Naročnina mesečno 19 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska isdaja celoletno 96 Din. sa inozemstvo 120 Din
Uredniitvo j« v Kopitarjevi «1.6/111

Telefoni aredništvei dnevna staiba 209« — motna 2994, 2994 |n 2*99
lakaja »wk dan sfntrnj. raaen ponedeljka in dneva pe praznika
ček. n(ii i L)vb* Ijana it 10.690 ie 10.549 za inserate; Sarajevo 4tv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Du naj 24.79?
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2999
Vlada narodnega zaupanja
Po štiridnevnih posvetovanjih }e dr. Milan Stojadinovic sestavil vlado, v katero je poklical preizkušene državotvorne politike, ki jim je na škodo države JNS-režim onemogočit sodelovanje. Dr. Anton Korošec notranji minister - Veselje po vsej državi - Radost med slovenskim ljudstvom
Belgrad, 24. junija. AA. Danes ob 5 popoldne je nova vlada dr. Milana Stojadinoviča položila prisego. Kraljevska vlada je takole sestavljena:
predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovic, senator in bivši minister;
notranji minister dr. Anton Korošec, bivši predsednik vlade;
minister za vojsko in mornarico armijski general Peter Živkovič, minister za vojsko in mornarico na razpoloženju;
minister za promet dr. Mehmed Spaho, bivši minister;
kmetijski minister dr. Svetozar Stanko vič, bivši minister in poslanec;
minister za socialno politiko in narodno rdravje Nikola Preka, bivši minister in poslanec;
pravosod. minister dr. Ljudevit Auer minister na razpoloženju;
gradbeni minister ing. Miloš Bobič, bivši belgrajski župan;
minister za trgovino in industrijo dr. Milan V r b a n i č , minister na razpoloženju;
finančni minister dr. Dnšan Letica, pomočnik finančnega ministra;
prosvetni minister Dobrivoje Stoše-▼ i c, poslanec;
minister za gozdove in rudnike I g n j a t S t e f a n o v i č , poslanec;
minister za telesno vzgojo naroda Mirko Eotnnenovič, poslanec;
ministra brez portfelja dr. ŠefkijaBeh-m e n , bivši minister in Djnro Jankovič, bivši poslanec.
Vlada, ki ie bila
Belgrad, 24. junija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. po milosti božji in volja naroda kralja Jugoslavije so kraljevi namestniki sprejeli ostavko, ki so jo predložili:
predsednik vlade ministrskega sveta in zunanji minister Jevtič Bogoljub,
minister za vojsko in mornarico častni adju-tant Nj. Vel. kralja armijski general Peter Živ-kovič,
finančni minister dr. Milan Stojadinovič, pravosodni minister dr. Dragotin Kojič, minister za gozdove in rudnike dr. Svetislav Popovič,
notranji minister Velj. Popovič, kmetijski minister dr. Dragutin Jankovič, minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Avda Hasanbegovič,
prosvetni minister dr. Drago Marušič, minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič,
prometni minister Dimitrije Vujič, gradbeni minister dr. Marko Kožulj, minister za telesno vzgojo prebivalstva Ljudevit Auer,
razrešili so jih dolžnosti in postavili na razpoloženje.
Predsednik vlade in zunanji minister
Dr. Milan Stojadinovic
Novega predsednika vlade nam ni treba več predstavljati slovenskemu narodu. Zadnji meseci, ko je v odstopivši vladi g. Jevtiča s tako silnim pogonom vodil naše državne finance in tudi državno finančno politiko, bi morali zadostovati, da ga ocenimo kot enega najbolj sposobnih državnikov in najbolj spretnih finančnih strokovnjakov, kar jih je dala naši državi mlajša generacija. Novi predsednik vlade je star šele 47 let, a je bil prvič jugoslovanski finančni minister že, ko je bil star •4 let. Pred trinajstimi leti že je pokazal jugoslovanski javnosti svoje sposobnosti, ki mu jih je dala narava in ki si jih je izpopolnil s temeljitimi študijami po vseh večjih univerzah Evrope. Študiral je na Dunaju, v Nemčija, v Parizu in v Londonu na visokih gospodarskih šolah, kjer sd je povsod vsJed svoje izredne nadarjenosti nabral velik krog prijateljev in občudovateljev, ki mu je ostal zvest tudi do danes. Malokateri naš državnik «e lahko ponaša s tako številnimi prijatelji med vodilnimi državniki in politiki Evrope in Amerike.
Od 1. 1922, ko je bil finančni minister, se je dr. Milan Stojadinovič potegnil iz političnega vrvenja in je živel bolj svoji finančni vedi. Poučeval jc finančno vedo na belgrajski pravni fakulteti in njegova predavanja spadajo med one, na katere dijak nikoli ne pozabi. Vmes je sijajno vodil važne gospodarske ustanove, med njimi tudi belgrajsko borzo. Ko je nastopil šestojanuanski režim, se je
politično pote-gn-il še bolj v oradip.. <* prvr n v j o Kilo
znano, da je svojo znanost radevolje stavlfaj na U^podado potrebam države, ki ji je hA zvest slu-
žabnik. Tudi stikov s tujino ni pozabil in kot predsednik jugoslovanske Rotarijanske sekcije je prepotoval Združene države Severne Amerike in osvežil stara prijateljstva. Bilo je skoraj samo po sebi razumljivo, da ga je regentski svet želel na čelo finančnega ministrstva, ko je komoem decembra lani B. Jevtič sestavljal vlado v smislu kraljeve oporoke. Po njegovem resoru je zadihalo pod pogonsko silo, ki jo je znal dati naši gospodarski in finančni politiki. Cela vrsta zelo važnih finančnih ukrepov, ki so davčno breme znižali, obenem pa tudi državne izdatke skrčili, je dokaz, da je dr. Stojadinovič hotel delati na zelo široki podlagi v nasprotju z amaterskimi finančnimi poskusi njegovih prednikov. Vsi gospodarski načrti odstopiv-še vlade so tako rekoč delo njegovih rok in so postali vizitka, s katero se je predstavil jugoslovanski državi.
Zato se ne čudimo, da je bil v sedanji vladni krizi, ko je bilo treba iti na širša obzorja, ven iz dosedanjih utesnitev, ravno on spoznan za tistega moža, ki ima vse lastnosti, da postane velik ministrski predsednik na čelu velike vlade, ki hoče dati Jugoslaviji lik in vsebino.
Zunanja politika, ki jo hoče predsednik vlade sam osebno voditi, bo pridobila na globini in širini, o tem smo prepričani, ker ji bo dr. Stojadinovič vlil tisto svojo incijativnost in tisti stvari! eljski pogum, ki ga je odlikoval dozdaj pri vsem njegovem delovanju.
Vojni minister
Arm. general Peter Živkovic
Armadni general Peter Živkovič, vojni minister v novi vladi, nam je znana osebnost. Saj je vdaril svoj pečat eni najbolj važnih razdobij naše zgodovine. Rodom iz Negotina,, star komaj 56 let, spada med najbolj sposobne vojake naše vojske in si je steketl svoje največje lavorike v balkanski vojni. Intimni prijatelj in svetovalec pokojnega kralja Aleksandra se je kmalu dvignil do najvišjih vojaških položajev: častni adjutant kraljev, poveljnik kraljeve garde. Po odstopu Koroščeve vla-
rinkoviča. Od '.nkrat »e je general Živkovič umaknil iz aktivnega poetičnega sodelovanja ter se je "»»svetil organizaciji vojske, ki jo je spravil na •rišino, ki na-n dela čast pred tujim svetom in je največje jamstvo za varnost naše države in našega ljudstva. Ud^tvovanja JNS stranke se general Živkovič ri udeležil, ker je zameta val njene podvige, ki so bili v kvar trdnosti naše državne skupnosti, šele, ko je Jevtič skušal »estaviti vlado s širšim narodnim delovnim krogom, mn je svoje sposobnosti stavil na razpolago tudi general Živkovič kot vojni minister njegovega kabineta. S tem fe general Živkovič zopet pokazal, da hoče biti povsod aktivno udeležen, kjer gre za pravilno konsolidacijo razmer v državi in da ne odreka svoje roke nikomur, ki mu je mar notranja utrjervost in zunanji ugled naše domovine. Pod njegovim vodstvom je vojska ostala izven političnih struj, ki so se zadoje čase uveljavljale, nad političnimi strujami, kot čuvar vsedržavne skupnosti. Razumljivo j«, da je tudi pri sestavljanju sedanje vlade, ki je razširila obzorje in poklicala na delo može, ki se zadnja leta niso mogli ali niso smeli udeleževati, general Živkovič igral veliko patrijotično vlogo in pomagal, da se je ta preobrat na boljše tudi posrečil. Na čelu državne obrambe je obramS naši volj siki eivoj dosedanji blesk in ji bo dal brez dvoma še novih pobud iz zakladov svojega lastnega patrijotizma, da bo nad političnim trenjem armada ostala varuh naše državne skupnosti.
Notranji minister
Dr. Anion Korošec
de 1929 je bil imenovan za predsednika nove vlade, ki je imela na podlagi spremembe ustave z dne 6. januarja 1929 diktatorska pooblastila. Ostal je na čelu vlade tudi potem, ko je bil s ponovno spremembo ustave ustanovljen parlamentarni režim oktobra 1931, ki je izvedel prve volitve v državno skupštio in je bil imenovan oziroma voljen tudi prvi jugoslovanski senat. Januarja 1931
lo C vfMn vla/ln rvrojmv i 1 n 4nm <1.
> — -	•	r*	•" «»	ua j« pviuu uv
tranje ministrstvo dr. Srskiču, a je že aprila istega leta odstopil iin mu je sledila vlada Voje Ma-
preizkušeni voditelj slovenskega naroda in politik mednarodnega imena je bil rojen 1872 v Biserjanah pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Z rajnim dr. Janez Evangelistom Krekom je bil kot predsednik Jugoslovanskega kluba na Dunaju voditelj vsenarodnega deklaracijskega pihanja za odcepitev od avstroogrske monarhije in združitev vseh Srbov, Slovencev in Hrvatov v jugoslovanski narodni državi. Po zlomu Avstrije je postal predsednik Narodnega Viječa Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dokler se ti deli niso združili z bivšo Srbijo v skupno i jugoslovansko državo. V narodni državi je bil | ponovno minister v različnih resorih, kjer je i poleg državniškega čuta vedno razvijal tudi iz-! redno velike upravne in organizatorične sposobnosti. Po usodnih dneh v skupščini, ko so padli streli proti hrvaški opoziciji in je tekla kri v narodnem predstavništvu — je notranja politična kriza v naši državi dosegla svoj vrhunec. V tem zgodovinskem trenutku jc rajni kralj Aleksander poveril predsedstvo vlade dr. Korošcu, kot edinemu politiku, ki je užival zaupanje vseh narodnih plasti in ki edini je s svojo državniško modrostjo in izmirjenostjo mogel pomiriti bojne duhove. Njegovo vlado je potem izmenjal takozvani šestojanuarski režim, v katerem je spočetka sodeloval tudi dr. Korošec, ki je hotel svoje doprinesti h konsolidaciji političnih razmer v državi, kakor je prvotno šestojanuarska politika bila mišljena. Pozneje pa se je pokazalo, da pričenjajo tudi v tem režimu prevladovati čisto enostranski in strankarski interesi, zlasti, ko je vsa oblast v državi prešla izključno v roke zloglasne JNS. Tedaj dr. Korošec že davno ni bil več v vladi, pač pa so naši domači slovenski politični nasprotniki pričeli iz čisto strankarskih vidikov silovito kampanjo proti dr. Korošcu in njegovim političnim prijateljem. Ker Pucelj-Kramer-Marušičeva skupina ni imela nikake zaslombe v narodu in se je tega tudi dobro zavedala, je segla po najbrezobzirnejšem terorju. Bleda zavist, nevoščljivost in strankarska strast malih ljudi omenjene politične skupine se tudi pred veličino dr. Korošca ni ustavila. Z intrigantsko in denunciantsko kampanjo in zlorabo svoje neomejene politične moči so uspeli, da je tudi državnik Korošec, največji borec in soustanovitelj Jugoslavije moral iti v konfinacijo kot »proti-državen elemente. Dobre dve leti je trajal
mrak, ki ga je JNS razprostrla nad državo, označen z neprestanimi procesi in konfinacija-mi. Bil je čas, ko se dr. Koroščevoga imena v tisku niti imenovati ni smelo, razven v zvezi z veleizdajniškimi psovkami.
Toda, ko so že vsi znaki govorili za to, da bo samopaštva JNS oligarhije skoraj konec in so merodajne politične osebnosti v državi že navezovale stike z dr. Korošcem v pregnanstvu, tedaj so odjeknili usodni streli v Marseillejn in oropali državo priljubljenega vladarja. Vse je čutilo, da je v izrednem, težkem položaju, ki je v tem trenutku nastal za državo, navzočnost modrih, izkušenih in nesebičnih politikov pri vodstvu državnih poslov neobhodno potrebna. V polletni dr. Jevtičevi vladi, ki je že deloma likvidirala JNS, dr. Korošec šc ni sodeloval, toda ko so zadnje državnozborske volitve zlasti v Sloveniji pokazale, da so se lj.idske mase, ki so nekoč stale za dr. Korošcem, ne le strnjeno ohranile, ampak se kljub vsem političnim spletkam še celo znatno pomnožile, teclaj je bilo jasno, da je samo dr. Korošec tisti, ki more polnovredno zastopati Slovence na najvišjem mestu državne uprave. Zaupanje, ki ga narod
danjih razmerah najtežji in najdelikatnejši re-sor v celi vladi in ki ga dr. Korošec prevzema ni le izraz velikega zaupanja, ki ga naš voditelj v celi državi uživa, ampak naj hi bilo tudi njemu samemu v osebno zadoščenje.
Finančni minister
Dr. Dušan Letica
Novi finančni minister Dušan Letica se je rodil 1. 1879 v Glini rn je dokončal svoje pravne študije v Zagrebu. Vstopil je takoj v državno službo, kjer so ga njegove sposobnosti takoj nesle hitro nn zelo odgovorna mesta v finančni upravi. Še mlad je postal generalni ravnatelj direkcije neposrednih davkov, poleg tega pa predsednik važnih zasebnih gospodarskih ustanov kot »Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev« Znan je kot zelo bister in stvaren publicist, ki je pošiljal svoje članke v domače in inozemske gospodarske revije. V finančnem ministrstvu, kamor je bil hitro poklican, je zavzemal mesto pomočnika, ki ga pa je moral zapustiti, ko je prevzel finančno ministrstvo dr. Milorad Djordjevič, ker ni odobraval in ni maral podpirati njegove finančne politike. Ko je dr- Stojadinovič postal finančni minister v Jevtičevi vladi, je nemudoma popravil storjeno mu krivico, odslovil oba pomočnika in postavil Le-tico zopet kot svojo desno roko za edinega mi-nistra-pomočnika v svojem ministrstvu. Dr. Le-tici je znana vsa finančna ideologija dr. Stojadinoviča in ji je znal vliti tudi pravilno tehnično obliko. Ako ga je novi predsednik vlade pustil na tem važnem mestu, je to storil zato, ker ima vsa jamstva, da bo Letica kot minister v svojem resoru vestno izpolnjeval velik program gospodarskega preporoda države, ki si ga je stavila nova vlada.
Minister za promet
Dr. Mehmed Spaho
ki se je rodil 1. 1883 v Sarajevu in je dovršil svoje študije na pravni fakulteti na Dunaju, je znan kot voditelj jugoslovanskih muslimanov. Kot tak je bil že večkrat minister, posebno v
gospodarskih resorih, tako minister za trgovino in industrijo, finančni minister, minister za go-™?tVC in_r"dn'ke. Poleg tega je bil tudi tajnik rOI za Sarajevo. Z nastopom šestojanuarskegs režima je na čelu svojih muslimanov odšel s po. litične pozornice in se je šele pri zadnjih volit-vah s svojimi muslimani pojavil v državni politiki in sicer na listi dr. Mačka. Dr. Spaho uživa velik ngled kot pošten politik in kot sposoben gospodarski strokovnjak.
Minister za javna dela Ing. Miloš Bobič
Belgrad, 24. jun. m. Novi minister ra jama dela ing. Miloš Bobič je bil roien 20. okt. 1886 kot sin pokojnega Stevana BobiČa, načelnika glavnega državnega računovodstva in znanega in znanega radikalnega voditelja. Gimnazijo je obiskoval v Belgradu, visoko tehnično šolo pu v Karlsruhe. L. 1912 in 1913 se je udeležil balkanske vojne kot dobrovoljce. V svetovni vojni je bil rezervni inženjerski častnik in je bil za svojo hrabrost dvakrat odlikovan z /.lato kolajno. Po končanih vojnah je bil od 1. 1920—1923 ravnatelj delniške družbe Električnega strojnega podjetja. — V tem podjetju je bilo zbranih precejšnje število srbskih inženjerjev, ki so si stavili za svojo nalogo, da delujo za elektrifikacijo države. V 1. 1923 je bil izvoljen za ravnatelja Jugoslovanske električne delniške družbe Brown Boveri do svoje izvolitve za belgrajskega podžupana.
Socialni minister Nihola Preka
je rodom iz Nevesinja v Hercegovini, po poklicu trgovec in skoraj ves čas, odkar obstoja Jugoslavija, narodni poslanec in sicer ▼ Hrvatski seljački stranki. Bil je že velikokrat minister in sicer najdalje minister za socialno politiko in narodno zdravje, večkrat minister brez portfe-lja tudi v pošestojanuarskih vladah, a je slednjič, odkar se je začela pojavljati jNS in razvijati svoj teror po državi, potegnil nazaj s političnega polja v pričakovanju, da se bodo razmere ▼ kratkem razčistile. V ministrstvo za socialno politiko se vrača kot znan resorni strokovnjak.
Trgovinski minister Dr. Milan Vrbanič
ravnatelj Hrvaške eskomptne banke, je tudi v nori vladi obdržal ministrstvo za trgovino in industrijo, ki ga je uspešno vodil že v vladi g. Bogoljuba Jevtiča.
Poljedelski minister
Svetozar Stankovic
ae te rodil ▼ Obiličevu t Banatu in Je študiral v Novem Sadu, politehniko pa je dovršil v Budimpešti z inženjersko diplomo. Bil je pred šestojanuarskim režimom narodni poslanec in enkrat tudi že minister za agrarno reformo. Kot poljedelski minister, torej v tem resoru ni neznana osebnost.
Pravosodni minister Dr. Ljudevit Auer
je bil član Jevtičevega kabineta in sicer kot minister za telesno vzgojo naroda.
Prosvetni minister
Dobrivoje Sloševic
novi prosvetni minister je bil v finančnem ministrstvu šef obvestilnega oddelka. Udejstvoval se je in svoje sposobnosti pokazal kot izdajatelj in urednik »Godišnjaka kraljevine Jugoslavije «in »La Revue Economique de Belgra-de«.
Minister za rudnike
Ignjat Siefanovic
rojen 1888. t Ladjevcti v rudničkem okraju je končal svoje pravne študije v Belgradu. Advokat po poklicu je bil izvoljen za poslanca demokratske stranke. Ko je zapustil advokaturo,, je vstopil v državno službo in postal okrajni načelnik in tudi inšpektor v notranjem ministrstvu.
Minister za telesno vzgojo
Mirko Komnenovič
Belgrad, 24. jan. m. Komnenovič je bil rojen 20. sept. 1870 ▼ Ercegonovem. Trgovsko akademijo je dokončal ▼ Mariboru. Svoje študije je spopolnjeval t Švici. Kot nepomirljiv sovražnik Avstrije je bil Komnenovič že pred svetov-nov vojno v zelo tesnih stikih s tedanjimi političnimi in vojaškimi krogi v Srbij. Radi tega je bil od avstrijskih oblasti zaprt Zbežal je iz azporov, prekoračil mejo ter se nato stavil na razpolago srbski vojski v Nišu. Ta ga ie poslala ▼ Rusijo, kjer je zbiral dobrovoljce. L. 1923 in 1926 je bil Komneovič izvoljen za narodnega poslanca v okraju Boka Kotorska. Ves čas svojega javnega političnega ndejstvovanja je bil pristaš bivše radikalne stranke.
Ministra brez portlelja
Dr. Šeikija Behmen
ki je član Spahove muslimanske stranke in
Gjuro Jankovič
dolgoletni radikalni narodni poslanec in šef kabineta r več predšestojanuarskih vladah, sta i tudi znana delavca na političnem polju.
Vesel je v Sloveniji
Ljubljana, 24. Junija 1936.
Ko je sinoči prišla vest iz Belgrada, da je
dobil dr. Stojadinovič mandat za sestavo nove vlade, je šla kot sončni žarek čez vso Slovenijo, ker je slovenski narod instinktivno čutil, čeravno tega še ni z gotovostjo vedel, da je z imenom dr. Stojadi-noviča zvezano tudi ime slovenskega voditelja dr. Antona Korošca. 2e sinoči so do zgodnjih jutranjih ur prihajala telefonska vprašanja iz vsega podeželja ali pa so prihajali ljudje povpraševat, če je res, da še bliža konec mrkega JNS režima v Sloveniji in v državi.
Danes pa je sinočna domneva postala resnica. Po tolikih letih, ko slovenskemu narodu ni bik) dano, da bi bil svobodno zadihal in ko se je vsak njigov klic [» pravici krivo tolmačil kot protidr-žaven, ko najširše ljudske plasti niti državotvorne biti niso smele v očeh režima, da je tako opravičeval svoj obstanek, je to bila vest, ki je spravila mesta in vasi naše lejse Slovenije v navdušeno razjiolo-ženje. Nešlevilno ljudi se je pripeljalo v Ljubljano, da se prepričajo o položaju. Slovensko ljudstvo, ki je nesebično, se je najbolj veselilo velikega zadoščenja, ki ga je dobil njegov voditelj dr. Anton Korošec za vse žalitve, ki jih je moral prenašati, veselo pa tudi, ker si je v svesti, da bo z visokega mesta državne uprave sedaj lahko uveljavil svoje
Izjava novega predsednika vlade
Belgrad, 24. jim. AA. Predsednik ministrskega
/veta in zunanji minister dr. Milam Stojadinovič je dal agenciji A vali toie izjavo:
Kriza vlade) povzročena z razvojem razmer ▼ notranji politiki, se je srečno končala po nojSir-ii konsultaclji predstavnikov vseh političnih skupin > strani Nj. kr. Vis. kneza-namestnika.
