IjsgfelENAKOPRAVNOST >sgM IB. v Ohio | ____ , g, . in Ohio Ite — EQUALITY — Oglasi v tem listu v Best Advertising JgjM so uspešni 1 NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Medium 1 vol^XXVII.—LETO XXVII.__CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY .5, 1944, ŠTEVILKA (NUMBER) 3 Silna zračna ofenziva proti Nemčiji v razmahu Jugoslovanska vlada v Kairu ! j je izjavila za partizane? j _ i i KAIRO, 4. januarja. — Jugoslovanska vlada v Kairu je danes uradno naznanila,; da so častniki njene armade, ki se nahaja na Bližnjem vzhodu, začeli z gibanjem, da se pridružijo silam maršala Tita. Hi*Vatska vojska trumoma dezertira k partizanom NEW YORK, 4. januarja. — Britski radio je danes Poročal, fia je od armafie 250,000 mož, katero je mobili-ziral hrvaški kvizling Ante Pavelič, okrog 80,000 dezer-ui'alo ter se pridružilo jugoslovanskim partizanom. banja luka bo vsak čas pa^la London, 4. januarja. — Radijske vesti iz Jugoslavs javljajo, da partizanske sile maršala Tita doživljajo ?0ve uspehe v bojih proti Nemcem, in da se vsak čas pri-c^kuje padca mesta Banja Luke v Bosni, kjer se nahaja 8'lavni stan nemške druge armade tankov. Padec tega ^esta bi bil strahovit udarec za celotni nemški obrambni Slstem ob Jadranu. zavezniški častniki poveljujejo partizanom .. Radijski komunikej s Titovega glavnega stana jav-,Ja> da so njegove čete zavzele mestno hišo in jetnišnico : ln (la se Nemci sedaj borijo v predmestju Banjo Luke. Istočasno se poroča iz S'tockholma, da se mnogo oddelkov partizanske armade v Jugoslaviji sedaj nahaja P°d poveljstvom zavezniških častnikov. ^opagandnl letaki j f * nemško prebivalstvo po ^LONDON, 4. januarja. - A- ™ j in britski aeroplani po- Ja či80 ih naPa(Jov nad Nem- gandtUdi vztraJno širiJ° ProPa- Zj ^ vojno. Dnevno se nad ,JC mjmcijo in okupiranimi dežela- ^ kovSPUsti velike množine leta- ™ al. m pamfletov, v katerih se! 1 tera brezuPni položaj Nemčije i™ Poziva Nemce, da odnehajo ^ 2 voino b; • -j G J »o, kj je ne morejo dobiti. 1 di r?Si Pamfleti vsebujejo tu-ODrf bombardiranih mest, z j 1 sličn°ril0m' da ni treba' da bi! kraje US0(ia zadela vse nemške | I ^prometne nesreče z; zap- 1C1Ja je včeraj preiskovala B v 7netven slučaj, potem, ko je fl sid apUsčenem kraju v Brook- M je \ parku našla razbit avto, ki o< katearSt nekega Karl Stone, o ^ lertem Pravijo znanci, da se ~ Polic-0, dni nahaJa pri vojakih, nesr^ S6 odzvala na mesto , 2nartece' Potem ko je od nepo- i klic erl0Sebe Prejela telefonski ; j^a je slišala velik ropot, j ga lUfSa Prometna nesreča te- Jovr Pa Je bila Mrs- Edna neSPfara 39 let. ki je v po-nai /T vecer umrla v Mt. Širim • išnici- Poškodbe, kate-je zilP,°dle§la- J'e zadobila, ko avtom • kontr°l° nad svojim pred ;ki se zaletel v drevo bli2l, h!S0 na 2301 E. 93 St., 2 njenega doma. se 43nevarnimi poškodbami pa er , J®tna Miss Mildred Weav- Fairv';28 KW; 65 St> nahaja v je j tankov in 47 lahkejših topov.; | Nadaljnih 1,100 Nemcev je bilo ubitih v Beli Rusiji v okolici Nevela, kjer so Rusi včeraj 1 nadaljevali s prodiranjem ter zasedli 100 naseljenih krajev. OTROŠKI ČEVLJI ŠE NA | RACIJI j Uradniki Office of Price Ad-l" ministration (OPA) so včeraj priznali, da se ne bo še pričelo ^ prodajati čevlje za otroke brez 0 racijskih znamk, kot se je priča-kovalo. Vladni vojno produk-L~ cijski odbor je v novembru do-u volil, da se rabi gotove vrste !I kavčuka in materiala za izdela-vo podplatov za čevlje za otro-ke do osmega leta starosti, in 12 pričakovalo se je, da bodo te a' vrste čevlji že na trgu brez v\ znamk. Izdelovalci imajo baje ia težkoče z pomanjkanjem delavcev in druge neprilike, kar je J vzrok, da bodo otroški čevlji še vedno na odmerkih. ili - ly NA DOMU :k Iz Glčnville bolnišnice se je iy vrnil poznani Mr. Jack Susel. je Prijatelji ga sedaj lahko obi-u- ščejo na domu na 19414 Mu-skoka Ave. Leto 1943 je bilo Hu zelo uspešno za vm slov. posojilnico pol Pravkar zaključeno leto 1943 W je bilo leto izredne rasti in na- — 1 predka za St. Clair Savings & se d Loan Co. Hranilne vloge so do- rom segle nov rekord v z n e s It u Zedi $650,000.00, s čemur so skupne spor hranilne vloge presegle vsoto do $2,200,000.00. Imovina se je tu- ske di povečala za okoli $800,000.00, K kar znači, da skupili finančni renc viri slovenske posojilnice znaša- pod; jo $2,750,000.00. bisk Dočim ta dejstva nudijo do- nisi; kaz, da zavod uživa popolno za- v k: upanje javnosti, pa to obenem je F ustvarja problem, kako investi- nu rati razpoložljivi denar v zdra- loža ve investicije. Vojne razmere so K skoro docela ust,avift gradbeno se aktivnost, in ker razpolagajo vse denarni zavodi z velikimi vsota- ništ mi gotovine, je nastala kompe pra ticija, radi katere s^' njih doho- se a dek od prvovrstnih^' zemljiških prij vknjižb stalno krči.i Investicije v vladne bonde . P Znaten del hranililih vlog pri VU1 St. Clair Savings & Loan Co.' non se nalaga v vladne bonde, kar n-'1 pomeni, da je odstotek njenega Ipa premoženja, ki se da' hitro spre- ! aZi J meniti v gotovino, danes večji ^ j kot kdaj prej, in da čim se ( ^ konča vojna, in.se.be zopet lahko kupovalo predmete, katerih . produkcijo je vojna ustavila, ^f;1 : bo posojilnica z lahkoto poatre- ° ^ ! gla svojim vlagateljem. .' I Za preteklo leto je posojilni- ^ {ca od vseh hranilnih vlog pla-l ^ jčala 3f^ obresti, toda z ozirom " na hitro rast vlog in padajoče ^ 1 prilike za dobičkanosne in var- * ne investicije, se bo v prihod- ^ ' njosti brez dvoma moralo 0"L9( brestno mero nekoliko znižati. ^ To ie žrtev, katero se mora na- . I Zlil " praviti v takih časih kot so se- 2 danji, da se zajamči visoko lik- ». " vidnost