URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 26	- Ljubljana, ponedeljek 30. julija 1984_________________Cena 40 dinarjev	Leto XLI
1270.
Na podlagi 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in 282. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
'	UREDBO
o spremembah in dopolnitvah uredbe o varovanju s tehničnimi sredstvi
1.	člen	,
V uredbi o varovanju s tehničnimi sredstvi (Uradni list SRS, št. 23/75) se v 2. členu besedilo »s prvim odstavkom 8. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47/72) in na temelju družbene samozaščite« nadomesti z besedilom »z 282. členom zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82)«.
2.	člen
2.	točka prvega odstavka 4. člena se dopolni tako, da se za besedo »požar« doda besedilo »in odkrivajo previsoke koncentracije hlapov vnetljivih tekočin«.
V	drugem odstavku tega čle^či se besede »enostavne mehanske priprave« nadomestijo z besedama »elektronske naprave«.
3.	člen
V	drugem odstavku 5. člena se za besedo »objekte« doda besedilo »ter ji določi obseg varovanja, 'rok izvršitve del ter način prenosa signalizacije alarma«.
-	4. člen
V	drugem odstavku 8. člena se’ besedilo »področna uprava javne varnosti« nadomesti z besedilom »uprava za notranje zadeve, na območju katere je alarmna naprava (v nadaljnjem besedilu: uprava za' notranje zadeve)«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Uprava za notranje zadeve lahko zahteva spremembo načina prenosa alarmnega sistema, če to zahtevajo pogoji varovanja«.
5.	člen
V	drugem odstavku 11. člena se besede »področna uprava javne varnosti« nadomestijo z besedami »uprava za notranje . zadeve«
6.	člen
Besedilo prvega in drugega odstavka 12. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Organi in organizacije, ki morajo ravnati v skladu s prvim in drugim odstavkom 5. člena te uredbe ali imajo namen v svojih objektih izvesti tehnično varovanje s prenosom signalizacije alarma na organe za notranje zadeve ali ga spremeniti, so dolžni Pred pričetkom izvedbe oziroma spremembe tehnič-
nega Varovanja pridobiti soglasje Republiškega sekretariata za notranje zadeve«.
V	tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedi »postaji milice« nadomestita z besedami »upravi za notranje zadeve«.
7.	člen
Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:
»Organi in organizacije, ki imajo v svojih objektih vgrajene alarmne naprave, so dolžni redno vključevati oziroma izključevati alarmni, sistem po razporedu iz načrta valovanja objekta.
Vsako okvaro na alarmnem sistemu morajo organi in organizacije iz prejšnjega odstavka prijaviti organizaciji združenega dela, ki je pooblaščena za vzdrževanje naprav tehničnega varovanja, ki mora popraviti okvaro v 24 urah po prejetju prijave.
V	času okvare morajo organi in organizacije iz prvega odstavka tega člena zagotoviti ustrezno nadomestno varovanje«.
8.	člen
V	prvem odstavku 15. člena se besede »do 50.000 din« nadomestijo z besedami »od 10.000 do 100.000 din«.
V	5 alinei se beseda »tretjim« nadomesti z besedo »drugim«.
Za 5. alineo se dodajo nove šesta, sedma, osma in deveta alinea, ki se glasijo:
—	organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki prične z izgradnjo alarmnega sistema neposredno vezanega na organe za notranje zadeve brez soglasja Republiškega sekretariata za notranje zadeve (prvi odstavek 12 člena);
—	organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki ne vključi oziroma izključi alarmni sistem po razporedu iz načrta varovanja (prvi odstavek
13.a člena);
—	organizacija združenega dela, ki je pooblaščena za vzdrževanje tehničnega varovanja, katera v 24 urah ne odpravi prijavljene napake (drugi odstavek
13.a člena);
—	organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki v času okvare alarmnega sistema ne zagotovi nadomestnega varovanja (tretji odstavek
13.a člena).
V	drugem odstavku se besede »do 5.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 1.000 do 10.000 dinarjev«.
9.	člen	c
V	16. členu se besede »do 5.000 dinarjev« nadomestijo z besedami »od 1.000 do 10.000 dinarjev«.
10.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 8-01/84-14/1-1
Ljubljana, 'dne 7. junija 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Dušan Šinigoj 1. r.
1271.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Medicinske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani z dne 27. 2. 19g4 in 9. 5, 1984 o omejitvi vpisa študentov v I. letnik študijskega leta 1984/1985
Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Medicinske fakultete Univerze Edvgrda Kardelja v Ljubljani, da se poleg 130 študentov, za katere je bilo dano soglasje Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/84), lahko dodatno vpiše v prvi letnik v študijskem letu 1984/1985 še 15 študentov za študij splošne medicine.
Št. 610-04/82-1/46
Ljubljana, dne 19. julija 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
1272.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84), objavlja republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za JI. polletje 1984 (Uradni Ust SRS, št. 18/84, 19/84, 21/84, 23/84, 24/84)
I.	V tabeli I. »Stopnje davkov la prispevkov iz
osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 41 občina Radlje ob Dravi:
—	v stolpcu .9 stopnja 1,10 nadomesti s stopnjo
0,80,
—	v stolpcu 10 stopnja 1,05 nadomesti s stopnjo
1,02,
—	v stolpcu 11 stopnja 5,40 nadomesti s stopnjo
5,60,
—	v stolpcu 14 stopnja 0,18 nadomesti s stopnjo
9,13,
—	v stolpcu 15 stopnja 1,08 nadomesti s stopnjo
1,18,
—	v stolpcu 16 stopnja 0,55 nadomesti s stopnjo
6,46,
—	v stolpcu 18 stopnja 10,24 nadomesti s stopnjo 10,19,
—■ v stolpcu 19 stopnja 14,90 nadomesti s stopnjo 14*77,
v stolpcu 20 stopnja 9,89 nadomesti s. stopnjo
9,84.
2.	Pri zaporedni številki 47 občina Slovenj Gradec:
v stolpcu 11 stopnja 5,67 nadomesti s stopnjo
5,45,
—	v stolpcu 16 stopnja 0,37 nadomesti s stopnjo
0,59,
v stolpcu 18 stopnja 10,92 nadomesti s stopnjo
10,70,
—	v stolpcu 19 stopnja 14,28 nadomesti s stopnjo 14,50,
—	v stolpcu 20 stopnja 10,57 nadomesti s" stopnjo 10,35.
II.	V tabeli II pod A a), b) in c) »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 41 občina Radlje ob Dravi:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,55 nadomesti s stopnjo
9,29,
v stolpcu 6 stopnja 11,35 .nadomesti s stopnjo
11,09.
III.	V tabeli pod B a), b) in c) »Stopnja prispevkov iz dohodka« Se:
1 Pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice:
—	v stolpcu 5 stopnja 0.02 nadomesti s stopnjo
0,03,
v stolpcu 6 stopnja 0.52 nadomesti s stopnjo
0,53.
IV.	Spremembe pregleda stopenj davkov in pri-
spevkov pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.	■"
Št. 420-16,83
Ljubljana, dne 20. julija 1984.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1273.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena odloka Skupščine občine Kranj o prostorskih posegih, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje, ter o pomožnih in drugih objektih ter delih, kjer je obvezna priglasitev, po javni obravnavi dne 9. julija 1984
o d 1 o č i lo :
Razveljavi se 5. alinea 5, člena odloka Skupščine občine Kranj o prostorskih posegih, za katere je potrebno lokacijsko, dovoljenje, ter o pomožnih in drugih objektih ter delih, kjer je obvezna priglasitev (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/75).
Obrazložitev
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, Republiški sanitarni inšpektorat je vložil pred-
log za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 5. člena odloka, navedenega v izreku te odločbe, po kateri mora investitor k priglasitvi gradbenih del priložiti v posameznih primerih potrebno soglasje pristojnih organov in organizacij. Predlagatelj meni, da ta določba ni v skladu z zakonom o sanitarni inšpekciji in z zakonom o splošnem upravnem postopku.
Ustavno sodišče ugotavlja, da v izreku te odločbe navedena določba občinskega odloka ni v skladu z ustavo in zakonom.
Graditev objektov je po 6. točki 321. člena ustave področje, ki ga ureja Skupščina SR Slovenije z zakonom. V izreku te odločbe naveden odlok Skupščine občine Kranj je bil sprejet v času veljavnosti zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78). Po tem zakonu je investitor moral pridobiti lokacijsko dovoljenje za graditev objektov (17. člen). V 19. členu so bili našteti primeri, ko lokacijsko dovoljenje ni bilo potrebno, med drugim za graditev pomožnih objektov, kot so drvarnice, čebelnjaki, kurniki in drugi pomožni objekti, ki se uporabljajo za potrebe posameznega občana in njegove družine. Zakon je pooblastil občinsko skupščino, da predpiše, kateri objekti se štejejo za pomožne objekte. Po določbi tretjega odstavka 19. člena zakona je občinska skupščina lahko predpisala, da je investitor, ki je opravljal dela ali gradil začasen ali pomožen objekt v mestu, naselju oziroma območju, ki se je urejal z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, ali v posameznem delu mesta, naselja oziroma na delu takega območja, dolžan nameravana dela ali graditev priglasiti pristojnemu občinskemu organu. Zakon je v 32. členu predpisal, da priglasitev nameravane graditve vsebuje opis gradbenega objekta in zemljišča, na katerem se je nameravalo postaviti objekt, ter situacijsko skico z lokacijo tega obiekta. Ce je za urban'zem pristojni upravni organ ugotovil, da za nameravano graditev zadostuje priglasitev in da nameravana graditev ni v nasprotju z urbanističnim načrtom, je moral izdati investitorju najkasneje v 15 dneh po prejemu prgiasitve, potrdilo o tem, v nasprotnem primeru pa je moral z odločbo zavrniti izdajo potrdila..
Po določbah zakona o sanitarni inšpekciji (Uradni list SRS. št. 8/73 in 21/78) organi sanitarne inšpekcije izdajajo soglasja k odločbam o lokaciji ter k gradbenemu in ' uporabnemu dovoljenju (11. Člen). Zakon ne predpisuje poprejšnega sanitarnega soglasja k potrdilom o priglasitvi del.
V zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) je določeno, da odloča en organ s poprejšnjim soglasjem drugega organa, če je tako določeno v zakonu ali v predpisu, ki temelji na zakonu (prvi odstavek 204 člena).
Iz navedenega sledi, da je zakon predpisal listine, ki jih je investitor dolžan priložiti priglasitvi gradbenih del za take objekte, za gradnjo katerih lahko odloča upravni organ na podlagi z zakonom predpisanih listin ter se lahko gradijo na podlagi potrdila brez posebnih pogojev gradnje. Teh zakonskih določb z odlokom ni možno spreminjati.
Z uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v nrostor (Uradni list SRS, št. 18/84) je prenehal veljati zakon o urbanističnem planiranju. Gradnja pomožnih objektov je na novo urejena v
51.	in 62. členu zakona. Zato bo morala občina, skladno z merili, ki jih bo predora! za urejanje prostora pristojni republiški organ, na novo opredeliti pomož-
ne objekte, ki se bodo lahko gradili na podlagi potr-' dila po 62. členu zakona.
Po navedenih ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki Tone Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar,
St. U I 2/84-15
Ljubljana, dne 9 julija 1984.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
1274.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti navodila o načinu izračunavanja sredstev rezerv, ki jih temeljne organizacije združenega dela združujejo v sldade skupnih rezerv, po dne 13. -7. 1984 opravljeni javni obravnavi
o d 1 o č i lo :
Določilo 13. točke navodila republiškega sekretariata za finance o načinu izračunavanja sredstev rezerv, ki jih temeljne organizacije združenega dela združujejo v sklade skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 7/84), se razveljavi.
Obrazložitev
SOZD Emona je predlagala oceno ustavnosti in zakonitosti 13. točke v izreku navedenega navodila republiškega sekretariata za finance. Sestavni del tega navodila je obrazec IDSR, na katerem temeljne organizacije združenega dela izračunavajo del sredstev rezerv, ki jih združujejo v sklade skupnih rezerv. Izpodbijana točka tega navodila se glasi:
»Pod zaporedno številko 13 »del sredstev rezerv za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij« se vpiše del sredstev rezerv, ki jih je temeljna organizacija uporabila za' pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij v tekočem letu v roku za predložitev zaključnega računa. V tej zaporedni številki se ne upošteva znesek rezerv, ki ga je temeljna organizacija v tekočem letu umaknila iz sklada skupnih rezerv občine oziroma republike in ga namenila za kritje izgube druge temeljne organizacije.«
Po predlagateljevem mnenju je 'ta določba v neskladju s 6. členom republiškega zakona o skladih skupnih rezerv, ki določa, da se obveznost temeljnih organizacij do skladov skupnih rezerv zmanjša za del sredstev rezerv, kj so jih delavci v temeljnih organizacijah namenili v tekočem letu za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij. Zakon v nobeni določbi ne omejuje te odbitne postavke samo na tista sredstva, ki so bila za pokrivanje izgub uporabljena do roka za predložitev zakliučnega računa, to se pravi, do konca februarja tekočega leta. Po izpodbijani 13 točki navodila pa morajo temeljne organizacije vsa tista sredstva, ki so jih v skladu s sklenjenim samoupravnim sporazumom namenile v tekočem letu za medsebojno pokrivanje izgub drugih temelj-
/
nih organizacij, pa jih do 28. februarja tem temeljnim organizacijam tudi že niso nakazale, odvesti v skladu skupnih rezerv v občinah in republiki.
Razen tega izpodbija predlagatelj navedeno točko navodila tudi iz razloga, ker naj bi se v nasprotju z 261. členom ustave uporabljala z učinkom za nazaj.
Ustavno sodišče je v pripravljalnem postopku in na javni obravnavi ugotovilo:	•+
Kdaj se šteje, da ima temeljna organizacija izgubo v poslovanju, je skladno s 154. členom zakona o združenem delu določeno v 43. in 53. členu zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (Uradni list SFRJ, št. 63/80, 13/82, 28/83 in 15/84), ki se uporablja od 1. 1. 1981. Do uveljavitve tega zakona pa je bilo to vprašanje urejeno v 42. in
52.	členu prejšnjega zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka iz 1977. leta. /Načine medsebojnega pokrivanja izgub temeljnih organizacij v sestavi delovne ali sestavljene organizacije združenega dela je do 31. 12. 1980 urejal zakon o pogojih in postopku za sanacijo (Uradni list SFRJ, št. 58/76, 20/77, 5/78 in 9/79), od tedaj naprej pa glede pokrivanja izgub veljajo določbe zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80, 25/81, 66/81, 28/83 in 20/84).
Republiški zakon o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79, 23/81 in 6/84), ki velja od 18. 4. 1979, določa v 6. členu kot odbitno postavko pri izračunu obveznosti temeljnih organizacij do skladov skupnih rezerv »del sredstev rezerv, ki so jih delavci namenili v tekočem letu za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij«. V 10. točki prejšnjega navodila republiškega sekretariata za finance (Uradni list SRS, št. 11/79), ki je začelo veljati istega dne kot navedeni zakon, je bilo določeno, da se pod to postavko v obrazcu IDSR vpišejo sredstva rezerv, ki jih je temeljna organizacija uporabila za pokrivanje nekritih izgub drugih temeljnih organizacij v sanacijskih postopkih po zaključnih računih v prejšnjem letu, ter sredstva rezerv, ki jih je temeljna organizacija kot sredstva skupnih rezerv organizacije združenega dela namenila za kritje izgube drugih temeljnih organizacij. To besedilo je bilo v skladu s 6. členom republiškega zakona in tudi ni bilo v nasprotju s tedaj veljavnim zakonom o pogojih in postopku za sanacijo. Iz določb 1., 2., 3., 5. in 8. člena tega zakona je razvidno, da je pod pojem kritja izgube spadalo pokrivanje vse nekrite izgube, ki jo je temeljna organizacija izkazala v zaključnem računu ob njegovem sprejetju. To izgubo so lahko druge temeljne organizacije v skladu s sklenjenim samoupravnim sporazumom o kritju izgub pokrile v tekočem letu iz svojih sredstev po sprejetju sklepa o uvedbi sanacijskega postopka na način in v rokih, kot je bilo določeno v 5., 6. in 8. členu zakona.
Podobno je način pokrivanja izgube, ki je ugotovljena ob izdelavi zaključnega računa, urejen tudi v sedanjem zakonu o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, ki velja od 31. 12. 1980. V 27. členu tega zakona je določeno,- da izgubo, ugotovljeno ob izdelavi zaključnega računa, lahko krije temeljna organizacija med drugim tudi iz sredstev druge temeljne organizacije, ki je prevzela s samoupravnim sporazumom obveznost glede kritja izgub, pogoj pa je, da so sredstva iz tega naslova nakazana na njen žiro račun najpozneje do roka, Iti je določen za oddajo zaključnega računa. Vendar ta določba v povezavi z drugimi določbami zakona ne odvzema ter
meljnim organizacijam v sestavi iste DO ali SOZD možnosti, da tisti del . izgube druge temeljne organizacije, ki do omenjenega roka ni bila pokrita in se knjigovodsko izkazuje kot nekrita izguba, pokrijejo v tekočem letu tudi še po poteku omenjenega roka. Izvršitev oziroma neizvršitev nakazila v roku, ki ga-določa 27. člen zakona, vpliva le na posledice, ki zadenejo tiste temeljne organizacije, ki izkazujejo nekrito izgubo tudi še po poteku roka za predložitev zaključnega računa. To velja zlasti za posledice, ki jih določajo 49. člen zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela ter v 1982. letu sprejeti republiški zakon o zajamčenem osebnem dohodku ih izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Uradni list SRS, št. 7/82 in 15/84) in v 1984. letu sprejeti zvezni, zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v 1984. letu (Uradni list SFRJ, št. 20/84).
Iz celotnega zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela izhaja, da je treba pod pojmom pokrivanja izgub drugih temeljnih organizacij razumeti ne samo sredstva, ki jih temeljne organizacije uporabijo na podlagi 27. člena zakona za kritje izgub do poteka roka za oddajo zaključnega računa, marveč tudi sredstva, ki jih temeljne organizacije uporabijo za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij v tekočem letu med sanacijskim postopkom na način, kot je določen v 32., 34., 35., 37., 40. in 42. členu zakona. Iz besedila 32. in 35. člena zakona, ki navajata na prvem mestu kritje izgube iz. sredstev drugih temeljnih organizacij, s katerim je temeljna organizacija sklenila samoupravni sporazum o medsebojnem kritju izgube, je razvidno, da ima prednost. samoupravno dogovorjeno medsebojno pokrivanje izgub znotraj DO ali SOZD in da pride pokrivanje izgub iz sredstev skladov skupnih rezerv v poštev šele tedaj, če izgube ni mogoče pokriti na nek drug v zakonu predviden način.
Določba 13. točke obravnavanega navodila, Iti v zakonu opredeljeno odbitno postavko »del sredstev rezerv, ki so jih delavci. namenili v tekočem letu za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij«, zožuje samo na sredstva, »ki jih je temeljna organizacija uporabila za pokrivanje izgub drugih temeljnih organizacij v tekočem letu v roku za predložitev zaključnega računa«, torej ni v skladu s 6. členom republiškega zakona o skladih skupnih rezerv. Zato je ustavno sodišče skladno s 413. členom ustave in 25. členom zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) izpodbijano določbo razveljavilo. Glede na to. da je ustavno sodišče obravnavano določbo navodila razveljavilo že iz navedenega razloga, se ni posebej souščalo še .v oceno njene .morebitne neskladnosti z 261. členom ustave.
To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
Št. U I 23/84-20
Ljubljana, dne 13. julija 1984.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
1275.
V skladu s 14. členom zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) občinske skupnosti socialnega varstva, otroškega varstva in socialnega skrbstva, občinske skupnosti za zaposlovanje, občinske stanovanjske skupnosti, občinske zdravstvene im izobraževalne skupnosti ter Skupnost socialnega varstva Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Zdravstvena skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije in skupščina delegatov-udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike (v nadaljevanju: udeleženke) sklenemo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o uresničevanju socialnovarstvenih pravic
I.	SKUPNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo socialno varnost sebi in svojim družinam predvsem s%vojim delom in z dogovorjeno solidarnostjo v organizaciji združenega dela ali v delovni skupnosti.
Kadar izjemoma ni mogoče zagotoviti socialne varnosti po prejšnjem odstavku, bomo udeleženke ravnale po tem samoupravnem sporazumu, ki ga sklepamo z namenom, da bi:
—	določile enotno raven socialne varnosti (v nadaljevanju: dogovorjena raven socialne varnosti) družin oziroma občanov, ki si je sami ne morejo zagotoviti s svojim delom, z lastnimi sredstvi ali na drug način, in je podlaga za solidarnost v občini in republiki;
—	poenotile osnove, merila in postopke za uresničevanje socialnovarstvenih pravic, do katerih so občani upravičeni po zakonih in samoupravnih splošnih aktih udeleženk;
—	določile prispevke k stroškom socialnovarstvenih storitev v socialnovarstvenih in drugih organizacijah.
2.	člen
Udeleženke bomo ugotavljale upravičenost do socialnovarstvenih pravic s pomočjo enotne skupne evidence prejemnikov socialno-varstvenih pomoči (v nadaljevanju: skupna evidenca), to je na podlagi podatkov in mnenj, ki jih dajejo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in organi, ki so pristojni za ugotavljanje dohodkov prebivalstva, ter podatkov, ki jih dajejo občani.
Skupno evidenco opravljajo centri za socialno delo. Ce v posamezni občini še ni ustanovljen center za socialno delo, lahko skupno evidenco opravlja druga strokovna služba, vendar le do ustanovitve centra za socialno delo.
3.	člen
Udeleženke bomo uporabljale določila tega sporazuma za tele socialnovarstvene pravice:
1.	varstveni dodatek k pokojnini;
2.	denarna pomoč za brezposelnost;
3.	delna nadomestitev stanarine;
4.	štipendija iz združenih sredstev;
5.	razlika h kadrovski štipendiji;
6.	družbena pomoč otrokom;
7.	začasna denarna pomoč;
8.	rejnina;
9.	denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja;
10.	denarna pomoč kot edini vir preživljanja;
11.	plačilo oziroma 'doplačilo oskrbe na domu;
12.	enkratna denarna pomoč;
13.	plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu oziroma organizaciji za usposabljanje;
14.	plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v tuji družini;
15.	druge socialnovarstvene pomoči.
Udeleženke s tem sporazumom določamo tudi osnove in merila za oprostitev doplačila k ceni zdravstvenih storitev in za dodelitev solidarnostnega stanovanja.
4.	člen
Udeleženke bomo zagotavljale socialnovarstvene pomoči in druge pravice po tem sporazumu (v nadaljevanju: socialnovarstvene pomoči) tistim družinam oziroma občanom, ki izpolnjujejo pogoje, določene v zakonih, v tem sporazumu in v drugih samoupravnih splošnih aktih udeleženk, in imajo stalno prebivališče praviloma na območju samoupravne interesne skupnosti, Id zagotavlja pomoč.
Če zakon tako določa, bomo udeleženke ne glede na prejšnji odstavek zagotavljale socialnovarstvene pravice po kraju sedanje ali zadnje zaposlitve občana.
5.	člen
Pri ugotavljanju upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči botno udeleženke spoštovale načelo, da nihče od prejemnikov teh pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju, kot so občani, ki si sami zagotavljajo socialno varnost.
Prav tako ne sme biti občan, ki prispeva k oskrbnim stroškom, zavoljo plačila prispevkov v slabšem socialnem položaju, kot je zagotovljen prejemnikom socialnovarstvenih pomoči,
6.	člen
Ce je občan deležen organizirane oskrbe v ustrezni socialnovarstveni oziroma drugi organizaciji (organizacija za usposabljanje, socialni zavod, vzgojno-varstvena organizacija, dom za učence in študente, šola, itd.) ali v varstveni družini, bomo udeleženke namenile socialnovarstveno pomoč, do katere je občan upravičen, za plačilo stroškov te oskrbe (funkcionalna oblika pomoči). Udeleženke bomo socialnovarstveno pomoč nakazale ustrezni socialnovarstveni oziroma drugi organizaciji ali varstveni družini.
Če občan ni deležen organizirane oskrbe in če socialnovarstvene pomoči ni mogoče zagotoviti v funkcionalni obliki, bomo udeleženke izplačale občanu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku pomoč v gotovini.
Če je socialnovarstvena pomoč višja od cene organizirane oskrbe v socialnovarstveni ali drugi organizaciji oziroma varstveni družini, bomo udeleženke občanu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku izplačale razliko v gotovini.
Določbe tega člena smiselno veljajo tudi za oskrbo v rejniški ali drugi tuji družini ter za oskrbo na domu in v drugih utemeljenih primerih, ne veljajo pa za varstveni dodatek k pokojnini in praviloma tudi ne za štipendije.
7.	člen
Pri ugotavljanju socialnih razmer občana, ki uveljavlja socialnovarstveno pravico, bomo udeleženke praviloma upoštevale vse njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine (v nadaljevanju tudi: dohodki).
Med dohodke in prejemke iz prvega odstavka tega člena štejemo dohodke iz _ delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega dela, vse oblike nadomestil, dohodke iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodke od premoženja, kadrovske štipendije, preživnine in socialnovarstvene pomoči.
Med dohodke in prejemke iz prvega odstavka ne štejemo:
—	dodatkov za pomoč in postrežbo občana, razen ko gre za uveljavljanje plačila oziroma doplačila njegove oskrbe v socialnem zavodu, tuji družini ali na domu,
—	doplačil posamezne samoupravne interesne skupnosti k ceni socialnovarstvenih storitev za uporabnike teh storitev,
—	enkratnih pomoči ob elementarnih nesrečah in drugih enkratnih pomoči,
—	jubilejnih nagrad in odpravnin,
—	dohodkov rudarjev za delo prek polnega delovnega časa pri uveljavljanju pravic do družbene pomoči otrokom.
Če v tem sporazumu ni določeno drugače, bomo udeleženke upoštevale dohodlce in prejemke iz minulega leta in vse socialnovarstvene pomoči iz tekočega leta z izjemo pomoči, ki jo občan uveljavlja.
Kot dohodke iz kmetijske dejavnosti štejemo dohodek od poseka lesa, katastrski dohodek od negozdnih površin in druge dohodke, ki niso zajeti v katastrskem dohodku. Katastrski dohodek od negozdnih površin bomo vsako leto povečali s količnikom, ki ga vsako leto do 1. marca sporoči pristojni organ skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije. Če od katastrskega dohodka, ki ga skupaj ustvarjajo, na kmetiji živita dve ali več družini, se v dohodek posamezne družine všteva ustrezen del katastrskega dohodka.
