Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. marca 2022 - Leto XXXII, št. 9 stran 2 V naslednjih petih letih 25 milijonov evrov za Porabje Iz dugoga cajta se narodijo ideje stran 4 Festival domačega vina in pogač stran 6 Eške gnauk so naja vküper dali stran 8 2 Meddržavni sporazum Madžarska-Slovenija V naslednjih petih letih 25 milijonov evrov za Porabje Premierja Slovenije in Madžarske Janez Janša in Viktor Orbán sta v Lendavi podpisala meddržavni sporazum o gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh stra- Slovenski premier Janša je ob podpisu pogodbe dejal, da sta sedanji vladi v zadnjih letih dokazali, da državi zelo dobro sodelujeta. Madžarskemu kolegu Orbánu se je zahvalil za podporo Premierja Viktor Orbán in Janez Janša na tiskovni konferenci v lendavski Gledališki in koncertni dvorani neh meje. V petih letih bo vsaka od obeh narodnih skupnosti za projekte prejela 25 milijonov evrov. Gre za uresničenje ideje iz leta 2018. Takrat je predsednik Madžarov v Sloveniji in poslanec v Državnem zboru Ferenc Horváth predlagal, da naj obe državi oblikujeta skupen sklad, s katerim bi pomagali pri razvoju regij, kjer prebivajo Porabski Slovenci in prekmurski Madžari. Ideja je pri obeh vladah naletela na odobravanje, o njej sta se že oktobra leta 2019 pogovarjala takratna premierja Orbán in Šarec. In če so se politiki pred dobrima dvema letoma o skupnem skladu zgolj pogovarjali, so 21. februarja letos napovedi uresničili. V lendavskem kulturnem domu sta predsednika obeh vlad na posebni slovesnosti podpisala sporazum, ki vsako od vlad zavezuje, da od leta 2022 do 2026 Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom nameni do pet milijonov evrov letno. Denar je v prvi vrsti namenjen projektom, ki bodo omogočali nove zaposlitve v Porabju in Prekmurju. S tem bi dolgoročno skušali doseči osnovni cilj, to pa je, da kar največ mladih ostane doma in tako v rojstni pokrajini prispevajo k ohranjanju narodnostne identitete. in poudaril, da je pomoč Porabskim Slovencem v času Orbánove vlade šestkrat večja kot prej. Obenem je izrazil upanje, da bo na bližnjih parlamentarnih volitvah v Sloveniji, ki bodo 24. aprila, zmagala njegova stranka SDS, s čimer bi po Janševem mnenju narodne skupnosti imele zagotovilo, da se bo njim naklonjena politika nadaljevala. Madžarski premier Orbán pa je ob podpisu pogodbe med drugim dejal, da sta Slovenija in Madžarska v zadnjem obdobju v političnem smislu na isti valovni dolžini in da narodni skupnosti ne pomenita nikakršnega spora, pač pa nasprotno. Narodnostni skupnosti krepita tako Madžarsko kot Slovenijo, prav zaradi obeh manjšin so odnosi med državama še boljši. V zvezi z volitvami, ki bodo 3. aprila, je dejal, da je Madžarska v zadnjih 12-ih letih, odkar sam vodi vlado, izrazito napredovala, zato si njegova stranka Fidesz tudi tokrat zasluži priložnost, da vodi Madžarsko. Svoj nastop je Orbán sklenil z besedami: »Na volitvah si želimo zmagati in zmagali bomo!« Dejstvo je, da Budimpešta in Ljubljana v materialnem smislu še nikoli nista bili tako naklonjeni manjšinama, zato so podpis sporazuma zelo dobro sprejeli tako v Porabju kot Prekmurju. Zagovornica pravic Slovencev v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss je ob tem povedala: »Sporazum je pomemben za obstoj slovenskega Porabja, da se regija ne sprazni, ampak da mladi ostanejo doma, kjer si bodo lahko zaslužili svoj kruh. In da bodo lahko v domačem okolju ostali Slovenci s svojim jezikom in kulturo.« Avtor ideje o skupnem meddržavnem skladu, predsednik Madžarov v Sloveniji in poslanec v Državnem zboru Ferenc Horváth, pa je izrazil hvaležnost obema premierjema, da sta udejanjila njegovo pobudo, ki lahko bistveno prispeva k razvoju Porabja in Prekmurja: »Iz te regije se je odselilo več deset tisoč družin in te škode tudi z denarnimi sredstvi ne moremo povrniti. Kar pa lahko s tem denarjem naredimo, je to, da nekako poskušamo ustaviti ta negativen trend, ki na žalost še vedno traja.« Ker je prvih pet milijonov za Porabske Slovence (in seveda tudi za prekmurske Madžare) na voljo že v tem letu, se bodo morale narodne inštitucije podvizati in pripraviti kakovostne projekte, s katerimi bodo lahko počrpali ves denar, ki bo na voljo. Državna politika je v tem primeru svoje naredila, zdaj je velika odgovornost na narodnostnih manjšinskih ustanovah. Da bi s podpisom v Lendavi zagotovljen denar tudi dejansko prišel do tistih, ki ga potrebujejo, to pa sta manj razvito Porabje in Prekmurje, bodo prvi konkretni projekti morali biti pripravljeni vsaj do konca tega meseca. (Slika na 1. strani: Premierja s predstavniki porabske slovenske skupnosti: (z leve) predsednik DSS Karel Holec, premier Janez Janša, predsednica ZSM Andrea Kovács, premier Viktor Orbán in slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss.) Bojan Peček Fotografije: Vlada RS Pod Srebrnim brejgom … … sta se na njegvom slovenskom kraji dva prejgnjiva z obej rosagov srečala. Janez Janša pa Viktor Orban sta se v Lendavi srečala, vsefele sta se zgučavala pa si obečavala. Depa Slovenija je v straji bila, ka zmejs med njima de se neka drugo zgodilo. Ka bi se ja zgodilo? Malo eno situacijo najprva trbej poglednoti, Sava Hoteli se zové. Dosta Slovencov pa Slovenk ranč ne vej, kelko hotelov majo. Mi samo povejmo, ka v Portoroži, Moravski Toplicaj, v Strunjani, Radencaj, na Ptuji, v Izoli, na Bledi, zavole campingov je njivi pa eške bi se najšlo. Moramo eške tau prajti, ka znejs so trno luksuzni hoteli, steri na najlepši mestaj v Sloveniji stodjijo. Kakoli je turizem velki pa dober biznis, depa Sava Hoteli vküper s Sava Turizmom so se nej za najbaukše verte vöpokazali. Že dugo se je vedlo, ka prejk 40 procentov pogače odavajo. Na, zdaj smo že bole blüzi vsega toga, ka škemo prajti. Že lani se je zvedlo, ka té tau pogače aj bi eden najbole bogati Madžarov dojküpo, steri si je z Orbánom pa njegvim zetom trno dober. Gvüšno, ka so se nisterni mediji na velke zglasili, že skur kričali, kak Janša Orbáni slovenske hotele odava. Na, zdaj smo pa znauva v Lendavi. Depa tau, kak se je gučalo, se je nej zgodilo. Slovenski hoteli zagnauk tadale slovenski ostanejo. Za tau se je država pobrigala, vej pa volitve blüzi dejo, takše se v tom časi ne smej zgoditi. Oba pajdaša volitve čakata. Oba pajdaša sterima dojdavajo, ka demokracijo ne poštüvleta, ka vse po svojom pa za svoje interese dalata. Tak gučijo, mi gvüšno, ka nej. Mi samo pripovejdamo, ka se kaulakvrat guči. Tak se je nika nej od toga gučalo, ka Orbán pa njegvi Janšovo partijo, novine pa televizijo finansejrajo. Od toga se je že daleč nazaj na velke gučalo, gnes je vse vküper skur dojvgasnolo. Vej pa vejte, kak tau dé; lidge se enoga pa istoga gučanja navolijo. Eni pa se obečavanj s štrajki nikak ne morejo navoliti. Po delavcaj v medicini zdaj školniki štrajk obečavajo. Zakoga volo že štrajkati škejo? Gvüšno ka za pejnez volo pa eške kaj kcuj bi radi meli. Depa njajmo zdaj tau, malo več bi od štrajka škeli prajti. Gda je un rejdno organizejrani, ga organizatori nutzglasijo pa vse tak tadale, vsi plače morajo za tisti den ali dneve dobiti. Na, tisti, steri štrajkajo, tau morajo dobiti. Takše so regule, tak se tau dela. Depa pri tom v šaulaj se leko zgodi, ka se tak ne zgodi. Država je že vözglasila, ka štrajk je nej po regulaj pa plače za tisti čas niške ne dobi. Gvüšno, ka v sindikati školnikov eške bole je vreti začnilo, vej biti, ka do kraja vözavre. Pa znauva smo se pri volitvaj stavili. Politični glavaške na velke gučijo, ka sindikat njim lagvo reklamo dela, do volitev eške dobriva dva mejseca trbej. Ranč tak so na KPK (KPK skrb za dojstavlanje korupcije ma) vödali, kak minister Počivalšek je nej dobro delo, gda se je ventilatore pa eške vse drugo za covid betežnike küpüvalo. V vsejm tejm mejšanji staroga gulaža je prausnim lidam že pošteno lagvo gratalo. Zatoga volo tö je država pejneze za elektriko tistim namejnila, ka si preveč dragoga segrejvanja ne morejo plačati. Tau je reklama za volitve, je brž opozicija glas zdignola. Zatoga volo tö, ka pejneze dobijo kuman po tejm, gda že de nas sprtolejt segrejvala pa volitve že preminejo. Naš Srebrni brejg nede volit šau. Rad bi tau naredo, depa ne vej, komi aj sploj kaj vörvle. Miki Roš Porabje, 3. marca 2022 3 LEKARNIŠKI IN ALKIMISTIČNI MUZEJ V RADOVLJICI V centru mesta Radovljica na Gorenjskem je že pred tremi leti zaživel prvi slovenski Lekarniški in alkimistični muzej. Razprostira se v treh nadstropjih stare meščanske hiše. S tem je Linhartov trg v starem mestnem jedru pridobil še en biser, saj sta blizu še Čebelarski muzej in Šivičeva hiša, skupaj pa ustvarjajo bogato podobo in ponudbo samega kraja. Muzejska stavba za svojimi masivnimi stenami