in nadaljuje samo s takimi investicijami, ki so varne, pj 1 akoravno je dohodek od njih ni- zZ6k- , , Ur, e 25 odstotkov vseh posojil ve: plačanih ne e Posojilnica je v preteklem le- "" ii tu napravila 292 posojil na zemljiške vknjižbe, ki so skupno znašale nad $1,100,000.00, toda odplačila, delna ali popol-e na, na posojila so bila tudi ne- ™ navadno visoka; v minulem le-i" tu je bilo odplačanih nič manj f kot 25 odstotkov vseh posojil, d Uradniki in uposlenci poso- | ~ jilnice so aktivno pomagali via- i di v vseh kampanjah za naku- | -ipovanje vojnih bondov ter s g 1! tem storili svoj delež za finan-1 1 Sjciranje vojne in za čim hitrejši I j i povratek miru. Posojilnica sa- | 1 ma je kupila za $300,000.00 voj- ! S i nih bondov. I 1 I St. Clair Savings & Loan Co. : želi opozoriti vse svoje prijatelje, da bodo vse vloge, ki bodo| i ! i naložene do ponedeljka 10. ja- i ; nuarja, nosile obresti od 1. ja- j J nuarja dalje, in da so vse hra- j 2 nilne vloge zavarovane od stra-J i ni Federal Savings & Loan In- I §1 surance Corporation, to se pra- | pivi, od vlade Zed. držav. m - ,r- V BOLNIŠNICI §0 V. Glenville bolnišnico je bi- g la v ponedeljek odpeljana Mrs. g Rose Gerl, stanujoča na 1157 V" E. 61 St. Podvreči se bo morala 110 operaciji, katero upamo, da bo 1 ie- srečno prestala. Obiski niso do- 1 1 voljeni. ; t^:■ ....... mmm ...... "Hitch-hiking" vojakov na sredo-vzhodu je sedaj organizirano. Zgornja slika kaže skupino vojakov, ki so zbrani na takozvani "uradni postaji" v Kairu blizu sueškega kanala. Enaka postajališča so bila zgrajena ob glavnih cestah, kjer vojaki lahko počivajo in čakajo, da mimo s pride vozilo, ki jih sprejme in odpelje na zaželjeno mesto. Hull se ne mara i vmešavati v rusko-poljski mejni spor | I WASHINGTON, 4. januarja. . — Državni tajnik Cordell Hull' ; se danes ni hotel izraziti z ozi-' - rom na vprašanje, da-li bodo i Zedinjene države posredovale v ; sporu med zamejno poljsko vla-3 do in Rusijo glede rusko-polj- - ske meje. , Ko je bil vprašan na konfe- ^ i renči s časnikarji, ako more - podati kako pojasnilo glede o- z biska poljskega premierja Sta- b - nislava Mikolajczyka, ki baje n - v kratkem pride v Washington,' (] i je Hull odgovoril, da se o name- j, - nu obiska lahko sklepa iz po- - ložaja v Evropi. II K temu je Hull dostavil, da!] a se ameriška vlada zanima za j { ■j vse zadeve, ki se tičejo zavez-1 ^ - j niških držav, v kolikor je to j" : praktično in umestno. Vse to ] ^ . se vrši v prijateljskem duhu, je j 1 b, pripomnil Hull. Poslanik pri Hullu . Pozneje je imel Hull razgovor s poljskim poslanikom Ja- * ( nom Ciehanowskim. Ko je sled- l r" nji odhajal iz državnega de- 1 partmenta, je izjavil, da je bfl razgovor "zadovoljiv," toda po- i» '.. drobneje se ni hotel izraziti, 'j Vtis, ki obstoji tukaj in v! ^ J Londonu je, da se Rudija ne bo 1 k spuščala s Poljsko v nlkaka po-^ gajanja glede ozemlja, ki je bilo okupirano leta 1939, ker smatra to ozemlje za ruski terito-. rij z ozirom na njegovo prebivalstvo, ki je v ogromni večini . ^ rusko oziroma ukrajinsko. C DRUŠTVO "LIPA" ŠT. 129 S. N. P. J. J Odborniki društva Lipa štev. 129 SNPJ prosijo svoje članstvo, da se po možnosti udele- I žijo pogreba umrle članice k Frances Marold. Pogreb se vriši v petek zjutraj. 16 PROGRESIVNE SLOVENKE Noc.oj ob 7:30 uri se vrši seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Čla-nice so vabljene, da se polno-na številno udeležijo, ker je več . važnih reči za rešiti. TITANSKA SILA AMERIŠKIH BOMBNIKOV NAD KIELOM ii Na sovražnika je bilo tekom dnevnih o j' napadov vrženih več kot 3,000 tonov bomb i-, - - LONDON, sreda, 5. januarja. — Včeraj so ame-riški bombniki s titansko silo udarili pokrajine v severo-zapadni Nemčiji. Glavna tarča ameriških bombnikov je L- bilo mesto Kiel, kjer se nahaja glavna luka nemške movie navice. Obenem so ameriški in britski bombniki od zore do mraka skoro brez odmora sipali bombe na francosko invazijsko obalo v pokrajini Calais. Število bombnikov in bojnih letal, ki so jih spremljala na njih poletih, je bilo najbrže največje, ki je bilo ;a|kdaj prej v teku enega dneva v akciji, in na razne nacij-j ske tarče v Nemčiji in ob invazijski obali je bilo najbrže '0 j vrženo rekordno število bomb—smatra se, da ne manj je I kot 3,000 .tonov. 18 težkih bombnikov izgubljenih Tekom rekordne zfačne ofenzive proti Nemčiji je l. bilo izgubljenih 18 težkih bombnikov, štirje lahkejši i- bombniki in tri bojna letala, ki se niso vrnila na svoje e- baze. Vsi bombni napadi so bili vprizorjeni podnevi. >S1 Tarča najostrejšega napada je bila sevevozapadna S Nemčija in Kiel. Tega napada se je udeležilo nič manj i kot 1,500 ameriških bombnikov ter ameriških in britskih Vi . ' )0 bojnih letal. Palača zunanjega ministrstva razdejana lo a- Nemško uradno poročilo z ozirom na napad na Kiel pravi, da je bil napad vprizorjen iz višine 30 do 27 tisoč čevliev, in priznava se, da so bombniki povzročili veliko m v, j škodo. Potniki, ki so dospeli na Švedsko, poročajo, da je 9 bila v zadnjem velikem napadu, ki so ga Angleži vprizo-iy rili pred par dnevi na Berlin, popolnoma uničena palača nemškega zunanjega ministrstva, ki je bila zgrajena, le- odkar je Hitler prišel na vlado in je bila ponos nacij-ice skega režima. POGREB FRANCES MAROLD Pogreb Frances Marold se bo| VŠil v petek mesto v Četrtek, 0 kot je bilo včeraj naznanjeno, j cr Vzrok za to je, kar sta zeta " Steven Kulez in Anton Krall, ki ^ se nahajata v vojaški službi, pV sporočila, da bosta prišla na pogreb. —----i n Obredi za ubite mornarje na morju ŽALOSTNA VEST Mrs. Maria Geromi, 1059 E. 67th St., je v ponedeljek prejela