Od dohodkov in prejemkov po prejšnjih odstavkih odštejemo:
—	krajevne in občinske samoprispevke,
—	preživninske dajatve v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma v ugotovljeni višini, če ima občan preživninsko obveznost do osebe, ki ne živi v njegovi družini.
8.	člen
Med družinske, člane uvrščamo po tem sporazumu zakonca oziroma osebe, ki živijo v življenjski skupnosti v smislu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ter otroke, dokler so jih starši dolžni preživljati.
Za edinega hranilca (samohranilca) po tem sporazumu štejemo roditelja, ki s svojimi sredstvi sam preživlja otroka, do katerega ga veže preživninska obveznost. Edini hranilec je upravičen do socialnovarstvenih pomoči le tedaj, če je izrabil vse pravne možnosti za uveljavitev preživnine in drugih prejemkov za otroka.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ne štejemo med družinske člane otrok, ki imajo popolno brezplačno oskrbo v vzgojnoizobraževalnih organizacijah (kot denimo kadetske, mdličniške, verske
in druge šole), in sicer za čas, ko imajo zagotovljeno to oskrbo. Določba tega odstavka ne velja za delno nadomestitev stanarine in za dodelitev solidarnostnega stanovanja.
9.	člen
Ko pristojni organ ugotavlja upravičenost do socialnovarstvene pomoči, lahko pomoč odkloni ali jo dodeli v nižjem znesku, kot bi občanu šla po določilih tega sporazuma:	i
—	če je organizacija združenega dela izkazala, da je delavcu omogočila doseči višji dohodek z deiom, s čimer bi zagotovil sebi in svoji družini socialno varnost, vendar delavec te možnosti ni izrabil;
—	če je občan odklonil zaposlitev, ki mu jo je ponudila skupnost za zaposlovanje oziroma ni iskal zaposlitve prek skupnosti;
—	če je kljub izkazanemu nizkemu dohodku ugotovljeno, da ni ogrožena socialna varnost občana oziroma njegove družine.
Pristojni organ lahko dodeli socialnovarstveno pomoč oziroma jo dodeli v višjem znesku, kot bi občanu šla po določilih tega sporazuma, če ugotovi, da občan in njegova družina zavoljo posebnih socialnih razmer (na primer: bolezen, invalidnost, elementarna nesreča) kljub večjemu dohodku živita v težkih socialnih razmerah.
Določila prejšnjih odstavkov veljajo smiselno tudi pri določanju prispevka k oskrbnim stroškom, ne veljajo pa pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka k pokojnini.
10.	člen
Pravica do socialnovarstvene pomoči traja, dokler občan ozirpma njegova družina izpolnjujeta pogoje, določene z zakonom oziroma s tem sporazumom.
Če se socialne razmere občana oziroma • njegove družine spremenijo (na primer: nova zaposlitev, nov vir dohodka oziroma bistvena prememba višine dohodka, smrt, upokojitev, preživnina, izguba vira dohodka itd.), pristojni organ preveri upravičenost do socialnovarstvene pomoči in jo po polrebi zniža, zviša ali ukine.
Določba prejšnjega odstavka velja smiselno tudi pri določanju prispevka k oskrbnim stroškom.
11.	člen
Socialnovarstvene pomoči gredo upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka; izjema so le tisti primeri, ko okoliščine zahtevajo takojšnjo dodelitev pomoči ali ko to drugače doldčata zakon ali ta sporazum.
II. OSNOVE IN MERILA ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENOSTI DO SOCIALNOVARSTVENIH POMOČI
12.	člen
Podlaga za presojo upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči je dogovorjena raven socialne varnosti, razen če zakon ali ta sporazum ne določa drugače.
Udeleženke soglašamo, da je dogovorjena raven socialne varnosti odvisna od dohodka in s tem povezane pre i ’ ivnosti združenega dela, od ugotovljenih življeni k h stroškov in od ravni in rasti osebnih dohodkov delavcev v SR Sloveniji. Na tej pev^agi znaša dogovorjena raven socialne varnosti v ods.ot-kih od povprečnega me-^nenn čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu
(v nadaljnjei)! besedilu tudi: čisti osebni dohodek): 55 odstotkov za delavce in druge delovne ljudi 'ter za učence in Študente pri uveljavljanju pravice do štipendije iz združenih sredstev ter razlike h kadrovski štipendiji; 50 odstotkov za zmerno, teže in težko duševno ter teže telesno prizadete osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo; 43 odstotkov za nezaposlene osebe, za nepreskrbljene odrasle osebe ter za otroke, učence in študente.
Nezaposlene osebe so odrasli nezaposleni družinski člani, ki še niso stari 60 (ženske) oziroma 65 (moški). Nepreskrbljene odrasle osebe pa so osebe, starejše od 60 (ženske) oziroma 65 let (moški), ki si s svojim delom in sredstvi ne morejo zagotoviti dogovorjene ravni socialne varnosti izjemoma pa tudi druge take osebe.
Ce udeleženke ugotovimo, da je zavoljo bistvene razlike med rastjo življenjskih stroškov in osebnih dohodkov ogrožena dogovorjena raven socialne varnosti občanov, se bomo v skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije dogovorile o Spremembi odstotkov iz tega člena in po potrebi predlagale ukrepe za zagotovitev ustreznih sredstev.
13.	člen
Udeleženke v občini lahko za socialno-varstvene pomoči, o katerih odločamo v občini, določimo višjo raven socialne varnosti, kot je dogovorjena v 12. členu tega sporazuma, če je združeno delo v občini na podlagi stvarno povečane produktivnosti doseglo višji dohodek. Raven socialne varnosti je v tem primeru sorazmerna višji produktivnosti.
Udeleženke v občini lahko v skladu z dogovorjenimi prioritetami dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije določimo tudi višjo raven socialne varnosti, če to omogočajo združena sredstva po samoupravnih sporazumih o temeljih plana.
Višjo raven socialne varnosti bomo udeleženke predhodno uskladile v občinski skupnosti socialnega varstva. Zvišanj iz prvega in drugega odstavka tega člena udeleženke ne bomo upoštevale pri vrednotenju zagotovljenega programa za solidarnostno združevanje sredstev.
Višjo raven socialne varnosti iz tega člena bomo praviloma uresničile s funkcionalnimi oblikami pomoči.
14.	člen
Do ustrezne oblike socialnovarstvenih poiti oči sta upravičena občan oziroma družina, ki imata manjši stvarni mesečni dohodek na družinskega člana, kot je dogovorjena raven socialne varnosti.
Dogovorjeno raven socialne varnosti posamezne družine izračunamo tako, da seštejemo zneske te ravni, določene za vsakega posameznega družinskega člana v skladu s 12. členom tega sporazuma, vsoto pa delimo s številom družinskih članov.
Stvarni mesečni dohodek na družinskega člana izračunamo tako, 'da. seštejemo vse dohodke družinskih članov, določene v 7. členu tega sporazuma, preračunane na mesec, nato pa vsoto delimo s številom družinskih članov.
15.	člen
Vsota socialnovarstvenih pomoči ne sme presegati razlike med dogovorjeno ravnijo socialne varnosti in stvarnim mesečnim dohodkom na družinskega člana.
Če bi socialnovarstvena pomoč po merilih iz tega sporazuma znašala manj kot 2 odstotka čistega osebnega dohodka, se ta pomoč ne dodeli; izjema so le primeri, navedeni v 2. odstavku 9. člena tega sporazuma.
Določbe tega člena ne veljajo za varstveni dodatek ih za delno nadomestitev stanahine.
16.	člen
Udeleženke bomo vsako leto, praviloma v mesecu maju, usklajevale višino socialnovarstvenih pomoči z odstotkom rasti čistega osebnega dohodka v primerjavi z letom poprej.
Določba prejšnjega odstavka ne velja, če zakon ali ta sporazum določata drugače.
Če rast življenjskih stroškov in čistih osebnih dohodkov v prvem polletju preseže rast, ki je bila predvidena v planski resoluciji Skupščine SR Slovenije, za več kot polovico, pristojni organ skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije predlaga udeleženkam medletno valorizacijo.
III.	VRSTNI RED UVELJAVLJANJA SOCIALNOVARSTVENIH POMOČI
17.	člen
če je občan po merilih tega sporazuma upravičen do več vrst socialnovarstvenih pomoči, mu bomo udeleženke dodelile najprej tiste, ki so v celoti urejene z zakonom oziroma izvirajo iz minulega in živega dela druge pomoči pa le tedaj, če občanu še nd zagotovljena dogovorjena raven socialne varnosti.
Pri zaporedju posameznih socialnovarstvenih pomoči bomo udeleženke upoštevale razvrstitev, določeno v 3. členu tega sporazuma.
18.	člen
Če občan uveljavlja socialnovarstveno pomoč, leta pa bi v seštevku z njegovim dohodkom presegla dogovorjeno raven socialne varnosti, bomo udeleženke dodelile pomoč le do te ravni.
Če občan uveljavlja več socialnovarstvenih pomoči, le-te pa bi v seštevku z njegovim dohodkom presegle dogovorjeno raven socialne varnosti, bomo udeleženke do te ravni ustrezno znižale zadnjo od že uveljavljenih pomoči.
Do dogovorjene ravni socialne varnosti bomo znižale tudi že uveljavljeno oziroma zadnjo od že uveljavljenih pomoči, če bi po usladitvi le-te oziroma le-teh v seštevku z občanovim dohodkom pomoč pre-. segla dogovorjeno raven socialne varnosti.
IV.	PRISPEVEK K OSKRBNIM STROŠKOM
19.	člen
Oskrbni stroški v socialnovarstvenih oziroma v drugih organizacijah (6. člen) so stroški prehrane, na-. stani tve in varstva.
Zavezanci za plačilo oskrbnih stroškov so uporabniki socialnovarstvenih storitev in osebe, ki jih do uporabnikov veže preživninska obveznost. Če le-ti zavoljo svojega socialnega položaja ali ker to določa ta sporazum, ne plačujejo oskrbnih stroškov v celoti, prispevajo le del oskrbnih stroškov (v nadaljevanju: prispevek).
20.	člen
Višina prispevka je odvisna le od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana in ne od cene socialnovarstvene storitve.
Prispevek za dnevno oskrbo znaša 35 odstotkov, za celodnevno oskrbo pa 60 odstotkov stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana, vendar ne more presegati polne cene oskrbnih stroškov.
Če_ je stvarni mesečni dohodek na družinskega člana nižji od 70 odstotkov dogovorjene ravni socialne varnosti družine, zavezanec prispevka ne plača.
Za dnevno oskrbo štejemo bivanje v socialnovarstvenih in drugih organizacijah, ki ne presega 12 ur na dan, za celodnevno pa nepretrgano bivanje 24 ur na dan.
Če prihaja v oskrbi do prekinitev, daljših od 3 dni, se prispevek k oskrbnini ustrezno zmanjša.
*	21. člen
Prispevek za dnevno oziroma celodnevno oskrbo v organizacijah za usposabljanje za otroke in mladoletnike z motnjami v telesnem, 'duševnem in osebnostnem razvoju ne sme presegati zneska dogovorjene ravni socialne varnosti, določene za otroke, učence in študente v 12. členu tega sporazuma.
Zavezanec za prispevek za celodnevno oziroma dnevno oskrbo invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb je le uporabnik socialnovarstvenih storitev. Ta je zavezan za prispevek za celodnevno oskrbo z vsemi svojimi prejemki, za dnevno oskrbo v delavnicah za delo pčd posebnimi pogoji pa do polovice svojih prejemkov, vendar največ do polovice zneska, ki predstavlja dogovorjeno raven socialne varnosti za duševno in telesno prizaeete osebe.
22.	člen
Če je zavezanec za prispevek k oskrbnim stroškom le en zakonec, pri izračunavanju stvarnega dohodka na družinskega člana ne upoštevamo drugega zakonca. Med družinske člane štejemo uporabnika socialnovarstvenih storitev, izjemoma pa tudi zavezan-čevega zakonca, če si s svojimi dohodki in prejemki ne more zagotavljati dogovorjene ravni socialne varnosti.
Za zakonca iz prejšnjega odstavka štejemo tudi osebe, ki živijo v življenjski skupnosti v smislu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
V dohodek družine po tem členu štejemo le dohodke in prejemke zavezanca. Na podlagi načela, da starša enako prispevata k dogovorjeni ravni socialne varnosti za otroka, upoštevamo pri izračunavanju dogovorjene ravni socialne varnosti družine le polovičen strošek za vsakega otroka.
Če je zavezanec za prispevek dolžan preživljati tudi zakonca, štejemo v dohodek družine tudi morebitne dohodke in prejemke zakonca, pri ugotavljanju stvarnega dohodka na družinskega člana pa upoštevamo vse člane zavezančeve družine in uporabnika socialnovarstvenih storitev.
23.	člen
Če je več zavezancev za prispevek za istega uporabnika, prispeva vsak od njih ustrezen delež, in to praviloma v razmerju s svojim stvarnim dohodkom.
Prispevek zavezanca iz prejšnjega odstavka praviloma ne more presegati zneska dogovorjene ravni socialne varnosti uporabnika,
24.	člen
Uporabnik socialnovarstvenih storitev prispeva k oskrbnim stroškom v socialnem zavodu celotni znesek svojih osebnih prejemkov (pokojnina, dodatek za
pomoč in postrežbo, preživnina), vendar največ do višine oskrbnih stroškov v tem zavodu, zmanjšan za višino denarnega dodatka, določenega v skladu s samoupravnim sporazumom o enotnih merilih za oblikovanje denarnega dodatka oskrbovancem v socialnih zavodih v SR Sloveniji (Delegatski poročevalec Skupnosti socialnega varstva Slovenije, Skupnosti otroškega varstva Slovenije in Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, št. 9/1982).
Če uporabnik socialnovarstvenih storitev preživlja svoje družinske člane, je osnova za določitev prispevka stvarni mesečni dohodek na družinskega člana.
V.	POSTOPEK UVELJAVLJANJA SOCIALNOVARSTVENIH POMOČI
25.	člen
Udeleženke se sporazumemo, da bomo določbe o postopku uporabljale za vse pravice, določene v 3. členu tega sporazuma, praviloma pa tudi za prispevke k socialnovarstvenim storitvam, razen za varstveni dodatek k pokojnini, za dodelitev solidarnostnega stanovanja in druge primere, za katere je v tem sporazumu določepo drugače.
26.	člen
Postopek uveljavljanja socialnovarstvenih pomoči mora biti hiter. Postopek je potrebno opraviti s čimmanj širni stroški, vendar tako, da pristojni 'organ lahko pravilno in zakonito odloči.
27.	člen
Pristojni organ mora ves čas postopka skrbeti, da morebitna nevednost in nepoučenost občana ne ovirata ali škodujeta pri uveljavljanju njegovih pravic.
Vselej, ko pristojni organ zve ali sodi, da je občan, ki uveljavlja posamezno socialnovarstveno pomoč, upravičen do kakšne druge pravice, s katero bi si zagotovil ustreznejšo socialno varnost, ga mora opo zori ti na to in mu, če je potrebno, pomagati pri uveljavljanju te pravice.
28.	člen
V postopku je potrebno ugotoviti resnično stanje in vsa dejstva, ki so pomembna za pravilno in zakonito odločitev.
Pristojni organ presoja upravičenost do socialnovarstvene pomoči na podlagi vestne in skrbne presoje vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin.
29.	člen
Postopek za uveljavitev socialnovarstvenih pravic se uvede na zahtevek občana ali po uradni dolžnosti.
Postopek se uvede po uradni dolžnosti, če pristojni organ ugotovi, da je občan upravičen do socialnovarstvene pravice ali da obstajajo pogoji, za spremembo ali prenehanje posamezne socialnovarstvene pravice.
30.	člen
Delavci vlagajo zahtevke za uveljavitev socialnovarstvenih pravic (v nadaljevanju: zahtevek) v svoji organizaciji združenega dela, drugi delovni ljudje in občani pa v krajevni skupnosti, kjer imajo stalno prebivališče, v centru za socialno delo ali v strokovni službi udeleženk tega sporazuma ( v nadaljevanju: strokovna služba).
Ce občan vloži zahtevek v strokovni službi, ga le-ta pošlje organizaciji združenega dela oziroma krajevni skupnosti, da o njem izreče svoje mnenje.
Ce je družina upravičena do več vrst socialnovarstvenih pomoči, vloži zahtevek praviloma isti roditelj.
31.	člen
Občani vlagajo zahtevke na obrazcih, ki jih določi pristojni organ skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Občani morajo obrazce — zahtevke izpolniti natančno in popolno. Zahtevek je popoln, če so v njem vpisani vsi potrebni podatki.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti oziroma strokovne službe morajo občanom pomagati pri izpolnjevanju zahtevkov.
32.	člen
Občan je odgovoren za resničnost podatkov v zahtevku.
Občan oziroma njegov zakoniti zastopnik mora najpozneje v 15 dneh sporočiti strokovni službi, ki opravlja skupno evidenco, ali udeleženki, ki zagotavlja pomoč, vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev višine socialnovarstvene pomoči (10. člen).
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora občan oziroma njegov zakoniti zastopnik vsako leto do 15. februarja sporočiti podatke o dohodkih družine v minulem letu, sicer velja, da od 1. maja dalje ni več upravičen do socialnovarstvene pomoči. Ta določba ne velja za štipendije in za denarne pomoči v socialnem skrbstvu.
Občan, ki je zavoljo neresničnih ali zamolčanih podatkov uveljavil socialnovarstveno pomoč, mora udeleženki, ki to pomoč zagotavlja, povrniti neupravičeno pridobljeno premoženjsko korist.
33.	člen
Postopek za uveljavitev socialnovarstvenih pomoči je uveden z dnem, ko je občan vložil zahtevek v organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti oziroma v strokovni službi.
34.	člen
Ko organizacija združenega dela oziroma krajevna skupnost prejme zahtevek, pregleda vpisane podatke in jih po> potrebi dopolni. Na zahtevek vpiše v posebno rubriko svoje mnenje o socialnih razmerah občana. Če ima delavec nizek osebni dohodek, vpiše organizacija združenega dela tudi vzrok, zakaj prejema tak dohodek.
Za podatke v zahtevku, ki ga je pregledala in dopolnila organizacija združenega dela oziroma krajevna skupnost, velja, da so pravilni in resnični, vendar lahko občan dokazuje nasprotno.
35.	člen
Organizacija združenega dela oziroma krajevna skupnost mora pravilno izpolnjeni zahtevek poslati v 15 dneh po prejemu strokovni službi v občini, kjer ima občan stalno prebivališče.
. Če občan nima stalnega prebivališča v SR Sloveniji, mora organizacija združenega dela oziroma krajevna skupnost pravilno izpolnjeni zahtevek v 15 dneh od prejema poslati strokovni službi v občini, kjer ima svoj sedež organizacija združenega-dela, v kateri je delavec zaposlen oziroma v kateri je bil nazadnje zaposlen.
36.	člen
Če organ oziroma strokovna služba ugotovi, da ni pristojen za reševanje .posameznega zahtevka, ga takoj pošlje pristojni strokovni službi in o tem, obvesti občana.
V sporih o grdstojnosta za reševanje zahtevkov odloča posebno sodišče združenega dela.
37.	člen
Strokovna služba zahtevek pregleda in ga dopolni s podatki iz skupne evidence.
Če je potrebno pridobiti še druga mnenja in podatke, ki so potrebni za oceno socialnih razmer, strokovna služba zaprosi zanje krajevno skupnost, kjer živita občan oziroma njegova družina, in druge organe in organizacije.
Center za socialno delo lahko ugotavlja socialne razmere tudi z ogledom ali z razgovorom z občanom oziroma z družino.
Preživninske obveznosti ugotavljamo na podlagi veljavne listine ali z izjavami zavezanca.
38.	člen
Na podlagi zbranih podatkov in ugotovljenih socialnih razmer strokovna. služba pripravi predlog za rešitev zahtevka in ga pošlje pristojnemu organu, da o njem odloči.
Če občan uveljavlja denarno pomoč za brezposelnost, štipendijo iz združenih sredstev ali razliko h kadrovski štipendiji, strokovna služba pošlje pristojni skupnosti za zaposlovanje zahtevek skupaj z mnenjem o ugotovljenih socialnih razmerah. Skupnost za zaposlovanje opravi postopek do konca in o rešitvi zahtevka obvesti občana in strokovno službo.
>	•	39. člen
O zahtevkih odloča organ, ki je za to pristojen po statutu samoupravne interesne skupnosti, ki zagotavlja posamezno socialnovarstveno pomoč (v nadaljevanju: pristojni organ).
Udeleženke v občini se lahko v občinski skupnosti socialnega varstva sporazumemo, da bomo oblikovale skupen organ (odbor za socialnovarstvene pomoči), ki bo odločal o vseh socialnovarstvenih pomočeh.
Vsaka udeleženka imenuje v skupni organ praviloma po enega člana in njegovega namestnika. Predsednika skupnega organa in njegovega namestnika ter člane in njihove namestnike volijo skupščine udeleženk za dobo štirih let.
40.	člen
Če zbrani podatki in mnenja zadoščajo za odločitev, pristojni organ odloča o zahtevku s sklepom.
Če zbrani podatki in mnenja ne zadoščajo za odločitev, lahko pristojni organ zahteva, naj jih strokovna služba dopolni.
41.	člen
Sklep mora biti v pisni obliki In mora obsegati:
—	ime pristojnega organa in predpis o njegovi pristojnosti,
—	označbo zadeve.
—	ime in priimek, datum rojstva in naslov občana,
—	izrek,	,
—	obrazložitev,
—	pouk o varstvu pravice,
—	številka in datum sklepa,
—	podpis predsedujočega in pečati
42.	člen
Ce občan uveljavlja v postopku več zahtevkov in je na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin mogoče odločiti samo o nekaterih, lahko pristojni organ izda sklep samo o, teh zahtevkih. V takšnem sklepu mora biti izrecno navedeno, o katerih zahtevkih oziroma delih zahtevka bo odločeno kasneje.
43.	člen
Zahtevke, ki jim je na podlagi zbranih podatkov in upoštevaje dogovorjene osnove in merila mogoče v celoti ugoditi, lahko reši strokovna služba.
Strokovna služba reši zahtevek z ugotovitvijo, ki ima smiselno enako vsebino kot sklep.
Strokovna služba je za reševanje zahtevkov odgovorna pristojnemu organu in mu mora o svojem delu redno poročati.
44.	člen
Pristojni organ mora izdati sklep najpozneje v 60 dneh, strokovna služba pa ugotovitev v 45 dneh od uvedbe postopka.
Sklep oziroma ugotovitev je potrebno poslati:
—	občanu,
—	strokovni službi,
—	organizaciji združenega dela, če izplačuje pomoč,
—	socialnovarstveni ali drugi organizaciji,' če je pomoč dodeljena v funkcionalni obliki ali če je v sklepu oziroma v ugotovitvi določen tudi prispevek k oskrbnim stroškom,
—	krajevni skupnosti.
45.	člen
Ce občan ne soglaša s sklepom oziroma z ugotovitvijo, lahko v 8 dneh po prejemu sklepa oziroma ugotovitve vloži ugovor na pristojni organ:
Pristojni organ najpozneje v 30 dneh preizkusi odločitev in jo po potrebi spremeni. Če pristojni organ ne ugotovi razlogov za spremembo, potrdi prvotno odločitev. Pristojni organ o tem odloči s sklepom.
Proti sklepu iz prejšnjega odstavka lahko občan v 30 dneh po prejemu sklepa zahteva varstvo pravice pri posebnem sodišču združenega dela. To lahko stori tudi tedaj, ko sklep ali ugotovitev nista bila izdana v predpisanem roku.
Ugovor in zahteva' za varstvo pravice ne zadržita izvršitve sklepa oziroma ugotovitve.
46.	člen
Ce strokovna služba v občini, kjer ima občan stalno prebivališče, ugotovi, da odločitev pristojnega organa ali strokovne službe v občini, kjer je delavec zaposlen, nd skladna s stvarnimi socialnimi razmerami ali z osnovami in merili iz tega sporazuma, na to opozori pristojni organ najpozneje v 15 dneh od prejema sklepa oziroma ugotovitve.
Pristojni organ mora obravnavati opozorilo v 30 dneh po prejemu. Če pristojni organ spremeni prvotno odločitev, izda o tem sklep, s katerim odpravi prvotno odločitev. Ce pristojni organ ne spremeni prvotne odločitve, občana o tem ni potrebno posebej obveščati.
Opozorilo ne zadrži izvršitve sklepa oziroma ugotovitve.
47.	člen
Pristojni organ, ki vodi postopek za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic, ugotavlja tudi prispevke k
oskrbnim stroškom.
Ce zavezanec ni upravičen do socialnovarstvenih pomoči oziroma jih ne uveljavlja, določi prispevek k oskrbnim stroškom socialnovarstvena oziroma druga organizacija, upoštevaje pri tem osnove in merila iz tega sporazuma, o čemer zavezancu izstavi račun.
Socialnovarstvena oziroma druga organizacija mora strokovno službo, ki vodi skupno evidenco, obvestiti o vseh primerih, ko zavezanci z odmerjenim prispevkom ne pokrijejo stroškov celotne oskrbe.
VI.	POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC PO ZAKONU O DRUŽBENEM VARSTVU DUŠEVNO IN TELESNO PRIZADETIH OSEB
48.	člen
Zahtevek za priznanje pravic po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS. št 41/83) se vloži pisno ali ustno na zapisnik v centru za socialno delo oziroma v strokovni službi občinske skupnosti socialnega skrbstva, na območju katere ima občan (v nadaljnjem besedilu tudi: invalid) stalno prebivališče.
O zahtevku za priznanje pravic iz prejšnjega člena odloča samoupravni organ občinske -skupnosti socialnega skrbstva, ki je pristojen za odločanje o upravičenosti do materialnih pomoči. Sklep o priznanju pravice pošlje upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku. Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Če upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik ne soglaša s sklepom, s katerim je bilo odločeno o njegovi pravici, ali če le-ta ni bil izdan v roku 60 dni po vložitvi zahtevka, lahko v 30 dneh po prejemu sklepa oziroma po preteku roka 60 dni zahteva varstvo pravice pri posebnem sodišču združenega dela.
V postopku uveljavljanja pravic po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb se smiselno uporabljajo tudi določbe členov 9, 10, 26—28, 33, 36, 41 in prvi odstavek 44. člena tega sporazuma.
49.	člen
Invalid iz prejšnjega člena je’ upravičen do dodatka za tujo nego; in pomoč V višini 20°/o čistega osebnega dohodka, če potrebuje stalno pomoč in postrežbo drugega pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb in v višini 10 Vo čistega osebnega dohodka, če potrebuje stalno pomoč in postrežbo drugega pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb.
