”
Tri na dan
Ohijski demokrati se gvišajo,
deljen bojni ladji “Reina Mer-cides” in tako je pričel s Študijami za mornariškega častnika. Vsa štiri leta na akademiji je bil eden najboljših učencev ne samo v študijah, ampak tudi v drugih aktivnostih. Udejstvoval se je v športnih aktivnostih in bil je tudi urednik, akademskega lista “Tre Log.”
Mladi mornariški častnik Gor-lik je najmlajši sin Mrs. Ivane Gornik iz 6217 St. Clair Ave. Njegov pokojni oče, John Gornik, ki je umrl 14. maja 1946, bi bil gotovo silno ponosen ob gra-duaciji njegovega najmlajšega sinkota, ki bo gotovo delal čast ameriškim Slovencem in naši slavni bojni mornarici.
Vsi Gornikovi se bodo v petek
BAGDAD. — Judje iz Iraka so poslali predsedniku vlade noto v kateri pravijo, da se sramujejo cionistov in da soglašajo s pravičnimi zahtevami Arabcev glede Palestine. Pravijo, da so pripravljeni, da se bojujejo ramo ob rami z Arabci za mir v Sveti
1. k -i« ^ im netijo ciouistiin© Tnuudc«
stopajoc.il---------------------1 TEL AVIV. — Judovske nacionalistične organizacije so po-
ve. število brzedomcev ra- gIale g^jeteM Zvezi poziv naj likvidira arabsko in britansko na-
IS _4mntfo of Irt no QO AAO ati	n I i ■■
Izraznlhnaselbln
NO. CHICAGO, IH. — V cerkvi Matere božje sta se 8. maja poročila Joseph G. Keber i" 1717—Hth St., Waukegan, 111 in Helen Webster iz Oshkosh, Wis. Poročno sv. mašo je daroval Rev. M. J.. Čepon, na koru pa je prepeval šolski zbor.
VS1IIJOIY1 uwuumuw ov	pu pa je prepeval OUio..* —---------
da so se pobotali med seboj. No, flenin je veteran druge svetov-to bomo videli šele potem, ko ne vojne. Na ženitovanjski go-
STO stonovtl na 132 ^e	NOVL
bodo preštete galsovnice po no-vembrskh volitvah.
• * •
Ko so šli mesarji na stavko, so takoj poskočile cene mesu. Ko so se pobotali in šli nazaj na delo, so velemesnice cene mesu še bolj dvignile. Naj bo tako ali tako, za nekatere je vedno prav, nekateri so pa vedno tepeni.
• • •
Ohijski senator Bricker bo imel čast, da bo nominiral senatorja Tafta za predsedniškega kandidata. Ampak kdo bo imel pa čast, da bo Taftu povedal, da je bilo pogoreto?
stiji je bilo čez 500 gostov, mnogo tudi iz Clevelanda Pennsylvanije in drugih krajev
Dorchester Ave., Waukegan kjer si je kupil lep lastni dom.
Mrs. Jennie Keber naznanja, da ji je v stari domovini, Uševk št. 1, obč. Nevlje pri Kamniku, jetos’ 18. aprila umrla sestra Ana roj. Virjent in omožena Novak, stara 68 let.
let. Zapušča soprogo, 6 sinov, 2 hčeri, vnuke in enega pravnuka.
*>• -----------------------
di poplave je narastlo na 90,000 ljudi Vsi ljudje razen tistih, ki delajo pri reševalnih delih in so zaposleni pri popravljanju vodnih nasipov, morajo oditi: Vojni teški avtomobili prepeljujejo prebivalstvo. Vsa dolina reke Columbia je poplavljena.
Portland. — V svojem gornjem delu severno od mesta je reka Coulmbija začela komaj znatno padati. Sila največje vode sedaj dere južno, zadnjih 100 milj proti morju. V poslednjih urah je nastopilo upanje, da poplava pojenj uje.
silje v Palestini.
Razna drobna novica b Clevelanda in ta
okolica
Na bolniški postelji—
Mrs. Mary Kodrich roj. Lazar, North Broadway, Route 1, Geneva, Ohio, je že tri tedne bolna. Dobri ženi želimo skorajšnja okrevanje.
Slovaški kulturni vrt—
Skupina slovaškega kulturnega vrta priredi prihodnji petek popoldan ob četrt' uri svojo narodno kulturno prireditev. Slovaški vrt je prvi sosed slovenskega in češkega. Prireditev je namenjena izobrazbi mladine. Bo pa koristna in poučna tudi za odrasle. Lepi slovaški narodni plesi in druge točke programa bodo nudile lepo zabavo. Ce bo dež, bo prireditev v Avditoriju Miles Standish šole na 1000 E. 92 St. blizu vrta Vsi vabljeni v petek 4. junija ob štirih popoldne.
Ceitna železnica—
Dne 20. junija bo zvišana prevoznina na clevelandski ulični železnici. V gotovini bo posamezna vožnja 12 centov, tedenska karta $1.80, nedeljski listek 35 centov, dijaški tedenski listek 60 centov, 5 dijaških listkov 12 centov.
Sedmina —
V četrtek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša sedmina za pokojno Mary Makše.
Odprtih v Newburghu—
Znana družina Zabak (Zabu-Kov ec) vabi prijatelje in snan-iftfjto formalno odprtijo nove
gostilne pod imenom “Zabak’s Bar,” 7731 Union Ave. Odprti-: ja bo v petek in soboto večer,
,	,	,	4. in 55. junija. V petek bodo
S S£ flB SKLMUSS:
tedne.
BUDIMPEŠTA. — 22 ljudi je bilo aretiranih in zaprtih.
Obdolženi sd, da so pripravljali upor proti vladi. Vodja skupine je Ferenc Vicovich. i
VARŠAVA. — Predsednik komunistične bolgarske vlade je prišel na Poljsko da podpiše nov pakt o vzajemnih odnosih med Bolgarijo in Poljsko. Pakt naj služi novi utrditvi komu-i^i^egaw^o^o^wwkega^bloka^
Zopet vertki pouk v turških šolah
Vsi tiorniKovi se uouu v pc«=n. Istambul. — Vladna repu-udeležili graduacije. Mladi čast- blikanska stranka je sprejela
.. .	1 *_ 1-----° resolucijo, ki zahteva, da se v
turških šolah zopet uvede verski pouk. Resolucij« zahteva novo muslimansko visoko šolo za veroučitelje. To je prvič odkar je Kemal Paša organiziral novo turško državo, ki je popolnoma zatrla verouk v šolah. Prebivalstvo je sprejelo odločitev z velikim zadoščenjem.
nik bo prišel po graduaciji za en mesec na dopust, potem bo pa nastopil aktivno službo na Pacifiku in sicer bo prideljen posadki na rušilcu.
Mlademu mornariškemu častniku in vsem Gornikovim naše iskrene čestitke.
DAJ BUT. DAJ BISTRA. SPOMNI SI BEGUNCIV 8 KAKIM DOLARJEM
360 imrtnih nesreč
Cenijo, da je bilo preko praznikov preko 380 smrtnih nesreč. Več kot polovico žrtev so povozili avtomobili, kakih 70 se jih je utopilo. Tu se ne štejejo tisti, ki so utonili v poplavah na severnem zapadu.
Maša zadušnica—
V cerkvi sv. Pavla na 40. cesti bo sv. maša zadušnica za pokojnega Antona Kosiglav ju tri, v četrtek ob 8:30 zjutraj.
Prekmurci bodo imeli svoj kotiček pri nas
p«, novim	s« asgsriisSSi
čne “Ameriška domovina” jutri objavljati novice in sestavke, ki bodo zanimali zlasti naše Prekmurce in morda še njihove po
NE smo vzeli 'iz posebnega vzro ka. Najprej, ker pomeni beseda “novine” v prekmurščini tiskan list z novicami drugič pa, ker je ta naslov (NOVINE) nosil najbolj znamenit in razširjen prekmurski tednik. Znani voditelji prekmurskih Slovencev župnik
Oblast je posebej poudarila, da morajo biti NOVINE pisane v domačem prekmurskem narečju. Bala se je, da če bi bile Novine tiskane v pismeni slovenščini, da bi ljudstvo tako preveč jasno videlo, da tvori skupaj z drugimi Slovenci na štajerskem in Kranjskem enoten narod.
Pa to ni motilo niti izdajate-
ovaK, stara 0» iev.	e*-..— —.........., . , .
LEADVILLE, Colo. - Tukaj Klekl Jožef, ki še danes živi skrije umrl Frank Hren, star 70 to samotarsko _ življenje v Mur-
ski Soboti, je leta 1912 z veliko težavo dobil od ogrske oblasti do-
NOVINE v novi svobodni državi ohranile narečje. Mnogo so bile razširjene tudi med prekmurskimi Slovenci v Ameriki. V drugi svetovni vojski, ko so Madžari spet zasedli Prekmurje, so bile NOVINE prepovedane. Ko je prišla Titova “svoboda,” so bile še bolj zadušene. Iz spoštovanja do tega velikega
1011 GROBOVI
RFC. Ludwig Laurieh Truplo pokojnega Pfc. Ludwig Lauricha, ki je svoje mlado življenje zgubil v bitki 12. novembra 1944 v Ogaville, Francija, je dospelo za pokop v Cleveland.
Pokojni je bil rojen v Cleve landu 25. decembra 1919. Pohajal je farno šolo Marije Vne. bovzete in Collinwood High šolo. K vojakom je bil poklican 23. februarja 1943 in preko morja je bil poslan 23. februarja 1944. Za rane, ki jih je za-dobil v neki bitki, je prejel odlikovanje Modrega 3rca. Bil je član društva Collinwood Boosters št. 188 ABZ in podr. št. 3 SMZ.
Tukaj zapušča soprogo Frances, rojeno Slosar, mater Mary
lja Klekla niti prekmurskega kulturnega slovenskega spo-
naroda, kf je bil vajen na knjig« v svojem narečju, saj je bilo prekmursko slovstvo že tokrat staro 206 let. V Prekmurju Bi bilo skoro katoliške družine, Id ne bi bila naročena na Novine.
menika in da nudi Prekmurcem vsaj majhen nadomestek za na-
težavo dobil od ogrsae ODiasu ao- ne m uu»	f'™"* “1*" „
voljenje za izdajanje slovenske- Ko je bilo leta 1919 Prekmurje VINE.
soboto pa okusne čikice. Za godbo bosta skrbela Eddie in Stanley Zabak, ki že leta igrata na slovenskih prireditvah. Družina Zabukovec je prej stanovala na Prince Ave.