potoni Mednarodnega rdečega križa pismo, katerega ji je pisal njen starejši' brat Jožef Rupar, ki se kot francoski državljan, nahaja na Francoskem. Pismo je prišlo potom Berlina in ji sporoča, da je dne 8. julija 1942 Krvava peč čisto pogorela, ter da so njeni starši i Andrej in Francka Rupar tetiva brata umrli, njen najmlaj-ši brat Ivan pa da je v Nemčiji I umrl dne 30. junija 1942. Oče i je bil 73 let star ter je bil po-iznan po domače kot Rintarjev iz Krvave peči, far a Rob pri ; Velikih Laščah. Svoječasno je i bival v La Salle, 111. Mati je bila i rojena Žagar, stara 67 let, do-; ma iz Iške vasi, f a r a Ig pri ! Ljubljani. Poleg hčere tukaj v j Clevelandu, zapušča pokojnica | brata Martina Žagarja, v Bar-I bertonu, Ohio, in nečakinjo He-jleno Bonač v Clevelandu, po-i kojni pa zapušča nečakinjo v La Salle, 111. * DRUŽINSKI KOLEDARJI I V našem uradu si lahko na-■ bavite Ameriški družinski ko-- ledar. Anton Jankovich sporo-j ča, da jih tudi ima na rokah, , toda radi zaposlenosti, jih ne bo mogel tako naglo razpečati. — Kdo: želi, se lahko zglasi na njegovem domu 14214 West-L- ropp Ave., zgoraj, po 4. uri popoldne, kjer ga takoj dobi. Zgornja slika kaže pogrebniške obrede treh ameri- 1 ;kih mornarjev, ki so bili ubiti v bitki za Tarawa. Obredi < so se vršili na krovu transportne ladje. Pri zavzetju tega 1 Dtoka so izgube ameriških marinov znašale tolikšno število žrtev, kot so znašale zgube pri zavzetju Guadalcanal^ Bitka pri Tarawi je tvajala komaj 76 ur, pri Guadalcanal pa šest mesecey. *1KAXN _____;_ENAKOPRAVNOST__5. jfinuarja, l9fl . . " "—"— ---- - 'UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Lo Owned and Published by (BI AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO V ^ 0331 BT. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-11 Iuued Every Day Except Sunday« and Holiday« g SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: KPo raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): k ror One Year — (Za celo leto)------------------------------------------»6 50 | kak for Hall Year — (Za pol leta)------------------------------------------------ 3 50 n ja ror 8 Months — (Za S me*ece)------------------------------------------------ 2.00 ^ By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: nas (Po poitl v Clevelandu, Kanadi in Mehlid): For One Year — (Za celo leto)------:--------------------------»1-60 J For Hall Year — (Za pol leta)---------------------------------4 00 na For I Uontha — (Za S mesece)-----------------------------2.25 zm -*1 ~ ~~ nik ror Europe, South America and Other Foreign Countrle«: ne HZ* Evropo, Južno Ameriko In druge lnozemnke države): roc One Year — (Za celo leto)-----------------------------»8 00 ; odi ror Hall Year — (Za pol leta) ...........................................................4.50 j del --- ~~ —— - ste Bntered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. m;l ————----------soc —-----------Ot Y čem je razlika in zakaj J tako zgledovanje? *e( "Ameriška Domovina" se zelo zgleduje nad Louis Adamičem, ker je v New Yorku govoril na javnem sho- m du, ki se je vršil v spomin 10-letnice slovitega procesa za radi požiga nemškega rajhstaga, pri katerem je bil bol- ! 1 j; garski komunist in poznejši tajnik kominterne, George oc Dimitrov, na zatožni klopi kot' glavni obtoženec. Na istem ™ shodu je govoril tudi Earl Browder. zj Namen shoda gotovo ni bil slab, kajti požig rajhsta- ki ga, ki so ga naročili naciji sami, da so imeli pretvezo za se vrženje komunističnih poslancev iz parlamenta, je bil ™ prvi čin, s katerim je nacizem razgalil svoj cilj: potisniti ^ kazalec časa nazaj in pripraviti tla za vek novega bar- r. barstva. Ako bi bil svet to pravočasno razumel, namesto ji da je Hitlerju in njegovi zločinski bandi dajal potuho, | si meneč, da s tem odvrača "komunistično nevarnost," bi 1 si bil prihranil mnogo gorja in solza. ' n Dejstvo, da se ni nihče drugi spomnil, da bi opo- j'«i zoril na obletnico dotičnega zgodovinskega procesa, ko- | ž« munistom ni v sramoto. Toda Browder in Adamič nista ! bila edina govornika'na omenjenem shodu. Na njem so i a govorili tudi Arthur field Hayes, ki je zastopal Ame- t r< riško zvezo za civilne svobodščine; dr. Channing H. To- j p bias, član narodnega odbora Young Men's Christian As- js sociation, Philjp Van Gelder, tajnik-blagajnik Industrial Union of Marine and Shipbuilding Workers, CIO, Paul k Robeson, slavni zamorski bas, in še več drugih. "New , k York Times" je poročal, da se je shod vršil pod so- j p pokroviteljstvom "250 oseb, ki zavzemajo odlična mes\a s pri vladi, šolstvu, v politiki, umetnosti, književnosti, in J. civičnem življenju." Adamič torej ni bil v tako slabi dru- « ščini kot se boje sosedje pri A. D. ž Mar bo A. D. poklicala na odgovor tudi Roosevelta, k Hulla in Churchilla, ki so se celo tako daleč spozabili, da so se s Stalinom, Molotovom in drugimi ruskimi komu-nističnimi prvaki vsedli k isti mizi, in so se celo pustili v j njihovi druščini fotografirati? Zakaj naj bi bilo sramt)t- j, no biti z Browclerjem na istem odru, ampak "velika čast" j sedeti na banketu s Stalinom ali Molotovom? ---ci Včeraj zločinec, jutri junak; tudi tempo 1 i • » • zgodovine se spreminja ž Včeraj zločinec, danes dostojen človek, jutri pa ča- , ščen patrijot iri mučenik. Taka je navadno osebna zgo- Y dovina revolucionarnih duhov, ki ne dočakajo, da bi ; i njihova idea slavila zmago. Komaj 20 let stari francoski študent Femand Bon- J nier de la Chappela je pred letom dni v Alžiru ustrelil } admirala Darlana, ki ga je smatral za izdajico Francije, j in je bil sam 48 ur pozneje