Invalid iz prejšnjega odstavka, katerega stvarni mesečni dohodek oziroma stvarni mesečni dohodek na družinskega člana ne dosega dogovorjene ravni socialne varnosti po tem sporazumu, je upravičen še do dela dodatka v višini 10 Vo čistega osebnega dohodka.
Nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč se izplačujeta za nazaj.
Valorizacija pomoči iz prejšnjega odstavka se opravi vsako leto na podlagi uradno objavljenega sklepa o višini nadomestila in. dodatka za tujo nego in pomoč, ki ga sprejme Skupnost socialnega skrbstva Slovenije.
VII.	POSEBNE DOLOČBE O POSAMEZNIH SOCIALNOVARSTVENIH POMOČEH
1.	Varstveni dodatek
50.	člen
Uživalec pokojnine ima pravico do varstvenega dodatka, če njegova pokojnina ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in če njegovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov na posameznega družinskega člana mesečno ne. presegajo zneska, ki ga s sklepom določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
51.	člen
Pravica do varstvenega dodatka gre uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če vloži zahtevo za priznanje varstvenega dodatka v šestih mesecih od dneva vročitve ugotovitve ali sklepa o pravici do pokojnine.
Ce uživalec pokojnine vloži zahtevo po preteku roka, določenega v prejšnjem odstavku, ali če čele med uživanjem pokojnine izpolni pogoje Za varstveni dodatek, mu gre pravica do varstvenega dodatka od dneva, ko je izpolnil pogoje, vendar največ za šest mesecev nazaj od prvega dne naslednjega meseca po Vložitvi zahteve.
2.	Denarna pomoč za brezposelnost
52.	člen
• Za priznavanje denarne pomoči med brezposelnostjo veljajo osnove in merila' po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti,
Upravičencu do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči gre denarni dodatek v naslednjih odstotkih od osnove, ki je določena z zakonom:
—	5 "/o za enega vzdrževanega člana
—	12 »/o za dvg vzdrževana člana
—	19 °/o za tri vzdržčvane člane
—	25 o/o za štiri ali več vzdrževanih članov
Višina denarnega dodatka, ki gfe upravičencu
do denarnega nadomestila oziroma do denarne pomoči, se poveča za 50 %:
—	če je upravičenec edini hranilec,
—	če preživlja telesno alt duševno teže prizadetega člana (ožje) družine, in to za vsakega takega člana.
Skupna višina izplačanega denarnega dodatka posameznemu upravičencu po določbah tega člena ne sme presegati 25 %> osnove, ki je določena z zakonom.
3.	Delna nadomestitev stanarine
53.	člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni vsi imetniki stanovanjske pravice do družbenih stanovanj ali stanovanj v lasti občanov ali civilnih in 'drugih pravnih oseb, če izpolnjujejo pogoje in merila iz tega samoupravnega sporazuma.
54.	člen
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičene! do delne nadomestitve stanarine, so:
—	da občen ne oddaja stanovanja ali dela stanovanja v po'"naiem.
. — da občan ne uporablja stanovanja ali dela stanovanja zn poslovne or-»store ali za obrtno dejavnost, razen kadar gre za delo invalida na domu;
—	da nihče od družinskih članov občana ni lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali počitniške hiše;
—	da občan glede na število članov družine ne zaseda nadstandardnega stanovanja in ni odklonil ponujene zamenjave za standardno stanovanje po družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
55.	člen
Delna nadomestitev stanarine temelji na socialnih razmerah družine in je odvisna:
—	od števila družinskih članov,
—	od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana v minulem letu,"
—	od višine stanarine, izražene v deležu od dohodka družine.
56.	člen
Ne glede na socialne razmere občana in družinskih članov je le-ta dolžan plačati najmanj 20e/o stanarine, določene za stanovanje, ki ga ima.
Delno nadomestitev stanarine bomo nakazali up-ravljalcu hiše.
57.	člen
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina stanarine, ki jo plačuje, .višja od ugotovljene znosne stanarine.
Znosna stanarina Izraža družbeno sprejemljivo obremenitev družine in jo določamo v odstotku stvar-‘ nega mesečnega dohodka na družinskega člana posameznega tipa družine.
Lestvico o znosni stanarini priporoči občinskim stanovanjskim skupnostim skupščina Zveže, stanovanjskih skupnosti Slovenije po uskladitvi v Skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije, upoštevaje pri tem gibanje stanarin in usmeritve dogovorjene socialne politike.
4.	štipendija iz združenih sredi4ev In razlika h kadrovski štipendiji
58.	člen
Podlaga za določitev višine Štipendije iz združenih sredstev so stroški udeležencev v usmerjenem izobraževanju.
Štipendija iz združenih sredstev obsega:
—	osnovno štipendijo, ki upošteva stroške udeležencev v usmerjenem izobraževanju v kraju stalnega prebivališča in sme dosegati za učence največ 25%> ter za študente največ 30°/e čistega osebnega dohodka;
—	dodatek k osnovni štipendiji za povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega prebivališča (Staršev, skrbnikov ali zakonitih zastopnikov), ki znaša največ 25 °/o čistega osebnega dohodka:
—	dodatek za stroške prevoza v šolo v medkrajevnem prometu, ki presegajo 3 % povprečnega osebnega dohodka.
Dodatka iz 2. in 3. alinee se med seboj izključujeta.
Višina štipendije, izračunana po merilih iz drugega odstavka tega člena, se zmanjša za prispevek staršev v višini, določeni v 59. členu tega sporazuma, s tem da celotna štipendija ne sme presegati 55 "/o čistega osebnega dohodka.
Višina osnovne štipendije iz združenih sredstev se vsako šolsko leto uskladi z uradno ugotovljeno višino povečanja minimalnih življenjskih stroškov v SR Sloveniji in osebnih dohodkov, vendar največ do višine 55 %> čistega osebnega dohodka.
Če izračunana štipendija predstavlja največ 4%> čistega osebnega dohodka, se štipendija ne podeli.
Pri ugotavljanju pravice do štipendij iz združenih sredstev oziroma razlike h kadrovski štipendiji se pri dohodku upoštevajo vsi dohodki družine po predpisih o prispevkih in davkih občanov.
Pristojni organi za štipendiranje v občini podeljujejo štipendije na podlagi vsakoletnih razpisov najkasneje do 30. septembra tekočega leta.
Medsebojne pravice in obveznosti med štipendistom in štipenditorjem (višina, trajanje, valorizacija itd.) ureja medsebojna pogodba.
59.	člen
Prispevek staršev k pokrivanju življenjskih stroškov udeležencev v usmerjenem izobraževanju določamo po tejle lestvici:
Odstotek stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana od čistega osebnega dohodka	Odstotek stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana, ki ga prispevajo starši, če se učenec oziroma študent šola	
	v kraju stalnega prebivališča	zunaj kraja stalnega prebivališča
50,1—55	75	50
45,1—50	70	45
40,1—45	65	40
35,1—40	60	35
30,1—35	55	30
25,1—30'	50	25
20,1—25	40	15
do 20,1	0	0
60.	člen
Učenci in študenti, ki dosegajo prav dober oziroma odličen uspeh, so upravičeni do posebnega dodatka (stimulacije) za doseženi učni uspeh.
Učencem in študentom, ki so dosegli prav dober ali odličen uspeh v minulem šolskem letu, izplačujemo dodatek v naslednji višini:
a)	učencem:
—	5 »/o čistega osebnega dohodka za prav dober uspeh,
—	10 ”/o čistega osebnega dohodka za odličen uspeh;
b)	študentom:
—	5 °/o čistega osebnega dohodka za povprečno oceno 8 do 8.6 oziroma 3,5 do 3,9.
—	10 »/o čistega osebnega dohodka za povprečno oceno 8,7 do 10 oziroma 4 do 5.
Dodatek k štipendiji za učni uspeh ne gre učencem in študentom prvih letnikov.
61.	člen
Štipendist, ki prejema kadrovsko štipendijo, lahko iz združenih sredstev v domicilni občini uveljavlja pravico do razlike med najnižjo kadrovsko štipendijo; ki znaša za učenca ,400 točk in za študenta 600 točk, in višino štipendije, ki bi mu šla (če ne bi imel kadrovske štipendije) iz združenih sredstev po 58. in 59. členu tega sporazuma. Izračun se opravi glede na vrednost točke kadrovske štipendije, določene na začetku vsakega šolskega leta.
Štipendist, ki ima stalno prebivališče zunaj SR Slovenije, lahko uveljavlja pravico do razlike v občini, kjer je sedež štipenditorja.
62.	člen
Udeleženci v usmerjenem izobraževanju, kd bodo zaprosili za štipendijo iz združenih sredstev, se morajo hkrati prijaviti tudi na razpis kadrovskih štipendij, če so le-te razpisane za izobraževanje po vzgoj noizobraževalnih programih oziroma v smereh, v katerih se bodo izobraževali.
63.	člen
Pravico do štipendije iz združenih sredstev, imajo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, ki izpolnjujejo pogoje 12. člena • tega sporazuma in so se prijavila na razpisano kadrovsko štipendijo za izobraževanje po vzgo j noizobraževalnih programih oziroma v smereh, v katerih se bodo izobraževali, pa jim le-te ne bodo podeljene, ter učenci in študenti, ki se bodo izobraževali za izobraževanje po vzgo j noizobraževalnih programih oziroma v smereh, za katere so v družbenem planu občine izražene dolgoročne potrebe, vendar zanje niso bile razpisane kadrovske štipendije.
Štipendist, ki po oceni štipenditorja zavoljo neutemeljenih razlogov odkloni kadrovsko štipendijo, izgubi pravico do štipendije iz združenih sredstev.
64.	člen
Štipendist, ki ponavlja letnik ali se zavoljo ponavljanja ali drugih razlogov vpiše v druge vzgojno-izdbraževalne programe oziroma smeri, v naslednjem šolskem letu ne prejema štipendije, razen v upravičenih primerih, ki jih oceni štipenditor.
65.	člen
Ce delavci v združenem delu sprejemajo spre’-ipembe ali dopolnitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju, s katerimi spreminjajo merila iz 58. do 64. člena tega sporazuma, veljajo nove določbe kot spremembe in dopolnitve tega sporazuma.
5.	Družbene pomoči otrokom
66.	člen
Otrok je upravičen do pomoči, če stvarni mesečni dohodek na družinskega člana družine, v kateri otrok živi oziroma v katero sodi, ne presega 43 odstotkov; če je otrok iz kmečke družine, pa 23 odstotkov čistega osebnege dohodka.
Višina pomoči je razlika med 43 odstotki oziroma 23 odstotki čistega osebnega dohodka in stvarnim mesečnim dohodkom na družinskega člana.
Za kmečko družino štejemo po tem sporazumu družino, ki pretežni del dohodka ustvarja z delom na kmetiji. S tem si zagotavlja znaten del oskrbe iz lastnih virov, kar bistveno vpliva na življenjske stroške.
67.	člen
Če je otrok, ki je upravičen do pomoči iz 66. člena tega sporazilma, zmerno, teže ali težko duševno prizadet ali teže telesno prizadet, je upravičen tudi do povečane pomoči v višini največ 7 odstotkov čistega osebnega dohodka. Otrokovo prizadetost dokazuje izvedensko mnenje komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju oziroma dispanzersko pediatrične službe ali ustrezne specialistične klinike.
68.	člen
Če pomoči ni mogoče zagotoviti v funkcionalni obliki (npr. za stroške prehrane in varstva v vzgoj-novarstveni organizaciji ali v varstveni družim, za stroške prehrane v šoli in podobno) in jo izplačamo v gotovini otroku oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku, pomoč ne sme presegati 15 odstotkov čistega osebnega dohodka oziroma 25 odstotkov čistega osebnega dohodka, če gre za zmerno, teže in težko duševno prizadete ali za teže telesno prizadete otroke, izvzemši primere iz drugega odstavka 9. člena tega sporazuma.
Organ občinske skupnosti otroškega varstva v sodelovanju s centrom za socialno delo ponovno ugotavlja upravičenost do pomoči, če starši otroka vzamejo iz vzgojnovarstvene organizacije, in za to ni utemeljenih razlogov. Enako ravna tudi tedaj, če organ občinske skupnosti otroškega varstva ali center za socialno delo ugotovita, da otrok nima ustreznega varstva.
69.	člen
Novorojeni otrok je upravičen do pomoči praviloma od meseca rojstva dalje, pravico pa mu je mogoče priznati največ za tri mesece za nazaj od vložitve zahtevka.
70.	člen
Občinska skupnost otroškega varstva zagotovi s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela, .ki jih sklene z vsemi vzgojnovarstvenimi organ.nacijami na svojem območju, plačilo vzgojnih storitev in plačilo dela oskrbe, ki ga starši ne plačajo.
Občinska skupnost otroškega varstva ugotovi del oskrbe, ki ga starši ne plačajo, tako da od cene oskrbe odšteje prispevek staršev, določen z 20 členom tega sporazuma in pomoč otrokom iz 66 in 67. člena tega sporazuma.
Občinska skupnost otroškega varstva za g ovi plačilo razlike do cene oskrbe tudi za otroke v varstvenih družinah.
6.	šolska prehrana
71.	člen
’ Stroške šolske prehrane plačajo praviloma starši otrok.
Občinske izobraževalne skupnosti skupaj s šolami in z drugimi dejavniki zagotavljajo zboljšanje pogojev za šolsko prehrano in za zmanjšanje stroškov te prehrane (amortizacija, osebje itd.). Za napredek na tem področju bodo skladno s svojimi pristojnostmi skrbeli tudi Izobraževalna skupnosti Slovenije in udeleženci samoupravnega sporazuma »o štipendiranju na ravni republike.
Občinska skupnost otroškega varstva plača namesto staršev stroške prehrane kot funkcionalno obliko pomoči, ko so izpolnjeni pogoji za dodelitev pomoči po tem sporazumu, stroški prehrane pa niso pokriti iz kakšnega drugega družbenega vira.
7.	Pomoči in prispevki k oskrbnim stroškom v socialnem skrbstvu
72.	člen
Občanu, ki izpolnjuje pogoje, določene v tem sporazumu, občinska skupnost socialnega skrbstva zagotavlja tele pomoči:
— denarna pomoč kot edini vir preživljanja,
—	denarna pomoč kot dopolnilni .vir preživljanja,
—	začasna denarna pomoč,
—	enkratna denarna pomoč,
—	plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu,
—	plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov tuji družim,
—	plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v organizaciji za usposabljanje,
—	plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v rejniški družini (rejnina),
—	plačilo oziroma doplačilo oskrbe in nege na domu.
a) Denarna pomoč kot edini oziroma kot dopolnilni .	vir preživljanja
73.	člen
Do denarne pomoči kot edinega vira preživljanja je upravičen za delo nezmožen občan, ki je brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov in brez premoženja ter nima nikogar, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati, živi pa v domači oskrbi, to je sam ali v družini oziroma z drugimi osebami.
Denarna pomoč kot edini vir preživljanja znaša 43 odstotkov čistega osebnega dohodka.
74.	člen
Do denarne pomoči kot dopolnilnega vira preživljanja je upravičen za delo nezmožen občan, ki je brez premoženja, nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživljati, njegovi dohodki .oziroma prejemki pa ne dosegajo dogovorjene ravni socialne varnosti in živi v domači oskrbi.
Denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja dodelano v višini razlike med denarno pomočjo kot edinim virom preživljanja in dohodki oziroma prejemki občana.
75.	člen
Nezmožnost za delo dokazuje občan, ki je mlajši od 60 (ženske) oziroma 65 let (moški), z izvedenskim mnenjem invalidske komisije, komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ali z mnenjem druge ustrezne komisije.
76.	člen
Denarno pomoč kot edini vir preživljanja in denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja dodelimo za nedoločen čas.' ko. utemeljeno pričakujemo, da se v daljšem časovnem obdobju ne bodo izboljšale socialne razmere občana.
b) Začasna in enkratna denarna pomoč
77.	člen
Do začasne oziroma do enkratne denarne pomoči je upravičen občan, ki je sicer zmožen za delo, vendar’ sebi oziroma svoji družini ne more zagotoviti socialne varnosti zavoljo naslednjih vzrokov:
—	smrt v družini, bolezen, elementarna nesreča, drugi primeri višje sile;
—	začasna nezaposlenost, če je občan prijavljen pri pristojni skupnosti za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ter zaposlitve ne odklanja in nima možnosti za pridobivanje dohodka;
—	odpust s prestajanja zaporne kazni;
—	drugi nujni primeri.
V primerih iz prvega odstavka tega člena upoštevamo za ugotavljanje upravičenosti do pomoči socialne razmere v času uveljavljanja pravice.
78.	člen
Začasno denarno pomoč dodelimo občanu, če je njegova socialna varnost ogrožena in če pričakujemo, da se bodo njegove socialne razmere spremenile v krajšem času, tako da pomoči ne bo več potreboval.
Začasno denarno pomoč dodelimo za določen čas, in to praviloma za obdobje 6 mesecev, izjemoma pa jo lahko podaljšamo največ še do 6 mesecev.
Višina začasne denarne pomoči je odvisna od občanovih socialnih razmer, vendar ne more biti višja od denarne pomoči kot edinega vira preživljanja.
79.	člen
Enkratno denarno pomoč dodelimo občanu, pri katerem gre za premostitev trenutnih težav.
Višina enkratne denarne pomoči je odvisna od socialnih razmer občana, vendar ne more biti višja od dvakratnega zneska denarne pomoči' kot edinega vira preživljanja.
80.	člen
Do enkratne denarne pomoči so lahko upravičeni tudi prejemniki denarne pomoči kot edinega in dopolnilnega vira preživljanja, in sicer za nakup ozimnice, kurjave itd.
Rejencem, za katere plačuje rejnino občinska skupnost socialnega skrbstva, lahko dodelimo enkratno denarno pomoč za nakup šolskih potrebščin. Do te oblike pomoči so upravičeni tudi otroci iz družin, ki ne dosegajo dogovorjene ravni socialne varnosti in živijo v domači družini.
81.	člen
Občinska skupnost socialnega skrbstva lahko izjemoma dodeli enkratno denarno pomoč občanu, ki nima stalnega prebivališča na njenem območju in izpolnjuje pogoje iz 77. člena tega sporazuma.
Občinska skupnost socialnega skrbstva iz prejšnjega odstavka zahteva povračilo izplačane pomoči od pristojne skupnosti v občini, kjer ima občan stalno prebivališče.
82.	člen
V posameznih nujnih primerih uveljavlja občan pravico do enkratne družbene denarne pomoči na podlagi ustnega ali pisnega zahtevka, ki ga vloži pri pristojnem centru za socialno delo. Le-ta je dolžan zahtevek sprejeti, pristojni organ oziroma pooblaščeni delavec pa mora o njem nemudoma odločiti in izdati pisni sklep oziroma ugotovitev.
c)	Plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu
83.	člen
Pravico do pomoči v obliki plačila oziroma doplačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu ima občan, ki mu ni mogoče na drug primeren način zagotovi socialne varnosti, izpolnjuje pa pogoje iz tega člena. Pravico do pomoči v obliki plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu ima občan, ki bi bil sicer upravičen do pomoči kot edinega vira preživljanja Pravico do doplačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu pa ima občan, ki ni zmožen za delo je brez premoženja, nima oseb, k> bi ga bile dolžne in sposobne v celoti preživljati, njegovi dohodki in prejemki pa skupaj s prispevki zavezancev iz 20. člena tega sporazuma ne dosegajo stroškov oskrbe.
Prejemnik pomoči v obliki plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu je upravičen do denarnega dodatka v skladu s samoupravnim sporazumom er enot-
nih merilih za oblikovanje denarnega dodatka oskrbovancem v socialnih zavodih v SR Sloveniji' (v nadaljevanju: denarni dodatek).
Višina pomoči v obliki doplačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu je enaka razliki med ceno oskrbe v socialnem zavodu ter seštevkom dohodkov in prejemkov občana ter prispevkov zavezancev k stroškom socialnovarstvenih storitev, zmanjšanim za višino denarnega dodatka.
d)	Plačilo oziroma doplačilo drugih oskrbnih stroškov
84.	člen
Do pomoči v obliki plačila oziroma doplačila oskrbnih stroškov v tuji družini je upravičen občan iz drugega odstavka 83. člena, ki iz kakršnegakoli vzroka ne more živeti pri svojcih, se ne more sam oskrbovati, zanj pa je oskrba v tuji družini ustrezna oblika družbenega varstva.
Višina doplačila oskrbnih stroškov v tuji družini je enaka razliki med ceno oskrbe in seštevkom dohodkov in prejemkov občana ter prispevka zavezancev k stroškom socialnovarstvenih storitev, zmanjšanim za višino denarnega dodatka.
85.	člen
Do plačila oziroma do doplačila stroškov oskrbe v rejniški družini oziroma v organizaciji za usposabljanje. je upravičen otrok, ki je bil z odločbo pristojnega organa oddan v rejništvo oziroma v organizacijo za usposabljanje, če starši ati osebe, ki so ga dolžni preživljati, ne zmorejo v celoti ali delno kriti oskrbnih stroškov.
Višina pomoči v obliki plačila oziroma doplačila k oskrbnim stroškom v rejniški družini oziroma organizaciji za usposabljanje je enaka razliki med prispevkom zavezancev (v skladu z 20. členom tega sporazuma) in višino oskrbnine.
86.	člen
Občan, ki mu je dodeljena pomoč po 73. ali po 74. členu tega sporazuma, lahko dobi tudi dodatno pomoč v obliki plačila oziroma doplačila oskrbe na domu ali v dnevnem varstvu v tuji družini ali socialnem zavodu, če tako oskrbo potrebuje in je zanj primerna in če mu je v resnici zagotovljena.
e)	Urejanje obveznosti plačevanja prispevka zavezanca k stroškom oskrbnine za upravičenca
87.	člen
Višino prispevka zavezanca k stroškom socialnovarstvenih storitev predlaga zavezancu po merilih iz 20. člena tega samoupravnega sporazuma pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva. Pri določitvi višine prispevka le-ta upošteva tudi potrebne stroške za garderobo upravičenca, pri obiskih pa lahko tudi prevozne stroške z javnimi prevoznimi sredstvi.
Obveznost plačevanja prispevka k oskrbnini ' za upravičenca ureja poseben pisni dogovor med zavezancem in pristojnim organom , občinske skupnosti socialnega skrbstva.
88.	člen
Dogovorjeno višino prispevka iz prejšnjega člena bomo vsako leto v mesecu maiu 'uskladili s povečanjem čistih osebnih dohodkov Ce na ta n ari n valorizirani prispevek zavezanca sam ali v seštevku z do-
hodki in prejemki upravičenca preseže ceno oskrbnine, se prispevek ustrezno zniža.
89.	člen
Zavoljo bistveno spremenjenih okoliščin, ki nastopijo po sklenitvi dogovora o višini prispevka k oskrbnim stroškom za upravičenca, sme zavezanec predlagati občinski skupnosti socialnega skrbstva sklenitev novega dogovora, odložitev plačila zapadlih obveznosti ali odpis dolga.
90.	člen
Če zavezanec ne pristane na sklenitev dogovora o prispevku k stroškom oskrbnine za upravičenca ali pa ga ne izpolnjuje, ukrepa občinska skupnost v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
91.	člen
Do pomoči' iz 73., 74., 83. in 84. člena tega sporazuma je Upravičen tudi občan, ki je lastnik nepremičnin, če dovoli v • prid občinske skupnosti, ki mu pomoč daje, zemljiškoknjižno zavarovanje izplačanih zneskov pomoči na svojo nepremičnino.
Pomoči, naštete v prejšnjem odstavku tega člena, je izjemoma mogoče dodeliti občanu, ki ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja terjatve v prid občinske skupnosti, ki mu pomoč zagotavlja, in tudi občanu, ki ima osebe, ki so ga dolžne in sposobne preživljati, pa svoje pravice iz kakršnegakoli razloga ne more uveljaviti. V tem primeru občinska skupnost izterja izplačane zneske pomoči ob morebitni odtujitvi nepremičnine v zapuščinskem postopku oziroma s tožbo v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
8.	Oprostitev doplačila k cenam zdravsivenih storitev
92.	Člen
Občan je upravičen do oprostitve doplačila k cenam zdravstvenih storitev, če stvarni mesečni dohodek na družinskega člana, ne presega 45 odstotkov čistega osebnega dohodka.'
Oprostitev velja tudi za družinske člane občana, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu in če jih preživlja. Prav tako velja oprostitev za kmete v času, ko so oproščeni prispevka za zdravstveno varstvo, in družinske člane, ki jih preživljajo.
9.	Osnove in merila za dodelitev solidarnostnega stanovanja
93.	člen
Občan je upravičen; da se ga uvrsti na prednostno listo upravičencev za dodelitev solidarnostnega stanovanja, če izpolnjuje splošne in posebne pogoje
94.	in 95. člena tega sporazuma.
94.	člen
Splošni pogoji za dodelitev solidarnostnega stanovanja so:
1.	da občan in osebe, ki z njim stalno stanujejo (zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, ki najmanj dve leti živijo z njim v ekonomski skupnosti), ni imetnik stanovanjske pravice ali je imetnik na neprimernem stanovanju;
2.	da ima občan stalno prebivališče na območju občine, v kateri je vložil prošnjo za dodelitev solidarnostnega stanovanja;
3.	da občan oziroma njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja;
4.	da občan ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo svojih bližnjih sorodnikov (zakonec, starši oziroma otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve. leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oziroma v stanovanjih;
5.	da občan oziroma kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše;
6.	da socialne razmere občana oziroma članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči;
7.	da občan ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen.
95.	člen
Posebna pogoja za dodelitev solidarnostnega stanovanja sta neprimernost stanovanja in socialne razmere občana in njegove družine.
Stanovanje ni primerno:
—	če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne presega standardov iz 17. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, razen v izjemnih primerih, kot so: več kot dve generaciji v družini, težja bolezen, ki terja trajno nego itd.; ■
—	če stanovanje ni ustrezno opremljeno (ni vode, elektrike, ogrevanja);
—	če gre za souporabo stanovanjskih prostorov;
—	če je nefunkcionalno.
Socialne razmere občana in njegove družine štejejo za poseben pogoj:
—	če stvarni mesečni dohodek samskega občana ne presega 50 odstotkov do 65 odstotkov, stvarni mesečni dohodek na družinskega člana v družinah z dvema ali več člani pa 40 odstotkov do 50 odstotkov in pri mladih družinah 60 odstotkov do 70 odstotkov čistega osebnega dphodka;
—	če posebne razmere (denimo daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zavoljo delovne nezmožnosti, ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega itd.) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine.
