Leto XM št. I ""/...tutro" X*, «t t.) Ljubljana, ponedeljek t. januarja 193% Cena 2 Din Upcavuuilvu ujubij&ua. tUuifljeve 0 - Telefon »t 3122 3123. 3124, 812&. 3126. Inaera tn) oddelek: Ljubljana, Selen-Ourgovs ul - Tel 349V In 2492. Podružnica Maribor Orajakl trg T. Telefon it 2455. Podružnica Cel)« Kocenova ulica 2. — Telefon «L 190. Podružnica Jesenice: Pil kolodvor« •L 100. podružnica Novo meato: LJubljana** cesta *L 42. Podružnica Trbovlje: v hlA dr. Baum» eartneiia PONEDELJSKA IZDAJA UredniStvot Ljubljana, Knafljeva ul & Telefon 4L 3122. 3123 3124. 3125 m 312«. Pooedeijaka izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Na-rota se posebej in velja po poàtJ prejemana Din 4-- po raznašaJ-dh dostavljena Din 5.- meaečno. Maribor Orajskl trg K. T. Telefon *L 2455. Celje. Stroaamajrerjeva oL L TeL 88l Itokopiai se ae vračajo. — Ogla* po tarifa Po oboroževalnem tekmovanju v zraku t Tekma u oboroževanju na morju Nemčija hoče izenačiti svoje vojno brodovje z Anglijo, da bi dorasla premtö Rusije, a tudi ostale velesile nočejo zaostajati PARIZ, i. januarja, br. Veliko pozornost v vseh tukajšnjih diplomatskih in vojaških krogih je zbudila akcija nemške vlade za povečanje nemške vojne mornarice. Sklicujoč se na pomorski sporazum, ki je bU sklenjen med Nemčijo in Anglijo leta 1935 ln Izpopolnjen leta 1937, je nemška vlada obvestila angleško vlado, da bo zaradi posebnih prilik, ki so po njenem mnenju nastopile, povečala število svojih podmornic in vojnih križar k. Dejansko pomeni napoved Nemčije, da hoče svojo vojno mornarico Izenačit) z mornarico Velike Britanije ln tako postati docela enakopravni partner tudi na morju. Nemčija hoče najprvo povečati število svojih podmornic tako, da bo po tonaži njeno podmorsko brodovje docela enako angleškemu. Prav tako namerava zgraditi še dve vojni križarkl Upa »A« po 10.000 ton. Spričo sedanjega stanja nemške mornarice pomeni to, da Koče Nemčija svojo pomorsko oboroženo silo podvojiti. Formalno je v smislu sklenjenega dogovora Nemčija za to upravičena. Bolj važna pa Je okolnost, ki je Nemčijo napotila k temu koraku. Angleška vlada Je xaradl tega nemudoma poslala v Berlin posebno delegacijo strokovnjakov, ki so •kušali dobiti od nemške vlade primerna pojasnila. Angleška delegacija se Je vče-iraj vrnila iz Berlina v London, podrobni odgovor na angleška vprašanja pa bo nem. ilka vlada sporočila pismeno šele prihodnje <- i- Nakliučje Je hotelo, da se Je pojavil pred Ivanom N. stražnik, ki je roparja prepeljal na stražnico, nato pa v policijske zapore. Zagovarjati se bo moral pred sodniki radi ropa. Zimski sport terja vedno nove žrtve Komaj nekaj dni smučarske konjunkture Je že zahtevalo precej žrtev zimskega -porta, pa tudi drsanja. 131etni posestniški sin Anton Mohorko iz Pobrežja, je tudi postal žrtev smučanja. Ko se je spuščal z višine v ravnino, je priletel tako nesrečno na tla, da sd je pri tem zlomil desno nogo. Mariborski reševalci so ga prepevali v b~.'ri'Snio.o. Ponedeljsko „Jutro" v novem letu Ponedeljska izdaja »Jutra« bo kakor smo sporočili ie v novoletni številki, izhajala odslej v malo spremenjeni obliki. Doslej je imela prilogo »Življenje in svet«. Izkazalo pa se je, da so razmeroma redki naročniki, ki to prilogo shranjujejo in dajejo vezati v knjigo. Zato smo se odločili, da prilogo v tej obliki opustimo ter objavljamo v bodoče gradivo, ki je bilo doslej v »Življenju in svetu«, v običajni Jutrovi obliki. Obseg ponedeljske izdaje bo ostal tako nespremenjen, s spremenitvijo dosedanje posebne priloge v običajne štiri strani »Jutra« pa bomo dobili nad eno stran več prostora, tako da bomo lahko čitateljem nudili še mnogo več zanimivega gradiva kakor doslej. Izvršena sprememba nam bo obenem omogočila, da bomo lahko v bodoče še bolj izčrpno poročali o nedeljskih dogodkih ter o drugih aktualnih važnih in zanimivih dogodkih. Na ta način bo ponedeljska izdaja postala še bolj koristno in potrebno dopolnilo redne »Jutrove« izdaje. Zato smo prepričani, da se bo dosedanjim naročnikom pridružil še velik krog novih, ki doslej na ponedeljsko izdajo niso bili naročeni. čeprav bo prinašalo ponedeljsko »Jutro« odslej za več ko eno stran več gradiva in je to združeno seveda tudi s povišanjem stroškov, bo ostala naročnina nespremenjena. Ona znaša za naročnike, ki dobivajo list po pošti, 4 din na mesec, za one, ki jim ga dostavljajo »Jutrovi« raznašalci na dom, pa 5 din na mesec. Plačuje se lahko kar skupaj z naročnino na redno »Jutro«. Današnjo številko smo poslali na ogled tudi onim »Jutrovim« naročnikom, ki doslej na ponedeljsko izdajo niso bili naročeni. Vabimo jih, naj si tudi oni poleg rednega »Jutra« naročijo še »Ponedeljsko Jutro«. Naročnino naj pošljejo skupno z ono za redno »Jutro«. Da pa bodo v redu prejeli že tudi prihodnjo ponedeljsko izdajo, naj z dopisnico sporoče upravi »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5, da se naročajo tudi na ponedeljsko izdajo. Kdor se nikakor ne more naročiti, mu današnje številke kljub temu ni treba vračati, ker bodo prihodnjo ponedeljsko številko prejeli samo oni, ki bodo do takrat poslali naročnino ali se vsaj oglasili za naročnike. sadističnega očeta „Molči, sicer te ubijem kakor psa !" Sarajevo, 1. januarja Poročali smo o groznem zločinu v vasi GračanicL Zločin sadističnega očeta je zbudil v vsej okolici Zenice silno zgražanje. V Gračanico se je napotila orožniška pa-trola, da izvrši preiskavo in aretira zločinskega očeta in mačeho. Ugotovila je naslednje podrobnosti: Prvi čas, ko je zverinski oče Čamil Mehi-čid zahteval malo Diko od njenega strica in tetke, niso mogli sosedje opaziti nič sumljivega, ker je dekletce bilo zdravo in je lepo napredovalo. Po nekaj mesecih pa so sosedje opazili, da z nesrečnim dekletom ne more biti vse v redu. Različne govorice so šle po vasi Nihče pa »e ni upal obvestiti orožnikov, ker so se bali Čamila. ki je bil na glasu suroveža Naposled je zgolj naključje pripomoglo k odkritju zločina nad dekletcem, obsojenim na grozovito smrt. Pred nekaj dnevi je šel mimo Cami-love hiše vaški pisar Mahmud Skender in je čul iz hiše otrokovo ječanje. Ker je vedel, kaj se po vasi govori, je začel prisluškovati in je čul glasek nesrečnega dekletca, ki je prosilo: — Tetka, vode! Takoj po tej bolestni prošnji je Mahmud Skender čul oster ženski glas iz druge sobe: — Molči, sicer te ubijem, kakor psa! To je bilo vse, kar je Mahmud Skender mogel čuti. Takoj nato ie zavladala tišina. Prevzet od skromnih besed, k' jih je čul je Mahmud Skender poklical Čamilovo ženo in jo vprašal, kaj se godi v hiši. Drzno mu je odgovorila, da se to njega prav nič ne tiče. V bližini sta biLa še dva soseda, ki sta čula otroka ječati. Mahmud Skender je z njima vred prijavil zadevo orožnikom, ki so takoj uvedli preiskavo, čeprav se je Ča-milova žena strahovito branila, da bi sploh stopili v hišo. Orožniki so odstranili deske v sobi, kjer so bile pribite na oknih. Pogled na nesrečnega otroka je bil strahovit. Zverinski oče je bil pri zaslišanju popolnoma ravnodušen. Še začudil se je, ko so mu vzeli skrbtsvo nad otrokom. Nenavadni zločin je zanimal tudi zdravniške kroge, saj je malo tako hudega sadizma nad lastnim otrokom. Obenem pa zdravniki preiskujejo otroka, ki je moral zdržati toliko trpljenja. Pirčeva zmaga v drugem kolu Profesorske anekdpte oživljene v burki HAROLD LLOYD - PROFESOR iSiSiiiiMMmBaiMMi^Mii nh 1fl nri Dve tragični smrti Po neprevidnosti ustrelil svojega prijatelja — Žrtev materinstva I Logatec. 1. Januarja Kronika logaškega okoliša itak ni bogata na dogodkih, pri katerih igra vlogo človeško življenje. Konec leta pa je le razburil okoliš dogodek, ki je po neprevidnosti terjal človeško življenje 28 decembra so se vračali iz Gornjega Logatca proti obmejni Hotedršci Jakob Habjan Karol Nagode in Vinko Petrovčič Ubrali so jo po bližnjici črez Ravnik, okrog poldne so bili že nad vasjo Gorenja vas, ko je Nagode potegnil iz žepa samokres, katerega je baje istega dne prijavil na sre-skem načelstvu v Logatcu Rekel je, da bo lahko ustrelil zajca, če mu pride na pot, ker je bil v snegu opazil zajčje stopinje. Nato je sprožil v smeri zajčjih stopinj Cez kakih 100 korakov je vzel ponovno v roke samokres pa mu je spodrsnilo na visokem snegu, pri tem se je samokres sprožil in krogla je zadela pred njim ido-Čega Habjana narvnost v hrbet, da se je zvrnil v sneg. Ostala dva sta hitela prestrašena po pomoč v bližnjo vas Vrnila sta se z vozom, na katerega sta naložila nesrečneža, ki pa je med prevozom podlegel. Habjan, ki je bil star okrog 30 let, Je bil poročen komaj eno leto. Približno iste starosti Je tudi njegov prijatelj Nagode, ki pa ima 6 otrok. Sel se Je sam prijavit na žandarmerijo v Dolnjem Logatcu, ki Je uvedla točnejšo preiskavo. Z zadevo bo imelo opravka tudi sodišče, ki bo razsodilo o Nagodetovi neprevidnosti v ravnanju z orožjem, odnosno naključju, ki je zahtevalo tako mlado žrtev Obdukcijo trupla sta izvršila logaška zdravnika dr Perpar in dr Strnad. dne 30 decembra pa so nesrečnika pokopali Se se ni dobro poleglo govorjenje o tem dogodku, že se je raznesla po okolici druga žalostna novica Kot žrtev materinstva je izdihnila Ivanka Nagodetova. žena znanega zidarskega mojstra iz Gornjega Logatca Pred nekaj dnevi je povila prvega svojega otroka, hčerkico, pri čemer pa so nastale komplikacije, katerih ni preživela. Pokojna je bila rojena v Hotedršci. Tudi njen oče je nesrečno končal pred leti v Ameriki Pogreb nesrečne matere na zadnji dan preteklega leta je pokazal, kako so vaščani sočustvovali z nesrečno družino. Marljivemu mojstru naše iskreno so-žaljel Žrtev fantovske podivjanosti Grozil je z nožem, nato je bil sam ubit Ptuj, 1. Januarja Posestniku Mihaelu Smigovcu iz Rodnega vrha pri Ptuju je več najetih delavcev cepilo drva. Med temi sta bila zaposlena tudi 241etni Viktor Bigec iz Gorce in 261etni viničarski sin Lovro Vidovič z Rodnega vrha. Posestnik Smigovc ima v hiši vinoteč. Zato so se po končanem delu in večerji delavci pričeli zalivati z vinom. Okrog 23. ure se je med njimi vnel majhen prepir, ki je povzročil, da sta se dva zakonca odpravila proti domu. Takoj za njima se je odstranil iz sobe Vidovič, pozneje pa še Viktor Bigec. Zunaj je baje Vidovič z odprtim nožem navalil na odhajajoča zakonca. Ker pa sta mu ta dva pobegnila, je svoj srd obrnil na prišedšega Bigca Ko je Vidovič zavihtel nož na Bigca, ga je ta odbil ter ga s pestjo udaril po glavi, da se je Vidovič zgrudil na tla. V istem hipu pa je Bigcu spodrsnilo in je padel za njim Na tleh se je med njima pričela borba na življenje in smrt Med borbo je Bigec na- šel poleno, rešil se je Vidoviča in pričel s polenom udrihati po njem Ko je bil Vidovič na pol mrtev in ves krvav ga je pograbil in zavlekel na gnojišče Z besedami: »Tu sedaj crkni!