Nora vlada, ld je bila imenovana ▼ znamenju pomiritve duhov, je sestavljena ne le iz skupin, kS so se doslej nahajale t prejšnji vladi, temveč tudi iz skupin, ki so se doslej nahajale ▼ opoziciji oziroma, ld so stale ob stranL Na ta način se je razširila osnova, da bi v čim večji meri dosegli harmonično zblilanje vseh konstruktivnih sil.
To je delovna vlada, ki račana na sodelovanje narodnega predstavništva.
Zunanja politika ni prišla tekom dogodkov prejšnjega tedna nikoli v poštev. Tisti, ki so dolžni skrbeti za trajne in velike interese države, postavljajo znnanjo politiko visoko nad naš« notranje izprememb«. Zato je malone že odfeč vsaka izjava, da bomo ostali zvesti tako odnotajem tesnega sodelovanja z našimi prijatelji in zavezniki v Mali antanti in Balkanski zvezi, kakor tradicionalni politiki prijateljstva z našo veliko zaveznico na zapada — s Francijo. Prav tako pa ne bomo ničesar opustili, da ne bi poglobili prisrčnosti tvojih odnošajev tudi z vsemi ostalimi državami, prekinjeni t trajno željo, da kar moči iskreno sodelujemo pri čim boljšem mednarodnem sporazumu in pri gospodarski obnovi Evrope, zlasti pa pri okrepitvi in organizaciji mira, ki je vsem narodom toli potreben.
Silovit vtis v Belgradu
Petek dogodkov
Belgrad, 34. junija, m. Kakor je »Ponedeljski Slovenec< že poročal, je po zaključenih konzultacijah pri knezu-namsetniku bil včeraj ob 6 poj>ol-dne poklican na dvor g. dr. Stojadinovič, ki mu Je pri tej priliki Nj. Vi«, knez-namestnik poveril mandat za sestavo nove vlade. Mandatar krone g. dr. Stojadinovič je že »noči pričel razgovore z osebnostmi, ki so prihajale v poštev za sodelovanje ▼ novi vladi. Te razgovore je vodil pozno v noč
Glavni obrisi sestave nove vlade so bili določeni že prt snočnjib razgovorih. G. dr. Stojadinovič je danes te razgovore rano nadaljeval. Ze okrog 8 so pričeli prihajati v njegovo vilo v Ulici Milovana Glišiča na Topčiderskem brdu zastopniki posameznih političnih skupin in osebnosti, ki so se omenjale kot člani nove vlade. Tako so prišli v Stojadinovičevo vilo bivši minister Svetozar Stan-kovič, Mirko Komnenovič, Gjuro Jankovič, Nikola Preka, dr. Marko Kožulj ter dr. Mehmed Spaho.
Pred Stojadinovičevo vilo se je pri tej priliki nabralo veliko število domačih in tujih časnikarje*, ki so oblegali vse osebnosti, ki so hodile v Stojadinovičevo vilo in jim stavljali razna vprašanja. Tako so časnikarji postavili par vprašanj dr. Mehmedu Spahi ter ga vprašali, če je kaj novega. G. dr. Mehmed Spaho se je branil pred navalom časnikarjev ter se je samo izgovarjal, da za sedaj še ni nič novega ter da g. dr. Stojadinovič nadaljuje s sestavljanjem nove vlade.
Takoj za Spahora je prišel v Stojadinovičevo vito predsednik bivše samostojne demokratske stranke dr. Večeslav Vilder. Pri vhodu v vilo so ga časnikarji vprašali, če bo kdo njegovih ljudi vstopil v Stojadinovičevo vlado. G. Vilder je odvrnil, da za sedaj še ne ter da se dela na čisto drugi stvari, k Stoiaditnoviču pa da je prišel na njegov poziv.
Ko je g. Vikter odhajal od Stojaditioviča, je časnikarjem izjavil na njihova vprašanja, da je dr. Stojarfinoviče* prijatelj in da on ni ▼ tem trenutku nikaka politična činjenica. V šali je nadaljeval, da je bil pri dr. Stojadinoviču radi inter-viewa. Časnikarji se niso zadovoljili ter »o ga naskočiti z vprašanji, aii bo skoraj sestavljena vlada. Na to vprašanje je g. dr. Vilder odgovoril: »Mislim, da bo vse v najTcrajšem času gotovo.«
Ob 10 je prišel na Topčiderski grič g. Aca Stanojevič, bivši predsednik bivše radikalne stranke, v spremstvu Komnenoviča, G jura Jankoviča im Sveto-zarja Stankoviča. Ko je g. Stanojevič zagledal celo gručo časnikarjev, jih je začudeno vprašal: »Kaj pa Čakate tukaj? Vlada se menda sestavlja na drugem mesfu.it Časnikarji so sivolasemu predsedniku bivše radikalne stranke odvrnili, da čakajo tukaj, ker mislijo, da je že vse gotovo, nakar je g. Stanojevič odvrnil: »Pa naj se fe napravil« Ob tej priliki je g. Stanojevič, kakor se je pozneje Izvedelo, dal pristanek za vstop v novo vlado nekaterim članom bivše radikalne stranke.
Gb 11.45 je madatkr krone g. Stojadinovič odšei iz •vase "mt v spremstvu Aioe Panojev ica.
Mirka Komnenoviča, Svetozarja Stankoviča in Miloša Bobiča. Zbranim časnikarjem je g. Komnenovič dejal, da ni še nič gotovega. Časnikarji »o pričeli Startojeviču slavij ati vprašanja, v kaki smeri se razvijajo pogajanja za sestavo vlade. Stanojevič je na ta vprašanja smeje odvrnil: »Tega vendar jaz ne morem povedati, ker te pravice vendar odreja mandatu' krone.«
Nato je dr. Stojadinovič še sprejeti nekatere politične osebnosti v svojem kabinetu v finančnem ministrstvu, tako ministra za telesno vzgojo dr. Auerja, ki je nato časnikarjem odgovoril, da je bil pri mandatarju krone kot opazovalec. Časnikarji »o g. Auerja začudeno vprašali: »Kaj še nd gotova vlada?« Dr. Auer je odgovoril; »Pa bomo vendarle nekaj napravili.«
Ob 12 j« mandatar krone obiskal v vojnem ministrstvu vojnega ministra, armadmega generala in častnega adjutairta Nj. Vel. kralja Petra U. Per a Živkoviča ter po zaključenih pogajanjih z vsemi političnimi osebnostmi stopal z njim v razgovore. Ofc tej priliki na poti is finančnega v vojno ministrstvo g. Stojadinovič ni botel časnikarjem izjaviti ničesar drugega kakor to, da je vse v teku, in da bo časnikarje, ko bo vse končano, ž« pravočasno obvestil
Ko je dr. Stojadinovič odhajal od vojnega ministra, generala Živkoviča, je dejal časnikarjem, da ®e bodo pogajanja nadaljevala popoldne. Ob tej priKiki je mandatar kron« ie imel v glavnem sestavljeno vlado, kar sta pozneje potrdila dr. Spaho in dr. Behmen, ki sta obiskala dr. Stojadino-viča v kabinetu finančnega ministrstva. Bivši predsednik biviše Jugoslovanske muslimanske organizacije dr. Mehmed Spaho in bivši minister dr. Šef-kija Behmen sta časnikarjem samo odgovarjala, da j« že gotovo.
Ob 3 popoldne je kabinetni šef v fin. ministrstvu obvestil vse osebnosti, ki so prišle v poštev za sestavo vlade, da bo zaprisega novih ministrov ob 5 popoldne v veliki dvorani fin. ministrstva, kjer se vršijo vladne seje.
Proti 5 popoldne so pričeli v predsedništvo vlade prihajati novi člani Stojadinovičevo vlade. Prvi je prišel Komnenovič, za njim Svetozar Stankovič. Njima je sledil novi fin. minister Dušan Letica. Nato je prišel dr. Mehmed Spaho z dr. Belnnenom. Kmalu nato ie prispel Ignjat Stefanovič, za njim Gjura Jankovič, Miloš Bobič ter Stoševič, Preka in Auer.
Nekoliko pred peto uro se je pripeljal pred predsedništvo novi notranji minister dr. Anton Korošec.
Vsi ministri so nato položili prisego. Mini-i stre katol. veroizpovedi je zaprisegel župnik 1 cerkve Kristusa Kralja dir. Matko Petlič.
Ko ro ministri zapuščali predsedništvo vlade, ro jih obkolili številni časnikarji, ki so se zbrali pred predsedništvom vlade, ter jim Čestitali.
Ko je prišpl iz predsedništva vlade notranji -»liniBter dr. Korošec, so su> Vstopili »ni časnikarji,
ustvarjajoče sile v prid njegove Slovenije in njegove države, ki jo je pomagal ustvarjati »n graditi.
Le težko se da popisali iskreno veselje, ki je ves dan vladalo v prestolnici in ki se je v mogočnih valih prelivalo iz Ljubljane v podeželska mesta, trge in vasi ter prodrlo do večera gotovo že v najbolj oddaljene slovenske domove, kjer je narod šest let zvesto čakal vdan državi, svojemu voditelju in svojim pravicam. Še težje bo [»pisati, čustva radosti in hvaležnosti, ki jih bo ta vest rodila v globinah src pri vseh tistih tihih in zvestih, ki so tiho trpeli in se bodo sedaj tiho veselili. Zdi se, kakor da polje nova sveža kri po naših dolinah in gorah, noseč s seboj svežost in zdravje. Da, zdravje v iavnem življenju, ki g« sedaj ze tako dolgo iti bilo
Ko to pišemo, še vedno in neprestano pojejo telefoni, vprašanja sledijo vprašanjem. Se vedno prihajajo in odhajajo stari prijatelji, ki jih je dolgo čakanje le utrdilo v prepričanju, da ima vsaka laž svojo kazen, vsaka krivica svojeg-a sodnika. Pustimo, da to veselje žubori po slovenski deželi, prosto in svobodno, saj oznanja tudi veselje do dela, ki ga bo zbrano okrog svojega voditelja slovensko ljudstvo začelo s podvojenimi močmi, da zabriše zle brazde, ki so jih orala med njitm zadnja leta.
Izjava dr. Mačka
Zagreb, 24. junija, b. Današnje »Novosti« pri-občujejo Mačkovo izjavo, ki jo je dal dr. Maček na stanovanju dr. Dragoljuba Jovanoviča tujim časnikarjem, predno je bila sedanja vlada sestavljena. V teku razgovorov so časnikarji dr. Mačku stavili razna vprašanja, na katera je odgovarjal.
»Kakšno je vaše stališče glede na razvoj notranjih razmer?«
Dr. Maček: »Moje stališče je razloženo v resoluciji Kmetske demokratske koalicije. To je popolnoma moje stališče. Kar je bila včeraj potreba, ni bilo treba drugega, nego parafrazirati resolucijo.«
»Kako bi »e mogel razvijati položaj?«
Dr. Maček: »Tega ne vem.«
»Ali bi poslanci z vaše liste šli v skupščino ▼ slučaju, da g. Stojadinovič sestavi vlado?«
Dr. Maček: »Absolutno izključeno. V to skupščino ne gremo. Vzemite samo in glejte: kje more Mato Domovič, ki je dobil 10.000 glasov, sedeti z Matico, ki je dobil 315 glasov. Protikandidat Matice Antonič je dobil nad 11.000 glasov.«
»V mnogih političnih krogih v Belgrada se naglaša, da so težave v tem, da zahteva opozicija, da se sestavi nevtralna vlada, ki bi izvedla volitve in nato bi se pristopilo k reševanju notranjih problemov. Ali je mogoče, gospod predsednik, da se okrene in da se najprej napravi sporazum, nato pa, da bi se pristopilo k sestavi nevtralne vlade in izvedbi volitev, tako da bi nova skupščina imela izpeljati že dosežen sporazum med opozicijo in merodajnimi činitelji?«
Dr. Maček: »More. Zakaj ne! Jaz sem za vsako pot, po kateri se pride do sporazuma. Osebnosti so irelevantne. Kdo bi mogel imeti več zaupanja v kako osebnost, kdo drugi manj, v nekatere pa sploh nobeno zaupanje.«
»Ce bi prišlo do nevtralne vlade, aH bi izvršila tisto, kar vi zahtevate?«
Dr. Maček: »Pustimo to. Tisti, ki to morejo, že vedo za način.
JUGOSLAVIJA SI JE OSVOJILA BALKANSKI POKAL
JUGOSLAVIJA : BOLGARIJA 3:3 (2:2)
Sofija, 24. jun. m. Tekma za prvenstvo balka-nijade je pričela 10 minut pred 5 na igrišču Junaka ob navzočnosti 25.000 gledalcev. Prisostvovala je tudi kraljica Ivana. Dež, ki je padal ves dan, ni popustil niti za časa igre. Teren je bil zelo slab. Vse tekme na tej balkanijadi so se odigrale na blatnem terenu. Naši so bili v tej poslednji tekmi slabši kakor pri prvih dveh. Temu je vzrok .utrujenost, težak teren in burno drukanje 25.000 glave publike, ki je bila vsa na strani domačih. Proti pričakovanju so bili danes najslabši oni naši igralci, ki so bili v prvih dveh igrah najboljši. V drugem polčasu je igra potekala enakovredno za oba tekmeca.
Ko je predsednik nogometne federacije g. Ivanov javil, da je peti bolgarski turnir končan in da je po doseženem rezultatu in po razmerju golov Jugoslavija prva in Bolgarija druga, je publika zelo godrnjala in zabavljala. Z neodločenim rezultatom pri tej zadnji tekmi so naši uspeli, da j obdrže pokal, ki so ga prvič pridobili lanskega leta v Atenah. Iz te balkanijade je izšla Jugoslavija kot prva, Bolgarija druga, Grčija je bila tretja in Romunija zadnja. Naš reprezentanca je odpotovala nocoj ob 8.28 iz Sofije v Belgrad.
JUGOSLAVIJA SE PRIHODNJE LETO NE
UDELEŽI BALKANIJADE
Sofija, 24. junija, m. Goup-komite je na včerajšnji seji odločil, da bo prihodnja bafkanijada v Bukarešti namesto v Belgradu, kjer bi se po pravilih marala vršiti. To je Romunija dosegla 4 pomočjo Grkov, kajti glavni predsednik, ki je to odločil, ie Grk. Naš delegat dr. Andrejevič je proti tej odločbi protestiral ter izjavil, da se Jugoslavija, ako ostane pri tem sklepni, ne bo udeležila prihodnje balkanijade. Končno odločitev o tem, ali se naši ne bodo udeležili balkanijade, bo padla na seji Jugoslovanske nogometne zveze.
ODLIKOVANI VODITELJI REPREZENTANC
Sofija, 24. junija, m. Na včerajšnjem banketu, ki ga je priredila sofijska občina v čast reprezentancam, je bolgarski kralj Boris odlikoval vodje vseh teh reprezentanc z redom sv. Aleksandra IV. stopnje. To odlikovanje je dobil tudi dr. Andrejevič, a zvez in kapetan Boško Simonovič je bil odlikovan z redom za državljanske zasluge.
Zagreb. Vremenska napoved: Precej oblačno, toplo, ponekod bo morda grmenje.
Dunajska vremenska napoved. Brez sprememb. Se topleje. Krajevne nevihte.
mu čestitali ter ga prosili, da bi ae z njimi slikal, češ: »Že tako dolgo se niste slikali z nami.« G. dr. Korošee je ustregel njihovi prošnji ter se za trenutek ustavil, da so fotoreporterji lahko pripravili aparate.
Nato se je dr. Korošec takoj podal v notranje ministrstvo, kjer ga je v kabinetu tega ministrstva pričakoval dosedanji notranji minister g. Velja Popovič ter mu pri tej priliki izročil posle notranjega ministrstva. G. dr. Korošec je nato sprejel pomočnika notranjega ministra Antiča. načelnika za javno varuost Laziča in Ljubisavljeviča ter šefa računovodstva Simiča.
Tudi ostali ministri so po prisegi takoj odšli v svoie prostore ter sa od /lo« »/Inn ji h ministrov prevzeli posl«.
Potrebno pojasnilo
KadarkoH se ra znesejo vesti o morebitnih političnih spremembah, vsakokrat se pojavi v kavarni, gostilni, na uiici in zunaj na vasi nek poseben tip ljudi, ki iznenada in nepričakovano odkrivajo vsakemu, ki jih utegne poslušati — pa naj bo priljčno ali neprilično —, da imajo čisto svojevrstna politična navdihnenja, za katera bi prav za prav bilo treba, da zanje zve vesoljni svet. Predvsem teh junakov ne boste nikdar videli pri stvarnem delu, pač pa so veliki samo v besedah. Oni vse vedo in sicer bolje vedo, kot kdorkoli; imajo zveze s tem in onim (vedno s< imenujejo odlična imena), pravkar so konferirali s to in to merodajno politično osebnostjo, ki zopet črpa svoje informacije iz tega in takšnega vir«, 'Vsi ti politični čvekači so izključno ljudje senzacije, brez ustaljenosti, brez smotrenega hotenja in tudi brez resne notranje volje in potrebe, da bi za stvar, ki jo navidez tako goreče na zunaj zastopajo, tudi kaj žrtvovali ali trpeli. Ob prvi burji, ki pride nanje, se poskrijejo kakor murni, pakti-rajo na tihem tudi s političnim nasprotnikom in se mu prodajajo z vso svojo osebno revščino. Kakor hitro pa veter malo drugače potegne, se takoj junaško potrkajo na prsi, naštevajo, kaj so vse doprinesli in žrtvovali za svojo »ravno politično linijo«, že se rinejo v prve vrste in splofr ni nikogar, ki bi bil tako dosleden in značajen, kakor so vedno bili oni. Za dokaz vale najhujše kamenje na nasprotnika, ki so mu še včeraj hlapčevsko lizali pete, mojstri bo v drznih kombinacijah, kako najradikalneje vse uničiti in zatreti, kar ni vedno bilo »naše«.
Priznajmo, da takih tipov tudi v naših vrstah ne manjka. TI junaki širokih ust se največkrat niti ne zavedajo, koliko dobri stvari dejansko škodujejo. Kljub najžalostnejšim skušnjam iet -rit-nes ne uvidijo, da je politični nasprotnik: nedosegljiv mojster v prisluškovanju ln da je njegova politična moč skoraj izključno zgrajena na mojstrsko razpredeni mreži ovaduhov in denuncijan-tov, ki vsako nepremišljeno besedo še gorko ser-virajo dalje, primerno popoprano in garnirano. Bolni izrodki kavarniških in oštarijskih veleumov, trapaste zaletelosti kakega krajevnega »voditelja« se potem umetno posplošijo kot strahoten in krvav, če le mogoče protidržaven in veleizdajniški bav-bav.
Ako in kadar bomo prišli do soodločevanja pri javni upravi in na vodstvo državne politike, jjomo prinesli s seboj delo in ne besede, bomo potrebovali tihih in molčečih delavcev in ne čve-itačev, ki mislijo, da je politično delo v tem, da trosiš okrog sebe politične »senzacije« in daješ bedaste izjave. Zato vse naše resne ljudi opozarjamo, naj takim klepetuljam takoj z vsega početka zavežejo jezik, sicer pa naj se jih izogitiajo tn poskrbe, da ne dobijo vpogleda v nobeno stvarno delo. Kajti te vrste ljudje so stvarnemu delu le i balast in so zmožni, da s svojo gobezdavostjo in neumnostjo preprečijo vsako še tako dobro mišljeno akcijo.
Sprejem kardinala Hlonda
Belgrad, 24. junija, m. V zunanjem ministrstvu je izdan ceremonijal za sprejem papeževega legata za evharistični kongres v Ljubljani, kardinala Hloti-da. Za kardinala-legata in njegovo spremstvo je pripravljen salonski vagon. Odrejeno je tudi, da se razobesita papeževa in državna zastava. Kardinala bo ob prihodu v našo državo pozdravila tudi častna vojaška četa. Sprejemu bo pa prisostvoval kot zastopnik pravosodnega ministra načelnik katoliškega oddelka v tem ministrstvu dr. Cičič. Zunanjega ministra bo zastopal šef protokola Ika Novakovič z višjim uradništvom tega ministrstva.
G. Eden v Rima
London, 24. junija, b. Diplomatski urednik »Morningposta< potrjuje vest, da bo Eden v Rimu poskušal preprečiti abesinsko-italijansko vojno. Če se to ne bi posrečilo, je računati s tem, da bo prišlo v začetku septembra do izbruha sovražnosti. V vladnih krogih držijo v strogi tajnosti predloge, ki jih je Eden stavil Italiji. Abesinija je morala dati Italiji razne gospodarske koncesije, dalje pravico do uporabe nekaterih studencev in pašnikov v pokrajini Ogadenski itd. Anglija bo storila vse, da Italija ne navali na Abesinijo. Vest, da bi Velika Britanija bila pripravljena Italiji priznati protek-torat nad Abesinijo, je neresnična.
Chiappe - pariški župan
Pariz, 24. jun. c. Danes je bil bivši policijski prefekt Pariza Jean Chiappe izvoljen za jiariškega župana. Izvoljen je bil s 54 proti 26 glasovom. Chiappe je bil leta 1934 meseca februarja odstavljen kot policijski prefekt in sicer zaradi spora, ki ga je zaradi Staviskyjeve afere imel s takratnim ministrskim predsednikom Daladierom.
KUBANY-JEV MATE ČAJ
tirani ter urepCn 2ivce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetu, regulira delovanje si ca in ledvic. Kd ir pa redno pije., se niu nI bati ne gihta nc ievme. Dobi se v vseli leknrnah v origtnnlnln zavojih po oln 15 — alt prt zastopstvu: Lekarna Mr. Mltivoj l.euslek, Ljubljana, Resljova e. 1, «ko poSljcte v naprej Din 15 —.
Cnnpinllri ltirj.fi. jnvrj nA^C!!tStS£!t nK(n na r.^nftI
Ameriški Slovenci na evh. kongresa
Ljubljana, 24. junija.
