Štev. 35. V Ljubljani, g torek, dne IZ. februarja 1901 Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26*— ti pol leta „ „ 13 — 6-50 220 B ti četrt leta „ u en mesec „ V upravniStvu: za celo l«'.o naprej K 20' — za pol leta „ „ 16'— „ 5— „ 170 ta p za Četrt leta Ki cn mesec Zi poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC UtO XXXU. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat 15 h 11 „ 9 ., za Ječ ko trikrat . 6 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ol>-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedel;e in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Uredništvo 1* v Kopitarjevih ulicah SL 2 (vhod čez _____ dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se me vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen Ust za slovenski narod UpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprejema naročnino, Inscratc in reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188, Pomlajeni liberalizem. Nemške državnozborske volitve so bile za vse stranke izkušnja, kaj premorejo in česa jim manjka. Volitve so sc izvršile, toda lc dve stranki, katoliški centrum in protestantski konzervativci sta izkušnjo prestali in sta sedaj v nemškem državnem zboru najmočnejši skupini, po številu mandatov in po številu volivcev. Socialna demokracija jc oslabljena, ker so od nje odpadli malkontcnti iz meščanskih krogov, ki so dozdaj ž njo volili, liberalci vseh frakcij pa so s pomočjo dvora in državnega kanclerja pridobili celih petnajst mandatov. To zadnje dejstvo nas posebno zanima. Zakaj so liberalci tako grdo propadli, da morajo svojih borih petnajst mandatov, ki so jih vzeli socialnim demokratom, smatrati zgolj za miloščino, sprejeto od Biilovva in juda Dernburga? Predno so sc vršile volitve, so liberalnega mrliča klicali k življenju po vrsti Biilovv, pastorji hujskači od evangeljskega »Bunda«, dunajska »Neue Freie Presse« in frajteoski meščanski listi. Nič ni izdalo vse trobentanje;,liberalizma ne spravi noben an-gelj Mihael več na noge. Karol Lamprccht, profesor na univerzi na Lipskem, razmotriva v »Pressi« o tem dejstvu sledeče: Najboljše, kar jc liberalizem na Nemškem ustvaril, je bil kulturni boj. Toda ta boj spada v preteklost; kdor ga hoče danes obnoviti, ta ni več za naše c^ase, neusmiljeno obsodi samega sebe na smrt. To je stara resnica. Nemški liberalizem se jc v sedanjem volivnem boju pokazal za popolnoma nezmožnega začeti kulturni boj, na drugi strani pa jc omahoval, ali naj gre proti centru v boj v znamenju protikrščanstva ali pa z nacionalno parolo. Dosledno bi bilo, če bi bil liberalizem odkrito povdarjal, da je proti vsaki konfesiji, proti katoliški in protestantski, in da dovoljuje vsakemu človeku imeti le toliko vere, kolikor jo je ravno treba, da ne pride v konflikt z laiško državo, »civilno« moralo, svobodno šolo in drugimi takimi liberalnimi ideali. Ta doslednost pa pri liberalcih ni doma. V sedanjem volivnem boju so na eni strani povzdigovali luteranstvo, da naščujejo verne evangeljčane proti Rimcem, na drugi strani so sc laskali katoličanom in postavili več nacionalnokatoliških kandidatov, ki naj dokazujejo, da katoličanstvo iu »klerikalstvo« nista eno, drugod so zopet meščanom slikali rdeči internacionalni strah, ki podkopuje temelje državi in dinastiji, kicr pa ni bilo upanja, vreči socialdemokrata, so naglašali sorodnost med liberalizmom iu socialno demokracijo, ki imasta skupen kulturni ideal. Da ni bilo take stranke mogoče prenoviti, je potemtakem zelo razumljivo. Žalostno znamenje za liberalno mišljenje so predvsem besede natolčnice, s katerimi so liberalci drezali narod mislecev, da ga vpeljejo v novo svobodomiselno dobo, sebi pa priborijo vsaj kakšnih osemdeset mandatov. Tu je na volivnih razglasih bliščala beseda o Rimu, ki zasužni duha, tam fraza o črnih brezdomo-vincih, tu Luter, ki jc osvobodil nemško misel, tam mrtve dogme, ki ovirajo razvoj človeštva. Sama negacija, same besede nikainice. Nekaj pozitivnega pa so vendar pokazali, neizmerno suženjsko udanost do Viljema hohencolernske-ga, do kolonij in nemške mornarice. Ker so pa te stvari v kričečem nesoglasju s svobodno mislijo, ie vsa ta osvobodilna akcija propadla. Uspeh volitev jc pokazal sledeče: Za kulturni boj niso na Nemškem pripravna tla. Za kulturni boj so liberalci ravno tako za nič, kot socialni demokratje, ako so katoličani združeni v politični ljudski stranki. Kulturni boj jc nemogoč, ako katoličani na Nemškem izvajajo dosledno zares svobodoljubno načelo o politiški pariteti konfesij, svobodi združevanja in organizacije na socialnem, šolskem, verskem in izobraževalnem polju. Potem izginejo vse liberalne stranke, ki se ne morejo vzdržati, ako nanje pritiskajo svobodne organizacije, bodisi krščanske, bodisi socialistiške. Kajti potem se mora liberalizem meriti s svojimi nasprotniki z moralno silo, katere nima, ne pa s pomočjo izjemnih postav in centralizma v duhu Bismarkovem. Lipski profesor Lamprccht jc tudi prišel do tega spoznanja. V »Pressi« izvaja, da je treba navezati četrti, delavski stan na vlado s tem, da se njegovim društvom da nekaka avtonomija. Vlada naj dopušča snovanje strank in naj jim zaupa. Kakor hitro se zgodi, kar želi ta akademičui liberalec, ie liberalizma konec. To načelo se ne sklada z gospodarskim in kulturnim programom manehesterskega liberalizma in bi spravilo na vrh zgolj proti-liberalne stranke. Preporod liberalizma se je torej tudi na Nemškem ponesrečil. Daljše življenje mu jc zagotovljeno samo še na Francoskem, kjer črpa nekaj moči iz radikalne socialistične levice. Tudi tu bo poginil vsled te čudne zveze, ki ga sili, da dan na dan zatajuje svoj program. Dotlej bpsta Clemenceau in Biilovv v ladala po stari navadi, danes s to, jutri z drugo večino. Cisto kakor Don .luan: »Danes ljubim Johano, jutri Suzano«. To je ves liberalni program. VEST O ODSTOPU DR. FORTA. Dunajski listi poročajo, da sicer trgovinski minister dr. Fort namerava odstopiti, nikakor pa ne pred volitvami. Baie hočejo krščanski socialci spraviti svojega pristaša dr. Pattaja na mesto Fortovo, kar pa menda ne bo šlo, ker pride za to mesto v prvi vrsti v poštev kak Ceh. Baje bo dr. Pattai po volitvah prevzel justično ministrstvo, ker namerava tudi dr. Klein odstopiti. — Dobro infor- mirani krogi poročajo, da so vse vesti o odstopu Fortovem neosnovpane. IZ OGRSKE. Budimpeštansko posojilo. Budimpeštanski župan Barczy dementujc vest dunajskih listov, da namerava mesto najeti posojilo deset milijonov kron. Proti Stephanu Tiszi. Budimpeštanska reformirana cerkvena občina jc 10. t. m. izvolila na mesto umrlega cerkvenega nadprokurator-ja Aleksandra Hegediisa za nadprokuratorja Aleksandra Kovacsyja. Ko jc pred volitvijo ravnatelj Goz predlagal za prokuratorja bivšega ministrskega predsednika grofa Tiszo, je shod burno protestiral proti temu. Navzoči so vpili: »Doli s Tiszo!« PREGANJANJE POZNANJSKIH POLJAKOV. Jako originalno sredstvo so iznašli pruski nacionalno-liberalni hakatisti, da starejo šolski bojkot poljskih otrok. »Posener Tagblatt« poroča, da so profesorji na gimnaziji v Nakelu izključili tri poljske gimnazijce, ker so njihovi očetje zagovarjali šolski bojkot. »Dziennik Poznanski« poroča, da nameravajo šolske oblasti izključiti iz gimnazij vse tiste učence, katerih mlajši bratje in sestre se udeležujejo šolskega bojkota. Na podlagi tega odloka so izkliučili enega poljskega gimnazijca iz gimnazije v Deutsch-Eylau v zahodni Prusiji. Kraljevi vladi v Danzigu in Marien-vverdru sta stariše štrajkujočih otrok kaznovali z globami 30 M. Pri tem se sklicujeta na dve naredbi iz let — 1808 in 1817. Centrum bo to zadevo spravil pred državni zbor. SRBIJA. Kragujevska afera. Najvišje vojaško sodišče je potrdilo obsodbo prve inštance v kra-gujevski aferi, kjer so obsodili 35 častnikov-zarotnikov in podčastnikov na prisilno iečo od enega do dvajset let. Prestolonaslednikova apanaža. Mladora-dikalec Nešič je v skupščini interpeliral vlado, zakaj namerava prestolonasledniku zvišati apanažo, dočim tare deželo carinska vojska z Avstrijo. Stavil je za zgled rutnunskega kral.ia, ki jc sam predlagal, naj se mu civilna lista zniža. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR. Kakor znano, je bil predsednik nemškega državnega zbora dozdaj član katoliškega centra, grof Ballestrem. Tudi sedaj bi to mesto pristojalo centru, ki ie v državnem zboru najmočnejša stranka. Proti temu delajo liberalne frakcije, ki tvorijo - seveda le v zvezi s konservativci novo nacionalno večino; vsaj domišljajo si, da jo tvorijo. Ker pa so liberalci vendarle po številu svojih glasov komaj na tretjem mestu, prevladuje splošno mnen e, da bo predsedstvo novega državnega zbora sestavljeno takole: Baron Hcrtling (ccn- trum), predsednik; grof Stollberg (konzerva-tivec), podpredsednik, Paasche (nacionalni liberalec), drugi podpredsednik. Centrum sam pa se ne poteguje za predsedniško mesto — nasprotno, centrovk glasila povdarjajo, da bi bilo centru ljubše, ako bi bil za vodstvo državnozborskih poslov izbran in odgovoren kak liberalec. Centrum ne mara biti vladna stranka in odklanja odslej vsako odgovornost za takozvane »nacionalne« zahteve, katere bo dosledno odklanjal. Odgovorni naj bodo liberalci. Centrum noče biti na nobeno stran vezan. RUSIJA. Volitve za dumo. Dozdaj je za volitve v dumo izvoljenih -4532 volilnih mož; 1161 je mo-narhistov, 719 zmernih, 1825 članov opozici-jonalne levice, 319 nacionalcev, 314 brezbarvnih. O 194 možeh sc ne ve, kaj so. Koliko opozicijonalnih poslancev bo v dumi? »Rječ« jc izračunala, da bo od volilnih mož za dumo izvoljenih najmanj 105 opozici-onalnih poslancev. Roparji. V Rigi so 9. t. m. trije roparji napadli blagajnika neke tovarne za steklo v njegovi pisarni ter hoteli ukrasti 2000 rubljev. Blagajnik se .ie branil in iel nanje streliati, nakar so tudi roparji streljali in prizadeli blagajniku dve rani. Vendar jc blagajnik roparje pregnal in enega izmed njih ustrelil; druga dva je ustrelila policija, -— 10. t. m. je petdeset roparjev pri nekem mostu v Peterburgu čakalo na transport državnega denarja pol milijona rublev, ki so ga peljali iz pristaniškega carinskega urada v državno blagajno. Tajna policija pa je roparje zasledila, 6 zaprla, drugi so ji pa ušli. — Deset roparjev jc v Moskvi napadlo blagajniškega uradnika državne žga-njarnice ter ga oropalo 51.000 rubljev. Napadalci na Stolypina. Sodišče jc obsodilo dve ženski, Terentievo in Klimovo, ki sta z drugimi socialnimi revolucionarci vred 15. avgusta napadli letovišče Stolypinovo, na smrt. Višje sodišče jo ie potnilostilo na dosmrtno prisilno iečo. Uoliuni Hoj. (Romihov shod v Krškem.) Točno ob desetih pride Romih v Gregoričevo gostilno. Tu ne vidi ne županov, ne svetovavcev, sc razsrdi in zakriči: »Kaj hudiča, ali bom sam?« Ni bil sam; Navzočih jc bila peščica. Poleg Krčanov jc bil tu v rhniški Lenarčič, kostanjeviški Globočnik s tajnikom, cerkljanski župan Marinček, leskovški Arh, dolinski župan Frigelj iu par brezpomembnih mož iz bližine, tudi Romihov paradebatier Punta r iz Pijavškega. Iz mokronoškega in trebanjskega okraja ni bil nihče. Deputacija jc šla nato k dr. Janku Hočevarju in ga prosila, da se potrudi k Grcgo-riču. Ko reče, da nima povoda iti, ga opetovano prosijo. Pride in mu ponudijo kandidaturo, katero pa odkloni. Eden navzočih pravi: Ines de las Sierras. Francoski spisal Charles Nodier. (Dalje.) — Jutri boš tak, kakor ti bo ugajalo, mi pravi Pablo, ki je slišal moje zadnje besede, toda nocoj nas nc boš zapustil. Sicer pa upam, da bo prošnja Estellina več izdala, nego moja.' — Kaj bi nam res darovali nocojšnji večer, je rekla Estella, ki bi ga sicer brez dvoma posvetili Pedrini? — Za Boga, sem vskliknil, ne imenujte več tega imena, draga Estella, kajti čuvstva, ki me obvladajo, niso taka, kakor vi sumite; preje strah. Zakaj se vendar ne smem jasneje izraziti. Moral sem odnehati. Sedel sem k sou-peru, ne da bi jedel; in kakor sem pričakoval, govorilo se jc samo o Pedrini. — Zanimanje, s katerim vas navdaja ta izvanredna ženska, povzame nakrat Pablo, ie tako veliko, da večje ne more biti. Gotovo bi radi poznali njeno zgodovino, deloma tu v Barceloni, toda v času, ko nas še ni bilo tu. Priznali mi bodete, da vas Pedrinine nezgode ne bodo nič manj presenetile nego njene zmožnosti. Nikdo ni odgovoril in Pablo je nadaljeval: — Pedrina ne spada nikakor v ono vrsto žensk, iz katere njene sovrstnice navadno izhajajo in iz katerih se tvorijo tc nomadske družbe, namenjene ljudstvu v zabavo. Njeno pravo ime jcr nosila ena najplemenitejših ro-dovin stare Španije. Imenuje se Ines de las Sierras. Ines de las Sierras! vzkliknem in sc dvignem s stola tako razburjen, da sc ne da popisati. Ines de las Sierras! Torej jc vendar res! Ali pa veš, Pablo, kaj da ie Ines de las Sierras? Ali veš, odkod pride in kaka strašna usoda jo jc privedla na oder? — Vem, se nasmehne Pablo, da je to eno najbolj redkih in nesrečnih bitij, čigar življenje zasluži najmanj toliko pomilovanja, kakor občudovanja. Razburjenju, v katero te spravlja njeno ime, se prav nič ne čudim, kajti verjetno je, da si ga čul že več nego enkrat od naših romancicrov. Pravljica, na katero spominja to ime našega prijatelja — sc obrne Pablo k celcmu omizju — jc ena onih narodnih sporočil iz srednjega veka, ki imajo najbrž kako resnično podlago, in ki so se ohranile v spominu od roda do roda, tako da imajo skoro zgodovinsko vrednost. Ta povest, naj bo že kakoršna hoče, jc imela veliko veljavo že v 16. stoletju, ker se jc parkrat morala izseliti mogočna rodovina dc las Sicras v Mehiko. Resnica jc pač, da ji nesrečna usoda, ki jo ie tukai preganjala, tudi pod novim podnebjem ni prizanašala. Cul sem večkrat, da so že skozi tri stoletja vsi možki te rodovine padli pod mečem. V začetku tega stoletja je živci zadnji gospodov dc las Sierras v Mehiki. Smrt mu jc vzela ženo, in ostala mu je hčerka šestih ali sedmih let, ki jo je imenoval Ines. Nikdar sc niso kazale tolike zmožnosti v tako nežni sta- rosti in marki dc las Sierras ni prav nič štedil za njeno.izobrazbo, ki mu je obetala v starosti toliko' časti in sreče. Bil bi v resnici srečen, čc bi vzgoja njegove hčerke mogla edina ga zanimati. Toda kmalu je čutil, da mu manjka šc nekai, kar naj bi izpolnjevalo praznoto njegovega srca. Štel si jc v srečo, da da svoji lepi Ines drugo mater; a dal ii ie smrtno sovražnico. Bister um mlade Ines jc kmalu spoznal vse težkoče tega novega stanja. Kmalu ic uvidela, da bodo umetnosti, katere ie gojila do zdaj samo v zabavo in veselje, nicn bodoči kruh. Udala sc jim jc vsled tega s tako vnemo, da jc dosegla velikanske uspehe, in malo let pozneje že ui dobila več učitelja. Najimenitnejši njen učitelj bi sc čutil češčenega, če bi mogel postati njen učenec. Toda drago je plačala ta svoj uspeh, če je res, da sc ji jc od tega tre-notka, ko ni mogla ničesar več pridobiti od svojih učiteljev, vsled neprestanega truda pričel mračiti njen prej tako bister um. Nekega dne so prinesli truplo markiia de las Sierras v njegovo palačo. Našli so ga, večkrat prebodenega, na samotnem kraju, k er se pa ni pokazal noben sled o morilcu ali vzroku umora. Vendar jc ljudski glas kmalu zaznamoval krivca. Inesin oče ni imel nobenega znanega sovražnika, pač pa pred svojim drugim zakonom tekmeca, ki je bil znan po celi Mehiki vsled svojega silovitega značaja in svojih strasti. Vsak ga je v mislih imenoval morilca; toda ta sum ni opravičil javne obtožbe, ker je manjkalo dokazov. Slutnje ljudstva so sc pa šc pomnožile, ko sc ic nekaj mesecev pozneje poročila vdova žrtve z morilcem; in četudi ni prišlo nobene jasnosti v celo zadevo, sc vendar vtis ni zmanjšal. Ines je ostala torej osamljena v hiši svojih dedov med dvema osebama, ki sta ji bili tuje in ki ju je instinktivno sovražila. Napadi blaznosti so bili sedaj še hujši; toda nihče sc temu ni čudil, čc tudi niti polovice njenega gorja ni bilo znanega. Tedaj .ie živel v Mehiki mlad Sicilijancc, ki sc je imenoval Gaetano Filippi in ki ;e imel baje precej vzroka prikrivati svojo preteklost. Malo znanja z različnimi umetnostimi, zapeljivo, toda frivolno govorjenje, elegantno vedenje, ki jc kazalo priučenost, uljudnost, katero imajo poštenjaki od svoje vzgoje, intri-gantje pa od občevanja s svetom, vse to mu ie odprlo vstop v najv išje kroge, ki bi mu moral biti zabranjen vsled njegove pokvarjenosti. Ines, stara tedaj še-Ic šestnajst let, ie bila preveč umetnica in obenem preveč prenapeta, da bi mogla spoznati, kaj da sc skriva pod to svetlo skorjo. Razburjenost svojih čutov jc imela za pričetek prve ljubezni. Gaetano ni bil prav nič v zadregi obdati svoje ime s takim si aiein, da je bil v stanu prevarati tudi najbistrejše oko. Toda zastonj jc zaprosil Ines roke. Mačeha tc nesrcčntcc ie žc delala načrte, da se polasti njenega imetja; in verjetno jc, da ii jc bilo v to vsako sredstvo dobro. Njen soprog ii je pomagal pri tem z največjo vnemo, katere vzrok ji jc brez dvoma tudi razkril. Podlež sc jc zagledal v svojo varovanko; drznil sc ic ji to odkriti in upal jc, da jo zavede. To je bila ona globoka žalost, ki je tako kruto vplivala zadnje čase na Ines. (Dalje prihodnjič.) tudi leskovški dekan je za Vas. Bore liberalci, ki se pri iskanju kandidatov morajo sklicevati na dekane! Tudi to ui izdalo, doktor Hočevar je od liberalcev ponujeno kandidaturo odločno odklonil. — Iu tako je pogorel naš Tomaž in bo imenitno pogorel pri volitvi. Mislite, da se bo spametoval? Kaj še! Radovedni smo, kje bo sedaj iskal kandidata. 