OSREDNJA
Leto X	številka 11	cena 1,46 EUR	26. november 2008
Leto X	številka 11	cena 1,46 EUR	26. november 2008

Energija sonca je prijazna do okolja......................str. 8
Pestrih 190 let šolstva v Šempetru.......................str. 26
,0&njs v
V
V*.
v.

d60aoo° g
9 771580
096004
Boarderske Smučarska Zaščitna
čelade__________očala_________oprema
POHIŠTVO PETROVČE
_C3°D°@
Tel.: 03 570 80 35
Savinjska vendarle s poslancem
Lojze Posedel
Spodnja Savinjska dolina bo vendarle dobila poslanca. V petek so namreč v slovenskem parlamentu med drugimi ministri nove slovenske vlade za
gospodarskega ministra potrdili Mateja Lahovnika iz stranke Zares. To pa pomeni, da ga bo v poslanskih klopeh zamenjal prvi naslednji Zaresovec po rezultatu na jesenskih parlamentarnih volitvah v 5. volilni enoti, žalski župan Lojze Posedel.
Za komentar smo povprašali Lojzeta Posedela: »Izvolitev za poslanca v Državnem zboru pomeni za vsakega posameznika čast in predvsem veliko odgovornost, še posebno v tem obdobju. Tudi za Spodnjo Savinjsko dolino je pomembno, da bo dobila svojega predstavnika v parlamentu. S korektnim sodelovanjem z vsemi in z dobrim
delom v odborih in delovnih telesih parlamenta ter na terenu si bom prizadeval upravičiti zaupanje ljudi. Iskreno se zahvaljujem volivkam in volivcem, ki so mene in stranko ZARES podprli v tolikšnem številu, da je le-to, po odločitvi strankarskega kolega dr. Mateja Lahovnika, da prevzame mesto ministra v novi vladi, zadostovalo za uvrstitev med poslance.
Zares vljudno vabim vse, da se v petek, 28. novembra, med 15. in 17. uro srečamo pred žalskim Keudrom in s čajem ali kuhanim vinom nazdravimo našemu skupnemu uspehu in nadaljnjemu sodelovanju.«	L. K.
Bogat utrip prazničnih dni
Praznično dogajanje v Občini Žalec, ki ga pripravlja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, se bo začelo že s prvim adventnim sejmom in koncertom to nedeljo in bo poleg žepne opere Novi čevlji prineslo še mnogo prijetnih prazničnih utrinkov za vse generacije. Najbolj se jih bodo najbrž razveselili najmlajši, ki bodo letos na vseh njim namenjenih prireditvah dobili delček sestavljanke, ki jo bodo na koncu sestavili v ljubko sliko ilustratorke Urške Stropnik.
Praznično bero bodo odprli adventni sejmi v dvorcu Novo Celje, ki se vsako adventno nedeljo končajo s krajšim koncertom in imajo že večletno tradicijo. Več kot 30 različnih ustvarjalcev bo ponujalo svoje izdelke in stvaritve: adventne dekoracije in izdelke, nakit, slike na steklo,
keramiko, slike, usnjene izdelke, bonsaje, sveče, vizitke, pa domače pecivo, potice, čaje, kruh, med, sire in druge božične dobrote. Adventni koncerti s priložnosti primernimi besedami pa imajo namen povabiti nas v praznični čas in ustvariti praznično vzdušje in občutje globoke povezanosti tudi znotraj nas. Letos bodo nastopili vokalni oktet IN-SPIRITU, dekliška tolkalna skupina ŠUS, vokalna skupina Can-della iz Petrovč ter Nataša Krajnc (sopran), Irena Kralj (klavir) in Nina Baša (flavta).
Najmlajše vabijo najprej na Miklavžev večer, nato pa od 27. do 31. decembra ob 17. uri v Dom II. slovenskega tabora Žalec. Vsak dan jih bodo 15 minut pred začetkom pričakale živahne najmlajše mažoretke TKD Levec, jih razvedrile in povabile k ogledu zabavnih, pravljičnih
in prijaznih predstav. Vsak mali obiskovalec bo za vsako predstavo prejel košček sestavljanke, ki jih bo na koncu zložil v čudovito sliko ilustratorke Urške Stropnik.
31.	december bo seveda drugačen. Simbolično bodo otroci skupaj pričakali novo leto. S praznovanjem bodo začeli ob 11.30 in ga zaključili uro kasneje. Za odrasle je to lahko priprava za pravo silvestrovanje nekaj ur kasneje na Avtobusni postaji Žalec, za najmlajše pa čas še zadnje prednovoletne zabave in sproščenosti. Sicer pa je za natančnejši program prireditev najbolje, da pregledate program na 16. in 17. strani Utripa Savinjske doline.	L. K.
Nagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Slavica Cokan,
Tomšičeva 13, Žalec;
2.	Mileva Mitrič,
Marija Reka 80, Prebold;
3.	Jaromila Kisovar,
Pongrac 1/g, Griže.
ZE ZA 898 €!
Zdravi, ampak samo do meja naših denarnic?
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja sta se v zadnjih dveh desetletjih drastično povečali prekomerna telesna teža in debelost pri otrocih po vsej Evropi. Tako je v Evropi predebelih že več kot 5 milijonov šolajočih se otrok, številka pa se vsako leto poveča kar za 300.000 otrok. Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na razvoj nezdravih prehranskih navad in debelosti, je trženje nezdrave hrane otrokom. Ker je na otroke mogoče zlahka vplivati, so v tem kontekstu ena izmed najbolj ranljivih skupin. Oglaševanje zdravju nenaklonjene hrane pa ima lahko vpliv tudi na starše otrok. Ti namreč z vzgojnimi ukrepi, ko otrokom za nagrado ali tolažbo (po)nudijo obljubljeno čokolado ali bonbon, nehote in nevede še dodatno pripomorejo k uspešnemu oglaševanju teh izdelkov. Posamezne države Evropske skupnosti so na tem področju do zdaj iskale različne rešitve. Britanska vlada je letos s 1. januarjem prepovedala televizijsko oglaševanje hrane z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja v oddajah, ki so namenjene otrokom do 16. leta starosti. Švedska je prepovedala vse oglaševanje za otroke do 12. leta starosti. Latvija je že lani z odlokom tamkajšnjega ministrstva za zdravje prepovedala uporabo nezdravih živil v šolah. Irska pa je prepovedala, da se v kampanje, ki oglašujejo nezdravo hrano in pijače, vključuje znane osebnosti in športne zvezdnike, medtem ko je v Franciji pri oglaševanju hrane in pijače potrebno dodati tudi sporočila, ki promovirajo zdravje.
S tega stališča je zelo pomemben mednarodni projekt zdravih šol, v katerega je vključenih že 268 osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov po Sloveniji, med njimi tudi 4 spodnje-savinjske osnovne šole, Prebold, Braslovče, Polzela in Žalec. Šole ne skrbijo le za zdravo prehrano otrok, ampak tudi za osveščanje o pomembnosti kakovostne in redne prehrane, za ekološki pogled na živila in vzgajajo v duhu potrebnih rednih fizičnih aktivnosti, ki poleg zdravega telesa poskrbijo za zdrav duh. In zato bi morali z roko v roki s šolami skrbeti tudi starši. Pa zmorejo? Nanje vplivajo hitri način življenja, pa tudi finančne omejitve. Zadnjič smo poslušali rezultate analize, ki jih je opravila Zveza potrošnikov Slovenije o tem, kakšno sadje in zelenjavo kupujemo v trgovinah. Vsebnost pesticidov v olupkih, pa tudi v »mesu« citrusov, je nezaslišano velika, celo v jabolkih ... Kakovostna so edino biojabolka. Ta pa so, če ravno ne zrasejo na domačem vrtu, draga. Pa potem zgodba o t. i. E-jih in škodljivih prehranskih dodatkih, pa o tem, kje vse brez potrebe zraven uživamo sladkor... Bio pa je potrebno dobro plačati. Prav proizvodnja hrane je področje, kjer lahko že opažamo tudi vpliv podnebnih sprememb, kar je eden od pomembnih vzrokov zagotavljanja virov živil in preko tega naraščanja cen hrane v globalnem merilu. Ob naraščanju cen živil pa se lahko zgodi, da revnejši prebivalci kupujejo živila, ki so s stališča varnosti bolj rizična. Poleg tega lahko proizvajalci hrane uporabljajo agresivnejšo pridelavo (razna fitofarmacevtska in druga sredstva), kar vodi v pojav dodatnih tveganj za varnost živil. Dejstvo je, da prebivalci z manjšo kupno močjo pogosteje izbirajo cenejša živila, pri tempa ne upoštevajo njihove prehranske vrednosti, kar predstavlja zdravstveno tveganje. In smo tam. Pa smo tam, po eni strani želja po uravnoteženem razvoju, kakovostni prehrani in zadostni fizični aktivnosti ne le otrok, tudi ostalih generacij, po drugi strani kapitalistična logika, ki proizvede všečno, pa tudi če za ceno kakovosti. Narava nam po eni strani daje naravno, po drugi strani s podnebnimi spremembami vpliva, daje naravno čedalje dražje in težje dostopno. Zanimiva logika. Zdaj me pa že res zanima, v kakšno jabolko sta ugriznila Adam in Eva, da sta nam prinesla takšne izzive?!	Lucija Kolar
OSREDNJA KNJ. CELJE
V Vrbju praznovali
Dobitnika priznanj Marjana Kopitar in Milan Vogrin
Obnovljena avla v domu krajanov
Med govorom predsednika sveta KS Vrbje Jožeta Meha
V dvorani Doma krajanov Vrbje so ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga praznujejo 11. novembra v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debičevo domačijo, pripravili slavnostno sejo s podelitvijo priznanj. Poleg
tega so se na ta dan pred 27 leti krajani odločili za ustanovitev lastne krajevne skupnosti.
O prazniku in novih pridobitvah je govoril predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Meh, ki je poudaril, da se je Vrbje razvilo, razširilo in postalo prijeten kraj, zanimiv tudi s turističnega vidika.
Največja pridobitev za kraj od lanskega do letošnjega praznika sta obnovljena in razširjena cestna odseka s pločnikom od Surovine do Vrbja in od kapele v Vrbju do železniškega prehoda v dolžini 1500 metrov. Vrednost del je bila milijon evrov. To jim je s pomočjo sredstev Evropske unije in Občine Žalec uspelo uresničiti v okviru projekta Mreža lokalnih cest v prvi in drugi fazi. Obnovili so še dva krajša odseka cest in strelišče pri Domu krajanov Vrbje. Vrbenčanom je za praznik in delovne uspehe čestital žalski župan Lojze Posedel.
V nadaljevanju so podelili priznanji krajevne skupnosti. Priznanje sta prejela Marjana Kopitar in Milan Vogrin predvsem zaradi svojih prizadevanj za zaščito ribnika Vrbje. Slavnostno sejo pa sta obogatila z igranjem na harmoniko Zmago Štih in s petjem Nika Vipotnik. Prireditve ob letošnjem prazniku so potekale teden dni in so bile dobro obiskane. T. Tavčar
Prva od številnih prireditev ob letošnjem prazniku Krajevne skupnosti Vrbje je bila odprtje obnovljene avle in sanitarij v Domu krajanov Vrbje ter razstave fotografij Avto-moto kluba Savinjska dolina Vrbje.
O pridobitvi je govoril predsednik krajevne skupnosti Jože Meh in poudaril, da je bilo leto 1982 za Vrbje zelo pomembno, saj so pridobili dom krajanov, ki še kako služi svojemu namenu. V teh 24 letih pa so že marsikaj popravili. Po novi strehi in prenovi centralnega ogrevanja so zdaj obnovili avlo doma in sanitarije. O razstavi Avto-moto kluba je zbranim spregovoril Dušan Pungartnik. Kot je povedal, je klub najmlajše društvo v
kraju, zato so se odločili za predstavitev kluba. Ustanovljen je bil leta 2004, poudarek pa je bil predvsem na varnosti v cestnem prometu.
Razstavo sta na ogled postavila predsednik kluba Bojan Žolnir in njegov oče Milan. Fotografije prikazu-
jejo tekmovalno plat na eni strani, na drugi bolj adrenalinsko vožnjo. Posebej sta izpostavila fotografije, ki kažejo, da motociklizma v Vrbje niso pripeljali člani tega kluba, temveč segajo zametki več desetletij nazaj.
T. Tavčar
Info table na Ponikovskem krasu
Nov cestni odsek na Železnem
Ena od sedmih informacijskih tabel
Krajinski park Ponikovski kras je od zdaj opremljen s sedmimi informacijskimi tablami, za kar sta poskrbela Občina Žalec in Turistično društvo Ponikva.
Na tablah je vrisan zemljevid območja, ki obsega okrog 40 km2. Pod njim je legenda oznak na zemljevidu. Opisane so glavne značilnosti krajinskega parka Ponikovski kras. Posebej so omenjeni izvir Po-nikvice, požiralniki v Lokah in Jama Pekel. Slikovno je tabla opremljena s sliko središča Ponikve pri etnološkem muzeju,
sliko požiralnika v Lokah ter sliko vhoda v Jamo Pekel.
Kot nam je sporočila Nada Jelen iz TD Ponikva, je projekt vodila strokovna delavka Marijana Kopitar z Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora na Občini Žalec, ki je v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, OE Celje, pripravila tudi vsebino in obliko tabel. Table stojijo pri gostilni Cizej v Studencah, pri ribniku Cokan, pri Slomškovem domu na Ponikvi, ob odcepu ceste k gostilni Vovk, pri perišču ob izviru Ponikvice, pri pitnici
Ločnica in pri Jami Pekel.
Ozemlje Ponikovskega krasa, znotraj katerega se nahajajo posamezni naravni spomeniki, kot so potok Ponikvica s kraško Jamo Pekel, Bezgečeva jama ali Kamnita hiša ter Ste-ska jama ali Tajna jama, je kot krajinski park zavarovano od leta 1998. Na zavarovanem območju pa od letos poteka tudi čuvajska služba, ki jo organizira TD Ponikva kot upravljavec zavarovanega območja.	L. K.
Za del krajanov Železnega v Krajevni skupnosti Galicija je bil pred dnevi velik praznik. Namenu so predali odsek nove asfaltirane ceste.
O tej pridobitvi je ob odprtju predsednik režijskega odbora Boštjan Mirnik povedal, da so uporabniki novega, 210 metrov dolgega cestnega odseka opravili več kot 700 ur prostovoljnega dela, poleg tega pa zanj prispevali polovico sredstev. Ostalo je prispevala KS Galicija. Cestišče so tudi pripravili za asfaltiranje in položili več kot 200 metrov cevi za odvodnjavanje in kamnite zložbe, Martin Drev pa je poskrbel za požarnovarstve-no omaro. Delo krajanov je pohvalil predsednik sveta KS Galicija Jože Krulc in poudaril, da skoraj ni primera v dolini, da bi krajani vložili toliko truda in prostovoljnega dela kot v tem primeru. S prerezom traku so cestni odsek predali namenu predsednik režijskega odbora Boštjan Mirnik in tri naj-starejše krajanke tega dela zaselka, 86-letna Štefka Drev in 85-letni Marija Novak in Lojzka Proja. T. Tavčar
Varstveno delovni center SAŠA
ENOTA MAKSI ŽALEC Ulica talcev 6, 3310 Žalec, Tel.: 0590 900 24,
E-naslov: maksizalec@vdcsasa.si;
VABIMO VAS V PRODAJALNO VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA SAŠA,
ENOTE MAKSI ŽALEC,
V ULICI TALCEV 6, ŽALEC.
PONUJAMO VAM POSLOVNA DARILA IN DRUGI BOŽIČNO-NOVOLETNI PROGRAM.
VABLJENI!
VDC SAŠA,
ENOTA MAKSI ŽALEC
Darila v Savinov sklad
Na Občini Žalec so se ob zaključku leta odločili, da bodo sredstva, ki jih običajno namenjajo novoletnim darilom in voščilnicam, namenili Savinovemu skladu.
Sredstva iz Savinovega sklada, ki so ga v Žalcu ustanovili lani, so namenjena dodatnemu izobraževanju mladih umetnikov in ustvarjalcev z drugih kulturnih področij iz Občine Žalec.
Občina Žalec je k podobni odločitvi povabila tudi podjetja iz Občine Žalec. Župan Lojze Posedel je povedal, da so ob razmisleku, kako naj ob zaključku leta najbolje izkažejo pozornost vsem, s katerimi sodelujejo, odločili tudi, da se v korist Savinovega sklada tudi hvaležno odpovedujejo vseh morebitnih daril, ki bi jim jih poklonili drugi.
L. K.
Z odprtja ceste
OBČINA ŽALEC
objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije
razpis za podelitev nagrad in priznanj
INOVATOR LETA 2008
v kategorijah: patenti,
izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov.
Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - avtorji, katerih inovacije so razvite na območju Občine Žalec.
Prijave na razpis sprejema do 15. januarja 2009 Razvojna agencija Savinja,
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec.
Prijava na razpis mora vsebovati:
ime in priimek ter naslov inovatorja,
naziv in popolni opis realizirane inovacije z navedbo
značilnosti po kriterijih za ocenjevanje,
slike, načrte in opis prijavljene inovacije,
stopnjo realizacije inovacije.
Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval župan Občine Žalec, bo vloge obravnavala do najkasneje 31. januarja 2009.
Vse informacije ter pravila in merila o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije »Inovator Občine Žalec« dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel.: 03/713 68 60, in na spletnih straneh www.zalec.si in www.ra-savinja.si.
:
Lučka, ki sveti v prihodnost
Otroška opereta je navdušila šempetrsko občinstvo
Šola daje vsakemu kraju, še tako majhnemu, poseben utrip in zagotovilo obstoja in razvoja. Tega so se zavedali tudi naši predniki. V Šempetru so dobili prvo šolo že pred 190 leti in od vsega začetka je pouk v njej potekal v slovenščini. Izjema so bila le leta nemške okupacije. Da so ponosni na preteklost in svojo šolo, so šempetrski učenci, učitelji in starši pokazali na osrednji prireditvi ob 190-letnici šole.
Osnovna šola Šempeter je vsa leta trdno povezana s krajem in zato pripravljajo vse večje prireditve v dvorani Hmeljarskega doma Šempeter. Tudi osrednjo prireditev ob 190-letnici šolstva so pripravili na odru krajevne dvorane. Odločili so se za otroško opereto Kresniček, ki so jo skupaj oblikovali učenci,
kaj let, je šolska stavba lepa, prostorna in dobro vzdrževana, dobri prostorski pogoji in strokovno usposobljen ter prizadeven kolektiv pa učencem omogoča številne uspehe in dobro izvedene projekte. Ni naključje, da se je prav šempetrska šola kot edina v žalski občini vključila v prvi krog uvedbe devetletke. Zelo so ponosni tudi na zmago na festivalu Turizmu pomaga lastna glava.
190-letnici šole so seveda v tem šolskem letu namenili posebno pozornost. Marjan Marinšek je otrokom in staršem prikazal šolski utrip v času pradedov in prababic. Zgodovinski krožek je pripravil razstavo o zgodovini šole, vsi razredniki so skupaj s starši izpeljali različne delavnice, izdali pa so tudi jubilejni zbornik. Osrednji do-
Petra Stepišnik. O šempetrski osnovni šoli danes je povedala: »Danes je to šola, ki je zelo prepoznavna tako v ožji kot širši okolici; šola z 284 učenci, ki jih vodi strokovno usposobljen kolektiv, šola, ki se vključuje v projekte tako na državni kot občinski ravni, in šola, katere kolektiv je znan predvsem po svojih profesionalnosti, zagnanosti in enotnosti. V otroški opereti Kresniček sodelujejo naši sedanji in nekdanji učenci, učiteljice in tudi starši. Na tak način smo skušali kar najbolj nazorno prikazati, da je naše sodelovanje s starši res dobro.« Zbrane učence, učitelje in starše je nagovoril tudi župan Lojze Posedel ter jim čestital za jubilej in številne dosežene uspehe. K. R.
Opereto so si ogledali tudi župan s soprogo in vsi trije podžupani
učitelji in starši. Lučka je namreč tudi simbol za znanje, ki sveti v prihodnost.
V Šempetru se je prižgala davnega leta 1818, potem ko je Marija Terezija konec 18. stoletja uvedla splošno šolsko obveznost. Za prve ure pouka je poskrbel župnik Matija Medic. Šolstvo se je nato razvijalo in širilo, zgrajena so bila tri šolska poslopja, število otrok je ves čas naraščalo, zelo pa so si Šempetrani prizadevali, da so s šolskim letom 1966/67 dobili tudi popolno osemletko. V sedanji stavbi šole se je pouk začel 3. septembra leta 1974. Čeprav šteje že kar ne-
godek je bila otroška opereta Radovana Gobca Kresniček. Predstavo je režirala Simona Kučer, zborovodkinja je bila Valerija Dolar, tudi mentorica solistov. V vlogi Kresnička je bil odličen Kristjan Terglav, pohvaliti velja tudi vse ostale vloge učencev in staršev. Za klavirsko spremljavo je poskrbel Žiga Jordan Kozjak z mentorico Magdaleno Navodnik. Sceno in kostume so izdelali učitelji.
Pred začetkom je zbrane, med katerimi sta bili tudi nekdanji ravnateljici Gizela Kan in Ivica Čretnik, pozdravila ravnateljica mag.
A. SERVIS BELE TEHNIKE ^ ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter
Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•PRALNIH STROJEV, •ŠTEDILNIKOV •GRELNIKOV VODE, •SUŠILNIKOV,
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
Upoštevane želje investitorjev
V	dvorani žalske glasbene šole je prejšnji četrtek Občina Žalec za občinske svetnike, člane svetov krajevnih skupnosti, podjetnike in druge pripravila predstavitev poteka izdelave občinskega prostorskega načrta za Občino Žalec. Sledila je predstavitev aktivnosti v zvezi s spremembami zazidalnih načrtov Arnovski gozd in Juteks.
Načrtovanje posegov v prostorje za vsako občino izjemno pomembno, zato posebno skrb posvečajo pripravi prostorskih načrtov. Tudi v žalski občini je v postopku sprejemanja nov občinski prostorski načrt, pri čemer pa veliko težavo predstavlja dejstvo, da so skoraj vsa zemljišča v prvem kakovostnem razredu, zaradi česar je ministrstvo za kmetijstvo zavrnilo skoraj vse predlagane posege v prostor in razširitve stanovanjskih in poslovnih gradenj.
V	postopku izdelave pa sta tudi spremenjena zazidalna načrta za poslovno cono Arnovski gozd in območje Juteksa na Ložnici. Poslovna cona Arnovski gozd obstaja že 15 let, po mnenju mnogih pa se razvija veliko prepočasi, za kar naj bi bil razlog tudi to, da je občina pred
leti celotno zemljišče prodala podjetjema Sava IP in Vegrad. Da bi poslovna cona hitreje zaživela, je občina pritegnila Regionalno razvojno agencijo Celje, ki pripravlja spremembe in razširitve cone, pri čemer upošteva nekatere želje investitorjev.
Spremembe je predstavil direktor Regionalne razvojne agencije Celje Jože Lorbek: »Na območju Arnovskega gozda začenjamo na novo govoriti o poslovni coni Žalec Sever. Območje Arnovskega gozda, ki meri bruto 33 hektarjev površine, bo dobilo dopolnitev v neposredni bližini nad tovarno Juteks in med avtocesto - še bruto 12 hektarjev. Za to območje je že sprejet prostorski akt in ga je potrebno dopolniti ter osvežiti z današnjimi potrebami. V tretji fazi pa bo nastala še površina približno 8 hektarjev zahodneje proti naselju Ložnica. Tako lahko govorimo o kompleksu 53 hektarjev v neposredni bližini avtoceste in vezano na izvoz na priključku križišča velenjske ceste in avtoceste.«
Prva poslovna cona Arnovski gozd, ki je nastala pred skoraj 15 leti, je lastniško razdeljena že kar nekaj let. Večino površin ima v svoji lasti Vegrad, prej s
Savo IP, zdaj je na tem območju sam, drugo največjo površino ima podjetje Era iz Velenja, manjša površina je namenjena bencinskemu servisu in je v lasti Petrola, drugo manjše zemljišče pa je po besedah Jožeta Lorbeka last zasebnega podjetnika Camloha iz Laškega in je namenjena za avtoprevozniško dejavnost, manjši motel in parkirišče za avtodome.
»Prostorski dokument za osnovno poslovno cono Arnovski gozd je bil sprejet že pred časom in Vegrad je večino svojih zemljišč že pozidal, ostali kupci oziroma lastniki pa so želeli manjše spremembe. Te bo treba vnesti v občinski prostorski načrt. Regionalna razvojna agencija Celje se je vključila v pripravo prostorskih aktov pred dobrimi osmimi meseci kot ekipa, ki se je specializirala za izgradnjo poslovnih con. Dopolnjen prostorski akt bo predvidoma končan v prihodnjih devetih mesecih, sprejeti ga mora občinski svet, nato pa bo sledila gradnja objektov. Gradnja same infrastrukture, ki je predvidena v osnovnem prostorskem dokumentu, pa naj bi se začela pozno spomladi prihodnjega leta,« je povedal Jože Lorbek.	K. R.
Osnutek množičnega vrednotenja nepremičnin
Prejšnji četrtek so predstavniki Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec predstavili osnutek modelov množičnega vrednotenja nepremičnin na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin kot osnove za obdavčenje oz. odmero davka na nepremičnine, ki bo nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin namreč ureja ocenjevanje vrednosti (vrednotenje) nepremičnin v Republiki Sloveniji na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin zaradi obdavčenja in drugih javnih namenov, določenih z zakonom, pri dokončnem predlogu pa sodelujejo tudi občine, ki morajo v 30 dneh od prejema podati svoje pripombe.
Geodetska uprava RS je pripravila osnutke modelov množičnega vrednotenja za 19 skupin istovrstnih nepremičnin (hiše, stanovanja, garaže, poslovne lokale, industrijo, nezazidana stavbna zemljišča, posebne industrijske nepremičnine ...), po katerih so za vsako posebej določene vrednostne ravni in cone. Skupine istovrstnih nepremičnin se v skladu z zakonom za zemljišča brez pripadajočih sestavin določajo glede na namensko rabo zemljišč, kot je določena s prostorskimi akti in evidentirana v registru nepremičnin, za zemljišča s pripadajočimi sestavinami in dele stavb v etažni
lastnini pa glede na dejansko rabo sestavin in delov stavb v etažni lastnini, kot je v skladu z enotno klasifikacijo vrst objektov evidentirana v registru nepremičnin.
Za posamezne skupine istovrstnih nepremičnin se v registru nepremičnin za potrebe množičnega vrednotenja nepremičnin vodijo podatki o nepremičninah, ki so za vsako skupino nepremičnin nekoliko drugačni. Za stanovanjske nepremičnine se na primer vodijo podatki o lokaciji, površini, letu izgraditve, vzdrževanju stavbe in inštalacijah, za nepozidana zemljišča pa poleg podatkov o lokaciji, površini, še namenska in dejanska raba ter proizvodna sposobnost. Geodetska uprava bo prejete pripombe in predloge s strani občin proučila in utemeljene predloge upoštevala pri pripravi predloga modelov vrednotenja za poskusni izračun vrednosti nepremičnin. Generalnemu vrednotenju bo sledil postopek pripisa vrednosti konkretnim nepremičninam. Hkrati bo o poskusnem izračunu obvestila vse evidentirane lastnike v registru nepremičnin, predlog pa poslala občinam, ki ga bodo dale v 45-dnevno javno razgrnitev.
Lastnik nepremičnine, ki bo na podlagi prejetega obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremične in javno razgrnjenih podatkov o modelih vrednotenja menil, da pri poskusnem izračunu vrednosti
njegove nepremičnine ni bila upoštevana ustrezna vrednostna cona oziroma vrednostna raven v skladu s kriteriji in merili za množično vrednotenje nepremičnin, se bo lahko najkasneje v roku 8 dni po koncu javne razgrnitve modelov vrednotenja v občini, v kateri se nahaja njegova nepremičnina, podal pripombe in predloge za preveritev ustreznosti uporabljenega modela vrednotenja.
Vlada bo potem na podlagi končnega predloga modelov vrednotenja sprejela predpis o določitvi modelov vrednotenja. Takšen predpis pa bo za posamezne skupine nepremičnin sprejemala najmanj vsaka štiri leta. Letni indeksi cen posameznih skupin nepremičnin pa se bodo izračunavali na podlagi sprememb cen nepremičnin.
Nepremičnine so po poslanem osnutku Geodetske uprave RS razvrščene v 20 vrednostnih razredov, pri čemer so na primer nepremičnine v Ljubljani in na slovenski obali v najvišjih razredih, v severovzhodni in vzhodni Sloveniji pa v povprečju najnižje. V Občini Žalec je večina nepremičnin umeščena v peti do deseti vrednostni razred, vendar pà je to seveda različno glede na skupine nepremičnin in njihove značilnosti. Natančnejši podatki so na ogled na spletni strani Občine Žalec http://zalec.e-soft.si/slo/main. asp?id=5ClB617E. Kot rečeno, pa mora občina dati na osnutek še svoje pripombe.	L. K.
V rebalansu manj denarja
Proračun 2009 v javni obravnavi
Svetniki Občine Prebold so se prvi četrtek v novembru sestali na 20. redni seji. Na dnevnem redu je bilo osem točk, najobširnejša razprava pa je bila pri obravnavi predloga rebalansa letošnjega proračuna in predloga proračuna za leto
2009.
Obe točki sta pravzaprav povezani, saj gre za nekaj velikih investicij, ki se iz letošnjega prestavljajo v prihodnje proračunsko leto oziroma celo kakšno leto pozneje, o čemer so svetniki županu zastavili veliko vprašanj. Predvsem so bila izpostavljena vprašanja o gradnji primarne kanalizacije v okviru evropskega projekta varovanja in čiščenja voda povodja Savinje, o gradnji doma ostarelih, vrtca in občinske knjižnice ter krožišča v Latkovi vasi. Gradnja kanalizacije v okviru projekta varovanja povodja Savinje se še ni začela (te dni je Občina Žalec kot nosilec projekta podpisala pogodbo z ministrstvom za okolje in prostor, pri izbiri izvajalca za nadgradnjo čistilne naprave pa je prišlo do pritožbe). Pri domu ostarelih se zapleta zaradi zemljišča. Čeprav naj bi bilo zemljišče po vseh uradnih podatkih prosto vseh bremen, se je izkazalo, da je zanj vložen denacionalizacijski zahtevek. Dosežena je bila poravnava, po kateri morata občina in investitor upravičencem plačati precej denarja, občina kar okoli 400 tisoč evrov, kar pomeni, da se bo morala odpovedati nekaterim drugim investicijam. Investitor doma je zasebnik, ki je po besedah župana prišel v težave pri
nadaljnjem financiranju projekta, zato je pogoj pridobitev koncesije. Prav tako bodo morah počakati s projektom vrtca in knjižnice, saj sofinanciranje države ni zagotovljeno, občini pa zmanjka investicijskih sredstev. Ob tem na realizacijo letošnjega proračuna in pripravo prihodnjega vpliva tudi dinamika finančnega pokrivanja projekta Mreža lokalnih cest. Z rebalansom letošnjega proračuna so tako prihodki zmanjšani za 6 odstotkov (8.716.478 evrov), odhodki pa za 9 (9.073.449 evrov). Proračunski primanjkljaj bo pokrit s prenosi iz preteklih proračunskih let.
Predlog za proračun 2009 predvideva nekaj več kot 6 milijonov evrov prihodkov in dobrih 7,8 milijona evrov odhodkov. Zaradi zagotovitve lastnih finančnih sredstev za nadaljevanje projekta Mreža lokalnih cest in za izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja (skupna vrednost projekta je nekaj manj kot 9,5 milijona evrov, od tega je delež Občine Prebold 30,93 %) in centralne čistilne naprave (skupina vrednost projekta je skoraj 10 milijonov evrov, delež Občine Prebold pa 20,71 %), vodenje nadzora (295.200 evrov) ter promocijskih aktivnosti projekta (238.658 evrov) so v predlog prihodkov proračuna za leto 2009 prvič morah vključiti tudi najetje kredita v višini 1.836.712 evrov.
Po besedah Vinka Debelaka je v prihodnjem letu načrtovana izdelava načrtov popolne obnove oziroma novogradnje vrtca, začetek gradnje krožišča
v Latkovi vasi, projekt knjižnice pa ni vključen v proračun. Nadaljeval se bo projekt Mreža lokalnih cest, načrtovana pa je tudi gradnja prizidka upravne stavbe z dvema stanovanjema v mansardi. Sredstva za delo društev se bodo delila na osnovi javnih razpisov za posamezna področja, prav tako sredstva za razvoj kmetijstva. V prihodnjem letu se bo Občina Prebold prijavila tudi na 5. razpis za sredstva za regionalni razvoj, in sicer s projektom Športnorekreacijski, prireditveni in mladinski center Žvajga. Ob tem je župan tudi opozoril, da bo verjetno potrebno glede na bližajočo gospodarsko krizo ponovno več denarja nameniti za lajšanje socialnih stisk občank in občanov. Predlog proračuna so svetniki po daljši razpravi dah v 30-dnevno javno obravnavo do 8. decembra.
V nadaljevanju seje so po skrajšanem postopku sprejeli sklep o pristopu Občine Prebold k medobčinskemu inšpektoratu, ki ima sedež v Velenju in s pomočjo katerega bo mogoče sankcioniranje kršitev občinskih odlokov in drugih predpisov.
Med pobudami in vprašanji je bila tudi informacija, da je pediater v Žalcu vrnil koncesijo in se zaposlil v Celju. Zato so preboldski svetniki sprejeli sklep o razpisu koncesije za pediatra. Ob koncu seje so izmed treh kandidatov podelili koncesijo za zobozdravstvo dr. Sanji Rašič, ki je nazadnje delala kot zasebna koncesionarka v Trbovljah.	K. R.
Gasilska vaja GOP Braslovče
Občinsko poveljstvo Braslovče pripravi vsako leto oktobra osrednjo operativno vajo. Letošnja je bila na kmetiji Lorger, ki leži v strnjenem naselju na jugovzhodnem delu Pariželj, kjer je več kmetij, stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in s tem tudi velika požarna ogroženost.
Vodja vaje, poveljnik Gasilskega občinskega poveljstva Braslovče Milan Šoštarič, je povedal: »Vaja je imela predpostavko, da je v nadstropju gospodarskega poslopja, kjer
je skladišče sena in hmelja, prišlo do požara. Pogrešana pa je bila tudi ena oseba. Aktivirane so bile vse enote z vso razpoložljivo tehniko. Izvedli so več zunanjih napadov in dva notranja. Ekipe, ki so delovale v notranjih napadih, so bile sestavljene iz članov več društev. V vaji je sodelovalo 70 gasilcev iz sedmih prostovoljnih društev našega poveljstva. Po vaji je bil zbor vseh sodelujočih pred gasilskim domom v Parižljah. Poveljnik Milan Šoštarič je podal kratko analizo poteka vaje in poudaril,
da je bila dobro izvedena, saj so vse ekipe delovale složno in preudarno. Javno se je zahvalil lastnikom kmetije, družini Lorger, ki je vajo omogočila. Vajo sta si ogledala tudi župan Marko Balant in podžupan Rudi Sedovšek. Župan Balant je pozdravil vse gasilce, se jim zahvalil za udeležbo in uspešno izvedeno vajo ter poudaril njihov velik prispevek k zagotavljanju varnosti in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Vajo si je ogledalo tudi nekaj občinskih svetnikov in kar nekaj krajanov.« T. T.
Utrinek z vaje
Svetniki Občine Braslovče so se sestali na 16. redni seji občinskega sveta in obravnavali le pet točk dnevnega reda. Po potrditvi zapisnika zadnje redne seje, predlaganega dnevnega reda in poročila o realizaciji sklepov prejšnje seje so v nadaljevanju obravnavali dve pomembni točki dnevnega reda, in sicer rebalans proračuna za letošnje leto in v prvi obravnavi predlog proračuna Občine Braslovče za prihodnje leto.
Rebalans proračuna je bil potreben zaradi znižanja načrtovanih prihodkov in odhodkov v višini nekaj več kot 836 tisoč evrov. Od tega je več kot polovica zneska, in sicer 431 tisoč evrov, namenjena za projekt Mreža lokalnih cest prve in druge faze ter za kanalizacijo, ki se nanaša na izločene prihodke iz občinskih proračunov občin Žalec in Prebold, saj sredstva dejansko ne bodo prejeli na račun občine in so tako v odhod-
kih izkazani le lastni deleži pri posameznem projektu. Večji znesek, 178 tisoč evrov, pa je nastal zaradi nerealizirane prodaje stanovanj in stavbnih zemljišč.
Dalj časa so svetniki namenili obravnavi predloga proračuna Občine Braslovče za prihodnje leto v prvem branju. O tem so svetnike seznanili župan Marko Balant, direktor občinske uprave Milan Šoštarič in računovodkinja Barbara Jelen Florjan. Prihodki proračuna za prihodnje leto so načrtovani v višini 4.224.311 evrov, odhodki pa bodo višji za 319.628 evrov, za kar se bo občina zadolžila. Največja investicija v letu 2009 bo vsekakor izgradnja kanalizacije. Kanalizacijski zbiralnik Kaplja vas-Trnava se gradi v dolžini 4.013 m, drugi zbiralnik Latkova vas-Braslovče pa v dolžini 5.828 m. Delež občine pri obeh je 35,44 odstotka celotne investicije, kar znaša dobrih 876.859 evrov. Vzpore-
dno z izgradnjo kanalizacije se načrtuje izgradnja centralne čistilne naprave v Kasazah, kjer je delež Občine Braslovče po delitvenem ključu 13,09 odstotka od celotne investicije, ki znaša dobrih 9.981.234 evrov, delež Občine Braslovče pa je dobrih 331.988 evrov. Začela se bo tudi izgradnja sekundarne kanalizacije za naselje Parižlje, odcep Serdoner-Lorger.
O predlogu so razpravljali vsi svetniki in večina jih je menila, da je predlog proračuna dobra osnova za javno razpravo, ki bo na krajevno običajen način petnajst dni. Ker se članoma sveta zavoda II. osnovne šole Žalec konec leta izteka mandat, so svetniki za dva nova kandidata potrdili iz Občine Polzela Marjano Šmajs in iz Občine Prebold Jolando Stojnič. Ti dve kandidatki sta skupni predstavnici v svetu zavoda II. osnovne šole Žalec iz občin Braslovče, Polzela, Vransko in Tabor. T. Tavčar
Marijerečani tudi sami poprimejo
Trak je prerezala Pavla Zmrzlak
Ceste so pomembna vez med ljudmi, še zlasti veliko pomenijo v hribovitih krajih. Asfaltna prevleka zagotavlja ne le varnejšo in udobnejšo vožnjo, ampak pomeni tudi manj škode zaradi nalivov in lažje zimsko vzdrževanje. V Mariji Reki v Občini Prebold so veseli prav vsakega metra nove asfaltne prevleke, Občina Prebold pa si prav tako prizadeva, da bi vsako leto uredila kakšen cestni odsek.
Enega takšnih so odprli v nedeljo popoldne, in sicer 700 metrov dolg odsek od Lazniko-vega hriba do domačije Jak, kjer živijo Zmrzlakovi. Cesta povezuje tri domačije. Zmrzlakovi so sami poskrbeli za kar okoli tisoč kubičnih metrov nasipnega materiala in okoli 8.000 evrov, občina pa je za asfaltiranje prispevala 45 tisoč evrov. O pridobitvi je najprej spregovoril predsednik krajevnega odbora Andrej Zagožen, ki je poudaril lasten prispevek družine Zmrzlak.
Čestitke za prizadevnost in delavnost je Marijerečanom izrekel tudi župan Vinko Debelak, cesto pa je blagoslovil domači župnik Damjan Ratajc. Zapeli so Reški slavčki, Zmrzlakovi pa so ob vsem že vloženem delu poskrbeli tudi za pogostitev sovaščanov in drugih gostov. Ob tem je potrebno posebej omeniti, da se je nove cestne pridobitve v Mariji Reki veselilo veliko več ljudi kot dan pred tem mnogo daljših in dražjih odsekov v Dolenji vasi in Preboldu. K. R.
