POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ŠTEV. 3. LJUBLJANA, 13. MARCA 1930. LETO II. ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO, IZDAJATEUSTVO IN ADMINISTRACIJA: DOCENT DR. A. KOŠIR, LJUBLJANA, TAVČARJEVA 6. TISK J. BLASNIKANASL. UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D V LJUBLJANI. ODGOVOREN JANEZ VEHAR. SANATORIJ DR. SCARPATETTI Wetzelsdorf pri Grazu na Štajerskem. - Telefon 5067. Za živčno bolne in notranje bolezni. ! Specielno: malarijske kare po Wagner-Jaureggu; odvadite kure za alkohol In živine strupe; 1; psihoanaliza nevroz, oskrba dementnih in debilnih, redilne In dietetične kure. ■ Zelo zmerne cene! Prospekti z obratno pošto 1 Aktivno imuniteto proti difteriji se dosega najlažje s pomočjo „ZAŠČITNE MASTI" proti difteriji po prof. Lowensteinu. Uporaba osobito enostavna, ker se mast enostavno utira v kožo. Natančnejša navodila daje zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo JU60SLAVENSKI SERUM ZAVOD D. D., ZAGREB BIJENIČKA CESTA 21. TELEFON ŠTEV. 64-65. DRŽAVNI SEROTERÄPEVTSKI ZAVOD, WIEN izdaja brez' posebnega doplačila sera v avtomatskih ampulah: SEROCORD Za sterilno odvzemanje krvi HAEMAUT Vsebina: Dr. Josip Ilebein: Terapija z Rontgenovimi žarki...........................67 Dr. j. Vrtovec: Infekcije človeka z Bacterium abortus (Bang) v Sloveniji . . 76 Dr. čosič K. Nikola: Ulcus cruris i sadašnje njegovo lečenje................77 Dr. Božo Škerlj: Menarha pri Slovenkah......................................84 A. Košir: Nekaj misli k ustanovitvi protituberkulozne lige..................93 Dr. Stane Lutman: Sedanje stanje vprašanja aktivne imunizacije proti difteriji 95 Književna objava..............................................................99 Drobiž........................................................................100 Domača literatura.............................................................102 Gospodje tovariši! Podpirajte svoj znanstveni list s tem, da se pri tvrdkah, ki inserirajo v Zdravniškem Vestniku, vselej pozivate na ta list, kadar zahtevate vzorce in literaturo. Vsako spremembo naslova javite takoj administraciji lista, da ne bo zamude v dostavljanju. Radenska mineralna voda kot zdravniško preizkušeno zdravilo Priporoča se sledeči način uporabe pri 1. protinu, ledvičnih kamenčkih in pesku trikrat dnevno po eno do tri čaše ugrete Radenske vode zdravilnega vrelca. 2. kroničnem vnetju ledvic, hipertrofiji prostate, želodčnem in črevesnem katarju, Urethritis, Cystitis, Pyelitis in Fluor albus dnevno 3—6 kupic ugrete Radenske vode Kraljevega vrelca, 3. katarju krhlja in bronhijalnem katarju večkrat dnevno po eno čašo Radenske vode zdravilnega vrelca z vročim mlekom. 4. Ikterus, zastajanju v jetrih in pri žolčnih kamenčkih dnevno 3 do 6 čaš Radenske vode s Karlsbadsko soljo. 5. Diabetes mellitus, zavapnenju arterij, golši inBasedovu pije se najbolje redno namesto druge Radenska voda. najmanj pa trikrat dnevno po eno čašo. 6. želodčnih in črevesnih ranah dnevno tri čaše prekuhane in zopet ohlajene Radenske vode zdravilnega vrelca. Gospodje zdravniki dobijo za poskusne namene potrebne množine brezplačno na razpolago. Obrnite se z dopisnico na Upravo Zdravilišča Slatina Radenci. Novi Zeiss-ovi stativi so prav dovršeni v praktičnem in estetskem oziru. Lepa oblika je prilagojena modernemu okusu, je v uporabi priročna in smotreno izdelana. Temu primerno je stativ zelo trden brez ostrih robov, brez kotov, kjer bi se nabiral prah, tubus in nosilec mizice, ozir. kondenzorja sta stabilno pritrjena, stativ se daje upogniti zanesljivo in izdatno do vodoravnega položaja tubusa. Ker se dajejo Zeiss-ovi stativi vsestransko opremiti in uporabiti in ker so relativno poceni, se rabijo v vseh strokah in panogah. ZEISS-ovi Mikroskopi Naslikana oprema ESA 94 „Minervina“ poveča 56— 1350 kratno ima poenostavljeno premakljivo mizico, premično razsvetilo, kondenzor z zaslonko (irido), 4-kraten revolver, 2 ahromatska objektiva in homogeno imerzijo z zaslonko za temno polje, 2 Huyghen-sova okularja in omarico. Je to najbolj razširjena oprema za praktičnega zdravnika in bolnice. S pozivom na Zdravniški Vestnik in napovedbo točne uporabe Vam pošiljamo gratis in brez vsake obveznosti oferto za ev. najprimernejšo opremo. Tiskovine pošilja brezplačno Carl Zeiss, Jena ali M. Pavlovič, generalno zastopstvo za Jugoslavijo Beograd, Sremska ul. 9, tel. 37—00. draži funkcije velikih možganov,zato pri akutnih in kroničnih psiho-neurotskih stanjih samo kofeina prosto Vzorci in literatura brezplačno pri Kava Hag i d. d., Tomašičeva ul. 4, Zagreb SOLVOCHIN 25-odstotna raztopina lcnina Prednosti: Trajna, alkalična raztopina, prikrojena tkivu. Brzo se rezor-bira in krvnim potom prihaja v pljuča. Injekcije brez bolečin. Močna koncentracija kinina v malo raztopini. Indikacije: KRUPOZNA PNEVMONIJA, ojačanje popadkov, malarija (ustavlja cepljeno malarijo). Vprometu: Orig. škatle s 3 in 10 amp. a 2,2 ccm. Klinični omoti s 50 in 100 amp. a 2,2 ccm. TRANSPULMIN Sterilna raztopina bazičnega kinina in kafre v eteričnih oljih. (1 ccm — 0,03 gr. chinin. bas. anhydr. — 0,025 gr. camph.) Prednosti: Baktericidni bazični kinin se kopiči največ v pljučih. Intra-muskularne injekcije so popolnoma brez bolečin, raztopina se brzo rezorbira. Indikacije: Vsa bronhijalna obolenja, pnevmonija, pljučni absces in gangren. Profilaktično proti bronhopnevmoniji pri daljšem ležanju in komplikacijam pri gripi. Doziranje: 1—2 ccm intraglutealno dnevno 1—2 tedna. V prometu: Orig. stekleničice z 15 ccm Orig. škatle z 10 amp. a 1,1 ccm. Vzorce in literaturo pošilja na zahtevo brezplačno Tvornica kemijsko farmaceutskih proizvoda d. d. „KASTEL“ Zagreb 3, Kolodvor Sava jiHtnlMi iffffTOiijffHtfii ntfeii iiilbiiimiiii rt imimii ^imBM^OBuilWüifiyroM^utiii'iiHfiii mmhiii m iiaii m u »u»iiu»un>»ium>uii mumwaautui m h iniuutuihiy »ji m »mg» Dr. Fran Bubanovič vseučil. profesor, predstojnik vseučil. medic, kemijskega zavoda univerze v Zagrebu je napisal delo: I Kemija za slušatelje kemije, medicine, j veterine in farmacije. j e § I. del te knjige: Opči ili teorijski dio i Anorganska kemija je pravkar izšel. Cena knjigi Din 280' — . Naročila sprejema založnik: Farmaceutski Vjesnik, Zagreb Palmotičeva ul. 4 ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO IN ADMINISTRACIJA: DOCENT DR A. KOŠIR, LJUBLJANA, TAVČARJEVA ULICA 6 Štev. 3. Ljubljana, dne 13. marca 1930. Leto 11. Terapija z Röntgenovimi žarki. Dr. Josip Hebein, ordinarij Radiološkega oddelka splošne bolnice v Ljubljani. V naslednjih člankih hočem podati referat o današnjem stanju Röntgen-terapije. Svrha člankov je, informirati slovensko zdravništvo o Röntgenovih žarkih kot medikamentu: kajti nemogoče je danes tako praktičnemu, kakor tudi strokovno izobraženemu zdravniku slediti vsem pridobitvam v razvoju nove in najnovejše medicine. Članki so succus različnih kurzov, katere sem frekventiral ob priliki svojega študijskega potovanja na Dunaju, v Pragi in v Berlinu ter so podprti s podatki iz strokovne literature. Delo je razdeljeno v 3 grupe, in to: v 1. Röntgen-terapijo v ginekologiji. 2. Röntgen-terapijo v kirurgiji. 3. Röntgen-terapijo v interni medicini. Predhodno podam v kratkih, splošnih obrisih posnetek biološki h temeljev Röntgenske terapije, sledeč principu, povedati najpotrebnejše v kratkih besedah in v kolikor toliko tudi nestrokovnjaku razumljivem jeziku. BIOLOŠKI TEMELJI RÖNTGENSKEGA OBSEVANJA. Če padejo solnčni žarki na zelen predmet, se vrši pred našimi očmi sledeči optični proces: Od vseh valov (svetlo je valovanje etra) solnčnega spektruma. ki padajo na zeleni predmet, se r e f 1 e k t i rajo (pri prozornih tudi prodirajo) samo valovi gotove dolžine, katere zaznavamo mi kot zeleno barvo; vse ostale komponente solnčne luči so se izgubile v zelenem predmetu — one so bile od njega absorbirane. Če obsevamo z Röntgenovimi žarki človeško telo. tedaj uhaja v gotovem času v gotovi razdalji od fokusa cevi. v obsegu gotovega, ostro omejenega polja na koži — recimo trebuha — gotova količina Röntgenovih žarkov, merjena v miliamperjih. z gotovo napetostjo (kakovostjo), merjena v kilovoltih — v telo in mi moremo s posebnimi instrumenti prav lahko dognati, da je količina Röntgenovih žarkov. izhajajočih iz hrbta, znatno zmanjšana in da je kakovost žarkov (njihov spektrum) znatno homogenejša. Torej prav znaten del količine in spektruma je ostal v telesu — telo ju je absorbiralo. (Tudi Rontgenovi žarki so, kakor svetlo, valovanje etra in tudi oni niso homogeni, temveč imajo spektrum različnih ter zelo številnih valov.) Bistvo obsevanja. Kako odgovarja organizem na obsevanje, oz. kaj je bistvo biololoških sprememb obsevanja? O tem obstojajo razna domnevanja, od katerih ima teorija: da povzroča absorbirana energija žarkov s pomočjo nastajajočih sekundarnih žarkov v obsevanem telesu spremembe elektrostatične