Omejitve pri višini dohodka iz prve alinee prejš-nega odstavka ne veljajo za upokojence, invalide in borce NOV, ki pridobivajo stanovanja iz sredstev za stanovanjsko gradnjo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Za mlado družino po tretjem odstavku tega člena šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri noben od staršev ni starejši od 30 let.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
96.	člen
Osnove in merila za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči, določene v tem sporazumu, bomo udeleženke v celoti uveljavile najkasneje 1. 5. 1985. leta.
Ce sredstva posamezne udeleženke tega sporazuma ne omogočajo polne uveljavitve osnov in meril, skupščina te skupnosti določi, do katere meje bo zagotovila raven socialne varnosti v letu 1985. Ce
sredstev kljub usklajevanju med udeleženkami ni mogoče zagotoviti v okviru skupne porabe, skupščina o tem obvesti delavce v združenem delu in obenem predlaga ustrezne spremembe v združevanju sredstev, da bi tako omogočila polno uveljavitev tega sporazuma najkasneje do 1. 1. 1986. leta.
97.	člen
Udeleženke bomo ta sporazum uporabljale kot svoj samoupravni splošni akt in z njim nadomestile samoupravne splošne akte, ki deloma ali v celoti urejajo osnove, merila in postopke za* uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči.
Udeleženke, ki pri ugotavljanju upravičenosti, do socialnovarstvenih pravic ne bomo neposredno uporabljale določb tega sporazuma zavoljo posebne zakonske ali samoupravne ureditve, bomo najpozneje v 6 mesecih po sprejetju sporazuma uskladile z njegovimi določili vse samoupravne splošne akte, ki urejajo osnove, merila in postopke za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči.
98.	člen
Udeleženke soglašamo, da bomo za uresničevanje tega samoupravnega sporazuma pripravile in uporabile enotno programsko rešitev za računalniško obdelavo postopkov in podatkov. V ta namen bo sklenilo predsedstvo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije pogodbo z ustrezno organizacijo združenega dela, ki bo zagotovila pripravo in aplikacijo računalniške obdelave. Zainteresirane udeleženke v občini se zavezujemo, da se bomo dogovorile o načinu zagotovitve sredstev.
99.	člen
Udeleženke tega samoupravnega sporazuma prevzemamo polno odgovornost za ureshičevanje vseh njegovih določb, in sicer vsaka skladno s svojim delovnim področjem in pristojnostmi. V ta namen bomo zlasti:
—	zagotovile uresničevanje sporazuma v svoji skupnosti;
—	redno spremljale uresničevanje sporazuma kot sestavino samoupravnega nadzorstva;
—	najmanj enkrat na leto obravnavale uresničevanje sporazuma na seji skupščine skupnosti;
—	obvestile skupščino Skupnosti socialnega varstva Slovenije in pristojno udeleženko, če bomo ugotovile, da določbe sporazuma v posamezni skupnosti uresničujejo pomanjkljivo ali jih kršijo ali pa jih ne uresničujejo.
Udeleženke bomo v skupščini socialnega varstva Slovenije obravnavale obvestila o morebitnih kršitvah samoupravnega sporazuma in se glede na težo kršitev dogovorile za ukrepe proti ugotovljeni kršitelj ici.
100.	člen
Ta sporazum objavi v Uradnem listu SR Slovenije predsedstvo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije, ko ugotovi, da ga je sprejela večina udeleženk.
Sporazum začne veljati za udeleženke, ki so ga sprejele, osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
101.	člen
Udeleženke soglašamo, da je za razlago določil tega sporazuma pristojna skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Komisija skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije za usklajevanje programov socialnega varstva spremlja uresničevanje sporazuma in obravnava predloge udeleženk za spremembe in dopolnitve. Če komisija oceni, da je predlog za spremembo ali dopolnitev sporazuma utemeljen, pripravi besedilo in predlaga skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije, da pošlje predlog v odločitev udeleženkam.
Za spreminjanje in dopolnjevanje sporazuma velja enak postopek, kot za sklenitev.
102.	člen
K temu sporazumu lahko pristopijo tudi druge samoupravne interesne skupnosti.
St. 19-4-336-84/3
Predsedstvo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije je na seji dne 19. julija 1984 ugotovilo, da je samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic sprejela večina udeleženk. Do 19. julija 1984 so sporazum sprejele naslednje udeleženke na svojih skupščinah:
Skupnost socialnega varstva Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Zdravstvena skupnost Slovenije. Izobraževalna skupnost Slovenije in skupščina delegatov-udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike.
Občinske skupnosti socialnega varstva: Brež:ce, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona,^zola, Jesenice. Kamnik, Lenart, Lendava, Litija Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vjč-Rudnik, Ljutomer, Murska Sobota. Novo mesto, Piran, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Titovo Velenje, Zagorje ob Savi.
Občinske skupnosti otroškega varstva: Brežice, Cerknica, Črnomelj Dravograd, Gornja Radgona, Izola, Jesenice, Kamnik, Laško, Lendava. Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Mozirje, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Trebnje, Tržič, Titovo Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec.
Občinske skupnosti socialnega skrbstva: Brežice, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Izola, Jesenice, Kamnik. Kranj, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Metlika, Mozirje. Murska Sobota, Novo mesto, Piran. Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trebnje, Tržič, Titovo Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi.
Občinske skupnosti za zaposlovanje:	Brežice,
Cerknica, Domžale, Gornja Radgona, Izola, Jedenice, Kamnik, Kranj, Krško, Lenart, Litija, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška. Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer. Logatec, Metlika, Murska Sobota, Ptuj, Radovljica, Ravne na Koroškem,
Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Trebnje, Tržič, Zagorje ob Savi.
Občinske stanovanjske skupnosti:	Ajdovščina,
Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Izola, Jesenice, Kamnik, Kranj, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Postojna, Ptuj, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Trebnje, Zagorje ob Savi.
Občinske zdravstvene skupnosti: Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Idrija, Izola, Jesenice, Kamnik, Koper, Kranj, Krško, Lenart, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Metlika, ' Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič, Titovo Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Slovenska Bistrica.
Občinske izobraževalne skupnosti: Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Dravograd, Gornja Radgona, Izola, Kamnik, Kranj, Lenart, Litija, Ljubljana Center. Ljutomer, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Trebnje, Titovo Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi.
Predsedstvo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije bo objavilo v Uradnem listu SRS seznam še drugih udeleženk — podpisnic samoupravnega sporazuma, ko bo prejelo njihove pristopne izjave.
1276.
Na podlagi 27. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 113. in 114. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80). 41.. 42. in 43. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79) in na podlagi sklepa o pripravi in sprejetju plana razvoja raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji v obdobju 1986 do 1990 (Raziskovalec, št. 5/84) je skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije na 10. seji dne 10. julija 1984 sprejela
SKLEP
o enotnem oblikovanju elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 1
1.	člen
Elemente za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov na področju raziskovalne dejavnosti oblikujejo po tem sklepu uporabniki in izvajalci v Raziskovalni skupnosti Slovenije, posebnih raziskovalnih skupnostih in občinskih raziskovalnih skupnostih.
Uporabniki izrazijo svoje interese in potrebe tudi preko SIS družbenih dejavnosti in materialne proiz-
vodnje, družbenopolitičnih organizacij, zlasti SZDL in DPZ skupščine SRS in Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje, za tista področja interesov, ki so širšega in nacionalnega pomena, oziroma ki so izrazito skupnega pomena.
Z elementi za pripravo SSTP, delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani na podlagi smernic za družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1986—1990 ter svojjh interesov opredeljujejo:
—	potrebe po inovacijskem znanju in kadrih za delo in življenje v samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	skupne potrebe po raziskovalni dejavnosti in njenih rezultatih kot splošnem pogoju za zadovoljevanje svojih neposrednih potreb.
2.	člen
Uporabniki sprejmejo sledeče elemente;
1.	Potrebe po inovacijskem znanju in raziskoval-no-razvojnih kadrih za oblikovanje in izvajanje planiranih razvojnih projektov svojih, samoupravnih organizacij in skupnosti (strokovno poznavanje tehnološkega razvoja svojega področja, stanje usposobljenosti (spec. mag. dr.), dinamiko potrebnega števila kadrov).
2.	Pogoje, pod katerimi zadovoljujejo svoje potrebe po kadrih in znanju, glede na:
—	usmerjanje kadrov z inovacijskim znanjem v razne faze oblikovanja in izvajanja razvojnih projektov
—	določanje kriterijev za ugotavljanje kakovosti in ustreznosti teh kadrov in njihovega pretoka (strokovno poznavanje tehnološkega razvoja v svet/, sposobnost - mednarodnega strokovnega komuniciranja, pravočasnost pretoka kadrov v inovacijske razvojne projekte)
—	način medsebojnega sprotnega informiranja, varovanja poslovne tajnosti in varstva pravic industrijske lastnine.
3.	člen
Izvajalci opredelijo sledeče elemente:
1.	Področja fundamentalnih in aplikativnih raziskav, ki "jih obvladajo in uvajajo glede na predmet poslovanja, mentorske kadre in potrebno opremo.
2.	Število in discipliniranost (specialnost) kadrov, sposobnih organizirati in voditi .raziskovalno delo y raziskovalni organizaciji.
3.	Zmogljivosti raziskovalne organizacije, za ustvarjanje inovacijskega znanja (vrsto inovacijskih produktov, postopkov, informacij itd.) in kadrov (število inovacijsko usposobljenih raziskovalcev, ki na leto lahko preidejo iz raziskovalne organizacije v organizacijo združenega dela uporabnika, ne da bi se pri tem zmanjšala lastna zmogljivost), ter celotni potrebni čas za usposobitev posameznika.
4.	Potrebna sredstva za ustvarjanje inovacijsko usposobljenega raziskovalca (cene iz leta 1984).
5.	Predlogi za morebitne spremembe meril za določitev cene raziskovalnih storitev, ki naj bi jdh zagotavljali po sporazumu.
4.	člen
Poleg elementov iz 2. člena opredelijo nporabni-ki tudi obseg sredstev, ki jih v svojih analizah raz-
vojnih možnosti in ostalih planskih dokumentih predvidevaj p za naložbe v:
—	živo delo razjskovalnoTrazvpjnih delavcev v inovacijskih razvojnih projektih (za lastne zmogljivosti oziroma za zunanje, predvsem trajneje angažirane zmogljivosti).
—	živo delo raziskovalcev v aplikativnih raziskavah skupnega pomena za več OZD (neposredno ali z združevanjem preko PORS),
—	živo delo raziskovalcev-mentorjev pri ustvarjanju inovacijskega kadra in živo delo raziskoval-cev-stažistov oziroma raziskovalnih ekip v procesu zorenja (neposredno kot izpopolnjevanje delavcev v lastnih OZD in preko združevanja sredstev v okvirih raziskovalnih skupnosti, zlasti RSS),
—	opremo m informacij sko-komunikacij sko infrastrukturo, potrebno za kvalitetno opravljanje raziskovalnega in razvojnega dela (neposredno v okviru la"stnih razvojnih projektov večjih OZD in z združevanjem preko raziskovalnih in drugih skupnosti).
5.	člen
Osnutek programa raziskovalne dejavnosti skupnega pomena za zadovoljevanje neposrednih potreb uporabnikov . in potreb cele skupnosti uporabnikov kot splošni pogoj za utrjevanje in večanje družbene inovacijske sposobnosti, pripravljajo na podlagi elementov za SSTP, določenih s tem sklepom, organi za planiranje v raziskovalnih skupnostih. Zato jim sub-iekti planiranja sproti, oziroma najkasneje do terminov določenih v programu priprave in sprejemanja srednjeročnih planskih aktov skupnosti, posreduje-jejo ustrezne kvantifikacije elementov.
6.	člen
Način kvantifikacije elementov bodo v skladu s, specifiko področij izvajalcev in potreb uporabnikov, pripravili odbori za planiranje raziskovalnih skupnosti.
7.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 10. julija 1984.
Predsednik skupščine RSS
Peter Kunc 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE NOVO MESTO
1277.
Na podlagi sklepa skupščine SRS z dne 20. 6. 1984 o znižanju obveznosti gospodarstva za leto 1984 in na podlagi odloka o določitvi kbličnikov za valorizacijo katastrskega dohodka, ki ga je sprejel Izvršni svet Skupščine SRS (Uradni list SRS, št. 10/84) je Izvršni odbor Območne vodne skupnosti Dolenjske po pooblastilu skupščine Območne vodne skupnosti Dolenjske na svoji redni 71. seji, dne 13. julija 1984 sprejel
SKLEP
o znižanju obveznosti iz" povračil od davčne osnove in znižanju prispevne stopnje iz povračila od kmetijske dejavnosti
1.	Zavezanci (organizacije združenega dela) plačujejo v letu 1984 povračila od davčne osnove (splošni vodni prispevek) v višini 90 % sprejete obveznosti izhajajoče iz sklepa skupščine Območne vodne skupnosti Dolenjske z XVIII. zasedanja, dne 23. decembra 1983 (Uradni list SRS, št. 1/84).
2.	Povračilo od kmetijske dejavnosti se v letu 1984 zniža od 1,13%—1,57%. na -0,26%—0,35% od katastrskega dohodka.
Predsednik	1
Izvršilnega odbora OVS Dolenjske Jože Avšič 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
1278.
Na podlagi sklepa o proizvodih in storitvah iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti, za katere samoupravne organizacije in skupnosti niso dolžne pošiljati obvestila o cenah pristojnim skupnostim za cene (Uradni list SFRJ, št, 23/84), 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS. št. 23/76) ter na podlagi sklepa 2. seje zbora združenega dela ih zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Brežice dne 25. junija 1982 je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na 51. seji dne 18. julija 1984 sprejel.
SKLEP
o soglasju k cenam geodetskih storitev
1. člen
S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilno-pravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine Brežice.
2. člen
Cene iz 1. člena tega sklepa so:
Zap.	Cena
gt.	Vrsta in obseg del	geodetske
storitve * 1 2
1.	Parcelacija
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.250
2.	Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha
na	dva dela	;	5.600
2.2.	Za	vsak	nadaljnji	0,3 ha	'	1.650
2.3.	Za	vsako	dodatno	novo	parcelo	1.400
2.4.	Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %
2.	Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma
ureditvenih načrtov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.250
2.	Parcelacija za obod
2.1.	Za vsak 10 m meje oboda	1.150
2.2.	Za vsako novo nastalo parcelo	1.400
3. Ekspropriacija dolžinskih objektov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.250
2.	Hektometer (100 m) ekspropriacije	8.100
Zap.	Cena
št.	Vrsta in obseg del	geodetske
■	storitve
4.	Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra
1.	Navezava na geodetsko	mrežo	1,250
2.	Določitev meje
2.1.	Za grafično izmero za 2 mejni točki	4.300
2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno	točko	1.400
2.3.	Za numerično izmero za 2	mejni	točki	2.400
2.4.	Za vsako nadaljnjo točko	950
5.	Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku
1.	Navezava na geodetsko	mrežo	1.250
2.	Ugotovitev meje
2.1.	Za 2 mejni točki	3.300
2.2.	Za vsako nadaljnjo mejno	točko	950
6.	Posnetki za lokacijslco dokumentacijo in posnetki novozgrajenih stavb in objektov
1.	Do 0,5 ha'	,	4.250
2.	Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	1.400
7.	Zakoličbe stavb in objektov
1.	Stanovanjska stavba ali garaža	2.400
2. Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času
8. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunavati stroškov po ceniku, se uporab-
ljajo naslednje urne cene:
—	za terensko geodetsko delo ura po	500
—	za pisarniško geodetsko delo ura po	450
—	za risarsko geodetsko delo ura po	200
—	za figurantsko delo ura po	220
9. Cenam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, kilometrina, ...) in stroški figuranta po dejansko porabljenem času.
3.	člen
Prihodki, ki , se ustvarijo s to dejavnostjo se uporabijo kot sredstva za delo upravnega, organa.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice o soglasju k cenam geodetskih storitev (Uradni list SRS, št. 36/83).
5.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-9/84-7
Brežice, dne 19. julija 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupš*'!-!-3 občine B: .: ce
Jože Avšič 1. r.
GORNJA RADGONA
1279.
Na nod'agi 16 člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnost: občine Gornja Radgona za obdobje 1981 do 1985 je skupščina Samoupravne komunalne interesne
skupnosti na svojem 1. izrednem skupnem zasedanju dne 29. junija 1984 sprejela
SKLEP
o spremembi stopnje za združevanje sredstev za pripravo stavbnih zemljišč potrebnih za planirani obseg družbeno usmerjene gradnje v občini Gornja
Radgona
1
Prispevek za komunalno urejanje stavbnih zemljišč na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Gornja Radgona po stopnji 0,80 odstotka se zniža za 10 odstotkov in to pri delitvi čistega dohodka za leto 1084 na 0,72 odstotka od osnove BOD.
II
Ta sklep začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja za leto 1984.
Gornja Radgona, dne 20. julija 1984.
'	Predsednik
Skupščine 5KIS Ivan Kovvtč 1. r.
GROSUPLJE	>
1280.
Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o komunalmh dejavnostih (Uradni Ust SRS, št. 8/82), 4. člena ver prvega in tretjega odstavka 11. člena zakona o uporabi predpisov in reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47,83) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1984 sprejela
ODLOK
o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe
1.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela. delovnih skupnostih in poslovnih enotah s sedežem na območju občine Grosuplje in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov v poslpvn h prostorih na območju občine Grosuplje, so dolžni plačevati prispevek za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in poslovnih enotah s sedežem na območju občine Grosuplje, plačujejo orispevek iz dohodka po stopnji 2.2 odstotka od določene osnove.
Osnova za obračun prispevka iz dohodka iz prvega odstavka tega člena je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
Prispevek se obračuna in odvaja ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka
3.	člen
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov
plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 2,2 odstotka od določene osnove.
Osnova za obračun prispevka iz dohodka iz prvega odstavka tega člena je osebni dohodek zavezanca in delavca, ki je pri njem v delovnem razmerju, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
Prispevek je treba plačevati v rokih, ki veljajo za plačevanje davkov iz'osebnega dohodka.
4.	člen
Ne glede na določilo 2. in 3. člena tega odloka, bodo delavci in delovni ljudje iz 1. člena odloka v letu 1984 plačevali prispevek iz dohodka po stopnji 1.98 odstotka od v 2. oziroma 3. členu tega odloka določene osnove.
5.	člen
Prispevek se odvaja na zbirne račune Samoupravne komunalne skupnosti občine Grosuplje.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1984.
St 352-9/84	V
Grosuplje, dne 3. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r.
LENART
1281.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1145/77 in 2-36/78), ter 367. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na 63. seji dne 16. julija 1984 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarnc preglede in dovoljenja na območju občine Lenart
1.	člen
S to odredbo se določa višina pristojbin za vete-rinarsko-sanitame preglede in dovoljenja iz 17., 21. in prvega in drugega odstavka 30., 31. in 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76 in 67/80) ter 25., 27., 4. točke 28. člena 29. 30. in 2. točke 35. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78).
2.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov, preglede klavnih kopitarjev, park-larjev, perutnine in kuncev, za veterinarsko sanitarne preglede živalskih proizvodov in živalskih surovin v predelavi, za dovoljenje za promet z mlekom, in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se na območju občine Lenart plačujejo naslednje pristojbine:
I.	Za veterinarsko-sanitarni pregled kamionskih ali vagonskih pošiljk pri nakladanju, prekladanju in razkladanju živih živali:
om
—	kamioni do 2 toni	468,00
—	kamioni ali vagoni do 10 ton	624,00
—	za vsako nadaljnjo tono pa še po	62,50
—	za letalske pošiljke živih živali	1.560,00
Za kosovne pošiljke živih živali:
—	za kopitarje, goveda in jelenjad od
komada	179,50
—	za žrebeta, teleta, prašiče, drobnico, pse, mačke, in drugo živo divjad ter druge
živali od komada	71,50
Za perutnino, golobe in druge ptice, kunce in druge male živali za kamion, ali vagon:	‘	.	312,00
—	za vsako vozilo z enodnevnimi piščanci
in za kamionske ali vagonske pošiljke čebel 468,00
—	za pošiljke čebel — manjše za vsakih
10 panjev	179,50
—	za pošiljke rib, žab, polžev itd. od
1 tone	,	312,00
Za kosovno pošiljko perutnine, okrasnih in drugih ptičev, kuncev in drugih malih živali po komadu oziroma kg	54,50
II.	Za pošiljke živali, proizvodov, surovin živalskega izvora, krmil in živalskih odpadkov
—	za	kamion do 2 toni	312,00
—	za	kamion ali vagon	do 10 ton	624,00
—	za	vsako nadaljno tono	62,50
—	za	letalsko pošiljko	905,00
—	za	mleko po litru ali	kg	0,07
Za kosovne pošiljke živil, proizvodov, surovin živalskega izvora, krmil in živalskih odpadkov	180,00
—	za mast, zaseko, maslo, sire,, med,
vosek, jajca in drugo po kg	1,79
—	za mleko po litru ali kg	0,36
III.	Veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk kopitarjev in parklarjev, ki se vodijo izven območja občine
—	po živali	156,00
IV. Veterinarsko-sanitarni pregledi pri nakladanju ali razkladanju izvoznih in uvoznih pošiljk živali, živil živalskega izvora, živalskih proizvodov, surovin, odpadkov, valilnih jajc, iker, semena za umetno ose-
menjevanje in krmil
—	za	pošiljko do 1 tone	780,00
—	za	pošiljko nad 1 tono	1.560,00
—	za	kosovne pošiljke	359,00
V.	Veterinarsko-sanitarni	pregled klavnih živali in
mesa ob klanju v klavnicah:
—	za	govedo in kopitarje	156,00
—	za	teleta in drobnico	94,00
—	za	prašiče *	109,00
—	za	odojke, jagnjeta in	kozliče	47,00
—	za	ribe po kg	3,58
—	za	perutnino po kosu	1,56
VI.	Veterinarsko-sanitarni pregled mesa, jajc. mleka, divjačine in njihovih izdelkov, rakov, školjk' žab, polžev, želv in iker namenjenih za hrano ljudi:
—	v predelovalnicah mesa znašajo pristojbine 0,39 din po kg predelane hrane ali se nadzor dogovori po pogodbi upoštevajoč čas, ki je potreben za stalni nadzor in 25 odstotkov od vrednosti porabljenega časa ali pogodbe,
—	v gostinskih obratih, prodajalnah živil živalskega izvora, v obratih družbene prehrane, skladiščih,
din
pakirnicah, predelavah živil, v obratih kmečkega turizma, pri zasebnikih in na prireditvah se za veteri-narsko-sanitarne preglede živali za zakol, divjačine, ribe in drugih živil živalskega izvora, določi pristojbina za vsako načeto uro porabljenega časa za opravljen pregled	624,00
VII.	Za opravljanje veterinarsko-sanitarnega nadzora ali pregleda živali na živinskih sejmih, dogonih, razstavah in drugih javnih prireditvah za vsako začeto uro porabljenega časa •	624,00
3.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet s svežim mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za vsakoletno podaljšanje dovoljenja se določi letna 'pristojbina po vzorcu 437 din.
Pristojbine zbere od kooperantov organizator odkupa mleka KZ Lenart in jih odvede na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna Skupščine občine Lenart.
Lastnik molznic, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, ga pa sam oddaja za javno potrošnjo, mora poleg pristojbine plačati še 1-kratni letni pregled krav molznic na tuberkulozo, stroške odvzemi vzorca krvi ter preiskavo vzorca za izključitev bolezni — bruceloza, kar znaša po kravi molznici 437 din.
Pristojbina in nastali stroški preiskav se zaračunajo lastniku krav molznic po opravljenih preiskavah
4.	člen
Sestavni del pristojbin za pregled po 2. členu V. in VI. točke te odredbe je tudi pristojbina za veteri-narsko-sanitame preglede pri razkladanju in nakladanju živali, živalskih proizvodov in surovin.
5.	člen
Kadar doseže obračun pristojbin in kosovnih pošiljk pri istem transportnem sredstvu višino pristoj bine za vagon, kamion ali letalo, se obračuna pristojbina za kamionske, vagonske ali letalske pošiljke.
6.	člen
Za plačilo stroškov, ki nastajajo z bakteriološkimi pregledi surovin, izdelkov, brisov rok, orodij in naprav in preglede izdelkov in surovin na vsebnost pesticidov, soli težjih metalov ter antibiotikov ob izvajanju rednega veterinarsko-sanitarnega nadzora v proizvodnji, skladiščenju in prometu živil se določi pavšalna mesečna pristojbina (ali po pogodbi) — mesarija Henrik Fekonja v višini 1.794 din. Drugi koristniki veterinarsko-sanitarnih uslug iz tretjega odstavka VI. točke 2. člena plačajo stroške preiskav po opravljenih preiskavah na podlagi posebnega sklepa sočasno s plačilom uslug za pregled.
7.	člen
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremijo v klavnico ter za živali zaklane v sili, ki so bile pred tem pregledane po pristojnem veterinarju, se pristojbina za pošiljko ne zaračunava.
8.	člen
Pristojbine plača naročnik usluge oziroma organizacija, ki se bavi s prometom, 'proizvodnjo, predelavo ali skladiščenjem živali, surovin ali odpadkov živalskega izvora takoj po opravljenem pregledu oziroma izdaji dovoljenja ali se zaračunava mesečno po obračunu ali po pogodbi.
Pristojbine navedene v 2. členu te odredbe se
lahko plačujejo tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela pri kateri še opravljajo veterinarsko-sanitarni pregledi in izvršni svet skupščine občine. Nalog za izdelavo predloga pogodbe izda izvršni svet skupščine občine organizaciji, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede in ki izdaja dovoljenja.
9.	člen
Opravljanje pregledov, ki so taksativno našteti v 2. členu je treba prijaviti veterinarskemu inšpektorju oziroma pooblaščeni veterinarski organizaciji najpozneje 12 ur pred zaprošenim pregledom.
V primeru, če pošiljka oziroma predmet pregleda ni pripravljen za veterinarsko-sanitarni pregled, kot je bilo zaprošeno oziroma dogovorjeno, se poleg pristojbine zaračuna zamudnina za vsako začeto uro čakanja 468 din in jo je naročnik pregleda dolžan plačati organizaciji, ki izvaja nadzor.
Naročnik veterinarsko-sanitarnega pregleda lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarskega inšpektorata oziroma pooblaščene veterinarske organizacije potem, ko je bilo sprejeto obvestilo pravočasno in delavec brez opravičila, oziroma dogovora ni opravil pregleda v dogovorjenem času.
