ij^AND

AM€f?lCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY

*;■;•' W*: C" ^fi	.’£&%/? *. ■»&.>'*':
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 24, 1962
SLOVGNIAN
MORNING N€W$PAP€B
STEV. LX — VOL. LX
obiskom iov. Gromika
Pripovedujejo o dogovorih o
povečani medsebojni trgovini.
BEOGRAD, FLRJ. — Komaj je ruski zunanji minister A. Gro-miko zaključil uradne razgovore s Titom in njegovo okolico, že so beograjski titovci pripovedovali vsakomur, ki jih je hotel Poslušati, kako zelo so zadovoljni z dogovori, ki so jih sklenili z ruskim diplomatom. Titovci priznajo sicer, da se bodo morali v “ideoloških’’ vprašanjih še naprej prepirati z Moskvo, zato pa upajo, da bo Jugoslavija, obnovila tesne gospodarske stike z ostalimi komunističnimi državami z Rusijo ha čelu. Pri tem ne povedo, kdaj jim bodo komunistične države plačale dolgove, ki izvirajo iz dosedanjih kupčij.
Beograjski optimizem o bodočnosti gospodarskih zvez z Moskvo je nekoliko slabo utemeljen, ako ga primerjamo s spremstvom tovariša Gromika. Gromiko sam ni nobena zvezda v gospodarskih vprašanjih, v njegovem spremstvu pa tudi ni kilo nobenega vidnega ruskega gospodarstvenika. Odkod so to-re.j jugoslovanski komunisti dobili toliko vere v povečanje zu-hanje trgovine z Moskvo?
Da pa dobri odnošaji med Moskvo in Beogradom ne zastanejo, želijo v Beogradu, da jih kmalu obišče delegacija ruskega “parlamenta”, nakar bo Tito Poslal svoje “parlamentarce” v Moskvo.
V Moskvi je obisk tovariša Gromika v Beogradu šel mimo skoraj neopažen. Hruščev je po Navadi napadal svoje jugoslo-vanske tovariše kot “revizijoni-ste” tako v svojem govoru na kongresu komsomolcev kot ob Priliki praznovanja 92. rojstnega dneva komunističnega očaka Donina. Se prav nič ni oziral, da lo Gromiko v Beogradu gost jugoslovanske vlade. Titovci se Verjetno ne bodo boljše odrejali na sedanjem zasedanju no-Vega ruskega parlamenta, ki se Jo sestal, da potrdi novo vlado, J* i° je pa izbral tovariš Hru-Scev kar brez njih.
Nemška iflada lakleva ©ene avtomobilov
, ®G>NiN, Nem — Avtomobilska lrvdustrija je nedavno povišala ^G'ne vsem svojim izdelkom za 3
10 odstotkov češ, da so se po-^eoali produkcijski stroški za-za 1 P0ivišanja delavskih plač in _ aradi porasta cen surovin. Gos-t ° arski minister dr. Erhard s {jm. ni zadovoljen in zahteva,
Jndustrija povišanje cen u-
inri ne’ 'kot j® storiM jeklarska
Ust rij a v Združenih državah, gj. .0r,-'n'ki avtomobilske indu-dg1'10	da se pritisku vla-
,n<|' k°do podali. Ta je napo-Uv 3 a’ bo znižala carine na 2t ?Z. avtomo(bilov iz Francije, ga ?e ^rU|gi'b držav Skupne-stri'1^3’ avtomo'bilska indu-htevi 116 130 ustreSla njeni za"
Novi grobovi
John O. Keber
Včeraj je umrl v Doylstown, Ohio, 50 let stari John O. Keber. Leži v tamkajšnjem pogrebnem zavodu, od koder bo pogreb v četrtek ob 9.30 dop. Pokopali ga bodo na pokopališču Kalvarija v Clevelandu. Pokojnik je zapustil ženo mater M'rs. Mary Strukel, preje poročeno Keber, ki je prišla na pogreb iz Kalifornije, kjer v zadnjem času živi, sestro Ann McKee, brata Franca in druge sorodnike.
-------O-------
Tisrška demokraeija
fiisSi na amnestp!
ANKARA, Tur. — Turška demokracija se ni mogla nikoli o-svoboditi od tradicionalne turške krvoločnosti, ki plane takrat na dan, kadar Turkom zavre kri. Le tako je mogoče razumeti, zakaj je sedanji revolucionarni režim nastopal tako brezobzirno proti bivši demokratski stranki in dal njene voditelje kar po sodni poti poslati na oni svet, kar je turškemu ugledu v mednarodni politiki zelo škodovalo.
Zato bodo vojaški zarotniki, ki so v februarju poskusili z novo revolucijo, pa jim je načrt spodletel, verjetno doživeli milejšo usodo. Vlada je namreč pripravila za parlament poseben zakon, ki naj pomilosti 69 kolovodij zadnjega ponesrečenega vojaškega puča. Politični o-oazovalci mislijo, da bo temu zakonu sledil nov, ki bo pomilostil tudi voditelje bivše demokratske stranke, v kolikor že ni-soi (presitalii kazni. Turčija bi namreč rada dobila novo pomoč in nova posojila iz tujine, tam pa na njeno domačo politiko ne gledajo z nobenim odobravanjem.
Rdeči notranji minister obsojen zaradi poneverb
PRAGA, ČSR. — Sodišče je obsodilo bivšega podpredsednika vlade in notranjega ministra Rudolfa Baraka pretekli petek na 15 let ječe zaradi poneverbi
Mož je uporabljal državni denar za nakup raznega blaga v kapitalističnih deželah za osebno rabo.
Kršenje pravičnosti božje vzrok nemirov
Papež Janez XXIII. je na Veliko noč svaril svet pred nevarnostjoo, ki preti svetovnemu miru.
VATIKAN. — Sv. oče je de-jal, da je dosega miru stremljenje stoletij in vseh narodov, tudi sedanje dolbe, ki je polna negotovosti, strahu in povračeval-nih groženj. Omenil je na kratko razvoj moderne znanosti in tehnike, tki zasluži občudovanje, pa je često tudi vzrok novih motenj v svetu. “Vsak narod, velik ali majhen ima razloge za strah!!” je dejal sveti oče Janez
Iz slov. naselbin
LORAIN, O. — Pretekli teden je umrla v bolnišnici sv. Jožefa 71 let stara Mrs. Barbara Ribarič s 1667 E. 34 St., kjer je živela skupaj s svojo hčerko Mrs. Agnes Keener. Pokojna je bila rojena v starem kraju, od koder je prišla sem 1. 1924. Bila je faranka sv. Cirila in Metoda, članica KSKJ, SŽZ in HBZ. Zapustila je sinova Antona in Franka, hčere Mrs.. Nicholas Breno, Mrs. Alex Buckosh, Mrs. Mary Kossalt in Mrs. John Turner, 26 vnukov in vnukinj ter 21 pravnukov in pravnukinj. Mož Frank ji je umrl leta 1951. Pogreb je bil v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer ^ je opravil sv.
je
RANGER 4 BO DOSEGEL V ČETRTEK ZJUTRAJ
Moockva podpisala trgovsko pcgodbo s Pei-
XXIII.	j mašo msgr. M. Skerbčc, ko
Ta strah in bojazen med na-j domači župnik S-laje bolan, narodi je mogoče odstraniti le sito na Kalvarijo.
skupnim naporom za ohranitev |	_______t)_____
miru. Mir mora temeljiti na! resnici, pravičnosthi pravi ljubezni in širokogrudnem razpoloženju pomagati soljudem. Premalo spoštovanje božje pravičnosti, njeno kršenje, je vzrok, ki povzroča nemire med narodi in državami.
Papež je govoril v nedeljo z balkona cerkve sv. Petra okoli četrt milijonu ljudi, ki so ga navdušeno pozdravljali na velikem trgu pred cerkvijo. Podoben govor je imel prešnji dan preko radio in televizije, ki ga je poslušala vsa krščanska Evropa tostran železne zavese. Jedro obeh govorov je bilo svarilo sve. tu, da je mir v nevarnosti in da vsa ljudstva-in narodi trepetajo v strahu, 'kaj če ga izgubimo.
-----o------
Kennedy pojde v Mehiko koncem junija
PALM BEACH, Fla. — Bela hiša je objavila, da pojde predsednik Kennedy na uradni obisk v Mehiko 29. junija in bo ostal tam tri dni. Vrnil bo obisk mehiškega predsednika, ki je bil v Združenih državah koncem lanskega leta.
-----o------
GVATEMALA, Gv. — Vlada
pmgom
MOSKVA, ZSSR. — Ruska trgovska delegacija s trgovinskim j ministrom Patoličevom na čelu ; se je vrnila domov in prinesla I s seboj nov trgovski dogovor za 1. 1962 s komunistično Kitajsko. Nekateri pripisujejo temu velik pomen, pri tem pa pozabljajo, da so tovariši z dogovorom že močno v zaostanku, saj je že za nami dobra četrtina letošnjega leta.
,Iz vsebine pogodbe je razvidno, da bo trgovski promet med obč-ma državama prtfheroma neznaten. Kitajci nimajo, pač nobenega blaga za izvož, njihovi ruski tovariši jim pa nočejo več dobavljati na kredit.
Zato je sklenjena pogodba bolj političnega pomena. Naj-brže pomeni začetek nove dobe v odnosih med Peipingom in Moskvo. Tovariši se bodo še naprej dajali med seboj, toda zmagalo je kitajsko stališče, da prepirov ni treba nositi pred javnost. Rusko časopisje piše namreč že nekaj časa zelo mirno in Gvatemale se boji, da bo sku- j obzirno o kitajskih tovariših in
Združene države s streli proti Luni do-slej nimajo posebne sreče. Včeraj je šlo vse v najlepšem redu in nekaj časa je vladalo veselje, da bo Ranger 4 dosegel svoj cilj in opravil postavljene naloge. Po dveh urah je NASA objavila, da del instrumentov ne deluje kot treba.
CAPE CANAVERAL, Ela. — Včeraj popoldne ob 3:50 je raketa Atlas-Angena pognala proti Luni 730 funtov težko glavo Ranger 4 z vrsto aparatov, ki naj bi poročali na Zemljo o razmerah na Luni, ko bi v četrtek tam pristali. Ranger 4 je dosegel potrebno brzino 24,500 milj na uro, da bo mogel iz kroga zemeljske težnosti. Tudi smer je popolnoma v redu. Dve uri po tem uspehu je NASA objavila, da v telemetrskem sistemu vesoljskega vozila nekaj nc deluje v redu, da zato to ne bo moglo na Luni pristati in opravili predvidene naloge, bo pa Luno doseglo in se verjetno na njeni površini razbilo. Po računih NASA se bo to zgodilo v četrtek zjutraj ib 8:55.