« ga je zapustil. Ostala skupina se je potem razkropila, ne meneč se za ranjenega. Po polnoči se je Vidovič zavedel in prišel ves oslabljen in premražen trkat na vrata posestnika Smigovca. Ta je vstal in ranjenca spravil v skedenj. Tu se je Vidovič popolnoma zapuščen boril s smrtjo, kateri je podlegel v petek ob 10. uri. Zdravniška sodna komisija je pri raztelesenju ugotovila, da je pokojni dobil tri smrtne udarce po glavi in več udarcev po ostalem telesu Da smrt ni nastopila takoj, je pripisati le pokojnikovi izredno krepki naturi. Viktorja Bigca so orožniki aretirali in predali kazenskemu sodišču v Ptuju. Postani in ostani član Vodnikove drntbe! Hastings, SO. dee. V sredo ob 4. popoldne se je pričel v «gastingsu letošnji božični turnir. Za uvod je spregovoril tamošnjl župan Ford. Pozdravil je velemojstre in igralce rezervnih turnirjev, želeč jim najlepših uspehov. V glavnem in v treh rezervnih turnirjih sodeluje 130 igralcev. Po otvoritvi so mojstri takoj sedli k šahovnicam. 2e iz otvoritvenih potez je bilo kazno, da bo letošnja borba v Hastingsu ogorčena in da se bodo velemojstri borili za vsako ped zemlje. Taka taktika pa le pre rada prinese remije tudi tam, kjer jih njihovi očetje ne marajo. Tako je na zmago zaigral bivši svetovni prvak dr. Euwe z Angležem F. E. Sergeantom. Nizozemec si je skušal ustvariti močno postojanko s Caro-Kannovo obrambo. V drugi polovici igre pa se je Sergeantu posrečila temeljita Izmenjava figur. Na deski je ostala trdnjavska končnica. Na vsaki strani Je bilo Se po pet kmetov. Dr. Euwe Je moral po 27. potezi pristati na remi. Izid na prvi deski Je precej presenetil navzoče. Na drugi deski je T. H. Tylor poizkusil svojo srečo proti nizozemskemu velemojstru dr. Landauu z igro kraljičinega kmeta. Onegavlla sta se tako dolgo, da sta naposled svojo igro prekinila. Vasja pire je imel sira E. Thomasa za nasprotnika. Dolgoletni angleški prvak in velemojster zna zaigrati tudi nevarno. Ze večkrat je odnesel baš na hastingških turnirjih prav laskave nagrade, proti Pircu je topot Igral odklonjeni damskl gambit Pire je zašel v tvegane komplikacije. Thomas se je tako izvrstno branil, da se je Pire moral zadovoljiti z remijem. Po mnenju angleških opazovalcev, se je že potai jal! Da, če bi bili nezmotljivi... Mladi madžarski mojster Szabo, ki ga je prireditelju za letošnji turnir priporočil velemojster Maroczy, je vzbudil 2e s svojim prvim nastopom pozornost navzočih mojstrov. Posrečilo se mu je z lepo kombinatorno igro premagati svojega angleškega nasprotnika P. S. Milner-Barry-ja. Ta je Igral katalonsko varljanto dam-skega gambita. V otvoritvi Ja «tal Anglež kar dobro. Prav nič ni kazalo, da bi i. * gel podleči. V drugem delu partije je pa Madžar sprožil eno svojih silovitih kombinacij, ki je nasprotnika elegantno položila na tla. Szabo je bil deležen ploskanja. To je edina zmaga prvega kola. Na zadnji deski sta se pomerila H. Golom bek in Nemec Klein. Svojo angleško igro sta morala prekiniti Hastings, 1. Januarja K prvemu kolu velja pristaviti te-le podrobnosti: Milner-Barry v odločilnem trenutku ni mogel najti pravega nadaljevanja. Szabo je tedaj žrtvoval kraljico, nakar se je moral njegov nasprotnik udatL Sledil je namreč mat v obeh primerih (če namreč kraljico vzame ali pa tega ne stori). MiLner-Barry je položil orožje v 31. potezi. Thomas in Pire sta remizirala takisto v 31. potezi. Njun remi je bil neizbežen in docela na mestu. Dr. Euwe in Golombek sta v otvoritvi krenila v Saemischsvo varljanto Nlemco-vičeve obrambe. Bivšemu svetovnemu prvaku se je kmalu posrečilo ujeti nasprotnikovega kmeta. Kasneje je Golombek izgubil še enega kmeta Vse njegovo prizadevanje je bilo nato zaman. Dr. Euwe je krepko pritisnil in zmagal. Sergeant in dr. Landau sta se spoprijela v sicijanki. Sergeant si je zgradil že kar lepe postojanke. Vse je kazalo, da se bo njun boj končal neodločeno. Naposled sta oba prihitela hkratu na osmo črto in postavila v 41. potezi na šahovnico dve novi kraljici. Dr. Landau je pa imel pri tem to odločilno prednost, da je njegov kmet postal kraljica s šahom. Pri tej priliki je Nizozemec najprvo položil enega nasprotnikovega kmeta, nato pritisnil tako silovito, da je Sergeant v 53. potezi omahnil. Dr. Landau je zmagal. Gruenfeldova obramba je prišla do veljave v igri med Kleinom in S za bom. Klein je roširal na kraljičini strani in si s tem temeljito pokvaril svoje postojanke. Izgubil Je kmeta in kmalu na to še figuro. V 34. potezi se je madžarskemu prvaku udal. Szabo ima po drugem kolu že dve točki. Sir Thomas in Taylor sta kot Angleža seve poizkusila angleško otvoritev. Thomas je igral čisto krepko. Najprvo je pospravil z deske enega kmeta, nato nasprotniku odvzel že drugega. Taylor se je nato poskušal rešiti z raznimi tveganimi potezami, na kraju mu je preostala le še kapitulacija. Milner-Barry in Pire sta zašla v dunajski gambit. Anglež je kanil s svojo omiljeno otvoritvijo presenetiti Jugosloven skega velemojstra. Pire pa dunajski gambit pozna v vse podrobnosti. Kmalu je vzel nasprotniku iz njegove vojske kmeta. Nastala je težka končnica., ki je nekaj časa kazala na remi. Toda Pire Je v 50 potezi vendarle brez prizanašanja zmagal. Stanje po prvih dveh kolih: Szabo 2 točki. Pire, dr. Euwe, Thomas poldruga. ZNAKI SREČE se delijo samo Se danes cenjenim gostom pri dvojnem sporedu „Klic Matterhorna" in „Otok tigrov44. — KINO MOSTE •Va {Napoleonovem £rohu Malo pred božičem je v pariškem Hotel des Invalides izbruhnil požar, ki so ga le trudoma omejili in pogasili. Tako je bil Pariz obvarovan pred nesrečo, da bi se ena njegovih največjih znamenitosti spremenila v pogorišče. Prvič, odkar spi cesar Napoleon l. v senci mogočnih Invalidskih palač, so rdeči plameni gorečega doma osvetlili njegov grob. Kdorkoli se je kdaj zamišljeno ustavil pred grobnico slavnega Korzičana, si je ob tej novici iz Pariza obudil v spominu ta izredni trenutek svojih pariških sprehodov in obiskov. Prostor, ki ga zavzemajo Invalidske palače skupaj z veličastno cerkvijo, je prostor vojaške slave Francije. Na njo je bil ta narod vedno ponosen in tu ji je postavil največje spomenike. Blizu so znamenita Marsova polja, na Joffro-vem trgu se dviga ogromno pročelje Vojaške šole (Ecole Militaire). Bulj-varji in avenije okrog tega dela neizmernega mesta imajo večidel imena znamenitih vojskovodij. Invalidske palače so zgrajene v četverokotni obliki na površini skoraj 127.000 četv. m. Pričeli so jih graditi že pod Ludvikom Štirinajstim. Njih anali pripovedujejo, da je včasi bivalo pod njihovo streho do sedem tisoč invalidov, ki so imeli lastnega guvernerja. Med slavnimi obiskovalci omenjajo s ponosom ruskega carja Petra Velikega. Invalide napoleonskih vojn so zamenjali invalidi francosko-pruske vojne. A Tretja republika je jela počasi likvidirati starodavno vojno napravo, ki ni več ustrezala duhu časa. Že ob koncu prejšnjega stoletja so Hötel des Invalides spremenili v sedež vojaških oblasti. Ustanovili so velik vojaški muzej, ki je ce; lo za zakrknjenega civilista eden najzanimivejših pariških muzejev, saj nikjer na svetu ne najdeš toliko zgodovinskih objektov, ki prikazujejo vojaško zgodovino človeštva. Cele ure lahko hodiš po obsežnih dvoranah in proučuješ razvoj uniform, orožja in vojno-tehničnih pripomočkov: od davnih keltskih in rimskih vojska prav do one. ki so krojile našo narodno usodo v letih 1914 — 1918. Ni si mogoče misliti zgodovine brez te bojujoče se kaste, najsi so jo sicer vodili interesi vladarjev in drugih mogočnikov. Naposled so stale za njimi tudi neke ideje ln vzori junaštva in požrtvovalnosti; brez njih bi bil svet najbrž prav tako klavrn in zoprn, kakor brez idealov duhovnega značaja. Krona te vojaške Akropole Francije pa je cerkev sv Ludvika, star jezuitski božji hram, ki ga je dovršil arhitekt J. H. Mansart v sedemnajstem stoletju. Pravijo, da je Invalidska cerkev najlepša izmed vseh francoskih cerkva, kar jih je bilo zgrajenih po rene-sanci. Njena čudovito