Za veterinarsko-sanitarne preglede, ki se morajo opraviti izven rednega delovnega časa se pristojbina poveča za 50 odstotkcJV
10.	člen
Sredstva plačana za pristojbine se zbirajo na posebnem računu za zdravstveno varsijfo živali proračuna Skupščine občine Lenart in se razen sredstev zbranih po 3. in 6. členu te odredbe koristijo takole:
15 »/o se odvede na račun za zdravstveno varstvo živali proračuna republike,
10% ostane na računu za zdravstveno varstvo živali proračuna Skupščine občine Lenart in
75% ostane za pokritje izdatkov oziroma storškov, ki nastajajo z veterinarsko-sanitamimi' pregledi.
Pristojbine plačane po 3. in 6. členu se nakazujejo na postavko kot »drugi prihodki« navedenega računa.
Posebne materialne stroške, ki vsebujejo prevozne stroške (kilometrina), stroške posebnih preiskav in stroškov izvedencev zaračuna veterinarski zavod na podlagi opravljenega pregleda stranki, ki je zahtevala pregled.
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja veterinarski inšpektorat Medobčinske uprave inšpekcijskega nadzorstva občin Maribor, občine Lenart in občine Slovenska Bistrica.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja za promet mleka na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-1022/82).
13.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-5/78
Lenart, dne 16. julija 1984.
Predsednik ,
Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart
Anton Slana 1. r.
LITIJA
1282.
Na podlagi nalog In aktivnosti za razbremenitev gospodarstva na območju občine Litija iz občinske pristojnosti, ki jih je 29. maja 1984 določil Izvršni svet Skupščine občine Litija ter 15. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82, 42/82 in 2/84) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Stanovanjske skupnosti na skupni seji dne 27. junija 1984 sprejela
SKLEP
o spremembi ugotovitvenega sklepa o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1983—1985 (Uradni list SRS,
št. 42/82, v nadaljevanju: ugotovitveni sklep)
I
Spremeni se besedilo točke I./2 tako, da se glasi:
»Za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v občani Litija v višini 0,2 “/o na BOD nepovratno iz čistega dohodka od 1. julija 1984 dalje.«
II
Spremeni se besedilo točke 1.4 tako, da se glasi:
»Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu v višini 0,3 °/e na BOD povratno iz čistega dohodka od 1. januarja 1985 dalje.«
III
Črtajo se besedila pod točko I./l.b, I/l.c in 3, ker stopnje, za namenska sredstva na ravni republike za:
—	gradnjo domov za učence in študente — zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij,
—	sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji,
sprejema skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, na podlagi določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 34/81).
IV
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/80-1
Litija, dne 27. junija 1984.'
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
Alojz Kotar 1. r.
1283.
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 15. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št.' 30/82. 42/82 in 2/84) ter na podlagi pooblastila skupščine stanovanjske skupnosti
z dne 14 maja 1984, je odbor za graditev stanovanj, prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini na seji dne 25. junija 1984 sprejel
SKLEP
o polni končni povprečni ceni za m2 stanovanjske površine v stanovanjskem bloku na Dolah pri Litiji
1
Povečana polna končna cena za m2 stanovanjske površine v stanovanjskem bloku na Dolah pri Litiji na dan 31. 5. 1984 znaša din 43.539,62.
2
Polna končna cena za posamezno stanovanje se izračuna tako, da se uporabijo naslednji faktorji: enosobno stanovanje	1,024
enoinpolsobno stanovanje	1,006
dvosobno stanovanje	1,000
3
Ta sklep velja, ko ga sprejme odbor za graditev stanovanj, prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
St. 351/79-8/7
Litija, dne 25. junija 1984.
Predsednik odbora
Darko Primožič 1. r.
1284.
Na podlagi 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82, 42/82 in 2/84) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 27. 'junija 1984 sprejel
DOPOLNITEV PRAVILNIKA o osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj kadrom v občini Litija (Uradni list SRS, št. 23/83)
1.	člen
Dopolni se besedilo tretjega odstavka 10. člena pravilnika tako, da se doda še naslednje besedilo:
»in Veterinarskega zavoda Ljubljana za delavce poslovne enote Litija.«
2.	člen
Ta dopolnitev pravilnika začne veljati z dnem. ko jo sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija. Dopolnitev pravilnika se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/82-1
Litija, dne 27. junija 1984.
Predsednica
zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti
Olga Malenšek 1, r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1285.
Na podlagi 617. in 622 člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ. št 53'76). 9 člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva
samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS* št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 25. seji zbora združenega dela dne 17. julija 1984 in na 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. julija 1984 sprejela
SKLEP
o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v TOZD Učne delavnice, Ljubljana, v sestavi Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad ugotavlja, da so v temeljni organizaciji združenega dela Učne delavnice, v sestavi Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih (v nadaljevanju: TOZD Učne delavnice) po poteku mandata individualnega poslovodnega organa, zaradi neimenovan) a vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa bistvene motnje v samoupravnih odnosih v smislu 9. točke 619. člena zakona o združenem delu.
2.	člen .
Na podlagi ugotovitve iz prejšnjega člena in 622. člena zakona o združenem delu se v TOZD Učne delavnice imenuje začasni organ družbenega varstva kot kolegijski začasni organ (v nadaljevanju: začasni organ)!
3.	člen
V TOZD Učne delavnice se imenuje začasni organ družbenega varstva:
1.	predsednik: Boris BURDYCH. roj. 1. 6. 1930, stan. Linhartova 64, Ljubljana
2.	član: Lojze ŠKET, roj. 22. 4. 1952, stan. Glavarjeva 45. Ljubljana
3.	član: Jože VAGNER, roj. 15. 5. 1926, stan. Aljaževa 33b, Ljubljana.
4.	člen
Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije združenega dela, ki jih ima po ustavi, zakonih in samoupravnih splošnih aktih TOZD Učne delavnice.
5.	člen
Predsednik začasnega organa zastopa in predstavlja TOZD Učne delavnice.
6.	člen
Delavski svet temeljne organizacije združenega dela mora najkasneje v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega sklepa izvesti v Skladu s statutom TOZD postopek objave razpisa za opravljanje funkcije individualnega poslovodnega organa.
7.	člen
Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih.
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad pooblašča izvršni svet, da spremlja uresničevanje začasnega ukrepa družbenega varstva.
8.	člen
Začasni organ, delavskega sveta in delavci TOZD Učne delavnice, organ samoupravne delavske kontrole, osnovne organizacije ZSSS, služba družbenega
knjigovodstva, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad in družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlagajo skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan.
9.	člen
TOZD Učne delavnice je dolžna nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva.
Začasnemu organu družbenega varstva pripada nadomestilo osebnega dohodka oziroma mesečna denarna nagrada za izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva.
O višini nadomestila osebnega dohodka oziroma mesečne denarne nagrade odloča Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, upoštevajoč odgovornost, obseg in uspešnost začasnega organa družbenega varstva.
. 10. člen
Začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa do imenovanja individualnega poslovodnega organa, vendar najdlje do' enega leta.
Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
11.	člen
Ta sklep začne veljati, takoj.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
12.	’člen
Zoper ta sklep je dopustna zahteva za preizkus zakonitosti na sodišče združenega dela SR Slovenije v roku J5 dni.
Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.	v -
St. 017-1/84-3
Ljubljana, dne 17. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Vlado Beznik 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1286.
Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Mo-ste-Polje (Uradni list SRS. št. 16/82), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74 in 4/78) je sprejela skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27. junija 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti d-ne 27. junija 1984 ,
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 1-2-574/83, 42-1726/83 in 7-413/84) se v 9. členu znesek »18.000 din« nadomesti z zneskom »75.000 din«.
2.	člen
V	16. členu se črta peti odstavek. Dosedanji šesti do deveti odstavek postanejo peti do osmi odstavek.
3.	člen
Za 16. členom se dodajo 16.a, 16.b in 16.c členi, ki se glasijo:
»16.a člen
Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine, se prizna davčna olajšava pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Davčna olajšava se prizna pri odmeri davka iz kmetijstva za leto 1984 in za naslednja leta, če zavezanec, v letu za katero se davek odmerja, odda organizaciji združenega dela oziroma kmetijski zadrugi na osnovi pogodb dogovorjene količine tržnih presežkov živine, mleka, žita, krompirja, vrtnin in sena.
Davčna olajšava se zavezancu prizna z največ do 70 °/o znižanjem odmerjenega davka negozdnih zemljišč' za leto, za katero je zavezanec sklenil pogodbo d oddaji tržnih presežkov, po naslednjih merilih:
Živina
če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč v din nad	do	za	oddano količino v tonah		
20.000	0,5—1	1—1,5	1,5—2	nad 2
20.000	50.000	1—1,5	1,'5—2	2—2,5	nad 2,5
50.000	100.000	1,5—2	2—3	3—4	nad 4
100.000	2—3	3—4	4—5	nad 5
Znaša davčna				
olajšava	30°/»	40 %	50%	60%
Mleko				
Če znaša katastrski				
dohodek negozdnih				
zemljišč v din	za oddano količino v 000			litrih
nad	do				
20.000	2—4	4—10	10—15	nad 15
20.000	50.000	4—8	8—15	15—20	nad 20
50.000	100.000	8—12	12—20	20—30	nad 30
100.000	12—20	20—30	30—40	nad 40
Znaša davčna				
olajšava	30%	40%	50%	60%
„ Žito
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč v din nad	do	za	oddano količino v •		tonah
20.000	0,4—0,5	I	1,0—1,5	nad 1,5
20.000	50.000	0,5—1,0	1,0—1,5	1,5—2,0	nad 2,0
50.000	100.000	1,0—1,5	1,5—2,0	2,0—3,0	nad 3,0
100.000	1,5—2,0	2,0—3,0	3,0—4,0	nad 4,0 ,
Znaša davčna				
olajšava	20%	30 %	40%	50%
Krompir
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč v din nad	do	za	oddano	količino v	tonah
20.000	3—5	5—8	8—12	nad 12
20.000	50.000	5—8	8—12	12—16	nad 16
50.000	100.000	8—12	12—20	20—25	nad 25
100.000	12—16	16—25	25—30	nad 30
Znaša davčna olajšava	20%	30%	40 %	50%
Vrtnine	, , i	. J) k .4	> , i J > A /		
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč v din	za	oddano	količino v	tonah	
nad	do					
20.000	2—3	3—6	6—10	nad	10
20.000	50.000	3—6	6—10	10—15	nad	15
50.000	100.000	6—10	10—15	15—20	nad	20
100.000	10—15	15—20	20—25	nad	25
Znaša davčna					
olajšava	20%	30%	40%	50%	
Seno				V	
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč v din	za	oddano	količino v	tonah	
nad	do					
20.000	3—5	5—10	nad 10		
20.000	50.000	5—10	10—15	nad 15		
50.000	100.000	10—15	15—20	nad 20		
100.000	15—20	20—25	nad 25		
Znaša davčna' olajšava	10 %	20%	30%		
Za katastrske občine, ki spadajo v četrto skupino, se navedeni normativi zmanjšajo za 50 °/o.
16.b člen
Organizacija združenega dela oziroma kmetijska zadruga je dolžna občinski upravi za družbene prihodke predložiti za vse zavezance. podatke iz pogodb, potrebne za priznavanje olajšav do 15. februarja za tekoče leto. Podatke iz kasneje sklenjenih oziroma spremenjenih pogodb je organizacija združenega dela oziroma kmetijska zadruga dolžna predložiti občinski upravi za družbene prihodke v 15 dneh po sklenitvi oziroma spremembi.
Organizacija združenega dela oziroma kmetijska zadruga je dolžna občinski upravi za družbene prihodke predložiti za vse zavezance podatke o dejansko oddanih količinah posameznih pridelkov do 15. februarja za preteklo leto.
Občinska uprava za družbene prihodke predpiše obliko in vsebino obrazca na katerem organizacija združenega dela oziroma kmetijska zadruga™ predloži podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena. O olajšavi odloči občinska uprava za družbene prihodke.
16.c člen
Zavezancu, ki v tekočem letu ni oddal s pogodbo določenih količin pridelkov, odmeri občinska uprava za družbene prihodke v naslednjem letu davek v višini, ki ustreza priznani davčni olajšavi za neodda-ne količine kmetijskih pridelkov.«
4.	člen
V	četrtem odstavku 19. člena se besede »petega, šestega, sedmega in osmega« zamenjajo z besedami: »četrtega, petega, šestega in sedmega.«
5.	člen
V	20. členu se besedilo »določbe 15., 16., 17., 18.
in 19. člena tega odloka« dopolni tako, da se glasi: »določbe 15., 16., 16.a, 16.b, 16.c, 17., 18. in 19. člena tega odloka.«	#
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-1/83-01
Ljubljana, dne 13. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r.
1287.
Na podlagi 6., 15., 16. in 17. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27. junija 1984 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za leto 1984
1.	člen
S tem odlokom se določa stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, ki ga plačujejo zavezanci za prispevek iz organizacij združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti, gozdnogospodarske organizacije združenega dela, lovske organizacije, organizacije združenih kmetov, zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti ter drugi zainteresirani.
2.	člen
Zavezanci iz 1. člena odloka, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za obdobje 1983—1985 plačujejo prispevek iz dohodka
po naslednjih stopnjah:	0/0
1.	HP Kolinska TOZD Tovarna hranil	0,74
2.	Jata TOZD Reja	1,5
3.	Jeta TOZD Meso	0,74
4.	Emona Merkur TOZD Maloprodaja	0,35
5.	ŽK Žito TOZD Pekarstvo in
testeninarstvo Ljubljana	0,74
6.	ŽK Žito TOZD Mlini Ljubljana	0,74
7.	ŽK Žito TOZD Tehnični obrati	0,74
8.	ŽK Žito TOZD Blagovni promet	0,35
9.	ŽK Žito TOZD Sumi Ljubljana	0,74
10.	Emona Blagovni center TOZD Prehrana 0,35
11.	Koteks Tobus TOŽD Koprod	0,75
12.	TOK Gozdarstvo Domžale	1,5
3.	člen
Osnova za izračun obveznosti prispevka za tekoče leto je dohodek, dosežen v preteklem letu in ugotovljen z zaključnim računom. Zavezanci morajo prispevek plačati v štirih enakih obrokih (trimesečno) s tem, da zapade v plačilo prvi obrok v mesecu marcu, zadnji pa v decembru, kolikor zbrana sredstva na območju občine Ljubljana—Moste-Polje prej ne dosežejo deleža v višini 16,6 % od ovrednotenega programa skupnosti za leto 1984.
Izpolnitev obveznosti ugotovi Samoupravna skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije ter o tem obvesti zavezance in pristojno službo SDK.
4.	člen
Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 0,54 °/o od katastrskega dohodka.
5.	člen
Zbrana sredstva so dohodek Samoupravne skupnosti za obrambo pred- točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema' obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta.
6.	člen
Prispevek iz 2. člena tega odloka se vplačuje na posebni vplačilni račun pri SDK.
Prispevek iz 4. člena tega odloka pa odmerja občinski upravni organ pristojen za davčne zadeve po predpisih, ki veljajo za odmero in pobiranje davkov občanov.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1984.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje siste-rrfa obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Uradni list SRS, št. 38/83).
St. 010-9/83-01
Ljubljana, dne 13. julija 1984.
- Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
1288.
Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27. junija 1984, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 in seji družbenopolitičnega zbora dne 27. junija 1984 sprejela
ODLOK
o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo
1.	člen
Za ohranitev umetnostnega in arhitekturnega jpo-menika kot zgodovinskega izročila iz 17. in 18. stoletja ter naravne znamenitosti, se s tem odlokom razglasi graščina Kodeljevo s kapelo za kulturni spomenik, park ob graščini pa za naravno znamenitost, kot spomenik oblikovane narave (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
2.	člen
Graščina Kodeljevo je umetnostno zgodovinski objekt, zgrajen v prvi polovici 17. stoletja. H graščini sodi tudi kapela, zgrajena v tridesetih letih 18. stoletja in okrašena z iluzionističnimi freskami Franca Jelovška iz leta 1734. Sestavni del graščine so tudi baročni vodnjak na dvorišču in gospodarski poslopji na severovzhodnem in jugovzhodnem delu.
Spomenik obsega tudi osrednjo os baročne zasnove nekdaj obsežnega parka ter prostor mad Grubarjevim prekopom in železniško progo, delno ohranjeno
fosilno strugo Ljubljanice In drevorede. Značaj oblikovane narave dajejo spomeniku predvsem kostanjev drevored ob fosilni strugi Ljubljanice, dvojni gabrov drevored ob severnem dostopu do graščine ter kostanjev drevored, ki vodi proti Grubarjevemu prekopu.
3.	člen
Območje spomenika je pod posebnim družbenim varstvom, določenim z zakonom o naravni in kulturni dediščini in s tem odlokom.
4.	člen
Spomenik obsega naslednje parcelne številke v k. o. Udmat: 840, 841, 842, 824, 825, 826, 827, 828, 831, 832/1, 838, 839, delno 847/1 in 870/1.
Meje območja spomenika potekajo po sredini Grubarjevega prekopa preko zahodnega roba parcel številka 838 in 842, nato po notranjem robu parcele 847/1 z odmikom 3 metrov od vzhodnega roba te parcele do severne meje te parcele in po njej do železniške proge in po vzhodnem robu parcele št. 827 ter severnem in vzhodnem robu parcele št. 828, nato pa pp vzhodnem robu parcel št. 831, 832/1 in 838 do sredine Grubarjevega prekopa, kjer se zaključi.
5.	člen
Parcele iz 4. člena tega odloka in objekti na njih so družbena lastnina z naslednjimi imetniki pravice
uporabe
Pare. št.	št. vložka	Kultura
840	520	gozd
841	956	gozd
842 _	1088	pot
824	885	šest zgradb, dvorišče, sadov.
825	885	sadovnjak
826	885	pot
827	885	zgradba, travnik
828	520	pot
831	520	sadovnjak
832/1	885	delno travnik delno pot
838	1088	vrt
839	520	vrt in travnik
847/1	956	travnik, gozd
870/1	1098	Grubarjev prekop reka
Imetnik pravice uporabe Občina Ljubljana Moste-Polje
Sklad za financiranje razvoja družbenega standarda Uprava cest, Ljubljana
Gostinsko podjetje Figovec, Ob Ljubljanici 24
Gostinsko podjetje Figovec
Gostinsko podjetje Figovec
Gostinsko podjetje Figovec
Občina Ljubljana Moste-Polje
Občina Ljubljana Moste-Polje
Gostinsko podjetje Figovec
Uprava cest, Ljubljana
Občina Ljubljana Moste-Polje
Sklad za financiranje razvoja družbenega standarda Občini Ljubljana Center
6.	člen
Grafični prikaz spomenika v merilu 1 :1000 je kot priloga sestavni del tega odloka.
7.	člen
Spomenik se označi. Oznaka vsebuje tudi navedbo lastnosti, zaradi katere je bil s tem odlokom spomenik razglašen.
8.	člen
Na celotnem območju spomenika je prepovedana vsaka rekonstrukcija ali poseg, ki bi nasprotoval ohranitvi naravnih in kulturnih vrednot, in ki bi spremenil značaj spomenika.
Na ožjem grajskem predprostoru z mostom nad obrambnim jarkom, na gradu in dvorišču z vodnjakom ter ha prizidku ob Ljubljanici je prepovedano:
—	podirati objekte 'ali posamezne dele objektov,
—	dozidavati ali rekonstruirati objekte v nasprotju z arhitekturnimi značilnostmi na tem območju;
—	razkopavati;
—	odmetavati ali odlagati odpadke;
—	postavljati vsakovrstne reklame za komercialne namene izven za to določenega in urejenega prostora.
V parku je prepovedano:
—	razkopavati;
—	uničevati ali poškodovati drevje in grmovje;
—	spreminjati parkovno arhitekturno zasnovo;
—	spreminjati ekološke pogoje;
—	graditi objekte, naprave, reklame in napise, ki niso v skladu z osnovno funkcijo parka;
—	odmetavati ali odlagati odpadke.
9.	člen
Na spomeniku so dovoljeni posegi v smislu rekonstrukcije, sanacije in revitalizacije objektov in parkovnih površin.
Za vsak predviden poseg ali raziskavo na območju spomenika je potrebno pridobiti mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki obvezno opravlja tudi strokovni arheološki nadzor nad posegi v zemeljske plasti.
10.	člen
Za ohranitev zgodovinskih izročil se. v skladu s cilji varstva spomenika omogoča le razvoj tistih dejavnosti, ki s svojimi posegi v stavbo in v prostor nimajo izrazitejših škodljivih vplivov za ohranjevanje naravnih ter umetnostnih in arhitekturnih spomenikov. Med te dejavnosti spadajo zlasti" muzejske, razstavne, turistične in primerne igospodarske dejavnosti. Za izvajanje dejavnosti je potrebno izdelati sanacijski in ureditveni načrt kot sestavni del družbenih načrtov občine, samoupravne interesne skupnosti ih krajevne skupnosti.
Za izdelavo sanacijskega in ureditvenega načrta v skladu s 1. odstavkom tega člena imenuje skupščina občine odbor za obnovo spomenika Fužine.
11.	člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki opravlja tudi strokovni( nadzor nad deli, ki se opravljajo na spomeniku.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski komite za družbene dejavnosti Ljubljana Moste-Polje.
12.	člen
Upravni organ pristojen za premoženjsko pravne zadeve občine poda v roku 3 mesecev po sprejetju tega odloka jpredlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah in z imetniki pravice uporabe.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 010-9/84-01
Ljubljana, dne 13. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r.
1289.
Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste^Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27. junija 1984, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 in seji družbenopolitičnega zbora dne 27. junija 1984 sprejela
ODLOK
o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti
Fužine
1.	člen
Za ohranitev kulturnega spomenika iz 16. stoletja in naravne vrednosti in značilnosti tega območja ter da se omogoči delovnim ljudem in občanom uživanje naravnih in kulturnih vrednot, se s tem odlokom določi grad Fužine za kulturni spomenik, okolica gradu pa za naravno znamenitost kot spomenik oblikovane narave (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
2.	člen
Grad Fužine je umetnostno-zgodovinski objekt, zgrajen v dvajsetih letih 16. stoletja. Obdaja ga ob-
rambni jarek, preko katerega vodi most, ki povezuje grajski predprostor s samim gradom. Na južni strani gradu je v 19. stoletju prizidan objekt, v katerem je danes elektrarna.
Sestavni del spomenika je tudi park s poudarjeno prečno in vzdolžno osno baročno zasnovo in posamezne starejše platane ter divji kostanji na vzhodnem delu gradu, površine otočka v Ljubljanici jugovzhodno od gradu, nekdaj parkovno urejena površina vzhodno ob gradu do mostu, ki povezuje bregova Ljubljanice.
3.	člen
Območje spomenika je pod posebnim družbenim varstvom določenim z zakonom o naravni in kulturni dediščini in s tem odlokom.
4.	člen
Spomenik obsega naslednje parcelne številke: 1053, 1054, 1088, 1092, 1093/1, 1093/2, 1094, 1095, del 1096, del 1097, del 1099 in 1536 k. o. Slape, ter 1033/12 v k. o. Bizovik.
Spomenik leži znotraj meje, ki poteka po zgornjem robu jezu, preko zahodnega roba parcele št. 1092, nato čez Pot na Fužine do zahodnega roba parcele št. 1043, od tu po severnem robu iste parcele čez nekdanjo pot, št. 1096, po parceli 1099 do nove ulice Čeng Du, nato teče po tej cesti, po parceli 1097, do mostu ter čez Ljubljanico pod vzhodnim robom mostu vključujoč otoček pod mostom. Na južni strani je meja Trpinčeva ulica, tako da zavarovani pas vključuje tudi elektrarniško stavbo z vrtičkom v k. o. Bizovik, kjer teče meja po zahodu parcele 1033/12 do desnega brega Ljubljanice ter po njem do meje jezu.
5.	člen
Parcele iz prejšnjega člena tega odloka in objekti na njih so družbena lastnina, na katerih imajo naslednje pravne osebe pravico uporabe:
Pare. št.	St. vložka		Imetnik pravice uporabe
1053 k. o.	938	hiša gosp.	Občina Ljubljana Moste-Polje
Slape		posl. dvorišče	
1054	938	travnik	Občina Ljubljana Moste-Polje
1088	455	cesta, pot, travnik	Uprava cest, Ljubljana
1092	497	pašnik	Občina Ljubljana Moste-Polje
1093/2	232	zgradba	Papirnica Vevče	'
1993/1	497	dvorišče, pašnik	Občina Ljubljana Moste-Polje
1094	232	travnik, zgradba	Papirnica Vevče
1095	938	travnik, pot	Občina Ljubljana Moste-Polje
1096	1357	cesta	družbena lastnina
1097	1320	stavba, gosp. poslopje, dvorišče	Občina Ljubljana Moste-Polje
1099	503	pašnik	KC Ljubljana — klin. bol za psihiatrijo
1536	1398	reka	družbena lastnina — v splošni uporabi
1033/12 k. o. Bizovik	746	dvor., hiša zelenica	Papirnica Vevče
6.	člen
Grafični prikaz spomenika v merilu 1 :1000 je kot priloga sestavni del tega odloka.
7.	člen
Spomenik se označi. Oznaka vsebuje tudi navedbe lastnosti, zaradi katerih je bil spomenik razglašen s tem odlokom.
8.	člen
Na celotnem območju spomenika je prepovedana vsaka rekonstrukcija ali poseg v prostor, ki bi na-
sprotoval ohranitvi naravnih značilnosti in kulturnih vrednot in ki bi spremenil značaj spomenika.
Na gradu, kapeli, vodnjaku in gospodarskih poslopjih je prepovedano:
—	podirati objekte ali posamezne dele objektov;
—	dozidavati ali rekonstruirati objekte v nasprotju z arhitekturnimi značilnostmi na tem območju;
—	razkopavati;
—	predelovati;
—	odmetavati ali odlagati odpadke;
—	postavljati vsakovrstne reklame za komercialne namene izven za to določenega in urejenega prostora.
V parku je prepovedano:
—	razkopavati;
—r uničevati ali poškodovati drevje in grmovje;
V- spreminjati, parkovno arhitekturno zasnovo;
■— spreminjati ekološke pogoje;
—	graditi objekte, naprave, reklame in napise, ki niso v skladu z osnovno funkcijo parka;
—	odmetavati ali odlagati odpadke.