Pcskuse. da bi napako popra-	~
vili so opustili, da ne bi vesolj. ( j^aS!§J<2 V jftJŽŠriji SO skega vozila spravili z njegove 1 poti proti Luni. Po računih
NASA bo Ranger 4 preletel rob Lune, kot jo gledamo z zemlje v oddaljenosti kakih 900 milj, nato pa bo dosegel njeno površino na drugi, temni strani. Te otrani z zemlje ni mogoče nikdar videti, ker se Luna vrti okoli zemlje z enako brzino kot okoli svoje osi, to se pravi: obe poti opravi v enem mesecu.
Prvotno so računali, da bo Ranger 4 posnel površino Lune in slike,poslal na zemljo, nato pa del z aparati odločil, da bi pristal na Luni in poročal e*p zemljo 6 potresnih sunkih in o meteorjih. Vsega tega sedaj Ranger ne bo opravil, toda pri NASA se tolažijo s tem, aa bo vsaj dosegel svoj cilj — Luno.
siadaij^jelG tudi po prijem? gesh Salami
ALŽIR, Al. — Prijem bivšega generala R. Salana ni zaustavil nasilij Tajne armadne organizacije. Na njegovo mesto je stopil gen. Paul Gardi, zadnji od upornih generalov, ki je še na svobodi. On je preko radia O-ran objavil Tajni armadni organizaciji in vsej javnosti, da je prevzel poveljstvo'nad Tajno ar-
Iz Clevelanda in okolice
Asesment—
Tajnica Društva Collinwood-ske Slovenke št. 22 SDZ bo pobirala asesment v 6!lov. domu na Holmes Ave. nocoj in jutri od 6. do 8. zvečer.
Iz bolnišnice—
Tony Primc s 19701 Naumann Ave., se je vrnil iz'bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darove in pozdrave.
Osem križev—
Mrs. Johana Gornik s 6217 St. Clair Ave. bo dopolnila jutri, v sredo, 80 let. Svoj rojstni dan bo praznovala v krogu svojih 8 otrok m 31 vnukov in vnukinj. Čestitamo m ji želimo še mnogo let zdravjp in zadovoljstva!
Za (Hišnica—
V četrtek 'ob enajstih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Paulich ob 7. obletnici smrti.	,
Jutri ob 7:30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok7 pvt. Edvvarda Intiharja ob 17. obletnici smrti.
Seja zastopnikov SDZ—
Vsi zastopniki St. Clairskih združenih društev SDZ,. so prošeni,. da se udeležijo, v sredo, 25. aprila, ob osmih zvečer seje v zvezinem uradu.
Metropolitan opera gostuje— Sinoči je otvpriia Mptropoli-
šal Castro izkrcati na njeni obali orožje za njene nasprotnike, da začno proti njej upor. Podaljšala je obsedno stanje, ki je bilo oklicano ja.
njihovih težavah. Kitajsko časopisje pa že doslej ni preveč robantilo nad Moskvo. Hotelo je tudi na ta način pokazati, da je 24. januar- kitajska kultura tisočletja starejša od ruske.
Nehrujeva obljuba Nepalu
NEW DELHI, Ind. — Nepalski kralj Mahendra je izjavil, da mu je predsednik indijske vlade Nehru obljubil, da Indija ne bo dovolila organizacije nobenih nasilij proti Nepalu ha svojih tleh.
V Indiji se zibirajo nasprotniki kraljeve samovlade in so v zadnjih mesecih sikušali od tam ponovno sprožiti uipor v Nepalu.
madno organizacijo in da bo ta boj za ohranitev Alžirije Fran-1*an °Per£! 12 Xew Yorka svoje le-* ciji nadaljevala.
- Novi vodnik- nezadovoljnih kolonistov je besedo držal. Ko-
nec tedna je Tajna armadna organizacija izvedla vrsto nasilij, tekem katerih je bilo več desetin oseb mrtvih in ranjenih.
Javnost v Franciji, ki je odločno obsodila nasilja Tajne armadne organizacije, je začela v zadnjih dneh kazati sočutje za prijetega in na smrt obsojenega bivšega generala E. Jouhauda, ki je pred sodiščem odločno branil svoja dejanja in izrazil le obžalovanje, da ni padel v Alžirijg svoji rojstni želi.
j tošnje gostovanje v našeVh.mestu s Puccinijevo Td^o. .Obisk jc bil nad vse pričakovanje lep. Od 8,400 sedežev v Public Hall, ki jc bila prav' za to priložnost prenovljena, je bijc^zasedenih 6,882. Skupno so plačali $39,645 vstopnine. več kot kdajkoli v 37 letih, od kar hodi Metropolitan k nam gostovat. Leontyne Price, ki je pela naslovno vlogo, je pokazala veliko toplino in izrazitost svojega soprana ter žela navdušeno pohvalo.
de-j
Porodne bolečine evropskega političnega zedinjenja
Sončno in toplejše. Najvišja
ornPeratura 63.
CLEVELAND, O. — O redko kateri stvari poroča ameriško časopisje tako zmedeno in površno kot o težnji evropskih držav, da se v doglednem času znajdejo pod skupno politično streho. Da bi bile dnevne novice o tem vprašanju razumljivejše, je treba zmeraj imeti pred očmi sledeče trenutno politično stanje v Evropi:
Očitno je, da se gospodarska podlaga za evropsko politično zedinjenje počasi, toda dosledno ustvarja. Prvi steber podlage je bil evropski sporazum o proizvodnji in trgovini z jeklom in premogom. Sporazum je pokazal, da evropske države razumejo potrebo po združitvi. Sledil mu je sporazum o proizvodnji elektrike v atomskih elektrarnah. Ta sporazum še ne more pokazati nobenih blestečih uspehov, toda ni propadel. Važnejši je pa tretji sporazum: o skupni carinski uniji med šestimi evropskimi državami, Francijo, Italijo, Zahodno Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburško. Popolne carinske zveze še ni, toda lahko
upravičeno upamo, da bo v ne- gojno žrtvovani interesom veli- Belgija in Nizozemska napravi-
tem stoletju. Zadnjih 50
kaj letih prišlo do nje, kajti kih držav.
glavne ovire so že odstranjene, j To splošno načelo se uveljavlja let se je namreč Anglija zmeraj Skušnja govori, da vsaki gos-,tudi v razgovorih o političnem postavila kot varuh belgijskih in pedarski	skupnosti mora preje	zedinjenju evropskih	držav,	nizozemskih	zunanjepolitičnih
Mi slej e	slediti tudi politična,	Francija in Nemčija sta	zafede-	interesov. L.	1914 je Anglija šla
kajti drugače je gospodarska	racijo, kajti v federaciji hi nji-	celo v vojno	radi nemške inva-
skupnost	v večni nevarnosti, da	hova veljava prišla bolj	do izra-	zije v Belgijo. Tega Belgija še
propade. Zato so v Parizu in Bonnu začeli že pred par leti govoriti tudi o evropski politični skupnosti. Ta skupnost ima lah. ko dve obliki: ali je federacija ali samo konfederacija. V federativni evropski skupnosti bi morale posamezne države žrtvovati večji del svoje državne neodvisnosti, kajti nad njimi bi bil ne samo federalni parlament v eni ali drugi obliki, ampak tudi federalna vlada. V konfederaciji bi pa posamezne države ohranile svojo državno neodvisnost in bi samo določene funkcije zaupale konfederaciji. Praktično vzeto so za obliko federacije velike države, kajti te bi
za. Res je, da general De Gaulle ni pozabila, hoče tako federacijo, kjer bi dr-1 Angliji je seveda stališče ma-žavna neodvisnost posameznih lih držav v evropski gospodar-članic ne bi bila na vseh pod- ski skupnosti všeč. Daje ji upa-ročjih žrtvovana federalni cen- nje, da bi lahko še naprej igrala
trail, toda želi jo vendarle, ker
jeziček na tehtnici v notranji
upa, da bi v federaciji dejansko evropski politiki. Tega seveda vladali Francija in Nemčija, do-jnočejo ne v Parizu in ne v Bon-čim bi ostale države imele manj nu.
besede.	želja po politični skupnosti
Vse ostale države evropske zapadne Evrope torej obstoja, gospodarske skupnosti so pa obstojajo pa tudi različni pogle-bolj za konfederacijo. Bojijo jdi, kako obliko naj taka skup-so, da bi v federaciji pomenile nost dobi. Pogledi so preveč malo proti združenim franco-1 različni in si še celo preveč na-skim in nemškim interesom. Ne sprotujejo, da bi moglo priti do povedo pa tega svojega prave-1 evropske politične skupnosti že
Svetovni razstavi v Seattlu obetajo uspeh
SEATTLE, Wash. — Predsednik Kennedy je preteklo soboto cb otvoritvi svetovne razstave iz 3,000 milj oddaljenega Palm Beach v Floridi dejal, da upa, da bo ta pomenila začetek “dobe miru in razumevanja med narodi.” Razstavi napovedujejo velik uspeh.
že pred odprtjem je bilo prodanih toliko vstopnic, do je bil z izkupičkom krit dober del izdatkov za organizacijo in priprave za razstavo.
Tokom slavja ob odprtju razstave je eno izmed letal, potem kc je pilot skočil iz njega, ko je videl, da se je moralo v njem nekaj pokvariti, padlo na neko hišo in jo zažgalo. Pri tem sta bila dva civilista mrtva med tem ko je pilot srečno pristal s padalom na tleh brez poškodb.
ga razloga naravnost. Skriva-
v ]o se za pogoj, da mora v evrop-
v bližnji bodočnosti.
Ameriki bolj prija ideja konfederacije. Boji se namreč, da
federaciji v vsakem slučaju po-|ski politični skupnosti biti vklju-
menile več kot male. Za kon- čena tudi Anglija, ki bi pome- bi evropska federacija lahko po-federacijo so male države, kajti rila protiutež proti združenim stala močen blok, ki bi utegnil ohranile bi velik del svoje dr-j francoskim, in nemškim intere-'imeti tako zunanjo politiko, ki žavne neodvisnosti in njihovi na-som. Pri tem seveda igra veli-'ne bi bila v skladu z težnjami rodni interesi ne bi bili brezpo-jko vlogo tudi skušnja, ki sta jojameriške.
Satelitske države se bore proti Skupnemu trgu
DUNAJ, Avstr. — Komunistične države vzhodne Evrope čutijo posledice gospodarske povezave svobodne Evrope. Njihovo blago gre v državah Skupnega trga vedno težje v denar. Da bi ta proces zaustavile, so začele doma na vse načine boj za boljše in cenejše industrijsko blago, ki naj si zagotovi mesto na trgih svobodne Evrope.
