Leto LXXV., it. 184
V Ljubljani, Četrtek 13« avgusta 1942-XX
Cena so cent.
UREDNIŠTVO £N OPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNUKVA ULICA S mm IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase is Kraljevine Italije ta
UNIONB PUBBLICITA ITAUANA S. A* MILANO
TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 la 31-
Računi pri poštno Čekovnem i Ljubljana štev. 10-351
11.— Ur, aa tnoaemstvo 16.20 Br
OONCE96IONAKIA ESCLUSTVA par la pubblicita <H prorenienaa ttaliana CNIONE PUBBLICITA ITAOANA S. A*. MILANO.
Grossa unita da guerra colpita nel Mediterraneo
Bombardamento di truppe e di autoiueaod netnici
II Quartier Generale delle Fone Armate romunica in d a ta di 12 ajrosto il seguente boli« 11 ino d i guerra n. 806:
Sul fronte deirEgitto azionj di reparti esploranti.
L'aviazicnc delTAsse ha svolto notevole attivita borabardando con successo con-centramentl di truppe e di automezzi: aerei avvcrsari hanno effetuato attacchi su alcunj centri delle nostre retrovie ed in particolare sulla piazza di Tobruk la cui difesa ha distrutto un velivolo nemko pre-
cipitato nei pressi di Bardia. Otto altrf apparecchi sono stati abattuti dalla caccia tedesca tn ripetuti vivaci scontri.
Incursione aerep britanniche sil Catania e su varie 1 očali ta della provincia di Ca-gliarf hanno causato due morti e tre fe-riti.
Nel Mediterraneo oecidentale un nostro sommergibile a t tac ca va alTalba di ieri una grossa nave da guerra di tipo imprecisato fortemente seortata colpendola con duc s jI uri.
Sovjetska armada pri Kalaču uničena
Bilanca letošnje ofenzive: 1^44*741 ujetnikov, 6.271 tankov, 10.131
topov in 6.056 letal uničenih ali zaplenjenih
Velika bojna ladja potopljena v Sredozemlju
Bombni napadi na sovražne čete in vozila
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil Je objavil 12. avgusta naslednje 806. vojno poročilo:
Na egiptskem bojišču delovanje iz vid-niških oddelkov.
Letalstvo osi je razvijalo živahno delovanje in z uspehom bombardiralo zbirališča čet in motornih vozil.
Sovražna letala so napadla nekatera središča v našem zaledju, zlasti trdnjavo Tobruk. katere obramba je uničila eno sovražno letalo, ki je treščilo na tla v bližini Barriije. Nemški lovci so v živahnih po-novih spopadih sestrelili 8 nadaljnjih letal.
Britanski letalski napadi na Catanijo in na razne kraje pokrajine Cagliari so zahtevali dve smrtni žrtvi, tri osebe pa so bile ranjene.
V zapadnem Sredozemlju je naša podmornica včeraj rano napadla veliko vojno ladjo neugotovljenega tipa, ki je imela mceno spremstvo, in jo zadela z dvema torpedoma.
Operacijsko področje, 12. avg. s. (poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Vse na afriškem bojišču operiraj oče čete so sprejele z veliko radostjo vest o napredovanju njihovega vrhovnega poveljnika eksc. Ettorea Bastica v čin maršala Italije. Povišanje zaradi zaslug v vojni je pravično priznanje žilavega in uspešnega delovanja vrhovnega poveljnika od prvega dne njegove navzočnosti na tem važnem bojišču svetovne vojne in priznanje njegovih odličnih vojaških sposobnosti. Po strateškem umiku pod njegovim poveljništvom je bila Cirenaika zopet zavzeta. Zavzeta je bila črta zapadno od Ain el Gazale do juga, od koder se je pričela 26. maja ofenziva sil osi. Povišanje Ettorea Bastica v čin maršala Italije se je zgodilo po bliskovitem napredovanju sil osi na egiptskem ozemlju. Povišanje sankcicnira torej neutrudno delo in sposobnost vrhovnega poveljnika. Sile J v Afriki so danes radostne, ker vidijo v napredovanju vrhovnega poveljnika nadaljnje priznanje njih junaške borbenosti.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. avg.
Nemško vrhovno poveijništvo objavlja naslednje vojno poročilo:
Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so čete pod vodstvom generala tankovskih oddelkov Paulusa, odlično podpirane od protiletalskega topništva in letalskih oddelkov pod vodstvom generalnega polkovnika v. Riehthofena. v velikem donskem loku zapadno od KalaČa uničile množice sovjetsko-ruske 62. armade in močne dele prve tankovske armađe. V tej uničevalni bitki je bilo doslej zajetih 57.000 ujetnikov, zaplenjenih ali uničenih pa nad 1000 tankov in "50 topov vseh vrst. Krvave izgube sovražnika so velike. Pri teh borbah so se odlikovale tudi hrvatske čete.
Od začetka pomladanske borbe, namreč od bitke na Kerču, do konca bitke v donskem loku so nemške in zavezniške čete na vzhodni fronti zajele 1,044.741 ujetnikov ter uničile ali zaplenile 6271 tankov in 10.131 topov vseh vrst. V istem času Je bilo sestreljenih 4960 sovražnikovih letal ▼ spopadih v zraku, 664 od protiletalskega topništva, 432 pa uničenih na tleh.
Na kavkaškem področju so rumunske čete vzhodno od ožine Kerča zavzele močno branjeno mesto Slavinskaja. Nemške čete prodirajo dalje v kavkaško pogorje. Letalstvo nadaljuje napade na sovjetske prometne zveze ob obali in v crnomorskih lukah. Z bombami so bile potopljene 1 stražna ladja, 2 transportni ladji in 2 obalni ladji, 6 transportnih in 1 obalna ladja pa poškodovane.
Južno od Stalingrada Je bil razdejan sovjetski oklepni vlak. Na Volgi je bila potopljena 1 tovorna ladja, 3 nadaljnje pa poškodovane.
Severnozapadno od Voroneža je sovražnik po daljšem času zopet začel razbremenilne napade, ki pa so bili po hudi borbi zavrnjeni. Pri tem je bilo uničenih 40 sovražnih tankov.
Na prostoru pri K zevu so bili tudi včeraj ponovni napadi številčno nadmoćnih
Popolna premoč nad afriškim nebom
Italijansko in nemško letalstvo je pregnalo sovražnika tudi na neon
ter mu zadaja neprestane in občutne udarce
Operacijsko področje, 12. avg. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.)
V teKu živahnega letalskega delovanja, ki je bilo tudi včeraj nad bojno črto, kakor tudi neposredno nad zaledjem, je bilo letalstvo osi gladko v premoči nad sovražnikom in mu je zadalo vrsto hudih porazov. Nemški lovci so v drznih dvobojih sestrelili pet Hurricanov. Naši Macchii pa so prest regli 15 sovražnih lovcev ter so v borbah, ki so sledile, sestrelili enega, dragi pa je bil tako hudo zadet, da ga lahko smatramo za izgubljenega dočim so bila vsa druga letala obstreljevana s strojnicami, predno jim je uspelo pobegniti iz bitke.
V teku letalskega napada na Tobruk so sovražna letala zadela bolniško središče v bližini mesta. Kraj je bil zelo vidno označen s predpisanimi znaki. V teku tega meseca so protiletalske baterije sestrelile 1 nasprotni bombnik, ki je strmoglavil na tla v bližini Bard i je.
Rim, 12. avg. s. Medtem ko se sile osi urejajo po vrtoglavem napredovanju, ki jih je privedlo pred delto Nila, je bila ta ureditev predvidena in v naprej določena, da lahko prikažemo celotne uspehe kraljevega letnstva v tej bitki, ki se lahko imenuje bitka brzine. V sovražnem taboru so pričeli z manevrom, ki naj bi zmanjšal opravljeno delo letalstva osi, trdeč, da angleškega letalstva ni bilo nad bojiščem, Odsotnost opravičujejo na razne načine, navajajoč pomanjkanje materiala ali neuporabnost prednjih letališč. Resnica pa je samo ena. S kombinirano akcijo italijanskega in nemškega letalstva je bilo angleško letalstvo pregnano z neba nad bojiščem toda naše letalstvo se ni omejilo samo na nevtralizacijo nasprotnih letalskih sil. Poseglo je naravnost v bitko s svojimi napadalnimi skupinami in lovci ter je imelo stalno pod kontrolo nasprotnikovo zaledje. Samo libijsko letalstvo je izvedlo od 26. maja do srede julija 105 bombardiranj in je odvrglo na tisoče bomb v teži na stotine ton. Napadalnih akcij je bilo izvedenih 87, lovskih akcij pa 311. V teh akcijah je bilo sestreljenih ali uničenih na tleh 282 sovražnih letal, 753 motornih vozil, ki so jih uničila napadalna letala, lovci so pa unčili 699 motornih sredstev. Napadalna in lovska letala so razen tega zažgala in uničila ali hudo poškodovala 3 ladje, 4 skladišča bencina, 3 skladišča streliva. 5 stalnih topovskih postojank, 4 utrjene postojanke. V taboriščih in zbirališčih sovražnih čet je bilo povzročenih končno 108 požarov.
Med zelo številnimi m izredno uspelimi prizori, ki so bili značilni za to plodno dobo delovanja, naj zopet omenimo obstreljevanje letališča Gambut, ki ga je najprvo obstreljevala naša baterija dne 26. maja, nato pa so oddelki naših lovcev 1. in 4. odreda uničili v izredno drzni akciji vsa angleška letala, ki so bila na tem letališču ter ustvarili s tem najboljše pogoje za operacije kopnih edinic. Naslednjega dne je skupina prvega odreda lovcev pričela z vrsto borb, ki so se sledile vedno zmagovito ves dan. pne 4. junija je bilo
sestreljenih 22 letal, 6 nadaljnjih pa verjetno. S tem so bili ustvarjeni pogoji za zmago pri Bir Bacheimu. Dne 5. junija so naši lovci nad to utrjeno postojanko razpršili 20 angleških letal, dne 6. junija 15 in dne 7. junija kakih 25 letal ter 8. junija zjutraj kakih 30, popoldne pa nadaljnjih 50 letal. Dne 9. jiiaija je bilo sestreljenih nad Bir Endo 14 bombnikov tipa »Ellelev«. Sestrelila jih je skupina našega četrtega doreda lovcev, ki je pognala v beg ter jih prisilila k opustitvi akcije še nadaljnih 23 letal istega tipa Dne 11. junija zjutraj je padel Bir Hacheim, in sicer ne zaradi tega, ker je bilo angleško letalstvo odsotno, temveč zaradi tega, ker je bilo poraženo, vsakokrat se je pojavilo. Dne 16. junija je padla Ein el Gazala in angleški sile, ki so ostale na zapadu so bile obkoljene. Z dne 14. junija so napa da ln lovska letala v zaporednih akcijah z obstreljevanjem na tleh uničila ali naredila neuporabne 333 motornih sredstev in 4 topovske postojanke. Akcija na kopnem se je tedaj cepila z letalskega stališča v veliko letalsko pomorsko zmago, ki je bila v teku na Sredozemskem morju. Akcija letal proti ladjam ni letalom preprečila aktivnega sodelovanja tudi v bitki na kopnem, ki se je končala z zasedbo Tobruka. Dne 15. junija so skupine lovcev napadalih letal dovršile devet akcij, razen onih na morju, ki so jih opravili bombniki in torpedna letala. Dne 21. junija je moral pasti Tobruk. Dne 20. ob zori se je pričelo zavzetje trdnjave. Napad edinic na kopnem je na vsakem koraku v popolni časovni skladnosti spremljala silna akcija bombnikov, ki so jih lovci stalno ščitili. Naše letalstvo je obvladalo nebo nad bojiščem. Izvedlo je .7 akcij z vsemi sredstvi, ki so bila na razpolago. Dne 29. junija je prišel na vrsto Marsa Matruk. Kakor omenja vojno poročilo št. 762, je
letalstvo silno sodelovalo pri operacijah
z obstreljevanjem in bombardiranjem skladišč in motornih vozil.
Pot do zmage pa so odprle tri letalske borbe dne 26. junija 9. skupine lovcev pod poveljništvom majorja Antonia Larsimon-tea, ki je sestrelila polovico sovražnih letal in zagotovila našemu letalstvu oblast na nebu. Dno 28. junija je neumorni 50. napadalni odred napadel z nižine skladišča in ladje v- pristanišču Marsa Matruh in znova potrdil superiornost našega letalstva.
Posebno so se izkazale ob tej priliki tudi lovske skupine. Bežeči sovražnik se ni mogel ustaviti prej kot pri ožini El Alameina, kakor je bilo predvideti. Toda tudi njegov odmor so akcije našega letalstva neprestano motile. Prišlo je do zmagovitih letalskih borb dne 8. in 10. julija, v katerih so se zopet krasno uveljavile sposobnosti naših lovcev 4. odreda, dočim je 50. odred nadaljeval z bombardiranjem in obstreljevanjem ter prisilil sovražnika, da je zapustil najvažnejše položaje, ki bi bili potrebni za boljšo preureditev. Letalska bitka je dobila drugo lice. Sovražnik je skušal tedaj napadati z najmodernejšimi ameriškimi letali tipa Boeing, to so leteče trdnjave, in s tipi Consolidated Liberator naše zaledje toda tu so bili budno na straži naši lovci, ki so po premaganju prvih težkoč, ki vedno nastanejo po pojavu malo znanega nasprotnika, zopet naglo osvojile oblast na nebu zadajajoč sovražnikovim skupinam udarec za udarcem.
Bitka v Egiptu se nadaljuje. K njenemu vsakemu razvoju bo italijansko letalstvo pete eskadre, to je libijske eskadre, doprineslo kakor v preteklosti svoj delež s popolno, stalno in neprestano ter uspešno borbo proti sovražniku.
V Indiji teče kri
Doslej je bilo pri demonstracijah 500 ljudi ubitih,
nad 3000 pa ranjenih
Bangkok, 13. avg. s. Iz Bombe ja se doznava, da so včeraj kasno popoldne oddelki čet streljali na množico manifestantov, ki so s ploho kamenja napadli vojaška motorna vozila v četrti Bhulesvar. Bilo je nekaj žrtev. Nadaljnji krvavi spopad med angleškimi vojaki ln indijskimi demonstranti se je dogodil v Zavertju, kjer je množica skušala opustošiti krajevni postni urad. Policija je aretirala nad 150 oseb, ki so osumljene, da so sodelovale pri tej manifestaciji. Med aretirancl je nekaj Indijcev, ki so bili zasačenl pri prepisovanju na stroj v svrho razširjanja besedila izjav nacionalističnih voditeljev na vseindijakejn kongresu. Banke v Novem Delni ju so včeraj zaprle svoje prostore. V glavnem mestu se demonstracije vedno bolj širijo. Policija in čete uporabljale orožje proti množici ne mesec se za številne žrtve. Množica je
do skrajnosti razdražena m njen najbolj priljubljen cilj so policijske stražnice. Policijski inspektor v Novem Delhiju je bil umorjen. Doslej so zahtevale angleške mere v Indiji 500 smrtnih žrtev in nad 3000 ranjenih.
ladijski vojaki v Egipta
ubili anelešlceea cenerala
Carigrad, 12. avg. s. Iz angleškega vira 1 je bilo javljeno, da je v borbi padel na egiptski fronti angleški general Gott, ki naj bi, kakor se je svoj čas govorilo, nadomestil v poveljništvu poraženega generala Ritchija. Imperialni vojni svet v Londonu je ta predlog zavrnil in Gott je postal poveljnik 13. armadnega zbora. Iz Kaira se doznava, da je general res umrl, toda ni padel v borbi. Ubili so ga indijski
sovražnih sfl deloma v protinapadih zavrnjeni.