Se na mnoga leta—
Poznani Anton Kresal iz 1Ž17 E. 170. S.t, je v soboto praznoval 70-letnico svojega rojstva. Telesno je sicer nekoliko onemogel, toda duševno je pa še čil. Ob tej priliki se želi prav lepo zahvaliti vsem prijateljem, ki so ga (A rojstnem dnevu obiskali ter mu izrazili čestitke. Tudi mi se pridružujemo njegovim številnim prijateljem ter mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva.
Na plet vabijo—
V petek 4. junija bo v SND na St. Clair Ave. plesna zabava društva Kristusa Kralja št. 22p KSKJ. Johnny Vadnal bo s svojim orkestrom igral vesele polke m valčke. Za dobro jed in pijačo bo vse preskrbljeno. Vsak se bo prav dobro imel, ki bo posetil to veselico v petek večer.
Vesela vest—
Pri družini Mr. in Mrs. Steve Torkar, 379 E. 166. St. so se 0-glasile rojenice in jim pustile spomin prav luštkanega
fantka, ki je prvi v družini. S
rojena Ohampa, doma iz vasi tem sta postala Mr.. in Mrs.
Frank Sepic prvič stari ata in stEpra njama, Mr. Laurence Torkar, 15811 Huntmere Ave. pa četrtič stari ata. Mati in dete
»VJVHM	—|--J — -----
Kračale, fara Gora pri Sodražici, očeta Antona, doma iz Tečna na Dolenjskem, tri sestre in dva brata: Mrs. Anna Kovach,
uva unua; aua. /uma	--------------- —.......
Anthony, John, Mary in Mrs. se prav dobro počutita v Huron
.	• mi, v ...	krtlnišnini XT mn nnlrlnn udom
Antonia Sl. James.
pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:46 uri iz eletove-fa pogrebnega zavoda, 458 E. 162 8t., v cerkev Marije Vne-
vsaj majneu nouuura>«>»	st,, v cersev marije vne-
8ilno trto njihovo glaailo, odpre fcvtett ob 9:30 uri in nato na
** A malhilzo jfamAlHllA*’ 7.8. DPfik* iuxh Anal iAAn ov P Utrl 9 VniK&1(I
'Ameriška domovina" za prek murske Slovenca poseben kotiček s častitljivim naslovom “NO.
pokopališče sv. Pavla. Vojaški pogribni obredi bodo pod vod-itvon Hm Euclid Veterana kluba.
Rd. bolnišnici. Naš poklon vsem skupaj.	\ .
V bolnišnici—
V Crile bolnišnici se nahaja Martin Stefanič, sin Mrs. Jennie Stefanič, 18615 Chapman Ave. Nahaja se v oddelku B-20, kjer ga prijatelji lahko obiščejo vsak dan od 2 do 3:330 popoldne in od 7 do 9 svečer.
_AMmi|10U|OKOVINA^jraEM8«.
___________Published d»lly except Ssturdaye. Sundsyc »ad Hulldsye
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 8 mesece $3.50.__
TosVetiteV župnij presV. Srcu Jezusovemu
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $8 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months.
Entered as second-class matter January 6th, 1008, at the Poat Office *t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1870
»83
No. 108 Wed., June 2, 1948
Nevarna sloga
S čudovito pridnostjo Sovjetska Unija hoče prehiteti vse druge države, in se kazati kpt najvnetejsa podpornica Judov v Palestini. Kaj je glavni cilj njenega prizadevanja.
Srednji Vshod je politično zelo ognjeno tlo. Arabci so se naveličali tujih gospodarjev in se otresajo tujih vplivov povsod: v Egiptu, Arabiji Trans-Jordanu, Lebananu, ra u, Iranu v severni Afriki. Na drugi strani Judje, ki so v drugi svetovni vojni imeli milijone žrtev, smatrajo, da je sedaj primeren čas, da dosežejo svoj stari cilj; svojo narodno dr-žavo v Palestini, ki so jo izgubili pred 2000 in več leti.
V teh krajih prednje Azije so fcogati viri petroleja. V petrolejsko industrijo so vloženi milijoni dolarjev ‘I1 angleških funtov. Lastništvo petrolejskih vrel in izkoriščevalne industrije je tako bistven faktor, da se okoli te točke vrti strategija sredozemske gospodarske, prometne m vojne politike čeprav o tem igralci kar moč molče.
lzgleda da med arabski svet Sovjeti niso mogli, prodreti. Kemalova Turčija, ki je merodajen činifelj med arabskimi narodi ima samo en velik strah, samo eno veliko nevarnost vidi: Sovjetsko Unijo. Turki širijo ta strah med vse
muslimane.	.......
Sovjeti pa hočejo za vsako ceno dobiti v prednji Aziji močno oporišče. Zato so se oprijeli Judov. Že med vojno in takoj po vojni so se med begunce v Palestino, med Jude, ki so potovali v to deželo, da se tam naselijo, vtihotapljali
sovjetski agenti.	.
Sedanji spor med Arabci in Judi smatrajo Sovjeti za najprimernejšo priliko, da se vgnezdijo v predji Aziji, tam; ob petrolejski industriji, ob Sredozemskem morju, ob bu-, eškem kanalu, med Haifa, Bagdadom in Carigradom.
Zato so Spvjeti takoj priznavali novo državo Izrael, zato takoj žele tja poslati svoje diplomate, zato žele, da se potlači spor z Arabci s silo. Sila, ki naj bi to delo opravila, naj bi namreč bila tudi sovjetska. Kamor pa sovjetska vojska pride, od tam več ne gre.
To je komunistična igra. Zato podpihujejo Sovjeti na-cijonalna in verska sovraštva prednje azijskih narodov, zato so bojeviti.
USA politika skuša izbiti sovjetom moč propagande med Judi. Ta politika je Ameriko oddaljila od angleške, kar ne bi bilo važno, ali važno je, da nas je potisnila v nevaren prijem Sovjetskih intrig. Amerika hoče zadovoljiti Jude a ne razkačiti Arabcev. Amerika želi mir na Srednjem Vzhodu, da bi naši interesi tam bili varni. Sovjeti se bore za no-ve'postpjanke komunistične politike v prednji Aziji.
Zadnji vzrok, da je stanje v Palestini, nevarno za svetovni mir, je nesrečna razdelitev velesil. Narodi, ki so neposredno prizadeti in za katerih živjlenjske interese gre v prvi vrsti, niso sami na sebi nikomur nevarni. Le računati bi morali, da je pri sedanjem svetovnem stanju vsak sporazum zanje boljši, kot seganje po orožju. Orožje prodajajo velesile za visoko ceno. Čim je manjši narod šel v vojsko, je kot muha padel v pajkovo mrežo. Njegova kri teče in njegovo življenje usiha.
Amerika bo zmagala v Palestini samo takrat, če se ji posreči presekati Sovjetske intrige, pomiriti obe vojni stranki in vpostaviti mir mimo vseh špekulacij. Če tudi bi to na izgled ne bila popolna diplomatska zmaga, bi pa bila zmaga načel, ki sovir in osnova srečnega življenja iri demokraciji zapada bi bil zagotovljen trajen moralen vpliv med prednje-azijskimi narodi, ki vstajajo in bodo vedno važnejši na tehtnici mednarodnih dogodkov.
Tekma med USA in Sovjetsko Unijo za samo eno stransko judovsko ljubezen vodi v polom, ki ga bodo izrabile razdiralne mednarodne komunistične sile le v svojo končno korist, demokracija pa bo doživela nov poraz.
Na splošno, je palestinski slučaj dokaz, da je sedanja Zveza Narodov nesposobna, da dela in izvaja velike odločitve. Ker je sovraštvo, nasprotovanje in zavist med odločilnimi njenimi čiani, ne more Zveza kot njihova skupnost imeti potrebne moralne višine in dobiti materjalne sile, da bi spreminjala zemljepisno karto in srečno določala nove oblike življenja narodov v njihovo in skupno korist človeštva, ki sta neločljivi. Prav imajo tisti Amerikanci, ki zahtevajo, da mora biti najprej organizirana Zveza Narodov res na pojmih in osnovah kakor jih razumeva resnična demokracija in resnično hotenje miru med narodi. To je prvi interes Amerike, da ne bo pred vsemi demokratičnimi narodi vedno sama nosila odgovornosti za razplet in rešitev najtežjih mednarodnih sporov.
Dokler pa je Zveza Narodov sama v sebi razklana v Sovjetsko-boljševiški blok na eni in demokratične sile na drugi strani, se mora Amerika zavedati, da je ona še edino upanje sveta, da se reši mednarodne popolne zmede, ki nevzdržno potiska človeštvo v vedno večjo nesrečo. Gorje, če tudi zaupanje v Ameriko izgine! Ta branik reda in svobode med narodi mora stati trden in zanesljiv, vedn
Iz poročil v raznih ameriških škofijskih listih je razvidno, da se bodo po naročilu krajevnih škofov posamezne župnije skupno posvetile presv. Srcu Jezusovemu na praznik presv. Srca Jezusovega prvi petek v juniju, to je 4. junija. Za to priliko je sv. oče predpisal posebno molitev, ki jo podajamo v naslednjem v slovenski prestavi, odobreni od škofijskega ordinariata v Ljubljani.
Najprej se moli Apostolska vera, potem pa
Posvetilna molitev presv. Srcu Jezusovemu
“Preaveto Srce Jezusovo, ki si blaženi Marjeti Mariji razodelo, da želiš vladati v krščanskih družinah, tebe danes proglasimo za neomejenega Kralja nad našo župnijo (društvom, družino).
“Živeti hočemo odslej iz tvojega življenja. Hočemo, naj med nami zacveto tiste čednosti, katerim si obljubil
mir že tukaj na zemlji. Pregnati hočemo daleč od sebe duha posvetnosti, ki si ga ti obsodil.