Prvi sta se lotili tega posla
Zadnje vesti
BUENOS AIRES, Arg. — Predsednik Jose Maria Gnido je objavil, do bo še pred koncem tega leta razglasil nove predsedniške volitve, da reši deželo iz sedanje vladne krize. Vojaštvo zahteva od njega, da odvzame vsem peronistom, ki so bili izvoljeni pri 'zadnjih volitvah, vse njihove mandate.
WASHINGTON, D. C. — Držav ni tajnik D. Rusk in sovjetski poslanik A. Dobrinin sta se včeraj sporazumela, da bosta nadaljevala razgovore o rešitvi berlinskega vprašanja v Washingtonu. Prihodnji sestanek bo verjetno šele čez dva tedna, ko se bo Rusk vrnil s posveta NATO v Atenah.
ŽENEVA, Šv. — Danes bo pododbor za sklenitev dogovora o končanju preskušanja atomskega orožja po treh dneh velikonočnega odmora nadaljeval svoje seje. Sodijo, da bo sovjetski zastopnik izpolnil svojo grožnjo in seje zapustil, kakor hitro bodo Združene države obnovile preskuse atomskega orožja v ozračju. Trdijo, da se bo to zgodilo že jutri.
Romunija in Madžarska, nato sta jima sledili češkoslovaška in Poljska. Poljski Gomutka je pretekli teden pozval industrijo, da gleda da bo izboljšala kakovost svojih izdelkov in znižala njihove cene tako, da se bodo lahko uspešno borili s tujo konkurenco.
Ameriška Domovina
/%• vi r »/1c- ^ -v—	i
trrJ9m§9hB
6117 St. Clalr Ave. — HEndsrson 1-0628
"mPfNRrm
Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 z* S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
tajništvo stavi vse na Adulo in ta ne misli iti z oblasti, kon-goški parlament ga pa tudi ne bo prekucnil. Njegovim članom se namreč godi imenitno. Za deželo ne naredijo prav ničesar, dnevnice pa vendarle vlečejo.
Kako to, da komunisti gledajo ves potek tako mirno? Opekli so si prste z Lumumbo in Gizengo. Zato so se vrnili na svojo staro taktiko. Organizirajo svoje pristaše v komunistično stranko in ustvarjajo povrhu še njim potrebno podtalno organizacijo. To delo jim ne gre hitro od rok. Se jim pa tudi ne mudi. Gospodarsko stanje se v Kongu na splošno ne zboljšuje. Ravno v mestih in industrijskih središčih je dosti brezposelnosti. Kdor je pri delu, pa zasluži komaj toliko, da za silo shaja. Nezadovoljnosti je torej povsod v Kongu več kot dosti. Komunisti jo lahko izrabijo, kakor hitro bodo mislili, da so dosti močni za novi izbruh državljanske vojne.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 81 Tues. April 24, 1962
V	Kongu še zmeraj vre
Res je, da nas Kongo ne zalaga zadnje čase s senzacijami, toda miru pa tam ni takega, kot si ga vsi želimo. Stvarno vlada tam premirje na nedoločen čas, ki se lahko hitro spremeni v nove izgrede in nemire, ako že ne v kaj hujšega. Kaj je temu vzrok? Odgovor se da stisniti v par besedi: nihče, ki nosi odgovornost za politično stanje v Kongu, nima ali poguma ali moči, da bi tam napravil red.
Za sedanje stanje v Kongu so odgovorni kongoška centralna vlada, Združeni narodi in naša federalna administracija.
Kongoška vlada bi gotovo rada držala red in mir v vseh kongoških provincah, pa za tako delo nima ne dosti sposobnosti, ne dosti denarja, ne dosti zanesljive policije in zanesljivega vojaštva. Njena oblast sc dejansko razteza samo na prestolico Leopoldville in njeno okolico. V notranjosti dežele je red in mir odvisen od lokalnih političnih gospodarjev, ki se le malo menijo za predsednika Adulo in njegov kabinet. Predsednik Adula je sila samozavesten politik in noče vpoštevati dejanskega stanja. Misli, da je Združenim narodom in Ameriki neobhodno potreben politik in da bo ravno radi tega lahko počasi vpeljal v Kongu centralističen upravni sistem. Kako in s čim, na to ne misli. Najlepše se je to pokazalo pri zadnjih neredih v provinci Kassai. Tam gospodari lokalni politični poglavar Ka-londji. Če mu kaj ni všeč v Leopoldvillu, pa začne žugati, da bo oklical samostojnost. Adula ga je hotel spraviti na kolena, toda ne s svojo močjo, ampak s pomočjo čet Združenih narodov. Te pomoči ni dobil in njegova akcija je padla v vodo.
Njegova civilna uprava je taka, da komaj zasluži ime uprave. Držijo jo po koncu samo mesečne plače, ki pritekajo iz ameriške in ZN pomoči. Še slabša je tako imenovana vojaška sila centralne vlade. Raje šteje okoli 20,000 mož, toda ni za nobeno pametno rabo, ker je preveč nedisciplinirana in dezorganizirana. Značilno je, da nima nihče veselja, da bi jo reorganiziral. Kdor jo pozna, pravi, da bi bilo najbolj pametno, da bi j0 razgnali in pos?avili popolnoma novo. Zato je Adula tudi ne more rabiti v nobeni potrebi.
V	tako stanje bi morali poseči Združeni narodi, pa nimajo poguma. ZN čutijo, da s0 sodgovorni za sedanje stanje v Kongu, vedo pa tudi, da so se prenapeli. Nimajo ne dosti civilnega in vojaškega osobja v Kongu, pa tudi ne dosti denarja, da bi krili vse stroške. Generalni tajnik ZN U Thant bi rad napravil nekaj reda, pa se boji Amerike, ki naj bi podpisala največji del novega posojila. Ve, da ameriški senat ni navdušen nad akcijo ZN v Kongu in da vpliv ameriškega delegata Stevensona preje pada, kot raste. Zato misli, da je najboljše, da čaka in vidi, kaj se bo skuhalo v Washingtonu o Kongu. Pa tudi če bi hotel, ne bi mogel dosti napraviti. Na razpolago ima samo okoli 17,000 vojakov, ki komaj zadostujejo za vzdrževanje reda v Katangi.
V druge province more U Thant poslati komaj po par bataljonov, včasih samo čet. Tako so ZN prišli v neprijeten položaj, da lahko vršijo svojo dolžnost le v tisti provinci, ki je bila kdaj v upravnem pogledu najboljša v Kongu. Nič boljše ni s civilnim osobjem ZN. Je to prava mešanica vseh narodnosti. So večinoma uradniške moči, ki so kos svojim nalogam, če bi znale francosko, ki je v Kongu občevalen jezik med domačini in tujci. Na drugi strani jih je pa rudi premalo, samo nekaj sto. Zato ni nobena tajnost, da si domačini želijo nazaj stare belgijske uradnike, ki so jih navajeni in ki tudi niso bili tako slabi, ako jih v praksi primerjamo z uradniki ZN. Kongoška vlada mora to vpoštevati. To je razlog, zakaj je obnovila diplomatske stike z Belgijo. Belgijska vlada vse to vidi, noče pa poslati nazaj preveč nekdanjih uradnikov. Ne ve, kaj jih tam utegne čakati; boji se pa tudi zamere pri ostalih članicah ZN.
Še na slabšem je Amerika. Kdor živi v Kongu, bi bil slepec, ako ne bi hitro ugotovil, da naš tamošnji poslanik Gullion pomeni za Kongo veliko več kot vsi delegati ZN-Zadnji sestanek med Adulo in Čombejem je na primer zvaril Gullion in ne ljudje ZN. Gullion je šel tudi po Čombe-ja in ga pripeljal v Leopoldville, deloma s svojim avtom deloma s svojim letalom — mimogrede povedano — s tistim, ki je nekdaj prevažalo bivšega predsednika Eisenhowcrja.
Gullion je končno moral prevzeti osebno jamstvo za Čom-bejevo varnost in ne samo delegacija ZN. Na drugi strani teze-
Adula da več na našega poslanika kot na ZN. Ako ne bi j če naj Amerika vodi svet, ga
rfmXXXXXXTXXXXXXXxXXXxxrxrYTTTTTTYT-rTTTTTTTTTTTTTTTI
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
je tožila lastnike Mr. in Mrs. I knjig, med katerimi so vezani Joseph Chesney za -35,000 od- j letniki revij in časopisov, mnogo škodnine za telesne poškodbe, stvari, ki so zgodovinskega poki jih je zadobila pri padcu po'mena; prav tako imam veliko
stopnjicah v stanovanjski hiši na 129 E. 1st Street, kjer je stanovala in plačevala najemnino imenovanima. Nezgoda se je zgodila še v oktobru 1960 in sodišče je slučaj rešilo šele zdaj s tem, da je porota prisodila tožiteljici -10,000 odškodnine. To
število slovenskih knjig, revij in časopisov, ki so izšli v Ameriki. Od vsakega lista imam po nekaj eksemplarjev in največ je prvih številk. Dalje imam veliko zbirko pravil raznih organizacij, zapisnikov (med temi tudi nekaj originalnih, pisanih
Duluth, Minn. — Kakor po drugih krajih in državah naše Unije, smo tudi tu v Minnesoti politično pocepljeni. Smo demokrati, republikanci, neodvisneži, nekateri zijajo celo na levo. O perečih problemih imamo vsak svoja mnenja. Ne štedimo s kritikami, niti ne z nasveti. Vsak misli, da bi bolje “ronal kon-tro”, kakor kdo drugi. Tako misliti je seveda človeško in mi ne znamo drugače, ker smo ljudje.
Ko smo se zadnjič petorica nas živahno razgovarjali in ocenjevali sedanjo Kennedyevo u-pravo, smo vsak po svoje gledali na sedanje razmere in na razna stališča predsednika Ken-nedya do raznih problemov, ko nastajajo, se množe in kopičijo iz dneva v dan pred Kennedyem in njegovo upravo. Nekateri gledajo na razna stališča predsednika Kennedya zelo skeptično. Drugi zopet ista odobravajo. Mnogi pa njegovih stališč in taktik ne morejo razumeti.
Nekateri pravijo, da je Kennedy zelo previden. Ne objavlja prevelikih obljiub. Ako mu vse ne izpade, kakor bi rad, se ne jezi preveč. Sprejema vse hladno in se ne razburja. Dela-pa po svoje.