Izguba le v Energetiki
Vranski svetniki so se sestali na 13. redni seji občinskega sveta in obravnavali osem točk dnevnega reda. Po sprejemu dnevnega reda in zapisnika dvanajste redne ter pete in šeste izredne seje občinskega sveta so obravnavali poročilo o izvrševanju proračuna Občine Vransko za prvo polletje letošnjega leta.
Kot je poudaril župan Franc Sušnik, so bili prihodki realizirani 26-odstotno, odhodki pa le 14-odstotno. Vzrok tako
majhne realizacije je v tem, da bodo vse večje naložbe v občini realizirane v drugem polletju, največja pa je vsekakor športna dvorana Vrani Vransko.
V nadaljevanju so bili svetniki seznanjeni s poročili o poslovanju dvanajstih javnih zavodov in gospodarskih služb, ki so delovali na območju občine v letu 2007. Vsi, razen Energetike, d. o. o, Vransko, ki je zabeležila manjšo izgubo, so poslovali pozitivno. V nadaljevanju so obravnavali
kar šest premoženjskopravnih zadev, potrdili so predlog sistemizacije delovnih mest na Osnovni šoli Vransko - Tabor, enoti Vrtec Vransko za šolsko leto 2008/2009, imenovali dva nova predstavnika v zavod Osnovna šola Vransko - Tabor, in sicer Suzano Felicjan Bratuš in Vladimirja Reberšaka, ter potrdili imenovanje 5-član-skih vaških odborov (Zaja-sovnik, Limovce, Brode - Selo, Prekopa) in trškega odbora Vransko.	T. Tavčar
Večja varnost in boljša dostopnost
Sekundarna kanalizacija v Parižljah
Gradnja sekundarnega kanala Serdoner-Lorger v Parižljah
Pri tekstilni tovarni odslej sodoben most
Občina Prebold je nosilec projekta Mreža lokalnih cest v Spodnji Savinjski dolini. V okviru tega projekta so med drugim obnovili tudi osrednjo cesto skozi kraj, od šole, mimo graščine vse do mosta v Dolenji vasi. Prejšnjo soboto so omenjeni odsek uradno predali namenu.
Celoten projekt Mreže lokalnih cest je razdeljen v dve fazi. V prvi fazi bo obnovljenih 15,8 kilometra cest v petih spodnje-savinjskih občinah v skupni vrednosti 4,3 milijona evrov, od tega bo sklad EU za regionalni razvoj prispeval nekaj manj kot 3 milijone. Dela potekajo po načrtih in v letošnjem letu bodo zaključena dela v vrednosti 3,2 milijona evrov. Ostalo bodo opravili v letu 2009. Začela se je že tudi gradnja druge faze, ki bo končana leta 2010 in vključuje
13,2	kilometra lokalnih cest v skupni vrednosti 4,3 milijona evrov, od tega bo evropski sklad pokril 3 milijone evrov. Letos je bilo iz druge faze izvedenih za 1,5 milijona evrov del, v letu
2009	jih bo za 1,2 milijona, v letu
2010	pa za 1,6 milijona evrov. Tako prvo kot drugo fazo izvajajo podjetja CMCelje, VOC Celje in Kranjc VNG, nadzor pa podjetje Paritet.
V Občini Prebold je bilo v sklopu prve faze izvedenih za 760.300 evrov del na odsekih Kaplja vas-Dolenja vas (51.000
evrov), Sv. Lovrenc-Zmet (168.500 evrov) in cesta v Dolenji vasi mimo nekdanje tekstilne tovarne do graščine. Vrednost tega odseka, ki so ga predali namenu prejšnjo soboto, je
187.800	evrov. Poleg sanacije in preplastitve cestišča je bil zgrajen prepust z zaščitnimi ograjami, del pločnika in napeljana javna razsvetljava. Poleg tega je bil razširjen most čez Bolsko s pločnikom za pešce in opravljena celotna sanacija vozne površine, vrednost teh del je bila
170.000	evrov. Zbrane sta od odprtju tega dela ceste nagovorila predsednik krajevnega odbora Branko Verk in župan Vinko Debelak, cesto pa je blagoslovil domači župnik Damjan Ratajc.
V	okviru prve faze je bila v preboldski občini obnovljena še cesta Dolenja vas-Sv. Lovrenc, to je odsek do Lapurja, v vrednosti 183.000 evrov.
V	sklopu druge faze je bila obnovljena celotna Graščinska cesta, v skupni vrednosti 280.000 evrov. Obnovljena sta bila vodovod in kanalizacija v cestišču, obnovljeni pločniki, razširjeno in obnovljeno cestišče, zgrajeni sta bili dve vertikalni oviri, krožišče pri šoli, javna razsvetljava in urejena prometna signalizacija. V sklopu teh del so obnovili tudi vodovod Na terasi, zgradili del kanalizacije in razširili tudi parkirne prostore, v vrednosti
100.000	evrov. Središče Prebolda
ima zdaj končno ponovno lepo urejeno podobo, zato je bilo ob odprtju tega odseka, prav tako prejšnjo soboto, še posebej veselo. Tu se je rezanju traku pridružil predsednik KO Prebold center Jani Laznik, cesto pa je blagoslovil župnik Damjan Ratajc.
Dela v sklopu druge faze Mreže lokalnih cest se v Občini Prebold nadaljujejo z odsekom Sv. Lovrenc-Šešče in bodo zaključena spomladi prihodnje leto, vrednost del, ki so bila letos že opravljena, pa je 75.000 evrov.
Z vsemi deli bo tudi v Občini Prebold dosežen osnovni cilj: povečana prometna varnost in izboljšana dostopnost do obstoječih in načrtovanih objektov, ki zagotavljajo gospodarski in turistični razvoj območja, pa seveda tudi navezavo na državno in avtocestno omrežje.	K. R.
Pred časom so začeli z izgradnjo sekundarne kanalizacije v naselju Parižlje na odcepu Serdoner-Lorger. Predvideni odsek je dolg 300 m in vključuje tudi izgradnjo hišnih priključkov. Vrednost predvidene gradnje je 90 tisoč evrov.
Poleg kanalizacije bodo v celoti z asfaltom prevlekli tudi cesto. Dela, ki jih izvaja podjetje Hidroplanum, d. o. o., bodo predvidoma trajala dva meseca. Ker bodo zaradi gradnje kanala delne zapore ceste, Občina Braslovče prosi za razumevanje. To je le začetek
Svetniki Občine Polzela so se sestali na 13. redni seji občinskega sveta. Kot prvo in pomembno točko dnevnega reda so obravnavali predlog sprememb in dopolnitev odloka o proračunu Občine Polzela za letošnje leto, ker so se proračunski prihodki zmanjšali za kar 444.604 evre in to največ iz naslova komunalnih prispevkov in davkov od premoženja in po rebalansu znašajo 3.798.580 evrov. Odhodki pa se bodo zmanjšali kar za 736.400 evrov. Občina se bo namesto za predvidenih 540 tisoč evrov zadolžila le za 270 tisoč evrov za obnovo gradu Komenda in občinske stavbe.
večjih posegov pri izgradnji kanalizacije v tem naselju. Spomladi bodo namreč v Parižljah začeli tudi z gradnjo pri-
V nadaljevanju so svetniki razpravljali in sklepali o 5,5-od-stotnem zvišanju cen programov predšolske vzgoje v Vrtcu Polzela. O tem je svetnike seznanila ravnateljica Osnovne šole Polzela Valerija Pukl. Za dvig cen je predlagateljica, Osnovna šola Polzela, navedla izgubo v prvih devetih mesecih letošnjega leta v višini 31.636 evrov. Najtehtnejši razlogi za dvig cen pa predstavljajo strošek plač, prehod na novi plačni sistem v skladu z Zakonom o sitemu plač v javnem sektorju ter podražitev živil, materiala in storitev. Tako so se plače povečale za
5,7	odstotka, živila podražila za 1,1 odstotek, material in storitve pa kar za 11 odstotkov. Po razpravi so svetniki potrdili 5,5-odsto-tno povišanje, ki bo začelo veljati s 1. decembrom letos. Tako bo po novem dnevni program za 6 do 9 ur in z vsemi obroki hrane za otroke v oddelkih prvega starostnega obdobja znašal 420,77 evra, za otroke drugega starostnega obdobja pa 339,97 evra.
Svetniki so razpravljali in sklepali tudi o predlogu pravilnika o sofinanciranju programov in projektov turističnih društev v Občini Polzela in o predlogu pravilnika o sofinanciranju programov s področja družbenih dejavnosti. Ker
mernega kanala, ki bo potekal od Braslovč skozi celotno naselje Parižlje in nadaljeval do Topovelj.	T. Tavčar
želi Občina Polzela ostati prijazna do svojih občanov, predvsem pa želi spodbujati število rojstev, je župan Občine Polzela Ljubo Žnidar predlagal občinskemu svetu sprejetje sprememb in dopolnitev pravilnika o denarnem darilu občine staršem novorojencev v Občini Polzela, ki je usklajen z veljavno zakonodajo. Bistvena sprememba pravilnika se nanaša na podaljšanje roka za uveljavljanje pravice do darila, to je po novem do enega leta starosti otroka.
Svetniki so dali soglasje k novi ceni za storitev pomoč družini na domu, ki znaša 16,34 evra na uro. Po pravilniku je določeno, da je občina dolžna zagotoviti subvencijo iz sredstev svojega proračuna v višini najmanj 50 odstotkov celotnih stroškov. Nova cena za uporabnika bo zdaj znašala 7,18 evra na uro, kar pomeni za uporabnike 4,4 odstotka več kot do zdaj. Ob koncu so svetniki potrdili še sklep o sistemizaciji delovnega mesta varuhinja - spremljevalka in voznik na II. osnovni šoli Žalec. S tem se je Občina Polzela obvezala sofinancirati ustrezni del plače za ti delovni mesti. Trenutno se iz polzelske občine vozi s kombijem sedem otrok, strošek občine pa znaša mesečno 74,75 evra za posameznika. T. Tavčar
Odprta dlan
Učenci in kolektiv Osnovne šole Polzela in Podružnične osnovne šole Andraž z vrtcem bodo v petek, 28. novembra, ob 17. uri v športni dvorani Osnovne šole Polzela pripravili tradicionalni dobrodelni koncert Odprta dlan za sklad Otroci otro-
kom. Od 16. ure dalje si boste lahko ogledali in kupili otroške izdelke v šoli in pred njo. V programu bodo sodelovali pevski zbori vrtca, centralne in podružnične šole, plesna skupina, recitatorji in kot gostja koncerta solistka Alenka Gotar.	T. T.
Rebalans proračuna, nove cene vrtca ...
Uspešno delo ZKTŠ Vransko
Obnovljen lovski dom na Grmadi
Konec leta bo minilo sedem let, odkar je Občinski svet Občine Vransko sprejel Odlok o ustanovitvi Zavoda za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko in s tem dal zeleno luč za ustanovitev, hkrati pa občinsko upravo razbremenil skrbi nad upravljanjem kulturnega doma, Schwentnerjeve hiše in gasilske zbirke.
Poleg upravljavske naloge daje zavod ves čas zaupani infrastrukturi tudi vsebino. Ob spreminjanju zakonodaje se je spremenilo ime, in sicer v Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko, po lanskoletnem odprtju novozgrajene večnamenske športne dvorane je dobil v upravljanje še slednjo in tako nekako zaokrožil svojo dejavnost, saj je bilo prej področje športa le v nazivu.
Zavod si je počasi utiral pot in pridobival zaupanje domačinov, s športno dvorano pa dodatni zagon in boljše prostorske ter finančne pogoje za delovanje. V športni dvorani potekajo različne športne aktivnosti in treningi za vse starostne skupine (atletika, judo, rokomet, košarka, nogomet, odbojka, plezanje, ples, aerobika), a ker je dvorana večnamenska in se odlikuje po odlični akustiki, so se letos odločili v njej organizirati glasbeni abonma različnih glasbenih zvrsti, od narodno-zabavne do zborovske. Začelo se je z velikim koncertnim praznovanjem Klobasekovega Pepija, ki je v goste povabil številne narodno-zabavne ansamble, predvsem iz Savinjske doline.
Zdaj so že sredi priprav na novoletni koncert Alfija Nipi-
ča Silvestrski poljub (12. 12. ob 20.00), 13. marca prihaja Tereza Kesovija, abonmajski program pa se bo končal 8. maja z nastopom Slovenskega okteta. Nič manj ni živahno v kulturnem domu, kjer potekajo predstave gledališkega abonmaja za odrasle in lutkovnega abonmaja za najmlajše. Osnovnošolce in dijake so povabili k vpisu mladinskega abonmaja, ki je na Vranskem ponudil le prvo predstavo, ostale si bodo ogledali v okviru mladinskega abonmaja ZKŠT Žalec, za brezplačni prevoz bo poskrbela Občina Vransko. Poleg naštetega se trudijo, da bi si kraj in muzejske zbirke (gasilsko, etnološko, muzej motociklov) ogledalo vsako leto več obiskovalcev in postopoma jim to tudi uspeva.	T. Tavčar
Lovska družina Braslovče je odprla prenovljen lovski dom pod Grmado. Dom so lovci zgradili v letih 1969-1970 na težko dostopnem kraju, brez
mehanizacije in cest, kakršne so danes.
Kot je povedal predsednik Lovske družine Braslovče Dušan Urankar, so lovci za prenovo doma opravili več
kot 700 ur prostovoljnega dela. Lovski dom stoji pod hribom Grmada v neposredni bližini žovneškega gradu, na Turnškovi domačiji, ki jo je med II. svetovno vojno požgal okupator. Lovci so na odprtje povabili vse člane svojega društva z družinami, bližnje in daljne sosede ter sponzorje in donatorje. Povabljena sta bila tudi lastnika zemljišča, zakonca Amalija in Ivan Blatnik, ki sta simbolično prerezala trak, predsednik lovske družine pa jima je v zahvalo izročil ključe lovskega doma.
Za odlično hrano in pijačo so poskrbeli lovci sami, za prijetno vzdušje pa ansambel Bratje Dobrovnik ter pevski sekstet z Gomilskega. T. T.
Nevarni odpadki na varnem
Priznanja za reševanje življenj
Zbiranje nevarnih odpadkov v Podlogu pri športnem igrišču Rega
Družba za ravnaje z odpadki Simbio, d. o. o., Celje je tudi letos zbirala nevarne odpadke iz gospodinjstev. Ker nevarni odpadki zahtevajo posebno obravnavo, so na različnih lokacijah v dvanajstih občinah
Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v sodelovanju s krajevno organizacijo v Šempetru v prostorih šempetrske osnovne šole pripravila deveto od letošnjih dvanajstih krvodajalskih ak-
OŠ Žalec, OŠ Polzela in OŠ Braslovče so se sredi novembra pridružile skupini osnovnih, srednjih šol in dijaških domov, ki nosijo naziv »zdrava šola«. S tem so se zavezale, da bodo z različnimi dejavnostmi in vsebinami zdravja, ki jih vključujejo v šolski kurikul, dejavno krepile, omogočale in izboljševale zdravje na vseh področjih - telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem.
Tri nove članice mreže zdravih šol iz Spodnje Savinjske doline so bile v to druščino, v kateri je že iz prejšnjega obdobja OŠ Prebold, imenovane na podlagi razpisa Inštituta za varovanje zdravja RS, ki je potekal septembra in oktobra in na katerem so skupaj imenovali 147 novih članic mreže zdravih šol. Slovenska mreža zdravih šol zdaj šteje skupaj že 268 ustanov (od tega 212 osnovnih in 47 srednjih šol, 7 dijaških domov in 2 zavoda - Zavod za gluhe in naglušne ter Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik). Vanjo je tako vključenih 43 odstotkov vseh slovenskih osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov. Tako smo v Sloveniji precej bližje izzivu, da ta projekt razširimo na vse slovenske šole.
Ideja o šolah, ki promovirajo zdravje, seje sicer oblikovala na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije, Sveta Evrope in Evropske komisije leta 1992. Tako se je rodila Evropska mreža zdravih šol, v
savinjske regije postavili več premičnih zabojnikov s strokovno usposobljenimi delavci.
Akcijo so zaključili v žalski občini. Zbirali so odpadna motorna olja, jedilna olja in maščobe, premaze, lepila, ki-
cij za Splošno bolnišnico Celje.
Akcije se je udeležilo 66 krvodajalcev, kar je nekoliko manj kot lani. Naslednja, torej deseta, bo 27. novembra v prostorih gasilskega doma v Preboldu, in sicer od 7. do 11. ure. T. T.
katero je danes vključenih že 43 držav in vsaka sodeluje s svojo nacionalno mrežo. Slovenija se je mreži priključila leta 1993, sprva z 12 šolami, leta 1998 seje razširila na 130 ustanov, na zadnjem razpisu, ki je potekal septembra in oktobra letos, pa se je mreži priključilo še 147 novih šol, tako da je vanjo zdaj vključenih že 268 osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov.
Inštitut za varovanje zdravja RS je sredi novembra ob sprejemu novih članic v mrežo zdravih šol pripravil tudi nacionalni posvet Zdrav življenjski slog, da bi z njim opozorili na probleme na področju prehrane, gibanja, duševnega zdravja, preprečevanja zasvojenosti, preživljanja prostega časa in spodbudili k izboljševanju stanja na teh področjih.
Zdrave šole so se zavezale, da bodo z različnimi dejavnostmi in vsebinami zdravja, ki jih vključujejo v šolski kurikul, dejavno krepile, omogočale in izboljševale zdravje na vseh področjih -telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem. Vsebinsko pa projekti po šolah zavzemajo različna področja, od prehrane (denimo jabolko na dan), do gibalnih aktivnosti. Celostni pristop zajema celo šolo - učence, učitelje, starše, lokalno skupnost, zdravstveno službo in vse ostale uporabnike, ki so s šolo kakorkoli povezani. S pomočjo šolskih timov, ki jih sestavljajo predstavniki vodstva, učiteljev,
sline, pesticide, baterije in akumulatorje, zavržena zdravila in drugo. Skupaj so v vseh dvanajstih občinah zbrali 30.349 kilogramov nevarnih odpadkov, kar je za tisoč kilogramov manj kot lani.
V spodnjesavinjskih občinah so tudi letos zbirali nevarne odpadke iz gospodinjstev in jih v vseh šestih občinah zbrali 11.850 kilogramov, od tega največ, 5.342 kilogramov, v žalski občini, sledijo občine Vransko 3.033, Braslovče 1.626, Prebold 860, Polzela 742 in Tabor 247 kilogramov. Od tega so v vseh šestih občinah zbrali 3.745 kilogramov odpadnih motornih olj, 2.229 kilogramov premazov, lepil in smol, ki vsebujejo nevarne snovi, 1.570 kilogramov zavržene električne in elektronske opreme in 1.161 kilogramov baterij in akumulatorjev, le 14 kilogramov, in to samo v Žalcu, pa so zbrali fotokemikalij.
Vseh sodelujočih v akciji je bilo 1580,, glede na število prebivalcev je bilo največ odpadkov zbranih v Občini Vransko, 1,20 kilograma na občana, najmanj pa v Občini Polzela, le 0,13 kilograma na občana. T. Tavčar
učencev, staršev, zdravstvene službe in lokalne skupnosti, si šole zastavljajo naloge za izboljšanje problemov, povezanih z zdravjem, in jih sistematično vodijo preko leta. Na koncu ocenijo svoje delo in si na osnovi njegove uspešnosti zastavijo načrte za prihodnost. V petnajstih letih je projekt že zdavnaj prerasel v skrbno načrtovan proces dela. Dejavnosti s področja promocije zdravja so v šolah postale del vsakdana. Dosedanje članice so v evalvaciji projekta povedale, da so k stabilnosti projekta na njihovih šolah pripomogli podpora vodstva, zavzetost sodelavcev, strokovno vodenje nacionalnega tima in kakovostna izobraževanja.
L. K.
Policisti se pri svojem delu vsak dan srečujejo s situacijami, ki zahtevajo od njih več kot le znanje in izkušnje, ampak tudi pogum in požrtvovalnost, s katerimi ne skrbijo le za red, mir in varnost, temveč rešujejo tudi življenja.
Pogumne policiste sta pred kratkim v Ljubljani pohvalila in jim podelila medalje za hrabrost in požrtvovalnost notranji minister Dragutin Mate in namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec.
Medalje policije za hrabrost sta
Župnijska Karitas Ponikva pri Žalcu deluje v okviru župnije že šesto leto. Do zdaj so sredstva za pomoč ljudem v stiski zbirali izključno s pro-
Slovenska demokratska mladina - občinski odbor Žalec je med najbolj aktivnimi strankarskimi podmladki v Spodnji Savinjski dolini. Seveda so pomagali pri izvedbi volilne kampanje pred letošnjimi državnozborskimi volitvami, v začetku novembra pa so se podali na obisk Evropskega parlamenta.
Kot so povedali ob prihodu domov, jih je Evropski parlament navdušil. »Evropski parlament je glas skoraj 500 milijonov evropskih državljank in državljanov iz 27 članic Evrop-
prejela tudi policist Damjan He-rodež s Policijske uprave Celje, doma iz sv. Lovrenca, in občan Igor Lipovšek iz Petrovč, ker sta 8. julija letos iz deroče in narasle Savinje pri mostu v Kasazah na obrežje potegnila utapljajočega se
sto voljnimi darovi vernikov, ker pa so potrebe večje, so se odločili organizirati dobrodelni koncert z geslom Glej, prihajam. Koncert so pripra-
ske unije. V njem so naši poslanci, ki smo jih izvolili neposredno, zastopajo naše interese in odločilno oblikujejo našo skupno prihodnost. Evropska unija je sinonim za enkraten življenjski in družbeni vzorec, ki temelji na enakopravnosti in solidarnem sožitju. Opira se na naše skupne vrednote, zlasti spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo in ravnanje v skladu z zakonom,« je povedala predsednica žalskega odbora Slovenske demokratske stranke Jasna Ajtnik.
Leto 2008 je bilo razglašeno za evropsko leto medkulturnega dialoga. V okviru tega leta je evropska poslanka Ljudmila Novak v Evropskem parlamentu organizirala razpravo z naslovom Kultura, most med regijami, v katero so bili vključeni tudi predstavniki Slovenske demokratske mladine iz Žalca. »Ob tej priložnosti smo
moškega, pri čemer sta ogrozila svoji življenji. Pri tem jima je pomagal tudi policist Igor Orešnik s Policijske postaje Žalec, doma iz Žalca, ki je ravno tako prejel medaljo za požrtvovalnost.
T. Tavčar
vili sredi novembra v Slomškovem domu na Ponikvi pri Žalcu.
Od domačih skupin in zborov so nastopili moški, mešani cerkveni in otroški pevski zbori, Ljudske pevke, citrarki Neli in Karmen, harmonikarji in folklorna skupina. Kot gostje pa so sodelovali ansambli Dominik, Franca Žerdonerja, Mladi Rusi z gostom Tonetom Rusom, Godba na pihala Dobrna, Majda in Marjan Petan, humorista Strašna Jožeta in vokalna skupina Svit. Predsednik župnijske Karitas Tone Krašovec se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali, da je humanitarni koncert tako dobro uspel. S prodajo kart in prispevki donatorjev so zbrali 1900 evrov, kar pa še ni končni znesek. T. T.
si ogledali evropski parlament, ki je pravo mesto v malem. V večernih urah smo obiskali Slovensko hišo v Bruslju, kjer smo si ogledali razstavo likovnih del Jožice Sovine. Nedaleč od Bruslja leži Waterloo. Mesto je v svetovni zgodovini zabeleženo po veliki bitki leta 1815, v kateri je bil Napoleon dokončno poražen. Povzpeli smo se po 226 stopnicah na vrh umetne piramide, s prekrasnim razgledom na prizorišče polj, kjer se je odvijala poslednja Napoleonova bitka. Na velikem okroglem platnu smo si ogledali bitko »v živo«, filmsko predstavitev, muzej bitke in voščenih lutk. Zadnji dan smo se sprehodili skozi staro, srednjeveško mesto Gent, obdano z gotskimi stavbami in katedralami, pravi flandrijski diamant Belgije,« so še povedali udeleženci obiska v Bruslju.	K. R.
V Šempetru 66 krvodajalcev
Naziv zdrava šola še trem šolam
Glej, prihajam
Med nastopom domačega moškega pevskega zbora
_ ^ ______
Mladi Zalčani v EU parlamentu
SDM Žalec v Bruslju
Med za naj mlaj še v vrtcih
Prva razstava Mateje Logar
Rudi Kuder, Mara Mohorko, lani Puckmeister in Mile Gržina
Utrinek z razstave (na levi avtorica Mateja Logar)
Za promocijo slovenskega čebelarstva in slovenskega medu je Čebelarska zveza Slovenije letos že drugič dala pobudo o vseslovenski čebelarski akciji En dan za zajtrk - med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih.
V Spodnji Savinjski dolini se je akcije lotila Čebelarska
zveza Spodnje Savinjske doline Žalec, ki združuje osem čebelarskih društev. Prejšnji četrtek so predsednik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Mile Gržina, tajnik Jani Puckmeister in čebelar Rudi Kuder vzgojno-izobraževal-nemu zavodu Vrtci Občine
Žalec izročili med savinjskih čebelarjev za zajtrk vil vrtcih, ki imajo skupaj v 42 oddelkih 770 otrok. Med bodo podarili tudi nekaterim osnovnim šolam. Šole in vrtci so od Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline prejeli tudi promocijski material, in sicer zgibanko Čebelica, moja prijateljica. V njej med drugim piše, kako nastajajo čebelji pridelki, kako postati čebelar in še marsikaj zanimivega. Sicer pa so te dni s podobno akcijo za preboldske vrtce poskrbeli preboldski čebelarji, za polzelske pa pol-zelski.
Eden poglavitnih ciljev te akcije je gotovo boljša prepoznavnost in večja uporaba čebeljih pridelkov slovenskih čebelarjev.	T. Tavčar
V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec bo do 17. decembra odprta prva samostojna razstava Mateje Logar iz Žalca z naslovom Slike so sanje in sanje so slike.
Ob odprtju je o avtorici Mateji Logar in njeni razstavi govorila direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli in poudarila, da se je Mateja Logar rodila leta 1968 v Celju, zdaj pa živi v Žalcu. Po kočanih letih šolanja ji je bila dana priložnost, da uči to, kar ji je najljubše, likovno izražanje in vse lepo, kar je s tem povezano. Vedno se je skušala izražati skozi sliko, pri tem je bila včasih bolj in včasih manj uspešna. Za-
dnje čase je bila zelo ustvarjalna in rezultat je prva razstava. Ker so njena glavna zaposlitev trije otroci, največkrat nastanejo slike manjših dimenzij, velike pa so postavljene v prihodnost. Začu-
tila je, da mora svoje slike deliti z drugimi. Prišel je čas, da komu osvetlijo dan, saj so polne barv in življenja. Odprtje razstave je z igranjem na flavto popestrila Neža Štiglic.	T. T.
Dons v Preboldu in na Polzeli
Novorojenčki pri županu
Župan Občine Braslovče Marko Balant je pred vstopom v praznični december pripravil tradicionalni sprejem za novorojenčke, rojene od 30. aprila do 30. septembra letos.
Zaradi velikega števila otrok so bili prostori občine ponovno premajhni, zato je najmlajše in njihove starše sprejel v avli braslovške osnovne šole.
V tej skupini je bilo na sprejem povabljenih 27 otrok. Skupaj je bilo do konca septembra rojenih in obdarjenih 46 otrok, kar je le 2 manj kot v enakem obdobju lani. Župan Marko Balant jim je v pozdravnem nagovoru izrazil prisrčno dobrodošlico, zaželel vse dobro in veliko sreče v življenju in v nekaj besedah poudaril namen in pomen
tovrstnih srečanj za občinsko skupnost. Zaželel jim je tudi lepe bližajoče se praznike in vse dobro v novem letu, ki že trka na vrata. Starši otrok so prejeli enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov, otroci pa knjigo pravljic. Na sprejemu sta bila tudi podžupan Rudi Sedovšek ter svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt.	T. Tavčar
Župan Marko Balant z novoroječki in starši
Ervin Fritz na Gomilskem
Kulturno društvo Gomilsko je pripravilo literarni večer, na katerega so povabili pesnika, dramatika, dramaturga in prevajalca Ervina Fritza, ki je bil rojen leta 1940 v Preboldu. Z njim se je pogovarjala Magda Šalamon, njegovo poezijo je brala Lucija Blatnik, glasbeno pa sta večer popestrili Barbara Trogar in Eva Skok.
Njegov opus zajema poezijo, pesmi za otroke, satirično dra-
matiko, radijske igre, songe in librete. Prvo pesniško zbirko Hvalnica življenja je položil bralcem na mizo leta 1967. V nadaljevanju njegovega ustvarjanja je izšlo še enajst pesniških zbirk, tri zbirke pesmi za otroke, prozno delo za otroke Devet zgodb in deseta desetnica ter mnoge dramske igre. V letošnjem letu sta dve njegovi pesniški knjigi izšli v več kot 26.000 izvodih. Prvo - Drugačen svet - je odkupil sindikat
Glosa, drugo - Vrane - pa je za vse sedmošolce v državi naročilo ministrstvo za kulturo. Prevedel je Pesmi in Opero za tri groše svojega vzornika Bertolta Brechta ter delo Wilhelma Buscha Max und Moritz - Jošt in Jaka.
Fritzev umetniški opus prežemata satira in motivika vsakdanjega življenja, svojo ustvarjalno energijo pa v veliki meri posveča tudi otrokom. Dogodki iz življenja so mu oblikovali socialno čuječen pogled na svet. Uporablja neposreden besednjak in realistično poetiko. Leta 1979 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1993 Savinovo nagrado s plaketo, leta 2006 Veronikino nagrado za izbrane pesmi iz zbirke Ogrlica iz rad in letos nagrado večernica.
V pogovoru je izrazil nezadovoljstvo glede materialnih avtorskih pravic, ker založbe in pa tudi časniki neusmiljeno grabijo avtorske pravice. Po uradnem delu večera je sledilo še družabno srečanje umetnika z obiskovalci.
M.	Š.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net.
S predstavitve na Polzeli (Irena Štusej, dr. Marija Stanonik, Blaž Podpečan in Alenka Veber)
Knjigo folklornih pripovedi
Spodnje Savinjske doline Tedi ni blo tek ko dons, ki jih je zbral in uredil Blaž Podpečan, o kateri smo že pisali po sep-
tembrski premierni predstavitvi v Žalcu, so sredi novembra predstavili tudi v Garnem šport hotelu Prebold, v okviru praznika Občine Polzela pa že
oktobra v Občinski knjižnici Polzela.
Knjiga je izšla v zbirki Glasovi, ki že od leta 1988 prinaša tovrstne pripovedi iz različnih slovenskih pokrajin. Pogovora ob predstavitvi je vodila Irena Štusej. Na Polzeli sta bila gosta Blaž Podpečan in urednica pri celjski Mohorjevi družbi Alenka Veber. Glasbeni gostje na prireditvi so bili ljudski pevci Šest-Še iz Šešč. Gostja večera na Polzeli pa je bila poleg avtorja in urednice pri Mohorjevi družbi tudi urednica zbirke Glasovi dr. Marija Stanonik Dogajanje so glasbeno popestrili polzelski tamburaši pod vodstvom Mije Novak. T. T.
Družine na srečanju
Na turistični kmetiji Rotovnik v Gotovljah so prejšnjo sredo oživeli spomini na čas slovenskega osamosvajanja. To je spomin na čas, letos mineva že osemnajst let, ko so iz skladišč teritorialne obrabe, policije in manevrskih struktur odpeljali orožje na tajne lokacije, na domove enajstih družin v Spodnji Savinjski dolini, ki so varovale in skrivale orožje in strelivo vse do maja 1991.
Kot so v svojih nagovorih poudarjali župan Občine Žalec Lojze Posedel kot gostitelj srečanja, župan Občine Braslovče Marko Balant, župan Občine Prebold Vinko Debelak in Adi Vidmajer, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Območno združenje za Spodnjo Savinjsko dolino, so tisti čas družine opravile zahtevno in herojsko nalogo, zato so jim ob desetletnici slovenske osamosvojitve podelili naziv Slovenska družina, predlani pa so na pročelje posameznih hiš namestili spominsko obeležje.
Na srečanju je predsednik Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo Zdenko Terpin Milanu Vogrincu podelil srebrno plaketo zveze veteranov vojne za Slovenijo, bronasto pa so prejeli Boštjan Lesjak, Ludvik Onuk in Zvone Hribernik. Srečanje so popestrile Ubrane strune iz Griž. T. T.
Med nagovorom žalskega župana Lojzeta Posedela
OBČINSKA KNJIŽNICA TABOR VAS VABI V SREDO, 3.12. 2008,
NA PRAZNOVANJE DNEVA KULTURE.
TA DAN V KNJIŽNICI TABOR SKUPAJ Z LIKOVNO SEKCIJO »MAVRICA« PRIPRAVLJAMO DAN ODPRTIH VRAT.
VABLJENI VSI, KI VAM NI VSEENO ZA BESEDNO IN LIKOVNO UMETNOST.
VSTOP PROST!
Energija sonca je prijazna do okolja
Ob ogledu Bisolove proizvodnje
Podjetje Bisol, ki je v poslovni coni v Latkovi vasi zgradilo nov poslovno-proizvodni objekt, je prvi slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov. Pred dnevi je podjetje obiskala evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, ki je tudi članica Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter koordinatorica začasnega odbora za podnebne spremembe v EP. Z zanimanjem je prisluhnila izkušnjam in mnogim idejam direktorja Bisola dr. Uroša Merca v zvezi s sončno energijo.
Dr. Uroš Merc s sodelavci je gostji razkazal proizvodnjo, po-govafjala pa sta se tudi o nujnosti ukrepov, ki bi pripomogli k hitrejšemu razvoju fotovoltaične industrije v Sloveniji. Prav tako sta govorila o pomembnosti zagotavljanja varne, konkurenčne in trajnostne oskrbe z energijo, kar je eden od glavnih ciljev Evropske unije. Bisol izdeluje fotonapeto-stne module, ki sončno energijo spreminjajo v električno, namenjeni pa so tako večjim investitorjem kot zasebnim kupcem. Gre za eno izmed najhitreje razvijajočih se svetovnogospodarskih panog, pri čemer povpraševanje presega ponudbo, poglavitni cilj pa je pospešeno nižanje proizvodnih stroškov, s čimer bo cenovno bolj dostopna običajnim porabnikom energije. Vendar pa upadanja cene zaradi visokega povpraševanja vsaj do konca leta 2010 ni
pričakovati, je med drugim povedal dr. Uroš Merc. Proizvodnja modulov je tehnološko zahteven proces, vse storitve, izdelki in tehnologije podjetja pa so plod lastnega razvoja in raziskav. Po njegovem prepričanju ima foto-voltaika veliko razvojno možnost in tudi trenutna gospodarska recesija najbrž ne bo zelo vplivala na njen razvoj. Zaenkrat Bisol še vedno zaposluje nove kadre, pri tem pa se srečuje s pomanjkanjem vrhunsko izobraženih kadrov, zato zanje skrbi tudi podjetje samo. Sicer pa je po besedah dr. Uroša Merca že zaznati tudi prve znake ponovnega oživljanja gospodarstva.
Sogovorniki so se tudi strinjali, da si ne moremo več zatiskati oči pred očitnimi podnebnimi spremembami. Uporaba moderne tehnologije povzroča izpuščanje
vse večjih količin plinov, ki rušijo toplotno ravnovesje ozračja in povzročajo podnebne spremembe. Prav raziskave podnebnih sprememb so postale ene najpomembnejših raziskav. Evropska unija daje poudarek sprejetju potrebnih ukrepov in prevzemu vodilne vloge na mednarodni ravni, če želi zagotoviti, da povečanje globalne temperature ne bo preseglo predindustrijske ravni za več kot 2 stopinji Celzija. Razviti Sever mora sprejeti to nalogo, kajti prav ta del sveta ima največ koristi od industrializacije, podnebne spremembe pa so najbolj prizadele še danes nerazviti svet, je med drugim poudarila dr. Ro-
mana Jordan Cizelj. Potreben bo tudi spremenjen stil življenja, da bo vsak posameznik čim manj obremenjeval okolje ter porabil čim manj energije in to čim več iz obnovljivih virov. Dr. Romana Jordan Cizelj je o svojem obisku v Bisolu povedala: »To, kar sem danes videla, so visoke tehnologije, ki zahtevajo ogromno znanja in ki v veliki meri temeljijo na lastnem znanju. To se mi zdi za Slovenijo še toliko bolj pomembno. To so tehnologije, ki tekmujejo v najbolj kakovostnem razredu v svetu, se lahko izvažajo in ki imajo veliko, veliko prihodnost. Kajti v Evropi in v svetu se resno ukvarjamo s podnebnimi spremembami, ki zahtevajo, da se korenito znižajo izpusti toplogrednih plinov, naj-večji onesnaževalec pa je ravno področje energetike. Obnovljivi viri energije in viri, ki ne povzročajo izpustov, so tisti, ki imajo perspektivo. Prav tako tudi foto-voltaika. Ta je zaenkrat še nekoliko manj poznana, tudi zato, ker ima nekoliko višje stroške, vendar pričakujemo, da se bodo ti s povečanjem naročil, z dodatnimi investicijami v raziskave in razvoj zmanjšali in resnično predstavljali v prihodnosti pomemben vir v energetski mešanici.« K. R.
www.sz-atrij.si
sz-atrij@siol.net
ATRIJ stanovanjska zadruga z.o.o.
Celje, Ljubljanska cesta 20,03/ 42 63 110 Ljubljana, Vojkova 63, 01/ 530 92 92 Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 11, 03/ 74 71 040 Rogaška Slatina, Kidričeva 30, 03/ BI 84 250 ________________________________»Kjer je dom, je srce«
BELOVO - p. Laško, starejša stan. hiša, potrebna obnove, parcela 1200 m2, na sončni legi, dobro dostopna, v naselju več hiš, voda elektrika, centralna, s pomožnim objektom. Cena: 62.500 €.
(Info: 031 342 118)
MOZIRJE - Žekovec, manjša stan. hiša velikosti cca 120 m2, obnovljena 1. 2003, na izredno lepi panoramski legi ob gozdu, nedaleč stran od gondolske vzpenjače na Golte, primerna za trajnejše ali občasno bivanje. Cena: 176.000 €. (Info: 031 342 118)
POLZELA - stan. hiša v urbanem naselju, lepa lokacija, nedaleč od mestne infrastrukture (ZD, šola, trgovina, promet), visoko pritlična, bivalne velikosti cca 140 m2, parcela 680 m2, zgrajena 1972, vzdrževana. Cena: 148.0006. (Info: 031 342 118)
CELJE - Jenkova ulica, v neposredni bližini Bolnice Celje, do centra mesta samo 1 km, 2,5 sobno stanovanje, I. 1957, popolnoma obnovljeno 2008. Stanovanje je opremljeno s pohištvom višjega cenovnega razreda. V stanovanju so vsi priključki, ogrevanje je na plin z lastno pečjo. K stanovanju pripadata dve parkirni mesti. Cena: 160.0006. (Info: 031 360 072)
PRIMOŽ PRI ŠENTJURJU- smer Ponikva, gradnja dveh hiš do III. gr.faze, ena hiša bo imela 155 m“ bivalne površine na parceli vel. 930 m2, druga pa 135 m2 bivalne površine na parceli 504 m2 (P+M). Cena: 130.850,00 € in 151.300 €. (Info: 031 360 072)
VOJNIK- gradnja na ključ. Pričeli smo z izgradnjo 3-eh samostojnih hiš. Zgrajene in dokončane bodo v novembru 2008. Pred koncem izgradnje imajo kupci možnost prilagoditve notranjih prostorov in izbira parketa ter ureditve kopalnice. Parcele so velikosti od 607 do 758 m2 bivalna površina je 193 m2. Cena od 227.000 eur dalje. (Info: 031 360 072)
TABOR. novo sončno naselje Plankov log, samostojne hiše in dvojčki, III. podalj.gr.faza, velikost 110,12 m2 do 115,12 m2, velikost parcel 203 m2 do 731 m2, vsi priključki, P+M, atraktivna lokacija. Cena: od 108.841 6 do 158.487 6 (vključen 8,5% ddv).