“Ti kraljuj našemu razumu s preprostostjo naše vere, kraljuj našim srcem z ljubeznijo, v kateri naj brez pridržka zate plamtijo, in katere plamen hočemo obraniti s pogostim prejemanjem tvojega Rešnjega Telesa.
“Prosimo, o Srce božje,
predseduj nam, kadarkoli se zberemo; blagoslavljaj naša duhovna in časna opravila; odganjaj nam skrbi, posvečuj mam radosti in lajšaj težave. Če bi bil kdo izmed nas tako nesrečen, da bi te kdaj žalil, opomni ga, o Srce Jezusovo, da si do skesanega grešnika dobrotljivo in usmiljeno. In k« bo bila ura ločitve, ko se približa smrt in nas napolni z žalostjo, tedaj se hočemo vsi, kateri bodo odhajali v večnost, in kateri ostanejo v življenju, vdati v tvoje večne sklepe. Tolažili s« besno . mislijo, da pride dsn, ko he mogla vsa družina, zbrana v »sbesih, na vek* prepevati tvojemu veličastvu in slaviti tvoje dobrote.
“Brezmadežno Srce Marijino in častitljivi očak sveti Jožef naj ti to našo posvetitev izročita in naj nas spominjata nanjo vse dni našega življenja.
“Naj živi Srce Jezusa, našega Kralja in našega Očeta.”

AL PA NE
nesisttiiunni—tstsmttimnMiiMtirtt
BESEDA IZ NARODA
*wwtHsimttssHSfHs»»nitwwwts 11111 m mw
Župnija sv. Štefana slavi 50 letnico obstoja
Chicaga, IH..— Fara svetega Štefana je tik pred velikimi slovesnostmi. 6. junija 1948 praznuje 50 letnico. Farno glasilo zadnjih mesecev napoveduje veliko proslavo tega jubileja obstoja slovenske fare v Chicagi. Farani s ponosom gle dajo na svojo faro in z vesel-Ijem pričakujejo slavnostni dan.
Petdesetletnica fare je jubilej dela, žrtvovanja, je praznik za vso farno družino.
Iz prvih previdevanj bolnih Slovencev po Chicagi, ki jih je vršil Father Šuštaršič, se je pod Fathrom Plevnikom razvila vsesplošna skrb za Slovence po Chicagi. Tedanji nadškof Feehan je dal popolno pooblastilo Fathru Plevniku. V skrbi za dušni blagoi; Slovencev, je uvidel potrebo po skupnem kraju, kjer naj bi se Slovenci zbirali. Uvidel je, da je
veselje velikega dneva. Vsi farani, ki so kdaj spadali pod zvon svetega Štefana kakor tudi ostali Slovenci so vljudno • abijeni, da tej slovesnosti prisostvujejo in delijo s farani veselje.
Vsem faranom kakor tudi sedanjemu župniku Fathru Leonardu Bogolinu ter njegovima pomočnikoma iskreno na tem jubileju čestitamo ter želimo fari še veliko uspeha in božjega blagoslova.
Faran.
Ob 25 letnici društva Soča št. 26 SDZ
Cleveland; On -JK V nedeljo
Tako smo zdaj obrali vse gostilne po eni strani glavne ceste na Menišiji. Da pa ne bo kdo rekel, da pišem pristransko, bomo šli po drugi strani dol in si jih ogledali še nekaj, več ali manj znanih in slavnih.
Včasih je bila zelo znana in dobro obiskovana gostilna “Pri birtu” ali “Pri Jožetu.” Vodil jo je Malenški Jože, ki je imel tudi kegjišče. Tje sva šla nekoč Zogarjevim Tonetom, da si kegljišče ogledava, ker sva slišala, kako jih tam podirajo vsako nedeljo popoldne in pri tem tudi stavijo zelo visoke vsote “za de vet,” ali “za luknjo,” ali kakor že. S Tonetom si nisva upala na kegljišče, ampak sva občudovala kegljače pri stranski odprtini. V svojem življenju še nisem videl toliko denarja,’ kolikor ga je ležalo tam po tleh vselej, kadar je kdo vrgel kroglo. Stavil je tisti, ki je kegljal in stavili so nanj ali proti njemu tudi drugi. “Za en finfar, da jih ne bo vseh devet!” je vpil Čope, ki je bil videti najhujši. Ta je bil s svojo volvsko vprego vedno na cesti s frohtarenjem, zato je imel tudi vedno dosti denarja. Pil sicer ni dosti, ampak pri kegljanju pa ni poznal nobene meje. Menda se mu je tako godilo kot vsakemu igralcu: včasih je dobil, včasih pa izgubil.
Dobro se spominjam še, da sem takrat tiščal v žepu en groš gotovega denarja in strašno me je srbelo, da bi stavil zanj. Pa kdo se je oziral na smrkovca in
dan.	venci zbirali. Uvidel je, da je weveiwnr ^
Oni farani, ki So sodelovali pri potrebna cerkev, ki naj bi bila 6. junija bo priredilo društvo ........	,_____________.................. no. SSt. 2fi SDZ svoi prvi po-
rojstu župnije kar ne morejo raumeti in verjeti,da je minilo že petdeset let. Zdi se jim, kot da je to bilo včeraj. Na kraju pa le priznajo, da je to precejšnja doba, ko pravio: ‘Da, takrat sem bil še mlad.”
Iz neznatnih početkov, na seji pri kateri je bilo sklenjeno, da se-fara ustanovi, je bilo navzočih le 23 ljudi, se je razvila v mogočno župnijo. Danes po viharni dobi 50 let šele prav spoznamo, kako ve lik pomen je imela in ima fara svetega, Štefana. Skozi 50 let je bila Slovencem zavetje, zbirališče, tolažba. Brez fare bi Slovenci utonili v ameriškem morju ne samo jezikovno in narodno, ampak tudi versko. Varno jih je vodila fara preko težaV 50 let. Seveda je vsa pot 50 let, zaznamovana s potnimi sragami in žulji, borbami in žrtvami tako duhovščine kot faranov. Toda prav to jo je privedlo do današnjega lepega razvoja.
Vse ogromno delo izvršeno skozi to dobo so podprle pridne in požrtvovalne roke faranov. Povsod se pokaže in se je tudi tu: žrtev pripelje do uspeha. Vsak korak bilo fare kot celote, bilo posameznika, je spremljala žrtev in napor. Iz teh žrtev in naporov pa je zrastla cerkev, župnišče, šola. Delo opravljeno v trudu in znoju je rodilo zaželjeni uspeh. Vse delo se je vršilo pod vodstvom župnikov. Kot očetje so vodili župnijo z vso lju beznijo do uspeha in procvi-|
žarišče vsega duhovnega napredka Slovencev. Težko se mu je bilo odločiti za prostor, posebno še, ker so bili Slovenci raztreseni po vsem velikem chicaškem okraju. Največ jih je bilo še na West Side.
Služba božja za Slovence se je večinoma vršila pri čeških benediktincih na Allport St. Želja Slovencev je bila biti gospodar cerkve ne najemnik. Končno se jim je posrečilo kupiti še nedozidano švedsko metodistovsko cerkev, ki je stala na prostoru, kjer zdaj stoji cerkev svetega Štefana in jo preurediti za službo božjo. Cerkev je bila skromna in samo zasilna. Vendar so Slovenci lahko rekli: Naša je. Po zunanjosti je bila vse prej kot cerkev, tako, da so jo kar ime novali “kovačnico.” Le križ na pročelju je oznanjal, da je tu hiša božja in skupna hiša vsoh chicaških Slovencev. Ime je cerkev najbrž dobila po d r u š t vu svetega Štefana, ki je bilo na občnem zboru, kjer: razglasili nakup cerkve najbolj močno zastopano.
Slovesen vbod župnije v novo cerkev je bil določen za 12. junij 1898. Proslave so se udeležila društva iz Jolieta, mnogo Slovencev iz South Chicaga in Waukegana. Cerkev je blagoslovil Rt. Rev. Janez Ne-pomuk Jager, opat čeških be-nediktinov na Allport St., ki so gostoljubno sprejeli slovensko župnijo, dokler ni našla svojega doma.
Od tedaj je minilo 50 let.
Soča št. 26 SDZ svoj prvi pomladanski piknik ob priliki proslave 25 letnice društvenega obstoja. Piknik se bo vršil na vrtu Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Pričetek ob treh popoldne.
Želimo, da se gotovo udeležite vsi člani in članice in seveda tudi svoje prijatelje pripeljite s seboj, da skupno kot bratje in sestre proslavimo srebrni jubilej našega društva.
Vljudno vabimo tudi vse članstvo naših sosednjih bratskih društev in sploh cenjeno občinstvo od blizu in daleč na poset. Naši člani in članice prav pridno pripravljajo, da bodo gotovo poskrbeli v vseh ozirih za dobro in točno po strežbo. Za ples bo igral izvrsten Stanley Mauser orkester.
Ker so prostori dobro urejeni, se bo piknik vršil tudi slučaju slabega vremena. Torej, na veselo svidenje na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., ob treh popoldne. Bratski pozdrav, Joseph Miklus, tajnik. ----------------o------
žnji.
njegov groš. Silil sem prijate-	tovLTso mi pihlja Toneta, da bi stavil z menoj,,	p ; t lj l 0. zajeu>
ali proti, kakor bi hotel, sa-	de* navilno l0vti( da
hi bila stava. Pa ni. ker .	.	..v -vi - -
ua, au	~	----'
mo da bi bila stava. Pa ni, ker ga ni imel v žepu okroglega. Po
ta. Večkrat so farani in žup- Dne 6. junija 1948 bo cerkev nik v teh petdesetih letih zrna- svetega Štefana slovesno spre-jevali z glavami, češ, kaj bo,-jela kardinala Stritcha, chica-ko je toliko težav. Danes so škega nadškofa, ki bo za to zadovoljni, veseli in ponosni, priliko prišel, da s farani deli
in siguren v svojih odločitvah. Od dogodka do dogodka se mora utrjevati prepričanje, da so odločitve Amerike v najboljšem soglasju z interesi prizadetih narodov, skrbno pripravljene in da jih vodi sigurna roka, ki skrbno, vstrajno in varno v,odi svet iz povojnih težav v pomirjenje in red, k miru in blagostanju.
nujal mi je scier v stavo mio “dušo” za k hlačam, ki sem jih imel pa sani dovolj.
