Poštnina plačana T gotovini
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik Vi
V Ljubljani dne 25. oktobra 1949.
Številka 33.
VSEBINA
204.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov.
205.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozem. lju LRS.
206.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije.
207.	Zakon o ureditvi visokega šolstva v LRS.
208.	Zakon o posesti in nošenju orožja.
209.	Ukaz o razpisu volitev ljudskih odbornikov v krajevne ljudske odbore in v ljudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev, v LRS.
210.	Odredba o številu sodnikov in sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Ljubljani, M jih volita in razrešujeta oblastni ljudski odbor Ljubljana in mestni ljudski odbor Ljubljana.
211.	Odločba o prenosu ekonomskih tehnikumov iz pristojnosti ministrstva za trgovino in preskrbo v pristojnost ministrstva za prosveto.
212.	Odločba o razrešitvi in postavitvi člana oblastne volivne komisije za Mariborsko oblast.
213.	Odločba o razrešitvi in postavitvi namestnika člana oblastne volivne komisije za Mariborsko oblast.
— Popravek.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
204.
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidi j Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na VI. rednem zasedanju dne 21. oktobra 1649 in ki se glasi:
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov
Zakon o volitvah odbornikov ljudskih odborov z dne 23. aprila 1947 se spremeni in dopolni, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
Zakon
o volitvah odbornikov ljudskih odborov Splošne določbe
1.	člen
Volitve odbornikov ljudski h odborov na ozemlju • Ljudske Republike Slovenije se vrše po določbah tega zakona po splošni, enaki in neposredni volivni pravici s tajnim glasovanjem.
2.	člen
Odbornike ljudskih odborov krajev in tistih mest, ki spadajo k okraju, volijo državljani za dve leti.
Odbornike ljudskih odborov glavnega mesta Ljubljane, oblasti, okrajev, mest, ki so izločena: iz okraja, rajonov glavnega mesta Ljubljane in rajonov mest, ki so izločena iz okraja, volijo državljani za tri leta.
V	primeru, da je ljudski odbor predčasno razpuščen, se vrše izredne volitve.
V	primeru odpoklica, smrti ali drugačnega prenehanja mandata posameznih odbornikov se vrše nadomestne volitve, to p'a samo, če odbornik, čigar mandat je prene-
a ’ ?1!ma namestnika ali če njegov namestnik nima več pogojev za odbornika.
Kadar se mandat novoizvoljenega odbornika in mandat njegovega namestnika ne verificirata, se vrše ponovne volitve.
Odbornikom, izvoljenim pri nadomestnih ali ponovnih volitvah, traja njihova poslovna doba do takrat, ko poteče poslovna doba njihovemu ljudskemu odboru.
3.	člen
Pravico voliti in "biti voljen ima vsak državljan FLRJ, ki je vpisan v volivnem imeniku kraja, mesta ali rajona v območju upravno teritorialne enote, za katero so volitve razpisane.
Vendar je pa lahko voljen v okrajni ljudski odbor tudi državljan LRS, M je vpisan v kakem volivnem imeniku mesta kjer ima ta okraj sedež, v oblastni ljudski odbor Pa tudi vsak državljan LRS, ki je vpisan v katerem koli volivnem imeniku.
Z istimi pogoji imajo pravico voliti in biti voljene tudi vojaške osebe.
4.	člen
Glasovanje pri volitvah je svobodno. Nihče, niti organ državne oblasti ali organ državne uprave, ne sme v nobenem primeru klicati volivca na odgovornost zaradi glasovanja pri volitvah in tudi ne sme od volivca zahtevati, naj pove, za koga je glasoval.
Za dva dni pred volitvami in za dan po volitvah ne sme biti noben volivec vabljen ali klican pred organe ljudske oblasti, če bi ga to oviralo pri izvrševanju volivne pravice.
Kandidati in njihovi namestniki kakor tudi zaupniki kandidatov se v tem času v upravnoteritorialni enoti, v kateri kandidirajo, ne smejo pripreti, razen če so zaloteni pri izvrševanju kaznivega dejanja ali če je nevarnost, da pobegnejo
Razpis volitev
5.	člen
Prezidij Ljudske skupščine LRS razpiše volitve z ukazom v tehle primerih:
1.	splošne volitve za vse ljudske odbore iste stopnje kakor tudi volitve v ljudske odbore za posamezna območja
Ljudske Republike Slovenije, ne glede na to, ali je nji- j bova poslovna doba potekla;
2.	volitve v ljudski odbor, ki ga je sam razpustil.
6.	člen
Ljudski odbor oblasti razpiše volitve v ljudski odbor kraja ali k okraju spadajočega mesta, ki ga je sam razpust i!
izvršilni odbor ljudskega odbora oblasti oziroma glavnega mesta Ljubljane razpiše volitve v tehle primerih:
1.	volitve v oblastni ljudski odbor oziroma v ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane, ki mu je potekla poslovna doba;
2.	nadomestne in ponovne volitve posameznih odbornikov svojega ljudskega odbora.
O razpisu volitev mora izvršilni odbor oblastnega ljudskega odbora oziroma mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane obvestiti Prezidij Ljudske skupščine LRS.
7.	člen
Izvršilni odbor ljudskega odbora okraja ali mesta, ki je izločeno iz okraja, razpise volitve v tehle primerih:
1.	volitve svojega ljudskega odbora kakor tudi ljudskih odborov krajev in k okraju spadajočih mest oziroma ljudskih odborov rajonov svojega območja, ki jim je potekla poslovna doba;
2.	nadomestne in ponovne volitve posameznih odbornikov svojega ljudskega odbora in ljudskih odborov, naveden!!) v prednji točki.
Izvršilni odbor ljudskega odbora rajona glavnega me-eta Ljubljane razpiše volitve svojega ljudskega odbora, ki mu je potekla poslovna doba, in nadomestne ter ponovne volitve posameznih odbornikov svojega ljudskega odbora.
O razpisu volitev mora okrajni (mestni, rajonski) izvršilni odbor obvestiti Prezidij Ljudske skupščine LRS in izvršilni odbor oblastnega ljudskega odbora oziroma ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane.
8.	člen
V	primerih, ko preneha mandat zaradi poteka poslovne dobe, se morajo razpisati volitve najkasneje tri tedne pred potekom in izvesti najkasneje mesec dni po preteku poslovne dobe.
Kadar se ljudski odbor razpusti, se morajo z aktom o razpustitvi obenem razpisati volitve novega ljudskega odbora, ki morajo biti najkasneje tri mesece po razpustu ljudskega odbora.
V	drugih primerih se morajo razpisati volitve takoj in izvesti najkasneje v sedmih tednih po prenehanju mandata.
Razpis volitev in dan volitev se morata objaviti v Uradnem listu LRS najkasneje šest tednov pred dnevom volitev. •
9.	člen
Dan volitev se določi v razpisu volitev ali naknadno.
Volitve ljudskih odborov se vrše v nedeljo.
Volitve v ljudske odbore različnih stopenj se v istem kraju ne smejo vršiti istega dne.
Številčni sestav ljudskih odborov
10.	člen
Pri določanju številčnega sestava ljudskih odborov je treba nnoštevati število in gostoto prebivalstva kakor tudi obseg in posebnosti gospodarskih, kulturnih in drugih
krajevnih razn^er po načelih naslednjih členov.
14.	člen
V ljudski odbor kraja se voli najmanj 11 in največ 45 odbornikov, v ljudski odbor mesta, spadajočega k okraju, najmanj 35 in največ 60 odbornikov.
Kraji, ki imajo do 500 prebivalcev, volijo 11 odbornikov, kraji, ki imajo od 500 do 1000 prebivalcev, do 20 odbornikov, kraji, ki imajo od 1000 in 1500 prebivalcev, do 30 odbornikov, kraji, ki imajo od 1500 do 3000 prebivalcev, do 40 odbornikov in kraji, ki imajo nad 3000 prebivalcev, do 45 odbornikov.
K okraju spadajoča mesta volijo, če imajo do 2000 prebivalcev, 35 odbornikov, če imajo od 2000 do 3000 prebivalcev, do 40 odbornikov, če imajo od 3000 do 5000 prebivalcev, do 45 odbornikov, če imajo od 5000 do 8000 prebivalcev, do 50 odbornikov, če imajo od 8000 do 10.000 prebivalcev, do 55 odbornikov, če imajo nad 10.000 prebivalcev do 60 odbornikov.