skriva 10 z urejanjem zeliščnih vrtov in samostanskih lekarn. Zdravil v obliki tablet še ni bilo, ampak so menihi po starih recepturah izdelovali razne eliksirje, tinkture, ekstrakte in sirupe, vse na rastlinski osnovi. O razvoju farmacije priča tudi knjižna zbirka Materia medica (Medicinske snovi), ki obsega vpogled v različne zdravilne substance rastlinskega, živalskega in mineralnega izvora. Sicer pa se je uradna znanstvena medicina najprej začela razvijati v renesančni Italiji. Lekarne so bile v starejših obdobjih obloženih razstavnih prostorov, kjer so včasih živele šolske sestre, bila pa je tudi strojarna kož in celo kovačija. Današnji Lekarniški in alkimistični muzej obiskovalcem ponuja vpogled v pretekli dve tisočletji svetovne farmacije s poudarkom razvoja na slovenskih tleh. Bogate in slikovite zbirke z več kot zelo pestra. Ta del muzeja še posebej pritegne mlajše obiskovalce. Sicer pa področje medicine in farmacije sega že več kot 2000 let v našo preteklost in zato se muzejska zbirka ponaša s predmeti s širokega področja zgodovine farmacije, kot so kemija, botanika, medicina, alkimija, tehnologija, etnologija, likovna umetnost in trgovina. V muzeju se pripoved o zgodovini zdravilstva začne najprej v kletnem prostoru, kjer so predstavljeni začetki kemije oz. alkimije, kot so jo poimenovali Arabci. Ti so povzeli antično znanje in podpirali razvoj naravoslovja. Slovenija je dežela številnih evropskih križišč. Tu so se prepletale sredozemska, germanska, panonska in delno tudi balkanska ter francoska kultura. S tem je vsako obdobje pustilo svoj pečat tudi na področju zdravilstva. Prvi »zdravniki« so bili vrači, čarovniki, šamani, ki so zdravili z zagovori, reki in polaganjem rok, talismani in amuleti, s čimer so želeli zaščititi ljudi pred delovanjem hudobnih bitij. V obdobju antike se je znatno razvijala ljudska medicina in ta je v osnovi temeljila na poznavanju zelišč. Zelo zelo estetskega videza. O tem priča zlasti dobro ohranjeno lekarniško pohištvo v radovljiškem muzeju. Ta obsega farmacevtsko opremo iz 18. in 19. stoletja, zbirko rastlinja, alkimistični laboratorij, veliko zbirko možnarjev od 12. do 19. stoletja, tehtnice in uteži, 30 starih farmacevtskih knjig iz 15. do 19. stoletja, zbirko zgodovine kozmetike in par- zdravilne pripravke. Magister Plešec in njegova hči Ana sta uredila tudi alkimistični laboratorij na podlagi starih knjig, slikarskih del, lesorezov, grafik, ki kažejo, kako je tak laboratorij izgledal. Pojasnjujeta, da so alkimisti sicer imeli veliko »krame«, njihovi laboratoriji so bili založeni z raznimi aparaturami, napravami, posodami in odprtim ognjiščem. Imeli so različne živalske in rastlinske surovine, ogromno so imeli mineralov, saj je osrednji alkimistični mit temeljil na transmutaciji. To je spreminjanje navadnih kovin v zlato, saj so si alkimisti zavzeto prizadevali, da bi odkrili postopke, kako iz kovine narediti zlato. Na drugi strani pa so želeli odkriti univerzalno zdravilo za vse bolezni, ki so ga imenovali kamen modrosti. V tistem času so tudi vladarji veliko vlagali v alkimistično delo in podpirali njihovo ustvarjanje, saj so si želeli, da bi jim uspelo. Ta želja se jim sicer ni izpolnila, a so kljub temu njihovi poskusi pomembno prispevali k razvoju farmacevtske znanosti. Res je, da je alkimija tisti čas bolj temeljila na empiriji, mistiki in magiji, kot pa na pravi znanosti. So pa alkimisti kljub temu izboljšali številne kemijske postopke, na primer destilacijo, ekstrakcijo, sublimacijo, kristalizacijo pa tudi številne posode, aparature, talilne in žarilne lončke – destilatorje. Alki- Del lekarne Etnološki del lekarne Stara literatura Stari možnarji 2000 razstavljenimi eksponati je več kot tri desetletja doma in v tujini skrbno raziskoval in zbiral lastnik muzeja in magister farmacije Milan Plešec. Tako kot vsa starejša ljudstva so tudi stari Slovani zdravilstvo odkrivali najprej v svetu legend in mitologije. Ker je hči magistra Plešca etnologinja, je v muzeju uredila tudi staroselski gozd, v katerem so predstavljena mitološka bitja. V tem gozdičku je ponazorjen tudi zdravilni studenček, saj so naši predniki verjeli, da je gozd kot prostor poln neukročene narave, zdravilnih moči, skrivnosti in da v njem prebivajo različna mitološka bitja, kot so dobre vile, rosalke, zlobni škratje, škopniki in ljudje so se mnogih bali. Verjeli so, da prinašajo bolezni in nesrečo. Slovenska mitologija je namreč na tem področju znana sta bila grška zdravnika Dioscorides in Galen. Ko je antično obdobje postopoma nadomestilo krščanstvo, so svoje »naloge« prevzeli svetniki. Likovni podobi sv. Kozme in Damjana še danes mnogokrat srečamo v novejših lekarnah, saj sta bila v srednjem veku dejavna kot zdravnika, bolne sta zdravila brezplačno in jih mnogokrat spreobrnila v krščansko vero. Nekateri izmed ostalih svetnikov, kot so denimo sv. Rok, sv. Lucija in sv. Apolonija pa so bili priprošnjiki za številne bolezni, zato so jim ljudje v cerkve prinašali različne darove in se jim priporočali za zdravje. Iz starega veka je ohranjeno lepo število rokopisne literature, katera se je v srednjem veku začela prevajati v latinščino, najprej po samostanih. Tedanji menihi so bili na veliko zaposleni fumerije ter predstavitev medicinskih snovi. Še posebej pomemben inštrument je tedaj bil lekarniški možnar, ki ga je imela vsaka lekarna. Je najstarejši lekarniški pripomoček in hkrati simbol farmacevtov. Prav muzej v Radovljici se ponaša z zelo obsežno zbirko raznovrstnih možnarjev različnih velikosti in oblik. Najstarejši v zbirki je keramičen iz 2. stol., za zelo poseben primerek pa velja bronasti perzijski možnar iz 12. stoletja. Nadvse markanten pogled prav tako pritegnejo ročno poslikane stekleničke iz različnih obdobij in okolij ter značilne keramične lekarniške posode iz 16. stoletja. Začetke dejavnosti lekarnarjev v laboratorijskemu delu razkriva tudi razstavljeni galenski laboratorij, najpomembnejši prostor vsake lekarne, kjer so ročno izdelovali številne misti so tudi radi izdelovali čudodelne napitke z različnimi lastnostmi in delovanjem. Nekateri naj bi, podobno kot uroki, delovali na posameznika, ki ga popije. Skozi zgodovino so bili najbolj priljubljeni napoji ljubezni, nesmrtnosti, mladosti, kot tudi napoji za vizije in napovedovanje prihodnosti ter smrtonosni napoji za večen spanec. Sprehod skozi prostore radovljiškega Lekarniškega in alkimističnega muzeja obiskovalcu omogoči vpogled v pestro zgodovino farmacevtske znanosti, ki je stara kot človeštvo samo. Človek je namreč bil od vsega začetka primoran odpravljati ali omiliti težave, na katere je naletel – tudi zdravstvene. In to so bili začetki današnje znanosti, katera pa se zdi, da je že brezmejna. Mojca Polona Vaupotič Magister Plešec s hčerko Ano Lekarniški in alkimistični muzej Porabje, 3. marca 2022 4 Mlada prekmurska režiserka Maja Prettner PREKMURJE Profesor Urban V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so v pondejlek, 21. februara, na den, gda je biu v Dolnji Slavečaj na Goričkom rojeni politik, znanstvenik in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, diplomat, publicist in borec NOB dr. Anton Vratuša, pripravili Spominski den Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. Ob toj priliki so predstavili knjigo z naslovom Trojno poslanstvo profesorja Urbana. Tau je posthumna izdaja avtentičnih zapisov in spominov dr. Antona Vratuše o njegovi trojni misiji v imeni slovenskoga partizanskoga gibanja pri italijanskom antifašističnom gibanji. Delo je po Vratušovi smrti (30. julija 2017) vsebinsko dopuno in vredvzeu zgodovinar dr. Sandi Volk, steri je na predstavitvi v Murski Soboti raztolmačo, ka je biu Anton Vratuša med letoma 1943 in 1944 kak zastopnik OF in Komunistične partije Slovenije poslani na misijo v severno Italijo, stero so te zasedali Nemci. V stikih z različnimi političnimi organi je špilo vlogo diplomata, steri je probo postaviti politične temelje za sodelovanje med slovensko OF in italijanskim odporništvom. V Ustanovi Dr. Šiftarjeva fundacija so povedali, ka so z izdajo té knjige, stero je vödala založba Beletrina, »na najbaukši način spunili svojo moralno zavezo, stero smo dali akademiki Vratuši, našomi častnomi člani, neumornomi sodelavci, pajdaši in velkomi tovariši, in sicer ka napravimo vse, ka leko, ka vödamo tau njegvo zadnjo knjigo«. Dogajanje so s kulturnim programom popestrili Maša Kuhar in skupina šaularov in šaulark z Osnovne šole Grad na Goričkom. Silva Eöry Iz dugoga cajta se narodijo ideje Znali smo ceniti prausti cajt, svoj prvi kratki igrani film, štiri dikličini, pa sam o tom film pa dugi cajt, vej pa pravijo, leta sledkar pa ške svoj prvi igrani posnela.