Pa pilo se je tam na kegljišču nič koliko, vino in pivo. Kadar so bili kegljavci dobro razgreti, takrat je šele letel denar . po tleh. Meni se je vse to zde-silno junaško opravilo in sklenil sem, kadar bom tako velik, da bom smel tudi jaz na kegljišče, jim bom pokazal, kaj se jih pravi podirati! Ko sem po čudnih božjih ukrepih zares zlezel kvišku, sem pa na obljubo čisto pozabil. Komaj parkrat sem poskusil kegljanje in že takoj v začetku je bilo razvidno, da je zame boljše, če se lotim česa drugega, ker roke jaz nimam za kegljanje.
“Birt,” kakor smo mu rekli, je imel pred mojimi časi dobro 'idočo gostilno, sčasoma so jo pa ljudje opuščali in nazadnje so hišo prodali in sin Janko je kupil Blažonovo domačijo v spodnjem koncu vas' in tam postavil lepo hišo ter del vanjo gostilno in prodajalno. Oče in sin sta bila, kakor sem že enkrat omenil, kot dva hrasta; oče je bolj čokat, sin pa velik po rasti in krepak, toda nekoliko-ožji čez prša. Ta dva sem nekoč opazoval, kako sta nalagala trame na voz. Dočim so trame potiskali navadno na voz po legnarjih, sta jih ta dva prijemala vsak na enem koncu in jih metala na voz, kot bi bili težki trami, navadni fižolovi ra-
Igro “Čarovnica” naj bi
Lakota in papež
Papež Sikst V. je bil sin revnih kmečkih staršev Na svojem prvem potu v večno mesto je mladi kmečki sin beračil, da se je preživel. Z nekaj pribe-račenimi novčiči je stal nekega dne pred vrati velike pekarije in jih štel. Ko ga je zagledal pek, ga je vprašal.: “Kaj pa delaš tu?” Fantič je odgovoril: “Ne morem se odlečiti niti za želodec niti za noge; prvi je prazen, druge so bose; razmišljam ravno, kaj bi bilo bolje, da kupim kruha ali stare čevlje.”
Pek je bil dober človek. Povabil je dečka v hišo. ga nasitil m mu podaril par čevljev.
Minila so leta. Beraček se je pospenjal više in više m postal papež. Spomnil se je peka, ki ga je nasitil in obul, in ga ve-' likodušno poplačal.
Cleveland, O. — Igro “Čarovnica,” ki je bila že dvakrat igrana in katero so nam podali naši izvrstni igralci, naj bi še ponovili, ker so v resnici zadovoljili gledalce. Igrali naj bi jo še v sosednjih farah, kakor v Collinwoodu, NewbUrghu in če mogoče tudi v Lorainu in v Barbertonu. Kjer koli bi jo igrali, sem prepričan, da bi želi obilo zahvale in priznanja.
Pri zadnji predstavi ‘te igre , šolski dvorani sv. Vida, so igralci prekosili samega sebe nad prvim nastopom, ko so podali to igro prvič v SND. Taktf povedo tisti, ki so igro videli obakrat. Narod je dobil toliko u-žitka iz te igre, da naj igralci nikar ne odrečejo še parkratne ponovitve. To naj bi storili tudi radi tega, ker so slovenske igre itak že bol j redek poj av in ker so žrtve velike, predno se kaj dobrega postavi na oder tako mojstersko, kakor so ti igralci storili že parkrat.
Ce jo 'ponove, sem prepričan, da bodo igralci dobili od naroda sijajno priznanje in ljudje bodo videli, da so naši slovenski igralci res kos svojim nalogam. Kar je pri tem še posebno vredno poudarka, je to namreč, ker so v tej igri nastopili tudi naši ta mladi, tukaj rojeni igralci in igralke, ki so nastopali, kot bi se bili tega učili v stari domovini. Naj bi si to igro tako igralci in gledalci ohranili v trajnem spominu in to je glavni vzrok, da priporočam ponovitev v več krajih, če je to mogoče, da bi tako tudi naši mlajši ohranili veselje in zanimanje za slovensko dramatiko. Bog živi take igralce!
A. Grdina.
primejo namreč puško z obema rokama, jo pritisnejo ob rame, * v
držeč jo z eno roko spredaj pri cevi, z drugo pa pri petelinu. Birt je, kadar je zagledal zajca, z desno roko dvignil težko puško, nekoliko pogledal po cevi in upalil. Nikoli ni rabil pri tem leve roke, tako moč je imel v desnici. V njegovi gostilni so v davnih letih radi sedli mladi gospodarji h kartam in igrali “21.” Pravili so mi, da je ostal tam za mizo marsikak “tal” gozda in marsikak voz trambv ali žaganic. Nazadnje je pa vse skupaj prešlo v dru-' ge roke in prihodnji gospodar, neki Vile, tudi ni imel sreče z gostilno: ubili so ga ravno pri kartah, v neki gostilni na Pa-dežu. Kmet je rojen za plug in brano, ne pa za kvarte, ki jih
v okornih rokah niti držati prav ne more. Za mojih let kvarta-nja ni bilo na Menišiji.
Malo nižje je imel gostilno tudi Kržičev Jože. Ni bilo nič posebnega in največ je imel kupčije, kadar so bile vojaške vaje. Drugače so 'pa morda prišli sem včasih fantički, ki si še niso upali med možake in odrasle fante k Bonaču ali k Cencu. Včasih je bi'a tukaj trdna domačija, pa se je vse nekam sesulo. Hoteli so, da hi si hiša zopet opomogla s kako bogato nevesto. Za bodočega gospodarja Jožeta so jo izbrali na Brezjah Dehinčo, ki je i-mela lepo doto. Ko je prišla na ogledi, ji je bilo še dokaj všeč, zlasti pa velik hlev, poln živine. Ko je šla pa po ohceti v hlev, je pa stalo tam samo par mršave govedi. Zvedela je, eveda prepozno, da so takrat, ko je prišla na ogledi, dobili živino naposodo pri sosedih, ki so jo privezali k jaslim, po odhodu neveste pa sopet razvzeli domov. Kaj je hotela, kot o-stati in se ubijati, kakor je ve-deja in znala. Jože je bil sicer dober človek za vse, samo delal ni rad. To se pa na kmetih ne obnese rado. ___________„
JliyRRlSgADQMOVTOXJUNE^2^194^
DACHAU
It dnevnika slovenskega jetnika
svoji 8vrhi: karanteni. Takrat, ko sem bil jaz v taborišču, tega gotovo ni bilo. Obstojal je še vedno strog predpis, da mota vsak ujetnik skozi tritedensko karanteno, predno more iti na delo in odprt blok, da se ne zanesejo v taborišče nalezljive bolezni. Toda ujetniki so živeli na karantenskem blpku po-mešapi, oni, ki so prišli že pred 14 dnevi ali tremi tedni z onimi, ki so šele prišli. Tako je karantena obstojala le še na papirju. Kasneje so iz karantenskega bloka ujetnike, ki so bili popolnoma zdravi in neokuženi, pošiljali na zaprte bloke, ki so bili že okuženi s pegastim tifusom, pravtako pa tudi. ujetnike iz zaprtih blokov na odprte. To je bil prav tako zločin proti človeštvu, ker je prav radi takega dejanja umrlo mnogo ujetnikov, ko ni bilo za to nobenega pametnega razloga. Pa tudi o tem nismo slišali nič na procesu proti SS-ovcem dachauskega taborišča, čeprav je bil tudi to eksperiment z življenji nedolžnih ujetnikov, kot so bili eksperimenti profesorja Schillinga z bacili malarije.
IV. '
Transportni blok 1 Čez tri tedne so nas preložili na transportne bloke.
Razdvajaj in vladaj! (Divide et impera!) To pravilo je veljalo v taborišču bolj kot kjerkoli. Vse premestitve v taborišču in iz taborišča so se opravljale po spiskih, sestavljenih po abecednem redu. Tako se je vršilo stalno premešavanje ljudi. Tega ne bi bilo v toliki meri, če bi se premestitve vršile po zaporednih številkah ali celo po narodnostih. Nasprotno. Taboriščna uprava je gledala, da je ujetnike čimbolj po-nrocesu v Nuerenbergu smo ali- mešala in ni nikogar dolgo pu
jem. V taborišču sta bila dva
Lakota in mraz! Kako naj ju preganjamo? Morali bi biti pri miru, če bi hoteli štediti s kalorijami, morali bi se pregibati, če bi hoteli razgreti premrle ude.
V stiski je človek iznajdljiv. Iz papirja smo si napravili telovnike in kape, pa so nam jih čez par dni prepovedali nositi. Posledica te prepovedi je bila, da jih je nekaj takoj zbolelo. Morali so v revir. Tam sta u-mrla, ko sta bila komaj dobrih 14 dni v taborišču, dva Slovenca, člana našega transporta, nekdanji jugoslovanski minister dr. Novak Fran in mornariški oficir Guštin.
Kasneje smo si pomagali tako, da smo se spravili v večje grupe po 50, 100, 200 in še več, se naslonili drug na drugega in se greli s toploto svojih teles. Tako se nam ni bilo treba sprehajati, ogreli smo se, ne da bi trošili kalorije.
Tretji dan so nas peljali v revir. Pred posebno komisijo SS-ovcev je moral vsakdo pokazati zobe. V posebne kartoteke so SS-ovci zapisali, koliko metalnih zob ima kdo. Zlasti so se zanimali za zlate zobe. Pri teh so natančno zapisali, kateri zob in v kateri čeljusti je zlat. Naivneži so mislili, da nam bodo na podlagi tega pregleda v revirju takoj popravili bolne zobe. Pametnejši pa smo takoj slutili in kasneje tudi zvedeli, da je ta pregled zob samo zato, da uprava ve, na koliko zlatih zob more računati v primeru smrti kakega ujetnika. Koncentracijsko taborišče ni bilo samo rezervoar delavnih sil, ampak tudi zlat rudnik nacističnega režima.