usmrčen na podlagi pravo-reka prekega soda, ki je v opravičbo svoje akcije spustil 1 v svet govorico, da je bil mladi atentator v službi faši- 1 zrna, ki se je na ta način maščeval nad Darlanom radi ^ prestopa na stran zavezniških sil. \ , Svet ni nikoli dosti dal na to razlago in je takoj od c začetka sumil, da je resnica čisto drugačna. In svet se ni i motil. Danes nihče več ne dvomi, da je bil mladi la Cha-, £ pella gnan oM motivov najčistejšega patrijotizma, in da 1 je umrl kot mučenik za svoje ideale. Ob prvi obletnici j' njegove smrti so predstavniki francoskega osvobodilnega L gibanja v Alžiru obiskali la Ghapellov grob in ga obsuli c s cvetjem. , z Prišel bo dan, ko bo danes zasužnjena Francija zo-pet postala nositeljica idej svobode, enakosti in brat- j i stva, in v tej Franciji bodo možje, žene in otroci častili 11 spomin le Chapelle in s spomeniki slavili njegovo ime. ( Tudi Devica Orleanska je bila sežgana na grmadi kot sovražnica institucij, ki so takrat govorile v imenu Fran- r eije. V njenem slučaju je poteklo več stoletij, predno je j: .až in resnica ine vz ' vzgoji v , ra ' --: la Starši mnogokrat tožijo, da 0 otroci lažnjivi. Vprašujejo,1 ^ dkod se je njihova laž vzela in j :ako bi otroke odvadili laga- r£ ija. Če bi malo premislili in nalo bolje opazovali, bi hitro ^ lašli odgovor na obe vprašanji/ i Pedagogi vedno opozarjajo se la preprosto dejstvo, da ne po- "1 inajo odraslega človeka, ki bi n likoli ne lagal. Kako bi naj laž n ie zapredla tudi otrok, če ves n odrasli svet laže? Odrasli celo n ielijo laži v najrazličnejše vr-'zi ste, v dovoljene in nedovoljene,1 n majhne in velike, socialne in ne-j 1; socialne, nedolžne in zlobne,in priložnostne in1 konvencionalneJ k Otrok ima prav tenak in natan-j g čen sluh in laž hitro opazi. Ne 1 C ve pa za razne stopnje in različ-. 1 ne laži. Enkrat, dvakrat pre-jr vidno poskusi uporabljati laž J t kot izgovor in ker mu uspe, po-| i stane laž priljubljeno sredstvo; £ ne le za izgovore, ampak tudi, l za dosezanje vseh mogočih že-! Ija. če starši torej vprašujejo,',) odkod se je laž vzela, je odgo-ji voivkaj preprost: od njih! Odi1 vse odrasle okolice! Ko se oče J zlaže materi, mati očetu, služ-h kinja obema, starejši brat ali;' sestra, vse te morda "majhne" i in "nedolžne" laži ne ostanejo: otroku prikrite. Ali če se starši i pogovarjajo o znancih, jih obi-j rajo do kosti in izjavljajo, da| jih ne marajo, potem se pa'pri; 1 srečanju kar cedijo od priliz-; : njene prijaznosti, to otroku kaj-] : pak ne ostane prikrito. Le tega ■ I ne ve, da taki laži pravimo j "konveneionalna" in da tako la-j že ves civilizirani svet. Mnogokrat pa ni le tako, da1 otrok sliši lagati odrasle in sta-' j rej še otroke, ampak ga tudi ne'-1 ! posredno vzgajajo k laži. "Ne: i smeš mami povedati!" je tako' ! neposredno navodilo k laži.| Prav tako neposredno navodilo', k laži je, če petletnemu fantič-i i ku naročajo, naj sprevodniku ! pove, da še ni štiri leta star. Ko; sprevodnik pride, se otrok seve-1 da zlaže. Zlaže se pa z odporom,i ne morda zaradi tega, ker je to' "laž" (saj moralne vrednosti še ne zna) ampak zaradi tega,! ker je taka laž zanj žaljiva, saj I iina vendar že pet let in je po-j i nosen na to, da bo drugo leto1 [šel v šolo. Ko se pa fant drugi; dan zlaže v svojo korist, mu pa j premerijo.hlače,in ga proglaša-; jo za "lažnjivega" otroka. i ,, . Vzgoja sama je vsa prepredena s pajčevino starodavnih; laži. Mama je "kupila" bratca ali pa ga je prinesla štorklja.' Darila prinaša Miklavž ali Božiček in parkelj bo vzel vse po-; redne otroke. To so le kardinal-; ne laži naše vzgoje, malih laži pa kar mrgoli. Vse te laži otrok' ! prej ali slej spregleda. S kak-' i šno pravico potem zahtevamo j od otroka, da bi vedno govoril i resnico, ko smo vendar sami že , patentirani lažnjivci, ki se svojih laži sploh ne zavedamo več? Kdor torej noče, da bi otroci lagali, naj jih obvaruje la2i. ; Naj jim vedno in dosledno odgovarja na vsa vprašanja le z resnico ,tudi tedaj, če bi otrok morda odgovora ne razumel (si-I cer ga bo laž plašila še v spominu). Kdor noče, da bi otroci la-j gali, naj tudi sam vsaj pred njimi ne laže. Ker bo kljub temu i poln vsaj konvencionalnih in s-ocialnih laži (če na primer umirajočemu sorodniku pove, da bo še ozdravel), naj vsaj pazi. da jih ne izreče pred otrokom. Obiranje svojih bližnjih . pred ^prtrokom je tudi vsaj — nespodobno in nikakor ne more t vzgojno učinkovati. ! r že prej smo rekli, da otrok ne razlikuje raznih stopenj in vrst' j; laži. Premlad in prenerazvit je s še, da bi mogel moralno vrednotiti. Lagal bo le tedaj, če mu bo j laž kakorkoli koristna. Laž torej moramo preprečiti tudi tako, da jo napravimo nekoristno, 1 potem izgubi svoj smisel in mo-| ra sama zamreti. To velja po- i sebno tudi za tisti otroke, ki so "lažnivi" — čeprav njihova laž-! i nivost, ker je pač otroška, ni v j ničemer zlobna, torej tudi ne'; nemoralna. Nekoristno pa laž ne napravimo s tem, da otroka j za vsako njegovo laž pretepa-' mo in ga zmerjamo z znano kri-; latico "kdor laže, ta krade," ki niti ne drži, temveč daje otroku le novo vzpodbudo, da bi mo-\ gel prav za prav tudi krasti . . J ' če se proti otroški laži borimo ' le s tem, da laž samo preganja-! mo, ne bomo nikoli uspeli, če : bomo otroku danes zaradi laži 1 premerili hlače, se bo jutri zlagal zopet, le bolj prekanjeno, (bolj previdno in svetohlinsko. ! Proti laži se bo najbolj bo-| ril tisti, ki bo resnici dal pravo ■ j veljavo. Ne le, da bo resnico go-I voril iii branil, ampak tudi otro- ■ Ikovo resnico bo spoštoval, če : pride otrok na primer blaten i' domov, ga bodo seve vprašali, 'j kaj je počel, če bo tedaj tepen, >'ker je prostodušno priznal, da i! se je pretepal s sošolci, si bo po sili staršev drugič izmislil, i!da se mu je spodrsnilo. Ko bo" i|tedaj kaznovan zaradi blatno-. sti in zaradi laži, se bo naučil verodostojno lagati. Kdor ho-i! če, da otrok govori resnico, ga 3'ne sme nikoli kaznovati, če po-ve resnico. (Otrok je bil dovolj ! kaznovan že s tem, da je moral | ves blaten prehoditi dobršen kos 1 poti,. Če bo moral obleko še sam snažiti, ga bo tudi to naučilo, "Ida mora bolj paziti na obleko). ej Ker je vzgoja v mnogočem 0 zlagana, je otrok lažniv. Kjer '"! odrasli lažejo, laže tudi otrok. 