Uredništvo • npravai Ljubljana.
Kopitarjeva 6. Telelon 4001 ■ 4C04
Mesečna naročnina 18 lir, za ln^ teinatvo 31*50 IU.
Cek. ra6.! Ljubljana 10.350 ra
naročnino In 10.349 la Inserate
Izključna pooblaiSčenka za domače
ln Inozemske oglase: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano
SEPTEMBER-1943
14
TOREK
loncojsionjna esciusiva pui la pubiillclta rti provenlenia Italiana •daitera Unione 1'uhbliclta Italiana S A., Milano
SLOVENCI!
1 Vodja Velikonemškega Reicha Je izdal, prisiljen po podlem izdajstvu italijanske kraljeve hiše in maršala Badoglia, nemški vojski ukaz, v obrambo Evrope in .v varstvo Reieha vzeti Vašo domovino v svoje močno varstvo.
Stavljam Vam vsem poziv, da obranite red in mir in ne zapustite Vašib delovnih mest.
Nobenemu se ne bo pripetilo gorje, ako se bo pokoraval potrebnim naredbam.
Vsakdo mora iti za svojim poslom.
Javna prometna sredstva so naprej v pogonu, i V obratih se dela naprej.
Prepoved izhoda od 20. ure do fa. ure ostane v veljavi.
Prepoved vožnje s kolesi velja idnlje.
Določila zračne obrambe se jnorajo izvesti najtočneje!
Ropanje se kaznuje s smrtjo. Varnostni organi so odgovorni fca mir in red.
Pokoravajte se torej nnredbam (vojaških službenih mest! I Tako služite najbolje Vaši domovini in se obvarujete pred hudim.
Ljubijann, 10. septembra 1943.
Poveljnik nemških vojnih odredov:
GENERAL RAAPKE, s. r.
. &
DODATNA NAREDBA
MESTNEGA KOMANDANTA
1.	Kdor je še v posesti orožja kakršne koli vrste, ali si je pridobil orožje od italijanskih oboroženih sil, ga mora nemudoma oddati nn mestnem poveljstvu.
Tomanova ulica št. 8.
2.	Zbiranje več kot 5 (pet) oseb ina javnih cestah in trgih je do nadaljnjega prepovedano.
3.	Za zborovanja vsake vrste v zaprtih prostorih je potrebno dovoljenje mestnega komandanta, i 4. Poslušanje drugih radijskih oddajnih postaj kakor nemških in hrvatskih se kaznuje s smrtjo, i 5. Razširjanje neresničnih vesti in letakov vsake vrste, prav tako mazanje sten in hodnikov Art, sowio das Beschmieren von
•	"NVanilen und Burgerstcigcn ist ver-
je prepovedano.	n.
MESTNI KOMANDANT.
* s —II —
SLONENEN!
Dor Fiihrer des Grossdeufschen Reiches hat, gezwungen d ure h den schmiichlichen Verrat des italjeni-schen Iviinigsliauses nnd des Mur. schalls Badoglio, dor dcutschen Wohrniacht den Bcfehl erleilt, zuni Schutze Iiuropas und zur Sichorung des Reiclios Euro Iloiniai in ihre starke Obhut zu nehnicn.
Icli richte an Euch alle den Appel, Ordnting und Ruhe zu bevahren und Euro Arbeitspliitze nicht zu ver-lassrn.
Es wird niemnndem ein Leitl ge. schohen, wcnn er sicli den nohven-digen AnJirdnungen fiigt.
Jeder hat seinor Arbeit naelizu. gelien.
Die iiftentlichcn Vorkehrsmittel laufen weiter.
In den Bctricbcn vvird wciter-gearbeilet.
Das Ausgehverbot von 20 Uhr bis 6 Uhr bleibt aufrecht.
Das Radfnhrverbot bleibt autrccht.
Die Luftschtitzheslimmungcn sind strengstens einzuhalten!
Pliindernngon werden mit dem Todo bcstralt.
Die Sicherheitsorgane sind verant-wort!ich CUr Ruhe uud Ordnung.
Belolgt daher die Anordnungen der Dienststcllen der Wchrmacht!
Ilir dient damit am besten Eurer Ileimat und bovahrt Euch vor Un-helll	^
Laibach, 10. September 1913. 1
Der Bclehlshaber dor deutschen Truppen
goz.: GENERAL RAATKE •
ZusiUzliche Anordnung des Stadt-konunandanten
1.	TVer noch im Besitze von Waften aller Art ist, oder sich solehe dureh die italienisehe Wehrmacht besehalft hat, hat diese unverziiglich auf der Stadtkominandatur	Jtl
Tomanova ulica N r. 8 M
ahzugebcn. > , t^vr-	^
2.	Ansammlungen ron mehr als 5 (fiinf) Personen aul iillentlichen Strassen und Pliitzen sind bia aul weitoros verboten.
3.	Versammlungen ln gcschlos-Benen Riiumen jeglieher Art bediir-len der Genchmigung des Stadtkom-mandanten.
4.	Das Abhiiren anderer als dent-scher und kroatiseher Scndcr wird mit dem Todo bostraft.
5.	Die Verbreitung von falschcn Nachrichten und von Flugzctteln jo-
boten.
DER STADTKOMMANDANT.
SLOVENI!
i II Capo del Grandc Reich germa-nico costrctto dal vergognoso tradi-mento della Real Časa italiana e del fllaroscinllo Badoglio, ha dato ordinc alle lorzo germaniche di prendere la vostra patria sotto la sua forte egida por la dilosa dcll'Europa e per la sicurezza del Reich.
Indirizzo a voi tutti 1'appollo di mantenore 1'ordine o la tranquillita e di non ahbandonare i vostri posti di lavoro.
A nessuno snccedcrk nulla dl male se si sottoporra agli ordini necessari.
Ognuno devo restare al proprio pošto di lavoro.
I	mezzi di trasporto pubblici con-tinuano a lunzionarc.
Ogni attivitk proseguo.
Perniano da vigoro il divieto di Circolare dalle orc 20 alle 6.
Pcrmane il divieto della circola-ziono in hiciclctta.
Lo disposizioni rolalivo alla pro-teziono nntiaerea dovono esscro ri-gorosamento osservnte.
II	sacchcggio vienc punito con la morto.
Gli organi di sicurezza sono ros-ponsabili dclPordino o della trann-quilita.
Soguito dunqne gli ordini dei rap-
Fuhrerleve besede nemškemu
ljudstvu
Fiihrer je svojemu narodu jasno razložil zakulisno delovanje Mnsso-linijevih domačih nasprotnikov, hi so z vsemi sredstvi skušali zrahljati zavezniške vezi z Nemčijo in so nazadnje pahnili v pot/uho Italijo,
zraven pa zapravili njeno čast
presentanli dolla forza militare in
servizio.
In tal modo servito nel modo mi-glioro in vostra patria e vi preser-voroto dai mali.
Lubiana 10 settembre 1943.
II Comandante dollo Truppe Gcrma-niche:
GENERALE RAAPKE m. p. *
Ordinanza nggiuntiva dol Coman-danto della citta
1)	Chi fc aneora in posscsso di armi d'ogni genoro o so lo b procurato attravorso lo FF. AA. italiane deve consegnarlo iinmcdiatamonlc al comando di cittk in
via Tomanova No, 8.
2)	Asscmbramenti di piu di cinquc persono sulic pubbliche strado o sulic piazze sono proibiti lino a nuove disposizioni.
3)	Riunioni in locali chiusi di qual-siasi natura sono sottoposto alFappro-vaziono del Comandanto di citta.
4)	L"audiziono di trasmissioni di-vorso da quollo tedeseho e croate sono punito con la mortc.
5)	fi prnibita la diiiusiono di false notizio, di volantini di ogni genere como pure rimbrattare iello pareti e clci marciapicdi,
IL COMANDANTE DELLA CITTA
Fiihrerjev glavni stan, 10 septembra. Fiihrer je imel v petek zvečer iz svojega glavnega slana na nemški narod naslednji nagovor, ki so ga prenašale vse oddajne postaje:
Oproščen težkega bremena že dolgo nas ležečega pričakovanja smatram, da je prišel sedaj trenutek, ko zopet lahko govorim nemškemu narodu, ne da bi sc moral pred seboj ali pred javnostjo zatekati k lažem. Zlom Italije, ki je nastopil, se je mogel žc davno pričakovati, nc zaradi pomanjkanja primernih italijanskih možnosti za uspešnejšo obrambo ali zaradi izostanka potrebne nemške pomoči, temveč zaradi odpovedi ali bolje zaradi pomanjkanja volje onih elementov, ki so sedaj za zaključek svoje načrtne sabotaže povzročili kapitulacijo. Kajti samo to, za čimer so ti možje že leta stremeli, je bilo sedaj izvršeno: prehod italijanskega državnega vodstva od z Italijo zvezanega Reicha k skupnemu sovražniku.
Ko 6ta Anglija in Francija v septembru 1. 1939. napovedali Nemčiji vojno, bi bila Italija na osnovi pogodb prisiljena, da se takoj solidarizira z Nemčijo. Ta solidarnost pri tem ni temeljila samo na določbah pogodbe, temveč tudi na usodi, ki so jo sovražniki za bodočnost namenili tako Nemčiji kakor Italiji ,
Italija je šla v vojna prostovoljno
Znano je, da je bil Mussolini trdno odločen odrediti v Italiji — v skladu s pogodbami — takojšnjo mobilizacijo. Iste sile, ki so sedaj povzročile kapitulacijo, so uspele v avgustu 1939, da so preprečile vstop Italije v vojno. Kot vodja nemškega naroda sem moral imeti razumevanje za tc izredne notranje težkoče Duceja. Zaradi tega nisem niti takrat, niti kasneje silil Italije k izpolnitvi zavezniških dolžnosti. Nasprotno, pustil sem italijanski vladi proste roke, da sploh ne vstopi v vojno, ako pa vstopi, da stori to v trenutku, ki je njej ugoden in ki ga je lahko popolnoma svobodno določila. V juniju 1940 se je Mussoliniju posrečilo ustvariti notranje pogoje za pristop Italije ob stran Reicha.
Borba na Poljskem je bila ▼ tem času prav tako že odločena kakor ona na Norveškem in ona proti Franciji in pro-
ti z njo zvezanim angleškim armadam na celini. Kljub temu sem moral biti Du-ceju hvaležen za njegov pristop, o katerem mi jc bilo znano, da je bil izveden kljub izrednim težkočam v notranjosti, ne proti italijanskemu narodu, temveč samo proti gotovim krogem Od tega časa sta stali Nemčija in Italija skupno v borbi; na mnogih bojiščih se je (.kupno prelivala kri; ni bilo sekunde, da bi z Ducejem dvomila, da bo izid te borbe odločilen za biti in ne biti naših narodov. Zaradi tega je Nemčija, ki je bila sama v najtežjem boju, pomagala svojemu zavezniku do skrajnih mej možnosti
Neizbrisno Rommelove zasluge
Mnoge ponudbe za našo podporo so vojaški oblastniki Italije takoj od začetka naprej ali sploh odklanjali, ali jih sprejemali pod pogoji, ki so bili neiz-polnjivi. Ob primernem času bodo javnosti podane osnove, s katerih bo razvidno, kaj vse ie Nemčija v skupni usodni borbi prispevala za svojega zaveznika in bila pripravljena prispevati tudi dalie. Nemški vojak sam pa je tudi na teh skupnih bojiščih pokazat zadržanje, ki ga povsod odlikuje, kajti brez njegovega po* sega bi bila Severna Alrika izgubljena za Italijo že v zimi 1940-41. Ime maršala Rommela je za večne čase združeno s tem nemškim delom. Ko se je sp imladi 1941. Nemčija odločila Italiji parno Jati na Balkanu tega ni storila, da bi izvedla kake lastne namere, temveč le, da bi priskočila na pomoč zavezniku in odstranila nevarnost, ki je bila sprožena po njegovem postopaniu in ki je naravno ogražala tudi Nemčijo. Nemčija je doprinesla tc žrtve skoraj v istem trenutku, ko je imela zaradi v«ako uro pričakovanega bolj£ev;šket!a velikega napada proti vsej Evropi več ko dovolj lastnih skrbi. Kri številnih rojakov je zapečatila zavezniško zvestobo nemškega naroda.
Nemški Reich in jaz kot njegov vodja pa smo mogli tako postopati samo v zavesti dejstva, da je stal na čelu italijanskega naroda eden najpomembnejših mož, ki iih je rodila novejša doba, največji sin italijanske zemlje po propadu antičnega sveta. Njegova brezpogojna zvestoba je dajala skupni zvezi pogoj za obstanek. Njegovo odstranitev, prizade-
jane mu nečastne žalitve bodo bodoče generacije italijanskega naroda občutile kot največjo sramoto.
Saboterji na delu
Zadnji trenutek, ki je sprožil žc davno sklenjeni državni udar, je bila Duce-jeva zahteva po razširjenih pooblastilih za uspešno vodstvo vojne. Naistrožji ukrepi proli odkritim in hkritim saboter-jem vojevanja, proti nazadnjaškim sovražnikom socialne pravičnosti in s tem odporne sile italijanske narodne skupnosti, naj bi služili temu cilju. Mussolini jc hotel še v zadnji minuti izločiti zahrbtne sovražnike italijanskega naroda v borbi za bili ali ne biti, da bi zagotovil bodočnost Italije. Razumljiva je bolest, ki sem jo občutil osebno spričo v zgodovini edinstvene krivice, storjene temu možu, in nevrednega ravnanja, katero je pahnilo na raven običajnega zlikovca njega, ki je preko 20 let živci samo skrbi za svoj narod.
