St 21. V Gorici, v soboto dne 14. marea 1908. Letnik X. Ixtaaja Tsak torek in soboto ob 4. uri popoludnc. Ako pade na ta dneva prasnik ixide dan prej ob 6. zvečer. Staue po poStiprejeman ali v Gorici na dorn poSüjan celoletno 10 K, pollotno 6 K in ietrtletno 250 K. ProdajasevGorici v to- bakaman Schwarz v Šolskih ulicah, Jelleriitz t Nunskih ulicah in Lp- ban na Verdijerem tekaliidu po 8 Tin. GORICA Urednifttvo in upravniötvo te nahajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini h. it. 9. Dopiae je nasloYiti na uredniitTo, oglane in naročnino pa na upravt.iitvo >6orice«. Oglaai te računijo po petit- ˇrstab in aicer ako ie titkajo 1-krÄl jpo 11 tin., 2-krat po I? Tin., 3-kraTtspo 10 Tin. Ako ie Tečkrat titkajo, miu^ ^ nijo ie po pogodbi. . ;''"¦'*»' Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavßar. Tiaka „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukežič). Po volilvah. Mirno in todi z nekim zadoščenjem gledumo na volivoo bojno polje, ki seje ramokar pomirilo po odstopu ogromnih Tolivnih tram.. la to, kar naa napolnuje z nekim zadoäöenjem, je pogled na ne- pregledne vrste naäih neomajnih mož, ki so sredi najhojšega dosedanjega boja stali trdni kakor sredi najljntejäega viharja. To so v ognja izkašeni značaji, ki so porok boljäe prihodnjosti naše slranke in našega naroda. Stranka b takimi zna- čaji ne bo propadla nikoli; tako stranko se more pač s kroto silo začaBno odri- niti v stran a premagati in streti Be ne more nikdar ! Sram in stud nara sili v obraz, ko danes razmiäljajemo vso podloBt nasprot- nih nam ttrank, ko si ogledujemo vse orožje, s katerim so se borili zoper nas; žalost in pomilovanje pa nampolni naša srca, ko zremo vso hadobijo inrazdivja- nost, v katero so liberalci pogreznili to- liko naäega slovenskega ljudstva. Stranka propalih ia razdivjaaih Ijadij vzbaja v nas paö žalost in pomilovanje, a nikdar ne straba, ker taka stranka nima pri- hodojoati, nima obstanka. Kar si more zloba in brezvestnost izmisliti lažt in obrekovanj, vse so na- sprotoiki nasali na našo stranko in njene kandidate; obljabe in grožnje, nasilstva ia sleparstva, vse je slnžilonasprotnikom * doöcgo üjih uamena; donar in pijača, in Tse najsramotnejäe zveze z ljadskimi in narodnimi sovražniki so pripomogle našim nasprotnikom do izdajske zmage. Ia vkljab vsem lažem in obrekova- njeiP, vkijub vsem nasilätvom in grož- njaa>, vkijub vsem cepoštenostioa in go- Ijufijam, vkljab vsem izdajskim zvezam naših nasprotnikov, so stali naši možje neonajni na voliščib ! Kogar vse to ni premotilo in omajalo, ta je res mož, kremen — značaj ; in takih celih, zna- čajnih naož je stalo pod našo zastavo na bojisiQ nad 12.000, na katere zremo s öastjo in ponosom. Slava vam, vrli možje>volivci, s'.ava na vaši poštenosti in zaačajnosti ! Vaša je znoaga prihodnjosti! V prab boste po- mendraii trhlo etavbo natprotnikov, ki je zidana na laž in goljufijo, na podloat in izdajstvo! Ona niraaobstanka 1 Vslraj- nih je zmaga, zato vstrnjate še naprej, vsikdar v poätenosti in znaöajnosti! Je pa tndi vaia dolžnost, možje- volivci, da vstrajate v bojn zoper po- hnjšanje in podivjanost, ki se je razäi- rila po kpi naši slovenski domovini. Kdo, ki še ljnbi svoj narod, se ne zgraža nad propalostjo tolikega Ijndstva ? Pa- dale so kletve, težke kleve in bogoklot- stva, pretilo se je z nbojstvi in nasilstvi, blatilo se je najvišje predstojnike, gro- zilo 8e je 8 pestmi, razbilo se je sv. razpelo, valjalo se je v pijanosti, v pr&h se je teptalo vse, kar je bilo do zdaj naSemu lindsten sveto in drago, ~ groza groza navdaja pri tem vsakega pravega rodoljuba ob misli na prihodDjO8t svo- jega naroda. Setev „Sočinfga" pohnjše- vanja gre med Ijadstvom vedno bolj v klasje, ia v tem pohujšanju pada ljad- stvo vedno boij nizko v podivjanost in pognbo. Rdor je še količkaj pošten, se mora opreti team pchajševanja, da reši pro- pada svoj narod, ki utegne drugače po- stati nesrečna žrtev brezvestnih aebičnih liberalnih voditeljev 1 Možje-volivc', kvišku glave, in jas- nih očij giejte pred se na nasprotnike ! Vi ste stali v boja sami, enaki med ena- | kimi, in kjer ste podlegl', niste podlegli svojemn nasprotniku samema, ampak njegovema — izdajatvu ! Izdajsko je b.l I vaš nasprotnik zdražen s socijalisti, ki i so za denar na razpolago vsaki podknp- : Ijivi stranki, zdražen je bil z laškimi li- beralci, ki so največji nasprotniki slo- veoBkega ljudstva! Liberalci, „agrarci", socijalisti, Lahi, vsi so šli združeni vboj zoper vas ! Niste mcgli vseh prekoaiti z glasovi, a prekosili ste jih s svojo po- ätenostjo in značajnostjo. Ne bojte sc Iškarijotov, ki bodo našli svojo vrv tarn, : kjer so iskali denarja in nadvladstva! i Nasa stranka gre mirno naprej svojo pot za 8vojimi jasnimi cilji. Zaveda | 86 svojega velikega in težkega dela, a : zaveda se tudi svoje konečne popolne l zmage. To zmago ji bo zagotovilo delo 1 za Ijadstvo, za moralno, izobraževalnoin gospodarsko povvdigo ljudstva. !