1 udi g. Gombaču so Romihovci ponujali kandidaturo, pa tudi Gombač jim je pokazal figo ix>d nos. (Volivni boi v Ptuju) bo precej hud. Okr. sodnik dr. Franc Glas jc odstopi! od kandidature. Zaupni shod sc je razšel brez vspeha. Vodilni krogi upajo, da sc bo doseglo med strankami sporazumijeuje, drugače si bode stalo v volivnem boju nasproti več kandidatov in je »nevarnost«, da si mandat priborijo krščanski socialisti ali soc. demokrati. (Grof Stiirgkh, kandidat.) V Radgoni bo kandidiral bivši poslanec grof Stiirgkh na podlagi agrarnega programa. (Koncentracija čeških strank.) »Hlas Naroda- poroča, da razdelitev mandatov med dozdaj združenimi češkimi strankami še ni de-finitivno določena. Program koncentriranih strank naglaša pred vsem češko državno pravo. jezikovno ravnopravnost in češko vseučilišče v Brnu. (Nemška liberalna koncentracija) noče roditi pravih sadov. Volivni shod nemških na-prednjakov v Brnu jc namreč sklenil poročati strankinemu vodstvu, da morajo nemški napredniaki po vseh okrajih, ki tvorijo njihovo posestno stanje, kandidirati čisto samostojno in nc v prilog kateremu kandidatu koncentracije, ki ne priznava nemškonaprednega programa. Shod je strankino vodstvo opozoril tudi na poizkuse krščanskih socialcev, utrditi se tudi na Moravskem. (Zveza veleposestnikov.) Nedeljo se je v Brnu vršil pod vodstvom barona Gudcnusa shod veleposestnikov, ki st) se izrekli za zvezo vseh veleposestnikov brez razlike stanu in narodnosti. Ta stranka naj v državnem zboru nastopi skupno z vsemi ostalimi agrarnimi strankami. (Nemški liberalci v Avstriji) po vzgledu svojih bratcev na Nemškem ne vedo kod in kam: omahujejo med štirimi liberalnimi strankami. Eni so za radikalno liberalno stranko, ki naj bi začela kulturni boj za ločitev cerkve od države, za svobodno šolo in za reformo zakona, to je takozvani Hock-blok, drugi hočejo osnovati veliko nemško stranko, v kateri naj bi bili v nekakšni zvezi tudi krščanski socialci : za to se posebno zavzema načelnik nemške ljudske stranke dr. Chiari, drugi bi zopet radi nemško svobodomiselno stranko, ki naj bi bila bolj zmerna, tretji bi radi v volivnem boju napravili kompromis s socialnimi demokrati. Slednje zagovarja »Zeit«, dočim dr. Gross želi, da bi se združil meščanski kartel proti socialnim demokratom. Nekateri snujejo reformno stranko itd. Liberalnih kandidatov bo torej dosti. (V Bukovino) sta šla krščanska socialca dr. Gessmann in Axmann ter sta tam med Nemci mnogo dosegla, da bo tatnošnja krščan-sko-socialna stranka pri volitvah krepko nastopila. (Urednik VValcher kandidat.) V Lavantin-ski dolini na Koroškem kandidirajo krščanski socialci urednika »Karntner Tagblatta«, Konrada VValcherja. (Za liberalnim — nacionalni blok.) »Grazer 1'agblatt« se v uvodnem članku od 12. t. m. ogreva za nacionalni nemški blok, ki naj bi združil liberalce, konzervativce, krščanske socialce, demokrate, mlajše svobodomiselet itd. Ti glasovi sc čudno slišijo, saj so na Iju-benskem shodu alpskih Nemcev in na shodu v Pragi izrecno izključevali iz svoje zveze krščanske socialce in katoliški centrum. češ, le svobodoljubni Nemci so v stanu varovati narodne interese nemštva. (Spor med nemškimi in češkimi socialnimi demokrati.) Poročali smo že, da so se zaradi kandidature v 20. volivnem okraju na Dunaju (Favriten) sprli na Nižjem Avstrijskem češki socialni demokrati z nemškimi. Oktobra preteklega leta ic namreč deželna konferenca čeških socialdemokratov na Nižjeavstrijskem zahtevala, naj se v Favoritnu postavi za kandidata Ceh. Državna konferenca nemške socialne demokracije in okrajna konferenca v Favoritu pa je to odklonila in iz taktičnih razlogov postavila za kandidata v 20. dunajskem volivnem okrožju dr. Adlerja. Zaraditega seje prijavil spor, ki se še dozdaj ni polegel in se tudi ne bo. Socialnodemokr. češka »Rov-i.ost« v Brnu piše o tem sledeče: »Nihče izmed nas nc želi. da bi se avstrijsko delavstvo razcepilo, toda pojavila so s.; usodna znamenja. ki nas silijo, da se za bodočnost pripravimo. Skupno lahko nastopamo zgolj kot enakopravni z enakopravnimi, kot polnopravni faktorji socialistične internacionale in zato ne trpimo, da sc iz »taktičnih« razlogov zatajujejo naša načela ... Če ne, bomo š'i sami po svojih potih.« Tisti, ki naglašajo v sedanjem volivnem boju nacionalna načela, so tega spora zelo veseli. (Na Solnograškem.) V Solnogradti si bosta najbrž stala nasproti samo dva kandidata, sedanji poslanec dr. Sylvcster in socialni demokrat Proksch. (Laški liberalci) se tudi pomlajajo in prenavljajo. Italijansko liberalno društvo v Trstu »Patria« je za to sredo sklicalo shod, da se odobri program, stranka pa nanovo organizira; pozneje bodo pa še ta mesec sklicali veliki ljudski shod in s tem začeli formelno volivni boj. Socialni demokrati bodo po vseh okrajih postavili svoje kandidate. (Proti kandidaturi barona Becka.) Radi-kalno-liberalna stranka na Dunaju je preteklo soboto sklenila udeležiti sc vseh volivnih shodov, ki iih bo priredil kandidat za 1. dunajski okraj, ministrski predsednik baron Beck. Vprašali ga bodo, kakšno stališč'■zavzema glede na svobodno šolo iu razporoko. Postavili bodo protikandidata, ki ga v kratkem naznanijo. (Kandidatura ministra Derscliatte.) V nedeljo, 17. t. nt. bo železniški minister dr. Derschatta v Gradcu poročal o svojem delovanju kot deželni iu državni poslanec graške-ga mesta. Minister Iki kandidiral v 2. graškem volivnem okraju. Dnevne novice. + Belokranjska železnica. Železniško ministrstvo jc naznanilo načelniku konsorcija belokranjske železnice, grofu Harrachu, da je priprav ljeno dati 10.000 kron za trasiranje belokranjske železnice, ako tudi deželni odbor odloči v isti namen primerno podporo. Konsorcij bode storil primerne korake. + P. VVasmann S. J. nastopi javno proti liaecklu. L. 1905 je Haeckel v »Singakade-miji« v Berolinu javno predaval o descenden-čni teoriji ter navaja! sebi v prilog znanega učenjaka jezuita Wasmanna, češ, Wasmann ie v svoii knjigi »Die moderne Biologie und die Entvvicklungstheorie«, ki je dozdaj doživela že nebroj izdaj, pripoznal Darwinova naziranja. Wasmann jc Haecklu odgovoril v odprtem pismu, nakar pa je Haeckel Was-manna, katerega učenost je poprej povzdigoval v deveta nebesa, z znano surovostjo napadel. 13. februarja pa priredi pater VVasmann v Berolinu v »Philharmoniji« javna predavanja in sicer bo 13. t. m. predaval o razvojni teoriji kot naravoslovni hipotezi, 14. t. m. o te-istični in ateistični razvojni teoriji in o darvi-nizmtt, 17. t. m. pa o razvojni teoriji in postanku človeka. 