kapacitete koloidnih sestavin celic, še največ pristašev. Učinek obsevanja. — Bionegativni učinek. Drugače pa nam je biologija učinka Rontgenovih žarkov na živ organizem skoro da še neznana. Daši stojimo danes na stališču, da učinku jejo Rontgenovi žarki na vsako živo celico, si moramo priznati, da tudi ta stavek še ni našel splošnega priznan ja. V glavnem smemo reči, da je poglavitni — primarn i — učinek obsevanja sprememba krvnih žil. in to v bionegativnem smislu: omam-Ijenje kapilar s sekundarnim razširjenjem istih ter s poškodbo endo-tela in sestavin krvi (limfo- in levkocitov) v smislu nabrekanja in razpada celičnega jedra, ter pozneje protoplazme. Na ta način sc zmanjšuje funkcije celic posameznih organov, zadrži se njihova delitev, in če se obsevanje nadaljuje, uniči se njihova funkcija popolnoma. Biopozitivni učinek. Tudi o biopozitivnem učinku Rontgenovih žarkov na živo celico v smislu pospeševanja delitve in rasta celice potom majhnih doz sc mnogo piše in razpravlja. Epohalna iznajdba bi namreč bila doza. s pomočjo katere bi mi, recimo, pri na raku bolnem organu hoteli provocirati samo rast vezivnega staničja, ki bi zadušilo rakasto tkivo. Na žalost se do danes ta ..dražilna doza“ ni obnesla in ona v eksperimentu tudi še ni nikomur uspela. Da gotovi organi tik po obsevanju nabreknejo, zrastejo, te okolnosti ni pripisati dejstvu, da so zrasle ali se pomnožile celice organa, temveč je to edinole posledica orn a m -ljenja krvnih žil. vsled katerega se le-tc razširijo in povzročajo hiperemijo organa. Diferenca senzibilnosti. Rontgenovi žarki učinkujejo na različne organe telesa različno. Ta diferenca ne obstoja samo med normalnim in patološkim staničjem istega organa, temveč tudi med posameznimi organi in ž njo moramo pri obsevanju računati. Danes velja teza. da so celice občutljivejše, čim živahnejša je njehova delitev. Na podlagi tega je razumljivo, zakaj sta testis in ovarium občutljivejša kot vsi drugi organi. Dolžina valov Rontgenovih žarkov. Veliko se razpravlja tudi o tem, če so kratkovalovni žarki učinkovitejši od dolgovalovnih. Mi vemo, da je efekt obsevanja odvisen predvsem od količine žarkov, loda dobri rezultati, doseženi pri ob- sevanju raka z radiumom (katerega gama-žarki niso ničesar drugega, nego zelo kratkovalovni Rontgenovi žarki) posebno na takih organih, ki kljubujejo tudi največjim Rontgenskim dozam, dajo dovolj povoda mnenju, da je uspeh vendar le tudi odvisen od kakov osti žarkov oziroma, da je biološki efekt obsevanja s kratkovalovnimi žarki učinkovitejši od onega dolgovalovnih. Vendar so raziskovanja tudi v to smer šele v začetku. Neodvisno od tega smo pa primorani poslu-žiti se pri globočinski terapiji predvsem kratkovalovnih žarkov. Učinek absorbiranih žarkov. Tudi na vprašanje, če učinkujejo samo absorbirani žarki biološko ali pa tudi penetrujoči, nimamo do danes zanesljivega odgovora. Vendar se zdi, da je biološki efekt odvisen edinole od absorbirane količine spektroma. Toliko o bioloških temeljih. A. RGNTGEN-TER APIJA V GINEKOLOGIJI. Kakor vsa ostala Röntgen-terapij a, bazira tudi ginekološka na principu, da učinkujejo žarki na razne organe in skupine celic različno. OBSEVANJE OVARIJEV. Med vsemi v ginekološki Rontgen-terapiji v poštev prihajajočimi organi igrajo ovariji najvažnejšo ulogo. Pri porazdelitvi njihovega obsevanja v skupine, se ne bomo držali toliko njihovih kliničnih pojavov, temveč jih bomo porazdelili po Rtintgen-terapevtičnem efektu. indikacije za Rontgensko obsevanje predstavljajo predvsem krvavenje pri ženah, pri katerih obstojajo: 1. anatomske spremembe na genitalijah in 2. bolezni genitalij, pri katerih ni najti anatomskih sprememb. Pri obeli skupinah se obsevajo ovariji. Myomatosis uteri. \ prvo skupino spada myomatosis uteri. Uspeh terapije je odvisen od točne indikacije in danes se more reči, da je vladajoča metoda zdravljenja mioma Rontgensko obsevanje. Lokalno kontraindieirani so sledeči slučaji: 1. tumorji, ki so sumljivi na maligniteto, 2. če presegajo velikost otroške glave, 3. polipi in submu kožne krvavitve, 4 pri graviditeti. Ad 1. Tu je indicirana takojšna operacija. Ad 2. a) ker so tako veliki tumorji vedno sumljivi na maligno degeneracijo, b) ker pritiskajo na sosedne organe in povzročajo nev-ralgijo etc. in ker c) lahko nekrotizirajo — v teh slučajih je indicirana takojšna operacija. Metropatije (menoragije, metroragije etc.). V drugo skupino sodijo vse metropatije. Lokalno kontraindikacijo za obsevanje metropatij predstavlja edinole konstatacija mafignitete sluznice cavi uteri. Krvavitev iz maternice ustavimo, če zatremo funkcioniranje ovarijev, oziroma foliklov, kajti le-ti so odgovorni za provokacijo krvavitve. Mi smo namreč mnenja, da imajo ovariji dvoje funkcij: a) endokrino in b) generativno. Naša naloga je, da zatremo popolnoma generativno: Ali pri tem škodujemo nehote endokrini funkciji. Losledice le-te poškodbe občuti ves organizem: žene dobivajo klimakterične senzacije, in to v prav istem obsegu, kakor prirodnim potom. Radi tega bomo predvsem one ženske obsevali, ki so v klimak-teriju, ali pa take, ki se mu bližajo, torej od 40. leta naprej. Pri mlajših ženah bomo segli raje po drugih sredstvih. Toda v slučajih, v katerih je kirurgično zdravljenje kontraindicirano, kakor pri srčnih napakah, pri tbc., pri splošni kaheksiji, bomo tudi pri mlajših ženah raje obsevali. Kakšen je potek bolezni po obsevanju? Če obsevamo, provociramo v genitalijah biološke spremembe, ki so normalnim povsem enake, t. j. mi zmanjšamo ali pa zatremo popolnoma funkcijo gotovih celičnih skupin. Za dosego tega končnega rezultata rabimo gotov čas in šele, ko je ta nekrobiotični proces (gotovih celičnih skupin) dovršen, prenehajo krvavitve. Za to in vol učijo rabimo najmanj še dva do tri mesece. Zato bodo imele žene po obsevanju še dva do trikratno krvavenje in je kirurgično zdravljenje dva do tri mesece po obsevanju absolutno kontraindicirano. Smrtno nevarne krvavitve. Pri krvavitvah, ki so smrtno nevarne za ženo, ne smemo obsevati, temveč v tem slučaju se mora operirati. če obsevamo pravilno, pridemo v vsakem slučaju do pričakovanega rezultata in umeten klimakterij se v ničemer ne razlikuje od prirodnega. Ob tej priliki bodi omenjeno, da niso neredki slučaji, ko moramo nuditi ženi pomoč potom t e m p o r a r n e k a stra c i j e. Temporarna kastracija. V poštev prihajajo obolenja adneksov, pri katerih je vsled zaraslim ali pa splošnega slabega stanja pacijentke kirurška pomoč izključena; ali pa v slučaju splošne tuberkuloze, kjer moremo dokazati, da se splošno stanje ravno v času menstruacije poslabša. Temporarna kastracija pride predvsem pri mlajših bolnicah v poštev in traja pol leta do treh let. Pri naštetih obolenjih se aplicira tako zvana kastracijska ali polna ovarijalna doza in je želeti, da se le-ta doseže z enkratnim obsevanjem enega polja. Majhne doze. — Subfunkcionelni pojavi ovarija. Razen s kastracijsko dozo obsevamo ovarije tudi z hi a j h n i m i dozami. Te pridejo v poštev pri tako zvanih s u b funkcijo- n e 1 n i li senzacijah ovarija: če je menstruacija redka, če je kratkotrajna, če se le v presledkih pojavlja etc. Primarne in poporodne amenoreje. Obsevanje s takimi malimi dozami pride v poštev, če z drugimi metodami zdravljenja ne pridemo do cilja. Velikokrat se dobi na ta način regularna menstruacija tudi pri primarnih amenorejah in ame-norejah po porodu. Ponovno obsevanje ne sme slediti pred potekom treh mesecev, da ne bi dosegli kumulacije žarkov in tudi radi tega, kar moramo najmanj dva do tri mesece čakati, da se pokaže latentna perijoda. Hipoplazije utera Tudi hipoplazije utera se potom takšnega obsevanja v ne mali meri popravijo. Se razume, pri aplazijah ali pri atrezijah ne pridemo s tem obsevanjem do nobenili pozitivnih rezultatov. Pri takem obsevanju se aplicira ovarijalne doze na ovarij. Obsevanje pri graviditeti. Par besed o obsevanju pri graviditeti. Neredki so slučaji, da se pomotoma diagnosticira, recimo, myomatosis uteri, faktično pa obstoja graviditeta, in žena se obseva. Za plod pa pomeni tudi relativno majhna doza velik inzuJt. Ker najdemo pozneje pri pod takimi okolnostmi obsevanih otrokih anomalije, kakor: mongolizem, nedostatek maščobnega staničja, trahealne in ezofagealne stenoze etc., predstavlja obsevan plod (v prvih mesecih) indikacijo za abortus. Abortus in Rontgenski žarki. K. vprašanju abortusa s pomočjo Rontgenovih žarkov bodi rečeno, da pridejo Rentgenov i žarki v te s vrhe samo tedaj v poštev, kadar je abortus sploh indici ran in se intrauterina operacija z ozirom na veliko nevarnost za življenje bolnice ne more vršiti. Ali bolnica mora pristati, da se da po brezuspešnem obsevanju po dveh mesecih operirati. Z 50% KEP) (KED je kožna eritemska doza) na uterus se nam abortus skoro vedno posreči- OBSEVANJE ENDOKRINIH ŽLEZ, v kolikor interesirajo ginekologa. Hipo- in afunkcija