ČITATELJI! P-itevilke pt* ^ Vaia naro& ? splošnega pv ^ je list Vale ^ o . poglejte na a dan. ko teh časih 0 potrebu-** Okušajte lačano. 1 No. 150. GLAS NARODA List-slovenskih delavcev v Ameriki. Reentered m* Second Class Matter September 25th 1940 at the Post Office it New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3rd. 1879. (Telephone "cHelsea 3-1242) NETSVYORK, FRIDAY, AUGUST 13, 1943~ PETEK 7l3. AVGUSTA, 1943. tt maj jmC sot -1 ^sf na dan do Wr*t» ,77 C 'GLAS iisosr ro POSTI NAKAVNO0I HA DOM ČITAJTE, KAB J A3 ZANIMA yOLUME LL « JjETNIK 14, NEMCI BEZE S SICILIJE Včeraj so pričela po radiju prihajati poročila, ki naznanjajo, da glavna nem-' ska armada beži čez 2 milji "roko me^o morsko cmno iz Messine v Ka-| RaZS0(lba angleškega SO d 11 ik a labrijo. Zavezniški letalci krožijo nadmorsko ozmo m bombardirajo navzlic © O osiskemu protizračnemu ognju ladje, ki prevažajo vojaštvo in J~ /ImaTlila mnnfrn ni»akn ter jim prizadevajo velikansko škodo. 1 UVIgUlId DlDOgO prSOU . . . strahovitemu vojni materjal Nemci j>orabljajo najmanj 801 ~ ladij, ki noč in dan vozijo med t,rodira ob vzhodnem obrežju Mess i no na Sicilijo in San Gi- 111 okoli vpadnega po-boeja ovanni v Kalabriji Na ofceh! Etne proti Eandazzu zadeva straneh morske ožine so Nemci l1* 1,a majhne sovražne oddelke, razpostavili najmanj 5000 pro-|ki Pa so v »kopih in oborože-tizračnih topov, da varujejo *" z S^niilimeterskinu topovi, prevažajoče ladje. Nemci pa so' Zadnje straže tudi razstrelju-pustili za seboj Halja ne kot <**tei da nw>re glavna ar-zadnjo stražo, da /zadržujejo, in«,la umakniti Angleže in Amerikance v njihovem prodiranju proti Messi- Prl ujetnikih, je razvidno, da j so se Nemci pričeli umikati s V dokaz, da hočejo Nemci S i d 1 i.Je že koncem julija. Naj-odnesti s selx>j ti»ii vse orožje,'r»rp-i so s0 umaknile tehnične je povelje; ki je bilo najdeno <* te, ki so odpeljale s seboj vo-pri nekem nemškem v je tem vo (in razno opremo, jakn in ki se irlasi: "Potni lL*t Sedaj pa se umikajo tudi v Italijo je puška," kar pome-'prave borbene čete in še celo ni, da morajo vojaki s Sicilije (zadnjih straž je vedno manj. v Italijo prinesti orožje, akoj Poles: tega, da je nemški po-hoČejo, da pridejo na ladjo, kiveljnik zapovedal vojakom pri-naj jih pripelje čez morsko o- nesti orožde s seboj, jim je tn-Žino V Italijo. Idi ukazal, da pri svojem umi- Anpleška osma armada, ki kanjti brez usmiljenja požene- | London. — V okraju Oxford je sodnik Donald Hurst po; jo Italjane s oest, da jim je od- daI ^^ sodišča, po katerem je neki John Bla' kwell u- pita pot proti Messini. Izjema pravj£en ^o prihrankov svoje žene, ki ne živi več z njim. so samo oni italjanski vojaki, r v. " " katerim poveljujejo nemški Razsodba je temeljila na po-eastuiki. Na druge Italjane pa stavi iz leta 1882, katera dolo-Nemci celo streljajo. Dva ita- ča, da če žena prihrani kak ljaiLska vojaka, ki sta bila vje- denar iz vsote, ki ji jo izroči ta ob vzhodni obali, sta iz^x>- uk>ž za vzdrževanje ^ospodinj-vedala, da sta odnesla življe- stva, spada ta denar moža, pa sod uij ska določba dokaz, da se smatra ženo za popolno suž-njioo moža, ako ona. ne poseduje svoje lastnine — večina žent*k ne poseduje drugega, *kot Ruski obroč 5 milj okoli Harkova Rusi so včeraj vdrli v predmestje Harkova od Severovzhoda ter se nahajajo pet milj od središče mesta, na jugu pa so zavezli Čugujev, kjer se Nemci umikajo. Ruska ofenziva proti Harko- čeli Nemci na nje streljati. Zakaj ne gre Beneš v Rusijo? na hrani ali stanovanju druge ljudi. Mož je lastnik hiše ali stanovanja za katerega on pla- Moskovska Pravda je pona- euje najemnino ali davke, itd., tisnila londonsko poročilo, ki ( zato vsi dohodki iz tega spada-pravi, da je čehoslovaški pre- jo njemu. *Če pa ima ženska miCr Beneš moral odložiti svo-J svojo lasnino ali posest, tedaj je dolgo nameravano potova-jje ona gospodinja vsesra. kar ti je v Sovjetsko Rusijo zato, j prinaša njena posest, ker so Britci nasprotni teittUj Ženska organizacija za pra-obisku. Poročilo ne navaja vice omoženih žensk je takoj vzroka nasprotovanja. j prišla na svetlo z izjavo, da je Pod naslčvom "Naši junaki je uredništvu "G. N." poslal1 tizanov je bilo primer-no manj član Vse slovanskega odbora v po številu,: toda tisti dan je bil Iz povelj, ki so bila najdena J nje samo na ta način, da sta se če je tudi naložen na ime žene. J to kar poseduje mož z družino skrila v neko votlino, ko so pri- Enako pripada možu denar, kit vi-ed in tako je očitno, da spada ga žena prihrani s tem, da ima!k moževi posesti tudi — žena. Prav kot v starih časih, ko žena ni imela nobenih pravic in je bila smatrana za moževo sužnjo in last. Dr. Edith Summerskill je dejala, da jo, kot predsednico ženske organizacije za obrambo ženskih pravic veseli, ker je zadeva prišla na dan. Ženske se bodo sedaj vsaj pričele zavedati kako malo imajo pravice pred postavo in na sodiščih sploh. Ta bedasta postava namreč dokazuje, da je žena lahko kaznovana m svojo varčnost v guwpWHdjM^L - Nv(tti4ipf&v mož laliko kadarkoli stegne "To so pravi sinovi svojega naroda .. —. — vi svojega naroda, najboljši med najboljšimi, ki vodijo naš 1>oj proti roparskemu hitleri-zmu. Na čelu našega junaške-naroda je Tito, vrhovni poveljnik. Hitlerjeve zasedbene ob- Titovo iMoskvi Dragotin (iustinčič po njihov. radiograrmi naslednji članek: ( Th zmaga je bila nrogoča, Dragi rojaki! Težko je zapo-!ker ^ vsak Posamezni partizan pasti cele velikosti in požrtvo-'P116®0^ ljubezni do domovine in . valno s ti jugoslovanskega naro-'^^ražva sovražnika in je razpisale za ■ ■ da. 