Več na: www.nlankovlog.si
Odvisnost je še vedno tabu
November je mesec boja proti odvisnosti od nedovoljenih drog. Vsako leto v tem mesecu Lokalna akcijska skupina Občine Žalec pripravi pogovor na temo problematike drog v žalski občini in širše, ob tem pa se predstavi tudi dnevni center Želva Eureka, ki velja za enega najboljših nizkopražnih programov v Sloveniji. Letošnje srečanje so prejšnji ponedeljek pripravili v dvorani žalskega gasilskega doma.
O delovanju dnevnega centra Želva Eureka je spregovorila vodja centra Natalija Zupančič, problematiko z vidika policijskega dela je predstavil Karel Zaveršnik iz kriminalistične službe Policijske uprave Celje, o problemu zlorabe drog širše pa je številna nova dejstva predstavil nekdanji direktor Urada za droge, zdaj direktor koprskega zavoda za zdravstveno varstvo dr. Milan Krek s sodelavko Ireno Vodlan.
Natalija Zupančič je o Želvi povedala, da je osnovni cilj ves čas isti: preprečevanje škode na področju uživanja drog, kot je na primer menjava igel. Že tri leta ob tem poteka program svetovanja in pomoči pri doseganju abstinence. Leta 2005 so odprli tudi bivalno enoto, opažajo pa vedno večje število brezdomcev. Poleg drog je velik problem alkohol. Od začetka delovanja dnevnega centra Želva je v njej pomoč poiskalo 180 odvisnikov ali nekdanjih odvisnikov, pet od teh je pokojnih. Dnevno jih pride v center tudi od 50 do 60. Med njimi so tudi takšni, ki so premagali odvisnost, 12 jih je v centru celo zaposlenih.
Dr. Milan Krek je najprej poudaril izredno pomembno vlogo, ki jo ima pri obvladovanju
problematike drog lokalna skupnost. Brez politične volje stroka ne more biti učinkovita. Občina Žalec je s podporo Želvi pozitiven primer. Zloraba prepovedanih drog je zelo odvisna od splošnih razmer v družbi, je med drugim opozoril. Zaradi gospodarske krize odvisniki pogosteje kot v preteklosti zaidejo v brezdomstvo, povečuje se zloraba kokaina, ki je droga bogatejših, a nima ustreznega nadomestnega zdravljenja.
Kriminalist Karel Zaveršnik je povedal, da se je kazenski zakonik spremenil in da je pri kaznivih dejanjih v zvezi z omogočanjem uživanja prepovedanih drog pomembno tudi, komu se droga ponuja. Kazni so tako višje, če se droga proda na primer mladoletni osebi. V prvih devetih mesecih lanskega leta je bilo na območju Policijske uprave Celje obravnavanih 258 kaznivih dejanje preprodaje, letos 246, kaznivo dejanje omogočanje uživanja prepovedanih drog pa lani 14 in letos
22.	Žal pa je letos že 7 mrtvih zaradi drog, medtem ko jih je bilo lani sedem v celem letu. Pri tem je potrebno upoštevati, da gre navadno za smrt zaradi kombinacije več substanc, na primer prepovedane droge in alkohola. Še vedno je najbolj zlorabljena droga marihuana, sledi heroin, vse bolj pa tudi kokain. Dr. Krek je dodal vedno pogostejšo zlorabo zdravil. Karel Zaveršnik je še opozoril na nekaj zelo odmevnih zasegov prepovedanih drog in snovi, iz katerih se izdeluje heroin, in omenil problematiko pomanjkanja policistov. Za vsakega razpečevalca drog, ki ga policisti zaprejo, pa se na ulici takoj pojavi nov, je potrdil.
Dejstvo je, je poudaril dr. Milan Krek, da leži Slovenija
ob prometnih koridorjih, po katerih na jug potujejo snovi za izdelavo mamil, na sever pa mamila. Nekateri se s tem ukvarjajo zgolj zaradi lastnega preživetja in preživetja svojih družin. V boju proti zlorabi drog se moramo zanesti na lastne moči in se organizirati, ne pa čakati na pomoč Evropske unije ali celo Združenih narodov. Kot primer reševanja problematike v lokalni skupnosti je opisal München, kjer so uredili celo sobe za vbrizgavanje. Tam je prisotno tudi medicinsko osebje, s čimer so preprečili smrti ob uživanju droge. Na vprašanje iz občinstva, kakšen smisel ima to, da se odvisnikom še vedno omogoča uživanje drog, pa je dr. Krek poudaril, da je pomembno ustvarjanje stikov. Ko odvisnika poberejo s ceste, ko mu omogočijo varen prostor in stik z ljudmi, ki mu svetujejo, se počasi vendarle lahko iztrga iz sveta drog. Pri tem pa se je potrebno zavedati, da je odvisnost kronična bolezen in da vsaj tretjina odvisnikov nikoli ne bo premagala te bolezni. Verjetno je premalo strpnosti v družbi do te problematike, zagotovo pa je uživanje drog še vedno tabu in stigma, zaradi česar odvisniki in družine še bolj skrivajo ta problem, mnogi starši pa si vse do zadnjega ne priznajo, da imajo otroci težave z odvisnostjo. Zelo je pomembno, da čim manj mladih vstopi v svet odvisnosti. Lokalne skupnosti morajo imeti dobre preventivne programe, pa ne le predavanja, ampak takšne, ki spodbujajo varne družine, dajejo ljudem smisel življenja, pozitivno samopodobo in jim omogočajo dokazovanje na različnih področjih, je med drugim poudaril dr. Milan Krek.	K. R.
Zdravje in okolje
O vplivu vremenskih sprememb na I. OŠ Žalec
Prejšnji četrtek je Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije na I. OŠ Žalec pripravilo konferenco z naslovom Vpliv vremenskih sprememb na zdravje in okolje.
Na konferenci so sodelovali strokovnjaki z različnih področij in, kot je zapisala predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije Viktorija Rehar, je bil njihov namen, da osvetlijo najbolj
pereče probleme, ki jih lahko sami izvajamo ter skupaj v povezavi z drugimi blažimo in upočasnimo ter rešimo podnebne spremembe. Na konferenci so govorili o Evropskem parlamentu in javnem zdravju, o podnebnih spremembah in vplivih na ljudi, o vplivu klimatskih sprememb na zdravje z javnozdravstvenega vidika, o vplivu vremena in podnebja na našo prehransko varnost, o vlogi šole na področju klimat-
skih sprememb in o tem, kako lahko trajnostno spremenimo kakovost zdravja in okolja. Sicer pa so o teh temah govorili vodja informacijske pisarne EU za Slovenijo Nataša Goršek Mencin, Tanja Cegnar z Agencije za meteorologijo RS, Ivan Eržen z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, Žalika Čre-pinšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fani Čeh z Zavoda za šolstvo in šport RS in Viktorija Rehar. L. K.
Ko mošt postane vino
Dani Slogar: »En starček je živel je vince rad pil...«
Društvo Savinjskih vinogradnikov je v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec na Martinovo soboto pripravilo tretje marti-
trte, poimenovali so jo Nikolaja. Blagoslov mošta sta opravila sv. Martin in botra Mošte-ka, na številna vprašanja pa sta odgovarjala žalski župan
Številni Žalčani in drugi so lahko prisluhnili slovenskim pesmim o vinu, na kar dvanajstih stojnicah pa so ponujali vina savinjskih vinogradnikov. Obiskovalci so se lahko odločali med muškatom, modro frankinjo, božolejem in drugimi sortnimi vini, ki jih pridelujejo savinjski vinogradniki. Žalsko društvo podeželskih žena je poskrbelo za hrano, Joškova banda iz Vojnika, Ubrane strune iz Griž, tenorist Danijel Slogar, folklorni skupini Ponikva in Šempeter ter Olga Markovič pa so pripravili bogat kulturni program. Vino so na žalskih stojnicah plačevali s plačilnim sredstvom Keudra -vinarjem, ki ga je bilo moč ku-
Zbrane je navdušila tudi folklorna skupina s Ponikve
novanje pri vinskem Keudru pri župnijski cerkvi svetega Nikolaja, kjer raste tudi potomka najstarejše slovenske
Lojze Posedel in predsednik društva Savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, ki sta bila pri odgovorih kar iznajdljiva.
piti na začetku stojnic, vrednost vinarja je bila pol evra, prav toliko je stal deciliter odličnega mošta oziroma vina. T. Tavčar
Za hrano so poskrbele članice Društva podeželskih žena Občine Žalec
Aktivni šempetrski planinci
Planinci iz PD Šempeter so tov in tudi drugih akcij, zelo aktivni, saj med letom Sodelujejo pri čistilnih akci-pripravijo več kot dvajset izle- jah v kraju in se zavzemajo za
Udeleženci izleta PD Šempeter na Jalovec
vzgojo mladih. V Vrtcu Šempeter s pomočjo mentoric Tatjane Bojinovič in Malčke Štorman izvajajo program ciciban - planinec. Tudi na Osnovni šoli Šempeter poteka pester program aktivnosti šolske mladine. Sodelujejo na tekmovanjih v orientaciji savinjske lige in dosegajo odlične rezultate. Posebej se zavzemajo za izobraževanje planinskih vodnikov. Letos so pridobili izobrazbo za vodenje zahtevnih tur in lažjih brezpotij trije njihovi člani. Ob koncu leta pa pripravijo tradicionalni planinski ples. Letošnji bo 13. decembra.	M. Š.
Za Martina od kleti do kleti
Del udeležencev pohoda pri zidanici Rudolfa Janežiča
Društvo savinjskih vinogradnikov je na Martinovo nedeljo pripravilo drugi Martinov pohod in dan odprtih vrat vinskih kleti v šempe-trskem Zalogu, po domače v Martjakih. Pohoda se je udeležilo več kot petdeset vinogradnikov.
Zbor udeležencev pohoda je bil na parkirišču pri elektro razdelilni postaji Podlog, nato pa jih je pot vodila od kleti do kleti Društva savinjskih vinogradnikov. Sprva je bil dan turoben, nato pa se je pokazalo sonce in druženje je bilo še bolj veselo.
Najprej so se z odličnim
mladim vinom in prigrizkom okrepčali pri kleti vinogradnika Rudolfa Janežiča, potem pa še v zidanicah Borisa Terglava, Srečka Vidmajerja, Viktorja
Ušena in Milana Krašovca. Pohod so po dobrih štirih urah zaključili z obilno malico pri zidanici Viktorja Ušena.
T. Tavčar
Nekateri so si želeli ogledati tudi kleti v zidanicah
Župnik Janez Furman krstil vino
S slovesnosti pri župnijski zidanici na Lovčah
V Krajevnem odboru Lovče, Hotunje, Topolovec in Andraž v Občini Polzela so na pobudo Turističnega društva Polzela pripravili pohod po andraških zidanicah in krst mladega vina. Udeleženci pohoda, bilo jih je približno sto, so se zbrali na igrišču v Andražu in krenili proti Lovčam, kjer so obiskali domače zidanice in okušali domače dobrote in mlado vino.
Osrednji dogodek je bil pri župnijski zidanici v Lovčah, kjer je domači župnik Janez Furman krstil mlado vino. Pred tem je zbrane nagovorila predsednica Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar, ki je poudarila, da je sveti Martin iz mošta naredil dobro vino tudi v kleti andraške župnijske zidanice v Lovčah, ki je druga najstarejša na tem
območju, zgrajena leta 1837. Zanjo skrbi Jože Aclin ob pomoči številnih župljanov. Najstarejša na tem območju, kjer je največ vinogradov v Občni Polzela, pa je Graben-škova iz leta 1812. O vinu
kot hrani in pijači je govoril tajnik Savinjskih vinogradnikov Martin Smrekar, učenci Podružnične osnovne šole Andraž in domači glasbeniki pa so poskrbeli za veselo razpoloženje.	T. T.
S pohoda
Razvojna agencija Savinja,
GIZ
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - DECEMBER 2008 JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstv o za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Javni razpis za ukrep Nadomestilo kmetijskim gospodarstvom zaradi bolezni rejnih živali, ko povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi (UL RS št. 107/08). Rok za oddajo vlog je od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGR Informacije: ARSKTRP, Dunajska 160,1000 Ljubljana, tel.: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si.
Gradbeni inštitut ZRMK, d. o. o.
Javni razpis št. 1/2009 za podelitev Znakov kakovosti v graditeljstvu 2009 (UL RS št. 105/08). Javni razpis bo odprt do 30. oktobra 2009. Dodatne informacije: tel: 01/280 81 81, faks: 01/280 84 51, e-naslov: zkg@gi-zrmk.si, spletna stran: www.gcs.gi-zrmk.si/gcs.
Slovenski regionalno razvojni sklad
Drugi javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja (UL RS št. 101/08). Roki za oddajo prijav so: 28. 11. 2008,
15. 12. 2008 ter 9. 1. 2009. Vlagatelji lahko pridobijo informacije o javnemu razpisu v sektorju za izvajanje spodbud sklada, tel.: 01/836 19 53.
Ministrstvo za kulturo
Javni razpis za izbor predlogov za bivanje slovenskih ustvarjalcev v stanovanju v New Yorku, ki jih bo v letu 2009 in 2010 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS št. 107/08). Roki za oddajo vlog so: 15. 12. 2008. Dodatne informacije: Jana Kostrič, e-naslov: jana.kostric@gov.si. tel.: 01/369 58 60, Katja Ravšl Debeljak, e-naslov: katia.ravsl@gov.si. tel.: 01/369 58 60.
Razpisi, ki so še vedno veljavni
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za obnovo gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene ter trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč, ki so bili poškodovani v naravnih nesrečah v letu 2008
-	Javni razpis za ukrep »Zgodnje upokojevanje kmetov«
-	Javni razpis za ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leti 2008 in 2009
-1. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane
-	II. javni razpis za ukrep Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane
-	Javni razpis za ukrep 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za prestrukturiranje reje prašičev in reje perutnine, za leto 2009
-	Javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti
-	Javni razpis za ukrep 312 - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij Slovenski podjetniški sklad
Produkt Pl - Garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere TUJI RAZPISI
- Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si. Ostale informacije
EUROPE
D ! Ft E C T
INFO TOČKA SAVIN J SK
Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana. bevanda(a>zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65; e-naslov: ISlO&upi.si.
Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju,
storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinia.si, ra.savinia@zalec.si.
Povabilo inovatorjem
1.	Odprt je razpis Občine Žalec Inovator leta 2008 (glej objavo v Utripu in na spletnih straneh http://zalec.e-soft.si/slo/main.asp?comm=Razpisi&id=78 in http://www.ra-savinia. si/html/inovaciie.html).
2.	Starejši inovator, lastnik inovacije »Konstrukcija nosilca in akumulacije ter izolacije (gradbena konstrukcija)« išče sodelavca, ki bi nadaljeval oz. realiziral njegovo inovacijo ali jo odkupil. Več informacij na naslovu Razvojna agencija Savinja Žalec.
vk • \ «


Novem -
svetovni'ponudnik v vašem kraju !
novem
—car—interior-design
Novem car interior design d.o.o., Ložnica 53a, Sl - 3310 Žalec, Tel: 713 5400, Fax: 571 5083, www.novem.de
varčujete? skrbite za naše okolje?
Dovolite da Vam pomagamo z
toplotno črpalko fiVaillant
ki jo odlikuje boljši izkoristek, manjša poraba vode, inovativna tehnologija, zanesljivost, kar potrjuje prvo mesto na testiranjih v Nemčiji (www.test.de).
Plinski kondenzacijski kotli, sončni in zemeljski koiektorji.
® € >. mor
pooblaščeni serviser Vaillant I Pl S talacije
Ciril Marčen s.p. Matke 18, 3312 Prebold TEL.:03 714 03 02 GSM: 041 402 443 GSM: 041 672 107
www.instalacije-marcen.si, instalacije.marcen@siol.net
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041 / 612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure.
Spletna stran: www.jkp-zalec.si
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ^
ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, 4- ^
KATASTER KOM. NAPRAV,
MERITVE ZA PR0JEKTIV0,
INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
V
4- V
'l

\
_i___

Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 330I PETROVCE
Tel.: 03/714 Ol 00, FAKS: 03/7I4 Ol Ol, GSM: 04I 690 023, 04I 6O8 3I2.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN
Z vatni že 26 let
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
november 2008
11
Banka Koper v Žalcu
S slovesnosti ob podelitvi donatorskega čeka
V Žalcu so oktobra dobili ekspozituro še ene banke. Na Savinjski ulici 10 je svojo agencijo 6. novembra odprla Banka Koper. Gospodarstvu in prebivalcem Žalca in okolice je od zdaj na voljo pester izbor tako tradicionalnih kot
tudi najsodobnejših bančnih storitev, vključno z bankomatom, dnevno-nočnim trezorjem in medmrežnim kotičkom z dostopom do portala Banke Koper.
Kot je ob slovesnem odprtju poudaril predsednik uprave
Banke Koper Vojko Čok, je agencija v Žalcu v celoti urejena v duhu prenovljene podobe banke, ki je bila uradno predstavljena pred mesecem in je usklajena s podobo in vrednotami mednarodne bančne skupine Intesa Sanpaolo, večinske delničarke Banke Koper. Ob tej priložnosti je Glasbeni šoli Risto Savin Žalec, ki je lani praznovala 50-letnico delovanja, izročil donatorski ček v vrednosti tisoč evrov. Ček je prevzela ravnateljica glasbene šole Tanja Cehner. O delu nove agencije je spregovoril tudi vodja agencije v Žalcu Boris Vrbovšek, za odločitev, da je Banka Koper odprla svojo poslovalnico v Žalcu, pa se je zahvalil žalski župan Lojze Posedel.	T. Tavčar
Tudi sadike brusnice in asimina
Peter Strnišnik in Avni Nuredini pri pripravi sadik jablan za izvoz
Po končanem obiranju jabolk na plantažah Sadjarstva Mirosan nadaljujejo z intenzivnim delom v drevesnicah. Letos bodo pridelali okoli 250 tisoč sadnih sadik, od katerih jih bodo precej izvozili, in sicer okrog 50 tisoč, v Belgijo, Italijo, Francijo in Avstrijo.
Po besedah tehničnega direktorja Vlada Korberja so v teh dneh pripravili celostno ponudbo sadnih sadik za ljubitelje v domači prodajalni v Kasazah in tudi pri poslovnih partnerjih po vsej Sloveniji. Letošnja sezona sajenja se je že začela, na Mirosanu pa imajo zanjo na voljo 150 različnih sort sadik vseh sadnih vrst' drevja in grmičevja. Novost sta letos brusnica in asimina.
Začeli so tudi že z izkopom sadik za profesionalne sadjarje. Sicer pa bodo letos pridelali skupno okoli 250 tisoč sadnih sadik, od katerih jih bodo kar nekaj izvozili. Kot sadna vrsta
prevladujejo seveda jablane, med njimi pa najnovejši tipi sort: braeburna, gale, fujija in granny smitha, od starejših pa zlasti zlati delišes in ponovno idared.	T. Tavčar
Plankov log vabi nove občane
Na dan odprtih vrat v vasi Plankov log
Atrij, stanovanjska zadruga Celje, je v Taboru v Savinjski dolini zgradila vasico Plankov log. Sredi novembra je pripravila tudi dan odprtih vrat z ogledom naselja in hiš.
Obiskovalce so spremljali glasba in dobrote, ki so jih pripravile pridne roke Društva žena in deklet Občine Tabor in Turistično društvo Tabor. Kot je povedal taborski župan Vilko Jazbinšek, si je prišlo novo naselje ogledat veliko ljudi in pričakujejo, da je bil med njimi tudi kak njihov bodoči občan.
Novo sončno naselje Plankov log se nahaja v mirni in prijetni okolici na sončni legi v središču Tabora. Lokacija je primerna za vse, ki si želijo iz mestne gneče v prijetno, čisto, domače okolje. Naselje je od avtoceste oddaljeno slabih 5 km, zato je mogoč hiter dostop do vseh večjih mest v Sloveniji (le 45 km do Ljubljane in 55 km do Celja). Naselje se staplja s starim naseljem in je v neposredni bližini centralnih dejavnosti (šole, vrtca, trgovine, pošte, cerkve, rekreacijskih površin, avtobusnega postajališča).
V logu so štirje dvojčki in štiri individualne hiše, zgrajene na klasičen način do III. podaljšane gradbene faze, kar pravzaprav pomeni dokončan zunanji izgled hiše z vsemi komunalnimi priključki in nadstreškom za parkiranje, razen zunanjih tlakovanih površin, notranjost pa je v grobem stanju. Naselje ima urejen dovoz in je opremljeno z vsemi potrebnimi priključki in infrastrukturo. Bivalne površine dvojčkov znašajo dobrih 110 m2, enojčkov pa 115 m2. Poleg bivalnih površin ima vsaka stanovanjska-enota balkon, pripravljeno površino za teraso, nadstrešek za enega ali dva avtomobila ter pripadajočo parcelno zelenico. Površine parcel se gibljejo od 203 do 731 m2. Hiško lahko kupite že za dobrih 100 tisoč, največ pa za nekaj manj kot 160 tisoč evrov, če pa se za to odločite do božiča, lahko za nagrado odpotujete tudi v Egipt, so nam povedali na stanovanjski zadrugi Atrij.	T. T.
Feniks za Novemov projekt
Projekt podjetja Novem Car Interior Design z naslovom Uvajanje na delovno mesto "vodja izmene" je zmagovalec Feniksa 2008, ki ga Združenje za management consulting pri Gospodarski zbornici Slovenije že peto leto podeljuje za najboljši projekt leta na področju management consultinga (svetovanja upravam podjetja). Na podelitvi kipca feniks in priznanj za prvo mesto, ki je bilo 18. novembra na GZS v Ljubljani, sta priznanje prejela svetovalno podjetje, ki je izvedlo projekt Izobraževanje in svetovanje, Darja Sušnik, s. p., in naročnik Novem Car Interior Design, d. o. o., z ekipo sodelavcev, članov projektnega tima.
Cilj nagrade feniks je odkrivanje najboljših svetovalnih projektov po 25 zahtevnih kriterijih, ki prispevajo k razvoju naročnika, svetovalnih metodologij, svetovalne dejavnosti in okolja. Drugi cilj je spodbujanje kakovosti, inovativnosti in učinkovitosti svetovalnih projektov in tretji cilj, da se dosežki predstavijo trgu.
Komisija za ocenjevanje projektov za nagrado feniks 2008 se je odločila, da zaradi visoke kakovosti projektov in razmeroma majhne razlike v doseženem številu točk nagradi tri finalne projekte. Med njimi je projekt
podjetja Novem Car Interior Design z Ložnice pri Žalcu Uvajanje na delovno mesto »vodja izmene« zbral največje število točk in prejel najvišje priznanje, kipec feniks in priznanje.
Celostno izobraževanje in usposabljanje izmenovodij, ki je del Novemove interne akademije, je projekt, katerega cilj je
večje razumevanje odgovornosti in boljša usposobljenost za vodenje ljudi, za zagotavljanje kakovosti in produktivnosti ter zmanjševanje ozkih grl. Gre za usposabljanje izmenovodij na področjih vodenja ljudi, organiziranja dela z njimi, na področju produktivnosti in na področju Kaizen metode, ki izmenovod-jem omogoča, da znajo v duhu načel »vitke« proizvodnje (proizvodnje brez odvečnih zapravljanj) usposabljati in usmerjati
tudi svoje podrejene. Na osnovi kakovostne analize stanja je bil v podjetju izdelan celovit model usposabljanja vodij izmen. Iz-menovodje, ki uspešno opravijo usposabljanje na t. i. Interni šoli za izmenovodje, prejmejo interni certifikat in naziv Novemov usposobljeni izmenovodja. V projekt vključeni vodje izmen, ki so že prejeli interni certifikat, so na osnovi individualnega treninga dosegli bistveno večje delovne kompetence, višjo stopnjo
motiviranosti, povečala se je disciplina v proizvodnji, zmanjšala se je stopnja fluktuacije. Vse to je pozitivno vplivalo na zmanjšanje stroškov kakovosti in povečano produktivnost ter zadovoljstvo odjemalcev. Sicer pa projekt živi in se kontinuirano izvaja za tiste izmenovodje, ki internega certifikata še nimajo, ali tiste, ki pridejo na novo. Prvi certifikati so bili podeljeni ob koncu lanskega leta, zdaj pa ima interni certifikat že 8 izmenovodij.	T. T.
Priznanja za Novemov projekt
odelo;
Automotive Signal Lights
odelo;
AuMii'.dtiso sigr.a! lights je novo ime skupine luči družbe Schefenacker, ki se je v letu 2008 preimenovala in se sedaj s tem imenom predstavlja na svetovni ravni. V Sloveniji ga predstavlja podjetje SAPS d.o.o., ki bo v bližnji prihodnosti prav tako prevzelo ime odelo.
Podjetje SAPS d.o.o., je dobavitelj luči za najprestižnejše avtomobilske znamke kot so BMW, May Bach, Ferrari, Rollse Royce, Daimler Chrysler, Opel, Smart, VW, Audi in še mnogih drugih. V Preboldu poteka poleg montaže, tudi tlačno brizganje plastičnih mas za ohišja in stekla avtomobilskih luči.
Dolgoletne izkušnje so nam zagotovile tehnološko vodilno mesto na področju proizvodnje avtomobilskih zadnjih luči. Naša podjetja v Nemčiji in v Sloveniji s pomočjo najmodernejše tehnologije zagotavljajo nenehno doseganje visokih pričakovanj do naših izdelkov, kar zadeva kakovost, varnost, dizajn in učinkovitost. Visoka kvaliteta naših izdelkov in brezhibne storitve so’ le del razlogov, da se vodilni nemški avtomobilski proizvajalci vedno znova odločajo za nas.
Zaradi rasti našega podjetja v Preboldu, in pridobivanja novih projektov in izdelkov bomo zaposlili;
VEČ STROKOVNJAKOV IZ ELEKTRO, KOVINARSKE IN STROJNIŠKE STROKE •orodjarje
•	strokovnjake za brizganje plastike
•	nastavljavce strojev za brizganje plastike
•	nastavljavce strojev za varjenje plastike (montaža)	•
•	vzdrževalce strojev in naprav
•	ključavničarje
•	elektronike
•	elektrike
•	mehatronike
•	strojnike
•	tehnologe
Delo bo dinamično in samostojno, omogočalo vam bo strokovno izpopolnjevanje ter strokovno in osebnostno napredovanje v urejenem in ustvarjalnem mednarodnem delovnem okolju.
Vabimo sposobne, samostojne, motivirane in strokovnjake.
Pričakujemo, da izpolnjujete naslednje pogoje:
•	III, IV, V. stopnja izobrazbe strojne smeri,
•	zaželene izkušnje z delom na področju avtomobilske industrije ali na področju plastike
•	zaželeno je znanje angleškega ali nemškega jezika
Vaš naslednji korak je:	-...
Pošljite vlogo z vašimi podatki na naš naslov po pošti ali po elektronski pošti, ali se oglasite v kadrovsko službo podjetja v Prebold.
Vse želene informacije pa dobite tudi po telefonu:
Tel.:	03 703 45 10,03 703 4512 (Leonida Bončina, Špela Nakov)
Fax.:	03 7034600
Mobi.:	041400615
e-mail:	zaposlitev@odel
OBOO


Najbolj urejeni vzor drugim
Novi
razglednici
Polzele
Vrtovi in parki v Sp. Savinjski dolini
Tudi v Občini Prebold so v okviru vseslovenske akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna pripravili ocenjevanje urejenosti hiš, kmetij, zaselkov, podjetij, gostiln in gasilskih domov. Komisija je njihovo urejenost ocenjevala junija in septembra, prvi petek v novembru pa so pripravili zaključno prireditev.
Zaključno prireditev so pripravili v preboldski dvorani. Za kulturni program so letos poskrbeli člani kulturne sekcije Prostovoljnega gasilskega društva Matke in za obiskovalce, ki so povsem napolnili dvorano, pripravili prikaz enega najprijetnejših opravil nekdaj na kmetijah - ličkanje koruze. Ličkanje je nekdaj združilo sosede ne le pri delu, ampak tudi s pesmijo in šalami. Obiskovalci so izvedeli veliko zanimivega tudi o občini in njenih naseljih, predsednica komisije za ocenjevanje Marjana Uršič in župan Vinko Debelak pa sta najprizadevnej-šim pri urejanju svojih domov in objektov podelila priznanja.
V Občini Prebold za sodelovanje v akciji ne sprejemajo prijav, ampak si komisija ogleda prav vse objekte. Po besedah Marjane Uršič so člani komisije po en predstavnik občinske uprave in vseh naselij v občin. Vsako leto imajo kar težko delo,
Priznanje za najlepše urejeno hišo v Latkovi vasi sta prejela Kristina Cizej in Jože Janše, za kmetijo pa Lilijana in Marijan Ribič. V Mariji Reki sta komisijo prepričali hiša Katice in Antona Otavnika ter kmetija Anke in Ivana Hribarja, v Dolenji vasi pa hiša Bronislave Cverle in kmetija Sonje in Jožeta Kregarja. V Dolenji vasi je tudi letos najbolj urejeno gostišče - Fili-jalka. V Šeščah sta si priznanje za najlepšo hišo v vrtom prislužila Marija in Milan Verdev, za kmetijo pa Irena in Anton Podkoritnik. V Svetem Lovrencu sta priznanje za najlepše urejeno hišo prejela Ana in Danijel Dolinšek, za kmetijo pa Pavla in Marijan Kupec. V Svetem Lovrencu je tudi letos najlepše urejen gasilski dom. Posebno priznanje sta prejela Helena in Milan Kupec.
Prijeten večer se je končal s kmečko malico v preddverju, ki so ga pripravile podeželske žene, zagotovo pa se je obiskovalcem med ogledom fotografij nagrajenih objektov utrnila tudi zamisel, kako bi še polepšali svoj dom.	K. R.
Ob desetletnici Občine Polzela so poleg bogate monografije izdali tudi dve novi razglednici. Ena predstavlja na štirih manjših fotografijah grad Senek, detajl Komende, graščino Novi Klošter in kip leva, ki je tudi v grbu Občine Polzela, druga pa je panoramska.
Naključni obiskovalci Polzele, ki bodo želeli komu poslati pozdrave ali pa si kupiti razglednico za spomin na Polzelo, imajo od zdaj nekoliko večjo izbiro. T. T.
Razglednica Polzele, ki predstavlja kulturnozgodovinske objekte
tudi akcija pa prispeva k temu, da so objekti in njihova okolica vedno bolj urejeni in prijetni za prebivanje, čeprav se povsod najde še kakšna negativna izjema. Občina Prebold je velika približno 41 kvadratnih kilometrov in ima 4.600 prebivalcev. Poleg središča občine kraja Prebold ima sedem vasi in v vsaki so izbrali najbolj urejene hiše in kmetije.
V	Preboldu sta priznanje za najlepše urejeno hišo z vrtom prejela Rozalija in Jože Čvan, najlepši večstanovanjski objekt je na Trgu 1, zaselek pa ulica Prečna pot. Priznanje za urejenost obrtnega oziroma podjetniškega objekta je prejelo podjetje Odelo Slovenija (tako se je preimenovalo podjetje Schefenacker), ki je prenovilo prostore nekdanje Tekstilne tovarne Prebold.
V	Kaplji vasi sta priznanje za najbolj urejeno hišo z vrtom prejela Jože in Irena Korun, za kmetijo pa Bernarda in Franc Grenko. V Matkah je najbolj urejena hiša z vrtom last Zdenke in Slavka Vodovnika, kmetija pa last Jožice in Jožeta Zagožna.
Najbolj ohranjen in vzdrževan park je ob
Spodnja Savinjska dolina se ne ponaša samo z imenom Dolina zelenega zlata, lahko bi jo imenovali tudi Dolina graščin in dvorcev, kajti skoraj vsak kraj se lahko ponaša s kakšno veličastno zgradbo. Eden od sestavnih delov graščin in dvorcev so bili nekdaj tudi vrtovi in parki.
Štirje ljubitelji narave, Mojca Sodin, Nada Vreže, Nataša Dolejši in Uroš Govek, so opisali in popisali osnovne značilnosti vrtov in drevesnih vrst ter zabeležili stanje in pred desetimi leti obiskovalcem v
dvorcu Senek na Polzeli
Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavili brošuro z naslovom Sprehodi skozi vrtove in parke v Spodnji Savinjski dolini. V torek, 18. novembra, so se v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, po uvodnem pozdravu direktorice Jolande Železnik, v besedi in sliki sprehodili skozi te zgodovinske prostore in pogledali, kaj se je v tem času spremenilo. »Sprehod« je pripravil Uroš Govek, ki je strokovni sodelavec za kulturo na Zavodu za kulturo šport in turizem Žalec, po poklicu agronom, drugače pa
Vaščani, PGD Drešinja vas in TD Petrovče
vabijo na
5. RAZSTAVO
JASLICE SAVINJSKE DOLINE
od 7. do 21. decembra v gasilskem domu v Drešinji vasi
Blagoslov razstavljenih jaslic bo 7. decembra ob 15. uri. Razstava bo odprta 13., 14. ter 20. in 21. decembra od 9. do 19. ure.
Prisrčno vabljeni!
Med tednom je možen ogled po dogovoru z g. Jožetom (telefon 031 23 00 21).
dober poznavalec in ljubitelj vrtov. »Sprehodili« so se po najpomembnejših vrtovih in parkih, ki se nahajajo na Plev-ni pri Žalcu, v Novem Kloštru pri Polzeli, v Seneku na Polzeli, v Šmatevžu pri Gomilskem in v Novem Celju pri Petrovčah.
Ponekod so opazili napredek, drugod se je čas ustavil. Najbolj ohranjen in vzdrževan park je ob dvorcu Šenek na Polzeli, delno pa tudi park graščine Novo Celje, ki pa na prenovo še čaka. Leta 2001 je bil izdelan projekt prenove, ki zajema tudi ureditev parka. Danes je dvorec občasno prizorišče javnih prireditev, vzdrževan pa je v manjšem
obsegu.
T. Tavčar
Spoštovani!
Vljudno vas vabimo na prestavitev filma
SREČNO KNAPI
v soboto, 29. novembra 2008, ob 17. uri v Dom Svobode Griže.
Avtor filma je Robert Gaber.
Dokumentarno-igrani film prikazuje dvestoletno zgodovino rudarjenja v Zabukovici in Libojah.
V filmu sodelujejo bivši zaposleni in člani Etnološkega društva Srečno, ki skrbno varujejo ter ohranjajo rudarsko in kulturno dediščino nekdanjega rudarskega revirja.
Z avtorjem in sodelavci filma se bo pogovarjala Danica Vončina Veligošek. Prisrčno vabljeni!
VSTOPNINE NI!
GABER vldooproduKcIJo		Ite	Etnološko društvo Srečno Rudarski muzej			
ADVENTNI SEJEM
30. novembra,
7., 14. in 21. decembra 2008 od 10.00 do 16.30
ADVENTNI KONCERTI:
nedelja, 30. november, ob 17. uri VOKALNA SKUPINA "IN ŠPIRITU"
nedelja, 7. december, ob 17. uri VOKALNA SKUPINA RANDELLA KD PETROVCE
nedelja, 14. december, ob 17. uri TOLKALNA SKUPINA SUS
nedelja, 21. december, ob 1T- uri IRENA KRAL^I-klavir, NINA BASA-flavta, NATAŠA KRAJNC-sopran
Vstop prost, vabljeni!
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
OBČINSKA KNJIŽNICA TABOR VAS VABI NA POTOPISNO PREDAVANJE
»VENEZUELA«
V SKRIVNOSTNI SVET JUŽNE AMERIKE ' NAS BO POPELJALA DOMAČINKA
MAJA DRČA.
VABLJENI V PROSTORE KNJIŽNICE V SOBOTO, 6. 12. 2008, OB 20. URI.
VSTOP PROST!
0INŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p.
OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela,
Gsm: 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71
POLITIČNE STRANKE
november 2008
Nujne spremembe
SOCIALNI
7^1
Boljši časi naše države, občine...?
SDS
Zahvaljujemo se vam za zaupanje. Gremo v akcijo!
Slovenska ljudska stranka
Dva meseca po volitvah je prisegla nova vlada. Kot nosilci te vlade imamo socialni demokrati prvič v zgodovini odgovornost in priložnost da vladamo. Verjemite, izkoristili bomo to možnost in držali predvolilne obljube.
Socialni demokrati se pomembno razlikujemo od drugih strank. Tudi od koalicijskih. Zavedamo se namreč pomena dialoga in sprejemanja drugače mislečih. Ni vse dobro ah slabo. Živimo v mešanici idej, ki jih je potrebno upoštevati in biti upoštevan.
Temeljne naloge nas vseh, ki verjamemo socialni demokraciji, so povrnitev zaupanja ljudi v poštenost in odgovornost politike ter oblasti, zagotoviti medsebojno spoštovanje, enakopravnost koalicije in opozicije ter skrb za uveljavljanje človekovih pravic. Postavlja-
NAZAJ K NARAVI
mo novo vizijo razvoja, ki bo vsakomur zagotavljala možnost in priložnost za dostojno življenje. Cilji in poti za njihovo uresničitev morajo biti skladni z interesi. To pomeni, da je potrebno zagotoviti sodelovanje ljudi pri odločanju.
Znebiti se je potrebno starih navad avtoritarnega odločanja, ki meji na diktaturo in si vzeti čas za poslušanje. Odgovori na vsa vprašanja so okoli nas, samo slišati jih moramo. Verjamemo, da smo vsi pripravljeni na dialog, navsezadnje so se koalicijski partnerji zavezah, da bodo enakopravno sodelovali z vsemi zainteresiranimi na vseh ravneh odločanja. Nastopa čas, ko je potrebno stopiti skupaj in postoriti kaj za dobro vsega prebivalstva.
Pokažimo, da to znamo.
Klub svetnikov SD Žalec
rt
O
Večina državljank in državljanov se je na volitvah odločila za spremembe v upanju , da bodo tako dobili več (česa, ne zna konkretno povedati nihče iz garniture, ki je prav te dni zavzela položaje). Osveščenim volivcem, ki bodo ocenjevali preteklo delo vlade Janeza Janše, pa bom na kratko predstavil stališče največje poslanske skupine v Evropskem parlamentu t.j. Evropske ljudske stranke (EPP), katere članica je tudi Slovenska demokratska stranka. Dejstvo je , da si je za primerjavo dobro zapomniti tudi stališča ljudi, ki na stvar lahko gledajo bolj z distance in manj čustveno, pa zato bolj realno. Resolucija EPP-ja pozdravlja uspešen mandat koalicije iz vrst EPP pod vodstvom Janeza Janše, poudarja, da so bile izpeljane pomembne strukturne reforme, ki so Slovenijo približale najrazvitejšim državam EU. V štiriletnem obdobju je BDP zrasel za četrtino, gospodarska rast je bila rekordna ( v povprečju je zrasla za 5,5%), nezaposlenost je padla na do sedaj najnižjo raven 4,2% po meritvah Mednarodne organizacije dela (ILO) in da so se prvič v zgodovini Slovenije znižali davki- korporativni za 5 in osebni za 7 odstotnih točk. Vem da porečete, da vsemu navkljub še vedno nimamo primerljivih plač z najbolj razvitimi članicami
Alije pomemben del upokojenskih interesov vendarle zapisan v koalicijski SPORAZUM med koalicijskimi partnericami nove vlade?
EU. Dohitevanje je mogoče samo tako, da imaš ključne gospodarske kazalce boljše od primerljivih držav.
