Iihaja mk dan ranei prmuikov. iMMd d»iiy ezcept Budili end Huhdftj* Uredniški tn nprnvntlkt preeterti 8. Uwnd»l« Aw. GLASILO SLOVENSKE NARODhfE PODPORNE JEDNOTE Offtee of Public« ti on: M9T South Lewndale Are. Telepkone. Rockw«U LETO-YEAR XXV. Cena lista _jo $g.00 ■»•tur Jaa«Mry tt. 1»1«. m Um, »mi-oHu* —Iha Aal Cmvnm lUnk I. HTV __Chicago, IU., torek, 2. februarja (February Ž), 1932. Aesegts»*JSO_s»alllng «t epeclal rele ef poetegeTrovSsTlprjZrTI^^ J^M^mf Subacriptiou ♦tl.00 Y»«r|y _ ŠTEV.—NUMBER 27 Predsednik Hoover odredil bojne Itdje v Šangaj Ameriška vlada poalala eetro ao-to, v kateri zahteva umik Japonskih čet la mednarodne kolonije v Sangaju. Velika Britanija, Francija in Italija ge pridružile ameriškim zahtevam Šangaj, 1. febr. — Vest iz kitajskih virov ae glazi, da Japonci nameravajo uprizoriti skupen napad na Sangaj • kopnega, morja in zraka jutri zjutraj. Waahington, D. Cn 1, febr. — V eni naj ostrejših not, ki jih je washingtonska vlada poslala do sedaj Japonski, predaednik Hoover zahteva, da Tokio odpokliče svoje čete iz mednarodne kolonije v Sangaju. Da podpre svojo zahtevo, je predsednik Hoover odredil nadaljnje bojne Udje azijatske flotile, kateri poveljuje podad-miral M. M. Taylor, regiment in-fanterije in 400 pomorščakov v Sangaj za protekcijo ameriških državljanov. Križarka Houaton in sedem rušilcev je odpluk> iz Manile včeraj zjutraj. Ko dospejo na cilj, bodo imele Združene države v Sangaju trinajst rudikev in eno križarko. Vlada je dalje obvestila mornariške enote v Qauticu, Va., in San Diegu, Ca!., naj bodo pripravljene za odhtod v Sangaj. Včeraj se je v Beli hiši vršila konferenca, na kateri so Hoover ter načelniki dria voJraglTi« ——-----w---v menta razpravljali o kritični situaciji, ki so jo povzročile japonske militaristične operacije proti Kitajski. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da Združene države pojavijo avojo vojaško silo v Sangaju. Ameriški krogi so zelo vznemirjeni vsled japonske okupacije mednarodne kolonije, zlasti ker je Tokio prejšnji dan žago-tovil imuniteto tega ozemlja. A-meriška nota naglaša, da je Japonska kršila mednarodne pravice, ker je zasedla del kolonije. Britska vlada se je pridružila Ameriki v zahtevi, da Japonska odpokliče svoje čete is mednarodne kolonije. Odredila je tri križarke in bataljon vojaštva v Sanjaj. Francija je tudi naznanila, da bo kooperirala s ameriškimi in britskimi avtoritet* mi,-Italija pa ja izkrcaU pom^ Ačake in ae s tam pridružila gibanju za protekcijo mednarodnih pravic v Sangaju. Velesile so pokazale, da nameravajo na-stopati skupno sa svoja Interese, ki so v nevarnosti rsdi ja-ponsko-kltajskega konflikta. Ameriške in briUke avtoritete v Sangaju pravijo, da so Japonci napravili večje število težkih prestopkov. Ker Je kitajska infanterija odbila napad Japonskih pomorščakov, ao se slednji maščevalt nad civilnim prebivalstvom ln Invadirali mednarodno kolonijo. SLABA VEST ZA ElEK TRARSKE MAGNATE elektrarne la vo- Im Angelca, Cal — (FP) — Zadnje leto je mestna elektrer na prinesla mestni blagajni šti-m Hi j one dolarjev, občinski vodo-vod pa dva milijona, kar Je čist dobiček obratovanja obeh podjetij v enem letu. Ako bi mestna elektrarna ne bila prisiljena kupiti električno silo od privatne elektrarne ln bi jo namesto tega bila sama producirala. bi bila naredila nad en milijon več dobič- U ■■■■■■■I Za kupljeno silo Je elektrarna plača privatnemu podjetja Ur 321,000, POSVETOVANJ* V LONDONU 0 VzfiJtvalM gibaaja nad ■ avropakiiai delavci Gibanje je bolj razvito v Evropi kot v Ameriki In ga vae de-lavsfce organizacije amotreno podpirajo New York. — (FP) — Delavsko vzgojevalno gibanje ni nova stvar, ako se vzame s širšega stališča. Je staro kot je staro delavsko gibanje samo, upoštevajoč delavsko časopisje in agi-acijo, shode in stavke, kampan-je in predavanja. Z razvojem večernih tečajev in delavskih Šol posebno v povojni dobi je pa naziv "delavska vzgoja" dobil toč-nejiši pomen, ki znači zavestno stremljenje po vzgoji in sistema. tMfno prizadevanje delavskih organizacij po taki izobrazbi svojih članov, ki služi delavskemu gibanja. Te dni se je vrnil iz Evrope Jack Parnack, kjer je proučeval delavsko vzgojevalno gibanje in pravi, da je v vseh deželah, ki imajo močno strokovno, zadružno in politično gibanje, veliko bolj razvito kot je v Ameriki. V Angliji, Nemčiji, Belgiji, Avstriji, Češkoslovaški, Švici in Skandinavskih deželah in delno tudi v Franciji smatrajo vzgojevalno delo vse delavske organizacije za nekaj potrebnega in ga smotreno razvijajo. V vseh omenjenih državah no večerni tečaji v zimskem Času po Industrijskih mestih nekaj običajnega. Sponsorirajo in financirajo jih unije, zadruge in politične stranke bodisi samostojno ali pa vse tri branže sku-jaj. Rezidenčne delavske šole, cjer je intenziven pouk v socialnih znanostih, gospodarskih ln delavskih problemih, imajo v Angliji, Belgiji in Nemčiji. V poletnem času se navadno v teh šolah snidejo za par tednov delavski voditelji, kjer slušajo predavanja ln vodijo diskuzije o problemih svojih organizacij. Medtem, ko to gibanje v Evropi napreduje in ae razvija kljub krizi, v Ameriki zadnja leta nazaduje. Rasvilo se je takoj po vojni v več ali manj živahno u-stanovo v raznih krajih Amerike, ampakxjo je paralizirala Coo-lidgeva prosperiteta in pa reakcionarna taktika voditeljev A-meriške delavske federacije, ki so is Delavskega vzgojevalnega biroja napravili okamenelo institucijo, katera je končno zaspala. , . J fl* M' K ' 1 ;' 4 ' HEC4 Večerni tečaji so* rasen v par meetih izginili. Od vsega giban-Ja je ostala le delavska šola v BrookwoodU, ako se odšteje Rand šolo, ki pa je že prej obstajala. Zadnja leta ae sicer razvija Commonweatth College v Meni, Ark. In to je tudi vse. Vendar se bo to gibanje oživelo, kakor hitro bo med delavstvom nastalo novo prerojen je. ZmnU prati novjetnkl Ronljl Moskva, 1. febr. — "Sovjetska unija aK>ra posvečati veliko pozornost dogodkom na Daljnem vzhodu, ker belogardisti v Mandžuriji kujejo zaroto proti sovjetom,''.„je dejal premljer Molotov na sedemnajsti konferenci ruske komunistične stranke. 'Zadnji dogodki v Sangaju," je nadaljeval Molotov, "pričajo, da je namen imperialistov a plesti svet v novo vojno. Sovjetska vlada bi napravila veliko napako, ako bi omalovaževala n nont situacije. Ml moramo biti vedno pripravljeni na protekcijo naših Intereeof." Anglija odredila bojne ladje v Sangaj. Zunanji minieter od-godil odhod v Ženevo Sangaj, 1<. Mr. — Britska križarka Benvick in trije rušilci so danes odphili iz Hongkonga proti Sangaju. London, 1. febr. — Britska vlada je naznanila, da bo kooperirala z Združenimi državami v krizi, ki je nastala radi japonske invazije San gaj a. Odredila js bojne ladje v Sangaj, da tako protektira mednarodno kolonijo in prepreči splošen konflikt. Premljer MacDonald se je včeraj vrnil s počitnic ln ae udeležil posvetovanj v uradu zunanjega ministrstva. Poleg Mac-Donalda ao ae posvetovanj udeležili sir Bolton Monsell, prvi lord admlralitete, zunanji minister sir John Simon, maršal sir Oeorge Milne ln finančni tajnik Neville Chamberlaln. Po končanih posvetovanjih je bilo nasnanjeno, da namerava britski zunanji urad ustanoviti nevtralno cono med kitajsko in japonsko vojaško silo v Sangaju, nad katero naj bi imele kontrolo britake čete. Ameriška vlada je bila naprošena, naj se pridruži temu načrtu. MacDonald je včeraj sprejel več prominentnlh diplomatov v svojem uradu. Med temi je bil tudi Ray Atherton, upravnik ameriških poslov v Londonu, ^az&auisno je bilo, da sir [>hn Simon, angleški zunanji minister, ne bo odpotoval v Ženevo kot je bilo prvotno določeno. Ostal bo v Londonu ter sle-sledil razvoju dogodkov na Daljnem vzhodu. Kritična situacija v Sangaju je odgovorna za od-goditev potovanja v Ženevo, kajti briteka vlada meni, da mora v prvi vrsti gledati za protekcijo svojih interesov v Sangaju, ki so ogražani radi japonske invazije mednarodne kolonije. - —-----1*- rroiVTasisusaa rov ona v Italiji lika. Njen upravitelj je v svojem letnem poročilo urgirnl ato, da elektrarno poveča in te- eirala pa za fUo imelo v nJem dobrega prijatelja. V tem