Zopet se nekateri spodtikajo ob to, da je Kennedyeve žlahte preveč v zveznih pozicijah in na odgovornih mestih. To prihaja iz človeških “fovšarij”. Povsod je tako, kjer je v ospredju kaj kake žlahte. Toda baš pri (Ken-nedyevi žlahti se ne more govoriti, da ne dela, ampak da le za svoje koristi gleda. Na slednje kolikor toliko vsak človek gleda. A Kennedyeva žlahta pa dela noč in dan, da bi nekaj pokazala. Prijateljsko hoče navezati na Ameriko razne dele sveta in uveljaviti gledanje in upanje na naše prijateljstvo in na našo pomoč njim v zadevah gospodarskega in političnega življenja in miru. Na poljih tega dela in prizadevanj ne vidimo samo predsednika Johna F. Kennedya, ampak res vso njegovo žlahto. Njegov brat Bob, ki ima pozicijo generalnega zveznega pravnika Z. D. je predkratkem obšel vso Azijo, Bližnji Vzhod in nekatere države v zapadni Evropi. Predsednik sam in nje-
Ijiva. Obljublja nebesa in vse
kega stanovalca, da so za take slučaje primerno zavarovani.
* ZANIMIVO POROČILO! — V “DNT” berem poročilo, da je neka jugoslovanska tvrdka sklenila opremiti tovarno za proizvajanje olja na Kubi, katera bo Piše Andrejček lahko očistila in pripravila okrog 200 ton bombaževega semena dnevno. Število je vsekakor visoko, če ne daleč previsoko. Am-
na zemlji. Le v njenem komu- pak zanimivo je to: Amerika
nizmu naj bi bila rešitev za vse.
daje Titovini pomoč, ta pa pod-
Mnoge je prevaril z obljubami, pira pred našim pragom kosma-a vse je ostalo le pri obljubahtega Castra. Kaj torej podpira-drugega nič! Pač, vedno slabše mo, ko podpiramo Tita? Odgo-in slabše prihaja in vse ostaja Vor na to bi rad slišal,
le pri obljubah. Če bi danes mogla slovenska in druga ljudstva svobodno govoriti, bi odgovarjala na vprašanja:
“Kako vam gre? Kaj vam vse je dal komunizem? Ste srečni v njem? Itd., itd.?”
Vsi bi glasno odgovarjali: “Nič! Komunizem nam ni sre-
Andrejček.
S Korotanom v Toronto
Cleveland, O. — V avtobusih, s katerimi se popelje pevski zbor Korotan v Toronto, da priredi koncert, je praznih še ne-
„	.	, ,. , kaj sedežev. Kdor bi se želel
ce prinesel! Le prazne obljube ,pj^dr,užiti) naj kljče EN i-691.8 in je nam dajal! S temi pa cele ^ ^ g doipoldne do 5;3() ^ gore trpljenja in težav! Komu-- vgak ^ razen y torek nizem pri nas ni “pokopal” no- 0dMemo v sdboto zjutraJ ob 7. bene krivice in nepoštenosti — jter se vrnemo v nedeljo zvečer, pač pa jih je sam nasul nebroj |U|stavlli Se bomo tudi pri Nia_ in cele kopice. Vzel je nam vsa- !garskih slapovih. Cena je $10 ko svobodo, gospodarsko, poli-)za Oi3ebo
tično, socialno in svobodo mišljenja in vesti...”
In če bi jih kdo vprašal:
“Ali vi z vašimi skušnjami s komunizmom priporočate, da naj obrnemo hrbet demokratičnemu življenju Zapada in se pridružimo komunističnemu življenju. katerega evangelij toli-
ko naglaša zadnja leta Nikita riški časnikar in pisatelj Ivan Hruščev* ki se predstavlja za'Molek, doma z Zverkovega vr-preroškega mojstra “pogrebni- ha pri Metliki v Beli krajini.
ške obrti”, da bo kot tak, kakor napoveduje “pokopal” ves Za-pad?”
pove, kako važno je za vsakega zapisnikov od društev SNPJ); lastnika hiš, v katerih imajo ka-j veliko zbirko fotografij, mnogo
teh še iz Calumeta; zbirko dokumentov, ki so tudi zgodovinskega pomena — in končno o-gromno zbirko pisem od raznih oseb, mnogo znanih, ki bodo prej ali slej tudi zgodovinskega pomena, ker so bolj ali manj važne vsebine za javnost, kajti zgolj osebnih pisem jaz nisem nikdar hranil. Vse to sem zbral v zadnjih 50 letih.”
“Na svoji življenjski poti sem prišel v dobo, ko ne morem več računati s kakšno bodočnostjo. Nekaj let še, več ali manj, ne pomeni dosti. Bolezen lahko pride vsak čas, odpornosti ni več dosti, pa me lahko stisne. Posebno zadnje čase čutim, da je moje zdravje že precej zrahljano. Pa tudi nekdanja vnetost za zbiranje teh reči me že opušča; ni več veselja, kakršno je bilo nekoč — kar je simptom senilnosti. Zato moram misliti, kako bi se iznebil te svoje velike zbirke, dokler je še čas. Zaboli me, če pomislim, da bi vse to šlo v nič, če bi me smrt doletela iznenada.”
“Večji del moje zbirke ni za privatnike. Kolikor je kakšne zgodovinske vrednosti za našo kulturo, oziroma za podrobno zgodovino ameriških Slovencev
—	katera še ni spisana — spada v kakšen zavod, kjer se lahko hrani na varnem desetletja, ako je treba. Veliko sem upal na clevelandski muzej, katerega pa ni več in ki je pokojnemu Erazum
—	vsaj jaz mislim tako — nekoliko skrajšal življenje. Zdaj smo na žalost brez kakšnega zavoda te vrste in morda ga ne bomo imeli nikdar, kajti mi priseljen-
ci naglo odhajamo, naša mladina se pa ne zanima za naše zapuščine omenjene vrste. Poskus z muzejem v Clevelandu me je podučil da organizacije, ki niso temu namenjene (domovi, jednote). nimajo smisla za takšne zbirke.” ...
... “Še nekaj. Imam tudi debel tipkopis (okrog 500 listov) svojih spominov, delo zadnjih let, odkar privatiziram. Na samozaložbo ne morem misliti, ker ni kapitala. Čakati mora na založnika — in kdo bi to bil, nimam pojma. Lahko se zgodi, da bo tudi to moje delo (najbrž zadnje) izgubljeno.”
Janez Sever

Milena Dolenc, ta j.
SISs smrti pisatelja in časnikarja Ivana iolka
'Cleveland, O.
Dne 16. marca 1.1. je umrl v 80. letu starosti v Kaliforniji slovenski ame-
V Ameriko je prišel leta 1900. in je bil skoro 40 let svojega tukajšnjega življenja ena izmed
Na to vprašanje, če bi mogli središčnih osebnosti v sloven-
prosto svobodno odgovoriti — bi odgovorili:
“Kaj?! Ali imate tudi vi nas, kakor ima nas Hruščev za same tepce? Da ne vemo, da je dobro bolje od slabega?”
Yes, komunizem obljublja, da pa nič! In to odpira oči, včasih zelo počasi, včasih bolj hitro.
Amerika, kamor ta obrne svojo pomoč, se pozna. Amerika je premagala gotove države v zadnji vojni. Kar vzemimo Nemčijo, Japonsko, Italijo, pa je iste
skem ameriškem javnem življenju. Podati izčrpno podobo rajnkega, je zaenkrat še nemogoče. Gotovo pa je, da bo dobil v zgodovini ameriškega slovenstva vidno mesto.
Čeprav že obstaja Molkova avtobiografija, zaenkrat sicer samo še v tipkopisu, obsegajočem okrog 500 listov, bo vendarle potrebno še veliko časa, da se bo izkristalizirala dokončna stvarna podoba rajnkega. Trenutno se trudi v Prosveti in po dru-
zopet postavila gospodarsko na gih tako imenovanih naprednih noge. Kaj je komunizem dal de- listih v svoji luči podati Mol-želam in narodom, ki jih je kov duhovni obraz tista skupi-
spravil pod svojo peto?
Na to naj vsak jasno odgovori!
Uveljavljenje vpliva Združenih držav, ki ga zadnje mesece
na, ki mu je bila v zadnjem delu njegovega življenja najbolj nasprotna. Zato velja jemati njeno Molkovo podobo z veliko rezervo. Prej ali slej bo treba
pridno utrjujejo in jačijo pred- slišati še tudi drugo plat zvona, sednik Kennedy in njegovi ožji Po prijaznosti dr. Franka Ker-gova žena sta pred nedolgim sorodnjjma v tej borbi po- na razpolagam tudi podpisani z napravila turo po južno-ameri- sebno važnost in pomen. Ta važ-| nekaj korespondence Ivana Mol-ških državah. Zdaj zadnje čase nost dvjga pred svobodnim in ka, ki bo prihodnjemu ameri-je predsednikova soproga Mrs.
Kennedy obšla velik del zapad-ne Evrope in velik del Azije.
Najprvo se je ustavila v Rimu pri sv. Očetu, nato naprej. Povsod je naredila in pustila dobre vtise. Vsi ti obiski imajo svoje namene. Spoznati, kako ljudstva raznih držav in dežel živijo, kako so razpoloženi do nas.
Kaj imajo in kaj potrebujejo?
Vse to so važne politične po-
Cleveland, O. — Prihodnjo ■nedeljo ob štirih (popoldne bo nastopil pevski zbor Slovan v Slov. drduštvenem domu na Reoher Ave. e svojim spomladanskim koncertom.
Na sporedu bo več klasičnih pesmi, humorističnih in narodnih, ki jih ima občinstvo rado, ker jih je ponovno slišalo, pa tudi samo prepevalo že v rani mladosti.
Čast in priznanje moramo dati v Ameriki rojenim fantom in možem, ki se tako zanimajo za slovensko pesem. Ti tvorijo nad polovico vsega zbora. Brez njin bi Slovan ne pomenil nič, sploh ne bi mogel več obstojati.
Če vam je pevski zbor Slovan kaj pri srcu, če vam je kaj do slovenske pesmi, do slovenske kulture, podprite te može in fante moralno in gmotno s tem, da se odzovete njihovemu vabilu in pridete na njihov koncert v nedeljo popoldne. Dvorana mora biti polna do zadnjega kotička!
V mladini je bodočnost! Saj radi slišite mlade glasove, kaj ne? Slišali jih boste v kvartetu.
Program koncerta je sestavil pevovodja Antona Šubelj, ki bo tudi koncert vodil. Po koncertu bo ples in prosta zabava. Igral bo Grabnarjev orkester.
Vsi vljudno vabljeni!