« S tem filmom je tüdi ka se iz dugoga cajta narodijo film z naslovon Nikoli za vedno. lejpe uspehe dosegnola: »Mejla ideje.« V osmom razredi osnov- Tau ji je dalo ške več vole, ka se je sam srečo, ka sam s tem filne šaule je na radioni Murski val po zgotovlenom študiji novinar- mom šla tüdi v Meriko, tak ka začnila voditi redno kedensko stva vpisala ške na študij filmske sam en mali falat Hollywooda mladinsko oddajo, v stero je dos- režije na Akademiji za gledališče, tüdi doživela. Tau je tak bilau, takrat povabila tüdi takše radio, film in televizijo. ka ma naše ministrstvo za kullidi, steri se z umetniškim Fontoški za njeno kariero je biu turo tüdi štipendije za zanimiin kulturnin delom spravlajo, »tak ka me je te tau začnilo tüdi zanimati. Sam pa tüdi sama že v osnovni šauli znala lepe spise pisati, pa vodila sam prireditve, tüdi sledkar v srednji šauli.« Po zgotovleni prvi soboški osnovni šauli in gimnaziji se je v Ljubljani začnila šaulivati na Fakulteti za družbene vede, smer novinarstvo. Pauleg dela na Scenaristka in režiserka Maja Prettner radioni je neka cajta so- Maja (prva s prave strani) s televizijsko ekipo med snemanjon na tereni delovala tüdi z novinami odo Covid-19, zatau sam jo prva Vestnik: »Vesela sam, ka sam se dokumentarni film Dom, ljubi ve nauve ustvarjalce in sam te pitala, kak se kaj počüti. »Vala v svoji mlašečih lejtaj vöspro- dom. »Ges furt tak malo na gla- leko skor dva meseca preživela baugi, sam nej mela vekši ne- bala kak novinarka, in tau v vau dem, gda snemam doku- v New Yorki. Vmejs pa sam šla vol, tak ka zdaj malo samo več medijaj. Gda gorrasteš, je mentarni film. Dostakrat brez ške na dva filmskiva festivala, kršlan,« mi je odgovorila in po tau ena takša prednost, vej pa penez, tak ka te dostakrat sama eden od tej je biu v Los Angelesi, gé sam za Dom, ljubi dom dobitistom raztolmačila, kak je v cajti la tüdi nagrado za najbaukši epidemije šau njeni žitek, vej pa dokumentarni film.« znamo, ka so tisti, steri delajo Dokumentarni filmi so njena v kulturi, sploj na začetki, pred velka lübezen, svoj vsakdanešnji dvema letoma meli velke nevole: krü pa si v glavnom slüži tak, »Istina gé. Znamo, ka se je skor ka pomaga snemati televizijske vsakšomi od nas žitek na glanadaljevanke, kak so na primer vau obrno, nam samozaposNajini mostovi, Reka ljubezni ali lenim v kulturi pa je bilau ške pa Sekirica v med, stero glij zdaj telko bole žmetno. Ške gnesden vrtijo na komercialni televiziji vsi čakamo baukše cajte, ka se Pop TV. »Moreš delati tüdi takše rejšimo té pandemije in začnestvari, stere ti omogočijo prežimo pa normalno živeti. Morem vetje. V tistih lüknjaj, gda toga prajti, ka sam po eni strani ne delaš, pa delaš tisto, ka maš sama mela srečo, vej pa delam Delovni sto Maje Prettner sam rad. V našom posli je pač tüdi za ekipe, stere se spravlajo s snemanjom televizijskih sam spoznala dosta zanimivih snemam. Tak je bilau tüdi leta tak,« je ške cujdala Maja Prettner, nadaljevank. Par kednov smo glasbenikov in drügih kultur- 2014, gda sam začnila snema- stera je vküper z Mikijom Romeli pavzo, te pa smo že vleti in nikov. Že med samim študijom ti té film, pa ške gnesden je tak. šom pred leti v Porabji snemala na gesen 2020 pá dale začnili novinarstva pa sam se začnila Idejo sam dobila tak, ka sam Povsem običajne zgodbe, tak ka zanimati tüdi za filmsko delo. kak prostovoljka pomagala v pravi, ka se leko zgodi, ka jo tüdi snemati serije.« Maja Prettner pravi, ka je mejla Prvo so tau bili igrani filmi, mladinskom daumi, gé živejo slüžbeno paut pa ške gda pripela lejpo detinstvo. »Gor sam rasla sledkar pa dokumentarni, za tisti mlajši, steri majo za se- k Slovencom prejk granice. v enom naselji pauleg Murske stere leko povem, ka so tüdi fejst bov žmetne držinske zgodbe. (Kejp na 1. strani je biu napraSobote. Deca smo dosta cajta podobni novinarskomi deli.« Zavolo alkoholizma, nasilja vleni v Tanzaniji, na njenom, preživeli zvüna, gé smo se vse- Sogovornica je svojo prvo malo v držini in podobnih reči sta- do zdaj zadnjom vekšom potofele špilali. Te ške nej bilau čed- kamero dobila že te, gda je ške v riške ne morejo za te mlajše vanji na tihinsko.) Silva Eöry nih telefonov, tak ka smo se te osnovno šaulo ojdla. Kak samo- skrbeti. In tak sam te dve leti s Kejpi: osebni arhiv nej telko spravlali s tau nauvo uk je te, gda je mela samo 16 let, kamero spremljala štiri mlajše Maje Prettner tehniko, kak se gnesden mlajši. vküper s pajdašico posnela tüdi v tom daumi, dva pojba in dvej Maja Prettner je mlada prekmurska režiserka in tüdi scenaristka, stera je bila tüdi novinarka in radijska voditeljica. Pozvala sam go v Ljubljano, gé zdaj živé, samo par dni po tistom, ka se je vözvračila, vej pa je tüdi njau za- Porabje, 3. marca 2022 5 Indašnje slovenske meštrije – 9. Usnjarge in sedlarge Usnjarsko delo (bőrművesség) má trnok dugo tradicijo na Slovenskom, gde so pavri furt na veuko držali maro in tak meli zavolé materiala za vsefelé ledre ali bunde réditi. spravlalo kauli 1800 majstrov. Delo usnjarov je bilau krepko povezano z vodauv, majstri so mogli pri nalečüvanji ledra opraviti dosta fazišov. Kaužo so mogli oprvim dobro konzervérati s s ö l k n i va nj o m ali solenjom, te go pa namakati. Tau je bilau zatok potrejbno, ka so kaužo sčistili in gi povrnauli vlago. Po tistom je prišlo luženje (lúgozás), za šteroga so največkrat nücali vapnovo mlejko. Ž njim so dojpobrali kosminje, s šteri so sledik narédili kefe. Cejli lug je trbölo Najbole prausna škér, štera se z ledra narédi, je dojzaprati s kauže, na šteroj pa venak bič – ž njim so gnali konje in krave je donk ostalo Dosta je bilau mali, domanji dosta žirá ali ostankov mesá. usnjarski delavnic, v šteraj Tau so zvali »mezdra«, štero so z govenske kauže leder za so dojpobrali z naužcami in z poplate, s svinjske pa čaren ali njé rédili keldjenjé in želatin. barnasti, masen leder za vrnji Z drüge strani, z lica kauže tau črejvlov rédili. Z birkeče je ranč tak trbölo dojspraskakauže so napravili meje tö, ti pigment, za tau so nücali štere so najbole nücali, gda so specialne, krive naužce. Gda sildje ali sau nosili. je tau k redi bilau, je prišlo Stari dokumenti pripovejdajo »čimžanje«: kaužo so v toploj, o usnjarskom ceji v gorenj- kiseloj cvajgi namakali tačas, skom varaši Tržič že na srejdi ka je tak méka gratala, ka so 16. stoletja, dosta več pa se o go leko razmo vlejkli. takši delavnicaj piše od 19. Potom toga so kaužo strojili stoletja dale. Tistoga ipa naj- (cserzették), od šteroga je demo vekše usnjarne (bőr- gratala trda in je od vlage več gyárak) v štajerskom Šoštanji nej mogla zagniliti. Eške dugo in Slovenski Konjicaj, depa v po drügoj svetovnoj bojni so Maribori in Ljubljani ranč tak. usnjarski majstri za tau delo Na cejlom Kranjskom so se tis- nücali naravne materiale: ratoga réda z ledrom spravlali v stovo, borovo ali gostanjovo 148 delavnicaj: v Žužemberki skaurdjo, plode in lejs. Kaužo in Kamniki so je meli znautra so v bečkaj, nutri v djamaj drvaraša celau sedem. žali 14-16 kednauv. Nej je pa Med oböma bojnama je v Lju- bila vseposedik gnako kusta, tomeri v Pomurji delalo ede- zatok so go s posabnim naužnajset »küžnarov« (ledrarov), com ostrüžili in obrüsili. v najvekšoj fabriki v Šoštanji Gda so tau zgotovili, so kaužo pa je slüžbo melo štiristau eške gnauk fejst dojzaprali in lüdi. En malo pred drügov go našpanali na rameke, ka svetovnov bojnov se je s tauv bi posenila. Tak so dosegnili, meštrijov v cejloj Sloveniji aj néde vküper in bole razteg- liva grata. Med cejlim delom je kauža zgibila dosta žirá, zatok so gi mogli tau malo nazaj dati, pri šterom so nücali mejšanico loja in küjanoga konjskoga žirá. Gda je kauža eške nej cejlak süja bila, so go eške gnauk vtegüvali in z njé z naužcom dojtrgali ostanke strojila. Končno so kaužo pá bole méko narédili, go »vöspejglali« Konjski kumet so na Slovenskom nücali od tistoga mau, ka so se začnili spravlati s foringaštvom. Tau staro meštrijo so poznali od 15. stoletja dale, de so pa za paverske potrejbe samo dvejstau lejt kisnej nutvpregli prve konje pred kaule. Vrnau v tisti časaj so začnili delati prvi sedlarge, njini najbole erični produkti Če konja v »kumet« nutvprežemo, vlečé kaula s plečami, nej pa prsmi – nücajo ga v cejloj Evropi, na Vogrskom pa samo na našom tali in – po želenji küpca – vsefelé minte nutpotisnili v njau. Za farbanje ledra so do srejde 19. stoletja nücali naravne farbe z rastlik, de je pa vsikša delavnica sploj skrb mejla na svoje skrivnosti farbanja. Prva, kak so leder odali, so mogli majstri eške zmejriti njegvo veličino, za tau so nücali škér »planimeter«. Gda je vse k redi bilau, so leder zamotali tak, ka se je lice nej strlo. Pri svojom deli so usnjarge