Želim samo to, da ko boste kritično presojah delo sedanje vlade uporabite tudi kriterije , ki jih uporablja demokratična Evropa.
V	nekaj pa sem »popolnoma« prepričan: da se naši Občini obetajo boljši časi. Končno bo imel župan sogovornike na državni ravni , saj je vendarle tudi koalicijski poslanec in se mu bodo vrata raznih ministrstev na široko odpirala. Večji delež sofinanciranja pri šoli Griže, hitrejše reševanje zemljiških zadev v zahodnem delu mesta Žalec, urejanje povodja Savinje in čistilne naprave (minister Erjavec bo glede na dobro poznavanje Savinjske doline verjetno zelo naklonjen Savinjčanom) so problemi , ki bodo sedaj lažje rešljivi. Konec koncev imeti župana iz koalicijskih vrst je priložnost, ki jo mora začutiti tudi Občina kot celota in ne le dotični posameznik.
V	dobro vseh nas želim novi vladi uspešno delo. Ocenjevalcem njenega dela, to je volivcem, pa čim več argumentiranih kriterijev za presojo! Afere in neobjektivno poročanje večine medijev pač ni standard, ki se uporablja v demokratičnih državah EU.
Robert Čehovin, predsednik IO SDS Žalec
DeSUS
Slovenska ljudska stranka je na Glavnem odboru 13. oktobra obravnavala analizo državnozborskih volitev, na katerih je nastopila skupaj s Stranko mladih Slovenije. Javnomnenjske raziskave so v zadnjih letih stranki kazali nizke rezultate in v letu 2008 v večini niso napovedovale vstopa v Državni zbor RS. Izkazalo pa se je, da je Slovenska ljudska stranka glede na vse napovedi na letošnjih volitvah dosegla dober rezultat. Rezultat je sicer slabši kot pred štirimi leti, vendar bo lahko stranka tudi s petimi poslanci kvalitetno izražala svoja stališča v Državnem zboru.
Predsedniku SLS Bojanu Šrotu je najprej svet stranke, nato pa še glavni odbor izglasoval zaupnico z več kot 90 odstotki glasov. S tem se je zavrnil njegov predlog odstopa in tudi ni bilo potrebno sklicati predlaganega izrednega kongresa stranke.
Precej razprave pa je bilo pri vprašanju o vključitvi v koalicijo, v katero je bila stranka povabljena. Glavni odbor je z večino glasov sprejel sklep, ki se glasi: »Glavni odbor SLS sprejema odločitev, da SLS ne vstopi v koalicijo in svoje delo nadaljuje v opoziciji«. Slovenska ljudska stranka se je tako odločila, da se ne bo pogajala o vstopu v koalicijo in bo hodila po svoji poti, ne glede na to, kdo bo v opoziciji.
Članstvo stranke je podprlo poenotenje stranke pri težavnih in prelomnih odločitvah in pokonč-
Spoštovani!
no držo, ki jo je izkazala tako pred volitvami, kot tudi v obdobju po volitvah.
Slovenska ljudska stranka bo v novem mandatu praktično edina prava desnosredinska stranka, ki bo zastopala krščansko-ljudske vrednote v novem mandatu Državnega zbora RS. Aktivno se bo zavzemala za skladen regionalni razvoj, obdelano in poseljeno podeželje, spoštovanje in delovanje pravne države, pravično mejo s Hrvaško ter ohranitev neomejenega dostopa Slovenije na odprto morje, ohranitev sedanjega državnega lastništva v uspešnih gospodarskih družbah, ki so za Slovenijo strateškega pomena, družinske vrednote in druge temeljne programske vrednote SLS.
Slovenska ljudska stranka je bila vedno državotvorna stranka in se je zavzemala za krepitev močnega gospodarstva, ki nam lahko omogoči lepšo prihodnost. Zato je v času vedno globlje finančne krize podprla mandatarja nove vlade z željo, da se Vlada RS čim prej oblikuje in začne z delom.
Slovenska ljudska stranka ne bo odstopala od svojih zavzemanj v preteklosti, saj je vedno bila med tistimi, ki so zagovarjali nacionalni interes in ga je razumela dosti širše. Nacionalni interes ni zgolj ohranitev vitalnih podjetij in bank v naši lasti ampak tudi ohranitev jezika, kulture in običajev.
Darko Simončič, predsednik OO SLS Žalec
Prispevki političnih strank in list niso pripravljeni in lektorirani v uredništvu
LDS
Ali ste se zadnje časa vprašali bolj pogosto, le kaj vam bo prineslo prihodnje leto? Priznajte, da imajo tudi na vas mediji tolikšen vpliv, da, ker vam sleherni dan pripovedujejo o finančni krizi, pa recesiji in odpuščanju, padcu borznih indeksov ter zapiranju podjetij v ZDA, tudi sami drugače razmišljate glede vaših nakupov in investicij. Težko bi si upal kot finančni amater napovedati, kaj bo in česa ne bo, vsekakor pa si drznem napovedati in lahko poizkušam izbrskati minimalno dobro v vsakem takšnem padcu, ki ga razviti svet doživlja trenutno.
Zdi se mi, da je vsak razmislek na mestu, kajti živeli smo že itak prehitro, da pa o tem, da smo podlegali intenzivnim trgovskim ponudbam, raje sploh ne govorim! Nikoli ne bom pozabil, ko sem pred leti učil na UPI ljudski univerzi v Žalcu in sem generacije in generacije komercialnih tehnikov spraševal, kaj je tisto, kar bi najbolj izpostavili v svojem življenju, česa si najbolj želijo oziroma kdaj lahko človek reče, daje srečen? Veste, kaj so mi odgovarjali? Na prvem mestu so razmišljali, da je človek srečen, če ima denar. Potem jih je bilo nekaj, ki so se spomnili na ljubezen in na koncu še kakšnih 10 % takšnih, ki so srečo človeka in bogastvo znali povezati z zdravjem. Za materializirano podobo življenja je človek kriv popolnoma sam. Da se daješ z bankami za kredite, ker si kupuješ avto, ali kakšno dodatno nepremičnino, ali pa kupuješ otroku klavir na 12 obrokov,
še hujše pa so tiste nenormalne zakreditiranosti v minus, ki so posledica neobrzdanega trošenja. Ponavadi trošenja za produkte, ki nam potem visijo v omari. Gre za stvari, ki smo si jih v trenutku tako močno želeli, da nas je premagala sla po nakupih. In potem imamo na zaprašeni polici hlače, ki jih nikoli več ne oblečemo. Ali pa si kupimo preko spletne trgovine aparat, ki potem čaka na polici v shrambi, da mu bo potekel rok trajanja. Ali pa poznam še hujše primerke, ki si v TV shopu kupijo vsako reč, ki jo tam ponujajo. Ali se vam ne zdi, da ste najbolj srečni, ko se skupaj z otroci sprehodite po gozdu? In za ta podvig rabite le obrabljene športne copate in staro trenirko? Ali ni darilo, da se zjutraj zbudite in vidite, da ob vas leži vaš soprog ali soproga in ste veseli, da je tako? Ali ni sreča, da živimo hkrati na podeželju in v neposredni bližini urbanih centrov in nas marsikatera zagata, o kateri poslušamo prek medijev (megla, zastoji, konice, razprodaje, pretepi, razbojništva, deviacije...) ne zadene (vsaj ne v celoti). Zato si, draga bralka ali bralec, leto krize in čas recesije rezervirajmo zase. Da razmislimo o sebi in svojih najbližjih, o zdravju, o okolici svoje hiše (malo pospravimo, da ne bo z vesolja videti palet, desk, plastičnih veder od beleža, starih avtomobilov in druge nesnage), pobotajmo se s sosedi in pojdimo v naravo. To ostane.
Gregor Vovk Petrovski
Najprej je vredno vsekakor povedati, da smo v DESUSu kar zadovoljni z dikcijo SPORAZUMA, ki govori, da morajo biti pokojnine opredeljene v dogovoru tako, da bodo garant za varno starost vseh sedanjih in bodočih generacij upokojencev v RS. Ocena nove koalicije je bila, da v tem trenutku pokojninska reforma ni potrebna. Vsekakor pa je nujna takojšnja modernizacija in samo dogovarjanje v sklopu pokojninskega sistema. Tako so tudi partnerji zapisali v SPORAZUM. Zavedajo se, da so vendarle potrebne dodatne rešitve, katere bi naj zaposlene vodile k bolj dobremu in kvalitetnemu delu, da bo njih interes čim dlje delati, saj se starost novih upokojencev prepočasi zvišuje so ugotovili ekonomisti, ki ta del problema zasledujejo. Gre za preučitev možnosti do pravice do pokojnine, katera naj ne bi bila v prihodnje več vezana na morebitno delno in polno zaposlitev ali katere druge oblike dela. Povedati je potrebno takole. Ko bo vsak posameznik izpolnil pogoje za upokojitev bo le ta pričel prejemati pokojnino. Če pa bo njega želja, pa naj bi mu omogočili tudi nadaljnje delo. Vemo pa, da je še tako pomembna v tem trenutku socialna in javno finančna vzdržljivost, saj bo le ta na podlagi dejstev sprejela natančno opredelitev, tako se bo med upokojence z najnižjimi pokojninami v prihodnje delil poseben dodatek. Do sedaj nam je znano, da bi se naj ta dogovorjeni dodatek izplačal v letu 2009 in sicer v mesecu januarju in septembru, pač v najvišji skupni višini 300€. V koalicijski SPORAZUM pa so tudi zapisali, da bodo posebno pozornost namenili uskladitvi najnižjih pokojnin, predvsem ovdovelih upokojenk, vdov po vojaških zavarovancih, pa se naj bi zagotovilo del vdovske pokojnine. Seveda pa ko-
alicijski SPORAZUM vsebuje tudi izboljšanje položaja mladih, pospešitev sodnih postopkov, več narediti na enakopravnosti verskih skupnosti. SPORAZUM pa govori tudi o celotni brezplačni devetletki, o pripravi bele knjige o vzgoji in izobraževanju, manj bi se naj plačevali vrtci,kasneje je vodilo k ukinitvi plačila in druge pomembne vrednote, ki tvorijo SPORAZUM štiriletnega obdobja nove Vlade. Podpisan je KOALICIJSKI SPORAZUM, ki so ga podpisali predsedniki in predsednica štirih koalicijskih strank: SD-ja, Za-res-a, LDS-a in DeSUS-a, kateri govori o sodelovanju v Vladi RS v mandatu 2008-2012. odločitev so sprejeli omenjeni koalicijski partnerji. Veliko delo pa bodo morali opraviti z bližajočo se recesijo, ki je v tem trenutku zajela svet, Evropo, pa tudi nas- nismo izjema. Ocena predsednika stranke Karla Erjavca in vseh 7 poslancev je, da je v SPORAZUME zapisano vse tisto, kar je najbolj bistveno za naše državljanke in državljane, volivke in volivce RS. Vsekakor pa je za pričakovati veliko dela predvsem na socialnem in zdravstvenem področju ter določilih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če bo prišlo do prenove. Pred nami je trdo delo, pa vendar upam na uspeh. Da bomo z vstopom v koalicijo dokazali učinkovitost in preudarnost nove Vlade. Smatram, da bo to trdna koalicija, ki bo sposobna razrešiti tudi najbolj zapletene člene zakonov, ki bodo prišli na klop nove Vlade in parlamenta. Ekipa, ki tvori Vlado je mlada. V njo moramo zaupati in s tem dokazati, da podpiramo prizadevanja za bolj kvalitetno življenje vseh nas Slovencev od mladih, zaposlenih in upokojencev.
Predsednik občinskega odbora DeSUS Žalec Ivan Jelen
Ker se bliža veseli december in z njim tudi Novo leto, smo se v Stranki mladih Slovenije OO Žalec odločili, da namesto političnega ali temu podobnega komentarja v našo rubriko vnesemo vabilo na nekaj prireditev, ki nam obljubljajo obilico smeha in zabave.
Sicer se zavedamo, da se v dnevno informativnih političnih poročilih včasih tudi nasmejimo do solz, mnogokrat pa nam te solze pritečejo tudi brez smeha, vsaj nam mladim.
Zato Vas v SMS-u vabimo na naslednje prireditve v novembru in decembru, katere organizirajo naši člani in simpatizerji v Šempetru.
28.11. ob 19.00 Dvorana KZ Šempeter gledališka predstava PSIHIATRIJA ZA KADILCE lura in 45 min. smeha neto!!!
13.12. ob 20.00 Dvorana KZ Šempeter Koncert skupine BIG FOOT MAMA
Prav tako za Vas decembra organiziramo še eno gledališko predstavo PTIČJA GRIPA, hkrati pa Vas vabimo 6.12. na Miklavževanje malo drugače v Mladinski center Šempeter, kjer bodo v akustični izvedbi nastopili LEGALO KRIMINALO. Več informacij pa dobite na ; www.samr.tv
Za OO SMS Žalec Smodej Robert
Srečanje, razstava in predstava
Koncert in razstava invalidov
V Krajevni skupnosti Vrbje so ob letošnjem krajevnem prazniku v dvorani Doma krajanov Vrbje pripravili srečanje krajanov, starih 65 in več let, odprtje razstave krožka ročnih del članic Društva upokojencev Vrbje ter ogled enodejank Stari grehi in Ena čudna bolezen v izvedbi Kultur-no-umetniškega društva Standrež pri Gorici. Zbrane je na srečanju pozdravil predsednik sveta Krajevne skupnosti Vrbje Jože Meh. Poudaril je, da ob prazniku krajevne skupnosti, odkar ga praznujejo, posvetijo pozornost tudi srečanju starejših. Osamljenost je naj večja tegoba tega časa, zato je prav, da se starejši, ki jih ta tegoba največkrat pesti, srečajo, se pogovorijo in poveselijo.
Ida Šarlah: »Veselimo se vsakoletnega srečanja z razstavo naših najboljših izdelkov, še posebej smo zadovoljne, če si našo razstavo ogleda veliko ljudi. Sicer pa
nam naša druženja v okviru krožka lepšajo vsakdan.«
Milka Selišnik:
»Naš krožek deluje že vrsto let. Članice, trinajst nas je, si izmenjujemo izkušnje in bogatimo svoje znanje o ročnih delih, tako da so naši izdelki iz leta v leto lepši in bogatejši.«	________________
Stane Vogrinec: »Vsakoletna srečanja starejših ob krajevnem prazniku so zelo dobrodošla, ker starejši nini a m o prav veliko priložnosti, da bi se dobili.
Pohvalno je, da so
letos naše družabno srečanje obogatili z razstavo in igro.«
Dragica Krajnc: »V naši krajevni skupnosti je za starejše lepo p o skrbi j e n o : imamo vsakoletna srečanja, delujemo pa tudi v raznih sekcijah. Naš krožek ročnih del združuje starejše krajanke, s katerimi se dobivamo enkrat na teden.«
Pavlika Tekavc: »Današnje popoldne je zares bogato. Na ogled smo postavile razstavo naših izdelkov, poskrbijo za srečanje starejših občanov, pa še gledališko predstavo so nam pripravili. Seveda so nas tudi pogostili. Za vse skupaj se zahvaljujemo.« T. Tavčar
Klobasekov Pepi praznoval
V novi športni dvorani na Vranskem je konec oktobra praznoval humorist Klobasekov Pepi oziroma glasbenik Miro Klinc, ki je zbral okrog sebe veliko ansamblov in humoristov in pripravil nepozaben zabavni večer.
Polna športna dvorana je ta večer skoraj pokala po šivih od glasbe, petja in smeha. Prireditev je znova pokazala in dokazala, da je Vransko prava Meka za tovrstne prireditve, ki so kar nekaj let potekale v
okviru Vranskih poletnih večerov. Pravzaprav je bila tokratna prireditev nekakšno nadomestilo za običajne petkove večere narodno-zabavne glasbe Na Vransko grem.
Klobasekov Pepi je ta večer praznoval 11. obletnico svoje humoristične oddaje na Radiu Goldi Klobasekov Pepi poroča. Humoristično oddajo mu je leta 1997 predlagal in ga tudi povabil k sodelovanju takratni direktor Radia Goldi Jože Škorjanc in nastala je oddaja
Klobasekov Pepi poroča. Oddaja je bila zasnovana tako, da so bili v njej zajeti glasbene novosti, horoskop, kmetijski nasveti, šale ... In ker je bila ljudem oddaja všeč, se je tako tudi lik Klobasekovega Pepija priljubil ljudem.
Miro Klinc se že od malih nog ukvarja z glasbo. Po duši je veseljak in velik mojster glasbe in humorja. Vse to je bilo čutiti na odru športne dvorane na Vranskem tudi ta večer. Vsebino so temu izjemnemu glasbenemu dogodku dali poleg ansambla Mira Klinca in Klobasekovega Bik Benda tudi ansambel Zupan, ansambel Vigred, Vitezi polk in valčkov, ansambel Bratje Dobrovnik, Modrijani, Okrogli muzikantje, Savinjskih 7 in rudarski harmonikarski orkester Barbara. »Oddajo« so vodili humoristi Kondi Pižorn - Kondi, Pod-homski Jože, Trezika iz Negove in primarij Slapar.	D. N.
Klobasek sije letos privoščil frak
Tudi ljubiteljsko slikarstvo v Bruslju
Jožica Sovine iz Žalca se s slikarstvom ljubiteljsko ukvarja že šest let. V začetku novembra je skupaj s Tonijem Klakočarjem iz Sevnice svoja dela na ogled postavila v Slovenski hiši v Bruslju.
Razstavo v Slovenski hiši je organizirala evropska poslanka Ljudmila Novak in jo odprla skupaj z madžarskim poslancem Laszlom Surjanom. Kot je povedala Jožica Sovine, je bila ideja o razstavi v Bruslju izrečena v nekem pogovoru z evropsko poslanko Ljudmilo Novak, ki se je nato s svojimi asistenti v
Bruslju izkazala kot izvrstna gostiteljica. Jožica Sovine ustvarja v tehnikah akril, akvarel in suhi pastel, v Slovenski hiši v Bruslju pa je na ogled postavila štirinajst slik, večinoma krajin in nekaj tihožitij. Toni Klakočar je razstavil deset svojih akvarelov. Za še lepše kulturno doživetje sta poskrbeli citrarki Neli in Karmen Kos Zidar, s pesmijo pa Drago Podgorelec. Poleg Ljudmile Novak in Lojzeta Pe-trleta sta se odprtja razstave udeležila tudi dva nemška in dva madžarska poslanca. Seveda si je 35 slovenskih udele-
žencev dogodka ogledalo tudi Bruselj in okolico, kar so jim omogočili donatorji. K. R.
Jožica Sovine (desno) in Ljudmila Novak
Utrinek z razstave
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v dvorani Doma II slovenskega tabora Žalec pripravilo dobrodelni koncert. Polna dvorana je razveselila organizatorje na čelu z Janezom Megličem, prijetno pa je bilo tudi ustvarjalcem programa, ki so doživeli izjemen odziv poslušalcev.
Prireditev je povezoval Tone Vrabl, predstavilo pa se je deset znanih ansamblov, vokalnih skupin ter pevk in pevcev. Koncert so pripravili pod pokroviteljstvom vseh šestih županov spodnjesavinjskih občin, v imenu katerih se je nastopajočim in poslušalcem zahvalila podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik, v imenu organizatorja pa predsednik društva Janez Meglič. Zbrani denar od vstopnine in donatorjev, okrog 3.500 evrov, je namenjen za pomoč bolnim in
težjim invalidom in za nakup pripomočkov.
Društvo je tri dni pred koncertom pripravilo tudi razstavo del svojih članov. Kot je ob odprtju razstave povedal predsednik društva Janez Meglič, je na tokratni razstavi sodelovalo 30 njihovih članov in varovancev Varstvenega delavnega centra Saša, enota Maksi
iz Žalca. Razstavljali so likovna in ročna dela iz lesa, kovine, tkanine in drugih materialov. Razstavo je odprl predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant in razstavljavcem čestital za razstavljene predmete ter jim zaželel še veliko novih mojstrovin. Za kulturni program so poskrbeli Prijatelji 6 ŠE iz Šešč.	T. Tavčar
Ko spregovori srce, zmore glava in roke
Elizabeta Meh naj starejša Vrbenčanka
Obiskovalci so knjižnico napolnili do zadnjega kotička
Medobčinsko splošno knjižnico Žalec so konec oktobra obiskali stanovalci Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko.
V okviru prostovoljnega
dela, ki poteka v obliki bralnih uric enkrat mesečno, so organizirali družabno srečanje, na katerega so se v velikem številu odzvali ne le stanovalci domov, temveč tudi drugi obiskovalci knjižnice.
Program je vodila direktorica Jolanda Železnik, ki je v uvodu obiskovalce nagovorila s pozdravnim verzom župana Občine Žalec Lojzeta Posedela. Svoje delo v domu sta na kratko opisali Laura Jelen in Anica Krčmar.
Stanovalci so se izkazali kot spretni ustvarjalci, katerih ročna dela so bila razstavljena v knjižnici, nekateri izmed njih pa so zbrali pogum in se predstavili tudi kot pesniki in pevci. Za prijetno vzdušje so poskrbeli otroci Osnovne šole Vransko ter priznani citrarki Neli in Karmen Zidar Kos. Zvok citer pa je prebudil glasove obiskovalcev, ki so veselo zapeli stare ljudske pesmi.
T. Tavčar
Lizika zgosti ob rojstnem dnevu
Elizabeta Meh iz Vrbja je prejšnji teden praznovala 90. rojstni dan. Ob njenem visokem jubileju so jo obiskali člani Društva upokojencev Vrbje in predstavniki KS Vrbje ter ji izročili cvetje in priložnostni darili.
Elizabeta Meh se je rodila
19.	novembra 1918 v kraju Lehen na Pohorju. V družini je bilo kar štirinajst otrok, od teh je živih še devet. Življenje v takratnih časih in v tako veliki družini ni bilo lahko. Tako kot bratje in sestre je tudi Lizika morala že kot otrok od doma. Skoraj deset let je služila pri kmetih. V teh težkih letih služenja pa se ji je vendarle nasmehnila sreča, ko jo je v služenje sprejel škof Maksimiljan Držečnik. Pri njem je našla tudi prijazno in toplo besedo, ki je bila marsikdaj več vredna kot kos kruha. Leta 1949 je prišla v Savinjsko dolino k sestrični Treziki Rizmal, delo pa
je našla v Splošni bolnišnici Celje, na pljučnem oddelku v Novem Celju, kjer je ostala vse do svoje upokojitve leta 1972. V Vrbju sta si z možem Jožetom ustvarila družino in zgradila hišo, v kateri živi Lizika še danes, žal pa je moža prehitro vzela bolezen. Hči Marija živi v Ljubljani in Lizika se vedno nezmerno veseli, ko je obiščejo vnukinje z družinami, še posebej je vesela pravnukov. Sin Jože živi z družino v domači hiši in tako
Lizika ni sama na stara leta.
Pravi, da rada gleda zabavnoglasbene oddaje, tudi politika ji ni tuja. Rada je z vsem na tekočem. Vedno je rada brala, zadnje čase ji malce nagaja vid. Sicer je vedra in še kar dobrega zdravja. Za boljše počutje si velikokrat kar sama pomaga z zeliščnimi čaji in raznimi kremami. »Med, še posebej gozdni, pa je najboljši za zdravje,« je prepričana Lizika Meh.	T. Tavčar
V tednu Karitas	Savinjski izdelki tudi v Neaplju
V tednu Karitas od 24. do
30.	novembra so se v Župnijskem Karitasu sv. Pavel Prebold ozrli na delo v letu 2008. Za njimi je vrsta pomembnih dobrodelnih aktivnosti, nazadnje oktobrski dobrodelni koncert za Anin dom. V tednu Karitas bodo slovesno romali na Slomškovo Ponikvo, nato pa se bodo udeležili še generalke koncerta Klic dobrote v dvorani Golovec v Celju. Teden Karitas bodo s svečano nedeljsko sv. mašo 30. novembra zaključili v domači župnijski cerkvi.
»Za nas, sodelavce Karitas, je bilo to leto najlepše, saj so sanje postale resničnost, ko smo na Pavlovo nedeljo, 20. januarja, svečano blagoslovili nove prostore v Aninem domu. Ob tej priložnosti bi se želel še enkrat zahvaliti našemu župniku gospodu Damjanu Ratajcu in vsem tistim, ki so aktivno pomagali pri gradnji in ureditvi prostorov Karitas. Sodelavci ŽK imamo zdaj zares odlične pogoje za delovanje karitativne dejavnosti, enako zadovoljni so tudi naši obiskovalci, kar zelo dobro vpliva na skupno pozitivno energijo,« je povedal
Alojzij Cilenšek. Župnijsk Karitas sv. Pavel v Prebodu je bila ustanovljena komaj pred dvema letoma in pol, pa se ponaša že s številnimi pomembnimi dobrodelnimi akcijami. Kot je povedal tajnik Župnijske Karitas Prebold Alojzij Cilenšek, je aktivnih sodelavcev preboldske Karitas pod vodstvom Amalije Cukjati 14. Pretežno so stalni člani upokojenci, nekaj sodelavk pa sodeluje tudi občasno. Letos jih je po težki bolezni zapustila Angela Strnišnik, ki je bila njihova članica od ustanovitve.
;
V preboldski Karitas so v tem letu oddali 5.290 kosov oblačil in čevljev, 476 kosov igrač, zaves in posteljnine, nekaj kosov pohištva in bele tehnike je bilo posredno oddanih. Za vse dejavnosti so do zdaj opravili kar 905 prostovoljnih delovnih ur. Največ te pomoči so bili deležni romunski sezonski delavci, ki delajo pri različnih pridelovalcih hmelja. »Ne da se opisati njihove sreče, kar verjeti ne morejo, da se toliko lepih stvari nekje dobi še čisto zastonj in potem, ko odhajajo, se zahvaljujejo, vidi se jim na obrazih, da so srečni. Ob takih trenutkih
smo srečni tudi mi, sodelavci, saj nam je toplo pri srcu, ko vidimo, da naš trud ni zaman.«
Na Anino nedeljo so pripravili že 3. srečelov z izkupičkom
1.500	evrov in Alojzij Cilenšek pravi, da so res hvaležni vsem donatorjem za praktična darila, ki so jim omogočili tako uspešno izvedbo srečelova. Sodelavci ŽK so pomagali pri prodaji vstopnic tudi za pomladanski koncert Zapojmo staršem in za oktobrski 3. dobrodelni koncert Zapojmo za Anin dom.
Poleg omenjenih dejavnosti so precej časa namenili delitvi hrane iz intervencijskih zalog. Hrano so letos dobili dvakrat v skupni količini 11.100 kg. V celotnem obdobju je pakete s hrano prejelo 480 družin ali 1380 družinskih članov. Poleg omenjene hrane so z lastnimi sredstvi za prejemnike socialne pomoči, ki so prijavljeni pri njih in redno mesečno prejemajo pakete, nabavili še ostala potrebna živila.
V preboldski Karitas se zavedajo, da je tudi pri njihovem delu potrebno redno izobraževanje, zato se udeležujejo vseh semenarjev, ki jih organizira Škofijska Karitas Celje. Letos so se tako udeležili že 4 semenarjev. Poleg dobrodelne dejavnosti se udeležujejo tudi skupnih župnijskih romanj. Letos najzanimivejše romanje je bilo v večno mesto Rim, še posebej nepozabno je bilo srečanje s papežem Benediktom v Vatikanu. Preboldski karita-sovci pred prazniki organizirajo tudi delavnice, kjer izdelujejo butare, adventne venčke, voščilnice in drugo. Za dobro sosedsko sodelovanje pa so organizirali tudi srečanje s sosednimi ŽK, ki je zelo lepo uspelo, je še dodal Alojzij Cilenšek.
L. K.
%
Darujte v tednu Karitas
Na Župnijski Karitas sv. Pavel Prebold sporočajo, da še vedno zbirajo oblačila, posteljnino, zavese, obutev, igrače, belo tehniko in kosovno pohištvo pa posredujemo interesentom. Zato vabijo vse, ki imate doma odvečna oblačila, in druge uporabne predmete vabijo, da jih prinesete v prostore Karitas v Anin dom. V Tednu Karitas bodo dežurali med drugim v četrtek, 27. 11., med 9. in 11. uro in popoldne med 16. in 18. uro. Prosijo, da so stvari,
ki jih boste prinesli, čiste in v takšnem stanju, da bi jih tudi darovalci sami po potrebi še vedno lahko nosili! Zavedati se moramo, da ljudje prihajajo po pomoč, ko so v stiski in zato moramo biti pazljivi, kaj in kako jim ponudimo, da ne bi dobili občutka ponižanja. Pri njihovem obupu jim poskušajo dati upanje. Naj bo Teden Karits priložnost, da potrka na srce ljudi dobre volje. S skupnimi močmi bomo lahko z malo truda osrečili ljudi, ki so v stiski in potrebujejo našo pomoč.
Srečanje gasilskih veteranov
Sredi oktobra je GZ Žalec oz. komisija za veteranke in veterane v dvorani Doma krajanov Gomilsko pripravila že 48. srečanje gasilskih veterank in veteranov PGD in PIGD Žalec.
Kot nam je povedal Franci Čretnik iz Gasilske zveze Žalec, je celotni program srečanja, ki ga je sicer pripravila predsednica komisije za veterane GZ Žalec Savina Naraks, vodila članica PGD Gomilsko Lucija Blatnik. V kulturnem
programu so sodelovali naj-mlajši člani PGD Gomilsko, vokalistka Eva Skok, na klavirju Barbara Trogar, na harmoniki pa Žiga Drobež. Uvodu je sledila predstavitev programa za delo z gasilskimi veterankami in veterani GZ Žalec in realizacija opravljenega dela v sliki in besedi v multimedijski projekciji. Vsi prisotni so z enominutnim molkom počastili tudi vse preminule gasilke in gasilce.
Več kot 200 udeležencev
srečanja so pozdravili tudi predsednica komisije za veterane GZ Žalec Savina Naraks, v imenu GZ Žalec podpredsednik zveze Franci Skok, v imenu savinjsko-šaleške regije pa Franci Naraks. Slednji je čestital veteranom PGD Ka-saze - Liboje za osvojeno 2. mesto na državnem gasilskem tekmovanju in za skupno 2. mesto v pokalnem tekmovanju GZ Slovenije. Na srečanju, ki se je končalo z družabnim druženjem, je podpredsednik GZ Žalec Franci Skok podelili plakete veterana. Plaketo so prejeli Janez Jelen, Vili Košenina, Štefka Rančigaj iz PGD Gomilsko, Vili Oglajner, Ivan Vidmajer iz PGD Dobriša vas Petrovče, Anton Ožir in Stanko Jelen iz PGD Kasaze - Liboje, Marija Ribič iz PGD Trnava, Ivan Klinc, Bogomir Naraks in Rihard Kopušar iz PGD Žalec ter Franc Tajnšek, Vinko Bršek in Peter Serdoner iz PGD Pari-žlje - Topovlje.	L. K.
Srečanje gasilskih veteranov
Slovenska stojnica z značilnimi slovenskimi izdelki
Združeno poveljstvo sil zveze NATO v Neaplju vsako leto organizira mednarodni dobrodelni bazar pod pokroviteljstvom Kluba žena pripadnikov Združenega poveljstva. Namen bazarja je zbiranje finančnih sredstev, izmenjava različnih kultur in običajev ter utrjevanje prijateljstva z lokalno skupnostjo. Ves denar, zbran s prodajo značilnih nacionalnih izdelkov, hrane in pijače, namenijo v dobrodelne namene.
Pred kratkim so na dobrodelnem bazarju tako kot vsako leto sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske s svojimi ženami in partnerkami, ki delajo v NATO poveljstvu in žirijo v Neaplju. Poleg Slovenije so se s tradicionalnimi in tipičnimi nacionalnimi izdelki predstavili pripadniki 22 držav ter posamezni lokalni obrtniki in prodajalci.
Vabilo za sodelovanje s prošnjo za pomoč in donacijo izdelkov so slovenski vojaki iz Neaplja poslali številnim slovenskim podjetjem, obrtnikom in posameznikom. V imenu slovenske skupnosti v Neaplju je Bojan Božnik sporočil: »Za donacijo lastnih izdelkov se je odločilo večje število podjetij, obrtnikov in posameznikov, ki so s podaritvijo svojih edinstvenih izdelkov izkazali nesebično pomoč pri izvedbi bazarja in s tem promovirali predvsem našo državo. Tujci so pokazali
za slovenske izdelke izredno zanimanje in jih tudi vse pokupili. Večina obiskovalcev naše stojnice je kar osupnila nad slovenskimi izdelki. Slišali smo vzklike: “Čudovito! Enkratno! Tega pa še nisem nikoli ridel/a! Moram obiskati Slovenijo!” Navdušeni so bili tudi nad pristnimi, okusnimi slovenskimi dobrotami (potico, blejsko rezino in grma-
do, dolenjsko ...), ki so jih posebej za ta dogodek pripravile in spekle soproge in partnerke slovenskih pripadnikov. Tudi slovenska stojnica je izstopala s svojo izvirnostjo, z izdelki visoke kakovosti (“Narejeno v Sloveniji”) in s pridihom slovenske gostoljubnosti.«
Slovenska skupnost v Neaplju je seveda hvaležna vsem, ki so pripomogli k tako uspešni predstavitvi na mednarodnem bazarju. »Za njihove izdelke se jim iskreno zahvaljujemo, saj so s svojim dobrosrčnim prispev-
kom pomagali zbrati finančna sredstva za dobrodelni namen. Slovenska skupnost v Združenem poveljstvu sil zveze NATO v Neaplju bo ves zbrani denar podarila pomoči potrebnim otrokom, zapostavljenim in bolnim v Republiki Sloveniji. Upamo, da se bo naslednje leto na naše vabilo odzvalo še več podjetij, obrtnikov in dobrosrčnih posameznikov,« so še zapisali in prosili, da naštejemo letošnje donatorje. Iz celjske regije so bili: Etnološko društvo Hmeljarska vas iz Kal pri Šempetru, Art ceramics and design Jaroslav Hrustalenko iz Šempetra, Čipkarstvo Hrane Kosič iz Šempetra in Steklarstvo Rogaška, d. d. Iz drugih regij pa so bili donatorji: Radenska, d. d., Radenci, Lončarstvo Žuman, Ljutomer, Medičarstvo in svečarstvo Ivan Puž s Ptuja, Medičarstvo Celec Jožica iz Ratkovcev, Smodiš Brigita, s. p., izdelki iz slame, Jože Laki, s. p., izdelava lesenih izdelkov domače obrti iz Velike Polane, ZTK Beltinci, Albin promotion, d. o. o., iz Majšperka, Studio Koder, d. o. o., Idrijska čipka iz Idrije, Čipka Art 2000 iz Idrije, Soline pridelava soli, d. o.
o., iz Portoroža, Skupina Droga Kolinska iz Ljubljane, Ljubljanske mlekarne, Cirila Šmid, s. p., izdelava dražgoških in loških medenih kruhkov iz Železnikov, Metronic - komet, d. o. o., iz Trbovelj in Beti, d. d., iz Metlike.
K.	R.
Slovenska stojnica je pritegnila pozornost obiskovalcev dobrodelnega bazarja v Neaplju
Priprave na gasilske olimpijske igre
Gasilska zveza Slovenije je
12.	novembra v dvorani gasilskega doma v Žalcu organizirala prvi sestanek predstavnikov ekip, ki so si z doseženim uspehom na državnem tekmovanju letos pridobile pravico do nastopa na izbirnem tekmovanju za gasilsko olimpijado prihodnje poletje na Češkem. Sestanka so se udeležili predstavniki okoli 90 društev iz vse Slovenije in vodstva gasilskih zvez.
Kot so nam povedali, so dobili smernice za priprave v zimskem in spomladanskem obdobju, da bodo ekipe čim bolje kondicijsko in seveda tudi tehnično pripravljene. Na izbirnem tekmovanju bodo namreč samo najboljše ekipe pridobile pravico zastopati Slovenijo na gasilskih olimpijskih igrah
leta 2010. Prihodnje leto bodo na tekmovanju za uvrstitev na mladinsko olimpijado nastopile tudi mladinke PGD Gomilsko.
Ekipe iz Slovenije so sicer na gasilskih olimpijadah vedno dosegale odlične rezultate, velikokrat tudi že najvišja mesta, pravi Sabina Sorčan. Med nji-
mi gre omeniti tudi enote iz Savinjske doline, in sicer mladinke PGD Andraž, ki so bile na olimpijadi dvakrat in so leta 2003 postale celo olimpijske prvakinje, in PGD Gomilsko, ki je s svojimi enotami na teh tekmovanjih nastopilo že večkrat in so se prav tako zapisali med prejemnike medalj. L. K.
Mladina in gore
V Puconcih je potekalo 20. regijsko tekmovanje Mladina in gore za Štajersko. Nastopilo je trideset ekip. Ekipe iz Spodnje Savinjske doline so dosegle odlične rezultate.
Na državno tekmovanje, ki bo 10. januarja v Podnanosu, so se uvrstile kar tri ekipe, in
sicer ekipa Planšarji OŠ Vransko, Mladi planinci OŠ Braslovče in Uhojeni planinci OŠ Griže.	T. T.
OBČINA ŽALEC
Torek, 2. december, ob 17. uri,
veseli december v knjižnici: pravljice, pesmice, ustvarjalnice, tudi Božiček;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 3. december, ob 11. uri
TA VESELI DAN KULTURE - Kresniček, otroška opereta, igrajo OŠ Šempeter za učence OŠ Občine Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 3. december, od 11. do 16. ure
TA VESELI DAN KULTURE -dan odprtih vrat Medobčinske * splošne knjižnice Žalec; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 3. december, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora v Žalcu
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 3. december, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Zmaga Lenardiča;
Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 4. december, ob 16. uri
Beremo z Manco Košir, drugo srečanje bralnega krožka; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec v sodelovanju z UPI Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 4. december, ob 18. uri
predstavitev knjige: Religija in nasilje: eseji in razprave; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 4. december, ob 19.30
koncert ob 8-letnici delovanja VS CANTEMUS;
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 5. december, ob 17. uri
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: Lunina vila in Miklavž, lutkovna predstava (Mavrično gledališče Ljubljana); Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 5. december, ob 17. uri
obhod Miklavževe skupine po Levcu;
Levec
(Turistično kulturno društvo Levec, 041 504 981).
Petek, 5. december, od 17. ure dalje
miklavževanje;
Vrbje
(Turistično društvo Vrbje,
041 507 546).
Petek, 5. december, ob 19. uri
14.	Kavarniški večer, Orlando Uršič (pisatelj in direktor založbe Litera);
Kavarna Mignon
(GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 6. december, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica; središče Gotovelj (TOD Lipa Gotovlje,
040	790 342).
Sobota, 6. december, ob 16. uri
Miklavžev pohod;
zbor planincev pri pisarni PD
Žalec
(Planinsko društvo Žalec,
031 320 242).
Nedelja, 7. december, ob 7. uri
izlet v neznano; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 031 667 064).
Nedelja, 7. december, od 10. do 16.30
adventni sejem v dvorcu Novo Celje;
dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 7. december, od 15. do 19. ure
odprtje in blagoslov razstavljenih jaslic; gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče,
041	709 156).
Sobota, 7. december, ob 16.30
lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka; dvorana GD Levec (Turistično kulturno društvo Levec, 041 504 981).
Nedelja, 7. december, ob 17. uri
adventni koncert: Vokalna skupina Candela KD Petrovče (vstop prost); dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 7. december, ob 20.30
5moških.com, komedija (Špas teater);
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 8. december, ob 16. uri
računalniški tečaj: iskanje, rezervacija gradiva v sistemu Cobiss, uporaba »Moje knjižnice« - brezplačno; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 8. december, ob 20. uri
BOŽIČNI VEČER, komična kriminalka s prilivom melodrame (Gledališče Koper); gledališki abonma ponedeljek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 9. december, ob 17. uri
veseli december v knjižnici: pravljice, pesmice, ustvarjalnice, tudi Božiček;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 9. december, ob 20. uri
BOŽIČNI VEČER, komična kriminalka s prilivom melodrame (Gledališče Koper); gledališki abonma torek in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 10. december, ob 16. uri (po urniku)
PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 10. december, ob 18. uri
predstavitev knjige Žalec 2008: naše mesto skozi fotografski objektiv;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec v sodelovanju z Univerzo za III. življenjsko obdobje, 712 12 52).