ovarijev. — Disfunkcija hipofize ali tireoideje. — Adipositas post partum z amenorejo. Pri hipo- in afunkciji ovarijev se pojavljajo pri ženah vazo-motorične in nervozne motnje. Pri motnjah raznih drugih žlez konsta-tiramo iste funkcijonalne pojave. Disfunkcija hipofize ali tireoideje more imeti za posledico hipo- ali hiperkrvavenje iz genitalij. Zato ne smemo pri disfunkcijah ovarija prezreti drugih žlez. Pri ame-noreji, pri Basedovu ne bomo obsevali ovarijalno, temveč Basedova, oz. tireoidejo. Danes vemo (če pri bolnici ne najdemo somatičnih sprememb), da moremo pri hipofunkeijah ovarija, torej pri hipomenoreji, pri redko ponavljajočih se krvavitvah, pri dismenorejah — krva- vitvah, ki povzročajo močne bolečine — in pri krvavitvah prirodnega in umetnega klimakterija tudi hipofizo obsevati in rezultati so prav dobri. Če ostane post partum liipo- ali celo amenoreja in se njima pridruži še adipositas — od 20 do 30 kg v kratkem času po porodu, je tudi v tem slučaju obsevanje hipofize indicirano. Doza: Na hipofizo se aplicira 10% K ED in se obseva v pavzah od dveh do dveh in pol mescev večkrat zaporedoma. Hipermenoreje vsled Basedova. Pri hipermenorejah vsled Basedova ali vsled tireoidnega stanja bolnic obsevamo ščitnožlezo. Take pacijentke so suhe, sloke, presloke, nervozne, nemirne, imajo visok pulz in hujšajo. V takih slučajih obsevamo z Mj KED najprej eno stran tireoideje, po preteku enega tedna drugo stran; potem čakamo, da se zniža pulz, da se bolnice zredijo in da se tudi drugi simptomi bolezni zmanjšajo ali zgubijo. Myxoedema« Pri miksedematoznih pride Rentgensko obsevanje v poštev. Toda aplikacija žarkov se more vršiti le z največjo previdnostjo — do hi KED na vsako stran. Pruritus vulvae. Pruritus vulvae, bolezen brez vsakih sprememb na koži. ki se pojavlja navadno v času klimakterija in ki povzroča ženam neznosno srbenje, draženje, skelenje etc. na zunanjih spolnih organih in ki kljubuje vsaki terapiji, ki se je do nedavno tudi z Rontgenskimi žarki le z pičlimi rezultati obsevalo, se danes ne obseva lokalno, temveč ovarijalno. Žene, ki bolujejo na tej bolezni, so imele večinoma atipične, neregularne perijode. Menijo, da izvira bolezen iz obolenja endokrinih žlez. predvsem ovarija. Z 1I, kastraeijske doze na ovarije se dosežejo izvrstni rezultati. Domneva se, da so bili dobri rezultati pri lokalnem obsevanju samo posredna posledica sekundarnega žarenja. Craurosis vulvae. Craurosis vulvae, pruritu podobna bolezen, ali s spremembami na koži. ni ugoden objekt obsevanja. Hyperemesis gravidarum. Hvperemesis gravidarum bržčas ni v nobeni vzročni zvezi z motnjami endokrinih žlez in tudi ne reagira na njihovo obsevanje. Iz prednjih odstavkov je razvidno, da moremo s kavzalno terapijo ustaviti krvavenje, t. j. da z obsevanjem zmanjšamo ali pa ustavimo popolnoma funkcijo organa (ovarija, tireoideje). Ali mi moremo ustaviti krvavenje tudi posredno: če zvišamo koagulacijsko sposobnost krvi. To dosežemo z obsevanjem vranice. To ni specifično ginekološka indikacija, temveč splošna in jo samo radi popolnosti omenim. Metoda pride v poštev kot pomožno sredstvo pri mlajših ženah, pri katerih druga styptica ne zaležejo in kjer se za operacijo ne moremo odločiti: pri poli- in hipermenorejaJi. Obsevanje je povsem nenevarno. Doza: l/3—1/.1 K ED (6X8 cm. p.). Kakšen proces se vsled obsevanja vrši v vranici, nam še ni znano. Bržčas se fiksirajo senzible sestavine krvi. Efektivno se znatno zmanjšuje čas, ki je potreben za strnjenje krvi. Po 6—24 urah dosežemo znatno zmanjšanje krvavenja približno v 50% slučajev. Splošna hemoragična diateza pri novorojenčkih. — Melaena. Obsevanja vranice se poslužujemo uspešno tudi pri splošni hemoragični diatezi, v ginekologiji predvsem pri novorojenčkih, ki zbolijo za maleno. Umrljivost po meleni je pri novorojenčkih zelo visoka in z obsevanjem vranice dosežemo izvrstne rezultate. Doza je majhna: Ve—1I* KED. OBSEVANJE VNETLJIVIH PROCESOV V GINEKOLOGIJI. Vnetljivi procesi. —- Furunkli, mastitis. — Adneksni tumorji. Ono ni tako uspešno kot se je prvotno mislilo. Prav gotovo moremo z obsevanjem vplivati na vnetja v organizmu. Tako obsevamo furunkle, abscese (mastitis) s prav dobrim uspehom. Ali pri kroničnih in subakutnih adneksnih tumorjih ni indicirano obsevanje z Ront-genovmi žarki, ker se samo provocira ponovna akutnost procesa in ker razpolaga ginekologija z drugimi, uspešnejšimi sredstvi (z dia-termijo, z vročim zrakom, s kopelmi etc.). Ekcemi spolnih organov in prs. Obsevanje ekcema ženskih spolnih organov ter okolice (intertrigo) in ekcema prs je zelo uspešno. Obsevanje ne škoduje funkciji prs. Sveže ekceme obsevamo z 60%, starejše z 80% KED lokalno (z mehkimi žarki). Condyloma ta (papilomi). Tudi condylomata (papilomi) reagirajo na obsevanje zelo dobro, posebno sveži. Irelevantno je, če so nastali ;vsled specifičnega ali nespecifičnega fluor ja. Doza: 80—100% KED. CARCINOMA ŽENSKIH GENITALIJ. Za obsevanje raka na ženskih genitalijah velja predvsem vse ono, kar sem napisal že v št. 5—6 1. letnika Zdravniškega Vestnika v splošnem o obsevan ju raka z Rtg. in radijskimi žarki. Terapija obsevanja raka konkurira danes ostro operativni terapiji v ginekologiji. Ona danes ni več samo dopolnitev kirurške terapije ali pa drugovrstna metoda, temveč danes je odvisno le od ginekologa, ali bo raka samo obseval (z radiumom in Rtg. žarki), ali pa operiral in p o t e m z Rtg. žarki obseval. Terapija obsevanja ima celo vrsto prednosti pred kirurško terapijo: I. Predvsem ni beležiti nikake mortalitete vsled obsevanja. 2. Vsaka operacija (po Wertheimu) oslabi organizem in je radi lega bolnica več ali manj časa delanezmožna. x Odpade dolgo bivan je v zdravstvenih zavodih, kajti taka operacija se more z n s p e h o m izvršiti s a m o v večjih zdravstvenih zavodih. 4. Število ekscelentnih Wertheim-operaterjev je zelo omejeno in reznllati kirurgične terapije so zelo odvisni od spretnosti operaterja. Povrh tega so kirurgične metode danes, more se reči. že izčrpane. dočim kombinirano radium - Rtg. obsevanje raka že danes prekaša rezultate najslavnejših operaterjev in je metoda danes pravzaprav šele v začetku razvoja. Dočim so se še pred nedavnim (še po vojni) obsevali v ginekologiji izključno le samo inoperabilni slučaji, se obsevajo danes že lažji in tudi že začetni slučaji raka. Simpatična je operacija radi tega. ker se more vse. kar je bolanega. kratkomalo izrezati. Ali v takih slučajih se pogostoma pojavljajo ravno na mestih prerezov tkiva recidivi, ki povzročajo neposredno mnogo rapidnejši potek bolezn», kot pa če bi se sploh ne operiralo. Ca colli uteri. V ginekologiji prevlada rak. lokaliziran na vratu maternice. Njegovo številčno razmerje k vsem drugim rakom ženskih genitalij skupaj je približno 90% : 10%. In ravno ca colli uteri je — v tem soglašajo vsi avtor ji — za obsevanje na jobčutljivejši. Ca recti n. pr. ki je za Rtg. žarke ravno tako dostopen kot ca colli uteri, kljubuje še vsaki metodi Rtg.-obsevanja. Ca corporis uteri. Med ostalimi 10% pride na prvo mesto rak corporis uteri. Ta se primarno ne obseva, ker ne reagira na one doze žarkov, ki se morejo brez nekrotizacije okolice aplicirati. To isto velja tudi za ca vulvae. ca urethrae in ca clitoridis. Pri zadnjih dosežemo sicer zastoj rasti in širjenja ali veliko več na žalost le zelo redko. Uspehi trajnega (Metnega) ozdravljenja pa'niso znani. Tndicirani so od teh rakov za obsevanje le slučaji, ki se upirajo vsakemu drugemu zdravljenju in pri katerih povzroča pritisk t u m or ja in m e t a s t a z v žlezah nevralgije v stegnih in golenih. Po obsevanju ca colli uteri (ca portionis spada v to grupo) se zgubi rana. v mnogih slučajih se restavrira portio popolnoma, tako da v nekaterih slučajih sploh ne moremo reči. če se je obsevalo ali operiralo. Princip obsevanja je: uničiti rakasto Ikivo. problem pa: bo-li mogel organizem uničeno tkivo odstraniti ali ne? Kajti mi razlikujemo pri obsevanju raka tri stadije: 1. stadij uničenja tkiva. 2. stadij eliminacije nekrotičnih delov. 1. stadij reparacije napravlienega defekta. Od teh treh procesov obvladamo pri obsevanju samo enega: mi moremo rakasto staničje le uničiti. Druga dva pa sta odvisna edino-le od organizma samega. Pomisliti je treba, da obsevamo s tako visokimi dozami (100—110% KED na organ) in s tako velikimi polji, ka- kršne zahteva uničevan je raka na maternici, tudi velike količine krvi. Kako delujejo Rtg.-žarki na sestavine krvi. nam sicer ni znano (kakor sem že omenil), pač pa so nam znani slučaji, kjer se je obsevalo pri močni kaheksiji in je bilo obsevanje očividno vzrok rapidnega širjenja tumorja in predčasne smrti. Ti slučaji nam dokazujejo, da organizem ni bil v stanju, nekrotične mase tumorja odstraniti, še man j pa defekt reparirati. Taki slučaji (z močno kaheksijo) so tudi edina kontraindikacija obsevanja. Metode obsevanja Ca na genitalijah. Obsevanje v kombinirani metodi (radium in Rtg. žarki) je danes enakovredno operativni metodi in Rtg. obsevanjem. Kakor se le samo enkrat operira (Wertheim), tako se z radiumom le enkrat obseva. Zato se tore j ca colli uteri ali operira ali pa obseva z radijem — ter v obeh slučajih takoj za tem obseva z Rtg.