Po prevratu smo videli v fil-mu cele kupe tega zlata. Ob
v tresorjih nemške narodne banke.Nikdar pa se nisem slišal, v kakšne svrhe se bo to zlato uporabilo. Pa menda vendar ni to zlato predstavljalo del vojnega plena? Kdo pa je potem boljši: oni, ki je zlato naropal, ali oni, ki se je z njim okoristil? Če ima kdo pravičo do te-, ga zlata, jo imajo bivši ujetniki koncentracijskih taborišč. Ti bi pa bili gotovo prvi in — če se ne motim, žal — tudi edini, ki bi odločili, da se mora to zlato porabiti za humanitarne namene. Kaj mislite, ali bi ne bilo vredno postaviti v spomin nedolžnih žrtev nemških koncentracijskih taborišč iz njihovega zlata nekje v Švici sanatorij za na pljučih bolne sirote vsega sveta?
Pa pustimo to! Škoda, da sem te besede zapisal, saj najbrž ne bodo našle razumevanja niti pri mojih bralcih, kaj šele pri tistih, ki odločajo o tem. O koliko je še v nas materializma! O koliko koncentracijskih taborišč bo še treba, da bo človeštvo našlo svojo pravo pot!
Mogoče je točno, da so karantenski bloki nekdaj služili
duhovniška bloka. Na 26. bloku so bili duhovniki nemške narodnosti in kolikor je bilo prostora še duhovniki drugih narodnosti. Na 28. bloku, pa so bili skoraj sami poljski duhovniki. Po karanteni je šel vsak duhovnik takoj na duhovniški blok, če je imel delovno komando ali ne. Tak red pa je veljal v taborišču šele po letu 1941, ko so nacisti na ponovne prošnje sv. očeta prepeljali vse duhovnike iz vseh mogočih taborišč v Dachau, jim dovolili
VESTI
I /. Sl-OVIEfeiSJE
(Nadaljevanje « 1. •MaK
imeli nesrečno roko. Za 20,000 dinarjev (400 dol.) ne bo nihče nesel glave na prodaj. Zato noben v obsojencih ni videl plačanih špijonov, ampak le ljudi, ki so iz ljubezni do domovine delali proti komunističnemu tiranstvu. Ljudje gledajo v Bitencu junaka kljub tistim priznanjem o katerih sme brati v nih listih. Sedaj že vsak ve kako so taka priznanja izsiljena.” REKLAMA. — Isto pismo nadaljuje: “Komunisti so v tem procesu neprestano napadali Kreka in njegov krog, češ da je podpiral Bitenčevo delo. Tako so ljudje vsaj zvedeli, da se v tujini kdo zanje briga in da je še upanje, da bodo enkrat rešeni komunistične tiranije.” PRIZNANJA. — Drugo pismo pripoveduje seldeče: “Bitencu so očitali, da je bil kriv, da so v žireh pobili nekaj komu-
izjar
To
domobrancem v roke. Toda mi prav dobro vemo, da Bitenc o tem niti vedel rii. Zvedel je šele kasneje. Toda na sodišču je po poročilih komunističnih listov to priznal. Iz tega se vidi, kako priznanja izsiljujejo. Drugi slučaj je z ameriškimi letalci, ki so jih domobranci skrivali pred Nemci.
V procesu obtožujejo Bitenca, kakor da bi bil on kriv, da šobili ti letalci, ki so jih perj dolgo skrivali, izročeni kasneje Nemcem in so tako prišli v nemško vojno ujetništvo. In vendar vedo tudi partizani prav dobro, kdo je bil tisti, ki je res Nemcem povedal, kdo skriva letalce. Dobro vedo, da tisti ljudje niso imeli ničesar skupnega z Bitencem, pa so vendar hoteli sedaj pri obravnavi to naložiti Bitencu in so ga prisilili, da je priznal (vsaj v listih se je tako bralo) nekaj česar nL bil. prav nič kriv. Take so komunistične sodne obravnave.
BITENČEVA MATI. — Bitenčeva mati je stara 80 let. Izgubila je dva sinova, ki so ju partizani ubili. Ko je zvedela o obravnavi, je prišla v Ljubljano, da bi obiskala sina. Hotela je k obravnavi, pa je straža ni pusti- če ne more. la v dvorano, da bi videla svoje-
žalostne razmere, ki so nastale med vojno in se nadaljujejo po vojni. Kažejo, da nekaterim človeško življenje ni več sveto. Kar vidijo pri komunistih to posnemajo. Iz raznih virov in iz komunističnih listov zvemo: Med begunci je bil tudi neki Franc Jagodic. Ta je bil že prej mnogokrat na poti čez mejo kot tihotapec s saharinom in podobno. To delo je nadaljeval in hodil čez mejo v Titovino. Od tam je nosil tobak, ki ga je, kot vse kaže, včasih tudi nasilno "nabral.” Okrog sebe je zbral še nekaj tovarišev. Brezdelnost v begunstvu in sovraštvo do komunističnega režima jih je zvarila v skupino, ki je prenašala pošto preko meje.
UBOJ KOMUNISTA. — 28. aprila je imenovani Jagodic šel v Ljubljano in se sprehajal po ljubljanskih ulicah. Zvečer je šel še z enim tovarišem v Bizovik pri Ljubljani in tam poiskal enega najbolj osovraženih komunističnih zločincev Franca Moj-škrca. Stopila sta v njegovo stanovanje in zahtevala, da se legitimira. Ta je vedel, koliko je ura in se je zagnal proti Jagodicu. Ko je drugi tovariš to videl je potegnil revolver in Moj-škerca ustrelil
KDO JE BIL TA MOJ-ŠKERC. — že davno pred vojno je bil ta človek znana komunistična zverina. Kjer je delal, je usiljeval svoje prepričanje in grozil vsem, ki se niso hoteli njemu priklučiti. Vemo slučaj, ko so delavci prosili gospodarja, naj ga odpusti, ker nimajo pred njim miru. Gospodar si ga ni upal odpustiti, ker je grozil, da ga ubije. Ko je zagospodaril nad Slovenijo zločinski komunizem, je to govedo seveda visoko
Života je v Tiloslaviji in pripoveduje
Slovenska tena, ki it pred ubogih žrtev, ki so sedaj čaka-
par meseci pribežala u domovine, nam sporoča o dogodkih pod “rdečimi” oblastniki v Sloveniji.
(Nadaljevanj«.)
Ker smo vse to vedeli, res nismo vzeli resno novice, ki so jo širili partizani, da so že pripeljali prve skupine naših vojakov ia Koroške v Št. Vid nad Ljubljano, v Teharje pri Celju in v Kranj. Vedeli smo pa tudi, da če se je to res zgodilo, so vsi ti najbojši naši fantje in možje obsojeni na grozno mučenje in na gotovo smrt. Saj so se partizani že v naprej hvalili, da z nobenim ne bodo imeli milosti in bodo vsakega umorili.
Cesar smo se najbolj bali, da se zgodilo, smo končno le morali sprejeti kot resnico, saj so očividci povedali, da se nahaja v Št. Vidu nad Ljubljano v škofovih zavodih na tisoče iz
Koroške vrnjenih slovenskih vo- vzelo slehreno voljo do življe-jakov, s katerimi ravnajo par- nja in ker so že itak vedeli, da
tizani slabše kot z živino.
Po štirinajstdnevnem mučenju v taboriščih, so začeli partizani voziti naše može ih fante na morišča. Nekaj tisoč so jih pomorili v Teharjih pri Celju ter v Zagorju ob Savi. Največ so jih pa pripeljali umorit v kočevske gozdove, kakor sem i-mela žalibog sama priliko videti.
Pred moriščem	.
i	Na klavnico
Bilo je takole:	•	i Tako so imeli to skupino za-
Z materjo sva stanovali v | j^rto v gimnaziji do prihodnje-Kočevju, v hiši blizu pošte, ob;ga 3utra< Tedaj so zgodaj za-
cesti, ki vodi iz Ljubljane na Sušak skozi Kočevje. Poleg hiše najinega stanovanja je v isti vrsti tudi kočevska gimnazija, ter se dvorišči gimnazije
ljudskega odbora v juMjanski
okolici. Pokopali so ga v petek 30. aprila v Bizoviku z velikimi
dve Titovi odlikovanji. Kakšen obračun so imeii med seboj Jagodic in ta Mojškerc še še ne ve. Odobravati takih obračunov nih-
ga sina, o katerem je ona dobro vedela, da je nedolžen.
KRIVICA. — Tretje pismo povdarja krivico, ki se godi Bitencu, ki ga hočejo naslikati kot nekakega prijatelja Nemcev. Pismo pravi: “Vem, kako dolgo se je moral skrivati Bitenc pred
postaviti zasilno kapelo in vsak gestapovci, da ga niso poslali v
Vitamin«?
«M <■* UadMfKŠM
REStt*4
mss
«* **» **•- Trmam
m
BRHi
c
1 lAMtATOUU, MC.
dan enkkrat brati sv. mašo. Tako je prišel v Dachau iz Flos-senbuerga tudi slovenski duhovnik dravograjski prošt Munda, ki je v taborišču izgubil eno roko. Nemški ujetniki so bili v glavnem na 2., 4. in 6. bloku.
Na transportnem bloku se je življenje le malo razlikovalo od onega na karantenskem Imeli smo malo več svobode. Po večerji smo smeli na sprehod po taborišču in na obisk k znancem na druge bloke. Tako smo navezali prve stike z drugimi Slovenci, ki jih je že pred nami dosegla neusmiljena roka okupatorja in jih odvlekla v taborišče.
Dobri tovariši se niso ozirali
na našo prejšnjo politično o-piedelitev. Bil si jim socius iolorum (tovariš v nesreči), sonarodnjak, Slovenec, ki ga tepe ista nesreča. Pomagali so nam i, nasveti, uvajali nas v tajne taboriščnega življenja, ki je bilo za nas še vedno polno u-gauk in skrivnosti, svarili so nas pred nevarnostmi, ki so na nas prežale iz vseh kotov. Pomagali so nam tudi dejansko! j Preskrbeli so nam kako kapo, nogavice, pulover, kos kruha, konec cigarete. . .
(Dalje prihodnjič)
------o-------
Pomagajte Ameriki, kupujte
Victory bende In mamke.