Bil sem in sem srečen, da smem tega velikega in zvestega moža imenovali svojega prijatelja. Nikdar nisem bil vajen spreminjali svoje prepričanje od primera do primera, ali pa ga zatajiti. Mnenja sem, da je kljub raznim nasprotnim naziranjem tudi v življenju narodov, prav lako kakor med posamezniki, zvestoba nenadomestljiva vrednota, brez katere bi sc človeška družba zamajala in bi sc morale prej ali slej zrušiti njene organizacije. Kljub temu so tudi po tem sramotnem dogodku nemške čete na Siciliji, nemški letalci, možje s podmornic, brzih čolnov, transportnih ladij vseh vrst itd. na kopnem, v zraku in na morju storili svojo dolžnost v najvišji meri. Iz razlogov taktične smotrnosti lahko sovražnik to zamolči, zanamci pa bodo enkrat ugotovili, da so bile po tem času z izjemo nekaterih vrlih italijanskih oddelkov samo nemške čete one, ki so s svojo krvjo branile ne le Nemški Reich, temveč tudi italijansko zemljo.
Izdajstvo nad zaveznikom
Italijansko državno vodstvo lahko opravičuje s kakršnimi koli razlogi svoj sklep, prelomiti zavezništvo in sc izločiti iz vojne, s tem pa napraviti Italijo še tem bolj za bojišče. Lahko slika to kot
-an: (Nadaljevanje na sir. 2)
Duce je na svobodi
Novi sovjetski oddelki uničeni v Novorosijsku - Sovražnik je bil vržen nazaj pri Sc^rnu Sovražni rušilec potopljen - Razorožitev Badoglijeve armade bistveno končana - Vzhcdno-jadranska in ligurska obala, Monte Ceniš in Mali Sv. Bernard zasedeni
Ifitlerjev glavni slan, 13. septembra.
V N o v o r o s i j s k u so oddelki vojske in mornarico v osredotočenem napadu uničili nadal.in.je oddelke izkrca-11 i h sovražnih čet. Sovjeti so imeli velike in krvave izgube. Zajetih jo bilo več sto ujetnikov.
Na j u ž n e in in srednjem odseku vzhodnega bojišča se nadaljujejo ogorčeni lioji. V protinapadih so bili na številnih krajih prehodni uspehi Sovje-tov izpodbiti.
Na področju Solema se v severnem odseku nadaljujejo lastni napadi in jo bil sovražnik po ogorčeni obrambi vržen nazaj na mesto in obalni pas. Južnovzhodno od Salerna je poskušal sovražnik razširiti svojo mostišče in prodreti višinske postojanke vzhodno od obalno nižine. Boji so še v teku. Pri tem je tankovska divizija do U. septembra ujela 2« oficirjev in 1400 ninž sovražnih čet, uničila pa 58 po večini težkih tankov ter zaplenila številno težko in lahko orožje. Nemška bojna in borbena letala so v Inki Salerna potopila dve veliki trgovski ladji in eno torpedovko, poškodovala pa več vojnih in trgovskih ladij, deloma hudo, in do-soijla bombne zadetke sredi izkrcavanja. Brzi čolni so potopili 10.000 tonsko prevozno ladjo za čete.
Na morju med Korziko in EI h o so hitra nemška bojna letala potopila sovrtuni rušilec. Spremljevalne enoto nemškega konvoja so potopilo tri italijansko brzo čolne, ki so poskušali napasti nemški konvoj.
Razorožitev ital. Bodogliovo armade jc v bistvu končana. Število rnzorozenih vojakov presega že pni milijona mož. V Italiji, v južni Franciji in na Balkanu jo v zadnjih dneh vedno več oddelkov italijanske vojske, zlasti pa odredi fašistične milice, izrazilo svojo pripravljenost, da nadaljujejo borbo na strani Nemčije. Ti oddelki se deloma žo uporabljajo za varnostno službo. Pri tem so skupno z nemškimi četami zavrnili v severnovzhodni Italiji napade uporniških tnlp.
Vsa vzhodna obala Jadranskega morja z vojno luko P u I j e m
je sedaj v nemški posesti. Tudi na odseku M o n t o n c - (i e n o v a so nemške čete na obali L i g u r s k e g a morja.
Potem, ko jo bil žo pred dnevi kljub močnemu odporu Badoelievih čet zavzet predor pod M o n t e C e n i s o m v za-nosnem napadu, so nemške čete dne II. septembra zasedlo tudi prelaz in gostinec Malega sv. Bernarda.
Kakor je bilo objavljeno žo s posebnim poročilom, so nemški padalci, pripadniki varnostne službe iu SS oddelkov, izvršili udar za osvoboditev Musso-linija, ki so ga imeli ujetega Badoglicvi pristaši. Udar jo uspel. Dure jo na svobodi. Od Badoclieve vlade sklenjena izročitev Anglo-Američanom jc s tem preprečena.
Nemške čete v Rimu
Italijanska vojska se je vdala — Maršal Rommel zavzel vsa važnejša mesta v severni Italiji — Nemški oddelki zasedli vse bistvene kraje in pristanišča v južni Franciji, na jadranski obali in na Balkanu
Iz Flllirerjeveca rlavnegn »lana, 10. spp-tembra. Vrhovno poveljstvo oboroženo alle objavlja naMerinJc:
Izdajalska HadoRllJeva vlada Jc v zadnjih trdnih za pripravo svojega odpada zbcala okoli Rima močmi vojaške alle. Mesto samo je postavila v obrambni položaj proti '.zven ISIma slojrfini nemškim četam. Kot utemeljitev Je navedla nevarnost sovražnega lzkr?nnja zapadno nd Rlmn.
Po kapltulneljl Italije dne 8. septembra zveper so se za Itlni razvili liojt med nemškimi In Italijanskimi četami. NcmSkl vrhovni poveljnik Južne vojsko maršal Kes-selrtnE Je prltenell ojafenj«, uvedel napad na Hlm In stavil poveljniku ultimat.
Pod tem pritiskom je Italijanski pnvelj-nlh v Rimu v nkrnžju ."iH km kapituliral. Razorožitev Italijanskih Pet J« v teku. Združenje z nemško armado v prostoru Neaplja tn Salerna vzpostavljeno. Varstvo Vatikanskega mesta bo prevzela nemška nhnrnžcna sila.
V gornji Italiji Je maršal Rommel z divizijami svoje bojne skupine po kratki, toda od naših čet zelo ogorčeno vojevanl borbi prisilil Itall lanske oddelke h kapitala clJI. Ceste In železnice, kl vodijo • Koroškega In Tlrolskrgn v severno I talijo so ne-pnrušrnn j. naitlli rokah. Mgurska obala i
Genovo In Snezlo Je bila zasedena. Dolina Adlže ln mesta na področju Ilolognc, Ve-rone In Cremone so bila nflšeena. Trieste Jo bil po kratki borbi zavzet. Nad 90.000 Ita-lljannr Je bilo samo tam raznrožcnlh.
V Južni Franciji Jo IV. Italijanska armada brez Incidentov Izročila svojo orožje četam maršala v. Rundstetta. Francoska obala od Toulona do Mcntona je od nas zasedena.
Na llalkann sc Je glavnina ttnlljamklh poveljnikov z razumevanjem podredita zahtevam nemškega vrhovnega pnveljstva maršala v. \Velchsa. Divizijo Italijansko vzhodne skupino v Tirani ln XI. Italijansko armade v Atenah so večinoma žo položilo orožje. V Kgejskem morju se nahajajoče Italijanske vojne In trgovske ladje so bilo prevzeto od nemške vojno mornarice. Doslej Italijanska letališča In najvažnejša pristanišča na Jadranu so zasedena. Samo v po. vsem osamljenih primerili so Sc boji v teku. Množijo se primeri, da se Italijanski oddelki povsod pridružijo nemški vojski, da bi nadaljevali vojno.
S tem Jo Izdaja, kakršne v zgodovini nI zlepa najti večje In zavratnejše, padla na Izdajalce nazaj. Italijanska oborožena sita nc obstoji več, kar pa bo obstajalo večno, Je zaničevanje sveta za Izdajalo«,
Fiihrerjev govor nemškemu ljudstvu
(Nadaljevanje s 1. str.)
nujnost, nikdar pa ne bo moglo najti opraričila za dejstvo, da se je to zgodilo, ne da bi zaveznika poprej vsaj obvestili,
A ne samo to. liti dan, ko je maršal
Badoglio podpisal pogodbo o premirju, je povabil k sebi nemškega odpravnika podov v Rimu in mu zagotovil, da on, neki maršal Badoglio, Nemčije ne bo nikdar izdal, da mu mora zaupati in da bo ■ dejanji pokazal, da je vreden tega zaupanja, zlasti pa, da Italija ne namerava nikdar kapitulirati. Se na dan kapitulacije same je poklical kralj nemškega odpravnika poslov in mu prav taka izrecno zatrdil, da Italija ne bo nikdar kapitulircla, temveč da je odločena zvesto stati ob naši strani, zvezana z Nemčijo na življenje in smrt. Da, še eno uro po razglasitvi izdaje, je izjavil italijanski general-štabni šef Roata našemu vojaškemu pooblaščencu, da je ta vest grda laž in angleška propagandna raca. V istem času je zagotavljal zastopnik italijanskega zunanjega ministrstva, da je ta vest le tipična britanska prevara, ki jo mora razkrinkati. 15 minut pozneje je moral priznati, da je zadeva seveda točna in da jc Italija res izstopila iz vojne.
V očeh demokratskih vojnih hujska-čev in v očeh današnjih italijanskih vladnih mož je morda ta postopek sijajen primer taktično spretne državniške umetnosti,- Zgodovina bo nekdaj sodila drugače in pokolenja Italije se bodo sramovala, da je bila ta taktika uporabljena proti zavezniškemu prijatelju, ki jo s krvjo in žrtvami vseh vrst izpolnil svojo dolžnost bolj kakor samo po črkah pogodbe.
Rojaki I Zo dve ietl sem imel priliko opazovati naraščajoči vpliv teh tudi napram socialnim nalogam Italije odklonilno nastrojenih reakcionarjev in Nemcem sovražnih krogov; po zrušitvi Duceja zato ni bil mogoč noben dvom o pravem namenu spremembe režima.
Zaradi tega sem po svoji dolžnosti odredil vse ukrepe, ki so mogli biti storjeni, da hi se Nemčija obvarovala pred usodo, kakršno so maršal Badoglio in njegovi ljudje pripravili ne le Duceju in italijanskemu narodu, temveč so hoteli v njo pahniti tudi Nemčijo.
Interesi narodnega vojevanja nemškega naroda so za nas prav tako sveti kakor obvezujoči. Mi vsi vemo, da bo v tej neusmiljeni borbi po željah naših sovražnikov premaganec uničen, dočim bodo ostale možnosti življenja samo zmagovalcu. Mi bomo zato s trdno odločnostjo v velikem in malem vedno posegali po ukrepih, ki bodo porušili nnde naših nasprotnikov. Pa tudi mnogi čast ljubeči Italijani so se sedaj že prav celo izjavili za nerazdružno povezane s sedanjim bojem obeh narodov.
Izpadek Italije pomeni vojaško lo malo, kajti borbo v vsej deželi so žo nekaj mesecev nosile in vzdrževale v prvi vrsti nemške čete. To borbo bomo sedaj nadaljevali oproščeni vseh obtežujočih ovir.
»Nemški narod ima vse razloge, da zaupa vase«
Otročji je poskus mednarodnega pluto-kratskega komplota zlomiti nemški odpor kakor v Italiji. Oni zamenjujejo v tem primeru nemški narod z nekim drugim. 1"panje, da bodo našli med njim izdajalca, kakor v Italiji, počiva na popolnem nepoznavanju bistva narodno socialistične države. Njihova vera, da bodo tudi v Nemčiji mogli pripraviti kak 25. julij, počiva na temeljni zmoti, v kateri se nahajajo tako glede mojega osebnega položaja, kakor tudi glede zadržanja mojih političnih toborccv. mojih maršalov, admiralov in generalov. Bolj ko kdaj do zdaj se kaže ob tem naklepu vprav nemško vodstvo kot fanatično sklenjena skupnost. Vsaka stiska nas bo le še okrepila v naši odločnosti. Zasebno življenje jc pri tem za meno itak že davno prenehalo. Jaz delani v spoznanju in v zavesti dolžnosti, rla l)i s svojim prispevkom zagotovil življenje mojega naroda za bodoča pokolenja. Da imam pravico brezpogojno verovati v ta uspeh, ni utemeljeno samo v moji lastni življenjski poli, temveč v dvigu iu razvoju našega niroda.
Lela 1939. smo morali sami in osamljeni sprejeti vojne napovedi svojih na-
sprotnikov. Ravnali smo se po naukih Clausewltza, da je junaški odpor v vsakih okoliščinah boljši od bojazljive predaje. Zato sem tudi že 1. septembra 1939 v državnem zboru izjavil, da ne bosta mogla ukloniti nemškega naroda niti čas, niti sila orožja. Od takrat je bil v prvi vrsti po naši lastni moči sovražnik potisnjen^ deloma več kot lUOOkin stran od nemške meje. Samo po zračni poti more terorizirati nemško domovino. Toda tudi tukaj so v tekli tehnični in organizatorični ukrepi, da bodo ne lo njegovi teroristični napadi dokončno zlomljeni, temveč povrnjeni z drugimi in bolj učinkovitimi sredstvi. Taktične nujnosti nas lahko silijo, da v tej orjaški borbi za usodo tu ali tam, na tej ali oni fronti kaj opustimo ali se umaknemo posebnim ogražanjem. Nikdar pa se ne bo zlomil jekleni obroč, ki ščili Reich, skovan od nemške domovine in vzdrževan po junaštvu in krvi naših vojakov.
I'rav v tem času pričakujem, da bo narod z zagrizeno žilavostjo storil svojo dolžnost na vseli področjih to orjaško borbe. Vso razlogu ima, da zaupa v sobe.