-žarki. To se imenu je seri j a zdravljenja. Zatem sledi 3 mesečna pavza in na to se aplicira IT. serija samih Rtg.-žarkov. Po nadaljnib 4 mesecih se da lil. in zadnja serija Rtg.-žarkov. Taka obsevan ja z Rtg.-žarki po operaciji in po obsevanju z radijem se imenujejo profilaktična obsevanja in se je danes ta metoda v večini nemških klinik in institutov sistematično udomačila. Profilaktično Rtg.-obsevanje. Kedaj moremo paeiientke po operaciji ali po obsevanju z radijem profilaktično obsevati? Tedaj ko so se po operaciji ali po radiju popravile. Večina njih dobi motnje (ali celo poškodbe) sečnega mehurja ter jim zastaja urin. Ko se končno dožene, da ni več zaostanka in je seč že 2—3 dni čista, potem se more pacijentka z Rtg.-žarki profi-laktično obsevati. Če pa obsevamo še pri zaostanku, ie podoba, da provociramo cistitide in pijelitide. ki končam tudi letalno. Pri nas v Sloveniji, kjer še nimamo radija, pride torej za zdravljenje ginekološkega raka samo operacija z profilaktičnim Rtg.-obsevanjem v poštev. To se pa vpelje lahko sistematično, ker razpolagamo že s precejšnjim številom iavnih in privatnih Rontgcn-institutov. ki so opremljeni tudi za globočinsko obsevanje. Obsevanje pred operacijo. Na nekaterih — redkih — klinikah se obseva z Rtg.-žarki p r c d operacijo in to s predpostavko, da se na i a način inoperabli slučaji z vplivanjem na parametrije toliko zboljšajo, da postanejo operabli. Drugi zopet avtoritativni ginekologi že celo vrsto lel sploh ne operirajo več. temveč samo obsevajo. Rezultati obsevanja ginekološkega raka. Če omenim sumarično rezultate ginekološkega obsevan ja raka. morem reči. da se doseže že danes isti odstotek trajnih (3 letnih) ozdravljenj samo z obsevanjem prav tako pogosto kot z operacijo (23—30%). Če se pa. poslužujemo kombiniranih metod je odstotek ozdravljenj skoro pri vseh avtorjih zna t no vi š j i ter iznaša povprečno 47%. Kakor pa že omenjeno, je kombinirana metoda posebno z ozirom na radijsko komponento še v razvoju in se končni rezultat prav gotovo še ni dosegel. Kljub vsemu temu napredku v rezultatih ozdravl jen ja ginekološkega raka. moremo pa že danes na žalost z vso gotovostjo reči: da niso ni nož. ni Rtg., ni radijski žarski zdravilo raka. temveč da moremo danes s temi tremi metodami vsled nedostajanja drugih učinkovitejših sredstev le največ rakov uničiti oziroma izrezati in na ta način podaljšati bolnikom življenje za gotovo vrsto let. Tz zdravstvenega doma v Mariboru. Infekcije človeka z Bacterium abortus (Bang) v Sloveniji. Dr. J. Vrtovec, upravnik. Z ozirom na množeče se pojave infekcij po Bacterium abortus (Bang) pri človeku v drugih deželah in posebno v Združenih državah, sem sklenil, da se v tukajšnem serobakterijološkem laboratoriju skuša dognati, dali se tudi v Sloveniji pojavljajo take infekcije in v koliki meri. Delovanje serobakterijološkega laboratorija pri Zdravstvenem domu v Mariboru se razteza šele na pičle štiri mesece in par tednov in materija! je začel le pomalem prihajati v preiskavo, kar je za začetno institucijo te vrste razumljivo, razen tega je tudi teritorij precej omejen. A kljub temu se je že v tem kratkem času posrečilo beležiti pozitiven uspeh v omenjenem raziskovanju, kar je v očigled več ali manj agrarnega tipa naših kra jev ter v precejšnjem številu nastopajočega infekčneiga abortusa pri govedu bilo tudi pričakovati. Infekcija po Bacterium abortus (Bang) se javlja pri človeku v obliki undulu joče temperature, klinični simptomi dajo sum na typhus, paratyphus. malarijo, tuberkulozo, sepso, dizenterijo etc.: kljub dolgotrajni temperaturi je pa bolnikovo stanje še razmeroma dobro. Radi sličnosti klinične slike pri infekciji po Bacterium abortus (Bang) z zgoraj navedenimi bolezni je bila vsaka pošiljka krvnega seruma, ki ie bila poslana v svrho ugotovitve obolenja tifozne skupine po Widalovi aglutinaciji istočasno preiskana tudi na aglutinacijo s kulturo Bacterium abortus (Bang). Tn že tekom pičlih 18 preiskav se je moglo dne 20. januarja I9"0 ugotoviti pozitivno aglutinacijo. ki je dala še v razredčini 1 : 800 vrlo čvrsto aglutinaciio, tako da ie brez dvoma aglutinaci jski titer še colo veliko višje kot mi 800, Aglutinaci jo na typhus, paratyphus B in paratyphus A so bile popolnoma negativne. Kri je bila poslana s sledečimi podatki: ime Š. T. iz Č.. starost 60 let — diagnoza ali sum obolenja: typhus — od kedaj bolan: 10 dni —. Paeijent je kazal znake atipičnega tvphusa. mislilo se ie tudi na malarijo, toda tozadeven pregled preparata v tukajšnem laboratori ju ie pokazal negativen rezultat. Pozneje sem polom naknadnih informacij mogel doznati, da so pred kratkim abortirale paei jen tu tri krave. Iz zgoraj navedenega ie seveda nemogoče sklepali na to. da bi bila na vsakih 18 na obolenje tifozne skupine sumljivih sluča jev ena pozitivna infekcija po Bacterium abortus (Bang), ker ie število preiskav premalo za podobne sklepe. Nisem pa hotel odlašati z objavo (ega prvega in dosedaj edinega slučaja v Sloveniji dasiravno bi mogoče večji materijal pokazal točnejše podatke o razširjenja te infekcije — radi tega, da se čim prej vzbudi pozornost za to vsaj glede ugotovitve novo (brezdvoma ni to pri nas prvi slučaj te bolezni) infekcijo. Še par pripomb glede etiologije in terapije. Bolezen se prenaša od goveda na človeka potom manipulacij z inficiranim govedom in potoni surovega mleka. Bolezen je dolgotrajne narave, a se kljub temu v pretežni večini slučajev konča ugodno. Poizkusi z avtovakcino niso dovedli do ugodnih rezultatov. Kljub temu pa trdi Wendt, H. Breslau, da je imel z zdravljenjem potoni injekcij Bang — avtovakcine (10,000.000—100,000.000) izrazit učinek na nadaljnji potek bolezni. Opomba. G. upravnik dr. Vrtovec se je, kakor hitro je ugotovil infekcijo Bang pri človeku obrnil na Centralni higijenski zavod v Beograd z vprašanjem, kako pogosta je pravzaprav ta infekcija pri človeku; prejel je sledeče obvestilo: „Pitanje o infekciji ljudi sa B. Banga predstavlja jedan interesantan u teo-rijskom pogledu i važan u praktičnom smislu problem, iz strane literature može se videti, da je uspelo dokazati nekoliko istih obolenja u mnogim stranim zemljama. Na osnova podataku Centralnog veterinarslcog bakterijološkog zavoda u Jugoslaviji u toku 1929. god. je konstatovano nekoliko slučaja kod goveda infekci-onog aborta sa B. Bang. Ove su konstatacije bile izvršene na državnim imanjima i proverene sero-bakteriološki. Moglo bi preporučiti domu, da proširi i nastavi ispitivanje u ovom praven. Vaš slučaj infekcije sa B. Bang bio hi prva konstatacija u Jugoslaviji, pošto ('. il.Z. ni je poznato da su več bile tak ve konstatacije.“ Direktor C. 11. Z. Uredništvo se je obrnilo tudi ha tukajšni državni veter, bakter. zavod (direktor g. prof. dr. V. Kern), če je morda tam kaj znano o človeških infekcijah z B. Bang, ki ogroža na prvem mestu govedo. Čudno naključje je hotelo, da'je bil od istega slučaja poslan materijal tudi drž. veter. bakt. zavodu, ki je zase ugotovil dne 31. I. t. 1. infekcijo pri istem posestniku. Pobudo za preiskavo na B. Bang pri posestniku I. Š. pa je dal sreski živino/.dravnik g. Joža Samec, ki je tudi dirigiral krvno probo v veter. bakt. zavod, njegov sum na infekcijo pri človeku je bil tem bolj utemeljen, ker je bila infekcija z B. Bang že preje klinično in bakteriološko ugotovljena na kravah onega posestnika. Tako sta v tem slučaju hakteriolog v Maribora in veter, bakteriolog v Ljubljani vzporedno, ne da hi vedela drug za drugega, skoraj istočasno ugotovila prvo humano infekcijo z B. Bang, g. dr. Vrtovec v Mariboru, ki je sistematično preiskoval v poslana sera na Banga in g. prof. dr. Kern. slednji na izrecno zahtevo kolege veterinarja, ki je imel vso pravico diagnosticirati infekcijo z Bangoni pri nekem posestniku, ki so mu že bile inficirane krave. Uredništvo. Ulcus cruris i sadašnje njegovo lečenje. Dr. čosič K. Nikola, šef birur. odelenja vojne bolnice Ljubljana. Ulcus cruris spada u kronične rane na nogama ko j e se vrlo cesto susreču n svima slojevima naroda. Bedak kod dece, ulcus je sve češči u koliko se zalazi u’godi ne. Najčešči je kod starijih ljudi a uz to kod siromašnih i radnika. Ženska lica red je su njegovi nosioei na podko-lenicama. Ovili kroničnih rana ima mnogo vrsta. Od njih če mo proučiti samo najvažnije i to: J. lTaumatični ulcusi t. j. oni koji se razvijaju posle kakvog udara. 2. Ulcusi, koji se pojavljuju ua izgorenim mestima na potko-ljenici. 