Število posameznih odbornikov ljudskih odborov kra-jev in mest, spadajočih k okraju, določijo v navedenih mejah izvršilni odbori pristojnih okrajnih ljudskih odborov po navodilih Prezidija Ljudske skupščine LRS. Pri tem lahko število odbornikov zvišajo ali znižajo za največ eno tretjino, vendar v mejah najvišjega in najnižjega števila odbornikov.
12.	člen
V	ljudske odbore okrajev in ljudske odbore mest, izločenih iz okraja, se voli najmanj po 70 in največ po 100 odbornikov.
Okraji in mesta, izločena iz okraja, ki imajo do 25.000 prebivalcev, volijo po 70 odbornikov, okraji in mesta, bi imajo nad 25.000 prebivalcev, pa na vsakih nadaljnjih 500 prebivalcev še po enega odbornika, toda nikdar več kot 100 odbornikov.
Število odbornikov posameznih ljudskih odborov okrajev in mest, izločenih iz okraja, določijo v teh mejah pristojni izvršilni odbori oblastnih ljudskih odborov po navodilih Prezidija Ljudske skupščine LRS, upoštevajoč pri tem tudi predpis zadnjega odstavka 11 člena tega zakona.
13.	člen
V	ljudske odbore rajonov se voli od 50 do 100 odbornikov, in sicer voli rajon, ki ima do 25.000 prebivalcev, 50 odbornikov, rajon, ki ima nad 25.000 prebivalcev, pa na vsakih nadaljnjih 500 prebivalcev še po enega odbornika, toda nikdar več kakor 100 odbornikov.
Število odbornikov posameznih ljudskih odborov rajonov glavnega mesta Ljubljane določi v teh mejah izvršilni odbor ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, število odbornikov posameznih ljudskih odborov rajonov mesta, izločenega iz okraja, pa izvršilni odbor mestnega ljudskega odbora po navodilih Prezidija Ljudske skupščine LRS, upoštevajoč pri tem tudi predpis zadnjega odstavka 11. člena tega zakona.
14.	člen
V	ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane in v ljudske odbore oblasti se voli od 110 do 250 odoornikov. V teh mejah določi število odbornikov teh ljudskih odborov Prezidij Ljudske skupščine LRS. ki tudi odredi koliko odbornikov od skupnega števila ljudskega odbora odpade na posamezni okraj ali mesto, ki ne spada 1 okraju, oziroma na posamezni rajon glavnega me=< Ljubljane.
Volivne enote
15.	člen
Odborniki ljudskih odborov glavnega mesta Ljubljane, oblasti, okrajev, mest, ki ne spadajo k okrajem, in rajonov se volijo po volivnih enotah tako, da se ozemlje okraja, mesta, ki ne spada k okraju, ali rajona razdeli na volivne enote, in volivci vsake volivne enote volijo po enega odbornika. Ce se pri določanju volivnih enot pokaže potreba po združitvi ali delitvi posameznih krajev, se to ne sme zgoditi na tak način, da bi se združili v eno volivno enoto deli posameznih krajev oziroma bi se kak kraj delil na dva ali več delov in bi se deli kraja priključili različnim volivnim enotam.
Ljudski odbori krajev in k okrajem spadajočih mest se volijo praviloma prav tako po volivnih enotah, v katerih se voli po en odbornik. Pri volitvah v ljudske odbore manjših krajev in k okrajem spadajočih mest se lahko določijo volivne enote - tako, da se voli v volivni enoti po več odbornikov, toda največ po 6 v krajih in največ po 3 v mestih, to pa le e pogojem, če bi se sicer ne moglo osnovati toliko volivnih enot, kolikor je treba voliti odbornikov.
Izjemoma sme dovoliti oblastna volivna komisija, da je v posameznem manjšem kraju samo ena volivna enota.
10.	člen
Obseg in razmejitev votivnih enot določi po navodilih Prekidi ja Ljudske skupščine LRS pri volitvah v oblastne ljudske odbore in ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane oblastna volivna komisija oziroma volivna komisija glavnega mesta Ljubljane, v vseh drugih primerih pa okrajna (mestna, rajonska) volivna komisija.
Okrajna volivna komisija po navodilih Prezidi ja Ljudske skupščine LRS tudi določi, v katerih krajih in k okra-ju spadajočih mestih se voli v posameznih volivnih enotah po več odbornikov in koliko se jih voli v vsaki teh enot.
Svojo odločbo objavi komisija na krajevno običajni način najkasneje 10 dni po razpisu volitev in to pri volitvah v krajevne ljudske odbore in ljudske odbore k okraju spadajočih mest v krajih oziroma mestih, za katera so razpisane volitve, pri volitvah v druge ljudske odbore pa v vseh krajih, k okraju spadajočih mestih in rajonih upravno-teritorialne enote, za katero so razpisane volitve
Volivne komisije
17.	člen
Volitve odbornikov ljudskih odborov vodijo volivne komisije. Volivne komisije so stalni državni organi z nalogami, ki jih določa ta zakon V svojem delu so neodvisne od državnih upravnih organov. Ljudski odbori pa jih morajo podpirati v njihovem delu.
Te komisije so republiška volivna komisija, oblastne volivne komisije in tem enaka volivna komisija glavnega mest: Ljubljane ter okrajne in tem enake volivne komisije mest, ki ne spadajo k okraju, ter rajonov glavnega mesta Ljubljane.
Sedež republiške volivne komisije je v Ljubljani, se-'ieži drugih volivnih komisij pa na sedežih ljudskih od-borov, za katerih območje so te komisije postavljene.
18.	' člen
Republiško volivno komisijo sestavljajo predsednik,
iV; m0ra 1"' ’.i član Vrhovnega sodišča LRS, tajnik in trije
člani. Vsi morajo imeti namestnike. Imenuje in razrešuje jih Prezidij Ljudske skupščine LRS.
Imenovanje se objavi v Uradnem listu LRS.
Republiška volivna komisija opravlja tele posle:
1.	tehnično pripravlja volitve v svojem področju;
2.	imenuje in razrešuje predsednika, tajnika, člane in namestnike oblastnih volivnih komisij in mestne volivne komisije za glavno mesto Ljubljano;
3.	nadzoruje delo oblastnih volivnih komisij in volivne komisije za glavno mesto Ljubljano, jim pomaga in daje potrebna navodila;
4.	odloča o pritožbah proti odločbam oblastnih votivnih komisij in volivne komisije za glavno mesto Ljubljano;
5.	opravlja druge posle po predpisih tega zakona in zakona o odpoklicu ljudskih odbornikov.
19.	člen
Oblastno volivno komisijo in volivno komisijo glavnega mesta Ljubljane sestavljajo predsednik, ki mora biti član okrožnega sodišča na sedežu oblastne volivne komisije oziroma okrožnega sodišča v Ljubljani, tajnik in trije člani Vsi morajo imeti namestnike. Imenuje in razrešuje jih republiška volivna komisija na predlog izvršilnega odbora oblastnega ljudskega odbora oziroma ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane.
Imenovanje se objavi v Uradnem listu LRS.
Oblastna volivna komisija oziroma volivna komisija glav:-ega mesta Ljubljane opravlja tele posle:
1.	tehnično pripravlja volitve v svojem področju;
2.	imenuje in razrešuje predsednika, tajnika, člane in namestnike okrajnih volivnih komisij, volivnih komi-sij mest, izločenih iz okraja, in volivnih komisij rajonov glavnega mesta Ljubljane na predlog izvršilnih odborov pristojnih ljudskih odborov;
3.	nadzoruje delo okrajnih volivnih komisij in voliv-nih komisij mest, izločenih iz okraja, ter rajonov glavnega mesta Ljubljane, jim pomaga in daje potrebna na-vodila;
4.	odloča o pritožbah proti odločbam okrajnih volivnih komisij in volivnih komisij mest, izločenih iz okraja, ter rajonov glavnega mesta Ljubljane;
5.	ugotavlja in razglaša končne rezultate volitev odbornikov oblastnega ljudskega odbora oziroma ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane in daje izvoljenim odbornikom teh ljudskih odborov potrdila o izvolitvi;
6.	opravlja druge posle po predpisih tega zakona in zakona o odpoklicu ljudskih odbornikov.