Četrtek, 11. december, ob 17. uri
JANKO IN METKA, opera za otroke, cicibanov abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 12. december, do nedelje, 21. decembra
odprtje prodajne razstave likovnih del različnih avtorjev; razstavno-prireditveni prostor v Domu Svoboda Griže (Kulturno-umetniško društvo Svoboda Griže, 041 663 202).
Petek, 12. december, ob 19. uri
4.	kinotečni večer, Darfur, celovečerni dokumentarni film Toma Križnarja in Maje Weiss; Kavarna Mignon (GLD Aletheia, 031 659 485).
Petek, 12. december, ob 20. uri
3 BIG BAND ORCHESTRA z gostjo DARJO ŠVAJGER; glasbeni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 13. december, ob 7. uri
planinski izlet: Koroška pot, 3. del;
zbor planincev pri pisarni PD Žalec, ob 7.15 na Trju (Planinsko društvo Galicija,
041 662 883).
Sobota, 13. december, ob 10. uri
kuharski tečaj božično-novoletnega menija;
Vinska Gora (pri cerkvi) (Društvo kmečkih žena Ponikva, 031 442 317).
Sobota, 13. december, med 8. in 12. uro
domača prednovoletna tržnica; parkirišče KS Griže (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Sobota, 13. december, od 9. do 19. ure
razstava jaslic;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 13. december, ob 20. uri
planinski ples; gostišče Rimljan (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Nedelja, 14. december, ob 9. uri
3.	pohod na Kamnik; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 041 740 753).
Nedelja, 14. december, od 9. do 19. ure
razstava jaslic;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče,
041 709 156).
Nedelja, 14. december, od 10. do 16.30
adventni sejem v dvorcu Novo Celje;
dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 14. december, ob 17. uri
adventni koncert: Tolkalna skupina ŠUS (vstop prost); dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 15. december, ob 16. uri
po sprehajalni Savinovi poti; zbor udeležencev pred Savinovo hišo
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 15. december, ob 16. uri
PET PEDI, plesne delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 15. december,
ob 17. uri
računalniški tečaj: iskanje gradiva v sistemu Cobiss -zahtevno;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 15. december, ob 18. uri
spominski večer ob 60-letnici Rista Savina;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 16. december, ob 11.50
KOK TI MEN' ZDEJ DOL VISIŠ (SMG Ljubljana); mladinski abonma in izven; predstava samo za osnovne šole; Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 16. december, ob 17. uri
KOK TI MEN' ZDEJ DOL VISIŠ (SMG Ljubljana); mladinski abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 16. december, ob 17. uri
veseli december v knjižnici: pravljice, pesmice, ustvarjalnice, tudi Božiček;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 17. december, ob 18. uri
novoletni koncert Godbe Liboje;
Dom Svobode Liboje (Kulturno društvo Godba Liboje, 041 929 942).
Sreda, 17. december, ob 20. uri
NOVI ČEVLJI, žepna opera, Paramundus - glasbeno teaterski kolektiv;
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 18. december, ob 15.30
pokal sprintko I. tekma;
I.	OŠ Žalec (Atletski klub Žalec,
051 413 661).
Četrtek, 18. december, ob 20. uri
OKROGLI MUZIKANTI in ansambel FRANCA MIHELIČA, posebni gost večera Miha Dovžan, narodnozabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 20. december, ob 6.30
pohod preko štirih vrhov savinjske planinske poti; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 041 688 055).
Sobota, 20. december, od 9. do 19. ure
razstava jaslic;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče,
041 709 156).
Sobota, 20. december, od 10. do 12. ure
božični sejem; ob kmečki tržnici v Žalcu (Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Sobota, 20. december, ob 17. uri
krasitev zelenice (likovna delavnica) in srečanje z Božičkom;
Levec
(Turistično kulturno društvo Levec, 041 504 981).
Nedelja, 21. december, od 9. do 19. ure
razstava jaslic;
Gasilski dom Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče,
041 709 156).
Nedelja, 21. december, od 10. do 16.30
adventni sejem; dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 21. december, ob 17. uri
adventni koncert: Irena Kralj - klavir, Nina Baša - flavta, Nataša Kranjc - sopran (vstop prost);
dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 21. december, ob 17. uri
mladi talenti Šempetra se predstavijo;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (Kulturno-umetniško društvo Grifon, 031 431 816).
Ponedeljek, 22. december, ob 19. uri,
predstavitev sedme številke književne revije Vpogled, posvečene osrednjemu gostu -ak. slikarju Rudiju Španzlu ob njegovi 60-letnici;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 23. december, ob 17. uri
veseli december v knjižnici: pravljice, pesmice, ustvarjalnice, tudi Božiček;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 24. december, ob 22. uri
pohod z baklami;
Studence pri avtobusni postaji (Turistično društvo Ponikva,
041 939 508).
Sreda, 24. december, ob 23. uri
pohod z baklami k polnočnicam;
zbirno mesto Dom Završanov v Zavrhu
(Turistično društvo Galicija,
041 660 157).
Četrtek, 25. december,
odprtje razstave jaslic;
pri Domu Završanov v Zavrhu
(do 2. februarja 2009)
(Turistično društvo Galicija,
041 745 558).
Četrtek, 25. december, med 15. in 18. uro
božična skrivnost v Jami Pekel; zadnji vstop v jamo ob 17.30 (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56 ali 031 645 937).
Petek, 26. december, ob 7.30
izlet na Stolpnik; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 041 688 055).
Petek, 26. december, ob 9. uri
planinski pohod v neznano; odhod izpred Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje,
714 03 56).
Petek, 26. december, ob 10. uri
blagoslovitev konj;
pri cerkvi v Galiciji (po maši ob
10.	uri)
(Turistično društvo Galicija,
041 444 993).
•
Petek, 26. december, med 15. in 18. uro
božična skrivnost v Jami Pekel; zadnji vstop v jamo ob 17.30 (Turistično društvo Šempeter, 700 20 56 ali 031 645 937).
Petek, 26. december, ob 18. uri
turnir v košarki - »trojke«; prostori telovadnice Trje -Galicija
(Športno društvo Hofrein,
041 857 170).
Petek, 26. december, ob 19. uri
božično-novoletni koncert Godbe Zabukovica;
Dom Svobode Griže (Kulturno društvo Godba Zabukovica, 041 314 377).
Petek, 26. december, ob 20. uri
HRUP ZA ODROM, komedija (Špas teater);
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 27. december, ob 16.45
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: nastop mažoretk; Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 27. december, ob 17. uri
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: Pika Nogavička, plesno-glasbena predstava; plesna skupina Mojce Horvat; Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 27. december, ob 19. uri
HRESTAČ, pravljični balet v 2. dejanjih, Opera in balet SNG Maribor;
odhod izpred Hotela Žalec ob
17.30
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 28. december, ob 16. uri
promocija prve zgoščenke ansambla Vihar »Vzemi si čas za sanje«;
Dom krajanov Galicija (Kulturno društvo Galicija,
041 882 970).
Nedelja, 28. december, ob 16.45
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: nastop mažoretk; Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 28. december, ob 17. uri
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: klovnesa Mika Maka, klovnesa Eva Škofič Maurer;
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 29. december, ob 16.45
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: nastop mažoretk; Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 29. december, ob 17. uri
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: Čarobni prah (Mini teater);
Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 30. december, ob 16.45
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: nastop mažoretk; Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 30. december, ob 17. uri
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: V ozvezdju postelje (GOML Ljubljana); Dom II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 31. december, ob 11.30
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE: silvestrovanje s Piko Fliko
pred Domom II. slovenskega
tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 31. december, ob 15. uri
silvestrski tek po ulicah Žalca; start in cilj na parkirišču ŠC Žalec
(Atletski klub Žalec,
051 413 661).
Sreda, 31. december, ob 23. uri
silvestrovanje na prostem; Avtobusna postaja Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Sreda, 3. december, od 9. do 18. ure
Ta veseli dan kulture - dan odprtih vrat Knjižnice Prebold; Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 5. december, ob 17.30
prihod MIKLAVŽA s spremstvom in obdaritev otrok; (prijava za obdaritev otrok do 10. leta starosti do srede, 3. decembra);
Župnijska cerkev sv. Pavla Prebold;
Župnijski urad sv. Pavel Prebold (Župnijski urad sv Pavel Prebold, 572 41 83).
Sobota, 6. december, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 6. december, od 10. do 12. ure
ustvarjalna delavnica v Knjižnici Prebold; izdelava božičnih voščilnic in okraskov;
Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 13. december, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold - center (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 13. december, ob 19. uri
tekma III. SKL - člani : KK Prebold: Primafoto;
Športna dvorana Prebold;
KK Prebold
(Aljoša Cvar, 041 450 445).
Sobota, 13. december, ob 19. uri
veseli december v Mariji Reki;
Dom pod Reško planino;
KD Marija Reka (Monika Lobnikar,
041 241 203).
Petek, 19. december, ob 18. uri
Dobrodelni novoletni koncert; telovadnica OŠ Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20).
Sobota, 20. december, od 8. do 11. ure
božična tržnica;
Prebold - center;
Društvo podeželskih žena Občine Prebold in Občina Prebold (Danica Uplaznik, 572 42 85, Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 21. december, ob 9. uri
prihod luči miru iz Betlehema -prinesejo jo skavti stega Prebold - Polzela 1;
Župnijska cerkev sv. Pavla Prebold;
(Župnijski urad sv. Pavel Prebold, 572 41 83).
Sreda, 24. december,
pohod z baklami do Doma pod Reško planino;
(zbirališče pri športnem igrišču v Mariji Reki med 19. in 20. uro);
Marija Reka;
PD Prebold
(Tonči Cestnik, 041 691 290).
Četrtek, 25. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert
Pihalnega
orkestra Prebold;
Dvorana Prebold;
Pihalni orkester Prebold (Branko Verk, 041 783 207).
Petek, 26. december, ob 8. uri
zimski pohod na Golavo; Športna sekcija PGD Šešče (Marjan Siter, 031 663 947).
OBČINA POLZELA
Sobota, 6. december, ob 12.15
srečanje rudarjev Občine Polzela ob dnevu zavetnice rudarjev - sv. Barbare; Kamnolom Andraž (Anton Mešič, 041 602 974).
Sobota, 6. december, ob 15. uri
8. Miklavžev pohod na Vimperk;
odhod izpred bifeja društva upokojencev
(Erna Drofenik, 572 01 20).
Nedelja, 7. december, ob 11.30
miklavževanje;
Dom krajanov Andraž (Janez Furman, 041 773 222).
Ponedeljek, 8. december, ob 18. uri
delavnica: ustvarjanje prazničnih vizitk;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Četrtek, 8. december, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje občanov;
Občinska knjižnica Polzela; Krajevna organizacija RK v sodelovanju
z Občinsko knjižnico Polzela.
Petek, 12. december, ob 16. uri
127. lunohod na Goro Oljko;
odhod izpred Društva upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790).
Nedelja, 14. december, ob 6. uri
pohod na Tišje;
zbirališče na parkirišču pred
občinsko
stavbo
(Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja, 14. december, ob 15. uri
urica ljudskih melodij in napevov;
Dom krajanov Andraž (Milan Zabukovnik,
040	215 545).
Ponedeljek, 15. december, ob 18. uri
božičnopravljična ura; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Sreda, 17. december, ob 16. uri
prireditev ob Dedku Mrazu; Dom krajanov Andraž (Martina Ograjenšek,
041	278 328).
Sobota, 20. december, ob 8. uri
zadnji planinski izlet v neznano;
zbirališče pri Športnem igrišču Andraž
(Vili Pižorn, 041 783 134).
Sobota, 20. december, ob 10. uri
božični sejem in krasitev jelke;
parkirišče pred občinsko stavbo
(Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sreda, 24. december, ob 24. uri
polnočnica na Gori Oljki;
cerkev sv. Križa
(Jože Kovačec, 705 00 03).
Četrtek, 25. december, ob 18. uri
Božično-novoletni koncert; cerkev sv. Marjete na Polzeli (Stane Podbregar).
Petek, 26. december, ob 18. uri
božični koncert; cerkev v Andražu (Dani Sitar, 041 204 760).
Torek, 30. december, ob 8. uri
tradicionalni božično-novoletni pohod - koledniki;
zbirališče na parkirišču ob občinski stavbi (Rudi Divjak, 031 525 790, Zoran Štok 041 754 778).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 30. november, od 8. do 12. ure
razstava izdelkov Tine Lesjak v prostorih DPM;
DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Četrtek, 4. december, ob 18. uri
potopisno duhovno predavanje
ga. Eli Trobec
»Po sledeh alkimista«;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98 - v času odprtosti knjižnice).
Sobota, 6. december
Miklavžev pohod na Mrzlico; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(JožeMarovt, 041 570 151).
Nedelja, 14. december, ob 16. uri
koncert godbe na pihala Zarja iz Šoštanja z gosti;
Občina Braslovče (Renata Marolt).
Sobota, 20. december, ob 19. uri
božično novoletna prireditev v Kulturnem domu Letuš; Kulturno društvo Letuš (Eva Mogel).
Nedelja, 21. december, ob 15. uri
veselo božično rajanje pri dvorani DTV Partizan; Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter).
Sreda, 24. december
»K polnočnicam k Sv. Janezu in Pavlu«;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Jože Marovt, 041 570 151).
Sobota, 27. december
zaključek leta;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Toni Ramšak, 041 526 678).
Torek, 23. december, ob 18. uri
ura pravljic - Božična pravljica; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98 - v času odprtosti knjižnice).
OBČINA TABOR
Petek, 5. december, ob 17. uri
PRIHOD SV. MIKLAVŽA IN PRAVLJIČNA IGRA;
Dom krajanov Tabor Turistično društvo Tabor in Dramska
skupina Teloh (041 515 988).
Ponedeljek, 15. decembra, do srede, 31. decembra
ogled likovne razstave KUD Ivan Cankar
Tabor, Likovne sekcije Mavrica; ogled v času uradnih ur Občine; sejna soba Občine Tabor KUD IC Tabor Likovna sekcija Mavrica (051 357 214).
Sobota, 20. december, ob 19.30
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Z GOSTI;
Dom krajanov Tabor Pevsko društvo Tabor (03 705 70 90).
Sreda, 24. december
OBISK BOŽIČKA ZA VSE OTROKE;
vrtec Tabor, ob 9. uri, POŠ Tabor ob 10. uri;
Občina Tabor (03 705 70 80).
Četrtek, 25. december
BOŽIČNI NOČNI POHOD NA KRVAVICO IN ZAJČEVO KOČO; odhod izpred stare šole v Lokah, ob 16. uri Planinsko društvo Tabor (03 572 72 14).
Sobota, 27. december, ob 18. uri
TRADICIONALNI DECEMBRSKI TURNIR TROJK V KOŠARKI;
Dom krajanov Tabor TVD Partizan Tabor (031 764 505).
Telefon: 03/712 12 80
PRIREDITVE V DECEMBRU 2008
Sreda, 3.12., od 11. do 18. ure v
Medobčinski splošni knjižnici Žalec, v vseh ostalih enotah od 13. do 16. ure, Ta veseli dan kulture - dan odprtih vrat.
Četrtek, 4. 12., ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec drugo srečanje bralnega krožka Beremo z Manco Košir v sodelovanju z UPI Ljudsko univerzo Žalec.
Četrtek, 4. 12., ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Religija in nasilje: eseji in razprave.
Ponedeljek, 8.12., ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec računalniški tečaj - osnovni: iskanje, rezervacija gradiva v sistemu Cobiss - osnovno, uporaba "Moje knjižnice" - brezplačno. Tečaj bo vodil Bojan Uranjek.
Sreda, 10. 12., ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Žalec 2008: naše mesto skozi fotografski objektiv v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Žalec.
Ponedeljek, 15.12., ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec računalniški tečaj - napredni: iskanje gradiva v sistemu Cobiss - zahtevno, predstavitev podatkovnih baz in njihova uporaba - brezplačno. Tečaj bo vodil Bojan Uranjek.
Torek, 2., 9., 16., in 23.12., ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec veseli december v knjižnici: pravljice, pesmice, ustvarjalnice, tudi Božiček.
Najmlajši ne spreglejte: v veselem decembru boste z malo truda in sreče prišli do nagrade - rešite našo nagradno križanko!
NOVOLETNE DELAVNICE 2008 (december)
Dan, datum	ura	knjižnica	delavnica
Torek, 2. 12.	14.00	Griže	vizitke
Četrtek, 4. 12.	16.00	Petrovče	novoletni okraski
Ponedeljek, 8. 12.	18.00	Polzela	vizitke
Četrtek, 11. 12.	17.00	Polzela	vizitke
Petek, 12. 12.	17.00	Vransko	vizitke
Petek, 5.12., ob 17.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstop prost

Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
Štefan Kardoš dobitnik kresnik 2008 Dr. Boris Skalin: Dolina Savinje
VESELI DECEMBER ZA NAJMLAJŠE
Lunina vila MIKLAVŽ
Lutkovna predstava
Noč čarovnic
be Litera, pri kateri je roman izšel, je uvodoma pozdravila Irena Štusej. Povedala je, da je bil Kardoš za nagrado nominiran že leta 2004 z romanom Sekstant, pri katerem si deli avtorstvo še z dvema drugima pisateljema, nato pa je Robert Titan v pogovoru razgrnil večplastnost nagrajenega romana, iz katerega je avtor bral tudi odlomke.
Večer se je končal z vprašanjem, kaj je tisto, kar tako magično privlači slovenske bralce, da segajo po delih avtorjev, ki prihajajo iz prekmurskih ravnic, mrtvic, jutranjih meglic, z žitnih polj z makom in še česa. Odgovor bo morda našel vsak, ki bo prebral nagrajeno delo Štefana Kardoša. Udeleženci večera so lahko po občutno nižji ceni kupih roman Rizling polka, kar je omogočila založba Litera, ki je bila tudi pokroviteljica večera.
T.T.
so bili Petrovški vandrovčki, ki pa edini ne spadajo pod okrilje KUD Petrovče. Vsak zbor je zapel nekaj pesmi in tako navdušil občinstvo. S skupno pesmijo, ki so jo zapeli na koncu, so obljubili, da se skupaj na oder vrnejo ponovno drugo leto. T. T.
Kulturno društvo Petrovče premore kar tri pevske sekcije. Zato je na pobudo predsednice Mešanega pevskega zbora A Cappella Jasne Seražin Meško nastal skupni koncert, ki smo mu bili priča na Martinovo nedeljo v dvorani Hmeljar-
skega doma Petrovče.
Petrovčani Petrovčanom je postal sinonim za petrovške zbore, ki skupaj zapojejo domačinom. Najprej moški pevski zbor, potem vokalna skupina Candela, nazadnje še Mešani pevski zbor A Cappella. Gostje
Noč čarovnic zadnja leta tudi pri nas vznemirja otroško domišljijo. Odpravijo se na potep s čarovnicami in duhci in se pogumno spopadajo z bolj ali manj strašnimi zgodbami o pravljičnih bitjih. Medobčinska splošna knjižnica Žalec je tudi letos pripravila ure pravljic z ustvarjalnicami na temo noč čarovnic. Otroci so spoznah dobre duhove in smešne čarovnice.
V knjižnicah v Petrovčah, Libojah, Braslovčah, na Polzeli in v Žalcu so prisluhnili pravljicama o čarovnici Vilmi in Strahcu na večerji. Slednja je bila še posebej zanimiva, saj so pripovedovanje popestrile lutke desetih strahcev, ki so se zbrali na samotnem gradu na slavnostni večerji. Največ veselja pa so imeli otroci z ustvarjanjem lutk; v Žalcu so izdelali velikega pajka, v ostalih enotah pa strahca. Tisti, ki so bili spretnejši in hitrejši, so si okrasih še slamico za čarobni napoj. Nekateri otroci so prišli na ustvarjalnice oblečeni v čarovnice in s tem še dodatno popestrili srečanje. Ure pravljic z ustvarjalnicami je vodila knjižničarka Medobčinske splošne knjižnice Žalec Irena Verbič. T. Tavčar
Utrinek iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec
Perovčani Petrovčanom
Nekoč bolj srečni
S predstavitve pesniške zbirke Energija kozmosa
V Savinovi hiši v Žalcu so poskrbeli za lep kulturni večer. Žalčanka Ivica Cvikl jev samozaložbi izdala zbirko pesmi in besedil za narodno-zabavne ansamble Energija kozmosa.
S pesnico seje pogovarjala Lidija Koceli, ki je bila tudi lektorica pesniških del, v kulturnem programu so nastopih Viki Ašič s harmoniko in tenorist Andrej Bremec ter ansambel Krajcarji.
Tudi pesmi v njeni drugi zbirki, prvo je izdala pred dvema letoma z naslovom Lučka življenja, so preproste, iskrene, ubrane na ljudsko noto: prigodnice in druge priložnostne pesmi ter nežne izpovedne pesmi o hrepenenju, razočaranju, samoti, slutnji neizbežnega konca. V spremni besedi je Tomaž Mahko-vic med drugim zapisal, da večino njenih pesmi preveva nekakšna nostalgija po bolj umirjenem času, kot je ta, ki ga živimo v tej hiperaktivni dobi. O tem pričajo tudi Ivi-čine misli v pesmi Pradedkovi spomini, kjer med drugim pravi, da nekoč smo na svetu bolj srečni bili.	T. Tavčar
Med nastopom Moškega pevskega zbora Petrovče, ki ga vodi Metka Bevc Dergan
V Žalcu berejo z Manco Košir
ske knjige v Žalcu in vodja bralne značke za odrasle Savinjčani beremo. Prisotni so povedali, kaj jim pomeni branje, predvsem pa izrazih željo, da bi občutke o prebranem lahko delili tudi z drugimi. S tem so se povsem približali osnovni zamisli bralnih srečanj - da si upajo o prebranih vsebinah pripovedovati in poslušati tudi druge.
Rdeča nit branja bodo slovenski avtorji. Čeprav je letos poudarek na medkulturnem dialogu, na povezovanju kultur, so se odločili spoznavati slovenske avtorje. Najprej morajo sebi postaviti ogledalo, potem pa gledati skozi okno tudi drugam, so menili.
Srečah se bodo enkrat mesečno. Naslednje srečanje pa bo že 4. decembra, nanj vabijo vse, ki bi se jim želeli pridružiti. T. T.
V prostorih Medobčinske splošne knjižnice Žalec
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so gostili Štefana Kardoša, dobitnika prestižne književne nagrade kresnik.
Pisatelji, ki prihajajo iz Prekmurja, ponavadi ne slišijo radi, da so prekmurski pisatelji, saj tudi vseh drugih slovenskih pisateljev običajno ne imenujemo, da so štajerski ah dolenjski in tako naprej. Hkra-
ti pa vedo, da so po nekem posebnem čudežu zadnji čas prav pisatelji prekmurskega rodu posebej uspešni v širšem slovenskem prostoru. In med njimi je tudi Štefan Kardoš.
Pisatelja Štefana Kardoša, ki je za roman Rizling polka prejel nagrado za najboljši roman leta 2007, Roberta Titana Feliksa, ki je vodil pogovor, in Orlanda Uršiča, urednika založ-
Dolina Savinje je naslov fotografske razstave dr. Borisa Skalina. Razstava je v Savino-vem likovnem salonu v Žalcu na ogled do 1. decembra.
Ob odprtju 6. novembra je zbrane pozdravila direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, o avtorju razstave in fotografijah pa je govoril Aleš Leko Gulič. Dr. Boris Skalin se je rodil v Sedlu pri Kobaridu. Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Trbovljah, v Ljubljani je končal študij agronomije in kasneje doktoriral iz ihtiologi-je, riboslovja.
Na razstavi se predstavlja kot odličen fotograf in varuh
Lojze Posedel čestita dr. Borisu Skalinu, ob njem Aleš Leko Gulič
okolja, ki je z naravo že v mladih letih sklenil sporazum, da jo bo varoval in zavračal človekovo nasilje nad njo (sanacija smetišč ob Savinji - na teh mestih so zrasli ribniki Preserje,
Vrbje, ribnik pri Mozirskem gaju ...). V kulturnem programu sta nastopih Nina Baša s flavto in Irena Kralj na klavirju. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel. T. T.
Prvo srečanje vseh, ki bodo v Žalcu brali v klubu Beremo z Manco Košir, so pripravili v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Manca Košir je pobudnica bralnih srečanj v slovenskem prostoru, od tod tudi ime kluba, ki se kot virus širi med ljudmi.
Številnim ljubiteljem branja, ki so se udeležili ustanovnega srečanja, sta zamisel druženja predstavili Biserka Neuholt z UPI Ljudske univerze Žalec, pobudnica ustanovitve kluba v Žalcu, in Irena Štusej iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec, vodja čajank v knjigarni Mladin -
Z ustanovnega srečanja
Dvodnevna meka slovenskih pianistov Savinjčani beremo
V Glasbeni šoli Rista Savina Žalec so 14. in 15. novembra gostili 9. slovenske klavirske dneve EPTA. V dveh dneh se je zvrstilo vrsto predavanj, klavirskih glasbenih delavnic, koncertov in okrogla miza, ki so bili namenjeni dijakom, študentom in predvsem učiteljem glasbe oz. klavirja. Letošnja rdeča nit klavirskih dni so bili avtorji Jakob Jež, Pavel Šivic in Risto Savin, ki ravno letos praznujejo pomembne okrogle obletnice, Risto Savin pa ima poleg tega v Žalcu tudi stalno prebivališče. Klavirskih dni se je udeležilo več kot 200 udeležencev.
Kot nam je povedal predsednik organizacijskega odbora in pomočnik ravnateljice GŠ Risto Savin Dejan Tamše, so letos klavirske dneve v Žalcu organizirali prvič. Za organizacijo so porabili dva meseca temeljitih aktivnosti, pri čemer so s pomočjo Dareta Zavška poskrbeli tudi za prijetno klavirsko celostno podobo, ki se zrcali na plakatih in v brošuri, ki so jo ob tem izdali. Organizacijo jim je zaupal izvršni odbor EPTE, Društva slovenskih klavirskih pedagogov, ki je tudi na 9. slovenskih klavirskih dnevih poskrbela za vsebinski del programa. Poleg izvajanja in študija skladb izbranih treh avtorjev, Jakoba Ježa, Pavla Šivica in Rista Savina, so poskrbeli tudi za zanimive druge vsebinske sklope, kot so tehnike sproščanja, improvizacija ... Po besedah predsednika Društva slovenskih klavirskih pedagogov Vladimirja Mlinariča je bilo zelo zanimivo denimo predavanje Egona Mihajloviča o baročni glasbi na čembalu, ki sega daleč v preteklost in zato tega znanja ni mogoče prav pogosto dobiti, po drugi strani pa je to dobra protiutež najmodernejšim, še živim skladateljem, ki so jih izvajali in študirali na klavirskih dnevih.
Domača Glasbena šola Rista Savina Žalec se je predstavila s
projektom Rista Savina, ki ga je s klavirjem pospremila Irena Kralj. Njegova posebnost pa je bila tudi, da so Rista Savina predstavili z lani posnetim dokumentarcem Robija Gabra, namesto posnete glasbe pa so glasbeniki ČŠ Rista Savina Žalec vse skladbe izvajali v živo. Ob tem se jim je pri vokalnih skladbah pridružila tudi Nataša Krajnc.
Klavirski dnevi so se zaključili z večernim koncertom, prvi s slovenskim pianistom Danijelom Brecljem in s slovaško pianistko Evo Kosorinovo, drugi pa s koncertom slovenskega pianista Tomaža Petrača. V Žalcu se je tako pravzaprav izmenjala celotna slovenska klavirska elita, najvidnejši klavirski predavatelji in solistični glasbeniki. Poleg
omenjenih imen še Blaž Pucihar, Jernej Weiss iz Slovenije, iz tujine pa Alma Sauer. Dejan Tamše je povedal, da jim je v tako kratkem času uspelo pripraviti zelo dobro organizacijo in morda postajajo celo model za to, kako bi takšni dogodki morali biti organizirani tudi v prihodnje. Res pa je, je še dodal Dejan Tamše, da se lahko žalska glasbena šola pohvali z zelo fleksibilnim kolektivom, zato je takšne dogodke precej lažje organizirati.
Gostoljubje in organizacijo klavirskih dni je pohvali tudi
predsednik DKPS EPTA Vladimir Mlinarič, ki se ob tem ni pozabil zahvaliti ravnateljici Tanji Cehner, ki se je tako hitro odzvala, glede na to, da so imeli tako rekoč tik pred zdajci težave zaradi odpovedi organizatorja in je bila na sploh negotova organizacija prireditve letos. »Glasbena šola Žalec nam je res ponudila najboljše mogoče pogoje, organizacija je odlična. To je ena izmed lepših šol, ki jih premore Slovenija. Šola je nova, prostori prijetni za bivanje, tudi inštrumenti so kakovostni, dvorana odlična, vse v superlativih,« je bil navdušen Vladimir Mlinarič.
V kratek pogovor smo ujeli tudi skladatelja Jakoba Ježa, ki je sodeloval na koncertu Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, kjer so učenci izvajali njegova klavirska dela. Jakob Jež letos praznuje 80-letnico rojstva in je kljub ugledni obletnici še vedno polno ustvarjalen: »Ko pomislim na Žalec, se najprej spomnim na Rista Savina, velikega ustvarjalca ...,« nam je najprej povedal in nadaljeval, »moj oče je včasih rekel, da se z glasbo ukvarjam, ko sem mlad, da se bom potem naveličal. Ampak se je motil, jaz se še nisem naveličal ...« Ko pa smo ga vprašali, če je kritičen do izvajanja svojih del in če je doživel, da je bila kakšna interpretacija boljša od tiste, ki si jo je zamislil
sam, pa je dejal: »Normalno, da si najbolj idealno predstavljaš svojo skladbo. Se pa res celo zgodi kakšno prijetno presenečenje, da še bolje izvedejo, kot sem si sam zamislil, in da rečem, kapo dol.« In dodal: »Glasba je vedno zanimiva, pa naj jo vzameš tako ali drugače..«	L. K.
Na povabilo Udruženja za kulturu - Novo Sarajevo se je glasbena skupina Aletheia iz Žalca udeležila mednarodne manifestacije Drugi novosara-jevski književni susreti, ki je potekala od 11. do 15. novembra v Sarajevu. Poleg Aletheie je v Bosno in Hercegovino odpotovalo še nekaj predstavnikov iz Slovenije, med njimi odličen kantav-tor Tadej Vesenjak, književnik in publicist Marjan Pungartnik ter pesnik in prevajalec Željko Perovič.
Skupina je v Sarajevu nastopila trikrat. V petek, 14. novembra, je
20.	novembra 2008, na dan slovenskih splošnih knjižnic, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli drugo sezono branja za bralno značko odraslih Savinjčani beremo.Vodja projekta bralne značke za odrasle je Irena Štusej, ki nam je o projektu povedala: »Ta projekt je ena od dejavnosti promocije branja, s katero smo začeli v preteklem letu in naleteli na zelo ugoden odziv. Prek sto posameznikov se je včlanilo v vseh šestih občinah, ki jih s svojimi enotami pokriva žalska knjižnica.
Dobra polovica včlanjenih je zapisala svoje misli in mnenja o prebranem, prav toliko pa jih je prišlo na zaključno prireditev z gosti Ferijem Lainščkom in skupino Halgato. Dobro energijo in vzdušje lanskega leta smo ohranili tudi za letošnjo sezono. Pričakujemo, seveda, vse lanske bralce in še vse tiste, ki se lani niso mogli povsem odločiti, da bi pristopili. Upam, da so lanski bralci dovolj razširili dejstvo, da ne gre za šolsko preverjanje prebranega, kot so mnogi mislili.
Likovna sekcija Kulturno-umetniškega društva Polzela je sredi novembra pripravila slovesnost ob 20-letnici delovanja likovne sekcije s podelitvijo priznanj in odprtjem pregledne razstave del svojih članov. Častna gosta na slovesnosti sta hila akademska slikarka Darinka Pavletič Lorenčak, ki je svoje otroštvo preživela na Polzeli, in akademski slikar Rudi Španzel.
Ob 20-letnici likovne sekcije je likovna pedagoginja in mentorica likovne sekcije Regina Mra-tinkovič zapisala, da so se v teh letih ljubiteljski likovni umetniki družili, izmenjavali izkušnje in bogatili svoje znanje, ob tem pa preko razstav širili likovno kulturo med ljudmi. Člani sekcije, teh je 23, so se v teh letih udeleževali številnih likovnih ex temporov po vsej Sloveniji in pridobili dragocene izkušnje. Zaradi nenehne želje in potrebe po izpopolnjevanju so se člani pod mentorstvom priznanih umetnikov in likovnih pedagogov udeleževali različnih
s šestimi avtorskimi skladbami izpod peresa Danija Bedrača popestrila mednarodni literarni večer, posvečen predvsem mlajšim avtorjem. Ob tej priložnosti so predstavili tudi žalsko literarno revijo Vpogled, za katero vlada v sarajevskih literarnih krogih kar precejšnje zanimanje, saj bo nekaj tamkajšnjih avtorjev predstavljenih tudi v decembrski številki Vpogleda. V soboto, 15. novembra, pa se je Aletheia najprej predstavila na mednarodnem literarnem večeru, posvečenem že uveljavljenim avtorjem, katerih dela so izšla tudi v knjigi - zbor-
Ponavljam, da bi radi le posameznikom ponudili tišino branja, v kateri se bodo potikali tam, kjer se sicer ne bi mogli, znali ali si upali. Branje je samotno dejanje, tišina, v kateri si približamo vsebino, pa je lahko zelo glasna, včasih celo odrešujoča. Vsem, ki bi radi o tem pripovedovali, bomo to omogočili na zaključku. Program bralne značke izvaja vseh enajst enot žalske knjižnice. Seznam za branje je obsežnejši kot lani, z izborom pa želimo povezati različnosti, ki nas morda razdružujejo. V letu medkulturnega dialoga je še posebej pomembno, da prepoznamo različnosti v okolju in vzpostavimo odnos, dialog.
Pri vsem tem nas vse, ki delamo na projektih promocije branja, navdušuje predvsem to, da ljudje tako voljno pristopajo k branju v vseh oblikah, ki jih ponujamo; od bralne značke, čajank v knjigarni do bralnega kluba Beremo z Manco Košir, katerega prvo srečanje je bilo v novembru. Srečevali se bomo v sodelovanju z UPI Ljudsko univerzo Žalec.
izobraževalnih delavnic. Tako so letos pripravili že 18. likovno kolonijo prijateljstva, pred dvema letoma je zaživel ex tempore Polzela, letos pa so si znanje nabirali v slikarski šoli Chiaroscuro pri mojstru Rudiju Španzlu. Pobudo za ustanovitev sekcije je dal Stanko Novak, vseh 20 let pa jo vodi Irena Pevnik.
Na slovesnosti v dvorani kulturnega doma so zbrane nagovorili predsednik KUD Polzela
niku Gravitacija riječi, ki jo je istega večera predstavil predsednik Udruženja za kulturu - Novo Sarajevo gospod Ibrahim Osman-bašič. Istega dne je skupina izvedla večji nastop skupaj s kan-tavtorjem Tadejem Vesenjakom v klubu The Bar v bližini sarajevske
Kljub temu, da toliko govorimo o finančni krizi, ne pričakujemo, da bodo malo temnejši časi ljudi odvrnili od prihajanja in branja. Nasprotno. Radi bi, da bi čim več ljudi našlo druge vsebine in vrednote, kot jih ponujajo vsakdanji mediji, ekrani v čakalnicah, lekarnah in postajališčih, sodobna sporočila in podobno. Navsezadnje je knjižnica tretji prostor, ki ga kot takšnega vse večkrat omenjamo. Srečamo, nagovorimo, se spogledamo, si ogledujemo lahko karkoli se nam ponuja: lepo vreme skozi okno čitalnice, slike na razstavi, pisatelja na obisku, ljudi, ki prihajajo in odhajajo, in navsezadnje knjigo, ki jo vzamemo s police. Morda še ne vemo, da je to celo privilegij.
Vse podrobnosti v zvezi z branjem za bralno značko lahko dobite v vseh enotah naše knjižnice. Letos smo si za rdečo nit branja izbrali Ježkovo poezijo. Izšla je obsežna zbirka njegovih pesmi Preprosta ljubezen. Kaj vem, zakaj to tako je, je rekel že Ježek in ponavljam z njim, da vendar živeti lepo je. »	T. Tavčar
Marko Slokar, župan Občine Polzela Ljubo Žnidar in častna gosta, akademska slikarja Darinka Pavletič Lorenčak in Rudi Španzel. V kulturnem programu so nastopili kvintet Lastovka, učenci OŠ Polzela, tamburaška in gledališka skupina z odlomkom Matiček se ženi v režiji Jake Jeršiča. Po kulturnem programu so si ogledali pregledno razstavo del 23 članov likovne sekcije in obeh gostov.	T. Tavčar
Skenderije in naletela na dober odziv poslušalcev. Vse kaže, da bo skupina Aletheia v prihodnje še gostovala v Bosni in Hercegovini, saj je s svojim umetniškim pristopom, ki temelji na poeziji in svojstveni melodiki navdušila tamkajšnje občinstvo. L. K.
Živahno je bilo tudi v preddverju glasbene šole
Aletheia je v Sarajevu nastopila trikrat
Irena-Kralj ob izvedbi projekta Rista Savina
Aletheia v Sarajevu
Slikajo že 20 let
Predsednica likovne sekcije Irena Pevnik, Stanko Novak, akademska slikarja Darinka Pavletič Lorenčak in Rudi Španzel ter mentorica sekcije Regina Mratinkovič
Tekma za evropski pokal
Odlični karateisti
Jujitsu klub Aljesan Šempeter
V soboto, 25. oktobra, se vi končalo veliko mednaro-je v športni dvorani v Dobo- dno tekmovanje evropskega
Tretje v streljanju
“ \	
1 y	
S prejema po vrnitvi s tekmovanja v Kamniku
V Kamniku je potekalo letošnje državno prvenstvo v streljanju z zračno puško ekip in posameznikov članov društev upokojencev Slovenije. Na tekmovanju so nastopile tudi članice Društva upokojencev iz Vrbja v sestavi Pavlina Glušič, Karolina Ferme, Tilka Breznikar in Romana Juhart in ekipno zasedle tretje mesto.
Karolina Ferme je med posameznicami osvojila tretje mesto. Vse štiri tekmovalke
so do zdaj na državnih tekmovanjih nastopile petkrat, od tega so trikrat osvojile naslov državnih prvakinj, lani so bile druge, letos pa so pristale na tretjem mestu. Društvo upokojencev Vrbje in KS Vrbje je ekipi pripravilo sprejem, na katerem sta jih nagovorila predsednik DU Vrbje Ernest Lužar in predsednik KS Vrbje Jože Meh. Čestitala sta jim za doseženi uspeh in jim zaželela še obilo športne sreče na prihodnjih tekmovanjih. T. T.
petek 28. 11.
od 15. do 18. ure
sobota 29.! 1.
od 9. do 18. ure
nedelja BO. 11
od 9. do 16. ure
v telovadnici UPI Ljudske univerze v Žalcu
radiocelje
rnffihfoiio rom
pokala v ju jitsu borbah. Na mednarodnem turnirju se je borilo 471 tekmovalcev iz desetih držav, med njimi tudi
11-članska ekipa Ju jitsu kluba Aljesan.
Tekmovalci Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter so se kljub velikemu številu poškodb odlično borili. Sabina Predovnik je v kategoriji mladinke +70 kg osvojila prvo mesto, slednja je osvojila tudi prvo mesto med članicami. Prva je bila tudi Barbara Stiplošek, in sicer pri kadetinjah do 70 kg. S srebrom so se okitili Žan Artelj - kadeti do 50 kg, Julijan Matoh - kadeti do 60 kg in David Štraus - kadeti do 66 kg. Tilen Hadolin pa je v kategoriji kadeti do 55 kg osvojil bronasto medaljo.