tonu je argumentiral prod senstnlm Justtčnlm pod-odsekom illlnolski senator Otis Glenn. Na njegove rame je padla odgovornost, da porine skoai senat Wllkereona, kar nI lahko de-o radi sodnikovega rekorda, na katerega progresivni senatorji ne gledajo preveč simpatična Glenn je bil posvan te dni pred senatni pododsek, da dokaže, ss-kaj naj bi sonet potrdil Wilker-sonovo imenovanje, O njem je povedal same dobre lastnosti in vrline, Prečltal je tudi plemo blv-ega llllnoiskega governerja Lowdena, v katerem je rečeno, da Je Wllkerson "mož, ki strsni po prsvlčnostl; prepričan eem, da delavstvo ne bo Imelo nobenega povoda biti v strahu pred nJim". To je potrdil tudi Jamoe Dmery, lobist Narodne ssoclacl-e openšaparsklh tovarnarjev. Glsnn Js poudarjal Wllkereo-novo službovanje pod Lowdeno> Jo vsaka assbe. VSe te ke«e, da ee pripravljajo na večje militaristične operacije.1'1' laavfiall paražaal M Obdolžit ve proti Wslkerjn. In-junkeija prsti Lewlaevl Intervenciji razveljavljena Indlanapolla, Ind. Insur-genti dvanajstega rudarskega distrikta (Illinois) so lsgtrt>Ui dveletno bitko, ki so jo vodili proti Intervenciji UMWA v po-sle urednikov tega distrikta. Z veliko večino, deset proti nemu, ep delegatje odglnnovali sa rasveljavljenje Injunkclje, ki je bila Izdana prad dvema leto-ms proti Lewisovl skupini. Na stotine okrožnic Je bilo razdeljenih med delegate, v katerih ee Je urgiralo izvolitev Ray Edmundeona, Zeigler, IH., sa predaednlka ' dvanajstega distrikta« Okrožnice so vsebovali obdoliltev, da John H. Walker Aedanjp?pred.ednlk distrikta, vidrtujn tesne stike a Frank Farringtonom, bivšim voditeljem illinolakih rudarjev, ki jo posnsjs stopil v službo premogovnih operatorjev. 1, C. Learie, predsednik ru-darsks unije v Jowi, Je v svo-jsm govoru napadal Walkerja, Saš, da je prad leti pomagal prf razbijanju rudarske stavke v Iowi. Hov joti rasdejaH dal a. PhD aey, kije ki Mukden, Mandžurija, 1. M*. —General Haaeba, ki skuša la-vnsti okupacijo Harbina. je na-letel na velike operacije prf traneiKirtacIjl šet. ker so Rus razdejali mostove In del proge kitajske železnim, katero skupno last ujeta Rusija in Kitajska. V uradu Japonskega konzulata v Harbinu ae je oglasil eo-v je teki konzul ln zahteval, da Japonska ukine mllitarlsttfne o-I»racije na tej želesnlcl. To stališče sovjetska vlade bo nedvomno ustavilo prodiranje J ep skih čet proti Haitilnu. Porote se tudi, dn poveljnik jnponnkega vojaštva general Jiro Tamon pripravlja drastične akcije pro-t( sovjetski železniški upravi, k stavlja velike zapreke prodiranju japonaklh šet. e in pešce ter natančno preišče- vo administracijo — "najboljšo in penoe ver ns»non p ^^ _ ^ pwditdnik ^ avne Javnonapravne komisije. ilknrson aa vse krlpije prlsade-val ln pomagal Insullovlm interesom, da so dobili abeolutno kontrolo nad vnemi javnimi na->ravami v Chlcagu pod pogoji, latere so sami diktirali. Tudi nI povedal o notorlčni ln-unkcijl, katero je sodnik Wil-kerson Izdal proti železničarjem v stsvkl leta lfliB. Tega mu si-oer ni bilo treba, ker eo to pove* dali voditelji SI železniških unij v protestu proti njegovi potrditvi, Tudi je molčal o številnih drugih injunkcijah proti drlavenm, s katerimi je bil sodnik Wllker-son izredno liberalen. Vss te usluge snajo veleblznl-ški Interesi in posebno Insullo-Vi ceniti. Njegovo Imenovsnje sa svetnega d (striktnega sodnika je v resnici politična nagrada sa njegovo zvesto elulbovsnje privilegiranim intsrssom. In ako »policija orgsnislrsnsga delav-tva ne bo 1k>IJ glasna proti njemu kot je bila do eedaj, obstaja možnost, da ga bo eenat tudi potrdil ss distriktnega sodaiks. v Pklladelpkljl akraklrak Phlladelphla, Pa. — Horatlo Gatea, promlnenten bankir ln načelnik tukajšnjega komiteja _ pobijanje bede, je odkrito pri-snal, ds je pomožna akcija skra-hirala v Phlladelphlji, ko je po-slal apel governerju Plnchotu, naj okliče Izredno usedanje la-gislature, ki naj bi določila direktno pomoč Is državne blagajne i »ostajajo čedalje ve-ledi eo domalega Izčrpani, pravi Oetes v apelu. Plnchot je pred par meseci oklica! Izredno saeedaaje legiela-ture In JI predložil program, ki predvideval $100,000,000 sa odpomočns akcije, toda poslane! so zavrgli governer je v načrt UgaBH učHev adtaadje v Ženeva, I. febr, — Ur Erla Drummond. tajnik Lige narodov, je v smislu 16, točke Ligtne pogodu, imenoval komalijo is članov sunanje diplomacije, ki ee sedaj nahajajo v Sangaju, da prouče situacijo, ki je nastala vsled japonsks okupacije meete. Pričakuje ee, da bo komisija pričela e svojim delam danes te poročala Ligi e resultetu. . . - K. 1 i ., ii Jt. . i i-M Ik Ai PROSVETA THE ENLIGHTEftMENT MABODNE PODPOB- i) to Ktu- ________m Mit lato! M 'to CtoM* 9fM w «to toUvH.1l M r* Ufi M I«*- PEOS VETA or m TED m prtmtr (dm. ii. »mu I ■■nI. te raa to • toa i.....- , to itt»H.w«. IinimIMn Nova sovjetska petletka Zadnje dni so poročali iz Moskve, da so bolj-Aevlkl pripravili nov petletni načrt ali petletko, ki se začne izvajati, ko poteče sedanja petletka. Nova petletka določa, da se življenjski standard dvigne za tristo odstotkov. Iz podrobnih postavk v načrtu je razvidno, da ee ima slehrnemu prebivalcu sovjetske Run. j., sije trikrat povečati konzpm hrane, obleke In drugih vsakdanjih potrebščin. Standard življenja ee ima izboljšati s nadaljnjo ekzpanzijo in mehanizacijo industrijake in agrarne produkcije ter transportacije, tako da bo Sovjetska unija do leta 1087 dosegla prvo meeto v Evropi v tehniki in prvo meeto na svetu na ekonomskem polju. Politična stran nove petletke določa "popolno likvidacijo kapitalističnih elementov in razredov v splošnem z uničenjem razmer, v katerih ee porajajo razredne razlike ln izkoriščanja." Istočasno se mora Sovjetska unija utrditi kot baza za mednarodni socializem. Številke, ki jih navajajo avtorji načrta, s katerimi primerjajo novo petletko s sedanjo, so naravnost fantastične. Na primer industrija sa proizvajanje strojev se bo na podlagi tega načrta trikrat povečala; proizvajana električna energija doeeže sto milijard kilovatnlh ur v primeri s sedemnajstimi milijardami, ki bodo letos dosežene; produkcija premoga Ima narasti na 260 milijonov ton in produkcija jekla na najmanj 22 milijonov ton; produkcija olja aa mora potrojiti. Istočasno mora Sovjetska unija doeeči stopnjo, ko bo na lastnih tleh pridobivala vse svoje potrebščine v bakru ln kemikalijah. Zanimiv je tudi program sa isboljšanje transportacije. Zgraditi se ima 80,000 kilometrov novih železnic in poleg tega celo omrežje avtnlh cest Posebno ee poudarja razvoj avl* aclje ali letal. f # Petletka obsega popolno mehanizacijo kmetij. Vee poljedelstvo mora biti organizirano v kolektivah In državnih farmah ogromne površine, tako da es bo vee kruh v Rusiji pridelaval e stroji in,vsi neodvisni ln individualni kmetje morajo isginitl. Načrt določa, da se letna produkcija žita dvigne nad 180 milijonov ton do leta 1087, medtem ko se mora podvojiti produkcija bombaža ln lana, produkdja sladkorne peee pa potrojiti. Prav tako se mora zelo povečati živinoreja, ki sa bo takisto vršila znanstveno ns kolosalnih rentih. Izboljšani standard Itvljenja se ima doeeči s rešitvijo problema brse distribuoije živil. Sedanji sistem racije (odmerkov po kategorijah) mora odpasti. Za rešltevJtag* problema Ja potrebna višja stopnja tehniškega znanja in sposobnosti v vseh Industrijah In poljedetetvui Novi načrt krepko nagtašuje to potrebo, ki mo> ra priti, ako ee hoče Rusija rešiti la sedanjega neokretnega in zdrav Industrijski razvoj silno ovlrajočaga sistema racije. Boljševiški voditelji, ki so naredili načrt no-' ve petletke, pravijo, da uspehi prve l>etletke V glavnem Izvirajo lz poraza Trockljeve teorije, da Je konstruktivni socializem nemogoč v oni sami dašell. Kot jo znano, Je Trocklj sahteval, da Ruaija nadaljuje svojo mllltantno propagando sa svetovno revolucijo In počaka s vsako konstruktivno gradnjo doma. Na drugi strani Je Stalin sahteval, da se propaganda sa zunanjo revolucijo prepusti komunistom v zunanjih deželah, doma pa naj eovjati takoj začno a Industrializacijo dežele. Stalin je zmagal In zdaj pravi, da je uspeh prve petletke le dokaaal