ubrana, monumentala fasada raste v eno najmogočnejših kupol, kar jih kraljuje nad morjem pariških streh. In ko zahaja sonce nad Babilonom ob Seini, se zda pogled na kupole, če stojiš na enem izmed vrhov Pariza posebno mogočen: vsaka izmed njih ima svojo nemo govorico, vsako obseva sonce druge slave Od Cerkve invalidov ni daleč na skromno višino, kjer se dviga kupola Panteona in če vidiš obe združeni v gloriji sončnega zahoda, se zaveš, da se preko slikovitih streh gledata dva Panteona, dva hrama tiste mrtve slave, ki osvetljuje življenje živih rodov in kaže pota bodočim. Kajti Cerkev invalidov je Panteon vojakov, mesto, kamor polagajo k večnemu počitku može, ki so pomagali z mečem pisati zgodovino Franciie Med slav. vojskovodji so nekateri Napoleonovi generali, pa tudi dva velika poveljnika izza svetovne vojne Foch in J offre, sta dobila tu svoja sarkofaga Sem prihajajo zdaj že osiveli vojšča-ki od Marne in polagajo šopke cvetja .t isto voiaško zvestobo, kakor so njihovi pradedi krasili grobove napoleoni skih generalov. Središče pozornosti pa je mogočna kripta, ki v nji počiva cesar Napoleon Bonaparte Štiri metre dolgi in dva metra široki nagrobnik sega v višino štirih metrov in pol; rdeči finski granit se tu ubrano spaja z zeleno barvo vo-škega granita. Okrog sarkofaga so znameniti Simartovi bas-reliefi, dvanajst mogočnih Pradierovih figur pa označuje dvanajst največjih Napoleonovih zmag. Med kipi pričuje šest praporjev — trofeje iz bitke pri Slavkovu — o ničemurnosti vseh zmag in triumfov; zakaj prav ob tem grobu ob-utiš, da je tudi moč minljiva in da sleherna slava živi samo od spominov in legend Na kripti so zapisane besede iz Napoleonove oporoke: »Želim, da bi moj prah počival na obali Seine, sredi francoskega naroda, ki sem ga tolikanj Iju-bil« Ko je onemogli osvajalec v izgnanstvu na o'oku Sv Helene sanjaril o siniem Mediteranu. o brePovih rodne Korzike, o vročih revolucionarnih dneh v Parizu, o srečanju z mrtvimi faraoni pod piramidami, o vsem svojem vratolomnem vzponu kvišku čedalje višje — do cesarske krone; ko ie mogel s spomini Ì7meriti višine in nižine te eja strokovnjakov za tujski promet in er?dl-eni minister je prišel v Ljubi-'ano pravkar tečem, da iz njega iz" lečern intervju Vidiš, tu lahko p-primeš če si za rabo: na sod-n\io stopiš za krkšno urico pa mi napišeš šestdeset, osemdeset vrst. Ob treh mi v kavarno prireseS rckopis. Nisem si da) dvrkret reči sai n:sem vedel, ka^o bi zavrgel svoi z1?ti čas Vzel sem nekaj izkušenih napotkov od njega in sem s trepeilajoč'm srcem st'pil oroti sodni palači. Povprašal sem pri vratariu in 1-ubeznH'O mi je pokazal na zr»?ni. žalostni mostovž ki je bil že stotinam tisočem samo neznansko kratka, neznansko tesna steza do robiie in vislic. Odprl sem in st-pil čez prag. ki je bi) odimerien pričam, odvetnikom -eporterjem in arestantom Dvorana ie bila do zadnjega kotička polna občinstva — s plahim pogledom ^m ob vstopu ujel n&kaj nosov, očala nekje, povešene brke in ne- kaj odprtih ust — v klopi za poročevalce je sedel »kolega«. Ne da se reči prijazno me je sprejel pod okrilje, ljubeznivo mi je podatke iz obtožnice dal na razpolago in me vzp'dbudno uvedel v stvar. Potem so se vrata odprla, najprej je prišla porota — sami tršati, krepki možje s težkimi srebrnimi verigami čez trebuhe — za njimi senat. Gospodje so zalistali po papirjih, čez nekaj minut se je začela vsa reč. O. bil je neskončno velik trenutek mojega življenja, ko sem videl, kake padel človek "stopi pred tribunal, da si opere vest in prevzame svoj tovor. Najprej je ! paznik nekekašno se.'marko. ki je nekaj ! ljubljansk h trgovcev petegnila za nos, pri j vedel čez prag Drobna, suha ženica je bila i in ko je stonila tistih nekaj kor?kcv do zatožne klopi, sem io iznenada p-epeznal; tako plaha in zaskrbljena, tako v?se zgrbljena je bila. pa tsko či«*a in snažna — p:sana ruta na glavi visoko spod recano krilo, visdki skrbno zarezani čevlji — tako z''čuda je bila podobna moii materi kakršne se spomin iam iz dav'h praznikov in redelj- da. beda in st:s>ka je bila doma, skrb ie miViala čelo, a krilo je zmerom ostalo oražnje. Po vrsti so njeni grehi prišli na dan. Lanske pemlari je bila še na sejmu v Kamniku razpela svoj šotor, potem se je vdrla v zemljo da ji vsa policija in žan-darmerija tega siveta nista mogli na sled. — Prosim, tože^ka, pojasnite to reč. Tiho. v raztrganih stavk'h je pripovedovala. kako ji je bilo. Težk' časi. kupči-1a ie zastala .povrhu še zdražba v hiši — sin je s snaho potegnil aeiper njo, da jI pod lastno streho ni več obstanka -— in nazadnje so jI v Kamniku tatovi vdrli v 147 let v srečnem zakonu To vam je rekord, kaj? Na pogled se zdi kar neverjeten, a vendar je resničen. Janoš Raven in njegova žena Sara sta bila 147 let poročena Janoš in Sara sta živela v vasici Stradovi na Madžarskem. V tem kraju sta tudi umrla, ko je bilo Janošu 172 let, Sari pa 164 let. V začetku devetnajstega stoletja se je po Dunaju razvedela novica, da živi tak starinski par na Madžarskem. Med drugimi radovedneži je celo holandski poslanik hitel pogledat oba stara zakonca in ju je dal nasi kati. Slika je še danes ohranjena na Angleškem z raznimi dokumenti vred. Janoš in Sara sta umrla skoraj isti dan leta 1825. Ob smrtni postelji je stal njun sin. ki je takrat štel 126 let, z dvema pra vnukoma. r skrinje in odnesli vse do zadnjega vatla. — Pa ste prijavili vlom? — Da. žandarji so ga vzeli na zapisnik. Potem ni vedela, kam bi. Nekje na Dolenjskem ima nekaj daljnih sorednikov, tam je ostala čez jesen in zimo, pomaga- i la je pač, kar je bilo treba pri hiši. In nazadnje si je izposodila nekaj malega, da bi počela od kraja, šla je na sejm, pa so jo žandarji sneli naravnost izpod šotora in odgnali v arest. Bila je pač brezpomembna, nezanimiva zgodba in porotniki so se lenobno prekladali na svojih sedežih Potem so bili dnij za drugim poklicani gospodje trgovci, brez zadrege so stopali pred senat in naštevali svoje račune, s klobuki iz velurja in usnjenimi rokavicami v rokah O. bila je od sile prevejana ženska, z vsemi nakanami je znala od človeka izmamiti blago. O hiši je trdila, da je njena, pa se je izkazalo, da jo je pred 10 leti prepisala na sina. Ne rečem so dejali, sejmar je sejmar, on mora od kraja do kraja, a če je p:<šten .mora le nekje imeti svoj naslov. Ona pa je bežala, ker je vedela, da ji gori za petami. Da vse je bilo kakor pribito, j državnemu pravdniku skoraj ni bilo tre- i ba izgubljati besed Senat je šel. porota je šla. potem so se vrnili goispodje in možje. šest mesecev. — Koliko? je jecnila. — šest. Poklonila se je ln paznik jo je spremil čez mostocvž, na njeno mesto pa je sedel mož. čokat, neroden ln težak, nekaj čez mero zaripel v obraz Kar se poklica tiče, je tal konjederec A greh njegov, da ga ne bi utajil: sam je, takorekoč pod lastnim nadzorstvom, krčil pasji kontumac. Največja napaka Je pač bila, da je čez Prezrt jubilej: Kako smo volili pred 90 leti Pri volitvah za frankfurtski zbor leta 1849 Je skromen slovenski državni uradnik porušil koncepcijo dunajske vlade - Abstinenca je 126 glasov vrgla na 34 Ljubljana, 1. januarja Sredi lanske pomladi je poteklo 90 let, odkar je bila naša ožja domovina pozori-šče pomemDnega dogodka v naši narodni zgodovini. Dne 26. aprila leta 1848. se je na Kranjskem izvršila najprej izvolitev volilnih mož, dne 5. maja nato pa volitev sedmih okrajnih poslancev, ki naj bi deželo zastopali v frankfurtskem državnem zboru, katerega naloga je bila, idejo velike Nemčije izvesti v resnico. Na Dunaju so bili nasproti volitvam izprva precej ne-razpoloženi, ker je vse kazalo, da bo za cesarja velike Nemčije oklican pruski kralj. Med avstrijskimi Nemci samimi, ki so v prebujajočih se Slovanih monarhije zrli največjo nevarnost svojega obstanka, pa se je od vsega početka razvila navdušena propaganda za udeležbo na frankfurtskem zboru, da sta se morala nazadnje ukloniti tudi vlada in dvor. Po vsem Kranjskem — abstinenca Slovenci so v tej kampanji od kraja ostali neodločeni. A ko so Cehi proglasili abstinenco, se je tudi med Slovenci začel dvigati odpor. Kakor piše direktor Narodnega muzeja dr. Josip Mal v svoji odlični razpravi »Ljubljane in volitve za frankfurtski državni zbor» (»Kronika slovenskih mest«, 1935, I. zvezek! — po nji povzemamo to poročilo — je bil uspeh za Slovence presenetljivo ugoden. Volilna udeležba je bila ponekod tako pičla, da so kandidati izvolitev odklonili. V Mirni na primer kmetje niso hoteli voliti, prišli pa so na volišče, da bi preprečili vsako izvolitev. Ker je vo'ilni komisar čakal, so ga nejevoljni pozvali, naj svoje protokole kar lepo pobere in odnese, ker v Frankfurtu ne marajo biti zastopani. Norčevali so se, da so drugod volitve komaj skovali in še to s tako mešetarijo, kakor pri kakem prav težkem volovskem barantanju. Zelo burno je bilo dne 2. maja 1848 na političnem shodu na Bledu. Tam je govornik izjavil, da bo prebivalstvo poklicalo volilne može na odgovor in jih po-davilo, če poslanci ne bodo v Frankfurtu dosegli vsega tega, kar ljudje doma želijo. V Kranju je od 121 volilnih upravičencev prišlo na volišče 94. pa še ti ne vsi, da bi volici, marveč, da bi v uradnem zapisniku protestirali zoper volitev. V celem je glasovalo samo 29 ljudi iz meščanskih in tujih uradniških krogov. Volitve v Ljubljani V Ljubljani za volitve ni bilo preostrega prerekanja. V mestu, ki