F. Požar.
Bilijon otrok je lačnih ali bolnih
Med ,najresnejše probleme sodobnega sveta (Spadata lakota in podhranjenost: dve tretjini prebivalcev našega pla-iiela leže lačnih ,k nočnemu počitku. Po podatkih FAO, (organizacije ZN ,za prelhrano in /kmetijstvo, l>i lahko komaj šestino svetovnega prebivalstva označili kot pravilno hranjeno po zdaj veljavnih normah.
nesvobodnim svetom njen vplivj škemu slovenskemu zgodovi na višino, na katero komunisti (nar ju dobro služila, saj gre tu z njihovimi praznimi obljubami za stik med dvema ameriškima nikoli ne bodo mogli.	slovenskima osebnostima, ki sta
Kennedyevo stališče in njego- vsaka na svoj način zaorala v va politika je propagandno da-^ameriško slovensko braždo. leč zasenčila Hruščevp stališče , Gotovo pa je, da mora biti med in njegovo politiko. (Kennedyevo nami še mnogo druge Molkove' v tej ali oni afriški deželi novo stališče postavlja komunistična korespondence, čeprav bo za zgo-j-drav^stveno ustanovo, so kma-stališča v pravo luč, v kateri dovinarja najvažnejšega pome-!lu zasedene vse bolniške pOsite-svet jasno vidi praznote komu-(na tista, ki je ostala v njegovi Ije, in sicer predvsem zaradi nističnih obljub in njihovih laži. zapuščini. V interesu vsesloven- rahitisa In če Kennedy in njegova'ske ameriške stvari je, da se to ipd. žlahta ni dosegla nič drugega, | ohrani v celoti na varnem kra- j Svetovno prebivalstvo naglo
Po približnih podatkih ima na primer polovica venezuelskih otroik le redkokdaj meso na mizi, 87 odstotkov otrok te dežele pa sploh ne dobiva v hrani sestavin, ki jih vsebujejo kokošja jajca. Povprečna letna potrošnja mleka znaša v Venezueli 42 litrov na prebivalca, v drugih petih latinskoameriških deželah pa popijejo povprečno komaj petino tiste množine mleka, ki pride na prebivalca ZDA.
Direktor UNICEF Georges Sicault je depal, da je po vsem svetu približno bilijon otrok lačnih ali bolnih. Na vsakih deset otrok po štirje ne hodijo v šolo, med približno 15 milijoni žrtev gobavosti pa je do tri milijone1 otrok, čeprav/ so že pred dvajsetimi leti pridobili “disul-fon,” ki preprečuje širjenje te bolezni in jo zdravi.
V Afriki zahtevajo bolezni, ki so posledica pomanjkljive prehrane, zlasti med otroki številne1 smrtne žrtve. Brž ko odpro
■beriberi j a,	skorbuta
posredoval Gullion, bi bila pogajanja med Adulo in Čom-jmora tudi poznati, kakšen je,lje že s tem dosegla nadvse va- ju. Sicer pa naj govori za nujno narašča. Statistiki govorijo o
bejem Že davno razbita.	j kaj potrebuje in kako naj se
In vendar naša diplomacija nima poguma, da bi svoj'mu pomaga. Ni dovolj samo sla-
vpliv izrabila do dna. V Washingtonu se bojijo zamere
vo nositi — slavo je treba zaslužiti z dejanji in modrostjo.
Moskvi, ako bi nastopali v Kongu preveč pogumno. Saj se hočemo ravno sedaj pogajati z Moskvo, počemu bi torej živimo v ideološko razdeljenem po nepotrebnem dražili Hruščeva še s Kongom?! Zato svetu. Moskva z vsem njenim rajše čakamo in pustimo stvarem, da odvijajo po svoji poti. komunističnim aparatom je zad-To stanje traja lahko še dolgo časa, kajti naše državno nja desetletja bila od sile vsi-
žen svetovni uspeh nad komii- ureditev te zadeve naslednji od- tako imenovani človeški eksplo-nizmom. In baš velika, velika lomek iz Molkovega pisma dr. ziji. Vsak dan je treba Pri ko. važnost!	i Kernu z dne “Cicero, UL, 9-19- šilu prehraniti kakih 28,000 več
* OKROŽNO (SODIŠČE V DU- 53.” za kako velike in važne ljudi, kot jih je bilo pri zajtrku, LUTHU je po sklepu porote pri-'stvari gre. V njem je svojemu vsako uro se svetovno prebival-sodilo $10,000 (deset tisoč dolar-'prijatelju tole povedal:	poveča za 5,700 ust, kar na-
jev) odškodnine za telesne po-! “Naj pridenem še nekaj oseb-, nese dnevno (»koli 137,000 in na škodbe Mrs. Veronike Vessel, ki nega. Imam čez tisoč slovenskih l®!0 okoli 50 milijonov. Spričo
tega napovedujejo, da nas bo leta 2000 vsaj šest bilijonov.
S smotrnim gnojenjem, s pravilno obdelavo zemlje, z namakanjem nasadov in z zaščito kulturnih rastlin je mogoče rešiti velik del problema v zvezi z naglim naraščanjem svetovnega prebivalstva, živinoreja je slej ko prej poglavitni vir potrebnih hranilnih snovi. S skrbno rejo, zasnovano na sodobnih spoznanjih, je mogoče zagotoviti človeštvu dovolj beljakovin, ki so skupno z aminjskimi kislinami ter z rudninami in z vitamini poglavitnega pomena. Obsežna raziskovalna dela v zvezi z dodatnimi krmili zagotavljajo kar na j hitrejši'razvoj in rast živine, po zaslugi sodobne veterine pa je mogoče izgube v živinoreji omejiti na kar najmanjši obseg-Seveda pa je treba ta nova spoznanja čimprej posredovati kar najširšem plastem živinorejcev in drugih pridelovalcev' hrane po svetu, je dejal Sicault.
Izvrsten prostor
Neki meščanski trgovec se je napotil s svojo ženo kot turist v gorovje. Ko sta dospela na visoko osamljeno goro, na katero še ni nihče priplezal, pravi žena: “Ali ni krasno dospeti tak kraj, kamor nihče drugi ne more?”
Soprog: “Izvrsten prostor je to, tu gori me menda ja ne bodo našli preklicani kolektorji, ki so mi drugače vsepovsod vedno za petami.”

(jČŽSlo* I
yV/fAUD
sJicStice...
23=^
Ameriška Domovina

AMERICAN IN SPIRIT FORAIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOV6NIAN
MORNING NGWSPAPCR
iC@rofanov koncert v Torontu
TORONTO, Ont. — V soboto, 28. aprila, ob 7:30 zvečer bo nastopil v cerkveni dvorani na 229 Brown’s Line v New Toronto pevski zbor Korotan iz Clevelanda.
Spored koncerta je sledeč:
MEŠANI ZBOR
Jutranja ............................ Peter	Jereb
Noč ................................ Danilo	Bučar
Marko skače (Prekmurska narodna) .. Samo Vremšak
ŽENSKI ZBOR
Oj, ta mlinar (Koroška narodna) ..... Ciril Pregelj
Tam u dolu (Narodna) ................ Ciril Pregelj
Sopran solo: Mimi Režonja
Jože Dovjak, bariton Metod Milač, klavir	t
Oj, rožmarin ..................  Hrabroslav	Volar
Memento mori ...................... Stanko	Premil	■,
MOŠKI ZBOR
Pozdrav ........................... Anton Nedved
Bariton solo: Pavle Borštnik
Venite, rož’ce moje (Narodna) ....... Ciril Pregelj
Naprej ............................ Davorin Jenko
Odmor ŽENSKI ZBOR
Majski večeri ...................... Ciril	Pregelj
Lipa zelenela je ...... Davorin Jenko, Matija Tomc
V Korotan ......................... Stanko	Premrl
Pavle Borštnik: Bariton solo Metod Milač, klavir
Ali res? ........................... Danilo Bučar
Pred durmi ..........................  Josip	Pavčič
MOŠKI ZBOR
Planinska roža ................. Dr. Gustav Ipavec
Bela krajina .......................  Matija	Tomc
Ribniška .......................... France Marolt
Bariton solo: Jože Dovjak
MEŠANI ZBOR
Pesem o rojstvu..Franc Leder Lesičjak, Luka Kramolc
Bariton solo: Ivan Hauptman
Glejte, kako umira pravični ......... Jakob Gallus
Naše gore ......................... Anton Foerster
Pevovodja: Metod Milač ■---------o-----------
Newtorontske novice
Velikonočna doba, ki smo jo Na koncertu in veselici se bodo Pred kratkim začeli, je čas vese- sešli tudi stari znanci in prijaha, vriskanja in petja. Novo|telji. Slovenska pesem nas bo življenje se začenja v prirodi in povezala v eno. Orkester Tri v naših dušah. S tem pomlad-1 glav kvintet bo poskrbel, da bo
v cerkvi Brezmadežne popoldne ob 3:30 birma. K birmi bo šlo kakih 45 dečkov in deklic. Birmal jih bo Njegova Eminenca kardinal J. McGuigan. Zelo rad se je odzval povabilu, ker so mu Slovenci zelo pri srcu. Bo to njegov prvi obisk v naši novi župniji.
--------o-------
V	obrambo primorskih
Slovencev
Toronto, Ont. — Prav v teh dneh bo minulo leto dni, odkar je “Ameriška Domovine” objavila članek: Obtožujem, ki se je nanašal na primorsko prosvetno društvo “Simon Gregorčič.” V članku je bila objavljena tajnikova izjava, ki se v navedbi glasi: . . .” mi nismo naperjeni pri veri, pač pa proti voditeljem vere” (To se pravi: voditelje vere je treba pospraviti, vera bo potem sama propadla!)
“Kot primorski Slovenec javno protestiram proti tej izjavi in pričakujem, da to izjavo javno prekličejo. Pričakujem tudi ato, 'ker smo bili primorski Slovenci, in smo še, razmeroma dobri katoličani in zavedni Slovenci.
V	času fašistične zasedbe sta nam bila vera in cerkev edina opora in zaščita. Mussolini ni uspel, pa tudi Hruščev ne bo! V naših srcih je še vedno živo in sveto vse tisto, kar nas je učila verna slovenska mati.
Velika večina Primorcev ne bo nikoli dopustila, da bi nas mala peščica prodancev blatila pred ostalimi Slovenci doma, v Kanadi in drugod po svetu.
Ob tej priliki pozivam vse člane društva, ki so po večini dobri in pošteni, da zahtevajo od od
Letala odkrivajo rude
Aparati v letalih (zaznamujejo iza določene rude značilna magnetna polja.
Il'rri in velikonočnim nastroje-’^jeun se zelo sklada koncert lovskega zbora “Korotan.” rišli bodo gostovat v novo dvo-ran° Brezmadežne v New To. ^°bto iz Clevelanda. Tako bodo soboto, 28. aprila zvečer ob
veselo razpoloženje ostalo v nas vise do polnoči.
*
Veliki teden prvič praiznovan v novi cerkvi Brezmadežne, je bil doživetje zase. Društvo Najsvetejšega imena Jezusovega je
'•30 napolnili veliki oder žup-1 pod vodstvom g. Staneta Ple-^ije Brezmadežne sami mladi j Škota poskrbelo butare za otro-Pavci in pevke, kakih 70 po šte-jke. Tako smo letos prvič obha-V^u- Spored koncerta, ki ga tu- j ali cvetno nedeljo po nekdanji
slovenski navadi z butarami.
