REKLAMA,  DOTACIJE   IN  DARILA
Kaj družba priznava
za materialne stroške
V mnogih primerih je reklama gestavni del poslovanja podjetja. Ce je dobra, pripomore k prido-bitvi imena v javnosti in pri po-trošnikih ter daje proizvodom publiciteto, ker bi tl sicer tistim, ki jih potrebujejo, ostali nezna-ni. Cestokrat je možnost prodaje nekega proizvoda odvisna prav od tega, ali dobro proizvodnjo spremlja tudi dobra reklama. Pa ne samo to. Reklama oživlja ulice, trge in pota, osvežuje celo
tisk, če Je dobra. Na takem trži-šču, kakor je naše, kjer se do-brine ne razdeljujejo »plansko«, je reklama za nekatere dobrine pogosto pogoj prometa. Iz teh razlogov so tudi stroški za re-klamo priznani med materialni-mi stroški podjetja, kar pomeni, da ne samo ne obremenjujejo podjetja, temveč zmanjšujejo v višini zneska teh izdatkov ob-veznosti podjetja do družbene skupnosti.
Razsipnost ali podkupovanje
Mnoga podjetja pa imajo do teh Izdatkov veL kakor brez-vesten odnos. Ker so za podjetje ti izdatki najlažji, kajti družba jih v celoti priznava za mate-rialne stroške, se pod imenom reklame opravljajo tudi taki po-sli, ki nimajo s poslovanjem podjetja nikakršne zveze. V ob-liki reklame se pravzaprav da-jejo dotacije klubom, društvom In raznim vrstam časopisov.
Znana je reklama nekega pod-Jetja na našem največjem šport-nera stadionu za traktor, ki ga to podjetje sploh še ne proizva-Ja. Tu je reklama za tak proiz-
vod, ki ga noben obiskovalec stadiona prav gotovo ne bo nik-dar in pod nobenimi pogoji ku-pil. Znana je tudi reklaraa na neki cesti, ki vodi k Beogradu o potrebl popravila ladijskih mo-torjev. Takih primerov je več kakor dovolj. Treba je samo od-preti časopis ali bilten nekaterih gospodarskih združenj, pa bomo na celi strani videli oglase, v katerih reklamirajo svoje pro-izvode podjetja iste panoge. ki pa so dejansko konkurenti. Re-klamo objavljajo zase, saj časo-pis zanima samo podjetja te pa-noge. Očitno je, da gre za do-tacijo časopisu.
Se bolj kakor ta, je vsekakor zanimiva reklama v obliki raz-nih priložnostnih daril, zlasti v zvezi z novim letom ali Prvim majem. Prejšnje čase smo taka darila v resnici lahko šteli za reklamo. Slo je za stenske ali žepne koledarje, ali za podobne drobne predmete, kar je običaj-na stvar med poslovniml part-nerji. Sedaj pa to ne zadostuje. Po nekih poročilih pripravljajo aktovke za spise, penkale in na-livna peresa, škatle z lesorezi, izdelke domače obrti itd. Take predmete ne kupujejo samo do-ma, temveč jih tudi uvažajo. Iz-mišljajo si razne predmete, s katerimi naj bi neko podjetje dokazalo, da je boljše od druge-ga. To plemenito tekmovanje ne vodi samo do relativno visokih stroškov >reklame«, temveč do-biva lastnosti, ki nasprotujejo naši družbeni morall. Neko-pod-jetje daruje take reklame dru-gemu in tedaj je nujno, da se to podjetje spet oddolži. Taka ob-darovanja niso satno med po-slovnimi partnerji, t. j. podjetji, temveč darila dajejo tudi po-sameznikom v podjetju ali ose-bam, ki nimajo nobene zveze z delom podjetja, kar lahko pred-stavlja obliko korupcije. Tu očitno neha vsaka zveza med tem, kar zakon priznava, in. ti-stim, kar se dejansko dela.
Kaj storiti
Ceprav predpisi ne diferenci-rajo stroškov za reklamo pa mora vsak izdatek podjetja, ki obremenjuje materialne stroške, biti neposredno v zvezi s poslo-vanjem podjetja in nujen za iz-vršitev njegove naloge. Podjetja, ki z lahkoto trošijo izdatke za reklamo, morajo biti v naprej pripravljena na to, da se izdatki, ki niso v skladu s poslovanjem podjetja, ne bodo priznali v bre-me materialnih stroškov in se bodo šteli kot protizakoniti. Pod-jetja nimajo pravice, da dajeje darila ali dotacije na breme stroškov proizvodnje. Ni pa ta-kih prepovedi glede na sredstva za     samostojno     razpolaganje.
Podjetja lahko lz teh sredstev plačujejo izdatke, ki jih imajo za potrebne in ki niso v na-sprotju z njihovo dejavnostjo. Tudi tu pa mora podjetje paziti na zakonske predpise, ki dolo-čajo, da mora za tako vrsto iz-datkov odločati delavski svet. Delavski svet sklepa v naprej, ne pa nazaj. Sklepi delavskih svetov morajo biti v skladu s pravili podjetja. Težko je ver-jetno, da bi delavski svet spre-jel sklepe, ki odobravajo izdatke, ki so nasprotni smotrom podjet-ja in vsemu tistemu, kar imamo za dobre običaje. Samo v pri-meru, če bo podjetje tako rav-nalo in če bo imelo prosta sred-stva za samostojno razpolaganje, lahko govorimo o zakonitih Iz-datkih. V nasprotnem primeru pa lahko take izdatke štejemo v celoti kot protizakonite in o njih mora razpravljati gospodarsko sodišče, kakor o vsakem drugem , gospodarskem prestopku.
Pri vsem tem pa niso najbolj važni predpisi, temveč splošno stališče podjetja in njegovih or-ganov do takih pojavov. Delav-ski svet ne sme dovoliti, da pride do takih pojavov, ki na-sprotujejo ne samo njegovim korlstim, temveč tudi koristim družbene skupnosti.
Razume se, da ima pri vsem tem zadnjo besedo vendarle fi-nančna in tržna inšpekcija. Po-nekod so protizakoniti izdatki za reklamo rezultat namernega iz-igravanja predpisov, ponekod nezadostne budnosti samouprav-nih organov podjetja, a ponekod morda nepoznavanja predpisov. Vendar pa to v ničemer ne spre-meni bistva, in organi inšpekcije morajo popravljati in preganjati vsako tako zablodo.
Dr. N. Balog