leto XIV. Štev. 224 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U D R A V E: 25—67 id 23-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA; 46-91 Maribor, četrtek S. oktobra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v oDravl ali oo ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN- tl.409 Cena din 1.— Pet svetovnih življenjskih prostorov Priprave za vključitev Sovjetske zveze v skupnost berlinskega sporazuma - Japonci pravijo, da je treba pozabiti preteklost - V Londonu napovedujejo pristop Sovjetske zveze Nemški, italijanski, sovjetski, japonski in ameriški življenjski prostor WASHINGTON, 3. oktobra. ZPV. Po vesteh, ki so prispele iz Berlina preko Švice, nemški zunanji minister von Ribbentrop sicer res ni odpotoval v Moskvo, kakor sc nekateri poročali, je pa gotovo, da bo potoval že v naibližnji bodočnosti. Namen njegovega potovanja bo pripraviti teren za likvidacijo vseh nasprot-stev, ki so doslej obstajala med Sovjetsko zvezo in Japonsko. Kakor zatrjujejo v Berlinu, kažejo v Moskvi pripravljenost za tako posredovanje in priznanje načrta za novo ureditev svetovnih življenjskih prostorov, razdeljenih med Nemčijo, Italijo, Japonsko, Sovjetsko zvezo in Ameriko. ZtellžasiJ© Japonci in sovjeti TOKIO, 3.. okt. DNB. Berlinski trojni pakt in njegovi eventualni nasledki predstavljajo še vedno glavni predmet razpravljanja japonskega tiska. Ppsebno se Pa bavl japonski tisk z vprašanji odno-šajev do Sovjetske zveze. Splošno izražajo listi željo, da se odncšaji spremene •n izboljšajo. »Hoči Šiininrn« pravi, da sporazum med Japonsko in Sovjetsko zvezo ne bi bil važen santo za vso vzhod no Azijo, ampak za vse bodoče odnošaje med Sovjetsko zvezo in trojnim sporazumem. Pogoj za tako ureditev odnosa-jov pa je sporazum med Sovjetsko zvezo in Japonsko. »Tokio Ašahi šioibun« pravi, da v vprašanju trojnega pakta ne gre samo za potrditev tesnih nemško- sovjetskih odnešajev, ampak tudi za pripravljenost Sovjetske zveze za sporazum t Japonsko. Rešitev vseh sporov med Japonsko in Sovjetsko zvezo je mogoča, toda Sovjetska zveza mora razširiti svojo nevtralnost tudi na Čangkajškovo Kitajsko. Treba je pozabiti na preteklost. MOSKVA, 3. okt. ZPV. Tu pričakujejo za najbližjo bodočnost nove poizkuse za ureditev odnošajev med Sovjetsko zvezo in japonsko, in sicer v zvezi s trojnim paktom med Nemčijo, Italijo in Japonsko, sklenjenim v Berlinu. To pričakovanje potrjujejo tudi novi napadi sovjetskega tiska na Zedinjene države Severne Amerike. Angleži verujejo v uspeh sporazuma CURIH, 3. okt. ZPV. Londonski dopisnik »Neue Ziircher Zeituug« poroča: Londonski listi menijo, da bi nemška prizadevanja za sklenitev nenapadalnega in prijateljskega pakta med Sovjetsko zvezo in Japonsko mogla imeti uspeh. V Londonu računajo celo z možnostjo popol- nega sporazuma. Velikega pomena bi Ml pristop Sovjetske zveze k sedanjemu trojnemu paktu z ozirom na nemške načrte o novem redu v Evropi, ker ti načrti ne obsegajo samo zahodno Evropo, ampak tudi Balkan, ki spada prav tako v to področje. Razmejitev življenjskih prostorov 3. okt. ZPV. Mario Apelius piše »11 Popolo di Roma«, da je bila RIM, v listu z berlinskim trojnim vojnim paktom določena tudi razmejitev življenjskega prostora Nemčije, Italije in Japonske v Evropi, Afriki, Aziji in na Tihem oceanu. Ves ta prostor je razdeljen med omenjene tri nacionalistične velesile in Sovjetsko zvezo, katere pristanek ho skušal dobiti nemški zunanji minister von Ribbentrop. Po tem sporazumu postaneta Evropa in Afrika življenjski prostor Nemčije in 11 al i j e. Japonski življenjski prostor obsega vso Mandžurijo, Kitajsko, Mongolijo, Karolinške otoke, Maršalske otoke, Indoklno, Siam, vso Nizozemsko Vzhodno Indijo, Borneo, Ka-rabako, angleško Novo Gvinejo, Bis- Afrika bo portala glavno bojišče Po angleških informacijah prevzema5© vodstvo operacij proti Angležem v Afriki Nemci, ki bodo poslali tja tud« svoje čete — Poročilo o italijanskih pripravah za novo ofenzivo < LONDON, 3. okt. Unpress. Britanske Uradne osebnosti so včeraj izjavile, da ie nemško vrhovno poveljstvo de faeto prevzelo poveljstvo nad italijanskimi vojaškimi operacijami. V zvezi s tem so ludi izjavile, da je verjetno, da bo nemško poveljstvo poslalo nemške čete skozi Italijo v Afriko, kjer bi lz Libije skupaj z italijanskimi napadle Egipt v cilju, da Pridejo do Sueškega kanala. S temi operacijami bi heteii pretrgati Veliki Britaniji zvezo z Indijo preko Sueza. Na te operacije dajo slutiti tudi italijanske zahteve glede Sirije in Libanona, posebno j—./^hteva po izročitvi frajicoskih letal-* i !n Pomorskih oporišč v Siriji. Britanski vojaški krogi smatrajo, da je popolnoma verjetno, da bodo nemške čete pns.e ob bok italijanskim, ki so pred 14 dnevi zasedle SLU el' Banani, kakšnih 10» km na egIptskenLozčmIju. ................. LONDON, 3. okt. Reuter. Reu terjev vojasKi dopisnik piše o položaju v severni Afriki: Ker se. zdi, da je prvi načrt za otenzivo' ostal brez uspeha, izgleda. da se sedaj pripravljajo veliki dogodki, v katerih bodo naši sovražniki merili svo- je moči. Za enkrat ni večje aktivnosti, kakor samo patruliranje, obstajajo pa mnogi znaki, ki pravijo, da se bodo boji v kratkem poostrili. V Libiji utrjujejo in izgrajujejo Italijani stalno svoje postojanke okoli Sidi el Barranija in od obale proti jugu. Pričeli so graditi tudi taborišča in postojanke za prednje straže. Dalje na jugu se opaža premikanje italijanskih čet proti Jirabusu, od koder vodi karavanska cesta v oazo Sewa. Od tod bi mogle napredovati manjše čete proti Marsa Matruhu, bi pa morale preko zelo slabega terena in zelo težko bi bilo tudi njihovo oskrbovanje. V Cassali, ki predstavlja zelo važno strateško postojanko, ker leži V bližini križišča železniških prog, ki vodijo na sever do Porta Sudana in na jug do Khartuma, so tudi zbrane veliko sile. Doslej ni bilo opaženo še nobeno premikanje proti zahodu, izvzemši aktivnost 'patrulj. Italijani so.še vedno v bližini Bune in njihove patrulje delujejo na tem področju in zahodno v bližini Rudolfovega jezera. Sedaj nastaja vprašanje, ali bodo v afriški vojni sodelovale tudi nemške čete? Vojaški strokovnjaki pravijo, da bo prevoz nemških čet v Afriko zelo delikatna zadeva, vse dokier angleška vojna mornarica svobodno operira po Sredozemskem morju. MARŠAL GRAZIANI marckove otoke in Salomonove otoke. Tri zaveznice bodo v kratkem pozvale Velike Britanijo, da zapusti njena področja, ki pripadejo japonskemu življenjskemu prostoru. Ako Velika Britahija tega ne bo storila, bodo sile osi pričele proti njej vojno tudi na omenjenih področjih. Sile osi se pa ne upirajo temu, da bi Zedinjene države Severne Amerike prevzele angleške posesti v Ameriki In vzamejo v zakup za 11)0 let lahko tudi Kanado. Tri velesile predlagajo torej, da se skupno z Ameriko razkosa vellkobri-tanski imperij, da se pa spoštuje ameriška Monroeva doktrina. Sovjetski življenjski prostor bo obsegal področje sedanje Sovjetske zveze. Španija ne bo spremenila stališča MADRID, 3. okt. Reuter. Po poročilih, ki so prispela sem iz Rima, ne bodo zaradi Sunerjevega obiska v Nemčiji in Italiji nastale nobene bistvene spremembe v zadržanju Španije v sedanji vojni. Tu izjavljajo, da so bile sploh brez podlage vse senzacionalne kombinacije, ki so se pojavljale v zvezi s teni Sunerie-vim potovanjem. Kljub temu pa ni izključeno, da bo Španija nudila v bodoče silama osi razno podporo, ne bo pa sama direktno stopila v vojno. Suner s© bo še tekom tega tedna vrnil v Madrid. vrhovni poveljnik italijanske kolonialne vojske v Libiji bo, kakor poročajo listi, skoro začel z novo ofenzivo proti Egiptu talile represalije proti laponski Y\/ ACU1MZČTAM o «1,4- . • o . WASHlNGTON, 3. okt. Stefani, Včeraj je ameriški senat sprejel predlog zakona, ki pooblašča ameriško viado, da zapleni vojni material, ki ga je v Zedinjenih državah kupila Japonska, a ji še ni bil dostavljen, in da ta material proda Angie. zcm. Enaka pooblastila so bila dovoljena ______ vladi tudi glede nabav, ki so jih naročile RAVNATELJ ROMUNSKEGA RADIA W S° 8et,aj zaSed8ne p° BUKAREŠTA, 3. okt. DNB. Za direktorji c tah. ja romunskega radia je imenovan Jon p h ^BING TON, 3. oktobra. Reuter, i Manzatu, znani komponist večine legio-redsednik Roosevelt je podpisal včeraj j narskih pesmi. odredbo, ki prepoveduje brez dovoljenja vlade vsak nadaljnji izvoz žarometov, fotografskih kamer za letalske namene, instrumentov za topništvo in vseli optičnih instrumentov, ki so potrebni za vojskovanje. Rajši v vojno kakor v umiranje TOKIO, 3. okt. Unp. Japonski list »Asasi« je včeraj opozarjal Veliko Britanijo in USA, da se bo Japonska odločila rajši na vojno, kakor pa na počasno umiranje. če bi obe velesili prepovedali izvoz petroleja, gumija in cinka na Japonsko. BORZA. Čutih, 3. okt. Devize: Beograd 10, Pariz 9.90, London -17.10, Newyork 4.34Vj, Milan 21.95, Berlin 173V2, Budim, pešta 85V2, Bukarešta 2.80. AMERIŠKA POGAJANJA OTTAWA, 3. okt. Reuter. Med kanadsko in ameriško vlado so pogajanja za skupno obrambo pacifiške in atlantske obale obeh držav. NEW YORK, 3. okt. Unp. USA imajo v Atlantiku sedaj 125 vojnih ladij. Vojni minister Knox je demantiral vesti, da bi se USA in Velika Britanija pogajali za singapursko oporišče. VPRAŠANJE 100 LETAL NA MAR-TINIQUEU WASHINGTON, 3. okt. Unp. V diplomatskih krogih smatrajo, da se USA trudijo, da bi dobile nazaj 100 letal, ki so jih svoječasno prodale Franciji, pa sedaj ležijo brez posla na matični ladji »Bearn«, ki je pod angleško kontrolo na francoskem otoku Martinique v Karibijskem morju. * MADAGASKAR IN ANGLEŽI V i c h y, 3. oktobra. TASS. Associated Press poroča, da so francoska oblastva na Madagaskarju obvestila poveljstvo angleške vojne mornarice na Indijskem ocednu, da se angleške vojne ladje ne smejo približati otoku več ko na 50 milj. PADEIIEMSKl V ŠPANIJI ZARAGOZA, Španija, 3. okt. Unp. Poljskega pianista in bivšega predsednika pcSjskc republike Paderevvskega so policijske oblasti v Zaragozi zadržale 5 dni. Nemške in angleške letalske operacije V letalski vojni med Nemci in Angleži se nadaljuje bombardiranje, vendar v manf-šem obsegu, kakor za časa velikih napadov in spopadov VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 3. akt. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj izdalo sledeče poročilo: Nemške letalske enote so 1. oktobra in v noči med 1. in oktobrom Izvedle ponovne velike napade na cilje, ki so važni za nadaljevanje vojne, Ir sicer v Londonu, v južni in srednji Angliji. Opaziti se je dalo mnogo požarov in eksplozij. Posamične enote so pod poveljstvom majorja Hana bombardirale v nizkem poletu navzlic hudemu streljanju protiletalskega topništva letališče Pam-brook ter dosegle točne zadetke z bombami najtežjega kalibra na lopah in poškodovale precejšnje število sovražnikovih letal na tleh z bombami ia strojniškim streljanjem. Vsa ta letala so se vrnila brez izgub domov. Druge letalske skupine so napadle pristaniške naprave v Liverpoolu kakor pristaniške in industrijske naprave v Manchestru. Bombe so povzročile velike požare in ogromno škodo zaradi eksplozij. Razen tega se je z nenadnimi napadi posamičnim letalom posrečilo narediti veliko škodo v neki oborožitveni tovarni severno od Londona in nekemu letališču za nočne polete, ki se nahaja v bližini. Angleških letal čez dan ni bilo videti nad nemškim ozemljem, niti nad kraji, katere je nemška vojska zasedla. Po.ioči je sovražnik z večjim številom letal izvedel napad na mesta zahodne Nemčije hi povzročil več požarov v zasebnih hišah. Povzročena je bila večja škoda. Več angleških bombnikov je letelo čez severno Nemčijo in do nemške prestolnice, vendar jih je streljanje protiletalskega topništva prisililo, da so spremenila svojo smer. Vzhodno od Berlina so angleška letala vrgla več zažigalnih in eksplozivnih bomb na neko opekarno. Druge škode ni bilo na stavbah, niti ni bilo človeških žrtev. Izgube sovražnika dne 1. oktobra in v noči med 1. in 2. oktobrom znašajo 17 letal. Dve naši letali sta izginili. DANAŠNJA POROČILA BERLIN, 3. oktobra. Uradno javljajo, da je bilo več letališč v bližini Irskega morja tako težko bombardiranih po nemških letalih, da so pokvarjena vzletišča ter hangarji. Na teh letališčih ni mogoče pristajati. Druga nemška letala so zažgala petrolejski tank pri Weymouthu, ostala pa so napadla pristanišča na vzhodni, južni in zahodni angleški obali. BERLIN, 3. oktobra. DNB. V teku noči je več angleških letal hotelo bombardirati Berlin. Protiletalske baterije so jih zavrnile. Le nekaj letal je doseglo mesto, a bombe niso padle. BERLIN, 3. oktobra. Unp. Angleška letala so bila nocoj spet nad Berlinom. Nemška poročila pravijo, da ie le nekaj letal dospelo nad mesto, ostala so bila že prej potisnjena vstran. Bombe niso bile vržene, alarm je trajal eno uro. DANAŠNJE ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 3. okt. Reuter. Uradno jav- ljajo, da so angleška letala sinoči napadala invazijska pristanišča v Kanalu ter nemško ozemlje, kjer so uničevala petrolejske naprave in železniške proge. Sovražnik je spet v glavnem napadal London in južnovzhodno Anglijo v teku noči, toda močni napadi so bili tudi naperjeni proti drugim angleškim pokrajinam. Na škotskem je bilo vrženih več zažigalnih bomb, ki so na dveh krajih povzročile manjšo škodo. Na škotskem so eksplozivne bombe porušile neko zgradbo, kjer je bilo nekaj žrtev. Eksplozivne in zažigalne bombe so bile vržene tudi v severnoza-hodni Angliji, kjer je nastalo več požarov, ki pa so bili kmaiu pogašeni. Tri hiše so bile porušene, več pa poškodovanih, vendar škoda ni velika in žrtev tudi ni dosti. Na London so bile vržene bombe vsevprek, toda po dosedaj dospelih vesteh ni velike škode, prav tako tudi ni dosti žrtev. V Južnovzhodni Angliji je tudi nastalo nekaj požarov, ki pa so že vsi pogašeni. Eno sovražno letalo je bilo zbito v teku noči po lovcih. LONDON, 3. okt. Unp. Angleška letala so v teku noči obmetavala z bombami zahodno Nemčijo, od Rena do Berlina. — Angleški minister za vojno gospodarstvo Hugh Dalton je izjavil, da je glavni angleški napad naperjen proti novim rafinerijam petroleja v Kolnu. Zaloge petroleja v Nemčiji so po njegovem mnenju sedaj že znatno manjše, kot v začetku vojne. Italiiansko Napetost med Turčijo in Bolgarijo CURIH, 3. oktobra. ZPV. Kakor poroča budimpeštanski' dopisnik »Basler Nach-richten«, je Izzvalo v krogih balkanske diplomacije veliko pozornost dejstvo, da so se pričeli odnošaji med Bolgarijo in Turčijo v zadnjem času znova slabšati. Turški tisk napada Bolgarijo in njena revizionistična prizadevanja, katerih cilj Je prisilit) tudi Turčijo k odstqpu neka- terih krajev Bolgariji. List »Jeni Sabah« piše s tem v zvezi, da se je Turčija trdno odločila, da ne bo odstopita Bolgariji niti pedi svoje zemlje. Ako bi Bolgarija torej stavila kake take zahteve nasproti Turčiji, bi bile same v stanju onemogočiti nadaljnje mimo soživljenje balkanskih narodov. Prekinitev med Madžari in Angleži BUDIMPEŠTA, 3. oktobra. Transcon-tinent Press je izvedela iz zanesljivega vira, da je angleško poslaništvo v Budimpešti pozvalo vse angleške državljane na Madžarskem, da takoj zapuste Madžar, sko In preko Jugoslavije, Bolgarije in Turčije odpotujejo v Indijo, kjer bodo na razpolago angleškim oblastvom. Uradno je bilo izjavljeno, da postaja vsako uro večja nevarnost, da bodo prekinjeni diplomatski stiki med Madžarsko in Angli. jo. Zatrjuje se, da se bo Madžarska priključila tudi formalno novemu paktu osovinskih sil. Večina angleških državljanov je že včeraj zapustila Madžarsko. BUDIMPEŠTA, 3. okt. DNB. V mad. žarskih diplomatskih krogih potrjujejo vesti, da je angleško poslaništvo naročilo angleški koloniji v Budimpešti, naj se pripravi na odhod. Sodijo, da bodo diplomatski odnošaji med Madžarsko in Veliko Britanijo skoro prekinjeni. Nemško mnenje o novih letalih BERLIN, 3. oktobra. Stefani. Zadnje čase je del svetovnega časopisja prinašal vesti o novi letalski iznajdbi, o nekem posebnem tipu bombnikov, ki da jih bodo Angleži uporabili za boje proti Nemčiji. V političnih in vojaških krogih Berlina smatrajo te vesti za običajen angleški bluf, ki bi naj zakril pešanje britske le- talske sile pod udarci nemških zračnih napadov. Anglija naj bi si na ta način pridobila znova izgubljeni prestiž v svetu. Nemška diplomatska korespondenca dodaje k temu, da so že londonske spekulacije in intrige v Moskvi pokazale, kako se noče noben narod več vpreči v Churchillov voz. Sirija odklonila italijanske zahteve KAHIRA, 3. okt. Reuter. Po zanesljivih obvestilih Iz Sirije Je francoski komisar odklonil zahteve, ki mu jih je stavila italijanska komisija za premirje glede italijanskih oporišč v Siriji. Prav tako je tudi odklonil Izročitev francoskh letal Italijanom In razorožitev tamkajšnjih francoskih čet. Francozi Imajo v Siriji okoli 800 letal. JUBILEJ KRALJA BORISA SOFIJA, 3. okt. Vsa Bolgarija praznuje danes svoj ciržavni praznik. Ob tej pri-m je BTA objiavila naslednje uradno poročilo: Proslava 221etnlce stopanja na prestol Nj. Vel. kralja Borisa pada v isti čas, ko je končno priključena vsa južna Dobrudža domovini. Ob tej priliki je kralj blagovolil pomilostiti vse politične krivce ter 1359 običajnih obsojencev, V času narodnega in državnega poleta, ko se enodušno manifestira edinstvo »bolgarskega naroda, doprinaša ta akt z vso močjo k likvidiranju preteklosti ter vliva novo vero v modrost državnega poglavarja. Obenem daje bolgarskemu narodu, iki je zbran okrog svojega vrhovnega poglavarja, priliko za miroljubno delo v dobro in napredek Bolgarije. BERLIN, 3. okt. DNB. Ob 221etnici stopanja na bolgarski prestol je poslal kralju Borsu vodja Nemčije Hitler brzojavne čestitke. Sumljive eksplozije v Švici BERN, 3. Okt. Stefani. V veliki tovarni orožja v Erlichenu sta dve veliki eksploziji povzročili mnogo škode. Tretja eksplozija se je primerila sinoči ter več ali manj ranila 11 oseb. Oblastva še raziskujejo vzroke eksplozij; mnenja so, da gre pri tem za sabotažo tako imenovane »britske marke«. Več tisoč delavcev je stopilo v štrajk, ker se boje novih eksplozij in zahtevajo povišanje plač. EKSPLOZIV IZ SOJE ŠANGHAJ, 3. oktobra. TASS. Havasov dopisnik v Dajremu poroč«, da je vodja urada za prehrano Fudžasi, ki se je ne. davno vrnil s potovanja po Evropi, izjavil, da izdelujejo v nemških kemičnih tovarnah močen eksploziv iz mandžurske soje. Ta eksploziv je bil velike važnosti tudi že ob priliki bliskovit? vojne proti Poljski, ODMEVI DAKARJA BERN, 3. okt. DNB. Francosko mornariško ministrstvo javlja, da je bil v bojih pred Dakarjem težko poškodovan francoski rušilec „Audascieuy“. LONDON, 3. okt. Reuter. Admiral Muselier, ki je poveljnik svobodne francoske mornarice pod de Gaulleom, je včeraj izjavil, da francoske ladje pred Dakarjem niso hotele streljali na Francoze, ki se pokoravajo Vichyju STOCKHOLM, 3. okt. DNB. Po poročilih „Stockholms Tidningen“ iz Londona postajajo napadi angleškega liska na zunanjega ministra lorda Ha-Iifa\a vedno ostrejši. Po umiku izpred Dakarja so postali odnošaji med Londonom in francosko vlado v Vichyju zelo aktualni in .problematični. ZAHTEVE ŽELEZNE GARDE BUKAREŠTA, 3. okt. Reuter, železna garda zahteva aretacijo vseh politikov, ki so svoječasno odkrito simpatizirali s Francijo in Anglijo, šestnajst takih poli. tikov je bilo že poslanih v koncentracijsko taborišče v Ilavi, nedaleč od Bukarešte. DOGODKI V BESARABIJI BUKAREŠTA, 3. okt. Unp. Po vesteh iz Besarabije »čistijo« tam sovjetski organi pokrajino od nezaželjenih elementov. Pojavlja se tudi propaganda, ki ni v nobenem skladu z uradno sovjetsko politiko. Cilj te propagande je, zavleči eventualne možne konflikte Sovjetske zveze z drugimi državami na spomlad. GLASOVI IZ MADRIDA MADRID, 3. okt. DNB. V Italijo je na poziv vlade odpotovalo 200 članov španske falange. Tisk piše o petletnici italijanskega pohoda v Abesinijo ter naglaša, da gre Mussoliniju zasluga, da so bili že pred leti omajani temelji britskega imperija. Zdaj se sankcije obračajo proti Londonu, svet se osvobaja britskega pritiska. vo^no poročite RIM, 3. okt. Stefani. Italijanski glavni stan je včeraj poročal: Pri ogledniSkih poletih nad Severno Afriko so naši hitri oddelki našli južno od Sidi el Barija več oboroženih tankov in motociklov, ki iii je sovražnik po begu pustil. Na temeljt novih podrobnosti sledi, da sta bili pa borbi, o kateri govori poročilo št. 115, zbiti dve letali od strani enega našega lovca. Razen tega so bila zbita tri sovražnikova letala v letalskem spopadu, o katerem govori poročilo 115. Ta letala so zbili naši bombniki. Hudo sta bili poškodovani še drugi dve angleški letali in sta bili prisiljeni spustiti se na otoku Kreti. Sovražnikovo letalstvo je izvedla več napadov na kraj Vuga in je bilo ranjenih pet oseb, v Tobruku pa ena oseba. Škoda je neznatna. V srednjem delu vzhodnega Sredozemskega morja je našz podmornica »Medusa« zbila eno štiirimo-torno angleško letalo vrste »Sunder-land«. V vzhodnem delu Sredozemskega morja je naše letalstvo napadlo sovražnikovo pomorsko eskadro, v kateri sta biii dve križarki. En naš letalski oddelek je bombardiral letališče v Adenu. Vsa naša letala so se vrnila domov. Sovražnik je bombardiral Gerrli v Somaliji, ne da bi povzročil škodo ali žrtve. Prav tako je o priliki napada severovzhodno od Diredave našel smrt en Askar. Škode pa ni bilo. ITALIJANSKI LISTI O AMERIČANIH RIM, 3. okt. Unp. Organ ministrskega predsednika »Popolo d’Italia« piše, da so Američani največji ignoranti med narodi bele rase. Nemčija in Italija sta se odločili, da prepustita Španiji, da izloči britanski in ameriški vpliv iz latinske Amerike. PAPEŽ PROTI KOMUNIZMU VATIKANSKO MESTO, 3. okt. Unp. Sveti oče pripravlja encikliko, ki naj’ posvari vse katoličane pred nevarnostjo komunizma ter njegovega vpliva, ki naj bi izšel iz sedanje vojne. FARINACCI SE VRAČA V RIM BERLIN, 3. okt. DNB. Italijanski minister Farinacci, ki je nekaj dni bival v Berlinu, je zapustil prestolnico. Na postaji so se poslovili od njega minister Goebbels in drugi odličniki. Farinacci bo obiskal še razna mesta v Belgiji in severni Franciji. Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno, vetrovno in stanovitno vreme. Včeraj je bila naj višja temperatura 11.5, danes najnižja 8.2, opoldne 20. Padavin je bilo včeraj 6.3, danes zjutraj 0.7. Šahovsko prvenstvo SSSR Ali bo Bondarevskl sam prvak? MOSKVA, 3. oktobra. — Po odigran ju prekinjenih partij se je položaj precej razčistil. Botvinnik in Keres sta kot konkurenta za naslov prvaka odpadla. Na vrh tabele je vdrla mlada generacija: Bondarevski, Smislvo, Lilienthal in Bo-leslavski. Bondarevski vodi z naskokom cele točke, delitev prvega mesta mu je v najslabšem slučaju zagotovljena. Ce pa doseže proti Lili en tli alu vsaj remi s, potem je sam prvak Rusije. Sinoči je bilo odigrano zadnje kolo, ki naj bi prineslo odločitev o prvenstvu. Lilienthal je zaigral proti Bondarevske-mu zelo podjetno na zmago, vendar pa je Bondarevski napad zavrnil. Partija je bila prekinjena. Poročik) pravi, da ima Lilienthal nekoliko boljšo pozicijo, toda splošno pričakujejo, da bo Bondarevski rešil remis. Keres je v zelo lepi igri premagal Petrova, Panov pa Lisičina. Vse ostale partije so bile prekinjene ter se bodo nadaljevale danes zvečer, ko bo turnir zaključen. Botvinnik ima dobljeno končnico proti Rudakovskemu. Stanje po 19. kolu: Bondarevski 13 H (1), Lilienthal in Smislov \2XA (1), Keres 12, Boleslavsiki IVA (1), Botvinnik 10. (1), Makagonov in Veresov 10 (1), Du-binin 9'A (1), Petrov 9, Lisičin 8'A, Ra-gozin 8 (1), Panov 8, Konstantinopolski, Mikenas in Stolberg 7A (1), Kotov 6)4 (1), Gerstenfeld in Levenfiš 6 (1) in Ru* dakovski 5'A (1) točke. Vprašanje medvojne apro¥izacije Pobifai^e draginje samo s kaznovanjem zaradi visokih cen je brez sistema vezanega medvojnega gospodarstva ob svobodni trgovin: nezadostno sredstvo za pravilno aprovizacijo ljudstva O vprašanju medvojne aprovizacijo je naš list že lansko leto — dne 6. dec. in dalje — priobčil tri članke, ki na svoji pomembnosti in aktualnosti še danes niso izgubili vrednosti. Ker so bili članki priobčeni v ljubljanski prilogi „Yečernika“, ki so ga prejemali saino ljubljanski naročniki, ponatiskujemo sedaj te članke še za glavni kader naših naročnikov izven Ljubljane. Pod gornjim naslovom in z gornjimi podnaslovi je bil priobčen drugi članek. Članke je napisal g. Adolf Rib-nikar, ki je bil med svetovno vojno organizator in vodja obsežne ljubljanske medvojne aprovizacije. Tudi skrbno pripravljena in z bogatimi statističnimi referati podprta anketa zastopnikov delojemalcev in delodajalcev, ki se je vršila predvčerajšnjem (5. XII. 1939) na banovini, se ni bavila z jedrom perečega vprašanja o medvojni aprovizaciji in se je z svojimi sklepi zadovoljila le s tem, da je treba z ozirom na povišanje cen robi povišati tudi mezde in plače ter da je treba osnovati veliko odborov za pobijanje in uničenje draginje. Ker je bila anketa na banovini sklicana menda na podlagi uredbe o minimalnih mezdah, je sicer razumljivo, da se ona ni bavila globlje s problemom medvojne aprovizacije, na drugi strani pa je prav to nov dokaz, da v naši državi še nimamo niti zakonite osnove, na kateri bi se reševal ta problem kot jedro okoli katerega nastaja draginja ter druge posledice medvojnega stanja. Navzlic vsemu še tako plemenitemu in skrbnemu prizadevanju omenjena anketa ne more imeti zaželenega uspeha in to tudi ne v primeru, da bi se njeni sklepi že jutri uresničili, kar v ostalem ni pričakovati. Še preden bo prišlo do realizacije sklepov, se bo morala bržčas sestati še druga, tretja, četrta in še peta anketa, k! bo bolj v drastični luči slikala novo povečanje draginje in ki bo morala zahtevati ponovno povišanje mezd in plač. Stopnjevanje draginje utegne rasti s tako naglico, da lahko postane življenje za vse one, ki žive od mezd in plač, a tudi za one, ki že danes žive od malega ali od ničesar, naravnost katastrofalno. Verjetno bi anketa dosegla svoj popoln uspeh, če bi živeli vsaj v približno normalnih gospodarskih razmerah. Današnji draginjski val pa je v najožji zve zi z vojnimi dogodki ter nujna posledica najtežje gospodarske vojne vojskujočih se držav. Razen tega moramo računati še z občo vojno psihozo, ki je tako pri producentu, pri posredovalcu in pri kon-zumentu čisto nekaj drugega kot psihoza normalnega življenja. Že samo ta dva faktorja sta zadostna, da je nemogoč' reševati probleme, ki so izrazito medvojnega značaja, z metodami in na način, ki bi se jih dalo rešiti v količkaj normalnem stanju gospodarstva in življenja. K tema dvema faktorjema se pridružuje še kot tretje dejstvo, da je naša država še povsem nepripravljena za uspešno pobijanje medvojne draginje. Poudarjali smo že, da vidita dosedaj javnost in oblast za pobijanje in zatretje draginjskega vala kot edino sredstvo policijsko in sodno preganjanje poviševanj cen robi. Nadzorstvo nad cenami ter na vijanje cen se še v normalnih časih ni dalo z bogve kako velikim uspehom izvajati. Izkušnje v svetovni vojni pa so pokazale, da je sredstvo v takih izrednih časih le paliativnega značaja, k morda v poedinih primerih tudi še neka zaleže, vsaj kot svarilen zgled, da je to sredstvo za generalno uporabo — da bi s® z njim dosegel zadovoljiv uspeh medvojne aprovizacije — popolnoma nezadostno. Objektivno nadzorstvo in zasledova^ nje tržnih cen je že samo na sebi silno težko in dolgotrajno. Pravilen in pravi cen postopek proti povišanju cen je mo goč le, ako je dana pravilna baza za pre Sc,iapje. Ta navadno ni dana v svobodni trgovini, pač pa tam. kjer je uveden PO' Poln sistem vezanega medvojnega go Spodarstva, v katerem jc mogoča zašle dovati in nadzorovati cene vseh pred motov in to cd produkcije dalje do de taline prodaje. Tak sistem ima danes v Podrobnosti izveden samo Nemčija, ki ga ic pa začela sistematično uvajati že prec več leti in kjer menda ni predmeta, katerem ne bi bile določene nedvoumne Podlage za fiksiranje cen v prodaji n debelo in na drobno. Kjer ni takega popolnega sistema o vezanem vojnem gospodarstvu je preganjanje visokih cen v protidraginjski akciji v najboljšem primeru le obliž za vse Doslej so imeli Nemci v Jugoslaviji! meščanske šole v Beogradu, Zagrebu, Novem Vrbasu, Beli cerkvi in Apalinu ter zasebno učiteljišče v Novem Vrbasu. Z odredbo, ki so jo 9. septembra podpisali^ vsi ministri, je to učiteljišče dobilo značaj stalnosti. Srbohrvaščina, nacionalna zgodovina in zemljepis sc bo poučeval v srbohrvatskem jeziku. Učne moči na zavodu morajo biti jugoslovanski državljani nemške ali jugoslovanske narodnosti, učenci pa samo Nemci jugoslovanskih staršev ali nemških državljanov, ki stalno bivajo v Jugoslaviji. Z odredbo istega dne sta bili odobreni dve popolni gimnaziji, in sicer v Beogradu in Novem Vrbasu. Prvo bo vzdr- prizadete. Občinstvo ima sicer nad preganjanjem veliko zadoščenje in radost, ne zaveda se pa in ne more izpregledati, da donaša taka kampanja — ob popolnoma svobodni trgovini — poleg trenutnega zadoščenja njemu dejansko še škodo, ker spravlja trgovino in obrt še v bolj abnormalno stanje. Na taka preganjanja ne reagirajo namreč samo maloštevilni direktno prizadeti, marveč reagira nanje vsa trgovina in obrt, a tudi ostalo gospodarstvo. Prva posledica po- bijanja draginje na način, kakor si ga zamišlja pri nas javnost, je ta, da pride še manj blaga na trg In če je manj blaga, cene samo še poskočijo. V svobodni trgovini gre blago vedno tja in k onim, kjer so ugodnejše cene. Navadno pridejo do blaga, četudi po vseh mogočih potih samo oni, ki so plačila zmožni in ki imajo možnost do njega priti po svojih zvezah. Pomanjkanje trpeči so najbolj udarjeni. Kakor ni mogoče odpraviti pijanstva še s tako težkimi kaznimi, prav tako ni mogoče, dokler obstoja svobodna trgovina, samo s preganjanjem in kaznovanjem zatreti draginjo tako, da bi bila zajamčena pravilna medvojna preskrba ljudi z življenjskimi in drugimi potrebščinami- (Konec jutri). Lluhlfana bo dobila nemško gimnazijo ževala nemška vlada ter bo imela isti pomen kakor šole, ki jih vzdržujejo tuje države n. pr. v Sofiji in drugod. Za gimnazijo v Novem Vrbasu so naši Nemci zbrali že 1,0-10.000 din. Zbirka se še nadaljuje. V vse razrede tega zavoda se jc vpisalo letos 416 učencev, med njimi 39 deklet. Nekaj dni pozneje se je otvorila nižja nemška realna gimnazija v Apalinu. Kakor je na otvoritvi nemške gimnazije v Beogradu naglasil predsednik nemškega šolskega društva dr. Moser, imajo Nemci že pristanek za četrto nemško gimnazijo v Ljubljani. Peli nemški srednješolski zavod le vrste pa bo odprla banovina Hr-valska v Zagrebu. Vzdrževala jo bo evangeljska cerkvena občina. Karpati - ločnica dveh različnih kultur »Pester Lloyd« se bavi v uvodniku z velikim pomenom pridobitve severne Transilvanije za Madžarsko. Navaja, kako je bilo madžarski knjigi trajno prepovedano, vtihotapiti se k madžarski manjšini v Romuniji. Gorje potniku, v katerega prtljagi so našli romunski obmejni organi proizvod madžarske duhovne kulture. In ko je pok. glavni urednik lista Josef Veszi nastopil v Zvezi narodov proti takšnemu zapostavljanju madžarske knjige, je bil zavrnjen. Avtor pravi dalje, da je bila vprav Sedmograška oni del zemlje svetoštefanske krone, kjer se je .madžarska kultura, pesništvo in književnost mj-bohotneje razvila. Srečno naključje je bilo, da so hriboviti kraji k loku Karpatov, ki so vidna ločnica evropske evrazijske kulture, prispevali glavni obulus za napredek madžarskega duha ter tako izpopolnili, s svojim vnanjim duhovitim licem pomanjkljivosti ravninske ploskve madžarske zemlje.