Ca sopis obcine Kamnik, 4. septembra 2020,leto5,številka15 Izšel je nov Kamniški V »barutani« se zbornik Jasna Paladin Kamnik – Obcina Kamnik razvija kreativna cetrt je izdala že petindvajseto številko Kamniškega zbor­nika. Ta na skoraj štiristo Letošnji Kamfest je kot eno od novosti pripravil prizorišce, poimenovano Kreativna cetrt Barutana, ki so ga uredili v nekdanji kljucavnicarski delavnici na obmocju smodnišnice. Ne gre zgolj za preblisk organizatorjev, ampak za dobro premišljeno in obsežnejšo zgodbo, ki je bila opažena tudi širše. Kako straneh prinaša raznovr­stne prispevke kar 43 avtor­jev, ki z razlicnih podrocij predstavljajo Kamnik in Kamnicane. .4. stran VPISI V naprej, je odvisno od obcine, ki mora objekt najprej odkupiti. JEZIKOVNE TECAJE Jasna Paladin, Alenka Brun Kamnik – Obcina Kamnik je ena od petindvajsetih obcin osrednjeslovenske regije, ki podpira kandidaturo Lju­bljane za naziv evropska prestolnica kulture (EPK) 2025. Programski svet je izbral 49 predlogov (med vec kot 200 prijavljenimi), ki so prišli v okviru povabila k oddaji programskih idej za Ljubljano kot evropsko pre­stolnico kulture 2025, med projekti pa sta bila v ožji iz­bor sprejeta tudi oba prija­vljena predloga Kamnika. Obcina Kamnik je prijavila projekt Javni zavod Mekinj-ski samostan (revitalizacija sakralne kulturne dedišci­ne) – Center vseslovenske in evropske kulture, Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik pa je v ospredje postavil tako imenovano Kreativno cetrt Barutana. Mekinjski samostan bo ob morebitni potrditvi Ljublja­ne kot evropske prestolnice kulture 2025 predstavljal pomemben prostor za iz­vedbo protokolarnih priredi­tev za celotno regijo, saj se zaradi svoje zgodovine in sakralne preteklosti v pros-tor umešca kot pomembna kulturna dedišcina. V njem je že urejenih enajst sob s šestdesetimi ležišci. Kreativna cetrt Barutana pa je projekt, v katerem so moci in ideje združili Mla­dinski center Kotlovnica, Dom kulture Kamnik, Sku­pina Štajn, Kulturno dru­štvo Priden možic, KIKštar­ter in Kino Šiška. A ne glede na to, da sta bila oba projek­ta prepoznana kot zelo pro-dorna, obcino caka še veliko OBCINSKE NOVICE Gradnja naj bi se kmalu zacela Obcini Kamnik in Komenda sta konec avgusta vložili no-velacijo investicijskega pro-grama za gradnjo zbirnega centra za ravnanje z odpad­ki, o cemer so kamniški sve­tniki odlocali na dopisni seji. stran 2 ZA OTROKE IN ODRASLE tel.: 01 / 721 6 13 GSM: 041 / 317 444 dude@dude.si www.dude.si Razvijamo veselje do glasbe! klavir kk a ir kkav kr kitara aaaa k aaaflavta in drugi inštrumenti Barutana je za festival Kamfest 2020 zaživela tudi s pomocjo študentov arhitekture pod mentorstvom asistenta Sinana Mihelcica s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. / Foto: Alenka Brun D&A ITA D.O.O., JAPLJEVA ULICA 4, KAMNIK ENTRATA D.O.O., MIKLAVCICEVA ULICA 1A, KAMNIK dela. Medtem ko je Mekinj-ski samostan že v obcinski lasti, nekdanja kljucavnicar-ska delavnica oziroma t. i. šlosarija na obmocju nekda­nje smodnišnice (ki ji Kamnicani recejo barutana) še ni. Kot pravijo na obcini, so pogajanja za odkup z la-stnikom – družbama Iskra Mehanizmi in Iskra Meha­nizmi Holding – v zakljucni fazi. V usklajevanju je že osnutek predpogodbe, do­koncni dokument, ki bo os-nova za morebitni odkup, pa bodo predstavili še svetni­škim skupinam. Ce bodo te namero obcine podprle, bodo tocko o odkupu svetni­ki obravnavali na eni od pri­hodnjih sej. Želja številnih akterjev, da bi obcina postala lastnica stavbe oz. obmocja na juž­nem delu nekdanje smodni- KULTURA Slikarji ustvarjali v idilicnem okolju Predzadnjo nedeljo v avgu­stu je v Slovenia Eco Resortu potekala prva slikarska kolo­nija. Udeležilo se je je 28 sli­karjev, med njimi tako ljubi­teljski kot akademski. stran 6 šnice, so velike tudi zato, ker se je projekt izkazal za zelo dobrega. Javnosti so ga prvic predstavili na nedavnem Kamfestu in tako obiskoval­cem pokazali, kaj kamniški kulturniki lahko ponudijo širši okolici. Barutana zacasno zaživela v casu Kamfesta Osnovna ideja o Kreativni cetrti (KC) Barutana se je porodila Roku Koscu, vodji mladinskih programov v Mladinskem centru Kotlov­nica Kamnik, o njej pa smo se pogovarjali tudi z Gora­nom Završnikom, vodjo Kulturnega društva Priden možic in programskega od­bora Kamfesta 2020. Ideja sega v cas, ko je smo­dnišnica kot taka nehala de­lovati. Zaceli so aktivnosti v nekdanji upravni stavbi Ka­ DRUŠTVA Predstavili so ovcerejo v Tuhinjski dolini Clani Turisticnega društva Tuhinjska dolina so etnolo­ško prireditev letos posvetili ovcereji, po kateri sta bili do-lina in Menina planina nek­daj znani dalec naokoli. Pred obiskovalci so strigli, mikali, predli in pletli ovcjo volno. stran 8 tzenberg in v zvezi z ustano­vitvijo KIKštarterja v vhodni stavbi v nekdanjo smodni­šnico, nadaljevali pa z misli­jo, da bi preuredili še en opušceni prostor smodni­šnice, a v tistem casu niso mogli do lastnika. Stavbe se Vpis: še vedno drži ime Šlosarija. Ideja o kreativni cetrti je os­tala, tlela – in takoj, ko se je pokazala priložnost, se je Rok (oziroma MC Kotlovni-ca) s soglasjem domace obci­ne odzval. Prišlo je namrec povabilo s strani projekta EPK, odziv na idejo je bil po­zitiven in od takrat naprej jo razvijajo, pravi. Pripeljali so jo že tako dalec, da je tako zelo živa in prisotna, v nekih segmentih že tako dodelana, da upajo, da jo bodo – ne gle­de na to, kaj bo sledilo – raz­vijali dalje. .5. stran ŠPORT Odbojkarji z zvenecimi okrepitvami V obeh clanskih ekipah Cal-cita Volleyja se vse bolj spogledujejo z 19. septem­brom, ko se bo zacelo jubi­lejno trideseto državno pr-venstvo v odbojki. V klub prihajata Mitja Gasparini in Martina Guiggi. stran 19 031 226 205 info@skalar.pro www.skalar.pro ANGLEŠCINANEMŠCINAFRANCOŠCINAITALIJANŠCINARUŠCINAŠPANŠCINASLOVENŠCINALATINŠCINAKITAJŠCINA M: 041 553 711, T: 01 831 73 60 www.ita-jezikovnasola.com, E: itadar@gmail.com S poukom za prve skupine bomo zaceli 21. 9. 2020. V tecaje se lahko vpišete vsak delovnik, od 3. 9. 2020, od 14. do 19. ure. Tecajnike vpisujemo tudi med šolskim letom. Vabljeni! Obrazi Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine v Kamniku od 9. do 16. strani Obcinske novice Cetrta dopisna seja Obcinskega sveta Obcine Kamnik Obvestilo o popolni zapori križišca v Stahovici od sobote, 5. septembra 2020, od 19. ure do nedelje, 6. septembra 2020, do 5. ure Gradnja centra naj bi se kmalu zacela Obcini Kamnik in Komenda sta konec avgusta vložili novelacijo investicijskega programa za gradnjo zbirnega centra za ravnanje z odpadki, o cemer so kamniški svetniki odlocali na dopisni seji. Gradnja ne bo koncana letos, kot je bilo predvideno, ampak prihodnje leto. Spremeniti pa je treba tudi prvotni nacrt crpanja nepo­vratnih in povratnih sredstev, ki so bila Obcini Kamnik dodeljena za leto 2020. Zadnji rok za predlo­žitev zahtevkov, ki jim je treba priložiti že placane ra-cune, je 5. november, do 31. avgusta pa smo lahko na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vložili spremembo vloge za crpa­nje nepovratnih sredstev,« so pojasnili v gradivu za sejo in dodali, da so projekt Zbirni center za ravnanje z odpadki zdaj prijavili kot dvoletni projekt. Zanj bodo v letu 2021 crpali nepovratna sredstva v višini 489.009,46 evra, v dveh le­tih pa bi lahko tako pokrili celotne stroške Obcine Ka­mnik, ki znašajo dobrih 924 tisoc evrov (delež Obcine Komenda pri investiciji je 21-odstoten). Kamniški svetniki so – sicer znova nezadovoljni, da jih je obcinska uprava postavila pred dejstvo tik pred rokom – predlagano tocko na dopi­sni seji potrdili. Obvešcamo vas, da bo zaradi asfaltiranja križišca regionalnih cest v Stahovici (pri Calcitu) veljala popolna zapora cest v ob-mocju križišca, in sicer od sobote, 5. septembra 2020, od 19. ure do nedelje, 6. septembra 2020, do 5. ure. Za red in varnost bo skrbela redarska služba Obcine Kamnik. Opozarjamo, da je na obmocju križišca prepovedan promet za tovorna vozila vse do ponedeljka, 7. septembra 2020, do 5. ure. V primeru slabega vremena se bo asfaltiranje izvajalo od sobote, 12. septembra 2020, od 19. ure do nedelje, 13. sep­tembra 2020, do 5. ure. Zahvaljujemo se za razumevanje in potrpežljivost v casu tra­janja del. OBVESTILO Obcina Kamnik obvešca, da bo dne 4. 9. 2020 na uradni sple­tni strani Obcine Kamnik www.kamnik.si objavljen Javni raz-pis za dodelitev proracunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za naslednje oblike pomoci: – pospeševanje zaposlovanja; – sofinanciranje zašcite patentov in licenc; – subvencioniranje najemnin v starem mestnem jedru; Jasna Paladin Kamnik – Kamniški svetniki so zadnji avgustovski teden po elektronski pošti prejeli gradivo za cetrto dopisno sejo s tocko Potrditev nove­lacije Investicijskega progra-ma Zbirni center za ravna­nje z odpadki. Za sklic re-dne seje ni bilo casa, saj sta obcini mogli vložiti rok za spremembo dokumentacije, ki se je iztekel 31. avgusta. Spomnimo, da sta Obcini Kamnik in Komenda spora­zum o ureditvi skupnega zbirnega centra, ki bo urejen na obmocju Centra za ravna­nje z odpadki Suhadole, skle­nili že leta 2018, svetniki pa so februarja letos na izredni seji potrdili še investicijsko dokumentacijo za gradnjo, ki naj bi bila koncana še letos. Inšpektorat RS za okolje in prostor je namrec dolocil, da sedanji zbirni center okolj­sko ni primeren in da mora­ta obe obcini novega postavi-ti do konca letošnjega leta. A vse ni šlo po nacrtih. Obcina Kamnik je s projek-tom kandidirala v okviru za­kona o financiranju obcin in ima v letošnjem letu iz tega naslova za projekt na voljo 561.702 evra nepovra­tnih sredstev, ki jih lahko crpa pod pogojem, da bo do zacetka novembra placala racune za stroške izvedbe del v najmanj tolikšni vred­mocju Suhadolske jame, v zakljucni fazi, vendar so se dejansko zakljucili šele v mesecu juniju. Posledicno je bil tudi postopek javnega narocila izveden pozneje, kot je bilo predvideno. Po zakljucku izvedenih dveh krogov pogajanj je bila Gradnja Zbirnega centra za ravnanje z odpadki v Suhadolah se bo zacela v drugi polovici septembra, a zaradi zahtevnosti projekta ne bo zakljucena v letu 2020, ampak v zacetku leta 2021. nosti, kot je višina odobre­nih nepovratnih sredstev. »Na obmocju t. i. Suhadol­ske jame, kjer bosta obe ob­cini uredili skupni zbirni center, se je leta 2016 zacela izvedba komasacijskega po­stopka, ki pa se je zaradi ne­rešenih problemov ene iz-med udeleženk komasacije izjemno zavlekel. Obcina Komenda je sicer 3. februar­ja obvestila Obcino Kamnik, da so postopki, vezani na komasacijo zemljišc na ob­koncna ponudbena cena najugodnejšega ponudnika 1.147.619,49 evra. Za izved­bo projekta bosta morali obe obcini zagotoviti doda­tna financna sredstva. Grad-nja, ki se bo zacela v drugi polovici septembra, pa zara­di zahtevnosti projekta ne bo zakljucena v letu 2020, ampak v zacetku leta 2021; temu bo treba prilagoditi fi­nancno konstrukcijo in uskladiti proracune obeh obcin za leti 2020 in 2021. www.kamnik.siwww.kamnik.si – sofinanciranje udeležb na sejmih in razstavah; – spodbujanje promocije namestitvenih ponudnikov. Razpisna dokumentacija bo objavljena na uradni spletni stra- Obeležje so letos prenovili ni Obcine Kamnik www.kamnik.si, in sicer od petka, 4. 9. 2020, dalje. Vloge je treba oddati najkasneje do cetrtka, 5. 10. 2020, do 15. ure osebno na vložišcu Obcine Kamnik. Ce se ponudba Obcina Kamnik je spomladi prenovila spominsko obeležje na Slopeh, zato je bil praznik Krajevnih pošlje priporoceno po pošti, se za dan in uro, ko narocnik prej-me ponudbo, štejeta dan in ura oddaje na Pošto Slovenije. skupnosti Motnik in Špitalic, ki ga praznujejo v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne, še Dodatne informacije: Luka Svetec, telefon: 01/831 81 62 ali po e-pošti: luka.svetec@kamnik.si. Matej Slapar l.r ŽUPAN ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 OGLASNO TRŽENJE: narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 slovesnejši. Jasna Paladin Motnik, Špitalic – Avgusta 1943 so iz obmocje Motnika in Špitalica v koncentracij­sko taborišce Dachau izgna­li približno trideset ljudi in vecina od njih se ni vrni-la. Obe krajevni skupnosti zato v avgustu obeležujeta krajevni praznik, ki ga sku­paj z Združenjem borcev za vrednote NOB Kamnik - Ko­menda vsako leto praznuje­jo ob spomeniku na Slopeh, kjer je pokopanih dvanajst partizanov. Tudi letos se je 22. avgusta pri spomeniku zbralo lepo število krajanov. Zbrane sta pozdravila pred­sednika Krajevnih skupnos-ti Motnik in Špitalic Marjan Semprimožnik in Marko Drolc, slavnostni govornik pa je bil podžupan Aleksan­der Uršic. V svojem nagovo­ru je osvetlil dogodke iz dru­ge svetovne vojne, poudaril, zakaj je pomembno, da se jih spominjamo in obeležu­jemo, hkrati pa je pohvalil krajane, da znajo stopiti skupaj – to so pokazali tudi sredi avgusta, ko je neurje onkraj Kozjaka povzrocilo kar nekaj škode. Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, tokratna številka je izšla v nakladi 31.000 izvodov, brezplacno jo prejmejo vsa gospodinjstva v Obcini Kamnik, priložena je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d.o.o, Tiskarsko središce Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici Foto: Obcina Kamnik ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 18. septembra 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 10. septembra 2020. Obcinske novice Pohod po vodni poti Od cetrtka do sobote, od 13. do 15. avgusta, je v okviru projekta Vodne zgodbe Kamniško-Savinjskih Alp potekal pohod po vodni poti, ki smo se ga udeležili predstavniki tako iz slovenskega kot iz avstrijskega dela obmocja. Nagovor župana Mateja Slaparja prvošolcem, ucencem in dijakom Drage prvošolke in prvošolci, drage ucenke in ucenci, drage dijakinje in dijaki, Barbara Strajnar seboj in smo pristopile k dolini Kokre. Prvi dan smo pri orlovi glavi, izvir pri Po- projektu Mreža vodnih poti zakljucili na Jezerskem. gorelcu, Kovnikova izvira, Kamnik – Kamniško-Savinj-v Kamniško-Savinjskih Al-Drugi dan je pot vodila na izvir žveplene vode, izvir ske Alpe so eden od najvec-pah, katerega prijavitelji so Jezerski vrh, proti Železni Dvornikovega studenca, iz­jih biserov neokrnjene nara-Lokalne akcijske skupine s Kaplji, na Pavlicevo sedlo in vir Lucnice …). ve, ne samo v Sloveniji, am-tega obmocja. v Logarsko dolino, tretji dan Izviri nam niso samo poteši­ li žeje, ampak so nas tudi napolnili s svežo energijo in nam dali novih moci. Prav zaradi njih smo brez vecjih težav zmogli v treh dneh prehoditi pot, dolgo približ-no 100 kilometrov s pet ti­soc višinskih metrov (vzpon in spust). Rdeca nit poti so vodni izviri V prihodnjih dveh letih bo trasirana mreža vodnih poti med petdesetimi izviri, v skupni dolžini približno 300 kilometrov. Pot bo vodi-la po uhojenih poteh, ki pa jih bo treba na nekaterih de­ pak tudi širše. Prebivalci in Od cetrtka, 13., do sobote, 15. pa mimo Solcave do Luc in lih še nekoliko urediti. V obiskovalci tega obmocja avgusta, je v okviru projekta po dolini Podvolovljeka na-vkljucenih izvirih bomo lahko obcudujemo njihovo Vodne zgodbe Kamniško-zaj proti Kamniku. Osvežili spremljali kvaliteto vode, zunanjo lepoto, visoke vrho-Savinjskih Alp potekal po-in okrepcali smo se lahko v tako da jo bodo obiskovalci ve, prepadne stene, gozdo-hod okoli Kamniško-Savinj-vec kot tridesetih izvirih ob lahko brez zadržkov pili. Po ve, slapove, reke. V notran-skih Alp, ki smo se ga udele-poti (izvir Šum, izvir stu-opravljenem trasiranju bo josti gora pa je drug svet, ki žili predstavniki tako iz slo-denca na Ambrožu, izviri v digitalizirana trasa z opisi nam je le malo poznan. venskega kot iz avstrijskega Podlebelci, izvir pod kmeti-izvirov in poti objavljena na Vemo, da so na tem obmo-dela obmocja. Deloma smo jo Zavratnik, izvir Mlinšcice spletni platformi, izdelan pa cju številne kraške jame in že trasirali mrežo vodnih na Jezerskem, izvir Jezerske bo tudi zemljevid. brezna in da je notranjost poti, pravzaprav obroc okoli slatine, izvir nad Ankom, iz-Vodne poti pohodnikom gora bogata z vodo. Voda Kamniško-Savinjskih Alp. vir Steiner, Murijev stude-omogocajo spoznavanje naj­prihaja na površje v števil-nec, Virnikov vrelec, izvir lepših predelov Kamniško- Na poti vec kot trideset nih izvirih. Obcine na ob-Prelesnik, izvir nad Pavli-Savinjskih Alp iz dolin in izvirov mocju Kamniško-Savinjskih cem, izvir pri Perku, izvir razglednih tock ter pred-Alp (Kamnik, Luce, Ljubno, Pohod se je zacel v Kamni-Kisle vode, izvir Jezernice, vsem nudijo prvovrstno ok­Solcava, Jezersko, Preddvor, ku, v Stranjah, nadaljeval izvir Crne, izvir pri Rogovil-repcilo pri izvirih, ki so po-Cerklje in Železna Kaplja) pod obronki Kamniškega cu, Pecovski izvir, Presiha-vezovalni element in rdeca želimo povezati izvire med vrha in Krvavca ter nato po joci studenec pod Iglo, izvir nit poti. letos je pred nami drugacno šolsko leto. Vem, da se je vodstvo vseh kamniških šol skupaj s strokovnimi sodelavci dobro pripravilo na novo šolsko leto in na to, da bodo naše ucenke in ucenci ter dijakinje in dijaki lahko varno presto-pili šolski prag. Na tem mestu se vam iskreno zahvaljujem za vso organizacijo dela, ki ni bila enostavna, a sem prepri-can, da ste jo opravili z odliko. Tudi na strani staršev in skrb­nikov je, da poskrbite za to, da bodo v šolo vaši otroci pri­hajali zdravi. Odgovorno moramo ravnati prav vsi in skrbe-ti za svoje zdravje ter zdravje vseh okoli nas. Šola je tista institucija, ki nam podaja znanje in izkušnje, vi, otroci in mladostniki, pa ste tisti, ki to sprejemate in boste to s pridom uporabljali v vseh nadaljnjih življenjskih ob-dobjih. Šolski prostor predstavlja okolje ucenja, pridobiva­nja izkušenj in tudi druženja. V slovenskem prostoru se ponašamo z resnicno kvalitetnim izobraževalnim siste-mom in ponosno lahko recem, da imamo v Kamniku izje­mno dobre uciteljice in ucitelje, profesorice in profesorje, na drugi strani pa mnogo strokovnega kadra, ki skrbi za to, da vam je v šoli prijetno in vam nudi ustvarjalni prostor. Vsi namrec skrbijo za motiviranje in spodbujanje vaše radove­dnosti in vedoželjnosti skozi celoten proces odrašcanja. Drage ucenke in ucenci, drage dijakinje in dijaki, to, kar vam nudi šola, zajemite