Južno od Ilmenskega jezera in na fronti ob Volhovu so se Izjalovili ponovni napadi sovražnika, ki so bili zavrnjeni deloma v borbi moža proti možu.
V Finskem zalivu so bile tri sovjetske stražne ladje potopljene, več drugih in en minoloveo pa poškodovanih.
Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, je nemška podmornica pod poveljstvom kapitana poročnika Rosenblutta potopila s štirimi torpedi v zapadnem delu Sredozemskega morja v močno zavarovanem  konvoju angleško nosilko letal »Eagle«
V leialskj bitki nad Nemškim zalivom je bilo sestreljeno 1 sovražnikovo letalo.
V pretekli noči so angleška letala pole? brezuspešnih motilnih poletov nad Nem. škim zalivom napadla stanovanjske okraje več mest zapadne Nemčije, zlasti Mainz in VViesbaden. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Povzročena je bila škoda na poslopjih. Nočni lovci in protiletalska obramba so sestrelili 11 napadajočih bombnikov.
Na južni obali Anglije in v Midlandu so nemška letala podnevi in ponoči napadla vojaško važne naprave z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami, ki s0 povzročile veliko razdejanje, požare in eksplozije.
Bitka v donskem loku končana
Berlin, 12. avg. s. Iz pristojnega vojaškega vira poročajo, da pomeni veliki uspeh uničevalne bitke v odseku Kalača zaklju-čitev važne faze borbe. Z uničenjem sovjetskih čet, ki so se nahajale severnozapadno od Dona je smatnati bitko v kolenu Dona za končano. Opozarja se nadalje na hude izgube sovražnika. Posebno hude so bile izgube na ljudeh. Glede napredovanja na južnovzhodni smeri od Pjatigorska se doznava, da nemške in zavezniške čete sedaj operirajo v področju reke Tersk, ka-
tere gornji tok se nahaja približno na pol poti med Pjatigorskoni in Groznijem.
Brezuspešni razbremenilni napadi
Budimpešta, 12. avg. s. Iz pooblaščenega vira poročajo, da skuša sovjetsko poveijništvo zaradi velikih uspehov nemških in zavezniških čet na Kavkazu zmanjšati pritisk na južno krilo fronte z napadi na vseh ostalih odsekih vzhodne fronte. Tiidi na odseku madžarskih čet je sovražnik pričel po relativno mirnih dnevih s svojimi napadi. Sovjetska pehota, pred katere so šle oklopne skupine, je skušt večkrat prodreti t madžarske črte. pa ni uspela.. Madžarske čete so izvedle takoj protinapad ter odbil« sovražnika in mu zadale hude izgube. Tudi v zadnjih 24 urah je sovražnik obnovil svoje napade z isto srditostjo, vendar mu ni uspelo načeti madžarske obrambe. Madžarsko letalstvo je sodelovalo v borbah z bombardiranjem topovskih postojank in z obstreljevanjem in razprševanjem zbirališč čet in kolon motornih sredstev. V preteklih dneh so madžarski lovci v borbah sestrelili 10 sovjetskih letal.
Žep pri Rževu
Berlin, 12. avg. s. Nemška poluradna agencija objavlja naslednje podrobnosti glede borb okrog Rževa:
Žep južno-zapa<ino od Rževa je kakor labirint front, v katerem stalno odmeva trušč bitke. V ogromnih gozdovih, ki pokrivajo vse področje, se skriva od vseh strani obkoljeni sovražnik, ki mu zadajajo stalne izgube. Drug za drugim morajo sovjetski vojaki prihajati iz svojih skrivališč, V žepu vre pod ognjem topništva, strojnic in pušk ter ročnh granat. V globokem blatu na cestah noga zamanj išče trlnh tal. Ujotniki hodijo mimo v dolgih vrstah in majhnih skupinah.
Zasedanje koordinacijskega odbora
pod Ducejevim predsedstvom
Priprave za žetveno kampanjo — Ukrepi za ureditev potroSnje grozdja, sadja in vina
Jftm. 12. avg. s. Med min is trsk i koordinacijski odbor za oskrbo, razdeljevanje in cene se je sestal v palači Venezna pod Ducejevim predsedstvom dne 10. t. m. od 17. do 20.30 in 12. t. m. od 17. do 20.30. Navzoči .so bili Tajnik stranke, finančni, polj edeilski, prometni korporacijski minister ter minister za valute in devize, dalje podtajnika notranjega ministrstva in ministrstva za vojno proizvodnjo, podtajnika Pase o lato in Amucucci, šef inspektorata za zaščito vlog in kreditov, predsedniki fašističnih konfederacij delodajalcev, delavcev poljedelstva in trgovine, predsednik fašistične zvezo industrijskih delavcev, direktor fašistične konfederacije industrij cev, inspektor PNF Fabrizi, general!ni komisar za ribolov, general Matteo Boux. direktor oskrbovalne službe v vojnem ministrstvu, general Cappa iz glavnega stana kraljeve vojske, poveljnik gozdne milice, predsednik zavoda za kooperacije ter nacionalni svetnik Paolo Venerosi Pesciolmi in tajnik odbora nacionalni svetnik Augusto Venturi.
Ob pri četku zborovanja j© minister za poljedelstvo kakor običajno poročali o stanju prehrane in o letini. Odbor je na Du-cejev predlog sklenil, da bodo pokrajine ki so izpolnile in izpolnjujejo z znatnimi uspehi svojo dolžnost glede oddajanja žita, dokazujoč svoj veliki patriotizem m socialno vest poljedelcev, imenovani v dnevnem povelju Naroda. Odbor je potem opozoril na veliko važnost občinskih komisij za prehrano, ki bodo pričele v vsej kraljevini delovati 20. avgusta v svrho ureditve razdeljevanja živil vsemu prebivalstvu kakor tudi v svrho kontrole oddajanja raznih pridelkov v zbirališča in žetvenim organizacijam, ki so bide ustanovi jene za narodno oskrbovanje.
Odbor je nadalje naložil ministru za poljedelstvo, naj z vsemi sredstvi pospešuje zdravo uživanje namiznega grozdja v teku predstojeće sezone in naj zajamči e primernim ukrepom normalen dotok sadja na trge za potrošnjo v jeseni in prihodnji zimi.
Odbor je obširno proučil vprašanje vina ter je odredil, da morajo vsi vinogradniki obvezno prijaviti v desetih dneh po trgatvi količino pridelanega vrna trgatve 1942 z navedbo sladkorne in alkoholne stopnje. Vsi, ki imajo zaloge vina iz prejšnjih l«t. pa
vojaki, na katere je zelo močno vplivala vest o uporu prebivalstva v Indiji proti Angležem. Ko ao Indijci v svojih taboriščih zvedeli o aretaciji Gandhija in drugih voditeljev kongresa in o nacionalističnem gibanju, so nedvoumno pokazali svoje nezadovoljstvo s protesti proti tlačiteljski dr. žavi. Njih sovražnost je prisja do izraza spričo oficirjev, ki jim poveljujejo. Posebno razburjeni ao bili podoficirji in prav nekateri indijski podoficirji so ubil s štirini streli generala Golta, ko ae je vračal v Kairo s fronte pri El Alameinu. Prišlo je nato do krvavega spopada med angleško policijo in indijskimi vojaki. Vznemirjenje med indijskimi četami še traja in angleško poveijništvo je izdale izredne ukrepe proti uporniškim indijskim vojakom.
niso   potrošniki    jih   morajo  prijaviti do
10. septembra. Vs-i pridelovalci vina moraio obvezno obdržati na razpolago ministrstva za poljedelstvo m gozdove 20 svoje vinske proizvodnje v letu 1V42 za potrebt Oboroženih sil in za destilacijo. Ostala proizvodnja bo lahko svobodno izročena potrošnji
Ministrstvo za poljedelstvo bo dolrOil« cene in način oddaje v potrošnjo boljših in običajnih vrst vina. V nadaljnjem je odbor določil, kakšne vrste vina se boci o oddale v potrošnjo in po kak.:nih cenah. Ministrstvo za poljedelstvo bo lahko rekviriralo mošt in vino, ako imetniki ne bodo svojih zalog normalno dovajali potrošnji.
Preskrba s kurivom
V svrho zagotovitve oskrbe z dr vrni in premogom za potrebe oboroženih sil in civilnega prebivalstva je odbor sklenil izdati uKrep, ki ga je nato odobril ministrski svet
11. t. m. S tem ukrepom bo urejeno proizvodnja in razdefjevanje drv in premoga.
Gozdna milica bo dobila pravico :zkor> ščati goziove v svrho proizvodnje lera, oskrbeti rekvizicijo sama ali s pomočjo podjetij, ako lastniki sami ne peskrbe. Določeni so bili kriteriji z^ pravično odškodnino pri rekvizicijah in za ureditev prevoza in razdeljevanja lesa ln premoga s pomočjo ene same organizacije, ki bo nadomestila vse obstoječe zavode in poskrbela za oskrbo oboroženih sil, civilnega prebivalstva in nekaterih industrij. Gozdni milici se zagotovijo potrebne delovne moči s pomočjo civilne delavne službe in potrebna sredstva za izvedbo določenega načrta proizvodnje.
Minister za korporacije je noto odboru poročal o načrtu proizvolnje umetnih gnojil za prihodnjo poljedelsko sezono. Poljedelci bodo dobili na razpolago potrebne količine neobhodno potrebnih kemičnih umetnih gnojil in zagotovljena bo največja proizvodnja umetnih gnoji glede na razpoložljivost surovin in goriva Odbor je po poročilu župana iz Firenze odobril pobudo za obdelovanje občinskih zemljišč za zelenjavo, ki bo na razpolago za prehrano mestnih središč.
Govorili in poročali so Se Tajnik stranke, ministri paresehi, Ricci, Riccardi, podtajnik! 3uffarini, FavagTossa, Pascolato, t*irj-nik odbora, inšpektor PNF, generaj Matteo Roux, general Schierici, general Cappa ter še nekateri drugi. Prihodnje zasedanje oc-bora bo 5. septembra ob 17. uri.
Duce sprejel guvernerja Runa
Rim, 13. avg. s. Duce je sprejel vicegu-vernerja Rima prefekta Oskarja Cucellija, ki mu je poveril tudi tržno in živilsko nadzorstvo v prestolnici. Duce je izrazil svojo visoko pohvalo za dosedaj opravljeno delo in doslej dosežene uspehe prestojniške uprave po danih navodilih te** je nato označil natančne smernice, po katerih naj se ravna nadaljnje delovanje v zimskih mesecih.
Strm? 2
»SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 13. avgusta 1942-XX
Stev.   J P4
Stvarstvo prirode
v umetniški manifestaciji
Številne umetnine s področja likovne umetnosti na veliki razstavi v Veroni — Odziv slikarjev in
kiparjev iz vseh italijanskih pokrajin
Verona, v začetku av^us* j Po /cnezijski Biennali je veronska »az-stava ?.t nagrado Veioi e le'ošn j.rjiina-n.erJleiši dogodek likovne umetnosti v Italiji. & r.ei je v raznih središčih italijansur likovne .motnosti vsalco 'eto nešteto unvt-nostnih -azsta\, vcnda \i prio * 1a ^osni' vArcnski razstavi poseben po.nen po izvirnem umetnostnem geslu, v katerega znamenju je bila prirejena. Za to razstavo si Je poleg pokrajinskih oblastev zelo prizadeval avtonomni zavod za prirejanje poljedelskih razstav in konjskih sejmov7, ki so znani po vsej Italiji- pa tudi pokrajinska zveza profesionistov in umetnikov v Veioni je izpodbudno sodelovala pri pripravah za veliko veronsko razstavo. Smisel to razstave je namreč v tem, kako čim bolj poveličati prirodo v likovni umetnosti, kako proslaviti to naravo v vsem. kar jo odlikuje, v rasti cvetlic, poljskih sadežev. Hvali in vsega drugega, kar je obilno izleženega in razstavljenega na vsakoletnem tradicionalnem veronskem velesejmu. ki ho te dni otvorjen.
Tri n-iescro prod otvoritvijo veronske slikarske in kiparske razstave je bil objavljen natečaj za veronsko nagrado v zvezi z razstavo, ki je bila otvorjena 1. avgusta v starinskih, lepih prostorih palače Gran Guardia. Četudi je bilo malo časa za pripravo, se je vendar odzvalo mnogo slikarjev in kiparjev iz vseh delov Italije, ki so predložili žiri i nič manj ko 1119 slik in 113 kiparskih del. Žirija se je odločila, da pripusti k razstavi 237 slik in 22 plastik. Pregled vseh teh umetnin potrjuje vtis velike umetnostne manifestacije, ki je značilna po geslu in umetniški motivnosti. ki je bila odločilna pri ustvarjanju teh umetnin.
V razstavljenih slikah in kipih se namreč živo odraža misel, ki je najtesneje povezana s prirodo. In v tem kro^ru nstvar-jajočesra umetniškega oblikovanja se razliva pestra izrazna ubranost, ki učinkuje s svojo raznolikostjo ter skladnostjo hkrati. In tako vidimo med razstavljenimi deli precej pomembnih umetnin, ki nosijo imena znamenitih tvorcev Alberta Salicttija. Sante Menachesi. Gtiida Trentinija, Henrika Paoluccija, Luigija Bertoliniia. Fiorenza Tomea, Manlija Giarizza. Donata Frisia, >* : . : t T' : i i, Luigija Morbellija in Venežijanskega Evgena.
Po nekakšni širokosti v pokrajinski interpretaciji s<^ odlikujejo slike Dominika De Bernardija, ki vzbuja priznanje s svo-
jim s-Sadjem v cvetju«, potem Emanuele Rambaldi s svojim »Žitom«, pa Henrik Or-tolanl s svojimi »Češnjami v cvetju«. Njihove umetnine so poudarjene s prostornost-
no pokrajinsko črto. Nekakšno potezo plahe iiustrativnosti ter figurativne interpretacije kažejo dela tretje skupine, ki imajo tudi svojo nedvomno umetniško vrednost in ki kažejo izraznost vseh na razstavi povezanih tendenc. Posebno zanimanje vzbujajo n. pr. slike ^Toskanska trgatev« Emila Martellija, »Blagoslovitev konj« Dominika Purifikata, »Praznik cvetlic na vasi«, delo Jakoba Berretta. i Letina«, delo Anakleta Margottija, »Nedeljski trg«: Marija Cortiel-la. »Na delo« Lorenca Favara, »Konjic Kontarda Barbicrija, »Zadnja postaja« Marija Varagnola, -^Teliček in mati« Erne3ta Marchija Quartija. »Ob zatonu« in »Vrnitev z delaš Ubalda Magnavacce. »Konjski semenje Julija Boetta. Alegorični navdihi se opažajo pri slikah »Kmečka bajka« Gianpiacoma Dal Forno in »Diana« ter >Trgatev^  Giampiera Restellinija.
