evilka Ljnblj ina, v četrtek 3. jannvarja. XTII. leto, 1884. Izhaja vsak dan ave« jeden mesec i gld. 4 kr. , izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v Bt rij sko-oge rske dežele za vse leto 10 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za . — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša Za ozn a i la plačuje se od četiristopne petit-vr rte po 6 kr., 6o se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dop *i naj se izvoli frankirati. — Rokopis se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, nGled»liška stolbn". Upravništvu naj o blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem leta naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" veh> za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ . četrt leta.......3 „ 30 . „ jeden mesec......I » 10 „ Za pošiljanje na dom Be računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pnšti ve\ja: Za vse leto........16 gld. — kr. „ pol leta........8 „ - „ ......4 „ - ......I . 4ft VpramvVitvo „8lov. ATaroda** „ četrt leta „ jeden mesec K statistiki dolenje Štajerske. G. kr. statistična osrednja komisija izdaje na podlagi ljudskeg) popisovama z dne 31. decembra 1880 itnpnike ki .jev vseh v drf'nvuern zboru zastopanih kraljevin ti dežel. V teb imenikih navedeno je Število hifl, savilo prebi' . ilcev, po poslu, po ve-*; iipov p<» občevaluem jeziku, vsa duhovniška mesta, šolo iti nčilišča, pošte, železnićne postaje in brzojavni uradi. Kar se tiče slovenskih pokrajin, bo ti imeniki ta Štajersko, Koroško ir Kranjsko izdani v nemško-slovensfcem, za Primorsko v neniško-italijansko - slovensko-srbskohrvatsken;, za Koroško, ki je glede ravnopravnosti tudi pri tej priliki le pastrka, jedino le v nemškem jeziku. Pred aebo imamo imenik krajev na Štajerskem (na Bvitlo dan po c. kr. statističnej central cej komisiji. Dunaj 1883.). Kakor rečeno, sestavljen je ta imenik na podlagi ljudskega popisovanja, katero e z vsemi svojimi nedostatki in deloma nepravilno dobljenimi podatki uatn vtem še v preži vem spominu. Mnogokrat se je že poudarjalo in pritoževalo, da so strastni nemškutarji in Nemci pri tem številjenji eskamotirali veliko število slovenskih dud na nemško m .m, sedaj imamo črno na belo dokaze in resul-tate pred seboj za vsako mesto, za vsako še tako neznatno selo. Vsa voj,inima Štajerska broji po zadnjem popisovanji 1,213 597 prebivalcev (599.748 možkih, 613.849 žensk) ki stanujejo v 188.4G0 hišah. Mej temi je katoličanov 1,202.233, protestantov 9209, Židov 1782, druzega veroizpovedanja (katerega?) 373. Nemcev je 794.841, Slovencev 388.419, inih narodnost i j pa 3133. V Štajerskoj so samo tri mesta z lastnimi pravili (lastnim statutom): Gradec (4149 hiš in 97 791 prebivalcev: 94.127 katoličanov, 2194 pro testantov, 1211 Židov, 259 inovernikov, mej temi '!i)2 Slovenca, 1505 pa jih je druge narodnosti), \ i slovenshih tleh pa Celje in Maribor. Celje broji v 260 hišah 5393 prebivalcev, 3302 Nemca, 1872 Slovenca, 23 pa druge narodnosti. Če se nam glede Celjskega mesta čudno zdi, a je mej njegovim prebivalstvom 2927 možkih, 466 pa žensk, si moremo to deloma tolmačiti za* «;'di tega, ker je mej prebivalst%o vštetih 400 vojakov, glede narodnosti oziroma občevalnega jezika pa menda ne bode predrzno, temveč popolnem opravičeno, ako trdimo, da so Celjski nemškutarji vse svoje hlapce in dekle, pomagače in sotrudnike upi sali za Nemce. Maribor šteje 812 hiš in 17.628 prebivalcev. Po občevajlnem jeziku 13.517 Nemcev, 2431 Slovencev, zidov 37. Nerazmera mej moškim in ženskim spolom 9350: 8278 se mora tuli tu staviti na račun garnizije, broječe 1604 može. Če vzamemo dolenjo Štajersko v pregled po okrajnih glavarstvih, pečati se nam je najprej z okrajnim glavarstvom v Celji, katero ima ogromen, vse preveč raztegnen delokrog, preveliko širjavo, kajti v to glavarstvo je združenih šest sodoijskib okrajev: Celje, Vransko, Konjice, Šmarije, Gornji grad in Laško s 124 133 prebivalci, tedaj le dobro petino Celjskega. To je kričeča nerazmera, ako se pomisli, da v vsej Štajerskej ni tako ogromnega glavarstva kakor Celje in broji glavarstvo okolice GraSke, kjer je toliko tovarn in podjetij, kjer biva ljudstvo jako tesno vkupe, le 113.328 prebivalcev. Glede občevalnega jezika je v okrajnem glavarstvu Celjskem razmerje še dosta ugodno, kajti 120 320 Slovencem nasproti je le 3197 Nemcev, keterib glavne postojauke so Celje, LaSko in Konjice. Najredkeje sejan je nemški občevalui jezik v Gornjem gradu, kjer je zapisanih 9 Nemcev, menda samih uradnikov, Šmarije s 45 in Vransko s 85 Nemci, scilicet nemškutarji. Ne bode menda odveč, ako po vrsti navajamo glavne občine s svojim stanovništvom. Škofia vas 539 hiš, 2643 prebivalcev, okolica Celjska 545 hiš, 3185 prebivalcev (244 Nemcev), Dobrna 1725, Šent Jurij pod Rim kom 4125 (25 Nemcev), Griže 1792, Vojnik 597, Kostrivnica pri Planini 1428, Sv. Lov-renec pri Prežinu 979, Sv. Martin v Rožnej dolini 1138, Nova cerkev 1956, Sv. Pavi pri Priboldu 2288, Sv. Peter v Savinjskej dolini 1105, Velika Pi-rešica 2757, Pletrovce 2132, Žalec 1082, Franko-lovo 1155, Svetina 500, Dramlje 1639, Teharje 1582, Višnjavas 893 prebivalcev. Vse te v sodnij-skem okraji Celjskem, ki šteje v 6990 hišah 35.365 prebivalcev. Ženski spol prevaguje v tem okraji za dve tisoči, nemški občevalni jezik pa jedino le v mestu Celji, večina vasij in sel pa je čisto slovenska. (Dalje p rili.) Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani 3. januvarja Na novega leta dua dopoludne vzprejela sta presvitli cesar in cesarica čestitke vseh na Dunaj i navzočuih članov cesarske hiše. K dnevnemu redu 1. seje državnega zbora imamo še pristaviti, da Be o Wurm-brandovem iu Herbstovem predlogu o jezikovnem vprašanji ne bode vkupe obravnavalo temveč bode vsak predlog veljal za posebno točko. Dr. Smolka je baje iz lastne inicijative, ne da bi se bilo od kod uplivalo nanj, obljubil levici, da se hitro reši jezikovno vprašanje. Po poročilu „Pester Llovda" misli rabi dr. Blocb, ki je voljen namesto Schreiberja nasvetovati v poljskem klubu, da naj Poljaki glasujejo za upeljavo nemškega dr/avnegu jeziku, s pristavkom, da ta postava ne velja za Galicijo Nadejamo se, da se mu Poljaki ne usedejo na limanice. LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Dalje.) V obče, upam, znano je, da imajo vse na-mest nije in deželne vlade tostran Litave svoje uradne časopise, v katerih zagovarjajo Bvoje delovanje. Manj znano pu je, da imajo po vseh večjih kronovinah nekaj na videz nezavisnih novin, ki od vlade dobivajo ali naravnost dopise ali pa vsaj mot d1 ordre, po katerem imajo zastopati vladine namere, pot jim gladiti mej ljudstvo in odbijati napade nezavisnih listov. Da tega sitnega opravila ne dtlujo zastonj, pač ni treba izrecno poudarjati. Ali so mej sedaj izhajajočimi slovenskimi časopisi tudi taki divji tiči, ki radi v vladno kletko na pašo hodijo, pisatelj tega podlistka ne bode dalje raziskava); s tem bi izvabil le nekaj strastnih ugovorov, kajti prav naravno je, da bi se dotični časopis rotil in priduševal, da ne hodi k vladi na pašo. Mipcria meretrix. Še manj znano pa je, da vse namestuije in deželne vlnde tostran Litave ininisterstvu v Beč poročajo o vseh dogodkih v dotičnih deželah. Dogodki pa mi neso samo pretepi, kot so se o svojem času vršili n. pr. na Jančjem, ampak beseda dogodki mi pomenja vse, kar koli se važnega in nevažnega godi in misli, up mer uje in sklepa v javnem življenji dotične dežele. O vsem tem — in večkrat celo o zasobnih razmerah — poročajo dežrlne gosposke mioisterstvu v Beč. Potem, mimogrede naj tu omenim, sodi lebko vsak, kako važno je za nas Slovence, kaki možje so načelniki dotičnim deželam. Naj bode ministerstvo nam po besedbh še tako pravično, vender mi ne bodemo v dejanJBkem življenji dosegli popolne — po ustavi slovesno nam zagotovljene ravnopravnosti, dokler bodo o nas in naših razmerah ininisterstvu poročali strastni Nemci ali nemškutarji. Vse druge posledice prepuščam razumnemu čitatelju. — Le malokomu pa je znano, da ministerstvo po teh poročilih ne uravnuje samo svojega delovanja, svojih sklepov in namer, ampak skuša z raznimi sredstvi jim pot pogladiti mej prebivalstvo, ki želi in zahteva kaj druzega, kaj ministerstvu ravno nasprotnega. In mej temi sredstvi je najimenitniše časopisje. Sedaj pride na vrsto novinarski urad v DeČi. Ta navadno ne dobiva celih — obširnih poročil pa ali važne odlomke ali pa daljše in krajše njih posnetke, po gostem pa le nekaj nastavnih besed. Po tem gradivu da načelnik novinarskega urada ordre de bataille; mameluki zgrabijo za orožje ter začno boj za vladine namere iu sklepe časih h kratu vsi, navadno pa le polagoma, četa ta Četo iu na rnznih straneh, kajti po tem potu se nasprotniki ložje pogazijo in nerazumno prebivalstvo lofrje prevari. In koliko razumnikov, koliko razsodnih čita-teljev pa je me] jednim milijonom prebivalcev, ki bi se ne dali prej ali poBlej preslepiti! In nas Slovencev je vseh komaj jeden milijon in tri sto tisoč glav ! Par ordre de mufti pisarijo najeti i lameluki v uradne in na pol uradne (ofieiozne) ovine, navadno pa najprej v nezavisne ča so p se, katerih predali so jim odprti. Prav naravno, če se je neiavisuo časopisje dalo premotiti, zmagaj so že najeti pisarji. Marsikateri čitatelj bode majal z glavo, a veruje naj mi, da mu resnico slikam z vsako besedo. Verba docent, exempla trabant, p avi zastarela prislovica. Čitatelj se še dobro spoi lina čudovite nedoslednosti (pisatelju ni čudovito,'1 ker dobro pozna onega deus ex machina, čudovita jt le občin - V Pragi so raspisane nadomestilne volitve v mestni zbor in ho Že postavljeni kandnlati Ozirajoč se s* odlikovanje iiašrgn m Hi; str a vnatijili zadev grofa K h l no k v-j a, pile »Frank-turter Zeituntju, da nem4kej hberalnei stranki ni ugajalo, da on ni najmanj oviral Taatfejeve sisteme. Vodje /jedinjene levice bili so tega mnenja, la se mora omajati nemško avstrijska zveza, če bolo vedno naraščali slovanski valovi. Zato so neprestano opozarjali grofa Kalnokyja na to, da bi se on ustavil politiki sporazuml;enja. M.oister vua-njib zadev se pa za to