Stranka mora biti v tem pogledu za zgled. Domovina sme s ponosom gledati na njena dela, kako so njeni člani vedno na novo opravljali svojo dolžnost s heroičnim žrtvovanjem krvi in pod najtežjimi pogoji. Fronta pa naj so v urah trpljenja pri skoraj nadčloveških zahtevah mnogih tednov in mesecev spominja svoje domovine, ki je danes prav tako postala vojujoča se fronta, le da najde tu svojo izpolnitev junaštvo starčkov in dečkov, mater, žen in deklet. Svela dolžnost
vsakega vojaka je zato, da še bolj kot doslej izpričuje najvišjo vztrajnost in stori vse, kar borba zahteva. Nemški narod šo nikdur ▼ zgodovini ni bil z večjo upravičenostjo ponosen na sebe kakor v tem najsilnejšepi spopadu vseh časov. Ob tej volji in ob tem dela se bodo razbili vsi poskusi, pripraviti tudi Nemčiji usodo zasužnjenega naroda. Naj se zaveda vsak Nemec, kjer koli stoji, da zavisijo od njegovega nastopa in njegove požrtvovalnosti obstanek našega naroda, usoda in bodočnost novih generacij.
Zaradi tega se nemškemu ljudstvo, možem in ženam t domovini, vojakom na bojiščih, z besedami niti ne more zahvaliti za to, kar store, knr voljno prenašajo in potrpežljivo vzdrže. To zahvalo bodo izrekla bodoča pokolenja, ki bodo spoznala, da jo njihovo svobodno in socialno zagotovljeno življenje sad žrtev našega časa. Jaz sam sem neizmerno ponosen, da smem hiti vodja toga naroda in sem Bogu hvaležen za vsako uro, ki mi jo podari, da morem s svojim delom nspešno voditi naj-silncjšo borbo naše zgodovino.
Ukrepi za zaščito nemških interesov spričo dogodka v Italiji so zelo trdi. V kolikor se nanašajo na Italijo, potekajo že sedaj načrtno in uspešno. Primer izdaje Jugoslavije nam je že poprej dal zdravilno in dragoceno spoznanje. Usoda Italije same pa naj bo za vso tudi nauk, da moramo tudi v urah najvočje sile in najbolj grenke stiske ostati zvesti zapovedi narodne časti, ostati zvesti zaveznikom in z vernim srcem izpolnjevati, kar narekuje dolžnost. Narodu, ki prestane te preizkušnjo pred Previdnostjo, ho naklonil na koncu Vsemogočni kot plačilo lovorjer venec zmago in s tem nagrade življenja.
To pa mora biti in bo tudi v vsakem primeru Nemčija!
tsaaganRBHaznai
Pred trgatvijo:
Spomin na vinogorske pravde
V pravni zgodovini Slovencev igrajo gorske pravde važno vlogo. Razvile so se v zadnjih stoletjih srednjega veka, opustili pa so jih šele začetkom preteklega stoletja. Dobrega pol tisočletja jc bila v naših vinorodnih krajih navada, da so se udeleževali sodnih zborov, ki jih je skliceval gorski gospod, lz tistih časov so se ohranile mnogotere izdaje gorskih bukev, ohranjeni so tudi zapisi o sodbah, v Narodnem muzeju pa hranijo gorsko palico, ki je bila simbol sodne oblasti.
Vinogradništvo nekdaj
Obdelovanje vinogradov je pomenilo pri nas že v starih časih važno in ugledno gospodarsko panogo. Podnebje je bilo pred tisoč leti bolj milo in tako je bilo vinogradništvo razširjeno tudi v onih krajib, kjer so ga dandanes že opustili. Med drugim beremo n. pr., da je dal zasaditi cesar Probus (od 1. 276. do 282.) ob dolenjem toku Savinje vinsko trto: torej tudi tam, kjer so jo v zadnjih stoletjih že opustili. Ostale pa so narodne pesmi, v katerih opevajo vinograde, trto, grozdje, vino in delo v vinogradih.
Spomin na gorsko pravde živi ie dandanes med vinogradniki. Naravnost ljubosumno so občutljivi za svojo posest, in često se zgodi, da sami kaznujejo človeka, ki bi jo motil. Vsak posestnik se sicer postavi v bran, če mu kdo kra-doma seka drva .koplje krompir ali obira sadno drevje. Če pa zaloti tatu v vinogradu, se le težko obvlada, da ga ne bi sam kaznoval. Pred leti smo brali v dnevnem časopisju, da je vinogradniški paznik do smrti ustrelil človeka, ki je rabutal sladko grozdje. Za tako dejanje so predvidevale tudi gorske bukve izredno 6trogo kazen: tatu so zarezali uho in ga tako za vse čase zaznamovali.
Vsakoletni pravdni zbori
Vinogorske pravde so se vršile navadno po enkrat ali dvakrat na leto. Udeležba je bila za vse podložne vinogradnike obvezna: kdor ni prišel, je moral plačati denarno kazen (72 penezov). Ljudski zbori, pri katerih so reševali pravde v zvezi z vinogradi ,so se vršile vselej na istem mestu: v prostrani zidanici ali pa pod lipo. Iz starih zapisnikov posnemamo, da so bila vprašanja, ki so jih tu obravnavali, prav pestra. Tikala so se gornine, popravljanja poti, zapovedanega časa glede trgatve, po-
škodovanja vinogradov, tatvin, vlomov v zidanice, pa tudi drugih deliktov, ki so se zgodili v vinogradih.
Kazni
Kazni, ki jih je izrekla vinogorska gosposka, so bile za sodobne pojme prav nenavadne. V naslednjem navajamo nekaj primerov, značilnih za srednjeveške razmere, ki pa so bili r veljavi tudi ie pozneje. Žalitev sodnika so kaznovali t 2 goldinarjema ali pa s tem,' da je smel krivca vsak sodnik po 3-krat udariti s šibo. V nekem primeru beremo, da so kaznovali krajo grozdja takole: 5 mark, če se je zgodila prvič, odrezanje uhlja, če se je ponovila, in izgon, če se je obtoženec ponovno pregrešil. Odrezali so le mali uhelj ali pa ga zarezali; namen te kazni je bilo zaznamovanje. V drugem primeru beremo, da so rezali uhlje tudi maloletnim; možno pa je tudi bilo, da se je krivec odkupil z denarno kaznijo 4 šilingov.
Mimogrede omenjamo, 'da so bile telesne kazni takrat sploh v navadi. V gorskih bukvah jih imenujejo kazni na laseh in koži. Pri gorskih pravdah so reševali navadno samo prestopke lažjega značaja, težje pa so prepuščali krvnemu sodniku. Ta je kaznoval n. pr. roparja, ki je vlomil v hišo s tem, da mu je dal odsekati roko, ki jo je prvo dvignil, ali pa nogo, s katero je naprej prestopil hišni prag.
Žalitev časti
Pri gorskih pravdah" eo zanimivi primeri, ki se tičejo žalitev; o kmetu, ki je sodniku pokazal figo potem, ko je nastopil dokaz resnice, beremo, da so ga kaznovali z batino. Prav tako pa beremo tudi o sodniku prisedniku Jožefu Šimencu (pravda v Starcih 1. 1751,}, da je dobil za obrekovanje tole kazen: v tekoči gorski pravdi se je moral sam po »blebetavem gobcu počiti« in tožnika pošteno prositi odpuščanja. Kot težji primer žalitve je veljalo, če je kdo soseda s figo med zob dregnil, ga zmerjal s »starim oslom« ali »šemo«, če mu je bredo spulil, mu grozil s cepcem in podobno. Med kaznimi je igral svojo vlogo tudi sramotilni oder, kamor so postavljali obsojence in jim dajali klado ali trlico okrog vratu.
Na vinogorskih zborih' »o obravnavali tudi nravne in verske prestopke. Nekdo, ki je živel štiri leta v prešuštvu,
Andrej Anton:	31
Kako postanem javen delavec
Nekaj malega Imetja, nekaj resničnih prijateljev — io je največkrat edino in vse, kar more javen delavec po mnogih letih javnega dela za tebe ost-hno pridobiti.
Vendar naj ce navezuje prijateljskih •likov • prelirokim kropom, ker je nevarnost, d* ne bo mogel biti vsem to, kar mora biti prijatelj prijatelju. Ne sme »e angažirati na preveč strani, kar ima rado za posledico zelo neljube »mere. S pridom je mogoče gojiti in •• posvečati trem, kvečjemu petim tli iestim prijateljem. Več jih posameznik težko obvlada.
Prijateljstvo, kakor tudi vtako drugo trajno razmerje, mora sloneti na obojestranosti. Ni prav, čo hoče eden le sprejemati ali le dajati. Vsako toko prijateljstvo se prej ali »lej konča s razočaranjem in nezadovoljstvom. Zelo utrjujejo prijateljsko ve« male pozornosti in ljubeznivosti, ki nič ne stanejo, a so vendar znak čuječega in naklonjenega srca.
Ne ime biti nenčokoa
Zgodi ie v življenju, da amo nenadno postavljeni pred skoraj nepremagljive težave, pred neverjetne zoprnosti, ki nam jih povzroče ljudje, od katerih ne bi nikoli pričakovali kaj podobnega. Politik naj tudi v tem primeru ne postane nepotrpežljiv ali celo nasilen. Fu.-V-dire nenadnega preloma, če je združen a au-ruvosljo in žalitvami, ao največkrat očitki, kes in obžalovanje. Politik naj sc potrudi, da vse-lej prepreči ponižujoče nastope, človek, ki naj kaj velja v svetu, ae ne ime nikdar posluževati surovosti.
Kdor se količkaj pozna, ve, da je človelko srce zelo nestalna stvar in močno pod vtisom trenutnega razpoloženja. Kakor mi nismo vedno razpoloženi, tako tudi drugi ljudje niso vselej rožne volje, ko imamo z njimi opravka. Ljudi ne amemo presojati po trenutnem razpoloženju ali nerazpoioženju, ampak moramo upoSlovati njihove trajne značajne lastnosti.
Potreben je takt in bistrovidnost, da v občevanju z ljudmi vedno kar moč pravo zade-nemo. Včasih ae je treba izogniti bolečih vprašanj in odložiti neprijetne odločitve n* poznejši čas.
Pustimo, da čat opravi tvoje delo. čas Ta« omili in'vse izravna, čat ja nai prijatelj ia naš sovražnik. V mladih letih, ko nam mladost kipi T žilah, hočemo vse hitro rcilti. Tedaj imamo radi nagle ia drzne kretnje tudi v odnosa do našega bližnjega. Ko pa z leti spoznamo vrednost ljudi in aveta, naa nasprotovanje ljudi ne spravlja več iz kože. Noši iivci te umirijo. Za seboj imamo dosti slabih izkuienj is mladih let. Zato ne tvegamo več. da bi sami vsemu prišli na kraj, tmpak prepustimo času, dt tvoje opravi.
Čas vse zbriie in prinaHa pozabljenje. Med tiste, ki se ljubijo in med tiste, ki te tovražijo postavi zidove, ki s leti postajajo vedno debelejši. Času se ne more ustavljati niti ljubezen niti sovraltvo niti navdušenje. čaa opravi tvoje delo brez hrupa, brez bolečih prizorov, brez ganotja, počasi in rahlo.
čai počasi raztopi in rdi tudi najbolj zamotana vprašanja. Ljudje bi ae zaman nadirali z njimi. Zapravljali bi tvoj čat in tvoje sile: a ne bi nič opravili ne t trudom ne t trpljenjem ne a solzami. Čat pa brez solza in tožb razprostre plašč pozabljenja čez (£°bro in slabo.
Zato naj politik ne bo nikdar neučakan, najmanj p« turov in nasilen. Naj ie ne »pozablja in raj tudi t težkih trenutkih nc izgublja ravnovesja.
Kadar presodi, Ha bi njegov oder nastop imel za posledico zamero, jezo, tovraštvo, iko-do, naj se raje premaga in potrpi. Noj počaka, da premine nekaj časa, pa bo videl, da se bo brez zoprnih scen pekoča zadeva največkrat dala povoljno rešiti.
Vremenska napoved. U. sept, (torek)i
V slavnem sončno.
IS. septembra, (sreda): Spremenljivo.
in ga je gorska gosposka med tem opominjala, je moral oddati polovico vinskega pridelka. Kazen za nezakonskega otroka je bila: oče je moral plačati 3 funte za cerkvene eveče. Na pravdi v Kostanjevici 1. 1665. so kaznovali nekoga, ki ni dal bolni sestri prenočišča in jo je zakopal v vinogradu, ko je umrla v snegu, s tole kaznijo: plačati je moral pet mark, cerkvi pa je moral odstopiti del vinograda.
O sodnikih poroča pravdna zgodovina, da niso bili vselej na višini. Ker niso imeli posebnega zaslužka, so izrekali kazni tudi sebi v prid. Često se je zgodilo, da so vinogradnika obsodili na peko kruha in gotovo količino vina, kar so po končani pravdi sami zaužili ali pa odnesli domov.
Utopljenca je rešil
V soboto popoldr.e se Je zgodila na Ljubljanici Se ena nesreča pri kopanju — upamo, da za lotos poslednja. Na desnem bregu Je bilo okrog pol 4 popoldne okrog 30 kopaleov. Nenadno je zaslišal g. Soukal Jeron človeka, ki Jo stal do pra v vodt, kako kliče na pomoč. DrugI ao mislili, da gre za šalo ali kaj podobnega, — saj nI navada, da bi človok, kt še lahko stoji na svojih nogah vpil na pomoč — Izkazalo pa se je drugače. Ko se Je t. Soukal pognal v vodo, je ugotovil, da Je prineslo od jezu utopljenca, M se Jo zapletel med noge kopalcu, ki je tam stal. Urno sta ga rešila lz vodo ln ga prinesla na breg. Tedaj so se zbrali kopalci ln začeli s svojimi nasveti, čeS da Je treba utopljenca postaviti na glavo ln podobno. 1< preči pa je prlšol v roko Izkušenemu reševalcu, ki ga Je položil najprej čez koleno ln mu očistit grlo, potem pa pričel z umetnim dihanjem. Utopljenec je bil že brez zavesti ;• po četrturnem umetnem dihanju pa Je spet spregledal ln kmalu potem Je že sam lahko sedel. Bil Je rešen, za kap velja zasluga najprej neznanemu gospodu, ki ga je zagledal, ln potem reševal« cu, ki mu Je nudil prvo pomoč. Ker pa jo bil še slab, ro ga odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Gre za nekega 23 letnega mladeniča, kt Jo po pripovedovanju prisotnih, po poklicu mizarski pomočnik.