_ Z nezmanjšano radostjo smo danes pozdravili drugo skupino ameriškib Slovencev, ki so prišli na evharistični kongres v Ljubljano in po dolgih letih zopet obiskali domovino. Že pred dnevi, ko smo pozdravljali prvo skupino ameriških Slovencev, smo jim izrekli prisrčno dobrodošlico, prav tako pa smo pripravili današnji drugi skupini krasen sprejem. Na kolodvoru se je ob 'A na 9 zbralo zelo številno občinstvo. Godba >Zarja< je ob prihodu Američanov zaigrala radostno koračnico. Med navdušenim pozdravljanjem so naši dragi Američani izstopili. V tej skupini je bilo 37 potnikov, med temi je bilo 15 Hrvatov; 22 Slovencev je izstopilo na ljubljanskem kolodvoru. Ti ameriški Slovenci in Hrvati so prišli čez morje z ladjo »Champlain«, ki je last francoske družbe »Transatlantique«. Ta družba je tudi lastnica največje ladje »Normandie«, s katero je prišla prva skupina Slovencev na evharistični kongres.
Po prvih osebnih pozdravih na kolodvoru je nato oficielno pozdravil v imenu g. bana in državnih oblasti aošle izseljence ravnatelj izseljenskega urada g. Fink. V imenu mestne občine je pozdravil goste zastopnik g. župana dr. Miss. Za njim je pozdravil goste predsednik pripravljalnega odbora za evharistični kongres dr. Žitko, ki je izrazil veselje domovine, da sprejema verne sinove iz daljne Amerike, ki ae bodo skupno z vsem narodom, poklonili sv. Evharistiji in bili deležni skupnega narodnega veselja. Ameriški Slovenci nam morejo biti v marsičem zgled, ker so ostali zvesti svojemu narodu, zvesti pa so ostali tudi katoliški veri, kar ravno dokazuje njihova udeležba na evharističnem kongresu. V imenu Rafaelove družbe
ie pozdravil ameriške Slovence župnik p. Za-rajšek, ki je naglašal, da sprejema domovina svoje rodne sinove tako, kakor sprejema mati, obenem pa je povabil vse izseljence na izseljenski kongres, ki bo 1. julija v Ljubljani. V imenu narodnega izseljenskega odbora je
S ozdravil ameriške Slovence g. Kravos. V du-ovitem govoiu je odgovoril edini duhovnik v tei skupini ameriških Slovencev, župnik gosp. Aleksander Urankar iz Chicaga. Naglašal je, da so ameriški Slovenci na poti v domovino, pripravili cel sod solz, da jih potočijo od radosti pri svidenju v domovino, toda ameriški Slovenci so se na meji ustrašili financarjev. Vendar pa se ameriški Slovenci tudi danes pri tem krasnem sprejemu ne morejo razjokati, temveč le veseliti se krasnega sprejema. V Ameriki ljubijo Slovenci najbolj pesem »Domovina ljubi kraj ...« Ameriški Slovenci se bodo v stari domovini navžili duhovnih dobrot, ki jih jim bo dal evharistični kongres, in pa telesnih, ki jih bo dalo to ljubo solnce, sija-joče nad slovensko zemljo. Po tem govoru so se navzočnim zalesketale solze v očeh.
Ameriške Slovence so poleg navedenih govornikov sprejeli na kolodvoru tudi drugi zastopniki, tako g. Marinček v imenu Delavske zbornice in direktor dr. J. Bohinjec v imenu OUZD. Prišle ameriške Slovence je vodil g. Leo Zakrajšek iz Chicaga, brat župnika p. Kazimir-ja Zakrajška. Njemu je ga. Sirčeva iz Ljubljane izročila velik in krasen šopek slovenskih nageljev. Amer. Slovence je podjetje »French Linec, največja francoska paroplovna družba, pogostilo v hotelu »Miklič« Drage ameriške sorojake na domačih tleh toplo pozdravljamo kot prve med prvimi gosti našega evharističnega kongresa in kot zveste sinove domovine in naše verel
Vaja 500 pevcev na Stadionu
Resnično: slovenska ljubezen do Evharističnega Kralja ni puhla beseda; življenje je, pravo življenje, ki se ne straši žrtev in je veselo, čeprav bi ga tlačilo sto in sto težav. To so dokazali naši vrli pevci, so dokazale naše odlične pevke to nedeljo na Stadionu. Nad 500 se jih je zbralo h glavni vaji za petje, ki ga bodo izvajali med slovesno sv. mašo papeževega legata v nedeljo, 30. junija dopoldne. Prišli so z vseh strani, z vozovi in kolesi, pes in z vlaki, prišli veselih obratov in pojočih src, da jih je moral sam Bog biti vesel.
Ob treh popoldne se je ves impozantni zbor lotografiral. Nato pa so se razvrstili pevci in pevke na stadionski brežini na evangeljski strani glavnega oltarja in že je njihovo živahnost široka kretnja dirigenta stolnega dekana dr. Kimovca spremenila v ubrano resnost. Mogočno so zado-neli akordi himne »Ti si Peter«. Več tisoč Ljubljančanov in okoličanov, ki so se pa v velikanskem prostoru kar izgubljali, je prisluhnilo, se čudilo izvežbanosti zbora, pa prav tako akustičnosti sta-dionskega prostora. Kamorkoli si stopil v Stadionu, povsod si vse slišal, da so ljudje kar re-kali: čemu tu treba zvočnikov!
Pri skoro dve uri trajajoči vaji so pevci odpeli celotni program za slovesno mašo, pa nadeli
še kongresno himno in himno »Povsod Boga«. Poslednjo so pomagali peti tudi oni, ki jih je prignala v Stadion i radovednost i želja, da bi bilo za kongres vse kar najlepše. Vaja je potrdila vsa pričakovanja in bila že kar veličasten uvod v kongresne praznike.
Pevci, pevke! Ohranite to dobro voljo in tega duha požrtvovalnosti prav do kraja kongresa in še čez! Velikansko nalogo boste izvršili in na prav posebno učinkovit način evharističnega Kralja počastili.
Veličastna manifestacija na Rožnihu
Vič, 24. junija.
Včeraj zvečer je bilo na Rožniku toliko vernikov, kakor dosedaj gotovo še nikoli. Za viško faro je bil blagoslovljen evharistični križ.
Ob 8 se je pričela pomikati procesija s prižganimi svečami od kapelice pri Čadu. V procesiji so bili močno zastopani tudi možje in fantje vsi s svečami. Po prihodu na vrh je viški župnik p. Teodor Tavčar križ blagoslovil in imel kratek in pomemben nagovor, potem pa so se vršile pete
ALBUS terpentinovo milo
Za vse dni-in za vse perilo.
Dve slovesnosti v Celju
Mladina evharističnemu Kralju - Blagoslov Poselshega doma
Celje, dne 24. junija.
Ko si stopil ▼ nedeljo popoldne ▼ dvorano Slomškovega doma, te je prekinilo čuvstvo majskega jutra. Saj je bila vsa dvorana v vencih in
cvetju. Nad odrom pa ee je vil napis: Slava evharističnemu Kralju. Mladina, ki obiskuje šolo pri šolskih sestrah, je priredila lepo in prisrčno slovesnost, da se že v Celju pokloni evharističnemu Kralju.
Program je obsegal tri dele. 1. Pozdrav in zahvala vsem dobrotnikom, zlasti ge. tovarnarja Kne-aa, ge. Ropasovi in ge. Kuperjevi, ki *o deklicam za evharistični kongres oskrbele globoko umetniško zamišljen praporček in svetlo modre oblekco z belimi ovratniki. Višek te točke je bil, ko so v prelestno luč prinesli ljubko zastavico, ki jo je učenka Jelica Žuža pozdravila s p. Krizostomovo pesmijo »Naš prapor«.
Drugi del je bil marijanski, saj pridemo le po Mariji k Jezusu. Na sporedu so bile zborne deklamacije in pevske točke.
Tretji del je bil čisto evharističen. Na visoki gori se je dvigala sijajno razsvetljena monštrainca. K njej so se po beli cesti epenjale belo oblečene deklice. Nekatere so ji biile že čisto blizu. Navdušena deklamacija, ki je pokazala vso sliko, je izzvenela iz nedolžnega dekliškega grla. Pač je človek ta trenotek zaželel biti uvrščen med one, ki se s toliko ljubeznijo bližajo sv. Evharistiji
A za razmišljanje m bilo časa. Že so prirajale na oder belo oblečene deklice. Rajale so in pele in vprizorile igrokju: Sv. Pashal Bajlonski, zaščitnik evharističnih kongresov. Nad vse prisrčno je bilo, ko so navdušeni mladi igralci in igralke priklicali iz nebes svojega prijatelja sv. Pashala. Na ozaljšanih nosilih so ga prinesli na oder in med prepevanjem evharistične himne odnesli na ljubljanski evharistični kongres.
Skoraj istočasno je bila v sosednji hiSi v Vod-nftovi ulici druga lepa in prisrčna slovesnost Obširno smo že poročali v »Slovencu«, da se je celjski Poselski zvezi posrečilo priti do lastnega doma. Ko so bile izvršene vse potrebne adaptacije v pritličju, je bilo sklenjeno, da bo blagoslovitev novega doma. To se je zgodilo v nedeljo popoldne s skromno, a zato tembolj prisrčno slovesnostjo.
Članice in njihovi prijatelji so popolnoma napolnili prostor v pritličju. Zbor služkinj je pod vodstvom ge. Mikelnove zapel uvodno pc.»em, nato je pa mala Mirijam Debeljakova pozdravila g. prof. Kovačiča, ki je takoi nato blagoslovil novi dom. Sledila je slovesna posvetitev novega doma presv. Srcu Jezusovemu. G. prof. P. Kovačič je imel ob tej priliki slavnosti primeren govor, v katerem je izrazil željo, naj bi novi dom vedno sprejemal lačne, žejne, in trudne popotnice, ker le tako bo popolnoma služil svojemu namena. Nad njim naj pa čuje presr. Srce Jezusovo, katerem smo ga izročili v varstvo. Ob koncu posvetitve so vsi navzoči stoje zapeli himno »Povsod Boga«. Sledil je kratek koncertni program. Zbor služkinj je pod vodstvom ge. Mikelnove odpel nekaj prisrčnih pesmic. Predsednica Poselske zveze gdč. Terezija Skrbče-va se je nato zahvalila vsem, ki so pripomogli, da so dobile služkinje svoj dom, članice pa prosila, naj vlada med njimi vedno sloga in prijateljstvo. Končno je pozdravil navzoče še predsednik Jugoslov. strokovne zveze v Celju g. Krajnc.
Kranj
Tudi otroci Marijinega vrtca v Kranju so prav lepo pripravljajo na evh. kongres. To so pokazali v nedeljo, 23. jun. popoldne. Slovesno je bil blagoslovljen njihov novi prapor, s katerim pojdejo na kongres. Nato je bila prav dobro uspela evharistična akademija na prostem. Lepim dekla-macijam, govoru in petju sta sledili igrici »Sv. Tarcizij«» in »Sv. Pashal«. Nadvse prisrčni sta bili zadnji točki. Deklice iz otroškega vrtca so izvajale simbolične vaje ob spremljevanju evh. pesmi. Nastop deklic iz Marijinega vrtca z venci, v katere je bil vpleten kot evharističen simbol zlat pšenični klas, je zaključil to lepo prireditev. Otroci so zelo resno vzeli svojo nalogo in videlo se je, da so se poglobili v svoje vloge. Naj ljubezen naših najmlajših do presv. Evharistije vzbudi tudi v nas tako iskreno hrepenenje po evharističnem Kralju, da bomo šli s pripravljenimi srci na kongres, ki naj res prenovi in posveti vse naše življenje.

; v rrj m^i se jr rodil • IVAN VRHOVNI K i
'TRNOVSKI 2 OPNI K i
uuBtjANSKi -ČASTNI MLSČAN
• zgodovinah
BI y» VI i¥A 4 S 1 10M
V ututijo so na cerkvem uisi pn sv. t-eiru v ljudi jam slovesno odkrili spominsko mosčo pokornemu trnovskemu župniku in zgodovinarju Ivanu Vrhovniku
litanije na prostem, ker je bila cerkev za množico ljudi, cenjeno na 4000, premajhna. S himno Povsod Boga in pesmijo Kraljevo znamenje križ stoji je bila ta verska slavnost zaključena. Križ je
električno razsvetljen. Prostovoljnemu delu mož in fantov, ki so imeli s postavitvijo križa po svojem dnevnem delu še mnogo truda pozno v noč, pa vsa čast in priznanje.
Pranfois Mauriac:
Skrivnost velikega četrtka
Prvo obhajilo in sv. popotnica
»Kako naj popišem najlepši dan svojega življenja? Kako naj izrazim svojo radost, ko sem se prebudila ob zori! In potem, kako spoštljivo, kako nežno smo se poljubile z vzgojiteljico in starejšimi tovarišicami! Kako prekrasno je bilo v oblačilnicil Bila je polna snežink, ki so naju eno za drugo odele v svojo snežno belino...«
Sv. Terezika Deteta Jezusa.
»O os pod, ne bom te zrl več S telesnimi očmi...« (Sv. Janez sv. Križa na smrtni postelji, ko so mu prinesli zadnjo popotnico.)
Kdo naj spreumeje zakrknjenost in natančnost današnjega človeka? Kako osamljen je Kristus v zakramentu ljubezni! Kako brezmejna je zaslepljenost modernega človeka glede te skrivnosti I To moremo najlaže presoditi, če pomislimo, kako pojmujejo (vsaj na Francoskem) skrivnost sv. Evharistije in kaj gledajo v prvem sv. obhajilu.
Resda, da je še mnogo ljudi, ki so do srca ganjeni, ko vidijo na dan skupnega sv. obhajila, kako se pomikajo po ulicah cele vrste drobcenih, belo oblečenih nevestic in praznično nalikanih dečkov, ki se ne morejo privaditi prvemu svojemu modnemu ovratniku. A kljub vsemu temu lahko pribijemo ludi to dejstvo: za mnogotere družine, zlasti delavske, prvo sv. obhajilo ni nikak dogodek, ki bi kaj pomenil za njih duhovno življenje, marveč z njim je navadno vse pri kraju. Kajti prvo obhajilo smatrajo za nekako spričevalo, da je deček ali deklica odsedaj odrasla Cerkvi in duhovniku, češ, se-
daj se pričenja resnobnost življenja.
»Najlepši dan v življenju!« Tako pravimo. Ali s to svojo formalitetnostjo ne ovekovečujemo izdajstva s poljubom? Koliko otrok v resnici prejme Kristusa! A njih obhajilo je često le znamenje, da hočejo sedaj Kristusu obrniti hrbet.
Res je pa tudi, da izvoljene duše na ta dan sklenejo s samotnim Botrom sveto zavezo. Koliko duhovskih poklicev je vzklilo pod soncem milosti prvega sv. obhajila. Kako rada se je spominjala Terezika Deteta Jezusa »prvega sladkega poljuba«. Pri njej, kakor pri večini srednje razvitih ljudi, ta poljub ni bil Judežev poljub, marveč začetek za veze, ki se ni nikdar razdrla. »Najino srečanje se ni moglo več imenovati navaden pogled iz oči v oči, marveč popolna duhovna spojitev in združenje. Nisva bila več dva. Terezija je izginila, kakor izgine kapljica vode v brezbreznem morju. Ostal je le Jezus .. .«
Zopet pa bo treba priznati, da je celo v katoliških deželah pravih kristjanov, ki so doumeli skrivnost sv. Evharistije do dna, le peščica v primeri z ogromno množico mlačnežev. Kdo pa so neki tj pobožni, v molitev zatopljeni ljudje, ki hodijo vsak dan k sv. maši, čeprav jih brezbrižni svet šc tako po strani gleda? Nekaj starih ženic in nadležnih starčkov, to je vse. A Bog vedi, zakaj imajo ti ljudje tako čudne navade, ki nas kar bodejo v oči! Slabi kristjani si še poklekniti ne upajo poleg njih, pravi kristjani pa bi radi za njimi skrili svojo revščino. — To so edino pravi, srčni prijatelji Kristusovi. Kadar vidim, kako upirajo svoje oči v drobno hostijo, kar ostnnim. Te njih oči se mi zde kot oči centurionove, ki zro skozi vsa stoletja. V njih ponižni molitvi vidim podobo Kananejke, ki je padla na kolena pred Zveličarjem. Ko hite v cerkev k zgodnji maši, se spomnim na Caheja, ki je radostno pohi»el h Kristusu. V njih zamaknjeni, goreči pobožuosti slutim žar ljubezni, ki je v njem zgorevala Marija Magdalena.
Sleherni dan prihajajo isti ljudje k sv. maši. Vsako jutru vidiš v cctkvi isto peščico pianih duš, I ki jih svet prezira. Včasih se porazgube. A vendar
se vedno zopet najdejo v hiši Gospodovi. To so. vsi tisti, ki jim duše ni razjedel verski dvom, tisti, ki pred in po obhajilu nekam nagonski in iskreno, prirodno vedno in vedno ponavljajo iste besede molitve, kakor so prikipele prvim kristjanom iz mladostno krščanskega srca. Iz teh molitev, teh besed veje neodoljiva moč in čar. Dozdeva se nam celo, da skozi dolga stoletja niso nič zgubile svoje vsebine, čuvstvenega prizvoka in barvitosti. Cesto imajo toliko moč, da lahko prebijejo svinčeno nebo in mahoma okrepe in namočijo izsušeno človeško srce s svežilnim dežjem. Samo da zavpije srce: »Moj Bog in moj Gospod!« in nebo se milostno odpre in usuje dež milosti božje, da reši usehlo srce človekovo.
O, da bi nam bila dodeljena milost, da ne bi umrli brez svete popotnice! Da bi lahko stopili v skrivnostno kraljestvo smrti z edinim prijateljem, Jezusom. Zakaj On edini sme in more prestopiti prag večnosti. O, da bi nam bila dana mik>st, da najdemo v somraku in senci svoje smrti Tistega, ki se poniža tako globoko, da daje v jed svoje meso, v okrepčilo svojo kri in v večno zveličanje svoje božanstvo našemu umirajočemu, že napol razpa-lemu in trohnelemu telesu. Naj bi On slišal naš zadnji neslišni vzdih, ki ga nobeno uho na tem svetu ne bo moglo več slišati! O, ko bi naš poslednji dih, ki ne bo več orosil zrcala pred usti, skalil Njegovo božansko oko v smrtnem poljubu ljubezni! O, da bi mogli večno zasnuti s Kristusom v naročju sv. Evharistije in se prebuditi pred nogami Kristusa, Kralja jn Zmagovalca sveta. Naj bo hvaljen in slavljen radi našega brezmejnega upanja, da ne bomo umrli sami.
Strahopetneži! »Strah vas je smrti!« Kako lahko je z eno samo tako besedo porušiti in omajati naše upanje in nade na srečno smrt! Res da je mnogo ljudi, ki jih misel na smrt omami, prevari in jim vzame veselje do življenja. A drugim daje misel na smrt pravo pojmovanje življenja in njega zmiselnosti. Mar je to junaško, če si ne upamo pogledati smrti v oči? Vprav to je junaško, če premišljuješ o smrti, spoznavaš nje zmisel in si vprav
radi njene neizbežnosti ter skrivnostnosti oblikuješ svoj večnostni obraz. Nje veličina in veličastvo se je javilo tudi brezvercem in nekristjanom. Koliko bogastva so črpali iz premišljevanja, razglabljanja nje bistva in zmisla veliki duhovi starostnega sveta, in celo moderni, kakor Montaigne, Goethe, Proust in drugi? Toda vsem tem mislecem ožarja bežno življenje in puhlo človečnost bledi, mračni soj smrti. Z mislijo na smrt so si ti velikani duha bogatili in gradili svoje sjx>znanje o človeku, še tik pred uro, ko začne kositi Smrt svoje žrtve, so ti ljudje v vsej naglici še izvabili nekaj skrivnosti iz nje.
Mi pa, ki smo krenili proti vratom, katera se odpirajo v neslutena nebeška obzorja, se v svojem koprnenju zaziramo v vse nekaj drugega, kakor sc nejasna spoznanja v siju smrti. Mi upiramo svoje oči na višjo silo, prapočelo, ki v nje jarkem žaru gledamo svet in njega zmisel. lalova, da, celo sira? na bi bila za nas misel na smrt, ko bi hoteli z njo le razglabljati psihološka vprašanja in si izbirati svojo življenjsko pot: stoični pokoj ali pa hedom-stično mrzlično uživanje. — Toda mi. ki imamo živo vero, gledamo na to vse drugače. Ko prestopimo strahotni prag posmrtnosli, uzremo zabrisano, a vzvišeno podobo »hčerke Nadice«, kakor imenuje Peguy drugo izmed treh čednosti. Kakor mlade mučenice, ki so iztrgale rabljem sv. Rešnje Telo, tako pritiska ta »Nadica« z nežnimi ročicami n? svoje prsi kelih, kjer je za nas pripravljena 'poslednja hostija.
Takšno zatočišče nam je pripravila večna Ljubezen na veliki četrtek. Toda nikar ne mislimo, da je to le gostišče, kjer je miza že pogrnjena in kjer nas Bog že pričakuje in hoče ostati pri nas, čeprav je že kesno! To je vse res. O tem ni dvoma. To tolažljivo dejstvo morajo ime*i pred očmi ljudje plahega, slrtega srca. Jacques Rivičre pravi nekje-»To je prav tako kakor če kdo vsepovsod išče in se ozira naokrog, pa ne more najti, kar mu kažeš. Te-
j daj ga moraš potrepljati po ramenu in mu dopove-daii: ,Giej venuari tu je, čisto blizu! Vidiš!«
1	(Nadaljevanje eiedL)
Prebivalstvu Ljubljane
Še nekaj dni in Ljubljana bo pozorišče po zunanjosti tako obsežnih in po notranjem smislu tako bogatih slavnosti, kakršnih ni še nikdar doživela. Teh slavnosti se bo naša ožja slovenska domovina udeležila v ogromnem številu. Vso pozornost pa smo dolžni darovati številnim gostom, ki dospejo iz inozemstva, dalje našim izseljencem, ki menda tudi še nikdar niso v tolikem številu obiskali domovine, pa prav tako bratom in sestram, ki dospejo iz naših južnih škofij. II. evharističnemu kongresu za Jugoslavijo bo prisostvoval sam sv. oče Pij XI. po svojem posebnem odposlancu prvem cerkvenem knezu bratske Poljske Nj. Era. kardinalu Illondu. Prvikrat se bo zgodilo, da bo stopil na svobodna jugoslovanska tla službeni zastopnik vrhovnega poglavarja sv. Cerkve. Kongresnim svečanostim pa bodo prisostvovali tudi najvišji predstavniki naših domačih oblasti.