s polno žlico. Drage prvošolke in prvošolci, naj vam vaš prvi šolski dan ostane v lepem spo­minu in naj vas na tej novi poti, ki je vsekakor ena vecjih prelomnic v vašem življenju, spremljata sreca in veselje do tega, da vsak dan znova in znova izveste nekaj novega. Znanje je bogastvo in clovek, oborožen z znanjem, je nep­remagljiv. Ostanite zdravi in se imejte lepo v šolskih klopeh, ob vsem tem pa vam želim varno pot v šolo in domov! Vsem prostovoljcem, ki bodo skrbeli, da bodo otroci v prvih šolskih dneh varno stopali po šolskih poteh, pa se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem za njihovo pripravlje­nost, trud in požrtvovalnost. Mekinjski samostan zaživel s pomocjo projekta Preobrazba Mekinjski samostan postaja vse bolj dodatnih 11 sob ponudil 60 ležišc, obis-za starše »NAJ vodila za NAJ starše« je v priljubljena tocka srecevanja za kovalci pa so dobro sprejeli tudi vodene lanskem decembru pripravil tudi istoi­ Kamnicane in druge okoliške prebiv-oglede po samostanu. V Zavodu tudi v menski projektni dogodek, na katerem je alce, k cemur je zagotovo pripomogel prihodnje nacrtujejo najrazlicnejše de-množici obiskovalcev predstavil pomen in projekt Preobrazba (Revitalizacija samo-javnosti, s katerimi želijo zadovoljiti cim nacine osebnega dela kot nujno potrebne www.kamnik.si Vaš župan Matej Slapar stana Mekinje), ki se je zacel izvajati v letu 2018, ko je Obcina Kamnik uspešno kandidirala na razpisu LAS Srce Slovenije. Po uspešni sanaciji in prenovi dela samo­stanskega kompleksa v Mekinjah so part-nerji pristopili k zagotavljanju obsežne inovativne ponudbe, prilagojene razlicnim ciljnim skupinam obiskovalcev. V ta namen so bili s pomocjo projektnih partnerjev organizirani številni dogodki in programske vsebine, s katerimi se je še dodatno krepil razvoj samostana. Vodilni partner projekta je bila Obcina Kamnik, ki je skrbela za investicijski del (obnovo prostorov, nakup opreme…), koordinacijo projektnih vsebin ter crpanje evropskih sredstev. Projektni partner Javni zavod Mekin­jski samostan je povezoval celotno dogajanje in bil prizorišce projektnih aktivnosti. Samostan se je v tem casu uspešno vkljucil v celovito turisticno po­nudbo mesta Kamnik, saj je z ureditvijo širšo publiko (tako upokojence, kot tudi predšolske in šolske otroke), kateri bi bila predstavljena zgodovina in pomen samostana za življenje okoliških pre­bivalcev. Pomembno vlogo pripisujejo tudi razvoju lastne blagovne znamke, ki bi v sklopu samostana ob upoštevanju njegove pretekle dejavnosti povezala lo-kalne ustvarjalce in pridelovalce. Pri projektu je sodeloval tudi partner VEZAL – zavod za izobraževanje, razis­kovanje in svetovanje, ki je v Mekinje pripeljal kvalitetne terapevtske delavnice, na katerih so udeleženci spoznavali razlicne vzorce, po katerih delujejo, in pri­dobivali znanje za uspešnejše krmarjenje med zahtevnimi starševskimi, partners-kimi in drugimi odnosi. Zavod VEZAL je izvedel številne delavnice za skupine in individualne obravnave posameznikov, zlasti v povezavi z vzgojo otrok, težavami v partnerskem odnosu in iskanjem no-tranjega ravnovesja. Ob izdaji prirocnika osnove za uspešno starševstvo. Sveže vsebine je za samostanske zidove pripeljal tudi projektni partner Noah Char-ney s. p., ki je pripravil številne delavnice in pogovorne vecere z obcani in drugimi gos-ti, ki so prihajali z najrazlicnejših podrocij (gastronomija, umetnostna zgodovina, borilne vešcine …). Vizija Mekinjskega samostana tudi v prihodnje ostaja ohranjanje kulturne dedišcine 720-letne tradicije v Mekin­jah, razvoj za te kraje znacilnih rokodelskih vešcin in znanj, ki se vse bolj izgubljajo, obenem pa tudi ponuditi izbor kvalitetnih kulturnih dogodkov, ki bi zadovoljili želje in okuse tudi najbolj zahtevne publike. Tako se bo tudi v prihodnje nadaljeval raz­voj, ki je bil zacrtan in pricet s projektom Preobrazba. Projekt Revitalizacija samostana Mekinje sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Gradnja plocnika je zakljucena Markovo – V petek, 21. avgusta, se je zakljucila gradnja ploc­nika ob regionalni cesti na 350-metrskem odseku med nase­ljema Markovo in Vir. Hkrati je upravljavec za državne ceste v celotni dolžini plocnika tudi preplastil cesto, ki je bila že v slabem stanju. Plocnik ima granitne robnike, dela pa so med drugim zajela tudi vgradnjo cevi za telekomunikacije in kabla za javno razsvetljavo in postavitev zašcitnih ograj. J. P. www.kamnik.si Obcinske novice, mnenja Izšel je nov Kamniški zbornik .1. stran Kamniški zbornik, ki ga obcina v zadnjem obdobju izdaja na vsaki dve leti (prva številka pa je izšla leta 1955), je med Kamni-cani in tudi številnimi bral­ci in raziskovalci od dru-god zelo priljubljena publi­kacija, nanjo pa so morali letos cakati dlje kot obicaj-no. Navadno jo ustvarjalci predstavijo ob obcinskem ratna številka zelo dobro brana. Zbornik je izšel v sedemsto izvodih, na skoraj štiristo straneh pa je v njem mogo-ce prebrati clanke z najra­zlicnejših podrocij – kakor­koli povezane s Kamnikom in Kamnicani –, ki jih je na­pisalo kar 43 avtorjev. Pri­spevke je zbranim predsta­vila dolgoletna urednica dr. Marjeta Humar, ki ji je pri pripravi vsebine pomagal prazniku konec marca, za-dvanajstclanski uredniški NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA Foto: Obcina Kamnik radi epidemije novega ko-odbor. Sestavljali so ga: dr. ronavirusa pa so predstavi-Helena Dobrovoljc, Tone tev v muzeju na gradu Zap-Fticar, dr. Boris Kern, Lea rice tako pripravili šele ob Logar, Vlado Motnikar, koncu avgusta. Udeležba je mag. Breda Podbrežnik Vu- Med domacini je Velika plani-biti najpomembnejši trajno­na izjemno priljubljena iz­ bila dokaz, da bo tudi tok-kmir, župan Matej Slapar, stni cilj, ker ima vsakdo pravi- Kamniški zbornik je naprodaj v Medobcinskem muzeju Kamnik oz. na gradu Zaprice, Maistrovi rojstni hiši na Šutni in v prostorih TIC-a na Glavnem trgu. Muzej Zaprice Muzej Zaprice je edini javni za­vod na širšem kamniškem ob­mocju, ki je vpisan v razvid pooblašcenih muzejev Ministr­stva za kulturo RS. Z rebalan­som proracuna, ki je bil spre­jet na 2. izredni seji Obcinske­ga sveta obcine Kamnik, je bila zaradi stroškov povezanih s COVID19 ukinjena prora­cunska postavka za zamenja­vo strehe na osrednjem graj­skem kompleksu Zaprice. Kljub zvišanju povprecnine se postavka ob zadnjem rebalan­su, ki je bil sprejet na 11. seji Obcinskega sveta, ni vrnila v proracun. V svetniški skupini LMŠ si želimo, da se postavka za ureditev strehe v prihodnje vrne v proracun. Pohvalno je, da sredstva vlagajo v obnovo Grad Zaprice nacenja zob casa, stroški vsakega posega pa so zaradi kulturne zašcite objekta veliki. Interes obcin­ske politike mora biti skrb za pogoje, ki bodo omogocali skladen razvoj, hkrati pa obno­vo kulturno zgodovinskih objektov. V svetniški skupini Dušan Sterle, Milan Šuštar, mag. Zora Torkar, Marko Trobevšek in dr. Branko Vreš. »Prepricana sem, da so clanki, objavljeni v tem letniku, kvalitetni in zanimi-vi, ponujajo tudi razmislek o preteklosti in prihodnosti naše obcine. Vsebinsko smo jih razdelili v razdelke,« pra-vi glavna urednica dr. Mar-jeta Humar in dodaja, da je tokratni zbornik nastajal v cisto posebnih razmerah – v casu pandemije, ki je priza­dela prav vse strani našega življenja. Pri pripravi prispevkov so sodelovali tudi zaposleni na obcinski upravi, sicer pa so besedila razdeljena v nasled­nje sklope: gospodarstvo, ekologija, naravoslovje, zgo­dovina, umetnostna zgodo­vina, muzeologija, muziko­logija, jezikoslovje, kulturo­logija, urbanisticno nacrto­vanje in oblikovanje, pesni­ki, likovni ustvarjalci in oblikovalci, pogovori s Kamnicani, osebnosti ter nekrologi. Prispevki imajo tudi angle-ške povzetke, naslovnica, ki je delo kamniškega umetni­ka Dušana Sterleta, pa je le­tos v znamenju narodnih noš, saj bi tradicionalna pri­reditev Dnevi narodnih noš in oblacilne dedišcine v Ka­mniku letos praznovala ju­bilejno, petdeseto izvedbo. Kamniški zbornik je na pro-daj v Medobcinskem muze­ju Kamnik oz. na gradu Zaprice, Maistrovi rojstni hiši na Šutni in v prostorih TIC-a na Glavnem trgu. Varnost šolarjev in pešcev Pocitnice so se koncale in z njimi dvomesecni izostanek vsakodnevnih poti v šolo. Po­novno so tukaj jutranja precka­nja prehodov za pešce, caka­nje na rdeco luc, previdnost na kolesarskih stezah ipd. Ob zacetku šolskega leta smo vozniki gotovo še bolj po­postaja vse bolj varna, saj je bilo v zadnjem obdobju nare­jenih precej kilometrov plocni­kov (Markovo–Vir, Srednja vas, Laze–Mali Hrib–Zg. Tu­hinj, že prej v Soteski itd.). Zavedam pa se, da bo treba še veliko postoriti, da bo var­nost pešcev dobra po celotni dolini. V prihodnjih letih bo storjen nadaljnji korak k var­nosti pešcev in voznikov tudi v dveh najbolj oddaljenih krajev­nih skupnostih na vzhodu ob­cine (Špitalic in Motnik). V poletnih mesecih se je mdr. pricela še rekonstrukcija križi­šca v Stahovici. To kaže, da se obcina in država nista prepus­tili poletnemu mrtvilu, delo pa se bo pospešeno nadaljevalo v jesenski cas in naprej. Mnenje obcinske svetnice Voda je darilo narave Karla Urh, svetnica LMŠ Sem zagovornica projektov, ki so namenjeni razvoju na po­drocju urejanja cest, komunal­ne  infrastrukture, turizma, ohranjanju neokrnjene nara­ve, zdrave hrane, skrbi za socloveka, medgeneracijsko po­vezovanje, ohranjanje kultur­ne dedišcine in predvsem skrbi za cisto pitno vodo. Leta 2017 smo se svetniki LMŠ zavzeli za trajnostni razvoj Velike planine, ki mora upo- števati potrebne ekološke zmo-svet, ki vse posrka vase in po­ gljivosti, ohranjanje prvotnega tem to pronica v dolino. V pašniškega in etnografskega našo pitno vodo. To je treba znacaja planote, ki je unikum urediti prioritetno. Oskrba s slovenske kulturne krajine. kakovostno pitno vodo mora letniška tocka, vedno vec pa je turistov iz vse Slovenije in tu­jine, zato je ureditev prometa v alpskem svetu obveza, ki jo je Obcina Kamnik sprejela s podpisom Alpske konvencije in se s tem zavezala, da bo mora-la del sredstev za ureditev pro-meta zagotoviti tudi v prora-cunu. Parkirnina, ki je bila uvedena, predstavlja namen-ska sredstva, ki bodo namenje­na obnovi infrastrukture. Par­kirišca so zaživela, vendar jih bo treba še povecati in nadgra­diti, ker nepravilno parkiranje lahko onemogoci dostop gasil­cem in nujnim intervencij-skim vozilom. Posledicno so zato lahko ogrožena tudi clo­veška življenja. Na Veliki pla­nini se obisk turistov povecuje in zato je vec smeti in odpad­kov, ki bi jih morali pogosteje odvažati. Na bolj obiskanih obmocjih bi morali postaviti vec kemicnih sanitarij. Problem predstavlja tudi veli­ka poraba vode, ki jo pastirjem lahko tudi primanjkuje. Resno težavo predstavlja neiz­grajena kanalizacija severno od zajetja Iverje, v Kamniški co do pitne vode. Uporabnike vode iz zajetja Iverje, ki jih je vec kot 30 tisoc, skrbijo nekon­trolirani posegi v naravo, ki so v zadnjem casu v porastu. Vemo, da narava vseh teh po­segov ne prenese in da predsta­vljajo veliko nevarnost za za­jetje Iverje. Zamislimo si, kako bi bilo v casu karantene, ce ne bi bilo pitne vode. Greznice na Veliki planini morajo biti nepropustne. Ustrezne službe bodo morale skrbno spremljati odvoze in o tem voditi evidence in trans-parenten inšpekcijski nadzor. Ustanovljena je bila komisija, ki si prizadeva, da bi se vsi vkljucili v proces, da izboljša-mo situacijo na Veliki planini. Gradnja na vodovarstvenem obmocju ni dovoljena. Vodni viri prednostno služijo trajni oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo go-spodinjstev, ki v tem delu niso tržno blago. Voda je darilo narave in neprecenljiva dobrina. Ne smemo je pustiti ob strani, ker je naš edinstveni zaklad, ki nam omogoca živeti in pre­živeti. OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LISTE MARJANA ŠARCA Foto: Jasna Paladin Boljša poplavna varnost Jasna Paladin teklem tednu tudi zakljuci­ li. Opravljena sanacija bo Kamnik – Delavci Hidroteh-bistveno izboljšala poplavno nika so v poletnem casu iz-varnost na tem odseku, a vajali sanacijo poškodova-dela še niso koncana, zato nih pragov v reki Kamniška na obcini upajo na dobro Bistrica vzdolž nekdanje sodelovanje z Direkcijo za smodnišnice od velikega vode tudi v prihodnjem jezu do Fužin in dela v pre-letu. Zavedam se, da nas v prihod­Knjižnice Franceta Balantica, LMŠ bomo take predloge in zorni na druge udeležence v Zaradi obnove ceste skozi Studenca tudi zapore nje caka še veliko dela in izzi­ vendar ob tem ne moremo pobude vedno podpirali. prometu, predvsem na naj­ vov, zato nam ne manjka zano­ Studenca – Obcina Kamnik obvešca, da se je 11. avgusta mimo tega, da je potrebno mlajše. Za varnost šolarjev in Alenka Jevšnik, sa in motivacije za drugo polo­ zacela težko pricakovana rekonstrukcija lokalne ceste Mar- poskrbeti tudi za grajski kom­ pleks, kjer je del strehe še v drugih v prometu dobro skrbi obcinska svetnica LMŠ vico mandata, ki je pred nami. kovo–Studenca–Podlom, zaradi cesar so izvajalci uvedli za­ tudi Obcina Kamnik. To je bilo Cvetka Slapnik, casno spremembo prometnega režima. Delna in obcasna precej slabem stanju. Grad opaziti tako v poletnih mese­ obcinska svetnica popolna zapora bo zaradi prekopa veljala predvidoma vse Zaprice se je pricel obnavljati že v prejšnjem mandatu, ven­ dar zaradi velikosti objekta, obnova ni možna naenkrat. cih kot že v casu pred pocitni­ NSi Kamnik do 9. novembra, v delovnem casu med 7. in 15. uro. V casu popolne zapore bo urejen obvoz v smeri Sovinja Pec–Znoji- le–Sela–Podhruška–Markovo–Studenca. J. P. cami, saj je bilo odprtih precej delovišc po celi obcini. Vese­ la sem, da Tuhinjska dolina Aktualno Zacenja se nova sezona Šolarji znova med nami branja in iskanja Zacetek šolskega leta bodo za ucence cim bolj varen skušali narediti tudi kamniški policisti in prostovoljci iz razlicnih organizacij. Šolski prag je letos prvic prestopilo 341 prvošolcev. Jasna Paladin Kamnik – Kamniški policisti so svojo prisotnost v okolici šol okrepili že v dneh pred samim zacetkom šolskega leta, še posebej pa bodo na bolj izpostavljenih mestih dejavni te dni, ko znova po­teka preventivna akcija, s katero voznike in druge ude­ležence v prometu – pa tudi same ucence – skušajo opo­zoriti, da je pocitniška brezskrbnost za nami. »Po daljši odsotnosti in po­letni sprošcenosti se bo tre­najranljivejšim skupinam udeležencev v prometu po­skušali narediti cim bolj va­ren. Pri tem bomo potrebo­vali tudi ostale udeležence v prometu, ki boste otrokom namenili vso potrebno po­zornost, skrb, pomoc in ra­zumevanje. Z upošteva­njem cestno-prometnih predpisov bomo otrokom pokazali, kaj je pravilno in vzorno ravnanje v prometu, predvsem pa jim zagotovili varno okolje,« pravi koman­dir Policijske postaje Ka­mnik Aleksander Perklic in Foto: Obcina Kamnik ba znova navaditi na šolske še: »Staršem in ostalim ritme in izzive, ki sledi-skrbnikom otrok priporoca­jo. Policisti Policijske posta-mo, da cim vec casa name- je Kamnik bomo ta zacetek nijo prometno-varnostni Tun'ški glas izhaja že cetrt stoletja Šolsko leto se je zacelo, zato previdno na cesti! vzgoji. Pomembno je tudi, prostovoljci ter ne nazad­da preverite, kaj v prometu nje starši in skrbniki otrok. vaši otroci znajo in zmore-Prvi šolski dan pa je bil letos jo. Poucite in opozorite jih nekaj prav posebnega pred­na nevarnosti. Pri prevozu vsem za 341 prvošolcev – 39 otrok v vozilih dosledno so jih sprejeli na maticni OŠ uporabljajte za to namenje-Frana Albrehta, petnajst na ne pripomocke in varno-POŠ Mekinje, 26 na POŠ stne pasove. Vozite jih v Nevlje, deset na POŠ Tunji­ustreznih sedežih, izogibaj-ce in šest na POŠ Vranja te se vožnji otrok na pred-Pec, 87 prvošolcev je na OŠ njih sedežih, v vozilu pa se Toma Brejca, 66 na OŠ Ma-vedno pripnite!« rije Vere, na maticni OŠ St-V preventivni akciji sodelu-ranje imajo 34 prvošolcev, jejo tudi obcinski redarji, na POŠ Gozd le dva, na ma­clani Sveta za preventivo in ticni OŠ Šmartno v Tuhinju vzgojo v cestnem prometu, jih je dvajset, štirje so na clani Združenja šoferjev in POŠ Motnik, osem na POŠ avtomehanikov Kamnik, Sela, 21 na POŠ Zgornji Tu- Za varnost ucencev te dni skrbijo tudi prostovoljci iz AMD AMD Kamnik in Društva hinj, trije pa tudi na OŠ 27. Kamnik. upokojencev Kamnik, drugi julij Kamnik. Kamnik in se bo tako do­koncno odprla pot enemu V »barutani« se razvija najvidnejših perifernih pro-jektov Evropska prestolnica kulture 2025. kreativna cetrt »Tako sta sedaj oba priredit­ vena prostora – eden v not- ranjosti, drugi zunaj – še ved- 31. stran KD Priden možic in MC Ko­ šnik in dodata, da se je takoj no 'prižgana', manjša pro- tlovnica ter sponzorji Dolin­ po festivalu KD Priden mo- gramska ekipa pa zanju prip- »Objekt Kljucavnicarstvo, ki šek gradbena dela, Betonar­ žic iztekel dogovor z lastni­ ravlja pester jesenski pro- je osrednji del podrocja KC na Iskra in Lip Bohinj, us- kom objekta, podjetjem Is- gram. Zaradi varnosti smo Barutana, je po konkretni pešno prestal prvo preizkuš­ kra Mehanizmi, a so v nekaj sicer odstranili del stopnic, ki ureditvi, ki so jo izpeljali njo: štiridnevno Urbano dneh od njih pridobili novo so vodile cez zid, tako da not- mladi arhitekti Skupine akademijo in osemdnevni dovoljenje, ki velja do me- ranjost objekta trenutno ni Štajn skupaj z ekipo festiva- festival Kamfest,« pravita njave lastništva. Seveda upa­ dostopna zunanjim obisko- la Kamfest, s sodelovanjem Rok Kosec in Goran Zavr­ jo, da bo novi lastnik Obcina valcem,« še povesta. Jasna Paladin Kamnik – Knjižnica France-ta Balantica Kamnik vabi v že cetrto sezono družinske­ga projekta Branje je iska­nje, ki se zacenja v torek, 8. septembra. Kot pravijo, bodo v tem šolskem letu v knjigah in naravi iskali misli, podatke in lepoto dre­ves. »Drevesa so povsod ok­rog nas, krasijo, šcitijo in bogatijo življenja ljudi ter živali. S svojimi krošnjami razlicnih oblik lepšajo naša mesta, vasi, ceste, steze, par-ke, parkirišca, trge … Nudijo senco, varnost in cistijo zrak. Vsak dan gremo mimo njih in ne opazimo njihove lepote. Prav zato jim posve-spletni strani knjižnice. camo posebno pozornost v tem projektu. Kje v našem okolju so posebna drevesa? Vemo zanje? Ali imamo po-ucne knjige, romane in pe­smi o drevesih? So drevesa lahko tudi zate ustvarjalni navdih?