1 °bjavljamo, priča, da bo kon-Ceilt res pester in veličastna ma-^ifestacija slovenske pesmi.
koncertu bo prosta zabava a Plesom, ki bo za tiste, ki se bo-.p° udeležili koncerta, zastonj. jkoliko mladih fantov in deklet, 1 jih bo to pot, dvorana Brez-
Značilnost dvajsetega stoletja: iz leta v leto silno narašča svetovna poraba energije in surovin. Kdaj pa kdaj je slišati bojazen, češ da bo v doglednem času zmanjkalo nafte in premoga ko poglavitnih energetskih in tudi že surovinskih virov, vendar nove najdbe vedno znova preženejo skrbi. Hkrati drži, da je iskanje rudnih ležišč čedalje težje opravilo, ker so vsaj na kopnem že dodobra raziskane zemeljske plasti blizu površine. Ob pomoči tehnike skuša znanost prodreti čedalje golblje v zemeljsko notranjost. Stroški so seveda večji, vendar jih je mogoče znatno znižati s kasnejšo uvedbo bolj smotrnih, tehnično izpopolnjenih delovnih metod.
Znanost je izoblikovala vrsto postopkov: naprave, zasnovane na poznavanju akustičnih in seizmičnih lastnosti kamenin, posredujejo nove podatke o rudah, nafti ali premogu. V notranjost poslani magnetni impulzi sprožijo v dobro prevodnih bakrenih ni nikljevih rudnih plasteh električni tok, ki ga je mogoče zasledovati v magnetnih poljih na površini. Z natančnimi merilci zemeljske težnosti lahko s površine odkrivajo težke rudne plasti v globinah.
Našteti bi mogli še več takih postopkov, vendar imajo skoraj vsi pomanjkljivost: pri takšnih raziskavah je precej težav zlasti na področjih, ki so daleč oc prometnih zvez, morda v nepre-
čilnostih magnetnega polja v okolici ugotovijo verjetnosti ležišč teh rud.
Kanada je z letalskimi magne-tometri že dodobra raziskala rudne plasti na svojem ozemlju, novost pa se bo obnesla predvsem v nerazvitih, nedavno osamosvojenih deželah, kjer so doslej klasične geološke raziskave preprečevali pragozdovi, puščave in sploh pomanjkanje prometnih zvez. Z magnetometrom doslej proučili precejšnja področja Surinama (nekdanja nizozemska Guiana), Čila, Bolivije, Gane, Turčije in Egipta.
Žuželke so rešile avstralske kmetovalce
bora takojšnji, javni preklic j hodnih pragozdovih ali celo brezbožne izjave. Ako tega ne; puščavi. Zato že nekaj let iz store, bomo smatrali, da odbor-1 popoln j ujej o metodo, ki se je nikii in člani društva tajnikovo j obnesla: magnetna polja kot po-izjavo odobravajo in se v vsak-J sledico rudnih plasti merijo danjem življenju ravnajo po magnetometri, montiranimi njej. Zato se ne čudite in raz- letalih, ki jih težavni teren se burjate, če Vas bodo ostali veda ne more ovirati.
je bil najpridnejši metuljček, čigar znanstveno ime, “cactobla-stis” izgovarjajo Avstralci z največjim spoštovanjem. Njegove gosenice so se hranile izključno z opuncijami in jih žrle s takšno vnemo, da se je prej neprehodno grmovje čisto razredčilo.
Niti pet let ni trajalo, pa je bila bitka končana. Mali metuljček je premagal strašni plevel. Opuncije so se morale u-makniti zmagovalcu. V Avstraliji je postal figov kaktus redkost.
O zmagi metuljčka cactobla-stis nad figovim kaktusom pišejo vse čitanke. Kmetje pa predlagajo, naj bi skromnega junaka v vojni proti kakteji sprejeli v avstralski grb.
Priimek
“Kako se pišeš, mala?”
“Lizika Pišlkova.”
“In kaiko se piše tvoj oče?” “Pišek!”
“Kako mu je pa ime?” “Očka!”
“No, saj ima vendar kakšen nriimek. Kako ga pa mamica kliče?”
“Debeluhar!”
Slovenci obsojali.
Že dolgo je znano, da vsebu-
Nič vam ne bodo pomagali jej0 skoraj vse rudne plasti ma-plesi in morebitni Javni pevski gnetične snovi (predvsem magnetit, poseben železni oksid). Železno rudo globoko v zem-
Pevski zbor je občuteno pel mec mašo Kristusavo trpljenje. O bredi velikega četrtka, velikega petka in velike sobote so nas svojo bogato vsebino zelo prevzeli. Za pomoč smo imeli tudi preč. g. Wolbanga, ki je veliko
nastopi. Mislim, da je leto dni j dovolj časa, da bi se zresnili, spregledali in odstranili madež, ki ga nosi društvo po tajnikovi zaslugi.
Slovenec s Primorja. ------o-----
Zmogljivost elektronskih strojev
Čeprav je elektronika sorazmerno mlada znanstvena pano-
kiadežne še ni imela. Saj jih bo spovedoval in vodil obrede veli-^amo iz Clevelanda skoraj sto. Jkega petka in velike sobote. Naj ^adi fantje in dekleta iz To- mu Bog ves trud obilno poopla-Ja in njega okolice bodo ime- ča! ePo priliko, da se spoznajo s I	*
eve,landskimi fanti in dekleti. Na belo nedeljo, 29. aprila, bo
12 STAREGA KRAJA SMO PREJELI VELIKO POŠILJKO
GRAMOFONSKIH PLOŠČ
p<«or: če kupite pri nas RADIO - GRAMOFON - TELEVIZOR dobite brezplačno darilo 5-15 SY gramofonskih plošč
ADMIRAL	PHILIPS
te kupite pri nas MAGNETOFON, dobite popolnoma brezplačno trak z do 50 pesmimi, posnetimi iz našega kataloga.
ZAHTEVAJTE KATALOGE, KATERE POŠILJAMO BREZPLAČNO PO KANADI IN USA. PIŠITE V SVOJEM JEZIKU.
Comet
555 St. Clair Ave.	Tel. LE 5-7269
W. Toronto, Ont., Canada
Iji je mogoče odkriti, čeprav je železo večinoma v slabo namagnetenih oksidih. Ker pa je opaziti znatne koncentracije magnetita tudi v bližini žvepla, zlata, niklja, bakra, titana in kroma, nakaže magnetometer tudi ležišča teh rud. Težavneje je po tem postopku odkriti leži
Avstralija je celina nasprotij. Ko so jo odkrili, so našli tam nenavadne rastline in le malo živalskih vrst. Prvi pionirji so zaradi tega prinesli tja razne koristne zeli in živali, da bi si iz-Doljšali življenje. Toda to ni bilo vedno dobro. Za najnevarnejšo se je izkazala naselitev kuncev. Tudi “priseljeni” vrabci so postali hudi škodljivci.
Najhujši sovražnik avstralskega gospodarstva pa je postal figov kaktus — opuntia — ki raste tudi v južnih predelih Italije. Bodičasto kaktusovo grmovje je preobrazilo precej plodna področja v neprehodno puščavo, pregnalo naseljence iz krajev in jih spravilo na beraško palico.
Nihče ne ve, kdo je zanesel ta kaktus v Avstralijo, kjer ga prej niso poznali, a kmalu ga je bila vsa južna Avstralija polna. Začel se je boj na življenje in smrt.
Proti opunciji je bilo težko kaj storiti. Bodljikave rastline živali niso marale, ogenj je ni mogel uničiti. Vse bolj se je širila po njivah in pašnikih. Brizgali so jo s petrolejem, sipali nanjo strupe iz letal, uporabili vsa sodobna tehnična sredstva, da bi uničili nezaželjenega vsiljivca, toda vse to ni pomagalo.
Tedaj so se znanstveniki spomnili, da ima opuncija v prvotni domovini — Srednji Ameriki — smrtne sovražnike, majhne žuželke. Pričeli so umetno gojiti v velikanskih množinah in z letali metati na travnike ščitaste uši, neke vrste hroščev in pajkov,
Ali ste že prispevali kaj h gradivu o slovenskih izseljencih? Naslov osrednjega znanstvenega zbirališča je:
Slovenian Research Center, Box 843, Columbus 16, Ohio.
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
V najem
5 sob se oddajo, zelo čiste, nedavno dekorirane, moderna po-ploščena kopalnica in pršna kopel, porč spredaj in zadaj, klet in podstrešje; lepo dvorišče, garaža. Odrasli imajo prednost. Na 7703 Lockyear Ave. HE 1-0959.
« :	(84)
Lake Shore Blvd.
Razkošno poslopje s 6 stanovanji naprodaj. Dohodek nad $8,700.00. Nobenih agentov. — HI 2-3020.	(84)
Stanovanje oddajo
Pet sobno stanovanje oddajo na 6027 Superior Ave., zgoraj, odraslim, za $50 mesečno. Kličite IV 1-6880.
-(82)
V najem
Oddajo se 4 sobe in garaža starejšim ljudem na 1213 E. 168 Street.	(24, 26, 27 apr)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za eno družino, 5 sob, klet, garaža, na Schaefer Ave. Prodaja lastnik. Za pojasnila kličite EX 1-5581.
-(83)
Iščemo kuharico
veščo slovenske in ameriške kuhe. Mora biti izkušena in razumeti angleško. 5 dni v tednu, ne ob nedeljah. Za sestanek kličite: Mrs. Kollar, AN 1-1933.
(84)
CLEVELAND, O.
Ženske dobiio delo

Moški dobi jo delo
f ZULICH
INSURANCE AGENCY
>18115 Neff Rd. IV 1-4221, Cleveland 19, Ohio
Iščemo livarja
za težja livarska dela. Izkušeni livarji naj se samo predstavijo.
THE CUYAHOGA FOUNDRY CO.
4530 E. 71 St. VU 3-8383
.. KADAR STE PREHLAJENI! „ pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu' NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj ko se prehlad pojavit
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE 1-0034
Cleveland 10, Ohio
Naročila sprejemamo in razpošiljamo tudi no pošti!
Lekarna odprta do 6. zvečer. Zaprta ob sredah in nedeljah.