Ljubljana je ob vseh podobnih prilikah pokazala, da čuti s polno slovansko gostoljubnostjo ter da se zaveda velike tujsko-prometne važnosti takih prireditev. Ce kdaj, je Ljubljana za II. jugoslovanski evharistični kongres poklicana, da posveti številnim gostom in evharističnim romarjem vso svojo pozornost. To pozornost naj med drugim pokaže zlasti tudi z bogato okrasitvijo hišnih fasad, oken in balkonov ter s čim učinkovitejšo razsvetljavo v času, ki je za to določen.
Glede okrasitve: Okrašene naj bi bile prav vse hiše v mestu ter hiše, ki se držijo neposredno mesta, zlasti bogato pa še one ulice, po katerih se bodo vršili sprevodi. Slavnostni značaj naj bi mestu dale predvsem številne zastave. Običajno obešamo na hiše le po eno zastavo. To pot naj bi se raz hiš vilo po več zastav, državnih in papeških (papeška: rumena barva sporedno z drogom, na rumeno sledi bela, ne kakor pri državni, kjer barve padajo navpično na drog).
n An ni
MESIJA
ORATORIJ
za soli, zbor ln orkester
VellKa dvorana „UNION" v Ljubljani
_20. ln 30. junila ob žl._
© Sestanek časnikarskega odseka za II. jugoslovanski evharistični kongres ima danes ob 4 popoldne važen sestanek v običajni dvorani. Prosim, pridite vsi in točno! — Vodja.
© Gospodične-strojepiske, ki bi bile pripravljene za časa evharističnega kongresa žrtvovati kako uro v prid kongresu, vabimo, da se zgJasijo danes v torek med pol 5 in 5 v palači Vzajemne zavarovalnice, Miklošičeva cesta 19, I. nadstropje.
© Gospode poklicne fotografe vabim, da se zglasij,o danes med 6 in 7 zvečer pri meni v pisarni Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, I. nadstropje, radi sodelovanja pri prireditvah evharističnega kongresa. — Vodja poročevalske službe.
© Na naslov mestnega magistrata. V Tavčarjevi ulici si lasti neki trgovec pravico, da prepreza že skoro ves mesec celo široko cesto z neukusno reklamno rjuho. Dasi to že vobče iz javnih ozirov ni dopustno, je to v dneh kongresa že kar škandal. Ko imajo tu mimo iti veličastni sprevodi, ko ob eni strani mesto samo razobeša zastave, ko naj tudi občinstvo krasi poslopja z zastavami in cvetjem ter razsvetljuje okna, naj pa ob sprevodih v vetru frfota ta velika, že razcefrana reklamna plahta! Ako nima dotičnik sam nobenega obzira na javnost, zahtevamo odločno, da mestni magistrat sam nemudoma da odstraniti to neobičajno »lepoto« »velemesta«. Za bodoče pa protestira vsa okolica proti kaki enaki uzurpaciji lepe javne ulice.
© Ljubljana, poskrbi tudi za to! Centralnemu odboru za evharistični kongres je bila predložena tudi tale zadeva: Pri šentpeterskem mostu se izlivajo v zaprto strugo Ljubljanice stranišča vsega ljubljanskega centra. Vsa ta nesnaga se ne odteka, ampak se razteza nazaj v vedno plitvejši obliki do mesarskih stojnic in povzroča neznosen smrad. Ali bi ne kazalo te nesnage pri šentpeterskem mostu provizorično zajeziti, da bi se odtekala navzdol proti Kodeljevem?
0 Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča ponovno, da bodo trgovine v zmislu sporazuma z glavnim odborom evharističnega kongresa in Po-
Danes in v četrtek zvečer
Koncert votaShc godbe
na vrtu grand hotela ..UNION"
Pravtako naj bi bile fasade pokrite Se z malimi zastavicami. Balkoni naj bi bili drapirani i lepimi preprogami in trobojkami. Kot okras za fasade bi prišli v poštev okrogli venci, od katerih Be spuščajo dolgi trakovi, ali pa girlande. Vsa 'okna, balkoni, izložbe itd. naj bi bile čim bogatejše okrašene s cvetjem, ki ga je prav v tem času povsod dovolj. — Za okrasitve kongresni odbor ne more nuditi nobonega materijala, ker mu je ves potreben za okrasitev Stadiona in splošno okrasitev slavnostnih ulic. Prartako ni mogoče s strani kongresnega odbora nuditi strokovnega mnenja posameznikom, ker so vse strokovne moči polno zaposlene.
Glede razsvetljave: a) Na Vidovdan dne 28. junija od 9 do 10 zvečer bo slavnostna razsvetljava celega mesta. V tem času naj bi bila razsvetljena vsa okna, fasade, izložbe, balkoni itd. Razsvetlite s svečami, i žarnicami, reflektorji ali kakor že. Vse mesto naj bi ta večer zažarelo v morju luči.
b) Ob priliki nočne procesije raisretlite vsa okna ob cestah, po katerih gre nočna procesija, čeprav gre Najsvetejše s procesijo šele od stolnice dalje. Razsvetlite pa samo okna in balkone, ki gledajo na eesto, po kateri gre procesija, ne pa tudi stranskih fasad.
e) Za glavni sprevod dne 30. junija popoldne razsvetlite okna po onih ulicah, po katerih se vije glavna procesija, ne glede na to, ali gre s procesijo Najsvetejše. Najsvetejše gre namreč samo od stolnice preko Marijinega trga, VVolfove ulice, Kongresnega trga, Šelenburgova ulice in Tyrševe ceste.
Ljubljana I Veliki dnevi II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo naj te najdejo pripravljeno, gostoljubno, prijetno!
močniškim zborom združenja ter po odobritvi kr. banske uprave trgovine na Vidovdan dne 28. t. m. odprte cel dan, izvzenrši v času službe božje, to je od 10. do 11. ure, ko morajo biti obrati zaprti. V soboto, na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. t. m. se zaprejo trgovine v času od 10. do 12. ure opoldne, ko se vršijo stanovska zborovanja, dočim so ostali čas cel dan zaprte. V nedeljo, na dan glavnih 'prireditev evharističnega kongresa, pa morajo biti trgovine zaprte. — Uprava,
O Poostritev higijenskega nadzorstva prodaje živil. Z ozirom na velik dotok prebivalstva ob priliki evharističnega kongresa bo mestno poglavarstvo v Ljubljani iz zdravstvenih ozirov vršilo po svojih organih najostrejšo kontrolo nad prodajo živil. Nihče ne sme prodajati živil, ki nima za to oblastnega dovoljenja in uradnega potrdila mestnega fizikata o neoporečnem zdravstvenem stanju. Živila morajo biti po kakovosti brezhibna in vsa zavarovana proti otipavanju, onečižčenju in zapra-šenju. Živila se smejo zavijati samo v bel, nerabljen, zavijalni papir. Prodajalci morajo biti telesno čisiti, imeti bele predpasnike, lase pa zavarovane z belo ruto, oziroma belo čepico. Vsaka točilnica mora imeti uveden mestni vodovod in se mora posoda izpirati samo v tekoči vodi. Proti kršiteljem navedenih zakonskih določil se bo postopalo strogo po zakonu.
0 Vpisovanje v uršulinsko narodno šolo bo 1., 2. in 3. julija od 8—12. Učenke za prvi razred naj se po možnosti zglase 1. julija. Prineso naj krstni list in potrdilo o cepljenju koz.
O Na uršulinski vadnicj bo vpisovanje za I. razred 1. julija od 8—12 in od 14—16. Kdor bi bil ta dan zadržan, se lahko zglasi prej ali pozneje.
© Na uršulinski meščanski šoli bo vpisovanje za I. razred 27. junija od 8—12 na podlagi izpričevala. Predpisani stroški se poravnajo meseca septembra.
© Na mestni ženski realni gimnaziji se je vršil višji tečajni izpit v dneh 14. do 22. junija pod predsedstvom univ. prof. dr. Miloša Trivunca iz Belgrada. Izmed 29 kandidatinj so položile V. t. i. naslednje gojenke. Baš Jelka, Caharija Vlasta, Der-novšek Darja z odliko, Dolenc Gizela, Dolničar Marica, Engelman Dušana, Flere Danica, Hočevar Mira, Jamnik Majda, Jug Majda z odliko, Kraje Agna, Kukec Bojana, Legat Helena, Mlejnik Marija, Pelan Zora, Petržela Marenka z odliko, Poti-sek Vera, Poženel Helena, Prelovec Vojka, Sugjič Snuiljana z odliko, Šulgaj Milena z odliko, Štrukelj Zofija, Vidmar Tomislava z odliko, Vrančič Ra-dojka z odliko, Žuljevič Branka.
© V svrho konstituiranja Glavnega odbora za obdelovanje Barja ter izvolitve načelnika in njegovega namestnika je okrajno načelstvo v Ljubljani sklicalo vse člane tega odbora (izvoljene, imenovane in viriliste) na sestanek, v torek 25. junija 1935 ob 9 v urad okr. načelstva, soba št. 9.
Mariborske vesti:
Kako dolgo še
• •
Maribor, 24. junija.
Zadnji popis prebivalstva v Mariboru je prinesel zanimive posledice. Med mariborskimi Nemci vlada namreč veliko razburjenje, ker si je usodila mestna občina izdati naredbo o izpolnitvi popisnic v tem smislu, da se morajo priimki in imena pisati v slovenskem pravopisu. Naši someščani nemške narodnosti trde, da je mestno poglavarstvo s tem prekršilo zakou in omejilo državljanske pravice posameznikov, ki lahko svoja rodbinska imena pišejo tudi po pravilih kakega drugega pravopisa.
Nikakor nam m na tem, da bi hoteli ščititi mestno poglavarstvo ali zagovarjati njegove na-redbe, toda ker so baje mariborski Nemci tozadevno vložili že pritožbe na vse v poštev prihajajoče instance, je potrebno, da se enkrat javno in jasno pove stališče slovenskega Maribora glede pisave raznih ponemčenih in nemških imen v našem mestu. Saj je za nas naravnost sramotno, da 17 let po osvoboditvi še vedno trpimo pačenje pristnih slovenskih imen na napisih mariborskih trgovin in obrtnih poslovalnic, na tiskovinah, na reklamah, v časopisju in drugod. In čuditi se moramo, da še res ni nikogar, ki bi našel pota in sredstev, da se vse to prepreči.
En način, kako to v bodoče preprečiti, bi bil ta-le: Čl. 3. ustave kraljevine Jugoslavije od 3. sept. 1931. pravi, da je službeni jezik srbsko-hrvatski-slovenski. Iz tega sledi, da morajo v Jugoslavni poslovati vsa oblastva v državnem jeziku. Ko govorimo o jeziku, moramo misliti predvsem tudi na pravopis in so torej oblastva dolžna vse svoje rešitve izdajati izključno v pravopisu državnega jezika, ne pa tudi v kakem drugem pravopisu. Bistveni del vsakega oblastvenega odloka pa je seveda navedba imena državljana, ki se v smislu zakona smejo pisati le v slovenskem, hrvatskem ali srbskem pravopisu. Oblastva tedaj ne bi smela pisati v svojih službenih knjigah, seznamih, spisih po pravilih nemškega ali kateregakoli drugega pravopisa. "Ime Potočnik n. pr. se ne bi smelo v oblastvenih odlokih pisati »Pototschnigg«, Šmid ne »Schmid« itd., ker je to pač proti pravilom slovenskega pravopisa. Ravnotako, kakor izdajajo oblastva druga rešenja (potne liste, orožne liste, vozne izkaznice domovnice. stavbena dovoljenja itd.). Če bodo oblastva na ta način postopala, bodo kmalu izginile z mariborskih ulic I razne spakedranke in spačenke in se bo rešilo ] to pereče vprašanje samo po sebi na najeno-I stavnejši način.
□	Otroška slavnost v francoskem krožku. Francoski krožek, ki ima nalogo, da čim bolj širi znanje francoskega jezika, vzdržuje vsako leto tudi francoski otroški vrtec in tečaje za mladino osnovnih šol. Kako lepe uspehe dosegajo ti tečaji, je zopet pokazala zaključna slavnost v Vesni v soboto, 22. t. m. Z navdušenjem in vidnim veseljem so otroci deklamirali male pesmice, peli stare francoske otroške pesmi ter igrali majhne prizore iz otroškega življenja, kakor: Nous allons au Cercle franfais, Une bonne petite inenagere, La belle au bois dormant. Kretnje in igra so dokazovale, da jim to niso prazne besede, ki so se jih naučili na pamet, da jim je nasprotno jezikovni izraz tesno spojen s predmetom. Samo moderni, nazorni pouk v tečajih z omejenim številom udeležencev more dati otrokom tako naravno, neprisiljeno možnost izražanja. Posebno pa se je opažala tudi dobra izgovarjava francoščine, solidno stvarno in slavniško znanje, ki bi ga mogel zavidati tudi absolvent I. razreda srednje šole. V tem tečaju se je predelala namreč skoraj vsa snov L razreda »red. šol, tako, da je otrokom, ki prestopijo v srednje šole, francoščina, ki dela marsikomu tolike preglavice, že povsem domača. Gospe C. D'Acaro in B. Vrečko, ki sta poučevali v teh tečajih in sami sestavili večino igranih prizorov, sta lahko ponosni na lepi uspeh svojega požrtvovalnega dela. Zaslužili sta živahno odobravanje občinstva, ki je napolnilo dvorano, ter prisrčno zahvalo, ki jima jo je izrekla v imenu otrok mala učenka, v imenu francoskega krožka pa gospa Maistrova.
□	Iz katehetske službe. P. Rupert Suhač je imenovan za kateheta na osnovni krčevinski šoli, p. Kasijan Farič pa za kateheta na pomožni šoli v Mariboru.
□	Iz kaznilniške službe. Napredoval je v VI. skupino blagajnik moške kaznilnice Anton Močnik. Periodični povišek sta dobila v 1. skupini narednik Butolen Franc in v II. skupini paznik Drofenik Alojzij.
□	Šahovski velemojster Spielmann, znani avstrijski šahovski prvak, ki si je na moskovskem turnirju pridobil 5. nagrado, pride te dni v Maribor. Dne 27. t. m. se bo vršila ob 20 v kavarni Central konzultacijska partija med dvema skupinama, katerih eno vodi Spielmann, drugo pa Vasja Pire.
□	6 : 6 in nc 13 : 10. Jugoslovanska težko-atletska zveza v Zagrebu sporoča sedaj SSK Maratonu, da se zadnje tekme za državno prvenstvo s SK Sparto iz Zagreba niso končale v razmerju 13 : 10, kakor je bilo prvotno zmotno izračunano, temveč s O : 5. Maratonci so tedaj podlegli dolgoletnemu državnemu prvaku s pičlo razliko 1 točke, kar je za nje velika odlika.
□	Meščanska šola šolskih sester. Dne 27. junija t. 1. je vpisovanje v I. razred meščanske šole šolskih sester v Mariboru. Učenke naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni list.
□	Šola Antona Martina Slomška. I. državna dekliška meščanska šola, ki se nahaja v poslopju mestne hranilnice na Slomškovem trgu, je dobila dekret, s katerim se bo odslej nazivala »Šola Antona Martina Slomška«.
□	Birmovanje v lavantinski škofiji je bilo preteklo nedeljo v Ločah pri Poljčanah za letos zaključeno. Zakrament sv. birme je to leto prejelo 10.043 birinancev in sicer v dekaniji: Dravograd 328, Slovenska Bistrica 2461, Vuzenica 904, Mežiška dolina 1743, Konjice 2064. V Mariboru je bilo 1468, v Trbovljah pa 1075 birmancev.
□	Uspela športna propaganda. V nedeljo so priredili boksači SSK Maratona propagandni nastop na Fali v gostilni Grahor. Nastopilo je sedem parov Maratoncev v prijateljskih borbah. Bili so fair in borbeni nastopi, ki so izzvali med številnimi gledalci obilo navdušenja ter so pripomogli, da bo tudi podeželje dobilo pojem o bistvu boksa-škega športa. Ekshabicijska nastopa je sodil g. Šapec, izlet pa je vodil Kebrič.
□	Dva meseca je umiral. 2. maja so našli na travniku v Sladkem vrhu 69 letnega posestnika Marjana Cerarja nezavestnega s hudimi poškodbami po vsem telesu. Cerarja so obdelali nepoznani napadalci. Ves čas do zadnjih dni je visel Cerar radi teh poškodb med življenjem in smrtjo, sedaj pa jim je podlegel. Šele po njegov^ smrti se je zvedelo za napad in državno pravduištvo je odredilo, da se napadalci zasledujejo.
Celje
<3 Celjska posojilnica in minister dr. Kramer proti Stantu Vidmarju. Jutri, v sredo se bo začela ob 8 zjutraj pred sodnikom poedincem celjskega okrajnega sodišča g. dr. Finžgarjem v sobi št. 4 (poslopje mestne občine) razprava proti predsedniku »Boja« g. Stanetu Vidmarju, ki ga toži upravni svet Celjske posojilnice d. d. po svojem zastopniku g. dr. Hrašovcu radi Vidmarjeve izjave na lanskem zborovanju »Boja« pred Narodnim domom v Celjli dne 10. maja, in minister na r. g. dr. Kramer po svojem zastopniku g. dr. Cepudru zaradi Vidmar-jevih izjav, iznešenih na zborovanjih »Boja dne 20. maja 1934 v Trebnjem in dne 10. junija 1934 na Blegu, zaradi katerih se je čutil prizadetega minister g. dr. Kramer. Za to razpravo vlada med celjskim občinstvom velikansko zanimanje. O poteku bomo poročali.
& Legitimacije in znaki za udeležbo na evharističnem kongresu se dobe nepreklicno samo še danes in jutri (v sredo) v opatijski pisarni in podružnici »Slovenca«.
ss Cenjene inserente iz Celja in okolice opozarjamo na velik pomen, ki ga bodo imeli oglasi v »Slovencu« v dneh evharističnega kongresa, ko se bo list tiskal v zelo pomnoženi nakladi. Inserente iz Celja in okolice, ki bi želeli inserirati v teh dneh opozarjamo, da je danes zadnji dan za sprejemanje oglasov pod celjsko skupino.
s>s Vpisovanje v I. razred drž. dekliške meščanske šole v Celju bo v četrtek 27. junija od 8 naprej. Učenke naj prinesejo s seboj zadnji šolski izkaz. Vpisovale se bodo učenke, ki 1. septembra še ne i bodo stare 14 let in so dovršile IV. razred osnovne ! šole brez slabe ocene ali kak višji razred. Šolnina : in drugi prispevki se bodo plačali pri glavnem
vpisovanju 2. in 3. septembra, j S2s Celjski večer v radiu. Občinstvo opozarjamo ! na današnji prenos celjskega večera v radiu od 20 1 do 21.30. Prenos bo iz mestnega gledališča.
Kulturni obzornik
Sklepna produkcija klavirskih gojencev prof. Janka Ravnika
Z veseljem moremo ugotoviti, da uspehi r okviru ljubljanskega konservatorija očividno rastejo nasproti resnim umetniškim vrednotam. Prireditve, kot je bila produkcija gojencev klavirske šole prof. Janka Ravnika, glasno pričajo za resni umetniški nivo, ki ga dosega to vzgojno delo. Ze ob priliki dveh .samostojnih produkcij klavirskih učencev prof. Toneta Ravnika, ki je prvi resno zastavil pri nas tako umetniško vsestransko opredeljeno izvajanje, sem naštel razne prednosti takega delovanja. Priznati je treba, da je sedaj po isti poti dosegla opisana prireditev že tolikšno vrednost, da ji gre žc naziv resnega koncerta.
Prof. Janko Ravnik je z veliko ljubeznijo na stvari in na osnovi svojih velikih glasbeno precenjeval nih sposobnosti izoblikoval s svojimi petimi klavirskimi gojenci klavirsko prireditev, ki je zmogla zapustiti resen umetniški vtis. Izbral je pester spored, ki je stilno opredeljen v jasni razvojni črti glasbenega ustvarjanja na nemških tleh. To je črta klasike in klasicistično usmerjeno romantike, ki se je razpredala skozi vse 19. stoletje v ostrem nasprotju s programsko zasnovano glasbeno miselnostjo: Mozart. Sc.hu-inann, Brahms, Reger so med glavnimi predstavniki te nemške umetnosti, ki jo moramo spoštovati kot zgodovinsko razvojno žarišče svojega časa, odkoder se v razvojni povezanosti razpredajo nova snovanja na vse strani in se danos zlasti močno razraščajo na slovanskih tleh.
Omenjenih skladateljev klavirsko skladbe so izpolnjevalo spored opisane produkcije.
I Mozartov Adagio in Fuga za dva klavirja in , njegova Sonata za dva klavirja sta deli, ki i I prikazujeta mojstra kristalne forme in še I ! dovolj v nadosebno jasnost uprtega umetni- | ka, polnega najfinejših glasbenih doživetij. Obe skladbi sta bili podani v pravem razumevanju in z mnogro podrobnimi finesami. Poleg profesorja-pianista je prvo skladbo izvajal g. Gustav Miiller s tehnično spretnostjo in zdravim občutjem, drugo pa gdč. Silva Hrašovec, ki jo odlikuje še bolj artistična izdelanost, kot prava napetost v doživljanju. Mozartu je sledil že romantično zasanjani Sehumann, čigar Romaneo in Noveleto je podal g. Ivan Turšič, ki zmore prepričevati s toplino doživljanja in z lepim občutkom za barvo tona. Brahms, ki navezuje na Schu-inanna, .je svojo še vedno na klasiko naslonjeno umetnost razpel v širino in jo bogato natrpal s tonsko^ izraznostjo. Njegova boliol-j na zvočnost se javlja tudi v Intermezzu in zlasti v Rapsodiji, ki ju je izvedla na kla-i virjn ga.^ Marta Ostere. Tz njenega poda-i janja, ki žc do visoke stopnje razpolaga s teh-■ nično izdela/nosijo, odseva občutek za lepo klavirsko igro. obenem pa mnogo notranje napetosti, ki je sicer polna nemirnega kipe-nja, ki pa bo v dozoreli umirjenosti lahko j osnova za resno umetniško izvajalno^ moč. Reger je svojo močno osebnost oddaljil romantičnemu subjektivizmu in čeprav ni povsem ušel njegovemu vplivu, je vendar že dosegel gladino nadosebnega. kar ga tudi po I zunanjih izraznih znakih približuje velikemu ! Bachu Njegova grnndioznn skladba za dva 1 klavirja, sestoječa iz preludija. passaenfflie | in fuge, prikazuje vso izrazno silo umetnika, i na je tudi v izvedbi ge. Ostereeve in g. Va-| lensn VodnSka dobila sebi prikladen izraz, i Podajanje je imelo v sebi pravilno pojmo-; vanje umetnine in njene izrazne smeri, poleg i tega pa še zvočno, dinamično in plastično iz-delanost, tako. dn_ je bil veličastni učinek i skladbe vzpostavljen, Vudušek «e je tu zopet poka7.nl kot močan imterpret velikega obzorja.