'Zasužnjen in ločen eden od Izkazal hrabrost, juna- f^vo nuljon francoskih fran drugega, prenašajoč nezaslišne "tvo m moč* PraviJl J^naSffov izgube, vodi narod vojno proti vpadniku, čegar moč narašča z vsakim dnem. Samo na enem kraju —na Krasu na ozemlju, ki leži med Ljubljano, Reko,i Trstom tin Gorico, čegar prebivalstvo ne presega pol miljona, je bila poražena italjanska fašistična armada 120,000 bajonetov spomladi leta 1942. Par- kov v franeosiki veljavi, ali 100 Bitka na Krasu slovenskih tis°č nemških mark in poleg, patrizanov proti fašističnemu toga obljubile osebno blagosta-dihurju je samo en sijajen n3e 23 izdajalce. Toda nikogar zgled bojev jugoslovanskega ni mogoče najti, ki tod izdal te-naroda za svobodo in neodvis-' ga sijajnega borca—Tita. Ju-nost. j goslovanski narod čisla in spo- Srečni smo, da moremo o-' *tuie mojega poveljnika, če^ar meniti mnogo imen junakov, ki življengka kri je (bila prelita v s svojimi čini kažejo na juna- preteklosti in se preliva sedaj štvo naroda; To so pravi sino- za narod, Nemci skušajo dogna- ti, kje se Tito nahaja. On je tam, kjer je njegova poveljniška volja potrebna, tam s svojimi oddelki, kjer preti največja nevarnost. Je v Jugoslaviji, v gorah Bosne in Hercegovine, na višinali Črnegore v temnih gozdih in na sinjih planjavah ob Jadranu. f Povsod je; in kjer je Tito, tam vpadnike čaka poraz. Slovenska brigada je oveko-večila ime Toneta Tomiliča, ko je nadela svoji brigadi ime tega partizanskeza junaka, ki je dal svoje življenje v LJubljani. Naš narod je iz" svoje vrste dal tisoče junakov v smrtnem boju proti Hitlerjevim zasuž-njevalcem; možje in žene se bore za svojo svobodo, za neod-jvisno Jugoslavijo. In ravno v tem skupnem junaštvu našega naroda je naše zagotovilo zmage nad kruto Hitlerjevo silo. Dragotin Gustinčič. svojo leno roko po njenih trdo prisluženih prihrankih — dobri možje se tega pač ne po-slrržijo. Žena omenjenega Blaeik-wella je na sodniji dejala, da je morala, ko sta se z možem poročila, prispevati svoj denar za vzpostavitev doma in po po roki je morala trdo delati, ker mož ni vu, ki se je pričela pred enim tednom, kaže popolni uspeh, kaiiti nemška infanterija se naglo umika ter pušča za seboj velike množine vojnega materjala ; mnogo Nemcev je tudi vjetih. Vsled zavzetja Ču-rajeva je mogoče v kratkem pričakovati padca Harkova. Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva nazna-Tija, da se Nemci pri umikanju iz Harkova trdovratno branijo in so dobili ojačeuja, nekaj bataljonov celo iz Nemčije. Celo tehnične Čete so opustile svoje običajno delo, ter, oborožene s puškami, gredo v prvo vrsto bojev. Odprtnina za umik izpred Harkova je široka samo 37 milj in Nemci so se zavzeli, da se rajši bojujejo do zadnjega, kot pa bi se umaknili. Toda ta odpor so drago plačali. Rusi so v dvadnevnih bojih pobili 2000 Nemcev, vjeli so jih 450 in razbili 36 tankov samo pred Har-kovim. Rusi so prišli že tri četrtine okoli Harkova ter so včeraj o-svobodili nad 20 obljudenih kraiev, zajeli so tudi nemških trnkov in 17 nepoškodovanih tankov. GAYDA JE ZGOREL V SVOJEM URADU Virginio Gayda, Miussolini-jev poglavitni urednik in njegov največji pristaš in zagovornik, je zgorel v svodem uradu v Rimu, ko je razjarjena zaslužil dovolj, da bi, množica vrdla v urad lista mogla kaj prihraniti. Iz tega'"Giomale d*Italia" 26. julija, razloga je tudi z njegovim pri-1 dan po Mussolinijevim pad-voljenjem vzela ljudi na hra- cu in po uradu vse razbila in no. Ta"ko je mogla spraviti ga nato zažgala. Gayda se je skupaj nekaj prihrankov. Se-j skril nekje v notranjosti svoda j pa jih je sodišče določilo: jega urada. Demonstranti so njemu, dočim mora ona poleg mize in stole nagrmadili pred vrati urada, kup polili z benci- JOHNNY — REŠITELJ JE DOBIL POLJUB Brooklyn, N. Y. —Šestnajst let stara Anna DeFeis si je o-prala lepo belordeco krilo in potem ga je hotela sneti s sušilne vrvi, ki je bila napeto med dvema hišama, da si ga lepo zlika. Pri tem pa se je dekle nagnilo nekoliko preveč čez okensko polico in v naslednjem hipu je obviselo na sušilni vrvi stanovalcev tretjega nadstropja. L jod je so bili v hipu skupaj in tudi delavci v sosednji tovarni so takoj opazili nezgodo. Med temi je bil tndi 17 let stari Johnny Corso, ki je hitro skočil na tovarniški podaljšek strehe, katera je segala skoro do oken drugega nadstropja hiše, 'kjer se je lepa Anna krčevito držala vrvi ob tretjem nadstropju. Fant, urn, kot maček, je bil kmalu na rešilnem stopnieou tik pod visečim dekletom in ji je ukazal, naj ffkoči naravnost proti njemu—dekle se je lepo zagngala na vrvi in molila, da bi se ta ne utrgala, dofeler jo Johnny* ne vjame, in obenem je upala, da Johnny ne zgreši ali pa ona njega. Skok je bil posrečen in Johnny je dobil topel poljub in zvečer je bil povabljen na dekletov dom, kjer je radoveden reporter parček slikal in tudi zvedel, da nameravata zdaj iti včasih skupaj v movie. Johnny je ob tej priliki reporterjn povedal, da ima dva brata v armadi in da upa tudi on, da bo nekoč resničen junak, kot sta ona dva, ki se vojskujeta. sebe oskrbovati tudi otroka. Ženske organizacije so izjavile, da bodo predložile parlamentu zalitevo oziroma predlogo, ki bo določala, da je žena upravičena do gotovega deleža dohodkov moža oziroma skupnega družinskega imetja ali dohodkov. nom in ga zažgali. Gayda se je najprej zadušil v dimu, nato pa je zgorel. Japonci do smrti mučili tri kanadske misijonarje Chugking, 12. avg. — Kitajske novine so prinesle poročilo, ki pravi, da so Japonci do smrti mučili tri kanadske misijonarje v Kiangsu provinci, v kraju Hsuchow. Imena misijonarjev niso bila navedena. RIM mucic BOMBARDIRAN. Hanes zjutraj je rimska postaja neuradno poročala, da je|skih čet v Rusiji, na čin gene-bil Rim zopet ✓bombardiran, ralnega majorja. Poljski poveljnik povišan Stalin je podpisal dekret, po katerem je bil .povišan Zig-nmnd Berling, poveljnik polj - ^apjt--" , niMair" —> i - - Naciji grozijo Badogliju s proti-revolucijo London, 12. avg. — Iz zanesljivih virov v Rimu je došla do visokih krogov v Londonu1 vest, da nameravajo nad j i vprizoriti v Italiji proti-revolucijo v slučaju, da se Bado-glio odloči pretrgati vezi z osiščem. V ta namen držijo pripravljenega Roberta Farinac-cija, bivšega tajnika fašistične stranke in zagrizenega fašista, katerega bodo postavili na vlado, ko strmoglavijo Badoglijev režim. t ~ ' :--—:--- glavna sila je nastanjena na se vem i in južni strani mesta. Okrog 40,000 nemških vojakov 'se nahaja v Viterbi, ki je odda- WmMmm mountains, lust bade of h«r k«y coastal regions, guerrilla units harass axis with bold raids. Gon. Mihailavich and hi* patriots woctd bolp alttos to establish Balkan bridgahoads. Th* Adriatic Soa forms -a gatoMay to middle Europe and Berlin. Four main routes of invasion are: (1) Albanian-Jugoslav border, near Scutari; (2) Ra* (3) SpBn (4) the area below Fiumo^p Jugoslovanski