9.	člen
Na spomeniku so dovoljeni posegi v smislu rekonstrukcije, sanacije in revitalizacije objektov in parkovnih površin.	■ *
Za vsak predviden poseg ali raziskavo na območju spomenika je potrebno pridobiti mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki obvezno opravlja tudi strokovni arheološki nadzor nad posegi v zemeljske plasti.
10.	člen*
Za ohranitev, zgodovinskih izročil se v skladu s cilji varstva spomenika omogoča le razvoj tistih dejavnosti, ki s svojimi posegi v stavbo in v prostor nimajo izrazitejših škodljivih vplivov na ohranjanje naravnih umetnostnih in arhitekturnih spomenikov. Med te dejavnosti spadajo zlasti: razstave, kultura, šport in rekreacija in turizem. Za izvajanje dejavnosti je potrebno izdelati sanacijski in ureditveni načrt kot sestavni del družbenih načrtov v. družbenopolitični skupnosti in krajevni skupnosti.
11.	člen
Za izdelavo sanacijskega in ureditvenega načrta za graščino Kodeljevo (brez Jelovškove kapele) je zadolženo Gostinsko podjetje Figovec. Sanacijski in ureditveni načrt za Jelovškovo kapelo pa bo pripravil odbor za obnovo Jelovškove kapele, ki ga imenuje Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
. 12. člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki opravlja tudi strokovni nadzor nad deli, ki se izvajajo na spomeniku.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski komite za družbene dejavnosti Ljubljana Moste-Polje.
13.	člen
Upravni organ pristojen za premoženjskopravne zadeve občine poda v roku 3 mesecev po sprejetju tega odloka predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah iri z imetnikom pravice uporabe.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan'po objavi v Uradnem listu SRS.
St, 010-8/84-0V
Ljubljana, dne 13. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
1290.	<•
Na podlagi prvega odstavka 159. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS, št. 1/80), prvega odstavka 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) ter na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27. junija 1984, seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 in seji družbenopolitičnega zbora dne 27. junija 1984 sprejela
SKLEP
o uskladitvi družbenega plana otičine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 z dogovorom o temeljili družbenega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti
1.	člen
S sprejetjem sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 in sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje 'za obdobje 1981—1985 sta dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981 do 1985 ter družbeni plan občine Ljubljana Moste-Polje za bbdobje 1981—1985 usklajena z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije ter zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti.
2.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja osmi dan po objavi.
St. 010-2/84-01
Ljubljana, dne 11. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r.
1291.
Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/81) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27, junija 1984 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1983
I
Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1983 se potrdi.
II
Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1983 obsega:	din
1.	Prenos salda iz preteklega leta
2.	Obremenitve na davkih in prispevkih za leto 1983
3.	Obresti in stroški prisilne izterjave v letu 1983
4.	Plačila davkov in prispevkov v letu 1983
41,031.873,00
611,403.442,20
397.721,95
623.676.465,85
5.	Saldo neporavnanih davkov in
prispevkov na dan 31. 12. 1983	29,156.571,30
III
Ta sklep začnte veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/84-01
Ljubljana, dne 13. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
LJUBLJANA SISKA
1292.
V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in v skladu s 190. členom statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81, 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 26. seji zbora krajevnih skupnosti in 28. seji zbora združenega dela, dne 28. junija 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-011-03/84
Ljubljana, dne 28. junija 1984.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
1293.
Na podlagi 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in v skladu s 190. členom statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81, 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 26. seji zbora krajevnih skupnosti in 28. seji zbora združenega dela, dne 28. junija 1984 sprejela
S K L E» P
o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta ZG — Železniški srednješolski center Ljubljana — TOZD Železniška srednja šola Ljubljana
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta ŽG — Železniški srednješolski center Ljubljana, TOZD Železniška srednja šola Ljubljana.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-011-02/84
Ljubljana, dne 28. junija 1984.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
1294.
Na podlagi 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) in v skladu s 190. členom statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81,. 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 26. seji zbora krajevnih skupnosti in 28. seji zbora združenega dela, dne 28. junija 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta ZG
— Železniški srednješolski center Ljubljana
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta ŽG — Železni šld srednješolski center Ljubljana.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-011-02/84
Ljubljana, dne 28. junija 1984.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r.
1295.
Na podlagi 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in v skladu s 190. členom statuta ob čip e Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81, 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 26. seji zbora krajevnih skupnosti in 28. seji zbora združenega dela, dne 28. junija 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Šiška daje soglasje k statutu občinske skupnosti socialnega skrbstva.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-011-04/84
Ljubljana, dne 28. junija 1984.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
1296.
Na podlagi 8. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78, 27/82) in v skladu s 190. členom statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81, 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 27. seji zbora krajevnih skupnosti in 29. seji zbora združenega dela dne 19. julija 1984 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Šiška
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Šiška potrjuje samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Šiška.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-025-03/84
Ljubljana, dne 19. julija 1984.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1297.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in v zvezi z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencev NOV je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1984 sprejela
ODLOK
o priznavalninah udeležencem narodnoosvobodilne
vojne
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim ta ni zagotovljena po drugih zakonitih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko dodeli samo osebam iz 1. člena, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. oziroma začasno bivališče v domu upokojencev na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kme-ta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943.
2.	Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do
15.	maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
4.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra
1943 oziroma 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in. invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15 maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5.	Borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine:
1.	Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami.
2.	Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3.	Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
4.	Žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
5.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina,
2.	občasna priznavalnina,
3.	enkratna priznavalnina,
4.	pomoč za zdravljenje,
5.	tovariška pomoč in
6.	pompč pri reševanju stanovanjskih vprašanj.
6.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo vsakokratne najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Upravičenci-iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotne najnižje pokojnine.
Komisija za zadeve borcev NOV lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 vštet v pokojninsko dobo dvojno, če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
7.	člen
Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne
priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz 6, člena 2. točke in če komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje.
8.	člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.
Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Ge je zemljišče oproščeno davka bd dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva.
9.	člen
Stalna priznavalnina, za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka znaša .največ do 100 °/o zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 %> zneska najnižje pokojnine.
Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičencev in oseb iz 6. člena tega odloka s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca .in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter 'stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
10.	člen
Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine.
Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
V	primeru, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno-ekonomskih razmer upravičencev stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, jo le-ta izjemoma lahko zadrži v enakem ali zmanjšanem obsegu tudi vnaprej, če Bi po presoji komisije, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma okolju, v katerem živi.
11.	-člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih pimerih dodeli upravičencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine.
Dodeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisna od pogojev iz 6. člena tega odloka.
V	izjemnih težavah upravičenca je občasna priznavalnina lahko tudi višja.
Enkratna priznavalnina se izjemoma lahko dodeli tudi drugim udeležencem v narodnoosvobodilni vojni.
12.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 11. člena tega odloka Imajo tudi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) padlih ali umrlih borcev NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
13.	člen
O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za vPfašahja borcev NOV občinske skupščine.
O pravici do priznavalnine iz 4. točke 4. člena odloča komisija iz prvega odstavka tega člena po tem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z naj maj 20 % invalidnostjo, v; smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.
14.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
15.	člen
Pomoč zrl zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko izjemoma dodeli upravičencem iz 3. člena tega odloka.
16.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrbvoljcem. iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam , padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne se lahko dodeli denarna pomoč.za 10-dnevno preventivno okrevanje. Izjemoma se lahko dodeli denarna pomoč upravičencem tudi Zci več kot 10 dni.
Izjemne primere obravnava komisija individualno.
17.	člen
Ge upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih upokojencev po poravnavi celotne domske oskrbe ne ostane od dohodka 25 odstotkov vsakokratne najnižje pokojnine, se lahko dodeli stalna priznavalnina za osebne potrebe v višini razlike med 25 odstotkov najnižje pokojnine' in ostankom dohodka.
18.	člen
Krajevnim organizacijam zveze borcev NOV se namensko dodeli denarna pomoč za organizacijo tovariške pomoči bolnim in ostarelim borcem.
19.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV ima razpolagalno ■ pravico nad stanovanji, ki so bila kupljena namensko za udeležence NOV iz proračunskih sredstev občine Ljubljana Vič-Rudnik.
20.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV odloča po določilih tega odloka In po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov po prosti presoji z večino glasov. Komisija odloča tudi na lastno pobudo.
21.	člen
Zoper upravno odločbo, ki jo izda upravni organ za zadeve borcev NOV in vojaške invalide Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na osnovi sklepa komisije za zadeve borcev NOV je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške invalide.
22.	člen
Sredstva za denarne pomoči iz tega odloka zagotavlja občinska skupščina v proračunu.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS. št. 38/79).
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 59-336/84
Ljubljana, dne 27. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r.
1298.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 100. seji dne 18. julija 1984 na podlagi 25. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) sprejel
SKLEP
s katerim odreja javno razgrnitev osnutka prostorskih ureditvenih pogojev (urbanistični red) za območje Krajevne skupnosti Golo-Zapotok in Krajevne skupnosti Rob
1
Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev (urbanistični red) za območje Krajevne skupnosti Golo-Zapotok in Krajevne skupnosti Rob, ki jih je izdelal ZIL TOZD Urbanizem Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. naloge 2922/83 v aprilu 1984.
2
Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 in v prostorih Krajevne skupnosti Golo-Zapotok in Krajevne skupnosti Rob za dobo 60 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Na mestih javne razgrnitve lahko dajo občani, delavci in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih svoje pripombe.
St. 350-7/84
Ljubljana, dne 18. julija 1984.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Borut Mišica, mag. oec. 1. r.
1299.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 100. seji dne 18. julija 1984 na podlagi 25. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) in 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) sprejel
SKLEP
s katerim odreja .javno razgrnitev osnutka prostorskih , ureditvenih pogojev (urbanistični red) za območje Kra-
jevne skupnosti Ig, Krajevne skupnosti Iška vas, in Krajevne skupnosti Tomišelj
1
Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev (urbanistični red) za območje krajevne skupnosti Ig, krajevne skupnosti Iška vas in krajevne skupnosti Tomišelj, ki jih je izdelal ZIL TOZD Urbanizem Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod. št. naloge 2925/83 v januarju 1984.
2
Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Ig, krajevne skupnosti Iška vas in krajevne skupnosti Tomišelj za dobo 60 dni od dneva objave v Uradnem Listu SRS.
Na mestih javne razgrnitve lahko dajo občani, delavci in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih svoje pripombe.
Št. 350-8/84
Ljubljana, dne 18. julija 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Borut Mišica, mag. oec. 1. r.
1300.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 100. seji dne 18.' julija 1984 na podlagi 27. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. '18/84) in 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) sprejel
SKLEP
s katerim odreja javno razgrnitev osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-103 Murgle — IV. faza
X
Javno se razgrne osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otrok VS-103 Murgle — IV. faza, ki ga je izdelalo Projektivno podjetje Ambient, Ljubljana, pod št. 188, v aprilu 1980.
2
Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avM Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 in v prostorih Krajevne skupnosti Murgle za dobo 60 dni od dneva objave v Uradnem, listu SRS.
Na mestih javne razgrnitve lahko dajo občani, delavci in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih svoje pripombe in predloge.
Št. 350-12/74
Ljubljana, dne 18. julija 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Borut Mišica, mag. oec. 1. r.
13*1.
Na podlagi 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št 35/79) in 5. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik je skupščina' Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 20. junija 1983 sprejela
STATUT
Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-
Rudnik
I. TEMELJNE DOLOČBE .
1.	člen
Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom, sklenjenim dne 4. 10. 1982, kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev družbenega varstva otrok, v kateri si zagotavljamo z združevanjem dela in sredstev po načelu vzajemnosti in solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela pogoje za izvajanje pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialno varnostjo otrok in družine ter za uresničevanje dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok.
2.	člen
Ta statut podrobneje določa naloge skupnosti in njeno organizacijo, organe upravljanja, njihovo delovno področje, pooblastila in način uresničevanja njihovih funkcij, splošno ljudsko obrambo in samozaščito, nadzorstvo ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja in strokovne službe skupnosti, postopek samoupravnega planiranja, postopek za uveljavljanje pravic do denarnih in materialnih pomoči, način obveščanja javnosti o delu skupnosti ter druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo dela in poslovanje skupnosti in to v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana VičlRudnik.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik.
Sedež skupnosti je v Ljubljani, Trg MDB 14.
Skupnost ima štampiljko okrogle oblike s premerom 32 mm. Štampiljka im.a ob robu napis: Občinska skupnost otroškega varstva, v sredini pa Ljubljana Vič-Rudnik. Število štampiljk, njihovo uporabo, način varovanja in uničenja določi skupščina skupnosti.
Skupnost je vpisana v register 'samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
4.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Skupščina za opravljanje določenih opravil v pravnem prometu lahko pooblasti drugega delegata s stalno funkcijo'v skupščini ali delavca skupne strokovne službe.
II. NALOGE SKUPNOSTI
5.	člen
Delavci v združenem delu in delovni ljudje, združeni v druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje, združeni v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v temelj-
nih in drugih družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo vzgojno varstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), uresničujejo skupne in splošne družbene interese ter opravljajo naloge, določene v zakonu, v ustanovitvenem in v drugih samoupravnih sporazumih s tem, da predvsem:
—	sodelujejo pri oblikovanju usmeritev družbenoekonomskega razvoja in politike v občini in mestu Ljubljana ter usklajujejo svoje razvojne načrte in programe,
—	določajo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	določajo temeljne usmeritve razvoja družbenega varstva otrok ter sprejemajo programe družbenega varstva otrok, ki zagotavljajo izvajanje nalog s svobodno menjavo dela v skupnosti ter preko nje v Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana in Skupnosti otroškega varstva Slovenije,
—	določajo osnove in merila za oblikovanje sredstev in ukrepe, s katerimi se zagotavljajo pogoji za varstvo materinstva, za vzgojo in varstvo predšolskih otrok in za zagotavljanje pravic do socialne varnosti,
'	— usklajujejo razvoj družbenega varstva otrok na
ravni občine in mesta s potrebami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	soodločajo v skupnosti socialnega varstva in preko nje kot enakopraven zbor v skupščini občine o vprašanjih družbenega varstva otrok,
—	sklepajo' družbene dogovore in samoupravne sporazume ter sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	zagotavljajo sredstva za izvedbo programov storitev v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev,
—	zagotavljajo sredstva za izvajanje pravic do denarnih pomoči,
—	sprejemajo plan občinske skupnosti,
—	usklajujejo in se sporazumevajo o nalogah vzajemnosti in solidarnosti na ravni mesta in socialistične republike Slovenije za skupno dogovorjene haloge in o združevanju sredstev za te namene,
—	sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi, z društvi, s strokovnimi in drugimi institucijami pri reševanju vprašanj, pomembnih za družbeno varstvo otrok,
—	in se sporazumevajo o drugih interesih na področju družbenega varstva otrok.
6.	člen
Skupnost uresničuje naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga vsako leto sprejme skupščina skupnosti.
Delovni načrt vsebuje naloge iz usmeritev družbenega varstva otrok v občini na ravni mesta Ljubljane in Socialistične republike Slovenije.
- HI. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
7.	člen
Skupnost je organizirana tako, da zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev, delovnih ljudi in občanov kot uporabnikov in izvajalcev družbenega varstva otrok pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena.
8.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujejo naloge skupnosti preko skupščine in njenih organov ter odbora samoupravne delavce kontrole.
■ 1. Skupščina skupnosti
1.1.	Sestava skupščine
9.	člen
Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti, ki jih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna.
10.	člen
Skupščina skupnosti ima 60 delegatskih mest v zbora uporabnikov in 13 delegatskih mest v zboru izvajalcev.
11.	člen
V	zbor uporabnikov delegirajo delegacije oziroma konference delegacij in sicer:
—	38 delegatov delegacije krajevnih skupnosti,
—	20 delegatov delegacije organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti,
—	1 delegata delegacije delovnih ljudi, ka delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
—	1 delegata delegacija kmetov, ki trajneje ne sodelujejo s samoupravnimi organizacijami, skupaj z delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in sredstva.
12.	člen
V	zbor izvajalcev delegirajo delegacije • oziroma konference delegacij in sicer:
—	2 delegata delegacija vzgojnovarstvene organizacije,
—	4 delegate osnovnih šol z delovno enoto za predšolsko vzgojo in varstvo,
—	3 delegate delegacij temeljnih organizacij združenega- dela, družbenih organizacij in društev, ki opravljajo dogovorjene naloge skupnosti,
—	4 delegate delegacij izobraževalnih organizacij oziroma osnovnih šol, M sodelujejo v izvajanju vzgoj-novarstvenega programa.
13.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in njegovega namestnika, oba zbora na skupni seji pa predsednika skupščine in njegovega namestnika.
Predsednik in njegov namestnik ter predsednika zborov skupščine in njuna namestnika ter predsedniki in namestniki drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev so voljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Člane organov skupščine skupnosti in stalnih delovnih teles izvoli skupščina skupnosti za štiri leta.
1.2.	Delovno področje in delo
14.	člen
V	skupščini skupnosti se delegati uporabnikov in izvajalcev družbenega varstva otrok sporazumevajo in odločajo po predhodnem izvajanju delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti ali brez predhodnega izjavljanja:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	v obeh zborih enakopravno,
—	v posameznem zboru samostojno.
15.	člen
Po pehodnem izvajanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odločajo delegati v skupščini skupnosti o:
—	predlogu elementov srednjeročnega plana,
—	osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	zadevah, o katerih je potrebno odločati z referendumom,
—	drugih zadevah, za katere tako odloči skupščina oziroma njen zbor.
16.	člen
Na skupni seji obeh zborov skupščina zlasti:
—	sprejema ugotovitveni sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	sprejema ugotovitvene sklepe o sprejetih prispevnih stopnjah za financiranje programov skupnosti,
—	voli, odpokliče in razreši predsednika skupščine in njegovega namestnika ter člane skupnih organov uporabnikov in izvajalcev ter člane skupnih organov obeh zborov,
—	voli delegate za skupščino občinske skupnosti socialnega varstva in delegate za skupščino Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana in Skupnost otroškega varstva Slovenije,
—	daje soglasje k statutu in k drugim samoupravnim splošnim aktom Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana, kadar urejajo zadeve, za katere je le-ta na podlagi sprejetih dogovorov in sporazumov pooblaščena,
—	daje priznanje organizacijam združenega dela oziroma posameznikom,
—	imenuje organe, ki jih z drugimi samoupravnimi interesnimi, skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog,
—	daje soglasje k tistim določbam pravilnika o organizaciji, sistemizaciji nalog in del ter k programu dela delovne skupnosti upravnih organov Sob Ljubljana Vič-Rudnik, ki zadevajo opravljanje strokovno tajniških del za skupnost,
—	daje soglasje k tistim določbam statuta, k razvidu del in nalog in k programu dela DSSS občinskih SIS zdravstva in socialnega varstva v Ljubljani, ki zadevajo opravljanje dogovorjenih del za skupnost,
—	daje soglasje k imenovanju vodje DSSS občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani in k imenovanju vodje tajništva za področje otroškega varstva, ki ga imenuje skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana,
—	odloča o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina skupnosti po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih aktih.
Odločitve in sklepi iz prvega odstavka so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh prisotnih delegatov obeh zborov.
17.	čien
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno:
—	oblikujeta in usklajujeta politiko na področju družbenega varstva otrok v občini in mestu Ljubljana,
—	oblikujeta in predlagata programe dela in razvoja družbenega varstva otrok,
—	usklajujeta in sprejemata predlog elementov planov,
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov,
—	sprejemata plane skupnosti,
—	določata višino prispevanja od bruto osebnih dohodkov v skladu z določili zakona in letnim načrtom obsega dogovorjenih sredstev za program občinskih skupnosti otroškega varstva v Ljubljani, izraženo v prispevni stopnji,
—	usklajujeta planske elemnte med občinskimi skupnostmi, združenimi v Mestno skupnost otroškega varstva Ljubljana in med drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini in v mestu Ljubljana,
—	določata postopek in način poračuna več dote-čenih sredstev nad dogovorjenim letnim obsegom sredstev skupnosti oziroma o valorizaciji dogovorjenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za uresničitev sprejetih programov skupnosti,
—	določata standarde in normative za opravljanje vzgoj novarstvenega dela,
—	oblikujeta in sprejemata osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela za opravljanje vzgojnovarstvene dejavnosti in sprejemata ustrezni samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela,
—	oblikujeta in dajeta soglasje k predlogom za delitev dela med izvajalskimi organizacijami na ravni občine in mesta,
—	določata kriterije za sprejem otrok v dnevno varstvo in sestavo komisije, ki odloča po teh kriterijih,
—	dajeta soglasje k ustanovitvi enote otroškega varstva,
—	sprejemata samoupravne splošne akte skupnosti,
—	dajeta soglasje k statusnim spremembam vzgojnovarstvenih organizacij in delovnih enot ter o odločitvi območja vzgoj novarstvene organizacije ter delovnih enot,
—	dajeta soglasje k ustanovitvi vzgoj novarstvene organizacije in delovnih enot,
—	sprejemata letni finančni načrt skupnosti, zaključni račun in poročilo o delu skupnosti,
—	določata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovahja z drugimi organizacijami in skupnostmi,
—	odločata o drugih zadevah, za katere sta zbora pristojna po zakonu in drugih splošnih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih.
O zadevah iz prejšnjega odstavka zbora zasedata na ločenih sejah ali skupno. Če zbora zasedata skupno, se delegati vsakega zbora izrekajo ločeno.
Odločitve in sklepi iz prvega odstavka tega člena so sprejeti če jih je v enakem besedilu sprejela večina prisotnih delegatov v vsakem zboru.
18.	člen
Če med zboroma ni doseženo soglasje, se izvede usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje 3 delegate zbora uporabnikov in 3 delegate zbora izvajalcev.	,
Komisijo in njenega predsednika imenujeta zbora na seji skupščine.	^
19 člen
Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena tega statuta uskladi stal iva in predivr?q predlog odločitve
Če navkljub usklajevanju ni doseženo soglasje v skupščini in skupščina ne more sprejeti odločitve s
potrebno večino glasov, se predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisij 1 iz prejšnjega člena tega statuta pa se naloži, da usklajevalni postopek ponovi.
V	primeru iz prejšnjega odstavka tega člena mora komisija v roku, ki ga določi skupščina, vendar ne daljšem od 15 dni, 1 predložiti predsedniku skupščine usklajen predlog odločitve. .
Predsednik skupščine je dolžan predlog odločitve predložiti skupščini.
20.	člen
če tudi po usklajevalnem postopku iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena tega statuta skupščina ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa je pomembna in bi z nesprejeto odločitvijo bilo ogroženo opravljanje dejavnosti družbenega varstva otrok, da pobudo skupščini občinske skupnosti socialnega varstva za ustrezen začasni ukrep, ki naj bi bil sprejet v Skupščini občine . Ljubljana Vič-Rudnik.
21.	člen
V	zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti:
—	o predlogu elementov plana na področju družbenega varstva otrok in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih zagotavljajo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela,
—	o obsegu in načinu zagotavljanja pravic v zvezi z varstvom materinstva in socialne varnosti otrok po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem povezanih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, o količini sredstev, M. jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene ter o osnovah in merilih za določanje višine teh sredstev,
—	o sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci vzgoj novarstvenih storitev,
—	o izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	o delegiranju delegata v svet vzgoj novarstvene organizacije in komisijo za sprejem v dnevno varstvo,
—	o izvolitvi delegata za zbor uporabnikov Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana,
—	o predlogu valorizacije višine denarne pomoči otrokom,
* — o predlogih in pripombah organov upravljanja temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev, o zadevah družbenega varstva otrok, 1
—	o drugih zadevah, ki so v pristojnosti tega zbora po zakonu in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
22.	člen
V	zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti:
—	o predlogu elementov plana na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok,
—	o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih se s svobodno menjavo dela zagotavljajo sredstva,
—	o standardih in normativih za vzgojnovarst-veno dejavnost, vključno z dejavnostjo varstva otrok v varstvenih družinah,
—	o sprejemu predloga samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela,
—	o "organizaciji in izvajanju po sprejetih programih dela vzgoj novarstvenih storitev in v zvezi s
tem o obveznosti izvajalcev na vseh področjih družbenega varstva otrok,
-*	— o problematiki vzgoje in izobraževanja delav-
cev v vzgojnovarstvenih organizacijah vključno z izvajanjem politike štipendiranja v meštni skupnosti otroškega varstva ter o izvajanju- skupnih izhodišč zagotavljanja socialne varnosti delavcev, ki združujejo delo v VVO,
—	o izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi predsednika in namestnika predsednika zbora,
—	o izvolitvi delegatov v zbor . izvajalcev skupščine mestne skupnosti otroškega varstva,
—	o oblikovanju občasnih komisij ter drugih delovnih teles zbora
—	'in o drugih zadevah, ki so v pristojnosti tega zbora po zakonu, drugih predpisih in po samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
23.	člen
Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina prisotnih delegatov tega zbora.'
24.	člen
O zadevah, ki se sprejemajo po poprejšnji obravnavi v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, se šteje, da je odločitev sprejeta, če se z njo strinja Vvečina delavcev, delovnih ljudi in občanov. Podrobna določila vsebuje poslovnik skupščine.
1.3.	Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov skupščine skupnosti
25.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, dolžnosti' in odgovornosti, ki jih določata zakon in ta statut.
Delegat ima zlasti naslednje pravice:
—	sporazumevati se z drugimi delegati o zadevah, ki so na dnevnem redu,
,	—• predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega
reda seje,
—	predlagati obravnavo samoupravnih splošnih aktov ter njihove spremembe in dopolnitve ter obvezno razlago,
—	dajati pobude za sprejem samoupravnih sporazumov o zadevah s področja družbenega varstva otrok,
—	predlagati ukrepe za - uresničevanje stališč, smernic in sklepov skupščine oziroma skupnega organa,
—	predlagati izvolitev, imenovanje, odpoklic ali razrešitev članov skupnih organov.
Delegat je dolžan:
—	sodelovati pri delu skupščine in njenih organov, v katerih dela ter redno spremljati delo skupnosti,
—	zastopati stališča in mnenja delavcev, delovnih ljudi in občanov, ki so jih izvolili ter se v skupnosti zavzemati za usklajevanje stališč,
—	poročati delavcem, drugim delovnim ljudem in
občanom, ki so jih izvolili, o svojem delu v organih skupščine in o delu organov skupnosti.	'
26.	člen	/
Pri. sprejemanju stališč o’vprašanjih, o katerih
odloča skupščina, se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi in-
teresi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju.