5. Pravi varikozni ulcusi t. j. oni koji se vidjaju na potkoljeni-cama ko je su išarane večini ili manj im brojem proširenili vena. 4. Lažni varikozni ulcusi. To su oni koji svojim spoljnim izgle-dom mnogo lice na prave varikozne ulcuse, ali zato na potkoljenici ne postoji ni jedna proširena vena. O njihovo j se etiologiji malo zna. U ovu gr upu spadaj u kronične rame potkoljenice ko je su se po-lako razvijale na ekstremitetima koji su odavna bili sedište purpu-ričnog i pigmanternog dermatitisa. Njih je naročito dobro proučio i svrstio u jedmi vrstu Dr. Lavre, koji je sa ozbiljnim argumentima, kliničkim. terapeutskim a naročitom histološkim dokazno da su ove povrede, po izgledu, čisto inflamatorne, najčešče posledica neprime-čenog sifilisa i da su one tako zastarele da su izgubile pravi izgled specifičnih rana i dobile spoljnji zgled banalnog kroničnog zapaljenja. 5. U ovu grupu spadaj u ulcusi koji svojim izgledom i formom odudaraju ocl dosadašnjih grupa. Nosioci ovakvih povreda imaju krv na Wasserman pozitivnu. Svi oni spadaj u u ulcuse sifilitične prirode. Sve gore nabrojane kronične rane (ulcusi) najčešče se pojavljuju na predujem delu podkolenice, tako nešto niže od njene sredine. Na toni mestu koža je u neposreunom oocuru sa eevanicom: medju tim oni se mogu videti i sa unutrašnje ili spol jasne strane podkolenice, samo redje. I sprva to su male ekskoriacije, zatim mala ranica ko j a luči neku crvenkastu tečnost, docnije ona počili j e da gnoji i da se sve više širi. Dno njihovo pokriveno je kod nekih bledim atoničnim i anemičnim mesnim pupo 1 j cima; kod drugih krupnim i tvrdim na ko je se često nalivataju lieličaste lažne membrane. Ivice su kod nekih odsečene, ravne kao nožem odrezane. Kod drugih opet više ili manje odlepljene i neravne. J ni kod jedilih ni kod drugih ne primečuje se začetak epidemij znci je. Oko rane, koža je pigmentirana, crnkasto siva, glatka istanjena i hez dlaka. Podkožno tkivo je vlažno nabubreno, edematozno. Ivod ulcusa treče grupe pored navedenih simptoma primečuju se ispod kože i proširene vene raznih dimenzija sa ili bez čvorova na teritoriji vene safene (vena saphena parva). Karakteristika ovili ulcusa je u tendenci ji da se što više šire za razliku od drugih rana na nogama, koje uvek teže da se sužavaju i zaceljuju. To širenje može uzeti kad kada toliko maha da opkoli čelu podkolenicu. Sa povečavanjem tih kroničnih rana povečava se i otok tkiva, obim celog ekstremiteta, a kod nekih je on tako otečen i za-debljan, počev od kuka ili kolena pa sve do prstiju, da liči na nogu n slona, odakle i potice ime koje se primen j uje za takve noge — ele-phantiasis. Jedna druga još važnija karakteristika ovili ulceracija je da su one kronične. Veoma je važno znati i odrediti od čega dolazi ta kroničnost. Na torne pitanju lekari u opšte, a hirurzi ñapóse, nisu još složni. Ali iz-gleda, da za sada najviše pristalica ima mišljenje Lerische-a i Fon-taina. Oni misle da kroničnost jedne rane dolazi od tri razna uzroka, koja-su gotovo uvek utlružena: I. Zato sto ona nastaje usled derrno-epidermične nekroze ko j a je posledica arteritične ili kad kada spaz-motične iskemije, koja izaziva gubitak tkiva na mnogo večoj površini, nego sto je vidljiva veličina ulceracije. 2. Zato sto je krvotok i ishrana tkiva na podkoljenicama tako hrdjava da su uslovi za život tik tkiva veoma slabi. 5. i naposletku zato sto su površine till rana sed iste duboke kronične infekcije izazvate od svili vrsta klica, čak i posle odmora i raznih previjanja za vreme'od nekoliko nedelja. Neosporno je da sve ove pojave imaju za polaznu taeku trofične i vazomotorne poremečaje. Usled njih odbrana organizma na tim mestima mala je, a teren za razmnožavanje klica (staphylococcus, streptococcus, micrococcus candicans, bacillus cutis communis) veoma pogodan. Dovoljno je, da se pojavi jedna mala ranica na takvoj polko ljenici pa da otpočne proces stvaranja ulcusa. Da vidimo sada ko je su te promene u tkivu ko j e izaziva ju gore navedene poremečaje? Njihovo poznavanje učiniče da sazuamo zašto se ulkusi tako lako sire, tako tešlco leče i našta čemo trebati skoncen-trisati svu našu pažnju pri lečenju. Naročito su jasno i dobro proučene te promene kod varikoznih ulcusa. Sa malim izuzefkom, one su slične kod svili nabrojanih grupa kroničnih rana. Kod pravo varikoznih ulcusa, usled toga što vene u potkožnom tkivu, pa kad kada i u dubini tkiva, nisu normalnog kalibra, več su mestimično proširene, krv u njima ne teče normalnom brzi-nom nego polako po negde tako polako da se može reči da i ne struji. Usled toga nečista krv se neodvodi brzo. izmena hranjivih materija je usporena i vitalnost tkiva smanjena. Arterije potkolenicei vrlo cesto su stvrdnute zbog skleroze samim tim strujanje arterijske krvi je manj e. Živci isto tako nisu poštedjeni. Na njihovim omotačima histološki se potvrdjujn znaci zapaljenja (nevritis). Ove promene kod ži-vaca umanjuju njihova trofična svojstva, kao i vazomotorne i kalorične regulacije: od arterija u vene, od vena u nerve i od nerava u krvne sudove. Zbog ovoga pošto ji u tkivima, po rečima profesora Broke „bolestna izmena materije“. Sve ove nabrojane promene čine da donji ekstremitet, na kome se nalazi ulcus ima tako hrdjavu ishranu i odbranu, i tako je j>ogo-dan za razvijanje i množenje klica, da je i najmanji udar dovoljan da izazovc sieušne ranice ko je če se sve više i više širiti i u njima održavati gnojenje. Letenje. — Pre nego što predjemo na pojedinačno lečenje svake navedene grupe po naosob, spomenimo principe lečenja koji se odnose na svemoguče kronične rane na potkolenicama. Njih je dugo-trajnim radom i ispitivanjima utvrdio profesor Lerische i Fontaine. Evo u čemu se one sastoje: I. Kod kroničnih ulcusa lečenje treba da bude upravijeno na uzrok ulcusa i na sam ulcus t. j. treba otkloniti uzrok koji je omogučio stvaranje ulcusa a po torn težiti da se ulcus zaceli. 2. Kod svake kronične ulceracije na potkolenici pre svakog lečenja treba primeiniti specifično lečenje, čak i onda kada je Wasser-mann-ova reakcija negativna, kada ne pošto ji ni jedan znak ili sumnja na sifilis, pa čak i onda kada je polazna tačka ulceracije jedna trau- puHimnnn chj ny/1 M AHOB-MAJ PUM LM AN N-ČAJ PUH LM AN N - TEE (Marke Ripon) Warenzeichen N* 6173. robidi«, «oir n 1* znamke „Ripon“ več kot 20 let priznan pri ¿akutni in kronični bronliiti ker izvanredno omiljuje draženje h kašlju, zlasti pri Asthma bronchiale ker lahko razsluzi. Doziranje: Pri odraslih 10 —15 g = 2 navadni žlici na 1 1 vode, vkuhati na pribl. 2/3. Prvo polovico je izpiti zjutraj gorko, ostalo 2—3 ure predno ležemo spat, pravtako ogreto. Originalni omot ca 125 g za 6 dni . . Din 30'— Originalni omot ca 500 g za 3 tedne . Din 100'— Literaturo in poskusne količine pošilja: PUHLMANN & CO., Berlin 0.171 Miiggel - Strasse 25—25 a. Kemično - farmacevtska tvornica Ph. Mr. «I. Kolar Ljubljana VII. CHOLETHESAN Species antichole-lithiacae, mitior et fortior žolčnemu kamnu zlatenici navalu krvi v jetra Čisti kri, uravnava prebavo in stolico. RENATOSA Tet. fer. arom. c. china et condurango (Mr. Kolar) c. arseno: tuberkuloza, anemija, hloroza. pura: anemija, hloroza, to- nieum pri rekonvalescent in pomanjkanju teka. c.lecithino: nevrastenija, anemija, tuberkuloza, slabost, rekonvalescenca. \ j Moderno lečenje gonoreje po bioloških principih | se izvaja najuspešnejše na sledeči način: f LOKALNO: Citragan raztopina za endouretralne injekcije. | Raztopina Argent.-Natr. Citricum s konstantno končen- I tracijo jonov. Deluje zanesljivo v globino. Nepričakovano | povoljen uspeh se opazi že v najkrajšem času! J CITRASAN STYLI ZA MOŠKE podpirajo lečenje z briz- | ganjem in se morejo uporabljati pri Urethr. gonorh post., | I kakor tudi pri komplikacijah. CITRASAN BACILU ZA ŽENE. | | INTERNO: Acoetr amin kapsule: Vsebujejo Acitetramin, meti- | lensko modrilo in Eupaverin v optimalnem doziranju. | Zanesljiv antiseptični efekt. Razjasni seč in odpravlja j subjektivne težkoče. Daje se tudi pri negonorojičnih afek- | j cijah urogenitalnega trakta. | PARENTERALNO: Protaven: bilinska beljakovina za nespe- j cifično dražilno terapijo. Daje se intravenozno. Chinoterpin: Raztopina kinina v rektificiranem terpen- j tinskem olju. Daje se intramuskularno. Osobito povoljni J uspehi v ginekologiji. \ Kemika, d. d., Zagreb ifiiiiiiiiuuHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiuiiimiiiiiminiimiimiimiiiim iiiNiiiimiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiniiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiMinimiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiniimiiiimiim Fizikalno zdravilišče in kopališče OUZD v Ljubljani Miklošičeva c. 20 splošno dostopno. Hidro- in balneoterapija: ovitki, otiranja, polkopeli, škotske prhe, Tyrnauer-aparati, svetlobne kopeli, žveplene, smrečne, ogljenokisle, solne kopeli itd. Elektroterapija: diatermija, jontoforeza, galvanizacija, faradi-zacije, elektrokoagulacije, celotne in četverostanične kopeli itd. Fototerapija: Višinsko solnce, Bach, Jessionek, Sollux. Mehanoterapija: Zander aparati in ročna masaža. Zdravilišče je pod vodstvom zdravnika. Sprejemanje pacijentov: privatniki od 8. do 1 O., člani od 1 O. do 12. Ob pondeljkih zaprto. Čistilno kopališče: kadne in parne kopeli, prhe. ma. Prema ličnom iskustvu, pomenuti pisci su imali potpuno uspelia kod 3 slučaja na 10 primenivanjem sve. veče doze arsenobenzola i žive. Lečenje traumatičnih ulkusa. — Lečenje ovih rana najuspešnije je kada se primeni periarterijelna sympatbicectomia, t .j. operacija koja ima za cilj da iseče simpatične živce ko ji se nalaze na omotaču butne arterije bolesnog ekstremiteta. Pošto je veliki broj publikacija (Kiimmell, Bojovic, Carpio i t. d.) iz ko jih se vidi da su ulkusi ove vrste bili zaceljeni za 8—9 dana. Kada su večih dimenzija, profesor Lerische pored pomenute operacije upotrebljava i kalem kože (kožni grefaž) u cilju postignuča boljeg i solidnijeg ožiljka. 