18. t. m. pa se bo vršila v dvorani »Zoološke družbe« prosta diskusija, kjer bodo sami odlični učenjaki s svojim tovarišem, jezuitom VVasmannoni disputirah o descendcnčni teoriji. Vabila na to velezanimi-vo prireditev so podpisali dr. med. Horn, predsednik nemške entomološke družbe, profesor dr. Kny, profesor dr. Kolbe, kustos naravoslovnega muzeja, dr. Plate, profesor agronomske akademije, prof. dr. Waldeyer, tajnik akademije znanosti. Po Berolinu se ne govori skoro o nobeni drugi stvari kot o \Vasmanno-vih predavanjih. r Slovenski umetnik v tujini. Operni pevec Naval-Pogačnik je te dni pel v Londonu v Covent Gardenu, prvem in največjem angleškem opernem gledališču, glavno vlogo v Smetanovi operi »Prodana nevesta«. Ugleden angleški tednik »The Illustrated London Ncvvs« jc ob tej priliki prinesel njegovo sliko in zelo laskavo kritiko, v kateri pravi, da je Naval pel naravnost očarljivo. + Na kn. šk. gimnaziji v zavodu sv. Stanislava je bilo ob koncu prvega tečaja leta 1906/07 121 učencev, in sicer vil. razredu 47, v I. razredu 52 in v pripravljalnem razredu 22. V drugem razredu so dobili vsi učenci izpričevalo prvega reda, 13 z odliko. V prvem razredu ima 45 učencev prvi red, med njimi 15 z odliko, 7 učencev pa ima drugi red. V pripravljalnem razredu je dobilo 19 učencev prvi red, med njimi 9 z odliko in 3 drugi red. Slovenci v tujini. Iz Vorchdorfa na Gorenjem Avstrijskem nam poročajo naši slovenski fantje, ki tam delajo, da so napravili v nedeljo 10. t. m. jako dobro obiskano veselico s petjem in godbo. Tudi tu čitajo naše časopisje. Proti zvišanju poštnih in telefonskih pristojbin. »Prager Tagblatt« poroča glede na protestno akcijo trgovskih in industrijskih krogov proti povišanju poštnim in telefonskim pristojbinam sledeče: Sedanji trgovinski minister dr. Fort ni kriv, da so se pristojbine zvišale. Načrt za povišanje sta sestavila njegov prednik v ministrstvu, grof Auersperg in generalni poštni ravnatelj \Vagner-Jauregg v sporazumu s finančno upravo. Dr. Foft tega načrta ni hotel podpisati drugače, kot pod pogojem, da privolijo v zvišanje tudi prizadeti krogi. Načrt se je predložil industrijskemu svetu. Seje se jc udeležilo jako tnalo industrijcev, načrt za zvišanje pristojbin so pa odobrili na predlog dr. Friesa, ki ie referent sladkornega oddelka in ne zastopa interesov v seli industrijcev. Sicer so pa pozneje prišli na to, da ic bila dotična seja industrijskega sveta vsled nenavzočnosti pretežne večine članov nesklepčna. Vlada zdaj zvrača odgovornost za zvišanje telefonskih pristojbin na industrijce. Iz krogov trgovinskega ministrstva poročajo, da viada dozdaj še ne misli na to, da bi izpremenila naredbo glede na zvišanje telefonskih pristojbin. Vodovod v Stari vasi pri Zireh. Posestniki v Stari vasi pri Zireh so si sami napravili vodovod, katerega stroški so znesli okroglo 24.000 kron. Nato pa so prosili za deželno in državno podporo. Deželni odbor jim je zagotovil 4.800 kron podpore, ako vlada dovoli 40 odstotkov državnega prispevka. Poljedelsko ministrstvo pa je že dvakrat zavrnilo prošnjo deželnega odbora v imenu posestnikov v Stari vasi, ker načeloma ne dovoli podpore za naprave, ki sc izvrše samo-lastno prez poprejšnje vednosti in pritrditve deželnega odbora in vlade. Deželni odbor je pred kratkim ponovil prošnjo na vlado ter jo opozoril, da jc bil ta vodovod nujno potreben iti da jc deželni sta.vbeni urad odobril napravo kot pravilno. Državna podpora je tudi zato nujno potrebna, ker bi posestniki brez državne podpore tudi deželne ne dobili. To pa bi bila nezaSlužena kazen in prehud udarec za Starovaščane. Navedli smo slučaj v svarilo občinam in posameznim vasem, da ne bodo brez vednosti deželnega odbora in vlade izvrševale vodovodov in enakih naprav, ako računajo na deželno in drž. podporo. Upamo pa, da bode vlada vpoštevala tudi posnemanja vredno podjetnost Starovaščanov ter vendar- le posledobno dovolila primerno podporo, da morejo polagoma odplačati dolgove, katere so naredili za vodovod. — Hudi abstlnentje. Prejeli smo in priob-čujemo: Shod zaupnikov S. L. S. bo na dan 28. febr. t. 1. v veliki dvorani »Uniona«. Po shodu bo skupen obed s pol litrom vina. Kdor sc ga želi udeležiti, naj to pravočasno naznani. Iako smo brali. Ali to ni vsiljevanje alskohola? Torej kaj pa z zaupniki-abstinenti, ki jih ima S. L. S. precejšnje število? Morda se nas hoče kaznovati za našo trdovratno pregreho s tem, da bi vino plačevali, med tem, ko bi le vodo pili. Shoda se udeležimo gotovo. Obed nam je postranska stvar, le toliko v pojasnilo, da alkohola si ne pustimo od nikogar vsiljevati. Abstinent in zaupnik S. L. S. — Opomba uredništva: Zanimivo pri tem je, da je na dotičnem oklicu podpisan g. dr. J. Ev. Krek. Zato bo pa tudi preskrbljeno, da abstinentje dobe abstinentske pijače. Le vsi na shod! Poročil se je včeraj gospod Jovan Va-sil evič, črkostavec v »Zvezni tiskarni« z go-spico Stibernikovo iz Ljubljane. — Poročil se je gospod Fran Januš, posestnik v Domžalah z gospodičnolvanko Janežičevo, hčerko domžalskega župana. — Poročil se je gospod dr. M. Sribar, sodni pristav v Kozjem z gospodično Reziko Goršckovo iz Drešnje vasi pri Žalcu. — V boju s fanti zaboden. Dne 10. t. m. so se stepli fantje iz Vrhpolja in Dupelj, V pretepu je bil zaboden 25 let stari Mat. Krašna iz Vrhpolja. Ker sc morilec ni sam zglasil, so orožniki aretirali vseh deset pri pretepu udeleženih fantov. — Novo pevsko društvo. Slovensko pevsko društvo »Podbreška Lira« se je ustanovilo v Podbrezju. — Osebne vesti. Orožniški postajevodja gospod Ivan Stupar je imenovan za davčnega adjunkta v XI. činovnem razredu. — Avskul-tant pri tukajšnjem deželnem sodišču gospod R. Celestina je premeščen v Novo mesto, v Ljubljano pa pride iz Novega mesta avskul-tant g. Josip Janša. — Svarilo. Po deželi, zlasti okrog duhovnov, agent tvrdke VVolf iz Monakovega ponuja perilo iz egipčanske bombaževine. Na lim so mu šle tudi visoke osebe, katere zlorablja v nasilno reklamo. Kdor hoče imeti zavest, da si je žep temeljito olajšal in lačnega nemškega Žida napasel, naj naroči nekaj tucatov. — Expertus. — Iz Bohinja. Minolo nedeljo je napravila naša požarna bramba običajno veselico v dvorani g. I. Markeša. Isti je v ta namen lično okrasil svojo restavracijo. Na pročelju iste sc je blišča! napis: »Na pomoč!« Domači pevski mešan zbor je izborno pel dokaj novo priučenih pesmi. Ljubki, čisti glascjvi in točno izvajanje težkih skladb spričujejo, koliko pevskega talenta je v našem ljudstvu. Le nekoliko vaje in povsod smelo nastopijo. — Pevci, kmalu zopet na oder! Tudi burka »Ponesrečena igra« je obče ugajala. Za prvi poskus dovolj! Dohodek je namenjen v korist požarni brambi. — Občni zbor »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva« bode v nedeljo, dne 17. t. in. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma«. — Zlato poroko sta praznovala v Stranjah dne 11. t. ni. zaradi svoje skromnosti in dobrotljivosti obče priljubljena Janez Balantič iz Županjih njiv št. 7 in njegova žena Katarina. Lepo je bilo, ko sči zlatoporočenca med slovesno sveto mašo sprejela sveto Reš-rije Telo in je za njima tudi lepa vrsta svatov sprejela sveto obhajilo. Čast takim svatom! Zlatoporočencema pa daj Bog srečo in zdravje do skrajnih mej življenja! — Iz Marxloha na Porenskem sc nam poroča: Tu v Hambornu, ki šteje žc okrog 76.000 prebivalcev nas jc Slovencev okoli 9000 ki delamo večinoma v premogokopih. Marsikdo izmed naših postane nezadovoljen iu se preseli v Ameriko, od koder si zopet želi na- , zal k nam. Lepo sc razvija tu naše društvo sv. Barbare, katero spretno vodi gospod rektor Koster, ki je .nopolnoma vešč slovenskega jezika, v katerem z nami občuje in nam pridi-guje. Pri zadnjih volitvah smo Slovenci volili s centrumoni, ki je pridobil več sedežev nego jih je imel v prejšnji zbornici. Zanimivo je, da je veliko glasov dobil mesto liberalca kopniški stotnik. Avstrijski liberalci tudi vas utegne zadeti enaka usoda kot ie zadela nemške širokoustne socialne demokrate. .Jožef Mauracher, orgljarski mojster je umrl v St. Florijanu na Gornjem Avstrijskem v 62. letu svoje starosti. Povekšal in pre-ustrojil je ljubljanske franč. orgije, nove orgije postavil na Brezjah, v Komendi, v Novi Štifti, v Zagradcu in v Semiču. Bil je jako soliden in vešč mojster, prepričan katolik, vedno na čelu katol. organizacije, mož čistega in jeklenega značaja. — Občinski lov v Dragoinljah bo na javni dražbi dne 21. t. m. ob pol 10. uri dopoldne na okrajnem glavarstvu v Kamniku. V okrožju tega obširnega lova je mnogo divjačine, nakar