Making your city a batter place to live, work and ral*a a family—
the result of a Savings and Loan business

813 East 183 th St.
23000 Euclid Av».
6233 St. Clair Ava.
Cleveland, Ohio
ga, so se elektronski možgani že šča nafte in premoga, kjer ni ki so jih pripeljali iz Paname.
tako izpopolnili, da pomnoži nai- j magnetičnih plasti, vendar so modernejši stroj te vrste okoli po večletnih raziskavah izobli-
Ti majhni pomočniki človeka so se izkazali kot koristni pri u-
400 bilijonskih števil v sekundi, kovali metodo, s katero po zna-! ničevanju opuncij. Med njimi
Mullally Funeral Home
ZRACEVALNI SISTEM
AMBULANČNA POSLU GA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
305 East 156th Street
KEnmore 1-8411
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEndcrson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
POLICIJSKI PSI SLAVIC — Dunajska policija je' uvedla pasje pomočnike pred 60 leti. Na sliki vidimo ves pasji zbor z njegovimi mojstri tekom parade in proslave 60-letnice njegovega obstoja.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek m ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: .................
Moj novi'naslov: ..................
MOJE IME: ...........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Pierre I’Ermite:
Žena z zaprtimi očmi
In bilo je tako.
Na videz ostaja položaj miren na vsej črti. Oče in sin, ki absolutno ničesar ne slutita, sta prijazna z Marijo ... Oče blag, očetovsko pozoren ... Sin navdušen, srečen, skriva to čedalje manj, ker ga veseli prihajati domov, najti vedno svojo sobo v najlepšem redu, in sicer urejeno ne iz poklicne navade, temveč z neko posebno pozornostjo, ki jo je lahko uganiti..., ozaljšano s tistimi malimi stvarcami, ki so nekaterim naravam vse .. . s cvetko, izbrano izmed onih, ki jih prinese vrtnar vsak dan in za katero še ve, da ti je najljubša ..., kako mizo prestavljeno na drugo mesto, zaveso dvignjeno na drug način ali bolj srečno uravnano razsvetljavo.
Sicer pa je bilo tako v vseh sobah, ki so bile poverjene mladi sobarici.
Nekoč sta vstopila zakonca Hughe iznenada v obednico. Gospa Hughe je potegnila predal:
“No, Adolf, poglej ... Ali je to urejeno!... Nikoli še nisrno imeli podobne sobarice!...”
Gospod Hughe, mož reda, je izvlekel ostale predale ... Žlice, vilice, noži so bili brezhibno u-ravnani po svojem namenu v predalih, ki jih je bila Marija očistila v prostem času. V drugih omarah za posodo in v shrambi za perilo je bilo prav tako.
“Kolika škoda, da pri takih lastnostih ...”
Gospod Hughe je čakal konca stavka . ..
In ker tega konca le ni bilo, je povprašal:
“Kaj hočeš reči...?”
“Ničesar!” je naglo zaključila gospa Hughe.
Štirinajsto poglavje
Govorimo le s pomočjo ust.
A važne stvari nam šepetajo
CHICAGO, ILL.
EASTER GREETINGS
DR. R. V/. NEMECEK, 6820 WINDSOR, BERWYN, ILL. Diplomee of American Board of Surgery, Hrs. by appt. Office Ph. GU 4-1100. Res. HI 7-4033.
REAL ESTATE FOR SALE
A REAL BUY — $8.500 Montague, Michigan. 7 rms. 4 bdrm. house. Full bath. Scrn. porch, oil ht. Refrig. Nice idt. On Ige. White Lake. House in good cond. 240 mi. from Chgo. Key w/president of assoc’n. Phone owner for info. WO 9-0827.	(81)
CHICAGO, ILL.
MINNESOTA -- GET READY FOR SUMMER
Beautiful wooded property on Lake Vermillion. Good fishing, water sports and hunting. Year round house plus cottage and cabin. Reasonable. Immed. occup. V. D. Gray, owner. Tower, Minn., Rte. 2. Phone 4803.	(81)
HELP WANTED — FEMALE
REGISTERED NURSES 226 BED HOSPITAL CLINICAL INSTRUCTOR
with post graduate course for operating room basic salary $325 per month.
ALSO
Registered nurses as scrub nurses for operating room and general duty nurses basic salary $260 per month. Experience and course considered. Good personnel policies. Positions available immediately. Working knowledge of French. — Call, wire or write to administrator.
HOTEL-DIEU HOSPITAL
Edmundston, New Brunswick,
LOMBARD (YORK CENTER)
5 Room, 2 Bedrooms, with attached garage. Cor. on 4 lots, 54x129’ ea. Gas heat. By owner. MA 9-0443. (83)
PARK FOREST—4 Bedrm. 2 baths, garage, Walk to I. C. Schools and shops. By transferred owner. Price only $17,500. 21821 Central Park. Ave. PI 8-1347.	(82)
LAKE VILLA BY OWNER 4 Room Yr. round home. Nr. Lake, schools and shopping center. $7,500. EM 2-2571.	(33)
ASSUMPTION PARISH 4 Bedrooms, living-dining room carpeted. Venetian, blinds. Ceramic tile bath, gas heat, finished enclosed porch. Reas. By owner. 60th — Paulina, RE 7-5850.	(82)
Canada.
(83)
BUSINESS OPPORTUNITY
WEST CHICAGO—3 Bedrm. Ranch Home, with 2'/4 acres. Full basement, 2% car garage, aluminum storms, schreens, paneled family room. Low taxes, $24,900. Owner.
231-4988.
(83)
ADDISON, ILL. — 3 Room Home, like new, 2 car garage, 1 acre cleared fenced land. All utilities. $8,750. Phone 627-5738.	(83)
REAL ESTATE APT. BLDGS.
INCOME PROPERTY — 9 APTS. Also Basmt. apt.
6500 N. 1 Blk. East Sheridan Rd. 1 Blk. To “L” and Lake. Reas. Call Owner. PH. 465-7087.	(83)
TASTEE FREEZE Northwest location. Reasonable. — Call AV 2-6647.	(81)
RESTAURANT IN OPERATION Good established business. Priced for quick sale by owner. Phone LO 1-3841.	(81)
MEAT MARKET - GROCERY with 6 room apartment. Southwest. Nr. schools-transp. Estab. 33 yrs. $5,000 plus inventory. LA 1-2720.
(81)
GAS STATION
EST. 2 yrs. Stock plus equipment. $10,900. Last year gross $90,000.-. Excel, oppty. for partners. GA 5-0293.	(81)
TEXACO STATION FOR lease in North West Suburbs. Northwest highway and Lakeshore-dr. Crystal Lake. Modern 2 bay. Reasonable. Financing available to right party. Call Don Haffner HE 7-2600.	(83)
CONFECTIONERY STORE. ROUND LAKE.
Milw. R. R. Depot. Corner location, Est. year-round business. Suitable for couple. Make offer. KI 6-4165.
(84)
TAVERN
Everything included. 4 rooms rear. 2 flats upstairs. 2 car garage. LA 1-6716.	(82)
MILK ROUTE North. $10,000.
Phone 894-3252
tudi neznatne stvarce v nevidnosti.
Tako trpi Marija neko neprestano oživljano muko, ne da bi sama prav vedela, zakaj.
Trpi, kadar gre mimo nje gospa, sedaj bolj kratkobesedna in hladna kot kdaj prej. Gospa je kar vidno nedorasla svoji vlogi ravnodušnosti in Marija večkrat prestreže njena zgražanja in jeze polne poglede na sebi.
Melanija pa je za svojo vlogo kakor ustvarjena. Nagajanje je prenehalo. S sobarico je sedaj ljubezniva in vsiljivo zgovorna. Celestin se ravna dalje po njej, vedno iz strahopetnosti.
Marija Durand trpi od te ljubeznivosti prav tako kot trpi od obnašanja gospe Hughove.
Trpi, kadar jo draži gospod Ludovik...., kadar jo sprašuje za svet..., kadar gre še dalje in jo ima za svojo zaupnico.
Kolikokrat ga je poslušala, ker ni mogla drugače, je upirala oči v vrata in trepetala, kdaj se bodo vrata naglo odprla in se bo pokazala Melanijina glava s ku-ninim izrazom: “Ah pardon! — motim vaju ...”
Tako so postale ljubosumnost, nezaupanje in sovraštvo običajno ozračje, ki izven njega ne iščete nobenega drugega razloga, nobenega zanimanja za stvari. In vendar so navzlic temu v kuhinji vsi prijazni ž njo.
Odkod to nasprotje?
Kaj se godi...?
Marija se čuti čedalje bolj o-samljena, a neprestano opazovana.
Celo v njeni sobi — je-li to misel? — se ji zdi včasih, da so bili nekateri predmeti dotaknje-
ni____ Da oblezujejo okoli nje,
kadar je notri...? Da vdirajo vanjo, kadar nje ni ondi, ka-li?
Nekega dne je postal občutek osamljenja tolik, da si Marija ni mogla kaj, da ne bi pisala onemu, ki jo je edini mogel poj-miti..., duhovniku, ki ji je bil tistega strašnega dne obljubil, da je ne zapoaSti nikdar ...
Ob 11. zvečer
Prihajam zopet v svojo sobo, svojo sobo! Kakšna ironija, če se spomnim one druge ..., sami veste, katere! Končno se tu vsaj lahko spustim na stol, spustim roke ob sebi in spustim masko svojega obraza ..., masko za 300 frankov na mesec ..., pustim očem, da se razjočejo, zakaj slednjič sem sama!...
Sem li dovolj nesrečna, da postane to prekletstvo božje — biti sama — moje edino zavetje!
In sama, da ne morem biti bolj.
Kaj je skupnega med gospodom in gospo Hughe in menoj? Med njunim sinom, dasi tako ljubeznivim, in menoj? Med kuharico in menoj?
Komu morem reči besedico o moji notranji boli? Kdo bi jo razumel?
Sploh ne bi nikogar zanimala. Zato sem pa izven tega podstrešja uboga Marija Durand, ki služi vsej hiši.
Toda v moji izbi mi je dovoljeno, da postanem v nočnih u-rah zopet Rozalina de Cressy.... Zatekam se lahko v svojo preteklost, tesno objemam svoje spomine, se lahko po volji razjočem in govorim Bogu: “Zakaj si dopustil, da me je rodilo takšno drevo, če sem imela pasti semkaj, v kuhinjo te Mtelanije!” Da, le plakajte, moje oči, ki vznemirjate, kot se zdi, gospo Hughe... Naj vidijo te solze moji roditelji in naj se me končno usmilijo!
Toda, bi li verjeli-----, vtis
imam, da skrunijo celo samoto moje sobice.
Potem, ko je pokazala nekak peklenski voh, da je odkrila tisto, kar me je imelo prav posebno boleti..., potem, ko je dobila besede, ki so bile najdbe za notranje mučenje, ki ga jaz resda nisem priznala, ali o katerem je ona za gotovo vedela, da me peče, — je Melanija nenavadno spremenila svoje obnašanje. Gospa Hughe tudi...
Zakaj?... Kaj se je zgodilo?
Če ne smeš nikogar ničesar vprašati... In čutiš, kar čutim, kar slutim jaz! .. . Kako je v izvestnih dneh trd tvoj vsakdanji kruh, gospod!