ni zmenil, ne ve se, ali u osobnih simpatij do sedanje vladne sisteme, i li se pa principijelno ni hotel mešati v notranje nadeve. In levica je nehala srditi se nanj, zlasti, ko je zapazila, da najvišji krogi žele, da bi notranja politika ue motila vnanje. Nemški liberalni listi hočejo vsekako Ogre naščuvati proti nam. Že hrvatske izgrede pripisovali so uplivu politike sporazumljenja tostrau Litave. Zdaj so si pa izmislili, da avstrijski fevtlali, Sokvvar-zenberg, Lobkovic, Lichtenstein in M't'ernich, katerih predniki so dobili za rezne zasluge dedno magnatstvo, nameravajo prositi, naj jih pokličejo v ogersko gosposko zbornico, da bodo pri glasovanji > civilnem zakonu ogerskej vladi delali sitnosti. Pa ue samo to, ampak da tudi nameravajo v zvezi z ogerskimi fevdalci vreči Tiszo, in nadomestiti ga s kakim fevdalnim ministrom. Da taka poročila ne vzbujajo ravno simpatij ogerske liberalne vlade, to e ve, in temmunj, ker bi se tem gospodom ne mogla •dreči udeležba pri posvetovanji in glasovanji v go-poskej ebornitfi V seji 1. januvarja objavila se je oficijalno li rva tak cm saboru odprava kraljevega komi- •arjata v krajini mej velikim odobrovanjem. Potem rs It i ministerski predsednik T i s za ahvaljujoft se na nagovor Banffy-ja, da je ni-rt za reforme gosposke zbornice že dovršen, a re-orma more le tedaj biti vspeiua, če so zagotov-jeni dobri odnosaji obeh zbornic. Proti antisemi-izmu bode on delal že zaradi dobrega imena Oger-;ke, in storil, kar je v čloreških močeh, dela) bode /a ta smoter, tudi tedaj, ko bi vlada prišla V druge roke. Min stri ne bodo ostavili ministerskega sedeža dokler imajo kaj upanja na vspeh, in bodo odsto-dili samo tedaj, ko se bodo prepričali, da se je položaj spremenil in da morejo na drug način služiti občnemu blagostanju. \ nanje države. Ifiolftarsk.* m.nisterstvo dalo je svojo ostav ko. Pa kriza je bila hitro poravnana, na prigovarjanja uneza umaknili so vsi ministri demisijo. Morda je b»l povod krizi nov tiskovni zakon, katerega je že objavil uradni list. Ta zakon dovoljuje inozemskim časopisom in knjigam slobodni ustop v Bolgarijo, če ne nasprotujejo zakonom. Kot kažnjivo zaznamuje: lazžaljenje deželnega kneza in njegove hiše, motenje javnega miru, prostopke proti nravnosti, razžalitev vladarjev drugih dežel, ki so z Bolgarijo v prijateljskih odnošajih, kakor tudi njih zastopnikov. Tiskovne pregreške sodila bodo navadna sodišča. Pri novoletnem vzprejemu ni iat>m&!ii cesar imel nikakega občnega nagovora. Tudi pri vzprejemu poslanikov cesar ni nič omenil politike. „Standard11 piv.vi v nekem članku o vojuej odškodnini Kitaja Franciji, da bodo usiljenci osamljeni v Tonkinu. Čtte kitajskega carja bodo pa povsod našle zaveznike. Francozi pa še na morskih obalih ne morejo z tako gotovostjo operirati. Simpatij drugih vlastij se pa tudi uemajo nadejati, ie celo na nevtralnost se ne morejo zanašati. Kitajci se z zaupanjem ozirajo na te višat'. Občno mnenje obsoja postopanje francoske republike in bode najbrž vzbndi'o kak protest. Dosti slabo je bilo. da m j caniteta kitai.-kega carja V Ammu kur ignorirala. Fa najslabie še pride, upor K t v-cev, ki je po todbi zapada postaven in naraven, mislijo b -iio udu>iti. Ali pravo nasilstvo ni, č« se irtli kak vlast, da bi morali plačevati odškodnino uli odstopiti še nove dele svojega ozemlja, ker se jo potegnila za svojega vernega vazala, in ae jej ni posrečilo ono rešiti, čemur je veljal prvi napad? — Frieou prišel je v Ilue. Harmand je prišel v Sai-gon in se s j o-v m pi rnikom vrne v Francijo. Dopisi. % HiotraiiJ*!teea 31. decembra. [Izv. dop j (Na adreso „E d i n osti".) Hvalo Bogu, sedr,j je veliki kup zvrhan, in mi čitatelji in naročniki „£din08tia imamo konc' leti mešane občutke, kakor da bi opazovali kup rezanice, ki so ga nanesli vetrovi od vseh štirih stranij sveta, da Be v njem različna, nakačeni zelišča ujedajo in v prah izpre-minjajo ! Tržaška „Edinost" je bila to preteklo leto k'kor srenjski pašnik, na kateri je vsak popotnik svoje lačno kljuke lahko past '.ugnal. Usnv ljenje vredni mi, ki biiio to gitdati morali! Prejšnji čas je sedanji prokurist „Eiinosti" mislil, da je glavni etablisement primorskih Slovencev politike jedino le tam, kamor je on v življenje poLisnen: baš zutega delj hotel je nepokorno konkurencijo v Gor.ci uničiti, in uničeval jo je, dokler so ni upehal, — sram pa bodi vsakatere^a izmej nas, kogar ni bilo aram, tiste čase prebirati ,.Edinosti" predale! Letos pu je ta patron v sebi začutil celo ceutrum Slovenije! In menda za to je v „Edinosti" dajal duška vsakej stranki: včeraj je bil dr. Zurnik bolj, danes je Šuklje; komaj je bil dr. Tavčar za Leona Gambetto proglašen, že je imel tisti prav, ki ga je „Percy-Heisssporna" imenoval; kakor v denašujej številki se opisuje „ostudnega iutrigaata" iz Ljubljane, naslednja številka „Edinosti'-' si ga že vzmne za vzgled; danes hosana, jutri križajmo ga in narobe, in tako je šlo naprej od štev lke do številke. Prebavi tak „ragu", če moreš! Uredniki „Edinosti" so listu dvakrat na teden spisali „Politični