Tako je celotna produkcija zapustila vtis najresnejšega vzgojnega dela na polju klavirske umetnosti in more biti v polno zadoščenje konservatoriju, profesorju Janku Ravniku in njegovim gojencem. Želeli bi le, da bi se podobne produkcije še ponavljale tudi drugih poljih (violina!).	V. U.
Jugoslovanski isloriski časopis - L. I. Št. 1-2
Ljubljana—Zagreb—^Beograd. Str. 280.
Jugoslovanski zgodovinarji so se že pred par leti združili v Jugoslovanskem zgodovinskem društvu, ki ima svoje sekcije v vseh treh središčnih mestih in mu v Ljubljani predseduje prof. dr. Grivec, tajnik pa je prof. M. Kos. To društvo je nabralo primerno gotovino za izdajanje skupnega periodičnega zgodovinskega znanstvenega časopisa, ki je zdaj izšel v prvi dvojni številki pod glavnim uredništvom prof. S. Stanojeviča (kateremu je tudi posvečen) in souredništvom (za slov. del) prof. Kosa. V tej prvi številki prinaša med razpravami — po eno hrvatsko in srbsko, ter — dve slovenski. Te so: Sišičev kritični pregled hrvatske historiografije od XVI. do XX. stoletja, katerega prvi del sega do Vi-tezoviča ter je ^zanimiv za rast panhrvatske ideje, ter V. Popoviča*»Margenalije k problematiki (ifalj.) prerojenja in jugoslovanstva, kjer daje nasvete, kaj vse je treba našemu zgodovinarju zbirati, da pridejo do popolne podobe naših osvobodilnih bojev in naporov po zgledu italijanskih zgodovinarjev. Poleg teh dveh razprav sta postavljeni dve naši in sicer: prof. M. Kosa prepotreben Pregled slovenske historiografije, ki je brezpogojni femelj vsakemu, ki se hoče znanstveno pečati s slovensko zgodovino, ter ne sine ostati neopazen nikomur, ki hoče poznati vire, na katerih stoji naše poznanje preteklosti. Morda bi se tu in tam še dalo navesti kako delo, ki ni posebej imenovano (na pr. Prijateljev »Kersnik«, njegov Trubar, Kosovi »Doneski« itd ), povečini pa so navedeni vsi avtorji, ki so do najnnrvejšega časa prinesli poglede v kakršnokoli zgodovinsko panogo
naše preteklosti. Članek ima predvsem informativen značaj zlasti za začetnike in tuje znanstvenike. — Drugi članek pa je priobčil prof. Grivec o Originalnosti sv. Cirila in Metoda, kjer v lepi zaporednosti predoči vso problematiko ob teh slovanskih apostolih in jo kritično osvetli. Tako predvsem problem narodnosti svetnikov (pripušča mnenje, da je bila mati Slovanka!) zlasti pa njegovega razmerja do Folija in Ignacija ter do cesarja. Razmatrajoč ta vprašanja, polemizira s praškim prof. Dvornikom, o čemer smo že poročali na tem mestu. Ta polemika se razvija na historičnem polju ter še uspiešnejše na bogoslovskem, ki tvori drugi del razprave. Zaključek obeh sovpade v znane izsledke njegovega desetletnega znanstvenega raziskavanja: da sta sv. Ciril in Metod samostojna in originalna, ki sta v verskih bojih znala obdržati nevtralnost, in da bogoslovno rasteta iz krščanskega univerzalizma dobe pred razkolom. In ta Grivčeva trditev soglaša z dozdaj tradicijonalno jx>dobo svetih blagovestni-kov. — Zelo bogat je kritični del, kjer ocenjujejo med drugimi sledeči slovenski zgodovinarji: Al. Kos, F. Grivec (Dvornikovo knjigo!), Fr. Baš, J. Žontar, Fr. Štele (Marolta!) in Fr. Ilešič) znano publikacijo zagrebške Akademije: Fancev Dokumenti za naše (hrvatsko!) podrijetlo hrvatskega preporoda, ki jo oceni seveda negativno!). — V krajših ocenah pa beležijo: B. Saria, M. Kos, (Čre-inošnjika), Fr. Zwitter (Arkovo zgodov. Idrije), P. Blaznik (Ilešiča Sv. in Melika), Melita Pivec-Stele (Zwitterja), Baš (bibliografijo). V biblografskih beležkah pa pišejo bežne misli o raznih knjigah Slovenci Saria, Blaznik in Zvvitter. — V opisu znanstvenih ustanov piše Čremošnik o sarajevskem mu-stvenih ustanov piše Čremošnik o sarajevskem mu zeju. — Sledi kronika jug. ist. dr. ter pravila. Med nekrolo^i je tudi Kosov nekrolog Mantuaniju. — Tako vidimo, da so se ob prvih številkah novega centralnega jugoslovanskega zgodovinskega glasila zbrali skoraj vsi aktivni slovenski zgodovinarji, kar moramo samo z veseljem jx>zdraviti. Upajmo pa, da radi tega naša znanstvena glasila ne bodo i preveč trpela (mariborsko, muzejsko itd.) Naši zgo-| dovinarji so si tako odprli novo jxrt. Zdaj je treba 1 samo še deiati.	t d.
Ste*, m
Pravici je zadoščeno
Viktor Juhant je plačal svojo krivdo
• • •
Maribor, 24. jnnija.
Danes zjutraj ob 6 je tenko zapel najmanjši zvon v stolpu frančiškanske bazilike. Naznanjal je mestu, da se v tem trenotku poslavlja od sveta beden človek, katerega je pravica zaradi njegovih del obsodila na najhujšo kazen — na smrt na vešalih. Viktor Juhant je poplačal svoj dolg, katerega si je nakopal na vest, ko je umoril zaradi borih 150 Din Stanka Hacina.
Poslednjo noč
je Juhant preživel mirno in zbrano. Opoldne ni hotel posebnega obeda, ker je jedel že poprej, predno so mu obsodbo razglasili. Le košček kruha je pojedel in popil četrtinko vina. Pri obisku spovednika p. Kasijana je kazal veliko kesanje in spokorjenost ter se je lepo pripravil na smrt. Potem mu ie popoldan minil v razgovoru z zagovornikom dr. nergočem in jet-niškim duhovnikom p. Kasijanom. Prišel je tudi ravnatelj jetnišnice Hohnjec ter mu napisal pismo na mater. Ob 16 so pripeljali rakev, ob 18 pa začeli kopati pod oknom njegove celice jamo za vislice. Ob 20 je večerjal golaž z ri-žem in pivo, kasneje pa si je zaželel še klobaso, od katere pa je polovico pustil, rekoč: »Nesite jo kolegi Budji« — s katerim je bil zadnje čase skupaj zaprt. Ponoči mu je prinesel paznik še črno kavo. Ob pol 1 ponoči je zaspal, a so ga
zbudili šele ob pol petih, ko je prišel zopet duhovnik ter mu prinesel poslednjo popotnico.
jl ° ^ ža-> s citr°no ter nato v molitvah z duhovnikom pričakoval usodne ure.
Pravici je zadoščeno...
fred šesto se je zbralo pred vhodom v jetnišnico do sto ljudi, ki pa niso dobili vstopa. Pazniki so spustili skozi vrata le senatnega sod-"Mka Kolška. drž. pravdn dr. Hojnika, zdravnika dr. Zorjana, zapisnikarja Cvirna ter nekaj orožnikov in policijskih uslužbencev. Takoj so se zopet vrata zaprla. Točno ob šestih so pripeljali Juhanta iz njegove celice na dvorišče. Imel je roke zvezane na hrbtu, vodila sta ga dva paznika, pred njim je šel spovednik, spredaj in zadaj pa orožniki. Eskorto je vodil poveljnik paznikov Sand, ki je naznanil prihod obsojenca. Sodnik je pristopil, vprašal obsojenca, ali ima še kako željo. Juhant pa je pokleknil ter prosil spokorno za odpuščanje za vse, kar je slabega v življenju napravil, še enkrat je poljubil križ, nato pa mirno odšel pod vislice. V štirih minutah je po izjavi zdravnika nastopila smrt Krvnik je slekel rokavice, jih vrgel pod obešenca, mrmraje običajne besede, da ni kriv njegove smrti, nato pa stopil pred sodnika ter rekel: »Pravici je zadoščeno...«
Cez pol ure so sneli truplo pokojnega Juhanta z vešal ter ga položili v rakev. Dopoldne so ga pokopali na pobreškem pokopališču.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zjutraj na orazen želodec kozarec
naravne FRANZ JOSEF grenčice.
Registrirano od Min. soc. pol. in nar. idr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Opozorila udeležencem evh. kongresa
—	Udeleženci evharističnega kongresa se opozarjajo, da se morejo z mladinskimi vlaki v soboto zjutraj voziti edino le otroci in njihovi spremljevalci Drugi udeleženci naj potujejo z rednimi oziroma posebnimi vlaki.
Veliki evharistični koncert Pevske zveze ne bo na Kongresnem trgu, ampak na prostoru bivšega »Knežjega dvorca« (pred Križankami). Dohod s Kongresnega trga, Gradišča in Emonske ceste. — Vstopnice za veliki koncert so v predprodaji v uni-onski trafiki in v trafiki na Dunajski cesti 17. Pevcem sporočamo: Ce ne bodo dobili od odbora Pevske zveze nobenega obvestila, naj pred odhodom vprašajo pri železniških blagajnah, kakšen popust nam je dovoljea in se po tem ravnajo. — Odbor P. Z.
Sknpna prenočišča za lavantince: Stanovanjski odsek je definitvno določil skupna prenočišča za lavantince kakor sledi: Ženske velesejem in dekliška mešč. šola v Spodnji Šiški, Gasilska cesta 17, moški pa v Obrtni šoli v Aškerčevi ulici. Prosimo p. n. gg. župnike, da o tem obvestijo udeležence in tam, kjer niso ta stanovanja vpisana, ista vpišejo. To lahko storijo tudi udeleženci sami. Ce pa kljub temu kdo ne bo vedel, kam naj bi šel, se naj zglasi na velesejmu.
Prehrana lavantincev: Velesejmska restavracija je za čas kongresa otvorjena in določena za lavantince. Vsi, ki ste prehrano prijavili v Ljubljano, boste prejeli posebne nakaznice. Ostali se lahko prijavljate tudi direktno na lastnika velesejmske restavracije, katerega naslov je: Fr. Rozman, restavrater, Ljubljana. Sv. Petra cesta 85. Vsem, ki se bodo šele v Ljubljani odločili za prehrano, svetujemo, da naj se prijavijo takoj, ko pridejo, v velesejmski restavraciji.
—	Vozniki, ki pripeljejo z Dolenjskega udeležence kongresa, se opozarjajo, da smejo voziti čez most do gostilne Pengov, kjer je prostora za 50 voz.
—	Akademkinje in žensko akademsko izobra-ženstvo! Udeležimo se pontifikalne maše v Križankah, 29. junija ob 7 in našega stanovskega zborovanja v Uršuli-nskem samostanu, 29. junija ob 10. Katera želi dobiti za čas kongresa stanovanje v Uršulinskem samostanu, naj to takoj siporoče na naslov: M. Krizostoma, Uršulinski samostan, Ljubljana.
Koledar
Torek, 25. junija. Viljem, opat; Henrik, škof.
Nod grobovi
+ V Mostah pri Ljubljani je utnrla ga. Nežka Dovjak roj. Jerič, vdova strokovnika drž. železnic. Pogreb bo v sredo ob 5 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
—	Pred sodno komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani sta napravila sodniški izpit gg. Pole Josip in Jereb Bogdan, sodn. pripravnika pri celjskem okrožnem sodiSču. Čestitamo.
= Diplomirana sta bila z odličnim uspehom na slikarski akademiji v Zagrebu gdč. Bara Remec, hči gimnazijskega ravnatelja v Kruševcu, ter g. Gabrijel S t u p i c a iz Ljubljane. Čestitamo!
—	Diplomirani so bili na juridični fakulteti ljubljanske univerze: Kuri Joža iz Rateč, Melihar Danica iz Ljubljane in Šorli Joža iz Kranja. Čestitamo I
Ostale vesti
—	Kamniški avtobus (Peregrin) vozi v petek 28. junija zvečer iz Ljubljane v Kamnik. Toliko v naznanilo tistim, ki se hočejo udeležiti koncerta »Mesija«. Koncert se prične točno ob 9 in se konča ob pol 11.
—	Evharistični križ so postavili na Lipoglavu in na Pancah.
—	XVII. mednarodni kongres profesorjev srednjih iol se bo vršil od 10. do 17. avgusta t. 1. v Oxfordu. StroSki za 7 dni kongresa (stanovanje, zajutrki, kosila, večerje, sprejemi, izleti in banket) znaSajo 6 funtov in 6 šilingov. Kdor »e želi udeležiti kongresa, naj se javi na naslov še pred 1. julijem Mr. Gordonu Wilson, 29, Gordon Square, London W. C. 1. Če si želi kdo po kongresu ogledati Anglijo, naj se javi na agencijo: The Way fe-rers Travel Agency 33, Gordon Square, London W. C. 1. L'de!e*ho p» j® sporočiti tudi ("Javni upravi
Jud. urof. društva do 27. t. m.
—	Jugoslovansko proiesorsko društvo bo imelo svoj XVI. redni kongres 8. in 9. septembra t. 1. v Nišu. Predsednik Divac je obiskal te dni Niš in je s tamošnjimi pododbori društva uredil vse potrebno za kongres. Če ne bo zaprek, obiščejo udeleženci kongresa Solijo in morda tudi druga večja mesta na Bolgarskem.
—	Dober zimski proračun .... Lutz.
—	Čebelarjem. Vse čebelarje, ki bodo prevažali čebele nft ajdovo pašo opozarjamo, da je po uredbi Banske uprave treba do 1. julija naznaniti prevoz čebel v ajdovo pašo pri tisti občini, kjer se nahaja zaželjeno pašišče. V prijavi je navesti število panjev, ki jih namerava čebelar prepeljati, prostor, kamor jih misli postaviti, točen svoj naslov in kraj, kjer ima čebelar običajno svoje čebele. Preberite uredbo v »Čebelarju« št. 8 iz leta 1934, ali pa v »Službnem listu« ; dne 30. junija 1934 št. 52, ki ga dobite pri županstvu, v župnišču ali v šoli.
—	»Le za Jezusom hodimo« odpev pri lavre-
tanskih litanijah se nahaja v zbirki »11 odpevov k lavretanskim litanijam« za mešani zbor priredil dr. Fr. Kimovec. Ta skladba, ki se bo pela pri litanijah na evharističnem kongresu, ni posebej izšla, kakor mislijo mnogi cerkveni zbori, ki naročajo samo ta odpev. Tudi samo besedilo k temu od-pevu ni izšlo, na kar opozarjamo naše cerkvene zbore.
—	Dobrota v zimi.......Lutz.
—	V Krki najden novorojenček. V petek zvečer okrog 7 so otroci v Kandiji pod Murnovo strojamo zagledali v Krki plavajoč zavoj. Potegnili so ga iz vode in odprli. V njem so naJŠli mrtvo dete: novorojenčka ženskega spola. Otrok je bil zavit v cunje in papir. Na truplu ni bilo videti nikakih makov nasilne smrti. To bo pač ugotovila obdukcija tru-pelca. Truplo je bilo že močno nabreklo in je ležalo v vodi morda dva dni. Nečloveško mater že zasledujejo orožniki.
—	Proti zaprtju, motnjah in prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. maja 1935.
—	Krekova msšč. gospodinjska šola v Šiški, Ljubljana VII s pravico javnosti. Gospodinjska šola traja eno šolsko leto, ki se prične 1. oktobra. Sprejemajo se notranje in zunanje mladenke od 16. leta dalje. Vpisnina 50 Din, mesečnima za notranje 600 Din, za zunanje 300 Din. Priglasiti se je do 30. septembra t. 1. Prospekti na razpolago. Poleg teh se sprejemajo tudi učenke za višjo gospodinjsko izobrazbo v 4 letno učno dobo in končnim diplomskim izpitom. Sprejemajo se pa samo notranje učenke in se zahteva za predizobrazbo nižji tečajni izpit na meščanski šoji ali gimnaziji. Vpisnina 600 Din, mesečnina 700 Din. Priglase sprejema upraviteljstvo zavoda do 15. avgusta t. 1.
—	Na banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki (dravska banovinaj se otvori novo šolsko leto dne 15. septembra 1935. Učna doba traja na tem zavodu odslej dve leti. Sprejemajo se zdravi, krepko razviti mladeniči, ki so dosegli 17. ali še niso prekoračili 25. leto starosti. Za sprejem se zahteva osnovnošolska predizobrazba. Znanje pisanja, čitanja in obvladanje glavnih osnovnih računskih operacij mora kandidat dokazati na sprejemnem izpitu, ki se vrši na zavodu 14. seiptembra t. 1. Zaniinanci s predhodno prakso v mlekarstvu uii vajo pri sprejemu prednost. Stroški vzdrževanja znašajo mesečno 500 Din za prosilce iz dravske banovine, ostali plačajo poleg tega še 100 Din šolnine. Prošnje za sprejem naj vlože zanimanci najkasneje do 31. avgusta 1935 pri ravnateljstvu hanovinske mlekarske šole v Skofji Loki. Prošnjam morajo priložiti: Lkmiovnico, rojstni list, zadnje šol. spričevalo, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, dovoljenje staršev odnosno varuhov za obiskovanje mlekarske šole in izjavo vzdrževa-telja, s katero se obvezuje za prosilca redno plačevati stroške vzdrževanja. O zavodu in načinu podajanja strokovnega pouka daje podrobna pojasnila ravnateljstvo zanimancem neposredno.
—	Dijaški konvikt na Rakovniku sprejema nižješolce in višješolce, ki posečajo ljubljanske srednje šole. Ponavljalci se odklanjajo. Vsi interesenti naj se priglasijo brez odlašanja, ker je kljub povečanim prostorom število razpoložljivih mest omenjeno. Zavod nudi svojim gojencem najboljše pogoje za vsestranski napredek po prikupnih načelih don Boakove vzgoje. Mesečnina je razmeroma nizka in se revnim, pa vzornim dijakom po dogovoru še zniža. Podrobnosti so razvidno iz prospekta, ki ga na željo razpošilja vodstvo zavoda. Prvošolci-gimnazijci, ki se priglasijo za naš konvikt, lahko napravijo sprejemni izpit na katerikoli gimnaziji tako v Liubijani kakor drtigod; v<vistvn konvikta jih pozneje po dogovoru samo vpiše na
poljubno ljubljansko gimnazijo. Novim prosilcem pa, ki bi še želeli, da jih zavod prijavi tudi k «pre-lemnemu izpitu, sporočamo, da jih je mogoče prijaviti samo še na klasični gimnaziji, kjer se vrši epreicmni izpit 1. julija, lahko pa se po prostanem izpitu vpišejo tudi na realno gimnazijo. Le-ti naj se vsai do 27. t, m. obrnejo na vodstvo eal. zavoda Rakovnik (Ljubljana); prošnji je priložiti krstni list, Šolski likaz m 5 Din kolek za prijavo k izpitu.
—	Kr. banska uprava dravske banovine raz-p«u)e službo zdravnika združene zdravstvene občine Ribnica na Pohorju (okraj dravograjski) s plačo zdravnika uradniškega pripravnika za VIII. pol. skupino. Prosilci morajo imeti poleg ostalih pogojev za sprejem v banovinsko službo še vsaj šest mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologi^. Prošnje se naj vlože pri kr. banski upravi do 10. julija 1935.
—	Za avtomobilski izlet v Benetke 28,—30. junija ie danes zadnji dan prijave. Izletniki si lahko ogledajo Tizianovo razstavo. Cena izleta 755 Din. Putnik, Ljubljana.
—	Za evharistični kongres je izdala Družba sv. Mohorja NaS kruh, evharistično izpoved inteligenci •£OVOTOV na akademskem evharističnem tečaju. Druga knjiga pa je izbor iz premišljevanj o presvetem Rcšnjem Telesu bi. Petra JuKja Ey-marda. Obe knjigi sta zelo aktualni.
—	Vsaka dama ima ugodno priliko kupiti do 15. julija slamnik z 20% popusta. Salon Anita, Ljubljana, Krekov trg 10.
Moste pri Ljubljani
Tistim, ki so dali svoja stanovanja na razpolago stanovanjskemu odseku za kongres, sporočamo, da je glavni pripravljalni odbor v Ljubljani sami dobil toliko stanovanj, da prenočišč v Mo-h - ne skupnih, n« posameznih — ne bo zasedel. Vsem, ki so svoja stanovanja odstopili, izraza krajevni pripravljalni odbor tem potom iskreno
To je Mr.Sraith!
šele od včera| :e tuka . pa že reče v našem je/, ku »dober dan« in koli ko stu n et in . . . &&
bonbon
PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB.
zahvalo. Stanovanja zdaj lahko odetajo svojim prijateljem in znancem z dežele, če imajo za to priliko, ker jih pogodba s stanovanjskim odsekom nc veže več.
Kongresne knjižice in znaki so v Salez. mladinskem domu na razpolago samo še do četrtka Znakov po 2 Din ni več dobiti, ker jih je zmanjkalo.
Možje in iantje, nabavite si pravočasno baklji za nočno procesijo! Dobite jih v Salez. mlad. domu.
Žalec
Začasno vpisovanje v prvi razred meščanske šole v Žalcu se vrši za učence vseh narodnih šol na področju upravnih občin Žalec, Pelrovčc, Št. Pavel, Polzela, Št. Peter, Braslovče, Velika Pirešica, Vransko, Tabor, Gotovlje in Oniž iz okraja Gornji grad, ki žele vstopiti v prrvi razred, v četrtek, dne 27. junija 1935 od 8 do 12 v pisarni šolskega upravitelja v Žalcu. Učenci naj prinesejo k vpisu šolski izkaz o dovršenem 4. razredu, oziroma šolskem letu.
Sofa kralja Aleksandra v Mariboru
Najmodernejša in najlepša šola v državi
Maribor, 24. junija.
Sedaj, ko je mestna občina sprejela pogoje za 7 milijonsko posojilo pri Pokojninskem zavodu ter je posebna komisija odobrila načrte inž. arh. Černigoja za novo šolsko zgradbo v magdalen-skem predmestju, so odpadli zadnji zadržki takojšnjega pričetka zgradbe, ki bo letos edino večje javno delo v Mariboru in s katero se bo končno rešilo eno najbolj perečih vprašanj obdravske pre-stolice. Kakor je iz navedenih načrtov razvidno, bo novo šolsko poslopje eno največjih, najmodernejših in gotovo tudi najlepših v naši državi.
mentalna, iz granita zgrajena krožna nastavka, v katerih so stopnjišča, je kovana mreža velikih iz-mer_ s kraljevskim monogramom. Skozi ta zamrežena vrata je izredno lep in neobičajen pogled na intimno, tlakovano slavnostno dvorišče 9 spomenikom v sredini. Na tem dvorišču bi Be zbirali učenci ob slavnostnih prilikah.
Vendar pa zaradi neprimerno ležečega prostora začasno vsa monunientnlnost stavbe ne bo prišla prav do izraza. Predvidena je zaradi tega v načrtih preureditev vsega trikota med Betnav-sko, Frankopansko in Polisko ulico, ki je danes
Za sodobno šolo je stavbišče, ležeče med Bet-navsko, Poljsko, Magdalensko ulico razmeroma majhno ter je njegova oblika nepravilna. Zaradi tega je imel projektant težko nalogo: doseči najugodnejšo lego obeh šolskih traktov, da bodo šolski prostori odgovarjali vsem zahtevam, ter doseči z danimi sredstvi grupacije mas monumentalno efekte. Obe vprašanji je projektant inž. Černigoj rešil izredno posrečeno. Projekt predvideva za vsako šolo ločeno, obsežno in pregledno šolsko dvorišče pravilne oblike ter letno telovadišče. Posamezni razredi se nahajajo v posebnih traktih ter je na ta način dosežena povsem jasna organizacija tlorisa in popolna enakovrednost razredov. Trakti z razredi so orientirani v smeri sever—jug, da ležijo razredi na vzhod, ozir. na zapad. Pri danem stavbišču je bila ta orientacija nedvomno najpra-vilnejša. Ob vsakem razredu je projektirana garderoba z visoko nameščenimi obojestranskimi okni za prečno ventilacijo preko razreda in hodnika. Telovadnica leži centralno ter ima poleg šolskih vhodov še en vhod za morebitno uporabo po društvih in za šolske prireditve. Telovadnica leži na jugovzhodnejši struni južnega jezika stav-bišča, da se je na ta način pridobilo čim več prostora za letno telovadišče. V poslopju je predvidena centralna kurjava.
Stavba obstoja iz dveh dvonadstropnih šol. Zapadni objekt obsega dekliško narodno šolo, vzhodni deško meščansko. Narodna šola obsega vse zahtevane prostore: 12 razredov po 50 učenk z oblačilnicatni, 2. kabineta za učila, pisarne, konferenčno sobo, čakalnico, čitalnico, ogrevalnico, delavnice, šolsko kuhinjo in jedilnico ter stanovanje za upravitelja in slugo. Poleg tega pa je še izven programa predviden večji prostor, uporabljiv za stalno šol. razstavo, šolski muzej, ročna dela itd. Prav tako vsebuje meščanska šola vse po programu zahtevane prostore: 10 razredov z oblačilni-canii, 2 risalnici, 2 delavnici, fizikalno učilnico z fizik, in kem. laboratorijem, kabinete, knjižnice, pisarne, šol. kuhinjo z jedilnico, stanovanje zn upravitelja in slugo itd., poleg tega so pri telovadnici še posebne oblačilnice s kopališči na prho.
Izredne efekte je dosegel projektant z vhodom na slavnostno dvorišče, k! W v sredini niert nhp-ma šolama. Ob zarezi, ki jo tvorita oba monu-
deloma že zazidan. Projekt določa odkup teh zgradb ter izpremembo trikota v park, v čigar podaljšani osi bi se nahajal vhod na slavnostno dvo rišče sf>0minske šolske zgradbe. Na ta način bi se pridobil v osredju Magdalenskega predmestja
eden najlepših prostorov mariborskega mesta. ★
Ob robu 11. zoološke razstave
Na zoološki razstavi v Šelenburgovi ulici 6 vidiš marsikaj zanimivega, toda danes vam ne bom pravil o živalcah, te si raje sami oglejte, saj je vstopnina samo 2 Din za odrastle in t Din zn otroke, za fasa evharističnega kongresa pa za njegove obiskovalce v skupinah nad 10 snino 1 Din, povedal vam bom ono, kar pazljiv obiskovalec Sita oziroma vidi med vrstami te razstave. Vsa razstava ima dvoje središč: levic Cezar z volčja-kom Kolfom in opice. Tu opaziš marsikaj, zdaj lepega, zdaj zanimivega, bodisi s strani obiskovalcev, bodisi s strani živali. Koliko ljubkosti je pri otrocih in živalcah, kako topla je ljubezen m!a dine do narave, vidiš takoj: To ni privzgojeno, prirojeno jel Mnogi obiskovalci se poigrajo z živaljo. Saj se lahko! Sicer dokaj zloben malajski medved vzame češnjo iz roke in stegne zanjo svoj pedenj dolg jezik, zatem se igra in te otipava z zobmi, a le za šalo, nikdar, jirav nikdar ne zares. Toda. to ni ob robu! Zadnjič sem stal ob strani skujiine obiskovalrev razstava in mi je jirav žal, da nisem mogel pogovora stenografirati! O zool. vrtovih so govorili in ves ta pogovor je bil en sam krik po stalnem zool. vrtu. Spet drugič sem čul, kako je dete razlagalo mamici zool. razstavo in ji bilo prelep tolmač.
Prav prijazna je bila zadnjič dama, ljubkovals Je srnici in prav vsem živalcam, pa bi skoro odšla s krvavim prstkom. Zaupala je mladim lisicam, leviču pa ni zaupala, da je zioben je dejala, ii nisem jo mogel prepričati, da temu ni tako.
Razstava je zanimiva, zanimive so njene živali, za marsikoga — zanimivi njeni obiskovalci zakaj šele tu ob živali človek vidi, kdo žival ljubi, komu ni do živali nič in kdo jo —■ sovraži. Toda
tol, ,iq nnSi rilTflfnvi ni in llnnm An (nl.n	».
...... --.» ...... —... . . ...	...... 11, v... ,uau o, v«, i,c
bijejo v Slovencih I	—t.
Nehaj zanimivosti iz živalskega življenja
Ptiči - zdravniki
V luki Honolulu na Havajskih otokih so ameriške vojne ladje pred kratkim imele nočne vaje. S svojimi silnimi žarometi so vojne ladje preiskavale nočno nebo za sovražnimi letali. Ta prizor je bil sicer nepopisno lep, vendar ni vzbujal slavnostnega razpoloženja.
Someščanom v veselje -
staršem v žalost
O usodi petero sestric, katere so se rodile lansko leto srečnim staršem v Kanadi, smo že večkrat poročali. Poročali smo že tudi, kako slovesno je vse mesto Calander praznovalo prvi rojstni dan svojih petorčk. Slavnostnega dne sta se udeležila celo dva ministra. Petorčke so dobivale darila od vseh strani sveta. Toda edina človeka, ki se nista hotela udeležiti splošnega veselja, sta bila oče in mati, katera se na vse kriplje ustavljata, da bi država po-hčerila njune petorčke. Oče je rekel: »Slavnosti v zavetišču za dojenčke se ne bom udeležil. Svoje otroke bom obiskal šele, ko bodo vse slovesnosti pri kraju. Sit sem že vse ropotije!« Mati pa je rekla: »Ukradli so nama najine otroke. Ta rojstni dan je najbolj žalosten dan mojega življenja. Naj mi vrnejo mojih 5 deklic!«
Petorčke so na svoj rojstni dan igrale važno »logo tudi v kanadskem radiju. Kanadski radio je hotel vsemu svetu pokazati, kako krepko že znajo petorčke kričati. Preskrbljeno pa je bilo že tudi za slučaj, ko bi se deklice pred mikrofonom ne hotele dreti; zato so že poprej na gramofonske plošče ujeli njihov jok in smeh. Na predvečer rojstnega dne je mesto Calander doživelo nekaj ur strahu. Dva kilometra od otroškega zavetišča se je namreč rnel gozd in grozila je nevarnost, da bi utegnil ve-
ter zanesti dim do zavetišča in na ta način ogro žati zdravje petorčk. K sreči se je vse to gladko steklo.
Za mesto Calander ter za meščane in okoličane pa je bilo rojstvo teh petorčk pravi blagoslov z nebes, ker je ne le družino teh petorčk, ampak vso okolico znatno obogatilo. Medtem ko je poleti prejšnjega leta obiskalo to mestece le kakih 3500 tujcev, jih je letos prišlo že 25.000 in to ne le iz Kanade, ampak tudi iz Združenih držav Severne Amerike. Vsled tega dotoka tujcev, ki so pustili v mestu mnogo denarja, je blagostanje v mestu znatno narastlo. Ker pričakujejo, da bodo tujci še vnaprej obiskavali petorčke, je mestna občina dala zgraditi dva kilometra dolgo cesto iz mesta do stanovanja družine Dionne. Na koncu ceste je zgrajen moderen hotel s kavarno in restavracijo. Lastnik tega hotela je sorodnik srečne družine. Tudi sosedno mesto North Bay ima dobiček od petorčk. Tam bodo letos 4 veliki kongresi. Udeleženci so samo zaradi tega zbrali to mesto za kongrese, da bi udeleženci lahko obiskali tudi petorčke v Calanderu. Mestna občina v North Bayu je vpeljala posebno avtobusno zvezo z mestom Calander, ter upa, da bo samo na davkih zstadi petorčk prejelo mesto kske tri milijone ugleikih šilingov.
Mnogo stvari, ki jih slišimo ali čitamo o smotrnem živalskem nagonu, nam vzbuja začudenje. Bog je živalim dal nagon, ki mu živali »smotrno« v izvrševanju svojih opravil nujno slede. Naj omenim tu le par zgledov, kako si živali med seboj pomagajo.
Pravili so in se tu pa tam še sliši, kako neke vrste deževnik ozdravlja zlatenico. Kogar je nadlegovala ta bolezen, je moral z velikim zaupanjem srepo zreti ptiču v oči, pa mu je kmalu odleglo. Gotovo je to le gola izmišljotina.
Pač pa se nahaja še neke posebne vrste deževnik, ki živi v Egiptu. Ta opravlja službo zobozdravnika pri nilskih krokodilih. Kadar te resno bole zobje, pridejo k obali, globoko odpro gobec in njihovi prijatelji, mali deževniki, skačejo brez strahu od zoba do zoba in pikajo iz njega vse, kar jeostalo med zobmi in povzročalo bolečine. So pa pri teh svojih stanovskih dolžnostih brez skrbi, kajti krokodil ne zapre svojega gobca, dokler ni vse v redu. Preden pa krokodil zapre gobec, se prej začne nervozno gibati, kar je znamenje za ptiča, naj br žizgine iz žrela.
Zanimivo je pri vsem tem to, da ostane deževnik svojemu bolniku vedno zvest. Kakor kak skrben telesni zdravnik čuje vedno nad njim in ga spremlja povsod. Tudi ▼ spanju ga ne zapusti. Velikokrat se ima krokodil zahvaliti le svojemu zdravniku, da je odnesel še pravočasno zdravo kožo pod vodo. Neki angleški popotnik pripoveduje, da je zasledil nekoč ob obali spečega krokodila. Pravkar ga je hotel ustreliti, ko zagleda na njegovi glavi sivega ptiča, velikega kakor domač golob. Ptič je veselo poskakoval ko krokodilovi glavi. Ko zagleda lovca, se bliskovito zažene, kvišku kaka 2 metra visoko in z ostrim žvižgom opozori varovanca-krokodila na nevarnost. Krokodil seveda takoj izgine v vodo in se ne prikaže več.
Pa ne le krokodili, tudi govedo ima v severnih krajih Afrike svojega letečega zdravnika. Je to lepa bela čaplja. Povsod spremlja govedo po livadah in ima nalogo, da ga ščiti pred muhami, obadi in drugimi nadležnimi živalmi.
Nosorogov zdravnik je takozvani buphaga erychtroyma. Ta ptič svojega velikana nikoli ne zapusti. Podnevi leta okoli njega, ponoči spi na njegovem hrbtu in se hrani prav za prav izključno le od bolnika. Nosorog je namreč neprestano ogrožan od ogromne jate mušic, ki gnezdijo med ogromnimi kožnimi gubami in počasi orjaškega velikana do kosti oglodajo. Ta ranocelnik pa se z rso svojo zalego neprestano boru Občudovanja vredna je njegova pozornost in vztrajnost. Vsak trenotek opravlja svoje vizite; sedaj v gubah na
nogah, sedaj na vratu, potem zopet na hrbtu, pogleda v nos in ušesa, pomori brez usmiljenja in zatira nadležni mrčes. Posebno pazi na trepalnice, ker te se tem žuželkam menda najbolj dopadejo. Poleg zdravniškega opravka vrši nad nosorogom tudi neke vrste nadzorstvo. Ce se približa nevarnost, uščipne svojega tolstega varovanca v uho in tako presunljivo zakriči, da mora še tako leni nosorog reagirati na takšne opomine.
Velikega pomena je, da ima v teh divjih krajih tudi človek svojega zaveznika. Učenjaki ga imenujejo Grococeyx canifornianus, ljudsko imenovan »pisar«. Ima širok, kriv, izredno močan kljun in dolge noge. Rep je visok, srednje perje je mnogo daljše od drugega. Kratke, hrustančaste peruti mu služijo za orožje. Poslužuje se jih z izredno gibčnostjo, z njimi umori kače, ki so mu glavna hrana. Na glavi ima šop, ki mu je dal ime »pisar«. Podoben je namreč pisarju s peresom za ušesom. Zelo zanimiv je boj med kačo in tem ptičem. Napadena kača se mu jezno postavi v bran; proti sovražniku steguje svoj vrat in jezno sopiha. Ptič se z eno perutnico zavaruje od spodaj, da mu kača ne pride do živega. Brž ko ga napade kje više, bliskovito hitro prestreže pik s prosto perutnico, kjer se med perjem strup porazgubi. Z drugo perutnico pa s tako silo udari kačo po glavi, da jo omami. Ko jo z "čkratnim vzmetem v zrak utrudi, ji s kljunom zdrobi glavo in jo prav vso pospravi. Če je kača predebela, jo dene iz kože.
Posebne vrste boj ima s kačo klopotačo. Brž ko jo zagleda kje pod kaktusom spečo, odreže s svojim ostrim kljunom nekaj bodičastih kaktuso-vih listov in jih položi okoli kače. Ko je klopotača od vseh strani obdana z bodicami, naš »pisar« s predirljivim krikom zada svoji žrtvi občutno rano na glavi in se naglo umakne v primerno razdaljo. Besna klopotača se hoče seveda maščevati in švigne proti napadalcu. Toda kmalu zaide na bodičaste liste, kjer ves strup razlije. Vsled bolečin se začne zvijati, a s tem si trnje še bolj zadira v kožo. Le nekajkrat jo ptič s svojim močnim kljunom še useka po glavi, in pečenka je pripravljena.
Imenovani grococeyx se da, dokler je še mlad, ukrotiti. Kolonisti v Kaplandu ga imajo za varuha pertnine. Varuje jih pred kačami in velikanskimi podganami.
V vsem stvarstvu — naznačeno naj bi bil le majhen primer — se vidi ona čudovita smotrnost, ki ima odraza le v umski človeški naravi, ampak se nepokvarjena hrani predvsem v živalskem življenju.
To ni slavnostna razsvetljava
Drugi dan angleškega dirkalnega tedna se je pripeljala na dirkališče kraljica Marija. Kralj Jurij V. je zaradi bolehnosti ostal doma. To je največja angleška športna prireditev, ki jo imenujejo »Ascot«. Udeležuje se je vsa angleška aristokracija in bogatija.
V Ameriko
pred 100 leti in danes
Tako naglo kakor francoska ladja »Normandie« še nobena ladja ni priplula iz Evrope v Ameriko. Francosko časopisje ob tej priliki navaja naslednje zgodovinske podatke:
Jadrnice so 1. 1819 potrebovale 35 dni, da 90 preplule Atlantski ocean od Evrope do Amerike. Ker pa v nasprotni smeri pihajo na Atlantskem oceanu ugodnejši vetrovi, so jadrnice iz Amerike v Evropo potrebovale le 25 dni.
Prvi parnik ki je preplul Atlantski ocean med Evropo in Ameriko, je bil »Savannah«, ki je potreboval 26 dni ia Evrope v Ameriko. Toda že leta 1838 je parnik potreboval za to vožnjo le 15 dni. L. 1863 je neka angleška ladja priplula iz Evrope v Ameriko že v 8 dneh in 4 urah. To pa je 1. 1907 za polovico prekosila sloveča angleška ladja »Mau-retania«, ki je privozila iz Evrope v Ameriko v 4 dneh 15 urah 44 minutah. Ta ladja je za svojo hitrost dobila takozvani »modri trak«, katerega je imela celih 22 let. Šele 1. 1929 jo je za nekaj časa prekosila nemška ladja »Bremen«, katero pa je leta 1933 prekosil italijanski parnik »Rex«. Ta je prevozil Atlantski ocean med Evropo in Ameriko v 4 dneh 13 urah 58 minutah. Sedaj je tudi italijanska ladja stopila v ozadje, ker jo je prekosila najhitrejša ladja sveta, francoska »Normandie«.
Kakor pa je naraščala hitrost ladij, ki so vozile po morju, tako je naraščala tudi njihova velikost. Prvi parnik »Savannah« je obsegal le 350 ton, angleška ladja »Oreat Western«, ki si jo je 1. 1858 vzel za vzorec v svojih romanih sloveči Jules Verne, je obsegala že 23.800 ton. Poznejša najhitrejša ladja »Mauretanija« pa je imela že 31.00 ton. Največja ladja pred svetovno vojsko je bil nemški parnik »Vaterland« s 56.000 tonami. Tega so po vojski
Nemci morali odstopiti Ameriki ter se je pod ameriško zastavo imenoval »Leviathan«. Dosedanja največja francoska ladja, ki je vozila v Ameriko, — »Ile de France«, je obsegala 43.000 ton, največja angleška ladja »Queen Marie«, katero so Angleži pred nekaj meseci spustili v morje, pa obsega 73.000 ton. »Normandie« torej ni le najurnejša, ampak tudi največja ladja sveta, saj obsega 79.000 ton.
Čim hitrejša je kaka ladja in čim večja je, tem dražja je tudi njena zgradba. Zato se strokovnjaki opravičeno povprašujejo, ali se sploh splača graditi take ladje. Angleška statistika dokazuje, da je na najhitrejši nemški ladji »Bremen« v zadnjem letu bilo zasedenih le 40 odstotkov prostorov. Na angleški »Mauretaniji« pa je bilo zasedenih celo le 20 odstotkov prostorov. Statistika namreč ugotavlja, da se celotni promet čez Atlantski ocean venomer krči. Najvišji je bil L 1930, ko se je čez Atlantski ocean vozilo 1 milijon popotnikov. To je bila najvišja številka po svetovni vojski. Toda že 1. 1933 je bilo samo še 467.000, 1. 1934 pa 459.000 popotnikov.
Zavarovalni riziko »Normandie«, ki je veljala 750,000.000 frankov (nad dve milijardi dinarjev), je po večini prevzela francoska vlada. Zavarovalnice so prevzele le kakih 123 milijonov frankor zavarovane vsote.
Iz tega se vidi, da take orjaške ladje pomenij« velike denarne žrtve, ki se bodo težko kdaj splačale. Pač pa se Francija danes lahko postavlja, da ima največjo in najhitrejšo ladjo sveta. Iz teh številk pa se tudi vidi, kako smo v teku 100 let napredovali. Od 26 dni na 4 dni! Od 350 ton na 79.000 toni
Dimnik,
ki vedri in obtači
i 25 tet zrahoplovstva
Pariška akademija za raziskovanje kolonij je sprejela v zvezi s pripravami za veliko razstavo leta 1937 načrt inž. Bernarda Dubosta. Izumitelj zatrjuje, da bo lahko delal vreme ter po potrebi preprečil ali povzročil dež na ozemlju, določenem za razstavo. V ta namen hoče zgraditi prezračevalno napravo v obliki 600 m visokega dimnika. Ce bo ta odprt« bo deloval kakor veterna troba. Dvigal bo v višave dolenje tople zračne plasti, odvajal z njimi vred soparo in prah ter naposled povzročil dež. Vodstvo razstave bo na ta način zalivalo nasade in kljubovalo vročini.
Radovedneži bodo nedvomno z veseljem plačali posebno vstopnino, da bi videli umetni dež. Izumiteljev dimnik bo dvakrat višji od Eiflovega stolpa in ima obliko lijaka: spodnji premer ima 30 in gorenji 100 m širine. Strokovnjaki so pričeli opazovanja z manjšim modelom, da bi se prepričali o možnosti izkoriščanja izuma. Kolonijalna akademija čaka na poročilo.
Izumitelj, ki je prepričan o nspehu, zatrjuje, da bo pozneje za vselej obvaroval sušo francosko poljedelstvo. Razen tega bo po potrebi zavaroval z umetnim viharjem franooske meje in pomembna industrijska središča pred napadom sovražnih letal. Izdatnost nove obrambe bo zasenčila vse zdaj v sličnih točkah pripravljene topove.