Tudi kiparji so se poglobili v skrivnosti prirode, ki tako dovršeno, umetniško polno oblikuje svojo rast, svoje življenje, svoje oblike. Med kiparji, ki so razstavili svoje plastike, je tudi znani trlestinski kipar Ugo Cara, ki je svejčas razstavljal tudi v Ljubljani ln Mariboru. Na veronski razstavi vzbuja zanimanje njegovo delo »Krava pri počitku«. Venanzio Crocetti je razstavil svojega »Telička«, »Kokoš« in »Purana«, Ro-hard Assunti »Znamenje romanske pokrajine«, Egidij Girelli se je postavil s svojim »Konjem«, Ubald Magnavacca pa s svojo »Materjo«.
Kakor pri slikarjih, tako se opaža tudi
pri kiparjih umetnostna težnja k čim bolj plastični, k čini verodostojnejši, a vendar umetniško poudarjeni stvaritvi. Pobuda »Veronske nagrade« jih je usmerila k značilnemu, svojskemu, snovno izvirnemu za-snutku. ki je pod njihovimi umetniškimi rokami zrastel v serijo umotvorov, ki se z njimi ponaša veronska razstava. Njihove umetnine pa navdaja tudi neka nežnost, topla ljubezen do prirode ter do vseh njenih manifestacij v stvarstvu mrtve in žive rasti. In ravno v tem je veliična, pomembnost njihovih del, ki so lahko prišla na razstavo šele po zelo strogi umetniški žiriji. V tem pa je tudi važnost razstave in pobude pod geslom »Veronska nagrada«, ki si je s tem priborila v umetniškem svetu svojo veljavo, prostor in sloves.
Kaznovani obrtniki, trgovci in kupci
ker so kršili predpise o najvišjih cenah in
racloniranju živil
Ljublajna. 13. avgusta Visoki komisaiijat za Ljubljansko pokrajino, urad kontrole cen Visokega konusa-rijata objavlja kazni in obsodbe od 16. do SI. julija, ki so bile izrečene po Kr. kve-sturi za prestopke in kršitve veljavnih določb o živilih in zaradi nedopustne špekulacije.
Zaradi višanja cen so bili obsojeni: Ivanka K rže, prodajalka, Fiorijanska ulica 9, Ljubljana, kaznovana na 1000 lir globe, 10 dni zapora. Za 30 dni je zaprt njen obrat. Glavnik Marijan, trgovec. Pred škofijo 19, Ljubljana, obsojen na 1000 lir globe in 5 dri zapora. PrinČič Karel, prodajalec, Grajska planota 1, Ljubljana, na 200 lir globe. Marija šefic, prodajalka, Cankarjevo nabrežje št. 3, Ljubljana, kaznovana na 300 lir globe. Magister Antonija, gostilničarka, Trata št. 7, obsojena na 2000 lir globe. Za 30 dni se ji zapre obrat. Bolta Ivan. pro-dajaleo, Krakovska ulica 5t. 20, Ljubljana, kaznovan na 600 lir globe. Bolta. Uršula, prodajalka. Krakovska ulica 20. Ljubljana, na 300 lir globe. Leveč Vera. poslovodkinja, Bohoričeva ul. 3, na 1000 lir globe. Blago se ji zapleni. Ivanka Benedikt, prodajalka. Frančiškanska ulica 10. na 1000 lir globe in 10 dni zapora. Ana Tome, prodajalka, Gramozna jama 47, Ljubljana, na 500 lir globe. Florijančič Ivana, prodajalka. Trnovska ulica 9. Ljubljana, na 500 lir globe. Janež Cecilija, gospodinja, Sneberje 10. Ljubljana, na 600 lir globe. Eker Ana. prodajalka. Cesta dveh cesarjev št. 107, Ljubljana, na 500 lir globe, Štele Marija, trgovka. Tabor št. 2. Ljubljana, 500 lir globe. Rranjc Milka, prodajalka, Hradeckega 43, Ljubljana. 1.500 lir globe. Trpin Felicita, prodajalka. Rožna dolina VIII. 12, na 500 lir globe. Feldstein Terezija, prodajalka. Cerkvena 15, Ljubljana, na 500 lir globe, Blažič Marija, gostilničarka. Kolodvorska 6, Ljubljana, na 2000 lir globe. Kocijan Bcžidara. uradnica, Mivka št. 11. na 1000 lir globe. Pevec Terezija, prodajalka, Ljubljana. Zadružna 6. na 1000 lir globe. Kotar Avguštin, posestnik, Šmartno 10. na S000 lir globe in 20 dni zapora. Sitar Frančiška, posestnica. Stožice 7, na 4000 lir globe in 45 dni zapora.
Zaradi prodaje vina po zvišani ceni in brez računa. Dolničar Alojz, gostilničar, Gradišče 13? Ljubljana na 1000 Lir globe. Gostilna se mu zapre za 30 dni. Žitnik Martin, gostilničar. Rožna ulica 15, Ljubljana na 800 lir globe. Gostilna se mu zapre za 30 dni. Zaradi prodaje vina brez predpisanega pooblastila Prevoda Peris Peter, trgovec. Medvedova ulica 12, Ljubljana na 2000 Lir globe. Zaradi prodaje mila brez pooblastila Anderluh Josip, izdelovalec mila, Obirska 18. Ljubljana na 2000 lir globe, 10 dni zapora in zaplenitev blaga. Pernic Kristina, gospodinja. Za vasjo 24, na 500 lir globe in 5 dni zapora, Hvala Gorazd. tvorničar. Bizjakova 25, Ljubljana, na 2000 lir globe in 10 dni zapora. Strelec Konrad, tvorničar. Podmilščakova 42. Ljubljana na 2000 lir globe in 20 dni zapora. Zaradi tihotapstva mila Mahovec Antonija, gospodinja, stanujoča v naselbini Venček, Izročena je bila sodni oblasti in blago je bilo zaplenjeno. Zaradi tihotapstva moke Jur-man Ivan. vpokojenec. Celovška 23 na 2000 lir globe in 30 dni zapora. Jurman Maksimilijan, uradnik. Celovška ulica 23, Ljubljana na 2000 lir globe in 30 dni zapora.
Ker so izročili obrtnikom odrezke za ves mesec namesto vsak dan Kernic Ema-nuel, profesor, Stari trg 26, Ljubljana na 100 lir globe. Gabršek Stanislav, uradnik. Gledališka stolba 3 na 100 lir globe, Pet-kovšek Mihael, trgovec, Mirje 4, Ljubljana na 100 lir globe, Melihar Stane, Trg Roma 3, Ljubljana na 100 lir globe, Janežič Gabrijel, učitelj, Kotnikova ul. 23 na 100 Ur globe, Damjak Viktor, inspektor, Cesta 29. oktobra 9, Ljubljana na 100 lir globe, Casur Hugo, inspektor, Tavčarjeva ul 3, Ljubljana na 100 lir globe, Gadel Mario, zasebnik, Vrtača 3, Ljubljana, na 100 lir globe, Popovič Zdravko, zasebnik, Križev-niška ul. 11, Ljubljana 100 lir globe, Kr?-sojevič Perica, gospodinja, Bleiweisova 48, Ljubljana na 100 lir globe, Rupel Karel, zasebnik, Verstovškova 23, Ljubljana, 100 lir globe.
Zaradi nepravilne registracije racloni-ranih predmetov: Tomšič Franc, gostilničar, Ulica 29. oktobra št. 4, Ljubljana na 2000 lir globe, za 30 dni se mu zapre gostilna. Zaradi opuščene prijave racionira-nega blaga: Ivan Lampret, trgovec, Fiorijanska 30, na 3000 lir globe, 25 dni zapora in zaplenitev blaga, Leon Medveacek, potnik, Karlovška ul. 8, Ljubljana na 2000 lir globe in 10 dni zapora. Zaradi opuščenja prijave obutve šega I. trg., VVolfova 12, Ljubljana, ovaden sodišču. Ker ni izobesil cenika G ust in Stanislav, trgovec, Bleiwei-sova 9, Ljubljana na 600 lir globe.
Zaradi prodaje kruha brez odtegnitve predpisanih odrezkov Piskar Ivan, pek, Ljubljana, Bleivveisova 7, Piskar Ivana, pekova žena, Ljubljana, Bleiweisova 7. Oba na 2000 lir globe, šuligoj Benedikt, pek, Ljubljana, Smartinska cesta 64 na 1000 lir globe, feef Frančiška, pekova žena, Ljubljena, Florjanska 21, na 300 lir globe, Pe-trič Silvester pek, Ljubljana, Karlovška 10 na 300 Lir globe, Bartol Franc, pek, Fiorijanska ul. 8, Ljubljana na 600 lir globe, Duhanič Ana, pekova žena, Ljubljana, Klu-nova 11 na 500 lir globe. Zaradi višanja cen Robeinik Ivan, posestnik, Vič 49 na 300 lir globe, Sever Ivan, posestnik, Kleče 12 na 300 lir globe. Ker je prodajal riž brez predpisanih odrezkov in ker je odtegnil živilske odrezke za moko, testenin in kruha brez izročitve blaga Alojz Vrtacnik, trgovec, Ljubljana, Tržaška 19 na 1000 lir globe. Zaradi skrivnega zakola Jark Franc, posestnik. Orle 13 na 228 Ur globe in 7 dni zapora. Zaradi zlorabne uporabe živilskih kart Ivan Gabrenja, Beethovnova 15, Ljub* ljana na 300 lir globe, Božič Alojzija, stroj-nikova žena, Ljubljana, Gajeva 7/II na 600 lir globe. Ker niso prijavili pražičev Ziherl Andrej iz Planine pri Rakeku 2, kaznovan na procesne stroške pogojno eno leto in 500 lir globe, na isto kazen Benčan Jernej, Planina 95 pri Rakeku. Radi višanja cen Lesar Ignac, trgovec, Ciglarjeva 15, 'Ljubljana na 200 lir globe ln 7 dni zapora, Ku-novar Ivan, trgovec. Stara pravda 1, Ljubljana na 500 lir in 15 dni zapora. Končan Josipina, trgovka, Zgor. Siska, Pod Hruško št. 1, Ljubljana na 150 lir globe in 7 dni zapora.
Silna ploha
Ljubljana, 13. avgusta Včeraj je bil izredno vroč dan. Posebno popoldne je sonce tako pripekalo, da se je umaknil v senco, kdor je le mogel- Tudi soparno je bilo *n vse je Kazalo, da bo kmalu sledila običajna poletna nevihta. Nebo sicer ni bilo nikjer zakrito s težjimi oblaki. Skoraj ves dan je pripekalo ronce. le proti večeru so se nagrmadili tu pa tam na obzorju oblaki, čez noč se -"e pa nebo pooblačilo in ko smo davi vstali, je že kazalo na dež. Oblačno je bilo zlasti na severu ln zapadu
že v jutrnjih urah je rahlo rosilo in mislili smo, da dobimo pohlevon dež. Toda na severu m zapadu se je nebo vedno bol; temnilo ln cftrog pol desetih je postalo v mestu tako temno, da so zagorele po hišur. luči. Začelo je grmeti in kmalu se jc vlila huda ploha, ki pa ni trajala dolgo. Bd3 je nevarnost, da se vsuje toča, toda teto* nam nebo z njo prizanaša. Dež je zopet toliko namočil zemljo, da ne bo treba nekaj dni zalivati vrtov. Lepega vremeni pa najbrže nekaj dni ne bomo imeli, kri je bil včeraj mlaj. Seveda se bo po nalivu ohladilo tudi ozračje.
Vrabci so škodljivci — zatirajifio jih
Ne smemo jih pa zastrupljati ali 1 sviti v mreže
NEMOGOČE
— Kaj ti je rekla žena, ko al prišel tako pozno ponoči domov?
— Kaj mi je rekla? Nemogoče je, da b: si človek zapomnil toliko besed.
Ljubljana, 13. avgusta Čeprav tudi naša javnost že ve, da vrabci delajo škodo po vrtovih, salovnjakih in na poljih, vendar jih skoraj nihče ne zatira. Pridne gospodinje :n vrtnarji se jeze na vrabce, ker pobirajo posejano seme in ruje j O komaj vzniklo povrtnino, na sadnem drevju pa spomladi lomijo še zaprt: cvetne brste, poleti in jeseni pa kljujejo dozorevajoče sadje. Na poljih, vrabci pozobljejo in raztrosijo mnogo žita, zlasti pa kozolci niso varni pred njimi. Predvsem pa mciamo te škodljivce preganjati tudi zato, ker iz gnezd rade izginjajo ptice pevke, najuspešnejše pomočnice našega vrtnarja in sadjarja.
Zato torej vrabce odganjamo, vendar pa delo poedinca v borbi s trdovratnim vrabcem zaleže le malo. Potrebna je skupna borba vrtnarjev in kmetovalcev, ki naj bi jo nadzorovala občinska oblastva.
Z uspehom lahko vrabce pokončujemo na več načinov, ki so vsi preprosti in poceni.
Ker vrabci gnezde od srede aprila do konca avgusta, jim začnemo razdirati gnezda že prve dni maja ter to ponavljamo vsake tri do štiri tedne. Gnezda, Id so prav površno narejena pol kapom, v odprtinah zidov, v duplih dreves ali sploh kjerkoli, snamemo in sežgemo, luknje, kjer so bila gnezdas pa zadelamo z latami ali mrežami, da vrabci spet ne morejo napraviti gnezd. Seveda pa k uničevanju jajčk in gnezd ne bomo povabili otrok.
Tudi v valilnice, ki smo jih postavili za ptice ter naj bi jih bilo čim več na vsakem vrtu, se radi naselijo vrabci. Zato valilnice sredi mesecev maja, junija in julija natanko pregledamo ter pokončamo vrabčja jajčka in njih mladiče. Najbolje je, če mladiče pokončamo tik preden so golni, ker starši krmijo mladiče s škodljivimi žuželkami ter nam je tedaj tudi vrabec vsaj nekoliko koristen.
Vrabca pa lahko prfvabimo tudi s posebnimi valilnicami. Nastavimo j;m namreč posebne, cvetličnim podobne lonce s 35 mm veliko, okroglo odprtino v zgornjem delu dna. Tako posodo napravi vsak lončar. Dobre so tudi lesene valilnice iz deščic, ki se dajo z lahkoto odpreti. Te umetne pasti obesimo jeseni ali pozimi v čim večjem številu na hišne in hlevske stene, na ograje, vrtne hišice itd. Stara dva ulovimo, če spretno vržemo gosto mrežo čez valilnico ali gnezdo.
Prav mnogo vrabcev pa lahko nalovimo, če pozimi odpremo skedenj ali hlev ter po tleh natresemo zrna. Kmalu prileti dosti vrabcev k zrnu. Ko se počutijo varne, naglo zapremo vrata in ujete vrabce pokončamo. Dosti jih ujamemo tudi pod reto ali rešeto, ki smo ga podprli z leseno palico. Ko se vrabci navadijo na. pobiranje zrn pod reto, iz zasede sprožimo leseno palico z dolgo vrv'co.
Športni pregled
Plavalna prvenstva v Genovi
V soboto in nedeljo bo v Genovi italijansko državno plavalno prvenstvo za vse tri moške kategorije: senior je junior je m mla-dino. V startno listo so se vpisali vsi najboljši italijanski plavači, startala bosta tudi Ljubljančana Žižek in Močan.