pregled" notranjih in vnanjih dežel, a „Narod" ovemu člankarju „Y" u zamerijo ti čudaki, da jedenkrat ali dvakrat na mesec pr občuje svoja razmišljevauja o vnanjih zadevah, namesto! da bi se Še Vi seliti morali teh v slovenskem jeziku p Banih člankov, kakor jih je vesel vsak izobražen Slovenec. Od tacih kitajskih j mislij dobi človek moralično mrzlico, bodi si še tako dober narodnjaki Že iz teh, za primorske Slovence zlasti neveselih razlogov nas ni čisto nič osupnila sodba, ki jo je o „Edinosti" zapisal učeni pod-liatkar v „Slovenskom Narodu". Sodba je prava, da bi tako ne bilo! In misliti je bilo, da gospodje pri rEdinosti" ua to molče, kar bi bilo jako modro in pametno. Ne, a zagovornika so si tako dolgo iskali, da so ga dobili. Spisal jim je v zadojej „Fdinosti" tolažbo, ki pa je. najbrž prekratka njim samim. Vender pa se jej dobro pozna, iz kakšnega srca prihaja. Mož je najbrž že sam koga ns prav trinoško krvoločnostjo uničil" in „žrtvoval svojemu domišljavemu napuhu", da kaj tacga -?atipa v sedanjem podlistku „Slovenskega Naroda", česar ne vidi nihče drugi irmej nas. Ta mož je že tudi veliko moral „pokrasti učenih cunj iz naučnih slovarjev in jed- deželnem zboru; gotovo se še spominja, kako S'i je petorica ali šestorica branila vladnega in nemsku-tarskega nr.silstva. Poslanec Zamik ne je zaradi tega odpovedal poslanstvu. O tem je novinarski urad porabil mnogo črnila ter je posebno hvulisal one poslance, narodno večino, ki so vrat uklonili, ki so izpozabili na prejšnje posvete in sklepe narodnega kluba, ki so izpozabili, da je doslednost prva in najimenitnejša lastnost narodnega možatega poslanca. Pred vsem pa je pri tej priliki novinarski urad hvalisal politiko ministerstva ter v nebesa povzdigoval deželno vlado, ki po sm slu ministerstva, tako skrbno in goreče pospešuje porazumlje-nje, pomirjenje, spravo mej narodi! Pa vseh teh dopisov in člankov iz novinarskega urada nečem sta-iti v vzgled njegovega delovanja, temveč le oni auek v stari dunajski „Pressiu z napisom „Znr-ik und Schrey". Plačan pisar močno, kaj oplo podaja oba — sem ter tje tudi Zar-iku pove kako gorko — ter Ž njijinim odstopom laznanja občinstvu razpad nespravljivih skrajnih strank. Gotovo je član* k pisan s kaj spretno roko, a na prvi ;ogled se mu vidi, kam pes taco moli. Temu še ni bilo zadosti. Dotična Press ina tevilka se je razposlala vsem veljavnim možem voblcem na Notranjskem. Namen je preoČitenl Možje — ali ne Tine? so čudili ae, ko so z lepim in nataučnim naslovom dobili dunajski časopis po pošti. Vsakemu prejemniku se zazdi — jaz sem pa jaz — celo na Dunaj i me poznajo. List pregleda in čita — in marsikateri omahuje in nazadnje res nnsli: Ta Zarnik, prejšnji naš zastopnik baje res ni prav dober poslanec! Ali mi je treba še očitno poudarjati, po ka-terej poti je „Pressino" upravništvo dobilo naslove notranjskih možakov. Vse je delo vlade in novinarskega urada. Tako se dela javno mnenje, tako se dela vladina politika, tako se jej pot gladi v najbolj odležne kraje naše slovenske Notranjske. Doslednost, čisto in neoziruo narodno prepričanje je tudi najlepša lastnost narodnim slovenskim voiiicem Nevednost je najdražja reč na svetu, rekel ja glasoviti Anglež Adam Smith. Zato na] vsak pravi rodoljub v svojem krogu spodriva nevednost, in širi naj po vsej moči vednost in zavednost, potem nas ne bodo motili članki in dopisi iz novinarskega urada, potem nam ne bc'o najetniki delali narodne, reči sem hotel "iitike; narodno politiko bodo potem delali z in za' i. nezavisni narodnjaki iu njih izvoljeni poslani, V to Bog pomozi! (Dalje prih.) , mej slovenskimi potopisi. Ta sodba pa moža, ki jo je izre- nakih v telju z gotl njt T d v' pc Edinost ueso da jat: ie nejedinost mej Slovenci krajin,.mi, mej blo' tnskimi ta zjrali tega t*iko sktdi, ker se kel, išče v najbo'jših naših kregih! Do take sodbe pa je moralo priti, in veseli Inoramo biti, da jih vsaj nekaj budi, ko drugi spimo! Obramba, ki je na t<> došla iz Ljubljane, je le vredno zaključila celo vrsto letošnjih surovostij, — v surovostih so ziržali gospodje pri „Edinosti" i do konca leta, jedino v tem so si ostali doalednft! žal nam je te izkušnje, in da jo očitno tukaj p|ovemo, s tem nikakor nečemo napadati „slovenskoga življa v Trstu." To je sicer stanovitna, io pij samoljubji zdatna fraza, s katero se uredništvo '„Edinosti" izgovarja in pozornost od sebe odvrača, kadar je kdo baš zavoljo slovenskega življa k poboljšanju opomina. Slovanski živelj, iu če ga je tudi samo toliko, kolikor ga premore najzadnji Slovenec, drag nam je in svet, zato naj bi vsi rodoljubi odločno stopili proti kateremu kol: slovenskemu listu, ki tbi si upal napadati slovenski živelj na Adrije nevarnih obalib. „Edinost" cenimo visoko, imamo jo za važen faktor v narodnoj politiki in skušamo jej po svojej moči utrditi veljavo in stanovitno delo, tudi bodemo zmiraj poudarjali, da je Trstu slovenskega lista potreba. Tudi možem, ki delajo v „Edinosti" ali kje drugje za probujo iu povzdigo primorskih Slovencev, nihče ne krati pravih .".aslug