partizani se bore z vpad ni ki in jim prizadevajo kar največ težkoč. Zadnje čase je mnogo slišati o zavezniškem vpadu na Balkan. Zemljevid kaže jugoslovanska pristanišča ob Jadranu — Reko, Šibeniik, 3plit in Dubrovnik, ki so najprimernejša pristanišča za izkrcanje zavezniških armad. Farinacci se nahaja v nemškem varstvu nekje blizu Rima. Ko je padel Mussolini, je Parma»cci nekam izginil in sddiaj pmvijo zanesljivi viri, da se je zatekel k nemgkiim oboroženim četam. Fašist Farinacci je star 50 let in je velik. nasprotnik Ba-doglia. njemu. Mussolini mu je tudi dolgoval hvaležnost, ker je pomagal zakriti sledi, ki so pričale, da je dal Mussolini ubiti Griacoma Matteottija. Njegova ljena 70 milj od Rima. Nadalje informacije tajnih' virov govore, da je pet demo- zasluga je bila, da so morilci kratskih strank, ki so formira-; ušli brez sledu in brez kazni. Če je verjeti diplomatskim (Zelo je tudi sovražen virom, imajo Nemci namen li- le takozvani odbor za akcijo, prenehalo z javno agitacijo proti Badogliju. Trdi se, da to napram Ameriki, Angliji ter porabiti proti Italianom stru-!ne pomeni, da so se stranke židovstvu. Ko je bil še velja- pene pline, če bi ti hoteli z u-jpre^^ tijegovemn diktator- ven fašist, je često izražal to porom potisniti nacaje iz de že-j re2iimi. Pravijo, da ho- ovraštvo v svojih vitrijoličnili le. Nac5ji menda pravijo, da jejo ti demokratje prihraniti ■nLnrniiW}! i^.iiinJi se ne bodo ženirali rabiti pli- morebitne težave v njegovem i govorniških, izlivih. Farinacci, M je ustanovil znani list Regima Fascista, je bil večkrat v navskrižju z Mus-solnijem, toda je znal vedno priti spet v dopadajenje pri nov v samem svetem mestu Rimu, če bo potreba. Vesti pravijo, da je Rim sedaj obkrožen po treh oklopmh nemških divizijah, k a t e r ih prizadevanju, da spravi nemško armado iz Italije na lep način. Vpliva pa nanje tudi na-cijska grožnja, da bodo padale na Rim plinske bombe. Stranke so zavzele tako stališče največ na prigovarjanje Katoliše stranke, 'katera igra važno vlogo v Odboru akcije. Britska novinarska zveza, ki često prinese po vladnih krogih inspirirane vesti, potrjuje v svojem zadnjem tozadevnem poročilu vest, da je Badoglio že enkrat stopil v direkten stik z zaveznfld, ali da je vsaj odobril eno poročilo, ki je očivi-dnd tipanje za pogajanja, pri katerih naj bi se upoštevalo dejstvo, da ima Badoglio težave z naciji, ki jih je dežela polna. Poročilo namiguje, da skuša Badoglio zlepa spraviti Nemce rz Italije. Spričo številne policije, nemških' čet in civilnih nemških redarjev v Italiji, pa seveda to ni lahko delo. Zavezniki nai bi nra torej dali priliko, da vidi kaj bo mogel ■storiti. ... j "GLAS NARODA" - MEW YORK FRIDAY, AUGUST 13, 1943 VSXANOVLJKN L. 1»» €€ GLAS NARODA (VOICE OF THE PEOPLE" t 99 OwMd and PnbUtbeA by Slovenia Publishing Otnnpany. (A Corporation) frank Sakser, President; Ignac Hode, Treasurer; Jooepb Lopaba, Sea, Placa «C bastneas of the corporation and artdrs—ea of abora ottloara: »6 WEST 18th STREET, NEW YORK 13, N. Y. 50th Year '•Glas Naroda" la issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. - . - Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. Z A CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.— ; ZA POL LETA S3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. '• < (Po *' Prosveti. ) ■K V torek dne 27. julija so bili naši slovenski fantje vojni n-jetniki. v Camp Atterbnry, Lid. obiskani po članih cleveland-skega Odbora za pomoč vojnim ujetnikom. Na ta obisk so se podali And. So^ic, Joe Lončar, Fr. So ki ari e, Steve Lok ar, Pr. Zakrajšek in Mike Jakin. Imeli tso osebni sestanek in osebni pogovor za 15 minut z ujetnikoma Jankom Klinkonom in Oskarjem Grudnom. Obiskovalci pripovedujejo: Ko smo se sestali z dovoljenjem poveljnika kempe s Klin-ikionom in Grudnom ona dva nista mosrla verjeti da smo prišli njih obiskat iz Clev'elanda. Od presenečenja in radosti nekaj ea^a nista mogla izprego-voriti besedice. Zarrabila sta nas za roke — solze so se jima zasvetile v očeh in krčevito sta stiskala naše roke. Bil je gin 1 ji v prizor. Oez nekaj časa sta se zavedla in posebno Klinkon je postal zgovoren. Vidi se takoj na njem ,da je izobražen fant, poln nafrodnega navdušenja. Pri- kako «e lahko naredi, da bi prišli v stik s temi ujetniki. I>o-bili smo odgoyor na pismo, katero je bilo poslano poveljniku kemlpe na naslov: Headquarters 1537th Service Unit, Camp Atterbury, Ind. Odgovor, naslovljen na Joseph a Zete ta, predsednika našega odbora se glasi: Dear Sir:— Replying to your letter of July 14th relative to packages for Prisoners of War: Packages may be sent addressed directly to individual prisoners at the Atterbury Internment Camp, are subject to censorship at the addressee. Packages up to four pounds in weight for delivery to Prisoners of War are accepted for mailing free of postage. Reading material may not be sent to individuate, but only direct from publishers after approval by the Provost Marshall General. Yonrs truly, A. A. McCormick, 2?d Lt. Infantry, Ppblic Relation Officer. Torej iz tega pisma lahko SONART REKORDI Lepe Melodije! St. M671—Nt Martjanoe, polka Kje so moje rožice UariCka pegla—polka Dttquaaoe Untvecatty tamb urica orkester St. M575—Terezlnka polka Na planlncab—valček Jerry KoprivSek In orkester Zi to*, cenik ln cene plofifi it obrnite aa: JOHN MARStCH. Inc.. 4€3 W. 42nd SL. New York Piše Anni P. Krasna KO BODO BELILI GROBOVE "Siano mu je tudi, da njegove rodbine ni mogočte podpirati, ktr bi sicer prišlo do zavidanja in končno morda do deDunciacij. "Spoštoval bo privatno imetje in življenje francoskih, zavezniških in nevtralnih državljanov, ne le ker je obstoj organizacije neposredno odvisen od Zdravih in prijateljskih razmer in odnošajev do prebivalstva, temveč tudi, ker so člani podtalne organizacije elita našega naroda m morajo kot taki dajati vsem Francozom vzgled hrabrosti m poštenja Vincent Coff. ini, pa so hoteli imeti s pastirji iz vasi, ki je bila po številu pastirjev v večini, enake pravice. Zaradi tega je prišlo do pre- povrdoTaTV: Doma sem iz Tol-1 jura m prijateljska druaba se je razšla, kajti pastiiji iz dveh ogeta mi nbili faSigti | _ _ manjšinskih vasi so svojo čredo oddali na drugi kraj