1.4.	Predsednik skupščine, predsednika zborov in njihovi namestniki
27.	člen
Predsednik skupščine ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja občinsko skupnost otroškega varstva,
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine skupnosti,
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine,
—	daje pobude za obravavanje posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je skupnost ter druge akte skupščine in skupnosti,
—	skrbi za sodelovanje skupnosti s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti,
—	opravlja druge naloge, določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in naloge po pooblastilu skupščine skupnosti.
„ Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti. Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča namestnik predsednika skupščine skupnosti. Namestnik lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja.
28.	člen
Predsednik zbora uporabnikov in predsednik zbora izvajalcev opravljata naslednje naloge:
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov,
—	dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine skupnosti.
29.	člen
Za urejanje skupnih zadev in izpolnjevanje nalog, odločitev ter pripravo predlogov ima skupščina skupnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev:
—	odbor za razvoj družbenega varstva otrok,
—	odbor za uveljavljanje svobodne menjave dela,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
i— komisijo za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči,
—	delegacijo za delegiranje delegatov v skupščino Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
30.	člen
Odbor za razvoj družbenega varstva otrok ima 9 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega namestnika za, dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	spremlja in preučuje razvoj vseh oblik družbenega varstva otrok v občini in predlaga skupščini ustrezne ukrepe,
—	pripravlja predloge za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih piana ter spremembe in dopolnitve le-tega,
—	pripravlja predloge za oblikovanje srednjeročnih in letnih planov,
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov ter predloge stališč do sporazumov, ki jih skupnosti predlagajo drugi ter spremlja njihovo uresničevanj e,
—	daje pobude in sodeluje s strokovnimi institucijami in posamezniki za raziskovalno in razvojno delo s področja dejavnosti družbenega varstva otrok,
—	spremlja, vzpodbuja in predlaga zasnove takšnih rešitev in oblik, ki zagotavljajo racionalizacijo poslovanja vzgojnovarstvene dejavnosti proizvajanju sprejetih razvojnih načrtov,
—	obravnava in sodeluje pri pripravi predlogov za izvajanje politike nadomestil in denarnih pomoči,
—	pripravlja predloge za uresničevanje skupnih dogovorjenih nalog v skupnosti socialnega varstva ali nalog z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in z družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	pripravlja predlog za ustanovitev vzgp j no varstvene organizacije v občini,
—	v soglasju z odborom za uveljavljanje svobodne menjave dela odloča o pričetku dela v dislociranih enotah in v varstvenih družinah,
—	spremlja izvajanje programa razširjene dejavnosti in v primeru odstopanja predloga ustrezne rešitve,
—	sodeluje z delegacijami in posreduje odgovore na vprašanja delegacij oziroma konferenc delegacij,
—	poroča skupščini o svojem delu,
—	opravlja druge naloge s področja dejavnosti, ki jih določa skupščina. •
•	31. člen
Odbor za uveljavljanje svobodne menjave dela ima 9 članov.
čfane odbora izvoli skupščina skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	uresničuje politiko,- odločitve in sklepe skupščine s področja svobodne menjave dela,
—	pripravlja predloge za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana ter spremembe in dopolnitve le-tega,
—	pripravlja predloge za oblikovanje srednjeročnih in letnih planov,
—	obravnava in sodeluje v pripravi predloga za oblikovanje samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela,
—	obravnava in sodeluje v pripravi predlogov enotnih standardov in normativov vzgoj no varstvene dejavnosti, „
—	obravnava in sodeluje pri oblikovanju čen storitev vzgojnovarstvene dejavnosti v skladu s sprejeto politiko o gibanju cen v družbenih dejavnostih,
—	obravnava izvajanja neposredne menjave dela med WO in starši - neposrednimi uporabniki storitev,
—	odloča o ugovorih zoper odločitve organov upravljanja WO o razporeditvi staršev v dohodkovne skupine za udeležbo v ceni storitev,
—	spremlja izvajanje programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo, 80-urnega vzgojnega programa in drugih oblik vzgojnega dela ter sodelovanja s starši,
—	pripravlja in sodeluje pri usklajevanju predloga finančnega načrta skupnosti in Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana,
—	spremlja izvajanje dogovorjenega združevanja sredstev po prispevni stopnji,
—	obravnava in pripravlja predloge zaključnega računa skupnosti in predlog za soglasje k zaključnemu računu Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana,
—	upravlja s sredstvi združene amortizacije nepremičnin VVO in predlaga ukrepd glede gospodarjenja z objekti, ki so namenjeni vzgojno varstveni dejavnosti,
—	poroča skupščini in predlaga ustrezne ukrepe na področju vzgojnovarstvenih storitev, ki so pred-piet samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela in drugih samoupravnih sporazumov,
—	skrbi za uresničevanje finančnega načrta skupnosti v skladu s sprejetim programom,
—	opravlja druge naloge s področja menjave dela med uporabniki in izvajalci, dogovorjene v skupščini skupnosti.
32. člen
Komisija za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih 'pomoči ima 7 članov.
Člane komisije izvoli skupščina skupnosti za dobo štirih let, izmed članov pa tudi predsednika odbora in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Naloge komisije so:
—	spremlja izvrševanje politike denarnih pomoči otrokom v občini in mestu Ljubljana,
■— odloča o zahtevkih uveljavljanja povečape denarne pomoči otrokom edinih hranilcev, težje • telesno ali duševno prizadetih otrok ter otrok krneč-: kih in drugih družin,
—	obravnava in odloča o uveljavljanju denarne pomoči otrokom družin, ki so zaradi izjemnih okoliščin v težjem socialnem položaju,
—	predlaga komisiji za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana uveljavitev pravice do denarne pomoči otrokom v primerih, če bi denarna pomoč presegala s sklepom dogovorjeno višino denarne pomoči v občinah Ljubljane,
—	obravnava in spremlja politiko izvajanja nadomestil za čas porodniškega dopusta ter uresničevanje materialne pomoči za novorojenega otroka,
—	obravnava poročilo o sodnem varstvu pravic do nadomestila in denarnih pomoči,
—	sodeluje z ustreznimi organi organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti pri izvajanju ■ samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov s'tega področja,
—	opravlja druge naloge, ka jih določajo zakon, samoupravni splošni akti in skupščina.
""	33. člen
Delegacijo za delegiranje delegatov v skupščino Skupnosti otroškega varstva Slovenije sestavlja 5 delegatov iz zbora uporabnikov in 5 delegatov iz zbora izvajalcev, Id jih izvolita zbora.
Vodjo in delegate izvolita zbora skupščine.
Preko delegacije uresničujeta zbora svoje pravice in dolžnosti v Ustreznem zboru skupščine Skupnosti
otroškega varstva Slovenije na podlagi samoupravnih splošnih aktov skupnosti otroškega varstva v skladu z zakonom.
Delegacija opravlja zlasti naslednje naloge:
—	se pravočasno seznani o vprašanjih, ki so pomembna za njeno delo,
—	sodeluje na sejah zborov in delovnih teles, kadar razpravljajo o aktih iz pristojnosti ustreznega zbora skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije,
—	predlaga, da ustrezni zbor sprejme stališča o posameznem vprašanju, o katerem bo odločal ustrezni zbor skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije,
—	obvešča zbora Skupščine skupnosti o delu skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije in o svojem delu.
34.	člen
Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina skupnosti odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor ima 7 članov.
Člane odbora izvoli skupščina. Po svojem položaju so člani odbora predsednik skupščine, predsednika obeh zborov skupščine in delavec komiteja za družbene dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, odgovoren za opravljanje strokovni tajniških del SIS za področje otroškega varstva. Predsednik skupščine je po položaju predsednik Odbora. Člani odbora so izvoljeni za dobo štirih let.
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	spfejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti,
—	usklajuje obrambne prispevke skupnosti z obrambnimi pripravami komiteja za družbene dejavnosti skupščine občine in z Mestno skupnostjo otroškega varstva Ljubljana.
—	sprejme ukrepe, ki so v pristojnosti zborov skupščine, če se skupščina zavoljo izrednih razmer ne more sestati,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojmmi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	poroča skupščini o svojem' delu in sprejetih ukrepih.
—	skrbi za uresničevanje varnostnih in varstvenih ukrepov po načelih družbene samozaščite in jih uskljajuje z vzgojnovarstveno organizacijo ali drugimi izvajalskimi organizacijami,
—	opravlja druge naloge, ki jih ddloča zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
35.	člen
Odbori in komisije v okviru določenih nalog prippavljajo predloge programa svojega dela in letni program nalog, ki jih obravnava skupščina skupnosti na skupni seji obeh zborov.
36.	člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina skupnosti izvoli stalna ali občasna delovna telesa. Stalna delovna telesa sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasna delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani.
Odbori skupščine lahko za posamezno nalogo oziroma za pripravo strokovnih osnov ustanovijo začasna delovna telesa.
Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti s področja družbenega varstva otrok, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov programov in halog ter delom organov skupnosti in skupne strokovne službe opravlja odbor za samoupravni nadzor.
2. Odbor samoupravne delavske kontrole
37.	člen
Člane odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo delegacije uporabnikov in izvajalcev v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti na podlagi skupne kandidatne liste, ki jo predlaga ustrezni organ občinske konference SZDL izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Član odbora samoupravne delavske kontrole ne more biti delegat v skupščini, Član delegacije 'ne more biti izvoljen v odbor samoupravne delavske kontrole, če je izvoljen v organe skupščine skupnosti.
33. člen
Določbe 29. člena veljajo tudi za odpoklic člana samoupravne delavske kontrole. Postopek za odpoklic začne skupščina skupnosti ali delegacija, ki je delegata delegirala, če je podan kateri od razlogov, ki jih za odpoklic določa zakon.
39.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima 7 članov, ki so izvoljeni za dobo dveh let. Člani odbora izmed sebe izvolijo predsednika odbora in njegovega namestnika.
Predsednik odbora, v njegoVi odsotnosti pa njegov namestnik, sklicuje in vodi seje odbora ter predstavlja odbor v • odnosih s skupščino in njenimi organi kot tudi v odnosih z drugimi organizacijami in skupnostmi.
Odbor dela in odloča na sejah. Odbor veljavno sprejme odločitev z večino glasov vseh članov.
Člani odbora so kolektivno Odgovorni uporabnikom in izvajalcem za izpolnjevanje nalog odbora kot tudi za zakonitost njegovih odločitev.
Vsak član odbora je uporabnikom in izvajalcem osebno odgovoren za svoje delo v odboru, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitev odbora.
Odbor je dolžan vsaj enkrat letno seznaniti uporabnike in izvajalce s svojim delom.
40.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole spremlja in nadzoruje:
—	uresničevanje sprejetih programov oziroma politike skupnosti,
—	izpolnjevanje sklepov organov skupnosti.
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih aktov.
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, ,
—	izpolnjevanje sprejetih odločitev in sklepov uporabnikov in izvajalcev,
—	delo organov skupnosti.
—	dejo tielavca Komiteja za družbene dejavnosti Sob Ljubljana Vič-Rudnik odgovornega za opravljanje strokovno, tajniških del SIS za področje otroškega
varstva in dela DSSS občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani,
—	opravlja druge naloge, lej izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
41.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti lahko odbor samoupravne delavske kontrole zahteva od skupščine in njenih organov ter od delavca, odgovornega za opravljanje strokovnih in tajniških del za skupnost, podatke, ki jih potrebuje pri delu in ima pravico pregledati vso ustrezno dokumentacijo.
Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti, njihovih delegacij in delegatov, prav tako pa tudi na predlog skupščine skupnosti, njenih organov in delavca, odgovornega za opravljanje strokovnih in tajniških del za skupnost.
Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, druge delovne ljudi in občane. O ugotovitvah poroča skupščini skupnosti in če ugotovi nepravilnosti, predlaga ustrezne ukrepe.
IV.	PLANIRANJE DRUŽBENEGA VARSTVA
OTROK
42.	člen
Nosilci. samoupravnega in družbenega planiranja na področju družbenega varstva otrok so delavci, delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti.
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo v skupnosti pravico in dolžnost planiranja tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti,, plane skupnosti, dogovore o temeljih družbenega plana občine in mesta, družbene plane občine in mesta ter se zavzemajo za njihovo uresničevanje.
43.	člen
Planiranje v skupnosti se začne s sklepom o pripravi plana, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
S sklepom o pripravi plana dploči skupščina skupnosti roke, do katerih morajo biti pripravljeni planski akti.
44.	člen
Za pripravo planskih aktov je odgovoren odbor za razvoj družbenega varstva otrok. Odbor pripravi delovni program za pripravo plana, določi roke za posamezna opravila planiranja in nosilce opravil
45.	člen
Odbor pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti po predhodni uskladitvi v
Občanski skupnosti socialnega varstva Ljubljana Vič-Rudnlk.
Elemente iz prejšnjega odstavka tega člena do-doči skupščina skupnosti s sklepom.
46.	člen
Elemente in sporazum iz prejšnjega člena tega statuta sprejmejo delavci, drugi delovni ljudje in občani kot udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter jih preko svojih delegatov usklajujejo v skupščini skupnosti.
47.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, združeni v skupnosti kot uporabniki sprejmejo zlasti elemente, s katerimi določajo:
—	vrste, obseg in kakovost programov vzgojno-varstvenih storitev,
—	razvrstitev vzgojno varstvenih zmogljivosti v skladu z zakonom, določenimi pogoji za opravljanje vzg oj no varstvenega dela,
—	sredstva, ki jih uporabniki predvidevajo za izvedbo načrtovanih programov,
—	druge elemente v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
48.	člen
Delavci, združeni v skupnosti kot izvajalci, sprejemajo zlasti elemente, s katerimi določajo:
—	obseg in kvaliteto storitev, ki jih zagotovijo v okviru svojih zmogljivosti ter veljavnih normativih in standardih,
—	predlog sprememb veljavnih normativov inx standardov,
—	merila za določitev cene oziroma povračila za storitve, ki naj bi jih zagotavljali po sporazumu.
49.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti obsega zlasti:
—	vrsto, obseg in kakovost storitev po posameznih delih programa,
—	normative in standarde za opravljanje vzgoj-novarstvenega dela,
—	zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju,
—	dodatni program skupnosti,
—	merila za ugotavljanje povračila za opravljanje programa storitev oziroma cene posameznih vzgojnovarstvenih storitev,
—	potrebna sredstva za izvedbo nalog skupnosti,
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev zavezancev ter način združevanja sredstev in ukrepe za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti,
—	pogoje za uveljavitev pravic do solidarnosti, obseg osnove, merila, način ter zavezance za združevanje teh sredstev,
—	pogoje in merila za določanje soudeležbe staršev k plačilu -posameznih vzgojnovarstvenih storitev,
—	način ugotavljanja potrebnih sredstev za posamezna leta v planskem obdobju,
—	način ugotavljanja kakovosti storitev,
—	program gradnje objektov vzgojnovarstvene dejavnosti ter vire sredstev, ki se združujejo v ta namen,
—	pogoje in merila za uveljavljanje denarnih pomoči,
—	skupne naloge družbenega varstva otrok, ki jih “ uporabniki po skupnosti uresničujejo v Skupnosti otroškega varstva Slovenije ter obseg in način zagotavljanja teh sredstev,
—	način nadzora nad izvajanjem tega sporazuma.
50.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejme skupščina skupnosti srednjeročni in letne plane skupnosti, v katerih opredeli zlasti:
—	politiko in srednjeročne oziroma letne cilje razvoja družbenega varstva otrok,
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o . temeljih plana,
—	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih,
t
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog.
51.	člen
Po načelih kontinuiranega planiranja uporabniki in izvajalci spremljajo in analizirajo uresničevanje planov ter jih sproti prilagajajo dohodkovnim možnostim uporabnikov tako glede pravic kot obveznosti iz dejavnosti družbenega varstva otrok.
V.	POVEZOVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
52.	člen
Zaradi politike in sprejemanja programa razvoja na področju družbenega varstva otrok in opravljanja nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov ter drugih nalog, ki so skupnega pomena za družbeno varstvo otrok na območju mesta Ljubljane in na celotnem območju SR Slovenije, se skupnost povezuje na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma zakona z drugimi občinskimi skupnostmi otroškega varstva v Ljubljani v Mestno skupnost otroškega varstva Ljubljana in z vsemi občinskimi skupnostmi otroškega varstva v SR Sloveniji v Skupnost varstva Slovenije.
53.	člen
V Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana delavci, delovni ljudje in občani po skupnosti uresničujejo tiste naloge, za katere so se občinske skupnosti otroškega varštva v Ljubljani s sprejemom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana dogovorile, da‘ so skupnega pomena za občinske skupnosti otroškega varstva v Ljubljani, zlasti pa:
—	sodelujejo pri sprejemanju družbenega dogovora o temeljih plana mesta Ljubljane.
—	odločajo o enotnih kriterijih in merilih ter o drugih pogojih za uveljavljanje pravic do denarnih in materialnih pomoči,
—	odločajo o enotnih osnovah za neposredno menjavo dela za izvajanje zagotovljenega programa vzgoje predšolskih otrok in programa dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok,
—	določajo enotne osnove in višine potrebnih sredstev za izvajanje programa v občinah Ljpbljane po enotni prispevni stopnji iz samoupravno dogovorjenih virov prihodkov ter zagotavljajo prelivanje sredstev med občinami Ljubljane po načelu vzajemnosti in solidarnosti za naloge, ki so skupnega pomena,
—	usklajujejo standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstvenega dela,
—	odločajo o upravljanju ter o namenski porabi združenih sredstev v mestni skupnosti,
—	določajo enotna izhodišča za delo enot otroškega varstva v krajevnih skupnostih,
—	organizirajo skupno strokovno službo za tiste delovne naloge in opravlja, ki so skupna vsem občinskim skupnostim v Ljubljani in določena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupne strokovne službe,
—	določajo druge skupne naloge družbenega varstva otrok za območje občin Ljubljane in se sporazumevajo o njihovem načinu izvajanja.
54.	člen
Zaradi usklajevanja programov in planskih aktov
sodeluje skupnost z drugimi interesnimi skupnostma s
področja socialnega varstva v občini in mestu Ljubljana in se povezuje v občinsko skupnost socialnega varstva in v Mestno skupnost socialnega varstva Ljubljana, kjer ustanovitelji teh skupnosti usklajujejo zlasti:
—	osnove in merila za uveljavljanje pravic do denarnih pomoči,
—	osnove ža nadomestilo osebnega dohodka materam ali drugim upravičencem v času porodniškega dopusta,
—	programe družbenega varstva otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
—	in druge naloge, dogovorjene s samoupravnimi splošnimi akti.
Pri izvajanju posameznih nalog skupnost sodeluje tudi z drugimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini in mestu Ljubljana.
VI.	ENOTE SKUPNOSTI
55.	člen
Delavci ene ali več vzgojnovarstvenih organizacij in uporabniki njihovih storitev lahko v okviru občinske skupnosti otroškega varstva pod pogoji, ki jih določata samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva in ta statut, s samoupravnim sporazumom ustanovijo enoto občinske skupnosti otroškega varstva (v nadaljnjem besedilu: enota).
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote ureja medsebojne pravice, zlasti pa:
—	namen in cilj ustanovitve oziroma organiziranosti,
—	predmet svobodne menjave dela,
—	samoupravno organiziranost,
—	pravice in odgovornosti organov' enote,
—	vsebino, način in postopek za sporazumevanje o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih,
—	druga vprašanja, ki so skupnega, pomena za uporabnike in izvajalce.
56.	člen
V enoti skupnosti uporabniki in izvajalci zlasti:
—	dajejo predloge in pobude za razvoj nalog družbenega varstva otrok,
—	sodelujejo pri uveljavljanju pravic do denarnih in materialnih pomoči družinam,
—	se sporazumevajo o sodelovanju vzgojnovar-stvene organizacije in organizacij združenega dela uporabnikov pri uresničevanju programa vzgojnovar-stvene organizacije (poslovalni čas, prireditve itd.),
—	sodelujejo z organizacijo združenega dela za urejanje zemljišč, igrišč, zelenic ter drugih objektov za potrebe otrok,
—	sodelujejo pri oblikovanju programov, planov In meril za svobodno menjavo dela in pri drugih samoupravnih aktih skupnosti,
—	obravnavajo samoupravne splošne akte vzgoj-novarstvene organizacije in skupnosti, ki urejajo razmerja med uporabniki in izvajalci o sprejemanju predšolskih1 otrok v vzgojnovarstveno dejavnost in o soudeležbi neposrednih uporabnikov v ceni vzgojnovarstvenih storitev,
—	se dogovarjajo o drugih oblikah varstva otrok, H pomenijo širši obseg, dodatni program ali višji standard ter zahtevajo dodatno združevanje sredstev,
—	delegirajo predstavnike uporabnikov v komisijo za sprejem otrok v vzgoj novarstveno organizacijo,
—	se povezujejo z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter z drugimi organi v krajevni skupnosti za tiste naloge, ki so skupnega pomena za varstvo matere, nego in vzgojo predšolskih otrok in socialno varnost družine,
—	obravnavajo plan in poročilo o opravljenem programu vzgojnovarstvene organizacije v preteklem letu,
—•: se povezujejo z enotami drugih družbenih dejavnosti, predvsem vzgoje in izobraževanja,
—• obravnavajo in dajejo pobude k stališčem, mnenjem in predlogom delegacij oziroma konferenci delegacij o vprašanjih, ki jih obravnava in o njih odloča skupščina občinske skupnosti ali njeni organi.
57.	člen
V	enoto skupnosti delegirajo delegate delavci, ki izvajajo program družbenega varstva otrok in organi društev ter družbenopolitičnih organizacij kot izvajalci in krajam po zborih ter organizacije združenega dela na območju enote kot uporabniki.
Enoto skupnosti .upravlja svet. V svet delegirajo člane ustanovitelji enote v skladu z določili samoupravnega sporazuma o' ustanovitvi enote skupnosti otroškega varstva. Svet enote skupnosti otroškega varstva šteje najmanj 11 članov, če ni drugače dogovorjeno s samoupravnim splošnim aktom.
58,	člen
Materialna sredstva za opravljanje dogovorjenih nalog v enoti določi občinska skupnost otroškega varstva s finančnim načrtom.
Enota lahko pridobiva sredstva za opravljanje nalog tudi z neposredno menjavo od temeljnih in drugih organizacij ter od občanov v krajevni skupnosti oziroma območja enote.
Podrobnejša določila o pravicah, dolžnostih in odgovornostih enote določa njen statut. Statut je veljaven, ko izda soglasje skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik.
. 59. člen
Enota skupnosti lahko za posamezne naloge ustanovi stalna ali začasna telesa.
Administrativno-tehnična opravila za enoto skupnosti opravlja vzgojnovarstvena organizacija. Obseg pravic, dolžnosti in odgovornosti pri izvajanju teh nalog si vzgoj novarstvena organizacija zagotovi z dogovorom z enoto skupnosti.
VII.	UVELJAVLJANJE DENARNIH IN MATERIALNIH PRAVIC
60.	člen
Postopek za uveljavljanje pravice do nadomestila osebnega dohodka v času porodniškega dopusta, do pomoči v obliki zavitka za opremo novorojenca in do denarne pomoči določa samoupravni sporazum o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta, pravilnik o postopku za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji, ta statut ter drugi samoupravni splošni akti skupščine skupnosti.
61.	člen
Postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic se uvede na zahtevo občana oziroma druge fizične ali pravne osebe.
V	skladu z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti in "statuta Mestne skupnosti ot-
roškega varstva Ljubljana se pravice, obveznosti in odgovornosti v postopku za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči izvajajo v Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana, komisija za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči skupščine mestne skupnosti otroškega varstva pa je pristojna, da vodii postopek za uveljavljanje pravice do:
—	nadomestila za čas porodniškega dopusta,
—	spremembe oblike porodniškega dopusta (nadaljevanje porodniškega dopusta po drugem upravičencu, daljši porodniški dopust itd.),
—	denarne pomoči otrokom, razen povečane denarne pomoči otrokom edinih hranilcev, težje telesno ali duševno prizadetim otrokom in denarne pomoči otrokom kmečkih in drugih družin,
—	usklajuje predloge občinskih komisij za povečano denarno pomoč družini, ki je v težjem socialnem položaju, če predlog denarne pomoči presega višino denarne pomoči.
Komisija iz prejšnjega odstavka tega člena dela po postopku, določenem v samoupravnem sporazumu o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 4-249/81), pravilniku o postopku za uveljavljanje denarnih in materialnih pravde in dogovoru o enotnih pogojih in merilih za pridobivanje pravic do denarnih pomoči otrokom v občinah Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-1050/81).
62.	člen
Za odločanje o upravičenosti do povečane denarne pomoči otrokom edinih hranilcev, težje telesno ali duševno prizadetim otrokom in denarne pomoči otrokom kmečkih in drugih družin je pristojna komisija za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči v skladu s 36. členom tega statuta.
Komisija za'uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči občinske skupnost,! otroškega varstva je pristojna tudi, da obravnava in odloči o pobudi občana, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter delovnih skupnosti, pristojnega organa krajevne skupnosti oziroma druge fizične ali pravne' osebe za uveljavitev pravice do denarne pomoči otroku družine, ki je v težjem socialnem položaju. Višina denarne pomoči otrokom družine, ki je v težjem socialnem položaju, je določena v sklepu o višini denarne pomoči otrokom, ki ga sprejmejo skupščine občinskih in skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva v Ljubljani.
VIII.	POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA
63.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih, odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti za odločanje o sporih med skupnostmi ter zaradi sodnega varstva pravic s področja družbenega varstva otrok, uporabniki in izvajalci v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih skupnostih otroškega varstva ali skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo posebno sodišče združenega dela za področje družbenega varstva otrok.
' Pristojnosti posebnega sodišča združenega dela, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki bodo v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja, ustanovitelji določijo s posebnim aktom o usta-
novitvi posebnega sodišča združenega dela oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
IX.	STROKOVNO-ADMINISTRATIVNA IN TAJNIŠKA DELA
64.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativno-teh-ničnih in drugih pomožnih del za potrebe skupnosti, ki niso prenešene v pristojnost DSSS občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani, sklene skupščina skupnosti samoupravni sporazum s Komitejem za družbene dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik po predhodnem soglasji! Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
65.	člen
V skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi DSSS občinskih. SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani ta skupna strokovna služba oziroma v njej organiziramo tajništvo Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana zagotavlja predvsem:
—	pripravo strokovnih analiz in drugih dokumentov oziroma gradiva za delo skupščine in njenih organov,
—	izvrševanje nalog finančnega knjigovodstva,
—	izvršitev drugih nalog, za katere so se sporazumele občinske skupnosti otroškega varstva v mestu Ljubljana.