in primerne slave. Ali če bi se imele človeške labosti le od sile kazati v „Edinosti" ali kjer si l . — tedaj kamen na vrat iu boljše je, da se potopi na dnu morja! Kolikor je imelo dosedaj časopisov slovenskih — in bili so menda že vsi — opraviti k „Edinestjo", nobeden ni napadal , Edinosti" kot narodnega glasila, nego graja je bila obruena proti kjrivim nazorom in strastem sotrudnikom in dopisnikov njenih. Da so pa ti gospodje grozno občutljivi iiji gluhi za vsako pogovarjanje, četudi to prihaja od | vsega slovenskega naroda: baš to jo nesreča za Slovence sploh, za primorske posebej I Žito nas mal$ gane, ako užaljeni rodoljubje v Trstu, kadar jih kedo zasledi na napačnih potih in pri nepravem ravnanji, kažejo na svoj naroden plašč, s katerim naj bi slabe lastnosti ostale prikrite, da bi jih nihče ne motil, ko si korenin iščejo še nadalje. Boljši nič, ko da bine imeli biti narod vrlih mož! Zato tudi odslej, upamo, ne bode narodna graja in satira nikjer počivala, kjer je bode potreba, Četudi ne bo našla lepega mesta. Clara pacta, boni amicil Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega. V javnej seji 31. dec. p. I. bilo je 26 odbornikov navzočmh. Mestni odbornik g. dr. Derč, stavi sledečo interpelacijo do gospoda župana: Splošno je znano in govori se o tem v vseh vrstah ljubljanskega prebivalstva, da se že več ko mesec dni uvaža v mesto nenavadno veliko tacih predmetov; od katerih se mora plačevati užitnina, posebuo pa vina, vinskega mošta in špirita. Ker ni misliti, da bi se bil konsum ravno tega meseca tako nenavadno povečal, in ker dosedanje izkušnje uče, da se v navadnih razmerah meseca decembra ui nikdur toliko uvažalo, kakor letos, ni mogoče nič druzega, nego misliti si, da zakupništvo užitninskega davke, g. Barnleld & Comp., dovoljuje uvažati razne predmete za znižano tarifo. V resnici vse mesto govori, da dovoljuje uvažati vino za pristojbino, katera se sicar plačuje od vinskega mošta. 'IVIo ravnanje seveda zapeljuje stranke k uvažanju; godi se pa to vsekako na škodo mesta, katero po uoven letu prevzame užitninski zakup, kajti vsled tega odpade mu velik del dohodkov v prvih mesecih ali še celo v celem letu 1884. Okoliščina tedaj, da utegne mestna občina ljubljanska trpeti blatno škodo, daje mi povod, da stavim do g. župani« sledeča vprašanja: 1. Je li vst to gospodu županu znano, in če mu je znano, 2. kaj je v tej zadevi ukrenil iu 3. kaj se biWe storilo, da se nadomestijo užit--;"skemu zakupu dohodki, ki mu na ta način odpadejo ? Gc-Bpod župan GraBselli odgovarja, da mu je vse to znano in da se je v imenu direktorija užitoiuakega zakupa strati uo risciti c. kr. tiuaucue direkcije, katero je opozoril na to, da najemnik g. Barnfeld od začetka novembra t. 1. dacu podvržene atvari v čudno velikej množini v mesto upe-ljavati pušča, po čemer bode mestnemu zakupu užit-oine odšlo jako mnogo dohodkov. Upeljavajo se razni predmeti tem načinom, da se strankam toliko in toliko pristojbine odpušča. V prvei vrsti godi se to pri uvaževanji vina, katero se še zdaj obdačuje kot vinski mošt, ako-ravno meaeca decembra ni več vinskega mošta. Na ca nari;j uvozilo se je v mestni pomerij do 1500 hektolitrov vina, pa tudi špirita, premoga in riža v velikauskej množini L znižauimi dačnimi cenami. Tako Je upelje' »amo red "»milj enih sester dva 1m trideset vagonov premoga!!! (Lerd prijateljice mesta, te usmiljene se*crel Op- por.) Tako ravp*Die Je zakupniku po pogodbi strogo pm>ovedano in mestni magistrat je na poziv direktorija izdal posebno okrožnico do občinstvu v uaterej je že pred nekaj časom isto opozarjal, da tako ravnanje ni dovoljeno. Da se poizve množina protipogodbeno uvaže-vane robe, kakor tudi dotične stranke katere so uvaževale tem načinom, v obče, da se o tej zadevi vrše natančneje poizvedbe, bilo bi v interesu mestne občine, da bi se visoko c. kr. finančno vodstvo odločilo, kavcijo najemništva Barnfeld & Gomp. začasno pridržati, zahtevati od zakupa vse meseca novembra in decembra pri milnicah kakor tudi v pisarni porabljene boletne zapisnike, prodno je iste mogoče uničiti ali vsaj pravilne izpiske iz istih, potem pa odrediti, da se pobiralci užitnine in vse stranke pred posebno komisijo zaslišijo. Ni dvomiti, da se stranke vsaj v velikej veČini ne bodo branile odkriti kažnjivo ravnanje. Po tacih izpovtdbah bode mogoče mestu zahtevati dotično odškodnino. Na to je vis. c. kr. linam'na direkcija odgovorila, da v tej zadevi potrebnega poprej storiti ne more, dokler se jej ne naznanijo imena taistih, kateri so tako blago uvažali, da pa je dobila dotična finančna oblast povelje, v tej zadevi potrebne pripomočke poizvedeti in dobiti imenovane izpiske. selli veselih dogodkov pretečeuega leta, posebno navzočnosti Nj. Veličanstva presvitlega cesarja v Ljubljani in v Kranjskej, in želi vsemu ljubljanskemu •stanovništvu in gospodom mestnim odbornikom veselo novo leto, izjavljajoč, naj ta čestitka velja občno in mejusobno in naj &e tedaj opušča dopo-čljanje posebnih voščil. (Dobro!) Potem se seja sklene. Domače stvari. — (Dnevni red mestnega odbora seji), katera bode v petek 4. dan januvarija 1884. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: I. Naznanila prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo o pioiačunu za 1884. leto III. Šolskega odseka poročilo: a) o podelitvi Fran-Josipove ustanove letnih 50 gld.; b) o odloku c. kr. deželnega šolskega svet* glede reguliranja učiteljskih plač. IV. Samostalni predlog g. odbornika Murnika glede obrtnih učilnic. — („KresH.) Prva Številka „Kresova" za leto 1884. donaša nam sledečo vsebino: 1. Kmetski triumvirat. Historičen roman. Spisal Anton Koder. 2. Oltar. Pesen od A. Funtoka. 3. Vinski duh. Pes^u od —1—. 4. Žrtva ljubosumuosti. Novela. Spisal dr. Stojan. 5. Narodno blago s Štajerskega. Zapis«! Jos. Freuenafeld. 6. Nuodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. 7. Nekaj o naših socijnlnih in ojko-nomijskih zadevaL od dr. Ahasvera. 8. Urban J«r-nik. V spomin njegov*, stoletnice Spisal J. Scheinigg. 9. Firduzi od K. Glaserp. 10. Juri Vega. Ocena od prof. dr. Andreja Vrečka \ Brnu. 11. Alois Perger. Spisal Dav. Trstenjak. 12. V spomin M. Hermaua f 15. decembra 1883. Pesen oo.—k. 13. Drobuo&ti. — „Kresu izhaja v mesečnih snopičih 3—4 pole obsežnih ter velja na leto 4 gld. — („Vrtec", časopis s podobami za sioveusko mladiuo) prinesel je /a mesec januvar dokaj lepega, zabavno-poučnega berila na'ej dobrej mladini, katera, kakor se nan od muo l stranij pripoveduje, komaj čaka, da dobi Vrtec" * roke. Prvo letošnje število za mesec januvar se adljj|uje s sledečo vsebino: 1. Na novega ieta dan m rojj^a (povest); 3. Tudi ta nekaj obeta (a sliko); 4. Luna in zvezde (baaeu), 5. Poboljšani dražljivec (iz ruskega); 6. Sveti Seve-rin (s podobo); 7. Metlika rzgodovinsk sestavek); 8. Bodi previden (povest); 9. Repate zvezde ali kometi (s podobo); 10. Razne stvari: Drobtine, iskrice, kratkočasnice, Številme in zabavne naloge, skakalnice itd. Ta številka ima tudi prilogo, v ka-terej uredništvo razpisuje 2 cekina za dve najboljši povesti v obsegu vsake po pol tiskane pole. „Vrtec" izhaja že štirinajsto leto ter se odlikuje ne samo po vsebini, marveč tudi s posebno lepimi podobami. Zatorej priporočamo ta jedini list, ki ga ima naša učeča se mladina, v prav obilo naroče-vauje. Kdor se ne more sam naročiti nanj, naj ga vsaj komu druzemu priporoči v naročbo. „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. GO kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — (Nemška temeljitost.) Nemškega ilustrovanega časopisa „Ueber Land und Meer" najnovejša št. 13, prinaša pod naslovom: „Aus dem Lande der Slovvenen, Ueiseskitzen von Kari Hi nun — Wiesbaden'1. V tem čiauku opisujejo se Slovenci na Koroškem in Gorenjskem. Mej celo kopo bedastoč zbrali smo te-le dve: „0ben findest du kaum einen Hulm, unten aber die Upigsteu M*is-uiiii Getreidefelder, mit vvelehen Weinberge ab-vvecbseln. Dort siehat du auf dem Uppigen Sckvvemm-boden die Dresch und Mabmaschine arbeiten, und dkht daueben heimst der Slovveue die magere Ernte des Ahhunges ein mittelst der Sichel. Denn er (der Slovvene) bedient sich niemals der Sen se, auch da wo die Bt schaffenheit des Terrams es erlaubte. "VVo Deutsche und Slovvenen durchein-ander wohnen, erkonn^t du \vahreud der Erntezeit den Deutschen an der Sense und den Slovvenen an der Sichel. Dies drlickt sich auch schon mis in den Monatsnamen der Slovvenen. D^n Juli nennt er „kleinen Sicbelmonat", den August „don grossen". Na drugem kraji članka spet čitamo: „Es war der Triglaf,den d i e S1 o w e nle n T e r g 1 o u neii-nen und fiir den specifiseh sloweu;scheu Berg haJten." In tako gre naprej cum gratia in infinitum. In poleg takega članka stoji „Nacbdruck v« rbothen !" Žahbog da Slovenci še Emirom take nemške časnike v pieobilej meri naroei i ,ni,,i v tem mestu. — PuškIu je prišel v Oreniiurg 12. julija 1883. leta in ustanovil se je v nekej gosulmci. Iiiv^i tedanji generalni gubernator grof Vasilij Aleksejevič Perovski/ pokazal mu je pismo, dobljeno iz Petrograd* povodom prihoda pesnikovega v Orenburg. V tem pi.-miu je stalo, daje Puškin poslan v Orenburg, da nadzoruje administracijo grofa Vasilija AUksejev či Perojtke^a. Preči-tavsi to pismo ziičel se je glasno suie:ati. Smešno se mu je zdelo, da mu pripisujejo tako oblast, da sme nadzorovati tuko osebo, Kakor je grof Pero v:kij ki je imel inbianco-pooblastila z najviš|im podpisom v rokah. Puškin sporočil je ta dogodek Go~ golju, kateri ga je porabil za snov svojega igrokaza „Revizor". * (Pesnik postal je lord.) Angleška kraljica imenovala je pesnika Teunvsona lojrtfom, tu to sumo zaradi literarnih zaslug. To je prvi slučaj v Angliji, da je komu za literarne zasluge podeljene lordatvo, kajti Macaulav, Lytton in Honghton, ki so tudi bili slavni pisatelji, postali so lordi le zaradi državnih in diplomatlčnih zaslug. * (Dolgo življe uje zdravnikov.) Mede-cinski časopis „Lancet" preobčil je zapisni!:. v pro-šlem letu umnih angleških zdravnikov. Pet in trideset izmej njih, ki so bili naj slu vnejši, dos 'glo je Sledečo starost: dva 95, dva 94, dva 92, dva 91, i an . o*r A - ^v, pvi oo, dva trije 84, štuje 83, jeden 82 in Štirje 80 let. * (Kavkaski petrolej) je v Varšavi, kakor poroci: „Novoje Vreinja" popolnem spodrinil amerikanskoga. Vendar se je zdaj precej podražil. Bprva je veljal 35 kopejek, zdaj pa velja že 48, amerikanski se pa ne dobi izpod 70 k. * (K ropa čekova pu-ika v Tonkingu.) Na zahtevan je admirala Courbeta poslal je vojni minister 4000 Kropa ček ovih pušek v S.Jgon. Do sedaj so imeli to izvrstno orožje ^amo mornar-ki strelci, v bodoče pa bodo s- to puško, ki jo že p.i naskoku nu Souttv izvrstno slutila, oboroženi vsi vojaki, l»an jih je v Tonkingu. Tako se rabi orožje, ki ioma ni u.