sc opozarjajo domači lovci. — Iz Vinice smo dobili to-le vprašanje: Ali jc dovoljeno pomije in drugo nesnago metati na deželno cesto? — Odgovor: Paragraf 7. dež. zak. z dne 26. septembra 1874 to strogo prepoveduje. Pritožite se na županstvo. ako to ne pomaga, na okrajni cestni odbor. Ponesrečeni Slovenci v Ameriki. V Clintonu so ponesrečili v rudniku štirje Slovenci obenem. Prvi jc Leopold Pajek, doma i d Sv. Pavla v Savinjski dolini, drugi je Fran Dobrovnik, ki je le težko ranjen, a imena ostalih dveh so še neznana. — Bolnišnica cesarice Elizabete. Cesar jc dovolil, da se ženska bolnišnica v Novem mestu sme imenovati »Bolnišnica cesarice Elizabete«. — Gozdnim čuvajem je poljedelsko ministrstvo z odi. 23. jan. t. i. zvišalo plačo od 50 na 60 kron. Za stanarino dobe 50 kron posebej, dokler se jim ne odkažejo naturalna stanovanja; tudi deputati za drva ostanejo. Celih sedem let so moledovali. Gotovo so gozdni čuvaji hvaležni vsem, ki so jim pri tej upravičeni prošnji pomagali. — Samoumor tujca v Trstu. Te dni jc prišel v Trst neki človek, ki ie šel v Delavski dom, kjer je prejel podporo od črkostavcev,-Včeraj je šel v pisarno nekega urada z namenom, da bi kaj pouzttial, a ga je sluga zasačil. Od tam je ubežal v ulico Farneto, kjer je šel v odprto stranišče ter sc tam ustrelil z revolverjem v desno sence. Truplo samomorilca, pri katerem so našli vizitko, glase.o se na ime F. Pinkovec, so prepeljali v mrtvašnico. Samoumorilec je baje ruski revolucionar. — Nesreča na žagi. Na Rakeku je žaga zdrobila desno roko in levo nogo delavcu Antonu Makoliču. Prepeljali so ga v bolnišnico. Cesta z Vinice na Preloko. V smislu naročila dež. zbora je dež. odbor sklenil na podlagi poročila stavbenega urada, da se občinska cesta z Vinice na Preloko razširi in uvrsti med okrajne ceste. Stroški so prora-čunjeni na 173.000 kron. Dežela bi prevzela tretjino stroškov, ako okr. cestni odbor in občine pokrijejo ostalo potrebščino. Ko bode zagotovljeno pokritje, predloži dež. odbor dotični načrt zakona dež. zboru. Umrl je v Zagrebu učitelj modernih jezikov Jurij Jurčič. Vesti iz Amerike. V Lorainu je umrl v bolnici Alojzij Debevc, doma iz Begunj na Notranjskem. V rudniku v Beaverdale je ponesrečil Franc Sebel, doma blizu Gorice; vendar je smrtno. — V Steeltonu je ponesre-čil v rudokopu Anton Težak, doma iz Loko-vice pri Metliki. V Jolietu je umrla 381etna Katarina Štajdohar in par dni kasneje Marija Habinc. V Ely (Min.) je ponesrečil v rudniku Janez Rožič, doma s Primorskega. - V St. Lorainu je umrla 301etna soproga Antona Kerhina. — Delovanje bolnice usmiljenih bratov v Kandiji. Pred nami leži XIII, letno poročilo tega za celo Dolenjsko, zlasti pa za Novo mesto in njega okolico, blagodejnega zavoda. Iz tega poročila posnamemo radi nedostajanja prostora le kratek izvleček. V letu 1906 jc bilo v bolnico sprejetih 1845bolnikov iz raznih dežela, različnih narodnosti in veroizpovedi. Na Kranjsko pripada 1566 in siccr 1360 Dolenjcev, 111 Gorenjcev in 95 Notranjcev. Za Kranjsko po številu sledi Hrvatska s 75 bolniki, potem Štajerska s 40, Primorska s 27, Ogrska s 9, Italija s 7, Sev. Amerika s 5, Moravska s 4, Nižja Avstrijska s 3, Češka in Slavonija s 2, in Bavarska, Bosna, Francoska Koroška, Pruska, Saksonska ter Tirolska s po 1 bolnikom. Število oskrbovalnih dni znaša 36.547. Ozdravljenih jc bilo 1140, zboljšanih 448, neozdravijenih 110, umrlo jih je 61 (torej Jc 3'48%) in v oskrbi še preostalo 86. V se-znamku operacij najde lajik skoraj nevrjetne, strokovnjak pa velezanimive izvršitve operacij, katerih strokovnjaška dovršenost lahko tekmuje z velikomestnimi večjimi zavodi. Nai-zanimiveja vsaj za našo javnost je bila spretno dovršena operacija na glavi graščaka iz Kle-vevža g. Ulma, kar je našim cenj. bralcem itak šc dobro v spominu. Operiranih je bilo 613, med temi 555 ozdravljenih, 27 zboljšanih, 11 umrlih in 20 še v zavodu ostalih. Operacije jc vodil priznani strokovirak primarij g. dr. Defranceschi, katerega mojstrsko spretnost posebej naglašati bi bilo odveč, zlasti ker omenjeni gospod v svoji priznani skromnosti gotovo ne reflektuje na nezadostno oceno iajikov. Izborno pomoč je dr. Defranceschi izgubil na svojem sekundariju g. dr. Celestinu Libschu, katerega je — žal — doletela nam že znana turobna usoda na njegovem potovanju v Palestino. Preostaja nam omenjati še nad vse vzorno vodstvo tega zavoda pod sedanjim priorjem g. P. Leopold Dane-oč-cni, kateri se v sopomoči svojih gg. usmiljenih bratov kar največ more trudi in skrbi, da zavod deluje v čast svojemu imenu in svojemu vzvišenemu ljudomilemu namenu. Zato če kateri teh zavodov, zasluži gotovo v prvi vrsti ravno bolnica v Kandiji, da jo z ozirom na to, da se večina bolnikov brezplačno oskrbuje ne le z zdravili in zdravniško pomočjo, marveč tudi z vsemi telesnimi potrebami, vsakdo po svoji najbolji moči blagohotno podpira. Irčavaški. Nad strašno razposajenostjo v Trstu, ki vlada te dni, ko razvnema strasti pust, se pritožuje celo — »Piccolo«. Pravi, da je vse ostudno pijano in nesramno, tako da se mora mesto sramovati pred tujci. Značilno!_ 1 Štajerske novice. " š Konjska muha. Tako imenujejo zavedni kmetje nadležni »Narodni List« ki ga vsiljujejo, kakor žid svoje slabo blago. Se »giftna krota« skoraj ni tako nadležna, kakor glasilo nove nerodne stranke na Štajerskem. Iz nekega spodnje-štajerskega trga nam piše slovenski trgovec: V trgovino je prišlo že več kmetov vprašat, kaj naj narede z »Narodnim Listom«, ki ga vedno vsiljujejo. Odgovor je bil: V peč ž njim! — Tudi na Kranjsko vsiljujejo to nebodigatreba seme modernih Don Kišotov. š Slovenski grobokopi. Iz ptujske okolice: Znano je, kako obupen boj bijemo štajerski Slovenci za svoj narodni obstanek. Ne samo, da nas Nemci in nemškutarji na vseh poljih izpodrivalo na naši zemlji, ampak tudi slavna avstrijska vlada mirno gleda ta prevrat na Spodnjem Štajerju. Doslej so matičnim uradom dostavljali — seveda šele na zahtevanje — dvojezične statistične tabele, v zadnjem času so začeli c. kr. sodnijski uradi pošiljati le nemške. Ko je neki župnik te nemške tisko- vilic vrnil s prošnjo, naj se mu pošljejo dvojezične, mu jih je glavarstvo trdovratno zopet vrnilo; a omenjeni gospod se ni dal ugnati: nemške tiskovine so romale zopet nazaj. Gospod župnik se je pri tem skliceval na postavo in dosedanjo navado. Nemški urad je oddal ta akt pristojnemu glavarstvu, to namestniji, na-mestnija pa je pritisnila na lavantinski ordi-narijat. Govori se, da se je od tam naročilo župniku, naj sc v teli nemirnih časih radi ljubega miru — uda! š Umrl je na Malem Lošinju 9. t. 111. celjski vinotržec Jos. Pallos v 46. letu svoje starosti. Pokojnik jc iskal na Lošinju in tudi drugod pomoči proti svoji bolezni, a ni je našel, zadela ga je prerana smrt. Za njim ostaja vdova, otrok nista imela. š Učiteljski veteran umrl. V Radgoni so 7. t. m. pokopali vpokojenega nadučitelja g. Jožefa Setuliča. š Po nepoštenih ovinkih ... Na dan zaupnega shoda dne 7. februarja se je posrečilo »Narodni stranki«, da je prišla potoni tatvine v posest prvega odtisa »Slovenskega Gospodarja« žc predpoldan, dočim jc list izšel tokrat v petek zjutraj. Da je prišel ta ukradeni iztis v roke liberalnih zaupnikov, posredoval je neki pisar. »Narodna stranka« je lahko na svoje »ovinke« ponosna. Milanske no-ies. 1 V deželni bolnici v Ljubljani je prav star nadupravitelj, pravijo mu »naš ta stari«. Ima že 7 križev let na svojih ramah, poleg tega pa, kar je hujše, tudi nad 7 centov sitnosti. Siten je pa že nad vso mero. Zaslužil jc vsled svojih sitnosti, da bi se ga bilo najmanj že pred iU stoletja upokojilo. Toda v pokoj ne gre. Morebiti čaka na katero odlikovanje? Mi mu privoščimo vsa mogoča odlikovanja, če jih tudi ne zasluži, šc celo od župana odklonjeni red sv. Save, samo da gre v pokoj. Ako pa ne gre sam, ga bomo pa porinili skozi špitalsko ograjo, poleg ktere s sajami in pre-•mogovim prahom pota posipava. Ta res ni več za sedanji čas. S samo sitnostjo se gotovo nič ne doseže. Zato je pa tudi deželna bolnica pod tem zistemom zastarelega sedanjega upravi-teljstva zaostala najmanj za 10 let in čaka odrešenja kakor izvoljeno ljudstvo v starem veku. Naslednika čaka mnogo dela. In vendar si doinišljuje, da je sam največji gospod, po katerem sc mora vse ravnati. Komandirati hoče celo doktorje. Toda ti se ne zmenijo zani. Ako se pa lc drzne kaj reči, — česar se tiaj varuje — naleti na odločen odpor, za-soli se mu takšna, da se g. Kremžar kremži cele tedne. A gorje uslužbencem deželne bolnice! Izvedeli smo in govori se, da se jim godi pod tem upraviteljem kakor sužnjem pod črnimi gospodarji v Afriki. Tu se mora vmes poseči, to vendar ne gre tako. Šc bomo povedali, kar vemo, pa tudi pogledali v bolnico, kako kaj tam gospodarijo »ta stari gospodje«. lj Pasarska delavnica g. Kregarja sc nahaja sedaj na Elizabetni cesti nasproti Joze-fišča, oziroma tik samostana 00. jezuitov. Gospod Kregar jc svojo delavnico najmodernejše uredil, da more še bolj kot doslej zadoščati vsem zahtevam svoje obrti. Priporočamo ga najtople!e! li Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« se je vršil včerai, 11. februarja ob šestih zvečer v prostorih »Slovenske Matice« na Kongresnem trgu. — Predsednik deželni šolski nadzornik Fr. Leveč je otvoril zborovanje, pozdravil navzoče zborovalce in dal besedo tajniku. Tajnik, ravnatelj kn.