Kar določa ta zakon sicer za oblastne volivne komisije, velja tudi za volivno komisijo glavnega mesta Ljubljane, čeprav je zakon izrečno ne omenja.
20.	člen
Okrajno volivno komisijo oziroma tej enako volivn-' komisijo mesta, izločenega iz okraja, ter rajona glavnega mesta Ljubljane sestavljajo predsednik, ki mora biti član okrajnega sodišča, pristojnega za tisti okraj oziroma mesto, tajnik in trije člani. Vsi morajo imeti namestnike. Imenuje in razrešuje jih pristojna oblastna volivna komisije na predlog izvršilnega odbora okrajnega ali mestnega ljudskega odbora, ozri roma v glavnem mesta Ljubljani volivna komisija glavnega mesta Ljubljane n« predlog izvršilnega odbora rajonskega ljudskega odbora.
Imenovanje se objavi na krajevno običajni način.
Ta votivna komisija opravlja tele posle:
1.	tehnično pripravlja volitve v svojem področju;
2.	ouioča o potrditvi kandidatur in kandidatnih list;
$. določa volišča;
4.	imenuje votivne odbore;
o.	ugotavlja in razglaša končne rezultate volitev odbornikov, in sicer; okrajna vciivna komisija votivne rezultate odbornikov krajevnih ljudskih odborov, ljudskih odborov mest, ki spadajo k okraju in okrajnega ljudskega odbora; volivna komisija mesta, ki je izločeno iz okraja, volivne rezultate odbornikov tega mestnega ljudskega odbora in odbornikov rajonskih ljudskih odborov, če je mesto razdeljeno na rajone; rajonska volivna komisija v Ljubljani volivne rezultate odbornikov rajonskega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane; sodeluje pri ugotavljanju rezultatov volitev odbornikov oblastnega ljudskega odbora oziroma odbornikov ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane;
6.	opravlja druge posle po predpisih tega zakona in zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov.
Kar določa ta zakon sicer za okrajne volivne komisije, velja tudi za volivne komisije mest, ki so izločena iz okraja, in za volivne komisije rajonov glavnega mesta. Ljubljane, čeprav jih zakon izrečno ne omenja
21.	člen
Volivne komisije odločajo praviloma na sejah, ki so sklepčne, če so navzoči najmanj trije člani ali namestniki,, med katerimi mora biti predsednik ali uijegov namestnik. Odloča se z večino glasov navzočih. Pri enakosti glasov odloča glas predsedujočega.
22.	člen
Članom in namestnikom votivnih komisij in votivnih odborov preneha funkcija, če kandidirajo za ljudske odbornike ali namestnike v območju volivpe komisije oziroma votivnega odbora.
Predlaganje kandidatur in kandidatnih list
23.	člen
Odborniki ljudskih odborov se volijo na podlagi posameznih kandidatur ali v primeru iz drugega odstavka
15.	člena na podlagi kandidatnih list, vloženih in potrjenih za posamezne votivne enote.
Kandidatne liste za volitve v ljudske odbore manjših krajev in k okrajem spadajočih mest (drugi odstavek 15. člena) obsegajo toliko kandidatov in, toliko namestnikov, kolikor se voli odbornikov za posamezne volivne enote.
24.	člen
Ista oseba je lahko kandidat ali namestnik pri volitvah v ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane, oblasti, okraja, mesta, ki ne spada k okraju, ter rajona glavnega mesta Ljubljane največ v dveh votivnih enotah. Tak kan-didat mora imeti v vsaki votivni enoti drugega namestnika.
Pri volitvah v -ljudske odbore krajev, k okraju spa-dajočih mest in rajonov mesta> izločenega iz okraja, je ista oseba lahko kandidat ati namestnik samo v eni votivni enoti.
25.	člen
Posamezne kandidate ati kandidatne liste lahko predlagajo 'v-litične in družbene organizacije ali posamezni državljani v smislu naslednjih predpisov.
Predlog za potrditev kandidature za ljudski odbor
glavnega mesta Ljubljane ali oblastni ljudski odbor mora podpisati najmanj 40 volivcev, predlog za potrditev kandidature za ljudski odbor okraja, mesta, ki ne spada k okraju, in za ljudski odbor rajona glavnega mesta Ljubljane ali mesta, ki ne spada k okraju, najmanj 30 volivcev iz območja volivne enote, za katero se postavlja kandidat.
Predlog za potrditev kandidature v ljudski odbor kraja ali k okraju spadajočega mesta oziroma predlog za potrditev kandidatne liste v primerih iz drugega odstavka 15. člena tega zakoha mora podpisati pet do dvajset volivcev iz območja volivne enote. Po koliko volivcev mora podpisati predlog kandidature oziroma kandidatne liste v posameznih votivnih enotah, določi okrajna votivna ko-misija.
Prva dva podpisnika predloga veljata za vlagatelja predloga.
Vsak volivec sme podpisati en predlog. Ce jih podpiše več, je veljaven samo podpis na predlogu, ki je vložen kot prvi.
Predlagatelj ne sme biti, kdor je obsojen zaradi kaznivega dejanja nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije ali gospodarske sabotaže, zaradi kaznivega dejanja zoper splošno ljudsko premoženje ali zoper premoženje zadružne ali družbene organizacije, zaradi kaznivega dejanja, storjenega iz koristoljublja ali zaradi kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo in tudi ne oseba, proti kateri je v teku kazenski postopek zaradi takega kaznivega dejanja.
26.	Sen
Predlog za potrditev kandidature oziroma kandidatne tiste se sestavi takole:
Če predlaga kandidaturo ali kandidatno listo politična ali družbena organizacija, se v uvodu predloga navede ta organizacija
Nato slede tile podatki:
1.	.ljudski odbor, za katerega sp volitve;
,2. naziv votivne enote;
3.	rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče kandidatov in namestnikov.
Nato slede podpisi volivcev, ki morajo biti overjeni od okrajnega (mestnega) ali krajevnega (rajonskega) izvršilnega odbora ali okrajnega sodišča.
Ce predlaga kandidaturo ali kandidatno listo politična ali družbena organizacija, mora poleg statutarnih zastopnikov te organizacije podpisati predlog tudi še potrebno število volivcev (drugi in tretji odstavek 25. člena); podpisi vseh morajo biti overjeni po določbah prednjega odstavka.
Predlogu je treba priložiti:
a)	pismene izjave kandidatov in namestnikov, da sprejmejo kandidaturo; podpisi morajo biti overjeni po predpisih prejšnjega odstavka;
b)	potrdila pristojnih komisij za .votivne imenike ali krajevnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov o tem, da izpolnjujejo kandidati in namestniki pogoje iz 3. člena tega zakona, in o tem, da so podpisniki predloga vpisani v votivnem imeniku ter da so iz območja votivne enoie, za katero se predlaga kandidatura oziroma kandidatna lista;
c)	potrdila pristojnih poverjemštev za notranje zadeve pri okrajnih (mestnih, rajonskih) izvršilnih odborih o tem, da kandidati in njihovi namestniki niso obsojeni zaradi kaznivega dejanja po zakonih, ki so navedeni v
šestem odstavka 25. člena, in da ni proti njim uvedeno kazensko postopanje zaradi takega kaznivega dejanja.
27.	člen
Predlog za potrditev kandidature ali kandidatne liste mora biti predložen okrajni volivni komisiji v dveh izvodih najpozneje tri tedne pred dnevom volitev. Komisija izda osebi, ki predlog prinese, takoj potrdilo o prejemu.
28.	člen
Ce potrjeni kandidat ali namestnik pred volitvami umre ali če po potrditvi kandidature izgubi volivno pravico, lahko najmanj tri četrtine podpisnikov prvega predloga predlaga drugega kandidata ali namestnika. Tak predlog mora biti vložen najkasneje 48 ur pred pričetkom volitev. V ostalem veljajo tudi za sestavo in vložitev tega predloga in za odločanje o potrditvi predpisi o vlaganju in potrjevanju kandidatur in kandidatnih list. Okrajna volivna komisija mora upoštevati pri tem nujnost zadeve.