« Velika Britanija in Tihi ocean Mnogi se vprašujejo, čemu hoče imeti Anglija tolikšno besedo v problemih Tihega oceana, čeprav je evropska velesila. Toda pobližji študij njenih kolonij na obalah tega oceana da, vštevši sosedni Indijski ocean, naslednjo sliko: Indija Cejlon Malajska federacija Severni Borneo Hongkong Avstralija Novi Zeland Papuansko otočje Otočje Fidži Nova Gvineja Kanada Velika Eritanija ima tedaj onstran Sueza vključujoč Indijo in Cejlon, brez Kanade 14,254.065^ km” posesti s 378 milijoni prebivalcev. Vštevši Kanado pa je prislonjenih na obale Tihega oceana, brez Indije in Cejlona 23,913.718 kms angleške kolonialne ali do- km2 ljudi 4,665.200 360,000.000 65.907 4,575.000 74.605 1,325.000 199.696 1,000.000 1.013 900.000 8,492.363 8,000.000 271.294 1,219.000 234.490 276.000 18.344 157.000 231.153 900.000 9,659.653 10,000.000 minionske zemlje s 23 milijoni prebivalcev. Iz tega se vidi, kako velika je še možnost naselitve belcev v teh krajih in zakaj je japonski apetit v prodiranju na jug k Oceaniji in Avstraliji tako velik. Cvetkovič pri knezu namestniku Pav iu. Knez Pavle je sprejel v daljši avdienci predsednika vlade Cvetkoviča. Ministrski predsednik se je nato dalje časa posvetoval s prosvetnim ministrom dr. Korošcem o važnih političnih vprašanjih Konferenci pri predsedniku vlade Cvetkoviču, ki se je bavila včeraj z važnimi gospodarskimi in drugimi vprašanji države, so prisostvovali vojni minister general Nedič, finančni minister dr. Šu-tej, minister pravosodja dr. Markovič ter minister pri predsedništvu vlade dr. Konstantinovič. Voditelji KDK v Beogradu. V prestolnico sta dospela dr. Maček in dr. Budi-savljevič. Dr. Maček je sprejel v svojem kabinetu ministra dr. Šuteja in dr. An-dresa. Važno je, da zobe temeljito očistimo ne samo zjutraj, ampak tudi vsak večer, predrto gremo spat. H11 PT5*f* CTK Ifl Jubilej »Obzora« v Zagrebu. Pred 80. leti, 1. oktobra 1860, je prvič izšel v Zagrebu »Pozor«, predhodnik »Obzora«. Večkrat prepovedan je list končno izhajal na Dunaju kot »Novi Pozor«. Ko so ga madžarske oblasti prepovedale, se je preselil v Sisek pod imenom »Zatoč-nik«. Od 1871. do 1886. je izhajal v Zagrebu znova kot »Pozor«, vsa leta poslej -pa kot »Obzor«. »Dokler bo Jugoslavija nevtralna, ne bo od Italije napadena. Tako je izjavila Italija na usta samega Mussolinija ob začetku vstopa v vojno. Takšna zagotovila je dobila Jugoslavija tudi od Nemčije. Zagotovila so bila dana v svrho pobijanja tuje propagande pri nas, čeprav ne Nemčija ne Italija v nacionalnem pogledu nimata in ne moreta imeti nikakih teritorialnih zahtev na škodo Jugoslavije« 'piše »Hrvaitski Dnevnik«. Dr. Sepp Janko, vodja nemške narodne skupine v Jugoslaviji, je odpotoval v Nemčijo, kjer bo ostal teden dni. * »Trpljenje drugih ni več stvar človekovega srca, sočustvovanja in močne dobrohotnosti, ampak je postala zadeva agitacije, reklame in naših besednih orga-nlzatoričnih sposobnosti. Nekaj revolucio narnih misli moraš povedati, da se odkupiš pred bodočnostjo.« (Stanko Cajnkar v 7. št. »Dejanja«), Soomnite se CMDf Kultura Dvoje ž*vljenj Sandorja Petrovicsa Pefofyja Tista prva polovica prejšnjega stoletja, ki je dala nam Slovencem Prešerna in mnogim drugim evropskim narodom pesnike največjih formatov, je dala Madžarom tudi njihovega pesniškega genija. la genij je bil Sandor Petrovics Petofy. Po rodu in pokolenju je bil Srb, toda vzgoja v madžarskem okolju in nacionalni romantiki tistega časa je napravila iz njega najbolj gorečega glasnika madžarstva. Rojen je bil 1. 1823., izginil pa je komaj 26 let star 1. 1849. v bojih med Madžari in Rusi nekje v Transilvaniji. Izginil, ne umrl, ker nihče ni vedel, kdaj in kje je padel in nihče tudi ni vedel za njegov grob. Toda v vseh literarnih zgodovinah in v vseh leksikonih nahajamo 1. 1849. kot letnico Petofyjeve smrti. Tako so bili Madžari in vsi drugi z njimi vred trdno prepričani, da je veliki Sandor Petrovics Petofy umrl komaj 26 let star junaške smrti na bojišču za svobodo naroda, katerega si je izbral in mu dal nesmrtne pesnitve Pred nekaj tedni na je budirnpeštanski dnevnik »Magyar-sag« objavil dva senzacionalna članka, iz katerih smo izvedeli, da Petofy omenjenega leta ni umrl, ampak je bil v bitki pri Sbgešvaru samo ranjen in ujet. Ujeli so ga Rusi in odpeljali s seboj v Rusijo, kjer je ozdravel, se kljub temu, da je imel na Madžarskem ženo, znova oženil z neko Rusinjo, ter živel tam še vse do leta 1868., torej polnih 19 let, kot Aleksander Petrovič. Umrl je v okolici Čite v Sibiriji. To nenavadno skrivnost so odkrili prav za prav že za časa svetovne vojne ujetniki iz tedanje Ogrske, med njimi zlasti neki naš Subotičan, ki se je za časa svojega bivanja v Harbinu, od koder je nameraval odpotovati kot jugoslovanski prostovoljec v Solun, seznanil s porušenim Subotičanom, železniškim uradnikom Vujičem, in od njega izvedel, da je v Sibiriji živel in umrl neki veliki madžarski pesnik, ki ga je ruska vojska ujela 1. 1849. na Madžarskem, kamor je bila poklicana, da zaduši madžarsko revolucijo, Tam se je oženil z neko mladenko, ki ga je negovala, ko je bil ranjen. Zakon je bil izredno srečen in iz njega sta se rodila dva otroka: Viktor in Ma- vra. Sin za časa svetovne vojne ni več živel, bila pa je tedaj še živa Petofyjeva hči Mavra. Viktorjev sin, Aleksander Vik-torovič Petrov, je bil tedaj podpolkovnik v carski vojski in z njim se je gospod iz Subotice seznanil pri omenjenem Vujiču v Harbinu. V. Aleksander Viktorovič Petrov je potrdil, da je bil njegov stari oče Madžar, da se je pisaj Aleksander Petrovič in da je zapustil tri velike svežnje madžarskih pesmi. Petrov sam svojega deda ni poznal, pa ga je še omenjeni Vujič, ker je večkrat prihajal k njegovemu očetu in se z njim pogovarjal v madžarščini. Ker je bil v vojni ranjen v nogo, je vse poznejše življenje malo šepal. Sicer pa je bil tih, vase zaprt človek. Ruski je govoril popolnoma. Nikoli ni omenil, da je bil na Madžarskem že enkrat poročen. Pač pa je dejal, da je na Madžarskem že mrtev in naj nihče ne raziskuje njegove preteklosti. Vujiču je oče vedno pripovedoval o Aleksandru Petroviču kot o velikem pesniku, madžarskem Puškinu. Aleksander Viktorovič Petrov pa je dejal,.da hrani njegova rodovina še vedno veliko dedovih rokopisov, da jih pa ne izroči javnosti, ker je bila njegova zad-,nja želja, da nikoli ne zagledajo tiskani Maribor Nadaljevanje strokovnega tečaja za učitelje kmetsko nadaljevalnih šol V ponedeljek 6. t. m. prične na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru tretji in sicer jesenski del strokovnega tečaja za učitelje kmečko nadaljevalnih šol, ki ga prireja banska uprava. Kakor znano je bil spomladi prvi del tečaja, ki je trajal tri tedne, poleti drugi del, ki je trajal en teden, sedaj se bo pa pričel jesenski del, k-i bo zopet trajal tri tedne. V tečaju je 28 učiteljev iz vseh delov Slovenije, ki se zanimajo za kmetske probleme in za kmetsko mladino. Predpoldne je teoretičen pouk, popoldne pa primejo učitelji za vsako delo, tako, da se seznanijo tudi z delom, ki ga opravlja naš kmet. Preko počitnic so učitelji izdelali strokovno nalogo, v kateri so obdelali najaktualnejše probleme svojih krajev. Na koncu tečaja bodo polagali izpite in sicer iz poljedelstva s travništvom, živinoreje z mlekarstvom, iz sadjarstva z uporabo sadja ter iz dotične kmetijske panoge, iz katere je kandidat predložil nalogo, ako ta ni iz gori navedenih panog. V okviru tečaja bodo učitelji tudi obravnavali učni načrt za slovenske kmečke nadaljevalne šole. Po končanem izpitu bomo zopet imeli 28 strokovno usposobljenih učiteljev, ki bodo pohiteli v naše vasi in takoj prijeli za delo, kajti mesec november je mesec pričetka kmečko nadaljevalnih šol. Novo gostinsko podjetje Danes je bil komisijski ogled preurejene restavracije pri »Zamorcu« v Gosposki ulici, ki jo vodi restavrator g. Franjo Brodnik. Imenovani je prevzel to znano restavracijo kot natakar, ki si je pridobil bogate strokovne izkušnje na polju gostinstva v Nebotičniku in »Emoni« v Ljubljani ter v Veliki, kavami v Mariboru, kjer je povsod služboval po več let. Že prve dni smo opazili v Brodnikovi restavraciji mnoge odličnike našega javnega in gospodarskega življenja. Gospod restavrater je uredil tudi veliko sejno dvorano in prijetne sobe za zaključene družbe ter je upati, da bodo mariborska društva g. Brodnika kot Slovenca podprla. Ljubezniva zaročenka 32 letni trgovski potnik Turk Ivan iz Maribora se je hotel pred odhodom iz Maribora za dalje časa posloviti od svoje zaročenke. Pri slovesu je prišlo do spora, v katerem je njegova zaročenka segla po nožu. Turk je v obrambi prijel za rezilo ter se vrezal v roko, da je moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici. m Odlikovan je bil z redom sv. Save V. stopnje g. Ludvik Petrič, šolski upravitelj na II. deški šoli v Krekovi ulici. m Ob priliki 100 letnice obstoja je darovala tvrdka C. Budefeldt mestni občini 25.000 din za siromašne meščane. Želeli bi bilo, da bi ta primer našel več po snemalcev . m Poroke v Mariboru. Zadnji čas so sc v Mariboru poročili: Grafoner Karel, delavec ,in Škofič Ivana, delavka; Medved Ludovik, kmet, in Šalamon Jožefa, kmečka hči, iz Sikol-Slivmce; Rožman Mihael, narednik 45 .pp. in Stesl Marjeta, zasebnica; Jug Alojz, čevljarski mojster, in Klep Alojzija, kuharica; Eker Alojzij, tovarniški delavec, in Migan Marjeta, predica; Suša Gvidon, trgovski pomočnik, in Ačko Justina, sukarica; Meglič Franc, črkoslikarski pomočnik, in Kolar Antonija ,predica; Lukič Franc, pletarski pomočnik, in Vrbnjak Antonija, predica; Žaler Rudolf, apretur-ski delavec, in «£onvogl Alojzija, navijalka. . — ni Izvoz presnega grozdja poznih vrst* je dovoljen že od 25. septembra dalje. belega dneva. Sandor Petrovics Petoiy, ali Aleksander Petrovič, je umrl zopet kot vernik pravoslavne cerkve, kakor njegov srbski oče, in njegov grob je še vedno ohranjen. Zakaj se veliki pesnik ni vrnil na Madžarsko? Iz strahu pred kaznijo, ker je bil eden voditeljev madžarskega upora proti Habsburžanom? Zaradi tega, ker se je v Rusiji znova poročil? To bo ostala vekomaj skrivnost. Njegova madžarska žena je izposlovala, da je bil razglašen za mrtvega in se je tudi sama znova poročila. Nas Slovence bo zanimalo, da je Pe-tofy napisal tudi pesem, ki je pod naslovom »Maribor« posvečena našemu mestu. V njej opisuje svoje potovanje skozi naše kraje. Prevedel jo je pokojni Lojze Benkovič, a je menda^ ostala v njegovi zapuščini. Mimo tega ima pesem, ki je vsebinsko zelo podobna Prešernovim »Zvezdogledom«. Ko sem nekoč odkril to podobnost, me je zanimalo, kako je bilo mogoče, da je nastala ta podobnost, saj Petofy gotovo ni poznal Prešerna, čeprav je bil njegov sodobnik. Pozneje sem ugotovil, da sta motiv oba vzela iz Petrarce, katerega sta enako oboževala. ZAKONSKI TRIKOT 67 letni posestnik Anton Vele iz Slivnice je presenetil svojo ženo s hlapcem, ki se je spravil nad svojega gospodarja s sekiro ter ga vsekal v desno roko; po dejanju je hlapec z gospodarjevo ženo neznano kam pobegnil. Poškodovani Vele se zdravi v mariborski bolnišnici. m Doktorsko diplomo je dobil na zagrebški veterinarski fakulteti Mariborčan Karlo Sekolec. m Ugodnosti gledaliških abonentov so mnogovrstne: oni imajo svoj stalni sedež, in se jim ni treba prerivati pri večerni blagajni, po vrhu pa dobe po znatno ni ji, ceni kakor neabonenti vse na novo naštudirane gledališke komade. Če pa sc kdo noče ali nc more vezati na vrstni red abonentskih predstav, pa mu je na razpolago abonma na bloke, s katerimi si poljubno izbere izbere dan predstave, izvzemši le one zelo redke, ki so označene z ,,Izven'". m Prošnja. V soboto, 5. t. m. priredijo ..Trboveljski slavčki" v Mariboru koncert. Ker v Mariboru ni primernih prostorov za prenočevanje ekskurzij, prosimo vse družine, ki bi hotele sprejeti za to noč na prenočišče dečka ali deklico, da sporoče to Učiteljskemu društvu za Maribor mesto na II. deško ljudsko šolo v Razlagovi ulici. m Francoski krožek. Prijave za vse tečaje francoskega krožka se še sprejemajo v tečajih samih. Dan, ura in kraj teh tečajev so razvidni na lepaku v Gregorčičevi ul. 4. m Tečaji angl, jezika. Naknadne prijave za angl. tečaje se še sprejemajo v petek, 4 .okt. v angl. knjižnici v Krekovi ulici 14 med 18. in 20. uro ter v ponedeljek, 7. okt. v I. realni gimnaziji, priti, levo med 18. in 19 uro. m Prometna nesreča. Z mlekarskim vozom je neki voznik povozil na Franko-panovi cesti kolesarko Marijo Grizollovo s Pobrežja, ki toži o bolečinah v rebrih, kamor je udarilo oje voza. m Prometna nezgoda na državnem mostu. V kolesarja Verasa Aniona, knjigoveza drž. delavnic, ki je vozil pravilno po desni strani, Je zavozila na državnem mostu z osebnim ‘vlomobilom Lolc Lederer, žena mariborskega trgovca ter ga podrla; Verasu se ni pripetilo nič hodega, škodo na kolesu pa bo mu nadoknadila avtomo-bilistka, ki pravi, da ga ni videla, dokler ni trčila vanj. m Maribor je obiskalo v letošnjem septembru 1851 tujcev, med njimi 2(55 iz zamejstva. Stolpno je bilo 3701 nočnin. Pri tem niso upoštevani oni tujci, ki so obiskali naše mesto le za en dan brez prenočevanja. m Stlrl prslc na desni roki je odtrgal stroj v Ilutterjevi tovarni delavki Fabič Renaldi, ostal ji je le palec. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico. Jedilni pribor*g*e M. Jlgerjev Sin, Gosposka utica 15 m Pcearsko podjelje Gustava Straška v Tyrševi ulici 12, ki ga je šele pred meseci odprl, lepo uspeva. Podjetnik je znan strokovnjak in zaveden slovenski obrtnik. Kot začetnik je potreben vse podpore naše javnosti, zanj pa govore tudi njegovi iz-vrstni štedilniki in peči. m S krožnikom vrele juhe sc je polil 3 letni sinček železniškega kurjača Pavel Ma-lec iz Smolnika. Z opeklinami po vsem telesu so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. m Pri padcu s kolesa si je zlomil desno nogo 39letni Kolnik Vojteh, trgovski poslovodja iz Selnice ob Dravi. m Grozdnega ledna letos zaradi slabe letine v Mariboru nc bo. * Srbska pravoslavna cerkvena občina v Mariboru obvešča, da so bile dne 1. oktobra t. I. izvlečne sledeče številke obveznic. 1, 37, 38, 40, 44, 45, 46, 109, 110, 111, 114, 116, 117, 118, 120, 123, 126, 128, 132, 175, 178, 187, 214, 216, 217, 218, 222. 224, 229, 230, 235, 236, 237, 239, 240, 244, 245, 247, 249, 250, 294, 295, 323, 324, 257, 391, 394, 421,' 431, 450, 459, 514, 536, 598, 602, 607, 615, 616, 617, 622, 623, 627, 634, 637, 647, 649, 654, 657, 659, 663, 667, 669, 673, 677, 678, 680, 681, 684, 687, 689, 691, 693, 694, 695, 697, 700, 720, 776, 784, 786, 787, 788, 789, 848, 874, 892, 950, 969, 1069, 1109, 1115, !1247, 1279, 1302, 1309, 1349, 1377, 1402, 1422, 1424, 1437, 1475, 1480, 1494, 1541, 1548, 1553, 1569, 1593, 1603, 1625, 1663, 1666, 1679, 1717, 1729, 1740, 1772, 1826, 1884, 1886, 1899, 1947, 1962, 1993, 2013, 2014, 2021, 2043, 2058, 2063, 2103, 2106, 2126, 2128, 2132, 2158, 2165, 2167, 2172, 2218, 2219, 2220, 2223, 2270, 2281, 2295, 2299, 2302, 2308, 2319, 2322, 2344, 2347, 2360, 2378, 2380, 2393, 2396, 2397, 2419, 2424, 2445, 2470, 2472, 2473, 2493, 2494, 2508, 2513, 2517, 2522, 2530, 2538, 2545, 2561, 2596, 2608, 2611, 2639, 2647, 2660, 2666, 2669, 2670, 2673, 2697, 2716, 2721, 2732, 2743, 2746, 2751, 2786, 2804, 2810, 2815, 2821, 2825, 2835, 2846, 2874, 2880, 2882, 2892, 2904, 2912, 2928, 2938, 2941, 2968, 2999, 3039, 3077, 3080, 3083, 3089, 3098, 3099, 3129, 3135, 3146, 3150, 3164, 3166, 3181, 3190, 3191, 3217, 3223, 3250, 3261, 3279, 3296, 3302, 3307, 3341, 334,3, 3357, 3375, 3384, 3400, 3409, 3419, 3432, 3435, 3436, 3440, 3449, 3450, 3469, 3484, 3492, 3494, 3501, 3547, 3556, 3562, 3569, 3600, 3607, 3623, 3632, 3639, 3641, 3649, 3652, 3662, 3703, 3736, 3782, 3783, 3790, 3809, 3821, 3822, 3837, 3845, 3874, 3878, 3879, 3886, 3890, 3899, 3911, 3923, 3927, 3934, 3935, 3942, 3943, 3948, 3949, 3963, 3966, 3983, 4022, 4025, 4026, 4045, 4058, 4061, 4070, 4072, 4073, 4074„ 4092, 4111, 4116, 4137, 4149, 4150, 4172, 4184, 4186, 4194, 4200, 4201, 4205, 4208, 4213, 4221, 4233, 4257, 4264, 4286, 4307, 4308, 4315, 4334, 4345, 4354, 4355, 4364, 4371, 4373, 4377, 4399, 4401, 4403, 4404, 4405, 4431, 4434, 4457, 4465, 4475, 4489, 4497, 4500, 4513, 4516, 4531, 4544, 4565, 4577, 4618, 4642, 4658, 4687, 4712, 4719, 4752, 4756, 4761, 4777, 4784, 4792, 4806, 4823, 4828, 4834, 4838, 4841, 4844, 4862, 4876, 4886, 4888, 4898, 4906, 4912, 4914, 4918, 4944, 4950, 4959, 4961, 4992. Ue tanrac ja pri „Zamorcu“ Maribor, Gosposka ulica. Vsak petek sveže morsko in sladkovodne ribe, Dnevno razne kulinarične specialitete. Pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Sprejemajo se abonenti na odlično meščansko hrano. — Priporoča se restavrater Franjo BRODNIK ———— I 1.11 IIHIl lili lllll I ll m Mesnice v nedeljo zopet zaprte, Od 1. okt. naprej bodo mesnice ob nedeljah zopet zaprte. Združenje mesarjev naproša občinstvo, da nabavi meso za nedeljo že dan poprej. m Dve »amazonki. V Erjavčevi ulici v Studencih je prišlo sinoči v nekem stanovanju do prepira med neko H. in precej mlajšo L, ki živila že dalje časa v sovraštvu in ker se ena ni hotela drugi izogniti pri vratih. Prepiru je seveda sledil pretep, ki se jo končal šele s posredovanjem soseda. * Za mal denar do premoženja! Z malo sreče zadenete tudi Vi lahko enega glavnih dobitkov drž. razredne loterije, ako nabavite srečko v „Gradu Sreče" Puinlk-n. Velika izbira srečk raznih številk. Žrebanje že 11. oktobra. Poizkusite! * Starihor ima svoj mesečni sestanek v eelrtek, dne 3. oktobra 1940, ob 20. url v restavraciji Narodnega domu. * Fotografije za legitimacije — Foto Japelj, Gosposka 18-1. * Zveza gospodinj ima važen sestanek v petek, 4. okt. 1910, ob 20. v „Vesni“, * Sprejema naročnike za knjige ,,Vodikove družbe"'. Knjigarna in papirnica Tiskovne zadruge, .Maribor, Cankarjeva 1 telefon 25—Ta. * Naknadni vpis v Dvoletno trgovsko šolo in poedine predmete (stenografija, nemščina, italijanščina itd.) vrši Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 16-11. Vpiše se lahko vsakdo. Kino * Grajski kino. Samo še vključilo četrtek 18'45 film „Povralek v domovino", ob 20'15 „Svengalijev večer". — Od petka dalje veliki češki film „Torpedo 48". *• Union kino. „Prebujene strasti", odlični francoski film globoke vsebine z Viviane Romance in Picre Blanchaire-om. * Esplanade kino. Do vključno četrtka senzacijski film „Desperado“. Petek pikantna duhovita veseloigra „Moja hči to ne dela" z Geraldino Kattovo. Radio KAJ VAM PRIPOROČAMO ZA JUTRI* Ljubljana: 12. „Po naših stezicah"" (plo-, šče); 13.02 salonski 110 (vodi prof. V. Novšak); 18.20 citraškc točke (plošče); 20, Gerbičeva ura, sodelujejo Akademski pevski kvintet, prof. I’. Šivic (klavir) in Srečko Koporc, 21.20 koncert slovenske glasba RO; 22.15 zabavali koncertRO. — Beograd: 12.40 narodne pesmi poje Kornelija Ninkovič-Grozano s spremljavo narodnega RO; 17.25 koncert RO; 18.30 šansone poju Nada Aleksandrovič, 21 simfonični koncert velikega RO pod vodstvom V. Iliča; 22.50 sodobna glasba (plošče). — Praga: 19.25 pester glasbeni spored; 20.45 serenada za pihalni orkester; 21.30 Jirakova serenada; 22.35 plesna glasba. — Brali slava: 13. koncert salonskega orkestra; 15.30 zabavna glasba; 16.20 lahka glasba; 20.30 koncert RO; 22.15 slovaška plesna glasba. — Budimpešta: 17.15 klavirski koncert Chopinovih skladb; 18.10 orkestralni koncert; 19.55 zabavna glasba. — Rim: 19.40 violinski koncert Lea Pctroni,20.30 simfonični koncert; 21.40 plesna glasba. — Atene: 14. plesna glasba; 20.30 vokalni koncert ge. Karandinu; 21.30 lahka glasba; 22. jazz; 22.30 koncert na klavicenu ge. Gcor-giadi-Speckner; 23. plesna glasba. — Andora: 13.—16. zabavna in plesna glasba,-21.45 argentinski tangi; 23. simfonična glasba; 23.30 francoske pesmi; 24. izbranii odlomki iz Bizelove .,Arlesiane“. — Kalunri-borg: 17.50 koncert moderne glasbe na harmoniki in baniu; 22. plesna glasba. — Tallin: 18. odlomki iz Mozartove opere. Vesli: Ljubljana: 7.05, 12.30, 14., 19, 22. Beograd: 6.45, 13.30. 14.40, 19.10, 21.40,22.40. Štiri žrtve strupenih gob v bolnišnici Blagovolite objaviti v smislu čl. 26 in 27 zak. o tisku sledeči popravek: »Ni res, da so se vsi (Cvetko Ivan in Marija s Pobrežja, Bezik Matija in Elizabeta, Arzenšek Stanko in dr. Lojze Peric) zastrupili z gobami, tako zvanimi snežkamd, ki so bile kupljene na mariborskem trgu, za katerega odgovarja tržno nadzorstvo, ki ga vodim jaz, res pa je, da zakonca Cvetko Ivan in Marija s Pobrežja po časopisnih vesteh samih snežk nista kupila na mariborskem trgu. Ce so jih kupile ostale štiri osebe na mariborskem trgu, mi ni znano. Ni res, da bi bile gobe (snežke) kupljene na mariborskem trgu za dr. Lojzeta Perica pomešane z gnilimi, res pa je, da niso bile pomešane z gnilimi gobami (snežkami). Ni res, da na našem trgu ni vse v re- du. Gobe, ki prihajajo na trg morajo biti pregledane. Kar ni sposobno za pripravljanje jedi, se uniči. Mariborsko tržno nadzorstvo se pod mojim vodstvom tega striktno drži. Vkljub temu so prevare od strani prodajalca pri prodaji gob na trgu možne tako dolgo, dokler tržni organ pregledanih gob sam ne prodaja. Prodajalci namreč gobe skrivajo bodisi pod mizami, bodisi koder koli drugje in tako se je zgodil celo slučaj, da so se na trgu pojavile mušnice. Čim se je to opazilo, se jih je takoj uničilo. Pa tudi oseba, ki gobe kupuje ter pripravlja za jed, jih mora ravno tako poznati. poznati pa mora tudi njih lastnosti v razkrajajočem se stanju, ali pa se v slučaju nepoznanja obrniti na strokovnjaka. Suežkam je treba odstraniti vrlino ko- žico, ker je grenkega okusa ter jo pred pripravo vreči v vrelo vodo in odcediti. Šele na to je brez nevarnosti sposobna za pripravo jedi. Službo tržnega nadzornika opravljam v Mariboru že preko 3 leta in doslej ni bilo čuti o kakem zastrupljenju konsu-mentov po gobah kupljenih na mariborskem trgu. Zato tudi ni res, da ne bi bil kos svoji nalogi ter je tudi neupravičen poziv na oblast, da naj napravi na mariborskem trgu red. Inž. Martin Večer je vič. • Utemeljenost tega po v določilih zakona o tisku sestavljenega popravka, bazira na pojasnilu, ki ga objavljamo v današnjem listu. es P 25% **$? £a Sil GtOnStfa pid Pr črne h s zel© pr ijubijerja plošča ■ €S* neko W ¥ss svet :ssr 3® '.ja Mnogim starejšim generacijam je znano, kako je pred svetovno vojno 1914-18 marsikateri svetovni potnik često moral na »zajamčeno pristnih eksotičnih« redkostih, ki jih je kupil za drag denar, naknadno ugotoviti znak »Made‘in Germa«^«. Mali, toda zanimiv primer uspeha kakovosti nemškega dela nam nudi industrija gramofonskih plošč. Neka velika berlinska tovarna je Izvažala plošče v 58 držav. Zanimivo je, da so večina teh izvoženih plošč originalni snvmki eksotične glasbe iz najrazličnejših dežel sveta, tvrdka je-imela stalno na poslu svoje glasbene tehnike, ki so snimali v vosku nove glasbene .in pevske komade. Iz teh voščenih plošč izdelujejo v Berlinu matice, s katerimi pozneje izdelujejo gramofonske plošče. Če visoike carine na gotovo proizvode preveč podražijo izvoz plošč, vračajo matice nazaj v deželo, kjer so bile izdelane, da jih tam nadalje izkoristijo. Število izdanih eksotičnih plošč |e često jako visoko. Tako so n. pr. posnetki eksotičnih kineškrh glasbenih orkestrov napravljeni v 10.000—20.000 izvodih. Prodaja v Nemčiji izdelanih Plošč je na pr. v Madrasu in na Sumatri večja ko v katerem koli znatnem mestu Evrope. Katalog arabskih plošč te berlinske tvrdki ima okoli 18.000 različnih številk. Listanje v tem katalogu nudi tudi zanimivo sliko okusa v posameznih deželah. V Egiptu je na pr. neo zgradila na Donavi v Beogradu družba „Dunavsko bro-dogradilišle d. d.