-šk. pisarne Viktor Steska prečita poročilo, iz katerega posnamemo sledeče podatke: Lanski občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« ie bil 16. februarja 1906 v konferenčni sobi I. državne gimnazije v Ljubljani. V odboru se je izvršila samo ta izprememba, da je bil izvoljen prof. Jakob Zmavc, ker je dr. Jos. Kos-ler vsled bolehnosti izstopil iz odbora. Odbo-rove seje so bile 16. februarja, 29. novembra 1906 in 10. januarja 1907. Društvo je v tej dobi izdalo »Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko«, letnik XVI., ki ga je uredil dekan Anton Koblar, in Mitteilungcn, letnik XIX., ki ga jc uredil prof. Frančišek Komatar. Ker smo imeli lani le 173 rednih članov in poleg tega 29 naročnikov na »Izvestja« in 1 na »Mit-teilungen«, se je odbor posebno potrudil, da bi si pridobil več prijateljev in podpornikov. Radi tega se je obrnil na razna društva in oblasti ter ie razposlal na razne osebe nad 300 vabil: posamezni odborniki so pa še posebej priporočali društvena lista. Ne moremo sc pa pohvaliti s posebnim uspehom. Novi člani so bili objavljeni v društvenih glasilih. Bilo jih je 38. Ni sicer veliko število, vendar pa jc napredek in torej upanje za boljšo bodočnost. Nenavadno veliko članov pa nam je v minulem letu pokosila smrt. Naj omenim Josipa Lukmanna, predsednika »kranjske hranilnice«, njegovega brata Karla Lukmanna, ravnatelja »kranjske obrtne družbe«, prošta dr. Janeza Kulavica, Josipa Pfeiferja, deželnega svetnika v p. in našega večletnega računskega pregledovalca in stolnega dekana Andreja Zamejca. Blag jim spomin! Društvo ima zdaj poleg 1 častnega člana in 2 dopisujo-čih, 194 rednih, naročnikov na »Izvestja« 24. na »Mittheilungen« pa 1. Glede zamenjave društvenih glasil, sc je zgodila izprememba v tem, da smo se omejili na manjše število društev. zlasti radi tega, ker je »Slovenska Matica« z nekaterimi društvi v zvezi, in vsakdo lahko pri »Slovenski Matici« bere liste, ki jih ta društva izdajajo. V zvezi smo zdaj s 122 društvi. Dež. muzej Rudolfinum ic prejel od našega društva I. 1906 137 knjig. G. Peter pl. Radič je obhajal 26. septembra 1906 svojo sedemdesetletnico. Odbor 11111 je ob tej priliki častita!. V minulem letu so naklonili našemu društvu znatne prispevke: c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk, deželni odbor vojvo- dine Kranjske. C. kr. ministrstvo je tudi namignilo, da utegne poslej svoj prispevek povišati. Kranjska hranilnica jc pa že lani prccej več podarila. — Ce se nam posreči, da se še število članov pomnoži in da bodo sotrud-niki marljivo sodelovali, smemo gledati zaupno v prihodnost. Predsednik povabi navzoče, da v znak žalosti nad umrlimi člani vstanejo s sedežev. — Blagajnik prof. Milan Pajk je nato pojasnil društveno financielno stanje. Članarina in naročnina na Izvestja in Mitteilungen jc znašala preteklo leto 115610 K. Podpor je društvo dobilo od naučnega ministrstva 400 K, od kranjskega deželnega zbora 800 K, od kranjske hranilnice 500 K. med temi 200 K pod pogojem, da društvo izda zgodovino licealne knjižnice, ki jo jc spisal bibliotekar Konrad Štefan. Ista jc dala za raziskavanjc arhivov po kranjski deželi 150 K. Za starejše letnike društvenih glasil se je izkupilo 71 '05 K. Dohodkov jc torej bilo 3078-15 K. Med stroške jc šteti primanjkljaj za leto 1905 1419-65 K, tisk Izvestij 660-40, tisk Mitteilungen 746-25 K, vezava Izvestij za I. 1904 in 1905 K 86*20, za 1. 1906 44.20 K, uredniške in pisateljske nagrade 1172 K, nagrada za raziskavanje arhivov uredniku Mitteilungen 150 K, sluga 58 K, pisarna in ekspedicija 73-84 K, vsi stroški skupaj 4410-54 K. Ako sq primerjajo dohodki in stroški, imamo primanjkljaja 1332-39 K. Primanjkljaj jc sicer še precejšen, a se je od lani že izdatno znižal in se bo v nekaterih letih mogel popolnoma sanirati. Nekoliko članov jc šc na dolgu s članarino. Župnik Ivan Vrhovnik je račun pregledal in ga našel popolnoma v redu. Ker je umrl drugi preglednik računov, deželni svetnik Heifer, jc bil izvoljen za preglednika oficijal Južne železnice Podkrajšek. Vsled bolehnosti sc je kot odbornik odpovedal prelat Jos. Smrekar. Na njegovo mesto ie bil izvoljen prof. dr. Josip Gruden. Predsednik jc izrazil željo, naj se dolgoletnemu odborniku prelatu Jos. Smrekarju izrazi zahvala za njegovo sodelovanje pri društvu. Na pismeni predlog kustosa dr. Valterja Šmida, sta bila za častna člana izvoljena dr. Fran Kos, c. kr. profesor v Gorici, in vseučiliščni profesor dr. Arnold Luschin pl. Eben-greuth v Gradcu; prvi, ker je s svojim neumornim raziskavanjem najstarejše slovenske zgodovine in s svojimi študijami pojasnil prvotne razmere naših pradedov in v »Gradivu« vstvaril našim zgodovinarjem trdno podlago starejše slovenske zgodovine; drugi pa, ker je razbistril naše srednjeveške razmere v marsikateri temeljiti razpravi in s svojo zgodovino numizmatike pospešil zgodovino srednjeveških gospodarskih razmer. Prof. Ilešič je glede drugega zahteval pojasnila o njegovih posebnih zaslugah za društvo. Ko sta predsednik Leveč in blagajnik M. Pajk zasluge pojasnila, sta bila oba predlagana izvoljena za častna člana. Prof. Jakob Zmavec je prosil pojasnila glede prostora, kjer bi se mogli shajati oziroma čitati društvene knjige. Predsednik Fr. Leveč opomni, da jc društvo imelo prej na razpolago sobo v deželnem muzeju Rudolfintimu. Vsled potresa je pa oni prostor oddan licealni knjižnici. Prostor za društvo posebej najemati bi bilo predrago, zato sc bo odbor obrnil na gospodarski odsek »Slovenske Matice«, ko bi ta dovolil, da se vporabi druga soba v označeni namen. Ta odgovor so vzeli navzoči z zadovoljstvom na znanje. Prof. dr. Fr. Ilešič vpraša, kako je razmerje med »Zgodovinskim društvom v Mariboru« in »Muzejskim društvom za Kranjsko«. Tajnik V. Steska pojasni, da sc jc »Zgodovinsko društvo v Mariboru« obrnilo na »Muzejsko društvo« z vabilom, naj bi oboji društvi stopili v ožjo zvezo in da bi člani društvena glasila dobivali #nedsebojno za polovično ceno. Odbor »Muzejskega društva« je ta predlog sprejel iu to naznanil »Zgodovinskemu društvu«, a ni prejel doslej šc odgovora. Oficijal Južne železnice Fr. Podkrajšek omeni, da bi znižanje članarine ne koristilo niti enemu niti drugemu društvu. Prof. dr. Fr. Ilešič vpraša dalje, je-li ne bi bilo mogoče, ko bi sc oboji društvi zedinili glede glasila? Izrazila sc je želja, naj se glede tc točke odbor posvetuje. Ker ni bilo drugih predlogov, sklene predsednik občni zbor. lj Z disciplinarno preiskavo grozi gosp. ravnatelj prisilne delavnice paznikom v prisilni delavnici. Le počasi, gospod ravnatelj! Nc pomaga vam nič — permanentni odbor, ki sc peča z razmerami v deželnih dobrodelnih zavodih, garantira vam, da se bo s pomočjo naših poslancev napravil red tudi v prisilni delavnici. Čimprej red sami napravite, tem-bolje za, vas! Saj veste, da jc po Ljubljani toliko drva iz prisilne delavnice, da sc sedanjim razmeram v deželni prisilni delavnici lahko dobro podkuri. lj Umrl je včeraj zvečer ob tričetrt na 12. uro zadet od mrtvouda znani tapetniški mojster Gabrijel Ozelj, rodom iz Krope. Pokojnik je bil vrl naš somišljenik, kateremu bodi ohranjen blag spomin! lj Sianikova pojedina bo v sredo zvečer v restavraciji Južnega kolodvora. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos gospod Schrey s soprogo poskrbel za najboljša želodčna mazila. Pojedino bo zamašil izborili cviček prošta Elberta. lj Poizkušeni samoumor grofice Ide Li-chtenberg. Poroča se nam, da je težko ranjena komtesa Lichtenberg še vedno pri popolni zavesti. Rana v čelu je jako globoka ter se vidi v rano 4 cm daleč, a krogi a tiči še dalje na sredi stene pri možganih. Danes so rano fotografirali z Rfintgenovimi žarki, da doženejo kje tiči kroglja. Rana ie smrtnone-varna. Smrtnonevarno ranjena gospodična je jako razburjena in ves čas zahteva naj se ji kaj da, da je bo prej konec. Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. V petek (par) se vprizori prvič na slovenskem odru znamenita Kicnzlova opera »Evangelj- nik«, ki je stalno na repertorju vseh večjih gledališč. — Dratnsko osobje pripravlja moderno francosko dramo »V stiski« (La rafale), v nemškem prevodu znano pod imenom »Baccarat«, spisal h. Bernstein. lj Poročil se je g. Matko Zupan, c. kr. poštni asistent z gdčno Paniko Justin. Ij Predpustno veselico imajo danes knji-goveški pomočniki v dvorani Puntigamske pivnice na Turjaškem trgu ter k veselici občinstvo uljudno vabijo. lj Zabava gg. trgovskih nastavljencev. Pomotoma je včeraj iz poročila o zabavi gospodov trgovskih nastavljencev izostalo ime odbornika pripravljalnega odbora g. Zajca, ki se je mnogo trudil, da se je zabava tako lepo vršila. lj Mrtvega so našli danes zjutraj v stanovanju v Metelkovih ulicah št. 4 32letnega delavca Petra Kvasa iz Cerkelj. Poklicani zdravnik gosp. dr. Illner je konstatiral, da jc Kvasa umoril alkohol. Truplo so prepeljali \ mrtvašnico k sv. Krištofu. j Konj splašil se je danes popoldne na Karlovski cesti neki poscstnici. Odtrgal se je od voza in dirjal do Cešnovarjcve gostilne na Dolenjski cesti, kjer so ga ustavili. Nesreča se ni pripetila nobena. Ij V Ameriko sta jo hotela popihati Fran Mikec in Andrej Bratkovič. Ker pa še nista zadostila vojaški dolžnosti, sta bila aretovana. lj Od doma pobegnil je v soboto devetletni šolski učenec Ivan Mihelič. Deček ima rjave kratke hlače, črne nogavice, siv suknjič, rjavo površno suknjo in črno čepico. Na-vedenec je ušel od svojih starišev že 16krat in ima navado, da se zadržuje pri kakem kmetu na deželi pod tujim imenom. lj Najdene reči. Tehnik g. Bogomil Nos-sek ie našel-dolgo boo. — Trgovski vajenec Ludovik Petrovčič jc našel denarnico z manjšo vsoto denarja. Gospod Artur Mahr ml. je našel pozlačeno lorgneto. Služkinja Amalija Kepčcva jc našla svilnato bluzo. lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 150 Makedoncev, 40 Slovencev iu 36 Hrvatov. li Izkal posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. V službo se sprejme: 1 poslovod a specerijskc stroke, 1 knjigovodja in korespondent, 2 potnika, 1 kontorist, 5 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika specerijskc stroke, 2 pomočnika ma-nufakturne stroke, 1 pomočnik železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 5 učencev. Službe iščeio: 1 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondent, 2 kontorist, 10 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufak-turne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 10 kontoristini, 3 blagajničarke, 4. prodajalke. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. lj Velika sianikova pojedina bo jutri zvečer v »Unionu«, nakar šc enkrat opozarjamo. Mmz steari, Razžaljeno celokupno ministrstvo. Pomožni sluga dun. vseuč. knjižnice Jožef Win-ternigg je tožen pri dunajskem okrajnem sodišču, ker je žalil ministrstvo. Na nekem shodu državnih slug mesca januarja je namreč grajal finančnega ministra Korytovskega, ker se ni izplačala obljubljena dragin.iska doklada. Med drugim je rekel baje tudi: Ministrstvo je goljufalo sluge. Zagovornik jc izjavil da jc ta politična razprava nepotrebna. Gre se za hujskanje, o tem pa ima odločevati deželno sodišče. Protinemški izgred v Satlllieu na Francoskem. Med neko diletantsko predstavo je bil ustreljen neki soigralec, ker jc predstavljal pruskega vojaka. Železniška nesreča. Na postaji Penzing so skočili iz tira tri e vozovi nekega osebnega vlaka. Dve osebi sta bili nevarno, devet pa lahko ranjenih. Sirotišnica zgorela. V Waiernu je zgorela sirotišnica protestanškega župnika Šchwarza. Milijonarjev sin ponesrečil na stroju. Sin milijonarja Armtageja v New Yorku, ki se je uril v praktični službi kurjača, je bil ubit pri neki železniški nesreči. Več tvornic ustavilo delo. Ker primanjkuje v Severni Italiji premoga, so bili prisiljeni, da ustavijo po več tvornicah v Alessan-driji in Verselliju delo. Potopljena ladja. Pri Croisicu se je potopila ladja »Laos«. Moštvo so rešili. Velika bankerota v Švici. Propadla je curiška žitna tvrdka Liebmann in sin. Dolga ima približno en milijon frankov. V Lucernu jc prišla v denarne zadrege banka Kopp & Comp. Lastnik Kopp je nenadoma umrl. Rodbina zgorela. V Steinachu pri Arbonu v Švici je zgorela pivarna in hiša, v kateri je stanovalo devet oseb: oče z materjo in pet otrok je zgorelo. Streljanje v gledališču. V poznanjskem poljskem gledališču sta se sprla pred predstavo 10. t. 111. igralca Kossobucki in Bai v garderobi. Kossobucki je streljal na Baija iz revolverja in ga lahko ranil, nato jc pa pognal sam sebi krogljo v glavo. Morilec se ovadil. Essenski policiji se je ovadil 221etni bivši uradnik Alfred Lang, ker je umoril meseca oktobra lani Angležinjo Lake. Po umoru je pobegnil v Ltitich, kjer je služil kot natakar. Vest mu pa ni dala miru, zmanjkalo mu je tudi denarja in zato sc je povrnil v Nemčijo in se ovadil. Pllnova eksplozija v Pragi. Plin se je unel po električni iskri v neki praški ulici, ker je počila plinova cev. Štiri osebe so bile lahko, ena pa nevarno ranjena. Grof Festetlcs proti princezinjl Lujizi. Dunajsko višje sodišče je dne 10. t. m. odklonilo priziv proti razsodbi dunajskega dežel- nega sodišča, po kateri mora povrniti princezinja grofu 55.000 frankov, medtem ko zahteva grof 100.000 frankov. Loterija v korist ekspedicije na severni tečaj jc dovoljena, kakor poročajo iz Beroliua, grofu Zeppelinu. Dohodki naj bi mu služili kot pripomočki za nadaljna proučavanja takega zrakoplova, ki bi sc dal voditi. Smrtna obsodba. Minoio poletje so našli v Neapolju umorjeno zakonsko dvojico Cuo-colo. Dognalo se je sedaj, da je pripadala ta dvojica nekemu razbojniškemu društvu, ki jo je samo ukazalo usmrtiti. Vzrok je bil slučaj, dai je zahteval Cuocolo pri tatvinah prevelik delež. Pisalni stroj ln pero. Boj med peresom in pisalnim strojem se je vršil tc dni v Parizu v prostorih cirkusa »Metropole«. Trajal je štiri ure. Neka Gabriela Revert je napisala v tem času s pisalnim strojem 15.000 besed, a neki g. Dubosta s peresom tristo besed manj. Gospotofto- g Pozeba trt. Na razna vprašanja javim, da letošnji januarski mraz ni napravil pri nas nikake škode, da namreč očesca niso pozebla. pač pa prav močno po nižjeavstrijskih Vinogradih. Da bodo mogli tam nacepiti letos kakih 30,000.000 trt, potrebujejo sedaj tri do štiri milijone po 1 m dolgih ključev (rezanic) žlahtnih trt in siccr naslednjih vrst: Rizling, silva-nec, traminec, rdeča, bela in muskatna žlaht-nina (španjol-Gutedel) veltlinec, muškatelec, rulandec, modra frankinja in portugalka. Kdor ima kaj teh vrst na prodaj, naj to čimprej pismeno naznani deželnemu odboru kranjskemu, ali pa ustno naravnost podpisanemu v deželnem dvorcu. Od nas želijo dobiti en miliion takih kl učev. Odpošiljalo se bo koj prihodnji mesec, ko postane boli gorko. Cepiči ne smejo biti pomešani, marveč natančno sortirani. Fr. Gombač. Telefoni !n firzo!nm ncroclla. CESAR POJDE NA RIVIERO. Dunaj, 12. februarja. »Fremdenblatt« poroča, da ie za sredo marca najet v St. Martinu na Rivieri hotel za našega cesarja. BOLEZEN DR. LUEGERJEVA. Duna i, 12. februarja. Včeraj zvečer je