Na 100 m prosto sta favorita Fiumanec V i rt ori in Lazian Costa. Na 200 m Žižek ne bo imel doraslega nasprotnika. Verjetno mu tudi na 400 m ne bo nihče resno ogrozil zmage, čeprav bosta startala skupno z njim Signori in Ognio. Na 1500 m prcircicujcjo največ uspeha Močanu. ki bo starta! skupno s Schipizzo, Pepejem in Pa<?<?ijem Na 100 metrov hrbtno sta favorita Triestinec Angeli in Genovežan Bergamo. Na 200 m prsno bo imel prvak Bertetti resna tekmeca v Grazianiju in Viardu. Največjega uspeha se nadejajo v tekmovanju štafet 4 X 200 m prav zaradi starta Žižka in Močana.
Športne prireditve v Maribora
V soboto je v Mariboru gostoval dunajski Sportklub. Tekmo je posettlo 1500 gledalcev, kar je za Maribor nedvomno zelo visoko število. Gostje so zmagali v sigurnem stilu, čeprav so se skušali tudi domačini tu pa tam uveljaviti. Sportklub je premagal reprezentanco Maribora s 6:2 (5:1). Rezultat bi mogel biti še višji, saj so Dunaj č-a ni že nekaj minut pred koncem prvega polčasa vodili 5:0.
Na Rapidovem stadionu je »Edelweiss« priredil kolesarsko dirko. V d<irki na 35 krogov (po 425 m) je zmagal Podrmlšcak v 23:59:03. V drugi dirki pa je zmagal Gre-gorič iz Slovenjega Gradca.
Drobiž
V Gradcu so v nedeljo izvedli letošnja štajerska plavalna prvenstva. Rezultati so povprečni, ker so bili skoraj vsi prvaki odsotni. Vsi so na fronti. Uveljaviti so se predvsem podeželski klubi Na 200 m prsno je zmagal Rammert iz Feldbacha v 3:07.5.
Mariborski poštarji so v nedeljo gostovali s svojim nogomernhn moštvom v Veit-schu m so proti tamošnjim nogometašem dosegli časten uspeh 3:3.
LSV Klagenfurt iz Celovca je go^rovmd v nedeljo v Gradcu. Premagal je graški GAK 2:1 (1:1).
Po gostovanju v Mariboru je dunajski Sportklub gostoval v nedeljo v Kapfen-bergu. Porazil je SC Kapfenberg ki je letošnji štajerski nogometni prvak. 4:0.
V tekmovanju za Tschaantnerjev pokal je v nedeljo izpadla tudi dunajska Vienna, ki
je doslej cdma zastopala dunajski nogomet v tej konkurenci. V Falkenauu. m:ijhnem mestu blizu Ege*|a, jo je porazil domači NSTG 4:0!!
Nemški in svetovni rekorder v tekih na srednje proge Harbig jc zopet odlično uvež-ban. V nedeljo je v Frankfurtu pred 5000 gledalci pretekel 800 m v 1:52 4 kar je doslej najboljši rezultat letošnjega leta. Izvrstna sta bila tudi Giesen z 1:52.5 in Sti-bert z 1:53.4 Na 5000 m je zmagal Svring v 15:03.2 pred Eberleinom v 15:05.
Italijanska lahkoatletska zveza je sklicala v Schio svoje najboljše tekmovalce. V skupnem vežbaniu se bodo pri pra v ljin-1 i na bližnji mednarodni dvoboj s Švico.
V petek se bo začel v ViaTeggiu tenifid dvoboj Hrvat-ka— Italija v okviru tekmo^ vanja za rimski pokal. Italijo bodo zastopali Cucelli. Del Bcllo, Romanom Bossi. Sada, Quintavalle in Rado, Hrvatsko pa Mitić Pallada. Branović, Satić in \\ urth. Hrvati so že prispeli v Viareggio.
Prijateljsko teniško tekmo Italija—Švedska so Švedi odpovedali. Rumuni pa so definitivno pristali na nastop v Torinu, ki bo od 25. do 27. septembra. Tudi dvoboj Italija—Švica je perfektuiran za 4. do 6 septembra v Curihu.
Lahko pa sami napravimo tudi posebne lovilnice za vrabce. Taka lovilnica naj ima lesen okvir, dolg in S-rok po 100 cm ter 40 cm giobok. Okvir naj je obdan z žićno mrežo z luknjami po 13 nun premera. Na em stranski steni,, so vratca za od^tianje-vanje vlovljenih vrabcev. Na diusrih treh straneh so pa v sredini gornjega roba vdelane 5 cm globoko 15 do 20 cm šu-oke tanke deščice, ki se proti sredini lovilnice zožujejo in tvorijo 6X6 cm vel.ke odprtine, ki segajo v lovilnice. Kakih S cm od vsake odprtine je vdelana ni lahko izobčena žična mreža, ki ujet;m vrabcem upira pot nazaj skozi odprtino, med tem ko po naključju ujete sinice najdejo .zhod skozi ol-prtino. Zrnje postavimo na sredo lovilnice v široko sklcio. Tudi na deščice postavimo blizu odprtine po nekaj zm. Novo lovilnieo poškropimo z vodo, ki smo ji primešali ilovice.
Nikakor pa ujetih vrabcev ne smemo mučiti. Opoldne in zvečer jih poberemo iz lovilnice ter j:h ubijemo tako, da vsakega udarimo s topim predmetom po glavi, nato mu noglo zavijemo vrat ali pa s silo zalučamo ob tla. V lovilnici pustimo vedno po enega vrabca za vabo drugih. Ta vrabec nikdar ne sme trpeti pomanjkanja pitne vode! Sladokusci smatrajo pečene vrabce za delikateso. Zlasti jesen-; so prav debeli, vendar pa lahko kuhane in razkosane vrabce porabimo tudi za krmo kokoši in prašičev.
Brez lovilnice za vrabce ne bi smel biti noben meščan z večjim vrtom n:ti noben kmet. Seveda bomo postav:3i lovilnieo na tak kraj, kjer se vrabci najraje zbirajo, doseči pa. lovilnic ne smejo mačke.
Streljati smejo vrabce samo lovci, vendar je pa streljanje poleti in jeseni uspešno skoraj samo ob živih mejah. Večji uspeh bo pa lovec imel pozami na kraj h. kjer odmeče sneg in k opni no potrese s svežim konjskim gnojem.
Prebrisani potepini se strašil ne boje dolgo, ker se jih hitro privadijo. Zato pa strašila moramo večkrat zamenjati z drugačnimi. Pravkar zasejane grede obvarujemo pred vrabci s Črnimi nitmi, ki jih na gosto napnemo nad grede 10 do 15 cm visoko.
Da vrabci ne lomijo cvetnega popja na sadnem drevju. Škropimo drevje zgodaj spomladi s kakim drevesnim karbol'nejcm.
Nikdar pa vrabcev ne smemo zastrupljati ali loviti v mreže, ker bi hkrati uničevali tudi koristne ptice in bi oboje po nepotrebnem mučili.
V današnjih dneh, ko je vsako zrno dragoceno, moramo posetve in nasade varovati tudi pred vrabci, ki napravijo mnogo večjo škodo kot splošno mislimo, razen toga se pa vrabci tako naglo množe, da lahko postanejo nevarni za vrtnarstvo in kmetijstvo.
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 13. AVGUSTA 1S12XX.
12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert šramla Ljubljana. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Vesela glasba in pesmi — vodi dirigent Petralia. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Pijanec, sodeluje violinist Albert Dermelj. — Orkestralna g!<s^ba. 14.45: poročila v slovenščini. 17.15: Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. 17.40: Duet harmonk Mal-gaj. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20 On: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Koncert sopranistke Nade Stritarjeve. 21.10: Zanimivosti v slovenščini. 21.15: Orkester pesmi vodi dirigent Angelin!. 21.50: Predavanje v slovenščini. 22.00: Koncert klari-netnega tria. 22.45: Poročila v italijanščini.
PETEK, 14. AVGUSTA 1942 XX. 7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert Terceta sester Stritarjevih. 13.00: Napoved časa. — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, sodeluje soprani s tka Draga Sok, glasba J. Gregorca, dirigira av-
tor. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester Cetra, vodi dirigent Barizza. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15-, Trio Ambrosiano. 17.35: ćretrt ure za tvrdko Nizzardo. 17.5o: pisana glasba. 19.30: Poročila v slovenočni. 19.30: Operna glasba, 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30; Vojaške pesmi, 20.45: Pisano cdasbo vodi dirigent Petralia, 21 25: Predavanje v slovenščini. 21.35: Or-toater pesmi vodi dirigent Angelini. 22.10: Koncert violinista L. pfc^ferja t pri klavirju Marijan Lijx>vsek). 22.45: Poroč la v italijanščini.
eznica
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 13. avgusta: Kasijan
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Ljubezni nasproti
Kino  Slopa:  Večne meloMjt«
Kino TTnion:  Kralj cirkusa
Razstava akvarelov Eda De r za ja v zgornji dvoran! Olversneiove galerije, odprta od 9. do 12.30 in od 15. do 18.30
DEŽIRNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ranior, Miklošičeva cesta 20 in llurmajer, Sv. Petra cesta 7S.
Izpred sodišča
Ljubljana. 13. avgusta.
Tri poNestniiku Mjtrtinč:ču na Spodnjem Jezeru pri Cerim ci sta bila v noči na 2o. januarja ukradena iz hleva dva lepa ko-v: i. Njuno vrednost so ocenili na 35.000 !ir. Kmalu ga tam eo kaiabiujcrjd k<vt eoudeta ženca pri tatvini aretirali 371etncca delavca Jožcra J. Is Spodnjo^i Jccra. Dojgltali PO obenem, da s« je tatvine udedeži'1 rudi neki
ZaktajieiL ki ga pa aiao nu^h pri joti in še sedaj ni v rt.kah pravieft
Vrr>- b /.tu J. je bi.la medtem uvedena preiskava, v kateri >o <ii\ nekatere prve močno obremenjevale, čeprav ie sodelovanje zanikal. IVnujal je priče, ki naj bi «l<v Irande, tia je bil kritične noči duma. ker sodi že od zaCvtka februarja v preiskovalnem zaporu je prc-uscdrrk senata s. o. s. Brelrh, kj mu je b:la re::te\ /-i-ltvc pokorjena, razp'sii za vč«. r.i | o fcaO razpravo. Sodišče je želelo razčistiti vpra:anie BJeflBPt krivile in rja po oprostit v j ali ohso-dh; izpustiti ali pa definitivno zapreti. Revtcv je tembolj nujna, ker je od iz da te kazenske pravde odvisno nadalje vanje treh d rus h kazenskih postopfan proti o-<cbam, ki so bile po&rctlno soudeležene pri tej tatvini oduOSUO prodaji ukradenih konj.
Razprava s<e je začela včrraj ob 0 dopoldne. Malemu senatu je predsedoval s. c>. a. Ivan Rrviih §CBO"ln:ka na n*a bi''a dr. Fe-lacher in s, o. s. Sporn ObtoiatOO ie zastopal državni bv/ilec dr. T.<:emn<k. Obtoženec kakor oškodovanec sta  imela  svojega od-
Obteženi Jože J. je rudi včeraj z.ovk i1 krivilo, iziavjil pa jc. da ve, kako je sitvair potekla. Trdi! je, da tfa je Zale raj šok ze večkrat nagovarjal naj bi skupno ukradli konja pri MartmČiču in bi v. potem izkupiček razdeli'a. Prvič ga ic nagovarial že lani poleti po'cm pa zopet pred božičeTn. Znova je prišel k njemu z cnakuu pred'o-cvmm po božiču, in sicer Štiri ali p t dni p-cd tatvino. Zakrajšck mu je zaupal, ker sta biLi prijatelja.
Kritične noCi je bi obtoženec do ro^icij-ske ure v gostilni pri IpMHiHttll. kjer jo v družbi prijateljev in znancev igral. Po policijski uri so v^i Šli še na njojjov dom, kier so igrali naprej sk<xraj do 23. ure Okcil 20. je prišel Zakrajšck in ga 5* enkrat n*> govarial naj gre z njim. Ko je odklonil, mu je baje dejal, da ima že drugega pe> močivka, nekega Toneta. Obtoženec ie noč prespal eloma. drugo jutro na mu je sestra povedala, da so b! r> - Ji pr Mart ine iču konji ukradeni. Z Zakrajškeim sv je obtO ženec s^f;d pozneje znova h pustu. Se! ;e v Postumlo po opravkih. ZakrajŠck ga ie presi! naj kupo tudi zanj nekaj stvan. Dil mu ie za to 500 l'r. Ker je ob t ■-ženec porabil okoli 300 Ut zase. mu jih še danca do'guje. Zar/ka pa. ola bi kar koli govorila r> ukradenih konjih.
Za dokaz da sjovori rcMiico, jc obtoženec prcellagal. nai se za-li-ijo kot priče* njegovi bratje, ki bodo potrdili, da je bil v noči, ko so bili konji ukradena, doma. Njegovomu zagovoru pa nasprotujejo izpovedi nekaterih prič, ki ga močno obremenjujejo in označujejo kot sostorilca. ("'udno je predvsem dejstvo, da ni r*oscstn ka Martinčiča, potem ko so mu h".: uk-.» L n k BJL obvestili, kdo mu je konje ukrali, ee so bili njegovi nameni tako pošteni. Martinčič celo trdi. da se ga   ;e nec oj tatvine na-
prej vedno ;zr,g;bal.
Priča Anton Lovko iz avlja, da ga jc obtoženec nagovaria1. naj gre z njim krast! Obtoženec je nato odvrnil da #a ie res nagovarjal, vendar ne da bi šc! z njim, pač pa z Zakraj-'kom Po k »ženskem zakonu je že napeljevanje h kaznivemu deianju kaznivo. Ko-1 je je kupil potem neki kmet v Palmanovi. Tja j'h ie prignal Tone J. Ta trdi, da sta mu obtožx*r*i J. in Zakrajšeik ponudila v nakup par konj. Ker pa ni imel dena-ja. sta mu naročja, naj konia kje proda, vsaj za 15.000 !:t. Izrecno izjavlja, da je bil pri tem navzoč tudi obtoženec, ki pa trdi. da       je T«.*ne J. z'.o-..
V prcisk.-rvalncm postopa n ju je bila večina *»rič že zaslišanih, nekaj na se sploh ne. Obtoženec se ie sicer odrekel usrnermjf zaslišanju prič. toda na razpravi se je izkazalo, da brez tega ne bo mogoče zadeve raze.-t;ti. Državni tožilec je p'ed'.agaJ naj se razprava tveloži :n zasliši;o vse priče, ki obtoženca obremen jujeio. Njegov za govorni pa je zahteval, naj se v tem primeru razbremenjeval ne priče. Po» kratkem posvetovanju se je &*enat odločil, da razpravo r»-eWi, pokliče k nadaljevanju dve priči, ostale pa zasliši  zapro?ilnim potem.
Naše gledališče
DRAMA
četrtek, 13. avgusta: zaprto Petek, 14. avgusta: zaprto
Sobota, 15. avgusta: ob 17.: Kovarstvo ln ljubezen. Izven. Cene od 10 lir navzdol
Nedelja. 16. avgusta: oh 17.30: Učiteljica, Izven. Cene od 10 lir navzdol
Obnovite naročnino!