X.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
66.	člen
Delo skupnosti in njenih. organov je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju družbenega varstva otrok v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
67.	člen
Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti:
—	po delegatih v skupščini skupnosti,
—	s pisnimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine,
—	z letnim poročilom o delu skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu skupnosti, objavljenimi v glasilu OK SZDL,
—	in v drugih oblikah javnega informiranja.
XI.	KONČNE DOLOČBE
68.	člen
Statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti na sejah obeh zborov, ko da nanj soglasje Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik in z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 139-1/83
Ljubljana, dne 20. junija 1983.
Predsednica skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik
Maja Strehovec 1. r.
MOZIRJE
1302.
Na podlagi sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 14/84) in v zvezi ž odlokom o valorizabiji katastrskega dohodka ter odlokom o določitvi količnikov za valorizacijo katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 10/84) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji dne 29. junija 1984 sprejela	>
SKLEP
o spremembi sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v OZS Mozirje za leto 1984
.	1. člen '
V 3. členu sklepa se spremeni 3. točka tako, da se prispevna stopnja 36,50 °/o nadomesti s stopnjo 13 °/» in pavšalni prispevek 1.340 din nadomesti z zneskom 1.520 din.
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
St 402-26/82-84
Mozirje, dne 29. junija 1984.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje
Jože Kumer 1. r.
MURSKA SOBOTA
1303.
Na podlagi 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in 14. člena statuta OZS Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin številka 22/83 z dne 28 julija 1983), določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana OZS Murska Sobota za obdobje 1981—1985 je Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota na seji dne 20. junija 1984 sprejela
SKLEP
o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1984
1.	člen
S tem sklepom se za leto 1984 določijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana OZS za obdobje 1981—1985 ter se opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov in določi stopnja ter višina prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in oseb, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo iz osebnega dohodka in iz dohodka obračunavajo in plačujejo zavezanci po prispevnih stopnjah, ki so navedene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih.na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 in se objavljajo v Uradnem listu SRS, kolikor ni s tem
sklepom za posamezne primere in kategorije drugače določeno.
3.	člen
Združeni kmet plačuje prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Če se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za zdravstvene storitve in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom . od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Ta osnova velja za koledarsko leto.
4.	člen'
"Drugi kmetje, ki se ne odločijo za zagotavljanje socialne varnosti v zdravstveni skupnosti plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodka od gozda v višini 16 °/o,
—	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo letno 1.973 din.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane kmetijskega gospodarstva, ki se na njegovem gospodarstvu ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njimi v delovnem razmerju, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena.
5.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastn mi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po veljavnih predpisih za tekoče leto ugotovi Uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od najnižje pokojninske osnove, določene s sklepom o najnižji in najvišji pokojninski osnovi — Uradni list SRS, št. 10/84.
Delovni ljudje iz prvega odstavka tega člena, ki se jim po veljavnih predpisiih ne ugotavlja dohodek (pavšalisti), plačujejd prispevek od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določene s sklepom o načinu izvajanja pokojninsko-invalidskega zavarovanja in osnovi za odmero pravic ter za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zavarovance iz 9. in, 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Delovni ljudje, ki prvič začneio opravljati dejav-_ nost iz prvega odstavka tega člena in se jim ugotavlja osebni dohodek, plačujejo do ugotovitve osebnega dohodka za prvo leto opravljanja samos‘ojne dejavnosti, pr:spevek za zdravstveno varstvo kot akontacijo od najnižje pokojninske osnove, ki je določana za zavezance iz drugega odstavka tega rlon.a.
Za zavezance iz prvega in tretjega odstavka 4. člena tega sklepa se opravi dokončen obračun nri-spevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto.
6.	člen
Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, umetniško ali drugo poklicno
dejavnost, ki ni navedena v tem sklepu, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s predpisi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske.
Za gospodarske pomočnike in gospodarske pomočnice, zaposlene pri zasebnikih ne more biti osnova za obračun nižja od določene najnižje pokojninske osnove s sklepom SPIZ — Uradni list SRS, št. 10/84.
7.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša (900 din) mesečno na posameznega upravičenca.	^
8.	člen
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14°/».
9.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa sc v tujini strokovno izobražujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pri svojem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo same prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah iz dohodka iz 2. člena tega sklepa od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, preračunanih v bruto zneske.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini1 (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo ali so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevek od mesečnih osnov, določenih s sklepom o spremembah in dopolnitvah sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepov o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1933, (Uradni list SRS, št. 10/84) vse dokler ne bodo določene osnove za leto 1984.
10.	člen
Za delavce, upokojence, učence in študente na neobveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci ('zplačevalci prispevkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 odstotkov bruto osebnega dohodka.
11.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevke za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust ali ko ti upravičeno ali neopravičeno izostajajo z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, za ves čas odsotnosti z dela po stopnji iz dohodka po 2. členu.
12.	člen
Za osebe, ki delajo v skladu z določbami zakona o delovnih razmerjih preko polnega delovnega časa, plačujejo zavezanci .(izplačevalci) prispevek za zdrav-
stveno varstvo od izplačanega bruto osebnega dohodka.
Prispevek iz prvega odstavka tega člena se plačuje dohodka po stopnji iz 2. člena tega sklepa.
13.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota za leto 1983, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 7/83.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
St. 490/1984-1-1/1
Murska Sobota, dne 20. junija 1984.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti
Murska Sobota
Eygea Horvat 1. r.
1304.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17'83) ter 15. člena statuta KS Lipovci je skupščina KS Lipovci na seji dne 9. julija 1984 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Lipovci ,
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 8. julija 1984, se za območje KS Lipovci uvede samoprispevek v denarju.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo pet let, od 1. 8 1984 do 31. 7. 1989 in bo uporabljen za komunalno ureditev naselja.
3.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Lipovci.
Samoprispevek bo znašal:
—	2 %> od neto osebnih dohodkov zaposlenih,
—	5,5%> od veljavnega katastrskega dohodka,
—	5 °/o od čistega dohodka obrtnikov,
—	1,5 °/o od pokojnin brez varstvenega dodatka,
—	2.500 din v pavšalnem znesku letno, za zaposlene v tujini.
Ta znesek se letno zvišuje z odstotkom dviga OD v SRS.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani od dohodkov, ki jih določa 10. člen zakona o samoprispevku.
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz 2. člena tega sklepa.
Sredstva se bodo zbirala na zbirnem računu KS Lipovci, št. žiro računa 51900-840-035-8329.
6.	člen
Samoprispevek iz OD pokojnin obračunavajo in nakazujejo izplačevalci, samoprispevek iz katastrskega dohodka in dohodka občana, ki samostojno opravlja obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejav-
nosti pa obračunava in nakazuje Uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota.
Druge Oblike samoprispevka obračunava KS Lipovci, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
7.	člen
Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi uporabi ter
izvajanju del opravi Svet KS Lipovci, ki o tem enkrat letno poroča Skupščini KS in zboru občanov.
8.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Lipovci, dne 9. julija 1984.
Predsednik
skupščine KS Lipovci
Alojz Tratnjek 1. r.
POSTOJNA
1305.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so pristojni organi Občinske raziskovalne skupnosti Postojna sprejeli
SKLEP
o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinski raziskovalni skupnosti Postojna za obdobje januar—junij 1984
Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki vplačajo ob plačilu mesečne akontacije Občinski raziskovalni skupnosti Postojna tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar—junij 1984 in poračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljeno s periodičnim obračunom za isto obdobje.
Predsednik skupščine
Bojan Antončič, dipl. inž. 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA
1306.
Po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. členu statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 26. seji zbora združenega dela dne 18. julija 1984 in na 25. seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1984	*
1. člen
Spremeni se 1. člen- odloka o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 11/84) tako, da se glasi:
Skupni prihodki proračuna za leto	din
1984 znašajo	190.268.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem
delu proračuna	188,424.000
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	1,844.000
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
St. 1/1-400-4/80
Slovenska Bistrica, dne 18. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
1307.
Na podlagi 212. člena in v skladu z 11. členom statuta občine Slovenska Bistrica, (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 17. julija 1984 na 24. seji družbenopolitičnega zbora ter dne 18. julija 1984 na 26. seji zbora združenega dela in
25.	seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o podeljevanju javnih družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
'S tem odlokom se določijo javna družbena priznanja občine Slovenska Bistrica, Id se podeljujejo organizacijam, skupnostirp, organom in posameznikom pod pogoji, v obliki in na način, kakor določa ta odlok.
2.	člen
Javna družbena priznanja občine Slovenska Bistrica so:
1.	Podelitev domicila v občini Slovenska Bistrica
2.	Imenovanje za častnega občana občine Slovenska Bistrica
3.	Plaketa občine Slovenska Bistrica
4.	Plaketa Pohorskega bataljona
5.	Nagrada Pohorskega bataljona
6.	Priznanje občine Slovenska Bistrica
7.	Vpis v knjigo častnih gostov občine Slovenska Bistrica
8.	Sprejem pokroviteljstva prireditve
9.	Darovanje spominskega traku Skupščine občine Slovenska Bistrica.
II. POGOJI, OBLIKA IN NAČIN PODELJEVANJA
3.	člen
Domicil v občini Slovenska Bistrica je javno družbeno priznanje občine, ki ga podeljuje Skupščina občine Slovenska Bistrica enotam NOV in organizacijam narodnoosvobodilnega gibanja za zasluge v borbi proti okupatorju in njegovim sodelavcem na ozemlju občine Slovenska Bistrica in njene okolice.
* Domicil lahko skupščina občine podeli tudi organizacijam, društvom oziroma manifestacijam, ki s svojo trajno dejavnostjo prispevajo k ugledu občine Slovenska Bistrica.
4.	člen
Domicil v občini Slovenska Bistrica se podeli z umetniško izdelano listino, na kateri je besedilo sklepa, s katerim je bilo priznanje podeljeno.
5.	člen
Častni občan občine Slovenska Bistrica je javno družbeno priznanje občine, ki ga podeljuje Skupščina občine Slovenska Bistrica državljanom SFRJ in tujim državljanom za izredne zasluge v NOV in socialistični revoluciji, za razvoj samoupravnega socializma, za utrjevanje miru in sodelovanje med narodi, enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, za razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti in ki so s tem pomembno prispevali k razvoju in napredku občine Slovenska Bistrica in širše družbene skupnosti.
6.	člen
Družbeno priznanje častni občan občine Slovenska Bistrica se podeli z umetniško izdelano listino, na kateri je besedilo sklepa", s katerim je to priznanje podeljeno.
7.	člen
Plaketa občine Slovenska Bistrica je javno družbeno priznanje občine, ki ga Skupščina občine Slovenska Bistrica podeljuje fizičnim in pravnim osebam za doseženč izredne uspehe pri samoupravnem in političnem razvoju ter družbenem napredku občine Slovenska Bistrica, za uspehe na področju gospodarstva, znanosti, kulture in telesne kulture, zdravstva in socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, inovatorstva in na drugih področjih.
8.	člen
Plaketa občine Slovenska Bistrica je izdelana iz kovine v zaobljeni štirioglati obliki v velikosti 8,3 krat 8,3 cm.
Plaketa občine je rumene barve, v njeni sredini je spodaj zaobljen ščit z grbom občine Slovenska Bistrica.
Hkrati s plaketo občine se dobitnikom vroči umetniško izdelana listina (14 X 16 cm) o podelitvi plakete občine Slovenska Bistrica z besedilom sklepa o podelitvi tega javnega družbenega priznanja občine Slovenska Bistrica.
9.	člen
Plaketa Pohorskega bataljona je javno družbeno ^ priznanje občine, ki ga skupščina občine podeljuje partizanskim enotam, organizacijam ZZB NOV ter občanom in drugim' državljanom SFRJ, ki imajo zasluge za razvoj in zmago narodnoosvobodilnih partizanskih enot v času NOV. plaketa Pohorskega bataljona se podeljuje tudi vojaškim enotam ter drugim organizacijam in posameznikom, ki so v času po osvoboditvi s svojo dejavnostjo pomembno prispevali k negovanju in širjenju tradicij NOV, varstvu kulturnih pridobitev — spomenikov in spominskih obeležij NOV na območju občine Slovenska Bistrica in širše družbenopolitične skupnosti.
10.	člen
Plaketa Pdhorskega bataljona je izdelana iz kovine v zaobleni štirioglati obliki v velikosti 8X8 cm.
Plaketa Pohorskega bataljona je rumene barve in ponazarja Tihčev spomenik na poslednjem bojišču Pohorskega bataljona na Treh žebljih pri Osankarid. Hkrati s plaketo Pohorskega bataljona se dobitniku vroči umetniško izdelana listina (14 X 16 cm) o podelitvi plaketa Pohorskega bataljona z besedilom. skle-
pa o podelitvi tega javnega družbenega priznanja občine Slovenska Bistrica.
11.	člen
Nagrada Pohorskega bataljona je javno družbeno priznanje občine, ki ga Skupščina občine Slovenska Bistrica podeljuje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, krajevnim skupnostim, družbenim organ ^.ci jam in društvom ter posameznikom.
uda Pohorskega bataljona se podeljuje za po-seb... . „pehe, dosežene v daljšem ali krajšem časovnem obdobju na področju
—	gospodarstva,
—	samoupravnega in političnega razvoja ter družbenega riapredka občine,
—	vzgoje in izobraževanja ter telesne kulture,
—	kulture in znanosti,
—	inovatorstva,	.
—	zdravstva in socialnega varstva,
—	drugih dejavnosti.
12.	člen
Višina nagrade Pohorskega bataljona je 4-kratni poprečni mesečni osebni dohodek v občini Slovenska Bistrica za prvih devet mesecev preteklega leta.
Nagrada Pohorskega bataljona je enkratna in sc izroči v denarju.
Dobitnik riagrade Pohorskega bataljona prejme tudi umetniško izdelano listino o podelitvi nagrade Pohorskega bataljona z besedilom sklepa o podelitvi tega javnega družbenega priznanja občine Slovenska Bistrica.
13.	člen
Priznanje občine Slovenska Bistrica je javno družbeno priznanje, ki ga Skupščina občine Slovenska Bistrica podeljuje organizacijam združenega dela oziroma delovnim enotam, društvom organizacijam in združenjem, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim, posameznikom in drug:m, ki so zaslužni za razvoj občine Slovenska Bistrica na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem, telesnokul-turnem, znanstvenem, vzgojnovarstvenem, vzgojnoizo-braževalnem. zdravstvenem, socialnovarstvenem, inovacijskem, obrambno-samozaščitnem in drugem področju.
14.	člen
Priznanje občine Slovenska Bistrica je umetniško Izdelana listina; na njej je besedilo sklepa, s katerim je bilo priznanje podeljeno.
15.	člen
Vpis v knjigo častnih gostov občine Slovenska Bistrica je izraz javnega družbenega priznanja občine, ki ga podeljuje komisija za javna družbena priznanja organizacijam, skupnostim, organom in posameznikom za uspehe pri razvijanju družbenega sistema socialističnega samoupravljanja in razvoju dejavnosti, ki so pomembni za razvoj občine oziroma širše družbenopolitične skupnosti, dela in življenja v njej ter za njen ugled.
16.	člen
Sprejem pokroviteljstva prireditve je izraz javnega družbenega priznanja, ki ga komisija za javna družbena priznanja podeli družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom za dejavnosti, ki s svojo vsebino prispevajo k ugledu občine Slovenska Bistrica.
17.	člen
Darovanje spominskega traku občine Slovenska Bistrica je izraz javnega družbenega priznanja, ki ga ob določenih priložnostih podeli komisija za javna družbena priznanja družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom za uspehe v dejavnostih, ki so pomembni za delo in življenje v občini ter njen ugled.
*	18. člen
Sklep o podelitvi domicila v občini Slovenska Bistrica in o podelitvi naslova častni občan občine Slovenska Bistrica sprejme Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na predlog občinske konference SZDL Slovenska Bistrica. Sklep o podelitvi javnih družbenih priznanj občine iz 7., 9., 11. in 13. člena tega odloka sprejme Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na predlog komisije za javna družbena priznanja občine Slovenska Bistrica.
Sklep o podelitvi javnega družbenega priznanja občine Slovenska Bistrica iz 15., 16. in 18. člena tega odloka sprejme komisija za javna družbena priznanja občine Slovenska Bistrica, če za realizacijo sklepa niso potrebna finančna sredstva. V primeru, da so finančna sredstva potrebna, posreduje komisija tak predlog izvršnemu svetu.
19.	člen
Sklep o podeljenih javnih družbenih priznanjih občine Slovenska Bistrica pod zaporedno številko 2, 3, 4, 5 in 6 iz 2. člena tega odloka se praviloma razglasi na slavnostni seji vseh zborov skupščine občine, posvečeni 8. januarju, prazniku delovnih ljudi in občanov občine Slovenska Bistrica. Na isti seji se prejemnikom vročijo javna družbena priznanja in listine o podelitvi javnega družbenega priznanja občine Slovenska Bistrica.
Sklep o podelitvi javnih družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica pod zaporedno številko 1, 7, 8 in 9 iz 2. člena tega odloka se lahko razglasi tudi ob drugih primernih priložnostih.
20	člen
Listino o podelitvi javnega družbenega priznanja občine Slovenska Bistrica podpiše predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica.
21	člen
Komisija za javna družbena priznanja občine Slovenska Bistrica vsako leto do 30. avgusta objavi razglas za vložitev predlogov za podelitev javnih družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica.
Razglas mora vsebovati;
—	temeljne pogoje za podeljevanje javnih družbenih priznanj občine;
—	kdo je lahko predlagatelj;
—	kaj mora vsebovati predlog;
—	rok za vložitev predlogov.
III.	SKUPNE DOLOČBE
22.	člen
Podelitev javnih družbenih priznani občine Slovenska Bistrica se vpisuje v posebno knjjgo.
23 člen
Skupščina občine Slovenska Bistrica sprejme poseben pravilnik, v katerem podrobneje določi oblike
javnih družbenih priznanj občine, postopek za oblikovanje predlogov in podeljevanje javnih družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica.
24.	člen
V proračunu občine Slovenska Bistrica se vsako leto zagotovijo finančna sredstva za izvajanje tega odloka.
25.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o podeljevanju javnih družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/79).
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-17-1/84
Slovenska Bistrica, dne 18. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. L r.
1308.
Na podlagi 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 213. člena statuta občino Slovenska Bistrica (MUV, št, 17/80 In 21/91) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 18. ja 1984 na
26.	seji zbora združenega dela in 25. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o načinu oplojevanja živali na območju občine Slovenska Bistrica
1.	člen
Na območju občine Slovenska Bistrica se oplojevanje govedi/ konj, svinj in ovac opravlja z osemenjevanjem ali pripustom.
2.	člen
Oplojevanje goveda se na območju občine Slovenska Bistrica opravlja z osemenjevanjem praviloma na domu. Oplojevanje s pripustom pa je dovoljeno na območjih naslednjih katastrskih občin: Kot, Planina pod Šumikom, Smrečno, Bojtina, Urh, Rep, Malo Tinje, Tinjska gora, Jurišna vas, Oselj, Šmartno na Pohorju, Frajhajm, Kalše, Prebukovje, Stari grad, Jelovec, Dežno, Božje in Koritno.
3.	člen
Oplojevanje svinj je na območju občine Slovenska Bistrica dovoljeno g pripustom in z osemenjevanjem. Oplojevanje kobil se opravlja s pripustom.
4.	člen
Za oplojevanje s pripustom se smejo uporabljati samo ocenjeni, odbrani in priznani plemenjaki s preverjenim rodovnikom, v skladu s selekcijskim programom, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na usklajen predlog Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj ter Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica.
5.	člen
Za organizacijo osipenjevanja in pripusta goveda, svinj, kobil na območju občine Slovenska Bistrica
skrbi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj kot pooblaščena - organizacija. -
6.	člen
Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj in Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica sta dolžna skrbeti ža zadostno število plemenjakov in za njihovo pravočasno zamenjavo, pri čemer upoštevata ugotovitve in sklepe republiške in občinske komisije za priznavanje plemenjakov.
7.	člen
Med rejcem plemenjaka in pooblaščeno organizacijo mora biti sklenjena pisna pogodba o nabavi, reji in zamenjavi plemenjaka.
8.	člen
Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj je dolžan zaradi izvajanja reprodukcije in selekcije v živinoreji kot zadev posebnega družbenega pomena zagotoviti osemenjevanje in pripust plemeni c vse dni v letu, razen 1. januarja, 1. maja in 29. novembra.
9.	člen
Ob vsaki osemenitvi oziroma pripustu plemenice izda osemenjevalec oziroma rejec plemenjaka potrdilo, ki mora vsebovati podatke o datumu osemenitve ali pripusta, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge podatke, pomembne za ugotavljanje in spremljanje proizvpdnih sposobnosti živali, ki se oplojujejo iz njihovega potomstva.
10.	člen
Na območju občine Slovenska Bistrica velja za osemenjevanje oziroma pripust cena, ki jo določi Veterinarska poslovna skupnost Slovenije in spremlja Republiška skupnost za cene.
Obdravski zavod za veterinarstvo in živjnorejo Ptuj je dolžan zagotoviti opravljanje vseh storitev, ki so zajete v ceni osemenjevanja, določeni na način iz prvega odstavka tega člena.
Cena oplojevanja živali na območju občine Slovenska Bistrica je enotna. Cena se regresira, o višini regresa pa odloča Samoupravni sklad za intervencije v proizvodnji in porabi hrane Slovenska Bistrica.
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja upravni organ za veterinarstvo in kmetijsko inšpekcijo pri Medobčinski upravi inšpekcijskega nadzorstva občin Maribor, občine Lenart In občine Slovenska Bistri ea.
12.	člen
Kršenje tega odloka se kaznuje po kazenskih določilih zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78),
13.	člen
Ta odlok začne veljata osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-322-4/84
Slovenska Bistrica, dne 18. julija 1984.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.

POPRAVEK
V odredbi o oblikovanju stanarin v občini Celje, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 23-1152/84 z dne 13. VII. 1984 je podpisnik mag. Miloš Pešec, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje,
Uredništvo
POPRAVEK
V odredbi o cenah nekaterih komunalnih storitev v občini Celje, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 23-1153/84 z dnte 13. VII. 1984, so tele napake:
—	pri 1. kanalščina je izpuščena oznaka »m3«, in besedilo »skupaj 6,40«,
—	pri 2. odvoz odpadkov je izpuščena oznaka »dinarjev/m2«,
—	podpisnik je mag. Miloš Pešec, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje.
Uredništvo
VSEBINA
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Stran
1270.	Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o varovanju s tehničnimi sredstvi	'	1497
1271.	Soglasje k sklepu sveta visokošolske delovne organizacije Medicinske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani o omejitvi vpisa študentov
v 1. letnik študijskega leta 1984/85	1498
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1272. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davko\r iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za II. polletje 1984	1498
USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE*
1273.	Odločba o razveljavitvi 5. alinee 5, člena odloka
Skupščine občine Kranj o prostorskih posegih. Za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje, ter o pomožnih in drugih objektih ter delih, kjer je obvezna priglasitev	1498
1274.	Odločba o razveljavitvi 13. točke navodila repub-
liškega sekretariata za finance o načinu izračunavanja sredstev rezerv, ki jih temeljne organizacije združujejo v sklade skupnih rezerv'	1499
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1275.	Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic	1501
1276.	Sklep o enotnem oblikovanju elementov za pri-
pravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990	1513
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
1277. Sklep o znižanju obveznosti iz povračil od davčne osnove In znižanju prispevne stopnje iz povračila od kmetijske dejavnosti (Novo mesto)	.	1514
1279.
1280. 1281.
1282.
1283.
1284.
1285.
1286.
1287.
1288.
1289.
1290.
1291.
1292.
1293.
1294.
1295.
1296.
1297.
1298.
1299.
1300.
1301.
1302.
1303.
1304.
1305.
1306.
1307.
1308.
Stran
Sklep o spremembi stopnje za združevanje sredstev ga pripravo stavbnih zemljišč potrebnih za planirani obseg družbeno usmerjene gradnje v občini Gornja Radgona
Odlok o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe (Grosuplje) Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja na območju občine Lenart
Sklep o spremembi ugotovitvenega sklepa o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Sklep o polni končni poprečni ceni za m1 stanovanjske površine v stanovanjskem bloku na Dolah pri Litiji
Dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj kadrom v občini Litija.
Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v TOZD Učne delavnice, Ljubljana (Ljubljana Bežigrad) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje)
Odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji za leto 1984 (Ljubljana Moste-Polje)
Odlok o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo (Ljubljana Moste-Polje)
Odlok o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Fužine (Ljubljana Moste-Polje)
Sklep o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti
Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1983 (Ljubljana Moste-Polje) . Sklep o soglasju k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana šiška
Sklep o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta ŽG — Železniški srednješblski center Ljubljana — TOZD Železniška srednja šola Ljubljana (Ljubljana šiška)
Sklep o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta ZG — Železniški srednješolski center Ljubljana (Ljubljana Šiška)
Sklep o soglasju k statutu Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljani šiška
Odlok o priznavalninah udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Ljubljana Vič-Rudnik)
Sklep s katerim odreja javno razgrnitev osnutka prostorskih ureditvenih pogojev (urbanistični red) za območje KS Golo-Zapotok in KS Rob (Ljubljana Vič-Rudnik)
Sklep s katerim odreja javno razgrnitev osnutka prostorskih ureditvenih pogojev (urbanistični red) za območfe KS Ig, Iška vas in Tomišelj (Ljubljana Vič-Rudnik)
Sklep s katerim odreja javno razgrnitev osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-103 Murgle — IV faza (Ljubljana Vič-Rudnik) Statut Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik
Sklep o spremembi sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v OZS Mozirje za leto 1984 Sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1984 (Murska Sobota)
Sklep o uvedbi samoprispevka za območje KS Li-poxrci (Murska Sobota)
Sklep o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka -Občinski raziskovalni skupnosti Postojna za obdobje januar-junij 1984
Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1984
Odlok o podeljevanju javnih družbenih prizanj občine Slovenska Bistrica
Odlok o načinu oplojevanja živali na območju občine . Slovenska Bistrica
1515
1515
1516
1518
1518
1518
1518
1519
1521
1521
1523
1524
1524
1525
1525
1525
1525
1525
1526
1528
1528
1528
1529 1538
1538
1540
1540
1540
1541 1543
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1278. Sklep o soglasju k cenam geodetskih storitev (Brežice)
—	Popravek odredbe o oblikovanju stanarin v občini
Celje	.	.	3544
—	Popravek odredbe o cenah nekaterih komunalnih
storitev v občini Celje	1544

orometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72