0j'Kjer je otrok kaznovan, če po-"Ive resnico, bo raši lagal, kei u je vsaj majhna verjetnost, da °lbodo starši verjeli njegovi laži ! — ali se vsaj delali, kakor da ''j verjamejo. To so osnovne resni-0 ce okoli laži v vzgoji. Obratn; ^i je pesem okoli resnice. Kjei resnico govore, tudi otroku n: ! treba laži. Kjer se vzgoja \ vsem drži resnice ,bo tudi otrol 0 resnicoljuben. Lagal pa nikol !1I ne bo, če ga ne bomo preganja aili, kadar prostodušno priznt l"i svoje porednosti. Otrok, ki mi i laž 'ni potrebna kot nekakšne 1 J obrambno sredstvo, ne laže! ' i hI - aI Bert: PES JE MRTEV J -- Klali smo. Drugi dan je prišlo pismo, k "Včeraj nismo mogli priti jutri nas pride vseh devet. Po 0 čakajta na nas in ne zakoljitj il prašiča prej. Ne pozabita, d; :e smo vsi prispevali pri nakupu 3- Pridemo popoldne in se že vese limo svežih jetrnic in krvavic!' ci Zdaj sva pa imela vraga ! ,i.; "Zakaj nisva počakala!" ji i- jadikovala žena. z "Zakaj nisva! Zakaj nisva ik Nisva pač!" i- Poznala sva svoje dobre so i- rodnike. Če da kdo izmed njil i- dva kovača, jih hoče potem pe i- nazaj. Tu je bil najprej stri« u Artur, potem teta Mina, strii n Teodor s svojo ženo Emilijo >r potem naglušni stric Hugon e, tretja žena drugega očeta mo i- je prve matere in Ocvirkova i: )- žabje vasi. Kako sta prišla O h cvii^Qva z menoj v sorodstvo — nisem mogel nikoli prav zvede ti. Menda ju je moja žena pri-i nesla s seboj namesto dote. Vsak zase so bili vsi ti ljudje prav dobri in znosni, toda vsi skupaj — moj bog! "Kaj zdaj?" je vprašala moja žena. , Nisem si dolgo belil glave. I Dobili bodo svoje sveže klo- 1 ; ; base," sem mirno rekel. "Toda klobase smo že včeraj 1 ■| napravili!" "Nič ne de. Še en dan bodo že g I i ® i počakale!' ' '; "Pokvarjene klobase so naj- 1 : hujši strup!" !i "Vem, toda tudi užaljeni so- i prodniki so užaljeni sorodniki! I -i To je še huje!" Premišljala sva, kaj naj sto-; j i riva. - Naposled se je moja žena ne- i -j česa spomnila. -"Jutri bova najprej klobase ^ preizkusila, Jože!" "Preizkusila." e "Da, ali so še dobre." ■i "In kako bova to storila?" ■- "Saj imava psa!" ), "No, in?" "Psu bova dala po eno krva-)- vico in po eno jetrnico. če se o psu ne bo nič zgodilo, se tudi > stricu Artur ju ne bo." 3- To je bil zl&ta vreden nasvet! 'e "Katrica, ti si biser!" sem :n vzkliknil. Druga jutro se klobasam,še j.j prav nič ni poznalo, da bi se bi-le pokvarile. Samo malo so smr-jj dele, klobase pa menda zmerom malo smrde. Sicer pa klobase o niso vijolice. "Poskusiva torej!" "Da, kje je pa pes?" ra" "Sultan!" Pes je prišel. II Dobil je dve klobasi. Krvavico in jetrnico. Kar mimogrede ju je pospra- m vil- i Preteklo je nekaj ur. l0> < IT/ • • <))> ^ Kaj je s psom? "Imenitno se počuti!" m er O tem sva govorila opoldne. ^ Ob eni je bil pes še zmerom zdrav, kakor more biti zdrav sa- iO- mo pes. ^ Ob dveh tudi in ob treh prav tako. iži Najbrž je čakal, da bo dobil še kakšno klobaso. TI-, I Toda potrebovala sva jih za na , J sorodnike. ei.j Ob štirih so se pripeljali. Ni- III ti enega ni manjkalo. "Ali so sveže klobase že pri-ok , • .,„ pravljene? oh "Takoj, stric!" |a~ "Meni za začetek dve krvavi- na ci in tri jetrnice!" je vzkliknila nu teta Mina. 110 Odhitel sem k ženi v kuhin jo. "Kaj je s psom, Katrica?" "Vesel je in dobre volje." "Torej naloži klobase v pekač!" Najina dekla Helena je pri-; nesla veliko skledo v jedilnico. ! Sorodniki so padli klobasah, kakor znajo samo sorodniki. Stric Artur si jih je naložil . i trikrat, teta Mina je pospravi-^a|lo osem jetrnic, Emilija sama enajst krvavic, in kar sta si na-' ložila v želodec Ocvirkova iz („; žabje vasi — bog se nas usmi-j li! . i Ižnenada pa so se odprla vra-•ie;ta. tj Najina dekla Helena je stopi-"; la v jedilnico. Bila je bleda in razburjena. "Pes!" 11 "Za božjo volja, kaj je?" )e "Pes je —" nc "Pa vendar ne!" nc "Pes je mrtev!" '! Helena je vsa obupana odjo-' kal a v kuhinjo. a?~! Prestrašen sem planil kvi- 1Z v, 0 sku. \ t "Prijatelji," sem vzkliknil, ^ "ne prestrašite se! Klobase ni-;_ so bile sveže, že predvčeraj-Šnjim smo jih napravili. Nalagala sva vas! Oprostite, nisva vedela, da bo tako hudo. Danes sva dala psu dve klobasi za po-?a skušnjo. In pes je zdaj mrtev!" ! "Kaj? Kako?" Letala naložena s r"J vlc kanoni ibil ^■Ibo ; šč ; i i n: HhI 21 Slika kaže 75 mm. kanon, ka-- kršne se je pred nedavnim na- ^ e ložilo na ameriške bombnike. g li To je najtežja vrsta kanonov, ki se jih kdaj rabi na letalih. ^ ! Nad kanonom sta dve strojni | n puški 50 kalibrov. ^ "Vzemite kakšno sredstvo za t ie bljuvanje, prijatelji!" i i- V sobi je nastala strašna zme- da. i n Goltali so pilule za bljuvanje,j ^ se mleko, ricinovo olje, kavino go- ( ščo.in rum. Z gosjimi peresi so se ščegetali po goltancih, še s j prsti so si segali v vrat. Po ko- ^ j tih vseh sob so čepeli moji dra- ^ | gi sorodniki in kadar je kdo iz- ] med njih prišel do sape, mi je ^ s stisnjeno pestjo zagrozil, a- šel sem v kuhinjo, j Helena je tulila ob štedilni- ' ku . "Helena!" "Da, gospod!" e.; "Kdaj je pa pes poginil?" | m "Dobro minuto prej,, preden a-isem prišla povedat," je z jo- | kom izdavila iz sebe. ivi "Ali je moral dolgo trpeti?" "Ne, takoj je bil mrtev." >il "Kako je bilo? Povejte mi!" "Vzela sem ga s seboj, ko sem za šla nakupovat. Šla sva čez ce-j sto' —" li- "In tedaj je padel in oble-; | žal —" ^•i-; Helena je odkimala. "Tedaj je pridrvel avto in ga ! povozil!" /i-; - 1 Velika žena velikemu 'O. V mozu ie- Maja meseca t. 1. je minilo 105 let, odkar se je rodil geni-L'i- jalni ruski skladatelj Čajkov-:o. ski. Nekaj mesecev pred tem h, jubilejem smo gledali v ljubljan-jskem kinu film, ki je kot "Sim-i ..jifonija življenja" predstavljal. . 