-'šla zaslužene ocenitve, v daljnem Touki Telegrami „Slovenskomu Narodu4*. Zagr,eb 2. januvarja. Budgetni odsek je sklenil, deželnemu zboru predlagati da se po predlogu vladinom vzprejnie zakon o preskrb-Ijevanji žandarjev. Dunaj 2. januvarja. Glavni dobi ditnih BTečk zadela je serija 1 549 št. 6 t komunalnih srečkah serija 5968 štev. ~t srečkah avstrijskega rudečeaffl, križa šerifa i št. 24. Peterburg 3. janavarja. „Jorrnal de S. Peterbourg" zanikava poročilo Standafclovo, da je Rusija Kitnju svetovala, naj jako iz Bacninlia pokliče n^aj- Madrid 3. januvarja. Vojn; mi predložil je zborni«*' načrt zakona du s< jakom od'prostata do polkovnikj po i. »lača Časniki zatrjujejo, da bodo adres-M nočrt zicije dobil večino. Forentc (glavno mesto v Kanadi) 3 nuvaiju. No daleč od Foronta trči in tovorni vlak. 27 osob je ubitih, blizn ranjenih. Denašnji številki „ Slo ven priloženo je vabilo na naročbo Čas" BP< na katero svoje častite čitatelje jamo, ker je „Politik" nnše gore list Ui ' odlčii-iš h iu najbolje uredovan^h svtos lietov. Pr poročamo jo tedaj prav živo kak , tničnikom, tako tudi čitalnicam iu braiu Na zdravje! Čestite '?g člrne opOMrnjtino n:i redni občni zbor „Sokola" ti bode jutri v petek dne 4. jan. t I. ob l/a9. nri zvečer v telovadnici c. kr. višje realke. Ozii i na važne zadeve, ki imajo priti v razpravo, ;> .imo gospode Sukolovce naj uijudneje, da se blagovolijo polno^tevilno udeležiti omenjenega zbore anja. v L j u1 ja n i v dan 3. januvarja 1884. Odbor Sokola". Umrli so v Ljubljani: i ubra: iMarija Cerar, hišnega posestnika hči, "rrM vas št. 15, za božjastjo. -mbra: Alojzij Medic, mežnarjov .sin, 4'/f leta, 89 za vnetjem sapnika. iožeta Malovrh, železniškega uradnika orske ulice St. 24, za srčno napako. — Antonija . avčova hči, Vi leta, Dunajska cesta St. 19, za d.vvico. V deželnej bolnici: •tu decembri: Janez Tavčar, gostač, 73 let, za kroničnim katarom v črevesu. decembri: Fran Zaletel, gostač, 41 let, za kronični .dozo. — Matija Skalar, kovao, 2 „ , i0;,, . ... 88 „ 35 r „ papirna renta 5"/«..... 85 , 80 „ f>*I0 štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . . 104 „ — „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. — „ — „ Zemlj. obč. av-Btr. 4l/t0/« »lati zast. listi . 119 „ 50 . oolig. Elizabetine zapad, železnice 104 „ — „ Pn-u. oblig. Ferdinandove sov. železnice 104 »75 „ Kreditne -srečke......100 gld. - , — ., Rudolfove srečke .... 10 „ 19 „ 75 Akne anglo-avstr. banke . . 120 „ 109 p — . ..iijway-dru8t. velj. 170 gld. a. v. . 217 , 75 Zguba časa in denarja! In denar trati vsakdo, kdor rabi pri boleznih v želod' : in mi ittrih kaj druzega, kakor švicarski- krogljice (pile) '.nanega in »lovečega lekarja R. Hrandta. Samo te jo liitro, sigurno in brez bolečin in porabi se jih le Uan samo zt 2 kr.-. dobe se v vseh lekarnah in »kasarno 70 kr. (653) Vabilo na naročbo. Z noviui letom n&itopj v It zabavno sel>tnki|i^ in Aul]lv life*t, »joč 2krat na mesec, svoj H. tečaj. Razeu kratkih po-j in raznovrstnega rabavDup in satiričnega gradiva ./ bode tudi, kakor pretekk leto, lične podobo. Tudi LllKRAT" je nezavisfii list, kajt. zavisen jo jedilo od dol:-'ga bnmorja|in od naklonjenosti ivojih naročnikov, do kau ih se obrača s prošnjo, da ga ttiCi v prihodnjem letu -,4elo D m uaničbo podpirajo, da bodo vsestranski ;za) tej nalogi. 1 vse leto a gld., za po) r*ta 1 gld. so kr.. etri. ' ■ »o kr. Posamezne številke p0 15 kr. Uredništvo in upravništvo „ŽKRATA" ubijani, -Narodna Tiskarna«. )dve diski koncipijent o, slov* iHkega in nemškega jezika v govoru v"ir<'imo v pisarni vana Omulec-a v Ormoži. Št. 19.521. Razglas. a) Pri srečfcanji 80 lozov m dneg<: l.jublj: nsk'-.a posojila, ki se jt po rn.frtu vrnilo 2. Jandvatfl 1884 sj bile v. d'gne :e: St 10.176 „ 48 597 n 2 210 „ 10.436 „ 2(1.045 „ 28 356 B 36 207 in št. 138, 275, 1417. l"572, 342!) 4459, 6387, 6915, 8584, 11.246, 11.848, 12 761, 14 290, 15 286, 16.271, 17.427, 18 976, 20 541, 21.794, 22 540, dob.tkom 30.000 gld. 2.000 .. 500 .. 500 500 „ 500 .. 500 342 22 916, 23 013, 23.996, 27.032, 27.345, 30 271, 32.742, 32 843 33.237, 35 817, 37.375, 37 6-10, 39 996, 40.158, 40.615, 48.577, 49.207, 49.220, 56 474, 57 449, 58 727, 62.014, 62 306, 63 296, 68.153, 70.826. 71 008, dobitkom 30 gld. Od zdaj izžrebanih 24 677, 31.147, 34.006, 38.901, 43.351, 50.142, 59 692, 64.135, 71.272, 25 247, 26 447, 31 899, 32 740, 35 373, 35.610, 3!) 