Katja Topovšek je tokrat zaradi poškodb pristala na petem mestu, Primož Muhovič je bil šesti, Luka Melanšek sedmi, Marko Cokan in Nejc Kuder pa sta se morala zadovoljiti z devetim mestom.	D. N.
V Mariboru je potekalo prvenstvo Slovenije v karateju do 21 let. Na tekmovanju je nastopilo kar 498 tekmovalk in tekmovalcev iz 52 klubov. Med njimi tudi mladi iz klubov Savinjske doline. Mladi savinjski karateisti so osvojil šest naslovov prvaka Slovenije in devet srebrnih ter bronastih medalj.
Naslove prvakov Slovenije so osvojili Kiti Smiljan iz Karate kluba Nestor v izvajanju kat med malčicami, v športnih borbah Nika Pšajd iz Karate kluba Žalec, Laura Skornšek med mladinkami do 53 kg, Juš Jagarinec med mlajšimi dečki do 40 kg in Peter Hudournik med mlajšimi kadeti do 52 kg, vsi iz Karate kluba Polzela, ter Sebastjan Kantužer iz Karate kluba Nestor med kadeti do 70 kg.
S srebrom so se okitili Matej Hudournik, Luka Deberšek in Blaž Žgank iz KK Polzela, Nel Lončar in Luka Lazar iz KK Nestor, z bronom pa Lina Pušnik iz DBŠ Žalec, Jernej Blatnik, Tilen Smiljan in Matic Potočnik iz KK Nestor.	T. T.
Nastopa deset ekip
Športno društvo Koš Polzela je tudi letos pripravilo savinjsko košarkarsko ligo Brglez.com 2008. S tekmovanji so začeli to nedeljo,
23.	novembra.
V ligi nastopa deset ekip, in sicer ekipe Celja, Pekarne Rednak Nazarje, Kamnoseštva Vogrinec
Parižlje, Vrani Vransko, Odgovor Bar Tip Top Polzela, Veterani Pivovarne Laško, Brglez.com Polzela, Rešpad Parižlje, Športno društvo Gomilsko in ekipa Študentskega kluba Žalec. Več o prvem, drugem in tretjem kolu tekmovanja pa v decembrski številki Utripa. T. T.
Invalidi športniki
Ženska ekipa
Odprtja novega balinišča v Žalcu so bili zelo veseli tudi invalidi Medobčinskega društva invalidov Žalec, saj je balinanje športna disciplina, primerna tudi za rekreacijo in tekmovanje invalidov. V društvu delujeta moška in ženska ekipa, ki se udeležujeta tudi področnega tekmovanja Zveze delovnih invalidov Slovenije.
Ženska ekipa se je letos uvrstila na državno tekmovanje
invalidov in osvojila izvrstno drugo mesto. Za ekipo so nastopile Angela Cilenšek, Štefka Štampar, Vera Žohar in Milica Punčar. Moška ekipa v sestavi Stanko Germ, Marjan Videc, Rajko Jagič, Slavko in Ivan Metelko pa je letos že drugo leto nastopila v šaleško-savinjski ligi v balinanju in med enajstimi ekipami prav tako zasedla drugo mesto in se drugega mesta razveselila tudi na zaključnem turnirju.	T. T.
Moška ekipa
Karateisti na državnem prvenstvu
Razpis
za podelitev športnih priznanj Občine Žalec za leto 2008
ZKŠT Žalec, Strokovni svet za šport pri ZKŠT Žalec in UO ZŠD Žalec pozivamo organizacije na področju športa in druge organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike športnih priznanj Občine Žalec za leto 2008.
To so najvišja občinska športna priznanja, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa posameznikom, športnim ekipam ali organizacijam, ki so občani Občine Žalec ali imajo sedež športne organizacije v Občini Žalec in tudi delujejo v Občini Žalec. Priznanja se podeljuje za vse starostne kategorije.
Priznanja se podeljujejo za naslednja področja:
1.	vrhunski mednarodni dosežek,
2.	pomemben tekmovalni dosežek v športu,
3.	življenjsko delo v športu in izjemen prispevek pri razvoju športa v Občini Žalec.
1.	Vrhunski mednarodni dosežek
Priznanje za vrhunski mednarodni športni dosežek lahko prejme posameznik ali športna ekipa, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
-	uvrstitev najmanj v prvo tretjino uvrščenih na večjih mednarodnih tekmovanjih, kot so: sredozemske igre, uradna
evropska in svetovna pokalna tekmovanja, uradno evropsko prvenstvo, uradno svetovno prvenstvo in olimpijske igre,
-	dosežene druge vidnejše uvrstitve,v mednarodnem merilu.
Pogoj je tudi, da so v konkurenci nastopili najmanj štirje tekmovalci oz. štiri ekipe.
2.	Pomemben tekmovalni dosežek v športu
Priznanje za pomemben tekmovalni dosežek lahko prejme posameznik, športna ekipa ali organizacija, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
-	naslov uradnega državnega prvaka nacionalne panožne zveze,
-	naslov pokalnega zmagovalca nacionalne panožne zveze,
-	naslov uradnega državnega prvaka v sistemu šolskih športnih tekmovanj,
-	naslov prvaka na 3. DP v »Boju med dvema ognjema - Heball« - Razpnimo jadra 2008,
-	naslov »naj športnika« svoje nacionalne panožne zveze,
-	naslov »naj šole v Občini Žalec za leto 2008«.
Pogoj je tudi, da so v konkurenci nastopili najmanj štirje tekmovalci oz. štiri ekipe.
3.	Življenjsko delo v športu ali izjemen prispevek pri razvoju športa v Občini Žalec
Priznanje za to področje lahko prejme posameznik, ki izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
-	je v športu deloval najmanj 30 let - za življenjsko delo,
-	je v športu deloval najmanj 10 let - za izjemen prispevek pri razvoju športa,
-	je bistveno prispeval k razvoju kateregakoli športa,
-	z organizacijskim delom razvija množičnost ter ustvarja nove in boljše pogoje za delo in tekmovanja ali s svojim
strokovnim delom dosega vidne uspehe,
-	v svojem tekmovalnem obdobju s svojimi dosežki, z osebnostjo in zgledom pomembno prispeval k razvoju določenega
Športnega področja oziroma športa v Občini Žalec in Sloveniji.
Predlog za podelitev športnih priznanj Občine Žalec je potrebno predložiti na obrazcu ali v splošnem dopisu na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, s pripisom »Športno priznanje 2008« ali po elektronski pošti zkst. sport@siol.net, in sicer najkasneje do srede, 24. decembra 2008. Obrazec je na voljo na spletni strani www.zkst-zalec.si/sport.
Obvezne sestavine predloga za priznanje so:
1.	ime in priimek oziroma naziv predlagatelja,
2.	ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, če gre za fizično osebo,
3.	naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizacijo,
6.	vrsta predlaganega priznanja,
7.	našteti dosežki oziroma uspehi z obrazložitvijo, zaradi katerih se kandidat predlaga za dobitnika priznanja,
8.	število tekmovalcev v kategoriji,
8. podpis predlagatelja in žig organizacije.
Predlagatelje obveščamo, da bomo upoštevali le predloge, ki bodo poslani v skladu z razpisom do predpisanega roka.
ZKŠT Žalec, OE ŠPORT
je do zdaj v državnem prvenstvu odigrala osem tekem, od tega je petkrat slavila zmago in bila trikrat poražena. V zadnjih treh kolih so na dveh gostovanjih izgubile, in sicer v Ljubljani proti Olimpiji 39 : 23 in v Zagorju 29 : 28, doma pa v lokalnem derbiju z rezultatom 37 : 17 premagale ekipo Velenja. Na lestvici so po 7. kolu na odličnem
3.	mestu.
Žalčanke so uspešne tudi v igranju za Pokal Slovenije. Tako so v zadnji tekmi na Ptuju premagale ekipo Mercator Ptuj 27 : 22 in se tako uvrstile med osem najboljših slovenskih ekip.	T. T.
ZADNJE
ŠPORTNE VESTI
V 8. krogu prve slovenske košarkarske lige so Hopsi s Polzele z rezultatom 69 : 79 v domači dvorani premagali ekipo Zagorja. Najboljši strelec je bil z 18 točkami Šamanič. Na lestvici so trenutno na četrtem mestu. Uspešni sta bili tudi ekipi Vrani Vranskega in Prebolda, ki igrata v III. slovenski košarkarski ligi. Preboldča-ni so slavili zmago na gostovanju pri ekipi Koroške (57 : 93), ekipa Vrani Vransko pa v Žireh (66 : 103).
Do zdaj zmagali le enkrat
Moška odbojkarska ekipa SIP Šempeter, ki igra v prvi moški državni odbojkarski ligi, je po šestih odigranih prvenstvenih tekmah na lestvici na predzadnjem mestu.
Sipovci so namreč dobili le eno srečanje doma, na ostalih tekmah pa so bili v precej slabši koži. Z borbeno igro in nekaj sreče upamo, da bo tudi moški ekipi uspel obstanek v ligi med najboljšimi slovenskimi odbojkarji, kot se to nasmiha šempetrskim odbojkaricam v prvi ligi.	T. T.
Moška ekipa SIP Šempeter (stojijo z leve proti desni: Dušan Košenina, Dario Šen-denfeld, Danijel Terglav, Goran Cestnik, Aleš Udrih, Dejan Udrih, Erik Wooldridge, Dragoljub Nikolič, trener Beno Božič; čepijo z leve proti desni: Goran Arsovič, Gregor Račnik, Simon Krakar, Gregor Rozman, pomočnik trenerja Sebastjan Cilenšek)
Žalčani tudi drugič nepremagljivi
Žalski ekipi pred nastopom
V telovadnici I. osnovne šole Žalec je potekal 1. krog državnega tekmovanja ŠKL v igri med dvema ognjema (ŠKL-MDO). Tekmovanja se je udeležilo trinajst šol
iz vse Slovenije. Organizator tekmovanja je bila I. OŠ Žalec, ki je na tekmovanju nastopila z dvema ekipama - mlajšo (3., 4. razred) in starejšo (6. razred).
Obe ekipi sta dosegli odličen uspeh, prvo mesto, saj sta premagali vsaka po 4 nasprotne ekipe. Vsi tekmovalci so prejeli zlate medalje, ekipi pa pokal in priznanje. Minulo soboto pa sta obe žalski ekipi sodelovali tudi v 2. krogu tekmovanja ŠKL-MDO, ki je bila na OŠ Sežana in ponovno premagali vse tekmece. Tretji krog tekem bo 13. decembra v Ljubljani, nato pa sledi še 5 krogov tekmovanj do sklepnega finala, ki bo 16. maja prihodnje leto.	T. T.
Rokometašice RK Celeia Žalec so v 9. kolu I. slovenske rokometne lige v soboto zabeležile šesto zmago v prvenstvu. 'Tokrat so z rezultatom 33 : 20 premagale ekipo Save Kranj. Začetek srečanja je pripadal gostujoči ekipi, ki je vodila s 5 : 3, v nadaljevanju pa so Žalčanke dosegle delni izid kar 10 : 0 in bojazni o kakšnem porazu je bilo konec. Najuspešnejši strelki pri domači ekipi sta bili s po šestimi goli Lina Krhlikar in Annemari Grčar.
Ženska odbojkarska ekipa Alianse Šempeter
je gostovala pri ekipi Luke Koper in zmagala z 2 : 3. V
6.	krogu III. državne odbojkarske lige - vzhod je druga ekipa Alinase Šempeter s 3 : 0 doma premagala ekipo Mežice, ekipa Braslovč pa je doma izgubila proti ekipi Slovenj Gradca (0:3). Na lestvici vodi druga ekipa Alianse Šempeter, Braslovčan-ke pa so na osmem mestu.
V 6. krogu III. državne odbojkarske lige - vzhod je moška odbojkarska ekipa Braslovče s 3 : 2 doma premagala drugo ekipo SIP Šempeter. Na lestvici je ekipa Braslovče šesta, ekipa Šempetra pa deveta.
Zbral: T. T.
Hopsi zadovoljni
Odlično rokometašice
Ekipa RK Celeia Žalec
Ekipa RK Celeia Žalec je letošnjo tekmovalno sezono v I. slovenski ženski rokome-
tni ligi začela odlično. Ekipa, ki jo tudi v tej sezoni vodi kot prvi trener Aleš Filipčič,
Po 6. krogu tretje
Odbojkarice OK ALIANSA Šempeter so po 6. krogu 1. državne ženske odbojkarske lige z dvema porazoma (Calcit Kamnik, Sloving Vital LJ) in štirimi zmagami (Ptuj, Benedikt, MZG Grosuplje in TPV Novo mesto) skupno razvrščene na 3. mesto lestvice 1. DOL Radenska Naturelle, in sicer z doseženimi 12 točkami.
Ekipa je kot prvoligaš novinec uspešna tudi na tekmah za Pokal Slovenije, kjer se je po zadnjih zmagah z ekipo Luka Koper uvrstila v 'A fina-
la. Uspešna pa je tudi mlajša članska ekipa ALIANSA II, ki tekmuje v 3. DOL in je po 6. krogu s šestimi zmagami (Braslovče, Slovenj Gradec, Dravograd, Črna, Vuzenica in Mežica) s 17 točkami skupno razvrščena na 1. mesto lestvice. Mlade odbojkarice se odlično uvrščajo tudi na vseh turnirjih mlajših selekcij, mladinke pa so se gladko uvrstile na četrtfinalni turnir Slovenije. Kadetinje in starejše deklice so absolutne zmagovalke na turnirjih savinjsko-koro-ške regije.	L. K.
Hopsi s Polzele so letošnje sezono v prvi slovenski košarkarski ligi UPC začeli dobro. S prvo domačo zmago proti Postojni 72 : 93 in četrto v prvenstvu so se uspeli prebiti na peto mesto na lestvici. Trenutno so na mestu, ki jih vodi v ligo za prvaka, kar je tudi njihov cilj.
Seveda pa ima največ zaslug za ta uspeh temnopolti 208 centimetrov visoki Shawn King, ki je po sedmih krogih lige dosegel
22,4	točke na tekmo in je prvi strelec lige. Do konca tekmovanja je še daleč, a upamo, da jim bo uspelo obdržati peto mesto. V dobro formo se vrača po po-
škodbi roke Marko Šamanič, vse boljše igra kapetan Rajko Rituper, ki zaradi poškodbe noge ni igral na štirih prvenstvenih tekmah. Dobro igrajo tudi mlajši igralci, še posebej 16-letni Miha Vaši, ki je na tekmi proti Postojni dobro izkoristil svoje minute in tako potrdil svoj talent.
Niso pa bili Hopsi uspešni v nadaljevanju tekmovanja za pokal Spar. Potem ko so v prvi tekmi petega kroga v Šoštanju igrali z ekipo Elektra neodločeno
83	: 83, so bili na drugi tekmi v domači dvorani boljši Šoštanjčani, zmagali so 86 :
84	in se tako uvrstili na zaključni turnir. T. Tavčar
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ulica Savinjske čete 5,3310 Žalec
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Z.spo) Ur. list RS, št. 22/98 objavlja Občina Žalec
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC ZA LETO 2009
Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa za naslednje vsebine:
	VSEBINE
3.1	INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK, MLADINE IN ŠTUDENTOV, KI SE PROSTOVOLJNO UKVARJAJO S ŠPORTOM
3.1.1	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok (Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in 60-urni programi)
3.1.2	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Mladi planinec in 80-urni programi)
3.1.3	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (cicibani, mlajši dečki in starejši dečki)
3.1.4	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami - 80-urni programi
3.1.5	Interesna športna vzgoja mladine od 15. do 20. leta - 80-urni programi
3.1.6	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (kadeti in mladinci)
3.1.7	Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami - 80-urni programi
3.1.8	Interesna športna dejavnost študentov - 80-urni programi
3.2	ŠPORTNA REKREACIJA - 80-urni programi članov, socialno-zdravstveno ogroženih in starejših od 65 let
3.3	KAKOVOSTNI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj registriranih športnikov
3.4	VRHUNSKI ŠPORT - programi priprav in tekmovanj kategoriziranih športnikov
3.5	ŠPORT INVALIDOV - 80-urni programi
	RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU
4.1	IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH KADROV
4.2	ZNANSTVENO IN RAZVOJNO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST
4.3	ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST
4.4	MEDNARODNE, DRŽAVNE, MEDOBČINSKE, OBČINSKE IN DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE
4.4.1	Organizacija velikih mednarodnih športnih prireditev (OI, SP, EP ipd.)
4.4.2	Organizacija športnih prireditev na državni ravni (DP, olimpijski teki ipd.)
4.4.3	Organizacija medobčinskih, občinskih in drugih športnih prireditev (Razpnimo jadra, Zajadrajmo v poletje, jubilejne športne prireditve, programi planinskih društev in druge športne prireditve)
4.4.4	Udeležba športnikov iz Občine Žalec na večjih mednarodnih tekmovanjih in uspešni nastopi na uradnih državnih tekmovanjih
4.5	ŠPORTNI OBJEKTI - vzdrževanje, novogradnje, posodobitve in nakup športne opreme
4.6	INFORMACIJSKI SISTEM - izdelava baz in programov ter nakup tehnologije
4.7	ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI STROKOVNEGA KADRA
4.8	DELOVANJE DRUŠTEV IN ZVEZ
Prijava na razpis
Na razpis za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov športa v Občini Žalec.
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo zgoraj našteti nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v Občini Žalec,
•	da so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa,
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
•	da imajo urejeno članstvo in evidenco o registriranih tekmovalcih,
•	občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih ter druge zahtevane podatke,
•	imajo organizirano športno dejavnost najmanj 30 tednov v letu.
Obrazce za prijavo dvignete na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec od 26. novembra 2008 dalje ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52 - Dragica Breznikar). Obrazci so na voljo tudi v elektronski obliki na naslovu www.zkst-zalec.si/sport.
Prijave pošljite po pošti v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj - ŠPORT 2009« na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 5. januarja 2009.
Vse kandidate obveščamo, da bodo upravičeni do sofinanciranja programov športa iz proračuna Občine Žalec samo tisti, ki bodo oddali popolno vlogo. Kandidati bodo o popolnosti prijave in upravičenosti do sredstev obveščeni do 1. februarja 2009. O višini odobrenih sredstev pa takoj, ko Komisija za šport zaključi z ocenjevanjem, predvidoma do 1. marca 2009.
Med izvajalci programov in občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov športa na območju Občine Žalec za leto 2009.
Informacije: ZKŠT Žalec, OE ŠPORT, tel: 712 12 67.
OBČINA ŽALEC
ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Pisma bralcev
Trnuljčica za ravnatelje Spodnje Savinjske doline...
Prvi aktiv ravnateljev Spodnje Savinjske doline so v letošnjem šolskem letu pripravili na Podružnični osnovni šoli Trje, in sicer v četrtek, 16. 10. 2008. Na delovnem sestankuje bila glavna tema pogovora nov plačni sistem in načini nagrajevanja učiteljev, pregledali pa so tudi ostale novosti na področju izobraževanja. Predvsem pa so takšni sestanki namenjeni medsebojni izmenjavi izkušenj. Aktiv ravnateljev v tem šolskem letu vodi ravnateljica I. osnovne šole Žalec Tatjana Žgank Meža.
Sestanek je potekal v prijetnem vzdušju in se tako tudi končal, in sicer s povabilom ravnateljice gostujoče šole Irene Kolar na ogled predstave Trnuljčica, ki so jo pripravili učenci z mentoricama Natašo Grobelnik in Heleno Turnšek. Zgodba o Trnuljčica je znana vsem, ta pa je ravnateljem razkrila vse o nastanku in imenu šole, ki je zrasla na hribčku, poraslem s trnjem, in so ga domačini imenovali kar Trje. Zgodba je simbolična, razkrije pa zgodovino, ki je resnična ali pa zavita v skrivnost, ki ne bo nikoli razkrita in tako buri domišljijo.
Na koncu so princ, Trnuljčica ter »grajska gospoda« ravnatelje odpeljali še na ogled šole, ki se »ponaša« tudi z astronomsko opazovalnico in novimi prostori na podstrešju, v katere so učenci prvič stopili v tem šolskem letu.
NG
Zima prihaja, poskrbimo za živali
Marsikateri človek se ne vpraša niti ne pomisli, kakšna kruta usoda čaka živali, ki se skotijo vsakih nekaj minut. Grozodejstva, ki jih utrpi milijone živali
Odpuščanje
Tako redko uporabljena beseda oprosti, pa vendar pogosto na objokane obraze, polne bolečine, grenkobe, prikliče iskro v očeh, nasmeh, poljub, objem ... tako tistega, ki je besedico izrekel, kot tistega, ki jo je dobrohotno sprejel.
Rano zašij in dopusti, da se zabrazgotini
Zgodba iz knjige L. B. Sme-dies Odpusti in pozabi: »Neko poletje sem v Michiganu obiral češnje. Stal sem na eni tistih visokih lestev, na katerih dosežeš tudi najvišje veje. Nekaj dreves stran sem slišal Franka, kako je neznancu pripovedoval strašne stvari o meni. Ni me videl, jaz pa sem vse slišal in skoraj umrl od hudega ... Pripovedoval mu je o mestnih prijateljih svojih staršev - nas. Vse sem slišal. Peter in Wesm,
po svetu, so nepopisna, so žal delo človeških rok. Ljudje se moramo enkrat zavedati, da so tudi živali del narave in da imajo tudi one pravico do svojega življenja. Prisluhnimo tej živalski stiski in trpljenju, kajti tudi one čutijo kot človek, tudi one potrebujejo ljubezen in razumevanje.
Zima prihaja in v tem času, ko mraz ogroža tudi živali, člani društva proti mučenju živali opozarjamo vse tiste lastnike, ki z njimi neodgovorno ravnajo, da so dolžni zanje poskrbeti, da se bodo živali dobro počutile v svojem okolju. Naj bodo v toplih, suhih in čistih prostorih, naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in brez sveže vode. To je vaša dolžnost in živali si to nedvomno zaslužijo, ne nazadnje ste se zanje prostovoljno in zavestno odločili.
Žrtve mraza so zlasti psi čuvaji, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetje in so dan in noč priklenjeni na prekratke verige. To zvesto pasje bitje je pri marsikaterem brezvestnem in malomarnem lastniku najbolj zoperstavljeno in trpinčeno, zato opozarjamo, da tudi za takšne obstaja zakonska odgovornost. Poudarjamo, da je pravilna oskrba psa čuvaja naslednja: pes mora imeti leseno uto, postavljeno v zavetju, da je zaščitena pred mrazom, dežjem, točo, snegom, vetrom, skratka vremenskimi tegobami; uta mora biti dobro izolirana in pravokotne oblike, z nepremočljivo streho ter postavljena 10 cm od tal; vhodna odprtina naj bo bolj z leve ali desne strani, preko katere naj pozimi visi debelejša zavesa; v notranjosti naj bo otep čiste, suhe slame ali odeje; ne pustite psa ležati na cementu, snegu, prepihu ali vlažnih, blatnih površinah, ker vam bo zbolel; pred uto položite veliko, gladko desko. Še posebno so na mraz občutljivi mladički, starejši in kratkodlaki psi, zato vam svetujemo, naj bodo pozimi v hiši. Tudi še tako utrjen pes čuvaj sodi ob hudem mrazu ne več v uto, temveč v hlev ali hišo! V zimskem času
potrebujejo psi izdatnejšo in bolj kalorično, toplo hrano z več maščobami in ogljikovimi hidrati (dvakrat na dan) in vedno svežo, pitno vodo. Le-ta naj bo na primernem prostoru, kjer ni možnosti, da zamrzne. Mladiči se hranijo večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dolga najmanj štiri do pet metrov, ovratnica mora biti usnjena in ga nikakor ne sme stiskati ali drgniti. Ker je pes po naravi svobodno bitje, je veriga, ali tudi če prebiva v pesjaku, prava muka, počuti se ujetega, osamljenega. Pes naj čuti, da je član družine. Izpustite ga vsaj dvakrat dnevno, da se sprosti. Verjemite, hvaležen vam bo, čeprav tega ne zna povedati, pokazati pa prav gotovo. Ne zanemarite bolnega psa, poskrbite za pravočasno veterinarsko pomoč. Kruto je ubiti žival na nehuman način, to je človeka nevredno dejanje, krajše povedano, je to »strogo kaznivo«!
Vse dobre ljudi, ki dejansko sočustvujete s trpečimi živalmi in se zavedate, da so tudi živali živa bitja, prosimo, da v tem mrazu s skupnimi močmi poskrbimo za zavržene, brezdomne, sestradane, žejne, bolne in premražene živali: mačke, pse, ne pozabimo pa tudi na ptice.
Članica društva proti mučenju živali Štefka Kurent
Srečanje mladine GZ Žalec
V soboto, 11. 10. 2008, smo se mentorji in mladi iz društev Gasilske zveze Žalec udeležili srečanja mladine. Letos smo srečanje organizirali nekoliko drugače, in sicer smo se odločili za spoznavanje lepot Občine Vransko in poleg tega tudi za določene osnove orientacije. Gasilsko poveljstvo Občine Vransko in predstavnica GPO v Mladinski komisiji GZ Žalec sta nam skupaj s Planinskim društvom Vransko pripravila pester in zanimiv pohod. Ogledali smo si gasilski dom na Tešovi, pot smo nadaljevali po obronkih občine in pohod zaključili tam, kjer smo
pravzaprav začeli, pri osnovni šoli. Na kontrolnih točkah ob poti smo se mentorji in otroci ob pomoči članov Planinskega društva Vransko seznanili z osnovami orientacije. Vsekakor je bila to zanimiva oblika druženja in zato je lahko žal tistim, ki se srečanja mladine niso udeležili.
Marko Verdev, član MK GZ Žalec
Bilo je lepo
V soboto, 8. novembra, smo upokojenci iz Tabora doživeli čudovit dan.
Odbor nam je pripravil martinovanje, ki se ga bomo še dolgo spominjali. V lepo okrašeni dvorani so nam nekateri upokojenci zaigrali skeče. Zaigrali so kot pravi profesionalci. Do solz smo se nasmejali. Navdušil nas je tudi pevski zbor, ki je zapel nam najljubše pesmi.
Po okusnem kosilu nas je glasba pripravila, da smo kljub težkim nogam veselo zaplesali.
Čutimo dolžnost, da se zahvalimo prizadevnemu odboru za čudovit dan. Hvala tudi za prijetne upokojenske izlete, še posebno gospe Silvi Pavline, ki s svojim lepim odnosom poskrbi, da se dobro počutimo.
Še enkrat hvala in na svidenje na naslednjem martinovanju.
Upokojenci iz Tabora
Javna zahvala
Medobčinsko društvo invalidov Žalec se javno zahvaljuje sodelujočim posameznikom in ansamblom na dobrodelnem koncertu 14. novembra 2008, udeležencem koncerta za polno dvorano in Zavodu za šport, kulturo in turizem Žalec za gostoljubje. Hvala Tonetu Vrablu za prisrčno vodenje prireditve, hvala poverjenikom in TIC-u za predprodajo vstopnic, občinam za pokroviteljstvo in donatorjem za prispevke. Zahvaljujemo se tudi uredništvu Utripa in STV za objavo vabila na naš dobrodelni koncert.
Javno priznanje in zahvalo si zasluži tudi 31 invalidov, ki so na razstavi prikazali ročna in umetniška dela.
Dobrota ljudi v misli »Človek -človeku« se je ponovno potrdila.
Janez Meglič, predsednik
Svetniška skupina SDS na dvoje
Oktobrski Utrip je izpod peresa urednice gospe Lucije Kolar povsem korektno povzel dogajanja v svetniški skupini SDS v Žalcu. Zelo izkrivljene pa so navedbe gospoda Roberta Čehovina in Danija Zagoričnika, ki se opirata na laži in populistične floskule. Preprosto dejstvo je, da smo si v SDS vedno prizadevali delovati složno in korektno. Z jurišnim udarom Roberta Čehovina so se stvari bistveno spremenile. Volilno telo se je razpršilo, svetniška skupina pa se je razpolovila. Kot edino oprijemljivo in iskreno dejstvo volivkam in volivcem trojica Blatnik-Ropotar-Rasi-ewicz ponujamo, da ostajamo na izhodiščih, ki smo jih ponudili v kampanji 2006, kar so
Čehovin-Zagoričnik -Mazzoni eklatantno prelomili.
Naše vodilo je ohraniti vrednote in stati na spoštovanju demokratičnih postulatov, brez sprenevedanja in lastne hvale. Ne zanimajo nas pohvale lokalnih in državnih veljakov, nam je pomembna izpolnitev pričakovanj v lokalnem okolju, saj smo bili v tem okolju izvoljeni.
G. Čehovin naj razlage o volitvah 2008 prihrani zase, saj je vsa krivda za poraz SDS v Spodnji Savinjski dolini zgolj neuspeh njegove politike izključevanj in zaverovanosti v lastni ego.
Januš Rasiewicz, Ivanka Ropotar in Jurij Blatnik
Utrip brezplačno
prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
Simona KODR1N, s. p.	Delovni Č£
Rimska cesta 35	pon. . pet.: 8. - 18. u
3311 ŠEMPETER	sobota: 8. - 12. u
Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. Arsena Janjiča Naročile se lahko vsak dan od 8. do 18. ure na tel.: 700 63 00.
Četrtek, 11.12. 2008 Četrtek, 18. 12. 2008
ŠE VEDNO VELIKA IZBIRA SONČNIH OČAL, KONTAKTNIH LF.Č in TEKOČIN.
VABI VAS PRIJAZNA OPTIKA Simona
obiščite nas in videli boste bolje
^
MALI OGLAS
V najem oddam garažo v Žalcu. Cena najema je 50 evrov na mesec.
Inf.: 051 218 898.
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
moja brata, sta bila v redu fanta, Lewis je pa neuporaben, je rekel. Niti toliko pameti nima, da bi prišel pod streho, če bi padala kot jajca debela toča. Čisto za nobeno rabo ni.
Jaz? Da, Frank je slabo govoril o meni. Človek, za katerega sem bolj kot za kogar koli drugega na svetu želel, da bi me imel rad, je neznancu pripovedoval, da sem zguba, štor, neuporaben, izgubljen primer. Počutil sem se, kot da bi me zabodel z nožem.
Da, ko se zdaj spominjam tistega trenutka, ugotavljam, da lahko Franku oprostim, ker sem se zaradi njega počutil izobčenega. Preprosto je ocenjeval resničnost, in to skozi edine oči, ki jih je imel - skozi oči kmeta. Ni ga zanimalo, da bi morda uspel kot trgovski potnik, pevec jazza ali morda pridigar. Ocenjeval me je kot kmeta, tako kot oglednik vodilnega bejzbolskega moštva ocenjuje
zmožnosti kakega obetavnega igralca v krajevni ligi. Tudi zanj ni pomembno, da ta fant obvlada matematiko, če pa ne zadene zavrtinčene žoge.
Če se borimo takoj, bomo morda dobili bitko, vojne nikoli. V trenutku, ko zaznamo kopičenje jeze, natančno vemo, kaj narediti z njo: počakati, odvreči iluzijo, jo popeljati na »goro«, govoriti z njo, jo spoštovati kot učiteljico. Zato je nujno, da se sredi vsega ustavimo, umaknemo in osamimo. Nato se vrnimo in delujmo z dostojanstvom.
ŠTIRI RAVNI ODPUŠČANJA (Ženske, ki tečejo z volkovi, C. P. Estes) >■
Opustiti
Da bi začeli odpuščati, je dobro, da se za nekaj časa odmaknemo. Da prenehamo razmišljati o osebi ali dogod-
ku, pa ne da bi ga hoteli pozabiti, marveč da si vzamemo čas za aktivnosti, ki nas veselijo, sproščajo in nam dajejo energijo, življenjsko radost. Opustiti pomeni, da se spet lotimo npr. šivanja, planinstva, pisanja, odidemo na morje, se učimo in ljubimo. To vas krepi in za nekaj časa oddalji od težav. Stare rane veliko manj obsedajo, če jih boste mazali z zdravilnimi balzami in se šele pozneje lotili ran in tistega, ki jih je zadal.
Vzdržati
Vzdržati pomeni imeti potrpežljivost, zdržati, preusmeriti čustva. Vzdržite se kaznovalnih besed, momljanja, zamerljivega in sovražnega delovanja. Vzdržati se pomeni vaditi velikodušnost, torej omogočati sočutni naravi, da sodeluje pri stvaritvah, ki so poprej sprožale čustva v razponu od manjše razdraženosti do besa.
Pozabiti
Zavestno pozabljanje pomeni, da pustite dogodku, naj se umakne in ga ne potiskate v ospredje. Zavračamo zbiranje vnetljivega gradiva. Odstranite ga z odra in dovolite, da najde svoje mesto v ozadju. Pomeni, da prenehamo vlačiti na dan nekatera gradiva, da ne dovolimo prevlade ponavljajočim se mislim, podobam in čustvom. Tako pozabljanje ne izbriše spomina, marveč položi k počitku le čustva, ki ga obdajajo.
Odpustiti
To ne pomeni, da vtaknete glavo v košaro s kačami, marveč da se odzovete s sočutjem, z gotovostjo in s pripravljenostjo. Mogoče je odpustiti na različne načine in v različnem obsegu. Vedeti pa moramo, da dokončno odpuščanje ni vdaja, marveč zavestna odločitev, da ne bomo več
kuhali zamere. Vsebuje odpis dolga in odpoved maščevanju. Lahko odpustite za zdaj, odpustite do takrat, odpustimo do naslednjič, odpustite, vendar ne dajete več priložnosti - naslednjič bodo veljala drugačna pravila. Lahko ponudite še eno priložnost, več priložnosti, številne priložnosti, priložnost pod pogojem. Lahko odpustite deloma, vse ali napol. Sami se odločite. Žalitev vas ne veže več nase. Svobodni ste. Nismo se odrekli varnosti, marveč hladu.
O čemer razmišljaš, v to si ujet z vso svojo dušo. Izogibaj se zla in delaj dobro.
Imam vas rada! Vedno bolj. Naj vam NOVO LETO 2009 prinese zdravje, zdrav razum in otroško igrivost.
Zapisala mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Pozdrav jeseni
Letošnji pozdrav jeseni smo v Vrtcu Prebold obeležili malo drugače. Na igrišču smo za otroke in starše pripravili šaljive, zabavne in ustvarjalne igre.
Otroci so se skupaj s svojimi starši lahko preizkusili v vlečenju vrvi, skakanju v Žakljih, sajenju in pobiranju krompirja, kotaljenju buč ter pri izdelovanju strašila in tetke Jeseni. Vrhunec našega srečanja pa je bilo prav gotovo »ličkanje koruze« po starem običaju. Našemu vabilu so se odzvali tudi
Pozdrav jeseni v preboldskem vrtcu
ljudski pevci iz Šešč, ki so nam popestrili druženje z ljudskimi pesmimi. Seveda ni manjkalo jesenskih dobrot, s katerimi
smo se posladkali ob zaključku srečanja.
Magda Motoh, Vrtec Prebold
Narava, naša prijateljica
Vrtec Tabor obiskal gozdar
V sredo, 22. 10. 2008, nas je z Zavoda RS za varstvo narave obiskal gospod Matej DEMŠAR, univ. dipl. inž. gozdarstva. Otrokom in strokovnim delavkam vrtca je najprej s fotografijami predstavil nekaj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst pri nas. Povedal je, da so zaščitene in zelo redke, zato moramo še posebej paziti nanje. Otroci so mu z zanimanjem prisluhnili in nekatere živali tudi prepoznali.
Po predstavitvi v igralnici smo se primerno obuti in oblečeni odpravili v bližnji gozd. Tu pa je razlaga o naravi in skrbi zanjo dosegla vrhunec. Gospod Demšar nam je pokazal primere sožitja v naravi,
različne drevesne vrste in njihove značilnosti. Povedal nam je, zakaj majhnih dreves in gob ne smemo trgati ali brcati, da po gozdu hodimo tiho, da ne odmetavamo odpadkov (bonton) in da iz lesa dreves delajo različne stvari (pohištvo, papir ...). Ob tem smo se spomnili, da so papirnati robčki, papirnate brisače, knjige in papir za risanje narejeni na osnovi lesa. To pa tako, da les razžagajo, zmeljejo in iz njega naredijo papir.
Zato v našem vrtcu ločujemo papir od ostalih odpadkov. Odpadni papir bodo potem ponovno predelali v nov papir in tako ni potrebno posekati preveč dreves, saj le-ta potre-
bujejo več desetletij, da ponovno zrastejo. Pri brisanju rok uporabimo le eno brisačko, saj tudi tako ohranjamo drevesa in gozdove, ki nam čistijo zrak, uravnavajo režim vode, dajejo zavetje pred vetrom, številnim živalim pa dom. Pokazal nam je tudi, kako po letnicah na štoru določimo starost drevesa.
A kot vedno, je vsega lepega še prehitro konec. Tako se je tudi naše naravoslovno dopoldne približalo koncu. Srečni, veseli in polni novih znanj in spoznanj o naravi smo se odpravili nazaj v vrtec. Gospodu Demšarju smo obljubili, da bomo v okviru naravoslovnega krožka izdelali plakat z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki si ga bodo lahko ogledali vsi starši in drugi obiskovalci našega vrtca.
Tako smo tudi storili. Kdor je želel, si je lahko plakat pogledal in svoje znanje o varovanju narave še izpopolni z brošurami in publikacijami, ki so nam jih poklonili strokovnjaki Zavoda RS za varstvo narave.
Hvala vsem naravovarstvenikom iz Celja, še posebej gospodu Demšarju.
Renata KOŠIČA, Vrtec Tabor
Osvojili smo Kal
Na 1. letošnji športni dan v tem šolskem letu smo odšli na prečudovit planinski pohod. Učenci 2. in 3. razredov smo imeli kar težko nalogo, osvojiti Kal.
Z avtobusom smo se odpeljali do Pongraca. Od tam naprej pa smo jo peš mahnili proti Kalu. Med potjo smo se pogovarjali, peli, reševali uganke, urili besedni zaklad in se zabavali. Hoja do koče, ki je bila dolga kar lh in 15 minut, je kar hitro minila. Na vrhu smo najprej poiskali klopce, kjer smo se malo odpočili in pomalicali. Ko smo si malo nabrali
novih moči, smo igrali nogomet, se gugali, vrteli na vrtiljaku in se sončili, saj je bil tadan zelo topel in sončen. Kar prekmalu je napočil čas odhoda. Hoja navzdol je bila zame napornejša kot pa nvzgor. Mislim, da so bili za to krivi novi pohodni čevlji. Kmalu sem pozabila na bolečine, saj sem bila ponosna, da sem osvojila in spoznala Kal, kamor bomo letos odšli 3. razredi tudi v šolo v naravi.
Pina Držan, 3. a, OŠ Petrovče
Zbrali smo se pred šolo, kjer sta nas že čakala avtobusa. Učenci 2. in 3. razredov smo se odpeljali proti Kalu. V Pongracu smo izstopili in začel se
je naš podvig na vrh. Vodile so nas učiteljice. Kar dolgo časa smo hodili, vmes pa smo si privoščili dva kratka oddiha za požirek soka. Ko smo prišli do cilja, smo si najprej odpočili. Iz nahrbtnika smo pojedli malico in popili napitke. Pri koči so bila igrala, kjer smo se lahko zabavali. Igra je trajala dolgo časa. Fantje so igrali nogomet, deklice pa smo se gugale, vsi pa smo se vrteli na vrtiljaku. Čez nekaj časa smo se odpravili nazaj v dolino. Bilo je veselo. Nazaj smo se drsali po hribu navzdol, tekli in kotalili. Avtobus na je že čakal. Dan je bil lep, nepozaben, pa še toplo sonce nas je grelo.