športni drobiž
Otto Fuhrer se Jo ponesrečil. O znanem švicarskem smučarju ln gorskem vodniku Fuhrerju (Zermalt) poročajo, da ca je zajel snežni plaz in tru težko poškodoval. Nnlomil si je lobanjo, dvakrat zlomil noeo, enkrat pa lopatico. Odpeljali sn ga v bolnišnico ln upajo, da bo okreval.
Not (Švedski rekord jo postavil Haltnn Llrlinann v teku na 20n m čez zapreke. Na nekt vcierni prireditvi v stoekliolmskcm olimpijskem stadionu je pretekel 210 m v 24 sekundah in tako izboljšal svoj lastni državni rokord.
Roman ▼ slikah
»I V A N H 0 E«
ae naroča in plača T Ljubljani v Teži Ljudske tiskarne pri vratarja
MALI OGLASI
TIPKARICA dobra, poštena tn zanesljiva zelo nujno prosi natneSče-nja za ves dan aH nekaj ur dnevno v pisarni za prepisovanje ali diktat. Naslov v upravi »Slov.« pod 6458.
GOSPODIČNA
z dovršene meščansko šolo, z enoletno bolničarko Šolo, prakso v laboratoriju in pisarni ter znanjem nemške pa jezika, išče
Rrimerne zaposlitve. -oslov v upravi »Slo-venea« pod št. 6272.
KMEČKO DEKLE
zanesljivo za vsa domača dela, iščem. — Služba je stalna. Oglasiti se pri Jos. Berg-man, Ljubljana, Poljanska ccsta 67. (b
KUHARICO perfektno, Iščem za gostilno. Nastop takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 6t 6014._(b
MIZAR za domača dela dobi takoj zaposlitev. Ivan Javornik, Domobrun-ska 7.	(b
VEREN GOSPOD starejši samec išče t strogo katoliški hiši (najraje v duhovnikovi) blizu cerkve: stolnice, sv. Jožefa, ali sv. Petra stanovanje ene ali dveh sob s pritiklinami — kjer bi rad mirno preživel še ostali Čas svojega življenja. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Veren upokojenec« št. 6270.
1000 do 5000 Ur nagrado dam dotičn©-mu, ki preskrbi eno do trisobno udobno stanovanju izven centra ali na periferiji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj 3000« «t. 6271.
IIISO V LJUBLJANI ▼saj t dvema stanovanjema in nekaj vrta kupitn. - Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »bončno« 6231.	p
V OBMOČJU OBČINE
JEZICA kupim parcelo, tudi njivo ali travnik. Ponudbe z navedbo velikosti, lege in ceno ▼ upravo »Slovenca« pod »Jezica« 6240. (p
fcPECER. TRGOVINA z blagom in inventarjem v centru mesta takoj naprodaj. -Naslov v upravi »Slovenca« poti št. 6260.
ŠIVALNI STRO.I original JAX, v zelo
dobrem stanju in ci-tre, ugodno prodam. Kamniška 13.
VZMETNJAčO (Fedcrmadratzc), dobro ohranjeno, prodam. Gosposka ulica št. 10-11, 1. vrata.
OPOZORILO! GG. profesorji, zdravniki, pravniki, tehniki, trgovci, učitelji, industrijci, gospodarstveniki, obrnite se na upravo »Slov.« ter v kratkem dopisu izrazite svoje želje. Znanstvenik psiholog vnm za majhno nagrado ugotovi vaš značaj in iz tega pove vaš prihodnji razvoj. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Moder« št. 6242, Tajnost zajamčenal
KULTURNI OBZORNIK JLSrjAr"-11
Nagradna povest »Slovenčeve knjižnice«
Kot drugo nagradno knjigo po Per-kovem Martinu Krpanu je poklonila Slo-venčeva knjižnica svojim naročnikom znani roman iz tujske legije Trije bratje, ki ga je spisal Percival C. Wren, prevel pa Avgust Petriiič. Je to v bistvu detektivski roman, toda vendar ne v navadnem smislu policijske kronike velemesta, temveč na širšem ozadju tujske legije v Afriki ter prehaja v pravi zapleteni roman, ki se kar nudi v filmanje. In zanimivo je, da je že zdavnaj tudi podan v filmski tehniki ter smo ga videli tudi v Ljubljani pod imenom »Beau Geste«, ki je glavni junak romana. V nemščini je svoj čas izšel celo v seriji »\Veltroman« ter je s tem ta pustolovščina dvignjena v neko višjo pripovedno vrednoto.
Gre za usodo treh bratov Gcstejcv, vseh enako plemenitih kakor junaških, ki so zmaknili svoji teti ladiy Petriciji Brandonovi ponarejeni dragulj, da bi jo rešili pred divjanjem njenega moža, ko je ona sama v plemenite zadeve prodala pravo dragocenost maharadži ter ga s trepetom pričakovala, da bo mož spoznal nevrednost ponarejenega. In zdaj hoče vsak teh t/-eh bratov vzeti krivdo nase, kajti vsi čutijo veliko hvaležnost do tete Patricije in bi ji radi pomagali iz zadrege. Mislil se je najprej žrtvovati samo najstarejši Mihael ter je ušel v tujsko legijo, prav tako pa tudi ob« njegova bra-
ta. In zdaj se začne povest z dogodki v tujski legiji v Afriki, ki so že od nekdaj napeti in zapleteni ter prepojeni s pustolovsko romantiko, pa tudi strahoto in junaštvom ter tovariško plemenitostjo. Z nekim takim strašnim prizorom se roman tudi prične, tako da bralca takoj uvede v napetost kot najspretnejši detektivski roman: iz trdnjave, h kateri pride pomoč, gledajo branilci s puškami pred sabo, toda vsi so — mrtvi, poveljnik pa je zaboden z bajonetom. Edina živa duša tisti hip izgine, pa tudi trobentač, ki gre prvi razgonetat skrivnost. In prav ta dva sta bila brata Gestea, dočim je tretji Mihael ležal na tleh s pismom v roki.., In potem se odgoneta vsa skrivnost z draguljem, z njo pa zapleta ljubezen najmlajšega Johna z Izabclo. Konča pa se po mnogih napetostih tako, da se ne vrneta iz vroče Afrike dva brata, Mihael in Digby, samo John, ki se poroči z Izabelo. Teta lady Patriciia Brandon pa izve vso zadevo z draguljem ter skuša svojo hvaležnost do pokojnih bratov pokazati s tem, da »mladina dvema gladi pota«.
To bi bila zgodba le napete zgodbe, ki je precej sentimentalna in neverjetno plemenita na eni strani, na drugi pa polna močnih prizorov ter napetih dejanj ter spada gotovo med boljše vrste povesti, ki jih radi imenujemo »pustolovske«. Je lahko in prijetno branje. Slike v notranjščini knjige so vzete iz originala ler so zelo živahne, Platnice pa je opremil J. Bcranek.
Pred Izidom Velikonlevlh Anekdot
Pisatelj Narte Velikonja je z.bral zbirko 3X88 nnekdot raznih ljudi nekako po zgledu Pavičevičevih Črnogorskih anekdot. Zbirka bo izšla te dni. Da jo naznanimo, prinašamo ponatis uvoda, ▼ katerem ie pisatelj podal svoje mnenje o anekdoti po svoje:
»Anekdota? Kaj je meni anekdota? Kratek, resničen, zanimiv dogodek, ki se je pripetil resnični osebi. Ina neko jedro. Poanto! šaljiva anekdota ima šaljivo jedro, šaljivo poanto!«
Tako mi je nabrenkal ušesa moj dob ri in natančni profesor in prijatelj, — »P.rej prijatelj, potem profesor« tako mislite vi, — pa ni tako: prej profesor, potem prijatelj Bine ali Bone. Ni mogel pokazati krstnega lista. V dvomu si pa lahko pisatelj stvar sam nekoliko prikroji, da mu stavek bolj leže k roki. To je moja laž. In še za nekaj je to dobro. Nihče drugi ne more zahtevati zase koristno plati avtorskih pravic. Nihče! Niti oni, ki je anekdoto nekje ukradel, jo meni povedal za svojo in sem jo lahko takoj potem v kavarni bral v dnevniku.
Anekdota pa niti ni več anekdota, ko jo poveš. Ona živi samo, dokler jo pripoveduješ. In ni vseeno, komu se je nekaj pripetilo in kdo pripoveduje.
Ti io, recimo, pripoveduješ, .pa ti tvoj »dobri in obzirni« prijatelj pravi;
»Zdaj me Že požgečkaj, da se bom smejal! Ta anekdota pa je prababica tvojega junaka!«
To je še nekam obzirno, a zgodi se ti tudi:
»Zdaj vem, z*a'kaj je revež Tonač na smrtni postelji trdil, da ga čaka po smrti še veliko trpljenja! Revež, vedel je, da boš ti mrcvaril po njegovem življenju!«
Bere, bere in pravi: »No, nekatere so take, da bi z njimi kristjane >mnr-tral«. Pripomni ti: »Ta pa je za veliki petek!« Ali »Parturient montes, na-scetnr ridiculus mus«.
Nekdo me je hotel prav hudo in ostro nabosti; zelo sem mu hvaležen za priliko, ki mi jo je nudil:
»Zakaj ne uporabljaš slovenskega izraza: prigode, zgodbice, dogodbice, doživljaji?«
Zakaj? Zato, ker vse to ni pravi izraz za anekdoto. Kaj je za sveto božjo voljo bistvo anekdote? Domislica, poper, sol, žebelj, poanta! Naj si rajši pismouki belijo glave, kaj je anekdota po slovensko. Zakaj jih pa imamo? Tn brezposelni tudi ni trelia da bi bili, posebno oni ne, ki znajo »slovensko«.
Vendar! Naj j« tako ali tako: anekdote bi morali zbirati knkor drugo narodno blago. <*'e poveš anekdoto iz življenja tega ali onega, je to več ko ves njegov življenjepis. Zato prosim, da jih zbirate. In zelo bom livuležen onemu, ki mi jih tudi pošlje.
»I.agal bom jaz!« pravim, zato pošljite resničen, zanimiv dogodek o resnični osebi.
Naša knjiga, št, 1-4, Vestnik' založbe Ljudske knjigarne, navaja na prvem mestu knjige IV. letnika »Naše knjige«, izmed katerih sta v drugem polletju izšla že dva romana: finske pisateljice Sally Katrinen: Katrine ter Hunermanna: Oče Damijan, čakata pa še Sturarta Cloeta epopeja Burske vojske Kolesa se vrtijo ter roman hrvatskega zunanjega ministra Mile Budaka: Musinka, ki je nekak' pendant Ognjišču. Nato se spominja urednik smrti Lee Faturjeve. H. E. prinaša nekaj misli o domači knjižnici pod naslovom Moje knjige. Obširneje je prikazana noviteta na bogoslovnem polju! Jezus Kristus, življenjepis našega Odre-šenika, kakor ga je po svetem pismtf priredil univ. prof. dr. Snoj. Važno delo slovenskega znanstvenika je tudi nova izdaja Grivčeve Cerkve, ki je v pripravi. Prav tako je v pripravi Janeza Puclja Kateheza za prvence, ter lep šopek Cankarjevih pisem, ki so namenjeni za 25-letnico smrti. Več otroških novosti je prijavljenih: tako Krlste Hafnerjeve Moja mlada leta, Ktinaverjevo Potovanje v vesoljstvo ter Kriste Hafnerjeve Zmaj Močeraj. Širše je prikazan pomen Coši-čevega romana Dva svetova, ki je izšel v prevodu prof. Jesenovca. Dva soneta Rojenega Komarja na Trgovino s prevodi ter Pisunu kmečkih novel poživljata živahen založniški list. Ceno pa mu daje tudi precej natančen pregled vseh novo izišlih slovenskih knjig v mesecih od 1. jan. do 1. julija 1943: torej v razdobju po! leta. Pregled drugih knjig samo ponazarja sedanji knjižni trg ter nudi našim bralcem in intelektualcem nove do* mače kakor tuje aktualne knjige,
Na obisku pri mladih igralcih
O počitnicah, ko otrool nimajo iolikih skrbi, so prav neverjotno Iznajdljivi pri svojih Igrah in zabavah. Velika večina te jih udejetvuje na domačih dvorlfičih ln vrtovih, dol jih redno obiskuje kopališča, so pa tudi taki, ki so posvečajo svojevrstnemu udej-6tvovanju. Ponekod so st omislili domač« lutkovo gledališče, drugje se Izživljajo v igricah pod vedrim nebom, radi pa Be tudi proizkuSajo v gledališki umetnosti. 2e od nekdaj je bila navtda, da so priredili dijaki o počitnicah gledališko predstave na kmetih kar pod kozolcem alt na kegliSčn. Skoraj ni Izobraženca, ki ne bi sodeloval v mladih letih pri tovrstnem Širjenju ljudske prosveto,
VčerajSnJe popoldne pa me Je prepričalo,
da Imajo tudi ljubljanski otroci veselje z domačim gledališčem. Na nekom vrtu v predmestju sem zaglodal t belimi rjuhami ograjeni prostor In papirnate kuliso. Bilo je ob dveh popoldne. PrlSel je fantiček In povprašal otroka pri »blagajni«, kdaj se bo začela prodstava. Postal sem radoveden. Zvedel som, da bo predstava 4. url popoldne in da se je bo lahko udeložll ves drobiž dotičnega okoliša. Pri oknih stanovanjske hiše so se že prikazovali ljubki palčki, dečki In deklice pa so si risali brke, temnili obrvi la rdočill lica. Troje, četvero otrok je sedelo v »prvi vrsti« in čakalo začetka.