1 trpljenje, delo in odnos tega du-! hovnega velikana do žene, kij a mu je toliko pripomogla do ob-1 j j stoja in slave. Marsikatero oko i 1j_!se je solzilo spričo tragične u-sode obeh; niso pa bili redki tu-di taki, ki so odklanjali film kot potvaro resnice in kot pre-računano poudarjanje najintimnejših življenskih doživljaj j teh dveh velikih oseb. Sestav-lljalcu filma je pač glavno to, j kar se vidi, kar vzbuja senzacijo, roman; brez vesti gre pre-1 j ko vseh tihih, skrivnostnih niti, i ki resnično pleto življensko pot 0. i človeka. Kaj je bila resnica v odnosu Nadežde Filaretovne do tvorca svetovno znanih oper "Evgenija U iOhjegina" in "Pikove dame", '"jj—'. skladatelja treh velikih simfo-' tj-'nij, dveh baletov ("Labodje je-j la- zero" in "Speča lepotica"), av-va torja mnogih drugih skladb, ki ,es imajo trajno vrednost ne samo )0-:v ruski, nego v obči svetovni I", glasbi? I V življenju in delu tega ge- lija je imela žena pomemM vlogo. Nadežda Filaretovna bila samo velika mecenka in | boževateljica Čajkovskega, r: go je tudi prva spoznala in p' znala ter razodela veličino govega genija. Nadeždin oče je bil poni) ščik, premožen človek, ki se I ni kaj prida brigal za gospo« stvo. Z vso strastjo je bil vdj glasbi in je dneve in noči Pr, igral na gosli. Gospodar in vodja družine' posestva je bila žena. Hčerka, podedovala očetovo stras^ nagnjenje do glasbe. Ko je | polnila 16 let, so jo poročili | dvorjanikom pl. Mekom, lasfj kom ogromnih podjetij za i peliavo ruskih železnic. Pri i delu si je Mek nakupičil sW| ; pravljično bogastvo in odprl1 ni vstop v najvišje kroge. polagala je z velikimi vsotaf zato je lahko tajno dajala $ lcovskemu letno nagrado 6.® irubljev, kar je bil takrat sil I visok dohodek, j S skladateljem se je sez«s la po moževi smrti, toda le I smeno. Takrat je Čajkovski vel v težkih razmerah. Bil ; navaden profesor na konser1 toriju, kjer je bil s predav^ tako Zaposlen, da si je le tu 1 tam ukradel trenutke za poniranje. Nadežda, ki je dobro po® la glasbo in je predvsem ob0;; ' vala klasike, je že v prvih ^ Čajkovskega spoznala umetD1 J po božji volji. Nihče se do ! krat ni zmenil za povprečn6 profesorja in njegovo skl®1 teljsko delo ni vzbujalo zan>^ nja. Na opozorilo violinista l1 teka se je Nadežda začela mati za delo in položaj Cajk' skega ter stopila z njim v ki predstavlja, lahko rečen"' dinstveno razmerje med in ženo. Trajalo je skoraj let, toda v vsej tej dolgi dol" nista videla nikdar. Osebno ^ nista povedala niti ene besf čeprav bi bila lahko dobila „ volj prilike za sestanke. Nj^ občevanje je bilo zgolj v dop|: ,, vanju. Poslala sta si nad 2,1 n pisem, ki jih je ob njegovi l1 letnici izdala sovjetska uprl1; v treh debelih zvezkih. Ta 3_ i sma predstavljajo izreden f mer v epistolarni literaturi vsebuje dragoceno gradivo a študij življenja in ustvarja" velikega slovanskega genija/ enem pa pomenijo važen de1 sek k spoznavanju kulturi1' I in javnega življenja v Rusi j' | drugi polovici 19. stoletja. \ pisovanje je trajalo od 1. lc do 1890. Prekinila sta ga tri 0 ta pred mojstrovo smrtjo i_ razlogov, ki so doslej še p°P j. noma nepojasnjeni . II Nadežda Filaretovna je Pf odkrila ruski javnosti talen1 genij Čajkovskega, z izdat"1, ll i sredstvi je omogočila izvajal H njegovih del ter mu pomag"! 11 j odpreti pot v svet. Ka bi ne "j | njene redne letne penzije, t>i, moral Čajkovski izgubljati l in stvariteljske sile s pouČ^ x~ njem na konservatoriju i'1 n morda nikdar ne bil ust^ mojstrovin z večnimi lepota" i- | Koliko je ta za svoje žen-" srce tako skromna žena p0" 3> nila v njegovem življenju in 1 j, je Čajkovski bil njej v sti relieve monthly pain but also accompanying weak, tired, nervous lecllngj c: this nature. Taken regularly — Plnkham's Compound helps build up resistance arajnft such symptoms. For years thousand!;! upon thousands of women and girl-j have reported benefits. Follow label directions. Well worth ttyingl LYDSfl E. PINKHARfS BS | IBN SAUl) IN TELEFON Ibn Saud je hotel v svojo državo uvesti nekatere moderne pridobitve in vse življenje dvigniti na ■ višjo kulturno stopnjo. Pri tem pa je večkrat naletel na trdoživ odpor zastopnikov islama. To se je zlasti pokazalo takrat, ko je Ibn Saud dal napeljati po svoji državi prvo telefonsko progo. Pri otvoritvi so mohamedan-ski duhovniki odločno protestirali proti tej novotariji, češ, da je telefon "iznajdba nevernikov in hudiča". Ibn Saud pa jim je odgovoril: "Dobro, če je telefon hudičevo delo, se po njegovih žicah pač ne morejo prenašati svete besede korana". In tako je poslal enega izmed svečenikov na pošto, sam pa se je iz kraljeve palače dal zveza-ti z njim. In kmalu so se iz dvorane slišale besede muzeina, ki je na pošti deklamiral nekaj odstavkov iz konana. Poročevalci pravijo, da od takrat naprej ni nobenega odpora proti telefonu. Oglašajte v - - -Enakopravnosti Every morning in occupied Europe Nazi guardsmen inspect the canals, the