Dachau. Preoblečen kot preprost, star delavec s palico in očali je hodil po Ljubljani in organiziral proti Nemcem. Sedaj ga slovenski komunisti sodijo kot nemškega prijatelja. Hinavci !”
RAZDIVJANE RAZ MERE. — Sledeča zgodba razsvetljuje
JAGODIC UBIT. — Ko se je Jagodic vračal na Koroško je zadela njegova skupina pri Kranjski gori na o b m e j n o stražo. V spopadu je bil ubit. Ušel je samo neki Pirman. Eden od družbe se je kasneje skrival v Šenčurju, pa so ga dobili. Ta je po poročilu “Ljudske pravice” napravil samomor, da ne bi prišel v roke komunistom. Njegovo ime je Marjan Brodar. Po poročilu istega lista so našli pri ubitem Jagodicu mnogo pošte, ki jo je nosil na Koroško. Nekaj tudi za špijonski center št. 10, ki da ga vodi neki neki Franc Grum. (L. P. 3. maja).
le na nadaljno mučenje.
Da je bilo število tolikšno, smo z lahkoto ugotovili. Po šest in šest v vrstah »o stali, v razdalji vrsta od vrste po približno en meter. Razdalja od poslopja gimnazije do Marijinega doma je pa nad 400 metrov, iz česar se je lahko ugotovilo število.
To skupino so natrpali v gimnazijske prostore in jo zastra-žili z najbolj zanesljivimi partizani, da ni mogel nihče priti blizu.
so pa smeli vstopati kočevski partizanski funkcionarji in partizani ter so med izmučenimi žrtvami iskali koga poznanega, nad katerim so si hladili svoj zverinski nagon. Pretepali so jih, da se je slišalo na cesto in na dvorišče. Slišala sem sama, ko so fantje in možje prosili, naj jih že vendar pobijejo, ker strašno mučenje jim je
VELO DOBIJO
Splošna tovarniška dela
5 dni v tednu, 8 ur na dan
Dobra plača od ure Stalno delo
The Oliver Corp.
19300 Euclid Ave.
(110)
MALI OGLASI
Stanovanje bi rada
Mati z odraslim sinom želi do-V gimnazijsko poslopje biti stanovanje 3 ali 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, je napro-šen, da pokliče MU 0643.
-(110)
jih čaka smrt.
Poleg pretepanja pa so bili se vsem partizanskim simpatizerjem v zasmeh in zaničevanje. Iz njih so se norčevale pro-pale ženske partizanke in jih vpraševale: Zakaj vam sedaj ne pomaga vaš Bog, ki ste ga vedno tako častili in klicali na pomoč? Pljuvale so vanje. Vsega se sploh ne da opisati.
čeli prihajati pred gimnazijo tovorni avtomobili, na katere so zvezane z žico za roko po tri ?kupaj nalagali kakor drva na avtomobile in začeli voziti iz Kočevja čez vas Željne pri Ko-
Sobo se odda
Odda se v najem opremljeno sobo poštenemu fantu. Lahko si tudi kuha. Dobi se tudi garaža. Pokličite EX 7562.
Starejša ženska
Slovenka, stara 56 let, zdrava in še dobro zmožna za delo |eli dobiti mesto kot gospodinja pri starejšem moškem, vdovcu ali samcu, ali streči bolni osebi« Je samska, poštena, ter dobro izučena kuhinje in staro kranjske kuhe, mirnega značaja, delovna in še ne ravno dolgo v tej deželi. Ako kdo potrebuje tako žensko, dobi naslov v našem uradu.
—(108)
Sobe se odda
Odda se 2 sobi, ena soba je za 2 moška, ena je za enega. V E.u-ciidu blizu Babbitt Rd. Za informacije pokličite RE 5066.
(109)
in hiše najinega stanovanja sti-___
kata. Razdalja med hišama Je Jčevju, po cesti proti Kočevske-pg okoli 15 m.	mu Rogu. Iz gozda po imenu
Okna stanovanja, kjer sva j “2elnjski hrib,” smo kmalu po-ctanovali z materjo, so obrnje-;	zaslišali pokanje strojnic
napredovalo Bil je komunisti- na.ce8t°	je bll° sta‘ ineprenehoma dve ur'. Ko je
“M*®	WSSIS3WKS
Išče sobe
Moramo se preseliti do 5, junija. Potrebujemo 4 ali 5 sob. Bi sami papirali, barvali in izvršili manjša popravila. Najraje v Euclidu. Kdor ima kaj, naj pokliče IV 7426.	(110)
se dogaja na cesti.
Ko sem v začetku julija vsta la neko jutro ob štirih zjutraj
komunističnimi častmi.' Nosil je k otroku, sem s ceste zaslišala
rahlo šumenje, pritajneo šepetanje, vmes pa surove kletvico in psovko “svinje izdajalske.” Ko sem popravila otroku o-dejo, sem stopila k oknu, kjer se mi je nudil strašen prizor, ob katerem sem kar klecnila in vzdihnila. Saj sem takoj vedela, za kaj gre.
Na cesti, pod močno partizansko stražo, po šest in šest v vrsti, so stali napol nagi, okrvavljenih obrazov jetniki, na nogah pa jim je skozi cestni prah udarjala kri. Vsi so bili od dolgega stradanja in mučenja, brez vsake življenjske sile, naši najboljši slovenski možje in fantje, ter voljno prenašali z molitvijo na ustnicah vsa zaničevanja in krutost partizanskih rabljev.
To jutro je bilo v Kočevje pripeljanih nad dva tisoč teh
nih granat in zatem pa še močnejše eksplozije ter videle velike stolpe temnega dima, ki se je valil nad drevesi iz gozda.
Groza nas je obšla, saj smo vedeli, da se je v senci temnega gozda zgodilo nekaj strašnega. Jokali sva z materjo in molili.
Ko s ose proti večeru vrnili partizam, po večini Bosanci in nekaj Slovencev je bilo vmes, so na dvorišču gimnazije pili plesali v družbi “nadebudnih” partizank ter se hvalili, kako so pobijali v gozdu izdajalce.-
Svoje zverinsko delo so opravljali na ta način: V gozdu so vse še pred smrtjo oropali obleke, čevljev, če jih je kdo še sploh imel, nakar so jih po skupinah po dvajset postavili pred jamo in jih s strojnicami pokosili, da so popadali v jamo, nekateri še ne mrtvi, ker niso nič pazili, da bi bili zadetki smrtni. Tako je radi tega popadalo v globoko jamo mnogo 'takih, ki so bili samo težko ranjeni. Ti so iz jame prosili morilce, naj jih ustrele, da se ne bodo mučili med svojimi mrtvimi mučeniki.
Nazadnje so v jamo zmetali nekaj ročnih granat, polili žrtve v jami z bencinom ter jamo na vrhu zaminirali, da so se zemlja in sikale zrušile na žrtve.
(Dalje prihodnjič)
Stanovanje v najem
V najem se odda stanovanje 5 sob, zgorej. Vprašajte na 1087 Addison Rd. spodaj.
Iščeta aobe
Mati in sin iščeta 3 ali 4 sobe.
Obai delata. Kdor ima kaj, naj pokliče KE 6490.	(111)
Brivnica v najem
V najem se odda brivnica, ki je .kompletno opremljena. Nahaja se na 15602 Holmes Ave. Pokličite za informacije po 6 uri zvečer PO 0731.
(110)
Lepa prilika
Na Kideer Ave. blizu 185. ceste je naprodaj lepp 6 sobna hiša z dvojno garažo, ima posebno zajtrkovalno sobo in umivalnico spodaj, zgorej pa tri lepe spalnice, kopalnico obito s ploščami ter zaprto verando; ima polno drugih uporabnih pritiklin. Cena je $15,000. Za podrobnosti vprašajte pri
Eastland Realty
867 E. 185. St.
KE 8360.
(110)
Vas muži glavobol!
Nabavite si najboljše tablete pro glavobolu v naši lekarni.
Mandel Drug
15702 Waterloo Road Cleveland 18. Ohio
Bolezni na mehurju in žlezah \
Ako imate težave s vodo ln vas peče ’ odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v Hrbtu, le to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki Ima IS let uspešno izkušnje v bolnišnici v tej posebnosti.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
423 Citizens Bide. IN Euclid Ave. Telefon MAIa 6014
Čredne ore: 19 do 4 razen t
še »e dotovero
"Sodnijska odpoved stanovanja.” — Sodnik David W. FitzGibbon kaže proti vratom in dopoveduje mački "Minnie," ki }> doslej imela prosto stanovanje in hrano v sodmf-skem poslopju v St. Louis, da odslej ni vel prostora v tem poslopju zanjo, ker trn preveliko “družino.”
Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od (1.90 do (10,000. Mihaljerich Bros.
0424 St. Clair Ave.
(2. k 8. each month)
SEDMAK
Moving & Stora|e
ALSO "»i LIGHT EXPRESSING
m & m at m
U MM
AMtaiSKA DQMOVTSA, JUNE 2, 1948
lumimrLmmrLrmjmrirL^^
TeirinKja
IVAN MATIČIČ
Čimbolj
se^miza polni, tem več je prijaznih nagajivk in zbadljivk.
Pri moji veri, Orehovje bo razneslo! Saj svatovski hiši naravnost tekmujeta, katera bo glasnejša in burnejša. Vse se suče, poje, poskakuje, vriska. Orešnkiova hiša je trdna, ne bo jo razneslo, Petrinova bo tudi vzdržale, brez skrbi! A ženske pod okni in mulci v zape-čju bodo ob pamet; ne vejo, kateri ohceti bi se pridružili, kje to zanimiveje in bolje. Najprej se je znesla vsa ta napota k Petrinovim, ker so jih zmikali novi gostje. Zdaj pa begajo sem in tja in prežijo, od katere mize bo več padlo.
Jerač je tudi prišel Jožetu voščit srečo, da bi dolgo živel v milosti božji. Tako je voščil Jerač, a Jože ga je povabil k svatovski mizi, prav zraven sebe ga je posadil ter mu dobro postregel. Pij, siromak, in jej! Še šopek Jeraču, da bo dostojen gost med svati!