29.	člen
Dvoje ali več potrjenih kandidatur ali kandidatnih list za isto volivno enoto se lahko med seboj veže z učinkom, navedenim v 66. členu.
Vezavo kandidatur ali kandidatnih list morata prijaviti okrajni volivni komisiji vlagatelja predloga vseh kandidatur ali kandidatnih list, ki se vežejo, najkasneje 14 dni pred dnevom volitev.
Prijavo morajo podpisati tudi vsi posamezni kandidati, ki se vežejo, če gre za vezavo kandidatnih Ust z več kandidati, pa prvi kandidat vsake kandidatne liste. Podpisi morajo biti overjeni.
Potrditev in objava kandidatur in kandidatnih Ust ter obravnavanje vezave
80.	člen
Okrajna volivna komisija mora preizkusiti v 24 urah predlog za potrditev, kandidature oziroma kandidatne liste. Ako najde formalno napako, obvesti o tem vlagatelja predloga in ju pozove, naj v roku, ki jima ga določi, odstranita napako.
31.	člen
Če okrajna volivna komisija ugotovi, da kateri od kandidatov nima zakonitih pogojev za kandidata, zavrne kandidaturo oziroma1 kandidatno listo v 24 urah in obvesti o tem vlagatelja predloga z odločbo. Proti tej odločbi ima-ta vlagatelja predloga pravico pritožbe na oblastno volivno komisijo v 24 urah po prejemu odločbe; Pritožba se vloži pri okrajni volivni komisiji, ki jo mora & spisi in poročilom predložiti v 24 urah oblastni volivni komisiji. Ta mora izdati odločbo v 24 urah po prejemu pritožbe. Njena odločba je dokončna.
Če v predlogu ni napak kakor tudi če se napake odpravijo v danem roku, potrdi okrajna volivna komisija v 24 urah po prejemu predloga oziroma po odpravi napak kandidaturo ali kandidatno listo z navedbo kdaj in v katerem vrstnem re'du je bila za dotično volivno enoto potrjena. Odločbo o tem pošlje vlagateljema predloga in oblastni volivni komisiji.
Če napake v danem roku niso bile odpravljene, zavrne okrajna volivna komisija kandidaturo oziroma kandidatno listo v 24 urah po preteku roka. - Proti tej odločbi
je dopustna pritožba po predpisih prvega odstavka tega člena.
32.	člen
Ako pravočasno prijavljena vezava kandidatur oziro-ma kandidatnih list ustreza predpisom 29. člena, obvesti okrajna volivna komisija o tem v 24 urah vlagatelja predloga in oblastno volivno komisijo.
Ako pravočasno prijavljena vezava ne ustreza predpisom, postopa okrajna volivna komisija smiselno po predpisih 30. in 31. člena. Ako pomanjkljivosti v danem roku niso odpravljene, zavrne okrajna volivna komisija vezavo v 24 urah po preteku roka. Proti tej odločbi je dopustna pri.	prvem odstavku 31. člena. Pritožbo lahko vlo-
žita vlagatelja, predloga vsake kandidature oziroma kandidatne liste.
Ako je bila prijava vložena prepozno, jo zavrne okrajna volivna komisija v 24 urah po prejemu. Glede pritožbe veljajo določbe prejšnjega odstavka.
33.	člen
Okrajna volivna komisija je dolžna pravočasno razmnožiti objave potrjenih kandidatur oziroma kandidatnih list, in sicer za vsako kandidaturo oziroma kandidatno listo posebej. Objava mora vsebovati:
1.	ako je bilo to v predlogu za potrditev kandidature ali kandidatne liste navedeno, naziv politične ali družbene organizacije, ki je kandidaturo ali kandidatno listo predlagala;
2.	ljudski odbor, za katerega so volitve;
3.	naziv volivne enote;
4.	rodbinsko in rdjstno ime, poklic in bivališče kandidata oziroma kandidatov in njihovih namestnikov;
5.	pri kandidaturah oziroma kandidatnih listah, ki so med seboj vezane, označbo vezave.
Objave kandidatur oziroma kandidatnih list se morajo razlikovati med seboj po barvi papirja. Vendar morajo biti vezane kandidature oziroma kandidatne liste objavljene na papirju iste barve.
34.	člen
Okrajna volivna komisija mora pravočasno poslati potrebno število razmnoženih izvodov objav potrjenih kandidatur oziroma kandidatnih list krajevnim (mestnim, rajonskim) ljudskim odborom zaradi razglasitve in uporabe na voliščih.
Ta mora najpozneje 8 dni pred dnevom volitev razglasiti objave potrjenih kandidatur oziroma kandidatnih list na krajevno običajni način in jih razobesiti na primernih mestih v območju vsakega volišča. Najmanj po dva izvoda vsake objave mora izročiti na dan pred volitvami volivne mu odboru zaradi razobešenja na volišču.
Volivni material
35.	člen
Republiška: volivna komisija in oblastne volivne komisije morajo poskrbeti, da okrajne volivne komisije p ra-vočasno dobijo in pripravijo ves potrebni volivni material (skrinjice, kroglice) in druge potrebščine.
Okrajne volivne komisije skrbijo za hranjenje tega materiala in za to, da krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori material pravočasno pošljejo volivni m odborom. O poslanem volivnem materialu se mora voditi poseben zapisnik.
Skrinjice morajo biti iz lesa ali druge prijperne snovi. Zapirati in odpirati se morajo z dvema različnima ključema; Napravljene morajo biti tako, da se. spuščanje kroglic vanje ne vidi in.ne‘sliši. .Na vsako skrinjico mora biti jasno vtisnjena zaporedna številka. .
Natančne vzorce vsega votivnega materiala določi republiška volivna komisija.
Volišča. Votivni odbori. Glasovanje
36.	člen
Vsak volivec sme glasovati samo osebno in samo enkrat,
37.	člen
Prepovedano je točenje m kakršno koli drugo dajanje alkoholnih pijač na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvam To prepoved razglasijo krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori tri dni pred volitvami.
38.	člen
Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori morajo preskrbeti za volišča najprimernejša poslopja in jih primerno urediti. Volišča odredi okrajna volivna komisija.
V	krajih, ki imajo nad 500 volivcev, je glasovanje na več voliščih. V krajih, ki imajo manj kot 500 volivcev, se glasuje na več voliščih, če je kraj razdeljen na več votivnih enot. Vsaka votivna enota mora imeti svoje volišče. Ce je v kraju več volišč, mora imeti vsako volišče svojo številko.
V	bolnišnicah, porodnišnicah, invalidskih domovih in podobnih ustanovah, v katerih je nad 25 volivcev, se odredijo posebna volišča.
Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori objavijo volišča na krajevno običajni način najmanj 8 dni pred dnevom volitev z navedbo, kateri volivci bodo glasovali po posameznih voliščih.
39.	člen
Okrajna volivna komisija imenuje na predlog pristojnih krajevnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov za vsako volišče votivni odbor, sestavljen iz predsednika in dveh članov. Vsem trem imenuje namestnike.
Odločbo o imenovanju, podpisano od predsednika in enega člana, pošlje okrajna volivna komisija proti potrdilu predsedniku votivnega odbora in krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) ljudskemu odboru, ki mora obvestiti o imenovanju oba člana votivnega odbora in namestnike.
40.	člen
Najpozneje tri dni pred volitvami smeta vlagatelja predloga vsake kandidature oziroma kandidatne liste prijaviti okrajni votivni komisiji za vsako volišče votivne enote po enega zaupnika odobrene kandidature oziroma kandidatno liste in njegovega namestnika.
Predsednik okrajne votivne komisije izda prijavljenim zaupnikom in namestnikom v 48 urah potrdilo s svo-jim podpisom in sporoči imena zaupnikov in njihovih namestnikov krajevnim (mestnim, rajonskim) ljudskim od-borom v katerih območju so volišča, za katera so postavljeni Ta potrdila služijo zaupnikom in njihovim namestnikom kot legitimacija za sodelovanje pri delu votivnega odbora
41.	člen
Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor je dolžan, da skupno z votivnim odborom odredi v bližini volišča primerno mesto, na katerem zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list javno razobesijo objave kandidatur oziroma kandidatnih list in volivna gesla. To mesto je treba dati zaupnikom na razpolago najpozneje 48 ur pred pričetkom volitev.