2. Lečenje ulkusa koji se pojavljuju na ožiljcima od izgore-tine isto je kao i kod traumatičnih ulkusa. Ako pak anatomska dispozicija dozvoljava eksciziju onda se još i ekscidira ceo ožiljak od izgoretine i na tako dobivenoj rani primeni kožni kalem Plalsted-Davis u vidu mozaika. 3. Lečenje pravih v a r i k o z n i h u 1 c u s a. Postoje če-tiri razne metode lečenja ove vrste ulcusa: Moreschi-ova, sekcija živca saphen. intern, periarterialna sympathicectomija i ekstirpacija živca safena. Naporednim primenjivanjem ovih operacija došlo se do zaključka da je najbolja od njih periarterijelna sympathicectomia koju smo i mi imali prilike da upotrebimo kod nekoliko slučajeva starih kroničnih ulcusa. Na njoj čemo se malo više zadržati. Moreschi-ovu operaciju treba sasvim odbaciti jer poboljšanje krvotoka ispod preseka kao i povečanje toplote ispod noge su privremeni a ožiljak njegove cirkularne incizije tako steže podkoljenieu da u veliko povečava hrdjavu ishranu kože. Sekcija živca safena (saphenus inter.) pored toga što je slabijeg dejstva nego periarterijelna sympathicectomia, još i daje cesto trajne bolove sa unutrašnje strane kolena. Kod nekoliko slučajeva primečena je pojava nevroma na kraju toga pre-sečenog živca. Da bi i kod ovih ulcusa došli do potpunog i trajnog izceljenja potrebno je kao što smo rekli upraviti lečenje L na uzroke koji od-žavaju kroničnost ulcusa a potom leeiti samu ranu. U tu svrhu prvo treba izvršiti sterilizaciju same rane, odkloniti proširene vene i na-posletku zaceliti ulcus. Sterilizacija rane najbrže i najuspešnije po-stizava se pomoču periarterielne sympathicectomie izvršeno j na butno j arteriji bolesnog ekstremiteta. Kada je rana mala, ova operacija je dovoljna da sasvim zaceli ranu, samo što ta j rezultat nije trajan. Rezekcija vene ko j e su proširene može še izvršiti ma po ko jo j od poštoječih metoda. Nastaje jedno važno pitanje: Dali treba odstraniti vene pre ili posle sympathicectomie. Mišljenja smo da je bolje rezecirati vene posle te operacije zato što se onda radi na jednom ste-rilnom odnosno dezinficiranom terenu. Zatvaranje samog ulcusa iz-vršicemo primenom kožnih kalema po jed noj od pošto ječih metoda. Prema Lerisch-u i Fontainu sterilizacija ulcusa vrši se nevero-vatno brzo. Za 7—10 dana postanu sterilne i najzagadjenije rane. Cirkulacija se povečava a time i ishrana tkiva. Lokalna temperatura povečava se za 2—4 stepena i tako povečana traje oko 15 dana. Sem toga, prema opitima gospodjice Locatelli brzo se osvežavaju, posle ablacije simpatikusa, sva tkiva: epiderm, vezivno tkivo, kost, i. t. d. Na samo j rani konstatuje se sledeče posle periarterjalne sym-pathicectomije : „Oclmah posle operacije gnojna eksudacija iz rane pojačava se, zatim se rana pokriva mesnim, sočnim i crvenkastim granulacijama. I roku od 4—5 dana na ivicama ulcusa pojavi se jedan epidermni sloj, i on tako naglo napreduje da se može pratiti iz dana u dan. Rana velika kao dvodinarka može se zaceliti u roku od 8 dana i to pod jednim zavojem. Kod rana večih dimenzija brzina zaraščiva-nja izgloda da opada pred sam kraj. Za poslednje kvadratne milimetre epidermizacije treba više vremena negoli za prve cantimetre, što nas u stvari ne iznenadjuje, kad se pomisli na histološki mehanizam pokrivanja prostranih rana i na napore ko ji se od tkiva traže.“ (Lerische). Takav ožiljan nije rezistentan. otporan, trajan. Zbog toga je ožil jak solidniji onda kada se upotrebi kožni kalem. Lečenje ulcusa iz 4 i 5 grupe sastoji se u kombiniranju speci-fičnog lečenja, periarterijalne sympathicectomije i kožnog kalema. Za vreme moga bavljen ja u Parizu na hirurškoj klinici profe-sora Gosset-a. imali smo prilike da naporedo upotrebimo razne meine! e lečenja ulcusa. Tom prilikom smo konstatovali da su navodi i opservacije gospodina profesora Lerische-a tačni i da se najbolji re-zultati dobi ja ju sa konbinovanim lečenjem: Antisifilitično lečenje, poriartci ielna sympathicectomijä, kožni kalem i rezekcija vena kod varikoznih ulcusa. Takvo lečenje možemo preporučiti svakome sa na-pomenom da če nvek biti pozitivnih i trajnih rezultata, ako se vodi računa i o svakom uzroku koji izaziva ulcus. Bibliografija: 1 Favre, Contajnin i Martine, La dermite pigmantaire et purpurique et les phlébites chroniques syphilitique, des membres inferieures. Syphilis et ulcères dits vcriquesiix. Lyon Medicale, 3 februar 1924, et these de Cliaix Lyon 1926. 2 P. lecène et R. Lerische. Thérapeutique chirurgicale I 1926. 3 R. Lerische. De la stérilisation des plaies infectées et des ulcérations chroniques par la sympathectomie periarterielle, Bull, et Mem. de la Soc. de chir., 28 avril 1926, strana 471. 4 L o c a t e 11 i, Rôle du sisteme nerveux sur les phénomènes de la régénération. Réunion plénière de la Soc. de Biologie, 1926. 5 Kriminell, Zur Chirurgie des Sympathicus mit besonderer Berücksichtigung ihrer anatomischen Grundlagen, Bruns’s Beiträge zur klinischen Chirurgie, Bd.. CXXXTL TL 2. 6 Lerische. Des causes de la chronicité des ulcérés de jambe et sur une méthode generale de traitement, Bullet, de la Société française de dermatologie et des syphiligrafie no 4 april 1926 C. R. de la reunion dermatologique de Strasbourg, janvier 1926. 7 Gunnar Nyström, Radical operative traitement of varicose ulcers, Acta chirurgica scandinavika, t. LVVII, p. 457, 1924. Iz antropološkega oddelka državne šolske poliklinike v Ljubljani: Menarha pri Slovenkah. (Zusammenfassung S. 89.). Piše dr. Božo Škerlj, antropolog Higijenskega zavoda v Ljubljani, predstojnik direktor dr. Ivo Pirc. a) Materija 1. Podatke o menarhi pri Slovenkah sem zbiral po malem že več let, vendar mi je šele z ustanovitvijo antropološkega oddelka pri državni šolski polikliniki uspelo zbrati zadostno število podatkov, da je sodba o začetku menstruacije pri Slovenkah dovoljena.1) Materijal obsega 506 opazovanj. Razen podatkov o menarhi, ki sem jih dobil pri sestavi rodovnikov na šolski polikliniki, sem priključil še podatke s I. drž. gimnazije v Ljubljani (n = 54), iz javne bolnice v Brežicah (n = 59) in o prostitutkah (n = 95), ki so bile zapisane na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Podatke o menarhi sem nabral spored no z opazovanji o barvi oči in las. Po starosti gre za žene od 9—80 let, za matere in dekleta najrazličnejšega socijalnega položaja, od meščanskih in uradniških žen in hčera pa do prostitutk najnižje vrste. Dosti velik kontingent tvorijo tudi kmetice in delavke. Strogo sem pazil na ascendenco posameznic in upošteval sem le one, ki so jim starši (mati in oče) Slovenci. b) Menarha. Menarha nastopa pri Slovenkah (n — 506) z 14 1., 4 m. in 24 d. Razpetost menarhe obsega 12 let, in sicer od 9,—20. 1. Najpogosteje Tabela 1. Starost - Alter II Vse Alle ss n K = hh 0 0 o m p 1 st = hd e k s i ts=dh e tt = dd Do 30 let stare Bis 30 Jahre alte 30 in več let stare Über 30 Jahre alte Mesto Stad Dežela Land n °/o n % n 0/ /o n 0/ 'o a ■•/0 n °/o n °/o n % 9 i 0-19 i 0-52 i 0-45 i 0-30 10 2 0-39 — — — — — — 2 0-91 — — 2 0-72 i 0-60 i 0-30 11 21 4-15 4 5-41 7 3-61 i 20-00 9 4-09 13 5-83 8 2-86 9 539 12 3-54 12 44 8-71 1 1-35 17 8-77 i 20-00 25 11-38 21 9-34 23 8-22 17 10-20 27 7-97 13 too 19-80 19 25-73 38 19-59 — — 42 19-10 51 22-67 48 1714 41 2455 59 17-41 14 108 21-35 15 20-29 32 16-50 — — 59 26-84 47 20-89 61 2179 39 23-38 69 20 35 15 9719-17 18 24-32 35 18-05 i 20-00 39 17-73 46 20-42 49 17-52 31 18-55 66 19-50 16 63 12-45 8 10-81 32 16-50 — — 23 10-47 21 9-34 42 15-01 13 7-80 50 14-73 17 43 8-51 5 6-76 19 9-79 i 2000 16 7'28 15 6-68 28 10-00 9 5-48 34 10-00 18 20 3-96 4 5-41 10 5-16 i 20-00 3 137 5 2-21 15 535 5 3-00 15 4-43 19 4 0-79 -• — 2 1-03 — — 1 0-45 2 0-89 2 0-72 1 0-60 3 0-90 20 8 0-59 — — 1 0-52 — — 1 0-45 1 0-45 2 0-72 1 0-60 2 0-59 n — — 74 15-00 194 3939 5 101 220 44-65 228 O CO 280 55-70 167 33-03 339 66-97 n 506 — 493 + 13 = = 506 503 + 3 = 506 506 !) Na tem mestu naj mi bo dovoljeno, da se zahvalim vsem, ki so mi pri zbiranju materijala in izdaji na kakršenkoli način pomagali. (21,35%) nastopa vr 14. l.,a) kakor kažeta tudi krivulja in tabela. M za vse je torej 14,42 let + 0,0902, a = 1,83 + 0,058, v = 12,70, t. j.: srednja matematična napaka je 1 mesec 2 dni, stalni odklon ('*) = 1 leto 9 mesecev 29 dni z napako 21 dni. Srednja vrednost za menarho je torej v resnici med 14 1. 