nücali dostaféle škéri, najbole naužce in ribaše, najvekši majstri so je meli več kak petdeset. (Moremo pa znati, ka so bole prausne usnjarske delavnice nej delale vse tau, ka smo tü dojspisali.) Leder so pri svojom deli najbole nücali šauštarge, o šteraj te leko več zvödali v našom naslednjom pisanji. Zvün nji pa so s tejm materialom delali sedlarge (nyeregkészítők) tö, od šteri glavni produkti so bili konjski in govenski kumeti (kumet hám). Té majstri so rédili sedla in remne ranč tak, depa samo menje. so bili kumeti. Tistoga ipa so rédili eške samo konjske škéri s prausnimi ledarnimi vankiši, o bogato okinčani kumetaj pa pišejo oprvim v 19. stoletji. Na nji so visali trnok lejpi lederni remni – ka je bila šega v cejloj Srejdnjoj Evropi –, depa kuferni glavnjiki za čejsanje konjski vlas tö. Okinčani kumet je biu tistoga ipa statusni simbol, verti so ž njim pokazali, kak gizdavi so na svojo imanje. Na Slovenskom so lepau vönapravlene konjske škéri najbole na Štajerskom, Gorenjskom in Dolenjskom poznali. Pred dobrimi trestimi lejtami so bili eške trgé-štirge takši majstri v Sloveniji, šteri so znali takše okinčane kumete réditi, de so pa že tistoga ipa začnili nücati fale umetne materiale mesto pravoga ledra. Istina pa je, ka v našom Porabji gnesnedén komaj koga najdemo, što bi eške konje držo. -dmilustraciji: Marija Kozar Porabje, 3. marca 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Meja se mora videti Dvostranski sporazum vöpovej, ka se državna meja - kak je štraf - mora videti, zavolo toga se mora očistiti vsakšo leto. Kamni, steri so na mejo postavleni, tö morajo čisti biti pa kaulak nji v mejtrskom kraugi pokošena mora biti trava. Ovak se tak tö cejla meja kosi, tam, gde trava raste, depa dosta je že taši falatov, gde je gosterdja pa gauštja. K Železni županiji se 226 kilomejtrov meje drži, s tauga se 138 kilomejtrov mora pucati. 89 kilomejtrov na avstrijskom tali pa 49 kilomejtrov na slovenski strani. Na avstrijski meji tam se mejni štraf dva mejtra šurko puca, mejter Madžari pa mejter Avstrijci. Na slovenski strani je bola šurki štraf, vsevküp pet mejtrov 2,5 mejtra na vogrskom tali pa 2,5 mejtra na slovenski strani. Tam, gde je raven pa samo trava raste, tam je naletja kositi pa dolaspucati mejo, depa so taše meste tö, gde je mantranje. Tašo mesto je med Andovci pa med Solo, gde meja v globki grabi pela. So taša mesta, gde so mejni kamni več kak deset mejtrov globoko v potoki. Tau tö istina, ka se gnesden že dosta lakejše spuca meje, gnauk zato, ka se že skur vse z mašini naredi, drügo pa tau, ka zdaj že samo kositi pa pucati trbej. Prvin se je vse z rokauv delalo pa nej samo pucalo, te je meja goraskopana pa zorana bila. Z vesi je lüstvo šlau delat, stere so vsikši den vöplačali. Tau je tistoga ipa fejst dobro bilau, zato ka drügoga dela tak nej bilau. Sledkar so že s traktorami orali pa z branami povlačili. Tau je zato trbelo, aj se vidi, če je stoj prejk meje odišo. Gnesden se pa zato puca, aj se vidijo mejni kamni pa etak te vejmo, kak pela državna meja med dvöma rosagoma. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Vlada sprostila del epidemičnih ukrepov Vlada je prejšnji teden sprostila del epidemičnih ukrepov. Pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) je po novem obvezen le še v bolnišnicah, nastanitvenih zavodih socialnega varstva in v zaporih. Potrošnikom in zaposlenim tako ni treba več dokazovati pogoja PCT ob vstopu v podjetja, prodajalne ali trgovske centre, gostinske lokale ali pri koriščenju različnih storitvenih dejavnosti in v nastanitvenih obratih, kot so hoteli in apartmaji. V trgovinah in pri ponudnikih storitev prav tako ne veljajo več omejitve dovoljenega števila ljudi v prostoru, ukinja se tudi omejitev delovnega časa. Prav tako se je sprostilo delovanje diskotek in nočnih klubov. Končalo se je brezplačno testiranje s hitrimi antigenskimi testi in samotesti, državni proračun pa bo poslej kril brezplačno testiranje le v dejavnostih, kjer se bo to zahtevalo. Ukinilo se je tudi samotestiranje v šolah, ob še vedno veljavnem ukrepu uporabe zaščitnih mask, razen za veljavne izjeme. Vlada je tudi določila, da vstop v Slovenijo, ki je bil doslej zaradi pandemije covida-19 pogojen z izpolnjevanjem pogoja PCT, ni več omejen. Sedem olimpijskih medalj za Slovenijo Slovenija je s sedmimi odličji 15. najuspešnejša udeleženka zimskih olimpijskih iger na Kitajskem. Bero slovenskih medalj v Pekingu sta začeli smučarski skakalki Urša Bogataj in Nika Križnar, ki sta osvojili zlato in bronasto medaljo, nadaljevala pa jo je mešana skakalna reprezentanca, ki je osvojila zlato medaljo. Deskarja Tim Mastnak in Gloria Kotnik sta osvojila srebrno in bronasto medaljo, alpski smučar Žan Kranjec je bil drugi v veleslalomu, prav tako pa so srebrno medaljo osvojili še smučarski skakalci na ekipni tekmi. Festival domačega vina in pogač V soboto, 19. februarja 2022, je potekal festival domačega vina in pogač na Slovenski Intenzivne vaje v Maroltu pogač potekalo podobno kot Kot je moja prijateljica že napisala na straneh našega časopisa, v prejšnjih letih. sva članici Akademske folklorne skupine France Marolt v sloVina je žirija ocenjevala po venskem glavnem mestu. Od osemnajstega do dvajsetega februarja smo imeli intenzivne vaje v Ljubljani. Ta skupina je najbolj znana in priznana folklorna skupina v državi. Plešejo vse vrste plesov, ki so značilni za razne pokrajine v Sloveniji, plešejo pa tudi porabske plese. Vikend je bil res zelo težek in utrudljiv. V petek smo plesali 4 ure brez daljšega odmora, v soboto smo začeli že jutraj z dveurno pevsko vajo, potem smo imeli še 2 uri skupnih pevskih in Nagrajenci, ocenjevalci in organizatorji vzorčni kmetiji. Pobudnik tega festivala je bil gospod Laslo Žohar, ki ga je prvič raznih lastnostih, kot so: čistoča, barva, okus in vonj, pri pogačah pa so upošteva- plesnih vaj. Po kosilu smo vadili in se naučili rateške, štajerske in belokranjske plese. Zaradi korone smo morali ves čas nositi maske, zato je bilo še težje. Na žalost v nedeljo nisva mogli ostati na vajah. S pomočjo pevskih vaj smo dobili vpogled v druga narečja, in sicer, na primer, kako ljudje govorijo na Primorskem. Poleg tega smo seveda vadili materni jezik, se družili in se veliko pogovarjali po vajah. Po mojem mnenju smo se naučili več kot samo plese, saj smo se Komisija med ocenjevanjem vin naučili vzdržljivost, koncentracijo in disciplino. Kar se tiče naše skupine, smo vsi bili zelo prijazni in ustrežljivi, organiziral leta 2017 in od li okus, teksturo in izgled. motivirali smo drug drugega. tistega časa vsako leto, razen Vino so ocenjevali geneSvoj zapis o doživetjih bi zaključila z mislijo, da smo veseli, da lanskega, ko je epidemija co- ralna konzulka Republike smo imeli možnost udeležiti se teh zanimivih intenzivnih vaj. Fanni Császár Za dobro voljo je poskrbel ansambel Sto ma čas vid 19 onemogočila izvedbo vseh turističnih aktivnosti. Letos je ocenjevanje vin in Slovenije v Monoštru Metka Lajnšček, domačina Ferenc Kozar in Laslo Gyeček z Gor- njega Senika, pri pogačah pa so sodelovali: Erika Köleš Kiss, zagovornica Slovencev v Parlamentu, Andreja Kovács, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, domačinka Marianna Kozar Rüšič in Goričanec Zvonko Zorjan. 14 gospodinjstev se je prijavilo s pogačami in 12 pridelovalcev vin. Za dobro počutje obiskovalcev je poskrbela skupina Što ma čas iz Slovenije. Žirija je letos za najboljše Porabje, 3. marca 2022 vino izbrala rdeče vino Ane Šamu, na prvo mesto pa so se uvrstile pogače Tomaža Grebenarja. Veseli smo, da je bil dogodek lepo obiskan in smo hvaležni pridelovalcem vin, da so se prijavili in prinesli lastna vina ter gospem in gospodičnam, ki so si vzele čas in spekle za nas pogače. Organizatorji upamo, da se bomo naslednje leto ponovno dobili in brez virusa izvedli ta dogodek. Tamás Kovács 7 Manjšina v manjšini Za Madžare v sausadni rosagaj bi bilau tr- pa večinski romanarski narod ali Madža- šteri vogrski gučijo. nok veukoga znamenja, ka v svojom krau- ri v matičnoj domovini. Dobro je znati, ka Romi z madžarskov gi zadržijo Rome, šteri vogrski gučijo. Vnaugi erdeljski Ciganji delajo gnesne- maternov rečjauv se žmetnej asimiléraVej bi se pa na Slovaškom, v Ukrajini ali dén že indrik po Evropi in majo dosta- jo med Romanare kak liki pravi Vaugri. Srbiji, eške posaba pa na Romanarskom, krat več penez kak Madžari, šteri so ostali Zrok za tau je logičen: Madžari večkrat leko zgaudilo, ka bi mabiti mogli zaprejti v svojoj domanjoj vési. Küpüjejo prazne živéjo v mejšani zakonaj, eške poseba madžarske šaule, če v krajinaj, gde so v bi ciganjski stariške manjšini. Pomalek pa svoje mlajše prejk v tau leko pripela do