113, 39.972, 45.165, 45 399, 51.235, 61 066, 65.442, 73.495 52.983, 61.712, 66.197, v>uka z lozov št. 27.083 2 dobit- kom 2000 gld., št. 45 330 z dobitkom 1500 gld., št. 26 163 z dobitkom 600 gld., It 33 724 in 61 093 VBaka z dobitkom 500 gld., m St. 357, 624, 999, 1487, 2204, 2643, 2987 3575, 3783 4683. 5)99, 5967, 6376, 7640, 8005, 8240, 8284, 8728, 9132, 9462,9523,10.683, 10.868, 1 1.205. 11.253, 11.'85, 12.744, 12.875, 13.056, 14 957, 15.243. 15.266, 16 031, 16 750. 17.301, 17 460, 18.077, 18,510, 18.594, 19 545, 19 661, 19.897, 20 033, 20.0..0, 21.730, 21.743. 23 719. 24 420, 24.609, 25.187, 25.560, 25 608, 27.992 28.619, 28 793 28.845, 29.621, 29.685, 29 732, 32.147. 32.542, 33.826 34.175, 34 329, 34.349, 36.420, 37.167, 38.209, 38.502, 40.100, 41.089, 41.741, 42.116, 44 515, 44.539, 44.632, 44.781, 46.099, 46.408, 46.541, 48.715, 48 885, 49 323. 49.414, 49.498 49 586, 50621, 50.735, 51 329, 51.429, 51 487. 51 770, 52.353, 54.114, 54.721, 55.713, 60.137, 60 140, 61.140, 61.486, 62.169, 62 933, 63.023, 63.425, 63 874, 67.173, 67.803, 70.024, 70 237, 72.744, 72.752 in 74.852, vsaka z dobitkom 30 gld., Se neso izplačane. Mestni magistrat v Ljubljani, v 2. dan januvarja 1883. Za župana: Perona. fitesteca razpela moj stenski plastično izdelana, čudovito lepega vida eto. 1 Ta razpela so pobarvana z novoiznajdenimi, izključno privilegiranimi, po noći *w(«'«'iiiii se kristalnimi barvami, katere se nikdar ne pokvarijo in se svetijo tako, kakor kresnice o poletuej noči; v jednakeni svitu in lepoti blestijo tudi ta od nas iznajdena ob Nobi Nvetltt razpelu. £ Za briljantno svetlont »o jamči. ♦ emu gl. 2.509 linejšemu gl. tt.7S9 izredno ▼ lepo izdelanemu gl. 5.—. x .st' za gotovino ali pa po poštnem povzetji. ^ Dobivajo se jedino le pri + RJItig l-ii «& IS mu m imi-ii na Dmiaji, % I., Tegetthoffstraase 3. + NR. O ponarelatvah se svai; vsako naših novoizum- ♦ Ijenih Mestecih razpčl nos našo varstveno znamko T (K. & B. Wien). (750—4) j —-------—■ ■ - ■ ■— Slika pesnika S. Gregorčiča dobiva m na fin in močen papir tiskana v ,,Narod-nej tiskarni" — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Zgubil se je pes. V nedeljo dn6 30. m. m. zgubila se mi je velika rnmeno-bela doga, ki čuje mi iinu Snllan. Kdor mi in nazaj pripelje, dobi primerno pb-.čilo. Alfo lis baron Zois v Bledu. (9—1) 1 Št, 8781. (801- 3) Oklic prostovoljne dražbe v zapuščino gon^e Franci ške Jenafi spadajo« ih posestev. Od c. kr. dežtlue sodnije kot sodnje Btopuje zat uši inske razprave ae nu pro5njo dedičev prostovoljna dražba posestev \7l zapuščin? gospe Frančiške J en a o, pod uložm, št. 11 in 164 katastralue občine „ICarlovsko predmestje v Ljubljani", in sicer: hise št. 3 poleg Gruberjeve cesu gospodarskih po-alopij, vrta in njive dovoljuje. Ta posestva se bodo s 4200 ^d. znašajočo ceno ratkticala'. Zato določuje se dražbeni dan na 14. dan januvarja 1§84. ob 10. uri dopoludne na prostor, kjer se nahnj, o posestva. To «e naznanj* s pristavkom, da te odobren; dri žbeni poboji pri dralbenem komisarji gospodu dru Fronti Vok-u, c. kr. notarji, lahko pregledam in (hi se intabuliranim upnikom njih zastavna prava — ne oziraje se na kupni znesek — pridržujejo. Od c. kr. deželne sodnije \ Ljubljani v 15. dnu decembra 1883. Gospodu S. PICCOLIja. lekarju v Ljubljani, Dunajska cesta. VaSa ,Francova esenca14 je jedino zdravilo, ki se mojemu želodcu prilega. Po vsakem zaužitji mi je ložje in bolje. Kamenje pri Cernici 1883. Josip Sovdat, župnik. m ..J'^m.intul-^.frtit'.nir 1 C, Dr. Schmidt-ovi uspešni p r i 1 e p k i u kurji očesa uporabljajo se te mnogo desetletij kot brez bole-čine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstra- nitev kurjih očes. Varstvena znamka. Uspeh teh dr. Sohmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po Opetovanoj rabi teh prilepkov se odpravi vsako kurjo oko brez vsake operacije. Cena Skatljici s 15 prilepki in roženim dletcem za Izdiranje kurjih očes 2& kr. a. \. Nli. Pri nakupovanji tega preparata blagovoli p. n. občinstvo vedno paziti na to, ima li vsaka škatljica na zvunanjem ovitku utisnetio^oii zazuamenovsnu varstveno znamko. Dr. Behr-ov živčni ekstrakt izdeluje se po posebnem načinu iz lekarskih zeliSč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrswe sred stvo proti živčni™ boleznim, kakor proti boleCi-nani na živcih, migreni, I " ^ ' leohiadi bolečinam v križu lantroM umaka« in nrKnem mozgu, božja-flti, otrpnenju, c p.-abljenju in polucijam. Na dalje se d r.n r"° v živčni ekstrakt, i najboljšim w»pehom rabi proti: protinu in trgaiiju, otipnelosti miSic, trganju v členkih i»' miSicab, nervoznemu glavobolju ii> Šumenju v ušesih. Dr. Behr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Ceni' steklenici s točnim navodom uporabe 74) in. a. v. NB. Kupovajoče p. n. občinstvo rači vedno paziti, je li pri vsakej steklenici na vnanjeru ovitku utisnena zgornja varstvena znamka. Glavna razpollljalna zaloga: Gloagnlts, Niije-Avstrijsko, lekarna J. Plltner-Ja. l>r. Sohuiidt-ove |>rile|»ke za kur n očesa in