3 m. 22 d. in 14 1. 5 m. 26 d. Pretežno nastopa menarha med 12. in 17. letom. V posameznih srezih bivše ljubljanske oblasti nastopa menarha takole: Črnomelj .... 13,67 let 1 ogatec .... 13.69 „ Ljubljana mesto . n,84 „ Kranj 13,92 „ Litija 14.08 „ Novo mesto . . . 14,63 „ Ljubljana okol. . 14,73 let Radovljica . . . 1L74 „ Kočevrje .... 15,00 ., Krško 15.00 „ Kamnik .... 15,07 „ Brežice .... 15,67 „ Od teh številk smatram za dosti obvezne one za Ljubljano m., za Kranj,2 3) (za Novo mesto), za Ljubljano oko], in za Brežice (s korekturo. radi večje starosti opazovank, morda cea 15.00—15,10 let). V bivši mariborski oblasti nastopa menarha s 14,54 I. (toda število slučajev [41] je premalo za definitivno sodbo!). Primorke menstruirajo prvič povprečno s 14,26 1. (tudi tu pa ni dosti slučajev, le 66). Vendar je zanimivo to-le: ako gremo od severa proti jugu, dobimo: za bivšo mariborsko oblast . za bivšo ljubljansko oblast za Primorje pa .... ItS I ')dR 111/2 '• 14,26 pribl. 14% h S tega vidika bi lahko smatrali tudi števila za bvišo mariborsko oblast in Primorje za precej veljavna. Za primerjanje radi pomanjkanja literature ne morem navesti mnogo podatkov. RHlELova navaja za nemške študentke iz Frei-burga srednjo vrednost 14 I. 4 m., ista avtorica citira opazovanja SCHRElNERjeve iz Norveške: menarha nastopa tam s 14 1. 6 m. in 25 d. (14,57), torej točno dva meseca in en dan kesneje nego pri nas. Na Češkem je nastopila menstruacija (po statistiki iz 1. 1891.) s 15 1. 10 m. (MATIEGKA 1897) danes (1927) pa s 15,53 + 0,018, pri čemer je >t = 1,813 + 0,013 (B1LEK za 10.003 žen), po BAROCHu pa (za 1867 žen) 15,027 + 0,041, s c = 1,771 + 0.029. Razlika med Slovenkami in Čehinjami je torej 0.635 + 0,0919 = cea 7 m. 18 d. Razlika je znatno večja nego trikratna napaka, kar opravičuje sklep na njeno biološko utemeljitev — v tem slučaju menda pač tudi na nekoliko različen rasni sestav (poleg drugih faktor jev, kakor so zlasti geografski položaj, podnebje itd.). Po BALDWTNu nastopa menstruacija v Ameriki najpogosteje v 15. I. BOLK navaja za Nizozemsko srednjo starost pri menarhi 15 1. 9. m. 15 d. Bolgarke dobivajo menarho najpogosteje med 14. in 15. 1. (VATEV). Vobče vidimo, da ni velikih razlik pri 2) Prav tako tudi pri Čehinjah po statistikah BAROCIla in BlLEKa: prvi navaja za 14. 1. maks 25,34%, drugi celo 26,86%. 3 Opozarjam, kako blizu stoji z Ljubljano-mestom Kranj, kjer se je razvila v zadnjem času razmeroma velika industrija. starosti ob začetku menstruacij menda po vsej Evropi. Vendar kaže razlika med Čehinjami in Slovenkami ter Slovenkami iz jugoslovanske Slovenije in iz Primorja ter ostale razlike na neke faktorje (kakor rasni sestav, geografski položaj, podnebje i. pod.), ki so vzrok tem malim ali večjim razlikam. Pri Nizozemkah nastopa menarha razmeroma jako zgodaj, zlasti z ozirom na njih dosti severni položaj. c) Menarha in k o m p 1 e k si j e. Kakor znano, so opazovali razlike pri menarhi med kompleksi-jami. Podatki o tem so v literaturi dokaj različni. V nordijskih deželah nastopa menstruacija vobče kasneje nego v srednji in južni Evropi. V teh deželah prebivajo pretežno ljudje s svetlo kompleksijo. Na jugu pa, kjer so ljudje pretežno temni, nastopa menarha dosti prej, pogosto še pred 13. letom. Navadili smo se, da spravimo zgodnjo menarho v zvezo s temnim, pozno s svetlim tipom žensk. Mislili so zlasti na rasne razlike: BOLK pa je dokazal, da nastopa na Nizozemskem menarha pri svetlih tipih prej (13 1. 3 m. 17 d.) nego pri temnih (14- 1. 4 m. 15 d.). V Badenu (STEIN) menstruirajo svetle žene kasneje nego temne in tudi za Freiburške visokošolke se zdi tako (RHTELova). Na Češkem (MATI KOK A) in pri nas (ŠKERLJ) je prav tako. Pri nas razlike med kompleksi ¡ami niso velike. Med 493 je 15% ss, 59, 4% st, 1,01% ts in 44,6%' tt.4) M za ss= 14 1. 5 m. 5 d. (n = 74), M za st 4= 14 1. 6 m. 25 d. (n = 194), (za 5 ts je M = 14 1. 7 m. 6 d. — toda to sploh ne pride vpoštev). M za tt — 14 1. 1 m. 17 d. Razlika med svetlini in temnim tipom ni niti čisto 4 m. Zdi se, kakor sem že omenil v študiji iz 1. 1927., da je barva oči. v ožji zvezi z menarho nego barva , las. Saj je barva oči tudi stalnejša; d očim so lasje podvrženi še mnogim spremembam tekom živl jen ja, zlasti potemnitvi, čeprav ne ravno veliki. Najkasneje pa menstruirajo ..mešanke“ s svetlimi očmi in temni lasmi. č) Menarha in sta r o s t. Na zanimivo stvar opozarja BAROCH v svojem članku o menarhi na Češkem: sedanje, da se tako izrazim, recentne Čehinje dolu vajo menstruacijo prej (M ==,. 15 1. 9 d.), nego one, ki jih je upošteval prof. MATIEGKÄ v svojem poročilu iz leta 1897. (M = 15 1. 10 ni.). Razložiti tega dejstva za enkrat ne moremo, čeprav ta pojavni neznan tudi BOLKu. ki piše, da so žene. rojene pred 1. 1880. dobile menstruacijo za 1% leta prej nego sedanja generacija (15 1. 3 m. 20 d.; 15 1. 9 m. 15 d.). Tudi pri nas je razlika (glej 1. diagram!). Za mejo med „starimi“ in „mladimi“ sem vzel 30 let. „Mlade“ (do vključno 50. 1.) dobivajo menarho s 14. 1. 1 m. 20 d., „stare“ so povprečno prvič menstruirale s 14. 1. 7 m. 15 d., razlika je torej skoro točno pol leta. Ni tako velika. 4) V nadaljnjem rabim ss za svetle oči — svetle lase, st za svetle oči — temne lase, ts za temne oči — svetle lase in tt za temne oči — temne lase. (Ich brauche die Anfansbuchstaben für „hell“ und „dunkel“ so, dass der erste Buchstabe die Augenfarbe, der zweite die Haarfarbe bedeutet und so die vier möglichen Kombinationen zur Darstellung gelangen.) kakor je pri obeli zgoraj navedenih serijah. Vzrok leži med drugim v tem, da je v onih dveh primerih meja za 10—20 let poprej: mejno leto je namreč 1891 oz. 1880, v naši seriji pa 1900. Razlika se je med tem že mogla izravnati. V svoji študiji iz 1. 1927. sem opozoril na veliko razliko menarhe na deželi in v mestu (D = 1 I. 4 m.), in sicer so ljubljanske gimnazijalke za toliko prej dobivale menarho. Takrat sem razliko utemeljeval le z življenjem v mestu oz. na deželi. Vendar pa vidim vzrok tej razliki (poleg prejšnjegajsedaj tudi v različni starosti: iz Brežic je namreč povprečna starost materijala mnogo večja, dočim imamo iz Ljubljane le srednješolke. V tem slučaju je torej bila razlika res velika, zlasti še, ker se tu kopičita dva vzroka, ki delujeta v isto smer: iz mesta le mlad materijal, z dežele povprečno mnogo starejši. Razlika, ki sem jo določil svoji sedanji seriji z ozirom na starost je 5 m. 25 d. Popolnoma pravilno veljajo te-le vrednote: za do vključno 50 let stare je M — 14,14 ± 0,11 -r — 1,78 + 0,08 v = 12,55 za one, ki so starejše (od 51 1.) M = 14,62 + 0,12 = 1,77 ± 0,08 v = 12,10 D = 0,48 + 0,165 in, ker je trikratna matematična napaka uid = 0,489, torej skoro enaka D, smatramo razliko tudi za fiziološko utemeljeno. Vprašanje po vzroku tej razliki ostane tudi za nadalje še odprto. Misliti bo treba zlasti na socijalne vzroke, kajti prav v tem pogledu se je v zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo: večji dotok prebivalstva v mesta, v marsikaterem oziru olajšano življenje in telesno delo, več zabav, zlasti kino itd. Izključen pa tudi ni vpliv svetovne vojne, na kar mislita tudi BAROCH (1. c.) in WEISSEN- BERG, slednji za Židinje (Aškenashn) iz let 1912 in 1925, kakor poroča OPPENHEIMova (1. c.). d) Mena r li a v mestu in na d e ž e 1 i. Mimogrede smo že omenili razliko menarhe v mestu in na deželi. Ta razlika je precej splošno opazovana, in sicer nastopa menarha v mestu prej nego na deželi. O vzrokih (socijalni milje, hrana, zabave, v novejši dobi zlasti kino, ki vpliva na prebujenje spola itd.), menda ni treba razglabljati. Zlasti ima vpliv mirno duševno delo: razlika med študentkami in ostalim prebivalstvom je dosti znatna. Telesno delo ovira razvoj in spolna zrelost se zavlačuje. Učenke I. drž. gimnazije v Ljubljani dobijo menarho povprečno s 15. 1. 7 m., torej za % 1. prej nego smo izračunali za celo serijo. Kolikor je meni znano, je edinole BALDWIN za Američanke ustanovil, da dobe na deželi menarho prej nego v velikih mestih (Chicago. New York) — vzrok leži morda v pač popolnoma drugačnih socijalnih razmerah v Ameriki, kjer je življenje na deželi mnogo mirnejše nego v velikih mestih. Pri nas je razlika med mestom in deželo 6 m. 12 d. „v prid“ mestu. A'" mestu nastopa menarha s 14 1. 2 m. 19 d., na deželi pa s 14 1. 