inštitucije večinskoga toga, ka do na ništernaroda spisali. ni mejstaj več samo Gda so na RomaCiganji vogrski gučali. narskom leta 1992 Asimilacija je najbole vküppisali lüstvo, so nagla med Madžarase vogrske organizacimi s srejdnjoga klasa, je na Erdeljskom fejst šteri odijo delat na trüdile, ka bi za Madtihinsko ali pa si najžara gorzamerkali dejo romanarskoga vsakšoga Roma, šteri partnera v ednom veuje znau madžarski. kom varaši. Romi se Ta tendenca velá eške ženijo zvekšoga samo gnesneden, zavolo s takšimi Romi, šteri toga ranč ne vejmo gnaki gezik gučijo. djenau, kelko je tam Zaman so na priliko v v istini Ciganjov z socializmi lüstvo z bliRomski mlajši na Erdeljskom – kak dugo do eške v vogrske šaule ojdli? vogrskov maternov žanje ciganjske kolo(foto: Fortepan/Urbán Tamás – 1989) rečjauv. nije spakivali v bloke v Pred par lejtami so sodelavci edne nor- iže v središči vesnic in na veuko držijo, Nagyváradi, tam se eške itak vogrski poveške civilne organizacije gorpoiskali ka bi njini mlajši zgotovili šaulanje. Ro- gučavajo. Statistika kaže, ka je v krajini vse romanarske občine, ka bi dobili bole manarska politika pa je nagučava, aj se kauli varaša Szatmárnémeti furt več lüdi realen kejp o narodnostnoj situaciji. Vö zorganizérajo kak ejkstra narodnost s z madžarskov maternov rečjauv – v istini so zračunali, ka v rosagi kauli 105 geze- svojimi inštitucijami, vönavčenov elitov pa so tau zvekšoga Romi. Zmejs pa z Vaugro Romov z madžarskim maternim ge- in političnimi partijami. rov v bejdvej varašaj naglo Romanarge zikom živé in gorprišli, ka majo vnaugi Integracija Romov bi gnesneden mogla grtüjejo. med njimi madžarsko državljanstvo. biti edno od glavni pitanj erdeljske mad- Zavolo vsega toga bi na dosta mejstaj Po gnešnjoj statistiki živé na Romanar- žarske politike. Če bi se Ciganji odlauči- pomalek leko zaprli madžarske šaule, če skom kauli 700-800 gezero lüdi v ciganj- li, ka gratajo sama svoja manjšina ali pa bi ciganjske mlajše prejk v romanarske ski kolonijaj, najvekše takše – gde se ka se vlejéjo nut v večinski narod, bi tau inštitucije spisali. Tau je tak tö istina, če eške vogrski guči – najdemo pri varašaj bilau veuka zgüba za vogrsko narodnost. dosta Romov ne vidi dosta perspektive v Székelyhíd, Bihardiószeg, Szatmárnéme- Gestejo pa pozitivne pelde tö: na priliko v včenjej, vej pa prej mlajšam v gnešnjom ti, Sepsiszentgyörgy in Marosvásárhely. neoprotestantski vörski skupnostaj, gde divdjom kapitalizmi dosta ne hasne, ka Vse vküper je gorzamerkani 440 takši so Romi in Madžari vsi »bratje v Gospau- se po šaulaj navčijo. Pri deli na črno ali kolonij, gde se bar malo guči madžarski, di«. Za padašivanje dvej narodnosti je do- na tihinskom se ne šté, ali má nekak mav 300 od nji pa se nüca samo té gezik. sta narédila grauba industrijska politika turo ali nej – zatok se vnaugi Ciganji ne Inda svejta so v sekeljski vesnicaj trnok Nicolaena Ceausescuna tö: delavcom trüdijo končati srejdnjo šaulo. (Po statis»skrb meli na red«: Ciganji so leko živeli po varašaj je gratala bole glavna vküpna tiki je maturo položilo polonje erdeljski samo na mejej vési in delali samo kak rudarska (bányász) identiteta kak pa na- Madžarov in samo komaj 5 procentov dninarge (napszámos). Nej so se smeli rodnostna. V ništerni sekeljski krajinaj Romov.) Donk pa má veuko znamenje, ženiti z Madžarkami ali Madžarami, če nega več veukoga razločka v bogastvi kelko Ciganjov se vönavči in nej je vsepa se je tau zgaudilo, sta se tista Vogrin- med Madžarami pa Ciganji, vej so si pa edno, če tau napravijo na vogrskoj ali ka ali Vogrin »dojpočujsnila« med Rome. slejdnji zaslüžili zavolé penez in tak »bejli romanarskoj srejdnjoj šauli ali univerzi. Nej je bilau padaštva med narodnostima, gratali«. Tau pitanje grtüje glavno v kraugi MadCiganji so se mogli cujvzeti, ka v ništerne Skupnost Romov na Erdeljskom je nej ho- žarov na Erdeljskom. Če do romski vodibaute ali krčmé ne smejo nutstaupiti. mogena. Takzvani »Gaborciganji« se z ni- teli čütili, ka so Vaugri nej zavolé oprejti Tau bi gnes zvali rasizem ali diskrimina- kim neškejo mejšati, ne briga je politika, prauti njim, se leko približajo večinskocija, de so pa tistoga ipa o takši pitanjaj dostakrat ranč ne vejo, što je župan njine ma romanarskoma narodi. Tak leko eške nej premišlavali. Nej davnik pa so vesi. Ženijo se znautra svoje skupnosti, dosta članov zgibi madžarska skupnost napravili edno sociološko študijo, štera je od štere regule sigurno nutdržijo. Ovaške na Romanarskom, štera ovak tö naglo pokazala, ka gnesneden erdeljski Madža- gvante nosijo, ovaško rejč majo kak drü- sfaldjava. ri dosta bole odürdjavajo ovaške lidi kak gi, ranč ne držijo za Ciganje tiste Rome, -dm- Porabje, 3. marca 2022 ... DO MADŽARSKE Vlada pošilja vojsko na vzhodne meje Po zasedanju kabineta za nacionalno varnost, na katerem so ob premierju Viktorju Orbánu sodelovali šef kabineta Antal Rogan, vodja urada predsednika vlade Gergely Gulyás, minister za notranje zadeve Sándor Pintér in obrambni minister, je minister za obrambo Tibor Benkő najavil, da bo poslal primerno število vojske in vojaške tehnike na vzhodno mejo. Na zahodu Madžarske pa bodo potekale - tudi skupaj s silami NATA - vojaška usposabljanja in vaje. V kolikor bi se vojaške operacije z vzhodne strani Ukrajine razširile na zahodno stran (Podkarpatje), bo imela vojska dvojno nalogo. Na eni strani naj bi varovala meje in s tem poskrbela za varnost države in njenih državljanov, na drugi strani naj bi sodelovala pri humanitarnih nalogah ob morebitni humanitarni katastrofi. Obrambni minister je poudaril, da je Madžarska zaveznica NATA, toda njena vojska je sposobna tudi samostojno obravnavati sedanjo krizo. Madžari iz zahodne Evrope naj pridejo domov na volitve Kandidat združene opozicije za mandatarja Péter Márki Zay je pozval Madžare, ki delajo in živijo v državah zahodne Evrope, naj se na državnozborske volitve, ki bodo 3. aprila, vrnejo v državo s tem, da si uredijo stalni naslov. Gre namreč za več kot 500 tisoč volivcev, je rekel, ki nimajo pravice, da bi glasovali po pošti, kot jo imajo tisti zamejski Madžari, ki imajo dvojno državljanstvo. Madžari, ki delajo v drugih državah, lahko glasujejo osebno na tistih diplomatsko-konzularnih predstavništvih, ki jih je za to določilo zunanje ministrstvo. Velikokrat so predstavništva daleč od kraja bivanja teh volivcev, zato se rajši ne udeležujejo volitev. Mandatar opozicije jih je pozval, naj si za 3. april uredijo čarterske lete ali se vračajo domov s t. i. polnimi avtomobili. Na vprašanje, kdo naj bi jim kril stroške prevoza, je mandatar opozicije odgovoril, da sam tega ne zmore, saj tudi kampanjo krije s pomočjo sponzorjev in donatorjev, meni pa, da so Madžari v zahodnih državah v taki finančni kondiciji, da si lahko krijejo stroške sami. V kolikor bi prišel na oblast, bi spremenil volilni zakon, da bi lahko tudi Madžari v zahodnih državah glasovali po pošti. 8 Eške gnauk so naja vküper dali Eržiko Pinter, po dekliško Šerfec, sem prejšnji keden gorpoisko doma v Varaši. Ona je ovak z Gorejnjoga Senika, depa naraudila se je v Karcagi, do štiri lejta starosti je pa živela v kraji Tiszaszentimre. Potejm so nazaj domau prišli na Grbenšček pa cejlak do leta 1972, dočas so se nej oženili, so tam živeli. Gda smo začnili stare kejpe gledati, te sem zvedo, ka letos so meli petdeseto obletnico tauma, ka sta se zdala z možaum. - Tetica Eržika, kak je bilau na Grbenščeki, na ednom najlepšom mesti gorrasti na Gorejnjom Seniki? »Po pravici, gda sem ge štiri lejta stara bila, te smo mi nazaj domau prišli na Grbenšček.« - Gde ste bili dočas? »Mi smo vöodpelani (deportirani) bili, zato smo mi samo petdesetšestoga leta odla na Izsákfa, zato ka sem tam mejla edno padaškinjo.« - Meli ste brata ali sestro? »Mi smo doma štirge mlajši gde sem si lejta, ka so mi falila, še vcujsprajla, potejm sem leko te v penzijo odišla.« - Kak ste se spoznali z mo- zidali. Te smo tak mislili, če tau bilau, depa moj ata so te mo meli več mlajšov, zato ka vsigdar tau prajli: „Vej pa, če te je še samo edna hči bila, že v Varaši delata, te zakoj bi te njim dobro bau, zdaj pa te es šli v ves, nej bi bilau bola dun sva sama ostala, zaman pametno v Varaši zidati”. Te ka dvej hčeri mava. Depa so stariške te ram v sausedi baukše vejn tak, ka mladi po- küpli pa te je že nej bilau saba živejo.« pitanje, gde mo zidali. Depa - Če ste se leta 1972 zdali, te nej nam je žau, zato ka tü je zdaj že petdeset lejt živeta rejsan dosta baukše pa lakejvküper, kak vidite, kakšni še bilau, zato ka vse je skrak petdeset lejt je tau bilau? bilau, kak baute, tak vrtec, »Bili so žmetni dnevi pa ked- tak delavno mesto.