puhloet Trockljeve teorije. * "Taka eo poročila la Rualje. Fakt je, da je prva petletka deloma uspela la v par točkah — na primer v produkciji olja — je oelo nadkri-llla določeno kvoto. Ker je prvi industrijski program pokazal uspeh, nI dvoma več, da bi tudi drugi ne uepel. V tam ozira želimo novi Rusiji čim največ uspeha. Razvijati induetrije Je bolje kakor pa zapravljati ruski kapital sa tujezemsko propagando. Kajti uspeh v Rusiji sami je najboljša propagands t Po nsšem mnenju je Stalin boljši praktik in vodja eploh kot Jo Trocklj. ki sanja o svoji "permanentni revoluciji". Ogromna dežela kot Je Rusija, ki ima doma vee. kar potrebuje sa moderno življenje, to ee pravi, da Ima vee potrebne surovine sa etvarjanje kapitala, se lahko sama razvije v socialistično družbo. Ali do tega cilja je še dolgo. Ruaija potrebuje še veliko, veliko kapitala, najbolj pa potrebuje — miru. . *..... . Glasovi iz naselbin PBOBVITI TOREK, 2. FEBRUARJA Zanimive beležke Ig ksajev To in Milvraukee, Wle. — Tukajšnja iearstova časopisa, Milwaukee Sentinel in VVisconsin News, predstavljata ene vrste ptiča z različnim perjem. Oba spadata kombinaciji liearstovih časopisov, toda zaradi lepšega noei neki Paul Block v New Yorku naslov "Publisher" pri dnevniku Sentinel. Na ta način je mogoče, da zastopata časopisa različna mnenj^ da torej lahko eden graja to, kar hvali drugI in obratno. Zgodilo se je pred nekaj tedni, daje "News" dal governerju La-Folletu na razpolago svojo radio postajo, potom katere je bičal dnevnik Milaaukeo Journal in njegove konservativne pristaše v državni postavodaji. "News" e pel gpvernerju slavo drugi dan n se veeelll oglasov lz progresivnih krogov, katere bi drugače dobil Journal, toda še tisti dan e Sentinel napadal governerja ravno tako iskreno,- kakor ga je livalfl News. Tako se vladajoči razred norčuje iz nevednih mas in izkorišča ftJih politično nevednost. Dne 22. januarja pa se je pripetila pri Sentinelu prava pred->ustna komedija in to na račun socialistov. V izdaji, ki se prodaja po deveti uri zvečer, je ča-sopla priobčil pod rubriko "To-Day" običajne dnevne beležke glavnega urednika Hearstovih i časopisov, Arthurja Brisbana, v katerih ja opisoval administracijo mesta Ml!waukee na sledeči način: "Vzlic straW}emu "boljševizmu" je senator Capper v podpi sanem članku opozarjal na dej stvo, da je meeto Mtlnraukee najbolje uradovano mesto Združenih dršav. V mestni blagajni se nahaja neporabljeni prebitek znesku 6 milijonov dolarjev, to Je en milijon več kakor preteklo leto. Mesto Milwaukee nima težkega problema z zločinskimi elementi, kakor ga imajo druga mesta in to sato, ker ima policijo, katera ne prejema podkupnin. Mestna posestva ao ocenjena sa davke samo do 70% njih vrednosti. "Najzanimivejše pri tem pa je lo, da je meeto Milwaukee, kjer Je pokojni Vtetor L. Berger, polten in sposoben mož, zgradil mogočno socialistično stranko, vladano po socialistih, s socialističnim županom. "Kako je mogoče pojasniti tako čudno stvarf' Tako se Je glaall dotičnl del Brlsbanovih beležk v večera) Izdaji Imenovanega časopisa, toda kakor so se vel, ki zasledujejo dotlčno rubriko dnevno, čudili, ko so čitall prav tisto rubrl-ko.v jutrajni izdaji tega časopisa lil videli, da je izpuščeno .vse glede Bergerja, prebitka Y bla i- ln socialistov sploh. V tej i Je bilo navedeno samo to, meeto Mlhraukee najspo-io mestno administracijo vseh mest v 1. D. je torej Jako podučljlvo vje o nedoalednoetl In v nosti buržoaznega časopis- ljudstvo v Mllwaukee Ima lepo prilika da isvoll pri prihod-njlh volitvah večino socialistov mestno upravo. S tem lahko Izvrši veliko delo aa obrambo svoJIK interesov, a4 zagotovitev boljše bodočnosti svojih otrok tat da si obenem olajša tcška bremena, katera mora sedaj prenašati, obenem pa znatno izboljša svoj položaj. Ako bodo socialisti v večini Jim bo dana prilika, da polagoma Izvršijo vee načrte ln udcj stvljo program, ki bo pomeni neizmerno veliko aa delovno ljudstvo kakor tudi še male trgovce. obrtnike In podjetnike. Oglejmo si samo najvažnejše dele tega programa. Predvsem Imamo vprašanje lastno električne centrale. Dokazana resnica Je, da bi ljudstvo lahko kupovalo razsvetljavo mestno električne centrale po naivfč 84 centa sa k. k., medtem ko plačuje sedaj po 8 centov. To pomeni milijone sa ljudske šepe In milijone sa mestno blagajno Ravno tako je s plinskimi napravami, c ulično železnico, vsemi javnimi deli, katere naj b! se po načrtu socialistov Izvrševalo potom lastnih inženirjev ter tako prištedilo milijone, katere dobijo sedaj privatni kontraktorji. Socialisti imajo v načrtu lastne proge ulične železnice. V nekaj letih poteče pogodba z elek-triško družbo,^oziroma s tru-stom, kateri las tuje te naprave, ar M Imelo meeto proste roke. Toda socialisti hočejo takoj nastopiti proti oderuškemu tru-stu s tem, da postavijo v promet lastne motorne vozove za prevažanje ljudstva po mestu in te proge 'polagoma razširjajo. Nadalje zahteva socialistični načrt mestne administrscije: nja kaVnna za cement in tlak, Lastne kamnolome za pridobjva-lsstne cementne tovarne, posebne naprave za čiščenje mestne vode, nove parke za posamezne delavske dele mesta, izboljšanje cest na obširni podlagi, za daljšo dobo naprej preračunane načrte za razširjanje bi izboljšanje prometnih žil mesta, gradenje posebnih stanovanjskih hiš z nizko najemnitoo, omejitev špekulacije z zemljišči in vsakega oderuštva, posebni sklajl za pomoč malim posestnikom hiš, da se jih ščiti pred zgubo, posebne davke na - velike stanovanjske palače in nižje za delavske hiše ln končno moderno reorganizacijo celotnega denarnega prometa mesta, da se odpravi plačevanje visokih obresti bogatim lastnikom mestnih bondov. Kadar bo ta načrt Uvoden deloma ali v celoti, bo mesto 1-melo priliko, da polagoma odpravi vse davke na poeestva revnih družin ln omeji tudi ostale davke, ker mestne napravo bi nosile dovolj dobička sa kritje vseh stroškov. Kot lastnik vseh javnih naprav bi mesto lahko zaposlilo tisoče delavcev in jim plačalo unijske plače ter obenem dajalo lep vzgled, potom skrajšanja delovnega časa, dru gim industrijam. Omenjati vse prednoeti, katere bi vlivalo ljudstvo od take socialistične administracija, bi pač vzelo preveč prostora, ca to naj bo omenjeno samo to, kar-Je glavno. Ljudstvo pa ima sedaj čas in priliko, da razmišljuje o tem, da bo do prihodnjih volitev ve-delo, kaj ima storiti, da si izboljša položaj, Ako bo ljudstvo v Milvraukee storilo pH prihodnjih voli svojo dolžnost, bo kmalu pi čas, ko bo služilo to mesto vzgled ne samo drugim občinam temveč vsej deželi kot celota, še veliko večji meri, kakor eluži sedaj. Ko bode socialisti v mestni hiši izvedli Svoj program, takrat bo prišel časi da bo ameriško delavstvo spoznalo, da je ear mo svoje sreče kovač, da leži rešitev iz tega nesnosnega položaja v rokah delavstva samega. Mllwaukee mora in bo tvorilo temeljni kamen nove dobe sa meriški proletariat. Spartak. žem rok in ne kimali ; so delali in izpoelovali precej pravic za delavstvo, posebno za premogar-je. Odgonski zeleni voz se je odpravil. V bratfOVsko skladnico, ko niso imeli druge pravice kot samo plačevati, so zakonito izpo-slovali, da imajo premogarji pravico zaupne može izvoliti, da bodo nadzorovali bratovsko skladnico in bolniško blagajno. Pripozuana jo bila rudarjem zakonito nekaka državna organizacija pod imenom "reviraa zadruga." V tisto zadrugo so izvolili delavci svojo zastopnike, seveda, "geeelechaft" pa svoje. Boljše je bHo nekaj kot nič. Vsak premogar se je lahko do tistih mož obrnil s kako prošnjo aH pritožbo. Ker je bilo zakonito, da zaupne može v ta dva urada ne smejo odpustiti od dela, so bili podjetniki primorani z delavskimi zastopniki skupno zbo-rovsti. In Luka Murko je bil dolgo let v teh dveh navedenih uradih, izvoljen od delavcev, ln zvesto do pike je izpolnjeval svojo težavno nalogo. Precej velika zasluga mu gre, ker je v teh dveh uradih izposloval veliko v korist rudarjev. Mogoče bo katerega zanimalo, ako^navedem par zadev, ki jih je izposloval v korist rudarjev, ko sem bil tudi jaz zraven. Sklenili smo, da nam Abina Mondant Geselschaft, ki ima tri