___________________________________:__________________ S „Slovensko Ljadsko Stranko" sto- I paj V8ak, ki res Ijnbi svoje slovensko ! ijadstvo; naprej neastraieno in vstrajno, dokler ne zaaadimo znosgoslavoo svoje zastave na razvaline po:a!enega doma svoiih naaprotniko^, Ijudskih in narodnh izdajalfev! Zapeijivce ljodstva mora so* diti ljudstvo samo. in ta sodba ne bo lahka in tadi ne daleč! iiberalna volivna sleparstva. S kakšnim terorizmom in slepar- stvom so liberalci dolali ob volitvah, je nepopisno! Naj navedemo par slu- cajevr! Znani prijatelji v Mirnu so svojim delavcem v tovarni razdelili numerirane oziroma drugače zaznamovane glasov- nice. Xa vsaki glasovnici je bila zadej številka ali kako drugo znamenje. Ti gospodje so imeli kot člani komisije tako natančen pre gled, kateri njihovih delavcev je volil ž njim ali ne. Tega so se delavci dobro zavedali in ker do- bro poznajo liberalno dušo, so proti svo- jemu prepričanju glasovali za liberalce. Po končani volitvi se je pa še zgodilo, da so našli v posodi 3 glasovnice več kakor je bilo volivcev. Odkodi so prišle? In ko je neki naš somišljenik na to konštatiral, da so se vršile nerednosti, se je zdelo g, komisarju Finžgarju rcobhodno potrebno, da je zagrozil našim od nevolje mrmrajočim volivcem. V Podgori so nasli v volivni posodi 5 glasovnic za liberalne kandidate sku- paj zvitih. Te je vrgel v posodo neki liberalec, ki ima na vesti še druge vo- i livne lumparije. Enako so bile v Koj- skem 4 glasovnice več. Enakih slučajev je bilo tudi drugod. Vseh sleparstev ne | bo mogoče dognati, ker so bili pone- ! kod liberalci sami med seboj. J V gorah, kjer so liberalci v manj- i šini, sicer niso mogli delati na te na- j eine, posluzili so se pa zvijac. V Vol- • cah n. pr. so naši bolj oddaljeni volivei ! pri prvi volitvi 2. marca dobili pisma, od nekega doslej navidez našega pri- staša, da se S. L. S. volitev ne udeleži. Zato naj nikari ne hodijo volit; naj bodo Ie liberalci sami med seboj. In res je ostalo doma nad 150 naših mož, ki jih vsled oddaljenosti ni bilo mogoče ob pravem casu obvestiti o resnienem položaju. In ravno teh 150 glasov je povzročilo, da posl. Fon ni zmagal že pri prvi volitvi. * V oddaljeno vas Logaršče nad Podmelcem so liberalci zadnjo noč pi- sali pismo s ponarejenim župnikovim podpisom in pisavo, naj se volivei ni- kari ne udeleže volitev, češ ker se vo- livna komisija v Tolminu radi snega nemore zbrati. Volivcem pa se je zdelo to čudno. Vzlic globokemu snegu se odpravi neki mladenič ter gre ponoči v Podmelec prašat g. župnika za po- jasnilo. Okrog polnoči je prišel k g. župniku, ki mu je vse pojasnil, nakar seje mladenič takoj vrnil nazaj, kjer je s pomočjo svojih drugov obvestil sova- sčane o grozni liberalni slepariji. Mozje in fantje so bili ogorčeni radi te libe- ralne lumparije in so šli vsi do zadnje- ga na volišče. Taka požrtvovalnost, ka- kor jo je pokazal ta mladenič, je vredna pohvale! In hvala Bogu, tudi drugod so se naši možje in fantje obnasali ka- kor junaki. Čim bolj se nam studijo liberalne surovosti in sleparstva, tem bolj občudujemo požrtvovalnost naših mož. Oopisi. Iz Rodika. — Nek dopisnik se je hvalil v „Goric." z volitvami t njegovi občini, kakor da bi tam bili počenjali liberalci večje nezakonitosti, nasiija itd. kaker nikjer drugje. To je za nas libe- ralne Rodičane veliko razžaljenje in po- nižanje, in če se še Ldo osodi trditi, da so drngod liberalci hotj liberalni t. j. bclj Burovi, divji, lažnjivi, obrekljivi, na- silni, nesramni in brezobrazni, kakor li- beralci in tadi nektere liberalke v Ro- dika, tega pozovemo na dvoboj pri naj- bližjih volitvab. To cast, ki smo jo mi Rodiški iiberalci aživali do zdaj pred vsem svetom, in to nevenljivo slavo (ne vene zato, ker jo vedno pridno zalivamo) si ne damo oropati od nikogar, in ko i ¦ —- L1STEK. Resnična historija. Spisal Šlclan Levkös. Prisla je pomlad v deželo in z njo je prislo hrepenenje, s brepenenjem je » prišel nemir in nepoKoj v sree. Vse se jo razcvelo; ozenelo in po- mladilo se je vse, kamor je dahnil poljnb Veane. Zbadiii so se zvončki in vijolice so zadahtele z močnim, opojnim dahom. Ia zapelo je po zraka, zazvenel je vesei; mogočen slavospev, sladka melodijn, polna globokonbranih akordov. Zbudilo se je po dolgočasnih in meglenih dneh veselo jatro, polno živ- Ijenja. Priila je pomlad in z njo nemir in oepokoj, — veiiko in mogočno hre- Penenje. - — —- Štefan se je prebndil in začudil se Jej ko je vzrl čisto zlato razlito čez po- ateljo; in nasmehnilo se je njegovo Qpadlo lice, ker je zaslutil pomlad v de- želi in občatil hrepenenje v svojem sren. Zazrl se je v mlado, jutranje nebo •B v krasen, smehljajoö dan, ki je sijal "kozi okno. '' j Z vso silo je vzbndil take dneve in z velikim veseljem jih je poziravljal. Strah ga je bilo mračnih in de- ževnih dni, strah vseh tistih nmazanih, ) | svinčenotežkih oblakov, ki so yiseli ob ) i takih dneh nizko nad glavo in se je i človek bal, da se odtržejo izpod neba in pornšijo in vniöijo vse pod seboj. } In ker se je tako bal mračnih, je- 1 senakih dni in umazanih oblakov in } ¦ zastrtih oken in vse tiste groze, ki se 1 je ekrivala ob takih dneh po vseh kotih ' v sobi, — zato se je tako vzradostil ' čistega zlata, ki je bilo razlilo čez odejo, in mladega jutra in vedrega neba, ki se 1 je «mthljalo skozi okno. Sedel je in se nalahko sklonil naj- prej, da se je razlilo polno okno solnčnih žarkov čez njegov obraz; zaklopil je oöi ' in na vekih so so začrtale dolge, črne trepalnice; zatisnil je uatni.-------— Cudno se je svetil njegov voičen t obraz, pozlačen v solnčni lači. Lahka, jedva znatna radečica je zasinila skozi jasno Inc. i Iz njegovega obraza je odsevalo veliko hrepenenje, — brezkončno in brezsmrtno, — razlilo čez apala lica, cez zaklopljene oči, čez drobne, nalhhko zatisnjene astnice. Ia tako je sedel tam, nobene jasne misli, nobene izražene želje, samo ne- skončno hrepenenje, brezsmotrno in ne- izmerno. , ! Codno se je svetil njegov voščen obraz, pozlačen v jasni lnči.