pašnika. ^tro odpeljali v koncentra- vsakdo vidi kaj *e sme in kaj \a tak prepir med pastirji vedno; mislimo, kadar slišimo djsko taborišče, starejši brat se ne eme storiti glede teh o kakem prepiru v jugoslovanski vladi. |pa ^ po^n v ju^lavijo k ujetnikov. \ jugoslovanski vladi je vedno največ Srbov, skoro dve partizanom ali četnikom. Pro-1 tretim jiii je med vsenu ministri. Pa kaki so ti Srbi! Šovinisti- sil je: pomagajte nam vi ame-^ čuo prežeti srbskega duha in svojim slovenskim in hrvatskim riški Slovenci! Ničesar dru-' tovarišem nočejo priznati nobene pravice. Ker so Srbi v večini, gega vas ne prosimo kakor to ' Moverici in Hrvati seveda ne morejo prodreti s svojimi pred-,da bi na« umestili v ameriško: logi in tedaj pride do nuni«trske krize, čije posledica je, da ka- armado kot pro^tovljce ali pa! '-met odstopi in sestavljen je nov kabinet seveda s Srbom na v jugoslovansko armado - Včlan7uix>rnega pokr^taTve-■lu. In zopet se prične isto prerekanje, ka3ti Srbi trmoglavo imamo nerodne zadeve z Ita- ljajo glasom neke oddaje radia mučitelji "* " ORGANIZACIJA ODPORA NA FRANCOSKEM (ON1A,) — Vsi Francozi, ki zahtevajo Veliko Srbijo, Slovenci in Hrvatje pa zahtevajo fe- liji jani, našimi derativoo demokratsko Jugoslavijo, v kateri bodo imeli Slo-venci in Hrvatje s Srbi iste pravice in iste dolžnosti. Srbi pa o tem ne marajo ničesar slišati. In tako gre ta prepir naprej brez konca in kraja. Ali gospodom ministrom ne pride nikdar v gkivo, da se s tem pred celim svetom smešijo in sramotijo! Prepirajo se in zapravljajo denar ubogega jugoslovanskega naroda, ki se bije '/ vpadniki in preliva svojo kri od Vardarja pa do Triglava in Soče. Kaj pri tem mislijo zavezniški diplomati o teh ministrih, ki predstavljajo Jugoslavijo kot zaveznico ^Združenih narodov? Ali se tem ministrom ne posveti v glavo, da zavezniški diplomati mislijo o njih: "Ako se že sedaj tako prepirajo, ko ječi njihova dežela še pod tnjim jarmom, kako se bodo šele prepirali. ko l>odo osvobojeno deželo urejevali t Kako bodo sploh mogli napraviti red V svoji hiši?" In nič čudno ne bo, če bodo zaključili: ''Jugoslovani še niso zrel narod za samostojno državo, zato naj bo del kake večje države, ki bo napravila red." Prav lahko se to zgodi, kajti Jugoslavija je na Balkanu, ki je že od nekdaj veljal za smodnišnieo, ki se je že pogosto vnela in je že večkrat nastal velik požar. Ali ne mislite, da si bodo zavezniki po vojni na vse kriplje prizadevali, da to smodnišnieo odstranijo? V njihovem interesu je, da je na Bal'kann enkrat postavljen red in zagotovljen mir in to bodo prav gotovo tudi storili — na škodo Jugoslav! jtt. In temu bodo krivi Srbi, ki ne marajo bratstva s svojimi brati. V novi jugoslovanski vladi je samo šest ministrov, mesto dosedanjih 15, vsak pa ima po tri ali celo štiri ministrstva. Med ministri je menda samo Ivan Kern Slovenec, ostali so najbrže Srbi, mogoče tudi kak Hrvat. Zavesa se odgrne in prične se stari ples I NE LE EDEN IZMED DESETIH NAJBOLJŠIH! . . . DESET NAJBOLJŠIH ZDRUŽENIH V ENEGA! Tu je ljubki, smehUajoči se LCB1TSCHEV tip, združen v mogočno razigran vrtince! Sijajno smešen, slovesno vesel . . . neprestano Šaljiv/ ves čas! t GENE TIEILW — DON AMECHE — CHARLES COB11KN In polog tega velika GLEDALIŠKA PREDSTAVA, v kateri nastopijo: VELOZ in VOLAN DA, JERRY COLONNA, 1LO-NA MASSEY in 3e drugi. ROXY» Ave In 50th Street. New York nismo in nočemo biti Ttali.mni — Slovenci smo vi za naš narod smo pripravljeni preliti zadnjo kapljico krvi. Kakor pripovedujejo obiskovalci, je Klinkon jako inteligenten in lep mladenič, poln življenja Vsem ujetnikom so osebno dali po en karton cigaret. Mlrs. FVanceskin pa jim je spekla veliko potico. Fantje so se za darove prav prisrčno zahvalili in rekli: NiČesaT ne potrebujemo in ničesar drugega vas ne prosimo kakor to, da bi nam poma-crali priti iz ujet-niškega taborišča na svobodo. Ostalih ujetnikov niso obiskovalci videli, ker so bili izven kempe na dnevnem delu pri farmarjih. Ujetniki pa so prosili, ako bi jim bilo mogoče dobiti sloven-sko-an.jrl'ešk^ besednjake, kateri hi jim bili v veliko pomoč pri učenju angleščine. 'Kar se tiče obiskov teh ujetnikov, naj vsakdo upošteva to, da ujetnike se lahko osebno obišče po dvakrat na mesec in to le z dovoljenjem od Tfhe Provost Marshall General, Washington, D. C. Lahko se jim Došljejo tudi paketi do štirih futtov teže. kateri pa pod cenzuro. Časopisov in sli enega se ne more poslati. Naš odbotr je pismenim p» tom dobil informacije, kaj in INVESTIRAJTE S AMERIKO Po zadnji svetovni vojni smo slišali in čitali, kako so hiteii prijatelji kulturnega nemškega naroda beliti črno 'nemško dušo .. . lepo spretno so proglasili nemške vojne zločine po ^Belgiji in drugod za vojno propagando. Ljudje takim stvarem nasedejo . . . kakor so nasedli pisateljem, ki so vrgli vso krivdo za poraz loja! isto v v Španiji na komuniste. Vseeno, ko bodo prišli tisti dnevi, se bomo ozrli nazaj na poročila in uradne spomenice, ki jih danes predlagajo združenim narodom Rusi in Poljaki ter drugi predstavniki ljudstev zasužnjenih dežel ter bomo presojali. Pred seboj imam poročilo, ki ga je prinesla publikacija "Polish Labor Fights" m v "Naša potreba, da hranimo in oblečemo svoje partizane J n-iem opisana strašna hiša nas ho mord* nri«ib'lo H« ' smrti v Trebliriki. na Poljskem. nas bo morda prisilila, da izvedemo operacije rek vi žici j pro ti zalogam, katere ščiti višijska policija in morda celo proti zalogam živeža in prehrane državnih podpornih organizacij, ali pon\ožnih fondov za vojne Poljskem, Nemci so v tem nalašč zato prirejenem poslopju usmrtili že preko dva milijona ljudi, Židov in Poljakov. Obtoži tev Nemcev je v tem primeru težka, toda iz nje od Otroci in ženske vpijejo na tej zadnji poti, da stresa mraz vsakega,, ki sliši to pretresljivo vpitje brezroočnih žrtev. Ko dospejo med kletvami rabljev in vpitjem ter jokom žrtev do vhoda hiše smrti, te- i . * daj jih -žene sam načelnik rabljev z bičem v celice. Tla celic so vlažna in opolzka in žrtve se opotekajo in padajo na tla, rablji pa pehajo v celice na-dal jne žrtve, ter mečejo otroke materam čez glave v celice. Ko so določene celice'1 dovolj natrpane z žrtvami, jih rablji za-pro in zapečati jo. Nekaj časa se