„nnl>«jiln mi m n mtA/^i a xxni1ra •» rt	Da«1 m1
unatuv. lil« imjvvv-ju ovvinv	«a»*»v. a vmui
te, da imam veliko družina«
Dne 26. junija mine 125 let, odkar je umrl Francoz Jožef Mihael Montgolfier, ki je naredil prvi zrakoplov, napolnjen z vročim zrakom.
Žrelo morskega psa, ki so ga na trnek vjeli blizu Sidneva v Avstraliji. Orjak je tehtal 980
angleških funtov in bil nad 12 čevljev dolg. ★
Ameriški Ford je povišal delavcem plače na 6 dolarjev na dan.
Zborovanje ljubljanskega trgovstva
V soboto zvečer je bila redna glavna skupščina Združenja trgovcev v Ljubljani, katero je vodil predsednik g. Soss. Uvodoma se je spomnil tragične smrti kralja-Zedinitelja, nato pa zaklical 2lvio novemu kralju. Nato je pozdravil vse navzoče, posebno pa zastopnika mestne občine nad-svetnika dr. Rupnika, predsednika Zbornice g. Jelačina, tajnika g. dr. Plessa, preds. Zveze trg. združ. g. Kavčiča, Društva industrijcev in vele-trgovcev g. Vidmarja, Društva trg. potnikov g. Kreka, podpreds. društva Merkur g. Škrajnarja, ravn. šole g. Oruma, preds. društva Izložbenih aranžerjev g. Culka, bivšega predsednika g. Gre-gorca in posl. dr. Koceta. Njegovo predsedniško poročilo smo v izvlečku že objavili v nedeljski številki.
Zborovalce je nato pozdravil predsednik g. Jelačin, ki je izjavil, da ga zlasti veseli skupna fronta gospodarskih organizacij in da želi pri zbornici osnovanje kmetijskega odseka. Govoreč o centralizaciji pravi, da jo je treba pobijati. Obširno se je pečal z vprašanjem naših denarnih zavodov, katerih rešitev ne pride nikamor naprej. Učijo nas pa druge države, kaj moramo narediti na tem polju. Nadalje je govoril o zadnjem pravilniku za telefonski promet, ki zahteva od trgovcev podpisane izjave da bodo vljudno nastopali napram osebju. To je zahteva, ki se sama posebi razume ter je popolnoma nepotrebno vnesti. Končno pozdravlja tudi ukrepe proti delomržnežem, ki izrabljajo splošno stisko.
Nato je podal tajniško poročilo g. Lojze 6muc, pa smo ga tudi že v izvlečku objavili. Blagajniško poročilo je podal g. Anton Verbič. Iz njegovega poročila posnemamo, da je znašalo premoženje združenja na koncu leta 1934 1,016.000 Din, kar pomeni v primeri s prejšnjim letom neznatno zmanjšanje zaradi odpisov na inventarju. Sledilo je poročilo preglednikov računov, v katerih imenu je poročal g. Viktor Naglas in predlagal absolu-torij. G. blagajnik je nato prečital proračun za .1935, ki znaša v izdatkih 255.000 Din, dohodki pa so predvideni na 60.000 Din, ostalo pa bo krito z 12% no doklado, torej isto kot lani. Absolutorij kot tudi proračun za 1935 sta bila soglasno sprejeta.
Vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin
Tu sta vložila svoje predloge g. P. Fabiani in g. Jos. Peteline. G. Fabiani predlaga, da bi bile trgovine ob vseh praznikih, kjer je sicer odpiranje za nekaj časa dovoljeno, pa se prazniki po starih običajih praznujejo, zaprte. G. Peteline pa se zavzema za to, da bi se držalo tudi v teh dneh odprto. Sledila je obsežna debata, v kateri ,so se udejstvovali gg. Peteline, Pezdir, Kos, Golob, Fabiani, Melicer in drugi. G. Golob je predlagal, da se naj v poletnih mesecih junij, julij in avgust vse trgovine začno odpirati šele ob 3 po-
Naša bančna kriza
V	belgrajskem tedniku »Privredni preglede je objavil dr. Robert Paulovič, tajnik združenja vojvodinskih bank, dolg članek, v katerem govori o dosedanjem napačnem -sistemu moratorijev za toaeške dolgove. O obrestni meri piše n. pr., da je hi^jizvedena popolnoma enostavno in. poljubno. ,Panes znaša nezakonita, ali stvarna obrestna mera 17 do 20%, pred maksimiranjem obrestne mere pa je znašala stvarna obrestna mera samo l6 do .12%. Nadalje so razni obeti popolnoma deniorali-zirali dolžnika, ker vse govori o žrtvah upnikov. — Naše denarne zavode obremenjujejo zopet nova bremena, namesto da bi se jiin olajšala. Denarni zavodi so morali plačati za kritje stroškov posvetovalnega odbora pri trgovinskem ministrstvu nad 700.000 Din, odbor pa se je zadnjikrat sestal julija lani. Medtem pa je bilo objavljenih mnogo zakonov in uredb, ki so spadali v njegovo kompetenco. Kriza našega denarstva je težja, kot je bila julija leta 1934. Nato navaja pisec vse, kaj se je zgodilo v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Češkoslovaški in Bolgariji v korist normalnega funkcioniranja denarnih zavodov.
Novi hranilniški zakon
V	belgrajskem tedniku »Privredni pregled« piše prof. Rosenberg iz trgovinskega ministrstva o zakonskem predlogu o hranilnicah ter pravi, da je v naši državi od 620 bank 185 takih, ki imajo v naslovu naziv: »štedionica, štediona, zavod za štednju« itd. Od tega je 1 banka v naši banovini, največ pa jih je v savski banovini s 60 in v donavski banovini s 76.
Z ozirom na zakonske predpise o višini fondov pravi profesor, da bi morali po stanju vlog leta 1933. znašati 10% t. j. okoli 159 milij. Din, znašajo pa pri 36 zavodih 27.8 milij. Din. Hranilnice pa morejo prostovoljno pretvoriti del posebnih fondov v rezervni fond. Zaradi tega je treba računati, da bo povečanje fondov hranilnic zahtevalo daljši rok.
Z ozirom na določila zakona, da se sme največ '20% vlog plasirati v hipotekama posojila ter v posojila občinam itd. Leta 1933. so znašala posojila na nepremič. 281 milij., torej 64 milij. več kot bi bilo po novem zakonu dovoljeno, posojila občini ustanoviteljici 361, torej 143 milij. več kot po zakonskem načrtu. Vsekakor je treba računati, da bodo znatne vsote občinskih in hipotekarnih posojil, cenijo jih na 225 milij. Din, morale biti likvidirane, kar pa je zvezano z velikimi težkoča-mi in priznati je treba skoro popolno neizvedlji-vosl normalne likvidacije teh dolgov. (Op. uredn. To je dragoceno priznanje, ki nam kaže, da projektanti novega zakona niso računali z obstoječim stanjem in zahtevajo operacije, ki bodo še bolj onemogočile hranilnicam prehod v normalno stanje.)
Šušmarstvo v gradbeni stroki
V	zadnjem času se dogaja vedno več primerov, da sklepajo gradbeni gospodarji, t. j. osebe, ki si zidajo hiše ali pa izvrše razna adaptacijska dela na poslopjih — topogledne pogodbe 7. navadnimi zidarji, ki za taka dela niso upravičeni, še manj pa usposobljeni. Le-ti nimajo pooblastila (obrtnega lista), nobene kvalifikacije ali strokovne naobrazbe za izvrševanje gradbenih del. Da se taki zidarji zavarujejo proti zakonu in oblastem, si izposojajo od kakega pooblaščenega graditelja ali tnojstra, njegovo firmo odnosno napisno tablo za primeren honorar, da je videti, kot da izvršuje ta firma* dotično stavbo ali adaptacijo, ki pa v resnici ne vodi dela na stavbi in le-to tudi ne nadzoruje.
Kako morajo biti take stavbe solidno in strokovno izvršene, sodi lahko vsak lajik. Najbolj pa občuti stavbni gospodar posledice in veliko škodo, ki mu je povzročila neprevidnost, da je oddal gradnjo hiše takim samoukom, katere pozneje
poldne, da bodo imeli uslužbenci daljii opoldanski odmor, zato pa se naj to uro zvečer podaljša delovni čas. G. Melicer je v imenu pomočniškega zbora prosil, da se naj ugodi zahtevani po daljšem opoldanskem odmoru in drugače. Po daljši debati je bil sprejet predlog g. Fabianija z dodatnim predlogom, da se naj živilske trgovine za one praznike, kjer sta dva skupaj ali pa je praznik pred ah po nedelji, odpirajo določen čas dopoldne. Sprejet je bil tudi predlog g. Goloba.
Nato je prišel na razpravo predlog g. Petelin«, naj se zniža doklada združenja in da se naj zniža tudi doklada zbornice, obenem pa uredi vprašanje pokojnin v Zbornici. Nato mu je odgovoril g. Jelačin, da je proračun združenja že itak sprejet, vprašanje pokojnin zborničnih uradnikov pa ne spada na ta forum.
G. Sedlar je prečital celo vrsto samostojnih predlogov, med katerimi so nekateri našli živahno odobravanje med poslušalci. Tako se med drugim zavzema tudi za vpostavitev porotnih sodišč, za debirokratizacijo uprave itd. O predlogih se je razvila debata, katere zključek je izzvenel v to, da naj vse predloge uprava preštudira in jih potem izroči na pristojna mesta v nadaljno obravnavanje. V svrho preštudiranja se bo osnoval poseben odbor. Na predlog g. Jelačina je bilo nato sprejeto, da se pošlje na pristojna mesta v Belgrad brzojavka, v kateri protestira ljubljansko trgovstvo proti dovoljevanju ustanovitev veleblagovnice Tata v naši državi. Nato je g. Zeleznikar predlagal, naj trgovstvo dobro pazi, komu daje prispevke v dobrodelne namene. G. Kos je omenjal vprašanje mestne uvoznine in navedel med drugim slučaj, da je bila letos za nek predmet povišana mestna uvoznina od 3 na 12 Din in da bo treba mestno uvozninsko ter trošarinsko tarifo temeljito revidirati. G. Golob je za železninarje zahteval obravnavanje njih posebnih težkoč in teženj, ki izvirajo iz tega, da se nekateri ne drže dovolj solidarnosti in nastavljajo prenizke cene, po kateri poti jim drugi trgovci ne morejo slediti. G. Pezdir omenja vedno bolj pereče vprašanje socialnega zavarovanja. Zlasti se zanj zavzemajo mali trgovci, katerih eksistenca je najtežje ogrožena. Na vsa stavljena vprašanja je odgovarjal predsednik g. Soss, navajajoč med drugim, da bo še letos revidirana mestna uvoznina in trošarina, dalje glede socialnega zavarovanja, da Je zanimanje zanj med trgovci premajhno, saj je pred leti na tozadevna poizvedovanja uprave odgovorilo le 76 trgovcev itd.
Na koncu zborovanja je g. tajnik prečital še dopis pripravljalnega odbora za evharistični kongres, v katerem vabi odbor trgovce na stanovsko zborovanje, na katerem bodo govorili odlični govorniki.
S tem je bil malo pred 12 zaključen razgibani občni zbor ljubljanskega trgovskega združenja.
tudi ne more prijeti za odgovornost in povrnitev škode, ker nimajo nobenega imetja. Saj se na zgradbah, ki jih izvrše taki šušmarji, pojavijo napake in nedostatki že v prvih dneh po izvršitvi, večkrat pa tudi že med delom. V interesu stavbnih gospodarjev je, da so pri oddaji gradbenih del previdni in ne nasedajo raznim šilšriiaitjem, ki jim nudijo izvršitev gradnje sicer ceneje kakor soliden graditelj ali mojster, imajo pa pri tem veliko gmotno škodo s poznejšimi popravili in adaptacijami, ki jih morajo izvršiti na lastne stroške. Opozorila vredno je tudi določilo §. 47. obrtnega zakona, ki pravi, da se gradbena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje, ne smejo niti za lastno potrebo, niti v lastni režiji opravljati brez dejanskega in neposrednega vodstva upravičenega obrtnika. Kaznuje se torej ne samo neupravičeni izvrševalec take gradbe šuš-mar), ampak tudi oni, ki mu delo poveri (gradbeni gospodar) in dotični obrtnik, ki krije šuš-marja.
★
Gradba silosov v naši državi. Glasnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu z dne 21. junija prinaša na uvodnem mestu članek o potrebi osnovanja silosov in njih razporeditev. Ze pred 40 leti je bil pri Narodni banki osnovan fond za zidan je antrpota (entre-pot), ki je v bilanci za 1934 izkazan s 2.47 milj. Din. Z zgradbo skladišč za žito bi se dala regulirati tudi cena žita, ker bi se lahko ponudba razdelila na daljšo dobo, in ne bi v kratkem času takoj po žetvi pritiskala na cene. Omenjeni članek deli v naši žitni trgovini in produkcijo države na 8 velikih predelov, od katerih mu tvorita skupno en predel Slovenija in zapadna Hrvatska. Iz statistike zunanje trgovine navaja, da gre 89.9% izvoza pšenice po Donavi, ravnotako 96.2% koruze. Zato predlaga zavod dve vrsti silosov, večje in maniše. prve s kapaciteto 40—50.000, druge pa z 10 do 15.000 ton. Veliki silosi bi bili v Novem Sadu, Vukovaru, v Belgradu in Prištini, mala skladišča pa bi bila v Somboru, Sisku, Jagodini in Smederevu, manjša skladišča pa tudi še v Sarajevu in Mostarju. Za Slovenijo pravi zavod, da nima potrebe po skladiščih. Lp7.-45v.nimDVi eniatx rdgovc umlhwy
Jugoslovanska Solway tvornica v Lukvaeu (Bosna) izkazuje za 1934 pri glavnici 80.0 milj. Din čistega dobička s prenosom vred 5.64 (1933 13.9) milj. Din. Dividenda znaša 6%, dočim je za 1933 znašala 14%. Poslabšanje poslovnega uspeha je pripisovati znatnemu zmanjšanju izvoza, saj tvornica izdeluje sodo večinoma le za izvoz.
Anketa o finančnem položaju socialnega za varovanja. Na izraženo zeljo posameznih gospodarskih korporacij se konferenca zastopnikov gospodarskih ustanov, ki je bila sklicana za 25. junij, preloži na nedoločen čas.
Izvoz zlata iz Anglije v Jugoslavijo. Po podatkih carinskega urada je znašal v tednu od 13. do 20. junija izvoz zlata v kosih iz Anglije v Jugoslavijo 19.224 funtov šterlingov. t. j. 0.46 milij. dinarjev.
Konzumno zadružništvo v Angliji. V Cardiffu je bil te dni kongres angleških konzumnih zadrug, Iz poročil za ta kongres posnemamo, da so imele konzumne zadruge v Angliji leta 1024. 4,702.868 članov, 80.2 milij. funtov glavnice in prometa 175.1 uiilij. in dobička 15.5 milij. funtov. Leta 1934. pa so štele angleške konzumne zadruge 7,175.832 članov, glavnice 129.0 milij., promet je znašal 306.2 milij. in čisti dobiček 25.&1 milij. funtov.
Dunajske banke. Te dni je bil« objavljena bilanca Credilanstalta in Bankvereina. kot se imenuje novi bančni zavod, ki ie nastal po fu-ziji obeh bank. Iz bilance za 1934 je. razvidno, da eo se hranilne vloge pri obeh zavodih povečale od 81.9 na 114." milj. šil., upniki pa so padli od 510.4 na 443.0 milj. šil. Likvidnost banke ee jc zelo povečala, saj je gotovina narasla od (9.6 na 51.4 milj šil., znatno na so se zmanjšali dolžniki: od 572.9 ua 497.6 milj. šil.
Borza
Dne 24. junija 1005.
De n a i
Tečaji Amsterdama. Berlina, Bruslja, Curiha in Prage so ostali neizpremenjeni. Narasli so pa London, Pariz in Trst, dočim je Ne\vyork popustil.
V zasebnem kliringu je avstrijski kliriiig na ljubljanski borzi narastel na 8,75—8.85, na zagrebški borzi pa je popustil nn 8.728—8.825, nn belgrajski borzi pu jo notiral 8.085-,8.785. Grški boni so notirali v Zagrebu 38.40—39.10, v Belgradu pa 37.15—37.85. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 228.45—285.00, v Belgradu pa nn 282.95— 284.55.Španska pezeta je v Zagrebu popustila na 6.02—6.12, v Belgradu pa na 6.06 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2900.30-2974.90, Berlin 1752.05-1765.93, Bruselj 780.33- 741.30, Curih 1424.22—1431.20, London 214.41-216.47, Nowyork 4317.16-4858.47, Pariz 287.96-289.4, Praga 182.04 —183.15, Trst 359.96—362.04.
Promet na zagrebški borzi 692.806 Din.
Curih. Belgrad 7.—, Pariz 20.22, London 15.00, Newyork 305.50, Bruselj 51.75, Milan 25.25, Madrid 41.90, Amsterdam 207.85, Berlin 123.20, Dunaj 57.35, Stockhohn 77.80, Oslo 75.80, Kopenhapen j 67.35. Praga 12.79, Varšava 57.75. Atene 2.90. Ca-; rigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.06, Bue-nos-Aires 0.8075.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes čvrstejša, kar se je posebno poznalo pri vojni Škodi, ki je prav znatno narasla Tudi promet je bil znaten.
Ljubljana. 7% invest. pos. 80—81, agrarji 45 —46, vojna škoda promptna 360—862, begi. obvez. 61-62, 8% Bler. pos. 75—76, 7% Bler. pos. 65—66, 1% pos. DHB 72—73, 7% stab. pos. 80-82.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 81 den., vojna škoda promptna 365—368 (360, 362), 7. 364 den., 8. 9., 10. 364—368, begi. obvez. 63.50—64.50 (65), 8% Bler. pos. 76 bi., 7% Bler. pos. 65—65.25 (65), 1% stab. pos. 83.50 bi — Delnice: Osj. sladk. tov. 135—160, Trbovlje 112—125.
Belgrad. l)rž. papirji: 7% invest. pos. 82 den., agrarji 46.75—47.25, vojna škoda promptna 306— 368 (366.75. 365), 7. 365- 867, 8. 366 368 (367), 9. 366-368 (367, 363), 10. 366—368 (368, 365.50), 11.367—369, 7% Bler. pos. 65.50—66, 1% stab. pos. 82 zaklj. -i- Delnice: Narodna banka 5800 bi. (5720). Priv. agr. banka 223.50—225.50.
Žitni trg
Položaj za pšenico je ostal neizpremenjen. Obeta se nam srednjedobra letina Ječmen se ža-nje ter pravijo poročila, da je kakovost zelo lepa sodeč po barvi. Koruza je nadalje čvrsta, vendar J so cene ostale neizpremenjene. Zadnje čase se ne govori več toliko o izvozu koruze in plačilu tega izvoza v kliringu z Italijo. Pač pa so prišle vesti, da je italijansko finančno ministrstvo dovolilo različne kompenzacijske posle s koruzo. Tako n. pr. se bo italijanski riž izvažal k nam v zameno za koruzo.
Na ljubljanski borzi so danes cene pšenice popustile za 1 Din pri 100 kg. cene moke pa za 5 Din pri 100 kg. Ponudba moke je postala zadnje dni nekoliko večja, ker hočejo mlini še pred novino prodati zaloge.
Novi Sad. Pšenica bač. potiska 127—132, slav. 128—130, srem. 125—127, bač. 124 -127, ban. 120 —127. oves neizprem., rž .ne no.tira, ječmen in koruza peizptem., moka bač. In ban, Og in Ogg 195— 217.50, št. 2 175—197.50. št. 5 158—177.50, št. 6 135 —157.50, št. 7 112.50—122.50, št. 8 87.50 -90. Ti-žol neizprem., otrobi bač. in srem. 83 85, ban. 8-1 —86. Tendenca mirna. Promet srednji.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet zelo omejen. Pšenica in rž za junij ne notirati, koruza julij 11.25—11.30, zaklj. 11.30—11.32, avg. 11.20. zaklj. 11.20—11.22.
Živina
Mariborski sejem, 24, junija. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 236 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari kmd. 50—60, Din. 7—9 tednov stari 80—90 Din, 3—4 mesece 120—150 Din, 5—7 mesecev 160 200 Din, 8—10 mesecev stari 250—280 Din, 1 leto 350—480 Din; 1 kg žive teže 4—5 Din 1 kg mrtve teže 7—9 Din Prodanih je bilo 66 svinj.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA - Začetek ob 20
Torek, 25. junija: Izdaja pri Novari. Red Četrtek. Sreda, 26. junija: Izdaja pri Novari. Bed Sreilii.
OPERA - Začetek ob 20
Torek, 25. junija: Faust. Ked C. Sreda, 26. junija: Zaprto.
Damske perilne obleke
od 55 Din napref, predpasniki od 18 Din naprej vse vrste boljše obleke, halje, krila in bluze, bom-bažasto in svileno perilo itd. — nudi
F. L Goričar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29

Senjanovic in Gazzari ter novi rekordi
Tam, kjer so nekdaj trepetala mlada srca v upih in strahu za Petrinovičev pokal, je danes črno pogorišče. Leseni dom, ki je predstavljal kopališče splitskega plavalnega kluba Jadrana, je zn veliko noč pogorel, Ostali so le še leseni hodniki krog bazena. Pogled 1111 pogorišče je prav žalosten in tudi morje ni tu mikavno; v bližini je ukrcana francoska flota in na vodi plavajo najrazličnejši spomini z ogromnih purnikov tam zunaj.
Vse to ne moti ngilnih Jadranašev da ne bi trenirali. Prav resno se pripravljajo za poletne tekme. Senjanovič, ki je lani skozi vse leto počival, zeli letos še enkrat poseči v borbo med našimi najboljšimi. Njegov cilj na 100111 je 1:02 — to so nam zaupali njegovi prijatelji. Velik optimist je tudi talentirani Tonko Gazari; on se pripravlja za svetovno akademsko prvenstvo v Budimpešti, kjer upa na uspeh v hrbtnem plavanju. I.nni je dosegel na 100 m 1:11.2 in če doseže letos isti cas v regularnem bazenu, mu je dober plasman — in v srečnem slučaju ludi nkademsko prvenstvo zagotovljeno.