8 m. in 4 d. Točne vrednote so te-le: M za mesto: 14,22 + 0,14 = 1,71 ± 0,08 v = 12,01 M za deželo 14,76 + 0,095 ff = 1,77 + 0,07 v = 11,99 Prav lep p H mer razlike meti mestom in deželo daje že samo razmerje med srezoma „Ljubljana mesto" in „Ljubljana okolica": za Ljubljano mesto je . . M = 13,84 = 131. 10 m. 2 d. za Ljubljano okolico pa . M = 14,73 = 141. 8 m. 25 d., razlike je torej čez 10 mesecev! A ko primerjamo še „Ljubljana mesto z ostalo bivšo Ljubljansko oblastjo, dobimo te-le številke: za Ljubljano mesto: 13,84, za celo oblast, razen Ljubljane mesta: 14,53 = 14 1. 0 m. 11 d., razlika je torej 9 dni več nego 8 mesecev. Kot vsaj dozdevno, socijalno razliko naj še omenim, da dobe prostituke menarho prej nego ostale žene, ta razlika je D = 0,45 + 0,2102 — torej skoro pol leta, toda D je manjši nego 3.uid in torej biološko le slabo utemeljen. Nadaljnje raziskave o teni problemu bodo pač še potrebne, zlasti ker gre tu za socijalno skupino žen, ki spadajo po večini v velik kompleks psihopatov (v najširšem smislu besede). Ker je prostitucija zlasti mesten pojav, navajam te razlike na tem mestu. Seveda bi bil zanimiv tudi materija! o prostituciji z dežele. e) Slovstvo: 1927. ßAROCJI F. O dobe dospelosti žen v Čeehaeh a jejirn vztahu k plodnosti a k vyspelosti novorozencü. Anthropologie 5, 3/4, Praha. 1927. BtLEK F. O normalni a abnormalni delec (ehoteiistvi. Časopis lekarü eeskych, 66, 40—43, Praha. 1925. BOLK L. Statistisch onderzoek over de menarche bij de Neder-landsche bevolkung. Genesk. Bladen 24, 6. Bel. MlJSBERG v Anthr. Anz. 1, 4. 1897. MAT1EGKA J. O dobe dospelosti divek v Čedni eh. Vest. Krak čes. spol. miuk. Praha. 1926. ltlllEL A. Untersuchung zur Anthropologie und Konstitution der deutschen Frau. Zschr. Morph, u. Anthr. 26, 2. 1927. ŠKERLJ B. Pigmentaee a poeärek menstruace. Anthropologie 5, 5/4, Praha. 1926. VATEV S. Pojav prve menstruacije pri bolgarski ženi. (Bolgarski). Sp. bolg. Akad. ved 32, Solija. 1927. WEISSENBERG S. Beiträge zur Frauenbiologie. Usw. Abi», a. d. Geb, d. Sexualforsch. 5, 2. lief. OPPENHEIM St. Anthr. Anz. 5, 1, (1928). Zusammenfassung: Über die Menarche hei Sloveninnen. Aus der staatl. Schulpoliklinik in Ljubljana. Jugoslavien. Aus 506 Einzelbeobachtungen ergibt sich für die Menarche ein Mittelwert von 14 Jahren 4 Monaten 24 lagen. Die exakten Werte sind: M = 14,42 ± 0,0902, a — 1,83 ± 0.058, v == 12,70. Der wirkliche Menstruationsbeginn liegt also zwischen 14 J. 3 M. 22 1. und 14 J. 5 M. 26 T. Der gewonnene Mittelwert entspricht demnach ungefähr den vielerorts in Europa festgestellten Mittelwerten (vergl. S. 85!), ist aber z. ß. doch soviel niederer als der für Tschechinnen von ßiLEK gewonnene, dass wir an eine biologische Begründung des Unterschiedes D = 0,655 + 0,0919 denken müssen. Es dürfte hier ausser klimatischen und geographischen Gründen, wohl auch die etwas verschiedene Rassenzusammensetzung im Spiele sein, obwohl ich den Hauptgrund in der verschiedenen geographischen ßreitenlage beider, rassenmässig doch ziemlich ähnlichen, slawischen Völker sehen möchte. Über die Verteilung der in unserer Serie gewonnen Werte gibt die Tabelle 1 (S. 84) Aufschluss. Vergleiche auch das erste Diagramm! Der Unterschied zwischen den Komplexionen ist nicht gross, zwischen den „reinen" Hellen und Dunklen nicht einmal ganz vier Monate. Die „Mischlinge“ (hd) haben denn spätesten Menstruationsbeginn (14 j. 6 M. 25 T„ siehe Tab. 1.!). Es scheint, dass die (beständigere!) Augenfarbe mit der Menarche in engeren Zusammenhang steht. Interessant ist der Unterschied bezüglich der Menarche zwischen den Generationen (1. Diagramm).'Die Frauen bis zu einschliesslich 30 Jahren menstruieren früher als die älteren. Diesen Unterschied beobachtete auch BOLK in Holland und BAROCH in Böhmen. Die für unsere Serie errechneten Werte sind: für die Jüngeren: M = 14,14 + 0,11 «r = 1,78 ± 0,08 v =j!12,55 für die Älteren: M = 14,62 ± 0,12 eriim (konjski) prot! diiteriji: 1(300 A. E. (profil, doza).................................v 2—3 ccm 3000 A. E..................................................v 4—7.5 ccm 5000 A. E...............................................v 5—10 ccm 8000 A. E..................................v 8—10 ccm 10000 A. E...............................................v 9—10 ccm 15000 A. E...............................................v 10 ccm 2. Serum (goveji) proti diiteriji: 1000 A. E. (profil, doza)..................................v 8—10 ccm 3. Serum (konjski) proti tetanusu: 2500 Int. A. E. (profil, doza) -..........................v 3—5 ccm 12500 Int. A. E.............................................v 15—25 ccm 25000 Int. A. E.............................................v 25—50 ccm 50000 Int. A. E............................................v 50—100 ccm 2500 Int. A. E. (sušen v ampuli)......................... 4. Serum (goveji) proti tetanusu: (v omejenih količinah) 2500 Int. A. E. (profil, doza).........................v 8—10 ccm 5. Serum proti škrlatinki po Dick-Dochezn, nekoncentriran: (antitoksičen in baktericiden) 10 ccm............................................, , , , 20 4* 1 ccm............................................... , 1 CCm.............................................vese 6. Serum proti dizenteriji Shiga* (antitoksičen in baktericiden) 10 ccm............................................... » » » 20 ccm............................................... * » » 7. Normalni konjski serum: a) z dodatkom 0.35% trikrezola (v ampulah) 1 ccm.............................................. , , , 5 ccm.................................................., , 10 ccm.............................................. , > > 20 ccm ............................................v * » » b) brez dodatka trikrezola (v stekleničicah) 25 ccm............................................... , , , 50 ccm............................................... 8. Normalni goveji serum: a) z dodatkom 0.35% trikrezola (v ampulah) 1 ccm............................................... » . » 5 ccm............................................. 10 ccm............................................... , , » 20 ccm............................................... » . » b) brez dodatka trikrezola (v stekleničicah) 25 ccm.............................................. . s . 50 ccm............................................... » , , Cena za Cena za Telegrafske lekarnarje podrobno prodalo kratice Din Din 13.00 17.00 dla 18.00 23.50 dibe 48.00 62.50 dice 84.00 109.00 dide 108.00 142.50 diie 144.00 187.00 dief 27.50 36.00 godia 13.00 17.00 tea 48.00 62.50 tebe 72.00 93.50 teče 120.00 156.00 tede 18.00 23.50 tesa 36.00 47.00 Kota 24.00 31.00 skaa 28.00 62.50 skabe 6.00 8.00 skače 18.00 23.00 grisa 36.00 47.00 grlsbe 3.50 4.50 noka 9.50 12.50 nokab 14.50 19.00 nokac 23.00 29.50 nokad 27.50 36.00 nobka 47.00 61.00 nobkab 4.50 6.00 goka 13.00 17.00 gokab 17.00 22.00 gokad 26.50 34.50 gokac 33.50 43.50 gobka 53.00 68.50 gobkab Gori navedene cene za serume Higijenskega zavoda v Zagrebu so odobrene z odlokom Gospoda Ministra Socijalne Politike in Narodnega Zdravja S. št. 42.853 od 9. septembra 1929. Cene za podrobno prodajo so netto cene in veljalo za celo državo. Dražje prodajanje omenjenih preparatov je prepovedano. Serumi Higijenskega zavoda v Zagrebu se razpečavajo za podrobno prodajo potom javnih lekarn. Državni, banski, sreski in občinski zdravstveni uradi kakor tudi ustanove Vojske in Mornarice serume lahko nabavljajo v večjih količinah neposredno od Higijenskega zavoda v Zagrebu po ceni za lekarnarje jjod pogojem, da plačajo stroške za omot in poštnino. Lekarne bodo serume nabavljale od veledrogerij po za lekarnarje določenih cenah. Te cene se ne smejo prekoračiti in veljajo seveda na licu mesta veledrogerije, poštnina in omot se zaračuna posebej. V medsebojnih trgovinskih odnošajih med veledrogerijami in lekarnami veljajo nabavljalni pogoji dotične veledrogerije. Serumi, katerim je potekla doba veljavnosti, se sprejmejo nazaj in brezplačno zamenjajo za sveže serume iste jakosti. To zamenjavo izvrši ona veledrogerija, pri kateri so bili serumi nabavljeni. Vsi serumi Higijenskega zavoda v Zagrebu so preizkušeni in standardizirani v smislu predpisov Higi-jenske sekcije Lige Narodov in zakonito zavarovani pred ponarejevanjem. Pri telegrafskih naročilih naj se uporablja telegrafski naslov veledrogerije ali zavoda, kakor tudi telegrafske kratice za dotične serume. Na primer: „Isis“, Zagreb. Pošljite takoj 25 doz seruma proti tetanusu po 12.500 Int. A. E. „Bolnica, Celje“ bi se glasilo brzojavno: ,,Isis Zagreb pošljite dvajsetpet tebe Bolnica Celje.“ Najlepše In najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine. Svetovne znani zdravi Ini vrelci: „Tempel“ - „Styria“ - „Donat“ Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca. ledvic in Jeter. Sezona od 1. mala do 30. septembra. NaJ, Junii in september, najboljši čas za uspešno in ceno zdravljenje. Zahtevajte prospekte. Ravnatelistvo zdravilišča Rogaška Slatina.