je takrat štelo 19.063 duš. ni bilo za voli'ne može od-daniii niti 80Ò glasov. Od 126 volilnih mož pa jih je potem prišlo volit poslanca same S 6. S 63 glasovi je bil za poslanca izvoljen Anastazij Grün, za njegovega namestnika pa trgovec Lambert Lukman Volitev se je udeležilo samo slovenskemu življu tuje in odtujeno meščanstvo, predvsem pa z nenarodnim duhom prepojena birokracija. To kranjsko uradništvo je kmalu potem, ko je bila odpravljena prejšnja, vsako odkrito besedo dušeča cenzura, neki dopisnik v »Wiener Zeitung« ostro napadel. Samopašna politika, je pisal med drugim, ki je narode ločila, da bi jih zasužnjila, ter jih nalašč puščala v nevednosti, da bi jih mogla potem uporabljati kot čredo brez lastne volje za svoje nečedne namene, ni nikjer v vsej Avstriji rodila hujšega razdejanja kakor vprav na Kranjskem. Slovensko ljudstvo so hoteli ponižati kot žival, ki hvaležno zoblje iz rok svojega gonjača. Zato pa tudi uradništvo ni bilo nikjer med ljudstvom tako osovraženo kakor tukaj, kjer je vladi vedno pomagalo, da bi se narod ne zavedel svojega bednega položaja. Za nagrado so taki uradniki hitro napredovali in prejemali visoko doneče naslove, dočim so može, ki so goreli v skrbi za blagor naroda, grdo zapostavljali. članek je vzbudil v Ljubljani ogromno vznemirjenje, da so se ukvarjali ž njim celo na seji deželne vlade. Ban Jelačič kandidat, cesar Ferdinand namestnik Na ukaz dunajske vlade so se 1 marca leta 1849. vršile v Ljubljani nadomestne volitve. Slovenci so vnovič odločno nastopili zoper volitve, medtem ko so ponemče-ni meščanski in uradniški volilci hoteli izpolniti vladni ukaz. J. Bučar, eden najbolj vnetih agitatorjev za narodno stvar — bil je konceptni praktikant pri ilirski Jcameralni prokuraturi, torej državni uradnik — se je v »Laibacher Zeitung« odločno izrekel zoper vsake volitve, češ da je ministrstvo s tem razpisom izzivajoče nastopilo zoper duhovno in materialno dobrobit slovenskega naroda. Ker se je raznesla govorica, da bo 1. marca v I magistratni dvorani, ki je bila določena kot volilni lokal, nastopil neki Nemec kot kandidat in kot govornik, je Bučar na dan volitev odšel v rotovško dvorano, da govornika zavrne, če bo treba. V dvorani je naletel na volilnega komisarja, ljubljanskega kresijskega glavarja, barona Mac-Neven O. Kelly-ja z njegovim pisarjem, takoj za vrati pa je bila gruča kakšnih 25 do 30 kmečkih volilcev iz ljubljanske okolice. Bučar se je z njimi pozdravil in jih povprašal: — Aid boste volili? Ko mu niso dali jasnega odgovora, jim je dejal: — Volite all pa ne, kakor hočete: Ce mislite voliti, tedaj bana Jelačiča volite za poslanca, cesarja Ferdinanda pa za namestnika. Glavar in praktikant Kresijski glavar Mac-Neven je opazil, da Bučar govori s kmeti. Pristopil je in mu začel lepo prigovarjati naj kmetov ne odvrača od volitev. — Prijate'jsko vas prosim, da to opustite, je dejal, in me ne prisilite, da poseženi vmes, kakor neljubo bi mi to bilo... Saj vidite, da vaä pojav tukaj neugodno vpliva. Opozarjal ga je na program vlade, ki je volitve razpisala, in ga opominjal, da zato lahko izgubi tudi svojo službo, če do skušal preprečevati volitve. Med pomen-kom ga je rah'o prijel za roko in ga od-vedel na drugi konec dvorane. Bučar mu je izjavil, da smatra volitve za nepotrebne. Ce bo kdo javno govoril, mu bo on na vsak način odgovoril. Glavar se je nato sam pomešal med kmete in na njihova vprašanja, kakšen pomen naj to glasovanje ima, jim je stereotipno odgovarjal v slovenščini: — Saj je od ministrov prišlo, da vas imamo poklicati, to mora dobro za vas biti, če ne bi vas ne bi bili poklicali; saj veste, da bi vas za kaj slabega ne bili poklicali: tukaj vidite pometne gospode ;z Ljubljane, ti bi ne bili prišli, ako bi dobro ne bilo ... Volite kteriga hočete, kterimu zaupate, volite tega gospoda (in je s prstom pokazal na Bučarja), če njemu zaupate. Dve častni besedi Bučar je nato nekemu mesuiemu volil-cu, ki se mu je približal za hrbtom, v nemščini — besede torej niso mogle biti namenjene kmetom — pripomnil, da hočejo ljudje vedeti za korist in dobroto vse zadeve, kar pa je težko, ker obojega nikjer ni. Glavar Mac-Neven pa je očitno menil, da gre za volilno agitacijo Ves razkačen se je obrnil in po nemško zakričal: — Gospod Bučar! Da mi ne spregovorite niti besedice s kmeti, sicer vam moram odkazati prostor; tja se usedite, tam je vaše mesto in bodite mirni. Spregovorite -ni le eno besedo s kmeti, pa sem jaz mož. da, jaz. sem moit Mn o cialnem problemu, a tudi uradni indeks Narodne banke proži v tem pogledu zanimivo in poučno sliko. Indeks cen, ki ga objavlja vsak mesec Narodna banka, dokazuje, da je bilo preteklo leto 1918 draginja v naši državi naj večja od leta sem Indeks cen na drobno — in ta je najbolj važen za malega človeka ki živi iz roke v usta — kaže vsak mesec porast za par točik Od 90 0 meseca lanuaria se je povzpel v oktobru že na ^6.9. od takrat dalje pa še vsak mesec za par točk Prejšnja leta je bilo baš narobe V poletnih mesecih je indeks cen na drobno navadno padal kot posledica nove žetve. V preteklem letu se vpliv žetve na cene sploh ni opazil. Porast cen se opaža zlasti v mestih in večjih industrijskih središčih. Narodna banka je objavila indeks cen za Beograd in banovinska glavna mesta. V teh mestih so cene najvažnejših življenjskih potrebščin poskočile od 87.9 v januarju na S9.1 v oktobru. maja pa celo na 9*8 Seveda pa draginja ni povsod enaka Največja je bila v mero ljubil dobrote sveta: preveč ga je žej&io, kadar je hodil po samotnih hribovskih vaseh, da pogleda .ali so znamke v redu ali so torbe na gobcu, ali bo priklenjeni psi. In ker je rondi dolgotrajne ura- TT v « dne opravke, je zadevo mnogokrat urejal sam. Ce je jaletel takole na ščene brez vsega na cesti, mu še na kraj pameti nI prišlo, da bi bil delal zapisnik. Pobral ga je lego in ga popeljal na vas, vprašal je od hiše do hiše, čigavo bi bilo, poiskal gospodarja in kasiral denar. O, kontumac pa kuže brez torbe na cesti, to je bila radost njegovega srca. Pa še hujše reči so prišle na dan: kadar je potekel čas ln so psi spet svobodno lahko tekali okrog, si je on .konjederec sam izmislil kontumac in bil je neizprosen, kar se tiče taks. Ko je nazadnje spregovoril državni pratvdnik, je šlo od vraga zares, (gospodje poretniki. je dejal, tu Imate človeka pred sabo, ki je sicer majhen v svojem poslanstvu — konjederec je pač — med ljudstvom pa je vendar važna oseba. V neštetih zadevah ki so malo pomembne na prvi pogled, a utegnejo biti težke in usodne, če nanese tako, je konjederec pred očmi prebivalstva takorekoč nosilec reda in oblasti, ln kadar on greši, se preprostemu človeku zdi, da je grešila država. Zato se gospodje porotniki, zavedajte trenutka in recite odločno besedo ,ki bo za doigo skalila veselje te sorte ljudem. Da ,vse je bilo sama čista resnica, niti za las ni bila nobena beseda odveč. Sedel sem na svojem mestu, pisal sem, pisal, v duši pa sta mi rasla skrb in nemir. Najbrž sem zgrešil pravi dan. sem si dejal, pa nisem naletel na pravega, velikega razbojnika neznan mi je ostal tisti ,kl je svetu prizadejal zvrhamo mero gorja. Senat je šel. porota je Sla. Osem mesecev. Potem sem sedel v kavarno in sem napisal svojih prvih šestdeset vrst L. Mrzel Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, dočim je porast cen v drugih mestih nekoliko počasnejši. v Poleg mesečnih poročil izdaja Narodna banka tudi četrtletni pregled o stanju gospodarstva in gibanju cen. V poročilu za tretje četrtletje 1938 ugotavlja Narodna banka, da je indeks cen na debelo poskočil v tem tromesečju za 1.9 odstotka, v prvih deset mesecih 1938 pa akupno za 7.8 odstotka nasproti lanskemu letu. Indeks cen na drobno pa je v tretjem tromesečju poskočil za 10.6 odstotka, v prvih desetih mesecih 1938 pa za 12.1 odstotka Tak razvoj cen pripisuje Narodna banka razvoju našega gospodarstva Ob koncu leta torej lahko rečemo da so cene na drobno v preteklem letu pora&le za dobrih 12 do 15 odstotkov. Vzroki te draginje niso dovolj proučeni Po zagotavljanju gospodarskih strokovnjakov je porast cen pri nas posledica dejstva, da se cene pri nas z izvozom nivelirajo s cenami v drugih državah, kjer pa so dohodki malega človeka malo drugačni kakor pri nas. Mislijo tudi. da je na cene vplivala splošna psihoza preteklega leta, ki je bilo polno razburljivih dogodkov. Na eni strani je Ostal še strah pred nevarnostjo vojne. ki je grozila septembra, na drugi strani pa se zopet pojavlja težnia po velikem dobičku in izkoriščanju prilik. So pa seveda tudi še rrnogi drugi, drobni in skoraj neopazni razlogi, ki vplivajo na cene. Ni brez osnove trditev gospodarstvenikov, da jim je v danih razmerah skoraj popolnoma onemogočena vsaka zanesljiva kalkulacija cen. Nikdar ne vedo točno, ali bo kupec tudi vse plačal, kakšne takse in dok lade bodo morali še naknadno plačati in ali ne bo prišel še kak drugi nepredviden izdatek Spričo tega in takega po-ložaja mali človek vedno bolj leze v dolgove V zadnjih mesecih so uradniške menice pri denarnih zavodih in zadolžitve stalnih nameščencev pri trgovcih, ki dajejo blago na up in na obroke, silno porasle Računajo, da «o samo državni uradniki zadolženi zn par milijard V Ljubljani trduo da ;majo stalni nameščenci okrog 10 m:Iijonov dolgov. Ce- osiješkem narodnem gledališču je pred dnevi pr.redil prvak ljubljanske opere g. Robert