sliši presunljivo in zamolklo ječan je in jok, ki pa kmalu poneha, zakaj žrtve umirajo , . . v petnajstih minutah je vse končano in v redu za pokop. Ko so pozvani grobokopi, odmaknejo zapahe in spuste trupla iz celic. Mrtva telesa so stisnjena skupaj od sopare in vročine — s tem jih namreč zadušijo. Delavci morajo spustiti na to mrtvo maso človeških trupel curke mrzle vode, nakar grobokopi navrhajo trupla ujetnike Taka podjetja bomo vsa nemška kultura, ki je na nalašč zato pripravljen o-•—----------kultura divjaštva in breapri- ^ ne morejo nesti dveh ga pa bomo izvedli te operacije <'no- Tako so v tistem kraju, +rirpol na ^>rali ljudi skupaj, da dolmVn za pokop ^to zvežejo rem bomo najbolj pazili na odvedejo v hiso smrti, na- in ro5c<1 mrtvecev skupai karakterno čistost. Čim bo mo-j^l* na postaji goče — ko bomo razpolagali z.vsebine: "Bodite oklic sledeče ibrez skrbi boljšo vojaško opremo, bomo izvrševali te vrste operacije le še proti zalogam sovražne o-kupacijske armade!** ODPOR V NEMČIJI. KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVTNGP BONDS In STAMPS in vlečejo trupli za seboj. Pri . , , , ^ . „ tem morajo teči, ker tak je u- glede vase bodočnosti. Greste w vah]]ey na delo v vzhodne kraae in vaše žene vam bodo tam go*po-' Moike nsmrtijo na isti na-dinjiie. Preden pa odite naprej, Ko ^ ženejo po stezi, ka se morate okopati in vaša oble-,vodi do hise s™*1' nekateri ka mora biti očiščena uši. Vaša Prekinjajo in se skusajo rab-lastnina vam bo vrnjena v do- ^ ki h{*ejo po itjili z bict, brem stanju " : upreti, toda udarci in kletve Ljudje so se ravnali po na-jrabIiev jili kmalu ukori jo. vodilu oklica in so se uvrstili,! Včasih ni prostora za vse žr- (OXA.) — Zasebna poročila, ki prihajajo iz Berlina, pripisujejo navzočnosti tujerodnih delavcev v nemških industrij- da gredo v kopeli. Najprej so tve ki jih priženejo v "kopal-skih podjetjih precejšnjo vlo- bile na vrsti ženske in otroci, nieo", v takih slučajih morajo go pri podvigu opozicije v nem Kakor hitro pa je bila prva odvisni čakati, da pridejo na ških delavskih krogih proti skupina slečena,so padli po ( vrsto. Med čakanjem vidijo in nazističnemu režimu. njih biči priaranjačev, ki so slišijo vse, kar se godi, toda (Eno teh poročil trdi,, da v gnali nesrečnike pred seboj, njih občutja *so čisto omrtvela, ogromnih tovarnah "Siemens" ne v kopel, ampak v hišo smr-jkakor se zdi, od groze in dolgo-^ Berlinu, ki spadajo med naj- ti. ČimboLi so se bližali kon- trajnega poniževanja in prega-večja podjetja električnih apa- enemu cilju, temibolj so divjali njanja, ki ga je ljudstvo delež-ratov v Nemičji, sodelovanje prig^njači-rablji in bili na med pravimi nemškimi in tuje- smrt obsojene z biči do krvi. rodnimi delavci postaja vsak1 dan bolj očividno. t ^^^^^^^ *"" Delavci iz tujih dežel, ,ki so se v mnogih slučajih že dobro naučili nemškega jezika, vestno skrbe za to, da njihovi nemški tovariši poznajo položaj v vseh zasedenih deželah in tudi takoj zvede za vse spremembe. Slična poročila prihajajo tu di iz mnogih drugih industrijskih podjetij. t Osebnosti, ki pripadajo avstrijskim delavskim organiza- cijam poročajo, da kaže delavstvo na Dunaju in-v drugih industrijskih centrih anektirane Avstrije solidarnost v postopanju in tudi složnost s svojimi tujerodnimi tovariši. KUHARSKA KNJIGA:^ Recipes §f Ali j Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana in ima.321 strani"^! Recepti «o napisan! ▼ angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jexiku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo aa kuhanje in sa hočejo ▼ njem čimbolj lsvefb&ti in iipopolniti :Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 216 West 18th Street Hew York 11, N. Y. G. M. RADIO PROGRAM Oeneral Motors radio pro gram bo v nedeljo, Io. avgusta po NBC od 5 do 6 zvečer pod naslovom General Motors Com. pany of the Air odajala "Suite Algerienne',) slikovito in duho vito potovanje v Alžir, ki jo je zložil francoski sloviti skladatelj CamHle Saint-Saens mnogo tet prej, predno je bilo njem pisano v časopisih. Na tem koncertu pa bo slišati tudi .skladbe Čajkovskega, Fritz Kreislerja in Johanna Straussa. Skladbo Suite Algerienne je San-Saens zložil v svojih srednjih in poznejših letih, ko je potoval po svetu. Uvod k aim foniji tvori pogled z lad^je na Aižir, nato sledi arabski ples po motivih murske rapsodije Na vrsto pride šelest vej palm, konec pa tvori francoska voja ška koračnica. 1 Oeneral Motors .koncert zaključi briljantna Čajkovski jeva 4. simfonija z veliko orkestra! no silo, pri kateri pride vsak inštrument do svojega izraza. no dan na dan. In tako stoje tam, ne da bi se v njih vzbudil instinkt samoohrane ali obrambe .. . Lakota, kruto postopanje in preganjanje je ljudstvo docela otopelo, da pada pod n-darci rabljev, kakor ovce, ki so gnane v klavnico. V PESMARICI SLOVENSKA LIHA" m vključene sledeče slovenske pesmi: 1. Podoknlca, — moSkl »bor s bariton- «nmo-j»rota I. Pordra v — moBM »bor 3, Lahko no« mikt zbor 4. Otočki »von — me&ant »lior L Pomlad nakA v- met« ni »bor, s bariton saraoapcTom 8. Lira 1. — sa šoto speve. moBkl ln ineSanl »bor 7. Ltrm. II. — n mestni »bor * AJ tan taki odmevi ~ m moSkl ln tonaki »bor, % bariton «a-moapevom ». Kan tata 1» psalma 13« — moSkl abor 10. 8ogl — aa samospeve, mešani abor U) spremljevaojero *lasovtra II. Paalm 39 — aa samospeve, me- šani abor ln spremljanje Clasovlra ali orael CENA »AMO 50 centov KOMAD To so koncertne pesmi m moške in mešane »bore, katere Je nelas-b0 in t samozaložbi Udai MATEJ L. HOLMAB, organist in pev«vedja pri sv. Vldn, Cleveland. Ohio, im. Naročite to zbirko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUB L. COMPANY •216 West 18th Street New York 11, N. Y. "GLAS NARODA" — NEW YORK FRIDAY, AUGUST 13, 1943 V8TANOVLJEN LUM IGNW KOPRIVEO; Zopet je pomlad v srcih, ki «e resnicte. Njih ko ves Japonski hroščkl da uničevalnega sredstva ne skvari, ampak ga le spravi v Wm-ljo in tako pomaga pomoliti hrošee in njih ličinke. Dobro je *ved«ti, da japonski hrošči ne jedo kapustnic (zelje oh rov t, karfijolo itd..) tako tudi ne solate, paradižnikov, spi nače in rastlin ki imajo čebulj Pet mesecev v hladu in ledu, jVopojnih, najčudovitejših dneh,.z ogromno vero mili Bog, da bi človeku zamrz- j ko je zemlja epočela v sebi Aii okrnjena od | nilo še srce- Pet mesecev be- plod in se krči vse njeno ogTom vera je gotovo večja li ga blagoslova « neba, megle no telo v nedbpovedno sladkih .svet. klokotajočih curkov voda, dol-1 materinskih občntkih. —Pridi,' /Če« dan so e»te v parka zabili noči, ko se stokrat in tisoč vzemi mojo glavo v svoje deh- sedene od resnih ljudi. Upoko-krat vlačijo skozi oledeflele ki drevja, kakor bi ga hptel s po- ,njene materinske grudi leze po- **** v .d.uso V™ vt,se. m. Jlh l. ubom dvigniti v življenje. — lagoma vse preživljajoč in oživ- vanj0' ,De miru3ejo. 