« so vprašanja, na katera bodo skušali odgovo­riti bralci. Knjižnica je za vse udeležen­ce tudi letos pripravila nagra­dno igro. Družina ali posa­mezniki, ki bodo do 3. de­cembra letos prebrali eno knjigo, poiskali eno drevo s seznama, ki so ga pripravili v knjižnici, in oddali en ustvar­jalni izdelek, bodo sodelovali v žrebanju za zanimive na-grade. Vec o projektu na Tunjice – V Tunjicah bodo v nedeljo, 6. septembra, ob 17. uri pocastili 25-letnico izhajanja Tun'škega glasa, glasila, ki ga izdaja Krajevna skupnost Tunjice, njegova glavna in odgo­vorna urednica pa je Milena Erbežnik Klanšek. Slavje bodo pripravili na igrišcu pod podružnicno šolo v Tunjicah, kul­turni program pa bodo obogatili slovenski pesnik in gledali­ški igralec Tone Kuntner, pater Ciril A. Božic OFM, basbari­tonist Marko Fink, citrar Tomaž Plahutnik in fotograf Tone Palcic s svojimi fotografijami. J. P. Dodatna ucilnica v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik – Ceprav je bila Osnovna Toma Brejca zgrajena pred komaj šestimi leti, so se ucenci in ucitelji v preteklem šol­skem letu že soocali s prostorsko stisko. Zato je obcina sku­paj z vodstvom šole letošnje poletje pristopila k ureditvi do-datne ucilnice. To jim je uspelo tako, da so v ucilnico preure­dili dva kabineta, prostor za kabineta za potrebe uciteljev pa so našli na šolskem balkonu. Dela, ki so bila koncana pred zacetkom šolskega leta, so stala dobrih 46 tisoc evrov. J. P. Spremenjeni vozni red nihalke na Veliko planino Kamniška Bistrica – Družba velika planina je s 1. septem­brom spremenila vozni red obratovanja žicniških naprav, in sicer bo nihalka od ponedeljka do nedelje vozila na vsake pol ure med 8.30 in 18. uro, sedežnica pa med 9. uro in 17.30, prilagojeno na nihalko. Gostišce Zeleni rob obratuje med 9. in 18. uro, razen ob torkih, ko je zaprto, letni vrt Pod žicnico pa vsak dan med 8.30 in 16. uro. J. P. Urejenost prireditvenega prostora je zahtevala kar nekaj Na obmocju KC Barutana so postavili tudi zanimiv koncept dela, v casu Kamfesta pa je oder gostil zanimive rumenih stopnic. Del vhodnih, s fotografije, so zaradi nastopajoce, kar je festivalska publika pozdravila. varnosti sedaj odstranili. / Foto: Alenka Brun ZAVOD BREZ OVIR SO.P., EINSPIELERJEVA ULICA 6, LJUBLJANA Foto: Alenka Brun Kultura Umetnik, ki se izraža s crtami Še do 15. septembra je v Galeriji Pogled na ogled razstava akademskega slikarja Žarka Vrezca z naslovom Zapisi. Jasna Paladin Kamnik – V kamniški galeri­ji sodobne umetnosti Pog-led, ki deluje v sklopu Gale-rije Miha Maleš, so v casu Kamfesta odprli razstavo akademskega slikarja Žarka Vrezca iz Ljubljane. V Ka­mniku razstavlja svoja naj­novejša dela, t. i. dnevne za­riske, ker ne zapisuje crk, ampak vlece crte, s katerimi zabeleži dneve in se pogo-varja s svetom. V svojem li­kovnem izrazu namrec vse­skozi goji modernizem, ki mu ostaja zvest že vse od študija dalje. Razstavo je pripravila kusto­sinja Saša Bucan, ki je avtor­ja med drugim predstavila takole: »Vrežcev jezik je uni-verzalen, subtilen in poglobljen; skozi igro barv, svetlobe, crte in prostora na­govarja in govori o resnici našega bivanja, obstoja, ima vecno zacrtano pot in ga ne ustavi nic, potovanje je mo­goce le naprej in zakljucek poti je lahko samo dokon-cen. Ce je v svojih zgodnej­ših delih še taval po prostor­skih mrežah, je v svojem zrelem obdobju Vrezec le-to zamenjal, izostril v central-no os, kot da bi se v nekem trenutku zavedel in presto- pil iz igrišca, kjer je še mož-no poigravanje z mislimi, v realno, ozko usmerjeno, a tudi odlocno zastavljeno smer, ki v sebi nosi slikarje­vo notranjo izpoved, da jo na likovnem polju poveže v harmonicnost, v popolno harmonijo, ki ne potrebuje vec monumentalnosti, am-pak zmore na manjši površi­ni izpovedati pravzaprav vse tisto, kar prenese in omogo-ca velika. Tako kot avtor, sli­kar, je dokoncno dozorela tudi njegova likovna zgod­ba.« Žarko Vrezec je sicer prav v casu razstave dopolnil se­demdeset let, za svoja dela pa je doslej prejel že 33 do-macih in mednarodnih na-grad za slikarstvo. Ta knjiga je lepo in koristno darilo hkrati. Trda vezava, 72 strani. Slikarji ustvarjali v idilicnem okolju Predzadnjo nedeljo v avgustu je v Slovenia Eco Resortu potekala prva slikarska kolonija. Od trideset prijavljenih se je je udeležilo 28 slikarjev, med njimi tako ljubiteljski kot akademski. Maša Likosar Godic – Slikarji so v svojem umetniškem miru in razprostrti v idilicni naravi letovišca ustvarjali svoje sli­karske mojstrovine z motivi ambienta, ki jih je obdajal. »Resort smo odprli umetni­kom, da ga prenesejo na platno in mu skozi copic in barvo dodajo svojo zgodbo. Vsak udeleženec je prejel tri platna. Nekaterim je uspelo poslikati vse, drugim ne,« je pojasnil organizator in la-stnik letovišca Matjaž Zor-man in nadaljeval: »Tovr­stnih dogodkov v naši obcini prakticno ni, zato smo želeli s kolonijo ponovno oživeti slikarski umetniški utrip Kamnika.« Tokrat so copice vihteli sli­karji iz cele Slovenije – od Maribora do Litije, Škofje Loke, Ljubljane, Komende, Vipave. Med njimi pa je bilo tudi nekaj domacih slikarjev. »Kolonijo smo nestrpno ca­kali. V naši okolici sicer je nekaj ekstemporov, a vcasih jih je bilo vec. Se pa vsakega likovnega dogodka rad udele­žim,« je povedal Kamnican Marjan Novak - Škatla in še zaupal, da je na prvem plat-nu naslikal macki, ki imata pogled usmerjen na Mali grad kot simbol Kamnika. Ob njem so slikali še doma-cina Dušan Sterle in Robert Uranic ter akademski slikar Foto: Jasna Paladin Prej, ko se otrok spozna z zemljevidi in dobi obcutek za zemeljsko oblo, razporeditev celin in držav, njihovih glavnih mest, zastav ter znacilnosti, bolje se bo znašel v šoli in v vsakdanjem življenju. V Otroškem atlasu sveta s posodobljenimi podatki boste skupaj z otrokom svet odkrivali na preprost in zanimiv nacin. Redna cena knjige je 19,99 eur, nova cena knjige je le 11,99 eur+poštnina. Lojze Adamlje iz Ljubljane. »Glede na to, da je kolonija prvi poskus organizatorja, ki s tovrstnimi dogodki nima izkušenj, sem z njeno izved­bo zadovoljen,« je dejal Adamlje in dodal: »Ta kolo­nija, katere prednost je izje-men ambient, ima velik po­tencial, saj je kamniško oko­lje znano slikarsko obmocje, od koder izvirajo vrhunski likovni ustvarjalci. Morda bo v prihodnjih letih treba dvig­niti strokovni nivo in s tem pridobiti še vec domacih umetnikov.« Udeležba slikark je bila ena­kovredna udeležbi slikarjev. Binca Lomšek iz Radomelj je dejala, da ima ustvarjanje v naravnem ambientu pose-ben car. »Letovišce se res lahko pohvali z izjemnim ambientom in užitek je tu slikati. Obenem imamo pri­ložnost, da se spoznavamo z drugimi slikarji, si izmenja-mo izkušnje ter znanja,« je povedala Lomškova in še do-dala: »Morda smo bili le ne­koliko obremenjeni s števi­lom slik, organizator je prica­koval tri, kar je veliko za en dan z oziroma glede na to, da smo povecini amaterski sli­karji. A na koncu je vendarle vsak naslikal toliko, kolikor je lahko v tem casu.« Po vecurnem ustvarjanju, ko so slike dobile koncno podo­bo, je potekala prodajna raz­stava. Organizator je pri vsa­kem slikarju izbral eno delo, te slike bodo razstavljene na trajni razstavi v njihovi re-stavraciji. Zorman pa je še zaupal, da nameravajo na drugi slikarski koloniji pove-cati število udeležencev na petdeset, vsakemu pa bodo namenili dve platni; maja ali septembra prihodnjega leta pa je v nacrtu tudi orga­nizacija vecdnevne slikar­ske kolonije. Prihaja Križnikov festival pravljic Castna pokroviteljica letošnjega festivala je etnologinja dr. Monika Kropej Telban. Jasna Paladin lovom Zgodba je most: po-Kamnik in Inštituta za slo-dne, kjer prvic organizirajo www.gorenjskiglas.si Kamnik, Motnik – Deveti Križnikov pravljicni festival Jenkret je biv ... bi se moral odviti že junija, a je organi­zatorjem nacrte prekrižala epidemija, zato so festival prestavili na konec avgusta in september. Nekaj pripovedovalskih do-godkov se je že odvilo, tudi v sodelovanju z Narodnim muzejem v Ljubljani, kjer vezovanje snovne in ne­snovne dedišcine s pripove­dovanjem. Glavnina dogajanja pa pri­haja ta konec tedna oziro-ma v soboto, 5. septembra. Organizatorji (Knjižnica Franceta Balantica Kamnik, Kulturno društvo Motnik, Turisticno društvo Motnik, Me4) bodo letošnji festival zaznamovali z izidom knji­ge Gašperja Križnika Sveti vensko narodopisje, ZRC SAZU. Nekaterim zgod­bam iz knjige bo moc pris­luhniti v Motniku 5. sep­tembra ob 17. uri, na tradi­cionalnem pripovedoval­skem veceru za odrasle. Ta dan se bodo v parku Pod li­pami zvrstile razlicne aktiv­nosti, namenjene druži­nam. Obiskovalce bodo po­peljali po Motniški poti, na kateri se bodo ustavili na Odprti oder, na katerem pravljice pripovedujejo Ire­na Cerar, Rok Kušlan in maestro Gorsky in Rose, duo, ki ga sestavljata Goran in Anja Završnik. V parku bodo obiskovalcem na voljo razlicne aktivnosti, kot so pravljicne delavnice, aktiv­nosti in igre, knjižnica pod krošnjami in izmenjevalni-ca knjig. Otroci bodo lahko preizkusili sreco in sodelo- Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo narocite po tel. št.: je delavnico letos vodila Gi-Coprijan: pravljice, povedke razlicnih postajah, posluša-vali v nagradni igri. Po do- ovanna Conforto iz Italije, in drugo pripovedno izroci-li pravljice in spoznali godkih sledi druženje ob 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. ter v Mekinjskem samosta-lo iz Motnika in okolice, ki skrivnosti Motnika. Od 13. Okusih Kamnika, ki ga or­ Ce jo narocite po pošti, se poštnina zaracuna po ceniku Pošte Slovenije. nu, kjer je bila prve tri dni je izšla v sodelovanju Knji-do 17. ure vabijo otroke in ganizira Zavod za turizem, septembra delavnica z nas-žnice Franceta Balantica odrasle na pravljicno popol-šport in kulturo Kamnik. Kamfest Moonlight Sky na kamniškem odru Na odru letošnjega Kamfesta smo prisluhnili tudi Mihi Petricu, Janu Severju, Janezu Modru in Žigi Kožarju oziroma glasbeni zasedbi Moonlight Sky. Omenjeni cetvercek je znan po tem, da so fantje posamezno vrhunski glasbeniki, skladatelji in aranžerji. Z Moonlight Sky pa navdušujejo z žanrsko raznoliko glasbo že od leta 2000. Skupina torej letos obeležuje dvajsetletnico obstoja. Alenka Brun Kamnik – Miha Petric poleg skladanja za razlicne zased-be piše tudi glasbo za gleda­lišce in film ter je prejemnik vec nagrad. Basist Janez Moder je soavtor glasbe sku-pine Moonlight Sky in delu­je še v drugih slovenskih glasbenih skupinah. Pianist Jan Sever je v vlogi klaviatu­rista skupine vnesel vanjo vecjo slogovno razsežnost in dodal nekaj klasicne virtuo­znosti. Bobnar Žiga Kožar pa je eden najbolj iskanih in vsestranskih bobnarjev v Sloveniji in domacin, Kamnican. Bobnar je domacin Žiga Kožar je doživel prve stike z glasbo že kot ucenec Glasbene šole v Kamniku, v mladih letih pa je sodeloval tudi z Mestno godbo Ka­mnik. Tako se je zacela nje­gova glasbena pot, ki se je kasneje prelevila v kariero. Po opravljeni licenci za mentorja Modern Music School je zacel poucevati. Sprva ste ga lahko srecali v GIS Muzika Vivi, kasneje v Glasbeni šoli Kamnik, pa v glasbeni šoli B.A.S.E. in na Rock Akademiji, kjer še ved-no poucuje. Žiga razloži, da je pac najprej pri GIS Muzi­ka Viva opravil nemško li­cenco Modern Music School za mentorja; pod okriljem B.A.S.E., ki pa je ponujala angleško licenco Rock Aca­demy, pa potem še to. Do danes je njegov seznam so-delovanj že zelo dolg, nasto-pal pa je tako doma kot v tujini. Instrumentalno in kreativno Gre za fusion zasedbo, kot radi slišimo za Moonlight Sky. »Rekel bi, da smo in-strumentalen band z željo po svobodni kreativnosti in z željo po preseganju omeji­tev, ki jih predstavlja etabli­ranje (džez, pop, rok, etno). Pri kreiranju se oziramo iz­kljucno na lasten okus in uporabljamo sredstva, ki so nam všec. Transcendiranje konvencij je pomemben glasbeni vidik modernega glasbenega ustvarjanja. Fu­zion je prej kot ne prirocna beseda, ki pa bi se jo seveda dalo tudi nadomestiti,« meni Sever, medtem ko se Petric spominja, kako se je vse skupaj zacelo: »Okoli leta 2000 sem se ucil kitaro pri Pavletu Kavcu, ki je orga­niziral šolski koncert v klu-bu Hound dog. Iskal sem zasedbo in po glasbenih tr-govinah spraševal po piani­stih, bobnarjih ter pevcih. Matej Mijatovic mi je sveto-val pianista Andraža Kržica in pevca Izaka Koširja. Tako sva z Janezom Modrom se­stavila prvi band. Bobne je igral Janez Zrnec.« Pove še, da je ime za skupino izbral Kržic, Moonlight Sky pa je bil naslov njihove prve av-torske pesmi. »V prvi posta-vi zasedbe sta igrala – poleg mene in basista – bobnar Alenka Brun Kamnik – Tudi tako imenu­jejo poletni festival Kamfest, ki ga je letos mesto gostilo med 7. in 15. avgustom. Za­radi nastale situacije, ki jo povzroca prisotnost novega koronavirusa, se je ta zgodil v prilagojeni obliki. Prizori-šca za nastope glasbenikov so bila manjša, s sedežnim redom, tako organizatorji kot obiskovalci so morali upoštevati pravila in pripo-rocila NIJZ. Letošnji Kamfest je gostil vec kot petdeset žanrsko iz­jemno pestrih dogodkov – od glasbenih do likovnih, gledaliških predstav za otro­ke in odrasle; dogodkov, ki so zadostili tudi najzahtev­nejšim okusom. Vecina jih je bila brezplacnih, obisk prizorišc pa pricakovan: do-ber, vecina koncertov je bila hitro razprodanih. Ljudje so bili že izjemno veseli sploh novice, da Kamfest letos bo. V mestu se je oglasil tudi Diversity sejem, zagotovo pa je letos na festivalu izstopal oder v novonastajajoci Krea­tivni cetrti (KC) Barutana. V casu festivala je lepo zaživel, predstavil razlicne nastopa­joce, festivalska publika ga je dobro sprejela; kot tudi samo idejo o kreativni cetrti. Prvi, ki je nastopil na Mestnem odru, je bil Adi Smolar. Napol v šali je priljubljeni kantavtor pozdravil (buticno) publiko, ceš da je vesel, da je ponovno na odru, saj so casi taki, da je že razmišljal, ali se ne bi kar upokojil ... Publiko je z izjavo nasmejal, z veseljem pa so pospremili njegove uspešnice vsaj z mrmranjem melodij. / Foto: Alenka Brun Prireditveni oder KC Barutane je v casu festivala lepo zaživel, festivalska publika ga je dobro sprejela. Samo kreativno obmocje pa so nadgradile še tri razstave izvrstnih kamniških avtorjev: strip Ivana Mitrevskega Volkulja Bela in carobni gozd, ulicna razstava fotografij iz Barutane Dušana Letnarja in v notranji prostor umešcena inštalacija (na fotografiji) vizualne umetnice Nine Koželj, delo iz cikla Ostani tako dolgo, kot želiš – Koruzno polje. / Foto: Alenka Brun Bor Zakonjšek in klaviatu­rist ter pevec Andraž Kržic. Bora je po nekaj letih nado­mestil Aleš Kajtna, nato se nam je pridružil Žiga Kožar. Po odhodu Andraža Kržica smo se formirali v instru­mentalni trio, pri cetrtem albumu pa se nam je pridru­žil Jan Sever.« Vcasih so seveda veliko pre­igravali tuje skladne, danes pa imajo že toliko avtorskih, da z njimi lahko pripravijo kar precej dolg nastop. Pe­tric tudi pove, da se v avtor­stvu preizkušajo vsi. Najvec­krat ima nekdo osnovno idejo, ki jo potem skupaj razvijajo, še doda. Cetrti album Jeseni 2016 so fantje izdali zadnji, cetrti album s prak-ticno istoimenskim naslo­vom The Four. Na njem naj-demo osem instrumental-nih skladb, kjer se prepleta džezovska svoboda z živah-no energicnostjo, povezuje pa ju ljubezen skupine do kompleksnejših ritmicnih in melodicnih elementov. Janez Moder: »Cetrti album The four je naš najnovejši.« A že ustvarjajo skladbe za novega, torej peti album. Tudi cas koronasituacije jih v njihovi ustvarjalnosti ni ustavil. Izkoristijo vse proste termi­ne za vaje, ki jih imajo prib­ližno trikrat na teden. Zara-di njihove precejšnje zase­denosti se zato dobivajo ob bolj poznih urah, kar ima pa tudi po svoj poseben car, meni Sever. Na Kamfestu so že nastopili Skupina Moonlight Sky ni prvic nastopila na Kamfes­tu. Petric razloži: »Kamnik je imel v casu našega delova­nja kar mocno koncertno tradicijo, zato na koncerte prihaja kar nekaj ljubiteljev dobre glasbe. Vzdušje pa je bilo kot vedno v Kamniku – odlicno! « Jan Sever je bil tisti, ki je tokrat prvic s skupino stal na kamniškem odru. Pouda­ril je, da so bili zadovoljni tako z organizacijo kot iz­vedbo, obiskom in odzivom publike. »Vsekakor si želi-mo ponoviti obisk,« se je še dopolnil in dodal: »Kaj pri­naša prihodnost, seveda ne vem. Težki casi so, za vse, ki so tako ali drugace povezani z glasbeno industrijo. Vsi si seveda želimo, da se stvari cim hitreje vrnejo v ustalje-no stanje in da bomo lahko na preteklost gledali kot na neprijeten del cloveške izku­šnje. Prihodnosti brez živih koncertov si gotovo nihce ne želi.« Nastopa pred domaco publiko pa je bil seveda ve­sel tudi njihov bobnar, Kamnican Žiga Kožar. Ker pa so na odru štirje »pobi«, smo v šali povpraša­li, ce so morda kdaj razmiš­ljali o kakšnem dekletu v nji­hovi sredini. Moonlight Sky pravijo, da so in da se jim morda v prihodnjem letu na koncertu pridruži gostja. Festival z razgledom Društva Zacetek pouka tudi za upokojence Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale tudi obcane Kamnika pred zacetkom novega šolskega leta vabi na dneve odprtih vrat. Jasna Paladin Domžale – Univerza za tret­je življenjsko obdobje Dom-žale – krajše in bolj poznano kot Društvo Lipa – je bila ustanovljena leta 1997 in vse od takrat starejšim obca­nom omogocajo poceti vse tisto, za kar v casu služb niso imeli casa. »Vodstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje si je med pocitnicami prizadeva-lo, da bi oblike študija še obogatilo in pri tem upošte­valo interese slušateljev. Tako smo prisluhnili števil­nim pobudam, povezanim s konkretnimi aktivnostmi,« pravi predsednik Društva Lipa Marjan Ravnikar in med novostmi navede tri »študijske programe«. Pro­gram Na zelenjavnem vrtu bo izvajala inženirka agro­nomije Barbara Podlogar, v njem pa bo slušateljem predstavila znacilnosti na­ravnega vrtnarjenja. Pogo-varjali se boste, kako pripra­viti gredice brez prekopava­nja, kdaj in s cim gnojiti, zakaj je treba kolobariti, kdaj zalivati in kako pravil-no uporabiti zastirko, pa tudi o semenih in pridelavi zelenjavnih sadik. Novost je tudi delavnica Mozaik, ki jo bo vodil Aljaž Vidrajz. Ude­leženci bodo spoznavali zgo­dovino in zakonitosti moza­ika, razlicne tehnike in ma-teriale, iz katerih je možno ustvariti mozaik. Nov je tudi študijski program restavra­torstvo, kjer se bodo ucili preventivno zašcititi ume­tnine, jih konzervirati in tako upocasniti ali ustaviti njihovo propadanje. Vse programe, urnike, na-cin dela in vse ostalo bodo predstavili na dnevih odpr­tih vrat 21., 22. in 23. sep­tembra med 9. in 12. uro v prostorih Univerze za tretje življenjsko obdobje Domža­le na Ljubljanski cesti 58 v Domžalah. V Snoviku je nastopil Zapornik št. 3.2.3 Pavla Tomec odlocil pripeljati v dolino pozitivno dozo optimizma Snovik – V petek, 14. avgu-in obilo smeha. Priljubljeni sta, se je v prireditvenem šotoru pri Termah Snovik odvijala smrtno resna mo-nokomedija Zapornik št. 3.2.3. v izvedbi Domna Vali-ca. Organizator prireditve Turisticno društvo Tuhinj-ska dolina se je kljub razme-ram, ki trenutno vladajo, slovenski standup komik, igralec in TV-voditelj Do-men Valic je obcinstvo, želj-no razvedritve, v uri in pol nasmejal in vsem polepšal deževen petkov vecer. Dogodek je potekal z dovo­ljenjem in po navodilih NIJZ. Šeste Tunjiške igre brez meja Tunjice – Clani Društva Tun'ški glas vabijo na že 6. Tunjiške igre brez meja, ki bodo znova poskrbele za obilo smeha in dobre volje. Ekipe se bodo v razlicnih igrah med seboj po­merile v soboto, 5. septembra, ob 16. uri na igrišcu pod po­družnicno šolo v Tunjicah. Na koncu tekmovanja se bodo v posameznih igrah lahko preizkusili vsi, ki se bodo udeležili dogodka. J. P. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale RAZPISUJE ZA ŠTUDIJSKO LETO 2020–2021: - jezikovne študijske krožke, - študijske krožke splošnega izobraževanja, - krožke kulturnega izobraževanja in ustvarjanja, - športne in rekreativne dejavnosti. Predstavili so ovcerejo v Tuhinjski dolini Clani Turisticnega društva Tuhinjska dolina so tradicionalno etnološko prireditev letos posvetili ovcereji, po kateri sta bili dolina in sploh Menina planina nekdaj znani dalec naokoli. Pred obiskovalci so tako strigli ovce ter mikali, predli in pletli ovcjo volno. Jasna Paladin Snovik – Ovcereja je bila v krajih Tuhinjske doline in na obronkih Menine plani­ne nekdaj zelo razvita, saj je imela ovce nekdaj prakticno vsaka kmetija. Jezersko-solcavska pasma ovac, ki jih redijo v dolini, je znana po kakovostni volni, ki so jo nekdaj cenili neprimerno bolj kot danes, in ovce so bile nekdaj pomemben vir zaslužka. V 80. letih prej­šnjega stoletja se je na Me-nini planini na približno petdesetih hektarih paslo na kolovratu, barvanje in tudi polstenje ter številne izdelke, ki jih lahko izdela-mo iz volne - od nogavic in preprog. Janez Jeras iz Zgornjega Tuhinja je tako prikazal striženje ovac. Poudaril je, da morajo biti strižci hitri in natancni pa tudi spretni in mocni, a njihovo delo ni vec tako cenjeno, kar se od­raža tudi v placilu. »Prav tako je to delo umazano in naporno, zato jih ni prav ve­liko, ki bi se tega lotili,« nam pove, medtem ko pod svojimi rokami spretno ob- Foto: Jasna Paladin Foto: Jasna Paladin Janez Jeras iz Zgornjega Tuhinja je prikazal striženje ovac. Ivica Jeglic iz Okroga je spretna s pletilkami in kvacko. vec kot štiristo ovc, a dejav­nost je pocasi in vztrajno zacela ugašati. »Prišlo je obdobje, ko ovce­reja ni bila vec priljubljena, in kmetje so to dejavnost množicno zaceli opušcati in se preusmerjati le na živino­rejo. Svoje je naredila tudi narava, saj je po planini pu­stošil medved, crede so razredcile tudi nevihte in marsikdo je do ovcereje iz­gubil veselje. A pašne povr­šine so se zacele zarašcati in kmetje so scasoma znova prepoznali prednost ovac pri vzdrževanju pašnikov, tudi ovcetina je znana kot eno najbolj znanih živil, vedno vec pa je tudi uporabe prave volne,« nam je povedala vodja etnološke sekcije pri Turisticnem društvu Tu-hinjska dolina Manja Žeba­ljec in dodala, da je znanje striženja ovac in priprave ter uporabe volne v dolini še živo, zato s pripravo priredi­tve niso imeli nobenih te­ žav. Tudi letos je s svojim znanjem in drugimi vešci­ raca ovco, ki ima po le petih minutah povsem novo »pri-cesko«. Doda, da so nekdaj ovce strigli tudi veckrat na leto, danes pa se pod škarja-mi strižcev znajdejo enkrat letno. Neobdelana ovcja volna lah­ko roma na vrt, saj predsta­vlja izvrstno dopolnilo prsti, saj v njej zadržuje vlago, lah­ko pa gre v nadaljnjo obdela­vo. Na prireditvi so tako pri­kazali cesanje oziroma mi-kanje, prejo, barvanje, plete­nje, filcanje … Na ogled so bili tudi številni koncni iz­delki, ki so jih clanice društva v zadnjih mesecih ustvarile v okviru rokodelske sekcije, za kar se jim v dru­štvu posebej zahvaljujejo. »Jezersko-solcavska pasma ovc, kakršno pasejo tudi v Tuhinjski dolini, je znana po zelo kakovostni volni. Za­nimivo je, da je volna ovac, ki se poleti pasejo na Menini planini, veliko bolj cista od tistih, ki živijo v hlevih. Vol-no sicer najlažje ocistimo tako, da jo za dva dni namo-cimo v deževnico, nato pa dodamo detergent za pomi­vanje posode, nikakor pa je ne peremo kot oblacila, saj se vlakna tako zgolj sprime­jo v kepo. Prav zato je volno treba barvati šele takrat, ko smo jo že spredli,« pa nam pove Zdenka Žavbi s Pšajno-vice, ki je pred leti celo diplo­mirala iz obdelave volne tu­hinjskih ovc. In kaj svetuje tistim, ki volno neradi nosi­jo, ker jih na koži pika? »Na­mocijo naj jo v balzam za lase in obcutek bo takoj bolj prijeten,« še svetuje. Vrsta zanimivosti o ovcah in volni je bila predstavljena tudi na razstavi s panoji, in ceprav je bila prireditev v znamenju številnih priporo-cil NIJZ (obvezne maske, enosmerni ogled, razkužila in omejeno število obisko­valcev), je bil še en etnološki dan v Snoviku vec kot uspeš-no izpeljan. Vpis od 7. septembra dalje. DAN ODPRTIH VRAT od 21. do 23. 9. 2020 od 9. do 12. ure. DRUŠTVO LIPA DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 58, DOMŽALE nami pri prireditvi sodelova- lo vec deset domacinov. V zanimivi predstavitvi so pokazali striženje ovac, uporabo neocišcene volne pri urejanju gredic, pranje in sušenje volne, cesanje oziroma mikanje, predenje Licni polsteni izdelki clanic rokodelske sekcije društva / Foto: Jasna Paladin Obrazi Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine v Kamniku s slikovnimi utrinki praznicnega Kamnika v preteklosti Uvodnik Matej Slapar, župan Obcine Kamnik Spoštovane Kamnicanke, spoštovani Kamnicani, spoštovani ljubitelji narodnih noš in oblacilne dedišcine, letošnje leto so nam ukrepi in priporocila, ki nam jih nalagajo pristojne institucije, onemogocili izvedbo najvecjega etnološkega festivala te regije. Praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine sta tako Obcina Kamnik in Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik na predlog clanov organizacijskega odbora prestavila v leto 2021. Ne glede na to pa smo se odlocili, da bomo v duhu zapušcine etnološko-kulturne dedišcine in v pomembnih vrednotah skupnega podedovanega kulturnega okolja ohranjali misel na izjemen del tako kamniške kot tudi slovenske zgodovine ter kljub temu naše mestno jedro spremenili v barve narodnih noš in oblacilne dedišcine ternaše tradicije. Obicajno je osrednja prireditev, tako imenovana nedeljska povorka ter sprehod slovenskih in tujih pripadnostnih kostumov, v Kamnik privabila tisocero množico, a verjamemo, da bomo letošnje leto kljub temu primerno in dostojno obeležili dneve, ki so bili namenjeni kulturni in etnološki dedišcini. Organizacijski odbor pripravlja razstavo, ki bo krasila kamniške ulice in stene ter naznanjala, da nam je ohranjanje in predstavljanje etnološke dedišcine izredno pomembno. Resda na drugacen, a vendarle prav tako pomemben nacin pripovedovanja zgodb o nošah in pripadnostnih kostumih bo vreden vašega ogleda. Odštevanje do 50. Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine bo trajalo celo leto in srcno upam, da bodo razmere v prihodnjem letu dovoljevale velicastno izvedbo te za nas, Kamnicanke in Kamnicane, tako pomembne prireditve. Veseli smo in v ponos nam je, da je castno pokroviteljstvo jubilejnih noš v letu 2021 prevzel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in s tem izkazal podporo delu preteklih generacij, delu sedanjega organizacijskega odbora in delu vseh, ki s srcem in dušo skrbijo za to, da ohranjamo in tudi razvijamo ta pomembni delcek slovenske zgodovine. Dobrodošli v Kamnik in dobrodošli v mesto tisocerih etnoloških zgodb, ki se skrivajo pod cudovitimi Kamniško-Savinjskimi Alpami. Vaš župan Matej Slapar Franci Kramar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Tradicionalni festival narodnih noš in oblacilne dedišcine nosi izjemno pomembnost za ohranjanje in spoštovanje tradicije naših prednikov tako na lokalnem kot na nacionalnem nivoju. Kamnicani smo na ta festival izjemno ponosni, saj pet desetletij barvitih sprevodov slovenskih in tujih narodnih noš, glasbene spremljave kamniške in gostujocih godb, ljudskih plesov, prikazov ljudske obrti in rokodelstva, veselja, glasbe in plesa pomeni pomemben prispevek k ohranjanju jedra slovenskosti in same srcike obstoja slovenskega naroda. Z zavedanjem vsega povedanega smo organizatorji z žalostjo v srcu zaradi vseh znanih okolišcin in odpovedi vecjih prireditev v letu 2020 tudi praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine, ki jih obeležujemo prav letos, prestavili v leto 2021, ko nam bodo razmere to ponovno dovoljevale in bomo tako visok jubilej lahko dostojno in slavnostno proslavili. Tako je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na našo prošnjo sprejel povabilo za castno pokroviteljstvo tudi za prihodnje leto ter tako dodal svoj pecat k prepoznavnosti in pomembnosti tega festivala na najvišjem državnem nivoju. Neugodne razmere za vecjo prireditev – Dnevi narodnih noš in oblacilne dedišcine v Kamniku namrec privabijo tudi do 30.000 ljudi – pa nam niso vzele volje in želje, da v letošnjem letu v casu tega tradicionalnega festivala pripravimo razstavo fotografij „Slikovni utrinki praznicnega Kamnika v preteklosti“ na velikem razstavnem prostoru, ki se bo raztezal skozi najlepšo kamniško ulico v starem mestnem jedru – Šutno. Vsak obiskovalec Kamnika bo ob ogledu razstave deležen presenecenj, ki mu jih bodo pricarali nastopi ljudskih plesov Folklorne skupine Kamnik ter promenadni nastop Mestne godbe Kamnik. Od poletja se bomo tako poslovili z zadnjim KUL petkom v znamenju kamniške dedišcine in s postavitvijo razstave, seveda ce nam bodo razmere to takrat dovoljevale. Ob zakljucku bi želel izraziti pohvalo predani ekipi organizacijskega odbora Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine v Kamniku (DNN), ki je skupaj z nami nacrtovala veliko praznovanje 50-letnice festivala in se je morala prilagoditi vsem neugodnim razmeram, ki nam jih je prineslo leto 2020 na globalnem nivoju. Na tem mestu se iskreno zahvaljujem za strokovnost, podporo, ves posvecen cas in pozitivno energijo clanom organizacijskega odbora Tonetu Fticarju, dolgoletnemu soustvarjalcu Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine, Borisu Selku, predsedniku Zveze slovenskih godb, in dolgoletnem predsedniku Mestne godbe Kamnik, Janezu Hribarju, predsedniku Folklorne skupine Kamnik, Goranu Završniku, idejnemu ocetu glasbenega festivala z razgledom Kamfest, Primožu Repniku, vodji povorke na celu sprevoda noš in predstavniku kamniškega gostinstva, Zori Torkar, direktorici Medobcinskega muzeja Kamnik, ekipi ZTŠKK ter ne nazadnje podžupanu Sandiju Uršicu, predsedniku organizacijskega odbora DNN, in pa županu Mateju Slaparju za vso izkazano podporo. Vabljeni od 11. septembra dalje na ogled razstave na najlepši ulici v mestu. Franci Kramar vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Prilogo Obrazi Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine v Kamniku je pripravil Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik in je priloga casopisa Kamnican-ka in Gorenjski glas. Datum izida: 4. september 2020. Naklada 31.000 izvodov. Prilogo uredila: Nina Irt. Fotografije: Bojan Težak, Klemen Brumec, Boštjan Tacol, Primož Hieng, Foto Klub Kamnik, arhiv Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, arhiv Franci Poljanšek, arhiv organizatorjev prireditev. Slikovni utrinki Prvi zametki Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine v Kamniku Slikano pred prvo svetovno vojno. Stele Joško je na postaji. Imela je bogate freske, kar so mnogi obžalovali, ko so jo podrli, da bi zgradili avtobusno postajo. Na sliki: sredini, desno Johan Grcar, ki je nato umrl v vojni, levo Pepe Možek, Maricca Exler, Pavla Vrhovnih, Franci Brvar, Fani Grcar, ? Wajbel (imel pogrebni zavod), Jožefa Miloš Levicnik, ki je imel gostilno na Grabnu. Palcic, Jožko Klemencic, Milicek Grcar, Drašcek (kolesa prodajal na Šutni), ? Maticic, ? Hribar. Barviti utrinki praznicnega Kamnika v preteklosti . Zacetki Prireditev DNN v Kamniku skozi leta Kamnican Franci Poljanšek je na podrocju folklorne dejavnosti dejaven že vec kot 50 let. Je ustanovitelj Folklorne skupine (FS) Kamniška Bistrica, ki je zelo uspešno delovala skoraj 30 let. Svoj program – plese in obicaje, ki jih je tudi sam zbiral po celem obmocju kamniške obcine –, je FS uspešno predstavljala vsa ta leta po celi takratni domovini Jugoslaviji, kakortudi po Evropi, posebno pa veliko po lastni obcini. Ker ji mesto Kamnik ni moglo zagotoviti prostorov za domovanje oziroma za vaje, shranjevanje kostumov in arhiva, je bila prisiljena prekiniti delovanje. Kljub posredovanjem vplivnih strokovnjakovza folklorno dejavnost Republike Slovenije, da bi le našli ustrezne prostore, ni bilo napredka v tosmer. Žal pa se je posledicno skupina FS Kamniška Bistrica morala umakniti iz organizacije Dnevov narodnih noš (DNN), v katero je bila mocno vpeta, saj se je iz enodnevne prireditve – povorke – prelevila v štiri dnevni festival. Po enoletnem premoru je Franci Poljanšek na novo prevzel vodenje Folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik (FS DU Kamnik), ki je delovala kot sekcija DU Kamnik. Kljub temu da so bili clani FS vecinoma upokojenci in so uspešno promovirali mesto Kamnik, so po 16 letih delovanja zaceli skupino pomlajevati in privabljati mlajše clane. Skupina se je osamosvojila in s soglasjem DU Kamnik preimenovala v Folklorno skupino Kamnik (FS Kamnik). Ker pa žal na novo ustanovljena skupina FS Kamnik ni hotela sprejeti dolgorocnega programa, ki ga je predlagal Franci Poljanšek, je skupino zapustil. Predlagani program je vseboval mocno pomladitev, tako na plesnem kot na glasbenem podrocju, povezovanje z vsemi šolami in vrtci, vzgajanje mentorjev po kamniških šolah in vrtcih ter združitevv eno celoto s skupno izdelanimi programi. Prav tako se je mocno zapletlo pri uporabi prostorov Doma kulture v Kamniku, ki so si ga v ta namen folkloristi na celu z Francijem Poljanškom, s soglasjem Doma kulture in Obcine Kamnik, na novo sami izgradili in opremili z mocnim vložkom svojih denarnih sredstev in denarne pomoci Skupšcine Obcine Kamnik. Kako ste povezani z dnevi narodnih noš in oblacilne dedišcine v Kamniku? Moram poudariti, da organizirani zacetki DNN sovpadajo na isto leto, kot je bil organiziran zacetek naše FS Kamniška Bistrica, to je leto 1966. Se pa najde veliko skupnega. Folklora se v Kamniku pojavlja že veliko prej, o tem so pricevanja z nekaj dokumentacije, kot tudi organizirana povorka noš na Kamniškem. Nekateri Kamnicani so poizkušali že veckrat, da bi lahko organizirali povorko na cesti oziroma sprehod skozi mesto, vendar jim takratna obcinska oblast tega ni dopušcala, ker jih je prevec vse spominjalo na duhovno procesijo. Razen pricevanj, da je bilo to res, ni nic napisanega. Slucajno pa sem odkril sliko povorke v Kamniku okoli leta 1954, ki prica, da so res poskušali predstaviti narodne noše na ulici. Obstaja tudi slika, posneta v takratni Kamniški narodni citalnici, ustanovljeni 1867, kjer so hranili noše za tovrstne prireditve. Po pricevanju so imeli shranjenih v narodni citalnici – mislim da – celo 37 noš. Po drugi svetovni vojni je žal vse to izginilo z dokumentacijo vred. Nekateri Kamnicani pa so se še naprej trudili, da bi ta zamisel o povorki uspela. Najbolj zagnan za to prireditev in povorko noš je bil Alfonz Skala, ki se je trudil na kakršen koli nacin zamisel spraviti v pogon. Ideja je padla, da bi mogoce s folklornimi skupinami to šlo. To zamisel je mocno podpirala Mara Pucelj, ki je na svojem domu hranila ogromno raznih delovnoš in jih je bila pripravljena pokazati javnosti, kot tudi odvetnik Svetozar Frantar. Ti trije, meni najbolj poznani, so zaslužni, da se je zacelo s pohodom noš na cesti – kar pa ni bilo nekaj novega, to se je dogajalo že pred obema vojnama. Vendar takratni sprevodi niso imeli takega poudarka na noši, pac pa na obrtništvu, rokodelstvu, kajti mesto Kamnik je imelo mocno razvito obrtništvo in že tudi industrijo, ki sta imela mocno željo predstavljati se širšemu obcinstvu. Naj pripomnim, da takrat ni bilo ne interneta in ne televizije. Vse kaže, da je bila zamisel dobra, to je sodelovanje s folklornimi skupinami, kar pomeni zacetek DNN v Kamniku leta 1966, s tem pa tudi moje sodelovanje z DNN. Ker vsaka taka prireditev potrebuje financna sredstva, je Turisticno društvo Kamnik zacelo zbirati denarne prispevke od kamniške industrije in privatnikov, saj jih s strani Obcine ni bilo pricakovati. Med vecjimi pokrovitelji, ki so omogocili prve javne nastope, je bilo podjetje SVIT Kamnik, ki je odstopilo svoje prostore in prispevalo k pogostitvi, Graditelj Kamnik pa je postavil oder. Vse to je s strani nekaterih posameznikov dokumentirano na filmsko platno, kar sem izvedel šele mnogo kasneje. Kakšne spomine imate na prve nastope na DNN in nastope, ki so se nadaljevali do danes? Kratko – lepe. Naj pa pripomnim, da se takrat nisem zavedel, kaj me caka. Skupina je bila še v povojih in brez pravega folklornega programa. Sam sem se ukvarjal s standardnimi plesi, kar pa s folklornimi plesi ni imelo nic skupnega, razen da sem obvladal ritem. Podal sem se v šolo za izprašanega vodjo za folkloro. Po dveh letih sem opravil izpit za folklornega ucitelja. Da smo sploh lahko nastopali, sta mi nudila pomoc prof. Mirko Ramovš in dr. Bruno Ravnikar, »prekaljena macka« z daljšim stažem pri vodenju FS. Oba sta redno spremljala vsakoletne nastope