Primožič mladinski koncert izbranih opernih arij in pesmi. h.ei pa je bil ob sk ce mla.lmske prireditve tako porazno ^številen«, jo je mora! g. Pr.možič v zadniem hipu odpovedati. Popolno pomanjkanje zanimanja za resne umetniške prireditve pri mladini je vsekakor vsega obžalovanja vredno. Docela na mestu je priporočilo, ki ga je spričo tega dal g. Primožiču os ješki »Hrvatski list«, češ. naj prihodnjič priredi na gledalskem odru kak boksarski dvoboj, nogometno tekmo ali čarovnško produkcijo, pa bo gledališče nabito polno — mladine.... ne vsakdanjih neobhodnih potrebščin n«/-raščajo. plače pa so se zadnja leta stalno zmanjševale in tako ni upanja da bi se mali človek rešil dolgov Nuino je zato potrebno. da se ta problem ki vodi v gospodarsko propast najširših slojev začne reševati pri korenini, to je pri plačah. —m. NOVO LETO BREZ SNEGA IN MRAZA ? Na to vprašanje bi človek brez pomišljanja odgovoril: ne! Saj že koledar govori za to, da je to čas najhujše zime in vse pravljice o božični noči govore o mra-e!il na prav poseben način. »Ha«, Je dejal »zdaj bo pa šola doma! Pošteno se mora pripraviti'« Njegov sin nI slab dijak, toda oče bi rad. da bi bil odličnjak ali vsaj prav dober To je gotove : zgrešeno častihlepje ki bi se utegnilo prej ah slej maščevati Kdor ima še take naklepe, naj jih še za ^asa opusti. Drugače je seveda pri tistih, ki so se v šoli pred božičem slabo Izkazali Nič ne bo škodovalo, če se bodo malo učili Zadnjič pa je nekdo iskal inštruktorja ki bi naj imel z otrokom dve uri na dan tn mu še dal domačih nalog Tako početje je jalovo. Otrok se mora tudi spočiti Zato tudi »slabim« dijakom dajte vsaj nekaj dni popolne svobode pa tudi sicer jih ne obremenjujte preveč- uro. dve učenja je dovolj Kakšen «misel pa naj bi imele počitnice. v katerih bi moral prav toliko delati kakor v šolskem času? V počitnicah pa Je ura učenja za otroka hujša kakor v šolskem času tri Mestnemu otroku je prinesel božič veliko veselje: sr.eg Zdaj se človeku kar smilijo otroci, ki jih iz te ali druge bojazni držijo doma Otrok mora tudi pozimi na zrak. Pustite ga v sneg, da se razigra! Za mladino ni bolj zdravega in veselega športa kot je smučanje, sankanje, drsanje. Komur le srečatva dopuščajo, naj te športe omogoči svojim otrokom. Bojazen nekaterih mamic, »da se bo otroku kaj zgodilo« ,ni prav nič na mestu. Seveda se tu pa tam primeri tudi kaka nezgoda, toda ta itak povsod preži in še najbolj v sobah Tu bolezen ogloda mlado bitje, ki za svoj razvoj potrebuje več zraka! Na Štefanovo je v stanovanju pod menoj bilo pod večer mnogo hrupa. In veste zakaj? Bilo je že polšestih, ko se je fant vrnil s smučanja in starši so ga oštevali, da je odmevalo od sten. Ko bi imeli malo razumevanja, bi se ne mogli razburjati. Vsaka minuta je za mladega smučarja dragocena in težko se loči od »dilc*. snega in tovariši je Tako se je ta fant smučal na Rožniku prav do teme. Ne razumem. zakaj bi mu starši tega ne mogli dovoliti? Pa še razburjajo se! Ali ste že kdaj doživeli ,da tako razburjanje in razgrajanje res trajno pomaga? Prav gotovo ne. Tak postopek rodi le nezdrav odpor. Vse drugače bi bilo s pametnim in treznim pomenkom. ko bi skžno tehtali vse za in proti: trezne starše bi bil fant prepričal da njegovo početje nI bilo tako hudo. Ce Je obljubil ,da pride prej. potem seveda nI prav storil. To bi «videi. Ce pa kričiš nanj, doume s svojimi možgani sa~ mo eno r da mu nočeš dobrega! In ne boS ga mogel prepričati, da je nasprotno res. Ste že gledali otroke, kako radi brede-jo po snegu' Potem pa pridejo domov z mokrimi nogavicami Takrat starši uporabljajo ves register svoje »dobre vzgeje« od pridiganja do šibe. Neka mati je storila drugače. Ko je otrok prišel z mokrimi nogavicami domov, mu je dala druge, da se preobuje. mokre pa mu je velela oprati in razobesiti. Ko sem se čudil, je odgovorila: »Mar mi nismo bredli po snegu, ko smo bili v teh letih? Naj sam popravi, kar je zagrešil, gotovo bo bolj pazil drugič, saj veste da pranje nogavic ni praiv prijetno!« —Zdi se, da se ta mati ne moti. Pustimo torej mladini, da se v počitnicah spočije od šolskega dela, da se uižje zraka in da se razdivja v snegu. To bo koristno za njeno zdravje in dobro voljo. po počitnicah se bo sveža vrnila k šolskemu delu. a-n Nagrobni napis V Parizu na montmartrskem pokopališču imajo nagrobni kamen z naslednjimi napisi: »Tu počiva Katarina, prva žena Jean a Milerja.« »Tu počiva Marija, druga žena Jeana Milerja.« »Tu počiva Ana, tretja žena Jeana Milerja« »Tu počiva Magdalena, četrta žena Jean« Mjlerja.« _ . . In čisto spodaj je napisano z majhnimi črkami ! »Tu končno počiva v miru Jean Mller.« Prehudo Izak Samuelovič iz Tarnopola je zmerom redno plačeval davke, čeprav niso bili majhni. Letos so mu jih odmerili kar 50.000 zlo-tov. Izak jih je točno plačal. To se je pa zazdelo gospodom na davkariji sumljivo. »Mož mora imeti več, kakor mislimo, je dejal eden izmed njih. »Naračunajmo mu še 50.000 zlotov!« In res je dobil Izak nov davčni poziv. Cez tri dni so imeli na davkariji že denar. »Sumljivo.« je dejal spet isti uradnik. »Možak mora biti težak mil'ionar. 6e kaj več mu bo treba naračunati!« In Izak je druei član dobil spet davčni poziv za 100.000 zlotov. Ko pa je čez kakšen mesec davkarija zahtevala spet 100.000 zlotov, je prišel Izak sam v urad in privlekel s seboj velik zaboj. V njem je bil stroj za ponarejanje bankovcev. »Tu ga imate,« le rekel. »Pri vas imate dovolj Hudi, pa si denar tiskajte sami! Jaz vam ga ne morem dovolj hitro!« Spominjajte se v mrzli zimi malih pevcev ! Desetletnica rekordne vožnje los km z osebnim, delno posebnim vlakom, sanmi in avtobusom v 24 «trab Is Ljubljane v Savinjsko dolino 105 km z osebnim, delno posebnim vlakom, sanmi in avtobusom v 24 urah. Mimo drugih obletnic in jubilejev praznujemo letos s prav dostojnim mrazom tudi desetletnico hude zime ob izmenjavi let 1928/29. Spodobno in koristno je zato, da ji posvetimo nekaj spominov s prošnjo, da nam tokrat prizanese in ne skuša v zdajšnjem hlastanju za rekordi tudi ona tolči svoj lastni rekord na bednih zernljanih. Tista usodna zima 1928/29 se je pričela na las tako kakor letošnja. Za uverturo lepa, topla jesen. Ko na povelje jo je zamenjala tik pred božičem zima z obilico snega v radost otrokom in takrat še bolj redkim dilčarjem, toda v hudo skrb družinskim očetom in strah železničarjem, ki pravijo periodi mrazu in povečanega dela o praznikih: trinajsta plača. Mnogo so že pobrali tem trpinom razni pozemski in nebeški režimi, najdragocenejše so jim vendarle pustili — humor, to najlepšo lastnost naših čestilcev patrona sv Ilije, ki se je peljal prvi z gorečim vozom (mi bi rekli slovensko: vlakom) v nebesa. > »Saj ti pojdejo vsi k Luciferju na kvar-| tir, tam boste še radi počakali, da pridete \ na vrsto,« je podražil star gospod gorečo proletarko. Ves vagon je bušil v smeh, čeprav je bil v srcu proti protežiranemu ekspresu. Med zabavljanjem sta minili dve uri in res je prihrumel mimo eks-presni vlak, ves v ledenih svečah, kakor da je prispel s polarne vožnje, ne pa s solnčnega juga. »Hvala bogu!« so se složili vsi potniki, ko se je končno naš vlak le poslovil od sicer prav prijaznih Kresnic. Po daljših in krajših postankih in počasni vožnji, da bi ne sprožil plazov v soteski, smo privo-zili okoli sedmih v Trbovlje. Tu se je spet zataknilo: stroj se je zalagal s premogom. Minila je ura, dve, toda nihče že ni več ugovarjal. Pa nekdo se je le oglasil iz zakajenega kota: »Sedaj bi ga pa že vendar lahko nakrmili.« »Pustite ga, naj se pošteno naje, bo pa potem bolje vozil!« ga je spet ugnai tisti šaljivec v kotu. Ljudje so bili že tako Na starega leta zvečer je zlezla za pol-hograjske hribe z jasnega neba velikanska obla, vsa krvava, kakor da so jo za slovo pravkar dali iz kože. Komaj je ugasnila večerna zarja, se je že zibal na jekleno sivem nebu prvi krajec, koketirajoč z me-žikajočimi zvezdami Vsakdo je vedel eno: v teh svetlih nočeh gre mraz po kosteh. In zares je vsaka nadaljna noč potiskala živo srebro niže, dokler niso pela kolesa ob mo;iem oknu cvilečih voz štirikrat črtani e. »Trideset stopinj!« je komaj spravil iz sebe desetar železničar, ko je pritekel iz nočne službe. Stanoval sem pri njem v kuhinji. Dokler smo imeli polno drvarnico premoga smo kurili večni ogenj v štedilniku barake in ugibali, kdaj neki bo konec te najnovejše egiptovske nadloge. Kakor sneg v hudi odjugi je koprnel premog v drvarnici, pa je sklenila gospodinja; »Od danes bomo kurili le še za kuho ! kmetje. Pri Ju-i dih se na giblje to razmerje v korist dečkov. a dosega naivišio t-»*ko v razmerju 1100:1000. št Jurij pa tozadevno nadkri-Ijuje vse take primere, kajti iz razpredelnice je razv'dno. da se rodi v št. Juriju na 1000 deklic ne samo 1060 dečkov, temveč 1113.7 torei za 13.7 več, kakor je maksimum pri Judih, če se rodi v Št. Juriju 1000 dečkov, se redi v isti dobi le 897 deklic. Kar se zaroda tiče — fantje predstavljajo pač močnejšo vejo plemena — nam Slovencem pač ni treba biti v skrbeh. Vsaj v tem primeru ne če bi se tudi meščani vsaj od daleč vzgledovali na življenjski način naših vrlih Kumljancev. Kupujte darujte KNJIGE Lepa izbira v TISKOVNI ZADRUGI Ljubljana — šelenburgova ulica. Blagodejne toplice »Kako je to:« toži 2id svojemu prijatelju. »Vsako leto greva z ženo v toplice, pa vendar ne dob va otrok?