Ste*. 184
»SLOVENSKI NAR OD«, Četrte*. 13. avrnr?tn 1942-XX
Stran 3
Gigli poje v Berlinu
Z velikim uspehom je nastopil z Izbranimi opernimi arijami pred italijanskimi in nemškimi delavci ter vojnimi ranjenci
Berlin, 11. avgusta Sooči je doživela Krollova opera v Berlinu važen kulturni dogodek. Napovedan je bil nastop najznamenitejšega tenorja Benjamina Gigkja, ki je bil tudi to pot deležen navdušenega priznanja. Na pobudo nemške delovne fronte je bila namreč ta prisrčna, uspešna umetnostna man.lestaci-ja namenjena predvsem italijanskim delavcem, ki delajo v raznih nemških obratih, potem nemškim industrijskim delavcem ter skupinam nemških vojnih ranjencev, ki se zdravijo v raznih berlinskih vojnih bolnišnicah. Svećani koncert je pridobil na svojem pomenu spričo navzočnosti odličnih predstavn'kov. med clrugim so se ga udeležili vodja delovne fronte v rajhu dr. Ley, minister Della porta, ki je zastopil italijanskega poslanika v Berlinu ministra Alfieri-ja, razen tega številni zastopniki stranke, državnih oblastev, nemške vojske, nadalje visok: uradniki Kr. poslaništva in Kr. generalnega konzulata z generalnim konzulom na čelu ter dirigenti italijanskih sindi-kaln h orgr«r.i*acij ter nemške delovne fronte.
V okrašenem Krollovem opernem gledališču, ki je bilo nabito polno, so navzočn:
preživeli par ur resničnega umetniškega, glasbenega užitka. Gigli, ki je bil odlično razpoložen, je bil že ob svojem pojavu na odru deležen navdušenega vzklikanja. Z dovršeno pevsko tehniko jn s svojim sočnim tenorjem je zanosno odpel izbrane operne arije, ki so od vsega začetka užgale. V nekaterih točkah je sodelovala z Giglijem tudi izvrstna pevka gospa Tiana Leninilz. Oba pevca sta s svojim imenitnim razpoloženjem ter izvrstnim podajanjem pr.po-mogla k prodornemu uspehu prireditve, ki je pripravila delavcem in vojnim ranjencem obilo umetniškega užitka in potrebnega razvedrila. Na klavirju ju je spremljal znani pian et maestro Ivan Schuler, sodeloval pa je tudi dobro izvežbani orkester berlinske državne opere po i va-stvom svojega dirigenta Eriha Bohnerja.
Benjamin Gigli je žel zopet nov triumf. Pridobil si je s svojim dovršen m petjem simpatije tudi v krogu onih, ki ga še sploh niso slišali oziroma, ki ga že dolgo niso slišali. Kakor se čuje, bo Benjamin Gieli pel pred italijanskim ter nemškim Industrijskim delavstvom in pred nemškimi vojnimi ranjenci tudi v drugih nemšk h mestih.
DNEVNE VESTI
— Minister pavolini na °msku v tečajih za dirigente G. I, L.-a. Minister ljudske kulture Pavolini se je v spremstvu glavnega gledališkega ravnatelja de Pirra podal v glasbeni konservatorij na Foru Mus-silini. kjer je posetil tečaje za dirigente re-citacijskih zborov in dodelj-ence tiskovnega ter propagandnega odseka G. I. L.-a. Ministra Pavolinija sta pozdravila ob prihodu glavni podpoveljnik general Bonamici ln inšpektorica Testa, Potem ko je vzel na znanje poročilo o lepem uspehu tečajev, je spregovoril gojencem tečajev, ki jim je predočil vzgojni pomen gledališča ter naloge tiska in propagande.
— Odlikovane Crne srajce. V spomin so bili odlikovani črna srajca Artur Bellonzi iz Bologne, ki je služboval v 82. legiji Crr-nih srajc, nadalje Crna srajca Costantino Martinotti iz Monferrata pri Alessandrlji, ki je pripadal 28. legiji Crnih srajc ter Ivan Revnaud iz Crissola pri Cuneu, ki je služboval v prvi milični protiletalski topniški legiji.
— Iz »Službenega lista«. >Službeni list
za Ljubljansko pokrajino« št. 64. z dne 12. avgusta 1942-XX objavlja naredbo Visokega Komisarja: določitev časa za zatemnitev in odločbo Visokega Komisarja: odobritev plavil Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine in zadevna pravila.
— polastitev polkovnika Valarfnija. Na trgu Cavalli v Piacenzi je bila v navzočnosti predstavnikov oblastev, vojske in stranke ter drugih ustanov pietetna počastitev polkovnika Gerarda Valarinija, ki je junaško padel na egiptskem bojišču na čelu svojega 65. motoriziranega pehotnega polka. Pokojnikove zasluge sta proslavljala pehotni polkovnik Filomen De Luca in strankin inšpektor Asvero Gravelli.
— Nemški častniki gostje Vcnezie. Nemški generalni konzul dr. Kocster v Venezii je sprejel s svojo soprogo v palači Clarv skupino italijanskih ter nemških častnikov vojnih ranjencev. Slednji so za nekaj dni gostje mesta Venvzie. sicer so na rekcnva-lescentnem zdravljenju v zdraviliški koloniji Alberoni. S skupino Častnikov po bili tudi predstavniki venezijskih oblasti in pa vodja narodnosocialistične skupine v Venezii, V svojem govoru se je dr. Koester zahvalil venezijskemu fašiju za prisrčno gostoljubje, ki so ga deležni konvah?scentni nemški častniki. Podčrtal je tovarištvo nemških ter italijanskih častnikov.
— Zaradi izgubljenih 10,000 lir ustavljen vlak na pi*°gi Lido—Koma. Alojz Campa-nella, ki je potoval iz Lida v Rim, je bil že v notranjosti vlaka, ko je opazil, da mu je bila izginila listnica, ki je bilo v njej 10,000 lir. Campanella je dal takoj alarm. Vsa vrata so bila blokirana, tako da ni mogel nikdo med vožnjo ven Na postajališču v San Polu je bila izvršena temeljita preiskava vs^h potnikov, vendar niso našli pri nikomur omenjene listnice z 10.000 lirami. Obiastva so ubrala drugo smer, ki bo nedvomno vodila do pojasnitve glede skrivnostno izginulih 10.000 lir.
— Otvoritev R°sslnijeve operne sezone v Pešam. V Rosinijevem gledališču v Pešam je bila otvorjena Rosslnijeva operna sezona, k' je namenjena proslavi 150 letnice znamenitega opernega skladatelja. Uvodoma so uprizorili »Srako tatico« pod glasbenim vodstvom maestra Zandonaia. Sodelovali so v vodilnih vlogah znani pevci Rina Corsi, Cloe Elmo, Franc Albanese, Karmel Maugeri ter Italo Vaio. Sodeluje pri uprizoritvah Rosstnijeve sezone orkester Kr. konservatorija in zbor florentinskega glasbenega maja.
— Trafike bodo na Veliki šmaren odprte,. Ker so se pojavili dvomi glede prodaje tobačnih in drugih izdelkov po trafikah na Veliki šmaren, pojasnjujejo sedaj iz Rima. da so trafike ta dan lahko odprte, ker se navodila glede omejitve v prodaji tobaka nanašajo z ozirom na prepoved prodaje le na nedelje, nikakor pa ne na praznike.
— Marmelada •»» bolnišnice iz Rima poročajo: Fašistična konfederacija trgovcev objavlja: Glavno ravnateljstvo za prehrano ministrstva  za poljedelstvo in  gozdove je
odredilo te dni, da se stavijo na razpolago bolnišnicam ln drugim sličnim zasebnim
ustanovam primerne količine specialne marmelade, ki bodo izven normalnih pokrajinskih dodelitev.
— Zopet oblačno jutro. Včeraj se je vreme kljub nižjemu zračnemu pr:tisku zbolj-šalo. Imeli smo ves dan toplo sončno vreme, ki je izvabilo precej kopalcev na bregove Ljubljanice. Maksimalna temperatura se je včeraj dvignila na 28.6 stopinj C. Ponoči pa se je pooblačilo in davi so zakrivali nebo črni ohlakL Kmalu po 8. url Je začelo rahlo rostti. Ker barometer še vedno pada, je zelo verjetno, da bo trajalo spre-naenljivo vreme še naprej
— Vojak režll potapljajooega «*e markizu. 45-letnl markiz A.Gerini Iz Marine di Pietrasante se je Sel po kosilu kopat. Kmalu pa se je začel potapljtti in klicati na
pomoč. Neki vojak, ki je bil v bližini, je brž zaplaval proti njemu ter ga v zadnjem hipu rešil. Markiz Gerini se sedaj zdravi v bolnišnici, kamor so ga prepeljali vsega izčrpanega in onemoglega.
— Zvezni tajnik v Rimu je odvzel strankino izkaznico mesarju Antonu de Simo-niju. ki je že bil izključen iz P. N. F. zaradi postopka sodne oblasti, pred katero se je moral zagovarjati zaradi navijanja cen mesu.
— Ker niso oddali pridelka v zbirališča.
Pri preiskavi skladišča latif ondista Karla Spagnolettija iz Andrie pri Rimu so ugotovili, da je odtegnil redni potrošnji večjo množino pridelka. Zaplenili so med drugim 100 m. stotov pšenice, 130 m. stotov ovsa in 12 m. stotov ječmena, kar vse ni bilo prepeljano v zbirališča. V Pescii pri Pistoi pa je bilo aietiranih deset oseb, ker niso izročile v predpisana zbirališča svojega pridelka volne.
— Mrtvec na električni napeljavi. V drevoredu Virgilio v Tarantu so opazili mimoidoči na električni napeljavi v višini prvega nadstropja viseče truplo mladeniča. Kakor se je izkazalo, se je vajenec Josip Del-fino šel zvečer hladit na okno, pa je zadremal. Ko se je prebudil, se je preveč premaknil, izgubil je ravnotežje ter omahnil čez napušč drugega nadstropja. Priletel je na električno napeljavo ter obvisel na žicah, kjer ga je električna struja visoke napetosti ubila ter vsega ožgala.
— Srečen konec neprijetnega doživljaja milanskega profesorja. Prof. Karol Censi iz Milana je šel popoldan na izlet iz kraja svojega letovanja pri Arcu. Sel je v hribe ter se znašel nad naselbino Mandrea. Menil je, da bo sestop proti naselbini Ce-nigliji krajši, pa jo je ubral v to smer. Toda zašel je in tudi orientirati se ni mogel, ker je legla noč na zemljo. Prebil je noč kar na prostem, dokler se ni zdanilo. Njegova žena, ki je ostala doma, pa je bila zaradi njegovega izostanka zelo vznemirjena in je o tem takoj obvestila kvesturo, ki je odposlala poseben oddelek svojih organov, da poiščejo prof. Censija. Oddelek je prišel ravno v okolico Mandree, ko jim je prišel naproti dobre volje pogrešani profesor, ki jim je pripovedoval o svojem neprijetnem planinskem doživljaju.
— Usodna nesreča se je pripetila v Lu-ceri pri Foggii. 19-letni Josip Tivelli se je s svečo preveč približal posodi, ki je bila napolnjena s petrolejem. Nastala je huda eksplozija, ki je terjala Tivellijevo življenje ter življenje njegovega 16-letnega brata Armanda. V bližini je bil tudi njun 60-letnl oče, ki ima tudi nevarne poškodbe in ki so ga zaradi hudih opeklin prepeljali v bolnišnico.
— Zdarvstvena pomoč povratnikom Iz Vzh. Afrike. Povratnikom, ki so se vrnili iz Vzhodne Afrike v Italijo je bila za določen čas zagotovljena zdravstvena pomoč, ki so jo uživali že med vožnjo po morju v domovino. Oni, ki se jih je lotila tropska bolezen, so bili napoteni na zdravljenje v specialne klinike, kjer so deležni vse potrebne zdrastvene nege na račun afriškega ministrstva. Oni, ki imajo katerokoli od splošnih bolezni, so bili pregledani in bodo tudi deležni brezplačne zdravstvene nege in preiskave z najsodobnejšimi aparati.
— Pohvalno švedsko priznanje ob XXIII. BiennaH. Komisar švedskega oddelka na XXIII. Biennali Kurt Jungstedt se je vrnil na švedsko, kjer je dal zastopnikom tiska nekatere zanimive izjave o svojih vtisih z omenjene mednarodne umetnostne razstave. »Bil je to nepozaben čas.« je dejal, »v težkih časih, v katerih živimo. Ce pomislimo na transportne težave, je treba ugotoviti, da so bile žrtve precejšnje. Toda ljubezen do umetnosti in kulture je ostala pri Italijanih ista, kakor je bila v prejšnjih stoletjih. Je čast za nje, ako so ohranili to potezo tudi v sedanjih prilikah. Od ravnateljev do pomočnikov, vsi delajo z vnemo in ljubeznijo, z redom in zanimanjem.« Ko je spregovoril o švedskem umetniškem paviljonu, pa je izjavil g. Jungstedt: »Italijani so študirali z zanimanjem umetnine našega princa Evgena. Dva dni po otvoritvi Biennale je bilo prodanih 22 švedskih umetnin. Vse so Kupili sami Italijani, kar kaže, da ni ljubezen Italijanov do umetnosti samo platoničnega značaja.«
— Poklicni ribiči smejo nalovljene ribe tudi prosto prodajati. Predsednik konzorcija za varstvo rib v Venezii Euganei je objavil, da je pokrajinska prehranitvena sekcija v skladu s pristankom glavnega komisarijata za ribarstvo odredila, da smejo poklicni ribiči nalovljene ribe prosto prodajati, ne da bi jih bilo treba izročiti
zbirališčnlm organom.
— Nov astronomski stolp v papeievera poletnem bivališču. V papeževem poletnem bivališču v Castel Gandolfu je bil zgrajen nov astronomski stolp, kamor so prenesli vae tiste naprave ter ureditve, ki so ostale od stare zvezdarne v vatikanskih vrtovih.
ljubljanski
KINEMATOGRAF!
Predstave oo delavnikih ob 16. in '8.15. ob nedelj al) in praznikih or 10.3»!    '4 30    16.30  »n   18 30
• UNO MAilCA —   IfcLEHlN 22-41
Filmsko veledelo po noveli slavnega H. Sudermanna
LJUBEZNI NASPROTI
Eden najlepših filmov sezone! IgTalci: Kritz van Dongen, Kristina Soderbaum
KINO UNION  — TELEFON 22-2!
Tvegana ljubezen — sijajni domisieki
KRALJ CIRKUSA
V gl. vlogi: Clara Calamai, R. Riento F. Coop itd.
KINO SLOGA — Telefon 27-30 Poezijo celega stoletja v delu enega ženija prikazuje velefilm
VEČNE MELODIJE
Glasba Mozart—Beethoven. V glavnih   vlogah:    Gino  Cervi, Conohitu Montenegro
S pomočjo posebnega mostu bo novi stoin zvezan z dolgim izprehajališčem. ki je bilo urejeno ob pričetku sedanjega pontifikata Novi stolp ni zgrajen nad papeževo palačo kjer sta bili postavljeni obe drugi, ki sta bili zidani po Piju XI., ampak v spodnjem delu na ravnem, kjer stoji palača sama,
— Zakladni boni 1951. Finančni minister laz^laša. da bo prvo žrebanje nagrad za-klaanin bonov, ki bodo zapadli dne 15. aprila 1951-XXIX (serija 41 do 65), dne :i septembra 1942-XX. Izžrebane nagrade bodo izplačane dne 15. oktobra 19-i2-XX.