42.	člen
Na dan pred volitvami se ob 3. uti popoldne zberejo vsi člani votivnega odbora ali njihovi namestniki v poslopju, kjer se bo glasovalo, ter prevzamejo od krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora preti potrdilu skrinjice s ključi, ustrezno število kroglic, stalni votivni imenik, tiskovine z objavo kandidatur oziroma kandidatnih list in vse, kar je potrebno za izvedbo volitev. Skri-njice morajo pregledati in se prepričati, ati so v redu. Nato predsednik zaklene skrinjice z dvema ključema ter zapečati njih ustja, tako da je vsaka skrinjica popolnoma zaprta. En ključ vzame predsednik, drugega pa eden izmed članov ali namestnikov votivnega odbora.
Skrinjice kandidatur oziroma kandidatnih list se postavijo v istem vrstnem redu, v katerem so bile kandidature oziroma kandidatne tiste potrjene. Skrinjice kandidatur oziroma kandidatnih list, ki so med seboj vezane, se postavijo po vrsti skupaj. K vsaki skrinjici postavi votivni odbor na viden in nedvoumen način tiskovino z objavo kandidature oziroma kandidatne liste.
Pri tem delu imajo pravico prisostvovati tudi za-upniki kandidatur oziroma kandidatnih liti.
Za temi skrinjicami se mora postaviti skrinjica brez navedbe kandidata oziroma kandidatne liste (skrinjica brez liste), v katero lahko oddajo glasove volivci, ki ne bi želeti glasovati za nobenega izmed kandidatov oziroma za nobeno kandidatno listo.
43.	člen
Ko votivni odbor to izvrši, napravi o svojem delu zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči. Nato zapre okna, zaklene in zapečati vrata in odredi stražo za poslopje oziroma volišče. Ključ volišča vzame predsednik votivnega odbora.
44.	člen
Na dan volitev se ob 7. uri zjutraj zbere votivni odbor v votivnem poslopju, odstrani pečat, odpre votivni prostor, vstopi vanj in se prepriča, ali so skrinjice in krog-ijice in vse drugo v redu. Nato odpre predsednik ustja skrinjic. O tem delu in ugotovitvah sestavi votivni odbor zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči.
Nato razglasi predsednik, da se začne glasovanje.
V	industrijskih središčih in rudarskih okoliših lahko okrajna volivna komisija določi drug dnevni čas volitev, vendar mora glasovanje trajati v celoti 12 ur.
45 člen
Predsednik votivnega odbora skrbi z drugimi Člani odbora za vzdrževanje reda in miru v času glasovanja. V primeru potrebe zahteva predsednik pomoč narodne milice, ki je ta dan na volišču pod njegovim vodstvom.
46.	Člen
Ves 6as glasovanja morajo biti navzoči vsi Člani votivnega odbora ali njihovi namestniki.
Ako zaupnik kandidature oziroma kandidatne liste zapusti volišče, se to vpiše v zapisnik, a se volitve nadaljujejo brez njega.
47.	člen
Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, razen v primeru, navedenem v 45. členu.
48.	člen
V	prostor, v katerem se v'usuje, vstopajo volivci po vrsti drug za drugim, toda nikdar več kakor po deset
na enkrat.
49.	člen
Praviloma glasuje vsak volivec na volišču, v katerega voli vnem imeniku je vpisan.
Volivci, ki po razpisu volitev spremenijo svoje bivališče, kakor tudi tisti, ki iz upravičenih razlogov v zvezi z zaposlitvijo (na primer železniško vozno osebje), v zvezi s šolami ali uradnim poslom ali v zvezi z volivmmi dejanji (člani votivnih odborov in njihovi namestniki, zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih Ust in njihovi namestniki) na dan volitev niso v kraju, kjer so vpisani v volivni imenik, smejo glasovati v kraju, v katerem so na dan volitev, če predložijo potrdilo, da so vpisani v votivnem imeniku. To potrdilo jim izda na njihovo zahtevo ljudski odbor okraja (mesta, rajona ali kraja), v katerem so vpisani v volivni imenik; taka potrdila se smejo izdajati od dne razpisa volitev pa do tretjega dne pred volitvami; pri izdajanju potrdila se v stalnem votivnem imeniku v pripombi označi, da je tej osebi izdano potrdilo o votivna pravici in da bo na dan volitev ta oseba glasovala v drugem kraju. Takemu volivcu odvzame volivni odbor ob glasovanju potrdilo in ga priključi zapisniku o svojem delu, v katerega tudi vpiše, koliko takih volivcev je na tem volišču glasovalo.
Volivec, ki mu je bilo tako potrdilo izdano, sme na svojem volišču glasovati le, ako ob glasovanju potrdilo vrne. To se vpiše v volivni imenik in v zapisnik o delu votivnega odbora.
S potrdili po drugem odstavku glasuje lahko volivec le takrat, če ležita kraj, kjer je vpisan v votivni imenik, in volišče, na katerem hoče glasovati, v območju ljudskega odbora, za katerega so volitve.
50.	člen
Vsak volivec mora na predsednikov poziv glasno povedati svoje, rodbinsko in rojstno ime ter poklic, v krajih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje. Predsednik ugotovi istovetnost volivca na podlagi osebne izkaznice ali na drug način.
Nato predsednik, kolikor ne postopa po določbah drugega odstavka prejšnjega člena, ugotovi, ali je volivec vpisan v votivni imenik; ako je vpisan, obkroži njegovo zaporedno številko v votivnem imeniku v znamenje, da je vpisani glasoval. Obenem vpiše tisti, ki vedi seznam glasujočih, po zaporedni številki rodbinsko in rojstno ime glasovalca ter številko, pod katero je vpisan v votivnem imeniku.
51.	člen
Nato razloži predsednik ali drug član votivnega odbora volivcu način glasovanja, mu izroči kroglico in ga napoti na mesto, kjer se glasuje.
Predsednik ali eden izmed članov votivnega odbora pojasni pred glasovanjem vsakemu volivcu, kateremu kandidatu ali kateri kandidatni listi pripada vsaka glasovalna skrinjica. Vsak zaupnik kandidata (kandidatne liste) ati njegov namestnik ima pravico, volivcu povedati, kateri politični ali družbeni organizaciji pripada kak kandidat ali kaka kandidatna lista in katera je skrinjica tega kandidata ali kandidatne liste.
Na volišču je prepovedana vsaka agitacija za določenega kandidata oziroma kandidatno listo.
52 člen
Glasuje se takole:
Ko volivec sprejme kroglico, jo položi v dlan desne roke, če te nima, pa v dlan leve roke, nato roko zapre in z zaprto roko pristopi po vrsti k vsaki skrinjici in
seže vanjo. Kroglico spusti v tisto skrinjico, ki pripada kandidatu oziroma kandidatni listi, kateri namerava oddati svoj glas, oziroma v skrinjico brez liste, če ne želi glasovati za nobenega kandidata oziroma nobeno kandidatno tisto. Ko potegne roko iz zadnje skrinjice, jo pred vsemi odpre, da lahko vsakdo vidi, da v roki ni več kroglice.
Ves čas, ko volivec glasuje, pazijo predsednik in člani votivnega odbora na to, da volivec ne premesti kroglice v drugo roko in da je ne odnese seboj.
53.	člen
Volivec, ki zaradi telesne hibe ne more glasovati na način, ki je predpisan v prejšnjem členu, ima pravico, pripeljati s seboj osebo, ki odda glas namesto njega. O tem izda votivni odbor odločbo in jo vpiše v zapisnik.
54.	člen
Ko volivec konča glasovanje, se mora odstraniti z volišča. Za volišče se šteje poslopje, v katerem se glasuje, in njegovo dvorišče.
55.	člen
Volivni odbor ne sme odreči glasovanja osebi, ki je vpisana v stalnem votivnem imeniku. Morebitni ugovori ali pripombe članov odbora ali zaupnikov se vpišejo v zapisnik.