Jadranaši juniorji se pripravljajo na prvenstvo v Mariboru. Radi bi kaj poizvedovali o moči svojih nasprotnikov v Ljubljani, zanima'jih temperatura vode na Mariborskem otoku. »Skrbite, da bo voda topla,« me nagovarja očetovsko skrbni predsednik Jadrana dr. Culič.' Na Ljubljano imajo splitski plavalci najlepše spomine; divna je Ljubljana in tnko po ceni se živi tam,« le v ilirjanskem bazenu bi radi videli morsko vodo...
Akoravno jim je dom ob morju pogorel, vendar niso ostali Jadranaši brez strehe. Na slavni splitski »Pijači« imajo svoj stari dom, v katerem je igralnica in čitalnica, kavarna in sejni prostori. Tu se sestajajo vsak večer, tu prirejajo svoje zabave, tu kujejo načrte za bodočnost.
Novo kopališče bodo gradili na Bačvicah. Postavili bodo tudi zimski bazen obsega 25 X 15 in. Tudi v zimskem bazenu bo morska voda; sladka voda je draga in mrzla..., morska pa zastonj in pozimi se shladi le do 7 stopinj. Misel, da bi gradili splitski klubi velik stadion ob obrežju Sustje-pnnn (pod Marjanom), so odgodili na boljše čase. Za letos bodo postavili samo barako na mestu, kjer je stal pogoreli donr.
Medtem, ko je Jadranovim juniorjem cilj letošnje sezone Maribor (ali bolje: juniorsko prvenstvo!), se pripravljajo seniorji za veliko turnejo po Nemčiji. Starlati nameravajo najprej v Trstu, nato v Magdeburgu, Berlinu in Dresdenu. nn povratku pn v Ljubljani. Da bi bila ekipa močnejša, nameravajo povabiti seboj tudi rekorderja Draška Wilfana.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Toerk, 25. junija: 12.00 Iz daljue Španije (plošče): 12.45 Vreme, poročila 13.00 Cas, obvestila 13.15 Narodna pesem v orkestralni obliki, Izvaja radijski orkester 14.00 Vreme, spored borza 18.00 Otroška ura: Mali harmonikar Edo v šramlu Igra 18.40 Cas, poročilu, vreme, spo-red, obvestila lfl.Ofl Samospevi (g. Lnkman Slavko) 19.30 Nac. ura 20.00 Celjski večer. Nastopijo mladinski pevski zbor, orkester Glasbene Matice, pevsko društvo ^Svoboda«. Celjsko pevsko društvo itd. 21.80 Cas, poročila, vreme, spored 22.00 V valčkovem tempu okrog sveta, radijski orkester 22.30 Angleške plošče. — Konec ob 23.
Dragi programi i
Torek, 23. Junija: Belgrad: 20.00 Koncert članov narodnega gledališča 22.30 Narodne pesmi — Zagreb: j 20.15 Plošče 20.30 Vokalni koncert 21.16 Koncert na I čelu 22.15 iVn«kc pesmi ijl romance — Dunaj: 17.40 I Komorna glasba 20.55 Prenos opere 22.35 Ilarska glasba 23.50 Dunaj sika glasba — Budimpcila: 19.50 Igra 21.35 Operni orkester 23.10 Ciganska glasba — Milan-Trst: 17.20 Zabavna glasba 20.50 Prenos opore — Rim-Bari: 20,50 Koncert 1x1 željah 22.00 Godalni kvartet — Praga: 19.15 Zbor. 20.40 Igra 21.30 Opora — Bratislava: 19.25 Narodne pesmi tn harmonika 20.50 Salonska glasba — Brno: 20.50 Igra 21.4« Jug. glasba - Varšava: 21.00 Prenos opere — Vsa Nemčija: 20./5 Nemški Michel — Berlin: 21.00 Varšava — Ktinigsbrrg: 20.45 Komorna glasba - Hamburg: 20.45 Vojaška godba — I'ra-tislava: 20.50 Radijski orkester — Kdln: 20.48 Frajik-furt — Franfurt: 20.45 P »mi i — Stutgart: 20.45 Vra-Mslnvn — Monakovo: 20.45 Sinfonični koncert — Zurieh: 20.00 Večerna glasba 21.10 ValčJci 21.40 Svi. carska glasim — Slrassburg: 20.30 Zvezda, komorna opera, Chabrier.
IS a oznanil a
Ljubljana
1 Nočno službo imajo lekarne.: mr. SnSnik. M« rUln trte 5; mr. K ur al t, Oospdsvetska e. 10 in mr. IVi hinec dedM Uiuisk« c. 3L
C p lip
o V četrtek 27. junija bo ob S.30 zvečer v Narodnem domu občni zbor podružnice Jugoslovanske " ''»•( r i; Celja. Na iem občnem štoru im razpusi po družaioe ln usLauovitev tMidružuicc »Brauibora«.
Še predno je okusil hudobije tega sveta, se je v Lukovici po dolgem trpljenju preselil v večnost naš ljubljeni 9 letni
Matiček Zorho
sin okrajnega sodnika na Vranskem
Pokopali ga bomo v sredo, 26. junija ob pol 5 popoldne na tukajšnje pokopališče na Brdu.
Vransko—Brdo, dne 24. junija 1935.
Žalujoči starši, Nuša in Jože, bratec in
sestrica ter ostalo sorodstvo.
Zahvala
Vsem, ki 6te nas tolažili in nam stali ob strani ob bridki izgubi našt nad vse ljubljene ln nepozabne hčerke
Vidke
in Jo spremili na njeni zadnji poti, vsem, ki »te ji poklonili toliko cvetja, izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo.
Lesce, dne 25. junija 1935.
Rodbina Prešeren.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka besedo Din l"—J ienltovanjskl oglasi Din 3*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. MaH oglasi — plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enofcolonska 3 mm visoke pelllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloiltl znamko.
Vse posetnike evharističnega kongresa
vljudno vabimo, da si ob tej priliki ogledajo našo veliko izbiro manufakturnega blaga, damske h otroške konfekcije, krasno izbiro moških srajc, svilenih in bombažastih Golfmajc, dežnikov, kakor razne vrste malih stvari, primerne za opomin, za ta čas vse po znižanih cenah. — Se priporočamo:
F. f. Goričar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Trgovina je odprta na sv. Petra dan od 8 do 10 dopoldne in od 2 do 6 popoldne.
Krojašk. pomočnika
takoj sprejmem. Vprašati: Gostilna pri »Jožici«, Poljanska cesta.	(b)
Fant
vojaščine prost, vseh del vajen, išče službo. Vloži tudi kavcijo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »t 7329.	(a)
šafar
z dolgoletno prakso v kmetijstvu, živinoreji in vinogradništvu, želim sluibo na večjem posestvu samo proti hrani in stanovanju. Franc Marinič, Ljubljana, Mivka 23/1. (a)
ismai
Mizarskega vajenca takoj sprejmem. Vodičar Janko, Celje, Dečkov trg št 6.	(v)
Učenca
c meščansko šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino. Eksporfcna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	(v)
Učenko
T kuhinjo sprejme takoj restavracija »Pri Levu«.
Krojaškega vajenca sprejme Goltez Iv., Sto-iice pri Ljubljani. Hrana,
Več prodajalcev
in prodajalk — zmožnih majhne kavcije, sprejmem čas Evharističnega kongresa. Idoči predmeti, velik zaslužek. Pojasnila: Parfumerija, Sv. Petra cesta 13.	(b)
Vnajevn
Novo parno pekarno
v sredini Ljubljane, n« prometni točki dam v najem. Interesenti zmožni kavcije, naj se javijo pod šifro »Proti najemnini« št. 7339 upravi »Sloven-«. (»)
Denar
Posojila
na vložns kniižics Slovenska banka, liana. Krekov trt
daj«
Liub-10
Kompanjona (-ko)
S 60.000—80.000 Din : razširjenje industrije iščemo. Osebno sodelovanje mogoče. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izborno naloženo« 7331
II
GldŠbcl
Uradnika za zunanjo službo
agilnega in inteligentnega, mlajšega, z lepim na stopom, sprejme gospodarska organizacija v Ljubljani. Ponudbe z iz črpnim življenjepisom in z navedbo referenc upravi »Slovenca« pod »Skromen in vesten« št. 7340.
Pouk
Učitelja
za pouk dveh otrok v nemščini in ostalih predmetih osnovne šole iščem celodnevno v počitnicah. Ponudbe z navedbo honorarja upravi »Slovenca« pod »Učitelj« št. 7322. (u)
stanovanje v hiši.
(v)
Sluibodobe

Damski krojni leCaf
se vrši od 1.-20. julija 1935 Zahtevajte cenik (prospekti za odgovor znamke pnložiti - Prijave sprejema dam _ Naslov v
GeneraL zastopnika
za dravsko in savsko banovino sprejmemo. V poštev pridejo samo verzi-rani in komercijelnega vodstva ter organizacije zmožni gospodje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Agilen« št 7172. (b)
Šivilja
k! zelo natančno krpa perilo, dobi delo. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 7361.
Citraši, citrašinjel
Zopet nov zvezek: Šopek slovenskih narodnih pesmi za citre in petje. — 1. Oblaki so rudečL Barčica je splavala 3. Ko so fantje proti vasi šli. 4. Mladi jadranski stra žarji itd. 15 pesmi 16 Din, Priporoča Ivan Kiferle Ljubljana, Gosposka 9. g
Muzika
prodaja klavirje, harmo nije. violine kitare stru ne in vse glasbilne po treb^čine. — Popravlja in ug ašu e vsa glasbila stroko* maško in najceneje. Izposojevalnica klavirjev
liubliena
Miklošičeva cesta štev.
Posestva
Vilo
z zelo velikim vrtom, za Leoniščem, ugodno pro
Teodor Kune
lastnik strok, šole Ljubljana. Sv. Petra t 4/11.
Knjiga »Toaleta"
znižana cena Dllt 50'—.
Stanovanja
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
pritlično, z vsemi pritiklinami — takoj oddam Ljubljana VII, Aljaževa (b) ulica 35.	(č)
»Slovenca« pod št. 7353.
Kupimo
Ni čuda, če vsak dan
prihajajo priznanja o »Radio Balsamu«, da je isti najboljše sredstvo proti: kurjim očesom, bradavicam, trdi koži in bulam. Prosim 1 lonček R. B., ker mi zelo dobro služi - piš« 11. 6. 35 g. Jakob Krenk, Legen 4, p. Slovenjgradec. — Vsakemu je 250 takih priznanj na razpolago. R. B. vsebuje: neki balzam, vazelm, smolo itd., sredstva, ki preprečujejo ob pravilni uporabi vsako poškodbo. Se ne suši, ne hlapi, traja leta in je zato tudi najcenejše sredstvo, priznano od zdravnikov, advokatov, orožnikov itd. Vsak lohček ima garancijo. Zahtevajte v Vašem interesu povsod: Radio Balsam Cotič, zak. zaščiteno znamko. — Dobi se tudi, ali po pošti pošlje: lonček za 10 Din (predplačilo). Povzetje: 18 Din, dva 28 Din, tri 38 Din.
Rudolf Cotič, Ljubljana VIL
Kamniška 10 s (Janševa 27).
Vino s Trške gore
prodaja 10 litrov in več po vinogradni ceni Suš-nik, Ljubljana, Zaloška cesta.	(1)
II
Pohištvo
i
Pohištvo
orehova spalnica, kombinirane omare (novost) za jedilnice ali gosposke sobe, uporabno tudi za samska stanovanja, iz orehove korenine - naprodaj. Ogleda se pri Stolfa Josipu, mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovica. — Cena a godna, pohištvo prvovrstno.	(š)
(13253331
PolemendoUki sir
polnomasten, in domače salame kupite najugodneje pri I. Buzzolini, delikatesna trgovina, za škofijo. 1
Vedno svežo
pienično krušno, rženo in koruzno
moko
dobite v Javnih skladiščih, Tyrševa cesta št. 33 pri tvrdki
FRAN POGAČNIK
d. z o. z.
Pi. Drenih
Kongresni trg 7.
Avbe, zavijačke, rute. Rizbe, zlata nit, trakovi itd. za nove avbe. Največja zaloga ročnih del.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul. in Stari trg.
Hijeni
BLAGOSLOV
**
Dobi se gri
Naši Slogi"
Ljubljana
Tyrševa li (Dunajska e.)
Cena Din 12 —
Vsakovrstno
ZlatO kupuje
po naivišjib cenah CERNE, luvelit, Liubliana Wotfova uliea št. 3.
Posteljne mreže
v lesenih in železnih okvirjih ter železne po-' die vseh vrst izdeluje m sprejema v popravilo najceneje P Strgulec, Gosposvetska 13. Kolizei — Ljubljana.	(1)
Izredno dobra
in cenena oblačila, moško perilo itd — kupite najbolje pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. (1)
Štajersko perutnino
kokoši, piščance, gosi, race, živo in zaklano — nudim najceneje iz lastnega pitališča. Postrežba točna. Zahtevajte ceniki Aleks. Hedžet, trgovina s perutnino, Ljubljana VII Aieševčeva ulica 7. (1)
II
Ob rt
O t omane
od 430 Din naprej in vse druge tapetniške izdelke po najnižjih cenah pri Dolničar v Št Vidu nad Ljubljano (nasproti cerkve).	(t)
Entel - ažur - plise
izvrši ekspres — Matek & MikeS, Ljubljana, poleg hotela Štrukel.	tt)
Trajna ondulacija
novost, garantirana trpež-nost. Strgar, »Grafika«, zraven hotela »Metropol«
Seno
sladko, prve košnje, več voz, kupi Sušnik, Ljubljana, Zaloška.	(k)
Tinčkove in Tončkove prigode
61.
Ljudoirci se pripravljajo za pojedino
»Zdaj pa na noge I« je vzkliknil kapitan Mrhar, ko sta bila dečka Se daleč. »Smrt v kotlu ali pa življenje v svobodi I«

Divjaki pa so medtem ravno prihajali z drugega konca taborišča na pojedino. Ko so videli, da sta jim slastni pečenki pred no. som ušli, so se z divjini hruščem in truščem pognali za njima. Kapitan Mrhar in mornar Koki pa sta nekajkrat pritisnila na petelina svojih pihalnikov in ljudoirci so se v smrtnem strahu razbežali n« vse strani.
Bila sta rešena I
ZAHVALA. Za mnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega svaka, strica in bratranca, gospoda
KAROLA DOLENCA
pisarniškega ravnatelja okr. glav. v pok,
za poklonjeno cvetje in prekrasne vence, za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti, se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zlasti preč. g. župniku p. Valerijanu Landergotu za tolažila sv. vere ob smrtnem boju, ter za v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu, drugemu govorniku gospodu Lahu, pevskemu društvu »Jadran«, odboru magda' lenskega Olepševalnega društva, ožjim prijateljem za njihovo pomoč in požrtvovalnost, ter zdravniku dr. Pihlarju za izredno požrtvovalnost, trud m skrb med boleznijo.
Maribor, 24. junija 1935.
Globoko žalujoči ostali.
Ugodno kupiš:
barve (suhe in oljnate), emajl lak, tirnež, terpentin, zidarske, pleskarske in umetniške čopiče, umetniške oljnate barve v tubah ter vse v to stroko spadajoče predmete. Poseben oddelek pariumerije pri
Franz Drago,
Ljubljana, Stari trg št. U. — Telefon 20-45.
+ Zapustila nas je za vedno naša nadvse ljubljena mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
Nežka Dovjak roj, Jerič
vdova strokovnika drž. železnice
danes, dne 24. junija ob 12 opoldne, po dolgi in mučni bolezni, v 79. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 26. junija 1935 ob 5 popoldne od doma žalosti Društvena ulica št. 27 (Moste) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Jesenice, Litija, Mfinchen, Innsbruck, 24. 6. 1935.
Globoko žalujoče rodbine: Dovjak, Tomažič, Kočar.

Dolores Vieser	^^	58
PEVCEK
Ljubezenska zgodba mlade du&e
Nož je svetla in mlačna. Živahnost, ki raste, čim više gredo, raztopi končno tudi v obeh dečkih plahost pred mračnim možem, da začneta kramljati, najprej po-tihoma, nato pa vedno živahneje. — Ko je neki kmet oral na Stalem, je izoral konja, ki je bojda iz samega suhega zlata. Ce je le res? Bojda ga lahko še vidiš v prenočišču zraven cerkve. Prihodnji teden ga bodo raztopili. — In — veš — Pepelarček pravi, da so svoj čas tu gori pogani pokopavali svoje mrliče, pa da je zato vsa gora tako tuja videti. Kjer so poganski grobovi, tam lahko hudiča prikličeš.
Ivan opazi, da prisluškuje maestro njunim zgodbam s čimdalje večjim zanimanjem, in ga slednjič vpraša:
>Ali je res, da more kdo priklicati hudiča?«
»Seveda je res; sam poznam nekoga, ki ga je priklical.«
»Ah,« strmi Jurko in postaja zaupljivejši. »Kako pa je naredil?«
»To Je njegova skrivnost,« reče mojster in spet obmolkne.
Tudi dečka utihneta. Zdaj pa zdaj jih prehiti truma romarjev. Vljudno in malce začudeno pozdravljajo imenitnega gospoda, ki ima s sabo dečka, enega, da mu nosi torbico, drugega, da mu sveti.
Pol enajstih je ura, ko pridejo na goro. Okrog gotike cerkve gorč stražni ognji. Stojnice s sladkarijami in Kramarski šotori so postavljeni in gosta množica kmečkih ljudi se preriva med njimi sem in tja. To se živahno pozdravljajo in razgovarjajo. Otroci sosedov, bratje in sestre, ki so se bili razšli daleč po svetu, spet naletijo drug na drugega na štalenski gori; tu in tam se sre-
čata dva skrivaj zaljubljena, ki sicer ne najdeta pota j drug do drugega, in v marsikaterem kotu sedite po | dve kmetici in si tožite in se sprašujete, kaj vse se je zgodilo v dolgem času, ki je pretekel, odkar je ta ali ona izmed njiju odšla za nevesto v tujo dolino. Vedno več ljudi prihaja. Mora jih biti že več ko tisoč. V najrazličnejših nošnjah postajajo okrog, Štajerci in celo Kranjci in črni ogljarji tam iz dolin Bogu za hrbtom. »Tudi gohri!« se dregneta dve vitki dekleti iz Roža v spodobnih dolgih, širokih krilih, ko se prikaže truma Zilanov iz gozda. Nekaj brhkih dečel je vmes, ki, v kratkih, do kolena segajočih nogavicah in drobno nagubanih, belih čipkastih pečah, brž potegnejo nase oči mladih fantinov.
Maestro si dela z dečkoma pot do vzhodnega roba holmovega, kjer je nekoliko bolj tiho. Radovedno zro ljudje za njim. Sede na mahovit kamen, dečka pa ležeta v travo. Soj stražnih ognjev prodira prav sem čez do njih.
Ne daleč vstran zapojo fantje. Pojo otožno, zaljubljeno pesem, ki pripoveduje o ločitvi in smrti. Medtem ko zvenč zategli glasovi iz hrušča in trušča, izpregovori maestro. Najprej vpraša Jurka, ali je tudi on muzikus.
»Sem, na flavto,« odvrne Jurko ponosno.
Smehljaj razsvetli za trenotek možu mračni obraz.
>Veš, kaj je rekel stari poganski kralj Alcibiad o flavti?«
»Na, ne vem,« odvrne dečko in ga radovedno pogleda.
»Ta kralj je hvalil godbo na liro, ker človeku nifi ne kvari prostega obraza in tisti, ki svira, hkrati lahko tudi poje. Flavto pa je popolnoma zametal, ker ovira človeka, da ne more govoriti ter mu pači in kazi obraz.«
Užaljen se obrne Jurko vkraj, koj ta trenotek pa že zakliče:
»Se pač ni razumel na godbo!«
»Razumel že, pa od takrat je že dolgo. Danes je flavta kaj v modi. Tudi na našem dvoru ima kralj dosti flavtistov.«
»Na katerem dvoru?« vpraša Ivan.
»V Draždanih, pri saškem volilnem knezu, ki je zdaj tudi poljski kralj.«
»Ah, gospod je dvorni ali komorni virtuoz?« vzklikne Jurko.
»Da,« odvrne mojster in se spet nasmehne, ko vidi, kako spoštljivo strmi fantič vanj.
Da bi si pregnal dolg čas, začne pripovedovati dečkoma o sijajnem življenju na dvoru v Draždanih. Ivanu se zdi, kakor da posluša pravljico. Komaj si more predstavljati, kako sijajne morajo biti te slavnosti, ki jih slika Italijan s tako žarečimi barvami.
Po parketu kakor zrcalo se košatijo gospodje v svečanih oblekah, tam spet slepijo oči dragulji lepih dam! Kristalne čaše zvenč, srebro zvenči, glasna radost in skrivno hihetanje se dvigata proti pisanemu, dragocenemu stropu, ki se od njega zibljejo dehteči venci. — In medtem ko vitki paži za slovo nalivajo v čaše temno, težko vino, stopi na mali oder goslar, črni čarodej Fran-cesco Veracini. Nastavi lok in sleherni šepet zamre v dvorani. Gode — tn kralj in visoke dame, ponosni dvorjani in strogi generali mu slede, kamorkoli hoče. Čara jih, da jim je veselo in bolno, da so razigrani in sladko omoteni, poje jim njihova hrepenenja in gode na strune njihove skrivnosti. — In zlikani gospodje povešajo oči in z neprodirnim zagrinjalom zakrivajo svoje poteze, da bi nikdo ne mogel slutiti, da iz teh zvokov odjeka njihova ujeta duša — in lepe dame bledijo in postaja jim vroče in se niti ne zavedajo, da uhajajo zdihljaji njihovim odprtim ustnicam in jim teko solze iz zameglelih oči.
>
« "ST
6
<u iri
■g S .2
M *
RS o ^ _
M 8 a) a)
•c i
co
V, O
0J
tL,
C/5
C e
«0 cA
s
S <3
n ° § «
a
- OJ
— i 4) o
II
-o
e *
<3 ,
>	-o * ®
co
■o N
XJ -S
(U
>
8 «tt
C •tt
c«
e
Q> d
55
B « > >
2 « C N
s .S
.S 3
0	JS
3 cd §
(U 41
"o S
1	* o a
■S 3
ii ^ o
/ju »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel
Izdajatelj: Ivan Rakoveo.
Uredniki Viktot Cenčifi.