« ni, depa probala sva vsig- - Kelko vnukov mate? dar vküpdržati. Dostakrat »Pet, s tauga sta dva pojba je trbelo lagvo tö za dobro dvojčka, nega taši den, ka bi vzeti, nej, ka samo tak leko nas kak mlajši tak vnuki nej Eržika Pinter (Šerfec) z orhidejami, vküperživeš. Ovak je tö žmet- poglednili. Sama sva, dapa stere so za 50. oblejtnico zakona dobili no bilau, zato ka smo pre- nega taši den, ka bi cejlak bili. Hilda je bila najstarejša, žaum pa kelko stari ste bili, malo slüžili, kak koli ka so sama bila, depa müva se taute Laci, Marika, ge pa sem gda ste se ženili? nej bila taša velka vödavanja ma veseliva.« bila najmlajša, ge sem se v »Te je po vesi tak bilau, če so kak zdaj, depa plače so tö - Kak je bilau na petdeseti Karcagi naraudila.« kakšni bali bili ali gda smo nizke bile. Če tak gledamo, obletnici? - Kak tau? mlejko nosili, tašoga reda gnesden zato dosta lakejše »Nej smo tak na velke meli, »Zato, ka gda smo mi vöod- smo se spoznavali eden z pa baukše živemo. Dočas ka samo družina je bila paulak. pelani bili, te je že moja drügim. Müva sva se tö tak so dekle v šaulo odle, je vse Ge sem na tau priliko prosila mama noseča bila. Nas so spoznala, pa gda sem dvajsti žmetno bilau, zato ka smo za zahvalo edno mešo, depa lejt stara bila, te sva se ženila. Tau je bilau sedemdesetdrügoga leta, gda so moža Pištaka stariške tak brž taodišli. Mati je leta 1970 mrla, oča pa eno leto kasneje. Tau je bilau leta 1971 decembra, müva sva se pa drügo leto januara zdala, zato ka Pištak je sam austo. Depa nika velko nej bilau, samo doma smo meli edno večerjo. Sprvoga smo dva mejseca na gazdiji Eržika pa Pišta Pinter z hčerkama pa vnuki, gda sta mejla 50. Njini zdavanjski kejp iz leta 1972 oblejtnico zakona bili, kak je Pištak biu doma, te smo potejm domau k nam, prišli nazaj domau.« odpelali majuša leta 1952, k moji starišom prišli. Po trej malo slüžili. Depa zato smo gospaud so naja tam pri meši - Mate kakšne spomine iz ge sem se pa novembra na- lejtej leta 1975 smo začnili tü vse skaus prinesli pa pristali. znauva vküper dali. Müva prvi lejt? raudila. Mamo so odtistac, zidati, 76-oga smo se pa že es Prvin smo vejn bola potrplivi sva od tauga nika nej znala, »Nika dosta nej, zato ka ge z marofa v špitale odpelali v kvarterali.« bili, bola smo vödržali eden tau so gospaud samo te pravsem te še mala bila, da smo Karcag rodit. - Zaka ste ranč sé prišli? pri drügom. Zdaj če kaj nede li, gda se je meša začnila. v kraji Tiszaszentimre bili. - Gda ste vözopodli šaulo že »Tü pri sausedi so moji stariš- tak, kak bi trbelo, te se lauči- Depa fejst lepau je bilau, dosGda so nas od tam pistili, doma na Seniki, ka ste de- ke küpili te ram pa ta parcela jo pa raznok dejo.« ta lüstva bilau pri meši, steri sprvoga smo tö nej domau lali potistim? je še vcuj bila. Tak smo te mi - Nikdar vam nej na misli so nama potistim gratulerali, prišli, samo do Izsákfa, tau je »V židano fabriko se üšla tü zidali, depa vse tau je zato prišlo, ka bi doma v rojst- zato ka genau je te biu blagotam, kak je Celldömölk. Bola delat, gde sem 37 lejt delala, žmetno šlau. Zato ka najpr- noj vesi ostali? slov sv. Blaža (Balázs áldás). samo že tiste spomine mam, gda so tam zaprli, te so mi še vin so nej steli pistiti, depa »Sprvoga je tak bilau, ka bi Potejn je cejla družina, ka gda sem že deset lejt stara tri lejta falila k penziji. Tak sledkar so tö samo tak dali doma v vesi zidali, meli smo smo tam bili, v restavracijo bila pa sem s cugom nazaj- sem te v špitale üšla delat, dovoljenje, če smo na štauk že vöpoglednjeno, ka gde bi Lipa šla na obed.« Karči Holec Porabje, 3. marca 2022 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti od stari Slavov Kak smo v našom šetanji od inda v gnešnji čas pripovejdali, naši stari Slavi so velke krajine naselili. Od toga eške gnesden imena varašov, vesnic pa brgauv pripovejdajo. Če gnešnjo Avstrijo poglednemo, zavole takšoga najdemo. Najdemo v tisti mestaj, v steri Slovenci več ne živejo. Najbole takšni poznani varaš se Gradec, po nemško Graz zové. Gradec nika drugo ne znamenüje, kak ograjeni varaš. Malo pod Gradcom Lipnica stodji, Nenci njoj Leibnitz pravijo. V Avstriji pa eške itak Slovenci živejo, tam je vse malo ovak gé. Koroška Velka krajina Koroška gnes v dvej države sega, v Slovenijo pa prejk granice v Avstrijo. Toj se avstrijska Koroška pravi. Dosta vekši tau Koroške, v steroj Slovenci živejo, je ranč zvüna granice Slovenije ostano. Od nje smo že pripovejdali, depa povejmo kaj maloga eške gnauk pa kaj vcejlak nauvoga tö. Ménje Koroška iz Korotana vöpride. Korotan je trno staro slavsko ménje, iz stari časov je es do nas prišlo. Pravijo, naj bi ga toj krajini ranč naši stari Slavi dali. Tau ménje nam pripovejda od zgodovino poglednemo, nam pripovejda, ka stari Slavi nin kaulak leta 550 so v tau krajino prišli, ménje so njoj dali. Nin 100 lejt po tom so že svojo kneževino Karantanijo meli. Kak smo že gnauk prajli, od tam je prvo moško slovensko ménje poznano; Valuk je njivi knez biu. Gvüšno, ka v tistom časi eške ne moremo od gnešnji granic pripovejdati, depa zvejkšoga se je vse tau v krajini godilo, stera gnes v Avstriji živé. Iz indašnji časov v eden drugi čas skaučimo, malo več kak stau lejt nazaj poglednimo. Največ lidi na Koroškom po dolinaj žive lidi, steri so sami sebi prajli, ka »gori«, više doline živejo. Če malo poglednemo (Gor) otan-Korotan, se že malo od toga leko čüje. Tak ena teorija nam pripovejda. Druga vcejlak ovak guči. Ménje za Korotan-Karantanijo-Koroško aj bi iz staroga plemena Slavov – Horutanci - vöprišlo. Ranč Horutanci aj bi tisti stari Slavi bili, steri so se v tau krajino naselili. Kakoli vse teorije obračamo, za Koroško vala, ka že od inda je stara slavsko-slovenska krajina bila. Gda Prva velka bojna se je zgotovila, monarhija je že pokojna bila. Za Koroško se je eške nej vejdlo, kama pride. Za njau sta se na diplomatskom podijumi dvej nauvi državi bojnali; Republika Avstrija pa Kraljevina Jugoslavija. Na konci je vöprišlo, aj lidge na plebisciti povejo, kak pa v steroj državi škejo živeti. Na konci so Slovenci na Koroškom zvekšoga v Avstriji ostanoli. S tom so Slovenci tam manjšina gratali. Pa tau na zemli, na steroj so Slavi prva kak pa bavarska pleme- na živeli. Tisto pleme, iz steri so gnešnji Avstrijci vöprišli. Depa tak se je narejdilo, tak gnesden tau stodji. Kak smo kak v Porabji tö poznamo, že skur vsikša ves v svojoj rejči pripovejda. Gvüšno, ka pri staroj koroškoj rejči se dosta smo prajli, uni ne govorijo, uni gučijo. K štajerskim Slovencom v Avstriji se brž pride. Samo dobri 8 km od Murske Krnski grad je prva metropola stare slavske Karantanije biu. Gnes tak vögleda. Tisti, od steroga mi pripovejdamo, z lesa biu napravlen. Krnski grad je eške v časi poganski Slavov v Karantaniji najbole naprej valaun biu prajli, za časa stari Slavov je Krnski grad njiva metropola biu. Vse bole pa je skrak njega Celovec (Klegenfurt po nemški) rasto. Gnes je Celovec metropola Koroške, v njem slovenske srejdnje pa viske šaule tö delajo. Depa Slovenci na Koroškom se skuzi cejlo zgodovino za svoje pravice gorgemati morajo. Najüše se njim je za časa Hitlerovoga nacizma godilo. Vnaugi so bujti bili ali s svoje zemle tazagnani. Rož, Podjuna, Zila Tri doline; Rož, Podjuna, Zila vcejlak skrak na granici s Slovenijo ležijo. Pri Slovencaj na Koroškom za zibeu Slovencov valajo. Leko, ka se je zatoga volo tö nebesko lejpa nauta narodila pa se ranč tak zove: Rož, Podjuna, Zila. Tak se nauta konča: »Rož, Podjuna, Zila, nagelj, rožmarin, v sveti zemlji sniva tvoj slovenski sin«. V vsikši od trej dolin domanja rejč živé. Za Koroško ne moremo pa ne smejmo prajti, ka vsi gnako domanjo rejč gučijo. Vsikša dolina svojo domanjo rejč, dialekt ma. Depa takšo najde, ka v domanjoj iz Porabja geste. Samo rejč dvaur si poglednimo. Dobro, v slovenščini je dvaur, dvor grato, najbole pa rejč dvorišče Sobote včasin prejk granice ves Žetinci stodji. Tam človek zaman tablo čaka, ka de po nemški pa slovenski tau pisalo. Samo Sieheldorf se leko Na brgaj, na viski brgaj tö živejo, maro krmijo pa lejs v doline spravlajo živé. Samo dvej rejči za dvaur si poglednimo: dbor, hribor. Ja, malo nas je Slovencov pa tak bogati v svoji rejči smo gé. Štajerski Slovenci Štajerski Slovenci so nigdar nej kak manjšina bili pripoznani. V malom kükli skrak granice s Slovenijo živejo. Kak li jim štajerski pravijo, uni eške itak našo rejč gučijo. Kak Porabje, 3. marca 2022 tapršté. Nemajo svoji šaul, ranč tak nej novin, radiona pa tevena tö nej. Druge vsenice so eške Dedonci pa Potrna, ka najbole poznane povejmo. Ranč v Potrni Pavlova hiša stodji, menje po Avgusti Pavli nosi, steri je pri štajerski Slovencaj tö delo. Tak smo znauva paut do Porabja najšli. Miki Roš Slike: svetovni splet 10 