'Po hrepenenje v srcu, ta sila, , na _>$1,500,000,000 škode. ,hip ga začuti, in že ga ni več, ** Pa *OT°ladno V . aii kljub temu mu zadrhti ves crnf .Jmi za; sladka kakor prvi med! - Pri- I110Z gm v parku ga ^ tudi pleta pomladni veter, in vonj di. ti z božanskim obrazom, z granitnimi nedri, z ognjenim telesom in s svojo sladko go-Vorico, šepetajočo, tajinstveno kakor šelest skrivnostnih vrhov smrečja na griču! — Naj fe najde sila mojega hrepenenja, da mi bos drugovala v teh \7ažno za naročnike Pele* naslova je razvidno do Uda imate plačano jiarofnlno, — PrT številka pomeni me«*, druga dan in tretja pa leto. Da nam prllira nit« nepotrebnega dela in stroškov. Van prosimo, da nfcu&ate pra vo£ssno naročnino poravnati. Po-iljite naročnino naravnost nam ali jo pa plavajte našemu tastopniku v Vašem kraju. Zastopnik k« Vam lirožH potrdilo »a plačano naro- i nino. California: Sao Francisco. Jacflti Ijinahln* Colorado: Pueblo, Peter Culls Walseuburg, M. J. Baju** -4.- i v po veta jen ju iih ščegeče v nos- Japonski, iti, vse naokrog se razliva, le ■ u \r-i ... , . „ aT ' nest se izoiriblie kakor bi mu niCah' ^ Kakor bl sl° Tako torcM •i i- _ _ - ' ' .Jv«e to mimo njih! Kakor bi vrtnariu ne t me bila ta sovražna. nj& ne bilo zanje. Mimo beži po-Pet intsecev mraka in vadi- mlad v vihra jočem plaščn, s hov, v dolgočasnem obupu spo smehom na licih, a slakostjo •četih norčij, zdaj pa zopet ta na ustnah. To je ona — celo Vedrost^ta vera v toploto, v gr^U drhtijo! — Nič — tiha življenje! — Le odkod se vse procesija gre mirno dalje, to vzame tako nenadno? —J Hrevje v parku se drami, ia-Vnanjost, da, narava, za njo "lujka izpreminja barvo svoje "Xew York Post" z dne 10. avgusta navaja vest OWl da ie spor med Madžarsko in Rumu ni jo radi Transilvanija zopet oživel* in sicer o priliki govora romunskega predsednika Arttonescfu-a, ki jfe zahteval nazaj vse one kraje, katere je Hitler leta 1940 odstopil Ma-kmetovaleu in.džarski. Madžarksi minister vrtnarju ne preostaja drugega,1^ propagando Štefan Antal je IČe bi hotela vlada zatreti te ga škodljivca, bi jo to stalo i toliko, kakor stane vojna proti rme VetUurlnl—SEST MEŠANIH Di MO&KIH ZBOROV ...... Ane ritka Orlovske 8l«ivra«kf Trije Uea> (Vodoplfee) n. ti odo. Pomlad bo navesila nanje svoje čare, da bo pokazala, kakšno razpoloženje je v nji. . Tn in tam se prikaže na sveže posntih poteh parka siromašen otrok. l"3opek teloha, miloRtiva gospa? Zvončke. trobentiee? £e>m lačna. OČe«--" • Ti nebeško lepi večeri! — Modro, kakor baržun mehko obzorje in težko kakor pozimi. Ne pritiska človeka k tlom, marveč ma daje perutnice, s katerimi se dviga v daljne daljave, visokjo in široko, dalje kakor segajo njegovi misli. Oh, daA te misli! Te koprne-'.?aa, zgodaj je «e! če, kipeče misli, nora čuetva,| jn 7; jutri, pojutršnjem. Še kakor, da sse sam bori proti tej nadlogi, kakor najboljše ve in zna. Dobro uničevalno sredstvo proti japonskim lead arsenate*' lahko kupi v veaki trgovini za semena ali pa v železnih trgovinah. kjfcr navadno prodajajo tudi semena in vrtno ter dru- «na Antonesnjevo zahtevo zelo ostro odgovoril. "Niew York Times" piše z dne 11. avgueta: '* Depeša iz hroščem je'Budimpešte, katero je dobil v katerega se roke OVV1, priča o veliki nape- tosti med Madžarsko in Romunijo zaradi 'spornega transilvanskega ozemlja; spor a? je ^poostril po govoru madžarske Moški zbori OSKAR DE V: raca; Oj. so) »oeel j* m mL. fantje, drs-i w *aa poj- go orodje. Zapomniti pa si je sh ministra propagande, 'ki je treba, da je to uničevalno sred-'dejal. da iajave romunskih u-j stvo nevarno tudi ljudem, pti- radnih krogov o Transilvaniji čem in domačim živalim. Treba je torej paziti, da ne prid*e v roke otrokom ali v pičo domačih živali. Rabiti je treba to sredstvo v me=ecu maju ali oktobru, ko so hrošč' zariti tik plod zemljo. Najti jfh je lahko in lead arsenate jih tudi pošteno uniči. Treba pa jie gledati, da se z vodo poškropi kraj. kamor, se je potrošilo nni čevalno sredstvo, ker sicer lahko prideio v dotiko z niim domače kokoši ali pa ptiči Vo- 08KAR DRV: .Srečno, ljubca n<4a: Ko pttfl-ca na tuje gre; »o«: MoJ otta 'm konjička dra; DokW mm P* mm: glnvo; Js TpIhnllB in« 4 DMJL ADAMIČ; Modra derojka (be karan Jaka. ..M ▼so noč prt potod ...........J* Ju Java ........„.....m.«.or je vzel v iroke malo vrečico in jemal i2 nje košček za koščkom. Govoril je: ■"Tu je kremen, tu sta igli, tu sta žreblja vse je prepo jeno s človeško krvjo, kar je -gotovo dokaz, da je Marks WuM-/ing govoril resnico." Urša Prekova pa mi ni pritrdila. Obrnila sfc je k Neži Bergantovi ter jo glasno vprašala: "Neža, ali ui že videla človeka, ki bi bil tajco lagal, kakor je lagal ta Jeremijev plašur?