Pa je prišla fantovska ura in zopet so peli fantje pod Petrinovimi mlaji. To pot Jožetu in njegovi nevesti In zopet so dobili kolač; saj nevesta ne more k hiši brez kolača, dasi je že enega oddala snoči jab-lanskim fantom. — “Dober večer, fantje!” je pozdravila zdaj orehovske, in ti so z dopade-njem gledali zalo nevesto. Potem so jo poslušali, kako milo. glasno zateza, in bili so kar zamaknjeni. Jože jih je povabil na fantovščino, a starešina jih je Vprašal, če jim ni morda kaj prav, ker se obotavljajo. Pa je bleknil zopet Klavžev Lukec: “Sto korobačev, ženin se mora odkupiti! Prijeljal je nevesto od drugod in s tem oškodoval domača dekleta!”
Preljubi Lukec, saj se je ženin odkupil sinoči jablanskim fantom! _ “Kajpak se je, njim zato, ker jim je nevesto odpeljal! Tako je, ali pa mlaje na tla!” Nič ni pomagalo, Lukec se je zavzemal za čast orehov-skih deklet in fantov — in ženin jim je moral odriniti dva stotaka in jih še povabiti za fantovščino. In tako bodo ore-hovski fantje dve noči sneden-ci viseli na gostiji, potlej pa še dve noči, ki si bodo rezali kolače. Hočeš, nočeš, ne moreš si pomagati, Prijazno jim postrezi in napij, če nočeš imeti zdrahe v hiši.
Tudi ta burna noč je srečno potekla v radostnem rajanju— in jutranja zarja je dala utrujenim svatom nove pobude. Kuhano vino jim je pregnalo dremavost, vroča 'telečja zakuha pa jih na novo obodrila. Potem so bili šli na obisk k Oreš-nikovim svatom pa jim natrosili iz peharjev prijaznih zbadljivk. Zatem so jim Orešniko-vi obisk hvaležno vrnili in jih vprašali, kako dolgo še mislijo jablanski rogoviliti po Orehov-ju. — Kakor bo pač naneslo, bodo šele videli. Petrinovi svatje se Orešnikovim ne bodo vdali, če treba bodo zavlekli gostijo do same pepelnice. — “Ce piše, naj zbriše, ne gremo še od hiše!”
A so le šli. Zgodaj popoldne so pričele harmonike pojemati. Svatje so omagali in se pričeli polagoma razhajati, vsega dobrega naveličani. — “Zbogom,
jurje. Cast Bogu, toliko jih ni, kakor Polončinih, a nekaj je le in junica v hlevu!
Do noči se je svatovstvo razšlo. Petrinova mati je potlej odpeljala mlada zakonca v njuno izbo. Tu je poškropila za-
pomladi hišna mati snaho uvede v domače gospodinjstvo, potlej' pa hajdi ven, mlada gospodinja, in pokaži, kaj žnašf Je vse tako modro urejeno na svetu, vsak letni čas ima svoje naloge.
Tudi nad Petrinovim gruntom se je prebudila pomlad. Mlada, zakonca sta se za prvo silo že naljubila in nabožala, zdaj pa ven, zunaj se je odprlo delo! Dol s peči, glemavci, pa kopače, motike in pluge v roko! Grunt čaka, na vseh straneh je treba prijeti, zgrabiti; mimo tega pa prihajajo še druge brige.
Petrinovi vozijo na njive
konsko posteljo z blagoslovlje- gnoj. Jože ga vozi z volmi,
no, snela nevesti z glave poročni venec ter jima voščila lahko noč . . . Prav tedaj je tudi Orešnikova mati snemala z glave poročni venec snahi Poloni-d . .. .	—
Lahko noč, ljubi svatje, že-nitovanje je minilo ...
16.
Ta preljubi predpust je zato na svetu, da ljudje ne kradejo z ženitvijo predragocenega pomladnega in poletnega časa. Do
Petrin in Tinče ga trosita po njivah, Lovre in snah? ga doma nakladata na vozove. Kako pa da mlada opravlja tako umazano delo? Zota, ker hišna mati tako hoče. E, pri Petrinovi materi ne bo nihče glemavil, niti mlada ne, čeprav je še tako lepa. Se mar kaj punta?
(Dalje prihodnjič)
------o------
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in mamke.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. M2 SSKJ.
Sprejema Slanice od lt do M. leta. Nudi najnovejše emrtnlnelte certifikate od $200 do $9.000; bolniška podpora je IS, 07 ali 01« tedensko. V mladinski oddelek se sprejema Članstvo od rojstva Da do M. leta. Odbor za leto 1947 je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preda. Helena Mally, pod-preda. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21M1 Miller Ave. Tel. IVan-hoe 0728; blagajničarka Louise Mlakar. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice; Frances Novak. Mary Sku-ly In Dorothy SternlSa. Rediteljica ln aastavonoflnja Frances KasunlC; zastopnici za skupna drultva tare sv. Vida Johana KraU ln Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar In Mary Milavec. Zdravniki; M. F. Oman. Angeline De-jak-ODonnel. J. F. Seliškar, A. J. Perko. A. Skur, L J. Perme ln C. O. Opa-skar. Zastopnici za mladinske to ženske aktivnosti Marie Gornik to Anna Slapnik. Seje se vršijo vssk prvi pon-deljek v mesecu v novi Soli sv. Vida soba št. 2 ob 8. uri zveCer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek to vsakega 28. v mesecu v ravno Istem prosto-
-AND THE WORST IS YET TO COMB <-in na jhn jše šele pride
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. S SMZ
Predsednik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik ■Martin Valetlch, tajnik Famk Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 5658; blagajnik Martin Komochar; zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic, Frank Vldemsek to Martin ValetlC. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 8. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave, kjer plaCate svoj asesment ali ua 24. to 29. v mesecu v Bpod-njl dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 8 SMZ Predsednik John Sever. 1101 E. 74 St.; podpredsednik Frank Brancel; tajnik to blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl, tel. EN 5408; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor; Frank Kuhar. Andy Champa to Lukas Hočevar. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zveCer v SND soba št. 4 staro poslopje. TJanlk pobira asesment vsakega 25. v mesecu.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 109 KSKJ
Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik John Pezdlrtz; fin. tajnik Joseph Tem. 444 E, 152 St, tel. KE 7131; bolni&a tajnica Frances Leskovec, 19510 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzai; blagajničarka Mary Panchur; nad/omiki: August F. Svetek, Mildred Nalniger in Dorothy Grill. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar duhovni vodja Rev. Celesnik. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes ve.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Teddy Rossman, podpreds. Joseph Tichar, tajnica MaMlda Ropret. 19601 Kildeer Ave. tel. KE 2863, blagajnik Alfonse Sajevic. zapisnikarica Mary Meršnik. Nadzorniki: Frances Globokar, Ann Mestek in Leo Troha. Zdravniki: Dr. A. Skur. Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje. se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 url zvečer.
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRO-ŠTVO LOŽKA DOLIKIA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. John Sterle in Edward Koren; zastopnik za klub SND Frank Alden; za konferenco 8ND John Žnidaršič. Sele se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine ‘n $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol. 1172 Norwood Rd.. blagajnik Damjan Tomažin, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki Primož Kogoj, John Kodrič, John Urenk; zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina.
Seje so vsako četrto nedeljo po-poldne ob eni v novi Soli sv. Vida.
sečnik Frank Derdlch, tajnik John Barkovich. 20270 Tracy Ave., blagajnik Frank Segulin. zapisnikarica Alojzjia Derdich, nadzorni odbor: John Robič, John Oshaben. Louis Zgonc; kuharica Angela Barkovich, pevovodja Frank Rupert, maršal Louis Starman, stric Josip Plevnik, teta Frances Rupert. Seje so vsako zadnji torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA
Častni duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman: duhovni vodja Rev. Victor Tomc: častni predsednik Anton Grdina: predsednik Matt Intihar. I. podpredsednik Jakob Resnik, n. podpredsednik John Stopar, tajnik Frank Hochevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anton Meljač: nadzorniki: Lawrence Povšek, Michael Kolar in Mike Anžlin; maršal Frank Snyder. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, Julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči. pristopite v lokalno društvo
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO DOSLUŽENCEV Predsednik Andrew Lekšan, podpreds. Frank Virant, tajnik-blagajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., tel.
IV 6271, zapisnikar Frank Kuhar. Nad-	_	-	»„„„.44
zorni odbor: Frank Brinovec, Frank Najsv. Imena v vaši župniji, ter boste Kuhra in Jacob Braniselj. zastavono- P°stali obenem tudi člani zveze, ša Martin Kostanjšek. Zastopnik za
PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ Predsednik Ivan German, podpredsednik Ivan Tancek. tajnik in blagajnik Charles Ribar. 392 E. 160 St., tel. KE 6175, zapisnikar Charles Strukel. Nadzorni odbor: Joseph Ferra. Joseph Podnar in Joseph Srsa, Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu v Hrvat-skem domu na Waterloo Rd. Sprejema se člane <*1 16 do 60 leta starosti brez zdravniške preiskave. Asesment 30 centov.	__
klub društev SND Frank Virant, za skupna društva fare sv. Vida Michael Klemenčič. Zdravniki: dr. Kem, dr. Oman. dr. Skur.
Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v starem poslopju SND ob 9 uri dopoldne. Društvo je na dobri
GOSPODINJSKI KLUB SDD NA PRINCE AVE.
Predsednica Emily Silbitzer, podpredsednica Helen Mirtel, tajnica Josephine Hočevar, 9914 Elizabeth Ave. tel BR 0359, blagajničarka Mary Tau-cher. zapisnikarica Joseplilne Hočevar.
bolniške podpore in $1(W.00 smrtmne.,	TonnU
Za leto 1948 je zdravniška preiskava za nove člane prosta. Slovenci in Hrvatje v starosti od 16 do 45 let so vabljeni za pristop.
seje dirketorija: Jennie Konestabo, Rose Ban. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v SDD na Prince Ave.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bombachl predsednik ‘John Bradaču iz Miller |Ave., podpredsednik George, Mateje, tajnica Jennie Gustinčič, 18800 Abbyl Ave., tel. KE 8329 blagajnik Edward Kolman, zapisnikar Anton Tekavec, nadzornice: Alice Popek, Katie Golinar, Caroline Kellope, zdravnika dr. Skur ta dr. Rotter. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu dS vpopoMne v dvorani sr. Kristine.