premogo-rove v Leobnu in do petindvaj-setsto premogarjev zaposlenih, da nam pripozna praznovanje prvega maja hi v to smo ^vabili od omenjene kompanije generalnega direktorja z Dunaja. Mož se je odzval in naa v pisarno povabil. Luka Murko, poln energije in dobro je obvladoval nemščino, je v izbranih besedah predložil, da naj nam pripozna praznovanje prvega maja in pa da nam da za prvi raajnik godbo prezplačno, ker jo premogarji plačujejo tem, da je vsak meeec pri plači odtrgano 10 krajcarjev za muzi-ko. Generalni direktor se je začudil nad tako zahtevo, da našim željam ne more ustreči, da imamo zadosti, ker dan sv. Barbare praznujemo in godba na ta dan igra brezplačno. Nato pa se Luka Murko postavi s svojim do-nečim glasom: "A prvi majnik bomo praznovali, če dovolite ali ne, in če godbe ne daste, nam tudi ni treba pri plači odtrgavati, dan Barbare pa popolnoma odklanjamo praznovati. Čemu se iz bratovske skladnice plačuje ka-tehetu 50 goldinarjev za maše in pi še posebej ofer, ko vsak, kateri se maše udeleži, nese še posebej pripravljen goldinar, da ga daruje z namenom, da mu bo Barbara pomagala, da bo srečen pri delu. VI veste, da Barbara ne more pomšgati, da se mora vsak sam varovati in pomagati' Direktor se je nato malo nasmejal, mogoče ni dal nič za katoliško vero, ker je bil Jud. Obljubil je, da "Barbaro se lahko odpravi in da se je ne bo več praznovalo In za godbo se ne bo Kadar prideva z Joe Radijem zt skupaj, si imava vselej veliko povedati o Leobnu in Luki Murku in sva mu poslala včasih kako razglednico. ' Zato je naša dolžnost, da se na take delavske boritelje k of je bil uka Murko, večkrat spominjamo in jim kličem: Blag jim naj bo spomin!—Nace Zlomberger, Box 218, P1ney Fork, O. (P. S^Poročevalca in zastopnika Prosvete v Ljubljani pa proeim, ako bo čital U dopis, naj sporoči s. Mihaelu Cobalu v Zagorju o smrti Luke Murka. In 5e bi zvedel, če še John Zvan-clger živi Leobnu. Pok. Anton Kristan mi je povedal, ko je bil Ameriki, da je izvoljen od so-cial-demokratov za župana v Leobnu, ker smo bili osebni prijatelji in skupaj se borili za delav ske pravice.) litvariAa v spomin | Ptaey Fork. O. — Ia Proevete Je razvidno, da je Luka Murko na 80, oktobra pretočenega leta v Hudsonu, Wyo., v 07. letu sta-rosti sa srčno hibo umrl. Doma je bil ls spodnjega Štajerskega, v Leobnu na Gornještajerskem si Je napravil domovinsko pravico in dolgo let tam delal. Imel Je ženo Nemko, bres otrok. Kdo je bil Luka Murko? Stari rudarji, ki so na Gornjem Štajerskem delali, se ga gotovo spominjajo. Dolga, koščena po-stava, prava slika zavednega Ob času, več let nazaj, ko niso Imeli ayatrijski rudarji nobene druge pravice kot zapor in pa odgonski zeleni voa, so atra-i borna na skrivaj zborovali pod zemlja Gorje je bilo tistemu, udeležuje skrivnega zborovanja; zapor In odgonaki voa mu ni odšel. S takim skrivnim sborova-njem je zbruhnllo na dan, ln absolutistična avstrijska bivša vlada je bila primoraaa pripoanati delavcem drobtinico pravice, ln savedno delavstvo se je oprijelo vsake male drobtinice. Nekako pred petintridesetimi lotile dala avstrijska vlada de-laveem peto kurijo, s katero ao Imeti delavci pravico voliti poslance v državni abor la ao prvi pot lavolill štirinajst socialdemokratov, ki ao bili pravi delavski zastopniki v državnem Zboru. TI poslanci niso držali kri- več odtrgavalo pri plači, ker je ne bo več rabilo, ker ne boste več praznovali Barbare" Končno Je še rekel: "Za prvi majnik, ako bi drugi ne prišli na delo, vsaj mi naj pridemo" in nam je dal knapovski pozdrav Sli smo v veri, da smo Barbaro odpravili, ker od tistih časov ne v Leobnu ne praznuje več Bar bare. Uika Murko je marsikateremu pomagal, ko je družba izčr pene rudarje odslavljala. Murko Je sanje lspoeloval, da so dobil ladje delo ali pa penzijo iz skla da rudarske organizacije .{bratovščine). Ker je kompanija gradila delavska stanovanja iz sklada bra-tovščlne. Je Murko lapoeloval, da so rudarji dobili brezplačna sta-In brezplačno kurjava take slučaje bi lahko zasluge pok. Luke Murks. o Murkom ava bila v Le- sejah in konferencah, včasih oelo noč. Murka je zadržalo le delo aU boleaeaTKo sem mu erkrat povedal, da Čutim da ml bo kAtnpaaUa brco dala, kadar ne bom več v odboru, kar aa me prišel! šikanirati pri delu, ln da r.aineravam odpotovati v Ameri-ko mi je potošll. da bo primo-ran a menoj priti. Povedal mi je, kako ao prignaJači la drugi ^ t ®®Ciifto n ptlv al f fia ^ j t ftC) m|| obljubovall delo SBOlli samo da naj aapuatl delav »ko zastopništvo, ali vee Je odklonil. "Pošteno hočem delovati**, ee ml je laraail. tn tako sva ae znašla v Ameriki v Proevatl la Proletar-cu. Umetna čutila "Mi vsi!" Virginla, Minn. — Tam doli na južnem delu Jugoslavije je neznan prevajalec prevedel Ivan Molekovo pesem "Mi svi!" in srbski "Zadrugar" v Novem Sar du je priobčil pesem na prvem mestu. "Mi vsi!" je Molekova pesem, napisana k petnajstletnici Slovenske zadružne zveze v Cle-velandu. Ta pesem je krožečega značaja, hodi po svetu tern mu daje nova bistrejša očala in vsak, kdor gleda skozi ta očala, ne more izbegniti pred močjo in toploto sile, ki je v nas, v delavcih, kakor-hitro se strnemo v e-no bitje. "Mi vsi!" pluje preko oceanov, mej, preko strmih gora, so stavi nasproti veietokom našega časa n njegove nevednosti, pomanjkanju, korupciji, tiranstvu, obsodbam, strahu in vsem drugim enakim členom v verigi vojn in tradicij, ki so zaklepale človeštvo do današnjega dne v meglo črtov in mračnih vrlin. "Mi vsi!" pesem, ki raste in hodi z velikanskimi koraki, kateri prestopajo široke bregove in prepade v trepet vsem, ki se valjajo v megleni nižini. Ze danes smo sila! * Od vseh krajev, kjer je kdo trpel, priha Jajo glasovi, porojeni iz temelja "Mi vsi l" in režejo ter črtajo svetlo lise v somrak našega življenja in morja s svojo globino, zemljo s svojim bogastvom, sonce in zvezde s svojim čarom odpirajo vrata nastežaj. "Mi vsi!" je glas našega časa, kateri zado-biva mednarodni značaj. Moja želja je, da ee pesem "Mi vsi!" prevede v finski jeaik s primernim pojasnilom ter priobči v njehovem časopisju. Rav no tako v angleški jezik. Jugoslovani dobro vplivajo na Fince, ln ta pesem bo poglobila naše odnošaje med njimi. Kdorkol kaj zna, je pozvan, da porab svoje znanje v našem boju zoper nevednoet, iz katere izvira vse zlo, katero nas tlači k tlom danes. Neznanemu prevajalcu srbskem zadružnem koledarju pa pošiljamo pozdrav. J. Kovacich. "Fatker" Coz In MHwat*e* ,Wlo.—V "FM+* tarcu" je bil priobčen dopis Moon Runa, Pa., v katerem odpoveduje neka naročnica liat s pripombo: "Dokler boste vi prot' revežem in soper Fathra Coxa. je najboljšo, «la vi bogatinci kar sami svoj list berete —" To je samo na sebi malenkost Izraz napačnega raaumevanja delavske žene, toda je značilno ker priča, kako se da ljudstvo zavajati potom napačnega poj movanja položaJla^HBBH Duhovnik Cox je lahko velik prijatelj ljudstva in mogoče v resnici simpatisira z delavstvom, kar pa prav nič ne spremeni dejstva, da je pristaš organizacije, ki tvori najmočnejši steber sistema, ki je odgovoreto sa obstoječe razmere. Ljudstvo bi moralo nekoč spoznati, da tu ne gre Sa mnenja poedlnlh oseb, temveč aa celoten sistem, da dobra volja poedineov ne pomeni ničesar, temveč da ae bo moralo delavstvo boriti aa temeljno appamenitev celotnega sistema, ako bo hotelo kaj doeeči, ter da Je to mogoče samo potom resnične delavške, to je socialistične stranke. Kapitalizma ni mogoče reformirati kakor nI bilo mogoče reformirati feudalizma. ki ae je moral umakniti prvemu, ko je preživel svojo doba Obstanek dveh družabnih sistemov je nemogoč aa stalno; ena sila mora propasti in to ja tista aila. ki je preživela svojo doto in katere (Dalje aa 8, Neki duhoviti prirodoslovec je imenovd raziskovalne instrumente in pripomočke um«?t. no narejena čutila. V resnici se ne da zaniksti velika eličnost n. pr. med fotografsko kamero in človeškim očesom, med živčevjem in tele-grsfskim kablom, kortijskim organom v člov* škem ušesu in klavirjem, ter številnimi drugimi tehničnimi proizvodi, ki so v marsičem kar točno posneti po naravi. Spričo te podobnosti je zanimivo vprašanj«, kolikšna