Erični slovenski športniki (22.) Urša Bogataj 7. marciuša 1995. leta rojena Urša Bogataj je nauva slovenska športna junakinja. Z zimskij olimpijskij iger v Pekingi je v kufri domau prinesla dvej zlativi medalji. Najbaukša je bila v posamični tekmi skijar- da dekličina predstavila na sploj prvi tekmi, stera je bila za ženske 3. decembra 2011 v Lillehammeri na Norveškom. Dosegnola je 20. mesto. Leta 2012 je dobila bronasto medaljo na ekipni tekmi mladin- Urša Bogataj v lufti Olimpijska zmagovalka skij skakalk, pa tüdi v tekmovanji mešanih ekip. Nej je glij bila lejka paut te športnice, stera je gorrasla v kraji Briše pauleg Polhovega Gradca (nej daleč vkraj od Ljubljane). Že v detečij lejtaj sta vküper z bratom Tinetom skakala pauleg domanjoga rama, gé njima je oča, steri je tüdi skako, napravo eno malo skakalnico. Po tistom sta se oba vpisala v ljubljansko skakalno drüštvo Ilirija, za steroga Urša skače ške gnesden. V svetovnom pokali se je kak mla- skoga svetovnoga prvenstva, 2014 pa je bila ta ekipa ške srebrna. Konec decembra 2019 se je na tekmi slovenskoga pokala njeno koleno skvarilo, tak ka je mogla titi na operacijo križnih vezi. En cajt je celau brodila, ka bi končala svojo kariero, ali po enom leti rehabilitacije je pá začnila skakati, furt baukše in baukše. In tak je lani na nordijskom svetovnom prvenstvi v Oberstdorfi pomagala ekipi do srebrne medalje, vleti pa je osvojila grand prix, se pravi, ka je bila najbaukša med skakalkami. In tau dobro formo je prinesla tüdi v nauvo zimo. Na 11 tekmaj svetovnoga pokala je bila njena najslabša uvrstitev sedmo mesto. Petkrat je stala na odri za zmagovalke, dvakrat je bila drüga, trikrat pa tretja. Prvo zmago si je prišparala za najbole fontoško tekmovanje, za olimpijske igre. Drügo zlato medaljo si je priskakala na tekmi mešanih ekip, vküper s svojo velko pajdašico, dobitnico bronaste medalje s tekme skakalk, Niko Križnar (ona de pomalek tüdi njena žlata, vej pa je njeni brat Sandi Uršin pojeb) in Timijom Zajcom pa Petrom Prevcom. Ob prihodi domau so slovenskim skakalkam lejpi sprejem pripravili tüdi v Polhovom Gradci. Lidge so bili malo žalostni, gda je Urša pravla, ka brodi, ka mogauče čez štiri leta na olimpijskij igraj več nede skakala, vej pa so v žitki ške drüge fontoške reči. Gvüšno pa je, ka de skakala ške nekaj cajta, brodim pa, ka najmenje ške drügo leto, vej de pa 2023. leta nordijsko svetovno prvenstvo v Sloveniji, v erični Planici. Olimpijska prvakinja, stera ma rada igre z labdo, pauleg toga pa rada tüdi riše in odi v bregé, pravi, ka je njeni moto: »Vsakša stvar, pa naj bo dobra ali lagva, je za nekoj dobra!« Silva Eöry Knjiga Marije Hren iz Srednje Bistrice Moja herbija - Spumijni pa pripuvejsti ud inda … Moja herbija - Spumijni pa pripuvejsti ud inda … je naslov knjige, katere avtorica je Marija Hren iz Srednje Bistrice. s Kulturno-turističnim društvom Črenšovci in Ljudskimi pevkami iz Žižkov je večkrat sodelovala na prireditvah, Marija Hren z možem Antonom Besedila je napisala v prekmurskem narečju, v knjigi pa so tudi prestavitve v slovenski knjižni jezik. Marija Hren je že vrsto let znana po svojih domačih dobrotah, za katere je dobivala priznanja tudi na državnem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. V sodelovanju na katerih so obujali ljudske običaje, kot je česanje perja in tradicionalno mletje v mlinu na Muri. Ko je k njej prišla na obisk članica Kulturno-turističnega društva Črenšovci Andreja Sever, ji je omenila, da ima o tem tudi veliko zapiskov v prekmurskem narečju: »Andreja je bila nad zapiski navdu- šena in mi je predlagala, da bi jih zbrali in jih objavili v knjigi. V knjigi Moja herbija so tako zapisi o mojem otroštvu, kakor tudi o zgodbah in anekdotah drugih ljudi iz vasi. Pišem pa tudi o opravilih na kmetiji, praznovanjih, ljudskih običajih in drugem.« Pravi, da je bila vedno zelo povezana z domačim okoljem, s tremi Bistricami, Dolnjo, Gornjo in Srednjo, pa tudi s sosednjimi kraji. Zelo pa se čuti povezana tudi s katoliško vero in kulturo, še posebej s tradicionalno, ljudsko. Za prestavitev besedil v slovenski knjižni jezik sta poskrbeli urednici knjige Andreja Sever in Nina Horvat. Založilo jo je Kulturno-turistično društvo Črenšovci, pri izdaji pa je pomagala tudi lendavska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Pri nastajanju knjige so ji pomagali in jo podpirali tudi črenšovska županja Vera Markoja, predsednik Kulturno-tu- rističnega društva Črenšovci Damijan Hozjan in njen sorodnik, duhovnik salezijanec Anton Ciglar. Vsi ti so tudi na- Sigduar smu jij puštüvali pa smu jin bilij zahvualni za tau. Šče telku bole kesnej, gda smu gor prišli, kakšu Etnološki prikaz česanja perja pri Hrenovih, v sodelovanju z Ljudskimi pevkami iz Žižkov pisali razmišljanja o avtorici in knjigi v uvodnih besedah knjige. Prvi kritik njenih besedil pa je bil njen mož Anton. V besedilu z naslovom Deca je zapisala: »Negda so nam stariši nej gučali, ka nas muajo radi, su nam po tau pokuazali s tem, ka su nas dosta za živleje nuafčili. Porabje, 3. marca 2022 velku pa bugatu herbijo su nan duali. Tau herbiju zatau ščien tüdi suama dela dati.« Ob besedilu Deca so še Krstijtki, Gustüvanje, Paša, Moj prvi krüj, Košnja truave, Repa, Zadruga in druga. Sedaj pa nastajajo že nova besedila. Besedilo in fotografiji: Jože Gabor 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 04.03.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Otroški program, 12:05 TV-izložba, 12:20 Vem! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Nepal – blizu neba: Od Mananga do Bhimdatte, 14:15 TV-izložba, 14:30 Prisluhnimo tišini, 14:45 TV-izložba, 15:00 Mostovi – Hidak, 15:40 Izzivalci, EBU dokumentarni film: Jaka: Vedno na dveh kolesih, dokumentarni program, 15:55 Izzivalci, EBU dokumentarni film, 16:10 Slovar spolne vzgoje: Spletne zmenkarije, izobraževalni program, 16:20 Infodrom, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta!: Družbena osamitev, 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Šef doma, izobraževalni program, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Zimski pozdrav, 21:25 Na lepše, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Kinoteka: Konec dolgega dne, 0:10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:25 Napovedujemo PETEK, 04.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:00 Videotrak, 9:00 Dobro jutro, 10:50 Ugriznimo znanost, 11:35 Šef doma, 11:55 Tarča, 13:05 O živalih in ljudeh, 13:50 Na vrtu, 14:25 Biatlon (M): Štafeta, svetovni pokal, 15:55 Nordijsko smučanje: Norveška skakalna turneja, tekma mešanih ekip, svetovni pokal, 17:50 V kamen, v vodo, 18:55 Dokumentarna oddaja, 20:00 Pod zadnjo zastavo, 22:05 Sramota, 23:30 Videonoč SOBOTA, 05.03.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Otroški program, 11:20 TV-izložba, 11:45 Ah, ta leta!: Družbena osamitev, 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 NaGlas! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:50 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:00 Ekipa Bled, 15:30 Rojaki, dokumentarni program, 16:00 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Sobotno popoldne, 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Joker, 21:00 Kaj dogaja? 21:30 River, 22:40 Poročila, Šport, Vreme, 23:10 Sedmi pečat: Zbeži! 1:00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:15 Napovedujemo SOBOTA, 05.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 8:00 Pričevalci: Jože Pižent in Marijan Premrl, 9:15 Katar 2022, 9:55 Alpsko smučanje (Ž): Superveleslalom, svetovni pokal, 11:25 Alpsko smučanje (M): Smuk, svetovni pokal, 12:55 Nordijsko smučanje (Ž): Norveška skakalna turneja, svetovni pokal, 14:30 Biatlon (M): Sprint, svetovni pokal, 15:25 Nordijsko smučanje (M): Norveška skakalna turneja, kvalifikacije, svetovni pokal, 16:55 Nordijsko smučanje (M): Norveška skakalna turneja, svetovni pokal, 18:55 Košarka: ABA: Mornar - Cedevita Olimpija, liga ABA, 20:50 Utrip, 21:10 Zrcalo tedna, 21:30 Intervju, 22:30 Vlado Kreslin - 30 let v Cankarjevem domu, 0:40 Videonoč NEDELJA, 06.03.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:00 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnijske cerkve sv. Ane v Cerknem, 10:55 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Zimski pozdrav, 14:50 Na lepše, 15:20 Poletje z mamo, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V imenu ljudstva, 21:00 Fortuna, 22:05 Poročila, Šport, Vreme, 22:30 Slaba mama, 23:45 Mladi slovenski balet: Gusar, pas de deux, 23:55 Ensemble 4Saxess, 0:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:45 Napovedujemo NEDELJA, 06.