-T-
Imenik raznih društev
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Častna predsednica Frances Rupert; predsednica Mary Strukel; podpredsednica Antonia Svetek; tajnica ouise Keller, 766 E 200 St., tel. KE 5056: blagajničarka Antonia Str-lekar zapisnikarica Rose UUe. Nadzorni odbor: Frances Globokar. Frances Grčman in Frances Srpan. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Zupančič. 4103 E. 141 St., blagajničarka Josephine Udovec. Nadzornice: Mary Janežič, Veronika Škufca in Angela Arko; zastavonoša Mary Janežič. Seje se vrše vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Predsednica Jennie Krall, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar. 1110 E. 66 St., tel. HE 6933; blagajničarka Louise Plks, zapisnikarica Julia Brezovar, rediteljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor: Angela Virant, Marv Lokar in Marv Stanonik. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14 do 55 leta starosti.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev, A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpreds. Frances Perme, tajnica Kettie Gole, 911 E. 232 St., blagajničarka Helen Kovačevič zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Jennie Sintič. Nadzorni odbor: Barbara Baron. Karolina Peck in Frances Sokač. Seje se vfsijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
kvar predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Joseph GOrhlk, tajnik Joseph J. Nemanich. 7505 Myron Ave.; zapisnikar Daniel Pubtotnik, blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 2 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. 6d.26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi dani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. In $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list ln karto in ravna naj se po pravilih Jednote.
_	PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
**-. w.~	Predsednica Gertrude Koshel, pod-
srecno, pa nikar ne zamerite, če j predsednica Mary Jalovec, tajnica Ella niste bili dobro potreženi!” — starin, itsh DUiewood M, tel iv _	t, . .	, . , .	6248, blagajničarka Ana Rebolj, zapls-
E, mati Petrinova, kaj bi ti- nikarica Mary Janc Nadzornice: Mar* gto!”	. žaret Rečane, Mary Mlinar In Frances
I Meže. Sele se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd,
Ko se je svatovski šunder polegel, je vprašala Peirinka njega, kako je kaj s snahino doto, je je bilo kaj ali nič? — O, bilo, bilo, jo ima v žepu' In je Petrin privlekel na dan tikte
Kranjsko Slovenska KatoUika Jednota
DRUŠTVO WV. VIDA. ŠT. 35 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponl-
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 65 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Gordan. 8005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urban ln Rose Rožnik. Zastavonoša Joseph W. Kovach ln Joseph Kral. Zastopnika za SND na 80. cesti Ignac Godec to Frank Mulh; za Maple Heights Louis Simončič: zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Michael Oman ln dr. John Folln. Druitvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni Dopoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let star > sti. Bolniški asesment 65 centov na mesec to nlačuje 17.00 bolnJSke podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu. pristo-Dlte v druttvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 159 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Rance« Adler, Mlse Helen Zupančič ta Anna Zbtknwakl: banderonoSlnla Antonia Debelak; »stopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan In Alice Arko; za a N. D. v Maple Height* There«* Glavič ta An* Fortuna; zastopniki Ohio KSKJ Boosters: Aloise Fortuna ta Betty Fortuna. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folln. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne T SND n* «0. ceetl.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ST. Mg KSKJ
Predsednik Ulrich Lube, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica Mary Zupančič, 6124 Olsas Ave. No. 2, tel. EX 4767; blagajničar Frank: Kem, 1193 E. 60 St., tel. EX 8478; zapisnikarica ln poročevalka za Olasilo Julija Tomšič. Nadzorni odbor! Jennie Grčar. Anton Klančar ta BHlie Janža. Zdravniki vsi slovenski zdravniki. Seje se vržljo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. staro poslopje SND________
Slovenska dobrodelna zveza
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julija Brez/var, 1173 E. 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 8104, blagajničarka Josephine Ora-žem-Ambrožič, zapisnikaiica Angela Virant. Nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Ameriška bratska zveza
DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ
Predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary Bradač, tajnica-bla-gajničarka Dorothy Strniša, 6505 Bonna Ave., tel. EN 6254. Nadzorni odbor Rose Levstek, Paulina Durjava in Mary Mahne; rediteljica Paula Zigman.
Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor tudi za mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek v SND. soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave.. ob 7:30 zvečer. _________________________
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Švigal, tajnica Frances Ponikvar. 450 E. 118 St.; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Louise Zadnik. Nadzornice; Josephine Ml*kW. Tl) »resa Anžur ta Mary potaich. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnice za skupna družtva fare sv. Vida Anna Svigel ta Mary Kraitz. Seje se vršilo vsak tretji torek v mesecu starem poslopju 8ND na St. Clalr Ave___________________________
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Fred Stemisa, podboršt-nar Anton HlabSe, bivši borštnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik. 1580 E. 133. St.: blagajnik Frank J. Godle, Jr., tajnik-zapisnikar Matt Baznik, 1572 E. 133 St.. E. Cleveland 12, O.: nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Škerl, Ludwig Marolt; sprevoditelja Louis Erste. Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 6205 Whittier Ave., tel. HE 1095.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako Drvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 do-uoldne v novi Soli
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Anton Škufca; tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., BR 0359: blagajnik Frank Gliha, zapisnikar Louis Gliha. Nadzorni odbor John Nose, Anton Glavan, Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko. Seja vsako četrto nedello v mesecu ob 1. url popoldne v SND na 90. cest:
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO | DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar. 1110 E. 66th St., Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise pikš, odbornice: Mary Skul; nadzorni odbor: Jennie Brodnik. Mary Stanonik Frances Baraga; rediteljica Frances Kaeunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec to Mary Pristov: za klub društev SND to konferenco SND; Mary Stanonik. Za preiskavo novih članici—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedello v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. Vida. Članice se sprejema od 16. do 40. leta.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. I SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe, tajnik Matt Debevec. 1110 E. 73 St.. EN 8254, blagajnik Thomas Kralč, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor Srečko Eržen. Frank Štefe to Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v meseou ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clalr Ave.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik John Suinik: podpredsednik Eddy Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec. 961 B. 79 8t., toL EN 4122: zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81 St. Naiomi odbor: Rudy Brencelj, Edward Eckert ln Victor kinder: vratar Frank Penko. Zastopnik za delniško konferenco in klub SND Frank BrancelJ; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clalr Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
ŠT. 1S SDZ
Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Mary Jeromi; tajnik Frank Merhar. 1031 K. 185 St.: zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic. Victor Hočevar to Mary Oblak; zastopnik za klub društev SND ln za konferenco Frank Modic društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:38 zvečer v gl. uradu SDZ.
DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. M SDZ
Predsednic* Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnic* Jen-blagajničarka nances Zimmerman, Nadzornice: Veronica Škufca, Mafy Škufca to Mary Paulin. Društveni zdravniki so: Dr. Perko. Dr. Skur to
DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP,” ŠT. 1640 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; gl. borštnar Frank Martlch. 15416 Macau-ley Ave., tel. IVanhoe 4518; podboršt-nar Steve Stefančič; bivši broštnar Boštjan Trampuš; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grošelj, 15615 School Ave., tel. POtomac 8934: fta. tajnik Frank Trepal, Jr.. 894 E. 232 St., IV 7281: blagajnik Joe Turk; nadzorniki: Joseph Prišel, Frank Mesce, Frank Narobe, Jr.; konduktorja: Frank Nagode in Anton Arh; stražnika Mike Anžlin ta Lovrenc Povše: zdravnik dr. Carl G. Opaskar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani.
Cl K. of Ohio
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Megllch, podpredsednik John Hrovat st., finančni ta bolniški tajnik John Hrovat ml. 31601 Ivan Ave.: blagajnik ln zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek. Joseph Kostanjšek. Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida.
Dr. J. Folln. Bele se nte vsak tretji torek v meeeeu ob 7:30 zvečer » ®o-venskem narodnem domu n* E. 80 St. B. 63 St.. EN 4758 when becoming 111.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Mary Tekaudc, Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman. Picket Mary Petschauer. Financial Secretary Pauline Debveec, 1110 E. 72 9t., tel. EN 824. Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 00 St., tel. EN 4758. Meeting every first Wednesday every month at SNH Room 1 at 7:30 P. M. General collection is held on meeting night at 7 P. M. and the 25th of every month in the lower hall of the SNH at 5 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar. 1173
KLUB “LJUBLJANA” EUCLID, OHIO Predsednik Ludvik Prosen, podpred-
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV{ VIDA
Predsednik Lawrence Zupančič, podpredsednik Louis Eršte, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66 St., pomožna tajnica Rose Eršte, blagajnik I’rank Bogovič, zapisnikarica Marian Kuhar. Nadzorni odboi-: Jenny Krall, Marian Kuhar in Rose Eršte. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v piostorih šole sv. Vida. ___________
RAINBOW HUNTING & FISHING CLUB
Predsednik Anton Zabukovec, podpredsednik Joseph Fortuna, tajnik-blagajnik Fred Krečič. Nadzorni odbor: Louis Bortšnar in Jim Rangus. Seje se vrše vsake tri mesec v SND na 80. cesti. Za pristop ni potrebna zdravnika preiskava. __________________
OLTARNO DRUTŠVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodlja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Mrs. Jennie Krall, podpredsednica Mrs Mary Milavec, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Baraga, 1105 E. 71 St., zapisnikarica Mrs. Mary Otoničar, rediteljica Mrs. Mary' Pristov. Nadzornice Mrs. Mary Otoničar, Mrs. Jennie Klili in Mrs. Jennie Zelle. Seje se vršijo vsako tretje nedeljo v merecu ob 2:30 popoldne v društveni sobi šole sv. Vida.
------- n;-'
—
Hm-
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kemovega
ANGUSKO-SLOVENSKEGA BERILA
“ENGUSH-SLOVENE READER”
kateremu je znižana cena # p AA in stane samo:	9 CzUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
8605 ST. CLAIR AVENUE
FRANK CVELBAR, lastnik.

Našim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DB. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo.
'
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2739. 1149 E. lisi Si