--------— Vstopiia je njegova noati in se pre- strašila, ko ga je vzrla: nič življenja v ¦ njem, — voščen obraz, — potopljen v I zlato Iuč mladega solnca, — zaklopljene ' oči, — nalahko zatisnjena ustna; — nid j življenja v njem, — čez ves obraz niö drugega kakor neskonöno hrepenenje. — „ŠUfan I" — je vzkliknila in raz- \ prostrla roke in obatala sredi sobe. • Strah je zazvenel iz njenega glasu in groza je zasijala iz njenih oč1. ŠUfcin se ni zganil in tadi oči ni odprl, spregovoril je aamo s tihim, pro- \ sečim glasom: „OJpri okno, da pride tuü v sobo in v sree pomlad, ki je prišla v deželo. Zaslutil sem jo in hrepenenje ae je zba- dilo v srca. Odpri okno, mama !u „ŠUfan, otrok, škodovalo fti bo 1" Strth v Djenem glasn, Ijabezen v njenih oöeh. — „Ne boj sp, — ne bo veö ikodo- valo. Prosim te! Pomlad trka na okno, mama, slutnja se je zbndila v area in hrepenenje z njo." In rnati je stopila k okna in je odprla. „Hvala ti, mama, sedaj je obiskala pomlad tadi mene. Ah, to je prijetno ! Ksko je to krasno! Ta doh svežega fimrečja in vijolic in zvončkov in tro- bentic, — vse se je razlilo iz gozda v mojo sobo. Sedaj je obiBkala pomlad tndi ncene. In to petje, mama, ne slišiš tega petja !u In odprl je kalne oči in se zazrl v mlado jatro, v vedro nebo in v pre- rojeni gozd. „Ah, to sveže življenje, tako toplo, — tako mlado, — tako veselo \u Začel je dihati v fö svež zrak, razäirele so 86 mu prsi in se dvignile in zaiskrüo se mu je ogasajoče oko. Cez hip pa mo je zalila obraz radečica, zasolzile so se mn oči, prijel se za prsi in zakašljal z votliro, enhim glaaom. (Dalje pride.) bi bil ntjbolj divji zamorec. Ne, ne. ipo- štofini dopisnik, nas liberalaih Rodi- činov še ni nihöe ntdkrilil t sarovoeti, sleparstva in naailjn pri volitvah in opamo, da tndi ne bo, zato bomo že poskrbeli. In da morebiti ne mialite, da so to le prazne beaede, brez del le ba- harija, evo ?am za naio trditev dokazov. Labko bi se sklicerali le na alaToapev t it. 19 „Gorica", ki nam dovolj razsvet- IJQje nai liberalni obraz; tam je zadosti opiaano naie čaatoo lib. dejanje in ne- kaoje T dan volitev doe 2. in 4. t. m. Ta dopis ste vi, g. dopisnik, gotovo či- tali, a vidi Be, da niste opošterali na- vedenih dokazov naie liberalnosti. Naj- brie ate nam nevošljivi in bi radi te prednoati privoičili avojim Ijabim libe raicem, a ta ne bo veljala nikdar Vedeti namreö mo rate, da v tem ala*ospeTU niao ie naiteta vsa naša lib. jnnaitva, ampak mnogo, mnogo amo jib zamolčali bodisi iz prevelike pohlevnosti, bodisi da jih ne more mo 8 pričatni dokazati, naj- veö pa jih pokri?a noöoa tema ali pa so skrivajo t „belerovi" äoopsarni. la pri vaem tem nam je ie naša lib. vest oči- tala, da gooo premalo storili, zlasti ko smo se Tzrli na svoje liberaloe bratce t naslednjih oböinah. Zato amo nadomestili pri volitvi doe 9. t. m. vse še morebitne pomanj- kljivosti, ki bi nam mogle zmanjiati na$ lib. pones pred svetom. Ne morem Tarn Tsega naitevati, a mislim, da bo to le malo zadestovalo, da se, gosp. dopianik, pred nami lib. Rodičani odkrijete in do tal pokleknite in nikdar veö ne boate akaiali obaenčiti naie slave. Ali ste pri ras žngali starema, priprostema moža, ki dobiva od železnice kot bivii delavec bornih par kronic kot podporo radi ob- nemoglo8ti in staroati, da ma boste to miloščino vzeli in da bo še moral pla- čati 5 11, kazni, ako gre volit s klerikalci? Ed nai železniiki delavec je to junaštvo stori) in atarček se je vas ustrašil. Ali ate pretili poštenema možu, ki ga vsi morajo spoitovati in ki med nami mirno vživa svojo pokojnino ter drogam ne gre, kakor t cerkev, da g* boste zapodili iz oböine, ako gre kričansko voiit? Nai obč. cQTaj je to storil. Ali ste obetali tatoTom, da jib neboate Tec za tatvine kaznovali in da bodo torej smeli svo- bodno krasti, ako gredo volit liberalno? Nek nai podžnpan je to atoril. Aii ste žn- gali žngali ženam, materaacr, tako da so bile Tse t straha in akrbi, da bo njih mož oziroma sin kaznovan in zaprt, »ko ne gre lib. Tolit. Nai obč. önvaj je to storil in ko je priiel t drngič, kadar ja bil mož doma, bi bil kmaln občatil po- leno na STOjih ramah, da ni arno uiel. Ali ste žagaii atariiem, da bodo njih otroci hodili. do 16. leta r solo, za vaako zamndo kaznovani, ako ne gre oče Tolit libo.alno? Pri nas so to delali biriöi; lib. nčite'; pa je raenda to potrdil s tem, da je priiel za biriči t hiio. Ali ate pobrali Tolilcem po aili in z Z7ijačo izkiznice ter je dajali Tolilcem ie-le nepoaredno pred volitvijo in celo na voliiču s lib. glaaovnicami? Naš pod- žopan in njegovi priganjaöi s lib. nči- teljem na čela so to delali. Ali ste ie-le dve nri pred volitvijo raznaiali glasov- nice nezanesljivim lib. Tolilcem, podpi- sane a lib. kandidati, mesto praznih gla- aovnic, dobljenih od gUvarstva? Mi Ro- diiki liberalci smo to storilt, in öe se je kdo predrznil priti po glasovnico poiiljal ga je inpan k tajniku, tajnik k podžnpana, in nazadnje ni dobil nit. Ali bo ram ob- ljabili 4000 fl, ako greste lib. folit? Nam so jih in baje bodo kmala prišli. Ali so pri Taa obljabili Tsakema liber, voliica zastonj noTO obleko od Medveda T Gorici? Nam bo jo, in Medreda čakamo Tsak hip, da nam bo priiel Tzet mero, le da bi nas Tae poiteno premeril. Ali ste dobili za lib. volitev toliko denarja, da ste mogli eel teden cele dneve in noči piti in rogoviliti? Mi amo in ie pijemo in razsajamo na ta raöun. Ali so pri Tas spoštOTane gospe stražile faroTž, da ni smel nihčo ne noter ne Ten? Pri naa da, in sicer dre aestri, obe enako vredni. Ali je vaš „far" imel oaebno stražo, kamorkoli je iel? Nai da, najela jo je iz usmiljenja Telika žena malega moža. Ali ao pri Tas a kletvami napadli dnhovna aredi vasi, ko je neael av. po- botnioo k bolnika? Pri nag da. Ali so pri vaa po sili jemali glaaovnice na vo- liščo ter Tsiliü liberalne? Mi liberalci, da. Ali ao pri vaa obaiparali s psovkami posmehom in žalitrami volilce na to- lišča? Mi lib. Rodičani a akrnniteljem kršč. pozdrava in njega divjo žeoo smo najeli in napili revnega potepnha, da je pošpotil našega „farja" bolj kakor cigans. Ali Bte poiiljali pred fatovž napite in neodrašene malopridneže, da vpriöo otrok zmerja rae ,f»rje" od papeža do zadojega vernega kristjana? Mi liber. Rodičani in Ijnbi žnpnikov Bosed s btojo kakor jelša rastlo polovico smo to de- lali in še delamo. Ali ste imeli r vaiim šolakem poslopja do 113/* are P° n°öi godbo in pred Solo poluo šolske mla dine, ki je rjnvela in aramotila kleri- kalce? Mi da. Ali ao pri ras krčme in žganjarne odprte do I. in 2. are po polnoči in potem se vsaje pijana drahal 8 rjavenjem oko^i žapnišča in kleri- kalcev? Pfi nas da. Ia te litanije niso ie gotore. G. dopisntk, ˇidioa vas v dnha pasti na obraz pred nami, kar nas je liberalcev t Rodika, in slišim vaa govo- riti: Rodiškim liberalcem vaa cast! Politični pregled. Zasedanj- avstriske delegacije zaključeno. Dne 12. t. no. je zakljaöila avstrij- ska delegscija svoje zasedanje. Zaaaiji minister Aabrenthal je ponarljal, da bodo delegacije sklicace meseca maja in da bode v prcračann zvii&nje plač častni- kom in moätva. Delegat Ghlamecky se je zahvalil predsedniku, nakar je pred^ednik Fach 8 trikratDimi „Slavau-klici na ce- sarja zakljnčil zasedanje. Važen govor Tittonijev. V laški poslanaki zbornici je mini- ster za znnanje zadeve v dolgem in za mednarodni politični položaj prevažaem govora izvajal z ozirom na interpeiacijo znanega »enfant terrible" zboraice, iri- dentorca Barzilai, sledeče : (Ztčetek go- vora je objavljen že v današnjem pol. pregleea. Op. areda.) Italija ni imela naj- manjčega povoda protiviti se avatrij- skema železniškema načrta Urac-Mitro- vice, ker Avstrgjska sama zavzema sim- patično stališoe naaproti italijanskema železniškema načrta Bar-Vir Bazar in pristaniškim delom v Biro. Italija je po- sredovala, da se je koneöno glede na balkanske železr iške načrte dosegel med Avstrijo, Rasijo in Francijo sporazam. Avstrija sme zgraditi svoj načrt, Rasija žeiezaico Donava-Adria, podpirali pa se bodo obenem arbski iel. načrti (Nia-BarJ, bolgaraki (Küstendil-Komanovo) in griki (Lari8sa-Solan) ter načrt Monaatir-Val- lona, pri katerem je mnogo interesirana zlasti Italija. S*mo Aagieika je rezervi- rana, ker se boji7 da se bo na ta način vpraiaoje o makedonskih reformah za- po8tavilo. Vse te železnice bodo povz- dignile tadi blagostanje Italije. Ugovor, da bo postalo Jadransko morje slovan- Bko, je pnhla fraza. Saj moramo vai za tem stremiti, da se povzdignejo slovanski elementi na Balkana gmotno in moralno. Ni res, da so ti načrti strmoglavili „kon- cert velevlasti1* na Balkana, nasprotno so atrdili skapno aodelovanje. Italija ostane tema koncerta zvesta. Njeno geslo je geslo lorda Beaconsfielda: „Peace w.th honour !a — „Mir 8 öaatjo !" (Ve- liko odobravanje). Barzilai omakne avoj predlog. Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Zadarski „Narodui List" poroča z Danaja, da se je te dni v ministerakem predaedstva vriilo med ministerskim predaednikom baronom Beckom, vodi- teljem dalmatinakega nameatništva, dvor- nim svetnikom Tončičara, podpred- aednikom zaderskega fiaanönega ravna- teljatva Hočevarjem posvetovanje radi dalmatinskpga jezikovnegt vpraianja. Vspeh koofdrence ie ni zoan, toda iz govoric, došlih t javnost, se zamare posneti, da vlada res namerava rešiti to vprašanje. Branitelj Port Arturja. SteBljevo zdravatveno atanje se je poslabšalo. NjegoTi zdravniki dvomijo, da prestane 10 letni trdnjavaki zapor. Ste- selj je proail caria za popolno pomilo* ičenje. General Fock postane divizijski poveljnik, tndi Smirnov in Reass dobita poveljniška mesta. Ožja volitev v splošni skiipini. =• So Občine m c i °" ^ .§ 15 •a . tu | T3 -a ^d >c/5 Bovec......... 127 127 127 144 ; 144 144 Breginj ........ 131 132 132 I 291 291 291 Cerkno ........ 664 664 664 353 353 353 Čezsoča........j 30 30 30 46 ! 46 46 Drežnica........; 193 193 193 29 28 27 Grahovo........ 420 420 420 285 285 285 Kobarid........ 52 53 | 52 173 173 173 Kred ......... 142 j 142 i 142 135 135 135 Libušnje........1 284 284 284 42 • 42 42 Livek......... 48 48 48 68 67 68 Lor.......... 58 58 58 j 15 15 15 Sv. Lucija .'...... 378 378 378 212 212 212 Ponikve........ 190 190 190 ! 64 j 64 64 Sedlo......... 66 66 66 88 i 88 88 Soča .........• 25 25 25 27 27 27 Srpenica........j 33 33 33 28 28 28 Šebrelje........j 163 163 163 16 16 16 Šentviškagora...... 155 154 155 \ 200 200 200 Tolmin ........ 525 525 525 | 361 361 361 Trenta ....... 49 49 49 - j — -Trnovo ........ 36 57 36 11 31 28 Voice......... 219 219 219 99 99 99 Žaga . . ........ 4 4 4 124 124 124 Ajba..........j 132 132 126 89 100 90 Anhovo........i 208 212 196 97 ! 106 98 Avče.........! 73 72 74 45 1 45 49 Banjšice . ........ 123 122 123 10 9 9 Bate......... 116 116 116 69 69 69 Deskle......... 78 83 " 80 86 i 92 87 Kanal......... 213 214 213 169 171 169 Kai.......... 237 236 236 | 185 185 185 Lokovec........ 125 125 125 115 115 115 Ročinj.........i 42 42 42 118 | 118 118 Mersko.......1 41 43 41 72 | 70 | 72 Št. Andrež.......j 167 ! 168 167 | 90 90 90 Bilje.........j 131 ; 131 131 128 128 128 Čepovan....... 83 83 83 99 99 99 Dornberg.......j 355 355 355 2 2 2 Št. Ferjan....... 281 | 282 282 149 149 149 Grgar......... 125 126 125 119 120 120 Kojsko......... 240 240 240 623 623 623 Miren........ . 190 190 190 162 162 162 Opatjeselo.......i 178 180 178 115 115 117 St. Peter........| 165 165 164 132 132 132 Podgora........i 246 246 246 361 360 361 Prvačina....... j 102 102 102 144 144 144 Renče.........i 127 127 127 216 216 216 Solkan....... . j 237 238 237 341 341 342 Sovodnje .......j 152 152 152 72 72 72 Šempas........i 65 67 67 127 127 128 Gor. Tribuša...... 6 6 6 108 108 108 Trnovo ........ 167 167 167 ill 111 111 Vrtojba........ 141 141 141 304 304 ! 304 Vogersko....... 137 137 138 58 57 57 Osek...... . 105 105 105 83 83 83 Ozeljan........ 10 10 10 209 209 209 Avber......... 6 6 6 100 100 100 Berje......... 47 47 47 31 29 32 Brestovica....... 59 60 59 89 88 89 Dutovlje -....... 16 16 16 172 172 172 Gabrovica....... 48 48 48 54 54 54 Gorjansko....... 71 72 71 74 74 77 Koblaglaya...... 50, 51 51 28 27 26 Komen ........ 138 137 136 302 302 306 Kopriva ........ 32 32 32 45 45 45 Lokev......... 26 26 26 181 181 181 Mavhinje........ 8 8 8 153 153 153 Nabrežina....... 29 28 28 238 238 238 Naklo......... 33 33 33 452 452 452 Pliskovica....... 117 116 117 23 23 23 Povir ... ... 82 82 82 100 100 100 Repen......... 34 34 34 126 126 126 Rodik......... 15 15 15 80 80 80 Selo.......... 36 36 36 45 45 45 Sežana . •....... 18 17 19 233 234 229 Skopo......... — — - 103 103 103 Slivno......... - — - 70 70 70 Šempolaj ....... 2 2 2 93 93 93 Škrbina........ 48 48 48 72 72 72 Štanjel......... 115 115 115 71 71 71 Štiiak......... 101 101 101 83 83 83 Štorje......... 23 23 23 133 133 133 Temnica....... 129 133 127 107 110 112 Tomaj......... 102 102 102 123 123 ]23 Velikidol........ 67 67 67 20 20 2l Vojščica........ 54 56 54 39 39 43 Zgonik ....... 7 8 7 146 146 147 Aidovščina....... 36 36 36 114 114 114 Črniče . . ... 201 201 201 169 169 169 Gabrije....... 42 42 42 96 96 96 Goiače ........ 36 36 36 56 56 56 Kamnje........ 104 104 104 14 14 14 Sv Križ . ¦ . .182 182 182 159 160 160 Lokavec........ 59 60 60 125 126 125 Rihemberg....... 270 270 270 296 296 296 Skrilje......... 118 118 118 88 88 88 Vel. Žablje....... 47 47 47 65 65 65 Šmarie......... 62 62 62 153 153 153 Vrtovin . .... 84 84 84 60 60 60 Dol-Otlica....... 96 96 96 20 20 20 Devin...... 118 118 118 55 55 55 Doberdob '....... 44 44 44 37 37 37 Biljana...... 140 141 140 112 112 112 Kožbana........ 37 37 37 159 159 159 Medana........ 178 178 178 5 5 5 Skupen izid ožjih volitev v pon- deljek je ta le: Zmagali so liberalci združeni s socialist!. Dobili so: dr. Franko 12.944 glasov, Križnič 12.891 in Štrekelj 12.868 glasov. Fon je dobil 1.204 glasove, dr. Brecelj 12.151 in dr. Pavletic 12.141 glasov. Skupno je bilo ¦oddanih 25.054 glasov. Večina liberalcev znasa 665 do 803 glasove. Xmaga v kmecki skupini. V sredo pri oxji volilvi je do- hil župan Obljubek 1133 glasov, glasov, B e r b u č pa 13 3 6. Izvo- Ijen je torcj Berbuč z večino treh olasov. V kmečkih občinah lolminskih je dobil liberalec Jurelic 618 glii- sov, Kos m a č p a 784 g 1 a s o v. [ z v o 1 j e n j e K o s m a č z ve- ('•ino 16ft glasov. ZAHVALA. Volivcem-somišljenikom „ Sloven- ske LjudskeStranke" na Goriskem. Podpisani kandidatje S. L. S. v splosni skupini se Vani izrecno zahvaljujemo za zaupanje, ki ste je izkazali naši stranki s tern, da ste v tako ogromnem številu gla- sovali za nas navzlic besnemu na- valu združenih nasprotnikov kr- sčanske in demokratične misli. Ti nasprotniki so mogli doseči z obrekovanjem in zahrbtnim ro- vanjem trenoten vspeh. Toda Vaša zavednost in nevstrašenost nas navdaja s trdnim prepričanjem, da v prihodnji bitki zmagajo načela S. L. S. na vsi črti. Mi pa se bo- demo tudi nadalje nevstrašeno bo- rili za gospodarsko in politično povzdigo in osamosvojo sloven- skega ljudstva na Goriškem. Z Bogom za slovensko ljudstvo! Dr. Ant. Brecelj, zdravnik v Gorici. Jožef Fon, drž. postanec v Gorici. Dr. Fran Pavletič, odvetnik v Gorici. Volivceni slovenskih trgov. Iskreno zahvalo izrekam vsem častitim volivcem slovenskih trgov, ki so mi dne 6. marca oddali svoj glas in mi s tetn izkazali svoje za- upanje, posebno pa še zavednim B o v č a n o m in K a n a 1 c e m. — Mvala in cast Vam, ki ste tako od- krito pokazali svoje prepričanje brez strahu pred katerimkoli. Bovec, 10. marca 1908. LEOPOLD J0NK0. ZAHVALA. Prav iskreno se zahvaljujem p. n. volivcem na zaupanju, ki so mi je izkazali s tern, da so mi oddali svoj glas pri prvi volitvi in povodom ozje volitve za mesto poslanca v deželni zbor. Uverjeni naj bodo, da bom vedno in plo- vsod zastopal in varoval njihove koristi po najboljši vesti in vedi. Prof Ivan B e r b u c\ deželni poslanec. ZAHVALA. Vsem cenjenimgospodom voliv- cem, ki so me počastili s tern, da so me izvolili za svojega zastopnika v deželnem zboru, izrekam svojo najprisrčnejšo zahvalo. Uverjeni naj bodo, da sem si popolnoma svest prevzete dolžnosti in da jo bodem po svojih močih vestno izpolnjeval domovini v korist po načelih naše Slovenske Ljudske Stranke. M. ZEOA, deželni poslanec. Novice. Prcdavanja „Slovenske Krščan- ske Socialne Zveze" se bodo odslej ˇrfile vsako nedeljo dopoldne ob Vail. Okoličani pozor! — V nedeljo dopoidne ob y2il priredi „Slovenska krščanska socialna zveza" t mali Can« tralori dvorani predavanje o poatanka Gorice in goriSke dežole. Vstop vsakomar prost! Print dnje predavanje bo pri* hodnjo nedeljo 15. t. m. ob y2ll dopoldne t mali dvorani BC<)ntraIu. Pre- daval bo j?. dr. Gapader o postanka mesta Gorice in goriške dežele. Ben Hur. — V soboto in nedeljo j zTečer je priredila S. K. S. Z. dve pred- stavi 8 skioptiönimi slikami iz slovite povesti. Ben Har. Pripov6doval je povest ö. g. V a g a. Predstavi eta bili obakrat dobro obiskani Jour-Fix „Sloveneke krščansko §oc. zveze* bo vsako 8 redo ob '/28 zrečer v aalonu restavracije „Central" Gostje z dežele dobrodošli! Važno za kolone. — Po priza- devanju poslanca F 0 n a in laikih kršč. socialnih poslancev bo vlada poslala na Goriško svojega posebnega zastopnika, da preštadira kolonstvo. Iz tega je razvidno, da naši poalanci ne delajo le ˇ besedah, ampak tadi v dejaoja. Če se liberalni agrarci norčajejo iz koloaskega vprašanja, je to za kolone znamenje, da liberalni agrarci kolonom nočejo poma- gati. Tako je tadi v dragih zadevah. Z zabavljanjem se ne pomag* ljudBtva, go- 8podje agrarci. Dr. Nerazsodna masa nam v „Glasa" očita, da laženn 0 slovensko-laški libe- ralni zvezi. O verajemo doktorja Neraz- sodni ma8i, da ma ni ravno prijetno, ker so lepe stvari prišle na dan. Pa po- vemo mo, da je preklicano nerazsoden, če misli, da bo mogel atajiti, kar je jasno kot beli dan. L»ški iredentovski list „Carriere" tadi taji laško-slovensko zvezo; a dragi laški list „II Gazzettino" jasoo odgovarja, da lahko navede imena onih oseb, ki so zmeieta- rile to zvezo. Ztezo potrjajejo tadi dragi laški listi. „L'Eco", socialistiški „Lavor atore* itd. Laško-slo ven- ske liberalne zreze si nismo iz- mi si ili mi, ampak smo to vest pos- ; neli po laikih listih. Tern laikim listom I se ae more očitati, da bi bili pristran- ski. Saj jim ne more biti na tern le- I žeoe, ali je zveza ali je ni. „II Gazzet- tinoa, ki najbolj odločno po- trJQJe to sloTenako- laško libe- ralno ztozo, je urejevan popol- noma ˇ liberalnem daha in je z velikimi črkami naznanjal libe- ralno zmago. Glavni nrednik tega lista ima celo velike in prija- teljske ZT eze z naS imi liberalci, torej bo menda žp redel, kar „Naš Glas" noče redeti. Sereda bo „Nerazsodna masaM v „Glasa" zopet pisal, da lažemo. Kdo je zmagal? — Franko „Glas" 86 hvali, da je zmagal on, Gabriček pa pile, da je zmagal liberalizem. Agrarni koloTodje sicer prarijo, da n'majo z GabršČekom nobene zveze. Kako pa je potem to, da vsi slovenaki liberalci le Gabräöekn telegrafirajo čestitke, da so zmagali Franko, Križnič in Štrekelj ? Štrekelj je opetovano izjavilj na javnih shodih, da je on naprednjak in da ostane pri liberalni stranki. Čs agrarci niso liberalci, zakaj so Štrekelja kandi- dirali ? Če Gabršček vpije, da je zmagala napredna miael, zakaj agrarci proti team ne agovarjajö, če hiso liberalci? Naj vendar odgovore agrarci na ta vpra- šanja! Žapan Hribarje Gabrščeku öestital k „zmagi napredne stänke na Gor iš kern". Kje je kaj govora 0 agrarcih? Nikjer, ker jih ni; ampak takozvani agrarci so liberalci. Anton Štrekelj, vodja kmetijske sole v Gorici je tudi pomagal na Krasu agitirati proti „Slovenski Ljudski Stranki". Dobili smo o tem poročilo iz Gorjan- skega. ki pravi, da se je mož potegoval za kmeta Frankota, kmeta Alojzija Štreklja in kmeta Križniča. Vodja Anton Štrekelj je tisti mož, ki je vstvaril prav za prav agrarno stranko na Goriškem, s katero se je pomagalo propadajočemu liberalizmu pod drugim imenom spet na noge. Mož je sicer v zadnjem Času nekoliko skril svoje liberalne ro- žičke, ker mu je tako kazalo in upali smo, da ne bo delal več novih zdražb, a motili smo se. Čutil je zdaj že spet ( potrebo agitirati proti našim možem. j Prosimo somišljenike, naj iiam dopoš- \ ljejo o tem natančnejših obvestil. KDjigarna A. Gabr^ek ima že spet razstavljenih mnogo nespodobnih in nesramnih slik. Opozarjamo na to c. kr. glavarstvo, ki je svoj čas obljubilo, : da hoče paziti, da se mladina ne bo ; pohujševala. Kedaj bode vendar teli reči konec? Ali se hoče res prisiliti pošteno , ljudstvo, da si samo s silo pomaga? Mi imamo pravico zahtevati, da se naša j mladina ne pohujšuje in ubija s takimi rečmi. Gabršček naj kaže nagoto v za- prtih, ne pa v očitnih prostorih. To ni prav in je podpiranje takih trg'jvin greh! Proti temu dvigamo slovesno svoj glas. O tem bomo še govorili, dasi vemo, da nas bo hotel Gabršček radi tega pro- glasiti za sovražnike slovenske trgovine s prešičjim blagom .... Liberalno „pastirsko pismo". Na Lokve je došlo „pastirsko pismo", ki je vredno, da se objavi in sicer v polnem originalu: „Ternovski in Voglarsti in Lokvi /6 /3. 908. Naznanjam da spreornimose na delavsko in na kmetovško stranko. Farji nam ne dajo da bomo živeli če nam ne dajo kmetje. Farji ne bojo šli tesati in metre delati. oni bodo teli kadar pride leto do konca čejo imeti plačilo od kmeta in od deavca. Farje nestaite poslušati. saj tisto vero kaimamo jo ne pustimo. Farji držijo za italijana. Spreobrnitese na naš kraj. saj mi nismo italijani. Prosim daite jim vedeti okoli ludjem. kateri so za voliti tele volite.." Sedaj siede imena agrarnih liberalcev Štrekelj, Franko, Kriznič. Slavno pismo pa končuje: „in to držitese ne boste zašli in Pozdravim" — brez podpisa; a tudi od naše strani — brez komen- tara. Rupenski hrnst, ki sliši na ime Aadrej Jikil in ki ima v glavi privili- girano baronstvo je brzojavil goriškema nmodrasau (tako je imenoval kriški nad- nčitelj Medvešček Gabräceka na agrarnem snoda pri nJelena"), „da se klerikalcem hlaöe tresejo". Ubogi baron, saj *remo, da ni apisal sam brzojavke, ker ie pisati ne zna. Da ne zna pisati, je priöa nek popravek, ki ga je poslal pred öasom „Prim. Listn" in ki ga je „Prim. L;st" prioböil doalovno. Cela dežela se je smejala aöenoati rupenskega barona. Da pa popolnimo uöenost Jakilovo naj na- vedemo še sledeöi slaöaj : Bilo je nekoö T železniikem knpejn. Jakil se navadno vozi T dragem razreda. Ko stopi r kape se bahato vrže na mehki sedež in pre- zirljivo pogleda po dragih potnikih. Koj na to Yzame iz žepa nek nemiki öasnik in s sTOJim örnimi oömi jame „ö i t a t iu. „üöenjak" Jakil pa niti ni opazil, da je öasnik — narobe obrnjen. Nekdo, ki Ji • kila dobro pozna, se je mnzal in se naslajal ob pogleda, kako je Jakil svoje debelo oči npiral v nemiki öasnik — narobe obrnjen! Na öast liberalne zmage je barona Jakila „dampf tnlil v torek neprenehoma in ljadje so mislili, da gori Jakilova tovarna; ko so pa izredeli, da Jakilova tovarna ne gori, bo bili po- mirnjeni ter rekli, da gori nekomn slama v glavi. O goriških volitvah piie glasilo kršč. socialnega delavstva „Naša moö": ,Kar se tiöe deželnozborskih volitev na Goriškem, le nekaj misli: Vspeh je slab, zelo slab, to se ne da olepšati niti ae po nepotrebne tolažiti. Ni pa tako slabo, kakor si doraišljajo nasprotniki, niti od- daleö ne 1 S. L S. na Goriikem je mlada, zelo mlada ! Volivni boj je razvnel poli- tiško nezrelo Ijadstvo, v tolminskem okraja in v joriäki okolici so se za S. L. S. pokazale take veöine, da smo bili veselo iznenadeni. Shodov je bilo veliko, tadi öasopisje je storilo svojo dolžnost. Ako se v goriikem deželnem zbora izcimi liberalno agrarna veöina, bo S. L. S. v prijetnem položaja opozicije, kar neizmerno mnogo pomenja zu agitato- riöno in organizatoriöno delo med ljad- Btvom. Izobraževalne orginizacije na Goriikem skoro niö ni! Tadi sistema- tiöne vzgoje zaapnikov minjka ! Ta ne- madoma na delo! Marljiva je dahoviöina, pa žalibog, ne povsodi. S3 gotovi ostanki iz pojanzenistovske dobe. Preko tega treba iti brez pardona! Povdarjamo tadi, da je o pravi delavski organizaciji na Goriikem komaj kaj daha in sluha. O tem nam tožijo delavci sami. Število so- nialno-demokraških glasov nam kaže, kod treba poprijeti ! Naj se nam tegaalionega ne jemlje v zlo. Po vspehib in nevspehih je po- trebno, da kar je pogreäeno, gpoznamo. Saj je kakor pezdirce v oäesa, pa iabko zelo škodaje, ako se to malo ne od- pravi! Zato zdaj äe krepkejäe na delo!" Precej resnice je v teh besedah. Vsak, ki se öati prizadetega, naj iz tega posnamo lep naak. Poveljaik 47. pešpolka poikovnik pl. H 0 f m a n n je poklicin v ministeratvo, kamor odrine že koncem tega tedna. — Nova konjenlška vojašnica sa že gradi. Dela je prevzel zidarski moj- ster Perco. — Elektricni tramvaj bo gotov do konca jalija. — Goriškim pometnčem so zvi- šaii plaöe za 10 K na mesec. — Samoumor v vlaku. V pošt- nera vlakn, kateri odhaja iz Trsta ob 10. ari predpoldne, se je astrelil v voza 11. razreda na stranišča v torek, dne 10. t. m. od Nabrežine naprej poštni arad- nik Iran Bronzin iz Trsta. V Divaöi so ga prenesli v mrtvašnico. — „Slovensko bralno in pod- porno društvo v Gorici" vabi na ietni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 29. marca 1908 ob 1. in pol ari popoladne v draitveaih prostorih z naslednjim dnev- nim redom : 1. Letno poroöilo odborovo. 2. Raöan za leto 1907. 3. Proraöan za leto 1908. 4. Prošnja nekega ölana radi podpore. ö. Morobitni prediogi. 6. Volitev predsednika, 10 odboruikov, 3 namest- nikov, 3 pregledovalcev raöanov in 5 razsodnikov. Opombe: Ako hoöe kateri draätvenik staviti pri obönem zbora kak predlog naj ga naznani predsednika do 26. marca. Predsednik in odborniki mo- rajo stanovati v Gorici (§31.) — K oböneocu zbora sme priti, glasovati in voliti vsak ad, ki je izpolnil 18. leto ; voljen sme pa bitt le polnoletnik« Volilno pravico mora vsak draitvenik izkazati z draštveno knjižico (34.) — Šolsko leto 1907-8 se konöa po vseh srednjih šolah, aöiteSjskih priprav- nicah, obrtnih, trgovskih in mornariikih in sorodnih iolah, po katerih se konöa normalno 15. jalija 1908, le v soboto, 4. jalija, öe edpadejo takozvane poöitnice povzroöene po vroöini. — Ne^lau liberalen agitator. Is Ajdovsöine : Neko takajino öloveöe ki ima slnžbo |y ajdovski predilnici, vedao in vedno draži in nagaja kjer le more 9 svojimi liberalnimi in socialnimi frazami naäe delavstvo ter odkoder more prinese 8 seboj kak uooazai liberalni öasopis kjer se opravlja öez f*rje itd. ter to pisavo razlaga po svoje odrašenim, in nedora- äenim. Naproieno je uljadno »1. vodstvo da temu öloveka vsaj toliko dela pre- skrbi, da ne bo imel öasa, že oddela zmaöeno delalstvo nadlegovati sicer pa bomo s to osebo v kratkem še obraöa- nali na tem mesta, kakor hitro bi zopet zaäel prodajati svoje neslarosti — Slaba poročila iz države Chile. Zadnji öas se je mnogo delavcev v mestn Buenos Aires dalo zapeljati, da so se izselili iz Argentinije v Chile v mnenja, da vladajo ondi sijajne prido- bitne razmere. Team pa ni tako, kajti gospodarska kriza te dežele je provzro- öal, da je prenehalo mnogo obrtnih ia indastrijakih podjetij; vsled pomanjkanja kapitala tadi ni mogoöe dobiti dela in vrhniega je še mezda znatno padia. V zbornicah se je chilenska vlada celo po- zivljala, naj a postavnimi sredstvi za- brani vsako nadaljnje priseljevanje, do- kler zopet ne nastanejo noriaalne raz- mere. Ravno tako slabe so pridobitne razmere v državi Eipirito Santo v Bra- ziliji, kjer je glavni deželni pridelek — kava — prišla ob vso veljavo. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt.25 priporcMČa častiti duhovščini in slav- nemu oWinstvu v mestu in na ileželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandoraingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vnt riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/i kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Piianosti ni več. Uzorec tega čudeznega Iz- delka ..COZA" se pošlje brez- . plačno. More se tlati v kavi. v mle- ku, v pivu. v vinu ali v jedi- , Iili no da bi pivec to zapazil. Prašek „COZA* učinkuje eudovito. tako. da so pivcu pristudi alkohol in vse alko- holne in močne pijaeo. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo. da mu ga smejo dati ž» na. sestra ali hči dotičnika. ne da bi on zapazil. kaj je resnii'no provzroeilo njegovo zdravljcnje. Prašek ..COZA" je prinesel mir v tisočere družine. je rešil ogromno oseb sramo iit po- "«¦• nižanja. da iz takih oseb je elo i:apravil övrste. irociie in vsakega dela mož l.e ljudi. Ta prašek je že niarsikatera mla- deniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življonje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čiulodelni prašok. pošlje vseni oiiim. ki zahtevajo knjigo s löOOzahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku. Zajameeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv. s.sl7A IQTITIITF 62. Chancery Lane, OU&M IOIIIUIL London257(Anglija) Ka pisma je djati zr.amko 25, na dopisi.ice za J) stotink. Mlad gospod išče z aprilom mirno sobo ^ če mogoče z vso oskrbo. Ponudbe na dr. FERFOLJA v Tolminu. Društena opekarna ŽHIOflRCIC L BRflTfl MQZET3C v ßencflh naznanja, da s 1. januarjem 1908 ni v ni- kaki zvezi z „Zadrugo za prodajo ilovnatih izdelkov" v Gorici. Z istim dnem je postala ista samostojna in je ne veže nikak kartel. Za pojasnila se je obrniti na vodstvo društ- vene opekarne Brata TTlozetič v Gorici. Pozop! Edino näs rojak v Gorici, optikar I. Primožič, na Kornju st. 13, (konec Gosp. ulice) ima veliko zalogo optičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz nikla, stekla iz kristala, v vseh števil- kah. V zalogi ima razne toplomere, daljnog-lede, barometre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji eeni, Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom. JMardiui & Wolf izključno zastopništvo tovarne „ETERNIT" za celo Primorsko ceuientiie asbestove plošee za pokrivanje streli GORICA via Vetturlni 11 GORICA Xajboljsi krov sedanjosti Eternit- Skrilj, lahek, čvrst, varen proti burij, nevihti, in ognju. Knjigoveznica Ivan-a Bednarik se je preselila v ulico della Croce št. 6. (nasproti „soi. Domin : Edina slovenska | Kleparska in koncesionirana delavnica I za plin in votlovodno inštalacijo j= | v Gorici, ulica sv. Antona st. 7. (v Kopačevi hiši) "g se toplo priporoča ANA vd. ČUFER J ' Ü vseni gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. Preskrbljena je z vsemi ^ j O potrebščinami, ki spada;o k tej stroki. V zalogi ima: mehe za žvepljanje *• J trt; zadnji sistem škropilnic za vitrijol; polivalnike za vrte in patentirane m ventilaterje za dimnike itd. — Poprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. \S ANTON BRE6ANTK, I r ž POSLOVODJA. l B. Zdrob, jajca, mleko i so snovi, iz katerih se izdelujejo „Pekatete" in ker ima Prva kranjska tovarna testenin v- llirski Bistrici pravi recept, ni čuda, da scga po njih vsak, ki jih je okusil. Tovarna lisa öflliiovaiia oa otrtni at razstavi v Gorici 1.1900 n FRANC KRAU • Gorica, Kapucinska ulica št. 9 - priporoča cenj. gg. trgovcem razno- Evrstnega kisa. Cene zmerne, po- strežba točna in požtena. Še celo v svojo stalno gostilno se nisem upal, ker nisem mogel pre- \ našati tobakovega dima. Kašelj, za- i sliženie, zgaga — kar vrstilo se je. Če pa človek naposled niti v go- stilno ne sine, je pa res žaiostno. Toda g. gozdar mi je podaril škat- ljico F a y - o v i h pristnih soden- skih mineralnih pastilj, katere sem povžil. No, in sedaj? Kakor vidite — dobro! Zopet mi diši pivo in i pipa; še celo boljše se počutim, j nego poprej. Vzrok Fayove sodene I pastilje.Kdor je pameten, naj po- skusi. Škatljira stane 1 K 25 v. Fayove pristne pastilje se dobe po vseh lekarnah, mirodilnicah in trgo- vinah z mineralno vodo. Glavuo zastopstvo za Avstro-Ogrsko W. Z. Guntzort l)una,j IV. Grosse Xeu#asse 27. hpilepsja. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „Schwa- nen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tarn- vdobi tozadevno brošuro brezplačno. Odlikovana niizarsku delavnica s stroje- — vim obratom — 60RKA - Tržaška ulica 18 - ANT. ČERNI60J izdeluje: Za stavbe : Za sobe: Za cerkve: Vrata Omaro Altarje okna postcljo klopi podovo inize prižnici* stornico urnivaltiiko pulti prograje ponočne klečalnike i. t. d. oniarice ? i. t.