je občutljivost takih umetnih priprgV| ki si jih je ustvaril človek za svoje potrebe, v primeri z občutljivostjo prirodnih čutil. & kar naprej moramo priznati, da ae konča taka primerjava prav neugodno za prirodna čutiU. Občutljivost nekaterih instrumentov je tako velika, da se zdi naravnost fantastična, če jo pri. mer j amo s sposobnostmi čutil. V dokaz n»j sledi samo nekaj prav značilnih primerov: Fotografska plošča nam odkrije skozi tele-skop milijone zvezd, ki ne zapuste na svetločut-nl mrežnici človeškega očesa vobče nikakegt vtiska. S pomočjo največjega zvezdarskegi daljnogleda na svetu, ki stoji na Mount WiU sonski zvezdami, eo do sedaj na fotografski način našteli nad osem sto milijonov zvezd. Zorna moč tega optičnega instrumenta prekaii dva in pol milijona človeških očes. Vrh tep pa ima daljnogled še neprecenljivo prednost, da se ne utrudi kakor oko, ki postaja vse manj občutljivo, čim dalj motri kak predmet. Pri fotografski plošči je narobe. Cim delj učinkuje nanjo svetloba, tem močnejši je vidni vti-sek. Pod mikroskopom se vidijo še predmeti, ki nimajo v premeru več ko pet tisočink mili. metra. Pa tudf tu še ni skrajna meja drobno- j gleda. Pod ultramikroskopom se razločijo celo še desetkrat drobnejše reči. Prav kakor je oko nemočno v prifflferi z daljnogledom ali mikroskopom, tako je topo tudi človeško uho ni-sproti mikrofonu. Neslišne stopinje mušice odmevajo v mikrofonu liki topot drveče konjeni-ce in naj tišji zvoki ee lahko spremene e pomoč-jo mikrofona v tulenje orkana. Posebno klavrno se odrežejo človeška čutila, Če jih preskusimo kako natančno so v stanu preceniti težotc ali one reči. tyavadna kemična tehtnica je nekako tridesetmilijonkrat občutljivejša od človeške roke. Menjavanje zračnega tlaka občuti človek brez instrumentov samo, če nastopi mahoma in z izredno silo. Precizni barometri m pa tako občutljivi, da lahko merijo stomilijon-ski del ene atmosfere. NIČ bolje nt razvit pri Človeku čut za toploto. Ce se spreminja temperatura za manj ko desetinko stopnje Celzija, je organizem že ne zaznava. Poznamo pa Lon-gleyev bolometer, ki igra zelo važno viogo v astronomiji in in ki zanesljivo reagira še na milijoneki del Celzijeve stopnje. Spektroskop nam nezmotljivo odkrije milijonko grama kake žareče snovi. ^ Ce se menjavajo slike pred človeškim očesom več ko deeetkrat na sekundo, jih oko ne more več posamično razlikovati, marveč se zlijejo v njem v eno samo podobo. Zaradi tega prav naglo potekajočih pojavov ne moremo zasledovati s prostim očesom, ampak moramo vie-ti na pomoč kronoskop, ki more registrirati nad petdeset tisoč ločenih slik v-sekundi. Toda to so le pomanjkljivosti naših čutov. Nerodnejše je, da je človek za nekatere prirod-ne pojave vobče nedovzeten. Ultra kratkih zvočnih valov, ki napravijo nad dvajset tisoč tresljajev na sekundo, uho ne dojema ve£ Oko je nedovzetno za infrardeče in ultravljoličsut« žarke. Radljevi ln roentgenski žarki, kozmični žarki ter vsi električni in magnetični pojavi bi nam ostali za vedno prikriti, če bi človek m izumil ostrih aparatov, ki jih po ovinkih dovajajo našim čutilom. Toda, čemu tarnati, da je narava po tej plati tako slabo poskrbela za nas. Mesto z ostrimi čutili nas je obdarovala i ostrim Vazumom, s katerim lahko nenehoma ustvarjamo vsakovrstne pripomočke, da ž njimi premoatimo naravne vrzeli. —-2is. Škodljivost poljubljanja Sir Pandrill Barrier-Johna, ravnatelj angleškega zavoda za bakteriologijo, je predaval v društvu za pospeševanje ljudskega zdravja o škodljivoeti poljubljanja. Profesor Je nagovoril nekatere avoje znance, da ao poljubili svojo žepno zrcalo, ki ao jih potem preiskali pod drobnogledom. BarrierJohns je bil nsrsv-nost osupel, ko je spoznal, kako ogromno število bacilov jetike se je ostavilo na površini zrcsl. To navaja učenjak v podkrepitev avoje teze, d* ae bacili jetike in drage bakterije a poljubljanjem zelo lahko prenašajo, kar pomeni veliko nevarnoet za naše zdravje. Roentfm namesto prstnih odtiaot Nov postopek za ugotavljanje istovetnosti je napravil waahingtonski zdravnik Poole. Ns-meetu doslej običajnih prstdih odtisov, se poslužuje roentgeneke fotografije nosne ko*" Strokovni listi poročajo, da ao na U način i* vršili že mnogo allk, ki popolnoma odgovarjajo svojemu namenu. Noena kost ima svoj stvo, da ee ne ponavlja v nobenem primera, niti n« pri še tako podobnih dvojčkih. Poleg tefs « lok noene kosti nikoli ne spremeni. O _ 1— „ M * — —n ooince tn niKOiin ' Indski kemik dr. Pusa priporočs nov postopek sa zmanjšanja nikotina v tobaku. Kets» jo dognal s poskusi, da iztrii* tobačni listi mse-go nikotina, če ee sušijo ns solacu. Poleg ima tobak po tem postopku lepšo barvo kskor TOREK, 2. FEBRUARJA. Glasovi iz naselbin >r (Nadaljevanje s 2. «trani.) obstanek ustvarja neznosne razmere. Na tem stališču p« se nahaja sedaj kapitalizem. Krščanski soclalci so skušali reformirati kapitalizem v Evropi, narodni socialisti na Češkem že pred vojno in v Ameriki imamo danes razne Coxe ln drug« reformatorje, kateri ae ne borijo proti zlu samemu, proti kapitalizmu, temveč proti posle-dicsm sistema, katere hočejo potom pobožnih želj popraviti in izboljšati. Toda kapitalizem ne more obstati izvajajoč samo polovično moč. Sistem, ki se hoče obdržati na površju, mora imeti popotno, odločujočo moč ali pa propasti. To bo ljudstvo tudi enkrat spoznalo ln pričelo z odločnim bojem ter doseglo popolno zmago. Napačno razumevanje položaja, to je temeljni vzrok, da je delavstvo še danes brez vsake moči, vsaj . tukaj v Ameriki, da trpi ln tarna, da vidi, kako se razmere slabšajo od leta do leta in vendar ne spozna, v čem j« rešitev. , Na vseh straneh obdajajo delovno ljudstvo razni zavajale!« kateri ga krmijo z napačnimi žabnega reda. Kako more molčati, ko vidi, da se na eni strani iadaja milijarde sa morilna o-rožja, medtem ko milijoni stradajo, ko govorijo ras prižnic o ljubezni do bližnjega in obenem podpirajo ta zločinski sistem, ko kopiči mala skupina mogotcev neizmerna bogastva, medtem ko ljudstvo propada, ko živi mala peščica parazitov v največjem razkošju, medtem ko milijone mučijo noč in dan strašne akr-bi de bednih brez strehe in doma, ko živi nešteto družin v brlogih, ki so komaj pripravni za živino, ko se spletkar! na vseh straneh za ponovno masno morjenje in tepta vse pravice človeštva v prah. Kako neskončno sdbičen more biti človek, kateri molči napram vsem tem zločinom in skuša v javnosti igrati prijatelja ljudstva in kvasi o interesih naroda in naselbine! i Toda tako je, ker ljudstvo ni zmožno, da bi pogledalo nekoliko globoke je, da bi znalo razsojati na podlagi dejstev, na podlagi resnice. Od nekdaj že sledi krlčačem, od nekdaj raje podpira, one, kateri se mu znajo hll-niti ln zametuje tiste, kateri mu ________________povedo resnico. Laž in hlnavščl- Mejamilin odvračajo od spozna-"na, podlost in sebičnost, vse to nja V nekaterih krajih najde- daj nezavedni masi s primernim mo duhovnike, kateri grmijo raz sladkim nasmehom, pohvali ras- prižnic proti kapitalizmu, ne proti sistemu samemu, temveč imej za tiste, katere lahko po- protl uničujočemu delu te sile V drugih krajih zopet najdemo druge vrste kričačev, kateri govorijo in kvasijo o narodu, o narodnih interesih ali pa o intere sih naselbine, katero bi radi "dvignili," kateri bi radi pomagali "do ugleda," toda kadar pride do tega, da "bi povedali ljudstvu resiiico, pa se razkrinkajo kot navadni hipokrlti. Tako je v ndši naselbini. Interesi naselbine, naroda, naš u-gled, naša gospodarska moč, toda če "ljubi narod" stoji na cesti brez dela, če ga ta*6 beda, če ni zaslužka in ne izgleda na bolj šo bodočnost, mu vsi taki psalmi ne pomagajo. Naselbina bo napredovala, kulturno življenje se bo dvignilo in gospodarsko bo- de avtne tovarne deloma obratujejo, nekatere pa da so popolnoma zaprte. To ni res. Nobena avtna tovarna ni tukaj zaprta. __ -------,__________Nekatere delajo po 3 dni v ted- mo prospevali, ako bomo Imeli nu, druge pa po 6 ali manj. Se- dovolj dela in pošten zaalužek, toda tega ne bomo Imeli nikdar, ako obstoječih razmer temeljito ne spremenimo, ako se ne združimo na političnem in strokovnem polju