Ko som se vrnil čoz dve url, je bil prostor pred odrom že vos zasodon. Spredaj so sedeli 4 do A letni otroci, za njimi mamice in tete, zadaj pn so bili parkirani otroftki vozički. Okoliščina, da sem nekatere poznal, me je zadržala. To jo bilo vesolje, ko se je oglasil zvonček in se jo razgrnila zavesa. Igrali so Goljinega »Jurčka«. Reči aoram,
da je bil le prvi vtl« kar zadovoljiv. Papirnata kulisa z okni j« predstavljala »ono, v kota je bil Štedilnik, na odru pa sta se pogovarjala Jurčkov oča ln mamica o svojih kritih in težavah. Potem so prlSlt godci. Ni4 zato, če so bili napravljeni v pitamo, ampak brke, klobuke, trobento in harmoniko pa so le Imeli. Pravi harmonikar Ja bil skrit za odrom, oni nn odru pa to Imeli pravo trobento vlakovodje in papirnato harmoniko.
Dejanja so te kaj hitro vrstila. Mali igralci to se dobro naučili svoje vloge in vse jo Slo kakor namazano. Govorili ao kajpada precej hitro, tndl sačndill ao ae mnr-aikdaj malo prezgodaj, vendar ao nastopali samozavestno ln sproščeno. Starejšemu godca je bilo vldatl, da nI bil prvič na odru in tudi o Jurčku, domačem blnpon in Se o marsikom drugem Je treba zapisati, da so je lepo vživel v svojo vlogo. Tu pa tam so ae mali gledalci prestrašili, ko so zagledali n. pr. kozla Ibil pa jo bolj podoben medvedu), bradate palčke in aamejra strašnega moža Vetra. Potem jo bilo snot veselje, ko se Je Izkazala čudodelna moč palice in ko so prišle deklice in postavilo na mizo toliko dobrot. Skratka, mladi igralci so bili posrečeni, pokazali so marsikateri l/virni domi-slok, in so prijetno zabavali svojo občinstva.
O predstavi soveda ne poročam kot o knlturnem dogodku ali podobnem. Razveseljivo pa je lo povedati, da ao med ljubljanskimi otroci tudi taki, ki radi vzamejo o počitnicah knjižico v roke in »e učijo lepe besedo tor Igralskega nnstmanja, Ti otroci so vsekakor koristnejše izrabili svobodo po-čitnlo od onih, ki so se dan za dnem potikali po ulicah in prodajali svoj dolgčas.
Koledar
Torek, K. klmovca: PovManJ« Krila Rozula, mučenica; Matern, Skof.
Sreda, IS. klmovca: III. kvatre; Marija 7 žalosti; Molitina, mučenica.
Lunina sprememba: 14. klmovea: Kip ob 4.40. Herschel napoveduje nestalno vreme.
Zgodovinski paberki
11. klmovea:
L t®, m tdrnienl AngleiH, Francozi, Turki In Italijani zavzeli trdnjavo Sobastopol na Krimu. 1852, leta Je dobil francoski cesar Napoleon III. pokroviteljstvo nad katoličani v osm&nskl državi ln Jim lzposloval dostop do božjega groba v Jeruzalemu. To nI bilo po volji pravoslavnim menihom ln dalo povod Rusom za nastop. Car Nikolaj je upal, da bo končno le mogoče rešiti vzhodno vprašanje — to Je razdeliti Turčijo —, začel Je groziti sultanu ln zahteval pokroviteljstvo nad pravoslavnimi turškimi podlož-nlkl. Sultan Je zahtevo po nasvetu Angležev ln Francozov odklonil. Rusi so zasedli Vlaško ln Moldavljo ln začeli boj za prehod preko Donave, Istočasno Je prišlo do bojev tudi v Mali Aziji. Rusi so uničili turško brodovje. Sedaj sta Anglija ln Francija hiteli reševat sultana, sklenili sta s Turki zvezo ln napovedali Rusiji vojno. Zavezniki so poslali svoje brodovje v Črno morje ln začeli oblegati Sobastopol, ki se Je pa hrabro branil. Med vojno se Je zaveznikom pridružil Plemont, kjer Je vodil zunanjo politiko B. Cavour. Po skoraj enoletnem obleganju Je trdnjava padla, v tem Je umrl tudi car Nikolaj. Obe stranki sta bili Izčrpani ter sta sklenili mir v Parizu leta 1836. Črno morje Je postalo nevtralno, plovba po Donavi prosta, Turčiji pa so zahodne države zajamčlle nedotakljivost. Moldavljo, Vlaška in Srbija so prešle pod skupno varstvo evropskih držav.
I. 187*. je umrl nemški pesnik Ana-staslus GrUn-Auersperg Anton, pomemben tudi za kulturno ln politično življenje Slovencev.
sko spričevalo. Potrdila • cepljenju proti kozam in dnviel nnj si starši preskrbijo o pravem času na mestnem fizikatu.
— Cepljenje proti kozam. Mostni flzl-kat bo 15. t. m. proti kozam r.opil tiste otroke, ki v spomladanskem terminu niso bili cepljeni. V poštev prihajajo vsi otroci, ki so bili spomladi iz različnih vzrokov opravičeni, kBkor zaradi bolezni nli odsotnosti Iz LJubljano, zaradi zapor in pn zamudniki tor končno tudi tisti, ki pri njili oopljenje nI bilo uspoino. Vabimo starše, naj otroko k cepljenju prineso zanesljivo na napovedani dan med 10—12 na mestni fizikat v Mostni dom. Ce hi pa to copljenjo iz kakršnega koli vzroka zamudili, morajo izostanek opravičiti takoj.
Lepo ln plemenito cilvo
dobite v zbirki
NAŠA KNJIGA
Letos je izšlo že 6 knjig 1. Exupdry:
Teler, pesek ln zvezde
Krasen roman letalca o letalstvo.
254 strani, vezano Lir 60.— Ljudska knjigarna v Ljnbljanl
Pred škofijo 5 — Miklošičeva 6
Naročite se tako]
na svetovno inani roman
»IVANHOE«
ki bo izšel i 205 krasnimi slikami 1. oktobra.
Knjiga bo veljala:
broširana......35 lir
v polplatno rezana . . 45 lir v celo platno vezana na
najfinejšem papirju . 80 lir
Naročniki »Slovenca« in >Do-moljuba«, ki plafnjo knjigo vsaj do 5. oktobra, dobe broširano ta 30 lir, ▼ polplatno veiano za 40 lir.
V Ljubljani se sprejemalo na-rotila in plačila v veži Ljudske tiskarne pri vratarju.
— Seznami davčnih osnov cvetličarn ln vrtnarij, starinarjev, trgovin t mineralnimi olji, barvami, keramiko ln bonoinom tor trafik bodo razgrnjeni do 22. septembra t. 1. v mestnem odpravništvu v III. nadstropju magistralno hiše za vodnjakom.
— Lepi septembrski dnevi. Druga septembrska nedelja je bila lopa in topla, saj jo bil zaznamovan temperaturni maksimum
+26.7 stopinjo Celzija. Tudi lani ob tem času sino imeli lope in tople dneve. Nedelja je bila pripravna zn kratke izlete, a tudi kopalci so so Se veselili ob Ljubljanici in drugod nn prostih kopališčih. Topli septembrski dnevi so dobrodošli vinogradnikom. kajti grozdje je sedaj vidno začelo zoreti. To je opažati tudi po trtah in lirsj-dah, ki so v mestu in okolici. Jagode so že močno rdečo. V nedeljo popoldne so jo nekoliko zoblačilo, toda nI bilo močnojšega dežja, padlo je le nekaj Irtipljio. Oinbro-grnf na meteorološkem zavodu je zaznamoval, da je v času od 15.20—1.1.30 pndlo v mestu le 0.4 mm dežja. V ponedeljek zjutraj je na Barju valovila megla. Julro je bilo toplo, jutranji minimum je znnAol +15.8 stopinjo Coizlia. Barometer Je v ponedeljek zjutraj dosegel stanje 762.5 mm.
1 — Znižane ecne: Biraghy mleko * otročjo glnvco lir 15.35, Mamma mleko 21% maščobe lir 14.60. Trgovina Viktor fiobor. Sv. Jakoba trg 4.
I — Davčna potrdila v t vrh o odmer« Šolnine. Da ne bo zadnje dni pred vpisom . . . ------ ---
—	St. Matevl, 11. septembra, v s 1 o -renskih pregovorih. Ce Je sv. Matevž vedren, prijetna bo Jesen. — Na sv. Matevža vreme ugodno, tako bo ostalo štiri tedne prthodno. — O sv. Matevžu je vsaka pečka - sadje - zrela. — Sveti Matevž — orehov otepalee. I. feaselj
—	Krščansko žensko druStvo vabi avo-,1» članice ter somišljenico k mirovni po-božnosti, ki jo priredimo v četrtek, 16. t. m., oh pol pelili pri Žalostni Materi božji v corkvl Sv. Florijana.
—	Duhovne vaje za gospe In matere hodo v Liehtenturnu od 12. do 16. septembra. Trilika bo tudi za zaprte duhovne vajo. — Prijavite se na predstojništvo Lichtenturnovoga zavoda v LJubljani.
—	Na nrSulInskem učiteljišču t Ljubljani se prično sprejemni izpiti za prvi letnik 27. septembra ob 8.
—	I. dekliška meščanska Sola v LJubljani (Prulo). Popravni izpiti so prično 17. septembra ob 8 v šoli na Prulah. ProS-
otrok v Sole naval strank kakor prejšnja leta. bo davčna uprava za mesto v Ljubljani sprejemala prošnje za izstavitev potrdil samo do 25. t. m. Zaradi tega nnj stranko no odla-Sajo z vložitvijo prošenj, da bodo mogle pravočasno dobiti davčna potrdila. Stranke, klMBnajo davčni predpis, naj v svrlio hit,re|(Pga poslovanja prinesejo s seboj davčne knjižice, da bo mogol uslužbenec hitro ugotoviti številko računa v davčni glavni knjigi. Obrnzoi prošenj se dobe pri dnvčnl upravi nn Vodnikovem trgu 5. II. nadstropje, soba 7.
nje za izpite morajo biti vloženo do 15. septembra. Podrobnosti so razvidne z oglasne desko v šolski veži. — Vpisovanje za
šolsko leto 1313-44 bo 1.. 2., 4. in 5. oktobra vselej od 8—12. K vpisu prineso vsaka učenka zadnje šolsko spričevalo in davčno potrdilo oz. invalidsko listino. Novinke pridejo v spremstvu staršev in predlože tudi krstni list. Učenke iz družin, kjer je 5 nli več otrok, predlože tudi izpisek iz družinske pole zn dolno odnosno popolno oprostitov od plačevanja šolskih taks. Upravitel jica.
—	Na I. moSkl meščanski Solt t Ljubljani (Prule) so se pričeli popravni In drugi izpiti v ponedeljek. 13. septombr«, oh 8. — Učenol, ki iz kakršnega krtii vzroka doslej še niso vložili zadevno prošnje, naj to store nemudoma. Podroben razpored jo objavljen na doski v veži Šolskega poslopja.
—	Vpisovanje t vse ljubljanske IJndske Bole za šolsko leto 1943-44 bo v ponedeljek, 20., In v torek. 21. septembra t. I., od 8—13. Pri vpisu .ie treba predložiti družinsko poln oz. rojslni list, spričevalo o cepljenju proti kozam in proti davici tor zadnje tal- ,
Po dolgem, mukepolnem trpljenju me je dne 13. septembra za vedno zapustil moj najdražji, nad vse ljubljeni edinec
Vilko de Costa
dijak Vil. razr. IV. real. gimn.
▼ cvetu mladosti 18 let. Dragega pokojnika položimo k zadnjem po6itl»u v sredo, dne 15. sept. ob 3 popoldne iz ka-pclice sv. Krištofa na Žalah, k Sv. Križu.
Ljubi jana-V člen je, 13. sept. 1943 Neutolažljiva mati Kati de C o s t o v a
in ostalo sorodstvo
Naznanila
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
mr. BnJiarčič, Sv. Jakoba trg 9; uir. Rnmor, MikloAičeva cesta 20, in mr. Murmuyor, Sv. 1'utrn oesta 78.
Poizvedovanja
Gospodično Iz Most, ki ml js v čeh-tek zvočor pomagala pri kavarni Evropa na tramvaj, prosim lepo če odda mrežo ki ni moja last — v Vodmatski 5.
Iz Novega mesta
— Vpisovanje T Enoletni trgovski tečaj a pravico Javnosti v Novem mentu se
vrši dnevno. Javni nameščenci plačajo polovično šolnino. Sprejemajo so tudi prijavo satno za stenografijo ali strojepisje. Začetek pouka 20. septembra.
Iz Hrvaško
Inozemski glas o poskuau nacionalne
koneentraelje na Hrvatskem. Z imenovanjem dr. Nikole Mandiča za predsednika hrvatske vlado ln Navratila z« hrvatskega vojnega ministra se buvi tudi nedeljska številka graškega dnevnika »Tagespost« ter odkriva trenutna politična stremljenju v Zagrebu, da so pripravi teren za nacionalno koncentracijo vseh hrvatskih tvornih sil. Po zatrjevanju omenjenega nemškega dnevnika slu zasedbi položaja predsednika hrvatske vlade in mesta vojnega ministra, t. j. polo. .ijev. ki jih je iinol doslej Po-gtavnik sam v svojih rokah, z osebami, katere dosedaj v NDH v političnem pogledu niso bile aktivne, vzbudili gotovo presenečenje v samih zagrebških političnih krogih. Razumeti jih je mogoče najbolje v že omenjenem pripravljanju terena za nacionalno koncciitrucijo. Poročevaleo »Tagesposto« zatem omenja že dalj časa trsjujoča pogajanja z zmornejšlml člani HSS, predvsem z inž. K o £ u 11 č e m . ki imajo zn cilj pridobiti to stranko za sodelovanje i vlado sedanjo hrvatsko države. Pogajanja sicer niso privedla do zunanjih uspeliov. Informator »Tagesposto« pri tom navaja kot oviro osu-ho dr. Mačka, linenovunjo dr. Nikolo Mandiča za predsednika vlado, moža. ki jo vsa leta živol v Bosni ter j« priljubljen no samo pri Hrvatih in muslimanih, temveč uži-va zaupanje tudi tainošnjegn srbskega živ- j ljn, .o vsekakor stremljenje, da se prilog- i nejo k sodelovanju pri vodstvu vinilnih po slov tudi tisti hrvatski krogi, ki so doslej stali ob strani in tudi nimajo nobenih zvez z ustsškim pokrotom. Pisec članka zatem navaja momente, ki so ob ustanovitvi NDH igrali viuno vlogo, da se je ustuštvo polastilo vseli položajev. Priivi, da novoustvnr-Jeni državni aparat nI razpolagal t zadostnim Stovilom upravnih uradnikov. Tudi oficirskega zbora šo uiso imeli. Sedaj se je stanje zboljšalo ter je žo opažati ločitev v razdeljevanju nnlog v hrvatski upravi. Posamezna mesta sedaj zasedajo žo tudi no-ustnši, ustaštvo pa dn se vedno boli ome-jIIJo na ideološko področje. Po zatrjcvnnjii pisca omenjenega članka je tnko rBzumeti tudi podrejenost listaske milice hrvatski vojski in v odstranitvi posebnega nstaškoga disciplinskega sodišča. Novoimenovanl predsednik hrvatske vlado sntn lil sodeloval v ustaSkem pokrotn ter zato po zatrjevanju »Tagespost«« predstavlja možnott z» pritegnitev k sodelovanju o-stalih Izven ustnške organizacije stoječih krogov. To potrjujejo tudi še nekatero druge apromemhe v hrvatski vladi, ki so bile doloma že izvršene ali pa jih še pričakujejo. Tak poskus vidi informator »Tngesposte« tuilt t Imenovanju državnega tajnika v vojnem miniatrstvu generala Beglča »a Doglavnik« u»ta*keg« pokreta. Svoja politična opažanja zaključuje pisco omenjenega člnnka v grnSkein dnevniku z ugotovitvijo, ds Js pri imenovanju dr. Mandiča za predsednika vlade in Navratila zn vojnega ministra treba upoštevali okolnost, da Je ta položaj vso dosedaj držal v svojih rokah Poglavnlk sam ter jo t« imenovanja razumeti brez nadaljnjega kot Poglavnikov poskus, da vlado reši vseh vezi dnevno politike, Jo dvigne nad tekočo vinilno zadeve in postavi v središče celokupnega državnog« življenja in nad različno notranje grupaoijo sil.
Nastopna avdlenca hrvatskera poslsnlks
t Berlinu. Novoimenovanl hrvatski poslanik v Berlinu prof. Stjepsn listkov!« je bil to dni sprejet v nastopni avdijonci pri Hitlerju ter inu je izročil poverilne listino, s kalerimi ga je imenoval Poglavnik z s poslanika NDH v Berlinu. Pri sprojemu Jo bil navzoč tudi nemški zunanji minister von ltibbentrop.
Delavnost Zadrulns mattr« v Dubrovniku. Zadružna matica v Dubrovniku jo letos razvila živahno delavnost ter Je ns svojem področju ustanovila celo vrsto novih zadrug. Med novoustanovljenimi zadrugami zavzemajo prvo mesto ribnrske zadrugo. V zadnjem času je pa ustanovila po-trošno ter čebelarsko zadrugo v dubrovnl-ški okolici. Zadružništvo se Je pričolo močno Sirili posebno aied kmečkim ljudstvom, ker sedaj kmetje sami nvidevajo, da lnhko vse svojo pridelke najlažje in najboljšo prodajo preko zadružnih organizacij, ker nimajo opravka z nobenimi posredniki in prekupčevalci.
Prehrana Ksrlovea tn velike Inpe Poku p Je. Veliki župan v Knrlovou dr. Nlkoln Tusun jo Imel prejšnji teden posvetovanje z vsemi merodajniini činitoljl glede prehrano mesta Ksrlovea In prenivalstva na področju veliko župe Pokupje. Na sestanku so ugotovili, da jo nll letošnji pridelek žitaric v tamošnjih krajih doosr ter bo dn-sedaj oblasti zbralo za zalogo že 40 vagonov pšnice. Nadaljnjo zbiranje žitaric ter
39. Meneč, da ni nikogar v sobi, se je Mičca namerila proti steni, kjer je stala globoka skrinja in je nad njo mežikalo težko zrcalo.
ostalih poljedelskih proizvodov je pa So v teku.
Hrvatska pričakuje dobro vln«kn letino.
Hrvatsko časopisje objavlja poročiln lz ruz-nili vinorodnili krajev, da obeta biti letošnja vinska iotina na Hrvatskem zelo dobra. Na Jernojevo nedeljo so so po stari navadi sestali vinogradniki v petrinjski okolioi ter so prav slovesno pričeli z obveznim vankolelnim strn/.enicm svojih trsniti nasadov. Po goricah jo krepko odmevala zdravlca- »Kumek moj dragi, daj sc naplj, dugo nas nebu, da.1 ae ga vžit«
Tečaj za režiserje gledaliških prostovoljcev. Glavno ravnate! tvo za občo narodno izoliružovanjc organizira s sodelovali jem Matico hrvatskih gledaliških prostovoljcev II. režiserski tečaj gledaliških proatovolj cev. Obiskovanje tečaja jo brezplačno. Predstavniki gledaliških prostovoljskih zborov, kateri so siromnšnojšega Btauu, hodo dobili šp podporo za vzdrževanje od glavnega ravnateljstva za občo narodno izobraževanje.
Zveza mlekarskih zadrug prevzela novo velemlekarno. Mleko predatnvlja tudi v prehrani hrvntskega podeželskega in mestnega ljudstva vn/.no sredstvo, pn naj bo v pro dclnnoin nli neprodolanem stanju. Zato se z vprašanjem rednega dovoza mleka večja ljudska središča In z pravično razdelitvijo mleka med potrošnike vedno bolj temeljito buvi tudi prehranjevalna oblast. V zadnjem času je n. pr. Zveza mlekarskih zadrug v Zagrebu prevzela v nolraniosli NI)I1 več mlekarskih podjotij, od katorih aodaj do-
biva mleko predvsem zn mesta. Med drn-gitn je omenjena mlekarska zveza te dni odkupila tudi bjelovarsko volemlekarno »l.n-tea d. d«, ki dnevno obratuje s 70(10 Iliri mleka. Odkupnu ceuu jo znašola 1.8 milijona kun.
SmolnrJpnJe v hrvatskih gozdovih. — V
vzhodnem delu srednjo llosne jo bil« svoje-čusno ustanovljena tvornlca za Izdelovanje tcrpentlnsklh olj ter drugih proizvodov Iz smolo. Tvornlel so bližnji lončarji dobav-Ijull na tisoče in tisoče lončenih posod, v katero so gozdarji in ostalo ljudstvo nabirali smolo ter jo odda.inll omenieni tvor-nlol. Znrndl aedanjlh vojnih razmer tvnr-nien danes ne obratuje. Ker bi su pn delo v tovarni moglo obnoviti z razmeroma majhnimi stroški, se hrvatske gozdarske ob. lasti bavljo * načrtom obnovitve stnolar-Jenja po hrvatskih gozdovih na moderni podlagi Z obnovitvijo dela v omenjeni tvornlel bi NDH lahko v celoti pokrila vso domače potrebe po terpentinakih oljih.
Blclovar Imn avoj Hat. V RJplovarjtl Je pričel 4 t. m. izhajati tednik »Domovina.. Tednik bo It.1ih.1kI na 8-10 straneh ter bo prinašal notranjo in zunanjo politične ter vojnško preglede ter vsakovrstna poro-Min iz domačega družabnega, socialnega, gospodarskega in kulturnega področja.
Nov« tvornlrs za Izdelovanje modre ga-llre. Tvrdka Vukosav Tomo In sinovi v Metkovlčlli Je dobilo od hrvatskih oblasti dovoljenje, da lahko predeluj« bakor v modro galico.
Gospodarstvo
Obvestilo
Uradno sporočajo, d« bo Narodn« hankn
bivšo Krnljevino Jugoslavije v llkvldaeijl poskrbela potom Nnoionnlnogn zavoda za izmenjavo z inozemstvom za likvidacijo nakazil v markah in dinarjih, ki so bil« svo-jo^oano izdana nn klirinškem računu Nemčija—Jugoslavija in Bolgarija—Jugoslavija, kakor je predvideno v obstoječih pogodbah. Zato so vabljeni lastniki omenjeno vrste naknz.il, da do 25. oktobra 1043 ta nakazila poleže pri podružnici Banke <1*1 talin v Ljubljani, ki bo izdala o prejemu potrdilo.
Norme v Evropi
T.» večkrat smo piaall o pomenu normiranja žil gospodarstvo in sploh zn prnktično življenje. Tozadevna prizadevanja pn niso ostal« samo v okvirju posameznih državnih meja, temveč, se skušajo uveljaviti tudi v evropskem obsegu.
Nedavno jo bita med Nomčijo ln Švedsko podpisunn pogodba, ki uro^a veljavnost norm med obema državnma. Nadalje poročajo. da jo bil to ilni v Parizu sestanek med francoskimi in nemškimi zastopniki organizacij, ki akrhe za normiranje v obeh državah. Nn tom sestanku jo bilo dogovorjeno, da bodo normo, ki veljajo v eni državi, imelo veljavnost tudi v drugi državi, pri čemer .io treba navesti aeveda izvorno državo. Da ae propročijo nospornzunii pri prevodih zaradi neonskega besedila, bodo tehnične sliko napravljene vedno enotno. — Nove norme morajo biti sporočeno drugI državi.
Zaenkrat so pogodbe Nemčije t Švedsko in Krancijo saino začetek evropskega sodelovanja na tem polju, kažejo pn. dn so bo po težavnem podrobnem delu le prišlo do enotnih norm, knr bo velikega pomena za gospodarstvo.
Dobra letina v vsej Evropi
Iz vseh evropskih držav prihajajo vesti o dobroin. izpadu lotoinjo letve. Vbo kaže, da jo vsakdanja prehrana evropskega prebivalstva zagotovljena, v marsikateri državi celo v večji meri kot jo bila zaslgn-rana lani. Tnko poročajo lz Jugovzhodnih držav: Turčija pričakuje tnko dobro letino, da ji letos no bo več potreben uvoz preko-
morskegn žita. Zaradi tega so tndl le znižali ceno kruha. Romunija poroča, d« lina naravnost rekordno letino. /,«r«dl leg« jo bilo ludi ie omiljeno rncioniranjo kruha, odstotek meljave pa je bil znižan. Pecivo, ženilje ae bodo lnliko avohodno prodajale. Poleg tega pa So računajo, d« hodo izvozili okoli 100.000 vagonov pšnico in rži. — Tudi v Bolgariji Je bil obrok kruh« zaradi dobre letine znatno zvišan, prav tako ji< bil« Izboljšana kakovost kruha. Iz Srbije in llrvntsko vodo poročati, d« letina že dolgo vrsto let ni bila tako dobra kot letos. V sevorni Hrvatski Je znašal pridelek na hektar 17 do 24 met. atolov, dočim jo znašal lani 10— U met. stotov. Tudi Slovaška rnčnnn z dobro letino. Mad/.nrskn računu, da bo s novim sistemom zajela veliko večjo količine lita, kot jih j« zajela doslej. — lz vzhodnih ozemelj poročajo: v zasedenih sovjetskih ozemljih lo letina rolo različna. Baltske države so Se nnjmnnl trpele zaradi vojne, na srednjem sektorju pa je bilo stanje nekoliko slabše. Todn novi red v kmetijstvu je povzročil, dn jo bilo poae.lnnegn mnogo več kot lani. — Za zahodno Evropo pravijo poročil« nntlodnjs: Franciji! pričakuje lotos zopot dobro letino pšenice. Glede ostalih žit .ie omeniti, da pridelek naibrž ni tako ugoden, kor j« mnnjknlo gnojil in orodja. PovrSIn«, poaejann s pšenico, se je nnprain lani povečnia za 300.000 lin. Tako bo nadomeščen izpadok dovozov žitn 1/. Alžirn. Belgija pričakuje izredno dobro letino. Belgiji io omogočeno leto« preživljati se z lastnim pridelkom, knr jo izreden doirodek. Od lota 1040. daljo jo llolondi.in svojo površino pod žitom povečala za 2"» odstotkov, pričnkuje Pa dobro srednjo letino. Vsn ta poročila vedo povedati, da je prehrana Evrope zagotovljena, zlasti So, kor jo imela tudi Nemčija dobro letino.
nrvstsko slovaški kllrlng. Te dni so ae
začela v Bratislavi pogajanja mni slovaško ln hrvatsko doleirao.ljn glede uredit'o klirinškega salda v medsebojnem prometu Saldo znaša v korist Slovaško že okoli S in tU j. kron. V zvezi s tem je omenili, da je sploh slovaška trgovinsko-političnn delavnost zelo živahna.
V vsako hišo »Slovenca« l
VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM SPOROČAMO TUŽNO VEST, DA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, BRAT, STRIC IN
SVAK, GOSPOD
TRGOVEC
POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V SREDO, DNE 15. SEPTEMBRA 1943, OB POL TREH POPOLDNE Z ŽAL, IZ KAPELICE SV. NIKOLAJA K SV. KRIŽU.
OHRANITE POKOJNEGA V BLAGEM SPOMINU!
SVETA MAŠA ZADUŠNICA BO DAROVANA V ČETRTEK, 16. SEPTEMBRA 1943, OB SEDMIH ZJUTRAJ V CERKVI MARIJINEGA OZNANJENJA V LJUBLJANI.
LJUBLJANA, DNE 13. SEPTEMBRA 1943. GLOBOKOŽALUJOČI: ANICA, SOPROGA, IN OSTALO SORODSTVO
Lagunske noči ob Kubanu
Vojni dopisnik lista »Neue9 Wiener Tagblatta« objavlja tale zanimivi opis z vzhodnega bojišča:
Izza kavkaškega predgorja se plazi noč, a z nočjo pride veter. Nalahno, ko da bi sc bal prebuditi na milijone spečih ljudi, odhiti skozi črne doline. Čim bolj se bliža severu, tem bolj je miren. Še nedavno je bil hud in okruten in je divjal krog ostrih čeri več tisoč metrov visokih kavkaških ledenikov. Z vso bes-nostjo se je zaganjal v prastare drevesne velikane, ki jih je pripogibal in stresal, da so jcčali od bolečin.
Tu so hribi bolj nizki. Kakor se od viharja razbičano morje z visokimi valovi na ravnem obrežju polagoma izravnava, tako postajajo ob mostišču položni izrastki onih gorskih velikanov, prehajajoč v pustinjo. Tu se opirajo vetru trda, s trnjem obdana grmičja, lepo dehteče akacije, ostra in nesočnata pustinj-ska trava. Veter hiti dalje preko njih čez nešteto mlak, preskakuje leno tekoče rokave reke in si utira pot skozi neskončne daljave ko človek visokega trsja. Ozka, s školjkastim peskom posuta cesta se vije skozi pokrajino s trsjem. Človeke roke so jo s hudim naporom zgradile skozi trsje.
Noč je polna votlih, enakomernih udarcev. Črne sence se gibljejo v sredini močvirja- Kovinasto se lesketa orožje in orodje. Robate kletve, »da se duša prezrači«, narejajo vrzeli v enoličnost korakanja. Če te postave dvignejo glave iznad sklonjenih hrbtov, so v mesečini videti ko strahovi. Obraze imajo pokrite z rutami in mrežami, pa vendarle zdaj pa zdaj zastokajo, se z rokami polnimi ran od pikov udarijo po obrazu in obupano strmijo v to strašno noč, ki je polna jasnih glasov neštetih komarjev.
To so nemški in romunski vojaki in njih pot k napadalni črti vodi skozi pekel, skozi pravi pravcati Dantejevski in-ferno. Nad robom trstišča se sleherni trenutek žarko zasveti. Oblaki na obzorju imajo plamtoče robove Zateglo grmenje hrumi v noč. Brez odmora besni lastno in sovražnikovo topništvo. Korakajoči vojaki ne slišijo bojnega hrupa. V njih ušesa se je zažel glas, ki reže ko z nožem, ki te nareja besnega, kar je pa treba vendarle mirno prestati.
Na milijarde in milijarde komarjev
je stalno spremstvo teh vojakov, ki jim ni nobena stvar prihranjena. V dalji se pojavi Kuban. Čez pontonski most vkorakajo čete v »deželo od nikogar«.
Na obali se dolgo zaželene čete pomikajo naprej. Na mostovih ladij, ki so do vrha r.atovorjene z municijo, stojijo straže in 6trmijo v noč- Takšnega morja s tako majhno globino ni na vsem svetu nikjer več. Pa še tu ob severnem bregu Kubana! Čeprav je ponoči, pa so vojaki le v kratkih hlačah na straži in mesečina se zrcali na nijh potnih telesih. Zdaj pa zdaj zaslišijo brenčanje, zaradi šče-meče bolečine ne dvigne roka in udarci po izbičanem telesu. Pritajeno brenčanje se poveča. Vojaki denejo obleko na svo
ja, znoječa se telesa. Kaj ne bo te noči nikoli konec?
Na pomolu čaka spremstvo. Že cele vrste čakajo na to, da bodo spravile tovor v prve črte bojiiča, čigar neposredno bližino vsi čutimo. Po nebu enakomerno švigajo bliski iz tisočerih žrel, eksplozije napolnjujejo ozračje in vmes regPujo mrtvaške raglje in se razlega streljanje protiletalskih topov. Lepe, svetle in pisane zvezde se dvigajo v nebo iz tega čarovniškega kotla, a kdo se zmeni za take prizore? Vsi smo prežeti z brenčanjem rojev komarjev, ki nas neprestano mučijo.
Onstran velike ceste je zasilna bolnišnica
Vrata se venomer odpirajo, hiša Je polna ječanja ranjencev in tihih navodil strežniškega osebja Le v nekem prostoru je vse tiho. Zdaj pa zdaj se oglasi kratka beseda, vmes zažvenketajo instrumenti. Tu odločajo o življenju in
smrti. Z rdeče obrobljenimi očmi radi prečutih noči se ozirajo zdravniki v vrata, ki 6kozi nje prineso novega bolnika. Z njim zahrumi roj komarjev skozi odprtino in napolni sobo s piskajočim brenčanjem in biča živce zdravnikov, ki že nič več ne vedo, kaj je spanec.
Napočil je nov dan. Prva nemška letala zabrnijo na poletu na bojišče. A tudi sovražniki priletavajo. Znani oblački po izstrelkih protiletalskih topov narejajo črne pike na nebesu. Bombe padajo, ostanki zidov se rušijo. Pod razcefranim listnim drevjem se zbere četa za odhod. Pozna se jim, da vojaki niso dosti spali. Njihovi, od pikov ranjeni obrazi in roke nam to povedo. Od vojaka do vojaka gre tovariš in stisne vsakemu v roko .nekaj majhnega, okroglega in rumenega. Naglo da vsakdo tableto v usta. Obrazi teh moških, ki so že okameneli spričo večne nevarnosti, se spačijo, in tu pa tam pade kaka robata beseda. »Fej te bodi, kako je to grenko!« A vsi se zavedajo, da je to potrebno za zdravje, da je uspešno sredstvo zoper milijone mučite-ljcv. Počasi 6e pomakne četa naprej in nešteti komarji jo spremljajo.
Dediščina in bodočnost Arabske
Čeprav je Arabska pod okriljem tnjih zasodbonih oblasti navidezno mirna, pa tli pod to zasilno »odejo« tudi dandanašnji večni nemir. To je upajoči nemir prebujajočih se narodov, ki stremijo po Izoblikovanju svoje lastne bodočnosti, o kateri bo nekoč odločal Izid to vojne. VedDO Iznova prebujajoči se upori v Palestini tn hrabri obrambni boji Iinka proti angleški nasilni vladi se morejo smatrati kot zuakl oživotvorjene zavednosti slavno preteklosti, ki je bila skoraj za stoletja zaspala.
Arabstvo je Sele z Mohamedovim naukom stopilo v luč svetovne zgodovine, ln tudi Rimljani eo Imeli pač le nejasno predstnve o arabskem polotoku, ki so ga delili na Arn-hia Deserta, puatinjsko Arabijo (današnja Saudova Arabska) in Arabia fclix, srečno Arabijo (današnji Jcmcn). Juko je čudno, dn
po notranjih bojih, šele tnko pozno zdrnžllo v državo, potem pa jo bila ta država eevoda tako silna, da je v nekaj letih privedla Arabce do Atlantskega morja Iu do Indusa. Islam eo Je zelo hitro razširil, a ne toliko z ognjem ln močem kot s tem, da je bil sleherni, ki je pristopil k Islamu, oproščen vsoh dajatev in davkov. Po Amajadih, čigar poglavarji so bili 1. 75« v potokih krvi odstranjeni, ao Ahasldl preložili težISče arabske države v Irak. Pod Abasidl eo Arabci počasi Izgubili duhovno vodstvo države, ki ao ga provzell Pcrzijol, In doba Abasidov pomeni koneo arabske ln Islandsko enotnosti. V dobi mongolskih pohodov v 13. stoletju Je evet arabskih kultur že skoraj Izginil In islamska in arabska enotnost je vzplamtcla v poslednjem sijaju tokrat, ko so nastale pravljice II a run al Rošida. Potem pa je vsa slavna protektost polagoma zaspala ln se
so jo nomadstvo, ki je bilo tako razdrapauo j vprav v dobi te vojne Iznova prebuja.
Kako Romunija prispeva k preskrbi Evrope s kruhom
Zaradi pridnosti romunskega kmeta in I Bugom. Te pokrajine merijo 40 000 kva-"a vlade in tudi zaradi 1 dratnih kilometrov, izkoriščenih je 2.7
Tudi slepci lahko spregledajo
Ravnatelju vseučiliške klinike v Jeni, I dr. Seidlu, je uspelo iznajti nov način 1 operacije, ki omogoči slepcem, da lahko spregledajo. Pri tem je dognal, da so operacije uspešne tudi pri odraslih po večletni slepoti, a spoznal je tudi to, da je slepota v jako tesni zvezi s čutom tipa, in da slepota prav za prav ni organska poškodba oči, ampak je le nejasnost pojmov- Omenjeni znanstvenik pravi:
Če smo hoteli razumeti potek, ki nastane, kadar slepci spregledajo, je bilo treba dognati najprej fiziološko spoznanje, ki ga zdaj pojmujemo, saj teorija vida še ni pojasnjena v vseh podrobnostih.
Slehernemu je znano, da je za vid pač največje važnosti oko. Ni pa še tako znano, da za vid ni le potrebno povsem zdravo oko, ampak da se mora slika, ki se očesu jesno prikazuje na mrežnici, dalje sprevajati po očesnem živcu do onega dela velikih možganov, kjer je tako zva-no središče vida.
Najprej smo vse to dognali na kliničnih primerih z otroki, ki so bili že od rojstva slepi in sicer zaradi sive mrene na očeh. Ko je bila mrena z operacijo odstranjena, niso otroci ničesar videli, čeprav so že videli, in so najprej po tedne dolgo razne predmete otipavali, da so dobili predstave o predmetih, ki so jih zdaj videli- Šele čez nekaj tednov »učenja«*, so imeli sposobnost gledanja s pomočjo primernih naočnikov.
Nadalje smo videli, da otroci e zdravimi očmi v prvih štirih letih življenja izgubijo vid, če imajo zaradi prevelike občutljivosti za svetlobo po več tednov krčevito zaprte oči. Pri takih otrocih smo potem, ko je bila odstranjena napaka, ki so zaradi nje imeli otroci zaprte oči, dognali popolno slepoto in ao se tu-
di ti otroci šele čez tedne s pomčjo otipavanja priučili gledanju.
V poslednjem času smo proučevali neštete primere pri odraslih. Tu smo dognali pri tistih, ki so bili do deset ali dvajset let slepi zaradi mrene na očeh, ki je nastopila v 25. letu starosti, a je zdravniki niso mogli odstraniti, jako zanimive pojave po posrečeni operaciji. Tudi ti so se po peracijl vedli kako* slepci, tako da smo že mislili, da se operacija ni posrečila. Šele čez nekaj tednov se jim je vrnila lastnost gledanja, ki so so ga morali Iznova naučiti s tipanjem. Spoznali smo. da so bili zaradi večletno slepote pozabili vse prejšnje vtise vida.
(RKOVNICA
a — a — b — b — e — e — e — e — e
f_K—1 — 1—1-^1—.1— k—.1—.1 n — n-O-P^Int^tnlr-ln t r, t
Mo a a a a a
. mo t a a a t . mo < • a i a , mo a » • a a > mo ■ a a a a > mo
Is M črk, poleg danih dveh, sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drngačnem redu) naslednje:
Pokrajina t ttalljl; francoski dramatik; mesto na Hrvatskem: mesto v Gornji Italiji; mesto v Dalmaciji; Bavcidln mož (grfika bajka).
i ReSitev z dne 7. septembra:
Metelko, ametlat, Alraerla, element, Mo« hamed, Sahnnme.
Križanka št. 104
tozadevnih odredb ugodnega vremena, je Romunija
pridelala toliko žita, kakor ga ni v vseh dosedanjih petdesetih letih. A dabra letina ne zadeva samo žita, marveč je pridelek obilen tudi na sočivju, oljčnicah in koruzi. Dasi šc ni tozadevnih točnih podatkov, vendar je ugotovljeno, da je Romunija pridelala letos okrog 3.47 milijona ton pšenice, 0.43 milijona ton rži, 0.97 milijona ton ječmena, 0.54. mliijona ton ovsa in 0.2 milijona prosa. Koruze je pridelala približno 4 milijone ton. a 0.5 milijona ton sočivja in 0.65 milijona ton oljčnic. V teh številkah pa ni podatkov o pridelkih v pokrajinah med Dnjestroro in
letos ' milijona hektarjev zemlje in od te odpa-
rinsha prostafila dveiefnlco vrnitve mesta Tilpnrlla
V Helsinkih, ▼ septembru. — Te dni
je minilo dve leti. odkar so finske čete iztrgale Viipuri (Wiborg), to ponosno, staro mesto na severni konici Finskega zaliva iz rok sovjetske oblasti, pod katero je samevalo to mesto sedemnajst mesecev. Praznično zvonjenje se je na dan dveletnice razlegalo v Viipuriju in po vsej Finski.
Viipuri je bil in je simbol Finski. Viipuri je tako rekoč ščit finskih obmejnih pokrajin. Vprav zaradi nesreč, ki jih je m"ralo mesto Viipuri prestajati zaradi svoje obmejne lege od svojega početka v 14. stoletju pa prav do dananjih dni, se jc priljubilo Fincem in jim je postalo simbol)" trpljenja in finstva. Res, da so Viipuri sovražniki lahko oblegali, tudi zavzeli so ga že pod Petrom Velikim, tudi porušen je že bil in anektiran, a nikoli mu ni mogel vzeti poguma in ljubezni do Finske. Nikoli ne bo moči pozabiti, kako so v naših dneh hrabri meščani branili mesto prav tako ko njih pradedje in kako so tistega strašnega dne 18. februarja 19'i0., ko je 500 sovjetskih bombnikov hotelo uničiti upor mesta z vsem obzidjem in s cerkvami, skušali rešiti, kar 6e je dalo še rešiti.