Ce hoče glasovati volivec, za katerega je zabeleženo, da je že glasoval, odredi predsednik votivnega odbora, da se njegovo rodbinsko in rojstno ime, poklic in bivališče vpišejo v zapisnik, a mu ne pusti glasovati.
56.	člen
Glasovanje traja nepretrgoma ves dan do 19. ure zvečer. Samo v primerih nereda ali višje sile se sme s privolitvijo večine votivnega odbora glasovanje prekiniti za čas, da se vzpostavi red. Vzrok za prekinitev in trajanje prekinitve glasovanja se vpišeta v zapisnik.
Ob 19. uri se dvorišče ati poslopje, ako dvorišča ni, zapre, in se nihče ne sme več pustiti na volišče. Volivcem pa, ki so tedaj že v poslopju ali na dvorišču volišča, se dovoli glasovanje.
Ako se je moralo glasovanje zaradi nereda prekiniti za več kakor eno uro, se glasovanje za toliko časa podaljša.
57.	člen
O poteku glasovanja se piše zapisnik, v katerega se vpišejo vsi važni dogodki.
Vsak član odbora in vsak zaupnik kandidata oziroma kandidatne liste sme dajati na zapisnik svoja posebna mnenja in staviti svoje pripombe.
Vsi člani odbora morajo zapisnik podpisati; zapisnik podpišejo tudi zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list. Ce bi ti zapisnika ne podpisali, velja zapisnik tudi brez njihovih podpisov.
Ugotavljanje votivnih rezultatov na voliščih
58.	člen
Ko se glasovanje konča, prešteje volivni odbor neporabljene kroglice in jih shrani v posebno vrečico, ki jo zapečati.
59.	člen
Nato volivni odbor po votivnem imeniku in po seznamu tistih, ki so glasovali, ugotovi skupno število oddanih glasov. Ko je to ugotovljeno, začne volivni odbor odpirati skrinjice drugo za drugo in šteti glasove po oddanih kroglicah na ta način:
Predsednik odpre prvo skrinjico po vrstnem redu, kakor je postavljena, in prešteje nato pred vsemi člani odbora in navzočimi zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list kroglice takole: ko jih našteje sto, jih izroči enemu izmed članov odbora, da jih še ta prešteje, ta pa jih izroči zaupniku tistega kandidata oz.iroma kandidatne liste, katere glasovi se preštevajo, da jih še on lahko tretjič prešteje. To se ponavlja toliko časa, da se preštejejo vse kroglice ene skrinjice. Nato se takoj vpiše v zapisnik z besedami številka skrinjice, kandidata oziroma kandidatne liste, za katero so bili oddani v to skrinjico glasova, in z besedami število kroglic, ki so bile v skrinjici. Vsi člani odbora in zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list se nato podpišejo.
Na enak način se odpro po vrsti druga za drugo nadaljnje skrinjice in se preštejejo kroglice, ki so v njih, ugotovi število oddanih glasov in vpiše v zapisnik.
Ko je končano štetje kroglic v vseh skrinjicah, se zapisnik zaključi in ga podpišejo vsi člani odbora in navzoči zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list. Ped podpisom se pritisne pečat krajevnega ljudskega odbora oziroma ljudskega odbora mesta ali rajona. Posebna: mnenja in pripombe o delu odbora so tudi tukaj dovoljene.
Nato razglasi predsednik volivnega odbora javno pred volivnim poslopjem, koliko glasov je dobil vsak kandidat oziroma kandidatna lista.
60.	člen
Zapisnike s priključenimi potrdili po 49. členu, voli vni imenik in seznam glasovalcev spravi voli vni odbor v poseben omot in ga pod pečatom ljudskega odbora naslovi na okrajno volivno komisijo. Omot z votivnimi spisi pusti v votivnem prostoru in odide. Volivni prostor zaklene in zapečati na enak način kakor prejšnji dan ter odredi stražo. Ključ volivnega prostora pa shrani predsednik.
Straža ne sme to noč nikogar in z nobenim pogojem pustiti v to sobo.
61.	člen
Naslednji dan po končanem glasovanju se zberejo ob 7. uri zjutraj vsi člani volivnega odbora pred vrati volivnega prostora, ga odpro in vstopijo. Prepričajo se, ali je vse v redu in tako, kakor so prejšnji dan pustili, in ugotovijo to v zapisniku. Nato vrnejo volivni material ljudskemu odboru, ki jim vrne potrdilo. Nato vzame predsednik omot z volivnimi spisi in ga osebno odnese okrajni volivni komisiji. Predsednika lahko spremljajo tudi zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list in njihovi namestniki.
62.	člen
- Ako volivni odbor soglasno sklene in v to privolijo vsi navzoči zaupniki kandidatov oziroma kandidatnih list, sme predsednik volivnega odbora, ko je bil ta sklep vpisan v zapisnik, vzeti omot z vsemi volivnimi spisi takoj po končanem glasovanju in po pr estet ju glasov s seboj, d« ga osebno odda okrajni volivni komisiji. V tem pri-ii 'tu odpade postopek, predpisan v 60. in 61. členu, in votivni odbor vrne takoj volivni material ljudskemu odboru.
63.	člen
Ako se ria dan volitev na enem ali več voliščih glasovanje iz posebnih vzrokov ni moglo končati, odredi okrajna volivna komisija, kakor hitro to izve, da se na teh voliščih glasovanje opravi naslednjo nedeljo ter obvesti o tem oblastno volivno komisijo. Krajevni (mestni, rajonski)
ljudski odbor mora pravočasno objaviti, kdaj. in kje bo naknadno glasovanje.
Ugotavljanje volivnih rezultatov po okrajnih in oblastnih volivnih komisijah
64.	člen
Dan po volitvah se sestane ob osmi uri zjutraj okrajna volivna komisija zaradi prevzemanja volivnih spisov in ugotavljanja volivnih rezultatov; prinašalcem volivnih spisov mora potrditi prejem spisov.
Pri volitvah odbornikov oblastnega ljudskega odbora se dan po volitvah ob deveti uri zjutraj sestane tudi oblastna volivna komisija, ki prevzame volivne spise, prinesene od okrajnih volivnih komisij; prinašalcem mora potrditi prejem spisov.
Pri delu volivnih komisij je lahko navzoč po en zaupnik vsakega kandidata oziroma kandidatne liste v času, ko se sešteva število oddanih glasov oziroma se ugotavljajo volivni rezultati za dotično volivno enoto, kakor tudi pri razglasitvi teh rezultatov.
65.	člen
Okrajna volivna komisija sešteje po prejetih volivnih spisih za vsako volivno enoto število glasov, oddanih na- posameznih voliščih volivne enote za posamezne kandidate oziroma kandidatne liste in za skrinjico brez liste.
Ako se pri tem ugotovi razlika med številom oddanih glasov po seznamu glasovalcev in številom oddanih glasov po kroglicah, velja rezultat po kroglicah.
Pri volitvah v ljudske odbore okrajev, mest, izločenih iz okraja, rajonov, k okraju spadajočih mest in krajev, okrajna ali tej enaka volivna komisija na podlagi seštevka iz prvega odstavka ugotovi in razglasi, kateri kandidati so izvoljeni. Pri volitvah v oblastne ljudske odbore ali ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane pa ta komisija ne ugotavlja, kateri kandidat je izvoljen, in ne razglasi volivnih rezultatov, ampak sestavi o svojem delu za vsako volivno enoto poseben zapisnik in ga pošlje oblastni volivni komisiji, da ta ugotovi, kateri kandidata so izvoljeni, in razglasi volivne rezultate. Ta zapisnik podpišejo vsi člani okrajne volivne komisije. Lahko ga podpišejo tudi morebitni navzoči zaupniki kandidatov ali kandidatnih Ust. Vsak član komisije in vsak zaupnik sme dati na zapisnik svoje pripombe.
66.	člen
Volivne rezultate ugotavljajo oblastne in okrajne volivne komisije po tehle predpisih:
Izvoljen je tisti kandidat ali tista kandidatna lista, ki je dobila v svoji volivni enoti največ glasov (relativna večina).
Pri ugotavljanju relativne večine in pri dodelitvi mandatov se ne upoštevajo glasovi, oddani v skrinjico brez liste.