na DNN in nas poskušala usmerjati s svojimi izkušnjami. Z dr. Brunom Ravnikarjem smo celo postali ožji prijatelji. Prav dr. Bruno Ravnikar nam je pomagal priskrbeti veliko zelo kvalitetnih folklornih skupin za našo prireditev in je s tem veliko pripomogel k razvoju DNN. Vendar so folklorne skupine, ki so prihajale gostovati v Kamnik, želele predstavljati svoje plese z nastopi, ne pa samo sodelovati v povorki. To je nakazalo, da moramo prireditev DNN spremeniti iz enodnevne v vecdnevno. Kamnicani so to odlocitev z veseljem sprejeli. To je primoralo organizatorje, Turisticno društvo Kamnik, da so po koncani povorki FS pripeljali na nov prostor, Trg prijateljstva, kjer smo jim omogocili nastope. Kamnik je imel sreco, ko je sodeloval z dr. Brunom Ravnikarjem, ki je bil med ustanovitelji mednarodnega združenja folklornih skupin CIOFF, ta pa ima nalogo združevati folklorne skupine celega sveta. To se sliši lepo, vendar vse to zahteva tudi vecji financni vložek. Za izpeljavo prireditve DNN je financno pomoc in strokovno pomoc ponudila Zveza kulturnih društev Slovenije – podružnica Kamnik (ZKO Kamnik), ki jo je TD Kamnik z veseljem sprejel. Pomoc smo dobili tudi od obrtnega združenja. To je narekovalo, da smo spremenili naslov prireditve v Dnevi narodnih noš in obrti. Financnih sredstev nam je še vedno primanjkovalo, posebno ce smo gostili tuje FS, zato smo na prireditev privabljali še vecje število uporabnikov stojnic, ki so bili pripravljeni placati najemnino, tudi ce se vsebine stojnic niso ujemale z našim naslovom prireditve. Ko pa je padla zamisel, da bi bil Kamnik gostitelj skupin C.I.O.F.F. leta 1986, smo se po pomoc obrnili na Obcino Kamnik. Žal Kamnik ni sprejel pokroviteljstva, zato je prireditev sprejelo mesto Maribor. Je pa pohvalno s strani Obcine Kamnik, da je med tem zacela sodelovati z organizatorji DNN. Spoznali so, da imajo kot obcina tudi koristi, posebna dodana vrednost za vse je bilo takratno združeno delo. Zelo aktivni so postali sindikati, vsak preko svojega podjetja celo tako dalec, da je nastala karavana prijateljstva, ki je združevala vse takratne republike Jugoslavije. Zacele so se izmenjave najprej na kulturnem in športnem podrocju, nato še združeno delo, ki je rodilo zelo dobre gospodarske uspehe. Organizirane gostujoce skupine iz razlicnih krajev in razlicnih republik so zacela obiskovati podjetja, ki so jih prisrcno sprejela, in nastale so medsebojne izmenjave. Vse te skupine so se trudile, da so s seboj v Kamnik pripeljale FS iz svojega kraja, ki smo jih vkljucili v DNN. Takrat se je trudilo vodstvo Obcine Kamnik, saj je postala skoraj tradicija, da je župan mesta Kamnik v obcinskih prostorih sprejel predstavnike in vodje FS v narodnih nošah, jih pogostil in razdelil propagandno gradivo, ki je pripomoglo k dobremu poslovnemu uspehu. Z razpadom Jugoslavije so se zacele do takrat nastale vezi trgati in nazadnje so skoraj izginile. Še hujši korak pa je naredila na novo ustanovljena oblast Slovenije, ko je zacela ukinjati dobro organizirane kulturne skupnosti, kot tudi Zveze kulturnih organizacij (ZKO). Kaj je za razvoj DNN pomenil sklep UO CIOFF-a (International Council of Organizations of Folklore Festivals and Folk Arts), da DNN pridobijo status mednarodnega festivala? Ce bi znali to izkoristiti, veliko! Dosegli bi to, kar so želeli že ustanovitelji te prireditve. Ponesti ime mesta Kamnik izven naših meja in vpeljati medsebojne prijateljske stike. Ker clani FS v svojih društvih delujejo neprofesionalno, pomeni, da so v službi združeni iz razlicnih vrst poklicev. Ko se družijo, med pogovorom lahko vsak predstavi svojo poklicno dejavnost – slucajno ali pa zavestno. To pa predstavlja potencial, da druženje pripelje tudi do raznih poslovnih sodelovanj. Naj navedem primer iz leta 1976, ko je Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik zacelo izmenjavo s pevskim zborom iz Nizozemske, mesta Ulft, kjer je gostovala s 40 clani, ko pa so nam vracali obisk, so prišli s 170 clani. Pevci iz Ulfta so bili zacudeni nad majhnim številom naših pevcev in pricakovali, da bodo prav vsi peli. Takrat tega nisem razumel, kot tudi ne drugi. Rahlo sem se nasmehnil in pogovora je bilo konec. Ker pa sem na Nizozemskem gostoval še šestkrat, spali smo pri domacinih v zasebnih domovih, kakor tudi oni pri nas, sem med pogovori ugotovil, kar so tudi sami potrdili, da imajo v svoji sredi clane, sponzorje, mocne ljubitelje kulture, ki sicer niso znali peti, vendar pa so bili mocni obrtniki ali celo lastniki tovarn. Med gostovanjem so vedno iskali zveze za posel. Naj navedem misel, ki je doma v mnogih glavah – da KULTURA, ŠPORT, TURIZEM desetkrat hitreje navežejo prijateljske stike kot pa politika. Tu tici tudi odgovor na vprašanje, kaj pomeni status mednarodnega sodelovanja. Organizacija CIOFF nima svojih denarnih sredstev, je samo strokovno telo, ki omogoca tesna sodelovanja z razlicnimi skupinami v razlicnih državah po svetu in kulturno življenje razlicnih narodov, skupaj vsak s svojo nošo. Moram poudariti, da sem na tem podrocju veliko delal, se trudil umestiti mesto Kamnik v to mednarodno organizacijo. To mi je z dr. Andrejo Eržen, direktorico takratne Agencije za turizem in podjetništvo, v letu 2011 uspelo. Povabljena sva bila na sejo UO CIOFF-a, kjer sva podala vsak svoje porocilo. Po Narodne noše porocilu je upravni odbor soglasno sprejel sklep, da je kamniška prireditev sprejeta v mednarodni festival skupaj z mestom Žalec, kjer je ta festival že potekal dve leti. K sreci je vez med Žalcem in Kamnikom le ostala, tako da mesto Kamnik za svojo prireditev DNN lahko pridobi tuje skupine, ki so zanimive za gledalce. Koliko casa ste sodelovali s prireditvijo DNN, kako gledate na razvoj DNN in kaj vam osebno predstavlja ta tradicionalni festival v Kamniku? Lahko povem, da sva z ženo Ilko sodelovala s folklorno fkupino od zacetka pa do danes, ce ne direktno pa indirektno. Za sodelovanje mi je organizator DNN ob priložnosti jubilejne 20-letnice leta 1990 podelil priznanje za uspešno dolgoletno organizacijsko vodenje DNN. Ko pa smo praznovali jubilejno 30-letnico leta 2000, pa smo štirje Kamnicani dobili posebno obcinsko javno priznanje, in to dr. Svetozar Frantar, dr. Niko Sadnikar, Mara Pucelj in moja osebnost Franci Poljanšek. V prav posebno osebno priznanje si štejem to, da smo leta 2011 vsi skupaj z mestom Kamnik prejeli priznanje, da smo dobili mednarodno priznan status, kar omogoca vecjo prepoznavnost mesta Kamnik, s tem pa vecjo promocijo za vse nas. Ker sam direktno vec ne sodelujem v pripravah na DNN in tudi ne med samo prireditvijo – za to obstajajo vzroki –, mi je všec, da prireditev tece naprej, sicer je prevec poudarka na množicnosti in ne na kvaliteti in vse prevec je odprtih vprašanj. Ne izkorišca se priložnosti, ki jo nudi prireditev, tudi za to obstajajo vzroki itd. Kar se pa tice, kaj pomeni ta prireditev meni osebno, pa mislim, da sem dovolj povedal, ko sem zgoraj pojasnil delni kronološki razvoj DNN. Franci Poljanšek, dolgoletni strokovni vodja DNN v Kamniku Primož Repnik Kako ste povezani z Dnevi narodnih noš in oblacilne dedišcine (DNN) v Kamniku? DNN so za našo družino poseben dogodek. Nanj me veže družinska tradicija, saj je sprevod nekoc s konjem na celu vodil moj dedek, za njim moj oce, zdaj pa že vec let jaz. Kolikokrat ste s konjem na celu vodil sprevod narodnih noš? Zagotovo vec kot dvajsetkrat, morda vec kot petindvaj­setkrat. Najprej sem bil kot mlad fant na celu skupaj z ocetom, kasneje pa sam; mislim, da od 14. leta dalje. Primož Repnik Kakšno nošo predstavljate v sprevodu? Na sprevodu nosim gorenjsko nošo. Katere druge noše so vam najbolj všec? Všec so mi vse noše, še posebno pa mešcanska crna noša. Je pa zanimivo videti tudi tuje noše, ki se udeležijo DNN. Ali se še kdo iz vaše družine oblece za povorko? Moja družina, vcasih pa sta se tudi moja starša. Kaj vam osebno predstavlja ta tradicionalni festival DNN? V prvi vrsti gre za dogodek, s katerim Kamnik živi in ga tudi predstavlja. Zagotovo je to pomemben dejavnik, ki pomaga ohranjati slovensko oblacilno in tudi sicer na splošno kulturno dedišcino. Osebno pa mi predstavlja ta dogodek pomemben del družinske tradicije. Barbara Didovic Kako ste povezani z Dnevi narodnih noš in oblacilne dedišcine (DNN) v Kamniku? Z DNN sem povezana že od ranega otroštva. Stara mama, ki je bila ljubiteljica in lastnica treh noš, me je prvic peljala na povorko, ko sem imela komaj štiri leta. Takrat še v izposojeni noši, že naslednje leto pa mi je skrbno sešila nošo, ki je rasla z mano. Koliko casa in kolikokrat ste se udeležili sprevoda narodnih noš? Pravzaprav niti ne vem, kolikokrat. Do leta 1988 skoraj vsako leto, takrat sva bili nazadnje s staro mamo skupaj v povorki, potem pa se spomnim, da mi je še nekajkrat pomagala pri oblacenju. Po mamini smrti nekaj let noše nisem oblekla, potem sem na pobudo znanke dala predelati mamino nošo, da mi je bila prav, in se ponovno zacela udeleževati raznih dogodkov, seveda tudi povorke na DNN. Kakšno nošo predstavljate v sprevodu? Kot otrok sem imela gorenjsko nošo, kot dekle obleko Kranjice, zdaj pa sem najveckrat v "tacrni" noši, torej v ljubljanski mešcanski noši. Katere druge noše so vam najbolj všec? Vse noše so lepe, ce pravilno predstavljajo nacin oblacenja dolocenega obdobja ali pokrajine. Podedovala sem tudi t. i. šišensko nošo, ki bi potrebovala kar nekaj predelave, da mi bo prav, to imam v nacrtu za prihodnost. Glede na to, da imam korenine po ocetovi strani na Koroškem, pa je koroška noša moja za zdaj še neizpolnjena želja. Ali se še kdo iz vaše družine oblece za povorko? Imam sreco, da je noša ocitno zapisana v genih, tako se mi z veseljem že kar nekaj let pridružuje hci Ana. Na posebno željo pa oblecem tudi katero od svojih ali Aninih prijateljic. Kaj vam osebno predstavlja ta tradicionalni festival DNN? Kot že vprašanje pove, tradicijo; tako ponosno pokažem spoštovanje do naših korenin in naše oblacilne dedišcine. In seveda mi predstavlja tudi spomin na staro mamo. Bi si pa želela, da udeleženci povorke, ce so v dilemi glede oblacenja (obutve itd.), poišcejo informacije pri kom, ki se z oblacilno dedišcino ukvarja profesionalno ali vsaj ljubiteljsko, in sprejmejo kritiko, ce je umestna. Majhna pripomba za vse udeležence, ki si na noše pripnejo plasticne priponke: te niti približno niso del oblacila ali okrasja. Zato jih raje spravite v žep. Janez Hribar Kako ste povezani z Dnevi narodnih noš in oblacilne dedišcine v Kamniku? Folklorna skupina Kamnik se je trudila že od same ustanovitve naprej biti del organizacije festivala Narodnih noš v Kamniku, do sedaj pa sem sam sodeloval tako kot nastopajoci kot tudi del ekipe, ki organizira to prireditev. Konec tedna folklorne skupine ob prireditvi narodnih noš pa poteka takole: Cetrtek – prevzetje pijace, hrane, avtomatov za tocenje piva, odvoz hrane v hladilnico, nabava pribora – krožniki, vilice, noži itd. Petek – nalaganje pijace v avto hladilnik, zvecer nastop Sobota – nalaganje miz po gasilskih društvih na tovornjaka, približno 200 kompletov, kompletiranje pribora in servetov, zvecer nastop Nedelja – ob 8. uri postavitev miz in priprava prostora, kjer povorka dobi zasluženo malico in pijaco, do 12. ure kosilo, vsaj 20 jih gre vedno v povorko, ostali poskrbijo za kuhanje klobas in tocenje pijace. Omeniti moram, da nam v nedeljo priskocijo na pomoc tudi naši družinski clani, za kar se jim vedno premalo zah­valimo. Ko se povorka in strežba koncata, sledi posprav­ljanje prostora, odvoz miz na mesta, kjer smo jih prejeli, odvoz avtomatov itd. Vse skupaj se nam konca nekje ob 21. uri. Seveda pa je še treba iti malo po mestu in stojnicah. Ponedeljek – vracanje embalaže, avtomatov itd. Janez Hribar Vsega tega se seveda ne da izvesti brez pridnih ljudi, ki ni­koli ne vprašajo, koliko bodo dobili na uro ali kaj podob­ nega. Za vsem pa mora stati nekdo, ki mora vse skupaj usmerjati, jih voditi. Letos nam to ni omogoceno. Krivo je stanje, ki nas vse skupaj spravlja v nekakšno prisilno poci­vanje, ki pa je zelo morece. Ce samo omenim, da je folklor­na skupina v zadnjih treh letih na leto imela vsaj petdeset Narodne noše Folklorna skupina Kamnik nastopov, veste, da nam sedaj vse to manjka. Poskušamo malo z vajami, vendar ni in ni prave energije. V novembru ali decembru imamo svojo prireditev v Domu kulture Ka­mnik. Vendar je kar težko zaceti organizacijo, ko že v zacet­ku veš, da je možnost uspeha skoraj nicna. Na naši priredi­tvi vedno nastopa od 100 do 150 plesalcev. Kulturne, športne in podobne prireditve so organizirane zato, da jih ljudje obišcejo in si jih ogledajo. V takem ambi­entu je prijetno nastopati. Denar tukaj nima nobene veze. V tej situaciji se bodo društva morala še kako mocno pot-ruditi, da bodo obstala na zemljevidu kulturnih, športnih in podobnih društev. V Kamniku imamo sreco, da nam Ob­cina stoji ob strani in nam pomaga, seveda po svoji moci. Društva sama letos ne bodo zaslužila kakšnega svojega honorarja ali cesa podobnega. Seveda bomo vse skupaj ponovno poskusili prihodnje leto, ce bo kaj vec srece. Koliko casa in kolikokrat ste se s FS Kamnik udeležili DNN? Kar jaz vodim Folklorno skupino Kamnik, to je šest let, vsako leto. Koliko plesalcev je aktivnih v FS Kamnik? Kako je s podmladkom? V FS Kamnik je aktivnih 35 plesalcev in glasbenikov. Sedaj imamo tudi nekaj podmladka – kar 13 plesalcev, kupili smo jim obleke, vendar je vse skupaj prekinila korona. Kaj vam osebno predstavlja ta tradicionalni festival DNN? Osebno nam vsem v FS Kamnik festival Dnevov naro­dnih noš in oblacilne dedišcine predstavlja nekakšno kro-no dogajanja v letu, saj imamo ta datum vedno zapisan kot datum "akcije", s tem datumom pa se nam konca in zacne naslednja sezona. Samo mesto Kamnik ta festival potrebuje in ga je navkljub situaciji s koronavirusom treba negovati in vzpodbujati naprej. Clani FS Kamnik obljub­ljamo, da bomo naredili vse, da se festival narodnih noš in oblacilne dedišcine ohrani. Boris Selko Kako ste povezani z Dnevi narodnih noš in oblacilne dedišcine v Kamniku? Moja povezanost s kamniško najvecjo prireditvijo je raznolika, kajti na njej sem sodeloval in sodelujem v razlicnih oblikah. Seveda najveckrat kot godbenik Mestne godbe Kamnik. Tudi kot clan Folklorne skupine Kamniška Bistrica sem nekajkrat zaplesal, z veseljem sem zapel s klapo Mali grad. Mnogokrat sem se z organizatorji dogovoril za sodelovanje razlicnih nastopajocih tako iz Slovenije kot iz tujine in ne nazadnje sem bil tudi gledalec oziroma obiskovalec ter konstruktivni kritik. Bili smo sem si upal organizatorjem povedati o slabostih in nasprotno, znal sem jih pohvaliti. No, v letošnjem letu pa sem bil povabljen vorganizacijski odbornaše tradicionalne prireditve. Z veseljem in vso resnostjo sem se vkljucil v ekipo, za katero vem, kaj hoce, in skupaj smo pripravljali 50. jubilejno prireditev, ki pa nam jo je vsem preprecila situacija s koronavirusom. Vendar nismo cisto odvrgli ''puške v koruzo''. Koliko casa in kolikokrat ste se s Kamniško godbo udeležili sprevoda narodnih noš? Najprej bi omenil, da naša godba na DNN tako rekoc sodeluje od samega zacetka. Število mojih sodelovanj v sprevodu se vrti okoli trideset. Bilo bi tudi vecje, vendar mi je poškodba preprecila dolga korakanja. Vseeno pa sem z Mestno godbo Kamnik igral na otvoritvenih koncertih. Res je, da sem manjkal tudi zaradi dopusta, vendar mi je bilo v tolažbo in opravicilo to, da je vcasih ponagajalo vreme v Kamniku in je bilo na DNN marsikaj odpovedano, tudi povorka. Kako sedaj, ko ste na celu Zveze slovenskih godb, še lahko sodelujete s Kamniško godbo? Ceprav sem predsednik Zveze slovenskih godb, sem kot glasbenik še vedno zvest svoji maticni godbi, v kateri sem pridobil vse znanje in izkušnje, ki so me pripeljale do omenjenega položaja. Med slovenskimi in zamejskimi godbami, ki so clanice zgoraj omenjene zveze, ne delam nobenih razlik. Nobene godbe ali orkestra ne postavljam v favorizirano vlogo, ki bi pri meni ali sodelavcih imeli kakšne posebne privilegije. To velja tudi za Mestno godbo Kamnik, razen morda dejstvo, da v svojih govorih ob najrazlicnejših priložnostih rad in vedno poudarim, da sem še vedno godbenik s srcem ter od kod prihajam. Razlicne obveznosti tako v domovini kot tujini, številne seje, samo delo v Zvezi, mi veckrat preprecujejo obisk na vajah, kar sam sebi ocitam. Primoran sem biti odsoten tudi na kakšnem igranju. Zlasti takrat, ko moram biti prisoten na protokolarnih dogodkih, se ne morem opraviciti tudi s tem, da bi me zamenjal kateri od dveh podpredsednikov. Ko pa mi nic od naštetega ne preprecuje moje dejavnosti, pa vzamem svoj saksofon in se družim s svojimi kolegicami in kolegi iz Mestne godbe Kamnik. Kaj vam osebno predstavlja ta tradicionalni festival DNN? Najbolj tradicionalna velika prireditev v Kamniku je dogodek, na katerega sem ponosen. Pri tem seveda mislim zlasti na del, ki ima predznak ''kulturna dedišcina'', kar samo bistvo DNN tudi je. Ne odobravam tiste nujne moderne sejemske ponudbe, ki pa mora žal vseeno biti prisotna, da pripomore k pozitivnim številkam v trenutku, ko se vse konca …, ko se ''zavese na odru spustijo, igralci in godci odpocijejo'', gledalci pa odidejo domov. Sodeloval in obiskal sem številne podobne prireditve in lahko recem, da so Dnevi narodnih noš in oblacilne dedišcine v Kamniku svojevrsten unikum, ki mu ni para. Ponosen sem na to, da sem mnogo leta del tega in da bom tudi v prihodnosti skušal kaj dodati k ''brušenju'' tega še ne cisto obdelanega diamanta. prica uspešnim in manj uspešnim prireditvam in vedno Mestna godba Kamnik / Arhiv Mestne godbe Kamnik Narodne noše Andreja Stržinar Kako ste povezani z Dnevi narodnih noš in oblacilne dedišcine vKamniku? Kakšne razstave na temo narodnih noš ste že pripravili v preteklosti? Na prireditvi DNN sem zacela sodelova-ti pred petimi leti s svojo prvo avtorsko razstavo z naslovom POUSTVARJANJE OBLACILNE DEDIŠCINE GORENJSKE, kjer sem predstavila 29 na novo nastalih ko­stumov kmeckega prebivalstva iz sredine 19. stoletja s širšega škofjeloškega obmocja. Naslednje leto je sledila razstava, s katero sem predstavila oblacenje otrok od sredine 19. stoletja do zacetka 20. stoletja z naslo­vom NISO BILI VSI GOLI