— Sel je po planinske rože za brate na bojišču, pa je našel smrt. V planinskih strminah Penegala je spet ugasnilo mlado življenje, ki je tako živahno utripalo za planinske lepote in doživljaje. 23-letni Maj-nard Pugnet iz S. Nicola di Caldaro je šel nabirat planinske rože in cvetlice, ki so ga že od nekdaj mikale. To pot je hotel nabrati planinske cvetlice, da jih pošlje svojim štirim bratom, ki se bojujejo na različnih bojiščih. Posebno so ga vabile krasne cvetlice na planoti Oltre Adige. Bil ;e sam, ko se je vzpenjal od skale do skale, od strmine do strmine. Ni poslušal resnih opozoril svojih tovarišev, ki so iz daljave opazovali njegovo planinsko drznest. Nenadoma pa so videli, kako je mlado, kvišku stremeče telo omahnilo v globino. Tovariše je ob pogledu na nesrečnega tovariša, ki je treščil v globino 300 m, prevzela groza. Brž so se podali v omenjeno smer, da bi mu nudili pomoč Njihova prizadevanja pa so bila zaman, ker je medtem nastopiia noč. Naslednje jutro so šli na delo oddelki karabinjerjev in prostovoljnih reševalcev, ki so po dolgem iskanju našli popolnoma razbito truplo nesrečnega Pugneta ob vznožju 300 metrov visoke strmine stene. Njegovo truplo so prenesli v Caldaro. Mladeničeva smrt je vzbudila v krogih planincev iskreno sočutje z njegovo bridko usodo.
— Dragt>eena numizmatična zbirka po-Idonjena salem*kemu muzeju. Muzej sa-lernske katedrale je obogatel za redko zbirko zlatih in srebrnih papeških kolajn. Dragoceno zbirko je poklonil muzeju italijanski poslanik v Vatikanu. Zbirka obsega 400 različnih svetinj, kolajn ter odtisov iz dobe papežev Palagija I.. Martina V., Evgena IV., Kaliksta III.t Julija II. in Leona X.
— Balilla rešil po tapija ječo se gospodično. V kopališču Cialdini v Savoni se je kopala med drugim tudi 17-letna gospodična Nina Tornesi. Zaplavala je že precej od obrežja, ko so ji opešale moči in je pričela klicati na pomoč. V bližini je bil tudi 11-letni balilla Orlando Cardurani, ki ni pomislil niti za trenutek, temveč je takoj hitel potapljajoči se gospodični na pomoč. Posrečilo se mu je, da jo je spravil na kopno, kjer je bil deležen pohvale in priznanja za rešitev.
— Velika tavina. Drzni tatinski zlikovci so udrli v prostore dužbe Favilla v Milanu ter odnesli iz skladišča gume raznega blaga, vrednega okoli 300 000 lir. Kakor je ugotovila preiskava, so tatovi odpeljali ukradeno blago z avtomobili. Tatinski druščini so že na sledu.
— Trojčki, žena delavca Mihaela Schene v Torinu, 38-letna Leticija Altieri je rodila trojčke. Mati, ki je rodila s trojčki skupno 15 otrok, je čila in zdrava, prav tako tudi njene trt novorojene hčerke.
— Tekoča kri sv. Lovrenca. Primer krvi sv. Lovrenca v cerkvi sv. Lovrenca v Valle ob tirenski obali med Rimom in Napolijem spominja na vsakoletno čudežno krvavitev sv. Gennara v Napoliju. Tudi letos se je na god sv. Lovrenca dne 10. avgusta ponovil čudoviti pojav, da je postala kri, ki je shranjena v posebni posodi in ki poteka od sv. Lovrenca, tekoča in da je pojav tudi letos privabil v omenjeno cerkev na god cerkvenega patrona veliko množico ljudi, ki je opazovala ta pojav. Zatrjuje se. da je omenjeno posodo s krvjo sv. Lovrenca podarila napoljska kraljica Ivana n. Ko je papež Pavel V. izvedel za čudežno krvavitev, se je hotel o stvari poučiti in je ugotovil, da se pojav čudovito točno ponavlja vsako leto dne 10. avgusta. Zaradi tega je odvzel iz posode nekaj teh čudežnih kapljic, ki so bile shranjene v njegovi kapeli S. Maria Maggiore. Toda ko so prišli v Rim Napoleonovi vojaki, so odnesli to dragoceno relikvijo, v kateri je tudi postala kri sv. Lovrenca na svetnikov god tekoča, neznano kam in ni odtlej za njo nobenega sledu.
— Koncert italijanske mladine v Sofiji. Na trgu pred sobranjem v Sofiji je bil koncert fanfar ln godal Zveznih poveljstev G. I. L.-a iz Reggia C. in Arezza. Izvajali so z velikim uspehom izbrane operne arije, vojne pesmi in druge skladbe. 265 mladeniče V G. I. L.-a je odpelo več" pesmi. Množica, ki se je zbrala na trgu, je izvajalcem navdušene ploskala.
— Prvi »cfk 1 o-tak siji v Rima. Prvi > ciklo taksi« je napravil svojo propagandno vožnjo po Rimu. S šoferjem se lahko vozijo v vozilu Se tri osebe. Lahko se uporablja s pritiskom na pedal. Mali motorček poganja električna pogonska sila iz akumulatorjev. V izdelavi je 50 taksnih >ciklo-taksijev«.
= Promet z netipiziranim! in tipiziranimi tkanJnskimf in oblačilnimi Izdelki. Z okrožnico Visokega komisariata 20. maja letos
je bilo odrejeno, da je medsebojni promet z netipiziranimi tkaninskimi in oblačilnimi izdelki med grosisti in grosisti in pa detaj-listi in detajlisti prepovedan, promet s tipiziranimi izdelki pa dovoljen. Ta okrožnica se izpreminja toliko, da je za naprej prepovedan tudi promet s tipiziranimi tkaninskimi in oblačilnimi izdelki med grosisti in grosisti ln pa detajlisti in detajlisti.
— Kip očetu italijanskega sindik&Uzma. Na sedežu zveze industrijskih delavcev v Trentu je bilo svečano odkritje doprsnega kipa Filipu Coridoniju. Odkritje je izvršil konfederalni podpredsednik nacionalni svetnik De Ambris, ki je naglasal v svojem slavnostnem govoru, da je bil Corridoni pravi apostol italijanskega sindikalizma ln da je zaradi tega zaslužil primemo počastitev z okritjem spominskega doprsnega kipa.
— Duhovnik umrl med maso. 57-letni duhovnik Egidij Figliodoni je daroval v milanski baziliki mašo. Nenadoma mu je postalo slabo. Priskočili so verniki, ki so bili v bližini ter ga odnesli v zakristijo. Vsaka pomoč je bila zaman, ker je duhovnik med prenosom v zakristijo izdihnil.
IZ LJUBLJANE
—lj Dna dele. Stedlvlvost s kurivom je letos zlasti potrebna. M"š?ani s? zalagajo v večjih količinah predvsem s premogom šentjanževcem. Z njegovo gorljivostjo in toploto so prav zad?voljni. Edino nekaj več pepMa ostane po njem kakor po drugih vrstah premoga. S premogom torej ne bo sile. Težje bo z drvmi. Vsaka družina je že uvedla v svojem gospodinjstvu posebne sisteme štederja drv. Rabijo j"h le toliko, da z njimi zanetijo. Za prizadevanje magistrata, da oskrbi najpotrebnejše meščane z najnujnejše potrebnimi drvmi, vlada veliko zanimanje. Danes je stala pred šolo na Grabnu na Zoisovi cesti že v zgodnjih urah dolga vrsta zanimancev. Vsak je preti po-trd:lu hišnega gospodarja, da nima drv. da nima svojega gozda in ne plinske napeljave ter proti predložitvi m:sarje knjižice dobil 25 kg drv za ta mesec.
lj— Predlog hišnega posetnika smo zadnjič brali, naj bi mestna občina prevzela od hišn:h posestnikov snaženje trotcarjev poleti in pozimi tako, da bi gospodarji, kjer bi na njihevo željo hodnike snaž'la mestna občna, plačali letno pristojbino. Predlog je gotovo dobro mišljen, vendar pa v Ljubljani sedaj ni izvedljiv. Pog^mo samo, kako bi bilo pozimi. policijsk; predpis, ki določajo kidanje snega s hodnikov, imajo predvsem ta namen, da so hodn ki po vsakem novem snegu čim hitreje spet urejeni, če zapade sneg ponoči, mora biti sneg s hodnikov spravljen do 7. ure, če pa gre sneg tudi podnevi, pa morajo gospodarji po več k m t na dan dati skidati sneg s hodnikov Sedai pa pomislimo, da je v Ljubljani okrog 8000 obcestnih parcel Z vseh teh 8000 parcel je treba hkrati spravljati sneg. Seveda pa mestno cestno nadzorstvo tega nikakor ne bi moglo opraviti o pravem času. ker ima v najboljšem primeru z vsemi za spravljanje snega najetimi delavci na razpolago samo približno 500 delavcev. Obenem mora skrbeti za. oranje, kidanje in odvažanje snega s cest. Pač pa lahko z 8000 parcel spravi sneg 8000 posestnikov in hišnikov. Enako je pri poledici, ki navadno nast^-pi nenadoma. Mestno cestno nadzorstvo pač ne more takoj na vse hodnike navoziti peska, pepela ali žaganja, pač pa to lahko naglo narede hišni posestniki g svojimi uslužbenci. Tako je torej jasno, da mestna občina ne more prevzeti odgovornosti za posipanje in snaženje hodnikov, saj je to delo zvezano tudi z odgovornostjo in ta odgovornost z morebitno odškodnino ponesrečencem. Iz istih razlogov pa mestna občina ne more prevzeti niti snaženja hodnikov pred posameznimi parcelami, ki bi se njih lastniki nekako abonirali pri mestni občini, ker je praktično nemogoče, da bi na vse te po mestu razkropljene hodnike o pravem času dospeli delavci in potrebno gradivo.
lj— Uprava splošne bolnišnice v LJubljani opozarja, da je obiskovalcem vstop Po pol 3. prepovedan in da morajo zapu-?tfti zavodnd področje vsekakor jn brezpogojno do 3.
—lj Znaki in table o razvedih. Deistvu. da se le malokdo meni za večkratno brisanje prahu na razvednih znakih, cestnih tablah in hišnih tablicah, se je pridružilo letos, ko se v večjem obsegu barvajo poslopja, zlasti pa njihova pritličja, še to, da ne pazijo zidarji pri beljenju dovolj na take reči. Razen tega jih puščajo po storjenem delu navadno neobrisane. Ne oni nr> lastniki niti ne pomislijo, da železju apne-na tvarina, ostala na njem, prej ali slej močno škoduje ter da sčasoma gotovo prezre postekljeno prevleko, odnosno uniči napis. Ker se vidi po mestu dosti takšne ne-marnije, zato odstranjujte prizadeti č:šče prah na tablah, tablicah in znakih, a zidarji cčedite sproti vse, kar med delom za-mažete, kajti to storite dosti lažje od hišnega lastnika, ki nima morda pripravne lestvice, s katero bi dosegel oškropljeno tablo in jo pošteno obrisal.
—lj Ob likvidaciji Mestne žen«*e realne gimnazije vabi ravnateljstvo spodaj navedene, da dvignejo svoje dokunvente. Pisarna je v Auerspergovi palači, I. nad. (poleg Križanske cerkve). K. Kabaj Bogdana, Kaf-fon Marija. Kačič Elizabeta. Kalafatovič Vera, Kemp?r1e Nada. Kernc Leopold na. Kette Katarina, Killer Zofija, Knez Marija, Kočevar Marija, Koder Ljuba, Koder Marija, Kodran Vida, K-^kalj Pavla, Kosir Marjeta. Kozina Stanislava, Kresse Helena, Kraje Asm^s, Kravanja Milena. Krizman Roza. Kržišnik Cirilka, Kukovec Ana, Kukovec Alojzija, Kukovec Tatjana, Kune
Marija. — I. Lapajne Nuša, Lauter Marija, Leeb Frančiška.. Leben Ana, Len če Božena, Lešnik Apolnija, Ltehtenb^rg Petronela, Li-keb Silva, Lipovž Mici, Lovšin Ana. Ložar Marjeta, Lukman Ivica, LupSe Jozefina. — M. Mag-dič Jelica, Makuc Nada, Mali Marija, Matjan Ana. Matul Zvonka, Maze j Dragomana, Mežik Vida-Viktorija. Mlakar Marija. Mohorčič Nadina. — N. Nficolić Le-posava, Novak Janja. — O. Obersnel Tatja-na-Marija. — P. Pavlic Erika, Pačar Tatjana, Pečar Zlata, perdan Darinka, Perko Stanislava, Perovšek Ema, Petan Vida, Pe-trevčič Danica, Ptrnat Marica, Pivk Marija, Pogacar Anica, Porenta Marija, Po-
žun Stanislava. Preis Eliza, prelovec Vojka. Prohinar Silva-Elizabeta. Pucelj Damijana, Pupovac Ana. — R. Rainer Tatjana,
Razinger Marija, Rebolj Marija. Rekar Do-lores Moja. Rems Majda, Režun Vilma. Rozman Nikolaja, Rupar Danica. Od črke S do ž prihodnjič.
—lj Vodstvo po Derff jevl razstavi. V soboto, 15. t. m., in v nedeljo. 16. t. m., nas bo ob 11. uri spet vodi po svoji razstavi 9likar Edo Deržaj. Preteklo nedeljo je občinstvo sledilo z velikim zanimanjem njegovim izvajanjem, zato smo prepričani, da bo tudi na praznik in v nedeljo napolnilo razstavni prostor v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti.
lj— Naprava pobotnic in Pogodb za itA-jeninike. Prvo društvo hHnih posestnikov v Ljubljani opozarja vse h šne posestnike, da za vsako najemnino napravijo na veljavnih tiskovinah pogodbe in nemudoma izdajo predpisane pobotn ce. Da ne bo kazni, poudarjamo, da se revizija že vrši in da so predpisi v v-jljavi ter da se tiskovine dobe v trafikah. — pojasnila se dobe v društveni pisarni od 9. do 12.
—lj Ljubljanski  UgOlfll z živili vljudno
:n nujno prosijo p. n. odjemalce, da takoj vzamejo pripadajočo količino masla, da se ne pokvari.
Iz pokrajine Gorizia
— Gorizijski nmdjkof v R,n:u Nadškof metropol j t mons C. Mjr«*o»tti je od pot ova! v Ki m. kjer je b»;.i sprvjet v avdijenc; papeža Pij a XII
— Demografsko gibanje. V gruzijski pokrajini je bilo v let-OKnjem juniju 2°1 rojstev, in >:ceT v Gorizii sumi 61, v oMa<la pokrajini 230. Smrtnih pcimttOJV je bi'lo v pokrajini 197: v Gorz« 6°, v ostali pokrajini 128. Skupno je bila ti>rcj °4 poistev več. V juliju je b:'lo v pokrajini skupno 2°7 rojstev, in »cer v mcNtu 76. v cMji!' r* •krajini 221. Smrtnih primerov ja bHo 217. torej BO manj ko rojste*' V Go^ii rh je bilo 73, v ostali pokrajin* pa lo4. Dne ll.avifusta vo bila v Goriz'.i tn rojstva :n trije smrtni primeri. Pc^rok n: bilo.