** Točno je Urša odgovorila: "Nikjer nikoli!". Marks se ni dal ugnati. Sklonil se je, odvezal je na levi nogi nogavico, odkril mečo in pokazal svetlo brazgotino, rekoč: "Tu je bila rana Na sodnike je pogled na to rano močno vplival, zatorej so vprašali Agato, ali ima kaj pripomniti k Marksovi izpovedi Pa je le odgovorila da ni res. Zajezil eie je suhi človek iz Ljubljane: "Ko bo že na grmadi -edela, pa bo še govorila, da ni resi* Glavar Mandl pa je izpregovril: "Tako, e pričami smo pri koncu! Hitreje je šlo, nego sem mislil. Kaj pa sedaj!" Zopet se je moral oglasiti starri Fruebergter, ki je silil v ospredje in ise delal imenitnega, da se mi je studil kakor garjev pes, če fckače v človeka. "Da pride sedaj izpraševanje s trpinčenjem, je čisto go-4ovo, ker se drugače o pošteni sodbi govoriti ne bi moglol" Tako je n rgal ta Fruel*-ger. "Če se malo podvizamo in če naš pomočnik tu za nami," tu se je starec ogliedal po fraj-manu, "svoje delo opravi, kakor se spodobi, lahko še danee v«e končamo v božjem imenu." "Malo slabotna se mi vidi," se je oglasil v skrbeh Črni iz Ljubljane, "mučnega izpraševanja bi ne mogla dolgo prenašati. Pritrjujem pa, da brez takega izpraševanja sodbe ni. Morda bi le kazalo, da prenesemo vse na jutri, .da ee grešnica 'rez noč nekoliko okrepča!" Silno je bil nezadovoljen gospod Prueberger. "Kaj, da bi izgubil celo današnje polodne!" To ne grel ( emu smo asesorji? Če že danes nočemo malo zakuriti pod o >toženko, da se ji razgr^io ndje, imamo vendar drug's pripomočke, katerih se bomo morali poslnžiti. Slučaj je t žak — kakor vselej, če tiči hudič vmes. Naj se v "božjem imfcnu preloži mučno izpraševanje na jutri, ali davs popoldne ne smemo ostati brez dt ln, ker smo vendir vestni sodniki. Če bi šlo po mojem, bi napravili kako polSkušnjo, recimo s šivan-ko. Po mojem prepričanju ne pojde brez igle." je mieketal kakor hripav oven. "N&delprob. Nadelprob!" je zatulil par. krat ta ostudni starec in oči so nra napele pod čelom. "Kaj je to?" je vpraša i a Božala, žena mlajšega Frueber-gerja ki je tičala med množico Mihols Sohwaiffstrigkha, slo-nečega tik nje ob ograji. Miliol Schwa iffsirigkh je važno odgovoril: "Stvar je ta. da jo slečejo, da ji vzamejo vso obleko — e, kaj ti bom prikrival — da jo slečejo do golega. Ker ima vsak človek znamenje na svojem telesu, ji bodo zabadali v ta znamenja iglo, da vidijo, ali je kaj krvi v nji, ali ne." Ženstvo je kar otrpnilo, in gotovo bi bilo prišlo do hrupa da ni pričel govoriti gospod glavar. Le-1 a je izrekel mnenje da poizkušnja z iglo ne spada na javen prostor in tudi ne gre, da bi otroke in mlajše ljudi puščali k takemn. "Pojdimo na grad," je menil Prueberger, "tam žo dobimo primeren prostor." Morda bi se bili še prepirali, ker se mi je zdtlo, da Be Je črni iz Ljubljane že tudi pripravljal, nekaj vmes zatfenčati, kar je vstal prošt "Crh Jj'alennio s svojega sedeža ter se približal sodnikom. V roki je nosil veliko in debelo zapečateno pismo. To pismo je položil na mizo, rekoč: "Od presvetlega in previsokega gospoda škofa." Glavar in asesorji so v hipu vstali, sneli klobuke ter jih polk>žili p: ed se. Ko je bilo pismo odpečateno, £?a je predsednik prečita!. Danes več ne morem povedati, kaj je bilo JAK (Nadaljevanje.) i "Odšel boš od tukaj, Jan," se je šalila sestra, "spoznal boš druge, pozabil boš na nas.." 1 "Nikoli ne mogoče, Marica 1 Moji stariši so veseli, da sem dobil tako dobre prijatelje. Tvo ja narodnost in moja, so dve veji iz istega debla!" Včasih je tudi zapel s evojim čistim iglasom: "--to je zlata Pra- VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAMKE redno. ga toje eeskavlast!" na imena nam dajejo! Ustvari- Meni, ki sem bila najmlajša ^ jih nala^ M slQVane. Da družim, Je, vedno prinesel M j kTMjn ^ h GoTiei. tež-kaksno darilce. Ko mu je ma- ko ^kaJQ t „ ma branila, je prosil: "Dovo- y ^ J* ie brala lite nn to veselje, go*pa Tako maš5evanjll. •te dobri zame; enkrat upam, mklito toliko nato, da bom lahko vse obdani. Po- bi rad prinesel ^ premeš6en in dobite druge sebno Marici kaj lepega." «1 Ko iso sa bližali velikonočni prazniki, je prejel od starišev mali zavojček z jedili. Vse je prinesel k nam. in začel vsem •deliti pecivo; z očmi nas je prosil, da se ne branimo. Hje šla po svojih opravkih. Nje-he oči, prej tako Vesele, so izgledal^ brez življenja. iNobeden civilistov ni smel k Jami, samo mladi duhovnik, ki se ni skoraj ganil od njega, dokler ga ni pokopal. "Nisem ga mogel pustiti samega nam je pozneje pripovedoval Izgledal je kot otrok. Zdelo sa mi je, da me njegove malo odprte oči prosijo, naj ga ne pustim samega. Njegovi tovariši vojaki pa so se prišli po-Vlovit od njega. Moral je biti 2felo priljubljen.'' "To je bil moj najžaloetnej-ši pogreb, kar sem ga kdaj imef. Težko sem opravil pogrebne molitve, ker dušile so me solze, ko sem pokopaval slo vanskega brata mnčenika.' * oficirje." Prvo nedeljo po njegovem "Če jih prav," je dejal trp-, pogrebu smo šli na njegov ko. "vsi so enaki!" grob. Bil je pokrit z cvetjem. "Potrpite Jan," ga je se da-^ Križ .ie iz b.-lega lesa. Na ga ie .tolažila mama. " Morda bo- lje tolažila mama, "ne prenaglite se. Tako lepe načrte ima te za bodočnost Ne pustite, da Enkrat ga ni bilo k nam v*#,bi šli vaši načrti po vodi." "Kako zelo rad gospa, bi ohranil mirno kri pri takih prizorih!" je rekel žalostno. dni. Oče ga je srečal ntekje zunaj izgledal je potrt. "Kaj da vas ni več k nam. J^nt" ga je vprašal. "Pogrešamo vte* t si; upam, da vas nismo na kakšen način užalili!" "Ne, gospod," je odgovoril. "Drugi je vzrok. Pridem nocoj, ako bom mogei." Prišel je >res z Večer; obraz mn je bil bled. Poznalo se mu je, da mu razsaja vihar v £rcu. Tudi roke so se mu nalahko tresle. "Kaj vam je, Jan?" ga je vprašala mama skrbno. "Ali ste bolni?" "Da, gospa,," je odgovoril; "žalostna duša mi je bolna, ko moram gledati k,a j počnejo oficirji z našimi vojaki. Vedno kar ni kaj prav. je leden od nas drugih kriv. Niso Madžari ali Nemci; njim je vse dovoljeno. Danes so enega Slovaka pretepli z bioem, da bi ga videli, rkakš?n hrbet ima. Enega onih bičev, ki ga vsak avstrijski oficir madžarske ali nemške narodnosti nosi za pasom, pone-sem domov na Češko. Prišel je zopet vsak večer. Postal je tudi malo* bolj Vesel. "Imamo malo bolj mir," je dejal "Oficirji zahajajo v Trst, in kadar so doma, so največ pijani."