in kot mogočna prp-letarska armada ne napovemo boja na življenje in smrt kapitalizmu. Človeku se gnusi, ko Čita stare, stokrat pregrete lltanije o interesih naroda in naselbine, ko Vidi na drugi strani, kako baš tisti človek tepta v blato vse, kar bi delavstvu v resnici pomagalo, vsako resnično napredno misel, vsako delovanje za izobraževanje delavstva na podlagi razrednega boja. Človek z zdravim razumom in poštenimi nameni ne more za-popastl, kako je gotovim Iju- roda, naselbine in delavstva v splošnem, medtem ko ostanejo )>opolnoma brezbrižni napram vsem gorostasnim krivicam, ki se godijo na svetu, napram vse-mu podlemu zločinstvu, katerega izvfšujejo mogotci, denarni kralji, resnični vladarji te dežele. Kako je mogoče, da ostane človek, ki se v javooeti ogreva sa ljudske Interese, brezbrižen napram strahotam, ki se odigravajo križem sveta dan na dan? Kdor Ima le iskro poštenosti v sebi, kdor ima le iskro sočutja za delavske mase v srcu in stoji na javni pozornid kot urednik časopisa, bi moral a srdom In gnevom zastaviti svoje moči v bojo proti takim razmeram. Kaj se godi zadnje mesece a premogarji v Kentuckyju, Vir-gin lj irPen nay 1 van IJI, kako strašne krivice, kaki grozni zločini. Kako strašna beda vlada med milijoni brezpoeeinih, koliko stoti sočev otrok strada In umira lakote, koliko nesrečnih dela v-skih mater mora gledati, kako trpijo In propadajo njih otrod. Kako more človek, kateri govori o interesih ljudstva In naroda, molčati, ko vidi vse te grozne krivice, ki as pod obstoječim ne častihlepneže, sladki nasmeh trebuješ za svoje slepo orodje, pa boš lahko Igral ulogo Fathra Coxa z velikim uspehom. Spaitak. Kako je tukaj z delom Detroit, Mlch. —- Sest mesecev sem bil brez dela, potem sem dobil delo pri neki družbi, kmalu potem pa me je Fordova družba obvestila, da se moram zgla-siti v pisarni tekom dveh dni. Kaj sem hotel? Sel sem ln sedaj delam pri Fordu 3 dni v tednu. , JV Prosveti št 17 sem čital, veda pa je brezposelnih vseeno mnogo, kajti vedno prihajajo v mesto od drugih krajev sem za delom.—Chaa. Kalntner. Vaa« li Jagoaiavlja Ljubljana, 13. januarja 1932. Težka nesreča čevljarskega vajenca^ V St. Jerneju na Dolenjskem se je pri nekem čevljarju učil kot vajenec 16-letnl Ivan Krhlin. Te dni bi njegov poklic kmalu zahteval njegovo življenje. Ko je rezal z ostrim čevljarskim nožem podplat nekega čevlja, mu je nož spodrsnil s podplata ln se zasadil vajencu naravnbst v prsa tik pri srcu. Fant je zakričal ln se nezavesten zgrudil. Jedva so gs popasiUKaKo je goiovimuu- obvewtH dem mogoče, da s teko trdorrat- ^rpogU]{ ^^^ K Je 0b nostjo gazijo v blatu svoje laži- rTZT^ T_,— c, politike, kvasijo o interesih na- rebrni kosti ustavil, sicer bi sO bil zassdil vajencu gotovo v srce in fant bi podlegel. Obesil se je Na Ižanskem, v St Janžu pri Tomttlju je živel Martin Oeohe-li iz Lip. Toda prepiri z ženo ao bili tako hudi, da jo Je Geohell rajši pobrisal od nje. Naselil se je na fltarkovičevo posestvo v Lipah. Tam Je živel zadnje čaae docela samotno, siromašno in ponosno. Nikomur nI ničesar potožil, od nikogar nI pobiral miloščine: Pred nekaj dnevi pa ae je v hiši dbesll. Našli so ga sosedje. Domnevajo, da je storil samomor is obupa. Najteže Žive med upokojenci paš tako svani kronski upokojenci. To so oni. kt so bili upokojeni pred zamenjavo kroo za dinarje. Ko so potem prišli dinarji, so prejemali upokojenci štirikrat manjšo pokojnino. ki doseže včasl tako majhne, vsote, da pravijo tudi sluibe-no tem pokojninam "miloščine." Največ Jih Je. ki prejemajo krog 160 do 200 ali 800 Din sa mesec Rudarski kronski upokojenci prejemajo recimo po 20 TXn za dva, tri mesece . . . In ko so zdaj MU Izvoljeni nerodni poslanci ter livoljeai ia PKOSV E TA imenovani senatorji, so ti železničar j l-kronsk i upokojenci spisali prošnjo, jo naslovili na poslance ln senatorje ter objavili to pismo v "Slov. narodu." Toda cenzor je obupno prošnjo teh stradajoči h starcev temeljito prečrtal. Vsi glavni stavki so Izpadli. Temu navideznemu narodnemu predstavništvu torej ne sme Jugoslovanski državljan sporočit) niti svojo prošnje, svojega zadnjega upa. Saj je sicer res: s takimi prošnjami ne dosežeš *ko-ro nikoli nič. Toda pri nas jih| ne pustijo niti izreči. Lepa naša domovina . . . Se en samomor Na neki zagrebški oesti je nekdo našel truplo policijskega stražnika, ki mu je iz rane na glavi tekla kri. Komisija je ugotovila, da je stražnik mrtev in da gre za samomor. Samomorilec si je pognal kroglo Iz službenega revolverja skozi usta v glavo in bil takoj mrtev. Pokojni stražnik je bil Slovenec, in sicer 29-letnl Franc Kunej iz Šmarja pri Jellah. Skrivnostna smrt starke V Krčevini pri Ptuju je živela starka Marija Muiko ter čakala potrpežljivo zadnjo uro svojega življenja. Smrti se nI bala, bala se je le nečesa: hlrmnlce. In da ne bi prišla vanjo, je žrtvovala, kar je kdo želel. Dne 11. jan. pa so našli njena vrata zaprta, ko pa so vlomili v stanovanje, so našli starko mrtvo na postelji. Kakih znakov uboja ni bUo opaziti. Ker pa je znano, da jI je nekdo z grožnjo, da jo spravi v hiralnico, izsilil do 7000 Din denarja, zadnjo Čase pa se je starka branila, plačevati izisljevalcu, so obvestili sosedje o tem oblasti, ki so odredile obdukcijo, da vidijo, ali je umrla starka naravne ali nasilne smrti. Kdo je videl "črno knjigo?" Poročal smo že, da je izšla pred časom v Ljubljani knjižica, ki na 80 straneh objavlja imena in naslove vseh tistih volilcev, ki se volitev 8. nov. niso udeležili. Knjižica Je sestavljena ss ljubljansko mesto. Ker je v knjigi mnogo napak ter je vloženih zoper izdajatelja mnogo tožb, so knjigo nehali razpošiljati in prodajati. Tožbe so vložili ljudje proti Narodni tiskarni, ki je knjižico tisksla, kakor beremo na njeni naslovni strani, kjer izdajatelj ni nsveden. Ker se tožbe množijo, je zdaj Narodna tiskarna sporočila javnosti, da je knjižico natisnila po naročilu glavne volilne pisarne v Ljubljani. Predsednik glavnega akcijskega odbora za volitve pa je bil prof. dr. Pustotnlk. Ts je bil pred nekaj dnevi odikovan. Za držav< ljanske zasluge . . Avstrija je denuncijante zmerom odlikovala. Zs državljanske zasluge. Umrli so V Ceršaku pri dt. Ilju v Slov. goricah Alojzija Hamer, sestra trgovta In posestnika Rudolfa Hamer ja; v Ljubljani Marija Ravnikar roj. Miller. strojevodja Franc Burger, Katarina Groeb-mingova roj. Božeglav ln profesor Anton Lenarčič, star 66 let: v Celju v bolnici 22-letni rudar Kari Reberšek, v Gaber ju pri Celju Alojzij Breznik: v Maribor« 77-letna zaaebnka Alojzija Flo-rijan. V Dvorjah pri Cerkljah v kranjski, okolici je umrl 78-letni upokojeni profesor in znanstve-nlk dr. Josip Jenko, nečak komponista Davorina Jenka. -»- V Zlatollčju pri St. Janžu na Drav-skem polju je umri orožnlškl komandir Janez Turk. — V mariborski bolnici Je podlegel bolezni davčni upravitelj Anton Ro-rer,-v mariborskem mestu pa krojaški pomočnik Alojzij Ko-kal j, star 62 let. V Prelogah pri Mokronogu J*r umrl posestnik Jože Hočevar, po domače Josel. Cez dan jo še sekal smreke, po večerji pa se je zgrudil na tla In umrl. — V Orehovi vasi je umrla Ana Pahlče-va. — V Litiji Je nenadoma u-mrla zadeta od kapi gostilničar-ka Josipi na Bren, najemnica go-stilne "Fortuna " . Redukcije. — Pri St Ilju v Slov. goricah v vasi CerSak imajo fabriko lepenke. Skladišča so polna neprodane robe, nakupo-vakev nI. Podjetje Je uatavllo o-bratovanje In vseh tO delavcev poslala na cesto. — Oovor! se tudi, da bo tovarna Induetrialca Westna. v Celja odpustile te dni krog 300 delavcev. (West*n Je glavni laitnlk Jc«eni*kia tovora.) Vendar ta vosi še nI si- ZA NAŠE FARMARJE Piše Frank Lukancich Zakaj ne ob zelen i paprika Pri tej rastlini sta dve vprašanji. Prvič: Mogoče je seme prestaro ali drugače pokvarjeno, plesnjivo, trohneno itd. Sem« paprike je kaljivo od 2 do 3 let staro, starčjše je pa Še pokvarjeno. Paprika se sadi od 18 do 24 inč široko to ročno okopavanje, za konjsko pa 36—42 inč,* v vrstah pa ssdimeod 12 do 16 inč narazen. Kadar se seje, naj se ne seje pregloboko — Vi do Vi Inče globoko js sad osti. Te rastline so selo mehke in občutljive, da jih včasih že navadno