— Gorizijska mladina V As'ugo, Za mesec dni je sla letovat * tabo.r«m:e v Asiago skupina gDrizijsJcib članov GILa. ki jih i« nosilo v poletno taboH&cc Zvtuio poveljstva GILa v ci r in.
— Ponesrečen*, i Sllerni poscatnifc Wen-tin AnKJ^j i/ Ora d i S*pra je r*Ho! z drevesa in ti d m?v1 <1cmico. — Lev«, kluič-nico si je »lomila 4»Vetna s'efamji GoHrnb, ko je padlo nano precej-Viie dcb'o. — S kolcfta je padel 33fotfti Frane P'Manec m s«? pobiil pr> obrazu. — Dotio no><> pj je rfOiaH pri padcu 7(>letni VvHcm Sint;irc!l* \t u-1'ce Rabatta 22. — Z žaijo i h t ulito «* ic p*>-rezal na levici 3lletni Ivan Zorzin iz Roman sa. Vsi ponesrečenci se zdrav:jt> v go> nzijsiki b ,;nišnici Bngfcta Pa\ a.
Iz pokrajine Trieste
— Junaška smrt triestimkega častnika. Po 2Slctncm hrabrem službovanju v letalstvu je junaško izdihnil na nnv.kem nebu v izvrševanju svojih do'/noArti junaški kapitan pilot Henrik Ro saldi, sin Tnesta. Pokojni Rossaldi se jc od vsega začetka pridružili fašizmu. Kot drzen letalec ■! .)« hitro utrl pot navzgor m je dobtegel lepo uspehe v letalskih borbah na razmh bojiščih. Za svojo brabtoat Jc prejel več odlikovanj. Pokojnikova /ena. ajegoni MarVi in bratje živijo v Tricstu
— Ljudsko gibanje. V T nest u jc hi.!o dne 11. avgusta osem rojstfcv. :c-t smrtnih primerov in dve poroki
— Poročih so se v Tricstu uradnik Artur V'srntin in gospodinja Z f' a BUOVO te»r mehanik Rinaldo Calisti m iivtjji Irma Bi-5<ian.
Bronhijalni katar
preprečite — ce pijete pristno »Ambroževo medico € iz Meda me. Ljubljana - 2idoveka
ul. 6.
Inseriralte ,Slov. Naroda*
Sulla tua strada tncontri ogni glorno tante vendite di bigliettl della Lot-terla dl Merano! Ascolta U consiglio deU'amica invisibile che ti cammina allato: la Fortuna! Fermati e aequi-sta un big-lietto che pu6 farti dlven-tare milionario
Na svoji poti srečuješ vsak dan toliko prodajaln srečk Loterije di Merano. Poslušaj nasvet nevidne prijateljice Sreče, ki te spremlja. Ustavi se in kupi srečko, ki te lahko napravi milijonarja.
REGALA M i L i O N i
a chi acquista ud
^igrliettu per L 12.-
n * R U J R MILIJONE
jnemu, ki al nabavi srečko za L 12.-
Stran 4
»SLOVENSKI NARODi, četrtek, 13. av*u*ta 1942-3HC
Stev.  18 4
Kilogram volne angorskega kunca stane že 500 do 6oo lir
Izračunali so, da rase na 6obo volnenih dlak —
Prednosti volne angorskega konca
Ljubljana. 13. avgusta Stiska sili človeka k napredku. Kunčje-reja, ki je bila prej razširjena večinoma po kmetih, je danes zaradi potrebe po mesu postala važna panoga vsakega gospodar-atva. Ljudje so premagali predsodke in začeli ceniti kunčje meso po njegovi hranljivi vretnosti. Danes ga uživajo prav tako radi kakor tako imenovano belo meso kokoši, telic id. Toda vsem ni znano, da redijo poleg kuncev za meso in krzno tudi kunce, Id ao zlasti dragoceni, ker nam dajejo visoko vredno volno: to so beli angorski kunci.
ISO*
V zadnjih letih je reja angorskih kuncev postala znana tudi pri nas. Največ zaslug za to imajo naša domača društva rejcev malih zavali, ki so pred kakimi 10 leti začela vneto propagirati rejo angorskega kunca in kasneje tudi organizirala odkup volne. Na tem polju je zlasti zaslužna že-Jemičarska gospodarska zadruga (žegoza), ki je za svoje člane uredila tudi predilnico in tkalnico volne. Pri njej vsak član takoj vnovči po najvišjih dnevnih cenah svoj pridelek volne ali pa mu za določeno količino dobavijo primerno obleko.
Reja angorskih kuncev je razmeroma še mnogo bolj kakor pri nas razširjena po drugih deželah in državah. V Italiji je bila med pionirji reje angorskih kuncev neka žena. Luisa Spagnoli iz Sante Lucie pri Pe-rugti, ki je prva izdelovala iz volne angorskega kunca elegantne obleke. To je bilo že pred 3 5 leti. Danes redijo po približnih računih v Italiji 90 do 100.000 angorskih kuncev. To število pa je še vedno neznatno proti Številu angorskih kuncev, ki jih redijo v Franciji. Angliji in v Nemčiji. Tamošnji rejci goje že več miljonov angorskih kuncev.
Zanimiva je zgodovina angorskega kunca. Vsekakor ne izhaja iz Angore, turškega mesta v Anatoliji. Ime je bilo prevzeto za te kunce po sorodnosti njihove bele, dolge, mehke kože s kožo angorske mačke. Sicer Jo pa značilno, da izhaja ruski kunec iz Kitajske, aljaski kunec iz Poljske, poljski pa iz Anglije. Vse to so šalo domišljije, Strokovnjaki sklepajo, da je angorski kunec sredozemskega izvora.
Povprečno tehta ljubka živaliea okoli 3 kg. Le dozdevno se zdi težja zaradi znatne količine volne, ki obdaja vse dele njenega telesa. Njene oči so majhne, žive. blesteče rdeče barve. Izračunali so, da rase na kvadratnem centimetru kože angorskega kunca nad 6000 volnenih dlak. Volna je izredno mehka, fina in topla.
Volno angorskega kunca delijo na tri kakovostne vrste. Najboljša je volna iz prvega leta, ki je zelo prožna, valcvita in nakodrana. Kasneje se kakovost slabša. Dlaka postaja bolj resasta.
Velik pomen volne angorskega kunca je t njenih fizikalno kemičnih svojstvih. Predvsem je to sposobnost obdržati toploto, k: je 10 krat večja kakor enaka sposobnost ovčje volne. Tudi njena specifična teža je občutno manjša od specifične teže ovčje volne. Odlična je zlasti zaradi svoje izredne mehkebe in človek ne občuti pri njej tistega srbeža. ki mu je tako neprijeten pri drugih vrstah volne. Dlaka je rahlo povo-ičena in zato je tudi nepremočljiva. Dež pušča na volni drobne kapljice, vendar je
ne zmoči. NajpomembnejŠe svojstvo volne angorskega kunca pa je izžarevanje elektrike. Znanstvenik! tega pojava doslej niso znali razložiti, vendar je dejstvo. Zaradi tega uporabljajo obleke iz volne angorskega kunca zlasti pri revmatičnih in nevralgičnih bolnikih.
Kletke za rejo tega dragocenega kunca so tako različne, kakor le hočete. Vsaka strokovna knjižica vas pouči o vseh svojstvih, ki jih morajo imeti. Razen kletk pa je zelo važno vprašanje prehrane. Samo dobro in pravilno hranjen kunec bo dal dober pridelek volne. Osnova prehrane je vedno seno, ki mora biti najboljSe kakovosti in zbrano od trav, pokošenih malo pred cvetenjem ali v začetku njega.
An gorskemu kuncu ugajata zlasti nemška in navadna detelja. Poleti ju poklada-mo zeleni. Treba pa je paziti, da se ne ugrejeta. Detelje ne smemo nikoli kupičiti na tleh, temveč jo razprostreti na lestvi, da se zrači. Angorskemu kuncu ugajajo tudi ostanki od kolerabice, cvetače, zelja, grahovo stročje itd. Pokladati mu je treba razen sena tudi otrobe ali mešanico ovsa, ječmena, ajde in soje. Zelo rad uživa rdečo peso in kuhan krompir. Od sončnic so mu zlasti povšeč listi in semena.
Volno nabiramo od časa do časa na več načinov, predvsem pa s česanjem in striženjem. Vsak način ima svoje prednosti in svoje napake. Nemci uporabljajo najraje česanje. Na razpolago ao najrazličnejše vrste glavnikov: vse moramo rabiti od zadaj naprej. Strižemo s škarjami ali še mnogo hitreje z ročnimi in električnimi aparati. Prdobivanje volne naj se vrši vsaj vsake tri mesece, saj bi daljše razdobje med striženji ne prineslo nobene koristi. Ko volna dozori, ne rase več, pač pa je izpostavljena raznim nevarnostim, ki njeno kakovost močno zmanjšajo.
Tukaj se konča delo rejcev in se začne delo industrijcev in obrtnikov. Najboljše bi
bilo seveda, nabrano volno takoj odposlati. Toda treba jo je hraniti In to v lepenka-stih škatlah ali v dobro zaprtih papirnatih vrečicah. Industrija deli volno po dolžini dlake in njeni kakovosti v več razredov. Za najboljšo kakovost plačujejo danes že 500 do 600 lir kg.
Ko je angorski kunec dal človeku vso volno, ki jo je mogel pridelati, mu pa da končno se samega sebe. Po treh letih in pol je angorski kunec končal svoje koristno življenje. Tudi njegova koža ima svojo vrednost. Ce jo ustrojimo, dobimo lepe imitacije bele lisice. Ustrojene kože porabljamo za posteljna pregrinjala, za blazine, v industriji otroških igrač, za ortopedično obutev, tople rokavice itd. Končno ni brez vrednosti, da nam angorski kunec da tudi 75 do 80 kg gnoja letno. Ta gnoj je zelo dober za vrtove.
Količina volne, ki jo dobimo od enega angorskega kunca, je različna po spolu (samci dajo več in skopijenci še več), po starosti vsaj do 9. meseca, po letnih časih (največ v mrzlih mesecih) in po hrani. Upoštevajoč vse te pogoje varira letni pridelek od 250 do 600 gramov volne. Večinoma pridelajo v dobrih rejskih središčih od 400 uo 450 gramov volne letno.
Industrija severneg Kavkaza
Armavir, Krasnsdar, Majkop in PjatigorsK so središča živahne gospodarske delavnosti
Me?to Armavir na severnem Kavkazu, ležeče ob gornjem toku reke Kuban, po kateri ne morejo voziti parniki. šteje nad 100.000 prebivalcev. Mesto leži ob važni železniški progi Rostov-Baku in stranski progi, ki vodi do črnomorskega pristanišča Tuapse. Ob tej progi so speljani tudi kavkaski naftovodi. Armavir je središče bogate poljedelske pokrajine, kjer se prideluje mnogo žita jn redi mnogo živine. Glede podnebja so tu približno enaki pogoji kakor v južni Franciji. Zato pridelujejo kmetje poleg pšenice, koruze, ječmena, sončnic, soje in sladkorne pese tudi melone in druge južne sadeže, tobak, bombaž in deloma celo riž.
Armavir je imel že prej precej industrije, zadnja leta je pa dobilo mesto še mnogo novih tovarn. Zlasti močno se je razvila kovinska in oboroževalna industrija. Tu so največje strojne tovarne krasnodar-skega okrožja. Največja strojna tovarna Armalit izdeluje zlasti municijo, poljske mine, posebne vojaške vagone, tovorne avtomobile, traktorje ter sestavne dele tankov in letal. Poleg tega pa izdeluje poljedelske in vrtalne stroje za pridobivanje nafte. V tej tovarni se izdelujejo tudi Štirjosne cisterne za prevažanj nafte. V eno tako cisterno gre 20 do 40 vagonov nafte.
Pomembna je tudi kemična industrija, ki se naslanja na petrolejske vrelce v Maj-kopu in ki se je pečala zadnje čase tudi z izdelovanjem sintetičnega gumija iz naftnega plina. Poleg tega ima Armavir več tovarn za izdelovanje konzerv, margarine, makaronov, sladkorja in tobačnih izdelkov Končno je treba omeniti še tekstilno in usnjeno industrijo ter tovarne za predelovanje lesa.
Krnsnodar leži ob severnem toku Kuhana in je važno železniško križišče na progi Novorozij.sk, Stalingrad, Vorošilošk, Pri-morsko-Ahterkoje ob Azovskem morju in črnomorsko pristanišče Jejsk. Mesto šteje okrog 210.000 prebivalcev in je eno glavnih središč sovjetske vojne industrije. Tu
se je razvil tudi živahen rečni promet. Prevaža se zlasti mnogo živil in nafte. Kras-nodarska industrija obsega velike tvornice težke industrije, ki so bile večinoma preurejene na vojno industrijo. Ima pa čudi velike rafinerije ter precej razvito živilsko in lahko industrijo.
Majkop, prestolnica v krrsnodarskem okrožju ležečega rvtanomnega ozemlja čerkeskega plemena Adigov, šteje okrog 75.000 prebivnlcev in leži ob največjem pritoku reke Kubana Belaji. Mesto je znano po bogatih petrolejskih vrelcih v neposredni okolici. Majkop ima pa tudi visoko razvito kovinsko industrijo, zlasti livarne. Tu se izdelujejo poleg strojev za pridobivanje nafte ročne granate, strelivo, poljske mine. sestavni deli tovornih avtomobilov. V Maj kopu je tudi tovarna za iz-delovenje traktorjev ter kemična tovarna, v kateri se izdeluje gutap^rča. V okolici Majkopa je mnogo rodovitne zemlje, kjer pridelujejo kmetje žito, sončnice, bombaž in tobak, ter rede ovce in prašiče. Živilska industrija je zelo razvita. Na razpolago ima več stiskalnic olja, mlinov, modemih mlekarn ter tvornic tobaka in usnja.
Pjatigorsk šteje 65 tisoč prebivalcev. Mesto leži v bližini slovečih kavkaskih mineralnih in zdravilnih vrelcev, zato ima mnogo sanatorijev in hotelov. Pjatigorsk leži sredi poljedelsko bogate krajine, znane slasti po sadjarstvu in mlekarstvu. Zato je tu visoko razvita tudi živilska industrija. Pjatigorsk ima poleg teea tovarno za izdelovanje streliva, pohištva in usnja ter kemično in tekstilno tovarno.
Armavir, Krasnodar, Majkop in Pjatigorsk so imena, ki se zadnje čase pogosto omenjajo v dnevnem tisku. To so središča zelo živahne gospodarske delavnosti. V vsa ta središča so že prodrle čete osi na svojem zmagovitem pohodu na Kavkaz.
Obnovit« naročnino!
Zgodovina žlice
Zgodovina orodja nase vsakdanje rabe je hodila pogosto kaj čudna pota. že najstarejši kulturni narodi sredozemskega območja so poznali žlico, čeprav je pa to koristno orodje tako staro, da zgodovina ne sega nazaj do časov, ko se je prvič pojavilo, čeprav je znano načelo žlice, ki je nastalo očividno po vzorcu človeškega prgišča, znan že več stoletij, je jedilna žlica kot osebna poraba tega tehničnega načela šele pridobitev novejšega časa. Stari narodi so uporabljali žlico na dolgem ročaju samo za zajemanje.