“. V roku dveh let po iz-danju koncesije bodo ladjedelnice dograjene z vsemi najnovejšimi pripravami, tako da bodo lahko v normalnih prilikah izdelale osem novih plovnih objektov po 2000 HP ali ravno toliko vlačilcev in tankov po 1000 HP, odnosno izvršile popravilo 12 plovnih objektov. n O zvišanju cen špiritu poročajo iz Beograda. Špirit lanske proizvodnje je že porabljen. Ker se bo letos verjetno povečala cena sladkorne melase, iz katere se špirit izdeluje, v istem razmerju, kakor se je povečala- cena sladkorni pesi, smatrajo zastopniki industrije špirita, da bo tudi povišanje cen špirita v novi kampanji skoro gotovo neizogibno. n Zagrebški Slovenci priredijo v soboto, 5. oktobra, ob 20. v prostorih društva ,.Narodni Dom“, Berislavičcva ul. 11, vinsko trgatev, po starih slovenskih običajih* Alf bi radi še enkrat ^ doživeli medene tedne • Potem berit« novi roman »Večernika«, ki prične izhajati v soboto, 5. t. m. .Drugi medeni leden* je roman, ki bo na mah osvojil srca vseh »Večernikovih« naročnikov in čitateljev. Posebno mikaven bo za naš ženski svet, ki mu bomo v tem romanu postregli s pretresljivo zgodbo o neizmerni ljubezni simpatične Angležinje Kristine, ki je v svoji odpovedi in skromnosti premagala vse grenkobe *n razočaranja ter doživela svoj drugi medeni teden. Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD 114 Roman iz tihotapskega življenja na bivSi poljsko-iuski meji — Obleči se, Berek! Svinjka se je naglo oblekel. — Kaj stojiš? Pojdi! Berek je pobral palico ter hotel oditi. Pa sem zakričal: — Počakaj! — Kaj še želite? Pristopil sem k njemu ter mu dejal: — Koliko je ura? — Ne vem... Znabiti štiri... — Štiri? Tako pozno? No, daj mi tole palico! Boli me noga... Ti pa poidi! Iztrgal sem mu palico ter pohitel v smeri proti Duškovu. Berek je obstal na cesti brez besede. Ko sem kasneje v stari žganjami razreza! palico, sem našel v njej šesttisoč dolarjev. Toda tale povečava mojega kapitala me niti malo ni raz veselila, Rad bi dal ves ta denar, ko bi se mogel vsaj za nekaj minut srečati s Kriso ter mu povedati, da sem izpolnil obljubo. Neprestano se potikam po meji. Vsi so me zapustili. Niti enega prijatelja nimam več. Nekoč me je zanesla pot v naše nekdanje skrivališče. Pusto je, prazno in mrzlo. Vse je čez in čez prekrilo rumeno in zlato listje. Nikogar ni, niti mojega ljubega mačka z odsekanim reoom... Veter podi po cesti rumene in vlažne liste. Brzojavni drogovi stojijo žalostno, molče... Bliža se zima. V zraku jo že čutim. Kmalu bo padla »bela stezica«. To noč sem prebil v globini gozda, blizu druge mejne linije. Splazil sem se pod pritlične veje smreke. Zavdajalo je ipo plesnobi. Toplo je bilo kot pod kokljo. Skušal sem zatisniti oči, a nisem mogel spati. Pred očmi so se mi vrstile čudovite podobe... To noč sem doživel stvari, ki jih z besedami ne znam povedati. In vprav to noč sem se bil odločil, da za vselej zapustim mejo. Jutri bo obletnica smrti Saše Veblina. Vzhod sonca je bil čudovito lep. Opazoval sem ga z grička na drugi mejni liniji. Naslednjega dne sem šel v mesto. Rad bi se poslovil od Jožefa Trofide, in njegove sestre Janinke.' A ju nisem našel doma. V hiši so stanovali tuji ljudje. Povedali so mi, da je Jožef prodal hišo ter odšel z materjo in sestro k sorodnikom. Odtod sem šel k Mamutu. Tudi njega ni bilo doma. Slednjič sem zavil h Ginti. V našem nekdanjem salonu je bilo veselo. Peli so. Tonda je raztegoval harmoniko. Ko sem vstopil, sem zagledal v sobi precej pijanih novačkov. Samozavestno sem se postavil sredi sobe. Fantje so buljili vame. Nekdo je tiho rekel: — Fantje, to je on! Tonda je prenehal igrati. V sobo je pritekla Ginta. Ko me je opazila, se je jela umikati proti vratom. — Aj, aj... gospod Vlado! — Da. Jaz. Daj mi steklenico vodke in nekaj pod zob L — Pohiti! Prinesla mi je pijačo ter jo postavila predme. Sedel sem za dolgo mizo, med novački. Eden izmed novačkov je vstal ter hotel neopaženo izginiti. Potegnil sem samokres^ter ga nameril nanj. — Marš v kot! Vi pa, — sem se obrnil k ostalim novačkom, — sedite in molčite! Izpil sem in pojedel. Nato sem stopil k Tondi ter mu dal stodolarski bankovec. — Igraj! Tonda je zaigral kot obseden. Izpil sem še zadnji -požirek si prižgal cigareto ter se polagoma pomaknil proti vratom. Še enkrat sem se ozrl na fante. Glej, nobenega starega prijatelja ni med njimi, sami novi obrazi! Potem sem zaloputnil vrata in odšel. Kasno zvečer sem šel proti vasi Po-moranka. V stari žganjarni sem pobral vse orožje. Nato sem krenil proti meji. Mesec je mežikal skozi goste oblake. — Ustavil sem se ob vznožju Kapitanove gomile. Potem sem stopil na vrh. Odtod sem videl drobna svetla okna v Veliki vasi na sovjetski strani. Za mano je bila Pomoramka. Blizu odtod je tekla cesta iz Rakovega proti meji. Poslednjič bi še rad videl oni kanal, kjer sem s Trofido prvič šel čez mejo. Spustil sem se s Kapitanove gomile proti nasipu in kanalu. Sedel sem ob nasipu in gledal proti meji. Prižgal sem si cigareto. Ognja nisem sikrival. Koga naj se vendar bojim? Saj imam štiri rnepetirke in enajst bomb! — Vraga, celo orožarno! Pa sem znenada opazil na loki, ki je bila pred nasipom neko postavo. Zdrznil sem se. Naglo se mi je bližala. Ob njej sem opazil belo liso. — Prikazen! — sem pomislil. Tiho in naglo sem krenil za postavo. Izginila mi 'je izpred oči blizu Kapitanove gomile. Lagodno sem stopil navzgor. Na vrhu sem opazil temno klečečo postavo. Obraz je imela skrit v dlaneh. Nepremično sem jo gledal. — Kaj neki počne? Ali moli? Stopil sem naprej. Uzrl sem mlado dekle, zavito v črn plašč. Ko me je zaslišala, je skočila pokonci. Rekel sem ji: — Ne bojte se, gospodična! (Konec jutri) Ne pozabi naročnine! Gobe - njih lastnosti, nabirati"©, prodala na trgu in pripravljanje za uživanje Gobe, ki jih nabiramo kot živila, da jih užijemo, niso samostojne rastline, temveč so sad enega razreda tako imenovanih steljčnic (stallochyta). To kar se stalno vzdržuje v tleh je podgobje ali micel, ki je prepredeno različno globoko v zemlji ter se lahko razteza tudi v precejšnjo daljavo. To podgobje požene, če so dani ugodni pogoji; to so toplota in mokrota iz zemlje sadna telesa, ki s svojimi trosi, če pridejo zreli v zemljo lahko klijejo in iz tega zraste novo podgobje. Po obliki sadu in po trosih delimo gobe v skupine. Imamo osem glavnih skupin. Večina gob ni strupenih. So pa med njimi vrste, ki so izredno strupene in ki jih ne more spoznati na prvi pogled laik. Glede hranilne vrednosti gob ter te izrabe se je poročalo mnogo. Novejše preiskave se strinjajo v tem, da je izraba redilne vrednosti razmeroma velika. Pri jurčku ali gobanu se izrabi 80% vsega njegovega dušika in 94% vseh njegovih ogljikovih hidratov. Na podlagi tega so gobe dragoceno živilo. Prebava gob pa potrebuje nekaj več časa. Zaradi tega moramo gobe dobro prežvečiti. Zato je potrebno seveda zdravo telo in normalna prebavila. Za bolniško hrano gobe niso. Nabrane gobe, posebno ob padavinah, se kaj hitro pokvarijo. Zaradi tega jih ne smemo nikoli dolgo držati ter jim čim prej porabimo v kuhinji. Pravimo, da mora biti meso od gob trdo ter ne sme kazati vodenosti. Posamezni eksemplarji morajo biti celi in ne objedeni po polžih; gobe ne smejo biti črvive. Za uživanje gobje hrane so velika nevarnost strupene gobe. Ni sploh nobenega kemičnega sredstva, s katerim bi dokazali pri kuhanju gob, če je zraven tudi kaka strupena. Edino sredstvo je poznanje svežih strupenih gob. Pogrešno je naziranje, ia se strupene gobe spoznajo, če kuhamo zraven čebulo ali pa vtaknemo srebrno žlico, ki bi naj počrnila ob navzočnosti strupenih gob. To napačno mnenje je stafo že mnogo ljudi življenje. Hrana pripravljena iz gob se mora vedno sveža použiti, ker se vrši v gobah razkroj, ki vodi do strupenih snovi. Mnogo zastrupljeni z gobami je pripisati pogretim gobam. O kemični sestavi gob se splošno lahko reče, da jih prištevamo k bogatim živilom na dušiku, posebno pa je večina dušika v obliki proteinskega dušika (beljakovinski). Masti vsebujejo gobe v splošnem malo, največ do 7% suhe substance. Od ogljikovih hidratov sta navzoča največ matnit in trehaloza. Pento-zani so navzoči v zelo majhnih količinah. Gobe pa vsebujejo posebno encime. Pepel gob vsebuje mnogo kalija in fosforne kisline. Strupene snovi gob so bile različno preiskane. Mušnica vsebuje n. pr. cholin in muscarin. Užitni hrček vsebuje kot strup helvella kislino in tudi cholin. Kakor je že prej Povedano, se zamorejo strupene snovi v nestrupenih gobah tvoriti same, pri čs-roer se gre za tako zvane autolitične P - snove. Na ta način stvorjeni gobji toksini so agmatin, paraociphenilaetilamin in imidacolilaetilamin, in ki še v razred-čenju 1 :100.000 močno napadajo črevesje. Natančneje opišem zimsko kolobarni-co, dišečo sivoglavko ali tudi snežinko imenovano (srbohrvatsko: listopadna vi-tezovka; latinsko: Tricholoma portento-sa, agaricus portentosus, nemško: grauer Ritterling). Zimska kolobarniea ima klobuk, ki je včasih nad 10 cm širok, valovit, neenakomeren in grbast. Kožica na klobuku je sive do čmosive, na temenu vedno temnejše barve. Meso ima belo do beloru-menkasto in diši ter ima okus po moki. Raste od septembra do decembra ter tema mesecema odgovarjajočih spomlad-nih mesecih v iglastih gozdovih. Ta goba je užitna in okusna, samo vrhno kožico ji navadno odstranimo, ker je grenkega okusa. Navadno jo pred pripravo poparimo, ali pa vržemo v vrelo vodo ter odcedimo. Šele potem začne prava Priprava za jed. Zimska kolobarniea spada v skupino planičark ali Hstičastih gob, splošno glive imenovane. V tej skupini je več zelo strupenih vrst. V podskupino ali razred pa spada med kolobarnice (Tricholomae). Anton Beg trdi v »Naših gobah« na 30. strani, da so vse užitne, kar pa ne drži. Navedem kot strupene: Tricholoma, inodermeum in Tricholoma sulphureum. Sumljiva pa je najpodobnejša Trichoia-ma fucatum. Vse kolobarnice se naj obarijo pred pripravo za jed. Gobe naj nabira samo tisti, ki jih pozna, ali pa nabrane gobe takoj pokaže tistemu, ki jih pozna. Gobe, ki prihajajo na trg, morajo biti pregledane. Kar ni sposobno za pripravljanje jedi, se uniči. Mariborsko tržno nadzorstvo se tega drži. Specialno s pregledom gob se bavim jaz, ki nabiram gobe že 35 let, g. Stani Josip, zdravstveni pomočnik ter še dva druga tržna revizorja. Gobe se skrivajo pod mizo. Zgodil se je celo že slučaj, da so se pojavile mušnice, kar pa se je opazilo ter seveda takoj uničilo. Zraven pregleda na trgu imam jaz ter ostali člani tržnega nadzorstva ogromno drugega dela, ki ni manj važno, kakor pregled na trgu. Na primer: kontrole po mestu v lokalih, po zakonu o nadzorstvu nad živili ter sedanje uredbe glede reguliranja preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami. Prevare pri prodaji gob na trgu so možne tako dolgo, dokler tržni organ pregledanih gob sam ne prodaja. Pač pa se kontrola lahko poostri, kar se je izvršilo do ^potankosti. Pred tem slučajem pa ni bilo od časa, kar vodim tržno nadzorstvo, to je preko tri leta, nobenega slučaja zastrupitve z gobami, kupljenimi na mariborskem trgu. Glede kuhanja ali pa priprave gob za jed mora biti dotična ali dotični, ki jih pripravlja ravno tako verziran v poznanju gob ter njih lastnosti tudi v razkra-jaočem se stanju, ali pa jih pokazati poznavalcu gob. Inž. Martin Večerjevič. Celje Cestna Na teritoriju bivše celjske okoliške občine je lepo število cest, ki so zelo fre-kventirane. Bivša okoliška občina je svoje ceste močno zanemarjala, nekatere sploh nikoli niso videle gramoza, dasirav-no so vodile v močno obljudena naselja. Mestna občina je ob združitvi obeh občin te ceste prevzela v takem stanju. Priznati moramo, da se je v tem oziru zadnja leta mnogo storilo, vendar še dosti premalo. Ko je sedaj zopet pričelo neprijetno jesensko deževje, so se tudi pričele zopet množiti pritožbe glede slabega stanja cest. Najslabša je cesta od Za-vodne pod Starim gradom proti Pečovniku. Na tej cesti je velik obrat s tovornimi avtomobili in drugimi vozili, saj se dnevno prevaža velike množine premoga iz rudnika v Pečovniku. In tako je ta cesta, ko nastopi mokro jesensko vreme, zopet velika blatna luža, ki povzroča pešcem mnogo neprilik in neprijetnosti. Obupno je gledati posebno šolarje, ki jih mizerija obrizgavajo vozila po bornih oblekcah, da se dostikrat ne vidijo iz blata, še ža-lostnejše je to za uboge starše, ko se na tak način kvari obleka njih otrokom, saj so otroci iz naselij ob tej cesti po večini otroci delavskih staršev, katerim ti komaj skrbijo za obleko. Vse gramozenje te ceste ne zaleže ničesar, ker se cesta izrablja prekomerno in bo treba res misliti, da se enkrat za vselej pošteno uredi. Do takrat pa bi bilo najprimernejše, da bi se na to cesto navozili odpadki, tako zvani leš, iz katere celjskih tovarn, ki ga imajo dovolj na razpolago. Tak material je trpežen in ne povzroča blata in luž, glavno pa je, ker bi bil menda zastonj in bi stal samo dovoz. Če je to izpeljivo in če bi tak material bil pripraven, naj bi preudarili tisti, čijih naloga je to. Na vsak način je potrebno, da se takoj nekaj ukrene, ker zadeva ne trpi odloga. * žrebanje loterije Legije koroških borcev v Celju 1)0 nepreklicno v nedeljo, G. oktobra. Slovenci, rodoljubi! Segajte pridno po srečkah, dokler so še v zalogi. c Nesreča v Laškem. V pivovarni sta kopala skladišče za les 34 letni Josip Raz-boršek iz Leskovca v laški okolici in 17 letni Anton Riček iz Debra pri Laškem. Pri delu ju je podsula plast zemlje. Prvemu je zlomilo desno nogo v stopalu, drugemu pa [»škodovalo levo nogo v kolenu. Oba so oddali v celjsko bolnišnico. c Dve nesreči. 37 letnega žagarja Alojza Lojena iz Luč je pritisnit voziček in mu poškodoval levo nogo. — 19 letna natakarica Pavla Prosenjak iz Šoštanja je padla po stopnicah in si zlomila levo nogo v gležnju. — Oba se zdravila v celjski bolnišnici. c Mestno gledališče. Janačkova opera „Jenufa“, ki bi imela biti v mestnem gledališču v petek, 11. t. m., je iz tehničnih razlogov preložena na torek, 15 .t. m. Gostovala bo ljubljanska opera. Predprodaja vstopnic v Slomškovi knjigarni. c Vreme sc noče Izboljšati. V celjski kotlini po malem dežuje že od sobote večera kar naprej. Vode so še vodnoi močno nad normalo, travniki in polja v nekaterih delih celjske okolice pa pod vodo. Tudi je poslalo zelo hladno. . c V Ljubljani je umrl 1. t. m. 20 letni Milivoj Voršič, sin celjskega župana g. dr. Alojzija Voršiča. Truplo so prepeljali v Celje, kjer bo danes ob 16.30 pogreb iz Kralja Petra ceste 33 na mestno pokopališče. c Uradne ure na mestnem poglavarstvu so od 1. oktobra dalje dnevno od 8. do 12.30 dopoldne in od 15.30 do 18., ob sobotah pa od 8. do 13.30. c Krompir je preskrbela mestna občina. Na drobno se na trgu prodaja kg po 1'75 din, kdor ga pa vzame večjo količino* ga dobi kg po 1*60 din. c Sneg je zapadel v zadnjih deževnih dueli tudi na Mozirski planini. c Umrl Je v Vojniku sin posestnice in gostilničarke Ivan Kaš. c Okrožno sodišče v Celju je obsodilo 22 letnega delavca Pavla Rožmana iz Oklju-kove gore pri Sromljah na 3 mesece za- Eora, njegovega tovariša 27 letnega Jožefa iparja iz istega kraja pa na 20 dni zapora zaradi prelepa. c 14.000 din je ukradel 35 letni Dragiša F. iz Golubovca v Srbiji svojemu ocelu in z neko ijensko pobegnil v Celje. Policija ga je imela priprtega in ga je po pojasnjeni tatvini v spremstvu odpremda v njegov rojstni kraj. c Vojničani prosijo poštno dirckeijo, da bi uvedla za trg Vojnik in okolico prevoz pošle iz Celja z jutranjim mariborskim avtobusom. Vojničani bi sicer dobivali po 5 .oktobru, ko bo ukinjena sezonska avtobusna zveza z Dobrno, pošlo šele opoldne. Prošnja je upravičena in je upati, da bo poštna direkcija želji Vojničanov ustregla. c Radi tihotapstva s saharinom je celjska policija aretirala 28 letno Justino G. iz Trnovelj pri, Celju. Pri njej so našli večjo količino saharina, ki ga je hotela razorodati. o Premeščen je iz Mozlja v Beograd učitelj Vladimir Kodrič. o Pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu so postavljeni za administrativnega uradnika 9. skup. Edmund Ingerle, za prometna uradnika 9. skup. Božo Globočnik in Andrej Slanojkovič, za pomožno strojepisko 9. skup. Izidora Bezlaj, za pomožnega vlakovodjo Frančišek Toni, upokojena pa sla tehnika v 8-III. Josip Pehani in Matevž Ivlajič. o Za doktorja veterine je bil proniovk-na zagrebški veterinarski fakulteti Miroslav Židan iz Krškega. o Velika Polana. Iz naše vasi so kljub letošnji slabi sadni letini prodali okrog 35.000 kg jabolk. Večino teh sta pokupila naša domača prekupčevalca. Najnižja začetna cena jabolk je bila 1‘80 din za kg, najvišja cena pa 2'80. Močno se v naših Ljubljana V BOJU PROTI JETIKI Vsem slovenskim županom! Protituberkulozna zveza v Ljubljani se je že s posebnimi pismi od 9. maja obrnila na vse slovenske župane s prošnjo, naj bi ob priliki proiituberkuloznega tedna vsaka slovenska občinska uprava iz svojih rednih proračunskih sredstev prispevala najmanj po 1000 din v »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« pri Proti-tuberkulozni zvezi. Tej prošnji se je odzvalo le manjše število občin, predvsem iz razloga, ker njihovi proračuni za tekoče proračunsko leto za ta izdatek r.iso imeli potrebnega kritja. Da bi se protituberkulozno gibanje še bolj poglobilo in rodilo še vidnejše uspehe, prosimo vse slovenske župane: Vsaka slovenska občina naj za zatiranje jetike v svojem prihodnjem proračunu zagotovi: 1. Kreditno postavko po najmanj 1000 din kot prispevek v »Sklad za zdravljČnje jetičnih bolnikov« pri Protituberkulozni zvezi; 2. primerno kreditno postavko kot prispevek za kritje izrednih potreb protitu-berkuJoznim dispanzerjem v območju dotične občine Ln 3. primeren kredit kot prispevek krajevnim protitufoerkuloznhn ligam za kritje njihovih lokalnih potreb v območju dotične občine. Protituberkulozna zveza v Ljubljani. a Odlikovan jc bil z redom Jugoslovanske krone 2. stopnje dr. Milan Škerlj, univerzitetni profesor v Ljubljani. o V Orehovi vasi je umrl 87 letni Franc Sentočnik bivši nadsprevodnik in podurad-nik juž. železnice. Pogreb jc bil v četrtek dopoldne. Plul ŽIVINSKI MESETARJI SO OPEHARILI VINIČARJA CPošlrak Stefan .viničar iz Dragočevc iz okolice Maribora jc nameraval kupiti kru* vo na sejmu v Ptuju. Ko je pri gostilni Brenčič opazoval živino, ki so jo gnali na sejmišče, ga je pričel _ nagovarjati neki Hrvat, da kupi zanj kobilo proti nagradi 200 din, ker je lastnik kobile njegov sosed. s katerim sta v sovražnih odnošajih. Nič slabega sluteč, se jc _ viničar spustil v kupčijo in plačal za konja 2800 din. Me-šelar, ki ga jc nagovarjal, jc medtem izginil. Tako jc viničar kupil namesto krave kljuse, ki je vredno komaj OOO din. Stražniku Pcklarju ,ki je takoj pričel z vestnim zasledovanjem ,sc je posrečilo odkriti imena sleparjev. To so Težak Blaž, ki jc nagovoril viničarja in bil lastnik kljuseta. Prcsečki Tomo in Kovačič iz Vi-dovca pri Varaždinu. Kronika beleži, da se je na ptujskem sejmu pripetila_ že cela vrsta sleparij s podobnimi „triki“. p V tovarni Pirlch so zvišali mezde na uro za 60 para moškim in 50 para ženskam. Medlem pa sc je delavstvo borilo za 1 dinar povišanj a^na uro. p Ptujski gasilci bodo proslavili 7ftlet- ! nico. Ptujski gasilci so jelo s 3. marca proslavili s slavnostno sejo dan ustanovitve prostovoljne gasilske čete v Ptuju pred 70 leti 3. marca. Širše pa bodo Eroslavili la lep jubilej v nedeljo 6. okto-ra. Ptujski gasilci, ki predstavljajo najstarejšo gasilsko čelo na področju bivše Štajerske in Kranjske, bodo imeli zato v nedeljo svoj veliki gasilski dan, na katerem si bodo oživili spomin na svoj razvoj od prve vedre pa do današnje parne brizgalne. , sadovnjakih širi kapar San Jossc. Od tega kaparja so napadeni že skoraj vsi večji sadonosniki. Ker si gospodarji sami ne-morejo kupili škropiva za uničevanje lega kaparja, lahko sklepamo, da bomo drugo leto imeli zelo malo jaboik za trg. SO Set rudarske šole v Trbovljah Rudarska nadaljevalna šola, edina šola te vrste v celi državi je v sredo »tvorila svoje tridesetšesto šolsko leto. V šolo se je vpisalo precej mladih fantov in mož, ki v svojem vsakodnevnem delu spoznavajo, da zahteva modernizacija industrije ne le telesno krepkih, temveč tudi duševno sposobnih delavcev. Učni načrt dvoletne rudarske nadaljevalne šole predvideva zlasti strokovni pouk, ki ga podajajo učencem inženirji T. P. D. Polovica ur odpade skoro na rudarstvo, mineralogijo, geologijo in strokovno risanje. Te predmete pa dopolnjuje računstvo, jezikovni pouk, zemljepis s posebnim ozirom na rudarsko industrijo naše države, obrtno spisje in ustavoznanstvo v zvezi z državljansko vzgojo. Mnogim absolventom rudarske nadaljevalne šole je obisk pouka na tej šoli le priprava za nadaljnji strokovni študij na državni rudarski šoli v Celju. Obisk rudarske nadaljevalne šole je ves čas njenega obstoja prostovoljen. Baš to dejstvo dokazuje, da je trboveljski rudar napreden in željen spopohdtve; vendar bi bik) rudarstvu le v korist, čc bi se uzakonile obvezne rudarsko nadaljevalne šole, kot so obvezne obrtne šole. Na vodenskl šoli je nastopila službo učiteljice študentka filozofije gdč. Topolove Terezija iz Ljubljane. — Na meščanski šoli pa še vedno manjka pet učnih moči in se vrši še vedno skrajšan pouk. Starši ne razumejo, kako