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 6:30 Duhovni utrip, 6:45 Ugriznimo znanost, 7:15 Glasbena matineja: Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona, 7:50 Po Sredozemlju s Simonom Reevom, 9:00 Ambienti, 9:55 Alpsko smučanje (Ž): Veleslalom, 1. vožnja, svetovni pokal, 10:55 Alpsko smučanje (M): Superveleslalom, svetovni pokal, 12:40 Biatlon (Ž): Zasledovalna tekma, svetovni pokal, 13:25 Alpsko smučanje (Ž): Veleslalom, 2. vožnja, svetovni pokal,14:25 Nordijsko smučanje (M): Norveška skakalna turneja, kvalifikacije, svetovni pokal, 15:10 Katar 2022, 15:40 Nordijsko smučanje (M): Norveška skakalna turneja, svetovni pokal, 17:40 Biatlon (M): Zasledovalna tekma, svetovni pokal, 19:10 Nordijsko smučanje (Ž): Norveška skakalna turneja, svetovni pokal, 20:50 Žrebanje Lota, 21:05 Arena, 22:05 V žarišču, 0:15 Nedeljsko popoldne, 1:45 Videonoč PONEDELJEK, 07.03.2022, I. spored TVS 6:20 Zrcalo tedna, Utrip, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Obzorja duha, 10:40 TV-izložba, 10:55 Šef doma, 11:10 Vem! 11:40 TV-izložba, 12:00 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Fortuna, 14:30 S-prehodi, 15:05 Dober dan, Koroška, 15:45 Otroški program, 16:30 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom, 17:50 Kuhar Štef, isanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 21:00 Studio City, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Opus, 23:15 Glasbeni večer PONEDELJEK, 07.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:30 Videotrak, 11:45 Dobro jutro, 14:50 Prisluhnimo tišini, 15:20 Na lepše, 16:10 Ljudje in zemlja, 17:20 Sobotno popoldne, 18:55 V vrtincu ljubezni: Romantične sanje, 19:55 Panorama, 20:30 Črna kronika, 20:55 Panorama, 21:45 Magnet, 22:00 Po Sredozemlju s Simonom Reevom, 23:10 Podjetno naprej, 23:40 Prespana pomlad, 0:10 Videonoč TOREK, 08.03.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Opus, 10:35 TV-izložba, 10:50 Šef doma, 11:10 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Michael Palin v Severni Koreji, 14:20 Duhovni utrip, 14:40 TV-izložba, 15:00 Potepanja – Barangolások, 15:35 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Slovenski magazin, 17:50 Tib in Tamtam, risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Kukavici, 21:00 Biti ženska, biti Zofka Kveder, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Pričevalci: Peter Hribar, 0:05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:30 Napovedujemo TOREK, 08.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:20 Videotrak, 11:30 Dobro jutro, 14:35 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dokumentarni program, 15:20 Avtomobilnost, 16:10 Kaj pa Mojca? 17:20 Joker, kviz, 18:20 Kaj dogaja? 18:55 V vrtincu ljubezni: Javni škandal, 19:55 Panorama, 20:30 Koda, 20:55 Panorama, 21:45 Magnet, 22:00 Korak pred Porabje, 3. marca 2022 OD 4. marca DO 10. marca drugimi, portret: dr. Jože Pučnik, 23:00 Kinoteka: Konec dolgega dne, 0:30 NaGlas! 0:55 Videonoč SREDA, 09.03.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Slovenski magazin, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma, 11:10 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Studio City, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Michael Palin v Severni Koreji, 14:15 Osmi dan, 14:50 Rojaki, 15:15 Mostovi – Hidak, 15:50 Male sive celice, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Posebne zgodbe: Samomor, 17:50 Bela in Sebastijan, risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Film tedna: Uspavanka za megafon, 21:30 Moderne kunst, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Profil, 23:35 Posebne zgodbe: Samomor, 0:10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:25 Napovedujemo SREDA, 09.03.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:15 Videotrak, 10:30 Dobro jutro, 13:30 Letni časi - Mate Bekavac, godalni orkester in gosti, 14:20 Kvartet violončel Simfoničnega orkestra RTV Slovenija (A. Piazzolla), 15:00 Ambienti, 15:45 Nedeljsko popoldne, 17:40 Alpsko smučanje (M): Slalom, 1. vožnja, svetovni pokal, 18:45 V vrtincu ljubezni: Velika prošnja, 19:45 Žrebanje Lota, 19:55 Panorama, 20:25 Zdravje, 20:40 Alpsko smučanje (M): Slalom, 2. vožnja, svetovni pokal, 21:45 Magnet, 22:05 Beethoven 250: Beethovnova Deveta, simfonija za ves svet, 23:05 Neboa: Čarovniška sobota, 0:25 Videonoč ČETRTEK, 10.03.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Posebne zgodbe: Samomor, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma, 11:10 Vem! 11:40 TV-izložba, 12:00 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Maroko iz zraka, dokumentarni program, 14:20 TV-izložba, 14:35 Slovenski utrinki, 15:00 Težišče – Súlypont, 15:30 TV-izložba, 15:50 Martin Krpan, 16:15 Izzivalci, EBU dokumentarni film, 16:30 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost, 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 20:55 Raj – neukročeni planet: Patagonija – skrajni konec Zemlje, dokumentarni program, 22:00 Odmevi, Šport, Osmi dan, 23:20 Mož, ki je preveč videl, 0:30 Ugriznimo znanost, 1:05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:25 Napovedujemo ČETRTEK, 10.03.2022, II. spored TVS 5:30 Alpsko smučanje: Veleslalom, 1. vožnja, zimske paraolimpijske igre Peking 2022, 6:00 Alpsko smučanje: Veleslalom, 2. vožnja, zimske paraolimpijske igre Peking 2022, 8:00 Videotrak, 9:00 Profil, 10:00 Dobro jutro, 12:50 Zimski pozdrav, 14:25 Biatlon (M): Sprint, svetovni pokal, 15:45 Smučarski poleti: Kvalifikacije, svetovno prvenstvo, 17:05 Alpsko smučanje: Veleslalom, zimske paraolimpijske igre Peking 2022, 18:10 Družbeni fenomeni: Sodobni oče, 18:40 Free spirits - Samosvoji: Lovro, dokumentarni program, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:30 Tehnologija in znanost, 20:55 Panorama, 21:45 Magnet, 22:00 Avtomobilnost, 22:30 Ambient, 23:00 Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj: Avstrija, 23:15 Slovenska jazz scena: Dan žena v jazz klubu - Dame jazza v gosteh pri Big bandu RTV Slovenija in Sebastianu Cavazzi, 0:10 Videonoč Maturantski ples 12. januar je bil v življenju maturantov Gimnazije svetega Gotarda poseben dan, saj smo imeli takrat maturant- ski ples. Samo razred 12.g je praznoval, zaradi epidemije je drugi, paralelni razred imel praznovanje že prej. V gledališču je dobilo 26 dijakov trakove z letnicama, ki simbolizirajo leta, ki smo jih preživeli v šoli, in trakovi nas opozarjajo, da je matura pred nami. Temu je sledil ples v gimnaziji, kjer smo plesali dunajski valček v svojih lepih svečanih oblekah. Seveda so tudi vsi plesali s starši, ker je to navada tudi na Madžarskem. Prelepo smo praznovali in smo zelo veseli, da smo lahko doživeli ta lep dogodek. Jázmin Illés Fašenek in Lenka SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI! CENJENI SLOVENCI NA MADŽARSKEM! 3. aprila 2022 bodo na Madžarskem znova potekale parlamentarne volitve. Mi, Slovenci na Madžarskem, sodelujemo na parlamentarnih volitvah s slovensko narodnostno listo, ki jo je določila skupščina Državne slovenske samouprave. Z glasovanjem na listo se nam znova odpira možnost, da izvolimo slovenskega narodnostnega zagovornika oziroma zagovornico v madžarskem parlamentu, ki bo zastopal oziroma zastopala naše interese. Pogoj za to je REGISTRACIJA. Prijava oziroma vpis v slovenski narodnostni volilni imenik je še vedno osnovni pogoj za to, da lahko sodelujemo na slovenskih narodnostnih volitvah tako letos kot tudi v bodoče. Za slovensko narodnostno listo lahko glasujejo le tisti, ki so predhodno podali svojo izjavo o nameri, in sicer da so izpolnili točko »B« zahtevka za vpis v narodnostni volilni imenik. V kolikor tega še niste storili, lahko za registracijo v slovenski narodnostni volilni imenik zaprosite tudi na spletni strani www.valasztas.hu. VSE DRŽAVLJANE SLOVENSKE NARODNOSTI, KI V PRETEKLOSTI ŠE NISTE IZKORISTILI PRILOŽNOSTI ZA REGISTRACIJO, PROSIMO, DA SE REGISTRIRATE V SLOVENSKI NARODNOSTNI VOLILNI IMENIK! POVZETO: Če v točki »A« zahtevka za vpis v volilni imenik izpolnite »X slovenska narodnost«, boste vpisani v slovenski narodnostni volilni imenik. Če na zaprosilu izpolnite tudi točko »B«, boste podali izjavo, da želite na parlamentarnih volitvah glasovati za slovensko listo. Točka »B« velja samo za parlamentarne volitve. Obstaja tudi možnost za spremembo registracijske izjave. IZKORISTIMO TO ZAKONSKO DANO MOŽNOST V ČIM VEČJEM ŠTEVILU! Državna slovenska samouprava TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB »Kusta repa, dugi len, fašenek je cejli den« - končo se je fašenski cajt, vüpamo pa, ka sta Fašenek in Lenka zavolé visiko zdigavala svoje nogé in nam tak prinesla dober pauv (če rejsan léna več nika nemamo pa repo tö samo malo). Ilustracija: Szilveszter Bartkó