Jesti bo začeli ljudje z žlico šele v 16. stoletju. Žlica kot jedilni pribor je pa naletela v začetku na velike težkoče. Juho so ječfli ljudje dotlej s pomočjo krušnih skorij. To je bila splošna navada. Ko so se pojavile prve prave žlice so jih proglasih mnogi za nedostojne. Zato so prihajale le počasi do veljave. Prvi so začeli jesti z žlicami baje Švicarji, še leta 15S0 je neki Francoz ves začuden pisal, da je v Švici na mizi vedno toliko žlic kolikor ljudi sedi za mizo. šele v zadetku 17. stoletja se je žlica kot neobhodno potrebni jedilni pribor splošno razširila.
„črna vdova" požre svojega moža
Tako se imenuje zelo strupen pajek, ki živi v Južni Ameriki in Afriki
Med raznimi vrstami pajkov, razširjenih po vsem svetu, je moderni tropični medicini posebno znana tako zvana »črna vdova«. To je dokaj neljubeznivo bitje, ne toliko za človeka, kakor za lastnega moža, ki ga navadno že v poročni noči požre. To in pa njena blesteča črna barva sta ji dali tudi čudno ime. »Crna vdova« živi V Južni Ameriki in Afriki, pojavlja se pa tudi na Balkanu. Ni tako velika, kakor drugi strupeni pajki, pač pa je izredno strupena. Samica je dolga do 5 cm, samec pa kvečjemu 3 cm.
Samec, ki ga samica, kot rečeno, navadno takoj po svatbi požre, ne nosi žalne obleke, temveč ga je narava pobarvala svetlejše. Samec je strupen samo do spolne dozoritve, dočim je samica tem bolj strupena čim starejša je. Južnoameriški Indijanci pravijo zlobni ženi »črna vdova«, dočim ji pravimo pri nas Ksantipa. Kakor vsi pajki ima tudi črna vdova strup vsebujoče žleze v svojih kleščah, s katerimi zgrabi plen in ga omami. Strup se pa
pojavlja tudi na vseh drugih delih telesa. Zanimivo je, da mačka pnjka z naglim ugrizom usmrti, ne požre ga pa ne.
Strup »črne vdove« je vsaj otrokom pogosto smrtno nevaren Ker ugriz »Črne vdove« ne povzroča nobenih bolečin ;n tudi ne zapusti skoraj nobenih sledov, je d v takih primerih težka. Ce ima zdravnik malo opraviti s podobnimi zastrupljenj;, !o težko dožene za kaj gre. Strup povzJ ti živčne in mišične krče, močno podobne drugim boleznim, tako vnetju slepiča ali tetanusovi injekciji.
Ce ugrizne človeka ta strupeni pajk. ie seveda potrebna zdravniška pomoč. Nevarnosti za življenje pri odraslih navada* ni, pa tudi otroka ni težko rešiti Zadjr-tuje močno puščanje krvi — pri odnsJh dO 500 kub. cm — temeljito potenje in odvajalno sredstvo, pa ie strup prcmag.m. Samo pijanci, zlasti če pije4o tik pred ugrizom, so v smrtni nevarnosti, ker učinku te strup pri njih mnogo hitreje, kakor pri treznih ljudeh.
Polovica čaja
v japonskih rokah
Sedanja svetovna vojna je prinesla Japonski neodvisnost v pogledu preskrbe z najvažnejšimi sirovinami, obenem pa vodilno mesto v izvezu čaja. To prvenstvo je imela doslej Anglija. Japonska je sicer igrala v svetovni trgovini s čajem pomembno vlogo. Leta 1939 so pridelali na Japonskem 57.470 ton čaja. K temu je treba prišteti še pridelek čaja na Formozi. kjer je znašal leta 1937 že 12P5 ton. Japonski izvoz zelenega čaja je znašal v istem letu 16.146 ton in večinoma je šel v Ameriko, črnega čaja pa 7330 ton.
Japonske Č2te so zasedle že v prvih mesecih vojne na Daljnem vzhodu nove prostrane čajne plantaže. Samo v Nizozemski Indiji je znašal leta 1939 pridelek čaja 81.000 ton in od toga je šlo v inozemstvo 69.941 ton. Ce računamo ves pridelek čaja v deželah, ki so zdaj pod japonsko kontrolo, v zasedenem delu Kitajske, v Nizozemski Indiji, v Siamu. Indokini in končno Japonski sami, se pokaže, da ima Japonska zdaj v rokah ekrog 500 0 svetovnega pridelka čaja ali dve petini normalnega svetovnega izvoza. Zdaj. ko stoje japonske čete na meji IndijC, je pa v nevarnosti še na čaju najbogatejša dežela. Leta 1938 ,e pridelala Indija sama 204.960 ton čaja. Neposredno ogražajo Japcnci že zdaj izvoz Čaja iz Indije. Isto velja za izvoz čaja iz CCyl°n&i kj^r je znašal pridelek leta 1939 103447 ton.
Vlaganje fižola
Zdaj je čas za vlaganje fižola, ki nam bo dohrodošia prikuha za zimo, ko ne bo na razpolago svežega sočivja. Kako vlagamo fižol? Foljubno količino zdravega zelenega fižola v stročju operemo in dobro obrišemo, da ne ostane na njeni nobene kapljice vode. potem ga pa zložimo rahlo v lončene ali železne lonce odnosno kozarce, ki jih napolnimo do vrha s svežo vodo. Napolnjeno posodo postavimo na hladen temen prostor in menjamo vodo v prvih štirih do petih dneh vsak dan. Pozneje zadostuje, če odlijemo vodo vsak teden enkrat in napolnimo posodo s svežo vodo. Fižol ostane svež in šele pred unorabo ga razrežemo in očistimo žil. če j,mi ima.
Skozi vse leto se dobro drži zelen stročjl fižol v sopari in pri tem ni neobhodno potrebno, da bi ga spravljali v patentne kozarce. Poljubno količino fižola v stročju operemo in dobro obrišemo, potem ga pa
razrežemo na št i H oglate ali podolgovata koščke. Za vsak kilogram fižola skuhamo % litra zmerno soljene vode. Za dva kilograma fižola torej poldrug liter za 3 kg 2 litra vode, itd. Fižol se kuha v nji 3 do 4 minute, potem pa vodo odlijemo. polijemo fižol s čisto vodo, ga vzamemo iz nje !n takoj napolnimo z njim dobro obrisane navadne kozarce. Z ohlajeno slano vodo, v kateri smo kuhali fižol, napolnimo kozarce, tako da je ves fižol v votli. Potem pa kozarce dobro poktijemo m IlTffiff 1110 s celofan papirjem, da ne more zrak do fižola. Tako napolnjene košarci postavimo do treh četrtin globoko v hladno vodo In jih pustimo pokrite, da voda v njih zavn'. Potem pa položimo na nje namesto pokrova tenko krpo in pustimo, da se pari pollitrski kozarec 50 minut, litrski pa 70 minut. Končno spravimo tako vloženi fižol na hladno.
Bogata letina konoplje v Rutnunlji
V Rumuniji bo letos izredno bogata letina konoplje. Pridelek bo zadostoval ne samo za domačo porabo, temveč bo lahko Rumunija precej konoplje tudi izvozila. S konopljo ima Rumunija letos TIK j 11 blizu 20.000 ha polja. Pridelek bo zna.- ! ponekod do 1600 kg na ha, povprečno pa 1000 kg. tako da bo pridelala Rumuniia 2000 vagonov konoplje. Sama je potrebuje kakih 500 vagonov, tako da je bo imel■ ca izvoz okrog 1500 vagonov.
Rsja sviloprejk v Bolgariji
V Sofiji bo ustanovljen v kratkem laboratorij za proučevanje sviloprejk. S Kam hoče Bolgarija zboljšati rejo sviloprejk in povzdigniti svilarstvo. Ministrski svet ja že dovolil v ta namen 1.000.000 levov kredita. Država bo pospeševala proizvodnjo svilonosmh kokonov še bolj kakor dosi- i, Proizvodnja kokonov v Bolgariji se je zadnja ieta povečala od 13S2 na 2327 ton. V pogledu reje sviloprejk je torej Bolgarija v Evropi za Italijo na drugem mestu.
Tvornica magnezija
na Madžarskem
Tz Budimpešte poročajo, da se Državno železarsko, jeklarsko- in strojno prijetje pogaja z vlado za dovoljenje za izdelovanj« magnezijeve kovine. V načrtu ima zjjrail'-tev tovarne, ki jo ho vodila delniška dru/ha pod imenom »Mad/aisks BJSgncgtjskt in Cit-kr.roniska d; t - ba.
H» Da Maor ter:
Prva
Roman
>In to ni samo v teh sobah. V mnogih drugih je prav tako. V jutrnji sobi, v veži in celo v cvetlični sobi. Jaz jo čutim povsod. Ali je ne čutite tudi vi?«
Čudno me je gledala. Glas ji je postajal rahel kakor dih. »So dnevi, ko stopam po hodniku pa jo mahoma zaslišim za seboj. Njene urne, lahne korake. Z nobeno drugo hojo jih ne bi mogla zamenjati. In na pevski galeriji, nad vežo! Vidim jo, kako se naslanja, kakor časih zvečer, in gleda doli in kliče psa. Vsak hip si jo tako zamišljam. In zdi se mi. da slišim šum njene obleke po velikih stopnicah in jo vidim, kako gre dol k večerji.« Pomolčala je in me skrivaj pogledala. >>Ne verjamete, da naju zdajle vidi, kako govoriva?« je rekla počasi. »Ne verjamete, da se mrtvi vračajo gledat, kaj delajo živi?«
Pogoltnila sem slino. Roke sem držala tako krčevito stisnjene, da so se nohti vgrezali v meso.
»N* vem,« sem rekla. »Ne vem.« Moj lastni glas se mi je zdel vriščeč in nenaravan. Nič več ni bil moj glas.
»Kdajpakdaj ... « je šepetala starka. »Kdo ve, nemara se kdajpakdaj vrne v Manderlev, da vidi vas m gospoda de Winterja, kadar sta skupaj ...«
Stali sva na pragu in strmeli druga v drugo. Njene oči so bile kakor dva žeblja, niso mi dale, da bi se ganila z mesta- Kako temne in mrke so bile v tem voščenem obrazu, kako hudobne in polne sovraštva!
Nato je odprla vrata, ki so vodila na hodnik. »Robert se je vrnil,« je dejala. »Četrt ure bo, kar je prišel. Ukazala sem, naj vam nese čaj pod divji kostanj.«
Umaknila se je in me pustila mimo. Toliko da se nisem spotaknila, ko sem zapustila sobo; nezmožna sem bila paziti, kod stopam. Brez besede, kar na slepo sem krenila po stopnicah nizdol ter odrinila vrata, ki so vodila v vzhodno krilo. Ko sem bila v svoji sobi, sem dvakrat obrnila ključ za seboj in ga spravila v žep.
Z zaprtimi očmi sem se vrgla na posteljo. Bilo mi je, kakor da umiram.
XV.
Maksim je naslednje jutro talafoniral in sporočil, da se vrne okrog sedmih zvačer. Frith je sprejel to obvestilo; Maksim vobče ni rekel, da želi govoriti z menoj. Slišala sem telefon, ko sem zajtrko-vala; pričakovala sem, da pride Frith in mi poreče: »Gospod je pri telefonu, gospa.« 2e sem bila odložila prtič in vstala...
»Gospod je že prekinil zvezo, gospa,« je vestno pripomnil Frith, ko mi je povedal sporočilo. »Rekel je samo, da pride okrog sedmih.«
Sedla sem nazaj in si spet pogrnila prtič na kolena. »Kako klavrna sem morala biti na pogled, ko
sem se tako splašila,« sem mislila sama pri sebi.
»Hvala. Frith. V redu...« sem dejala in se znova posvetila jajcem s slanino. Kako naj si preženem dan? Spala sem bila slabo, morda zato, ker sem sama ležala v veliki spalnici. Nemirno sem se premetavala in spet in spet vstajala; kadar pa sem pogledala na uro, sem videla, da sta se kazalca premaknila. Kadar pa sem zaspala, sam imela burne, čudne sanje. Z Maksimom sva hodila po gozdih, on nekaj korakov pred menoj, jaz za njim. Nisem ga dohajala in nisem mu mogla videti v obraz. Samo njegova ramena sem videla ... Menda sem v sanjah tudi jokala, kajti zjutraj je bilo zglavje vse mokro in zrcalo mi je pokazalo dvojico zabreklih oči. Bolj bleda sem bila in bolj nesrečna ko kdaj. V jalovem prizadevanju, da bi si nekoliko poživila obraz, sem si namazala na lica trohico rdečila; a tako je bilo še slabše. Zdaj sem bila podobna pojacu. Morda se nisem znala ličiti. Ko sem šla skozi vežo proti obednici, sem videla, da me Robert začudeno gleda.
Okrog desetih sem baš drobila ptičkam na terasi kos prepečenca, ko je spet zabrnel telefon. To pot je bilo zame. Frith mi je prišel povedati, da želi gospa Lacy govoriti z menoj.
»Dobro jutro, Beatrice,« sem rekla v aparat.
»Nu, dragica, kako se imaš?« je vprašala Beatrice s tistim zvomkim. odločnim, nekam moškim glasom, ki ga je zmerom snela pri telefonu. Nato pa, ne da bi počakala odgovora: »Mislila sem, da bi se
danes oglasila pri babici na kratek obisk. Zdaj sem na kosilu pri znancih, ki niso bas daleč od vaju. Hočeš, da pridem pote? Čas bi že bil, da se seznaniš s staro gospo, ali ne?«
»Iz srca rada, Beatrice,« sem odgovorila.
»Imenitno. Torej pridem okrog poli štirih pote, Giles je videl Maksima pri kosilu. Kuhinja tako-tako, vina izvrstna. V redu, dragica, do svidenja torej.«
Vresk v aparatu; odšla je. Vrnila sem se na vrt. Predlog, da obiščeva babico, mi je bil všeč. Pomenil je vsaj nekakšen opravek, izpremembo v eno-ličju dne. Drugače bi se mi zdel čas do sedmih kar predolg. Misel, da lahko grem z Jasperjcm v Srečno dolino in odtod na obalo, kjer bom metala kamenje v vodo, se mi ni zdela nič preveč zapeljiva. Občutek svobode je bil minil in z njim tudi otročja želja, da bi s platnenimi sandalami na nogah tekala po travnikih. Vzela sem si knjigo, »Times« in pleten jo ter sla sedet v rožnjak. Krepostno kakor mlada matrona sem zehala na toplem solncu in poslušala čebele, ki so brenčale med cvetjem.
Skušala sem sosrediti svojo pozornost na stolpce s političnimi novicami, in ko to ni šlo, na vrtoglavo spletko romana, ki sem ga bila začela čitati. Na včerajšnji popoldan in na gospo Danversovo nisem hotela več misliti. Hotela sem pozabiti, da je v hiši in da me nemara opazuje skozi okno. Časih sem vzdignila glavo iznad knjige in se ozrla po vrtu; venomer se mi je zdelo, da nisem sama.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljuhomir Volčič —- Vsi f Ljubljani