rivers, looking for floating bodies of waylaia soldiers. Every morning they find them. Hostages are shot, more men are sent to the slave camps of Germany, but the battle continues, for every German soldier killed means a gun and ammunition for further fight. The war is still far from our shores and we may use "nicer" methods to rid the world of Hitler and his cutthroats. We must work for Victory; buy War Bonds every pay day. WSS 741L U. S. Treasury Dept. V BLAGOHOTNO OBVESTILO "Enakopr avnost" že od svojega postanka podpira kulturna in podporna društva, deluje na celi črti za povzdigo in napredek slovenske javnosti in naselbine. •Enakopravnost" se tudi v sedanji vojni krizi neumorno trudi, da prinaša svojim somišljenikom in citateljem resnična poročila. "Enakopravnost" se zaveda svoje dolžnosti napram Ameriki in ji nudi svojo moralno in gmotno pomoč na različen način; obenem pa se tudi vztrajno bori, da bo našim zatiranim rojakom in rojakinjam, ki danes trpijo pomanjkanje in čutijo bič zatiralca, zasijalo solnce svobode. "Enakopravnost" vrši svoje delo po svojem najboljšem prepričanju. Za seboj ima zaslombo vse zavedne javnosti, ki čuti v svojem srcu ljubezen do bližnjega. Da bo "Enakopravnosti," kot glasnici ljudske pravice, mogoče služiti v dobrobit napredku, je potrebno, da je deležna tudi gmotne podpore v obliki oglasov in novih naročnin, zatorej se priporoča društvom, da ji ob priliki, ko prirejajo svoje piknike, izlete in zabave, poklonijo tudi oglas, poleg dopisov, trgovcem in obrtnikom ter profesionalcem pa da se je spomnijo z oglasom, ko dobijo v svojo zalogo kaj novega, itd. "Enakopravnost" tudi izvrši vsakovrstne tiskovine, listke, vstopnice, letake, itd. Delo je lično in po zmerni ceni. ENAKOPRAVNOST SLOVENSKI DNEVNIK 6231 ST CLAIR AVE. HEnderson 5311-5312 GOSPA VERA FRANCE BEVK (Nadaljevanje) Gospa Vera jo je pogledala, kot da hoče izmeriti pomen zad- ^ njega vprašanja. Ničesar ni od- ' govorila. Bala se je, da se ne bo mogla več premagovati. Zato se ji je v svoji preudarnosti mudi- za lo. Dejala je le: "Hvala lepa, gospa!" Odhajala je naglo, kot da ^ se vali nesreča za njo. Vdova je stopila z njo na prag. 4. Uradnik Tomo Krševan je vi prišel prav isti trenutek po ^ stopnicah. Bil je dobre volje, tolkel je s palico in žvižgal. Oči so se mu svetile; zdrave, rdeče ^ ustnice so gorele iz črne brade. Obe ženski sta obstali na ^ stopnišču, on ju je s smehom pozdravil. j "Kaj pa je vaju prineslo sku- ^ paj; ali kujeta zaroto?" "Ura se vam je ustavila; sla- ^ bo navijate, gospod Krševan. ^ Pa me je vaša žena obiskala." "Lepo je to", je kimal Krševan v šegavem razpoloženju in meril ženo. ^ "Seveda," je pol zares in pol ^ v šali poudarjala vdova, "lepo pa ni, da Vi nič ne pridete k ^ meni. Prikažite se z ženo zvečer! Ali ne, gospa?" "Pa, vi pridite k nam", je de-jala gospa Vera; njena beseda je bila prisiljena, težka ko svinec. "Bomo videli, gospa", je de- . jal Krševan in pogledal ženo. ^ "Saj smo si sosedje. Zbogom, . gospa!" ^ "Zbogom!" Vdova je izginila , in obrnila ključ v vratih. Ko sta Krševan in njegpya ^ žena šla po stopnicah, ga je-ta vprašala oprezno, s pogledom „ pred se: "Ali ti ugaja?" "Kdo?" C "Tale ženska." t Krševan je pomolčal. Nato ^ je dejal: "Čedna ženska je." Ko je gospa Vera stopila v ^ kuhinjo, se je z vzdihom sese-dla na stol. Moža je nehote objel občutek krivde in kesa, če- s prav je vedel, da ni storil ni- 5 česar. c Nagnil se je do nje in se je \ raznežil. i "Kaj ti je?" s "Saj mi nič ni." __ i "Lažeš!" je dejal iz navade. 1 "Nekaj ti je." ------- ^ NAŠI KOLEDARJI l Končno so dospeli koledarji, katere sedaj lahko dobi vsaka družina v naselbini. Takoj jih lahko dobite v naših prodajal- . nah, kakor hitro nam bo mogo- j če, jih dopošljemo tudi v druge prodajalne. Trgovce pa prosi- . mo, da se sami oglasijo in jih vzamejo za svoje odjemalce. 1 Dalje, oni farmerji, ki se na- j hajajo v obližju 50 milj iz Cle- 1 velanda, naj nam pošljejo na- 1 slove in jim bomo koledar po- ' slali po pošti. Za Madison, Ohio, jih bo delil Mr. Frank Leskovec, za Geneva, Ohio, pa Mr. Jerry Stro-jin. Kdor bi jih želel dobiti v oddaljene kraje, naj pošlje 25c za vsakega. Za tekoče leto imajo koledarji zopet nekaj novih slik, med temi je tudi slika iz Ribniške doline, kjer dekleta in fantje v narodnih nošah pletejo rešeta ali "suho robo." Koledarji imajo vremenska naznanila, ter naznanila legalnih praznikov, kakor tudi vse druge važne dneve vsakega meseca; dalje so v lepih modrih barvah, kar je za vsako hišo kras. Velikost koledarjev je ravno prava in dnevne številke so velike. Vsak naj; gleda, da ga dobi. A. Grdina in Sinovi HEnderson 2088 — ' "Glava me boli. Pusti me!" Njena kretnja je bila nervozna, odločna; Krševan jo je pustil v miru. Sedel je na drugi stol, zrl jo je zamišljen in ni ve-: del kaj reči, ne kaj početi. Čez nekaj časa je dejal bolj I zato, da je nekaj spregovoril: j "Ali nimaš kave?" "Nisem je skuhala", je dejala in se dvignila. "Ni treba, če si bolna ..." "Bom že; vseeno." Prižgala je plin in pristavila vodo. Krševanov pogled se je ustavil na stenski uri. _ "Ali nisi dejala, da se je u- sta stavila ura?" pU "Lahko, da ne gre prav." ble "Do minute. Vsako jutro, vsak večer jo naravnam." tre "Ali ne smem iti vprašat, ko- k0 liko je ura?" "Smeš . . . Kako razdražljiva si danes." in Krševan je opazoval ženo, ki de, je stala ob ognjišču. To je ona? ko To, kar je v nji danes, ni bolezen, ni glavobol, biti mora vse trt nekaj drugega, zvezanega z živ- tu ci in dušo obenem. Prvič v živ- sv 1 jen ju mu je bila ženska ugan- na ka. To stanje je bilo zanj muč- ve no. Želel je, da