mrzlo vreme pomori, posebno kadar rastline Šele poženejo, zato mogoče ravno ob tem čaau pomrsnejo ln si potem mislimo, da niso obze-lenele. Seje se semenje na toplo gredo okrog 16. marca, presadi se pa rastline na stalne grede šele krog prvega junija. Paprika potrebuje bogate zemlje na kemikalijah, ali gnojno in go. Paprika je ljubiteljica te, zato selo občuti mraz. V mo se prezgodnje setve ali saditve. Tudi ne smemo pustiti tako dolgo sadov sunaj, da bi jih slana dosegla. Imamo dvoje vrste paprike: sladko in hudo pekočo in tudi srednje pekočo. Dobre vrste paprike so:, sladke (ruby klng), Neapolitan in Chlnese gint. Zadnja je aamo zelo malo pekoča. To so lepa stebla s .velikimi sadovi sladke paprike, ker se tudi od drugih dobro razlikujejo po kakovosti. Red sayenner in red cluster so pa zelo hude ln majhne vrste paprike. Paradižniki Mnogo rojakov me je vprašalo glede paradižnikov. Vzhodni osrednji sil pa sapadnl kraji bi morali Imeti bolj dolgo dobo sveže paradižnike, kakor jih Imajo navadno, ker to Je en sad, ki se ga najpogosteje rabi v razne namene. Pridelovati bi ga morali najmanj 2 do 3 mesece skozi oe- aer 5 emf lo leto. Ssdike bi se morale pridelovati v topil gredi ali pa v sobi; pričeti je v zgodnji spomladi, že okrog 1. do 16. marca. Ko se sadike prikažejo, presadimo jih po 2 inči narazen v kake škarje ali druge lesene priprave. Take Akatlje postavilo potem v toplo gredo ln jih tam pustimo kake 3 tedne. Mekor hitro postanejo rastline razraščene, da pričnejo nadlegovati druga drugo, pripravimo drugo presajevanje v mrzlo gredo, ali v kako stgro toplo gredo po 6 inč narazen. Presadijo se lahko tudi dalje v zaboje ali v druge take posode. No,.smemo pa presaditi sadik v vrt za stalno, dokler nismo sigurni, da ne bo več slane, ker paradižniki so selo občutljivi, psradlžnike mora biti dobro gnojena in že na sebi dobra sem lja. Pognojimo z dobro predela nim gnojem, ne s svežim. Ako je pa zemlja preveč gnojna od prejšnjih let In da jo še pognojimo, tedaj pa zrastejo samo velike korenine in košata stebla s malo sadovi, posebno v mokri sezoni. U-metno gnojilo je selo priporočljivo. Acid phosphate je selo važno ln dobro gnojilo. Zelo je tudi priporočljivo, na* saditi kake vej nate palice k vsaki rastlini, kadar odraste in jo privezati k palici z mehko zavezo. Tudi imamo na tak način pripravljeno zelo prlložno ta obrezovanje paradižnikov, kar je velike važnosti. Paradižnike, kadar so že odrasli, pričnemo obrezovati. Obreaati aH "poščlpatl" moramo vse one dele listov. ln mladike, na katerih vemo, da pe bodo obrodili sadovi. To Je posebno v sredini ln okrog kraja. Pustimo le glavne In vrhove, kjer bodo ln enakomernejši sadovi in ne bodo gnili. Pri dobri zemlji navadno ne smemo pustiti več nego 4 do 6 vrhov. Dvskrat toliko prostora potrebujemo, ako ne pri vežemo rastlin k palicam In so paradižniki tudi mnogo bolj p 1 ZVEZNI USLU21IKNCI IN REDUKCIJE Kampanja sa revidiranje meadne lestvice začasno uatavljena Waahington. D. C. — (FP) — Vsled protestov, ki prihajajo lz vseh krajev Amerike, so voditelji gibanja za redukcijo plač fe-deralnim uslužbencem sačasno u-stavili to akcijo v kongresu. Videti hočeip, kakšen učinek na industrijske aktivnosti bo imela rekonstruktivna finančna korpo-racija, katero bo vlada podprla s dvema milijardama dolarjev. Nekateri Člani kongresa čakajo tudi na nadaljnje zahteve voditeljev privatnih Industrij, naj bi kongres odprl pot sa splošno redukcijo mezd. Kongresnlk Connelly, načelnik zborničnega komiteja sa delo, je lstval reakcionarne demokrate in republikance t Izjavo, v kateri Je dejal, da privatni delodajalci podpirajo to glbanjo, da bi potem lagljo,upravičili redukcije v njihovih podjetjih in teko še bolj mižali kupovalno moč delavskih flojev. ^^ i* JU i iii Garner hO nasprotoval federalni M? PPM " Washlngton, D. C. — Predsednik spodnje kongresne zbornice Galfoer bo vodil opotleijo proti Costlgan-liaFollettovi predlogi, ki predvideva $376,000,000 It federalne blagajne ta pomoč bret-poselnlm. Njegova opozicija bo najbrž blokirala sprejetje predloge, ako ne bodo dfcmokrati prisilili svojih voditeljev na revltljo njihovega stalttčs. Demonstracije v New Yorku New York. — Prvič so brezposelni pod vodstvom komunistov priredili demonstrselje v Wall Streetu in zahtevali dela pred uradi J. Morgan A Co. Policija js močno aastražila Morganovo finančno hišb, toda demonstrantov nt Izzivala ln radi tega se je demonstrselja mir- ni. cakljočtla. Prej so napovedo-v ali, da bodo take demonstracije končale v prelivanju krvi, kar pa se ni zgodilo. * Morganova kombinacija kontrolira veliko število Industrij, zlasti avtomobilsko in jeklsrsko, in bi lahko zaposlila milijone de-lavoev, so poudarjali govorniki. Doak proti Izboljšanju zakona o plačah W«shington. — Delavski tajnik Doak j« proti temu, da bi kongres zamašil luknje v zakonu o "običajnih" plačah, katerega so kontraktorji pri s veznih delih popolnoma ignorirali in poljubno Izkoriščajo delavoe. On je pred kongresnim odsekom rekel, da bo Hooverjev dekret popolnoma zadostoval ln preprečil nadaljnje Izkoriščanje. Odsek je pa drugačnega mnenja. SVETOVNI K0NKRK8 POTEPUHOV Konec leta 1031 se Je vršil v Varim svetovni kongres potepuhov. Na zborovanju so se zbrali tastopnikl 22 držav. Kongrssu jp prodsedoval češkonemškl pesnik Sonks, ki se piše s meščanskim Imenom Hugo Sonnen-schein. 'Groteskna Intornaclonala potepuhov predstavlja poskua or-ganitaelje ta zaščito anarhiatlč-Wh elementov, ki Jih Je močno rasočaral ruski komunlsem. Pravila društva potepuhov določajo, da nima organlsaclja nobenega drugega namena kakor služIti svobodi. "Veliki forum bratov," kakor se imenuje Isvrše-valnl odbor potepuške Intornaclonala, je sklenil ostro nastopiti proti kakršnemukoll poskusu "razstavljanja revščine." Isre-kri se Js tudi proti komeroiall-zacljl, ki jo vršs nad vsgabundi filmski rsšissrji ln pisatelji romanov. Za slučaj potreba eo na-povedall potepuhi celo bojno demonstracijo. Končno eo je kongres isrsksl proti vsakršni obliki tajne organisscljs, proti sa-konom ln uniformiranju. Tretji kongres vagabundov bo 1088 v Kalkutt. t* Daj mi Lucky Strike Vsak žas "Moje grlo je šolo vnšno same. Nlkakik rezkih drašljejev aa vae. Dej mi MJCKY STRIKE Vsak lna. lm potreplje) so pro somi aa novi Ollopheit-kl ovitek o te bom, ki omogoča aovofšrk teko lsl*o odpreti/* \ . . 4 M It's toasted milnim •«N »>W« to T*Ut VwM/, /«•« JMS4VSA/7A Ii A LUCMV irsi«s--«i « K romam TOM zmajski Boben z v HOBT ET2C Val mir ae ni oplašll. PoeUvU ee je prav ju- naško. — Ne iali naju. Nihče ne j ae ne drzne komu storiti t Za žal beaedo ali kapljo krvi bo tirjana stotera kazen. Vaši zemlji gospoduje na^a vojaka. Tudi Mirdln ni nikak glavar. — Zmajeki ljudje, veliko grdega vaa bremeni. Poleg moritev, ropov in tihotapstva. ete a ponarejenim denarjem struplll avet. Poalej vam bo odzvonilo. Mi prihajamo po pravo zlato! Glavar ae je znašel v popolnem razumevanju. Zato se je na vso moč zakrohotal in v tem krohotu pokazal maščevalno eilo. ' — Zastonj je bil tvoj velik trud. Mi aami ničesar nimamo. Nam samim ae je le polom obetal. Z vami vred nam trda prede. Valmir je ugovarjal. . _Zakladov nam ne boš utajili — Zaman jih boš iakal. Zavoljo ugleda in zaupanja sem ai jih umialU. Nasedli ste, nasedli. Valmir je bil vseeno zadovoljen. Izjavil je: — Moja pot je vilic tema poplačana. Zame je LineJa najdražji zaklad. Linejs je do sdaj nemo podušala. Ko Je pa1 zaslišala Valmlrjeve besede, Je V sekundi pre-vdarila vso ljubezensko reč,in dlvjs vzklpdla. — Ne maram te! Lagal ali Ko mu je to zabrusila v prestrašeno obličje, js zbežala v grad. On js ps planil sa njo in kričal: ^ — Line ja I Lineja! Linejs! Ig. Bobnanje js bilo vsebolj glasneje. Vojaka is tujsga svsts Js nemoteno korakala v mesto. Ljudi okoli grsdu ee je ob preeeneče-nju polsstil strah. V zmedenosti so drveli ns vse strsnl ln šs malo niso poizkušali braniti svoje postojanke. Zbežali so tudi stražarji. Vas ss je polsgubilo, med tem pobegom ln neredom je ps planlls iz nerada Murčl k Glavarju in ga strastno spraševala. — Kako bo s mojimi sigtnlki? Glavar nI pokassl prav nobsnsga navdušenja sa njene skrbi. — Sama poskrbi. Saj vidiš, da je vse zgubljeno. Murčl je zakričala skoro nemogočo resnico: — Ti si bil prvi zapelji vee! Nato ss Je Glavarja lotila s lastnimi rokami in ga tako udarjala, da jI je ušel v eodne prostore in se le na U način rešil silnih, le blss-nemu človeku možnih udsrcev. Ko ss jI js on isvil in izmusnil v grad, se je lotila sbsgansga Mirdina in udarjala po njem med tulečim kričanjem. — Tebi sem jih tudi dolžna! V sramoto si me pregovoril! Tudi Mirdinu ni kazalo drugega, kakor, da ji je ušel. Miurči se je pa onemogla sesedla ln zajokala: Se mene so v kozji rog ugnsli .. . Te besede je sllšsl samo Jobes, ki se Je v škodoželjnosti znašel poleg Murčl in bil tedaj sam s njo na terasi. Ogovoril jI Je: / u — Smo vssj komedijo končali . . * Murčl je znova pograbil divji bes. Jobess je brez usmiljenja nagnala, pri tem pa naletela na mladega stražarja, ki jo je ves zaverovan z najslajšim glasom ogovoril. — Murčl! Golobica! Kraguljček! Tudi on ni našel milosti v njenih očeh. — Se ti?