- Neki dan opoldne smo stali pred hišo. S polja sta se »t-*ila dva starejša delavca, katere smo imeli najete oni dan; •prišla sta domov za južino. "Oficirji na vrjtovih pregledujejo vojake," je dejal eden. Kouiaj je končal stavek, ko ®e je oglasilo vpitje enega oficirjev. Drl se je na ves glas, psov ke so pacblZa trenutek je nastala tišina, potem pa y' nasi otroci in njih otroci videli.Idejal ^ „ali ^ ^ dfl nem delu KorveSkej leži ob 0. je Acvstnja pretepaaL držhno v etran m » bali Atlantskega oceana mesto .Slovane, *rene m,o se trpli. ^fiožje so g(l vrn;h na polje,'IT^merfest, ki velja za najse-feli psovke so ze padate. Stras-|ko je prišel e(Jen vojakov, Ja-1 vernejše mesto in pristanišče nov tovariš. "Ne smem. da me 'na svetu. Hamerfest šteje o-kdo ne vidi," je dejal. "Prišel krog 3500 prebivalcev, ki so po sem vam povedat, da je »eden večini ribiči, in ima večinoma križu iso bile užgane črke: "Jan naj ti bo lahko slovenska zemlja!" Hali smo slikati s cvetjem pokrit grob in eliko poslali njegovim staršem. Prišlo je pismo od njegove matere. Težko ga je bilo čitati ker je bilo namočeno s solzami matere, ki je jokala za sinom edin-cem- Nikoli več nismo slišali od Janovih starišev. Morda sta šla za s mom. — Jano v grob jfe bil skrbno necrovan; tudi sveče so gorele na njegovem errobu na Vseh svetnikov dan- Minula so leta. odkar je Jan počival na naši zemlji. Po naši Primorski. Goriški in Istri so gospodarili tujci ravno tako zakleti sovražniki Slovanov kot so bili tisti, ki so umorili Jana. Ali ostalo je npanje, da se bo uresničilo, kar je llekel enkrat Jan Hladek: "Prišel tbo čas, ko se bodo Slovani o-trosli zakletih tujcev kjerkoli na svetu. In bodo sami gospo darili na svoji lastili zemlji!" Primorska rojakinja. NAJSEVERNEJŠE PRISTA NISČE NA SVETU Čisto na konu Skandinavskega polotoka, v najbolj seVer- SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a t ZA CENO $2 ^ ZVEZEK "Two Way Passage V tfj knjigi, ki je zbudila pozornost nrji ameriškega narod«, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogote po sedaajf vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel tea, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz Mtgieščine — je jako zanimiva knjiga ln jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" *'Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki ameriški dnevnik o tej knjigi. Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za $.............. za lastnoročno podpimaod) knjlfro(i) : Moje ime .................................................... Št., ulica ali Bor št............................................. Mesto ln država ................................................ . "Glas Naroda" 216 18th STREET NEW YORK 11, N. Y. male lesene hišice. Zaradi tega 18. maja do 29. julija imajo v Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča. ki se zanima za t « naravo V knjigi je natančno popisano življenje posameznih živali, Uvedb Ot suhem, r morja in v srako, tako da i bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno l>estro živalstvo, knjigo bral z veilkUn canlmanjem, ker bo v njej načel mar-■dkaj iz življenja divjih živali, kar mu doeedaj še ni bilo znano. Prvotno Je bilo DAmeravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda j« slednjič IzALa v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša _____^ ________________I___________v____POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA A11E- zipisano pod težkim pečatom, ker je od tedaj preteklo že eko-j^Sgo^! «^tk^a. bral love«, ker navaja ln popisuje vse živali, ki Jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker »e v knjigi naStete VSE HIBE, KI 21 VB V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; e slik v naravnih barvah, r velikosti cele strani, ter ima 778 AMERICAN WILD LIFE raj dvanajst let. Toliko *e še spominjam, da je škof zapo-vedal in dal vsakemu vedeti in v znanje, da je v pravdi Agate Eme Schwarzkoblerjeve pregledal vse. VJar <še je zapisalo in zaslišalo, in da je prepričan, da se ne bo dobil dokaz, ki bi dognal resnico proti vsakunu dvomu. Navsezadnje je Joannes Franciseus zapovedal in vsakemu, ki hoče poslušati, naznanil, da naj se nad obtoženko poiskuei z vodo in sicer tako, da bodi očiščena, če pride na katerikoli način živa isz vode. ( as za božjo sodbo se je določil na drugi dan ob devetih zju-tiaj, in sicer na mestu, kjer ste pod Škof jo loko zlivata obe Sori ena v drugo. S tem je bila razprava tistega dne dosegla svoj konee, in glavar je odredil, da se naj obtoženka odvede v zapor v mestni hiši, da naj de ji odvzamejo težke verige in da bodi ondi zaprta vso noč. dokler se je ne odvede na kraj, kjer bo voda do-k>»zala njeno čistost ali njeno hudobijo! Občini se je obenem zaukazalo, ker je mogoče, da je ta noč zadnjp y življenju Agate Kme Sehwansskoblerjeve, da ima vse preskrbeti, kar si bo želela in izbrala. Tudi se lahko pusti nekaj pnitetnih žcKsk, da v noči ostanejo pri nji in da ž njo molijo, če bi tu in tam imela željo, moliti* (Nadaljevanja prihodnjič.) t oficirjev nmoril Jana" "Slutila sem, da bo prišlo' do tega," je dejala mama. "Pri! pregledovanju je nekaj dobil pri vakem od nas Morda ste' slišali, kako na» je zmirjal z najgnšimi imeni. Jan se ni mogel vzdržati, pobil je oficirja na tla- Plačal je zato z življenjem. Kakor blisk se je o-ficir pobral iz tal in mn z sabljo prebodei prsi. Utmrl je v par tl:e!nutkih. Oficir je bil celo noč v Trstu. Danes nekaj pred poldne je prišel clomov. Obnašal ste je kot zverina. Ni čud uo, da je prišlo do tega. Truplo so odnesli v kapelo na pokopališče, vojaška straža je tam; ne bodo pastili civilistov blizu." "Jaz hočem truplo, mi ga bomo pokopali," je rekla mama. ■"Ne gospa, ni mogoče; ne bodo knjižic« — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi bo vaa -pojasnila ln nkoni m naseljence. Cena SB wot s Malenkosti Spisal Ivan Albreht Zločin in kazen Cena 75 centov Spisal P. M. Dostojevski DVA ZVEZKA Cena $3<— Živi izviri Spisal Ivan Mati&C Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji je v trinajstih dolgih po-% glavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov ▼ starem slovenstvo do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani V platno vezano „ Cena $2,— Državljanski priročnik (V slovenščini) Knjižica daje poljudna navodila, kako postati ameriški'državljan. Cena 50 eentov POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern) — Vezana knjiga 52.— Govedoreja Spisal R. Leg v« rt. 143 strani ■ slikami. Cena »L— Knjiga o dostojnem vedenju 111 strani. ' Cena M cente« Mlekarstvo Spisal Anton Peve. 8 slikami, i 16S strani. — Knjiga sa mlekarje ln farmerje v sploftneui. Cena 5* eeotev Obrtno knjigovodstvo 2ftft strani, ezana. — Knjlm je namenjena v prvi vrsti as stavbno. umetno In strojno kljuCav-nifarstvo ter lelezoflvarstvo. Cena II — Ako naročite knjigo, priložite k *Uu C. S. oziroma Canadian Money Order ta omenjeno svoto. Manjše svote, lahko pošljete v U. S. tnamkah po t. oziroma S cente. 4853485348482348534853485348534823485348534823485348534823485348