IN BOSI. Na raz­stavi je bilo možno videti vec kot sedem­deset unikatnih otroških folklornih oblacil, ki so nastala po obstojecih virih – slikah in tedanjih fotografijah. Sledila je razstava s naslovom Z ZLATO NITJO STKANO z re-konstrukcijo polhograjske in smledniške noše po upodobitvi Goldensteina, razstavo petih noš iz okolice Motnika po raziskavi Marije Makarovic ter originalnih oblacilnih kosov iz gorenjskega muzeja. Nato sem leta 2018 z razstavo »LE KAM SODI TA OB­LEKA? Nekdanja obleka, "narodna noša", folklorni kostumi« bolj namenila original-nim kosom iz lastne zbirke in zbirke dr. Bo-jana Knifica ter oblacilnih kosov iz gorenj­skega in tržiškega muzeja. Pozornost pa sem namenila stari originalni narodni noši ter njeni skrbni natancni bogati izdelavi. Lani pa sem izvedla strokovni tecaj izde-lave zavijack, kjer je bil zelo dober odziv. Tecajnice so bile zelo ustvarjalne in so si v dveh dneh po mojih navodilih izdelale krasne zavijace zase. Z razstavami sem oblacilno dedišcino predstavila in približala širši javnosti. S skrbno izdelanimi kostumi sem želela opozoriti strokovno javnost o izgubljanju tega znanja in opozoriti na potrebo prena­šanja znanja na mlajše rodove. Vcasih je bila oblacilom posvecena velika pozornost, saj je bilo blago dragoceno, šivanje pa drago, zato so predniki skrbno izdelano oblacilo nosili desetletja in vec. Poustvarjanje oblacilne dedišcine ni samo šivanje, je ustvarjalnost, saj je vsak kostum unikat s študijo in raziskavo ter nešteto porabljenih prostovoljnih ur. Katere noše so vam najbolj všec? Vse noše so zelo lepe, ce so izdelane po obstojecih virih in slikah, skrbno, na­tancno ter iz pravih materialov. Najbolj so me pritegnile noše iz sredine 19. stoletja, ki jih je upodobil slikar Goldenstein, saj ima skoraj vsak kraj svojo nošo. Tudi moja želja je, da bi te noše ponovno obudili in jih vzeli za svoje in bi jih poznal cisto vsak slovenski državljan. Se kdaj oblecete za povorko? Povorke sem se udeležila enkrat, leto prej pred mojo prvo razstavo skupaj s FS Zala iz Žirovskega vrha in smo prvic predstavili javnosti novonastale kostume. Potem sem vsako leto spremljala povorke skozi okno veronikine hiše, si jih ogledala, pokomen­tirala in preucila vsako nošo posebej. Pri kateri sem se tudi zgražala ali pa sem jo obcudovala. Pri nekaterih sem ugotovi-la, da ni važno samo biti oblecen v nošo. Pomembno je tudi, kako se v njej obnašaš. Pomembna je celota. Najbolj neprimerno se mi je zdelo, ko so ženske v narodni noši vozile traktor in v publiko metale bombone. Kaj vam osebno predstavlja ta tradicionalni festival DNN? Zelo sem hvaležna in ponosna, da sem doprinesla in obogatila festival Dneve na­rodnih noš in oblacilne dedišcine s svojimi razstavami, da sem imela možnost predsta­viti svoje delo. V prihodnje si želim še razstavljati, samo da bi bile razstave v pog-led dalj casa, ne samo v casu DNN, ker je s postavitvijo res ogromno dela in odrekanja. Razstava je višek mojega dela, ko lahko svoje delo delim in ga predstavim širši pu­bliki. Poslanstvo ohranjanja oblacilne de­dišcine se tako zagotovo izpolni. Izdelovalci narodnih noš: Primož Štajnar, s. p.: rocno izdelana obutev za narodno nošo – škornji, gležnarji Cevljarstvo Dreta Anton Dremelj, s. p.: rocno izdelani cevlji za slovenske narodne noše Janja Bogolin, s. p.: narodna noša (moška in ženska), avbe, zavijacke Roman Androjna, s. p.: moška narodna noša, dodatki, copati, polhovke Marija Mojca Berce, s. p.: izdelovanje moških in ženskih narodnih noš Zofka Kokalj: izdelava avb in zavijack za narodno nošo Slavica Kljajic Krivec: zbirka starih narodnih noš Creanina, Nina Pecoler, s.p.: klobuki – lastna proizvodnja, rocna izdelava (za narodne noše, damski, lovski ...) Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, Glavni trg 2, Kamnik www.visitkamnik.com Mladi Leto brez oratorija Letošnje leto je vsem postavilo poseben izziv. Nobena izjema nismo animatorji, ki vsako leto pripravljamo oratorij v Šmartnem v Tuhinju. Le da se bo to leto zapisalo v našo animatorsko zgodovino kot leto brez oratorija. Monika Jeglic Zgornji Tuhinj – Po celi Slo­veniji so se preklicevali ora­toriji in temu previdnostne-mu ukrepu je sledila tudi kamniška dekanija, ki je oratorije na svojem obmo-cju odpovedala. Animatorji v Šmartnem v Tuhinju smo se od marca pripravljali na oratorij pod naslovom Zaupam, zato si upam! ter bili potem sredi junija postavljeni pred dej­stvo, da ga ne bo. Razmišljali smo, da bi lahko namesto oratorija v istem terminu (17.–22. avgusta) pripravili program zase, in ko smo tako zaceli sestavljati skelet dogajanja, smo prikljucili zadnjemu delu našega pro-grama še program za bodoce birmance ter vse skupaj tok-rat preselili v Zgornji Tuhinj. Odlocili smo se, da si za osrednji lik vzamemo Moj­zesa in se skupaj z njim odpravimo na pot pod ge­slom Izberi si življenje! Ker tokrat nismo imeli naj­mlajših udeležencev, smo program raztegnili od 8. do 17. ure. V okviru katehez smo prehodili Mojzesovo pot preživetja, se soocili z gorecim grmom, gostili dramskega igralca Gregorja Cušina, ki nam je aktualizi­ral Mojzesovo zgodbo, imeli smo poseben pashalni obed, se srecali z dramatizacijo prehoda cez Rdece morje, se soocili s preizkušnjami poti cez pušcavo in z zapovedmi ter se soocili z lastnimi zlati-mi teleti ter svojim pogle­dom v obljubljeno deželo. Pocitnice z anglešcino V jezikovni šoli DUDE smo tudi letos pripravili aktivno preživljanje pocitnic v anglešcini. Marjeta Jurman nec letošnjega avgusta škega jezika. Med drugim pripravila zanimiv in pou-so otroci en dan preživeli v Volcji Potok – Tako kot vsa-cen enotedenski program Arboretumu Volcji Potok. ko poletje je jezikovna šola za vse otroke, ki so želeli Iskali so skriti zaklad, do DUDE iz Domžal tudi ko-utrditi svoje znanje angle-njega pa so prišli s pomoc-Naše ustvarjanje je zajemalo vse od šivanja punck za Uni-cef, kuhanja v animator-skem Masterchefu in preo­brazbe družabnih iger do sobe pobega, barvanja ma-jic, ucenja preživetja v nara-vi ter osnov animacije in programiranja. Za mlade smo pripravili vodno igro Katan in orienta­cijski tek z vmesnimi tocka-mi nalog, med tednom pa smo te igre preizkusili tudi že sami. Na programu se nas je cel teden zbiralo okrog petnajst animatorjev, zadnje tri dni pa se nam je pridružilo še dvajset bodocih birmancev, ki so se na dogodek prijavili. Na zacetku smo vsi cutili, da nekaj manjka (sploh na zacetku tedna, ko smo se zbirali le animatorji), saj je bilo število udeleženih na programu za vec kot deset­krat manjše, kot bi bilo si­cer na oratoriju. Nato pa smo poskusili iz tega poteg­niti kar najvec in toliko bolj okrepiti stike s tistimi, ki so bili navzoci. V petek smo se z avtobusom podali v živalski vrt ter nada­ljevali pot na morje, kjer smo preživeli cudovit dan, saj nam je bilo naklonjeno tudi vreme. Sobotni program smo zakljucili s sveto mašo, pri kateri nas je bilo tokrat (namesto vec kot dvesto) nav­zocih le štirideset, nato pa nadaljevali s piknikom in igrami na igrišcu. Sedaj, ko je program za nami, se nanj oziramo z ve­liko hvaležnostjo. Hvaležni smo, da so bile razmere naklonjene, da smo lahko izpeljali vsaj ta prilagojeni program, ce že nismo mog­li oratorija. Hvaležni smo vsem, ki so nam priskocili na pomoc – kuharjem, ki so pridno pripravljali naša ko­sila, Župniji Zgornji Tuhinj za potrpežljivost in prosto-re, ki so nam bili na razpo­lago, Športnemu društvu Tuhinj, ki je dovolilo upora­bo igrišca, ter KS Tuhinj za posojene mize in klopi. Po-sebna zahvala gre tudi ani­matorskim družinam, po­sebno družini Urankar, ki je castila sredino vecerjo animatorjem. In seveda – hvaležni smo vsem mladim, ki so se naše­ga programa udeležili. Dragi mladi – hvala za izjemno energijo, ki ste jo prinesli med nas! Upamo, da se dru-go leto srecamo na oratoriju. jo vprašanj, odgovorov in slik o Kitajski, ki je bila le­tošnja rdeca nit. Za spo-min na letošnje jezikovne delavnice so otroci z nav­dušenjem posadili rožico v glinen loncek, katerega so dan prej poslikali v jezikov­ni šoli. Nahranili so ribice in racke, pot pa jih je vodi-la tudi mimo dinozavrov in morskih velikanov, ki pri otrocih še vedno vzbujajo veliko zanimanja in navdu­šenja. Otroci so cel teden v vsakdanjih situacijah utrje­vali znanje anglešcine na sprošcen in naraven nacin, kar je bila tudi dobrodošla priprava na prihajajoce šol­sko leto. Jezikovna šola DUDE se vsem udeležen­cem iskreno zahvaljuje za dobro voljo in odlicno pre­živet teden. Najmlajši razstavljajo V Domu kulture Kamnik je na ogled razstava Zasebnega vrtca Zarja. Jasna Paladin Kamnik – V Zasebnem vrtcu Zarja so tudi letos objavili zdaj že tradicionalni medna­rodni likovni natecaj z nas­lovom Raziskujemo senzo­riko, namenjen predšolskim otrokom in otrokom prve triade osnovnih šol. Poleg slovenskih otrok so k sodelovanju povabili tudi najmlajše iz Avstrije, Italije, Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo narocite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Ce želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaracuna po ceniku Pošte Slovenije. Hrvaške in Madžarske, iz­brana dela pa so te dni na ogled v preddverju Doma kulture Kamnik. Kot pravijo, so otroci v sklo­pu natecaja neobremenjeno ustvarjali v razlicnih likov­nih tehnikah in se pri tem povezovali s tradicijo, dedi-šcino, zvokom in glasbo. Razstavo si bo mogoce ogle-dati do vse do sobote, 22. septembra. Šport Kegljaški Kasai Rudi Vidic je eden najstarejših clanov Kegljaškega kluba Kamnik tako po stažu kot po letih, zato se ga je prijel vzdevek Kasai. Rojen je bil leta 1938 in še vedno je aktiven kegljac. Leon Pirman Kamnik – Ker je zgodovina Kegljaškega kluba Kamnik dolga, pred leti smo prazno­vali 60-letnico, se veliko let prekriva z Rudijevo priso­tnostjo v klubu. Trenutno je še vedno clan 2. kamniške ekipe, ki nastopa v 2. držav­ni ligi, seveda igra tudi vse tekme v Obcinski ligi za DU Kamnik. V sezoni 2019/20 je bil v povprecju 16. igralec lige s povprecjem vec kot 553 podrtih kegljev in tretji igra­lec 2. kamniške ekipe. Kdaj ste zaceli kegljati? Kot mladenic sem s prijate­lji neke nedelje popoldne zašel na enostezno keglji-šce, ki je bilo v kleti takrat znane ljubljanske gostile Pri Pivku. Zanimivo je, da me prvo srecanje s kegljanjem ni pritegnilo, ampak je bilo tako šele mnogo let kasneje v casu mojega študija ob delu na Fakulteti za strojni­štvo. Med koncanim delom v Integralu in predavanji sem imel dve uri casa, ki sem ga izkoristil za obisk kegljišca, ki se je nahajal v podjetju. Tako se je zacela moja kegljaška pot. V klubu ste opravljali veliko funkcij. Katere? Na zacetku sem bil aktiven v Ljubljani pri KK Integral. Bil sem aktiven v Kegljaški zvezi Ljubljana in vodil ta­kratno 1. Ljubljansko ligo. Za svoje delo sem bil nagra­jen tudi s srebrnim kegljem KZS. Leta 1981 pa sem se registriral v Kegljaški klub Kamnik, katerega clan sem še danes. V Kamniku sem opravljal vse funkcije, kar jih sploh je v klubu. Nekaj casa sem bil tudi predsednik kluba, a protestno zapustil to funkcijo zaradi takratne obcinske uprave, ki je spre­menila namembnost keg­ljišca, da so ga lahko prodali ter za vrsto let pregnali kegljanje iz Kamnika. Bil sem sodnik 1. kategorije, trener 1. ženske ekipe Eta Kamnik, clan izvršilnega od­bora, clan nadzornega odbo­ra, in na kar sem posebno ponosen – bil sem clan gradbenega odbora za izgra­dnjo novega kegljišca. Za mnoge se je nova doba kegljanja v Kamniku zacela z izgradnjo novega kegljišca v Mekinjah. Kako ste sami sodelovali pri tem? Zelo sem bil vesel, ko se je zacelo zares okoli gradnje kegljišca, za katero so prvi v vrsti zaslužni Franci Spruk, Leon Pirman in Uroš Zu­panc. Spominjam se, kako sva z Leonom pregledovala ponudbe nemških proizva­jalcev. Odlocili smo se za Funk, ki je tisti cas postav-ljal montažna kegljišca za svetovna prvenstva. Pri montaži sem bil posrednik med izvajalci in klubom. Ve-cina clanov kluba se nas je prelevila v gradbene delavce in pomagali smo drug dru­gemu. Takrat smo bili res kot eno in uspeh ni izostal. Takoj po zacetkih igranja te­kem na novem kegljišcu ste bili tudi clan prve moške ekipe, ki se je takrat zacela prebijati med najboljše v Sloveniji. Kako ste doživljali te prelomne dogodke? Po odprtju resnicno lepega šeststeznega kegljišca se je za kamniški klub zacelo novo obdobje z visokimi ci­lji, kako priti v sam vrh slo­venskega kegljanja. Ker z domacim kadrom to ni bilo mogoce, se je vodstvo kluba odlocilo za nakup igralcev od drugod. Ugotavljam, da uspeh ni izostal in se je šte­vilo domacih mladih igral­cev mocno povecalo. Takšnih pogojev za delo nima v Sloveniji nihce, tu mislim na samo kegljišce in v zgornjih prostorih še fitnes. Mocno pa pogrešam delo z mladimi. Po kakovosti še vedno zaslu­žite mesto v ekipi. Mladim ste trn v peti, koliko casa pa mislite še vztrajati? Tudi sam se cudim, zakaj je tako. Vedno sem bil nacelen clovek in krivica me boli. O dolocitvi ekipe naj odlocajo rezultati in ne leta. Zaradi teh dejstev sem bil že odlo-cen, da prestopim v drug klub, kjer starost ni tabu. Premislil sem si in bom navkljub odnosom, ki so vcasih moteci, ostal, saj imam klub rad. Drugace pa bom kegljal, dokler bom pri moceh, in trenutno se mi forma celo dviguje. Klub se v zadnjih casih spo­pada z raznimi izzivi, kakšni so vaši pogledi na to? Praksa, da en clovek vsiljuje svoje mnenje drugim, ni prava pot. Svojo energijo naj usmeri v dobro kluba in boljše odnose. Predsednik bi moral prevzeti stvar v svo­je roke in zadeve urediti. Kegljaci pripravljeni na novo sezono Tudi za igralce in igralke Kegljaškega kluba Kamnik so se sredi julija zacele priprave za, upamo, dokaj normalno prihodnjo sezono 2020/21. Kajti prejšnja sezona je bila tudi za nas, kegljace, nenavadna. Leon Pirman Kamnik – Sezono smo zara­di epidemije morali dve koli pred koncem prekiniti in jo po koncani epidemiji tudi koncati. V tej sezoni so se dogajale zelo nenavadne stvari na ni­voju Kegljaške zveze Slove­nije, saj so nam po cudnem kriteriju odvzeli eno tocko in s tem tudi prvenstvo. Ker se pocutimo ogoljufane, smo se v klubu odlocili, da poišcemo tudi pravno po­moc in sodno izterjamo pra­vico. Toda kljub temu smo bili nekako zadovoljni, ceprav s cmokom v grlu s koncano sezono. Obe prvi ekipi sta zasedli drugo mes-to na lestvici in si kot vrsto let do sedaj priigrali je­senske evropske nastope. Tokrat oboji potujemo v ita­lijanski Bolzano na evropski pokal, ki bo potekal konec septembra in v zacetku ok­tobra. Vsaj upamo, da nas virus ne bo presenetil ter nam vzel nastopov. Tekmo­vanje – ce bo – se bo odvijalo pod strogimi epidemiološki-mi pravili. Letos je Kegljaška zveza Slo­venije pripravila tudi preno­vo sistema ligaškega tekmo­vanja. Obe 1. ligi sta ostali nespre­menjeni z desetimi ekipa-mi, na novo pa sta nastali dve 1. B ligi ter dve 2. ligi in dve 3. ligi. Malce smo bili razocarani samo nad drugo ekipo, ki se ni uspela uvrstiti v 1. B ligo in tako je tretja ekipa kljub uvrstitvi v višji rang tekmovanja morala os­tati v 3. ligi. Pri dekletih pa sta poleg 1. lige še dve 1. B ligi in naša druga ekipa bo naslednjo sezono tekmovala v 1. B ligi zahod. Tudi prestopni rok se je pre­stavil in je trajal do sredine julija. Pri fantih je pri nas ostala vsa lanska ekipa, vrnil pa se je naš nekdanji kape-tan Damjan Hafnar. V šali smo dejali, da se je vrnil do-mov, saj je bil pred odho­dom v Ljubljano naš dolgo­letni igralec. Trener Franci Spruk je poudaril, da smo s prihodom Damjana še moc­nejši in da gremo še bolj od­loceni na prvo mesto. Tudi trener ženske ekipe, ki je tudi selektor ženske re-prezentance Slovenije, Franci Grubar v poletnem premoru ni pocival. Dogo­voril se je z dvema mladima igralkama, 18-letno Leo Dr-novšek in 20-letno Tio Scha­tz, obe sta prišli iz Celja. Tudi pri dekletih je ostala vsa lanskoletna zasedba, tako morajo naša dekleta odkrito napasti prvo mesto na lestvici in postati premi­erno državne prvakinje. Po kriteriju Kegljaške zveze Slovenije smo bili do sedaj že najuspešnejši moški klub v Sloveniji, sedaj pa je že cas, da postanemo najboljši kegljaški klub v Sloveniji skupno, ker to tudi smo. Sezona se zacenja prihodnji konec tedna V zadnjem casu smo se posvetili tudi promociji kegljanja po Sloveniji. Zato smo se odlocili, da bomo s svojo prvo moško ekipo obi-skali tudi mesta, kjer nimajo prvoligaških ekip. Tako smo v zacetku avgusta promovi­rali vrhunsko kegljanje v Brežicah. Konec avgusta pa smo obiskali še Ravne na Koroškem. V Brežicah so nas gostili dva dni in smo bili zelo preseneceni, s kakšnim navdušenjem se spopadajo s skrivnostmi kegljaškega športa. Letos nam je epidemija one­mogocila, da bi gostili naše prijatelje iz Skopja. Dogovor­jeni smo bili, da odigramo prijateljsko tekmo v zacetku aprila v Kamniku. Seveda pa bo odpadel tudi že tradicio­nalni turnir v Skopju v zacet­ku septembra, ki smo se ga redno udeleževali. Bomo pa vse prihranili za naslednje leto in z veseljem pogostili naše kegljaške prijatelje iz KK Vardar Skopje. Sezona 2020/21 se zacne 12. septembra s tekmama 1. kola doma. Dekleta imajo ob 14. uri otvoritveno tekmo z ekipo Miklavža iz Maribora, fantje pa ob 17. uri igrajo z Gorico. Druga in tretja moška ekipa gresta na gostovanje, in sicer druga k Siliku v Kranj, tretja pa v Pivko. Druga ženska eki-pa igra prvo tekmo doma v nedeljo, 13. septembra, z Bre­stom iz Cerknice. Cilji za prihajajoco sezono: z obema ekipama si želimo naslov državnega prvaka. Calcitovci znova izvrstni Kocevje je v nedeljo, 23. avgusta, gostilo mednarodno dirko UCI C.1 in hkrati dirko za tocke slovenskega pokala SloXcup. Kristijan Erjavec Kamnik – Preizkušnja je na start pritegnila številne zvezdnike gorskega kolesar­stva, ki so v tej sezoni zaradi pandemije koronavirusa željni dirkanja. Clani Calcit Bike Teama so pokazali izvrstno pripravljenost. Najboljši Slovenec zadnjih sezon Rok Naglic je bil v clanski elite konkurenci 14. in je s tem vpisal najboljši slovenski rezultat. Zmago je slavil nekdanji svetovni pr-vak do 23 let, Novozelandec Sam Gaze. »Startal sem tocno tako, kot sem si zamislil, bil sem nek­je na šesti poziciji v gozdu. Zavedal sem se, da bo to zelo težko obdržati glede na kon­kurenco. Ritem je bil celotno dirko res zelo visok. Dal sem vse od