bi razgrnil tajno cil kopreno in uredil prvo neznano kr disonanco v družinskem življe- ja nju. Taval je z mislijo in ni i- dr mel ničesar, za kar bi se opri- jel- na Vedel pa je, da je nekaj po- oz seglo vmes. Njegov občutek je ra bil podoben občutku človeka, ki je v temi zašel med prepade in ^j. ne ve naprej. Kamor se nagne, je izgubljen. K Še enkrat je poizkusil. Polo- ' žil je ženi roko na ramo. ^ "Povej mi, kaj ti je? Ali ni- m maš ničesar na srcu?" tr Otresla se ga je; s koncem o- ^ česa ga je pogledala- ra "Ah! Nič ni! — Samotno se j. čutim!" Ia Krševana je zadela njena jn hladnost. Premeril je z nekaj koraki kuhinjo molče, nato je je dejal s preudarkom: "To je zato, ker nimava otrok." st Potem je molčal. Vzel je ča- k( ■ sopise in se je silil, da bi bral. Z ženo nista govorila. Ko je se- m del na balkon in se je zagledal la ; v rdečino neba, mu je postalo iz neznano težko pri srcu. Nekaj in se je zrušilo v razvaline in žal s< mu je bilo dneva, da je tako . končal. rr Ko se je ozrl v kuhinjo, je si - videl, da žena joče, ko pomiva k posodo. n d ' 5. n 1 * P 1 Ni se še stemnilo docela, ko " je žena pospravila kuhinjo in j< " sedla na stol, da se oddahne . . n 3 Krševan se je igral z nožem k in jo je gledal dolgo in nepre- \ 1 mično. Hotel jo je izzvati, da bi k pogledala vanj. Ona je uporno \i strmela v tla. Šele ko je začel z k nožem brenkati po mizi, je raz- k dražil njene živce v toliki meri, n da je dvignila oči. Za kratek hip p «1 l/.f«! ,1—— ----- sta se srečala pogleda. Njene punčice so bile trudne, njihov kri blesk je zapovedoval mir. in Mož je izpustil nož. Nekaj trenutkov je obstal miren ka- je kor kip. Nato jo je vprašal: zg( "Ali si trudna?" Ni odgovorila. Dvignila se je spi in šla v spalnico; na vratih je de! dejala, ne da bi se ozrla: "Lah- Ta ko noč!" st< Krševan je posedel še nekaj zd trenutkov, nato je stopil za njo tudi on. Molče sta legla vsak v ja svojo posteljo. Zrla sta v strop, so na katerem se je gostil mrak se; večera; v napetih očesnih živ- Sp cih so se vžgale forfornate is-kre, čudne podobe so se ustvar-jale in pošastno spremljale raz- pr dražene misli. Moževe prsi so se dvigale, že- ža na je vzdihnila. Mož se je tedaj že ozrl nanjo. Iz somraka, ko ga je ro razsvetljevala le obločnica s ce- ks ste, se je svetil njen bledi o-braz. Bila je upadla, revna. tr Usmiljenje se je vzbudilo v us Krševanu. Občutil je sicer, da mu dela krivico, ko gromadi na- gl denj nejasne težke ure, a se on st ne spominja ničesar, vendar ta re trenutek niti sence nevolje ni ni bilo v njem. Usmiljenje je porajalo v njem ljiubezen, da je vj stegnil svojo roko, ki je poiska- & la na odeji njene blažne prste y in jih je stisnila. m Njen obraz se ni spremenil, v< le v očeh se je zganilo, a je pri priči zopet okamenelo. Njeni pr-sti se niso oklenili njegove ro-ke. z. Nekaj težkih minut je čakal z' mož, njena roka je mrtva leža-la v njegovi. V Krševanu se je J. iz moža prebudil čut ponižanja, ^ 1 in iz mrzlega nemega zasmeha . . se je dvignil gnus. r i Pomračilo se mu je čelo, u-maknil je roko. Obrnil se je v s steno in poizkušal zaspati. Stež-. ka je zaklapljal oči in lovil spa- ^ nec. Prevrgel se je na hrbet, dvignil roke na glavo in gledal _ nepremično v svetle lise na stro- £ pu. Tako je zaspal. ( i Žena ni zaspala. Njeno srce , i je bilo stisnjeno med dva kam-. na. V možganih se je vrstila sli- v i ka za sliko brez smisla in reda. z ■ Vse je zalivala neznana gren-i koba. V to grenkost se je meša- n ) la pesem v ulice, ropot voza, n : krik otročajev in govor žensk, - ki so stale pred hišami, slonele s , na oknih in se hladile po sopari > poletnega dne. 1 — * i sit Bilo je vroče; telo se je mo-ivf kro prijemalo rjuh, r preko čela 'v in nosa so stale potne srage. | Motrila je spečega moža. Spal.m je mirno; dihal kot da se nič ni i zgodilo. j Tega tujega človeka je ona(sv spoznala pred leti; zdaj mora st deliti ž njim mizo in posteljo. -Ta tuj človek ji je prisegel zve- I stobo, nikoli ji ni storil žalega; — zdaj jo vara? Njegova črna brada je ležala na rjuhi, njegovi temni lasje so se slikali na vzglavnik ko senčna slika. Rjav obraz je bil spgkojen, ustnice so se premikale narahlo. Kolikokrat so jo p te ustnice poljubile? Njegove: prsi so v enakomernih sunkih i • I "T dvigale žilasto roko, ki je ležala na odeji. Ta roka jo je pri- m žela tisočkrat na svoje prsi. Ta I roka dela in skrbi za njo, ta ro- J ka bi skrbela tudi za otroka . . Ko jo je ošinila misel na o- j ^ troke,, se je burno razmišljanje I I ustavilo, nastala je praznina . . i: Nenadoma jo je udarilo po glavi v zavest priklicano dej- s stvo, da je mož pred večerjo iz- k rekel besedo o otrocih. Ona mu c ni rodila otrok. v Govorila sta že q tem; pre- n v|dno, z resnostjo, brez žalitve, dasi ne brez grenkobe. Gospe z Veri pa se je zazdelo, da je i- j mela ta večer prav ta beseda J j. velik, zločest pomen. In ko je pomislila na slednjo č podobno opazko v preteklost na- t zaj, jo je slednja, že stokrat po- 1 zabljena beseda, stokrat znova i zabolela. Skrita ost teh besed 1 je zabadala v hrbtenico. Nikoli ji ni dejal tolažilne besede, dasi 1 je pričakovala tega. Pač pa se f je oziral na sprehodih za živo, razposajeno deco: "Vidiš! Takegale da bi imela!" "Tako umazanega?" je odgovorila ona. J On pa: "Nič ne de!" PORT NECHES, TEXAS—Synthetic rubber for such vital products as essential tires is on the way! In these huge towers her« on th* Texas plains the butadiene, chief ingredient of man-made rubber, Wll be manufactured for 28,000,000 tires. Five oil companies arc building and will operate the plant_on a^non-profit basis..(ApprbVttlJW