dr. Luegerja zopet nekoliko tresla mrzlica, vsled česar je bolnik imel bolj slabo noč. Danes se dr. Lueger zopet boljše počuti. NESREČA AU UMOR? Trst, 12. februarja. Na Opčinah so našli na stanovanju vdove nekega delavca, Sare Pintje iz Ogrskega njena dva otroka, triletnega dečka Ivana in osemmesečno dekletce Leono zadušena od ogljikovih plinov. Ker sumijo, da je njuna mati namenoma povzročila smrt otrok, so jo zaprli. SMRTNA KOSA. Litija, 12. februarja. Umrl je danes v Šmartnem pri Litiji zjutraj ob 8. uri posestnik in krojaški mojster Andrej Stopar. Pogreb bo v četrtek zjutraj. NAMERAVANI ATENTAT NA GROFA VVITTEJA. Peterburg, 12. februarja. V peči stanovanja grofa VVitteja so včeraj našli peklenski stroj,, ki je bil tako konstruiran, da bi bil eksplodiral danes zjutraj. KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM. Pariz, 12. februarja. Baje Je papež zapovedal škofom, ki so že sklenili z župani pogodbe glede na brezplačno uporabo cerkva, pogodbe nemudoma razveljaviti. VOLITVE V DUMO. Moskva, 12. februarja. Kandldatje za dumo so tu knez Dolgoruky, profesor Kiese-wetter, advokat Makladev ln delavec Mat-vejev. RUSKI TERORISTI. Varšava, 12. februarja. Tu so revolu-cionarci iz zasede streljali na vojake, ki so spremljali ujetnike. Ranili so enega voiaka, nato pa zbežali. PREGANJANJE SLOVAKOV. P o ž u n , 12. februarja. Sodišče je obsodilo tiskarja, Slovaka Roberta Švoča na eno leto ieče in 800 kron globe, ker Je v »Katoliških novinah« »ščuval proti mažarski narodnosti« in hvalil obsojena župnika Ju-rigo in Hlinka. PERZIJSKI ŠAH ZA LJUDSTVO. Teheran, 12. februarja. Perzijski šah je naznanil parlamentu, da bo izpolnil želje ljudstva. Ob enem naznanja, da bo vlada konstituciionalna. To se je takoj brzojavilo v Taebris, kjer je ljudstvo zasedlo arzenai. Ondi je sedaj zopet mir. Zahvala. Rajna gospa Frančiška Haan jc po svoji oporoki zapustila »Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu« znesek 200 kron, c. in kr. vojno ministrstvo pa mu jc za neustrašeno delovanje pri eksploziji smodnišnice na ljubljanskem polju priznalo nagrado 100 kron. Izvršujoč svojo prijetno dolžnost se v imenu društva za blagi dar in za priznanje najtoplejše zahvaljujeva. V Ljubljani, dne 12. februarja 1907. Poveljnik in požarni ravnatelj: Ludovik Strlcel. Blagajnik: Fran Barlv. Prva domača slovenska pivovarna G. Hitlerjevih dedičev .._* ,oc* v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 ft,n Ustanovljena leta 1854. Štev. telefona 210. priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno 2469 '50- 2» ■ii s* gg* p Ivo v tMMlrili i ii itekleiirift ^•..KKKI Potrtim srcem naznanjamo, da je naš ljubljeni sinček, oziroma bratce .JAN K O danes zjutraj po kratki bolezni izdihnil svojo nedolžno dušo Šmarje pod Ljubljano, dne 11. svečana ,9o7. Rodbina GaSperSič. t Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, pr jateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oziroma brat, gospod Gabrijel Ozelj tapetarskl mojster danes, dne 11. t. m. ob 3/412 uri ponoči, v 46. letu starosti, po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabljiveffa pokojnika bo v sredo, dne li. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 9, na tukajšno pokopališče k sv. Križu, Nepozabljivi pokojnik bodi priporočen blagemu spominu in molitvi. V Ljubljani, dne 11. februarja 1907. Zahvala. Najtoplejšo zahvalo izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse obilne dokaze iskrenega sočutja povodom nenado-mestne izgube iskreno ljubljene soproge. Osobi'o se zahvaljujem prečastiti duho\ ščini, gospodom pevcem /a ganljivo petje, gospodom tovarišem ter sorodnikon za Icasne darovane vence in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabljivi rajnei. 287 Moravče, 9. februarja 907. Fran Schmuck, c. kr. orožniški stražmojster. 290 1 — 1 Žalujoči ssiaii. Pritlična hišica v dobrem stanu, pri cesti v Vodmatu, Sp. Šiški ali Trnovem, se takoj kupi. 250 2—2 Ponudbe se prosi pod ,,Takojšnje plačilo 24u poste restante Ljubljana. VABILO občnemu zboru »DelausKego stavhneja društva" v Zagorju ob Savi ki bo v nedeljo, dne 24. svečana 1907, ob 4. uri popoldne v gostilni gospoda Rancingerja. Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Potrjenje računov za leto 1906. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. 2*8 i i Odbor. I Kolodvorska restavracija. Na pepelnico spolen z : veliko: Največja izbera morskih, jezer, in rečnih rib. Pljeensko pivo (prazdroj). (leininghausovo črno in marčno pivo. — Vino s Trške gore, belo in rdeče, iz novomeške proštije. — Strass-ško vino iz vinogradov bratov Kleinoschegg. — Schmitsberger pri Slov. Bistrici. Vstopnina 60 vin. Začetek ob 8. uri. Za številni obisk se najvljudneje priporoča JOSIP SCHREY, kolodvorski restavrater. 2f3 2 — 1 | Ravnokar je izšel [ Hribarjev tn]**n\ najnovejši «a[JlUJlli naslovnih' i ■ ■ KOST 228 10 3 uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega in stolnega mesta LJUBLJANE ter vojvodine Kranjske. Ta najnovejša vsem uradom, trgovcom in zasebnikom ne-obh /dno potrebna knjiga obsega na > polah velike oblike nad loo.ooo naslovov industrijcov, uradov, duhorščme, uei-teljstva, obrtnikov itd Ljubljane in celo Kranjske in je edina te vrste. Cena IO kron, po pošti 30 več. — Naroča /te v taloini knjiaarni Drag. Hribarja r Tjjubljoni. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem .^06 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm Cfls opazovanja 9. zveč. 7. zjutr-2. pop. Stanje barometra T mm "35 4 735 6 3v6 Temperatura po Celzija b H 6 0 2-8 Vetrovi Nebo sr. jvzh. sl jvzh. sl. jvzh. obl. obl. 2 2 E 0 2 Srednja včerajšnja temp. — 3 8°, norm — 0-6°. JlSitiiiSjStiljiijjtjitSjSjittilS^ w«».«.«»»««mh..ii»»»»,««»»«»»«hi»>«...».<»»» Zahtevajte „S5ovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte,.Slovenca" na Kolodvorih! Korektor, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj. Tiskarji imajo prednost. Ponudbe na ,,Učitelj, tiskarno" v Ljubljani. 286 2-1 Primerne službe najraje v kaki pisarni, išče samski rokodelec, vajen tudi pisarniških del, star 26 let. Nastopi službo lakko z 20. febr. Ponudbe na upravo lista pod šifro ,Ilirija'. 2s9 i—1 .A.UA6r V"\ SctotVromvVis nejBttchstato-, ........„.Dm ml - -^msimm^^ Ivan Jax in sin Dunajska cesta 17, Ljubljana. Kolesa Diirkopp, Sty Šivalni stroji 84 6 iz prvih tovarn Avstrije: Diirkopp, Styria (Puch), Waffenrad. izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. Adlerjevi pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko. V ■ , .v. 7—.VV/-^.> .\v. .\v. v - > v -- > -a-a Ss? '(' —_ —— 1 mm$m < / v • \v»/. v V ' VV < y«-.\ V".\ mmmm I • ' I I • \<' • >V,'"- ■' v• ,\>> i- <•> 1 • .\v.> -.'r > •: ^-.v. v-.' ^ ■ \<. ' v^.s \ ■ i.-.v, i V '.v .\ -J ■II; <<'> s • I ^ v.\ -11 •*< 1 ■ \'< v> 'v v v\. 1 —----vV,<<'.\<',V UellKti zalojn CD Sdidno blaži CD Zmerne cene Podružnica s v Spljetu. : Delniška glavnica: : : K 2.000.000. : j___ __ LiuMlonsIia Kreditna banKa u LJubljani. priporoča k žrebanju dn« 15. februarja 1907 : Promesse na 3°l0 zem. kreditne srečke po K 5-50; glavni dobitek M «HMMM» k ; v.v Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4' Rentni davek plača banka sama. 63 21 • >>.\'. .v. >/>> >->-/1 ■ Podružnica s v Celovcu,: : Rezervni fond: : : K 200.000. : : tr i 1 Podružnic Praga i menjalnicami Oraben 25, Mala atran, Moil ulica 17, 2liltow. Rrno, Ka.trn, Crika Lipa. (Vika Kamnica, Horafakl Zamberg, Hortllnc, noti Jlfin, Plr.en, Srltara In Llbercr. Menjalnice na Dunaju: I, w.Miril« 10, II. Taborstrass« 4, III Unf;argaiit 69 (vngal R«nnwega), III. LB-w«ngasst 27, IV W|« 1n«r Hauplntrai«« 12, V Schftnbrunn«r.tra»s« 88 a, VII Marlahilcratras!« 76 VIII L«rchtnltld«r>tra>gi 132 IX Ali.ratra.o 12, X PavnrlKnalrast« 59, XVIII. Wlhrln(«ritraii« 92, XIX. Dfibllnger Hauptstr 33, XXI. Hauplitr.lM >2. Moiijalhična u3lni8ka družba 45 150- 15 „M E R € U R" Dunaj, L., Woll7.eiie 10, Ako kapital K 16.000 000. Rnaer zaklad K 7.000.000 ftaj* uiantnejHi $sr nakup in prodaja "m vsoh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. Zamenjava ui eskomptirunje ^ izirebanlh zastavnic In obligacij, srečk in kuponov.