sebe, kar je bilo na koncu dovolj za 14. mesto. Sama rezultatska uvrstitev ni nic kaj posebnega, vendar sem zadovoljen z zaostan­kom za prvimi. Komaj ca­kam naslednjo priložnost v Brnu,« je povedal Naglic. Foto: Prijavim.se V clanski konkurenci je bil Mihael Štajnar 24. V konku­renci clanic, v njej je bila najboljša Tanja Žakelj, je nastopila Maruša Knap in prikolesarila do 15. mesta. Izvrstno so se predstavili tudi drugi clani kamniške ekipe. V konkurenci vetera­ni 1 je Calcit slavil dvojno zmago – Boštjan Hribovšek je koncal pred Juretom Be-lakom. Med veterani 2 je na drugem mestu koncal Gre­gor Miklic, tretji je bil Aljo­ša Martinjaš. Janez Vovk je bil tretji med veterani 3. Ana Podpecan se je veselila zmage med veterankami. Hana Kranjec Žagar je sla­vila med gorskimi kolesar­kami do 17 let. V isti staro­stni kategoriji med fanti je za las brez stopnick ostal David Jagodic, ki je bil na koncu cetrti. Med tekmo­valci do 19 let je najboljši rezultat Kamnicanov uspel Maticu Kranjcu Žagarju, ki je bil osmi, Blaž Žle je kon-cal na 11. mestu. Kranjec Žagar je dan prej dirkal v Švici na pokalu Proffix ozi­roma UCI junior seriji in koncal na 37. mestu med 86 kolesarji, ki so dirko koncali. Med dekleti do 15 let je bila najhitrejša Maruša Tereza Šerkezi. Med tekmovalci do 15 let je bil v Kocevju naj­boljši Calcitovec Gašper Štajnar na petem mestu. Maks Majnik je bil najboljši v U13, Anamarija Kosec med dekleti U9. Mlajše kategorije so se do-poldan prvic pomerile za do-datne pokalne tocke na teh-nicnem poligonu. Novost v slovenskem pokalu je pre­mešala koncni vrstni red. Tako se je Jakob Krapež v U11 veselil drugega in Žan Šekoranja tretjega mesta, Tajda Šoštarko pa se je raz­veselila zmage. Šport Odbojkarji z zvenecimi okrepitvami V obeh clanskih ekipah Calcita Volleyja se vse bolj spogledujejo z 19. septembrom, ko se bo zacelo jubilejno trideseto državno prvenstvo v odbojki. Tako moška kot ženska ekipa sta okrepljeni z zvenecimi imeni – med fanti je to dolgoletni reprezentancni korektor Mitja Gasparini, med dekleti pa italijanska blokerka Martina Guiggi. Miha Štamcar so se vrnili iz tujine, tako da je žreb v Luksemburgu ko­ sem imel tudi v njih vzor, mentiral Aljoša Jemec. Ce Kamnik – Kamnicanke, ak­ kako uspeti. Vsekakor pa je se bo Kamnicankam uspelo tualne državne prvakinje, so pred nami zelo zanimivo pr-uvrstiti v naslednji krog tek­tudi že dobile nasprotnice v venstvo, kajti tudi ACH Vol-movanja, se bodo za preboj prvem krogu kvalifikacij za ley bo zelo mocan, prav tako v skupinski del lige pomeri­uvrstitev v ligo prvakinj, Maribor, ne nazadnje tudi le z zmagovalkami dvoboja prav tako za svojega nasprot- Salonit in seveda tudi drugi med Hapoelom Kfar Sabo iz nika v pokalu Challenge klubi ne bodo želeli le sode-Izraela in poljskim LKS vedo kamniški odbojkarji, lovati.« Commercecon Lodž. Teden za katere bo v novi sezoni Svoji prvi tekmi je slovenski dni pred zacetkom prven­igral tudi dolgoletni repre­ reprezentancni korektor, ki stva bodo Kamnicanke igra­zentancni korektor Mitja je navduševal ob obeh srebr-le na mocnem turnirju v Gasparini. To pa ni edino nih kolajnah na evropskih Olomoucu na Ceškem. zvenece ime, ki bo igralo v prvenstvih, že igral na turnir­kamniškem dresu, drugo je ju v Kranju, prava uradna Trije naslovi v odbojki na tekma pa ga caka 19. sep-Martina Guiggi, italijanska mivki blokerka, ki je bila z italijan­ tembra, ko bodo Kamnicani sko reprezentanco leta 2007 gostili kranjsko Hišo na kole-V poletnih mesecih so na evropska prvakinja. sih Triglav. V prvem krogu igrišcih za odbojko na mivki Najtežji del priprav, ko je pokala Challenge bo njihova navduševali tudi nekateri vecji poudarek na telesni prva ovira skopski Vardar. mlajši igralci in igralke Cal-pripravljenosti, je že za varo- Prva tekma bo predvidoma cita Volleyja. Zala Špoljaric, vankami Aljoše Jemca, ki je na sporedu med 5. in 7. no-ki bo v letošnji sezoni igrala v zacetku avgusta lahko za­ vembrom, povratna pa bo za prvo kamniško ekipo, in dovoljno pomel roki. V svoji teden dni pozneje. Na svoje Lana Žužek sta na clanskem prvi samostojni sezoni na prve prave pripravljalne tek-državnem prvenstvu v od­klopi aktualnih državnih pr-me pa še cakajo branilke na-bojki na mivki prišli do dru­vakinj bo lahko racunal tudi »Prišla sem v ekipo, v kateri zaradi rojstva hcerkice Mille venski ligi naredil svoje prve slova državnih prvakinj, ki se gega mesta. V finalu sta jih na slovito Guiggijevo, ki se so že tri tujke. V zadnjih se-ni igrala. V Slovenijo je priš-odbojkarske korake in da je bodo v prvem krogu v gosteh premagali veliko bolj izku­lahko pohvali z zavidljivo zonah sem bila v vecini ekip la z možem Mitarjem Đu-tudi po njeni zaslugi postal pomerile s SIP Šempetrom. šeni Monika Potokar in Tja­kariero. Ob naslovu evrop-najstarejša in najbolj izkuše-ricem, ki bo v novi sezoni vrhunski odbojkar. »Zagoto-Le nekaj dni pozneje pa bodo ša Kotnik. Vse pohvale pa si ske prvakinje z italijansko na igralka. Ceprav nisem igral za ACH Volley. vo je k mojemu napredku v Zagrebu v prvem krogu zasluži tudi Miha Okorn, ki reprezentanco se lahko po-igralka, ki rada 'pametuje' »Po enajstih letih igranja v pripomogla tudi slovenska kvalifikacij za uvrstitev v ligo je po letih še kadet, v novi hvali še z osvojeno svetovno in želi zavzeti mesto trener-tujini je bil cas, da se z ženo liga, z dobrimi igrami v njej, prvakinj igrale z zagrebško sezoni pa bo igral za drugo ligo, v klubski odbojki pa s ja, sem v zadnjem obdobju Deborah ter hcerkama Galo nato v evropskih pokalih in v Mladostjo. clansko kamniško ekipo. V štirimi italijanskimi držav-uživala v dajanju nasvetov in Anabell koncno ustalimo, reprezentanci pa sem tudi »Ekipo iz Zagreba dobro paru z Braslovcanom Luko nimi in pokalnimi naslovi mlajšim igralkam, ce so me zato sem želel kariero nada-sam dobil priložnost, da se poznamo, saj smo se v pre-Marovtom sta prišla do na­ter petimi v superpokalu, zanje vprašale. Predvsem ljevati nekje blizu doma. dokažem v tujini. Igranje v teklih sezonah z njimi re-slova državnih prvakov do bila pa je tudi prva v pokalu jim rada pomagam pri nad-Prišla je ponudba Calcita domacem prvenstvu je pred-dno srecevali, tako da med 16 in 18 let. Vsi bodo sloven-CEV in pokalu Challenge. zorovanju custev pred težki-Volleyja, ki mi je ustrezala, vsem zelo pomembno za nami velikih skrivnosti ne ske barve branili tudi na Pred štirimi leti je igrala mi tekmami, s tem imam in zdaj sem tu,« je na kratko mlajše igralce. Ko sem sam bo. Zadovoljni smo, ker smo evropskem prvenstvu, ki bo tudi v dvorani Tivoli, in sicer veliko izkušenj,« je ob pri-razloge prihoda v Kamnik zacel igrati v njem, sem se dobili nasprotnika, ki je vse-v Izmirju. Dekleti bosta ig-v dresu Novare, ko so bile hodu v Kamnik dejala 187 pojasnil izkušeni Gasparini, veliko naucil od starejših kakor premagljiv, ustreza pa rali v konkurenci do 22 let, Kamnicanke v ligi prvakinj. cm visoka blokerka, ki lani ki ni pozabil, da je prav v slo-igralcev, predvsem tistih, ki nam tudi bližina Zagreba,« fanta pa do 18 let. Zelena luc za triatlonske tekme Po dolgotrajnih prizadevanjih za pridobitev dovoljenja NIJZ so tekme Triatlonske zveze Slovenije koncno dobile zeleno luc in prvi med njimi je bil Ambrož duatlon Komenda 2020. Jasna Paladin Komenda – V nedeljo, 23. avgusta, je bila na sporedu prva tekma Triatlonske zveze Slovenije letos, in si­cer Ambrož duatlon Ko­menda 2020, ki so jo orga­nizirali clani Triatlonskega kluba Trisport Kamnik. Kot je zadovoljen povedal predsednik kluba Miro Kregar, je letos nastopilo 150 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov (šestde-set otrok, trideset mladin­cev in šestdeset odraslih triatloncev), kar je skoraj še enkrat toliko kot lani, to pa je tudi dober kazalnik za organizatorje preostalih tekem na koledarju, da lahko pricakujejo množi-cen obisk. V Komendi, kjer so tekmovali v prijet-no oblacnem vremenu brez ubijalske vrocine, sta se med absolutne zmago­valce vpisala Monika Bar-tol iz Ribnice in Klemen Bojanc iz Radomelj. »Upamo, da se bodo tudi sledi vsaj pestra tria- naslednje tekme lahko ne­ tlonska jesen,« še pravi moteno odvile in da nam Miro Kregar. Šport na kratko Gorsko kolesarstvo Mednarodne dirke v gorskem kolesarstvu v Brnu na Ceškem se je od slovenskih reprezentantov udeležila tudi trojica cla­nov Calcit Bike Teama in vsi trije so se v mocni konkurenci odrezali odlicno in koncali v prvi dvajseterici. Rok Naglic je v konkurenci clani elite zabeležil 14. mesto, mladinca Blaž Žle in Matic Kranjec Žagar pa sta bila 17. oziroma 19. Atletika Maruša Mišmaš Zrimšek, sicer clanice ljubljanskega Atlet­skega društva Mass, ki pa živi v Kamniku, je bila izbrana za najboljšo atletinjo julija v Evropi, kar si je prislužila pred­vsem z odlicnim tekom na 2000 metrov zapreke, kjer je nedavno z rezultatom 5:56,28 dosegla drugi izid vseh casov in za svetovnim rekordom zaostala le za slabe tri sekunde. Konec junija je na državnem prvenstvu na 3000 m z 8:46,44 izboljšala še dve desetletji star državni rekord in postavila šesti izid sezone na svetu. Namizni tenis Koncana je sezona v namiznem tenisu in s tem tudi tri lige, ki so jih igrali Kamnicani. V Alpski elitni ekipni ligi je prvo mesto osvojila ekipa NTK Kamnik, drugo Universal Robots iz Mengša in tretje Mides iz Ljubljane. V Alpski prvi ekipni ligi so slavili clani ekipe Kavarna Central iz Domžal, druga je bila ekipa Društva upokojencev Kamnik, tretja pa CCC avto center iz Radomelj. V Kadetsko-mladinski ekipni ligi pa so zmagali clani ekipe Ciriusa Kamnik, druga je bila ekipa Osnovne šole Frana Albrehta, tretja pa ekipa Osnovne šole Marije Vere. Zanimivosti Policijska kronika Poskus vloma v vozilo Neznanec je v Stahovici s predmetom na vzvod skozi pred­nja desna vrata vozila skušal vlomiti v osebni avtomobil, vendar je od dejanja odstopil in povzrocil materialno škodo. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno dr­žavno tožilstvo. Nedostojno vedenje Policisti so morali posredovati v Kamniku, kjer sta se med seboj sprla vnukinja in dedek. Dedek se je do vnukinje ne­dostojno vedel in jo žalil. Kršitelju je bil izdan placilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Tatvina orodja Neznani storilec je na Zikovi ulici iz parkiranega tovornega vozila odtujil dva kosa rocnega motornega orodja, in sicer pihalnik in motorne škarje za obrezovanje žive meje. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Na travniku zaspal Državljan Romunije je mocno pijan obležal na travniku na Ljubljanski cesti v Kamniku, kar je vznemirilo mimoidoce obcane. Ker se kršitelj kljub vztrajnemu bujenju mimoidoce­ga ni prebudil, je ta poklical policiste, ki so opravili postopek in mu na koncu izdali placilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Glasna glasba V Šmarci so policisti obravnavali kršitev po Zakonu o varstvu javnega reda in miru zaradi predvajanja glasne glasbe, glasnega nazdravljanja in petja na javnem kraju. Kršitelji so ob prihodu policistov na kraj kaznivo dejanje prenehali. Kršitelju je bil izdan placilni nalog. Prijava zlorabe osebnega imena Obcan se je zglasil na policijski postaji in prijavil zlorabo osebnih podatkov in podatkov podjetja v tujini, s katerim se je neznani storilec okoristil, narocil blago, ga prejel in odtu­jil na oškodovancevo ime. V tujini preiskava že poteka, z naše strani pa sledi porocilo na pristojno tožilstvo. Intervencija na javnem kraju Na Šutni so policisti posredovali, kjer sta se zaradi parkira­nja svojih vozil sprla soseda, pri cemer je kršitelj z neprimer­nimi besedami žalil in poniževal soseda. Sledi zbiranje ob-vestil in zoper kršitelja placilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Najdeno kolo v Crni V Crni pri Kamniku je obcan našel kolo znamke Kilimanjaro bele barve. Obcana, ki pogreša omenjeno kolo, prosijo, da se zglasi na Policijski postaji Kamnik in ga z dokumenti prevzame. Krave poškodovale vozilo Policija je bila obvešcena o poškodovanju vozila na planini Kisovec. Pri pregledu vozila so bile na zadnjem steklu vidne sledi jezika in sline, tako je bilo ugotovljeno, da so vozilo poškodovale krave. Oškodovanec je dogodek prijavil zaradi uveljavljanja škode na zavarovalnici. V Kamniški Bistrici našli pištolo Obcan je v Kamniški Bistrici našel pištolo znamke Walther z nabojnikom, ki jo je prinesel na policijsko postajo. Napi­san zapisnik o najdenih predmetih po ustrezni kategorizaci­ji bo poslan pristojnim službam. Razstava, ki ogreje srce Alenka Brun Volcji Potok – V Arboretum Volcji Potok še ta konec te­dna vabijo Alica v cudežnem Arboretumu, Zmaj v parku, Drevo med pisanimi oblaki, Divja narava in babicin vrt, Sprehod med tropskimi de­bli, Reciklirajmo s cvetjem, Orhideje v zraku, Vrtinec življenja – Cvetlicna razsta­va, ki je zanimiva vsem ge­neracijam. Za omenjeno cvetlicno tematiko in domi­selne kombinacije barv in cvetlic, cvetlicnih aranžma­jev, minljivih umetniških inštalacij so tokrat poskrbeli mojstri cvetlicarstva: Matjaž Beguš, Simon Ogrizek, Franci Landeker, Marjan Planinšek, Alen Kovacic in Katarina Zupancic Dežman. Cvetlicna razstava poskrbi za posebno vzdušje ob spre­hajalnih poteh, ki vodijo skozi park. Je prava paša za oci. Sploh Alica v cudežnem Arboretumu Alena Kovacica v njegovi razlicici pricakova­nja cajanke z Alico iz znane knjige Alica v cudežni deželi pricara obiskovalcu zgodbo, kot si jo zamisli on sam. Ne-komu so všec cvetlicni stol in torta, spet drugega nav­dušijo viseca jabolka, tretji bi ugriznil v cvetlicni kolac. Najmlajše ogreje tudi Zmaj v parku Matjaža Beguša, medtem ko so pri Landeker­jevih Orhidejah v zraku ta­koj dobili asociacijo ujetih orhidej v pajkovo mrežo. Cvetlicna razstava je na ogled še do 6. septembra 2020. Najraje izdeluje makete kozolcev Franc Obolnar iz Vrhpolj že vse življenje rad ustvarja iz lesa. Najraje se loti razlicnih maket in te dni je dokoncal že novo. Jasna Paladin Vrhpolje – Franc Obolnar šteje že 85 let, a še vedno sko­rajda vsak dan – tako pozimi kot sedaj, poleti – preživi v svoji mizarski delavnici, kjer z najvecjim veseljem ustvar­ja iz lesa. Rad se loti najra­zlicnejših stvari, od pohištva do licnih lesenih skrinjic, a najbolj ga navdušujejo ma-kete, ki jih izdeluje po zna­nih kamniških motivih, ceprav se je vsega mizarske­ga dela naucil povsem sam. Te dni je koncal novo ma-keto toplarja, ki jo bo z ve­ DVORIŠCNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE , KONTROLA PRISTOPA ... 041 812 178 DORMAN d.o.o., info@dorman.si Zaprice 10, 1240 Kamnik www.dorman.si seljem podaril komu od bližnjih za rojstni dan. »Izdelana je povecini iz smreke, le nekaj detajlov je tudi iz hrasta in ma-cesna,« nam razloži in doda, da je za zadnjo ma-keto porabil približno pet-deset ur dela. Ker – kot priznava – brez dela biti ne zna, že snuje ideje za nove izdelke. »Že od majhnega sem navajen tako, da brez­delja ne poznam, zato si tudi na stara leta dneve najraje krajšam v svoji de­lavnici,« nam je še povedal ob obisku. Na kolo za pomoc gorskim reševalcem Jasna Paladin Velika planina – Podjetji T Atelje in Korca skupaj z gor-skim reševalcem in vodni­kom turnega in gorskega kolesarjenja Matjažem Šer­kezijem vabita na dogodek z naslovom Na kolo z master-chefovkami za dobrodelnost za GRS Kamnik, ki bo v so-boto, 5. septembra, na Veliki planini, kjer se zgodi kar dvajset odstotkov vseh ne­srec v kamniških gorah. Od-hod na planino bo ob 9. uri z nihalko, ob 10. uri bo na Gradišcu malica z master-chefovkami Tanjo Pirc, Kri­stino Jakopic in Izo Logar ter zbiranje sredstev za Gor­sko reševalno službo Ka­mnik, ob 13. uri sledi spust s kolesi v pastirsko vas, ob 15.30 pa odhod z vodnikom v dolino. Ves dobicek od prodanih prijavnin kolesar­jev (cena je 65 evrov na ose­bo) bo namenjen GRS Ka­mnik za izboljšanje njihovih pogojev dela. Vabljeni tudi pohodniki in vsi drugi pod-porniki gorskih reševalcev. Zanimivosti Padec letala je predstavil v stripu Gregor Petric je za svojo maturitetno nalogo v obliki stripa predstavil zanimivo zgodbo iz druge svetovne vojne, ki se je zgodila na Mali planini. Jasna Paladin Kamnik – Danes dvaindvaj­setletni Gregor Petric sicer že vse življenje živi v Crnu-cah, a njegova družina – predvsem mama in oba sta­ra starša po njeni strani – so že od nekdaj tesno povezani s Kamnikom in tukajšnjimi hribi, predvsem pa z Veliko vedel za zgodbo o ameri­škem letalu, ki je med drugo svetovno vojno strmoglavilo na Mali planini – to pa sem želel predstaviti v obliki stri-pa, saj že od malega zelo rad rišem, v najstniških letih pa sem odkril, da sem v tem celo dober,« pravi Gregor, ki si je ostanke letala in spo­minsko plošco na Mali pla­ planino. nini tudi ogledal. Gre za zelo zanimivo, a manj znano zgodbo, ki se je pripetila 29. maja 1944. leta. Ta dan je na Foto: Jasna Paladin Seminar o izbiri toplotne crpalke Jasna Paladin Kamnik – V mesecu sep­tembru podjetje Termaks pripravlja brezplacen izo­braževalni seminar na temo Primerjaj in izberi toplotno crpalko, namenjen tudi ob­canom Kamnika. Predstavili bodo ponudbo in letošnje novosti nekaj v sve­tu najbolj uveljavljenih proi­zvajalcev in naredili primer-javo kljucnih razlik med njimi glede zmogljivosti ogrevanja pri nizkih zuna­njih temperaturah, glasnos-ti zunanje enote, cene, ga­rancijskih pogojev in še cesa. Seminar bo vodil Robert Ži-brik. Prijave na številko 041/692 410 zbirajo do pet-ka, 11. septembra. Glede na epidemiološko si­tuacijo bo verjetno seminar izveden v vec manjših lokal­nih skupinah, o cemer bodo prijavljeni naknadno obveš-ceni. Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU 6 4 9 5 2 5 89 1 2 5 3 7 6 9 9 2 8 Mali planini, tik pod Jarškim domom namrec Gregor Petric je z Veliko planino povezan že od malega. strmoglavil ameriški bombnik B 17. 