Izguba Viipurija, ki ga med zimsko vojno niso mogie zavzeti boljševiške množice in je bil izgubljen šele po dik-tatu iz Moskve, je bila za vso Finsko najhujša bolečina. Tudi gospodarsko ni mogla dežela živeti brez tega velikega izvoznega pristanišča. Ta bolečina je biia olajšana šele z zopetnim zavzetjem mesta v dneh 29. in 30. avgusta 1941., ko je finska armada po hrabrih bojih vkorakala v to priljubljeno, a skoraj popolnoma porušeno mesto. Odtlej se Finska nenehno trudi, da bi popravila vse tisto, kar je vojna vihra razdejala. Kakor v vso Karelijo, se je tudi v Viipuri vrnilo veliko pobeglega in izseljenega prebivalstva. Od meseca do meseca se veča število tistih, ki se vračajo, in vsi z vso vnemo prispevajo po svojih močeh, da bo mesto obnovljeno. Z meščani vred so se vrnile oblasti, družbe in korporacije, in po vstalih in vstajajočih cestah se razlegajo udarci kladiv. Dan zopetnega zavzetja Viipurija so vprav letos v V6ej Finski obhajali kot največji narodni praznik in kot znak svobode in nedotakljivosti.
Naročajte roman »Jvanhoe«!
de 70 odstotkov na orno zemljo. Tudi tu je bila žetev izredno bogata-
Potrebni poljedelski stroji za obdelovanje velikanskega romunskega polja so prihajali iz Nemčije in sicer je ta v poslednjih treh letih poslala Romuniji 4.700 traktorjev, prav toliko traktorskih plugov, dalje 85.000 navadnih plugov in 45 tisoč slamoreznic in številne mlatilnice, kosilnice, sejalnice, brane itd.
Zaradi izredno ugodne letine bo zlasti olajšana preskrba s prehrano romunskega prebivalstva. Slabi pridelki prejšnjih let so povzročili, da je morala tudi Romunsko, ki je tako izrazito poljedel- j ska dežela, jako štediti s prehrano, pše- . nične moke sploh niso uporabljali, ampak so imeli precej črn enotni kruh. Ker so morali koruzno moko bolj in bolj uporabljati za ljudi, je živinoreja precej trpela.	, |
Zdaj pa ima Romunija povsem drugačne dneve pred seboj in tozadevni krogi že preudarjajo, kako bi se najbolje okoristili z letošnjim izrednim pridelkom. Preprečiti hočejo, da se zaradi te »rekordne« žrtve ne bi povečal obtok bankovcev. Doslej dovoljeni žetveni krediti romunske Narodne banke z izvoznimi krediti vred so dosegli že mejo 20 milijard lejev. Navzlic temu pa še niso krite potrebe kreditov poljedelcev, čeprav so zadruge deloma že izčrpale svoja sredstva za nakup poljskih pridelkov.
Vlada je že julija meseca dvignila cene za pšenico nove žetve od 220.000 na 260.000 lejev za vagon. Hkrati so v okviru glavnega komisarijata za ustanovitev ccn osnovali poseben urad, ki bo določal cene in jih nadzoroval. Vsem nakupoval-cem pšenice je strogo prepovedano, da bi kupovali žito po nižjih cenah, kot je uradno določeno. Posebna količina iz žitnega prebitka je bila koj uporabljena za to, da bi se olajšala preskrba s kruhom-Povišali so splošni dnevni obrok kruha in prosta je prodaja žemelj in drugega peciva. Tudi prodaja otrobov je povsem
1	l	3	4	5	0	;	a	9	It	11	12	13	14	13
10			17					18				19		
20	'21		ti		23	24						25		
a«			n				28		29					
JU				31	12	3j		3-4	35			30		37
38		3y		40							41		42	
43	44	45			16			47						
48				49	50				51					
52											53			
Vodoravno: 1. roman o misijonarju gobavcev, 11. slovenski dirigent. 16. matematični izraz, 17. staroegiptovska boginja, 18. nemški pesnik, sodobnik Prešernov, 19. zemlja, 20. moško ime, 22. družina, 24. Vedijeva opera, 29. snov, 26. klic, 27. del sveta, 29. ločilo, 30. drag kamen, 32. rana, 35. konj, 38. slovenski pisatelj, 40. priimek pisatelja romana pod 1. vodoravno, 41. del rastline, 43. pesnitev, 45. trije enaki samoglasniki, 46. glasbeni izraz, 47. reka v Mali Aziji, 48. vešča, 49. zvijača (tujka), 51. mišljenje, 52. prevajalec romana pod 1. vodoravno v slovenščino, 53. vladar tavrižkega Ker-zoneza.
svobodna. Navzlic temu, da so povečali domačo uporabo žita, in so žo pripravili zaloge za semensko žito, je vendarle še ostalo 100.000 vagonv pšenice za izvoz. Količina drugega žita ra izvoz še ni določena in nič se še ne ve, koliko od 4 milijonov ton koruze bo šlo lz dežele. Na vsak način so letos na razpolago veliki prebitki za izvoz, ki čakajo le na to, da bi bili natovorjeni. »Narodni zadružni zavod« (Incop) je edini izvoznik žita in mnogo tvrdk se bo po nalogu tega zavoda smelo udeležiti tehniških proizvedb žitnega izvoza.
Za preskrbo Evrope pomeni sijajni izid romunske letine nadaljnji korak na poti za pridobitev kruha.
Navpično: 1- reka v Rusiji, 2. Reka v Sibiriji, 3. oseba iz Don Carlosa, 4. ravnateljstvo, 5 rusko pristanišče, 6. osebni zaimek, 7. torej (tujka), 8 spomladanske žito, 9. žensko ime, 10. čud,
11.	pisatelj romana pod 1. vodoravno,
12.	zveza, 13. roman Michaelisove, 14. žensko tuje ime, 15, nevestin delež, 21. ■ kraj na Notranjskem, 23- germanski duhovnik, 26. nekdanja poljska politična osebnost, 28. del vojske, 31. angleški pisatelj, 33, kraj na Hrvatskem, 34 turški državnik, 35. rasa, 36. kraj pod Šmarno goro, 37. starolatinska boginji,, 39. kmetijsko orodje, 41. gliva, 42. razmejitev,
43.	mesto v Nemčiji, 44. dečko, 50. živalski glas.
Rešitev križanke št. 103
Vodoravno! 1. Sonce v senci, 12. Olga, 16. ideal, 17. Etna, 18. eks, 19. era, 20. golf, 21. sneg, 22. vprašan, 23. Una, 24. otep, 25. estet, 29. Edo, 30. rjav«:, 33. alt, 34. ura, 36. Hus, 38. Damir, 39. absolutist, 41. gubernator, 46. Irt, 48. pl, 49. oroden, 50. Ardeai, 51. rek, 52. Nino Sal-vaneseht.
Navpično: 1. Sigurd, 2. Odon, 3. Nela, 4. Caf, 5. Elster, 6. venec. 7. stepa, 8. Engels, 9. nav, 10. cep, 11. ikre, 12. osa,
13.	Leše, 14. Grad, 15 agnostiki, 24. Ovie-do, 26. sto, 27. tul, 28. tat, 31. ja, 32. am-bon, 35. ruine, 36. hitre, 37. uspeh, 39. Anna, 40. Baat 41. gon, 42. Res, 43. vrt,
44.	oda, 45. Ren, 47. ris, 53. Url.
Zoreča česminovje po brežinah okoli Otavic se je rdečilo med belimi kamni kakor lise krvi. Leščevje na košenici se je tiho majalo v vetru, vzdrlitevalo ko v ihtenju.
Vsi trije podružniški zvonovi 90 plakali...
Mati Petrušička, kod hodiiš, da te ni? so se čudile leske. Glej, zreli lešniki se komaj še držijo v rumenkastih jezicah, tako nestrpni so že spričo svoje s&javosti. Pridi s tistim velikim peharjem, zakaj komaj še prenašamo sladko težo bogastva...
Kakor žive so se gibale leske, se ozirale na vse strani, čakale... nič.
Kje si, Petrušička, da ne prideiš s sinom? Glej, veter otresa lešnike in veverice si jih nabirajo... pozna bosta, pehar ne bo zvrhan...
Janko je stal pri skednju in gledal na košenico, medtem ko so zvonovi zvonili, zvonili, zvonili... in je v zraku dehtelo po otavi in po astrah. S sklonjeno glavo se jc obrnil proti hiši. Ko je bil na pragu, je grenkoba v grlu zrasla do vrha — in ni se mogel ubraniti solzam. Gledal je mater, j. mračno tenčico ločeno od sveta živih, in zdelo ee mu je, da se ubožica nebog
Ijeno opravičuje, ker mn ni mogla
spolniti svoije zadnje obljube.
Sonce se je približalo gori, prvi čriček se je nekje oglasil, perutnina se je počasi odpravljala spat. Prva rosa je ovlažila novo jamo na otaviškein pokopališču.
Zvečer so prišli Petrušičko varovat stari in mladi. Ženske so se spravile k peči in začele praviti vsaka svoje spomine na rajnico. Hvalile so jo in poudarjale, koliko jo pretrpela v življenju.
Tudi fantov se je nabralo precej. Vsak jo pri vratih spoštljivo pokropil mrtvo vaščanko, zmolil očenaš in resno stopil k mizi, sedel in se zapletel v polglasen pogovor z znanci.
Najprej so nn mizo priromale kvar-te... profesor Janko tega ne bo zameril, saj pozna kmečke navade... in umazane podobice so pleskale vedno živalineje, vedno bolj vneto, tudi smeh jč skočil iz vreča...
A kvartanje ni najboljša obramba zoper spanec. Ko so začele fante peči oči, sc je bilo tr.eba razgibati. In so vstali, potisnili mizo v kot... postav-1 1 j ali bodo rilitarja. Profesor Janko ve, da brez tega nobeno varovanje no
mine, in človek tudi ne more vedno I jokati.	|
Sklanjali so se torej potiskali obraz v klobuk, po zadnjicah pa so pokale široke dlani, da so se kar po-zibavale močne postave. Ugani, kdo izmed desetih te je udaril, če pa vsem omahne desnica, ko se obrneš... Vzdihov in smeha ni hotelo biti konca. Celo ženske pri peči so pozabile na mrtvo, tako da se je tudi Petrušička lahko kdaj pa kdaj neslišno nasmehnila pod tenčico, kadar so v splošni razgibanosti sveče živeje zaplapolale...
Janko in Tina se nista pohujševala nad veselimi in živahnimi varovalci. Skrbela sta le, da ni zmanjkalo orehov, kruha in sadjevca.
Ko so tudi roke že začele peči in se je ura bližala polnoči, je znana tretjerednica Štrucljeva Katka z visokim, jokavim glasom začela moliti rožni vence. Tudi vsi drugi so pokleknili in ji odgovarjali.
Razšli so se resno in tiho. Ostalo je le nekaj pobožnih starih ženic, ki so hotele vso noč prečuti pri mrliču.
I z jasne noči se je rodilo sončno septembersko jutro. Kakor bi dobri Bog potresel drevje in travo z dragulj, _ vsepovsod je bil sam čudoviti lesk rose. V zraku ni vela , niti najmanjša sapica — obetal se jc dan kakor čebelam za god.
Rodinski mizar Tone Gršič je ple dal črno, z. zlatorumenim okrasjem J obiio krsto, ki je dišala po barvi in 1 svežem lesu. Pomignil je vajencu, na-
ložila sta jo na nosila, in se napotila proti Otavicam.
Medtem ko je bila Tina ko izgubljena, 6e je Janko boril z žalostjo in skrbel, da bi imelamati čim lepši pogreb. Ko pa je vidp krsto, kako prihaja zibaje se na ramah proti hiši, lesketajoč se v soncu, ga je zajela velika slabost in moral se je nasloniti na zid, a ni bilo več ne solze, ne vzdiha.
Pogrcbei so stopili v hišo.
Mati Petrušička, zdaj odhajaš, la odbod te ne teži: v svoji zahmasni obleki, v črnih copatah, z rožnim vencem v sklenjenih rokah, zavita v temno tenčico še odpravljaš tja cez vrt, skozi pokopališka vrata; pot ni dolga niti tuja, saj si štirideset let živela tako blizu zadnjega bivališča...
Pretrgane besede in jok so spremljali mrtvo mater s postelje v odprto krsto. Zadnjič se je dala Petrušička videti svojima dragima otrokoma, potem jo je zabil pokrov in udarci po žebljill so odmevali po vsem vrtu.
Župnik jo nataknil naočnike odprl črno knjigo in zapel libero. Nato se je zvrstil sprevod: Tina in Janko, nekaj njegovih znancev iz bližnjega mesta in kmečka soseska. Bil je tih, žalosten pogreb, zakaj dnevniki niso prinesli črnoobrobljenih osmrtnic, niso prišli tuji gospodje s pripravljenimi žalnimi goTori in z dragocenimi venci. Bil je otožen kmečki pogreb, le čez nekaj dni bo morebiti v kmečkem ted-i niku kratko poročilo: »Pretekli teden
je umrla na Otavicah.,, Ana Petrušič ...«
Na krsti, ki se je zibala proti po; kopališču je bil privezan križ, okoli njega pa so ležali šopki belih, modrikastih in rdečkastih aster, rož, ki jih je imela pokojniea najrajši in ki so vsako pozno poletje krasilo vrtiček pred prisojno liišno steno.
Ljudje so 6e postavili okoli 'jame in okoli rdečerjave zemlje, v kateri so bili pomešani ostanki prekopanega davnega mrtveca: posamična rebra, pol spodnje čeljusti, del kolčne kosti, kak prstni členk... in na vso to bedo, ki je molče vpila o minljivosti tega sveta, je sijalo gorko septembersko sonce... in zvonovi so zvonili...
Župnik je z lopatico trikrat vrgel prsti v jamo — krsta je lahno zabobnela, astre so vzclrhtele... in potem sta se Tina in Janko zadnjič poslovila od matere.
Zbogom, nepozabna mama!
Ali ni vzdrntelo leščevje po košenici nad Otnvicami, ali ni zazvzdih-nilo? Čez pobočje je potegnil lahen veter... otresel listje... nesel odmev prestnlega zvonenja daleč preko kostanjevih rebri.
Pred Jankom in Tino je bila visoka gomila zemlje. Ljudje so se bili razšli, tišina sc je zgrinjala na pokopališče. Odnekocl so priletele lastav-ke, okoli svetlega zvonika so švigalo za mušicami. | »Pojdiva, Tina,« je tilio rekel Jaai ko in prijel sestro za roko.