Med seboj vezani kandidati oziroma kandidatne liste veljajo pri ugotavljanju večine proti drugim kandidatom oziroma kandidatnim listam kot enota. Glasovi, oddani za vezane kandidate oziroma kandidatne liste, se seštejejo.
Ce dobi skupina vezanih kandidatov največ glasov, velja za izvoljenega tisti izmed vezanih kandidatov, ki je dobil med njimi največ glasov. Če sta dobila dva vezana kandidata enako število glasov, odloči med njima žreb.
Če dobi skupina vezanih list največ oddanih glase. S© razdelijo odborniška mesta1 med vezane liste takole:
Število glasov, oddanih za vsako vezano listo, se deli z 1, 2, 3 itd. in nazadnje s številom odbornikov, kolikor jih voli ta votivna enota. Od števil, ki se dobijo s tako de-litvijo, se vzame toliko največjih števil, kolikor je treba v votivni enoti izvoliti odbornikov; po teh največjih številih se dodeli vsaki vezani listi toliko odbornikov, kolikor teh naj večjih števil odpade na vsako vezano listo. Odborniška mesta se dodelijo posameznim listam po vrsti, kakor so kandidati na listah navedeni. V primeru enakosti tako ugotovljenih zadnjih števil odloči žreb, kateri listi pripada odborniško mesto.
67.	člen
Ako sta dobila dva nevezana kandidata oziroma dve nevezani kandidatni listi ali pa skupina vezanih kandidatov oziroma vezanih kandidatnih list in kak drug kan-didat ali kandidatna lista ali dve skupini vezanih kandidatov oziroma kandidatnih list enako število glasov, odredi pri volitvah odbornikov oblastnih ljudskih odborov in ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane oblastna, sicer pa okrajna volivna komisija za to votivno enoto ponovne volitve za prihodnjo nedeljo in obvesti o tem neposredno višjo votivno komisijo. Volitve so v tem primeru le med onimi kandidati oziroma kandidatnimi listami ali skupino vezanih kandidatov oziroma vezanih kandidatnih list, ki imajo enako največje število glasov.
68.	člen
Oblastna oziroma okrajna volivna komisija izda izvoljenim odbornikom potrdilo o izvolitvi. Potrdilo podpišeta predsednik in tajnik. Potrdila se izročijo izvoljenim odbornikom neposredno ali pa po izvršilnem odboru okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora.
Obrazec potrdila predpiše republiška volivna komisija.
69.	člen
Ce ugotovi pri volitvah v oblastni ljudski odbor ali v ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane oblastna, pri volitvah v kak nižji ljudski odbor pa okrajna volivna komisija, da so bile na kakem volišču take nepravilnosti, ki utegnejo vplivati na pravilnost volivnih rezultatov v tej volivna enoti (66. člen), razveljavi volitve na takem volišču in odredi nove volitve za prihodnjo nedeljo.
Isto pravico ima neposredno višja volivna komisija, če ugotovi take nepravilnosti pri reševanju pritožb ali pri pregledu volivnih spisov.
70.	člen
O ugotavljanju volivnih rezultatov sestavi oblastna oziroma okrajna volivna komisija za vsako volivno enoto poseben zapisnik.
V zapisniku se zlasti navede, koliko je bilo kandidatov oziroma kandidatnih list v voiivni enoti, katere osebe so bili kandidati oziroma pri volitvah po kandidatnih listah, katere osebe so bile- prvi kandidati na kandidatnih listah, koliko glasov je dobil vsak kandidat oziroma kandidatna lista v voiivni enoti, koliko glasov so dobili skupno vezani kandidati oziroma vezane kandidatne liste in kateri kandidati so izvoljeni za odbornike.
Zapisnik podpišejo vsi člani komisije. Vsak elan ima pravico dati na zapisnik svoje posebno mnenje in staviti pripombe. To velja tudi za zaupnike kandidatov oziroma kandidatnih list.
Po končanem delu razglasi pri volitvah odbornikov oblastnih ljudskih odborov in ljudskega odbora glavnega roesta Ljubljane oblastna volivna komisija na oglasni de-
ski oblastnega ljudskega odbora oziroma ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, sicer pa okrajna volivna komisija na oglasni deski ljudskega odbora, za katerega območje je postavljena, koliko je vsak kandidat ali kandi-datna lista dobila glasov in kateri kandidati so v posa-meznih volivnih enotah izvoljeni za odbornike. Oblastna volivna komisija obvesti o volivnih rezultatih tudi okrajne volivne komisije zaradi razglasitve na oglasnih deskah ljudskih odborov, za katerih območje so postavljene. Rezultate volitev v ljudske odbore okrajev, mest, izločenih iz okraja, rajonov glavnega mesta Ljubljane, rajonov mest, izločenih iz okraja, ter krajev in k okraju spadajočih mest sporoči okrajna volivna komisija izvršilnim odborom ljudskih odborov, na katerih območju so bile volitve, z naročilom, da jih objavijo na krajevno običajni način.
71.	člen
Proti ugotovitvam volivnih rezultatov po oblastni ali okrajni voiivni komisiji se lahko pritožita vlagatelja kandidatur oziroma kandidatnih list in kandidati, vendar le vsak na svojo volivno enoto. Pritožbe se vlože v treh dneh po objavi volivnih rezultatov pri tisti voiivni komisiji, katere ugotovitve se izpodbijajo. Ta mora v 24 urah po prejemu pritožbo s spisi in svojim poročilom predložiti neposredno višji voiivni komisiji, ki mora rešiti pritožbo v treh dneh po prejemu.
Oblastna oziroma okrajna volivna komisija izroči vse volivne spise s svojim poročilom ljudskemu odboru, za katerega so bile volitve, zaradi verifikacije mandatov izvoljenih odbornikov dn zaradi nadaljnjega hranjenja spisov.
Vsaka politična in družbena organizacija ka'kor tudi vsak državljan lahko vloži pritožbo na novo izvoljeni ljudski odbor zaradi nepravilnosti, ki so se zgodile med votivnim postopkom, kakor tudi zaradi nepravilnosti odločbe volivne komisije. Ljudski odbor rešuje vse pritožbe ob verifikaciji mandatov izvoljenih odbornikov.
Odpoklic odbornikov ljudskih odborov
72.	člen
Volivci lahko odpokličejo posamezne odbornike ljudskega odbora pred potekom dobe, za katero so bili izvoljeni, ob pogojih in na način, ki jih določa zakon o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske Republike Slovenije.
Prvo zasedanje ljudskega odbora
73.	člen
Takoj po objavi volivnih rezultatov skliče organ, ki je razpisal volitve, novo izvoljeni ljudski odbor na prvo zasedanje, ki mora biti najkasneje osmi dan po volitvah.
Prvo zasedanje otvori po letih, najstarejši navzoči odbornik in vodi njegovo delo do izvolitve predsedstva zasedanja.
Do izvolitve predsedstva zasedanja vodi zapisnik odbornik, ki ga izbere izmed sebe ljudski odbor na predlog začasnega predsednika.
74.	člen
Nato izvoli ljudski odbor verifikacijski odbor treh do petih članov, ki izberejo izmed sebe predsednika in tajnika.
Odborniki predlože verifikacijskemu odboru potrdila o svoji izvolitvi.
Po predložitvi potrdila pozove začasni predsednik verifikacijski odbor, da najkasneje v 48 urah pregleda od-
bonnška potrdita, votivne spise kakor tudi morebitne pr.tozbe m opozorila ter ca o ,.eni poročilo.
75.	člen
Verilikacijski odbor predloži začasnemu prousouniku svoje poročilo, nakar se prekinjeno zasedanje nadaljuje.
Poročilo verifikacijskega odbora preč.ta tajnik. Ljudski odbor nato potrdi ali razveljavi izvolitev odbornikov.
Kolikor bi obstojala sporna vprašanja, se sklepanje odloži zaradi poizvedb, ki jih mora verifikacijski odbor izvršiti najkasneje v treh dneh. O takih.mandatih sklepa ljudski odbor na svoji prvi naslednji seji.
76.	člen
Ce se mandat odbornika razveljavi zaradi tega, ker odbornik ne izpolnjuje pogojev za izvolitev, se pokliče na njegovo mesto njegov namestnik. Če tudi ta nima pogojev za izvolitev ali če se razveljavi mandat odbornika zaradi nepravilnosti volitev, se izvedejo ponovne volitve.