Neža Leban, 3. a, OŠ Petrovče
Polepšali so jim jesen življenja
Požarna vaja na OŠ Petrovče
Učenci Osnovne šole Polzela so obiskali oskrbovance Doma upokojencev Polzela. S kulturnim programom so želeli oskrbovancem doma polepšati dan.
Mesec oktober sta zaznamovala dva pomembna dneva, dan otroka in dan starejših. Tovrstna srečanja med mladimi in starejšimi ustvarjajo topel stik med generacijami. S skupnim druženjem želijo polzelski šolarji graditi medgeneracijski most. V jedilnici se je zbralo lepo število oskrbovancev. Učenci so se predstavili s kulturnim programom in starejše obdarili s skromnimi papirnatimi izdelki. Starostniki so prisluhnili zborovskemu petju zbora Sonček in glasbenim točkam učencev izbirnega predmeta ansambelske igre pod mentor-
S prireditve v jedilnici Doma upokojencev Polzela
stvom Mije Novak, ogledali so si nastop folklorne skupine, ki jo vodi Helena Lah, pesmi sta recitirala Veronika Zupanc in Urban Plaskan, k prijetnemu vzdušju je svoje dodal harmonikar Rok Novak, program sta povezovala Maša Krajnc in An-žej Hvala, izvedbo srečanja pa
sta koordinirali mentorici šolske organizacije Rdečega križa Dragica Vidmar in Mateja Aubreht. Zbrane je pozdravila ravnateljica Osnovne šole Polzela Valerija Pukl. V imenu oskrbovancev se je za prisrčen program zahvalila delovna terapevtka Nevenka Šalamon.	T. Tavčar
Tokrat le vaja
Oktober je mesec požarne varnosti in na OŠ Petrovče so učencem prikazali, kako se odzvati v primeru požara. 23. oktobra je namreč potekala gasilska vaja z gasilci iz PGD Do-
briša vas. Okoli 11.30 se je na šoli sprožil alarm. Učitelji so
hitro zaprli vsa okna, med tem časom pa so se učenci pripravili na odhod iz razreda. Učitelj je pogledal, od kod se vali dim, in po najbližji in najvarnejši poti učence pospremil iz razreda na dvorišče. V tistem trenutku so že prihiteli gasilci in demonstrirali gašenje z različnimi gasilnimi aparati. Ko je bil uprizorjeni požar pogašen, so si učenci lahko ogledali gasilsko opremo, nekateri pa so z ročnim gasilnim aparatom pomagali pri gašenju. Da je bilo ta dan res vse v znamenju gasilstva, so mlajši učenci v podaljšanem bivanju ustvarjali na to temo. Suzana Filipčič
Mali radostni umori
Zdravo jemo
16. oktober, svetovni dan hrane. Nanj smo se spomnili tudi učenci 2. b z učiteljicama OŠ Petrovče.
Ves teden smo se pri predmetu spoznavanje okolja pogovarjali o zdravi prehrani. Pridno smo zbirali in prinašali od doma sadje in zelenjavo, še posebej tako, ki je je v jesenskem času največ. Naučili smo se, od kod je hrana, jo razvrščali, opisovali, sestavljali zdrav zajtrk, ugotavljali, kaj ima kdo raje in katero je tisto sadje oziroma zelenjava, ki jo ima v razredu največ učencev najraje.
Nobeden pa ni pričakoval, kaj nas čaka še zadnjo uro tisti teden pri tem predmetu. Učiteljici sta nas zelo presenetili. Iz zbranega sadja smo si naredili sadno solato, iz zelenjave pa obložene zelenjavne kruhke. Večino dela smo opravili sami, pri rezanju pa sta nam pomagali tudi učiteljici.
Ura je kar prehitro minila. Na koncu smo vse lahko poizkusili. Bili smo zelo veseli in ponosni nase, saj je bilo zelo dobro.
Učenci 2. b z učiteljicama, OŠ Petrovče
Devetošolka OŠ Vransko -Tabor, Mojca Lebeničnik, se je pridružila druščini mladih pisateljev.
V okviru natečaja Z domišj-lijo na potep, ki ga vsako leto razpiše založba Smar Team, je bila njena kriminalna zgodba uvrščena med najboljše, kar pomeni knjižno izdajo.
Na natečaju pa je bila med sedem najboljših ilustratorjev izbrana tudi Mojčina sošolka Maja Grobler, ki je kasneje ilustrirala njeno knjigo.
Mojčin prvenec so mladi
Toplo jesensko vreme nam je dopuščalo, da smo se več zadrževali zunaj in dejavnosti izvajali kar na prostem. Na igrišču pred vrtcem smo 22. 10. 2008 nestrpno čakali gasilce iz PGD Šempeter, ki nas obiščejo vsako leto.
Vedno se jih otroci vseh skupin vrtca nepopisno razveselijo. Letos so nas še posebej presenetili. Pripeljali so se z velikim gasilskim vozilom in novim kombijem. Zelo ponosni so na novo vozilo za prevoz
literati pod vodstvom mentorice Polone Učakar predstavili na literarnem večeru v sredo, 22. 10. 2008, ob 17. uri v Občinski knjižnici Vransko.
Najprej so zaigrali prizor iz knjige, predstavili pisateljico in ilustratorko in na koncu opravili z njima še intervju.
Literarni večer sta s spodbudnimi besedami in čestitkami zaokrožili ravnateljica OŠ Vransko - Tabor, Majda Piki, in knjižničarka Občinske knjižnice Vransko, Tanja Gorope-všek.	J. Ž., Vransko
oseb in novo brizgalno napravo, ki so ju dobili ob 130-letni-ci gasilstva v Šempetru.
S spretnim pristopom članov in z zanimivim prikazom igre z vodnimi curki so otroci pridobivali nove izkušnje in spoznanja o uporabi cevi pri gašenju.
Ob tej priložnosti bi se jim iz Vrtca Šempeter zahvalili za dolgoletno medsebojno sodelovanje z željo, da ostanemo še naprej v tako dobrih odnosih.
Otroci in kolektiv Vrtca Šempeter
Srečanje z gasilci v vrtcu
Raziskali že 24 filipinskih jam
Zgodovina jam je nekaj, kar nenehno sili človeka v iskanje in odkrivanje neznanega podzemnega sveta. Tudi mi, preboldski jamarji, ki bomo drugo leto praznovali 40-letnico svojega obstoja, smo z odpravo na filipinsko otočje in otok Bohol upali in želeli biti ustvarjalci te skupne zgodovine - naše in jam, ki so oziroma bodo štiri tedne drugo za drugo razkrivale svoje skrivnosti in bogatile, naše vedenje o podzemnem svetu v tem delu sveta, ki bo po naši zaslugi morda prinašal korist tudi lokalnemu prebivalstvu.
Prebold-Tagbilaran
V ponedeljek, 3. novembra, ob 4.30 se začenja prvo dejanje naše odprave. Prevoz z avtobusom do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana in letalo nas popelje proti Dunaju, kjer smo primorani čakati polnih šest ur za polet proti Qatarju in glavnem mestu Doha. Po dobrih petih urah letenja pristanemo in znova dve uri čakanja na polet proti Manili, kamor prispemo po skoraj desetih urah letenja. Zunaj je že tema, po filipinskem času je ura 18., v Sloveniji pa sedem ur manj. Noč prespimo v letališkem hotelu, zjutraj pa smo znova na letališču in se podamo še na zadnji del poti z letalom do Tagbilarana, kjer nas čaka naš prijatelj z zadnjih dveh odprav Gill Madronjero, ki je tudi pripravil vse potrebno za naše bivanje in delo na Boholu. Tudi to opravo sestavlja devet članov. Poleg mene so v njej še prof. dr. Boris Šket, ki je bil z nami na vseh naših odpravah, Danijel Prevoršek, ki se je skupaj z mano in Šketom udeležil tudi prvih dveh odprav na Filipine, Grega Ramšak, predsednik našega kluba, Rok Kvas, Andrej Ramšak, Andreja Kladnik, Uroš Zupanc in Slavko Hostnik iz JK Podlasica Topolšica.
Srečanje v Boholu
Z dvema avtomobiloma se najprej odpeljemo do Boho-la, kjer se srečamo z namestnikom in ostalimi vladnimi predstavniki. Guverner je ta dan v Manili. Sprejem je prisrčen in deležni smo velikega zanimanja. Seznanijo nas z razvojem njihovega otoka, ki se
je po razvitosti prebil iz ozadja na 25. mesto. Tudi mi jim predstavimo Slovenijo in jim izročimo nekaj daril in propagandnega materiala o odpravi. Gill nas pelje na kosilo, nato pa do vladnega Urada za varstvo naravne in kulturne dediščine Bohola. Po končanih obiskih nas odpeljejo do Baclayona 7 km iz Tagbilarana in do kam-ping centra v vasici Laya. Prijetno smo presenečeni, saj nas namestijo v dokaj udobno in šele pred letom dni zgrajeno stavbo, zgrajeno s tradicionalnimi materiali, katere lastnica je Filipinka, poročena z Nemcem. Kot nam je povedal Gill, je na Boholu lepo število Nemcev, ki so se poročili s Filipinkami in si tako omogočili nakup zemljišč in investiranje v turistične ali druge namene. Zvečer imamo še srečanje z lokalnimi veljaki občine Ba-clayon, županom, predsedniki Barangayev (krajevnih skupnosti) in predstavniki za turistični razvoj njihove občine. Za naše delo so pokazali izjemno zanimanje, za kar je najboljši dokaz dejstvo, da smo bili vse dni njihovi gostje in smo živeli in bivali na njihove stroške. Pravzaprav je bilo prvič, da smo bili za svoje delo in rezultate deležni plačila v obliki popolne brezplačne oskrbe. Že prvi večer so nas po končanem sestanku povabili v restavracijo hotelskega kompleksa, ki je v lasti filipinsko-nemških zakoncev.
Začetek raziskav
Danes je četrti dan, odkar smo odpotovali na odpravo. Zahvaljujoč dobri pripravi in organizaciji s strani Gilla, smo že pripravljeni na naše delo in raziskovanje na tem področju Bohola. Ta dan spoznamo, raziščemo in dokumentiramo štiri jame, vendar, kot se izkaže, bi bila le ena primerna za ureditev. Polovico dneva nas je tokrat močil dež, tako da smo bili že kar malo v skrbeh, če bo tudi letošnji november tako deževen, kot je bil lanski. Kosilo nam pripeljejo v pletenih skrinjicah, obloženimi z listi bananovca. Po prihodu v tabor smo imeli veliko dela sami s sabo, saj smo bili blatni do glave.
Naslednji dan nas čaka raziskovanje štirih novih jam. Naš biolog prof. dr. Boris Šket in
Gill se odpeljeta do Antiqurre, kjer se nadeja uloviti še kakšno jamsko rakovico, kozico ali kaj drugega. Ostali se s kamionom, ki je že zdavnaj za na odpad, odpeljemo do jame Da-Tag. To je kapniško zelo zanimiva in suha jama. V njej je bilo precej netopirjev, pravi netopirjev raj pa spoznamo v jami Caramell, ki leži na zaščitenem območju in je dokaj oddaljena od naselij. Jama z ogromnim vhodom in prostori daje bivališče milijonom netopirjem in tudi najmanj tolikšnemu številu ščurkov, ki se hranijo s poginulimi netopirji. Jamo je zaradi netopirjev in smradu, ki ga povzročajo njihovi iztrebki, zelo težko raziskovati in dokumentirati. Po nas je kar pršelo in komaj smo čakali, da smo prišli do izhoda. Povsem zadovoljni pa smo bili šele, ko smo se po prihodu v tabor pošteno umili.
Naslednja dneva sta prinesla veliko lepega in nepozabnega. Naši gostitelji so nas namreč popeljali z ladjico na sosednji otok Pamilacan, oddaljen eno uro od obale Baclayona. Tu naj bi raziskali jamo Pamilacan cave in ugotovili, ali bi bila primerna za turizem. Žal se je izkazalo, da gre le za ožjo in težje prehodno jamo, ki se končuje s sifonom. Ob tej priložnosti so nas z ladjico popeljali na ogled delfinov, pozneje pa tudi na potapljanje ob koralnem grebenu otoka, ki premore vse vrste koral in podvodnega življa pisanih barv. Spoznali smo, da so Filipini res raj za potapljače. Po kosilu smo krenili nazaj na Bohol, sonce, morje in peščene plaže pa so pustile sledi tudi na naših telesih, saj nas je kljub mazanju s kremami za sončenje kar pošteno opeklo.
Večerjamo s predstavniki oblasti, ki nam predstavijo možnosti in vizijo razvoja turizma. Deležni smo znova velike pozornosti, pozdravi nas tudi kongresnik - poslanec v filipinskem parlamentu. Izročili smo mu knjigi z zadnjih dveh odprav na Bohol in nekaj drugih daril, med drugim tudi buteljko rumenega muškata vinogradnika Jožeta Slavinca. V drugem delu večera smo predstavili do zdaj opravljeno delo v Baclayonu, izpostavili in predstavili smo jamo, ki bi jo bilo vredno urediti za turizem. Ob tej priložnosti so nam iz-
ročili darila - majice z našimi in njihovimi natisnjenimi emblemi. Večer se je nadaljeval v prijetnem druženju.
Na polotoku Anda
Že teden dni smo zdoma. Pred nami je še en raziskovalni dan v Baclayonu. Nekaj jih ostane v taboru, kjer urejajo načrte, dokumentacijo in pakirajo, štirje se odpravimo raziskovat in dokumentirat jamo, ki je v bližini naselja Santa Cruz. Jama je bila zelo zanimiva, saj gre za nekdanjo podorno jamo, ki jo je pri vrhu močno zatrpalo podorno skalovje, v nadaljevanju pa je vse višja in širša. V njej so iskali tudi zaklad, ki naj bi ga zakopali Japonci pred umikom z otoka ob koncu II. svetovne vojne. O tem pričajo tudi izkopi na različnih mestih, eden je globok celo 13 m. Na takšne izkope smo naleteli tudi v dveh drugih jamah in so pravzaprav dokaz nekakšne naivnosti domačinov, ki so mesece in celo leta iskali zaklade.
Po prespani noči v našem kampu v Layi, po katerem se nam bo še kolcalo, se zjutraj odpeljemo proti polotoku; leta 1999 v tem delu namreč nismo dobili dovoljenja za raziskovanje. Po dobri uri in pol vožnje smo pred občinsko stavbo, kjer nas pričakajo predstavniki občine. Sledi srečanje z županom in predstavniki Barangayev - krajevnih skupnosti. Župan nam izroči
pisno dovoljenje za opravljanje našega dela na njihovih tleh. Z našimi nameni ga seznani tudi vladna predstavnica za razvoj turizma na Boholu. Po namestitvi v bližnji zasebni stavbi, ki je sicer zelo prostorna, a tudi stara in težko primerljiva s prejšnjim bivališčem, saj ni primernih sanitarij, kaj šele tuša, se odpravimo na prvo raziskovanje jam na polotoku. Kmalu ugotovimo, da so vse jame podobnega nastanka. Pri vseh, ki smo jih ta dan obiskali in raziskali, smo namreč ugotovili, da seje zaradi tanke plasti strop zrušil in nastal je vhod v jamo, ki je povezana z morjem nedaleč stran. Voda je v teh jamah povezana s plimovanjem, čeprav ni slana. Razlog
za to gre iskati v padavinski vodi, ki polni podtalnico in onemogoča tolikšno mešanje z morsko vodo. V eni od jam, ki bi zagotovo lahko bila zelo zanimiva turistična točka, smo si privoščili kopanje.
Večerjo nam je tokrat skuhal naš kuhar, ki smo ga najeli. Noč je bila precej mučna. Pravega spanja skorajda ni bilo. Na posteljah nismo imeli drugega kot našo dva cm debelo peno - armaflex. Bilo je trdo, po vrhu vsega pa ni manjkalo pasjega laježa krdela psov, ki so motili nočno tišino. Že zelo zgodaj se je k temu pridružilo še petje sto in več petelinov. S petelinjim bujenjem smo imeli kratko noč že na otoku Pamilacan. Sicer pa je bilo tako tudi kasneje, saj so petelini oziroma petelinji boji, zaradi katerih jih imajo, posebna vrsta zabave in zaslužka filipinskega prebivalstva. Ob teh bojih se namreč sklepajo male in tudi velike stave.
Pred nami je nov raziskovalni dan na polotoku. Predstavnika za razvoj turizma oziroma občine nas spremljata od jame do jame. Spoznamo tudi jamo, ki to pravzaprav ni več, saj jo je povsem nadomestil beton. Prebivalci so jo namreč preuredili v nekakšno svetišče Marije s kapelico in njenim kipcem. Tu imajo vsako leto oktobra tudi krajevno zabavo. Ta dan smo kronali z raziskavo dveh zelo zanimivih in kapniško bogatih jam. Prvo smo raziskali na
posestvu - letovišču, katerega lastnika sta filipinsko-nemška zakonca. Vhod v jamo, imenovano Florence cave, so zaščitili z betonskim pokrovom. Spust vanjo je preprost, bolj problematičen pa je povratek, saj je zelo ozko. Jama ima izjemno lepe in barvite kapnike najrazličnejših oblik in dimenzij. Veliko je v njej heliktitov, kar pomeni, da obstaja določen prepih. Jama se spušča proti morju, če je povezana z njenim nivojem, pa nam ni uspelo dognati.
Po raziskavah smo bili deležni gostoljubja lastnikov, ki so nam v svoji restavraciji pripravili malico in pijačo. Pošteno smo se okopali v morju in stuširali. Kopali smo se tudi v naslednji jami Balita cave. Po
prihodu in ogledu vhodnega dela jame, ki je podoben ostalim, se pravi z udrtim stropom, ni kazalo kaj posebnega. Ko smo se splazili skozi ozek prehod na drugo stran, pa smo skorajda zavriskali od veselja, saj se je pred nami odprl čudovit pogled na prostoren in z vodo obdan rov, ki mu ni bilo videti konca. Pravo podzemno jezero s kristalno čisto vodo nas je kar samo potegnilo vase, da smo zaplavali. Po 32 m vodne površine nas je ustavil sifon. Jamo smo začeli meriti in risati, Andrej pa je med tem pogledal še v rov nad vodo in ugotovil, da se nadaljuje. Žal se je tudi ta končal s sifonom oziroma potopljenim rovom, ki vodi do morja. Ko smo se vrnili iz jame, je bila zunaj že trda tema.
Naslednji dan smo raziskali pet jam, od tega tri manjše. Najzanimivejša, največja in najlepša je bila okrog 300 m dolga jama z bogatim kapniškim okrasjem. Tokratni izkoristek je bil zelo uspešen, za nameček pa je sledilo še prijetno kopanje v morju.
Podobno je bilo tudi naslednji dan, ko smo se odpeljali v hribe. Precej nas je močil tudi dež. Po cesti, ki je pri nas kvečjemu podobna gozdni vlaki, smo nekako le uspeli priti do jam. Uspelo nam je raziskati štiri jame. Zadnjo le deloma, saj nam je zmanjkalo časa.
Pred nami je še nekaj dni dela na področju Jagne, kjer
nas čaka naš glavni cilj odprave, jama Ka Eyang, ki jo leta 1999 nismo uspeli do konca raziskati. Vsekakor pa lahko že po sedanjih raziskavah rečem, da smo dosegli več od pričakovanega, predvsem pa smo presenečeni nad tokratnim interesom posameznih občin in otoka Bohola za naše delo. Očitno je tudi pri njih prevladalo dejstvo, da je turizem tisto, kar lahko izboljša njihov standard, socialni položaj in nasploh življenje. Raziskali smo 24 jam, ta številka pa se bo do konca odprave še povečala, predvsem pa upamo na uspešno delo v do zdaj največji jami na Boholu Ka Eyang. O tem in še čem pa v naslednjem javljanju.	Darko Naraglav
Ena od jam, kije blizu morja in bi lahko bila prava turistična atrakcija
Ljudski pevci iz Šešč
Adi Vidmajer - športnik s srcem
Zvone in Marija Babič, Marija Drolc, Marija Jelen, Marija Goropevšek in Jože Jelen
Ljubezen do slovenske ljudske in narodne pesmi je pred osmimi leti združila pevce Zvoneta in Marijo Babič, Ma-
V soboto, 18. oktobra, je devetdeset let dopolnila tudi Terezija Novak, ki živi skupaj s svojimi najdražjimi ob magistralni cesti v bližini gostišča Štorman v Šempetru. Ob jubileju je bila deležna velike pozornosti, obiskali pa sta jo tudi predstavnici KO RK Šempeter predsednica Pavla Artnik in Gizela Khan.
Terezija Novak je svojo življenjsko pot začela v Pesjem pri Velenju kot drugi otrok mame Jožefe in očeta Franca, ki je bil rudar. Družina se je pozneje povečala še za dva člana in z očetovo plačo se je težko prebijala skozi življenje. Terezija je zato zelo mlada odšla od doma in našla delo v Šempetru pri Cvenku, kjer je spoznala svojega bodočega moža Jerneja, s katerim se je poročila leta 1939. Kmalu sta svoje družinsko gnezdo obogatila z dvojči-
rijo Drolc, Jožeta in Marijo Jelen in Marijo Goropevšek v sekstet Prijatelji 6 ŠE.
Seveda so od takrat pridobili
cama Vilmo in Hildo, pozneje pa še s sinom Jernejem. Zgradila sta si tudi hišo in tako ustvarila topel dom za svoje otroke. Njuno življenje je skalila smrt hčere Hilde, ki je izgubila življenje v prometni nesreči. Kasneje so veselje v hišo prinesli štiri vnukinje in vnuk, zdaj pa jo radostijo tudi pravnukinji in
že veliko izkušenj, njihovo petje se je obrusilo in kakovostno napredovalo in danes so znani domala po vsej Sloveniji, saj gostujejo vsepovsod, tudi v zamejstvu. Spoznali so mnogo prijateljev, ljubiteljev petja, s katerimi sodelujejo. Radi se odzovejo povabilom na razna praznovanja, vsako leto januarja pa pripravijo tradicionalno prireditev Ljudska pesem v Preboldu, ki ima mednarodno udeležbo. Posneli so tri zgoščenke z naslovi Predicant, Spomini in Podhomski graben. Posneli so tudi tri kompilacije za Radio Rogla. Dela jim torej na manjka, volje in veselja pa tudi ne.	T. Tavčar
trije pravnuki.
Terezija je še vedno dokaj zdrava. Pred osmimi leti si je sicer zlomila kolk, tako da zdaj nekoliko težje hodi, kljub temu pa je veliko zunaj in kakšno stvar še postori. V razvedrilo ji je tudi televizija, predvsem pa njeni najdražji, ki lepo skrbijo zanjo.	D. Naraglav
Najbrž je malo takšnih, ki se lahko pri svojih 66 letih pohvalijo s tako izjemnimi športnimi rezultati kot Adi Vidmajer iz Prebolda. Leto 2008 je bilo še posebej izvrstno, saj je dosegel kar tri državne rekorde in kar nekaj prvih mest na državnih veteranskih prvenstvih in tri peta mesta na evropskem državnem prvenstvu.
Šport je za Adija Vidmajerja že od malih nog njegov način življenja. Postal je tudi telesno-kulturni pedagog. Kot učitelj na OŠ Slavka Šlandra v Preboldu je znal navduševati mlade za šport in pod njegovim vodstvom so se iz povprečja izluščili tudi izjemno nadarjeni atleti. Poleg atletike pa so bili pri njem enakomerno zastopani tudi vsi drugi športi, od gimnastike do košarke, ki že desetletja zaznamuje kraj pod Žvajgo. Športni duh, kolektivnost, sodelovanje ... pa je znal Adi vnašati v sredine tudi pozneje, ko je delo športnega pedagoga zamenjal za poveljnika Območnega štaba TO Žalec. Vse to mu je pomagalo tudi pri trdni odločitvi, da je bil leta 1990 eden redkih poveljnikov teritorialne obrambe, ki niso spoštovali ukaza za izročitev orožja JLA, ampak so orožje skrili na tajnih lokacijah in z njim v osamosvojitveni vojni oborožili pripadnike teritorialne obrambe. Pozneje, ko je uniformo znova zamenjal za pedagoški poklic in postal ravnatelj I. osnovne šole Žalec,
je šolsko življenje na šoli postalo še bolj športno naravnano in uspešno. Ob vsem delu pa ne gre pozabiti na njegove izjemne uspehe na področju športa v Krajevni skupnosti Prebold, ki je kar petkrat postala najboljša krajevna skupnost v športni rekreaciji v Sloveniji in tudi v nekdanji Jugoslaviji. Z izjemnimi organizacijskimi sposobnostmi in motivacijo vseh društev v krajevni skupnosti (sedanji Občini Prebold) je kot predsednik komisije za šport in rekreacijo uspel doseči takšne rezultate. Bil je pobudnik in soustanovitelj planinskega društva in član raznih drugih društev, katerim je veliko pomagal s svojimi nasveti in znanjem. Zadnja leta je bil tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Prav planinstvo, gore in narava nasploh so njegova druga velika ljubezen. Lani je z vso zagnanostjo sprejel vodenje Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in v delo vnesel
veliko športnega in planinskega duha.
Sicer pa je to le bežen pogled na njegovo ustvarjalno in s športom prežeto delo, katerega dokaz so že v uvodu omenjeni rezultati. Na državnem veteranskem prvenstvu v atletiki, ki je potekalo 31. maja 2008 v Slovenski Bistrici, je postavil državni rekord v peteroboju z osvojenimi 4108 točkami in državni rekord v metu kladiva, ki ga je zalučal 44,14 m daleč. Na državnem veteranskem prvenstvu v atletiki v Ljubljani 28. in 29. junija pa je osvojil 1. mesto v metu kladiva (43,50),
1.	mesto v metu gire (16,80) in 1. mesto v duatlonu - seštevku najboljših dveh atletskih rezultatov na državnem prvenstvu, kar velja za vse starostne kategorije. Te rezultate je pozneje začinil še z rezultati z evropskega prvenstva, na katerem je dosegel 5. mesto v metu kladiva (42,40), 5. mesto v metu gire in hkrati nov državni rekord (16,10) in 5. mesto v peteroboju (3990 točk). D. Naraglav
Skupaj že zlatih 50 let
Terezija Novak med devetdesetletnike
Po 50 letih ponovno pred matičarja
Med tiste, ki so dočakali zlato poroko, sta se v matično knjigo vpisala tudi zakonca Marija in Edvard Žličar iz Prebolda. Obred civilne poroke sta v preboldskem hotelu opravila župan Občine Prebold Vinko Debelak in matičar Henrik Krajnc, cerkvenega pa v domači župnijski cerkvi župnik Damjan Ratajc.
Marija, prijatelji in domači jo kličejo Mimi, se je rodila 1940. leta v Pondorju pri Taboru! Pri hiši je bilo deset otrok, Marija pa se je rodila kot sedma. Po
končani osnovni šoli se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je delala vse do upokojitve leta 1990. Edvard Žličar se je rodil leta 1939 v Celju kot drugo-rojeni in ima tri sestre in brata. Zaradi tegob, ki jih je prinesla druga svetovna vojna, so se selili iz Slovenije v Avstrijo, na Češko in nato v Nemčijo. Po vojni so se vrnili v Slovenijo. V preboldski tekstilni tovarni je obiskoval vajeniško šolo, med praktičnim delom pa se je zagledal v ljubko dekle, se vanjo zaljubil in, ker je bila ljubezen obojestranska, sta
se poročila. Leta 1966 sta se s tremi otroki vselila v novo hišo, ki je še danes njun dom. Leta 1969 je svojo delovno obveznost Edvard nadaljeval v Nemčiji, po vrnitvi pa se je zaposlil v Aeru Šempeter, kjer je delal vse do upokojitve. Po zaslugi otrok, Vesne, Marjana in Brigite, imata kar pet vnukinj, Sabino, Simono, Suzano, Uno in Mišo, ter dva vnuka, Matica in Maja. Zelo pa sta vesela dveh pravnukov, Nike in Svita. Kot sta povedala, sta v mladosti veliko plesala, se zabavala in kampirala ob morju, danes, na jesen življenja, pa kljub dobremu zdravju zanj skrbita tako, da veliko hodita na sprehode. Edvardov hobi je reševanje križank, Marijin pa rože, za katere z ljubeznijo skrbi.
Vsi skupaj se veselijo, ko ima kdo rojstni dan, vrhunec družinskih srečanj in praznovanj pa je vsako leto božič, ko se zberejo ob božičnem drevesu, se obdarijo, zapojejo, si izrečejo želje in se imajo lepo. Toda tokratno praznovanje je bilo za Žličarjeva vendarle enkratno in neponovljivo.	T. Tavčar
V Spodnjih Limovcah v Občini Vransko sta praznovala zlato poroko 73-le-tna Fanika - Fani in 74-le-tni Anton - Tonči Cukjati. Civilni obred je v posebni sobi gostišča Maček v Šent-gotardu opravil župan Občine Vransko Franc Sušnik, cerkvenega s poročno mašo pa v cerkvi v Šengotardu domači župnik Drago Markuš.
Fani Hrastovec, po domače Prosivniška, se je rodila leta 1935 na Limovcah. Kot najstarejša je na trdni kmetiji odraščala s štirimi sestrami in bratom. Tonče se je rodil leta 1934, prav tako na Limovcah, na kmetiji s še štirimi brati in tremi sestrami. Oba sta hodila v osnovno šolo v Šentgotard. Družila sta se pri večjih skupnih kmečkih opravilih in na vaških veselicah in potem ... svojo ljubezen potrdita 15. novembra 1958 s civilno poroko, dan zatem pa še s cerkveno v Šentgotardu. Prevzela sta srednje veliko kmetijo in skrbela za ostarele starše, Tončetovega brata in polsestro. Rodili so se jima štirje otroci. Slabo leto po poroki hči Anica, enajst
mesecev kasneje hči Magda, po petih letih hči Zdenka in letu 1970 sin Jani, ki danes kmetuje na domačiji. Tonče je imel med prvimi motorno žago, zato je v mrzlih zimskih dneh hodil v gozd po vseh okoliških vaseh, mama Fani pa je gospodinjila in delala na polju. Obnovila sta hišo, pozidala hlev za prašiče, v osemdesetih pa postavila velik, moderen hlev. Tonče se je zaradi nedo-nosnosti kmetije leta 1970 zaposlil v Litostroju v Ljubljani, kjer se je po 17 letih invalidsko upokojil. Še več dela je padlo na mamo Fani.
Tonče je bil ves čas aktiven tudi v krajevni skupnosti, njegova ljubezen pa so čebele. Vsem štirim otrokom sta omogočila nadaljnje šolanje, učila sta jih spoštovanja, poštenja, tako kot živita tudi sama. Še vedno pomagata na kmetiji, z ljubeznijo in veseljem pa sta sprejela enajst vnukov in tri pravnuke.
T. Tavčar
Telefon: 03/712 12 80
Preboldski župan Vinko Debelak izroča zlatoporočencema darilo občine
Pestrih 190
Na Osnovni šoli Šempeter je letošnje leto zelo praznično. Mineva namreč 190 let šolstva v Šempetru, ta jubilej pa so počastili tudi z izdajo jubilejnega zbornika. Kot je v povzetku zbornika zapisala učiteljica Valentina Toman Čremožnik, so pometli prah s starih šolskih kronik in ugotovili, da začetki pouka v Šempetru segajo v konec 18. stoletja, ko je Marija Terezija s posebnim zakonom uvedla splošno šolsko obveznost.
V župnijski kroniki so našli zapis: »Leta 1818 je župnik Matija Medic postavil poslopje za šolo v župnijski sobi.« Kdaj se je v Šempetru začel pouk, ni mogoče natančno ugotoviti, ker je bila prvotna kronika župnišča uničena, ohranjenih je le nekaj drobcev. Z uveljavitvijo drugega osnovnošolskega zakona, ki je veljal do leta 1869, je bilo šolam potrebno zagotoviti materialne možnosti za pouk, zlasti ustrezne šolske prostore. Tako je tudi v Šempetru prišlo do gradnje prve šole. Župnija sv. Peter je od starejšega mizarja Martina Zalokarja kupila za gradnjo šole parcelo, na kateri je stala majhna lesena baraka.
Najstarejše šolsko poslopje v Šempetru so gradili v letih od 1816 do 1818. Šola je stala severno od cerkve ob dunajski glavni cesti. Bila je enonadstropna, v pritličju pa je bilo tudi učiteljevo stanovanje. V prvem nadstropju je bila učilnica, soba za učitelja in kašča. Leta 1875 so člani krajevnega šolskega odbora zahtevali, da je treba zaradi velikega števila šoloobveznih otrok šolo razširiti še za eno učilnico in postaviti stanovanje za drugega učitelja. Zaradi pomanjkanja denarja so začeli izdelovati načrte šole šele naslednje šolsko leto.
Krajevni šolski zbor je na seji leta 1877 sprejel ponudbo posestnice Cecilije Wolf, ki je odstopila del salona za drugo učilnico proti primerni odškodnini. Leta 1883 so se začele priprave na adaptacijo šole, leta 1885 pa so sklenili, da bodo zgradili novo šolo, na novi parceli in z novim gradbenim programom. Zaradi visokega predračuna so gradbeni načrt spremenili.
Okrajna šolska komisija je ocenila, da je za novo šolo primerna parcela posestnika Valanta, ležeča ob državni cesti, ter poudarila, da se lahko zgradi le nova enonadstropna dvorazredna šola z učiteljevima stanovanjema. Julija 1886 je bilo izdano gradbeno dovoljenje za šolo, oktobra 1887 pa je bila šola tudi uradno pregledana.
Nova šola je imela tri učilnice, ker pa je bila dvorazredna, je krajevni šolski odbor sklenil, da bo v eni učilnici pisarna občinskega predstojništva. V pritličju zgradbe je bila učilnica za 1. razred in stanovanje za učitelja, v prvem nadstropju pa je bila učilnica za 2. razred ter stanovanje za vodjo šole. Ob stav-
let šolstva v Šempetru
bi so postavili tudi drvarnico. Staro šolsko zgradbo so prodali Ani Lenko. Med prvo svetovno vojno je šolsko poslopje zasedlo vojaštvo, zato je bila notranjost zanemarjena in potrebna temeljite obnove, ki se je zgodila v poletnih počitnicah 1922.
Začetki pouka v Šempetru so bili zelo skromni; obsegali so verouk, branje, pisanje in računstvo. Pouk je potekal v slovenščini, kar takrat ni bilo običajno za vse šole. Nadzor nad šolo je imela Cerkev. Po zlomu absolutizma je v letu 1869 prišlo do nove šolske reforme. Pomembna novost je bila obvezna osemletna osnovna šola. Uvedeni so bili novi predmeti, med njimi tudi telovadba. O učnem jeziku so odločali deželni šolski zakoni.
Leta 1875 se je število šoloobveznih otrok zelo povečalo, zato je okrajni šolski odbor sklenil razširiti šolo še za eno učilnico. Tako je leta 1883 postala dvorazrednica. Leta 1896 je postala trirazrednica, aprila 1934 pa je bila razširjena v šti-rirazrednico. Leta 1936 je bila odobrena ustanovitev I. oddelka ljudske šole. Tu so bili učenci, ki so šolo obiskovali 5., 6., 7. in 8. leto.
Šolsko leto se je v času Av-stro-Ogrske začenjalo sredi oktobra, v obdobju po prvi svetovni vojni pa nekoliko prej, običajno sredi septembra, zaključevalo pa konec julija. Marca 1918 je bilo sklenjeno, da so letne počitnice od 1. avgusta do 1. oktobra vsako leto, predvsem zaradi obilice kmečkega dela v tem času. Pouk se je začenjal dopoldne ob 9. uri in je trajal do 12. ure, nato pa se je nadaljeval popoldne od 13. do 16. ure. Šolska ura je trajala 60 minut. Začela se je z molitvijo in se z njo tudi končala. Enkrat tedensko je župnik v šoli poučeval verouk, učenci pa so poleg tega imeli še obvezne verske vaje.
Pouk za dečke in deklice se je nekoliko razlikoval. Dečki so imeli obvezen pouk telovadbe, deklice pa ročnih del. Imeli so tudi kmetijski pouk. Deklice so na šolske vrtu skrbele za cvetlice ter gojile zelenjavo in sočivje, dečki pa so skrbeli za sadno drevje in njivo.
Proti koncu šolskega leta je bilo šolsko spraševanje, imenovano šolska preizkušnja, ki je potekala ob navzočnosti krajevnega šolskega nadzornika. Od leta 1829 do leta 1869 je to funkcijo v Šempetru opravljal Jožef Wolf, od leta 1869 do leta 1881 pa Karl Žuža. V obdobju Avstro-Ogrske je bil učenec ocenjen štirikrat letno, ocene so bile zapisane v posebnem spričevalu - šolskem naznanilu. Po prvi svetovni vojni pa je bil učenec ocenjen le ob polletju in ob koncu šolskega leta.
Ko je učenec končal šolsko obveznost, je dobil posebno zrelostno potrdilo - odpustnico. Če pa je hotel nadaljevati šolanje na drugi šoli, je dobil
potrdilo osnovne šole oziroma odhodnico.
V obdobju od ustanovitve šole do konca prve svetovne vojne, ko so naše dežele spadale pod Avstro-Ogrsko, so učenci in učitelji ter drugi krajani zelo slovesno praznovali jubileje cesarja in cesarice (rojstni dan, god, druge obletnice). Ob takšnih priložnostih je bil vedno pouka prost dan. Razen teh jubilejev so praznovali tudi cerkvene praznike. Poleg državnih praznikov so učenci obeležili tudi spominski dan koroškega plebiscita, dan Rdečega križa, materinski dan, proslavo treznosti, dan borbe proti tuberkulozi itd.
Izven rednega pouka so se učenci lahko ukvarjali tudi z različnimi dejavnostmi. Pripravljali so različne predstave, gledališke igre, sodelovali so v pevskem zboru, ukvarjali so se s sadjarstvom, čebelarstvom itd. V obdobju pred drugo svetovno vojno so se šempetrski učenci vključevali v razne šolske organizacije: Rdeči križ, Jadranske šolske straže, Sokol, Mlade junake in Mladinsko Matico.
Pred koncem šolskega leta so imeli učenci posameznega razreda šolski izlet. Ti izleti so bili poučni, saj so dopolnjevali zemljepisno, prirodopisno in zgodovinsko znanje, pridobljeno v šoli. Izleti so se prirejali le v bližnje kraje, npr. na Hom, v Marijo Reko, na Sv. Jedrt, v Prebold, Gotovlje, Žalec, na Goro Oljko, Žovnek, v Jamo Pekel.
Delo šole je vodil in usmerjal krajevni šolski odbor; ta je bil sestavljen iz treh članov. Iz dokumentov ni bilo mogoče razbrati, kdaj je bil izvoljen prvi krajevni šolski odbor, kajti ohranjeni so podatki šele za šolsko leto 1881/82. Takrat so krajevni šolski odbor sestavljali predsednik Štefan Ribič, namestnik Štefan Mastnak ter člani Ivan Ušen, Matevž Rotar in Ivan Dornik. ^
Krajevni šolski odbor so volili vsaka tri leta. Imel je nalogo spremljati šolsko delo, skrbeti za finančne zadeve, spremljal je gradnjo šole, skrbel za nastavitev učiteljskega kadra, pripravljal praznovanja in razne prireditve itd.
6.	aprila 1941, ko je Hitler napadel Jugoslavijo, so se za slovenski narod, še posebej za učence in učitelje, začeli težki časi. Šolstvo je dobilo naj večji pomen pri ponemčevanju slovenske pokrajine. Nemci so takoj ukinili vse slovenske šole in izseljevali slovensko učiteljstvo v Srbijo in na Hrvaško ter v razna nemška taborišča. Začeli so odpirati nemške šole z nemškimi učitelji. Tudi na šempetrski šoli so učitelji okusili okupatorjev teror. Ob začetku okupacije so na šoli poučevali Metod Požar, ki je bil šolski upravitelj, Pavla Požar, Terezija Ušen, Terezija Zorzut in Danila Kunej. Izseljeni so bili vsi slovenski učitelji, doma je po na-
ep*		
	«f	
Šempetrska šola ima tudi lepo telovadnico
ključju ostala le Danila Kunej. Namesto teh učiteljev so Nemci postavili za učitelje nemške frizerke, natakarice in sobarice. S šol so odstranili slovenske napise in prepovedali slovensko govorico. Za vsak prekršek so otroke hudo telesno kaznovali.