« »Saj ni treba hoditi zmerom z njo! Ostani ti enkrat doma pa boš videl, da bo pomagalo.« Otroška »Pavelček, ali si umit?« »Da, mamica, ie od včeraj.« »JUTRO«, ponedeljsSa WajÄ SPORT MED DOGODKI IZ U nam je prineslo vrsto pomembni bridkih razočaran] I Tekmi za zimsld pokal1 I T včeraJSnJIh kvalifikacijskih tekmah ste se osposobOl » nadaljnje tekmovanje moštvi Bate Is Borova In Badnlčkega Is Kragujevca Športno leto 1938. Je bilo dvajseto, ki smo ga od velike vojne in narodnega ze-dinjerija tudi v športu preživeli kot svobodni in enakovredni sinovi močne skupne jugoslovanske države pod večno lepo modro-belo-rdečo trobojnico. Pred onim nepozabljenim novembrom leta 1918. je velik del naših sil in sposobnosti ječal pod tujim jarmom in šele svobodna domovina jim je odprla pot, da so privrele na dan z vsem onim poletom, ki je lasten narodu, kadar vrže raz sebe verige suženjstva. Kakor v vsem narodovem izživljanju, tako je naša ustvarjajoča moč — dvakrat zatrta v mladem rodu — podobna širnemu veletoku postavila vsepovsod prve temelje novemu času tudi v športu. Za delo v športu je doba dveh desetletij kratka, morda zadostna komaj za postavitev glavnih temeljev velike športne zgradbe, ki je pri ostalih narodih že dograjena do mednarodne višine in okrašena s svetovnimi uspehi njihovih najboljših sinov. Toda v tej razmeroma kratki dobi je tudi stavba jugoslovanskega sporta dobila nekatere močne stebre in sprejela vase zastopnike nekaterih športnih panog, katerih imena so zablestela v lestvici onih najboljših na svetu. Počasi, korak za korakom, v borbi in znoju in med pričakovanji ter razočaranji se tudi jugo-slovenski sport bliža skupnemu cilju vseh športnih narodov na svetu. Olimpijska misel, ki združuje vse narode sveta, in «port, ki plemeniti duha in telo, imata že svoje častno mesto v zgodovini prvih 20 let naše zedinjene in velike skupne domovine. Spet bližje cilju Z uspehi in napredkom našega sporta v preteklem letu ne moremo biti zadovoljni, če ju hočemo meriti z mednarodnim merilom in nočemo vzeti v poštev še nekaterih okolnosti, ki so v njegovem bistvu pristno naše, moramo pa prav tako priznati, da je kljub raznim težavam v njegovi organizaciji in mačehinskemu deležu, ki ga od prvega početka uživa pri najbolj odločilnih faktorjih, vendarle svet krenil naprej in se vendarle spet za nekaj približal velikemu cilju. Veseli smo lahko tega napredka tembolj, ker imajo zaslugo zanj v prvi vrsti naši žal preveč maloštevilni in žal le premalo bogati posamezniki, ki so športu dali skoraj vse, s čemer se danes ponaša in kolikor Je tudi on prispeval, da je Jugoslaviji že priso-jeno častno mesto med narodi, Id so po veliki vojni zaževeli svobodno. Predaleč bi vedlo in preskopo Je odmerjen prostor, da bi mogli v tem zgoščenem preglesdu lanskih športnih dogodkov podrobno navesti, kje in kako povsod so na ši športniki dali najboljše in žrtvovali najdragocenejše, da je tudi 1. 1938. prineslo pozitivno postavko v stavbo našega sporta. Zato se moramo omejiti le na glavne dogodke, ki so nam ostali v spominu iz lanske dovolj plodovlte in pestre sezone. Igra z usnja to žogo Nogomet je bil precej med prvimi, ki smo jga po starih izkustvih začeli gojiti tudi v svobodni državi in spada gotovo dandanes še tudi med najbolj udomačene športne panoge pri nas. O naših uspehih in neuspehih v tej igra z žogo smo nekaj več zapisali v božični številki »Jutra«. Mnogo aktivnih in »pasivnih« pristašev >teje nogomet, daleko najštevilnejše so njegove prireditve, pa vendar — nič pravega Ljudem pa le ugaja ta borbena skupna igra enajstih igralcev in kljub temu, da v njej posameznik nima odločilne vloge in so veliki skupni uspehi dosegljivi tem težje, si nihče ne zastavi vprašanja, ali zanjo ne trošimo preveč energij, preveč časa in tudi preveč denarja. Nogomet vodijo iz zveze v Beogradu, na splošno v zadovoljstvo, le Zagreb je stalno na preži proti njej in pripravlja prav te dni resnejšo akcijo, da bi dobil večjo samostalnost V državi imamo 12 tako 'menovanih ligaških klubov, vsi ostali (do 600) pa si nabirajo zmage in poraze po brezštevilnih podsaveznih prireditvah. V mednarodnih srečanjih, od katerih je predvsem odvisno, koliko veljamo v svetu, smo letos letos doživeli hud udarec, ko smo spomladi kljub tesni zmagi nad Poljaki zaigrali pravico, da bi mogli nastopiti v svetovnem prvenstvu v Franciji. Pozneje nam Je šlo bolje: proti Belgiji in Poljakom (še enkrat) smo igrali neodločeno, proti Rumuniji smo celo dobili in le igro s Cehi smo pustili njim. Naši klubi so bili — razen v tekmah za srednje-ev-ropski pokal — boljše sreče. Beograjčani in Spličani, posebno pa Gradjanski iz Za-ereba so spravili nekaj vidnih uspehov, Zagreb pa je povrh tega priredil tudi dve hudi lekciji Madžarom. Slovencem nogomet ne prinaša velike slave in naš najboljši klub SK Ljubljana se le za skrajno silo in z jokom in stokom drži repka med dvanajstimi najboljšimi klubi v državi. Kakor kaže, to tudi dolgo še ne bo drugače! V nogometnem športu se zadnje čase močno uveljavlja neka neamaterska struja, o kateri pa dvomimo, da bi nam pomagala preko povprečnih uspehov, s katerimi se že dolga leta ubijamo za boljši sloves med nogometnimi državami Srednje Evrope. Vse drugačno je poglavje iz zimskih športov 15 let dela ima za seboj naš zimskosport-ni savez, pa je smučanje med tem postalo skora j naš narodni sport ne samo v naših planinskih predelih, temveč prav povsod, kjer Je količkaj prilike zanj. Razen velikega razmaha, ki ga smučarstvo beleži na široko, pa je v kratki dobi organiziranega obstoja slavilo tudi zavidljive športne uspehe. Tudi lanska sezona je obogatila njegovo bilanco z nekaterimi velikimi uspehi, ki so ponesli glas o naših belih vitezih gori do visokega severa Mislimo na zgodovinski uspeh Franceta Smoleja na Fl S tekmah v Lahtiju na Finskem, pa tudi povsod drugod (v Villarsu, Garmi-schu, Celovcu, Hofgastelnu, Sofiji, na Ca-ninu in v Visokih Tätrah) so naši smučarji postavili enakovredne tekmece najmočnejšim V skladu s častno udeležbo na tujem so bile tudi številne smučarske Prireditve doma, med njimi vsa prven- stvena tekmovanja na Gorenjskem, nekaj uspelih tekem na področju mariborskega podsaveza, I. zlet goreniskih smučarjev v Bohinju in še kopica ostalih. Nekaj vrstic posebej moramo posvetiti naši veliki skakalnici v Planici, za katero so naši na kongresu FIS-e v Lahtiju letos že dobili prva priznanja. Kakor nalašč so kmalu nato prav na tihem njeni najbolj znani junaki potegnili najdaljšo znamko na 107 m. Planica je začela zmagovati... Na jesen smo slišali, da so se udali tudi Norvežani ter urbi in orbi razglasili, da je Planica edinstvena na svetu in bodo po njenem vzorcu začeli graditi strmine tudi oni. Tako se zdaj slednjič Planici obetajo novi zmagoviti časi. Pa tudi JZSS se v prihodnjih dveh letih obeta nova častna naloga, saj bo, kakor je bilo sklenjeno na nedavni konferenci v Ljubljani, postavila kandidaturo, da se ji L 1941 poveri organizacija tekem za svetovno smučarsko prvenstvo. Edina športna zveza v Ljubljani je naši športni družini dala tudi letos bogato darilo. Zimskim športom moramo priključiti še drsanje in hokej na ledu, ki sta še zmerom več ali manj omejena le na naše kraje. V drsanju je Ilirija skoraj osamljena, pa tudi v hokeju drugod po državi še nima prave konkurence. Njeno moštvo je imelo v lanski sezoni nekaj prav uspelih nastopov doma in na tujem in tvori zdaj ogrodje za bodočo državno reprezentanco, ki namerava prvič v svetovno areno še letos februarja v Svico. Največ prilike za trening je imela s koroškimi klubi, v dobrih odnošajih je tudi z Rumuni. Vsak začetek je težak, v hokeju pa je brez umetnega drsališča še posebno odvisen od pravega vremena in zadostnih materialnih sredstev. Toda let je zdaj prebit in upati smemo na uspešno nadaljevanje. Brez sramu se ob smučarje po svojih uspehih lahko postavijo tudi plavalci, čeprav so manj številni in gojijo svoj sport v mnogo težjih okoliščinah. Ce pomislimo, da ima izmed celinskih klubov športni plavalni bazen samo Ljubljana in je športno življenje ob morju razvito le v glavnih lukah Sušaku, Splitu in Dubrovniku, se ne moremo dovolj nadiviti uspehom, ki jih je majhna plavalna garda spravila v teku minule sezone Ne glede na to, da z upravne strani ni šlo vse gladko in so Dubrovčani z nekaj odličnimi močmi sem in tja pokazali svoje prav južnjaške muhe. V italljansko-jugosloven-skem turnirju je letos rešila čast sušaška Viktorija, ker je lanski zmagovalec Ilirija imela preveč opravka z domačimi zadevami. Naše dijaštvo, ki sestavlja gros plavalne elite, je bilo v Napolju uspešno. Izredno močan odmev je imela naša zmaga v dveh dvobojih z Italijansko reprezentanco; na Bledu oficielno in v Trstu neoficielno. Pri slednjem se Je zelo odlikoval naš ožji rojak Žižek, član dubrov-niškega Juga, ki je dosegel celo vrsto evropskih in celo svetovnih rezultatov Najbolj pa je bil med lanskimi plavalnimi uspehi viden nastop Ilirijana Toneta Cerar j a na evropskem prvenstvu v Londonu, kjer je zasedel v prsni disciplini tretje najboljše mesto v Evropi. V domačem prvenstvenem tekmovanju smo imeli mnogo preveč homatij in so dobro storili na zadnjem občnem zboru plavalne zveze, da bo v bodoče ta konkurenca izvedena po dru- gem sistemu. Upajmo, da napovedi, ki smo jih slišali takrat, ne bodo ostale samo obljube ln bo naš plavalni sport res napredoval tako kakor zasluži