Dva dni pozneje.
Snoči je bil velik sprejem.
Menila sem za hip, da bo Melaniji glava počila. Kako se dela važno ..., kakšen vrišč žene za najneznatnejše podrobnosti in kako verjame ta ženska, da je neobhodno potrebna, a je le madež, izpuščaj te hiše!
In. glave pa nesmiselne toalete, ki sem jih videla v obed-nici! ... Pa ti pomenki, zlasti deklet in žena. Kako žalostna novost zame! In čemu čuti gospa Hughe, ki ni častihlepna, potrebo, da vabi vse te ljudi k svoji mizi?
Dozdeva se mi, da iščejo tako ženo za gospoda Ludovika! .... Če bi bila fant, se mi zdi, da bi pač našla ženo čisto sama.
Ko sem servirala v salonu čaj, sem se vzravnala.
(Dalje prihodnjič)
MARK podpira
predlog za bolniško zavarovanje
GEORGE L. MARK, splošni kandidat za kongres, poziva k podpori predloga za brezplačno oskrbo v bolnišnicah vseh zavarovancev Social Security.
Vse Slovence prosi, naj ga podpirajo v njegovem boju.
Mark je bil narodni poveljnik
Poljske legije Ameriških veteranov.
Ssdaj letife s TGJ! jeti vsak dan v tednii
PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ
Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, pod-preds. Anton Arko, taj. in blag. F. Drobnick, 23001 Ivan Ave.. tel. RE 1-7045, zapisnikar Anton Arko. — Nadzorni odbor:	Frank Jarc, za-
stopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar David J. Telban, poc'borstnar Ebner J. Kuhar, bivši 'oorštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, tajnik-zapisnikar Maximilian Germ 1033 Yellowstone Rd., nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Ersie, 3815 Schilln Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777 Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do
11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
CLEVELAND -EVROPA
Edina direktna jet postrežba v Evropo. Letite v hitrem, tihem udobju ogromnega DC-8 jet letala. Odlične zveze v Lcndar.u do vašega cilja potovanja preko zveznih letal. Pri nas lahko tudi predplačate voznino za vaše sorodnike, da vas obiščejo.
GLEVELAKD-BEOGRAD
5712“
$71.30 naplačila na polno voznino $712.30 in z mesečnim odplačevanjem po samo 41.40 skozi dobo 20 mesecev.
Vprašajte za TCA nove nizke skupinske voznine za skupinska potovanja 25 ali več ljudi. Na primer: Jet ekonomični skupinski izlet iz Clevelanda v Beograd m. nazaj za S466.00.
* Efektivno 1. junija.
OGLASITE SE V NAŠI POTNIŠKI PISARNI ali pokličite TCA na št. SUperior 1-2020. Urad za vozne listke: Hanna Building, Euclid in 14 St. Cleveland.
TRAMS CANADA AIR LINES (®) AIR CANADA
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1640
Honorary Spiritual Director: Rev. Matt. Jager, Spiritual Director Rev. Anthony Reboi. Chief Ranger and Juvenile Director Louis Somrak, Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Clarence Tabernik, Financial Secretary John Spilar, Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month at 10:00 a.m. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spilar, 715 E. 159 St., MU 1-2119.
Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918; Treas. Louis Pike, Rec. Sec’y. Iyan Babnik, Chaplain Frank Majer' Serg. Frank Meserko, Master at Arms John Sustar, F.M. of G. Anton Debelak, Sec. M. of G. Louis Berglez, Sent. Jack Subel. Auditing Committee:	Anton Zupan, Louis
Lindič, Karl Stwan.
Zastop. za Klub dr. SND John Tavčar in Jos. Babnik. Zastop. za konferenco SND Karl Stwan, za Društv. Dom na Recher Ave. Matt Kern, za Slov. Del. Dom Waterloo Rd. John Tavčar, za Slov. Narodno Čitalnico Ivan Babnik, za Sk>v-Dom za ostarele John Tavčar. Društvene seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v starem poslopju SND soba št. 3. Društveni urad v starem poslopju SND soba št. 5. Uradna ure vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Asesment se pobira kot po navadi vsakega 25. v mesecu.
Woodman Circle
ST. CLAIR GROVE št. 98 W-C-
Predsednica Anna Tomšič, po«' predsednica Jennie Vidmar, tajnio® in blagajničarka Josephine Seelye-34803 Roberts Rd., Eastlake, 2-3062; zapisn. Josephine Bencin.
Društvo ima seje vsako L sredo v mesecu ob osmih zv. v SND na St. Clair Ave.	__
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE
SV. VIDA	„
Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, taJ niča in blagajničarka Mary Oto'
-icar. 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farčnik; Kea' teljica Julia Makse; nadzornico-Dorothy Strniša, Cecilia Znidar--!C in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 ur pop. v šoli sv. Vida.
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali »miti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
€!■
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija \
v Ameriki	i.
Premoženje: $13,500,000.00	y
Števila certifikatov: 48,000
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, DO- ' šteni in ngdsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI	'
kjer se lahko zavaruješ za smrinlno, razne poškodbe, operacije, proti ; bolezni m onemoglosti.	((
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.

K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za od rasle in mladino od X500.0(l do $15,000.00.
))
( K. S. K. JEDNOTA ondi tri načrte operacijskih podpor do vsote L $400.00.
(
•!!
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške pod-/ pome organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrl! /!
STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!	^
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike »li tajinc«-krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111.
Ameriška bratska zveza
DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ST. 27 ABZ
Prcdsed. Frank Kačar, podpredsednik Frank Hace, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-3324, blagajnik Anton Obreza, zapisnikar Joseph Grdina, nadzorni ki Peter Delič, Lillian Železnik in Frank Hace. Zastopnika za Klub društev Frank Kačar in Joseph G korn. Vratar Mike Avsec. Za pregled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St Clair Ave. v sobi št. 2 ob .9. un dopoldne.
DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Bredsednik John Ludvik, pod-oredsednik Ludvik Prosen, zapisni karica Rose Kužnik, blagajnik Jacot Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33605 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehal) 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6:30 do 8:00 zv.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MAKIJE VNEBOVZETE r
Duhovni vodja Rev. Joseph ov dina; predsednica Frances R'8*er’ podpredsednica Ani Hočevar, tajni" ca Anica Nemec, 15607 HolmeS Ave., tel. LI 1-7243, blagajničarka Veronika Gerič; nadzorni odbor-Rozi‘Šimenc, Mary Pančur, France* Skubic. Seje se vršijo vsako prv'0 nedeljo v mesecu popoldne po P°' božnosti v cerkveni dvorani.
1
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik Frank Perko, 1092 East 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Martin Vale-tich, zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: Valentine Kosec, Jos. Perušek in John Majerle; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: James Kastelec. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6.
do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. Cesnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 961 E. 67 St., tel. UT 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, Louis Erste, John Straus. Zastopniki za federacijo Louis Erste, Math Zaman. Zastopnik S.N.D. John Sever. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu v S.N.D. na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v S.N.D.
Zapadna slovanska tveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, pod-oredsednica Anna Svigel, tajnik Jos. Ponikvar. 27601 Fulierwood Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikarica Mary Farčnik. Nadzornice: Christine Komin, Vida Walsh in Mary Mott- Rediteljica Rose Aubel. Zastopnik za SND in klub društev Joseph Ponikvar. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. člane se sprejema od rojstva do 80 leta. ZSZ je ena najbolj solventna organizacija in priporočljiva za vsako osebo.
Fhe Maccabees
CARNIOLA HIVE NO 4ifS 1 M
Past Commander Mary Konchen
Commander Pauline Debevec, i.t Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucie: Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St„ EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. to 8 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Past Comm. Thomas Mlinar, Comm. Joseph Babnik, Lt. Comm. Matt Kern, R. K. Secretary John
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. JuliuS Slapšak, predsednica Mrs. Apolon'" ja Kic, 3558 E. 81 St.. Ml 1-5389-podpredsednica Mrs. Helen Krof-> tajnica in blagajničarka Mrs. Fram oes Zimmerman, 3546 E. 80 St.
MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. J°' ;ephine Hočevar nadzornice W)1'1’.' Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirto1
in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v me' seču pri maši ob 7:00, popoldne o” 2:00 isti dan pa molitvena ura. Sej6 so vsak tretji mesec in po potrebi-
Društva Najsv. Imena
DR. NAJSVETE.TŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA
Častni duhovni vodja Rt.
Msgr. J. Oman, duhovni vodja
Rev.Victor Cimperman, predsedo'^ John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Norbert Ozime*’ 3520 E. 110 St., Tel.: MI blagajnik Joseph Zawicki. Skupn° >hhar;o vsako drugo nedelje ^ mesecu pri drugi sv. maši ob •• iri •vutraj. Vsi katoliški rantje nožje, bodite tudi člani dr. Najsv’ Imena.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA P111 MARIJI VNEBOVZETI _
Duh. vodja Rev. Josip Godma’ predsed. Anton Nachtigal, 781 E. I5 St., 1. podpreds. Arthur Ebermm1’ 2. podpreds. Edward Zadnik, 3. Pof1 preds. Zdravko Novak, častni pred*-Josip Hočevar, fin. taj. George silone, kores. taj. Frank Znidar’ 15606 Holmes Ave., blag. MichaC Turpack, 15930 Whitcomb Rd., mal^ šal Jerry Homar, poročev. v gleškem Anton Nachtigal, pordč®^ v slovenskem Ernest Terpin, rtaSe, nik programov John Petrič, nace _ nik za duhovne vaje John Klodn1^ cki, načelnik kat. akcije John SP1 lar, načelnik bolniške oskrbe Frač Sluga, načelnik postrežbe zajtrk^ Rocco La Penta, načelnik posebm slučajnosti Ray Quade. Skupno °^ hajilo vsako drugo nedeljo v f1' seču ori 8. sv. maši; po maši zaj11 in seja v šolski dvorani.
Lovska društva
SLOVENSKA LOVSKA ZVE^A Predsednik: Joseph Leksan, J’ — 22nd St. N.W.. Barberton, £ Tel. Valley 5-6623; podpredsea nik: Frank Kramar; Tajnik: Fran “Škerl, 10202 Reno Ave., Clevelan 5. Ohio. Prihodnja glavno sela ”0' de 5. nedeljo v aprilu 1962 pri h*« bertonskem klubu v Barberton, G-
ST. CLAIR RIFLE and HUNTU'1 ° CLUB	j.
Preds. Edward J. Petrick, P°“ predsed. William Gerl, blagaj111 taj. John Truden, 21670 Ivan Av^-RE 1-9593; zapisnikar Frank Bec Seje se vršijo vsak prvi petek mesecu v Slovenskem domu n ^ Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Strf^ Ijanje na drugo in četrto nedelj vsak mesec na klubovih prostorij