Šolski zgradbi je vojna vihra prizanesla, vendar je bila ob osvoboditvi zelo zanemarjena.
Uničen je bil ves inventar, učila, šolarska in učiteljska knjižnica in celoten arhiv. V letu 1945 so Nemci šolo že spomladi zaprli in zbežali. Povojna jugoslovanska oblast učencem ni upoštevala šolanja v času okupacije. Ko se je 28. maja 1945 začel pouk, je bila šolska zgradba v zelo slabem stanju. Razbite so bile šipe, uničena tla, stene pa potrebne beljenja. Prav tako je bil nujno potreben popravila plot okrog vrta. V šolskem letu 1945/46 je bil pouk spet organiziran v petih oddelkih. Manjkali sta dve učilnici, zato je pouk potekal menjaje, dopoldne in popoldne. Prostorski problemi so se nadaljevali tudi v naslednjih letih, zato so pouk organizirali tako, da so imeli tretji, četrti in peti razredi pouk samo dopoldne, prvi in drugi razredi pa samo popoldne.
V	letih po drugi svetovni vojni je zelo hitro naraščalo število prebivalstva, kraj je postajal vedno bolj industrijski, šola pa zaradi povečanega števila otrok premajhna. Vendar so zaradi pomanjkanja denarja opravljali le najnujnejša vzdrževalna dela notranjih prostorov. Zunanjost je ostala nespremenjena. Temeljita prenova je bila izvedena v šolskem letu 1954/55. Pobudo za obnovo je dala nekdanja Občina Šempeter. Za ureditev šolskega poslopja si je zelo prizadeval gospod Miran Cvenk, takratni predsednik okraja. Poskrbel je, da je bila adaptacija šole končana v treh mesecih. Položena so bila parketna tla, tlak po hodnikih, položena električna napeljava, postavljena stranišča na izplakovanje, prepleskani leseni deli po učilnicah, priskrbeli pa so tudi novo pohištvo. Šola se je modernizirala in postala v tem času ena najmodernejših.
V	šolskem letu 1966/67 so za pouk pridobili nekdanjo Themlovo hišo v Dobrteši vasi, kjer so za pouk usposobili dve učilnici. V prvi učilnici so imeli pouk učenci L, 2. in 3. razreda, v drugi učilnici pa učenci
7.	razreda. Pouk je potekal še v
stavbi Partizana, tehnični pouk pa v kletnih prostorih učiteljskega bloka. Zaradi vse večje prostorske stiske in poučevanja na različnih lokacijah so Občinarji razmišljali o gradnji nove šole. V šolskem letu 1970/71 so izdelali načrt in zakoličili zemljišče. Novo stavbo nasproti tedanje telovadnice so začeli graditi v šolskem letu 1971/72.
V	prvi fazi so zgradili deset učilnic in kuhinjo. Vsi učitelji so sodelovali pri pripravah na referendum, saj so sami hodili po hišah in zbirali tudi prostovoljne prispevke.
Julija 1972 je bila šolska zgradba pripravljena za vselitev, hkrati se je začela gradnja telovadnice in upravnih prostorov. Zgradbo stare šole je odkupilo podjetje PTT. Pouk se je v novi šoli začel 3. septembra 1973, svečano uradno odprtje pa je bilo 9. 2. 1974.
Šola je bila poimenovana po treh bratih: Francu, Albinu in Jožetu Juhartu.
Do uradnega odprtja šole 9. 2. 1974 so bili zgrajeni tudi upravni prostori in telovadnica. Ni pa bila urejena okolica šole, ni bilo telovadnega igrišča. Da bi lahko dokončno uredili tudi šolsko okolico in asfaltirali cesto do nje, je veliko sredstev prispevala krajevna skupnost, zelo pa so se trudili tudi učitelji in učenci s pripravo različnih zabavno-kulturnih prireditev za krajane Šempetra.
Veliko denarja so učenci prihranili s tem, da so sami urejali šolsko okolico, saj so veliko prostih sobot namenili sajenju najrazličnejših okrasnih sadik.
V	tem času so postavili tudi kolesarnico.
V šolskem letu 1981/82 je bil oblikovan režijski odbor za izgradnjo prizidka k šoli. S tem naj bi bila končana tretja faza gradnje in uveden enoizmenski pouk. Dela so se začela jeseni 1983 in trajala vse šolsko leto 1983/84. Razen gradnje sedmih novih učilnic je bilo potrebno preurediti kuhinjo, jedilnico, garderobo, avlo ter upravne prostore. Ob dnevu republike leta 1984 so učenci dočakali slovesno odprtje novega prizidka. S tem se jim je uresničila želja, da so imeli vsi učenci pouk samo dopoldan.
Leta 1977 je bila izražena pobuda in želja po novi organiziranosti šol v Občini Žalec. Po sprejemu statuta z referendumom 20. 6. 1978 je tudi OŠ Šempeter postala ena od TOZD Vzgojno-izobraževalne
organizacije Žalec (VIO). Taka organiziranost se je ohranila do leta 1990. Takrat so VIO ukinili, vsaka šola pa je postala samostojni zavod. Osnovna šola bratov Juhartov je dobila tudi krajše ime, tako se danes imenuje Osnovna šola Šempeter.
V 190 letih šolstva v Šempetru se je zgodilo veliko pomembnih in tudi drobnih, a zelo zanimivih dogodkov, ki jih povzemajo v jubilejnem zborniku. Na tem mestu iz povzetka Valentine Toman Čremožnik omenjamo le nekatere. V šolskem letu 1953/54 so bili uvedeni športni dnevi. V šolskem letu 1950/51 je začela delovati mlečna kuhinja. Hrano za učence je pripravljala ena od učiteljic v svojem stanovanju. V šolskem letu 1947/48 je šola kupila prvi radijski aparat. Enkrat tedensko so učenci višjih razredov poslušali radijske oddaje v obliki šolskih ur. Deset let kasneje je šola dobila televizor in v šolskem letu 1965/66 diaprojektor ter zavese za zatemnitev učilnic. Z uporabo teh aparatov je tako pouk postajal vse zanimivejši.
Poleg rednega pouka so se učenci vključevali v različne interesne dejavnosti. Sprva so bili krožki praktičnega pomena: vrtnarski, čebelarski, ročno delo, gasilski itd. Z leti je število krožkov naraščalo in učenci so imeli vse večje možnosti, da so se vključili v tistega, ki jih je najbolj zanimal. Leta 1966 je bilo ustanovljeno šolsko športno društvo. Poimenovano je bilo po Miru Cerarju, ki se je udeležil ustanovitve društva.
Leta 1998 so s pomočjo ustanoviteljice Občine Žalec in podjetja Sip zgradili povsem novo telovadnico. Z njo so dobili še boljše pogoje za razvoj šempetrske odbojke, po kateri so širše znani. Šempetrska šola je danes prostorna, svetla stavba z lepimi učilnicami in kabineti, specializiranimi učilnicami za predmetni pouk, sodobno opremljeno in dobro založeno knjižnico, novimi garderobami, prijazno avlo, jedilnico in telovadnico. Urejena je tudi okolica šole. Ponosni pa niso le na notranjost in zunanjost, ampak tudi na uspehe in dobre medsebojne odnose. Podobo šole sooblikujejo učenci, starši in učitelji, koliko ustvarjalnega nemira, življenjske energije in svobode duha je v njih, pa so pokazali tudi na prireditvah, posvečenih 190-letnici šole.
Povzela: K. R.
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa: PRODAJALNA-S-TEKSTILOM-ANA-VRANSKO-ZNANE-ZNAMKE-OBLAČIL-PRIJETNO-PRESENEČENJE-OB-VSAKEM-NAKUPU. Izžrebani nagrajenci: 1. Helena Cijan, Šešče 66, Prebold, 2. Julijana Štorman, Savinjska ul. 14, Šempeter, 3. Šuk Majda, Arnače 37/d, Velenje. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, IZLETNIŠKA KMETIJA PRI MLINARJU, Gotovlje 45, Žalec. Vrednost nagrad je 20,85 €, 6,12 € IN 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 8. decembra 2008.
Za večji odstrel divjih prašičev	Madžarska, dežela kmečkega turizma
Na nekaterih območjih Savinjske doline, predvsem na Vranskem, Menini in na območju med Savinjo in Dreto, se je v zadnjem času pojavilo veliko število divjih prašičev.
Problema se še kako dobro zavedajo tudi v Območnem združenju upravljavcev lovišč kamniško-savinjskega lovsko upravljavskega območja. Kot poudarja predsednik Milan Cajner, so za večjo populacijo, posledično pa tudi več težav,
Smo v času številnih sprememb na področju kmetijstva, kako naprej in kje so vse vaše neizkoriščene možnosti in rešitve? Se skrivajo v povečanju proizvodnje, v novem načinu prodaje, v novi dejavnosti ali v delovnem mestu izven kmetijstva? Vam vaša kmetija lahko omogoča socialno varnost in vam zagotavlja primeren življenjski standard?
Pri iskanju rešitve vsekakor velja razmisliti tudi o predelavi osnovnih kmetijskih pridelkov (sadja, zelenjave, mleka, mesa ...), o različnih storitvenih dejavnostih, kot so turizem, izobraževanje, storitve s kmetijsko in z gozdarsko mehanizacijo, o pridobivanju in prodaji energije in še o nekaterih drugih,
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00 17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
različni razlogi. Načrtovani odstrel divjih prašičev, nekaj več kot 300 živali za območje, so lovci dosegli do konca septembra. Za vsak odstrel mimo dopustnih odstopanj po letnem načrtu je v spremenjenem, lani sprejetem lovskem zakonu za lovsko družino predvidena kazen od 4.200 do 125 tisoč evrov, posameznik pa je lahko za isti prekršek kaznovan s 420 do 2.100 evri. Tudi zato so iz Območnega združenja upra-
s kmetijstvom in gozdarstvom povezanih dejavnostih.
V ta namen smo svetovalke za razvoj dopolnilnih dejavnostih na kmetiji napisale knjižico nasvetov Predelava kmetijskih pridelkov in storitvah na kmetiji. Brošura je brezplačna in jo lahko dobite na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Žalcu.
Pripravile smo jo z namenom, da bi vas čim bolj seznanile z možnostmi za povečanje vrednosti kmetijskih pridelkov in z za to predpisanimi pogoji. Le-ti so se namreč spremenili, postali so enostavnejši, bolj življenjski in lažje dosegljivi kot pred leti.
To se kaže tudi v razvoju številnih novih dejavnosti na kmetijah. Če je še pred časom veljalo, da kmet prideluje, industrija pa predeluje, danes ni več tako. Vse več kmetij prihaja na trg z izdelki (mesnimi, mlečnimi, s kruhom, sokom), vse bolj uveljavljen postaja neposredni način trženja pridelkov in izdelkov s kmetij. Vaške in mestne tržnice so bogato založene, izdelke je mogoče kupiti neposredno na kmetijah ali jih poskusiti na mizi turističnih kmetij.
vljavcev lovišč kamniško-savinjskega lovsko upravljavskega območja na ministrstvo za kmetijstvo naslovili zahtevo po natančni razlagi določil letnega načrta, ob tem pa zaprosili za izredni odstrel divjih prašičev.
Lovci so za preprečevanje škod na kmetijskih površinah zaprosili za odstrel brez vseh omejitev, s čimer se strinjajo v vseh lovskih družinah znotraj območnega združenja upravljavcev lovišč.	T. T.
Pridelek fižola je lani v Savinjski dolini precej oklestila toča, letos pa so pridelovalci s pridelkom zadovoljni.
Med tistimi, ki to vrtnino pridelujejo na večjih površinah, sp tudi Stepišnikovi, po domače Bertecovi, iz Trnave.
Njihova kmetija je usmerjena predvsem v hmeljarstvo in živinorejo, ob premeni pa v žičnicah sadijo fižol sivček, ki je eden najokusnejših in zato tudi najbolj iskan. V teh dneh ga pri Stepišnikovih že prebirajo. To je ročno delo, ki ga zaenkrat ne zmore opraviti še noben stroj.	T. Tavčar
Predelava in neposredno trženje zahtevata veliko zavzetosti in inovativnosti, omogočata pa lažje oblikovanje cene, svobodo pri izbiri trga, tesen stik s potrošnikom. Strokovnjaki ocenjujejo, da razvoj predelovalnih in storitvenih dejavnosti za določen delež kmetij (za okrog 10-15 %) predstavlja rešitev za izboljšanje življenjskega standarda in socialne varnosti kmečke družine.
Različne predelovalne dejavnosti pa niso pomembne le za preživetje posamezne kmetije, temveč imajo širši pomen. Tradicionalni postopki predelave omogočajo ohranitev značilnih izdelkov, ki so del naše bogate gastronomske dediščine in pomembno prispevajo k njeni edinstvenosti in privlačnosti. Za preusmeritev v novo dejavnost je poleg poznavanja pogojev in finančnih sredstev, ki jih je mogoče pridobiti tudi na različnih razpisih, potreben tudi pogum.
Naj vas opogumi dejstvo, da so kupci, ki kljub polnim policam v velikih prodajnih centrih iščejo in vse bolj cenijo izdelke s kmetij.
Andreja Žolnir, univ. dipl. inž. agr.
Govedorejsko društvo Žalec je v začetku oktobra za svoje člane organiziralo strokovno ekskurzijo na Madžarsko, in sicer v okolico Blatnega jezera. Cilj ekskurzije je bil vpogled v pogoje kmetovanja v tej državi in kakšne so možnosti za razvoj podeželskega turizma. Obiskali smo kmetijo, ki se ukvarja z rejo športnih konj in si ogledali program dresure ter pokusili na odprtem ognju pripravljen madžarski bograč, poleg tega smo si ogledali in pokušali vino v 200 let stari kleti. V podeželski gostilni smo imeli večerjo z madžarsko postrežbo, med in po večerji smo si ogledali tudi program madžarske narodne glasbe in plesov.
Drugi dan smo se peljali s trajektom po Blatnem jezeru, imenovanem tudi madžarsko morje, na polotok Tihany, od koder je bil lep panoramski razgled po okolici jezera. Odpeljali smo se na panoramsko vožnjo z avtobusom okrog jezera in se tako seznanili tudi s turistično ponudbo. Celotna obala jezera je opremljena z na novo zgrajenimi kolesarskimi stezami, obalno območje je v večini posajeno z vinsko trto na prisojnih legah, polno je simpatičnih počitniških hišic, večjih ali manjših, novih ali nekoliko starejših, na vsakem koraku je ponudba za najem apartmajev, na vsakem drugem koraku pa je ponudba za prodajo celotnih objektov različnih velikosti in starosti. Poleg nepreglednih njivskih površin je veliko površin tudi zaraščenih, pri nas bi rekli, da gre za naravne habitate, zaščitene z Naturo 2000, ali kaj podobnega. Na tem območju pa je tega, tako kot vsega drugega, v izobilju. Če si ta področja ogledaš nekoliko bolj pazljivo, lahko zlasti v jesenskem času zaradi obarvanosti vegetacije opaziš dejansko pestrost drevesnih in grmovnih vrst ter posledično primeren življenjski prostor za pestro floro in favno. '
Razsežnost in rodovitnost madžarskega podeželja je neomejena, vsaj takšen je občutek, ko se voziš po tej pokrajini. Zaradi kakovostne zemlje je njivska pridelava poljščin, bodisi krme za živino ali pa hrane za ljudi, paradna di-
sciplina v smislu evropskega športnega tekmovanja v kmetijski pridelavi, vzporedno pa se precej dela tudi na turistični ponudbi na podeželju, katere prednost in tržna niša je ravno v prostranstvu pokrajine in možnost uporabe kolesa kot prevoznega sredstva, saj zaradi pretežne ravnine vzponi in spusti niso prenaporni in s tem ustrezni za vsakega rekreativnega kolesarja. Po besedah domačinov je mogoča pestra turistična ponudba tudi v zimskem času, med drugim tek na smučeh, drsanje po zaledenelem jezeru, vožnja z vprežnimi sanmi, krepitev telesnih funkcij v različnih savnah, nameščenih ob obali jezera, ter seveda krajši ali daljši sprehodi.
Na poti proti Sloveniji smo se v popoldanskem času ustavili tudi v znamenitem madžarskem termalnem zdravilišču Heviz, kjer smo si ogledali naravno termalno jezero, ki po svoji velikost sodi celo med največja naravna termalna jezera na svetu. Po postanku ob jezeru ter ogledu okolice smo se vsi strinjali, da gre za zelo pozitivno geometralno točko (dokaz: nikomur se ni mudilo od tam).
Ni kaj, Madžarska je dežela kmetijstva in podeželskega turizma, kapljo v morje smo si ogledali tudi mi na našem izletu, trendi so pozitivni, posamezna področja se razvijajo. Problem je zaenkrat v tem, da na podeželju ni ravno veliko ljudi, vasi pravzaprav ni, poleg tega je tudi dohodkovno na podeželju težko preživeti. Vendar se kljub temu razmere premikajo na bolje, verjetno pa bo potrebno še kakšno desetletje ali dve, da bo ma-
džarsko podeželje zagotavljalo ustrezen zaslužek tudi mladim družinam. Samo po sebi se človeku postavlja vprašanje, kako bi izgledalo madžarsko podeželje, če bi se zadnjih trideset ali štirideset let dogajale stvari po modelu avstrijskega ali katerega drugega zahodnoevropskega razvoja podeželja. Mogoče pa bomo dobili odgovor na to vprašanje čez naslednjih trideset ali štirideset let.
Govedorejsko društvo Žalec že od leta 1993 vsako leto organizira strokovno ekskurzijo v tujino in v spomladanskem času po Sloveniji. Obiskali smo že pravzaprav vse bližnje evropske države, od Švice do Češke in Italije, pa tudi države bivše Jugoslavije. Zadnjih petnajst let smo tako precej dobro spremljali razvoj govedoreje v drugih evropskih državah, tako da lahko zdaj z zadovoljstvom ugotavljamo, da je tehnološki nivo govedoreje pri nas v zadnjem desetletju dosegel stopnjo najrazvitejših govedorejskih držav. Naše govedorejsko društvo združuje več kot 100 govedorejcev Spodnje Savinjske doline, tako rejcev krav molznic kot pitancev govedi. Poleg ekskurzij vsakoletno organiziramo tudi različna predavanja ter predstavitve podjetij, ki ponujajo krmila in druge izdelke, ki jih potrebujejo pri proizvodnji mleka in pitanju govedi. Govedorejsko društvo je odprto za sprejemanje novih članov, tako da je vsak, ki se ukvarja z rejo govedi, vabljen, da se vključi v društvo in s tem sodeluje pri oblikovanju dela društva.
Ivan KRAŠOVC in Marko TEVŽ,
Govedorejsko društvo Žalec
ČLANI DRUŠTVA GOJITELJEV MALIH ŽIVALI V OBČINI ŽALEC
prirejamo V. državno razstavo kunčjih samcev in II. specialno razstavo okrasne perutnine, ki bo na parkirišču v šotoru nasproti trgovine SPAR v Žalcu.
Naše Društvo šteje 22 članov, od tega je tudi nekaj podmladka, ki dosega zelo lepe rezultate na juniorskem področju.
Gojimo okrasno perutnino, golobe in kunce.
Namen reje teh živali je, da se čim bolj približamo standardu, saj se vsaka žival ocenjuje od licenčno priznanih sodnikov.
V čast nam je tudi, da gostimo v Savinjski dolini društva iz vse Slovenije in da so nam zaupali organizirati razstavo takšnega obsega.
Razstava bo potekala od 19. do 21. decembra 2008.
Vljudno vabimo vse občane, da pripeljejo svoje otroke na to enkratno prireditev.
Ob tej priložnosti vam želimo VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2009.
J||
241
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
Letos več fižola
Pri prebiranju fižola jim pomagajo tudi sorodniki in sosedje
Nova knjižica z nasveti svetovalcev
J
PRI REJI PLEMENSKIH KRAV POGOSTO PRIHAJA DO POŠKODB IN BOLEZNI, KAR IMA ZA POSLEDICO TUDI IZPAD PROIZVODNJE MLEKA.
Zato smo v Zavarovalnici Triglav pripravili posebno ponudbo kmetijskih zavarovanj in jih združili v živinorejski paket, ki zajema:
-	temeljno zavarovanje plemenskih krav,
-	NOVO zavarovanje delnega izpada proizvodnje mleka in
-	ugodnost pri zavarovanju krmnih rastlin za potrebe prehrane plemenskih krav.
Več_ informacij dobite pri zavarovalnih zastopnikih in na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav.
triglav
ZAVAROVANJE IZPADA PROIZVODNJE MLEKA
^■1 PÌZZERÙAI0 I
IScviifca
BODITE MODNI
z modnimi dodatki
MERCATOR CENTER ŽALEC
a—
@ ACCE S.SOR! E S
3 Svdamt
Np Moja kultura bšvanja.
SINCE '5938 wwiMsviianä.si
Premium
* * « * *
AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL
PRESENEČENJA V DECEMBRU !|
‘NajBoGša kava v mestu
Center tehnike, nradnie in pohištva
5i
Mercator Trgovski Center Žalec
Celjska cesta 7, Žalec, tel.: 03 71 36 575
Petek, 5. december 2008 ob 16. uri OBISK MIKLAVŽA Sobota, 6. december 2008 ob 10. uri DOMAČA TRŽIMICA Sobota, 13. december 2008 ob 10. uri IZDELAVA VOŠČILNIC Sobota, 20. december 2008 ob 10. uri DOMAČA TRŽNICA Torek, 23. december 2008 ob 18. uri OBISK BOŽIČKA
Supermarket
Velika izbira božičnega programa: prti, svečke in drugi dodatki.
m* iPUBSB
Si Mercator Trgovski Center Levec
Levec 71 a, Petrovče; tel.: 03 4278 460	♦	♦	♦ «.	.	%	♦
Petek, 5. december2008 ob 18. uri OBISK MIKLAVŽA • * + •' /	+ 4 T ‘ +
Sobota, 13.december2008 ob 10.uri DOMAČA ZABAVA *+■
Sobota, 20. december 2008 ob 10. uri BOŽIČNA ZVEZDA	/2
/Ustvarjalna delavnica	**"	*
Torek, 23. december 2008 ob 16. uri OBISK BOŽIČKA	/	+ *
Sobota, 27. december 2008 ob 10. uri OBISK DEDKA MRAZA *+ M . *
A	A
♦ * * ♦ ^
- - + + -f
♦	+	+	4
♦ ♦ * +
•f	*
V &
				♦ m ♦ ♦
		5j	Pohištvo	♦ AI
♦ *
e
KGZ
Ženske trenirke
cena za kos 13,90 EUR
Moška srajca -flanela j
cena za kos 5,90 EUR
Moška jopa -termoflis
cena za kos 8,90 EUR
Ženske hlače
cena za kos 7,90 EUR j
V prihajajočih praznikih velika izbira igrač.
V decembru 24 izbranih izdelkov po akcijskih cenah.
4	+
A’
% ♦
Novo - naibosatejša srečka:	^
v skladu za dobitke je 2.400.000 €, slavni dobitek ie 30.000 €.
LOTERIJA
slovenue
h tir Petka
v ■yuxZ' cbv&vrvi, i&A,.
FRIZERSKI
SALON NAJA
Ugodne cene frizerskih storitev.
Nudimo vam veliko izbiro adventnih venčkov in božičnih zvezd.
VP7H
^^rnsssfus apsiHn
Vabimo vas na brezplačne meritve vida.
MESARSTVO ŠANGRO
./ 'n' '37p- Junečja stegno
s J- W brez kosti, postrežno i. ’c. ’t-	cena za kg 6,77EUR
Svinjski vrat	Piščančji file
postrežno	postrežno
cena za kg 3,94eUR	cena za kg 6|82eUR
NOVI
ČEVLJI
v komična
žepna opera
libreto in glasba Gregor Strniša nastopata Nataša Krajnc in Aleš Marčič
17.12.2008, ob 20.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34 ZKŠT Žalec, ASkerčeva 9a, www.2kst-zalec.si
HRUP ZA ODROM
Najnovsjša uspešnica Spas teatra!
Sp 'J
J t a fB
Ä	\ I
;	f\
O .'s	Ì
___ili_____________
Petek, 26. december 2008, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žaiec, tel.: 710 04 34
39iÉf
===;="= Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
VAKsJ ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC BBHBH Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
KONCERT ANSAMBLOV OKROGLI MUZIKANTI in ANS. FRANCA MIHELIČA
Gost večera Miha Dovžan Četrtek, 18. decembra 2008, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
Koncert za narodno-zabavni abonma In izven. VSTOPNICE PO 11 EUR V TlC-u ŽALEC
Koncert vokalne skupine
CANTEMUS
‘ d '
poslovilni n.iMo|’ lujmpdliqv* /jvillv tilsiop nove Msfiilv
Četrtek, 4. decembra 2008, ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 710 04 34
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003
SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12,3312 PREBOLD
Tei,: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
POGREBNE STORITVE
DJati Ropotar, s.p.
tet.: 700 U 85 GSM: 041 613 269 GSM: 041 768 906
StaroVaška ul. 12, Šempeter
Debitin' čas: ort 00. do 26. ure
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil
DANI ZAGORIČNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Mama, ate in Silva z družino
Naročila na GSM: 041 611-087
azm&BtimMrjmmmMmrßwrusTrfs
Kamnoseštvo Marjan Amon /z Šmartna v Rožni dolini vam nudi 20% zimski popust za spomenike, naročene do konca marca.
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
2.11.	- Na regionalni cesti izven naselja Šempeter v Savinjski dolini je v prometni nesreči umrl pešec. 64-letni pešec je ob desnem robu regionalne ceste v smeri proti Šempetru hodil in potiskal kolo. Izven naselja Šempeter ga je dohitela 65-letna voznica osebnega avtomobila, ki je kljub zaviranju in umikanju v levo trčila vanj. Pešec je s kolesom padel po vozišču, nato ga je povozil še 57-letni voznik osebnega avtomobila, ki je pripeljal za voznico. Pešec je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče.
5.11.	- Policisti Policijske postaje Žalec so v sodelovanju s policisti Policijske postaje Celje in kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Celje zaradi suma storitve kaznivih dejanj - velikih tatvin obravnavali tri osebe, doma s širšega žalskega območja. Dvema so prostost odvzeli konec oktobra, tretjemu pa 4. novembra. Gre za 22- in 23-letna Žalčana ter 25-le-tnega občana iz okolice Tabora, ki so osumljeni storitve najmanj tridesetih kaznivih dejanj, predvsem tatvin europalet, žlebov ter več kosov različnega gradbenega orodja, kot so vibrirne plošče, črpalke in drugo električno orodje, na območju Žalca, Celja in Mozirja. Nekaj kosov orodja so policisti zasegli in vrnili lastnikom. Osumljena trojica je oškodovanim povzročila vsaj za 23.000 € materialne škode. Zoper enega od njih, in sicer 23-letnega Žalčana, je preiskovalni sodnik po zaslišanju odredil pripor.
8.11.	- Na Martinovo soboto ponoči je na območju celotne celjske regije potekal poostren nadzor prometa s poudarkom na psihofizičnem stanju udeležencev v cestnem prometu. V nadzoru je sodelovalo 64 policistov, ki so ustavili in kontrolirali 543 voznikov. Ugotovljenih je bilo 62 kršitev, 9 alkoholiziranih voznikov pa je bilo pridržanih. Najvišja ugotovljena stopnja alkohola v času nadzora je bila 0,98 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. V celotnem »Martinovem vikendu« so na Celjskem zaradi prekomerne opitosti pridržali 27 voznikov, največ v petek, in sicer 14. Enemu do njih je, verjeli ali ne, alkotest pokazal 2.31 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, po starem bi bilo to 4,7 promila.
10.11.	- Lastnici avtomobila, ki so ji vlomili v osebni avtomobil, parkiran na parkirišču v Arji vasi, so ukradli avtoradio in navigacijsko napravo.
13.11.	- Okoli 23. ure je bilo vlomljeno v prostore bencinskega servisa na Vranskem. Odtujenih je bilo več zavojev različnih znamk cigaret in nekaj žganih pijač. Materialna škoda je ocenjena na dobrih 1.800 €.
14. 11. - Ponoči so vlomili tudi v gostinski lokal v Letušu. Pogrešajo nekaj gotovine in več zavojev cigaret.
15.11.	- V Vrbju pri Žalcu je bilo zjutraj vlomljeno v stanovanjsko hišo. Lastniki pogrešajo nekaj gotovine.
17.11.	- Z dvorišča stanovanjske hiše v Podvinu pri Polzeli so ponoči ukradli traktor. Gre za traktor, znamke Ferguson 374F, rdeče barve, letnik 1993, registrska številka CE 87-9N. Traktor je imel dodatno nameščen sprednji nakladalnik. Lastnik ocenjuje, da je s tatvino oškodovan za okoli 8.000 €.
19.11.	- Iz trgovine na Polzeli sta dva neznanca odtujila fotoaparat, vreden 200 €.
20.11.	- Na Polzeli je neznanec vlomil v Renault Twingo in odtujil avtoradio, vreden okoli 200 €.
Zbrala: L. K.
Jesensko listje je odpadlo kot zavesa življenja, ki se je poklonila za skoraj 80-letni opus.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
LADISLAVA MARJETIČA
s Polzele
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Slovenskih železnic, Surovine Maribor, Vegrad Velenje, Tuš Celje in ostalim, ki so izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Zahvala tudi dr. Rezarjevi in celotnemu kolektivu Zdravstvenega doma Polzela, ge. Anici Bosilj za bolniško nego in skrb, gospodu župniku Jožetu Kovačecu za opravljeno pogrebno bogoslužje ter pogrebni službi Morana.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in brata
STANETA JANCA
iz Prebolda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in izražena pisna in ustna sožalja ter vsem za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi moškemu pevskemu zboru iz Prebolda.
Žalujoči: brat in sestre z družinami
»Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...«
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame in babice
NEŽE UŽMAH
iz Migojnic
(18.1.1918-2.11.2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje.
Posebna zahvala Nefrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Planincu za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoča: hči Zofka z družino
V SPOMIN
VOJKO DREMEL
Levec 10, Petrovče (6. 11.1957-14.11.2005)
Tretja jesen se že obrača, odkar si nas zapustil ti. Tako hitro kot jesensko listje odpada, tako hitro minevajo vsi dnevi praznine, ko te ob nami več ni.
Še vedno polno lepih je spominov, še polno lepih misli, ko ob tvojem grobu postojimo.
Hvala vsem, ki še danes mislite nanj.
Žalujoči: družina Dremel Veselak
Spominje kot pesem, ki v srcih odzvanja, spominje kot cvet, ki nenehno poganja, spominje svetloba, ki dušo obliva, spominje ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN
22. oktobra so minila tri leta od boleče izgube naše drage
MARTINE JEGRIŠNIK, roj. METLIČAR,
iz Zabukovice
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko.
Žalujoči: vsi njeni
V nebesih sem doma, od tega ne sveta.
Tam je moj dragi dom, tam večno srečen bom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedija in brata
FRANCA KUMRA
iz Topovelj 5, Braslovče (28. 8. 1928-27. 9. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivom Garant Polzela, REMONT Celje, OŠ Braslovče in SODEX Polzela, Prosvetnemu društvu Braslovče, Planinskemu društvu Braslovče, gasilcem Parižlje -Topovlje, moškemu zboru Braslovče in upokojenskemu zboru Braslovče. Vsem pevkam in pevcem najlepša hvala za odpete pesmi. Hvala govornicam gospe Mateji Perger, gospe Ropotarjevi in gospe Nataliji Marolt, gospodu župniku Milanu Gosaku za sv. mašo in pogreb. Hvala vam. Vsemu osebju in sestri Maji Kumer - Trček iz Doma starejših Logatec, Gubčeva 8 a, najlepša hvala za vso nego in skrb zadnje štiri mesece. Zahvaljujemo se vsem za darovane vence, cvetje, sveče, sv. maše, denar in izrečeno pisno in ustno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
Pošle so ti moči, zaprl svoje si oči, zdaj boš mirno spal, v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in ata
KARLA POVŠETA
iz Latkove vasi (27. 10.1929-10. 10. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter svete maše.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata, tasta, brata in strica
IVANA SEMETA
iz Latkove vasi 74 (1929-2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darove, izrečena sožalja in nesebično pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar, PGD Groblja in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
POGREBNO SLUŽBO in CUETLIČ0RN0
MORANA
Aleksander Steblovnik, s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
ZLATKA AGREŽA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalja.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena in sin z družino
»... skromno si živeti znal, a v naših srcih večno hoš ostal... «
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil
JOŽEF PODLESNIK - POHORC
iz Podloga
Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštljivo pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu.
Marjan Povše z družino
Za vedno se je poslovil od nas v daljni Afriki
FRANC TERPINC
(11.8. 1938-5.10. 2008)
Sestra Erika z družino
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasievvicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 10. decembra 2008 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Delo in poštenje vodila sta te skozi življenje, a odšel si hitro, brez besed, v naših srcih pustil grenko sled.
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil
JURE LJUBIČ
iz Tabora
(12. 5. 1961-23. 11.2007) Sodelavci KIV Vransko
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija in dedija
ERNESTA LOVRENČAKA
iz Žalca
(25. 12. 1925-8. 10. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, tolažilne besede ter darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala dr. Kravosu, sestri Ireni, patronažni sestri Cvetki Grm, Internemu oddelku Bolnice Topolšica, dr. Rijavcu in medicinskemu osebju za nego in pomoč v času hude bolezni.
Iskrena hvala družini Repovž, sestrični Nevenki, Dominiku ter družinama Kuder in Bašnec, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Prisrčna hvala pogrebni službi Morana, govorniku gospodu Dušanu Banku, pevcem, trobentaču in gospodu patru [ožetu za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: žena Berta, hči Branka in vnukinja Jasmina
Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni.
Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, svakinje in tete
MARIJE RANDL
iz Petrovč
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za darovane svete maše.
Hvala tudi patru Vančiju za opravljen obred, PS Ropotar za opravljeno storitev in vsem, ki ste našo Mijo pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat - hvala ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
MARTE PILIH
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Prižiganje sveč za žrtve prometa
prižiganjem sveč v Podlogu, kjer so pred leti ugasnila življenja štirih otrok, pridružili še v Občini Žalec, pa tudi v drugih krajih SSD.
Občina Polzela je v spomin pokojnim in opomin na pol-zelskem pokopališču postavila spominsko ploščo, pri kateri so člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline na predvečer prižgali sveče. Podobno akcijo je v Podlogu v spomin na štiri mlada življenja organiziral tudi Svet za preventive in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec, hkrati pa pozval občane, da se pridružijo akciji s prižiganjem sveč po domovih in tudi drugod.	T. T., L. K.
Savinjska dolina ob spominski plošči
Člani ZŠAM
Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, tretjo nedeljo v novembru, ki ga je razglasila Organizacija
združenih narodov, so se preštevilnih žrtev prometa, tokrat prvič organizirano, spomnili tudi na Polzeli. Akciji so se s
Zadovoljni s pridelkom
Brglezovi pri spravilu zelja
Zelje je bilo vedno zelo priljubljeno živilo in nepogrešljivo med ozimnico. Uživamo presnega ali kuhanega, sladkega ali kislega.
Nekateri še vedno prisegajo
na doma pridelano zelje, večina pa ga kupuje. Že ob misli na slastno sarmo ali segedinski golaž se nam pocedijo sline. Seveda pa je treba zelje najprej pridelati. S tem se ukvarjajo tudi Brglezovi
iz Šempetra v Savinjski dolini. Na njihovem zelniku ga je letos zraslo kakih deset ton. Kot je povedal gospodar, je zelje dobro obrodilo, čeprav ga je na začetku nekoliko prizadela suša. T. T.
Jesensko druženje na Trju
V začetku oktobra so člani Tenis kluba TRJE 2000 pripravili že 9. zaključni turnir in piknik za člane društva in njihove družine.
Kot nam je sporočila Katarina Lukež, se je turnirja udeležilo 32 igralcev, ki so z napetimi igrami popestrili dogajanje na Trju. »Tudi ob igriščih se je ves čas nekaj dogajalo. Pekli smo odojka,
kostanj in palačinke, članice društva pa so že doma napekle pecivo. Lepa jesenska nedelja je bila na Trju namenjena tudi klepetu in druženju s prijatelji, saj nam za to vse bolj zmanjkuje časa. V goste smo povabili tudi vse donatorje, ki so nam v tem letu priskočili na pomoč, in se jim še enkrat zahvalili.«
S kolinami
zaključili
sezono
Kot vsako leto v začetku novembra so tudi letos 15. novembra taborski planinci pripravili tradicionalne koline na Zajčevi koči.
Za številne obiskovalce so povsem po domače pripravili krvavice, pečenice, jetrne klobase, pečenko in rebrca. Na krožniku nista manjkala kislo zelje in pražen krompir. Koča je s kolinami zaključila sezono. Še prej pa so taborski lovci ves mesec pridno pripravljali drva za zimo in uredili okolico. Dve soboti sta bili namenjeni za izgradnjo škarpe in betonske plošče, na kateri bodo spomladi postavili kozolec.
Koča bo ponovno odprta konec aprila naslednje leto, gotovo pa za prvomajske praznike, za organizirane skupine pa po potrebi tudi izven sezone.	L. K.
L.	K.
zavod za kulturo, šport in turizem Žalec
■iiiBMBii Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
3 BIG BAND ORCHESTRA in DARJA ŠVAJGER
Za glasbeni abonma in izven. Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34
Namesto betonskih leseni drogovi
Pri pripravi lesenih drogov za postavitev
Letošnja in prejšnja neurja so povzročila hmeljarjem v Savinjski dolini veliko škode. Ugotavljali pa so, da je razlog tudi v dotrajanih betonskih žičnicah, ki so stare trideset in več let.
Prav zaradi tega so se hmeljarji, Vinko Drča in Štefan Šlander iz Grajske vasi ter Karli Orožim z Gomilskega, odločili, da v hmeljiščih, ki jih obdelujejo v Latkovi in
Kaplji vasi, betonske drogove zamenjajo z lesenimi. To je zelo obsežno delo, saj bo potrebno drogove zamenjati kar na 17 hektarjih hmeljišč.
T. Tavčar
Praznovanje zakoncev
V polzelski župniji že vrsto let proslavljajo okrogle obletnice zakonskih zvez vsi pari hkrati. Na slovesnosti v soboto se je v župnijski cerkvi zbralo okrog 50 parov.
Slavje so začeli s sveto mašo, med katero so zakonci obnovili svojo zakonsko zaobljubo in poleg blagoslova prejeli vrtnico in voščilo. Na slovesnosti so sodelovali vsi polzelski cerkveni zbori in skupine, ki
so s tem izkazali čast zavetnici cerkvenega petja, zborovodij in organistov, sveti Ceciliji, ki goduje 22. decembra. Organisti in zborovodje so ob tej priložnosti prejeli knjigo Monografija Polzela. T. Tavčar
Zakonski pari na slovesnosti
Različna, a s skupnim ciljem
Dokaz, da se tudi zelo različni partnerji, če imajo skupni cilj, lahko složno podajo istemu cilju naproti, je ta fotografija.
Posnetek je nastal na dvorišču družine Valčke Štorman iz Šempetra, kjer sta se muca in ježek, kot lahko vidite, miroljubno družila pri zajtrku in prvem časopisu. Če je volja, je za oba dovolj prostora in hrane, sta si rekla. Muca se ga sicer ni preveč tiščala, ježka pa je časopis začel zanimati šele po zajtrku, pa je šlo. Prijazni živalski kompromis, iz katerega se, kot že tolikokrat, lahko kaj naučimo tudi ljudje.	L. K.
Mačka in jez v družinskem sožitju