po svojem odličnem materialu. Brez velikega poleta je letos životarila naša lahka atletika. Glavni dogodek je bila vsakoletna balka-niada, ki je bila letos v Beogradu. Po krivdi raznih afer smo tudi to pot nastopili nekompletni in se morali na domačih tleh ponovno zadovoljiti z drugim mestom za Grki. Prirediteve večjega obsega je bilo tudi srečanje naših domačih atletov s predstavniki Julijske Krajine, kjer sta se, kakor še v nekaterih nastopih, osebno izkazala Goršek in Pleteršek. Lahka atletika beleži tudi letos svoj napredek, predvsem pa Je dobila ojačenja v številnem naraščaju, iz katerega bomo v dogledni bodočnosti prav gotovo črpali še lepše uspehe. Tenis, to je Punčec. Svetovno ime si je Jugoslavija med ostalimi športnimi panogami pridobila tudi v tenisu, in sicer po zaslugi četvo-rice belih mušketirjev s Punčecem na čelu. Po uspelih turnejah po vsem svetu so se naši mojstri belega sporta spomladi vrgli v težko borbo za Davisov pokal. Po precej burni in tesni zmagi nad Cehi Je šla njihova pot zmagoslavno preko Angležev in Švedov do Belgijcev; za njimi so prišli Nemci in njim so morali nazadnje precej nesrečno pustiti naslov prvakov Evrope. Velik teniški dogodek je bilo to leto tudi gostovanje Američana Budgea v Jugoslaviji, od koder se tudi ni mogel vrniti brez poraza. V tekmah za srednjeevropski pokal smo precej malomarno prepustili zmago Poljakom V teh tekmah je prvič zastopal državne barve Slovenec, mladi Boris Smerdu, ki se razvija v velikega mojstra in so mu letos v lestvici najboljših določili deseto mesto. Te dni krožijo po listih vesti, da Je Punčec, ki zdaj žanje nove uspehe po Južni Ameriki, odšel med profesionale; če je res tako, smo izgubili mnogo, bomo pa lahko še zmerom govorili z dobrimi v tej panogi Na dolgi poti in po številnih turnirjih so se v Angliji, Belgiji in Nemčiji izkazali naši tabletenisti, nekaj zelo uspelih dirk so izvedli naši kolesarji in motodklisti, svoj oboi v športno stavbo so priložili tudi veslači, sabljači, rokoborbci in še vsi, ki gojijo ln ljubijo sporte. Med ostalimi važnimi dogodki je treba zabeležiti še, da je namesto Japonske prevzela organiziranje prihodnje olimpiade Finska, nam v veliko, zadovoljstvo. Velik športni dogodek lanske sezone je bil dalje boksarski dvoboj med Schmelingom in Loulsom, ki se je po dveh minutah končal s katastrofo za Nemca. Za konec leta smo opravili vrsto tradicionalnih občnih zborov, med katerimi je bil najbolj pomemben oni za lahkoatlete, ki so sklenili splošno premirje in se zedinili za novo složno delo v procvit svoje panoge. NI lahko delavcem v športu, brez dvoma spadajo med najbolj idealne ln najbolj požrtvovalne ln zato moramo sadove njihovega dela ocenjati s tem večjim spoštovanjem. Oni sami pa zaslužijo skupno s hrabro peščico, ki nam Je mimo vsega priborila takšen športni sloves v svetu, samo naše najgloblje priznanje. L. S. Na Jesenicah so spet skakali Tudi včeraj sta med 16 tekmovalci zmagala neugnani Albin Jakopič iz Mojstrane in mladi Leo Bukovnik z Jesenic Jesenice, L januarja Danes je SK Bratstvo na novo preurejeni in povečani skakalnici pod Možakljo na desnem bregu Save priredilo že druge skakalne tekme v letošnji zimski sezoni, ki so uspele nad vse pričakovanje. Vreme je bilo odlično, sneg izvrsten in tudi skakalnica je bila v brezhibnem stanju. Organizacija prireditve je bila naravnost vzorna in zatorej ni čudno, da se je tekma končala v vsestransko zadovoljstvo, zadovoljni so odhajali tekmovalci, prav tako pa tudi gledalci. Na startu se je javilo 16 skakačev, in sicer 9 seniorjev ter 7 juniorjev. Zastopani so bili SuK Ljubljana, Dovje—Mojstrana, Planina—Ljubljana ln domače Bratstvo. Med tekmovalci je bilo več znanih »kanonov« tako Jakopič Albin, jeseniški Zupan, Gregor Klančnik, Florjančič in drugi. Ker je bila skakalnica v brezhibnem stanju in je bil tudi sneg izvrsten, sta sodnika Lojze Božič in Janko Smole j 3. Polda Janez (Dovje—Mojstrana) 210, 4. Brun Albert 201. 5. Huder Jože (oba Bratstvo) 197. Dokaz, da je skakalnica res brezhibna, je tudi dejstvo, da je bilo izvedenih 48 skokov, med njimi samo eden a padcem. Padel je državni prvak Gregor Klančnik, ki je vajen večjih skakalnic. SK Bratstvo ai lahko lasti pravico, da Je z dvema uspelima skakalnima prireditvama — današnjo celo na dan, ki so ga tudi športniki izrabili za splošni počitek — pred vsemi ostalimi klubi JZSS prvo začelo smučarsko delo na terenu. določila, da je vsak tekmovalec v konkurenci izvedel po tri skoke. Kakor preteklo nedeljo si je tudi to pot priboril prvo mesto neugnani Albin Jakopič, ki lahko vsem naSdm tekmovalcem služi za vzgled. Rezultati so bili naslednji: Senior ji: 1. Jakopič Albin (Dovje— Mojstrana) 216.9 točke (skoki 24,24,21.5). 2. Zupan Ivan 211.6. 3. Razinger Tone (oba Brastvo) 204.2. 4. Florijan Peter (SmK Ljubljana) 195.8. 5. Knlfic Jože (Bratstvo) 193.3. Junior ji: i. Bukovnik Leo 214.9 točke, Skold (20JI, 21„ 21.5.). 2. Razinger Lojze (oba Braitstvo) 210.5, Razpis smučarskih tekem SK Reke na Rožniku in v Žlebeh pri Medvodah SK Reka razpisuje v dnevih 6. in 8. januarja klubsko prvenstvo z naslednjim sporedom: 1. v petek 6. januarja ob 10. dop. tek na 15 km za seniorje in na 8 km za Junior je s startom in ciljem na StreliSču pod Rožnikom. Razen tega priredi SK Reka obenem le mladinsko propagandno tekmovanje na progi 3 km, pri kateri lahko tekmuje vsa mladina do 16. leta. 2. v nedeljo 8. januarja bo v žlebeh nad Medvodami tekmovanje v alpski kombinaciji z naslednjim sporedom: ob 11. dop. smuk in ob 14. pop. slalom. K vsem tem tekmovanjem bodo pripu-ščeni tudi ostali verificirani tekmovalci, ki se nahajajo v posebni kategoriji. Prijave se sprejemajo vsakokrat 1 uro pred prlčetkom na startu. Tekmuje se po pravilniku JZSS ln na lastno odgovornost. Profesorska »Oče. na stropu je velika osa.« »Pohodi jo in pusti me pri miru!« Bolečina Oče: »Verjemi mi, sinko, kadar te moram našeškati, trpim mnogo bolj kakor ti.« Sin: »2e mogoče, — toda ne tam kakor jaz!« Včeraj j« hO zadnji termin sa odigran J« kvalifikacijskih tekem sa zimSki pokal v severni skupini ln sta bili na sporedu ie dve revanžni tekmi med štirimi lzvenli-gaškimi klubi, ki so se potegovali za vstop v tekmovanje za zimski pokal. Medtem ko je Radničkemu lz Kragujevca kljub slabemu rezultatu na domačih tleh uspelo, da se je plasiral v nadaljnje tekmovanje, je sarajevski Sašk v Borovu doživel pravo katastrofo in Je kljub naskoku treh golov po prvi igri moral dati slovo nadaljnjemu nastopanju v zimskih pokalnih tekmah. V naslednjem kratka poročila: Bata : Sašk 7 s 1 (2 11) Borovo, 1. januarja. Za današnje revanžno srečanje med domačo enajstorlco Bate ln sarajevskim Sa-škom je vladalo zelo veliko zanimanje. Sarajevčane, ki so prvo igro dobili s 5 : 2, Je danes na tujih tleh doletela prava katastrofa, tako da bo namesto njih igral dalje v tekmah za zimski pokal — Bata. V prvi polovici Igre so se gostje držali Se dovolj dobro ln je bil rezultat le pičlo ▼ korist domačinov. Po odmoru pa wo Ba-tovd zaigrali s takim poletom, da so v kratkem razmahu zabili nasprotniku 5 golov zaporedoma. Med enajstorlco se je najbolj odlikoval Jaša Nikolič v napadu. Bata bo v naslednjem kolu tekem za zimski pokal zadel na zagrebško Concor-dijo. Vojvodina : Radnički 4 :4 (3 : t) Kragujevac, 1. januarja. Pred približno 1.500 gledalci je bila danes v precej mrzlem vremenu odigrana revanžna kvalifikacijska tekma za vstop v tekme za zimski pokal, ki se je končala neodločeno s štirimi goli za vsakega nasprotnika. Do odmora je bila Vojvodina še v vodstvu, toda domačim je ob krepkem navijanju publike uspelo, da so navsezadnje obdržali partijo neodločeno. Ker Je Radnički pred tednom dni v Novem Sadu zmagal nad Vojvodino s 3 : 2, bo torej njegova enajstorica sodelovala V nadaljnjih tekmah za zimski pokaL Hokej na ledu KSU je zmagal nad ZKD z 1:0 Zagreb, 1. januarja V hokejski tekmi so danes Karlovčani (KSU) zasluženo zmagali nad ekipo ZKD Gostje so bili boljši v prvi in zadnji tretjini igre, ko so v vseh formacijah prekašali nasprotnika. Sprva so bili nekoliko nervozni, pozneje pa so se močno popravili. Najslabša jim je bila druga tretjina igre, v kateri pa so igrali s samimi rezervami, ker so najboljše moči hranili sveže za odločilno zadnjo tretjino. V zagrebškem moštvu je najbolj ugajal Stipetič, ki je igral zelo lepo in prodorno ter je bil sploh najbolj nevarni igralec na ledu, tako da je opravičil svojo kandidaturo za mesto v državno reprezentanco. Športni drobiž Čestitke predsednika JOO G. dr. Stevan Hsdžl. predsednik Sa veza športnih savezov in J ugoslo venskega olimpijskega odbora Je poslal vsem jugosloven-akim športnim aavezoro in savezu Sokola kraljevine Jugoslavije pismo naslednje vsebine: Cast ml je po tej poti želeti vam vesel božič in srečno, uspešno in športne slave polno novo leto 1939. Pri tej priliki vam zaradi začetka predolitnpijskega leta naj-topleje priporočam posebno skrb za pripravo vaših olimpijskih kandidatov, da bi naša reprezentanca na XII. olimpiadi v Helsàn-kiju dosegla čim boljše rezultate. Bodite prepričani, da bo tudi Jugosloven-ski olimpijski odbor po svojih najboljših močeh skrbel za dobro rešitev tega vprašanja in vseh potreb, ki so s tem v zvezi. Italijansko nogometno prvenstvo Včerajšnjo novoletno nedeljo so imeli v Italiji popoln prvenstveni spored in so s« posamezne tekme končale takole: Liguria; Torino 2:1, Juventus : Milan 2:2, Triestina : Novara 0:0, Lucchese : Lazio 2:1, Modena : Bologna 1:1, Roma : Livorno 4:1, Napoli : Bari 1:1, Ambrosiana : Genova 1:0. V prvenstvu vodi še zmerom Liguria, na ostalih dveh častnih mestih p« sta Torino in Bologna. Triestina igra letos precej podrejeno vlogo in je še zdaj na zadnjem mestu. Olajšave na Poljskem Udeleženci mednarodnih «moških tekem v Zakopanih, ki bodo od 11. do 19. februarja, bodo hneii na železnicah na Poljskem 75% popusta. Ta olajšava bo veljak od 15. januarja do 15. marca. Kotiček za filateliste Napovedano Je bilo, da izidejo z novim letom dobrodelne znamke v korist združenja postnih uradnikov. Kakor Javlja »Filatelist«, to Se nI prav zanesljivo, ker je vprašanje, ali bodo znamke dotlej do-tiskane. Glede znamk v korist vojnim invalidom tudi še nI znano, kdaj bodo izšle, čeprav so že dotiskane. Pravijo da bodo dane v promet na dan odkritja novega spomenl ka Neznanemu junaku na Avall. Dotiskane so tudi že spominske znamke za obletnico razvitja naše zastave na naSih ladjah. Kakor Je znano, je bil prebitek teh znamk namenjen Jadranski straži. Zdaj pa je nastalo vprašanje, ali bodo te znamke sploh Izšle, ker se inozemski zbiralci pritožujejo, da smo začeli kar preveč pogosto tiskati razne priložnostne Izdaje. V marcu bodo v Planici pete mednarodne skakalne tekme. Verjetno Je, da bo za to priložnost izšla tudi kakšna posebna spominska znamka. Kdaj izidejo nove znamke s Sliko kralja Petra, Se ni mano. Baje so Ss dotiskane in bodo naše doslej najlepše znamke. Nove znamke Afganistan: Izšla je nova znamka po 2 pula v rjavi barvi. Avstralija: Kot najvišja znamka V novi seriji je izšla vrednota po 1 funt v črni barvL Belgija: Za razstavo v Liegeu m> izšle posebne propagandne znamke. Vrednota po 35 c. Je zelena, po 1 frank karminasta, po 1.50 fr. rjava in po 1.75 sinja. Britanska Indija: Frankovna znamka po 5 rupij v indigasti ln temno zeleni barvi je dobila Se poseben pretlsk kot službena znamka. Chamba: S pretiskom »CHAMBA STATE« so bile izdane tele znamke Britanske Indije: škriljasta po 3 pleee, rjava po 1/2 ana, temno zelena po 9 plesov, karminasta po 1 an, oranžno rdeča po 2 ana, vijoličasta po 2 1/2 ana, zelena po 8 ane, ul-tramarinska po 3 1/2 ane, temno rjava po 4 ane, zeleno sinja po 6 anov, temno vijoličasta po 8 anov, sinja po 12 anov, rdeče rjava in Skriljevo siva po 1 rupijo, rjava ln rdečkasta po 2 rupi ji, indlgasta in temno zelena po 5 ruplj. Filipini: S pretiskom »O. B. COMMONWEALTH« so izšle službene znamke: ro-žasta po 2 centa, rumeno zelena po 4 cente, temno zelena po 6 centov, vijoličasta po 8 centov, karminasta po 10 centov, črna po 12 centov, sinja po 16 centov, indlgasta po 20 centov, ter oranžno rdeča po 30 centov. Francija: S sliko Merkurja so izSle Stiri nove frank ovne znamke, ln sicer: rdeča za 5 centimov, sivo sinja za 10 centi-mov, vijoličasta za 20 centimov ln olivno zelena za 25 centimov. S sliko boginje miru je bOa izdana selena znamka po 90 centimov. Francoska Indokinat IzSte Je nova Tnamkft za letalsko poŠto po 67 centov r, sinji barvi, Gdanskt Na papirju, ld tana za vodni znak kljukasti križ, so izšle nove fran-kovne znamke. Po 8 pfenlge je čokoladno rjava, po 15 pfenigov Škrlatno rjava ln po 1 goldinar oranžna in črna. Grčija: Za odkritje spomenika kralju Konstantinu sta izšli dve prlgodni znamki, in sicer temno zelena po 1-50 drahme in rjava po 30 drahem. Na obeh je slika spomenika. Kanada: S sliko hike v Hallfaxu je bila izdana frankovna znamka po 18 centov v, sinjkasti barvi. Japonska: IzUa Je nova frankovna znamka po 25 se nov. Znamka Je rjava in kaže tempel Horynji na otoku Niponu. Matretanija: Izšla Je nova sinja znam-po 1.75 franka. Mavricij: Dosedanja serija trankovndh znamk je bila izpopolnjena Se a rdečkasto vrednoto po 3 cente. Urugvaj: Izšli sta dve novi znamki za letalsko pošto. Vrednota po 1 peso Je rde« ča, po 1.38 pesa pa karminasta. Združene države: V seriji predsednikov; je izšla črna ln zelena znamka po 2 dolarja s sliko predsednika Hardinga. Kako se oblači gospod Tvrdka Sport - Kmet na Aleksandrovi cesti nam je dala pobudo, da na zadnji strani današnje številke priobčimo razpredelnico pod zaglavjem »Kako se oblači gospod«. Kakšnemu eleganu, kl se je umetnosti v oblačenju učil v Parizu ali Londonu, se utegne zdeti takšen pouk odveč. A kdor pazljivo motri nošo Ljubljančanov, meščanov in deželanov, bo moral priznati, da Je bila šola v tej smeri pošteno potrebna našim ljudem Siromaku, ki ne ve, s čim bi svojo revščino pokril, kajpak nihče ne bo predpisoval linije ln forme. Toda človek, ki opazuje meščana na ulici, bo lahko sprevidel, da meščanu manjka smi-< sla za obliko ln življenjski stiL Naša dežela ln naša mesta slove po svetu kot primer lepote, ld privablja leto za letom tujce od vseh strani Kako čuden vtis mora na potnika skozi naše kraje napraviti dejstvo, da na promenadi v Ljubljani sreča meščansko oblečenega človeka, ki pa je naložil nase vse, kar si je med sabo navzkriž: pumparice na primer, zimsko suknjo do peta, na glavo pa pokvečen klobuk. * V takih razmerah se živo občuti potreba po vzgoji v umetnosti noše. Prav zato gre tvrdki Sport-Kmet vsa pohvala, da je s svojo objavo načela problem naših dni. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da nam Je umrl naš dragi soprog, oče in stari oče, gospod FRANC LEBAN SOLSKI UPRAVITELJ V POKOJU Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne S. januarja ob 14. uri izpred mrtvalks vaie Vldovdanske ceste St. 9, k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, St. Andrai, dne L januarja 1980. Žalujoči osUdi Gajiek »Tin, Ljnblftai Vrsta obleke Hlače Telovnik Srajca, ovratnik Kravata Klobuk čevlji svečana sveč. obed elitni ples opera oficij. večerna elitna-plesna prireditev Fruit črn ali temno modri neoSic. večerna prireditev oficleL dnevno sprejemi čajanke obiski običajni obiski gledal'šč e Smoking enovrsten kakor pri fraku porta široka kakor pri smokingu porta ozka Smoking dvovrsten iaket Suknjič marengo enostavni Suknjič črni ali temno sivi kakor pri smokingu porta ozka Sive progaste sive enobarvne ali črtaste Bel eno ali dvo~ vrsten bela bel trdi enojni. pentlja bela črno-be1 po prilikah —- i Črno-bel ali brez kot zakzt Marengo bela enojni trdi nizki pol'trdi prišiti dvojni bela ali pastel siva ovratnik enojni ali dvojni bela pol trda dvojni trdi ovratnik kot suknjič dvovrstni bela pol trda dvojni pentlja črna široka pentlja črna ozka s5vo~čma dolga ali plastron cilinder večerni H omburk večerni Homburk cilinder Cev. melona) siv o-črna samoveznica pentlja ali plastron črna pentlja z malim vzorcem melona Homburk gladki 1akastl gladki lakasti gladki lakasti chevro gamaše svetle sive nizki črni črni nizki Modna manufaktura za dame in gospode Frančiškanska ulica IiriniiiüiüiuiiüiriH llll!IMl!IUilil!i!ll!M .........k»...........ii- utimi,>«»..■ ..,i.itiiiiiiiiiiiiiiiii<>iiiiiiiHiiiiuiiti<»»ii»wiuiimitiiuiiiiiiii>i mil»' R67PLAČEN POUK V KRANJU Mednarodna špedicija prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih ln izvoznih pošiljk in to hitro skrbno in po najnižji tarifi Revizija pravilnosti zaračunanja carine ln vse Informacije brezplačno Vilharjeva c. 33 4naaprotl nove carinarnice). Telefon: 24-59 TÜRK LJUBLJANA PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Lluhljani ln Izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni Masarykova cesta 9 (na-spioti tovornega kolodvora). Telefon: 21-57 Prosto Javno skladišče prevzema VSKLAD1ÄCE N J E raznega blaga kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine ln uvoznlne prostem javnem skladišču Oskrba lnkaso-povzetlj. Kotnikova ul 12 < nasproti mestne elektrarne). Telefon- 30-73. ZAHTEVAJTE BEZPLAČEH CENIK meinem HeROLD 0-S 0 J- ZAL TVOKNICA C CARIBO Express-kava din i,- Velika izbira vsakovrstnih toplih in mrzlih jedli in peciva. — Zajamčeno pristna štajerska in dalmatinska vina. — Likerji. v gostilni „Pri Lovcu" Vas «tane posamezna Ate vitka »Jutra«, če si list naročite \ rhu tega p» imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« ne/godnega «avarovanja. (»o katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika 6t. 101 Mlečne čokolade TVOR NI CE RUFF SU BOT I CA begate na vi'am n:h. Rimska cesta 24 TISOČE ZAHVAL PREJEMA Takoj ustavi Izpadanje las, odpravi prhljaj In vse koinè neprijetnosti. Jači in krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Pošiljamo po povzetju, cena steklenici z omotom ln poštnino din 50.—. MOEANA — SPLIT. Točno plačuj »Jutru« naročnino, varuj svoicem zavarovalnino! K« VSEM SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM 2ELIM SREČNO NOVO LETO! „TRIBUNA" F.B.L. LJUBLJANA - KARLOVŠKA CESTA 4* Glavno zastopstvo za dvokolesa MiSa, Excelsior in več drugih znamk« Motorji Triumph — Diirkopp — Excelsior Šivalni stroji Veritas — otroški in igračni vozički. » Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta li f «Malaie moški oddelek Aleksandrova c. 1J, damski oddelek Pasaža »Viktorije« £J ubij an a Najstarejša modna in športna trgovina za gospode ln dame nudi prvovrstno in najmodernejše blago• Cene najnižje• Stalno na zalogii moški klobukit perilo, samoveznlce, puloverji itd. Za dame: najnovejši šali, trikotaža, rokavice, nogavice itd. Sii Urejuj« Davorin BavJJen. — izdaja se konzorcij »Jutra« Stanko Virane — Za Narodno uskarno