6 9 2 1 Rešitev: »Moj ded je bil po drugi sve-In kako to, da je njegov strip 3 4 7 tovni vojni in vse do 60. let znova aktualen zdaj? »Že ob prejšnjega stoletja bajtar na maturi so bili moji profesor- Mali planini, od zgodnjih ji navdušeni nad obliko stri­ 70. let pa tja do leta 2000 pa pa in so mi predlagali, naj bajtar na Gojški planini. ga skušam kje objaviti. Zdaj Skupaj z mojo staro mamo pa sem se nekako povezal s 684795312 235416897 719238546 158347629 367952481 942681753 823164975 576829134 491573268 76 1 4 57 2 TEŽJI SUDOKU Nemci, šest pa so jih rešili imamo do tega že res bolj domacini in partizani. Dva 'hladen' odnos, nekako ab-so zdravili v partizanski bol-straktno se nam zdi, ker je Rešitev: 145389267 723614598 869275431 418967352 532148976 697523814 974856123 381792645 256431789 1 4 8 9 2 6 5 3 1 9 7 2 3 7 6 5 3 9 7 1 2 6 4 3 8 in skupaj z mami so na pla­nini preživljali vse praznike, še posebej 29. november, novo leto in prvi maj, pa tudi zimske pocitnice, in ko sem bil majhen, sem šel veckrat z njimi gor tudi sam,« nam pove Gregor, ki je pred dvema letoma svoje zanimanje za Veliko plani-no vpletel v maturitetno na-logo na srednji šoli za go-stinstvo in turizem v Lju­bljani. »Ko sem se priprav­ljal na maturo, sem se odlo-cil, da bom z maturitetno nalogo na neki nacin predstavil Veliko planino – predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Ka­mnik - Komenda Dušanom Božicnikom, ki si prav tako strip želi videti v tiskani ob-liki,« je zadovoljen Gregor Petric, ki bi bil vesel, ce bi njegov izdelek uporabili tudi v turisticne namene. Gre namrec za zelo zanimi­vo, a manj znano zgodbo, ki se je pripetila 29. maja 1944. leta. Ta dan je na Mali planini tik pod Jarškim do-mom namrec strmoglavil ameriški bombnik B 17. Po-sadka je štela deset mož. Dva sta umrla in so ju poko­nici v Beli, vendar je eden od njiju slab mesec kasneje umrl. Gregor prizna, da zgodbe o drugi svetovni vojni med njegovimi vrstniki niso kaj tako oddaljeno, a prav je, da ohranimo ta spomin. Morda pa bo koga od mojih vrstni­kov zgodba pritegnila prav zato, ker je predstavljena v obliki stripa in ni tako suho- Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da med raziskovanjem sem iz-pali na planini, dva so ujeli prida priljubljene. »Mladi parna,« zakljuci. se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. v Kaj buljiš? A hoceš, da te prebu-tam, ti topozobi kratkouhec?! . d Slabo se vam piše, ce vas ujamem, brezhiškarji! Kaj se dogaja? Kaj pomeni ta peklenski trušc? Clovek pride, da si odpocije v neokrnjeni naravi, pa ga živali ne pustijo pri miru. Bela @volkuljaBela Saj res! Grnjav. Cakaj malo, saj to ni kuža. NA POMOC! To je ... vol... vol... volkulja! Se nadaljuje. Prireditve Prireditve v septembru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v septembru? ter tudi v elektronskem mesec­niku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obraz-ca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK Petek, 4. septembra, ob 13. uri, mestno središce Petkovo vodenje V družbi izkušenih lokalnih vodnikov boste lahko spoznali manj zna­ne zanimivosti našega mesta. Dobimo se ob 13. uri na TIC-u. V petek, 11. septembra, bo vodenje potekalo samo v angleškem jeziku. Petek, 11. septembra, ob 13. uri, mestno središce Petkovo vodenje V družbi izkušenih lokalnih vodnikov boste lahko spoznali manj zna­ne zanimivosti našega mesta. Dobimo se ob 13. uri na TIC-u. Vodenje bo potekalo samo v angleškem jeziku. DOM KULTURE KAMNIK Od torka, 1. septembra, Galerija Doma kulture Kamnik Vrtec Zarja: Zvoki tradicije Razstava izbranih otroških likovnih del bo na ogled do 22. sep­tembra v casu uradnih ur Doma kulture Kamnik. JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Cetrtek, 10. septembra, ob 9. uri, Mekinjski samostan Gibanje, ravnotežje, moc in stabilizacija S telesno dejavnostjo v razlicnih življenjskih obdobjih krepimo svoje zdravje. Tematske delavnice izvajajo strokovni sodelavci iz Centra za krepitev zdravja, Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik. Cena vsto­pnice: 4 evre. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 je število obiskovalcev omejeno. Obvezna rezervacija vstopnic na info@samo­stanmekinje.si. Sreda, 16. septembra, ob 17. uri, Mekinjski samostan Zdrava uravnotežena prehrana in hujšanje Delavnico vodijo strokovni sodelavci Centra za krepitev zdravja, Zdra­vstveni dom dr. Julija Polca Kamnik. Cena vstopnice: 4 evre. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 je število obiskovalcev omeje-no. Obvezna rezervacija vstopnic na info@samostanmekinje.si. Sreda, 16. septembra, ob 9. uri, Mekinjski samostan Svetovanje pri opušcanju kajenja Delavnico vodijo strokovni sodelavci Centra za krepitev zdravja, Zdra­vstveni dom dr. Julija Polca Kamnik. Cena vstopnice: 4 evre. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 je število obiskovalcev omeje-no. Obvezna rezervacija vstopnic na info@samostanmekinje.si. Alenka Kodele je tokrat pripravila svoj izbor najboljšega peciva iz priljubljenih in tudi že razprodanih knjig: Torte in tortice, Pite in zavitki, Caša sladkega, Piškoti, Piškotki in drugacno pecivo, Najboljši piškoti. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo narocite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Ce želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaracuna po ceniku Pošte Slovenije. MEDOBCINSKI MUZEJ KAMNIK Torek, 8. septembra, ob 20. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Tam pri Celovcu. Koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi. Desetega oktobra 2020 bo minilo 100 let od plebiscita na Koroškem. Na obcasni razstavi je avtorica Alenka Juvan izbrala in predstavila šest protagonistov: Lovro Horvat, Pavle Kernjak, dr. Angela Piskernik, dr. Izidor Cankar, Prežihov Voranc in Ksaver Meško. Odprtju razstave bo ob 20.30 uri na župnijskem vrtu sledila uprizori­tev enodejanke dr. Izidorja Cankarja Plebiscit, ki bo V Sloveniji tokrat uprizorjena prvic. V režiji Andreje Gruden jo bodo uprizorili igralci Športnega in kulturnega društva Sela pri Kamniku.   DRUŠTVO SVETI JAKOB Petek, 11. septembra, ob 19.30, Javni zavod Mekinjski samostan Predstavitev dela Marije Klobcar Poslušajte štimo mojo. Potujoci pevci na Slovenskem Knjiga razgrinja zelo pomembno in doslej slabo znano podrocje slo­venske zgodovine. Osvetljuje razlicne skupine potujocih pevcev in njihov pomen tako znotraj slovenskega prostora kot njihovo vlogo pri vpetosti Slovencev v evropsko zgodovino. Glasbeni program, v katerem nastopajo Ljoba Jence, Jani Kovacic in Domen Marincic, bo predstavil pomen Slovencev v viteški ustvarjal­nosti in izjemno vlogo slovenskega jezika v srednjem veku. ARBORETUM VOLCJI POTOK Sobota, 5. septembra, ob 10. uri, Arboretum Lutkovna delavnica Delavnico bo vodila igralka in animatorka Sonja Kononenko. Placa se vstopnina v park. Delavnica je brezplacna. Obvezna prijava na prire­ditve@arboretum.si. Ponedeljek, 7. septembra, ob 9. uri, Arboretum Delavnice za tretje življenjsko obdobje: Prehrana in analiza telesne sestave Delavnice vodijo strokovni sodelavci Centra za krepitev zdravja, Zdra­vstveni dom Kamnik. Placa se vstopnina v park. Delavnice so brezplacne. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si Sreda, 9. septembra, ob 10. uri, Arboretum Cas za družino Delavnice vodijo strokovni sodelavci Centra za krepitev zdravja, Zdra­vstveni dom Kamnik. Placa se vstopnina v park. Delavnice so brezplacne. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Cetrtek, 10. septembra, ob 16.30, Arboretum Duševno zdravje Delavnice vodijo strokovni sodelavci Centra za krepitev zdravja, Zdra­vstveni dom Kamnik. Placa se vstopnina v park. Delavnice so brezplacne. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Petek, 11. septembra, ob 17. uri, Arboretum Mali makramejcki Skupaj z izvajalcem delavnice bomo na otroškem vrticku pri igrišcu izdelovali makrame za rastlinice, ki nam bodo v jesenskem casu lep­šale notranje prostore, terase ali balkone. Na delavnici bomo krepili rocne spretnosti in iz vrvic spletali kitke. Placa se vstopnina v park. Delavnica je brezplacna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Sobota, 12. septembra, ob 9. uri, Arboretum Fotografska delavnica – motivika Arboretuma Delavnico vodi Foto, kino in video klub Mavrica. Placa se vstopnina v park. Delavnica je brezplacna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTICA KAMNIK, KULTURNO DRUŠTVO MOTNIK IN TURISTICNO DRUŠTVO MOTNIK Sobota, 5. septembra, od 11. uri, Motnik, Park pod lipami Križnikov pravljicni festival Od 11. do 13. ure: Pravljicne stezice Družine (obiskovalce) bomo popeljali po Motniški poti, na kateri se bodo ustavili na razlicnih postajah, poslušali pravljice in spoznali skrivnosti Motnika. Od 13. do 17. ure: Pravljicno popoldne v parku Pravljice bodo pripovedovali Irena Cerar, Rok Kušlan, maestro Gorsky in Rose (Goran in Anja Završnik). Ob 17. uri: Jenkret je biv: Sveti Coprijan Znani slovenski pripovedovalci bodo pripovedovali pravljice iz nove knjige pravljic Gašperja Križnika Sveti Coprijan. Pozdravni nagovori: castna pokroviteljica festivala dr. Monika Kropej Telban, župan obci­ne Kamnik Matej Slapar in župan obcine Vransko Franc Sušnik. Pri­povedujejo: Vroca župa, Boštjan Napotnik Napo, Katja Preša, Špela Frlic, Breda Podbrežnik, Giovanna Conforto. Glasba: Neža Drobnic Bogataj. Vsi dogodki so brezplacni. Prižgali so oglarsko kopo Prižiga »ogenjce« se je na povabilo oglarja Vida Pirša udeležil tudi župan Matej Slapar. Jasna Paladin sko zgradbo, kemicno sesta­ vo in maso, zato vsaka potre-Lipovec – Oglarsko kopo na buje tudi drugacno tempe-Lipovcu so Vid Pirš in še ka-raturo, pri kateri ogleni. kšnih deset oglarjev v petek, Najvecjo temperaturo za 21. avgusta, pripravljali od poogljevanje potrebujejo ne­šeste ure zjutraj, nato pa so kateri mehki listavci. skrbno pazili, da se kopa ni Župan Matej Slapar, ki je vžgala, ter vestno in pozor-imel tudi cast prižgati oglar-no poskrbeli za to, da bodo sko kopo, je ob tej priložnos­pridobili kvalitetno oglje iz ti dejal, da je oglarstvo zak­kamniških dreves. Najprej ladnica znanja, ki zaradi so morali skrbno izbrati kamniških oglarjev ne bo samo mesto kopišca, nato odšla v pozabo, saj tradicijo pa še kakovosten les. Kot so naravne, kulturne in etnolo­povedali, ima vsaka dreve-ške dedišcine prenašajo tudi sna vrsta drugacno anatom-na mlajšo generacijo. Zahvale Dom kulture Kamnik ima spet uradne ure JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 K omunalno podjetje Kamnikd.o.o. ODPADNE VODE: 041 326 256 Cankarjeva 11, 1241 Kamnik VZDRŽEVANJE OBCINSKIH CEST: 031 625 524 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti jezadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK Jasna Paladin Kamnik – Iz Doma kulture Kamnik so sporocili, da imajo od 1. septembra znova uradne ure (vrata so morali zaradi pandemije zapreti marca), kar bo razveselilo obiskovalce njihovih je­senskih prireditev in podalj­šane abonmajske sezone. »Predstave, ki so odpadle v spomladanskem terminu abonmajskega programa, bodo izvedene v septembru in oktobru. Nekatere pred-stave bodo zaradi okolišcin zamenjane ter izvedene v skladu s trenutnimi zdra­vstvenimi ukrepi. Zaradi omejitve števila obiskoval­cev v dvoranah bodo odigra­ne v dveh terminih in bodo na ogled le abonentom po­sameznih abonmajev,« po­jasnjujejo v Domu kulture Kamnik. Uradne ure, ko je na blagajni doma mogoce kupiti tudi vstopnice, so ob ponedeljkih, torkih in pet-kih med 10. in 12. uro ter ob sredah in cetrtkih med 14. in 18. uro. Vsi obiskovalci bodo morali spoštovati pra­vila, ki jih narekuje NIJZ; da bi si nekateri to še lažje za­pomnili, pa so v sodelovanju z Ivanom Mitrevskim izdali ilustrativno upodobitev Ko­rona bontona. Prijatelje spoznaš v nesreci V Samostanski ulici v Kamniku sta konec julija v enem tednu zgorela kar dva avtomobila; oba požara naj bi bila podtaknjena. Brez avta in s financnimi težavami je tako ostala tudi Tatjana Podjed, a zgodba ima srecen konec. Jasna Paladin za delo negovalke starejših. Zaposlena je namrec v Med-Kamnik – Samostanska uli-generacijskem centru Ko-ca v središcu mesta se zdi menda in svoje delo opravlja mirna kot le redkokatera, a v na terenu. dneh ob koncu julija so ime-A ko je že pomislila, da jo bo li gasilci in policisti v enem življenje znova postavilo tednu kar dve nocni inter-pred težko preizkušnjo, je venciji. Oba avta, prvi je bil spoznala, kako rek, da v ne- Tatjana Podjed ob vecstanovanjski hiši na Samostanski ulici, kjer so še vedno vidne posledice požiga vozila Minuli konec tedna je na Samostanski ulici zgorel še tretji avtomobil. »V nobenem od primerov požarov na vozilih storilec ali osumljenec še ni znan. V vseh primerih poteka kriminalisticna preiskava, med drugim tudi v smeri, da so primeri med seboj povezani. Ker predkazenski postopek še poteka, vam ostalih podrobnosti ne moremo posredovati. Vse obcane, ki bi karkoli vedeli o dejanjih, pozivamo, da to sporocijo na 113, na Policijsko postajo Kamnik (01 830 31 80) ali anonimno na 080 1200,« pojasnjujejo na Policiji. novanjske stavbe, v kateri živita lastnika obeh vozil. Ena od njiju je Tatjana Pod-jed, ki je imela v lasti manj­šega citroëna. Že ob prvem požigu je bil njen avto parki-ran tik ob tistega, ki je pogo-rel, ker pa so bili vsi prepri-cani, da je šlo za samovžig, dva dni kasneje ni kaj dosti pomišljala, ko je parkirala ob stavbo. A ponoci so jih znova zbudili plameni in ga­silske sirene. »Te noci ne bom nikoli pozabila. Ne mo-rem opisati šoka in stresa, ki sem ga obcutila ob tem do-godku,« zacne in prizna, da se je zaradi dogodka znašla tudi v financnih težavah, saj vozilo ni bilo kasko zavaro­vano in odškodnine ne bo dobila, za stanovanje, kamor se je preselila po locitvi, pla-cuje posojilo, prav tako pa avto vsakodnevno potrebuje ri ljudje iz Kamnika, Dom-žal, Turnš in Komende ter prijatelji, znanci in sosedje, ki so se zbrali okrog Jožeta Galicica - Jodlna, so se od­zvali s financnimi prispevki in teden dni kasneje sem že lahko kupila nov rabljen avto. Hvala vsem za vso po­moc. Presenecenje je bilo popolno in res ne morem dovolj izraziti hvaležnosti, ki jo obcutim. Nobeno bo­gastvo ne more nadomestiti prelepega spoznanja, da je ljudem mar zame. Da jim nekaj pomenim,« je teden dni za tem, ko so jo prijatelji povsem presenetili s po­mocjo, še vedno ganjena Ta-tjana, predvsem zato, ker v Kamniku živi šele dve leti, pa je kljub vsemu naletela na pomoc, ki je sicer bolj po­gosta na podeželju, kjer se vsi poznajo med seboj. Iz jame potegnili tudi odslužene štedilnike Kamniški jamarji so skupaj s svojimi kolegi od drugod in drugimi prostovoljci v soboto, 22. avgusta, ocistili Jamo v Kofcah na Veliki planini, kjer se je vrsto let kopicilo vse, kar se na planini ni vec potrebovalo. Tridnevno druženje na planini so izkoristili tudi za merjenje nekaterih drugih jam, ki jih na tem obmocju res ne manjka. Jasna Paladin zemno vodo, ki polni zajetja pitne vode, ki so raztresena Velika planina – Kamniški v vznožju planote,« nam je jamarji so tridnevni tabor na povedal predsednik Jamar­obmocju Velike planine do-skega kluba Kamnik Rajko dobra izkoristili, saj so našli Slapnik, ki je tudi organizi-in izmerili novo jamo pod ral cistilno akcijo in bil z od-Rzenikom, preverili stanje zivom, potekom in rezultati snega v eni vetrnici prav ob koncu zadovoljen, ceprav tako pod Rzenikom, izmeri-je bilo delo zelo zahtevno. li Mancino jamo pod Bukov-Kamniškim jamarjem so se cem ter z laserjem ponovno pridružili tudi jamarji Ša­izmerili del Kofc. leškega jamarskega kluba Najvec pozornosti pa je pri­tegnila cistilna akcija v vec kot kilometer dolgi in dob-rih sto metrov globoki Jami v Kofcah, ki so jo jamarji odkrili že leta 1928, a je za­radi svoje lege tik pod pas-Podlasica Topolšica in Društva za raziskovanje jam Simon Robic Domžale, pri prenosu vrec s smetmi do traktorske prikolice pa so pri­skocili na pomoc clani PD Domžale, PD Kamnik, PD tirskim naseljem žal vrsto Bajtar, Pašne skupnosti Veli- let služila kot deponija za odpadke. Znana je tudi pod imenom Veternica pod Nji­vico oziroma Brezno v Kofci, vhod vanjo pa leži pod potjo med Domžalskim domom in planšarskim naseljem. »Kamniški jamarji smo jamo že veckrat obiskali in vsakokrat nas je kup razno­raznih smeti in kadavrov v vhodnem breznu in neprije-ten vonj silil k razmišljanju, kakšen vpliv ima to na pod-ka planina, predstavnica Ob­cine Kamnik in nekateri mi­moidoci, ki jih je bilo na soncno soboto na planini res izjemno veliko in jih je delo jamarjev tako navdušilo, da so priskocili na pomoc. Za traktorski odvoz smeti v doli-no na deponijo je poskrbel Gregor Žagar iz Pašne skup­nosti Velika planina. »Iz jame smo odnesli okoli sedem kubicnih metrov ra­znovrstnih odpadkov, ki so Foto: Jasna Paladin Foto: Jasna Paladin Jama v Kofcah, ki je bila zadnja leta bolj podobna smetišcu, je zdaj ocišcena, a škoda na podzemnih vodah je že velika. Foto: Jasna Paladin Predsednik Jamarskega kluba Kamnik Rajko Slapnik jih v jamo zaceli metali v za-vsebino, skratka stvari, ki jih cetku 60. let prejšnjega sto-na planini niso vec potrebo­letja in jih metali vse do vali, in smeti. Vsi, ki so ka­pred kratkim, ko so zaceli korkoli povezani s planino, redni odvoz odpadkov v doli-namrec priznavajo, da se je no. Med odpadki je bilo veli-v brezno vrsto let odmetava­ko raznoraznih steklenic, lo vse mogoce, zato so tudi konzerv, steklene volne, ne-pastirji in clani pašnih skup­ kaj odsluženih štedilnikov, nosti naše delo podprli, po­ veliko plastike v obliki vrec, hvalili in priznali, da je bil Foto: Jasna Paladin renault scenic, drugi pa ci-sreci spoznaš prijatelje, za­ troën C3, sta povsem pogo-res drži. »Starši, moja otro­ rela, požar pa je precej poš-ka in sorodniki, moje sode­ kodoval tudi fasado vecsta-lavke in šefinja, številni dob- odslužena plocevinasta kriti­na, veliko praznih ali celo polnih kanistrov s sumljivo za cišcenje že skrajni cas,« nam je še povedal Slapnik in poudaril, da so z akcijo želeli opozoriti vse akterje, to je lastnike gostinskih objektov, planinskih domov, pocitniških hišic in planšar­je, da je v zadnjih letih ved-no vecji problem velikopla­ninske planote onesnaževa­nje podzemne vode s fekali­jami in gospodinjskimi od­padnimi vodami, ki se ne­kontrolirano iztekajo v kra­ško podzemlje velikoplanin­ske planote in pritekajo na plano v izvirih v vznožju planote, ki napajajo vodoh­rame za kamniški in tudi komendski vodovod. Skrb vzbujajoce so znova zadnje mikrobiološke analize Luc­nice, najbolj vodnatega izvi­ra pod planoto, kjer so bile vrednosti bakterij E-coli pre­sežene vec kot 400-krat. Udeleženci cistilne akcije v Jami v Kofcah / Foto: Jasna Paladin