--Stran! Stran! Podila ga je proč in se potem tudi sama slcrils. .Ji Bobni so pa neusmiljeno bobnali in oznanjali konkurz zmajske zemlje. Vojsks i^feJega sveta je kmalu zasedla vso zmajsko zemljo in zapečatila vse hiše. Iskali so zaklade, a natti ničesar. Pohod je bil prsv snetonj, kar so pri-znali tudi vsi diplomati, ki so imeli opravka pri tem podu. >lr 20. Ta konzurz te najlepše in najbolj čislane zemlje Je prišel v selo nesrečnem čssu. Vsi državniki so pričakovali prsvo rešitev sveta od nenapovedanega pohoda v ta daljni kraj. Mislili so, da najdejo dsnarja in vseh mogočih dobrin, pa so Is rafkrill razbojniške gnezdo. V zmajski zemlji so vsakogar, ki js kdaj šal med nje, tskoj ubili in isropali. Svet je pa mielll, da se zato nihče ne vrne, ker je tam od sile prijetno. Kako ee tam živi, je razkrila-ta viharna noč. Podjetje zunanjega sveto se ni izplačalo. Kadi tega Je zdaj še huje na svetu, kakor Je bUo kdaj poprej. V zmajski zemlji se je pa po razkritjih tudi mnogo spremenilo. Prišli so na boben v denarju, poštenju in ljubezni. Vsi upi tistih, ki so v glavnem pripravili to noč, so splavali po vodi. Največ je odplavalo Mirdinu, a tudi drugim Nihče pa ni dosegel evojega namena, vsi so se po avoje opekli, ssto tudi ni nihče imel pravice poemehovanja nad drugim, ki se tako rado razleze ob enakih primerih. ie diplomati ss niso amejsll ln morda js to še največ vredno. (KONEC.) — Matilda! Matilda! Kaj porečete na to? Klavir je Izginil iz salona. Shramba je prazna, omara tudi in ves nakit naše gospodične je izginil. Celo slike iz predsobe so izginile. Bože moj, I ksj poreče gospodična, ko se prepriča, da so Ji lopovi oplenili gnezdeče! T. Cufor: ■ zlomljena pota Ts kratka črtica ja šsključak no-vala "Hiša <* wotorA esstiVkl'* i rila mš dace.nbra Isnakaga leta 'Proarati". < _ Mamice Dakobra: Gospodična Roslne d'Arneu-selle, znana operna pevka, Je i-mela služkinjo, neko MstUdo Cisbsckon, ki Js ssto zavidala svoji goapodarici njen talent, u-spehe In kavallrjc. Ksdsr Js Mstlldo bolelo srce, ksr js bila pogostejša bolezen kskor veeelje do dela, sa Je vedno sstskla h kuharici, debeli Hurgundki« in JI potožila t ■ — Ah, Simona! Ce bi vedela, kako se dolgočasiml... Kads bi nastopala v gledališču kakor naša gospodičnam . —Ubogo dekle, kaj al snorsla! — js odgovorils kuharica ln na-daljevsk skubstl purana. Tudi Jas sem bila igralka. Da, petnajst let Je že tega. Aranžirana sem bila pri Ctgall, kjer ;; • i 1 Sprva ni upala verjeti, potem ga je vprašam. Smejal se ji Je in ji oponatfnl bolnega Pera. Milico Je skelelo. Maksov smeh, razposajen ln ponižujoč, je re-sal huje od vsakega noža. Is-bruhnlls je v obupen jok ln očitajoče rotitve. Maks pa je ostal bresčuten ln je ni dolgo poslušal. del je k drugim ln se ni povrnil. Is Miličnc Izbe ee Je zimski mraz prepodil ln dal prostora obupni prasnoti, v katero je padla mlada stanovalka. Po cestah je hodila sgubljeno, na plesiščih so Jo pogrešili. A Milica Je skušsls biti močna, ponosna. Nalašč Je pogosteje obiskovala mu ni bil poplačan. Zato je našel priliko, se s Porom spoznal in mu razkril resnico. Pera je udarilo. Pred njim je zazijalo brezno in ga potegnilo vase. Ko se je njegovo življenje zrušilo v negibnoet, je Milica šele prav spoznala, kako je s njo. Zgubila je Maksa in Pera, pa vendar nijfctala V sebi je čutila šeTieko d življenj plod opojnih noči. le zdaj je dojela vsq gerjupost sveta in poželela konca, smrti. V strahotnih večerih ni plakala za mrtvim Perom, sama nad sabo se je razjokala in blazno str-mela v prihajajoče dni. Vsaj Maksa bi rada nazaj, pa ni vedš|fi zanj.,. Pri.redukcijah so odpustil vse delavce, ki niso bili dolgo zaposleni. Tudi njemu so naznanili odpust. Sel je in molčsl o sebi in vsem, ksr je spoznal v revirju. še podnevi in zvečer vsi mogoči tečaji in število strokovno iz-vežbanega osobja je še vedno premajhno. Iz tega si tudi moremo razložiti, zakaj se film v Rusiji teko močno širi. Konec 1961 so našteli v Rusiji nad 28,000 kinematografov, med njimi 16,000 potovalnih kinov, ki romajo od vasi do vasi in predvajajo poučne filme za preproeto ljudstvo. Po ob-SfgU je kinematografska mreža v Rusiji tako velika kakor v vsej ostali Evropi skupaj. V letošnjem letu kanijo v Rusiji uvesti cele vrste novih kinematografskih aparatur, za vaške potujoče kinematografe pa so iznašli posebne zvočne filme, v katerih i-jpra Veliko vlogo gramofon. Tudi upajo Rusi, da bodo v letošnjem etu doaegli tako močno stopnjo lastne filmske produkcije, da bodo krili vse potrebe iz lastnih izdelkov. TOREK, 2. FEBKTTARja.^ ŽENITVENA PONUDBA v N i ... Rojak hrvatske narodnosti, star 48 let, samec, se želi sezns. niti s dekletom ali vdovo v at*. rasti okrog 88 let v svrho ženi. tve. Ce katera resno misli, nsj piše na naslov: J. B., P. 0. Boj 124, Sunnyvale, Calif.—(Adv) Napravi Vaša spuj* Počitki KINEMATOGRAFI V RUSIJI Lani so napravili v Rusiji 250 filmskih trakov, letos se bo produkciji tej panogi še bolj povečala. Od 260 lani izdelanih ttmov jih je 100, ki imajo zna-« 4j kulturnih filmov ter obravnavajo vprašanje tehnike in »lične snovi. t>a si Rusija pomaga s filmi spričo velikega pomanjkanja učiteljev in vzgojiteljev je docela razumljivo. Saj as vr- pozor Čevljarji Na prodaj je čevljarnica za popravljanje čevljev z vzo opravo. Vzrok, ker zapuetim meeto. Prepričajte ss osebno. Cena nizka. Rudolf Zajicek, 6141 W. 26th Street, Cicero, 111—(Adv.) AU ste že naročU! Prosveto ali Mladinski list svojemu prijatelju aH sorodniku v domovino? To Je edini dar trajne vrednosti, ki ga ga mal denar polije- S IjuSJa Sok* v Mim-iw ________m Ur mmpnrl njih a»Mj« potiti« k Nuga-Ton« «MuJ« m.lic J orcMi«. »Sm BUvofcj ______ » mUlmh ta S pik. oj»« uUb. obtotl ln irvmm livltaa*, tgmnm, pNt*M btaSm ftfdiimil IS - _ - , O*®*« s naUt* Nu«»-Toa*. U M prodaj v Miarnah. AW tofcarnar bIom. rwU* mu uj n ^ Naročite Mladinski list, najboljši mesečnik sa sl» vensko mladino! Trganje v ledju? olajša bol^gm [Ostro **revsisdčao" trganje! Kako to boli! Po noči ne moreš ne moreš brez -- To vam Z^miktš gorkota Sloana ogrt-9m Ulo kot solnima svetlobo. Tskoj olajš* bol. Na miljone ljodi gs rabi zs "revmatično" trganje. Kupi szeio steklenico ledsnsi^i m. 'V-fv li v obzir vae okolnoati orifli bodetc do zaključka, v istini siguren pri , '--U T .j t • / " • ' American State Bank mlsdegs bolnika, ss z njim sprehajala. Ko je sapustil bolnico, ni tajila velikega vflQik lfakSn pa to ai bilo vleč. Znova je poizkušal, znova mamil. Trud 1900 BLUE ISLAND AVE. TMLBfGS ROCKWBLL 4904 CHICAGO,, ILLINOB i MU Znsmenje (Doc. SL 19SI), potekla ta ** Ponovite Jo pea- SPBSJEMA VSA Js nsgote notavtjea, ksr nI bil plašaa. Ako Ja vift Met pteftaa Js " tiskarsko oča dela pmte navedite stari In te aa psi Cta^d 8NFJ d^pMNNi lete glJO. Upravnlštvo "PR08VKTA" ust a VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJPJ. DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pejasnfla dajo vodstvo tiskano unijsko dekv prvo note * Pmte po Informacijo aa S. N. P. J. PRINTERV 2657-69 So. Lasmdak Avenae CHICA06tiLL TAM 81 DOBE NA 2EUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA