čin/ Domžale, 28. II. 1990, letnik XXVIV, št. 3 orocevoiec Glasilo občine Domžale stih pn ««v oba« ročevalcu r»nk0 več o vranjo aktualno Po nagelj na Limbarsko goro 4. marca (v primeru slabega vremena pa 11. marca) vabimo na Pohod iz Krošnje ali iz Moravč (izpred trgovine) od 8. ure dalje, vabimo vas na »Po nagelj na Limbarsko«. Prireditev ob prazniku dneva žensk bosta tudi letos pripravili Socialistična zveza in sindikat iz Domžal ter društva iz Moravč in Krašnje. Za zabavo bodo skrbeli Boris Kopitar, godba na pihala Moravče, ansambli: Bratje .Omahna, mladi Kovinarji, trio Svetlin, harmonikarji, citrar Rado Kokalj; pripravili so bogat srečelov, zabavne igre. Za pijačo in jedačo so poskrbeli. Ponudili vam bodo domače specialitete. vabijo vas, da se prireditve ob dnevu žena na Limbarski gori udeležite! Po nagelj na Limbarsko goro! V današnji številki berite: - Namesto skupščine SIS - spoznajmo člane odborov - ZKS - stranka demokratične prenove se predstavi - Kandidati OK ZSMS za volitve - Kmetje vabijo - Da bo asfalt manj krvav - Vse naše krajevne skupnosti Naše gospodarjenje Zeleni so ustanovljeni tudi v Domžalah ■■ ■ »Značilnosti sedanjih gospodarskih gibanj v Sloveniji je močno zmanjševanje gospodarske ko-njukture in splošno gospodarske aktivnosti, zmanjšujeta se proizvodnja in zaposlenost, pa tudi naročila, medtem, ko se zaloge povečujejo,« je zapisano v poročilu o gospodarskih gibanjih v letu 1989 v našt občini, ki ga je za delegate naše skupščine pripravil Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Temeljitejša analiza gospodarjenja bo zaradi sprememb zakonodaje pripravljena v maju, že sedaj pa so znani nekateri podatki, ki bodo zanesljivo razgibali razpravo v naši skupščini. Vse okoli indeksa 100 Industrijska proizvodnja je v letu 1989 na isti ravni kot v letu 1988 (indeks 100), znatno pa se je povečala prodaja (116) in zaloge, kjer je indeks kar 133. Zadovoljni smo lahko tudi z rezultati na področju izvozno-uvoznih gibanj, je naše gospodarstvo v lanskem letu izvozilo za 14 % več kot preteklo leto, uvozilo za 2 odstotka več, tako da je stopnja pokritosti znašala 121 odstotkov. V skupnem izvozu ima gotovo največji delež LEK TOZD Kemija, sledijo pa mu Papirnica Količevo, Induplati in HELIOS. Negativni vplivi Če pogledamo širše, ugotovimo, da slovenska industrijska proizvodnja že od junija 1989 ggHHnmnniBnMni upada, izrazito pa se znižala v decembru lanskega leta — kar za več kot 16 odstotkov. Za prvo polletje 1989 lahko rečemo, da je bila rast industrijske proizvodnje ugodna, kar so omogočile predvsem stabilnejše gospodarske razmere — redna oskrba s polizdelki in surovinami iz uvoza, zmanjšanje državne regulative, ugodnejši pogoji za izvoznike idr.), ki pa so se v drugem polletju hitro poslabšali. Vzroke najdemo v hiperin-flaciji, ponovni okrepitvi državne regulative, napak v tečajni politiki, k temu pa lahko ob koncu leta lahko prištejemo tu-, di srbsko gospodarsko blokado in splošno negotovost zaradi sprememb gospodarskega sistema. Upoštevajoč doseženo rast industrijske proizvodnje pa celo lahko zapišemo, da smo jo v naši občini »odnesli« relativno dobro. Drobno gospodarstvo Značilno za to področje je, da je prišlo do bistvenega premika v intenzivnosti ustanavljanja novih enot drobnega gospodarstva, saj je bilo po neka- terih podatkih v SR Sloveniji ustanovljenih v letu 1989 kar 1.128 novih podjetij, od tega le 65 v družbeni lastnini. Enako se godi tudi v naši občini, saj je po podatkih SDK Podružnice Domžale število novo ustanovljenih enot, ki so že položile ustanoviteljski delež 200, od tega pa jih redno posluje le 14. Večina opravlja poslovno-fi-nančne storitve, veliko je tudi takih, ki se ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo, že sedaj pa lahko rečemo, da tudi v letu 1990 lahko pričakujemo nadaljevanje rasti števila novih obratovalnic. Le informacija Kot smo zapisali že v začetku bodo tokrat delegati 8. marca 1990 obravnavali le informacijo, ob obravnavi katere pa bi morala najti svoj prostor tudi razprava o problematiki posameznih delovnih organizacij v naši občini, ki se že dlje časa ukvarjajo s težavami, da posebej ne izpostavljamo problematike nezaposlenosti, ki je iz dneva v dan bolj aktualna. V. V. V soboto, 17. februarja 1990 ob 17. uri je bil v stari Kinodvorani v Domžalah ustanovni zbor Zelenih Slovenije za občino Domžale. Navzočim je stranko in njen program predstavil Peter jamnikar, sekretar Zelenih Slovenije. Prikazali so tudi lokalni — domžalski program. V diskusiji, ki je sledila, so ga še dopolnili, potem pa je bil soglasno sprejet. Soglasno so potrdili tudi sedem članski izvršni odbor, ki bo vodil organizacijo. Stalna naloga je osvešča-nje ljudi, širjenje organizacije, seveda pa tudi priprave na volitve. Zbor je končal z delom okrog 19. ure. S. j. Obljubljamo samo tisto, za kar smo prepričani, da zmoremo! Kandidati SZDL - zmernost in optimizem Predstavljamo naše kandidate za delegate v skupščini SR Slovenije in nekatere z liste za družbenopolitični zbor občine Domžale ter cilje, za katere se bodo zavzemali in jih uresničevali. Socialistična zveza je bila doslej s svojo Široko povezovalno vlogo eden najpomembnejših sooblikovalcev politične, gospodarske in splošne podobe občine, zanjo lahko rečemo, da velja za uspešno, hitro razvijajočo se in dovolj odzivno na interese in pobude ljudi. Zato tudi v tem predvolilnem obdobju ne začenjamo vse znova in ne obljubljamo gradov v oblakih. Realno pa lahko na dosedanjih razvojnih rezultatih z zmernim optimizmom načrtujemo prihodnost. Na naše liste smo zato uvrstili tudi sedanjega predsednika občine in izvršnega sveta, ki ju dobro poznate in jima mnogi zaupate. Ce bosta izvoljena, ju bomo ponovno predlagali za funkcionarja v občinski skupščini. V naslednji številki bomo predstavili še druge kandidate z liste za družbenopolitični zbor. Kandidat za delegata v zbor občin skupščine SR Slovenije in družbenopolitični zbor SO Domžale Peter Primožič roj. 29. 7.1939, diplomirani pravnik. Prečna 16, Domžale predsednik skupščine občine Domžale Otroška in mladostna leta sem preživel v kmečki družini s sedmimi otroki. Že kot otrok sem spoznal delo in težko kmečko življenje, v tovarni sem kot srednješolec in študent delal med počitnicami. Diplomiral sem na pravni fakulteti in se zaposlil na Skupščini občine Domžale kot referent za pravne zadeve, nato pa sem bil sedem let načelnik za družbene službe. V tem obdobju sem dodobra spoznal občino, zlasti pa področje družbenih služb (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturo, telesno in tehnično kulturo). Nato sem služboval v Biroju-71, Napredku Domžale in opravljal funkcijo družbenega pravobranilca samoupravljanja. V zadnjih štirih letih sem opravljal funkcijo predsednika Skupščine občine Domžale. V družbenopolitičnem delovanju sem bil aktiven v krajevnih organizacijah SZDL, opravljal sem tudi funkcijo predsednika kraje- vne organizacije v KS Pre-voje in KS Domžale. Ne delam razlik med fizičnim in intelektualnim delom — spoštujem oba. Moja poklicna in zaposlitvena življenjska pot me je pripeljala v delo z ljudmi. To je občutljivo področje. Zato sem svoje delovanje usmerjal predvsem na spoštovanje človeka kot osebnosti in skušal zadeve reševati čimbolj objektivno. Zavedam se, da je v vsaki organizirani družbi treba osebne interese v določeni meri podrediti skupnim. Težko pa je določiti optimalen način in obseg. Navedel bi dve kategoriji oz. dve življenjski — moralni načeli, ki jih pri tem upoštevam: »Ne stori drugemu, kar ne želiš, da drug stori tebi«, »Delo in rezultati dela naj določajo položaj človeka v družbi«. Sem delovno, lahko pa bi rekel, da tudi čustveno vključen v razvoj občine. Mnenja sem, da so bila v naši občini številna življenjska vprašanja ljudi primerno, pa tudi med prvimi v Sloveniji, ustrezno rešena; da je občina v mnogočem samosvoja in samostojna, in da mora tak razvoj tudi obdržati. Kandidat za delegata v zboru združenega dela skupščine SR Slovenije za področje industrije in rudarstva Edvard Peternel, roj. 8.9.1937, ing. org. dela, Slomškova 5a, Domžale direktor Tosama Domžale Imam 30 let delovne dobe in od tega več kot 21 let na vodilnih delovnih mestih. Tako sem bil na mestu direktorja v Montažnem podjetju ZARJA Kamnik, MENINA Kamnik in od leta 1980 v TO-SAMI na Viru. vmes sem bil tudi predsednik IS SO Domžale. Navedene zaposlitve so nujno zahtevale predvsem skrb za doseganje dobrih poslovnih rezultatov podjetij, ki sem jih, oziroma, ki ga vodim. S tem pa je v neposredni zvezi tudi skrb za stalni razvoj, za primerni standard delavcev in za vse tisto, kar spada k ohranjanju in izboljševanju kvalitete in ugleda podjetja v ožjem in širšem poslovnem prostoru. Poleg zaposlitev, ki so navedene, sem stalno vključen tudi v druga dogajanja, ki' šo posredno ali neposredno vezana na gospodarstvo. Tako sem že osmo leto predsednik občinskega odbora in član skupščine in izvršilnega odbora medobčinske zbornice za ljubljansko območje, en mandat sem bil podpredsednik SO Domžale, sem predsednik IO LB Banke Domžale d. d., ipd. Domžalsko gospodarstvo je razmeroma uspešno, kljub temu, da je stalno pod pritiskom številnih, predvsem neuspešnih stabilizacijskih ukrepov. K stanju, kakršno je, je pripomoglo splošno dogajanje v občini, predvsem pa kratkoročne in dolgoročne usmeritve, ki so bile izdelane in sprejete v ustreznih organih. Morda je v tem tudi del mojih prizadevanj. Vsekakor je moja osnovna zadolžitev uspešno voditi podjetje v katerem sem zaposlen. TOSAMA je kolektiv, ki že po tradiciji uspešno rešuje probleme, s katerimi se, tako kot druga podjetja, srečuje. Z ustrezno kadrovsko zasedbo, z jasnimi poslovnimi cilji in s stalnimi napori, smo tudi v najtežjih obdobjih uspeli obdržati vodilno vlogo v Jugoslaviji. Z realizacijo uspešnih razvojnih nalog in z množično aktivnostjo na področju kvalitete dela in poslovanja,, podprtega z avtomatsko obdelavo podatkov, pa se aktivno pripravimo na Evropo 92. Jugoslavija se je, vsaj načelno odloČila, da realizira stabilizacijski program sedanje vlade. To je nujni cilj, h kateremu moramo težiti vsi. Evropa 92, s tržnimi pogoji poslovanja in življenja, je pred vrati. Ni, in tudi ne bo nam lahko. Vendar brez naporov za dvig kvalitete našega dela in to vseh in na vseh področjih, brez racionalizacije poslovanja, brez zniževanja stroškov in razbremenitve gospodarstva, brez uvajanja nove, sodobne, visokoproduktivne tehnologije, brez upoštevanja znanja in izkušenj, kar pa je treba primerno stimulirati, pa tudi brez sposobnosti za dialog in sodelovanje, teh ciljev ne bomo dosegli. Kandidatka za delegatko v zboru združenega dela skupščine SR Slovenije za področje vzgoje in izobraževanja in v družbenopolitični zbor občine Domžale Ema Škerjanc-Ogorevc roj. 28.3.1939, defektolog, Radomlje, Škerjančevo 21 ravnateljica OŠ Olge Avbelj Domžale Poklicno delam ves čas na področjih, ki so povezana z otroki in njihovimi družinami, predvsem pa sem delovala v smislu skrbi za prizadete ali socialno ogrožene otroke in mladostnike. S čutom odgovornosti sem sprejemala naloge v društvu za pomoč duševno prizadetim, društvu defekto-logov SR Slovenije, v skupnosti otroškega varstva, skupnosti socialnega varstva, zvezi prijateljev mladine, rdečemu križu. Vedno se zavzemam za to, da bi otroka obravnavali kompleksno. Menim, da bi morali večjo skrb za telesni in duševni razvoj otroka prevzeti starš;. V obdobju šolanja otroka pa je vedno pomemben tudi učitelj. Le-ta naj bi bil osebnost z visokimi moralnimi lastnostmi, dobro vzgojen in izobražen. Učitelj ima v tem obdobju na učenca izredno velik vpliv in je eden od temeljnih in nenadomestljivih dejavnikov v njegovem izobraževalnem procesu. Otrok v tem obdobju naj bi postal zvedav, delaven, v šolo naj bi prihajal rad. Rad pa mora hoditi v službo v šolo tudi učitelj. Menim, da je potrebno učitelju zagotoviti dostojen osebni dohodek in mu jamčiti, da bo tudi tretje obdobje življenja preživljal brez finančnih stresov in kvalitetno. Le tak učitelj bo lahko dobro delal. Kvaliteta pa je vprašanje novih tehnologij, novih dognanj v vsakdanje delo in individualizacija dela. Veliko je še odprtih vprašanj na našem področju: — opredeliti je potrebno naš nacionalni program, osebne dohodke učiteljev povezati z več dela in kvaliteto dela, — poenotiti normative dela, — poskrbeti za zdravo in finančno dostopno prehrano vsem učencem. V sedanjem usmerjenem izobraževanju je potreben strokovno usposobljen učitelj, šole pa naj bi bile med seboj konkurenčne. Kandidat za delegata v družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije in skupščine občine Domžale Tone jerovšek, roj. 24.12.1941, magister prava, Trzin, Rakefova 30 predsednik zakonodajno-pravne komisije Skupščine SRS Moje dosedanje delo je povezano s tremi področji: z zakonodajo, sodstvom in pedagoškim delom s študenti. Temu ustrezne so bile tudi moje zaposlitve na mestih svetovalca za zakonodajo v Skupčini SR Slovenije, sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije in v tem mandatu predsednika zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR-Slovenije. Y Tistim, ki ta področja spremljajo, so moja prizadevanja znana. V zakonodaj-no-pravni komisiji smo njene cilje usmerili k uveljavljanju pravne države in pravne varnosti ljudi. V ustavni komisiji pa sem vso aktivnost usmeril na pripravo že spremenjene ustave in si prizadeval, da bi bila izraz uveljavljanja nacionalne samoodločbe, pravne države, svobode posameznikov, sproščene gospodarske iniciative in parlamentarne kontrole državnih institucij. V zakonodajnem delu v skupščini smo v tem času pripravili pomembne spremembe zakonodaje, ki te cilje deloma že uveljavlja. Posebej sem si prizadeval za pripravo zakonskih sprememb, s katerimi je skupščina prevzela kontrolo nad zakonitostjo dela državne varnosti in za ustanovitev delegatskega skupščinskega telesa za proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici v Ljubljani, katerega sem tudi član. Konec lanskega leta pa sem vodil posebno skupščinsko delegatsko telo, ki je pripravilo in predložilo Skupščini SR Slovenije v sprejem zakon o političnem združevanju in volilno zakonodajo. Ta nam je omogočila ustanavljanje strank in s tem prvi odločen korak v civilno družbo. Z volilno Zakonodajo pa gremo na prve povojne neposredne in svobodne volitve ter na oblikovanje skupščine, ki bo izraz prave volje slovenskih volil-cev. , Družbenopolitični zbor slovenske skupščine, za ka-"-terega kandidiram, bo, tako sodim, v prihodnjem mandatu osrednji zbor političnega predstavništva državljanov Slovenije. Zato bo od njega v mnogočem odvisno, ali se bodo začeti procesi pluralizma nadaljevali in se bo s tem uveljavljala resnična demokracija, verska in siceršnja svoboda ljudi, pravna država, slovenska nacionalna in ekonomska suverenost ter lastninski pluralizem kot temeljne podlage napredne družbe. Za te cilje sem se zavzemal do sedaj in se bom tudi v prihodnje. To pa so tisti cilji, ki Slovencem že danes vlivajo upanje, da gremo v družbo in državo neodvisnih in svobodnih posameznikov. Kandidat za družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale Anton Preska r roj. 19. 6.1950, dipl. ing. gradbeništva, Domžale, Mačkova 49 predsednik izvršnega sveta SO Domžale Pospeševanje razvoja podjetništva in vseh oblik obrti s stimulativnimi ekonomskimi ukrepi kot tudi z zagotavljanjem ustreznih prostorskih možnosti (nove cone tipa Trzin); izvajanje socialnega programa za najogroženejše kategorije prebivalcev; nadaljnja še bolj pospešena vlaganja v ekološki program kot tudi v kmetijski sektor; zadržanje dosedanjega standarda na področju materialnih in družbenih dejavnosti — to so osnovni cilji, ki jih bomo skušali realizirati ob obremenitvah gospodarstva, ki ne bodo višje kot republiško povprečje. O rezultatih v občini najbolje govore doslej realizirane akcije: kot so tiste na področju telefonije (akcija »1000, 4000« telefonov v osrednjem delu občine kot tudi akcije v drugih predelih občine); 100% realizirani programi občinskih samoprispevkov na področju vzgojno-izobraževalnih objektov; rezultati krajevnih samoprispevkov, ki so v teku praktično v vseh krajevnih skupnostih; ekoloških programov (Čistilna naprava Domžale-Kamnik z intenzivno gradnjo kanalizacije, zaščita vodnih virov, plinifikacija in navezava praktično vseh podjetij na zemeljski plin kot tudi plinifikacija Centra Domžal, Obrtne cone Trzin in naselja Novi Trzin; čiščenje odpadnih vod na Farmi Ihan); kmetijskih programov (melioracija in regulacija " Rače in skoraj 1500 ha velikega kompleksa Radomlje); obnove in razširitve kapacitet domov upokojencev, počitniški dom na Krku za naše otroke, nove prostorske možnosti za potrebe sodišča, postaje milice, obnova kulturnega doma v Mengšu, nova kino-dvorana v Domžalah kot tudi obnova knjižnice, izgradnja požarnega centra na Ko-ličevem ter gasilsko-godbe-nega doma v Mengšu z izgradnjo in obnovo cele vrste objektov, ki služijo požarnemu varstvu, domovi krajevnih skupnosti, teniški hali v Mengšu in Domžalah, teniški stadion v Domžalah, številni komunalno-cestno-energetsko-stanovanjski objekti, številne posodobi- tve in obnove v gospodarstvu, od katerih je v zadnjih letih bila največja naložba v »Tosami«, Obrtna cona Trzin na 34 ha velikem kompleksu, kjer bo našlo svoje mesto več kot 100 obrtnikov ter vrsta podjetij kot so Av-toservis, Lesnina, Elektro-tehna, PKB Beograd, Mer-cator itd. Prav gotovo je bilo spuščenih še vrsta drugih objektov. Vse to je garancija, da mislimo rasno tudi v naših na-daljnih akcijah kot so ustrezna ureditev tretiranja komunalnih odpadkov, ureditev kompleksa gradu Krum-perk, hotelsko-poslovnega kompleksa v Centru Domžal, ureditev stare kino dvorane v Domžalah, razrešitev prostorskih možnosti zdravstvenega doma v Domžalah, pri izgradnji cest in drugih komunalno-cestnih in energetskih naložb, kmetijskih naložb in pa seveda predvsem naložb v posameznih podjetjih in v obrti. Kandidat za družbenopolitični zbor SO Domžale Maks Jeran, roj. 7. 7.1947, višji upravni delavec, Turnše 25, Dob, predsednik občinske konference SZDL Domžale Že v mladostnem navdušenju nad sistemom socialističnega samoupravljanja mi ni bilo nikdar žal časa in energije za družbenopolitično delo in aktivnosti v krajevni skupnosti in občini. Opravljal sem mnoge dolžnosti v trdnem prepričanju, da pomagam graditi pravično družbo, v kateri bodo ljudje res svobodno odločali o svojem delu in življenju. Ob dobršnji meri kritičnosti sem tako kot mnogi drugi prihajal do novih spoznanj, ki postopoma edina vodijo k napredku. Poklicno sem bil vezan na občinsko upravo kjer sem najprej delal na področju ljudske obrambe, kasneje kot sekretar za občo upravo in skoraj šest let na mestu direktorja uprave za družbene prihodke. Naša občina je znana po tem, da smo v prizadevanjih za razvoj obrti uspešno iskali možnosti različnih spodbud, ki so pripeljale do razcveta zasebnih dejavnosti in ob tem polnili tudi občinsko blagajno. Toda naš davčni sistem še ne zagotavlja pravičnejšega razdeljevanja družbenih bremen. V SZDL se v času mojega ^ predsednikovanja dogajajo +j velike spremembe. Od frontne se preobraža v samostojno politično organizacijo, ki se bo morala še trdo boriti za utrditev svojega položaja v politično izjemno razgibanih družbenih razmerah. Doslej so jo ljudje nekako sprejemali kot organizacijo, ki povezuje vse občane in jim pomaga uresničevati njihove konkretne interese zlasti v krajevni skupnosti. V mnogih KS je bila prav SZDL pobudnik in organizator mnogih akcij in kot »deklica za vse« je skrbela za fo, da so ljudje vedeli kaj se v kraju dogaja, imeli možnost vplivati na odločitve in skratka živeli s svojo samoupravno skupnostjo. Morda bomo takšno organizacijo, ki bi prisluhnila vsem občanom ne glede na strankarsko pripadnost, v spopadih strank celo še bolj potrebovali. Sicer pa lahko trdim, da smo se v občinski organizaciji SZDL že zgodaj otresli dogmatizma in podpirali procese demokratizacije ter soustvarjali spremembe političnega sistema v smeri strankarske parlamentarne demokracije. To potrjujejo mnoge naše pobude in predlogi oblikovani v ustavnih razpravah, ki so se predlagateljem sprva zdeli prera-dikalni, sedaj pa postajajo legitimni. Ves čas smo se borili zoper zlizanost oblastnih in političnih funkcij in skušali uveljavljati zlasti kontrolno funkcijo socialistične zveze. Bili smo odprti tudi za nove politične organizacije in jih celo pomagali (lastno konkurenco) ustanavljati. Nova socialistična zveza (stranka) se zavzema za socializem, toda ne za takšne- ga, kot smo ga poznali doslej (realni, boljševiški, totalitarni) ampak za socializem po vzorcu sodobnih evropskih parlamentarnih demokracij. V ospredje postavljamo državljanove in narodove interese, zato se opredeljujemo za: — skladen gospodarski razvoj, — pravno in socialno državo, — demokracijo, varovanje človekovih pravic in svoboščin in — v svet odprto Slovenijo in Jugoslavijo. Kot politični delavec čutim močno pripadnost občini in zadovoljstvo, da naša občina te težke krizne čase preživlja brez hujših pretresov za ljudi kaže, da dosedanja politika le ni bila tako slaba. Osebno se zavzemam za umirjenejši razvoj centra in hitrejše izboljševanje pogojev življenja na podeželju, zlasti v Črnem grabnu in Moravski dolini. Domžale naj ne bodo spalno naselje, kvantiteto naj zamenja kvaliteta, razvojni programi, ki naj jih res sooblikujejo ljudje morajo omogočiti življenje v prijetnem in prijaznem okolju, v urejenih naseljih z več zelenih površin, otroškimi igrišči, športnimi in kulturnimi objekti s potrebnimi parkirišči in drugimi javnimi objekti. V občini moramo glede na omejene ekološke in prostorske možnosti razvijati drobno gospodarstvo ter terciarne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, turizem, intelektualne, marketingške dejavnosti itd ...). Mnogi nas štejejo med bogate občine, toda ob bogatih posameznikih je vse preveč ljudi, ki so na robu preživetja. Zato potrebujemo učinkovitejši davčni nadzor in celovit socialni program za pomoč vsem, ki ne dobijo dela ali z delom ne zaslužijo dovolj za človeka vredno življenje. Želim, da bi s političnim pluralizmom (strankarski sistem) dobili močno občinsko skupščino, v kateri bodo zavzeti in nekompromi-sarski delegati zares odločali o vsem pomembnem za občino in v interesu vseh njenih prebivalcev. Slovenske miličnike zamenjali Slovenci-vojaki!? Kljub obilici informacij o dogodkih na Kosovu, s katerimi nas zasipajo javni mediji v našem vsakodnevnem življenjskem utripu ni čutiti večje vznemirjenosti med ljudmi, kot da nemirna in krvava pokrajina ni del Jugoslavije, kot da vse trši in neizprosnejši policijsko-vojaški teror ni tudi naša sramota. Pa je! Pa še kakšna! To je sramota za jugoslovansko politiko, ki jo s takšnimi ali drugačnimi stališči, z večjim ali manjšim vplivom, uspešno ali (največkrat) neuspešno sooblikujejo tudi naši predstavniki v organih federacije. Zgrožen ob posnetkih krvavih strelnih ran v mladih albanskih telesih, še skorajda otrok, sem vse bolj prepričan, da moramo v Sloveniji dosedanji jugoslovanski politiki, ki očitno pod pritiskom Srbije in njenih marionet vztraja na sili, izreči odločen in vsesplošen ljudski NE! Ne dovolimo, da bi si z albansko krvjo mazali roke slovenski vojaki v JLA, ki so kot kaže nadomestili odpoklicane slovenske miličnike. Zahtevajmo od naših najodgovornejših na zvezni ravni (tudi od predsednika predsedstva SFRJ dr. Janeza Drnovška) da glasno in jasno pred vsem svetom povedo, da ta jugoslovanska kosovska politika ni tudi slovenska. Ker dosedanji način izražanja nestrinjanja z njo ni bil dovolj učinkovit poiščimo nove metode protesta zoper organe, ki sprejemajo odločitve o uporabi tankov, brzostrelk, pendrekov in solzilca. Potreben je vsaj še en »Cankarjev dom« odprt tudi za Evropo. Če vsi pozivi proti nasilju, za mir in demokracijo in takojšnje prenehanje uporabe represije ostanejo brez odziva, se človek lahko vpraša ali se Kosovo res dogaja v »naši« državi. Najneprijetnejši očitek politike je mlačnost in neodločnost. Otresimo se je! Tudi v odnosu do srbskega gospodarskega bojkota! M. J. predsednik OK SZDL Domžale Namesto skupščin SIS — odbori_ (delegati bodo 8. marca 1990 odločali o . . .) Z Odlokom o določitvi nalog, ki jih od 1.1.1990 začasno opravljajo odbori Samoupravnih interesnih skupnosti in Kmetijske zemljiške skupnosti Domžale (do sprejetja ustrezne zakonodaje) je Skupščina občine Domžale sprejela podlago za oblikovanje in ustanovitev odborov za spremljanje in uresničevanje politike in odločitev ter za dajanje mnenj in predlogov Skupščini občine Domžale in njenemu Izvršnemu svetu. Odbori, večina izmed njih je bila imenovana na zadnjih Skupščinah SIS v lanskem letu, bodo vsak na svojem področju pripravljali gradiva o vsebinskih in finančnih spremembah ali dopolnitvah programov dejavnosti v občini v okviru globalnih finančnih razmerij med nalogami, določenimi v proračunu občine, spremljali bodo izvajanje finančnih načrtov dejavnosti, pripravljali nujno potrebne spremembe posameznih nalog iz programov, ki jih zaradi različnih vzrokov ni bilo mogoče uresničiti v planiranem obdobju, jih nadomeščali z novimi predlogi, v njihovo pristojnost pa spadajo tudi predlogi programov investicij in večjega investicijskega vlaganja na posameznih področjih. Delegati vseh treh zborov naše skupščine bodo na svojem zasedanju 8. marca 1990 o sestavi odborov razpravljali, imeli pa bodo tudi možnost da posamezne odbore spremenijo oz. dopolnijo, točko dnevnega reda pa naj bi zaključili s sprejemom ugotovitvenega sklepa o članih — delegatih odborov, ki so jih v letu 1989 imenovale SIS in KZS ter s sklepom o imenovanju članov — delegatov odborov ter skupnosti za njihovo popolnitev. Predstavljamo predlog sestave odborov za posamezne dejavnosti: ODBOR ZA KULTURO 1. Franc Capuder, KUD Janko Kersnik Lukovica 2. Marjan Gregorc, KS Jarše-Rodica 3. Stane Habe, KS Slavko Šlander 4. Božena Habjan, Sinfonični orkester Domžale-Kam-nik 5. Jernej Lenič, KS Slavko Šlander 6. Ada Lovše, KS Trzin 7. Pavle Pevec, KUD Domžale 8. Slavko Pišek, KS Mengeš 9. dr. Miroslav Stiplovšek, KS Slavko Šlander 10. Alojz Stražar, KUD Miran Jarc Škocjan 11. Cveta Zalokar-Oražem, Knjižnica Domžale ODBOR ZA RAZISKOVANJE 1. Niko Belšak, DIATI Domžale 2. Maks Hrovat, Komunalno podjetje Domžale 3. Ivan Jurkovšek, DIATI Domžale 4. dr. Andrej Orešnik, Biotehniška fakulteta Groablje 5. Peter Pengal, DIATI Domžale 6. Pavel Pevec, DIATI Domžale 7. dr. Bogdan Podobnik, HELIOS DSSS 8. dr. Miroslav Stiplovšek, KS Slavko Šlander 9. Janez Svoljšak, DIATI Domžale 10. Martin Šraj, DIATI Domžale 11. Janko Velkavrh, TOSAMA DSSS ODBOR ZA IZOBRAŽEVANJE 1. Majda Gnidovec 2. Andreja Jarc 3. Franc Korošec 4. Kristina Krivec 5. Jernej Lenič 6. Sonja Malenšek 7. Ana Medved 8. Mitja Mezgec 9. Igor Saje 10. Slavica Savič 11. Jože Zver OŠ Šlandrove brigade KS Venclja Perka KS Jarše-Rodica Poslovna skupnost OŠ KS Toma Brejca Vir KS Dragomelj-Pšata OŠ Josip Broz Tito KS Slavko Šlander Glasbena šola Domžale KS Trzin KS Trzin ODBOR ZA TELESNO KULTURO 1. Toni Hribar KS Slavko Šlander 2. Štefan Korošec Športno društvo Moravče 3. Janez Mirnik Smučarsko društvo Domžale 4. Marjan Štrukelj KS Krašnja 5. Marjan Tancik OŠ Josip Broz Tito 6. Miro Ukmar Športno društvo S. Šlandra Domžale 7. Jože Zevnik KS Toma Brejca Vir ODBOR ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO 1. Marija Habe Dom upokojencev Domžale 2. Janez Klopčič Delegacija obrtnikov 3. Marinka Repič LB Banka Domžale 4. Pavle Šimenc KS Mengeš 5. Sonja Špoljarič 6. Franc Zabret 7. Jana Zaje Helios DSSS Zdravstveni dom ZV Domžale Zdravstveni dom DSSS ODBOR ZA SOCIALNO VARSTVO 1. Helena Kerč 2. Janko Kralj 3. Angelca Kržan 4. Florjan Maselj 5. Stane Mlakar 6. Leon Štiftar 7. Irena Tonkli ODBOR ZA OTROŠKO 1. Bojana Gostič 2. Jože Iglic 3. Lili Jazbec 4. Bronislava Kos 5. Angelca Kržan 6. Marija Kugler 7. Majda Mušič 8. Marinka Repež 9. Marta Sitar 10. Marjan Slatnar 11. Irena Tonkli TOSAMA DOMŽALE KS Vencelj Perko KS Mengeš KS Lukovica KS Mengeš KS Vencelj Perko Center za socialno delo VARSTVO KS Prevoje KS Dob WO Domžale KS Moravče KS Mengeš TOKO Domžale KS Trzin WO Domžale WO Domžale KS Slavko Šlander Center za socialno delo ODBOR ZA SOCIALNO SKRBSTVO 1. Jožica Berlec 2. Smajlo Fetah 3. Janko Kralj 4. Maksimiljana Mali 5. Jože Mlakar 6. Janez Pevec 7. Nada Smrkolj 8. Lado Škrjanec 9. Metka Zupanek KS Prevoje KS Trzin KS Venclja Perka Center za socialno delo INCE Mengeš KS Slavko Šlander KS Trojane KS Slavko Šlander KS Slavko Šlander ODBOR ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 1. Jože Cilenšek 2. Vito Habjan 3. Marjan Kaliman 4. Helena Kerč 5. Valentin Kolenc 6. Anton Kos 7. Slavko Petek Komunalno podjetje Domžale KS Slavko Šlander KS Slavko Šlander TOSAMA Domžale KS Trzin KS Lukovica KS Slavko Šlander ODBOR ZA KOMUNALNO, CESTNO IN ENERGETSKO PODROČJE 1. Janez Bernot 2. Bogo Germovšek 3. Lado Goričan 4. Franc Habjan 5. Peter Janežič 6. Peter Janežič 7. Vinko Kepic 8. Ivan Novak 9. Milan Rugelj 10. Lado Starbek 11. Tomo Vavtar 12. Lado Vodlan 13. Rudi Žavbi KS Rafolče KS Vrhpolje-Zalog KS Trojane KS Vencelj Perko KS Mengeš KS Moravče KS Vrhpolje-Zalog KS Trzin KS Vencelj Perko Cestno podjetje Ljubljana Komunalno podjetje Domžale KS Toma Brejca Vir KS Jarše-Rodica ODBOR ZA VARSTVO IN UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ 1. Anton Brezovar 2. Janez Cerar 3. Ivko Hribar 4. Alojz Jagodic 5. Ivan Nastran 6. Roman Novak 7. Franc Peterlin Kmetijska zadruga Emona Domžale KS Prevoje KS Ihan Društvo za varstvo okolja Kmetijska zadruga Emona KPC Jable Agroemona Domžale 8. Anton Petrič Gozdno gospodarstvo TOK Domžale ODBOR ZA POŽARNO VARSTVO 1. Stanislav Guštin 2. Stanislav Lebar 3. Simon Kosmatin 4. Aleksander Rihtar 5. Marijan Slatnar 6. Milan Tomše 7. Alfonz Zafošnik 8. Jože Žargi HELIOS Domžale KS Moravče Slovenijales Radomlje KS Dob HELIOS Domžale HELIOS Domžale KS Trzin KS Mengeš ODBOR ZA ZAGOTAVLJANJE OSNOVNE PRESKRBE IN BLAGOVNE REZERVE 1. Herman Breznik, KS Vencelj Perko 2. dr. Slavko Cepin, Biotehniška fakulteta 3. Janez Hribar, KS Ihan 4. Jože Kopušar, KS Toma Brejca Vir 5. Nina Kotar, Meso Domžale-Kamnik 6. Jože Pentek, Agroemona — Prašičereja Ihan 7. Alojz Štepec, Kmetijska zadruga Emona Domžale Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika odbora ... V. V. Takšno je življenje »Nekaj časa sem jaz vozil druge, sedaj pa peljejo. Takšno je življenje.. mene Zakaj Vam Lahko Pogledamo VOČI... ■ Tudi naša domžalska ZKS,- Stranka demokratične prenove predstavlja svoj volilni program. Ker dobro poznamo svojo občino in delujemo na vseh področjih življenja, smo ga oblikovali tako, da bomo v usmeritvah ohranjali iz preteklosti tisto, kar se jc že potrdilo kot uspešno in dobro, zavzemali pa se bomo tudi za tiste novitete, ki omogočajo še boljše in kvalitetnejše. Ker ga bomo uresničevali ljudje, ki že doslej nismo molčali, ljudje, ki smo znali prisluhniti volji občanov - novi ljudje v prenovljeni stranki, ki nimajo na plečih grehov preteklosti, kovali pa so se ravno v bojih v svinčenih časih - obstajajo možnosti, da ga v veliki meri uresničimo. Kakšna so torej izhodišča za naše delo v skupščini, za kaj se bomo borili: OBČINA DOMŽALE JE BILA VEDNO MED NAJUSPEŠNEJŠIMI - postati moramo bogata občina. - ljudje naj se tudi v prihodnje dokazujejo s svojim znanjem in podjetnostjo, - ohranjamo vso pestrost društvenega življenja (šport, kultura, gasilei. tehnična kultura); GOSPODARSTVO PO MERI GOSPODARSTVA - preprečiti beg možganov iz občine. - da odprava družbene lastnine ne bo razprodaja in kraja, - podjetja naj vodijo sposobne in ambiciozne ekipe; - smo za skrajšanje delovnega časa, - obstajati mora več možnosti za polovično zaposlitev (matere z majhnimi otroki, polkmetje, ženske); NEZAPOSLENOST IN TEHNOLOŠKI VIŠKI -NAŠ NAJHUJŠI PROBLEM - podpreti vse projekte, ki omogočajo nova delovna mesta, - smo proti stečajem, ki jim je edini cilj rešiti se tehnološkega viška delavcev, - ustanovitev občinskega sklada za pomoč začasno nezaposlenim. - z zakonskimi in davčnimi olajšavami spodbujati samozaposlovanjc; KMETIJSTVO - HRBTENICA NARODA - da družinske kmetije ne bodo zaradi pomanjkanja zemlje (hriboviti predeli) postale družinske beračije, - v prehodnem obdobju preobrazbe smo proti nestrpnosti do poikmetov, - kerritje, ki obdelujejo zemljo v težjih pogojih, naj imajo manj obveznosti; OKOLJE, TO SMO Ml - nadaljevati z ekološko sanacijo Prašičereje Ihan. - bodoče odlagališče odpadkov moramo izbrati strokovno in demokratično, v dogovoru s prizadetimi krajani. - skupščina naj zahteva izdelavo medicinske analize vpliva onesnaženega okolja na bolezni domžalskih otrok. - nadaljevati s plinifikacijo, saj je to ena čistejših energij, - izdelava priročnika o ravnanju z odpadki in postavitev zabojnikov za sekundarne surovine po vseh večjih krajih v občini; CESTE V BOLJŠI JUTRI - avtocesta Ljubljana - Celja DA - a s čim manj škode za okolje, - vsak občan naj se pripelje domov po urejeni cesti, - urediti, da bodo tudi manjši kraji povezani z avtobusnimi zvezami; ZDRAVJE Ni FRAZA - ureditev dispanzerja za žene. - smo za zasebništvo v zdravstvu in zobozdravstvu (letne pogodbe z zdravniki). - organizirati delo v zdravstvu tako, da bo manj čakanja; ZA BOGATO OTROŠTVO - v Domžalah ponuditi več prireditev in programov za otroke (otroški abonma) - za več otroških igrišč in parkovnih površin. - spodbuditi delovanje lutkovne skupine v Domžalah, - ustanovitev pionirskega doma in mladinskega kluba v stari kinodvorani v Domžalah s profesionalnim mentorjem; Z MANJ MUKE DO VEČ ZNANJA - z recionalizacijami je treba zmanjšatistroške osnovne šole. - z davčnimi olajšavami spodbujati ustanavljanje specializiranih privatnih šol in vrtcev,. j - Glasbena šola ne sme biti med najdražjimi v Sloveniji. - povezati starše in učitelje v skrbi za boljšo in prijaznejšo šolo - deluje naj posvetovalnica -za'otroke ali starše v stiski; NALOŽBA V RAZISKOVALCA -NAJTRDNEJŠA DEVIZA - del solidarnostnih stanovanj nameniti mladim raziskovalcem. - raziskovalcem poleg materialnega dati tudi moralno priznanje; RAZBREMENIMO DRUŽINO - podaljšanje odsotnosti zaradi rojstva otrok na tri leta. - pravico porodniške odsotnosti razširiti na kmetice in študentke, - evropski delovni čas naj ne prizadene družine; ŽENSKE NAJ NE BODO ENAKOPRAVNE LE NA PAPIRJU - enakovredno nagrajevanje v pretežno ženskih poklicih (med. sestre, admini-stratorke. vzgojiteljice, tekstilne delavke,...); KULTURA JE NAČIN ŽIVLJENJA - davčne olajšave za sponzorje v dejavnosti kulture. - vložili bomo vse moči v obnovo stare kinodvorane in grad Krumperk, - z izkušnjami najboljših nad mrtvilo po celi občini; ZA VIŠJO RAVEN BIVALNE KULTURE - da starega ne bi rušili, ampak obnavljali. - da bi tisti, ki dozidujejo, nadzidujejo ali prizidujejo dobijo olajšave, - smo proti gradnji velikih, razčlovečenih blokovskih naselij. - v Domžalah ne potrebujemo pajka, ampak več parkirnih mest; RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE - vsakomur omogočiti, da z rekreiranjem skrbi za svoje zdravje. - podpirati še naprej zasebne spodbude pri vlaganju in organiziranju, - javnost in nadzor nad družbenimi sredstvi, danimi za šport. - olajšave za manj atraktivne vrhunske športnike (npr. alpinisti); ZA MIRNO UŽIVANJE JESENI - pokojnina ne sme biti socialna podpora. - smo proti izjemnim pokojninam. - dom za upokojence ne sme postati privilegij izbrancev. - minimalne pokojnine tudi za gospodinje in kmetice (ali njihovo delo ni nič vredno?); NE MILITARIZACIJA, PAC PA KULTURA MIRU - smo za ukinitev plačevanja prispevka za zaklonišča, - odrekamo se vodilni vlogi pri obrambi in varnosti v občini, - za uporabo in koristno usposabljanje v okviru teritorialne obrambe; SODELOVANJE JE VEDNO KORISTNO - organizirali bomo odprte seje naše stranke pred zasedanjem skupščine, - v novi skupščini bomo zahtevali, da župan vsaj enkrat tedensko odpre vrata občanom in prisluhne njihovim problemom. - v skupščini bomo sodelovali z vsemi strankami, povezovali pa se bomo na konkretnih stičnih točkah. - sodelovali bomo s sosednimi občinami, saj nas povezujejo problemi s prevozi, cestami, pitno vodo, odpadki, umazana Kamniška Bistrica; kandidati PROGRAM STRANKE JE VREDEN TOLIKO, KOLIKOR SO VREDNI LJUDJE, KI GA ŽELIJO URESNIČITI Stranka ZKS - Stranka demokratične prenove je za svojega prvega človeka na volitvah izbrala MILANA KUČANA. Najpopularnejši Slovenec preteklega leta bo predstavil svoje poglede na prihodnost Slovenije, odgovoril bo na vsa vprašanja, tudi tista, ki bremenijo partijsko preteklost in razložil, za kaj se bo kot predsednik Slovenije zavzemal. MILAN KUČAN TOREJ V DOMŽALAH, v ponedeljek, 12. marca ob uri v dvorani Kina Domžale. Poleg tega bo domžalska ZKS - Stranka demokratične prenove predstavila tudi svoje nosilne kandidate in svoj volilni program. J Stranke Demokratične PRENOVE, ki jim NE manjka ZNANJA in POGUM A IGOR LIPOVŠEK, 33 let, profesor zemljepisa in sociologije, zaposlen na Srednji kovinarski in usnjarski šoli v Domžalah. Čeprav sem ravno v Kristusovih letih, naj volilci od mene ne pričakujejo čudežev in odrešitve. Dovolj izkušenj iz političnega dela imam, da bi vam lagal, če bi se predstavljal v vlogi dedka Mraza, s popolno malho cest, telefonov, delovnih mest, čistega zraka in evropskih plač, zdravstva ter kulture. Če me boste izvolili, se bom zavzemal, da bo domžalska skupščina postala parlament, kjer se bo enakopravno slišalo mnenje slehernega posameznika, skupine, politične stranke, krajevne skupnosti ali podjetja. Ko bo prišlo do glasovanja, se bom odločal po temeljitem preudarku na podlagi argumentov in strokovnih utemeljitev. Če pa tudi to ne bo dovolj za odločitev, bo moja vest dala prednost varstvu okolja, socialnim problemom in pomoči manj razvitim delom naše občine. Pa gospodarstvo? Nič! Celo najboljši politik je ponavadi slab gospodar. Prepustimo gospodarjenje ljudem! Oni znajo to bolje! CVETA ZALOKAR -ORAŽEM, 30 let, profesor slovenskega jezika in primerjalne književnosti, vodja Knjižnice Domžale. Žensk v politiki ni ravno veliko, mnogi nam takšno delovanje celo štejejo v slabo. Zagotovo pa je res, da smo odrinjene od oblasti in odločanja. Ne upam si sicer trditi, da bi bil svet po meri žensk boljši, bil pa bi prav gotovo drugačen. In delček interesov žena, mater, otrok in družine v celoti mislim vnesti v skupščino. Čaka nas deljen delovni čas, ki lahko ženi in materi zelo spremeni življenje. Nobene ne bi smeli na silo vrniti k štedilniku, pri čemer bomo morali evrope-zirati tudi oblike zaposlovanj (polovični delovni čas). Staršem bi morali s svetovalnicami pomagati pri vse bolj zapleteni vzgoji, otrokom prisluhniti v stiskah. V Domžalah je zagotovo premalo prireditev za otroke, premalo igrišč, ni pionirskega ali mladinskega doma. In na koncu - moja velika ljubezen KULTURA: napeti moramo vse sile in obnoviti staro kinodvorano in urediti grad Krumperk z njegovo okolico. Ker delam tudi v Zvezi kulturnih organizacij ne bom pozabila tudi na množico amaterjev z njihovimi problemi. ^EO,^LO...tuSDP! EVROPA ZDAJ! ZKS - Stranka đenMratič'ne prenove'se odpira in prenavlja. Spremembe so velike, v jedru stranke se zbirajo novi, drugačni ljudje in ti bi vam želeli povedati več o sebi, svoji preteklosti pf6)\U6 V septembru se boste poleg jazz baleta lahko učili še STEP, LATINSKO AMERIŠKE IN STANDARDNE PLESE, SHOW DANCE, za otroke od 4. do 6. leta pa se bo nadaljeval program plesnega pouka. DOBRODOŠLI V PANDORI — MINI PLESNI ŠOLI! INFORMACIJE tel.: 711-790 Lep pozdrav vsem ljubiteljem plesne kulture! »BČINSKi POROČEVALEC STRAN D RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi IŠČEM POMOČ V GOSPODINJSTVU 2 x tedensko po 3. ure. Pokličite po telefonu štev. 724-220 od 14.—20. ure. Trte za brajdo, dobro uspeva v domžalskem okolišu, dva mala okrasna kozolca, domače žganje in ročaje za lopate, motike, grablje in vile dobite pri LOŽAR IVANU, Masljeva 10, Domžale. Po potrebi vam orodje tudi nasadim. Ložar Ivan Masljeva 10 DOMŽALE Lokal v okolici Kamnika išče dekle za honorarno delo v šanku. Plačilo po dogovoru, sobote in nedelje proste, delo popoldan. Tel.: 723-090 in 832-483 Študent fizike uspešno instruira matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Tel.: 722-319- Montaža zemeljskih in satelitskih antenskih sistemov. SAŠO PAVLIC, Ljube Šercerja 4, Domžale, tel.: 722-240 Iščemo varstvo za dva fantka eno leto in dve in pol leti v Domžalah -— lahko tudi za 4 ure (od 10.—14. ure), tel.:712-962 Zelo ugodna prodaja Zastavi-nih vozil STARO za NOVO, možnost obročnega odplačevanja pri nakupu novega avtomobila in pri zamenjavi. Za kupljena vozila vam nudimo 10 odstoten popust pri izolaciji v AVTOPRALNICI »ŠTIF-TAR« v Domžalah, cesta talcev 14. Vse informacije dobite pri zastopniku AVTO CELJA Štiftar, telefon 711-966._ Instruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Telefon: (061) 721-975._ Izdelava in predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapison, itison, tapete, zavese. Tapetništvo dekoracije, telefon: 832-951._ Prodam zazidljivo parcelo za hišo ali vikend. Ponudbe: SONČNA LEGA. In memoriam: Pokojnemu tovarišu Janezu Gostiši v spomini V torek, 6. februarja so pokopali na kamniškem pokopališču v družinskem krogu, tovariša Janeza Gostišo, dolgoletnega delavca osnovne šole Radomeljske čete. Po tej poti izrekam iskreno sožalje vsem svojcem, prijateljem, znancem, sodelavcem, še posebno njegovi dobri ženi Tončki, ki mu je stala ob strani do poslednjega diha. Kakor je skromno in tiho živel, tako je tudi umrl. Tako je bilo tudi njegovo poslednje slovo. Tovariša Janeza sem poznala dolgo dobo let. Bil je dober tovariš, iskren, delaven, skromen v vsakem pogledu, redkobeseden; vsaka beseda, ki jo je izgovoril, je imela velik pomen. Ljubil je samoto, v njo se je zatekal v težkih trenutkih, ko mu je bilo morda najtežje. Narava mu je bila velika prijateljica in učiteljica. Kočevske gozdove je prehodil počez in podolž, poznal je vsako bilko, vsak najmanjši grmiček. V naravi je našel zabavo in veselje, v njej je iskal zdravje za dušo in telo. Večkrat se je soočil z medvedom, ki domuje v kočevskih gozdovih, a lepo sta šla mimo orug drugega. Kakor da bi bila prijatelja. Bil je otrok narave, svojega bistva ni zatajil do zadnjega diha. Tak njegov lik mi bo ostal v spominu nanj. Drugačen od mnogih, v zmaterializiranem svetu, lik tihega in skromnega tovariša. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je neizmerno ljubil. Slava mu! Danica Zidarič ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi naše drage JOŽI DOBOVŠEK roj. Petere Ljube Šercerja 2, Domžale se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem, sodelavcem DO Univerzale in znancem za izrečena sožalja in finančno pomoč. Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način sočustvovali z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevskemu društvu upokojencev Domžale in domžalskemu kaplanu za lepo opravljeni obred. vsem še enkrat lepa hvala. vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA VIDERGARJA iz vira pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo za tolažilne besede, izrečena sožalja in vsem, ki ste mu poklonili cvetje ter ga pospremili na zadnji poti v njegov prerani grob. Žena, sinovi in vnukinji Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le za vas svetel plamen. (A. Gradnik) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene hčerkice, sestrice, vnučke, sestrične in nečakinje VANJE NARAT iz Rafolč pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in za spremstvo k njenemu mnogo preranemu zadnjemu počitku. Najlepša hvala tudi gospodu župniku iz Krašnje za lepo opravljen pogrebni obred. Ob tej priliki se želimo posebno zahvaliti tovarišem Butaliču, Ambrožiču in Tekava* iz Rafolč za lepo pripravljeno pogrebno slovesnost, ter učenki Aniti Jemec za ganljiv nagovor pri odprtem grobu. ŽALUJOČI: mamica, ati, bratec Matej in ostalo sorodstvo ZAHVALA 19. januarja je tragično umrl moj dragi mož PETER (MITAR) DIMIĆ iz Lukovice zahvaljujem se vsem vam, ki ste ga v velikem številu spremili na zadnji poti, za premnoge izraze sočutja in sožalja, cvetje in vence. Posebej se zahvaljujem vsem sosedom za nesebično pomoč, posebno M as Lj EVI M. iskrena hvala tudi TOSAMl in Sindikatu TOSAME. Toplo sem hvaležna brd-skemu župniku za obred; tovarišema Francu Capudru iz KS Lukovica in Milanu Drčarju iz TOSAME za tople besede slovesa. Hvaležna sem vsem sorodnikom in vsem, ki ste mi bili ob težkih trenutkih v oporo in pomoč. Žalujoča žena Ani Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi, kdaj breskve vzcvetejo in trt nasadi. (A. Gradnik) ZAHVALA Sporočamo, da je umrl naš dragi PAVEL KLADNIK iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene. Hvala pevcem, čebelarjem, Heliosu Količevo, Društvu upokojencev Radomlje in duhovnikom za lepo opravljen obred. Njegovi ZAHVALA Ob težki izgubi naše ljubljene mame, stare mame IRME ŠKETELJ roj. Ecker se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem za podarjeno cvetje in tolažilne besede. Hčerki Anamarija in Moni-ka ter vnukinja Sabina z možem ZAHVALA Ob izgubi našega dobrega ata in starega ata VALENTINA JERETINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja ZD Domžale dr. Cerarju, GD Rova, ZB in društvu upokojencev Radomlje tov. Hafnarju za poslovilne besede, praporščakom in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat naša iskrena zahvala. Žalujoči: hčerka Nada in Pavla z družinama. Kar stopil tih in sam sem v ta pokoj, kot prej sem bil, več nisem samo tvoj. (A Grnnjk) ZAHVALA Ob smrti naše dobre in skrbne mame, stare mame, sestre in tete JOŽEFE ČAD roj. Porenta iz Dragomlja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in pomoč. Hvala gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen obred in sorodniku Cirilu za poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste sočustvovali z nami in pospremili mamo na zadnjo pot. Njeni! Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše nadvse drage in dobre žene, mame, babice, sestre in tete ROŽIČ AMALIJE (Celarjeve mame) s Sv. Trojice 1 se želimo najiskreneje zahvaliti vsem dobrim vašča-nom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno lepo pa se zahvaljujemo g. župniku Mihaelu znidarju za prelep in nadvse ganljiv govor in lep pogrebni obred. Hvala tudi g. župniku Vinku Čampi, ter obema g. kaplanoma Cirilu Isteniču in Tomažu Prelovšku za sodelovanje pri obredu. Zahvaljujemo pa se tudi dr. Logarju, ter pevcem Oktet Tosama za odpete žalo-stinke in govornikoma za poslovilne besede. Neutolažljivi mož Anton ter sinovi in sestra z družinami Sedimo v krogu in molčimo in ogenj prasketa pred nami. Nocoj tako smo sami, sami in bomo vso to dolgo zimo. (Gradnik) ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta, strica in svaka JANEZA ANŽINA iz Sp. Jarš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja ter za toliko cvetja, ki ste mu ga darovali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Najlepše se zahvaljujemo oktetu bratov Pirnat za sočutno zapete pesmi, govorniku tov. Rudi Žavbiju in praporščakom. Hvala družbenopolitičnim organizacijam KS jarše-Rodi-ca in podjetjema Toko ter Tosama za izkazano pozornost. Vsi- njegovi Tvoj korak je obstal, tvoj glas je obnemel, zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, skrbnega očeta, dedka, brata in strica ALOJZA PODBELŠKA iz Blagovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče, za prispevke v dobre namene, ter zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno lepo se zahvaljujemo dr. Farkašu in medicinski sestri Nadi Dolenc za skrb in lajšanje bolečin njegove neozdravljive bolezni. Zahvala tudi gospodu župniku Milanu Korbunu za ganljive besede slovesa in gospodu župniku Kazimirju Natra-nu za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi pevcem Berlic iz Vrhpolja pri Kamniku za čustveno zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi tov. Tonetu Florjančiču za poslovilne besede ob grobu, zahvala ZZB Blagovica, DO Toko iz Domžal ter vsem praporščakom za spremstvo na poti k njegovemu večnemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Nemirno je moje srce, dokler se ne spočije v tebi, o Bog in memoriam IVAN KEPIC Dragi ati, že tretji mesec mineva, odkar si po končanem obredu bolniškega ma-ziljenja še izrekel besedo amen: to je bila tudi zadnja tvoja beseda, nakar si začel poredkeje dihati in naposled izdihnil. Podrti so bili vsi tvoji upi in načrti, kako bi polepšal zunanjščino našega doma... Ne moremo verjeti, da te ni več..., toda za teboj ostaja svetel zgled dobrega in skrbnega gospodarja. Osebno še vedno proti vsakemu upanju mislim, kakor da si odšel na dolgo potovanje in da se še vrneš... Žal mi je za vse, kar sem v življenju dobrega opustil ali slabega storil..., vendar se tolažim s tem, da Bog za nami popravlja. Dragi ati, čas neizprosno beži, samo čas je tisti, ki vse prinese in vse odnese, le hvaležnega spomina nate ne bo mogel izbrisati nikoli..., sicer pa bo tudi na nas prišla vrsta, da bomo zaprli za seboj vrata časa in se srečali s teboj, do takrat pa — nasvi-denje, ati! ivček, mama in Marjan z družino V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek FRANC BOKALIČ iz Mengša iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem, zvonarjem in gospodu župniku za tako lep obred. Vsi njegovi OBVESTILO Krajevna skupnost Dob obvešča najemnike grobov na pokopališču DOB in TROJICA, da v času od 15.2. do 15.3.1990 obnovijo najemnine grobov za leto 1990 in 1991. Prosimo, da se osebno zglasite na Krajevni skupnosti Dob v uradnih urah: PONEDELJEK od 7. do 11. ure in 16. do 18. ure SREDA od 7. do 11. ure in 16. do 18. ure PETEK od 7. do 11. ure KRAJEVNA SKUPNOST DOB novo novo novo ZASEBNIKI, ZASEBNA IN DRUŽBENA PODJETJA TOP MARKETING Barvni Časopis, kot posebna priloga Občinskega poročevalca v nakladi 17.000 Izvodov, ki bo kar najbolje In najučinkoviteje predstavil vase dejavnosti (storitve. Izdelke, lokale...) v barvnem tisku, lahko pa tudi z barvnimi rototrarUaml. VSE INFORMACIJE MON STOP PO TELEFONU 061/ 26I-9J8 Sašo Pavlic 61230 Domžale, Ljube Šercerja 4 tel.: 061/722-240 Janku Nagliču v spomin Smrt vedno pride prezgodaj. Čeprav jo moramo jemati kot neizbežen konec nekega življenja, ugotavljam, da nam bo vsem zdaj, ko Janka Naglica ni več — nekaj manjkalo. Vedno je bil zraven. Vedno je bil dobre volje. Vedno je bil z vsem na tekočem. Hotel je biti tak. Kolesa njegovega rdečega forda so se neumorno vrtela, dokler ni še zadnjič odšel v bolnišnico. Če mu kaj lahko priznamo je to to, da je bil neumoren organizator. Pogrešali ga bodo njegovi modelarji »plavega ti-ča«, kot je v šali vedno rad imenoval modelarsko društvo »Modra ptica«, katerega ustanovitelj je bil. Ko sva zadnjič govorila, je že omenjal, da bo treba takoj po novem letu poslati vabila modelarskim društvom v Avstrijo, Nemčijo, Češkoslovaško, Italijo in društvom po vsej Sloveniji, če hočemo da bo do maja meseca, do letalskega mitinga v Radomljah vse urejeno. Žal maja — ob asfaltni vzletno pristajalni stezi ne bo več Janka, ki bi skrbel prav za vse. Pogrešali ga bodo domžalski obrtniki, saj je bil kar 25 let njihov stanovski tovariš. Nazadnje je deloval kot vodja delegacije za samoupravne interesne skupnosti, vsa leta pa je bil aktiven v okviru obrtnega združenja. O »malar-skem kšeftu« bi se z njim vedno lahko pogovarjal. 25 let biti obrtnik je le 25 let. Z 31.12.1989 bi lahko odšel v zasluženi pokoj... Kakšna igra usode. Takoj ko je bil ustanovljen sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela, je bil prav Janko Naglic tisti, ki z vso — samo njemu svojsko — vnemo začel organizirati strokovne ekskurzije in razne druge oblike izobraževanja. Kar dvanajst let je bil predsednik izvršnega odbora sklada. Ko so se delavci, zaposleni pri obrnt-nikih iz vse Slovenije sre- čevali na letnih srečanjih, so Janka zaradi vedno novih, svežih idej vsi poznali. Pogovarjali so se: tisti Janko iz Domžal je pa predlagal to in to... marsikatera njegova ideja je pripomogla da je bilo vsem bolje. Pogrešali ga bodo tudi pri zvezi organizacij za tehnično kulturo. Dolgo in še vedno je bil predsednik občinske zveze organizacij tehnične kulture. Ko je prihajalo do težav, je vedno rekel: »Ne skrbite. Bom že zrihtal tako, da bo prav«... in je tudi res »zrihtal«. Vsi, ki sme ga poznali vemo, da je vedno, ko se je potegoval za svoj prav — mnogokrat omenjal, da to dela zato, ker mu ni vseeno, kakšne pogoje za razvoj bodo imeli rodovi, ki prihajajo. Naši najmlajši. Radioamaterji, modelarji, člani AVTO MOTO društev, foto kino kluba Mavrica, jamarskega društva Simon Robič... vsi so bili — čeprav po večini mladi — njegovi najožji sodelavci. Bil je res pravi organizator. Se v zadnjih dneh pred slovesom je v bolnišnici organiziral, da je bolnike obiskal dedek Mraz iz Domžal. Dolgo bi lahko našteval vsa priznanja, ki jih je za svoje neumorno delo prejel — vendar — Janko bi rekel — pusti priznanja! Vedno mi je bilo največje zadovoljstvo, če so bili drugi zadovoljni. Ko pa je ob vseh obveznostih le našel hip prostega časa pa je prižgal cigareto in na gosto puhal dim, da ga njegove čebele niso preveč popikale. Tudi gobarska strast mu ni dala miru. Vedno je vedel, kje rastejo najlepši jurčki... tam nad Blagovico ... Žal se je prezgodaj končalo obdobje, ki mu je svojevrsten pečat vtisnil tudi Janko Naglic, zato bi rad v imenu vseh, ki v srcih dobro mislijo — rekel — Janko — hvala za vse! Boris Kopitar Napredek Domžale Trgovsko gostinsko podjetje, i K nap napredek k domžale 61230 Doni«, ljubljanska 64, TU*ton: rt c :(081) 7Z\63T komafculni w*llot (OB!) 721 111, 712 173. skiadiloa Jarso (061)712173. 721 262 Tala* 31764 NAPREO YU. ToMu. (061) 7I334M. Ziio <»tun: 50120-602-9011 Novo v Napredku Če načrtujete nakup nove spomladanske garderobe in obutve poglejte v našo Veleblagovnico in Zarjo v Mengšu. Dobro smo založeni z modnimi in klasičnimi modeli. Kupite lahko tudi na potrošniško posojilo. 1. marca pripravljamo v naši novi športni trgovini ŠPORT Napredek posebno, izredno ugodno razprodajo. Samo 1. marca lahko vso zimsko športno konfekcijo pri plačilu z gotovino kupite s 50 % popustom. Že danes si označite ta dan na koledarju, da ne zamudite res ugodnega nakupa bund in kombinezonov za vso družino. 8. marca obdarujemo svoje matere, žene in sodelavke. V naši Veleblagovnici smo vam na oddelku drogerija pripravili presenečenje. Z 10 % popustom lahko 7. in 8. marca kupite parfu-merijske izdelke in dekorativno kozmetiko. Ne zamudite te ugodnosti. Radi bi vas tudi opozorili na razvijanje filmov in izdelavo vseh vrst fotografij na oddelku drogerija v Veleblagovnici. Naše podjetje ima sklenjeno pogodbo s Foto Tivolijem iz Ljubljane, Kvalitetne fotografije vseh vrst vam izdelajo v treh dneh. Novo v Napredku Napredek Domžale Trgovsko gostinsko podjetje., d.o.o. Duty free shop Ljublj. 72A/SPB-1 Tel & fax: (061) 714-283 Duty free shop Prva zasebna brezcarinska prodajalna je v Domžalah ... V SPB-1, Ljubljanska 72 A so za trgovino ONA ON odprli brezcarinsko prodajalno AICO. Tako lahko tudi v Domžalah občani kupimo množico stvari iz uvoza po bistveno nižjih cenah. Na skromnih prodajnih površinah je kupcem namenjena paleta različnih izdelkov kot so: — — alkoholne pijače — cigarete — igrače — kozmetika, parfumerija — televizorji, kasetofoni in druga zabavna elektronika — bela tehnika — usnjena galanterija — bižuterija, izdelki čokolade, kava, ure, očala, fotoaparati — video kamere — gospodinjski pripomočki Izbira je bogata, kupcev mnogo. Morda tudi zaradi tega ker so v tej trgovini le 40 odstotne trgovske marže; drugje so namreč 50 odstotne. Pa delovni čas? Odprto imajo vsak dan med 9. in 19. uro. Ob sobotah med 9. in 12. uro. Čestitamo ob »Dnevu žena« in priporočamo nakup darila v »Intimi«, na koncu 2 pasaže SPB-1. Naš delovni čas je od 10.—12. ure in od 16.—19. ure, ob sobotah od 9.—13. ure. KI MI kemični izdelki imperl & thaler ČISTOČA JE DOMA V KIMI-JU, V TRZINU Čistoča naj bo popolna! Doma je v Trzinu. V o brtni coni nam ki mi ponuja bogat izbor zanimivih čistil; nekatera med njimi so biološko razgradljiva, kakršnih doslej pri nas ni bilo. Ta in druga čistila so na voljo v vseh trgovinah, posebej seveda v lastni industrijski trgovini v Trzinu! ®»,,Jinez9d. ZDRUŽENO PODJETJE JATA Podjetje JATA-REJA Komisija za delovna razmerja JATA-REJA objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge OSKRBA PERUTNINE V TALNI REJI NA PERUTNINSKI FARMI ČRNELO PRI DOMŽALAH Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo in tri mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja štiri mesece. Vloge pošljite na naslov: Združeno podjetje JATA, Kadrovska služba, Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana Polje v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi.« S spoštovanjem! Vodja splošnega sektorja: Stane Kranjec -^.- Kozmetični salon v Dobu po novem urniku Kozmetični salon Martine Srebotnjak v Dobu, Kidričeva 22 (tel. 721-905) nudi različne usluge: nego obraza, pedikuro, telesno masažo, nudi savno, pred nedavnim pa so odprli interno drogerijo. Za usluge se lahko obrnete po telefonu ali pa kozmetični salon in prijazno Martino Srebotnjak obiščete po novem delovnem urniku: torek, sreda, četrtek, petek 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, sobota 8. do 16. ure. Nedelja, ponedeljek imajo zaprto. Priporočajo se za obisk in storitve ... MALI PODJETNIKI, ZASEBNI OBRTNIKI: Opravljanje knjigovodskih storitev nudi KONT, d. o. o., podjetje za poslovne storitve iz Domžal, Tolstojeva 14. Telefon: 722-585 (popoldan). • NOVO • NOVO • NOVO • SIM/X Trgovina z avto deli in dodatno opremo Domžale, Masljeva 11 pri Kurivu. Telefon: 721-656. Delovni čas od 8. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 17. ure. DRUŠTVO NEKADILCEV DOMŽALE VABILO Sklicujemo občni zbor Društva nekadilcev Domžale, ki bo v sredo, 7. marca 1990 ob 18. uri v prostorih Doma športnih organizacij Domžale, Kopališča 4 (ob letnem kopališču). Na občni zbor društva nekadilcev vabimo člane in vse, ki se želijo včlaniti v društvo in prispevati k uspešnemu delu društva v prihodnosti. Društvo nekadilcev Domžale Kje bomo kupovali: Kurivo in tisoč drugih stvari.. PE Kurivo že dalj časa nismo predstavili. Zadnjič nemara tedaj, ko so odpirali prenovljeno poslovalnico. Odtlej je marsikaj novega. O tem smo se pogovarjali z vodjo KURIVA Francem Martinči-čem. PE Kurivo deluje že dolga leta na prostoru v centru Domžal ob Ljubljanski oz. Masljevi ulici. Na površini, ki meri nekaj več kot 2,5 ha, je v dveh halah, na odprtem prostoru in delno tudi v poslovni stavbi več kot 3.000 artiklov, ki jih ta trgovina ponuja. Poglejmo si ta izbor: Kurjava Najprej je tu kurjava kot tudi izhaja iz imena. Kaj nudijo? Seveda premog! Imajo velenjskega, češkega, nemške pakirane brikete. V zelo kratkem času priskrbijo zagorski in trboveljski premog. Seveda lahko kupite tudi rezana drva. Če je plin tudi kurjava, potem ga zapišimo to: 22. 2. je stala 10 I steklenica plina 92 dinarjev. Kaj pa gradbeni material? Na Kurivu lahko kupite cement, apno, maltit, razna lepila, vseh vrst izolacijske materiale, police in stopnice iz naravnega marmorja iz Hotavelj. Tudi po naročilu posebnih mer vam bodo marmor iz Hotavelj priskrbeli. Seveda je moč dobiti vsakovrstno gradbeno železo (v palicah in kolobarjih) prav tako tudi železo v mrežah. Stavbno pohištvo dveh proizvajalcev Stavbno pohištvo lahko kupite od dveh izdelovalcev: okna so izdelek INLESA iz Ribnice, vse ostalo iz podjetja Liko iz Vrhnike. Tu so še lesni opaži, parketi (klasični in lamelni), strešne letve, ladijski podi, deske za opaženje in podobno. Kaj pa na streho? Na voljo vam je kompletna ponudba raznih kritin vseh vrst, salonitne so seveda iz ANHOVEGA; od tam so vse salonitne cevi. Kupili boste lahko PVC cevi za odvodnjavanje vseh profilov, vse dimenzije cementnih cevi in drug droben material. Zelo ugodno lahko kupite različno opeko. Najugodneje modularni blok proizvajalca OGRAD iz Ormoža. Na zalogi je tudi vsa cementna in opečna kritina. Poleg vsega, kar smo omenili, se kupec lahko oglasi v PE Kurivo, kjer mu bodo med ogledom in nakupom svetovali. Možne so tudi informacije na tel. 721-330. Žal vam ne bo, če se boste oglasili v KURIVU . .. To vam zagotavlja 16 zaposlenih, ki jih je v razgovoru predstavljal njihov vodja Franc Martinčič. OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 15 Slamke iz Slamnika: Rlllllllllillllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Veselo pustovanje Republiška volilna komisiji ja je našla res pravi čas za = odvijanje različnih predvolil-§§ nih aktivnosti — njihovo jeli dro se bo namreč dogajalo H prav v pustnem tednu, da H ne omenjamo posebej, da so H se nekateri odločili, da bodo §§ naše kandidate določali kar M na pustno nedeljo in celo na U pustni torek. Uredništvo je v majčkeni §§ dilemi: bodo funkcionarji in H bodoči funkcionarji, mogoče §1 prišli celo v maskah, najbolj H jih pa skrbi, da se bodo de- H maskirali šele — po volit- m vah. DO KAM DEMOKRATI ZACI-I JA? Pri nas lahko rečemo, da je šla demokratizacija že skoraj do konca, najmanj pa lahko zapišemo, da zelo, zelo daleč. Le kdo bi si mislil, da bomo tako kmalu govorili in pisali, da bo ta in ta zbor volilcev pred ali po — maši... BODO PUSTNI KROFI POMAGALI? Glede na upoštevanje udeležbe delovnih ljudi in občanov na nekaterih predvolilnih zborih, sklicateljem svetujemo, da poizkušajo svoje zbore obogatiti s kulinarično ponudbo — vsak naj bi dobil pustni krof. Poznavajoč zanimanje bodočih volilcev za udeležbo na različnih »uradnih sestankih« pa že sedaj uredništvo izraža dvom, da bi eventuelna obljuba po soudeležbi pustnih krofov na zborovanjih, pomenila večjo udeležbo. Morda, če bi šlo za otroke... JAVNA PODJETJA V času, ko je vse staro zanič in je treba spreminjati zlasti naslove firm, ustana- vljamo javna podjetja, ki bodo, o tem smo prepričani, že zaradi naziva »JAVNO« povsem spremenili svoje delo in zlasti odnos do strank, ob tem, pa, ko že premetavajo gore papirjev, naj razmislijo še o našem predlogu, za razširitev svoje dejavnosti: mislimo seveda na specifične obrti — in javne delavke... MODERNIZACIJA O tem, kako je naša centrala moderna sploh in oh so se prepričali tudi Trojančani. Odkar jo imamo, (govorimo o PTT centrali, da se ve), se jim namreč često dogaja, da kličejo enega naročnika, dobijo pa čisto drugega, ker so menda številke nekako pomešane. Predlagamo jim, da pomešajo tudi račun, ki ga pošlje PTT... ASFALTIRANI ČRNI GRABEN I Iz le uredništvu znanih virov smo izvedeli tole zanimivo novico: Izvajalci prepla-stitve magistralne ceste skozi del črnega grabna, so svoje delovne dolžnosti vzeli sil- no resno: ves asfalt, ki jim je »hodil« preveč, so stresli v najbližji GRABEN ... ASFALTIRANI ČRNI GRABEN II Krajani tega konca pa hudi, da se je kar kadilo, saj že kdo ve koliko desetletij čakajo vsaj na košček asfalta. Dajte no, dajte, če že nimate asfaltiranih cest, imate vsaj ASFALTIRANE GRABNE! Se vam ne zdi, da je bolje nekaj kot nič... VSI PA NISMO MOTOKROSI-STI... Kaže tudi, da tisti izvajalci niso preveč dobro informirani, koliko je v Lukovici mo-tokrosistov. Jih mora biti res veliko, najbrž so mislili, da so to vsi Lukovčani, saj sicer ne bi pustili kar nekaj centimetrskega roba, na katerega pripelješ s posameznih odcepov na M-10. Le dobro znanje motokrosističnih veščin ti prepreči, da se na to slavno magistralko ne prevrneš po dolgem in počez. Kaj, če prav v tistem trenutku pripelje avto, izvajalci zanesljivo niso mislili... f*0i M $ Saj smo samo ljudje: I Vsi v zaklonišča! lllllllllllllllllllllllililllllllllllH ZLATI SLAMNIK uredništvo tokrat namenjamo janežu in Anči Hribar iz GOSTILNE RUS v Šentvidu za prijeten kulturni večer ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU z željo, da bi s podobnimi prireditvami nadaljevali in morda vzpodbudili še koga. GORJAČO ROKOVNJAČO pa namenjamo »IZBIRČNEMU »PAJKU«, ki pušča velike zalogaje (beri: dragocene avtomobile) in pobira le manjše zalogaje, ki se ne morejo ali ne znajo braniti... občin/ki , poročevalec Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Gorza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Stibrić, SDZ, Ivko Hribar, SKZ, Igor Lipovšek-Lenasi, ZKS, Martin Grošelj, ZSMS. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841, fotografije: Vido Repanšek, tel. 737-660 popoldan. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik. Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje. Glasilo je bilo dne 25.7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4, 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte sloveaskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in eK%i»w% občine Domžale. Zgodi se enkrat na sto let: Kako se izgubi gajbica od medalj... Najhujše je, da se hudo druži s hudim. Navajeni smo, da je lakota v Afriki, da so vojne na bližnjem in daljnem vzhodu, da so poplave v Bangladešu in da je Miloševič še vedno Miloševič, čeprav veliko manj blesteč kot bi rad bil. Pravimo, da nesreča nikoli ne pride sama od sebe. V času pluralizma je razmišljanje o tem prepuščeno vsakemu posamezniku. Nesreče pa so bile in bodo. Nesreča se je ponovno zgrnila nad Dob. Ne mislite, da ste narobe prebrali. Tako kot je napisano DOB. To je Dob pri Domžalah. Če katere, potem te nesreče ni mogoče odvzeti ne naravnim in ne nadzemskim vplivom. Nič ne pomaga, če je Dob že tako razvita »vas« (naj mi Dobi Jani ne zamerijo, če jim rečem »vaščani«, da ima v Dobu skoraj vsaka hiša po enega zdravnika, da je tam polno visokih funkcionarjev, predvsem političnih, da je zavidljiva urejenost okoli cerkve in župnišča, da imajo športnikov in rekreacijski center, s kakršnim se lahko enači samo Rogla. Pa še marsikaj imajo in znajo, česar drugod nimajo. Poglavitni pa so gasilci, ki so povod, da je nesreča prišla. Da tudi top za izdelavo snega, ki do danes še ni dal nobene fige od sebe, ima prste vmes.- O dobskih gasilcih smo slišali in brali že veliko. Same dobre stvari! Kako tudi ne, saj slavijo stoletnico obstoja društva! V sto letih je pa že kaj pokazati! In prav ob jubilejnem stoletnem praznovanju so z vso skrbjo organizirali svoj, sicer letni občni zbor, na katerem bi z malo večjim pompom razdelili medalje in priznanja za večdesetletno zvestobo društvu in za zasluge in dosežke novejšega datuma, teh pa ni malo. Kar za polovico gajbe, take od mandarin, je bilo pripravljenih medalj, ki pa najbrž nikoli ne bodo podeljene, ker so izginile. Pa tako so se veselili in pripravljali na slovesnost, kakršna je vsakih sto let samo enkrat Zlikali so uniforme, zbrisali čelade in druge svetleče predmete, kijih je pri gasilcih vedno dovolj in čakali, čakali tajnika občinske gasilske zveze, ki bi moral medalje pripeljati, stoječ v službeni »kampanjo/i«, ves bleščeč v fazi salutiranja in bolj od snega belimi rokavicami. Čakali so uro, čakali dve, potem, ko so se izvidnice, ki so jih pošiljali proti Domžalam žalostno vračale, da tajnika in medalj ni. Ni jim preostalo drugega, da so izčrpali dnevni red občnega zbora, kije bil za stoletnico posebej pripravljen. Ko so ga izčrpali, izčrpali brez medalj, so začeli izčrpavati kar so za to slovesnost pripravili, tega pa ni bilo malo. V dokaz humanosti in poglobljenih bratskih odnosov so vino pribavili z jugovzhoda države. Pa pečenka! jao! Zlato zapečena, v kmečki peči. Kosi pa taki, da »dol padeš«. Jedli in pili so brez pravega teka. Razumljivo. Za tajnika gasilske zveze so dali pečenko v »ror«, če bi le prišel. Pa ni. Ne tisti večer, ne drugi. Preiskava o izginotju medalj je stekla bliskovito. Rezultatov pa, razen ugibanj, domnev in sumničenj ni bilo. Prvi osumljenec je sistem, ki dopušča, da ima edino gasilska organizacija še tajnike, medtem ko so vse druge napredne organizacije, ki spremljajo današnji trend, presedlale na sekretarje, ki se jim kaj podobnega o kakršnem teče beseda ne more zgoditi. Ob razsula zloglasnih SlSov, v sklopu katerih je delovala gasilska zveza, so se vsi SlS-ovci reševali, kakor je kdo vedel in znal. In, če se gasilci ne bodo rešili, kdo se pa bo. Poiskali so partnerja in se preselili k njemu. Vsaka selitev pa je huda. Pohištvo, zaboji, punklji, škatle in razne brkljarije, predvsem za papir. Papirja za en kamion, saj smo Jugoslavija. Pa se ne bi gajbica z medaljami izgubila! Morda je padla z voza, pa se zdaj otroci, ki so jo našli, igrajo na kakem peskovniku. Tudi radiostezistom, bioenergeti-kom in drugim alternativcem, ki lahko na daljinsko upravljanje posegajo v naše življenje, ni zaupati, saj jih okoli nas kar mrgoli. Ni pa izključeno, da ni kdo skrunil in zlorabil gesla: »Na pomoč« ali pa »Nič nas ne sme presenetiti«, pa je posegla višja sila. Kazen. Naj bo tako ali drugače. Kdorkoli sije prilastil gajbico težko priborjenih medalj, naj se mu posušijo roke do komolcev in še čez. To! Sicer pa medalje, takšne ali drugačne, prislužene ali izgubljene, nimajo več svoje veljave in pomena, ker jih bodo zamenjale nove, z novimi simboli in oznakami, kijih tisti, ki bodo prišli, že snujejo. Gasilcem se sv. Florjana zagotovo ne bo treba več sramovati kot v Pečah, ko so ga poslikali kar v žensko, z značilnimi ženskimi čari. Časi, časi, dragi moji! Mojim prijateljem, Dobljanom, pa vzklikam: »Vzdržimo! Do naslednjih medalj!« Andrej Zaje Priznam, pri mojem delu mi pomaga žena. To bi moral slej ko prej priznati, zato sem vam to razkril kar zdaj. Predvsem mi pomaga tako, da vztrajno plačuje račune. V družino prihajajo vseh vrst položnice in ona jih vestno nosi na pošto in na banko, zraven pa seveda prilaga kupčke denarja. Tako je storila tudi s položnico, s katero je bilo treba pred nedavnim plačati za zaklonišče. Tole plačilo pa ima vendarle predzgodbo. Ker je lani na zboru krajanov v Mengšu župan Peter Primožič javno obljubil, da si bodo naši delegati prizadevali, da se tega prispevka ne bo več plačevalo, jo je zanimalo, če so naši ljudje glede tega kaj dosegli inje poklicala občinsko Upravo za družbene prihodke. Neznana tovarišica ji je odvrnila, da žal niso dosegli prav nič. in da je torej treba plačevati za zaklonišča še vedno tako kot lani, predlani in nasploh vsa ta lepa graditvena leta. Kot občanka občanki pa ji je tudi rekla: »veste kaj, gospa, še vedno je bolje, da plačujemo za zaklonišča in je mir, kot pa bi bilo obratno ...« Torej je omenjena oseba zelo visoko moralno razvita v vojaškem duhu. Po njenem bi bilo torej najbolje, če bi dali vso plačo v vojaške namene, pa ne bi bilo nikdar nikjer nobenega sovražnika več. To je sicer razumljivo, ampak takšni pogledi so vendarle malce pretirano vojaški, ka-li? Svetovala pa ji je tudi, naj se raje pritoži na Komite za ljudsko obrambo. To je tudi storila. Tam je zvedela, da smo občani lani zgradili v domžalski občini pet zaklonišč, da iz našega denarja gradijo še nekaj novih zaklonišč, da so na primer v Mengšu pomagali z denarjem graditi za-kloniške v Domu počitka itd. Medtem je v Delu črno na belem pisalo, da je Republiški izvršni svet dal Skupščini Slovenije predlog, da bi sprejeli moratorij glede gradenj zaklonišč, da bi se naslednji dve leti ustavila gradnja zaklonišč v Sloveniji, da bi se torej nekako nehali iti ravbarje in žandarje, ta bele in ta rdeče, ta zelene in ta plave, pa čeprav je nekaterim to še tako všeč. Žena je urno obrnila še enkrat številko telefona našega občinskega komiteja, češ zdaj pa tega prispevka ne bo treba plačati. A so jo razočarali, da je to šele predlog, ki še ni sprejet in da je treba prispevek za zaklonišče takoj poravnati. To je tudi storila, zagnana, kakor je. Nekateri baje že več let sploh ne plačujejo, pa je vse v redu. Ona pa ima rada poravnane račune, četudi z vojsko. Mene pa ob tem še vedno spreletavajo mešani občutki, če bomo na primer Mengšani res bežali čez polje tja do Domžal v zaklonišče. Ali pa tisti iz Moravč, pa iz črnega grabna, pa iz Dragomlja, pa iz Trzina, pa iz Nožic in nasploh iz občinskega obrobja. Po nekaterih podatkih je zaklonišč premalo, da bi se vsi lahko nagnetli v tista, ki so postavljena doma. Zanima pa me tudi, kakšen konec me čaka, če se na primer pol Mengša ali katerega koli drugega kraja nagnete v takšno zaklonišče. Bo to lepa, počasna zadušitev ali bo opravljeno hitro? Bomo vse življenje, tja do konca računalniškega obdobja, gradili zaklonišča kot kakšni Albanci, tako da bo imela vsaka ulica svoje zaklonišče in svoj bunker? Hribček pri hribčku, same bele kapice? In kaj rečejo o teh zakloniščih tuji strokovnjaki? Se mi učimo le pri Albancih, tistih ta pravih, ne socialističnih, pri Romunih in pri Kitajcih? Morda pa bi pokukali še malo v gnili zahodni svet in pogledali, kako imajo oni urejeno to. Ce smo že prevzeli njihovo barvo, pa bi morda še odnos do zaklonišč... Hudič je v tem, da nas nihče že desetletja noče napasti in se bomo morali žal kar sami izvleči iz godlje, ki so nam jo skuhali komunisti. Ker pa nas nihče noče napasti, tudi bunkerjev in zaklonišč ne potrebujemo v tolikšni meri, kot jih gradimo. Morda sploh nobenega več. Celo Gorbi je spoznal, da je treba nekaj narediti. Da je bolje dati roko sosedu, kot se z njim gorbati za prazen nič. Neprimerno lepše je živeti v slogi in ljubezni, kot pa se klati in umirati po zakloniščih. Če nič drugega, za boga milega vas prosim, vsaj aprilski zmagovalci naj preženejo strah pred sovražniki. Jih ni več. Ves čas smo si jih samo izmišljali, zato pa smo prišli tako daleč — nazaj... Na svidenje v naslednjem — m\rnem obdobju! Saj smo samo ljudje, ne pa krvoločne živali, narejene po meri generalov... Ivan Sivec Kako to delajo na železnici... Smeti pa kar pod preprogi Dan 22. februar je bil lep, sončen. Ravno pravšnji za spomladansko čščenje. Tega so se lotili tudi pri železnici in nekje pred pol-dnevom se je zgledna skupina železniških delavcev lotila smeti, ki so jih nemarneži zmetali s starega domžalskega pokopališča skoraj na progo. Smeti je bilo ...ne vprašajte! Vse lepo in prav in všeč mi je bilo, da so pri železnici tako redoljubni, da pospravljajo okolico proge za tistimi, ki pravzaprav sploh njihovi potniki niso! Postojim še malo in vidim, da pričneta dva delavca z vilami (s tistimi velikimi, s katerimi premetavajo kamenje ob progi), kopati ja- mo. Meter ali dva vstran od pre ge. »Kaj delate?« vprašam. »i što? Smeče zatrpavamo odgovorijo v en glas. Ko še nek' ugovarjam, pravzaprav sem sej1* zil, da se tega ne počne, mi zagn zijo in videl sem, da je bolje oai AH se spomnite tiste gospodinj ki smeti pometa pod preprogo i pod omaro? Alije vam tole poni tanje »pod tepih« všeč? Meni m Zanima me le, kaj o vsem tel pravijo na domžalski postaji, k\ pravijo na železnici, kjer gotoi sedi vsaj eden, ki ima za delovfl nalogo tudi t. i. ekologijo... Pa menda ni ravno on... F. B. TABOR, DOMŽALE