more trajali tak nered tako dolgo, ko je na drugi strani mnogo mladih profesorjev, ki čakajo nastavitve. V globoki žalosti javljamo, da sc je v cvetu mladosti 20 let z a vedno poslovil od nas naš ljubljeni in nepozabni sin, brat, nečak in ynuk MllIVO I Dragega pokojnika so prepeljali iz Ljubljane v Celje. Pogreb bo v četrtek, 3. t. m., ob 16.30 iz hiše žalosti v Celju, Kralja Pe-c. št. 33, na celjsko mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v petek, 4. t. m., ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Danijela v Celju. Priporočamo pokojnika v molitev. Celje, dne 1. oktobra 1910. I)r. Voršič Alojzij in Terezika, starši; Bogdana, sestra; Dragomir in Vladimir, brata; ter ostalo sorodstvo. M A j P O P O IN E J ŠE HARMONIKE SVETA f; ZAHTEVAJTE BittŠP.AČNI CEH)K OPOZORILA SCHMEI&i! ZACEEB NIKOUCEVA !0 NAJ PO P O ENEJ ŠE HARMONIKE SVETA f; POHIŠTVO-OPREMA MALE OGLASE za sobotno številko n Svojega pastorka je ustrelil v Kaštfelu pri Zlatarju v Obsotelski dolini 66-letni seslnik Milan Završki. Pred njegovim mlinom sla se sprla s pastorkom Gabrijelom Knauzom rad imoke. Završki je Knauza najprej napadel s sekiro, ko pa so mu tu iztrgali, ga je ubil s 3 streti'iz samokresa Ustanovitev ..uvoznih zajednic za pre- in koks ter za kovine so sklenil: Pomaži zapiskš m Popadljivi psi. Danes zjutraj so na Kralja Petra eesti v Studencih psi nekega mesarja napadli posjmte, ki so šli na delo ler enega močno ugriznili. Lastnika psov in odgovorne opozarjamo, naj se ukrene vse potrebno, tla se bodo taki psi držali na verigi in ne bodo prosto tekali po cesti. m S kolesa je padel ter se poškodoval po obrazu 49 letni zidar Laufer Alojz iz Spodnjega Dupleka. Zdravi se v mariborski bolnišnici. m V škaf vode je padel in skoro utonil t letni sin lesarja Šauperl Franc iz Limbuša, prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. m Nesreče. S kplesa je padel, ker .so se nm zlomile viiice na kolesu, 39 letni Petek Franc, kmetski dninar, iz Voska pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Zlomil si je levo roko. — Mezinec na desnici si je zlomil 12 letni Crepinko Josip s Koroške ceste. — Ppi padcu s kolesa si je zlomil levo roko 17 letni pastir Franc Rodošek iz Št. Janža na Dravskem polju. — Vsi se zdravijo v mariborski bolnišnici. n Poseben mestni davek bodo začeli pobirati v Zagrebu od 5. oktobra dalje na potrošnjo v gostilnah, kavarnah m drugih gostinskih obratih od 10. zvečer dalje. , n mpg na konferenci v Beogradu. Ti dve zajed-nici bosta delili konligente na posamezna podjelja in dajali predloge za izdajanje uvoznih dovoljenj. Zajcdnici bosta predvsem kontrolni ustanovi, poslovni pa le v izjemnih slučajih. Zajednico za premog in koks bo ustanovilo Združenje rudnikov in topilnic skupaj z organizacijo trgovcev s premogom in koksom na debelo, kovinsko zajednico pa bodo ustanovili Državna zveza industrije železa in kovin, Zveza letalske industrije in Državna zveza trgovcev z železnino na debelo. V zajed-nicah bodo preko svojih organizacij včlanjena tudi posamezna podjetja. n Velika slavnost v vojni akademiji v Beogradu je bila včeraj. Podporočniki so posLali absolventi vojne, letalske in inteu-danske akademije. Slavnosti sc je udeležil tudi knez namestnik Pavle. Prisotni so bili tudi vojaški odličniki. Po govoru upravnika vojne akademije je knez namestnik razdelil sablje in bajonete s kraljevim monogramom kot kraljevo darilo najboljšim gojencem vojne akademije. n Truplo razbojnika Levojeviča, ki se je po obsodbi na smrt na vešalih v som-borskem zaporu obesil, so sedaj ckshu-mirali. Zagrebški psihiater prof. dr. E. Miloslavič je odnesel njegovo glavo v Za- idajmna! Oddajte še danes greb, kjer jo bodo psihiatri preiskali, kej-se je Levojevič na razpravi baja jako čud; no obnašal. Za slučaj se zanima tudi neki ameriški psihiater, ki je slučajno v Zagrebu. n Nemška zadružna organizacija „Agra-ria“ v Vojvodini je izvozila med minu, lim letom 3000 vagonov pšenice in 1400 vagonov koruze v skupni vrednosti 020 milijonov din. Poleg tega je izvozila drugih poljedelskih proizvodov za 111 in pol milijona din. V tej nemški zadružni organizaciji je včlanjenih 181 zadrug s kapitalom 19,112.500 milijonov din. n Kaj bo s SUZOR-jem? Na zasedanju narodnih poslancev in senatorjev v Zagrebu je dal minister za socialno politiko dr. S. Budisavljevič tudi kratko pojasnilo o vprašanju SUZOR-ja. Letos spomladi je bil izbran poseben odbor ministrov, da reši to vprašanje. Ta je sklenil, da j treba najprej slišati mnenja strokovnjakov. Strokovnjaki iz Slovenije in Hrvat-ske so odgovorili takoj, srbsko strokovno mnenje pa je bilo izneseno šele pred kratkim: Vsa strokovna mnenja sože prejeli člani odbora ministrov, in bo vprašanje kmalu reševala ministrska seja. CENE MALIM OGLASOM: . V malih OElasin slane vsaka beseda 50 par. nalmanjša pristojbina za te oglase le din 10.— Dražbe. preklici, dopisovanja in ienitovanlskl oglasi din 1.— po besedi. Naj-manišl znesek za te oglase le din IZ.— Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 3—. Znesek za male oglase se olačuje takoj pri naročilu, oziroma ga to vposlatt * olstnu skupaj t naročilom ali -pa oo ocšfnl položnici na čekovni račun St. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede nul ih oglasov se mora oriložlti znamka za 3 din. SLUŽBO DOBI Sprejmem KROJAŠKEGA POMOČNIKA za vsako delo. Male, Koroška cesta 50. 18460-2 Samostojna,- starejša PRODAJALKA slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešča, se išče za takoj. Vprašati: A. l.avčar, Jurčičeva 3. 18471-2 ŠIVILJO sprejmem takoj.- Železnik, krznarstvo, Kopališka ulica. _______________________ 18452-2 Sprejme se KROJAŠKI POMOČNIK za vsa dela. Vprašati; Štefka Arko. Ptujska cesta 14 Tezno _____________________18448-2 SOBARICA verzirana, dobi takoj službo na morju. Kolodvorski hotel n pristanišče. Stalna in dobra služba. Santo solidne osebe naj se predstavijo. Hotel »Novi svet«, orr sobarici. Kavcija ni potrebna. 18432-2 Sprejmem samostojno KROJAŠKO POMOČNICO ali pomočnika za angleška dela-Ponudbe z zahtevo plače pod »Samoštolno« /na ogj. ode. »Večernika«. 58435-2 URADNIK izučen v železninarsk, stroki, dobi mesto v -pisarni. Ponudbe pod »Ljubiiana« na uiti. odd. »Večernika«. 18465-2 DROGE HIJA jjf KANC! VAJENCI-(KE) Sprejme se KLEPARSKI VAJENEC pri kleparju Klasinc, Tržaška cesta 6. 18423-4 STANOVANJE ODDA STANOVANJE soba in kuhinja, se takoj odda- Ptujska cesta 8, Tezno. 18401-5 SOBA IN KUHINJA s štedilnikom se odda mirni stranki. Stanko Vrazova ul. 3 — Po-brežje.- 18400-5 SOBO IN KUHINJO oddam takoj. Aleksandrova cesta 48-1 18436-5 SOBA IN KUHINJA sončna, ,se odda 1. novembra. Dravska "ul. 10, Benet. 18450-5 POŠTENO DEKLE išče službo. Vprašati: Fram Kškanska ul. 14. 18435 3 SLUŽBO IŠČE Službo išče ŠIVILJ POMOČNICA (želi tudi v trgovino)’. Nastopi takoj. Naslov v od. odd. »Večernika«. 18459-3 Zanesljivi finančni UPOKOJENEC šče zaposlitev pri kakšni tvrdki ali na državni cesti Naslov v od. odd- »Večernika«. 18465-3 Kupujem dnevno vsako količino lepih, obranih, namiznih jabolk ter plačam za iste naivišK) dnevno ceno. J O S I P I N A BOLE sadje In zelenjava na veliko. Maribor, Koroška 20, dvorišče SOBA IN KUHINJA se odda s l. novembrom. — Ptujska cesta 54. - 18447-5 DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Vojašniška ulica 5. 18424-5 SOBO IŠ£E Dva mlada oficirja iščeta OPREMLJENO SOBO Ponudbe na osti. odd. »Večer nika« pod »Oficirja«. 18441-9 Prodam novo SPALNICO vezaji les, 11 kosov, za din 4300.—. Mizarstvo Belak, Frankopanova 23. 18455-17 Proda se dobro ohranjen ŠTEDILNIK zidan s ploščami- Einspielerjeva 42. 18437-17 Mlad, neoženjen oficir :šče LEPO OPREMLJENO SOBO v mestu. Nastopil bo takoj ali 15. oktobra. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod ->Po-ručr.ik«. 18429-9 LOKAL Dobro vpeljan LOKAL brfvsko-frizerskega salona se odda proti mali odškodnini-Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 18421-10 POSEST HITRO IN UGODNO! Kupujte in prodajate posestva, hiše samo potom najkliiant-nejše in domače realitetne pisarne »Triglav.,. Aleksandrova 12, Tel. 25-34. 184» 7-11 OBRT - TRGOVINA »keramika. Hišni posestniki in najemniki. preglejte Vaše peči in štedilnike, predno' nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 SOBO IN KUHINJO takoj oddam mirni in. snažni stranki v Dalmatinski ul. 18. 18468-5 PREHRANA SPREJMEMO OTROKE na vso oskrbo' Pobrežje, Aleksandrova 63. 18442-7 SOBO ODDA OPREMLJENA SOBA se takoj odda. Sodna ul. 32, II. nadstr. vrata 11. 18462:8 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda-Cvetlična ulica 27-11. desno. 18453-8 Vzamem GOSPODIČNO na stanovanje. Smetanova ul. 54, Kopčič. 18446-8 Lepa, prazna SOBA se tako! odda v centrumu. Vpraša se on Semko, Aleksandrova 13. 18437-8 PRODAM rabljeno pisalno mizo 295 din, -ogledalo 295 din, posteljo 280 din, in druge malenkosti. — Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 18427-17 NEMŠČINA H ALIJANŠČINA FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Gregorčičeva 3, pritličje,: desno, nasproti realke. 1846 L21 VOZILA B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju 6238-22 in sinova Jurčičeva 8 Iščem rabljen VOZIČEK za lutko Naslov v ogl. odd. »Veternika«. 18445-22 Prodam novo ŽENSKO KOLO Vprašati: Gregorčičeva iti. 26 (hišnik). 18422-22 N. S. U. 2Q0 ccm. v odličnem stanju, vozi se brez izpita, z dobro gumo, se proda. Josip Lešnik, Krekova 6. 18464-22 B. S. A. MOTOR s prikolico, 500 ccm, v odličnem stanju, nov brušeni cilinder. generalna reparatura, dobre gume, se poceni proda- Din 8000.— Josip Lešnik. Krekova 6. 18463-22 PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih govoril proti Jakobu Gorjancu in se zahvaljujem obenem, da ie odstopil . od sodnijske tožbe. Kranjčič. Konrad, Vodnikova 40, Studenci pri Mariboru. 18456-25 RAZNO VAŽNO ZA VSAKOGA! Pred nastopom zime naročite nove ali dajte p-opraviti Vaše peči in štedilnike pri prvovrstnem pečarskem podjetju. Stalno velika ;zaloga najnovejših modelov peči, štedilnikov in stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav, Maribor, Tyrševa ulica 12. 18218-28 NAČRTE proračune, zidave prevzame po solidnih cenah Marko Štuhec, zidarski mojster, Ma-ri-bor-Studenci, Sokolska ul-(Grein). 18458-28 Našel se je MOŠKI PLAŠČ Lastnik nai se oglasi: Koro-ška cesta 165. 18457-28 2 VOZA ŽAGOVINE kupim. Belak, Frankopanova ul. 23.' "V c 18454-28 ZAHVALJUJEVA se tem potom družini Jančič, da naju ni tožila. F. in M. Vračko, Nova vas, Bolfenko-va ul. 11. 18443-28 (fias ttspek: mali oglasi v„Večerniku“ prodajam in pošiljam tudi po železnici lepe, zdrave, zrele, prvovrstne SLIVE po najnižji dnevni ceni v gajbicah po 15 do 20 kg J O S I P I N A BOLE Maribor, Koroška 20. dvorišče Izd'ja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik bi \.\KO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev 25-67 in uprave štev. 28-67- — Poštni čekovni račun štev II 409.