Odbornik, čigar mandat verifikacijski odbor izpodbija, nima glasovalne pravice vse dotlej, dokler njegova izvolitev ni potrjena.
Odborniki, ki na prvem zasedanju niso predložili potrdil o izvolitvi, jih morajo predložiti najkasneje na naslednjem zasedanju.
77.	člen
Odborniki, ki so bili izvoljeni v dveh volivnih enotah, izjavijo takoj po verifikaciji mandatov, v kateri voliv-ni enoti hočejo obdržati mandat. Za volivno enoto, v kateri ne obdržijo mandata, se pokličejo na njihovo mesto namestniki.
78.	člen
Nato odborniki opravijo in podpišejo tole prisego:
»Prisegam pri svoji časti in pri časti svojega naroda, da bom zvesto služil ljudstvu, da se bom držal ustave in zakonov, da bom varoval in branil demokratične pridobitve narodnoosvobodilne vojne in ljudske revolucije, ki so uresničene v ljudski oblasti, in da bom vestno in vdano izpolnjeval svojo dolžnost in pri tem zastavil vse svoje moči za zgraditev socializma, za napredek svojega naroda, Ljudske Republike Slovenije in skupne države Federativne Ljudske republike Jugoslavije«.
Kazenske določbe
79.	člen
Zaradi prekršitve tega zakona se kaznuje:
1.	kdor na kakršen koli način prepreči komu drugemu izvajati volivno pravico ali izvršiti dolžnosti, določene po tem zakonu;
2.	kdor s silo ali grožnjo prisili volivca, da glasuje ali da ne glasuje za kakega kandidata ali kandidatno listo ali da podpiše predlog za potrditev kakega kandidata ali kandidatne liste ali da ga ne podpiše;
3.	kdor vpliva s podkupovanjem na volivca v smislu, navedenem v prejšnji točki;
4.	član votivnega odbora, ki z zlorabo svojega položaja izvaja pritisk ali na kakršen koli način vpliva na svobodo volivca glede uporabe njegove votivne pravice;
5.	volivec, ki glasuje ati skuša glasovati več kakor enkrat;
6.	kdor razen primera iz 53. člena — glasuje ati poskusi glasovati mesto drugega ati pod tujim imenom;
7.	kdor na kakršen koli način prekrši tajnost glasovanja;
8.	kdor fizično napade votivni odbor ati votivno komisijo ali katerega od članov ali kakega zaupnika kandi-
data oziroma kandidatne liste ali na kak drug način ovira delo votivnega odbora ali votivne komisije;
9.	kdor pride na volišče z orožjem ati nevarnim orodjem, razen v primeru iz 45. člena;
It), kdor namenoma poškoduje, uniči ali odnese kakršno koti listino o volitvah ati kakršen koli predmet, ki siužj za volitve, ali spremeni število glasov z dodajanjem, odvzemanjem ali kako drugače;
11.	stražar, ki je določen za straženje votivnega poslopja oziroma volivnih prostorov, ako dopusti, da stori kdo katero izmed dejanj, navedenih v prejšnji točki;
12.	kdor brez pooblastila predrugači predlog za potrditev 'kandidatne liste, ki so jo predlagatelji že podpisati;
13.	člani votivnega odbora, ki dopustijo, da glasuje nekdo, ki ni vpisan v votivnem imeniku, ati nekdo, ki je že glasoval, ali da glasuje nekdo na tuje ime;
14.	člani votivnega odbora, ki brez opravičenega razloga skrajšajo ati podaljšajo čas za glasovanje ati brez opravičenega razloga menjajo volišče, ki je bilo že odrejeno in objavljeno;
15.	člani votivnega odbora, katerim je bilo sporočeno, da so odrejeni za to dolžnost, pa ne pridejo ob določenem času na določena mesta, da bi izvršiti svojo nalogo, pa ne morejo opravičiti svojega izostanka ati brez opravičenega razloga zapustijo svoja mesta ati odrečejo podpis na zapisniku o votivnem delu;
16.	kdor namenoma nepravilno piša votivni zapisnik ali v njem kaj popravi ali vanj vstavi, ko je že podpisan;
17.	kdor brez poziva predsednika votivnega odbora ukaže pripeljati ali brez kakega ukaza pripelje na volišče oboroženo silo;
18.	oblastveni organ, ki pokliče kakega državljana na odgovornost zaradi glasovanja po tem zakonu ali od njega zahteva, naj pove, za koga je glasoval;
19.	kdor zagreši kako drugo zlonamerno kršitev predpisov tega zakona, kolikor se zanjo ne kaznuje po naslednjem členu.
Za dejanja, navedena v tem členu, se kaznuje storilec po teži dejanja:
1.	z denarno kaznijo do 20.000 din;
2.	z odvzemom prostosti.
Poleg kazni odvzema prostosti se lahko obenem izreče tudi kazen izgube državljanskih pravic.
80.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 din ati s poboljševalnim delom do 6 mesecev se kaznuje:
1.	kdor se pri glasovanju nedostojno vede in kdor potem, ko se je ugotovilo, da ni vpisan v stalni votivni imenik, na opomin predsednika votivnega odbora noče oditi iz poslopja, v katerem se glasuje;
2.	kdor razžali votivni odbor ali kakega njegovega člana;
3.	kdor proti predpisu 37. člena tega zakona točj ali na kak drug način daje^lkoholne pijače.
81.	člen
Ako predpisuje za dejanja iz prejšnjih dveh členov kak drug zakon strožje kazni, se storilec kaznuje po strožjem zakonu.
82.	člen
Za kazenski postopek so pristojna okrajna sodišča.
Postopek se uvede na zahtevo javnega tožilca ati na prijavo katere koti osebe, politične ali družbene organizacije.

83.	člen
Volivni odbor mora dejanja, kazniva po zakonu, ki jih ugotovi pri svojem uradnem poslovanju, vpisati v zapisnik o svojem delu in izpisek iz zapisnika poslati javnemu tožilcu.
Prehodne in končne določbe
84.	člen
Dokler ne bodo izdani glede volivnega materiala za volitve v ljudske odbore posebni predpisi, se uporablja za volitve v ljudske odbore isti votivni material kot za volitve v Ljudsko skupščino LRS.
85.	člen
Vse listine, predlogi za potrditev kandidatov oziroma kandidatnih list, pritožbe in druge vloge kakor tudi vsi posli pred ljudskimi sodišči, ki so v zvezi s tem zakonom, so prosti vseh državnih pristojbin.
86.	člen
Predsednik vlade LRS je pooblaščen, da izdaja navodila za uporabo tega zakona.
87.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«.
U št. 154
Ljubljana dne 25. oktobra 1949.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠOm-LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
P ranče Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1 r.
205.
-Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske Republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na VI. rednem zasedanju dne 21. oktobra 1949.
Zakon o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju Ljudske Republike Slovenije z dne 23. februarja 1948 se spremeni in dopolni, tako da se glasi:
Zakon
o spremembah in dopolnitvah zakona o odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblasti na ozemlju "Ljudske Republike Slovenije
1.	člen
1.	Tretji odstavek 6. člena se odslej glasi:
Nadomestne volitve razpiše državni organ, določen za
to v zakonu o*.volitvah ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino LRS (Uradni list LRS, št. 10-60/48) oziroma v zakonu o volitvah odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 33—204/49).
2.	10. člen se odslej glasi:
Predlog za odpoklic ljudskega poslanca Ljudske skupščine LRS se vloži pri Prezidiju Ljudske skupščine LRS.
j Predlog za odpoklic odbornika oblastnega ljudskega J odbora, ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ljudskega odbora okraja, mesta, ki ne spada k okraju, ali rajona glavnega mesta Ljubljane se vloži pn izvršilnem odboru ljudskega odbora, katerega član je ta odbornik, predlog za odpoklic odbornika ljudskega odbora k okraju spadajočega mesta, kraja ali rajona mesta, ki ne spada k okraju, pri izvršilnem odboru neposredno višjega ljudskega odbora.
3.	Drugi in tretji odstavek 12. člena se odslej glasita:
Odločba o dnevu glasovanja o odpoklicu ljudskega
poslanca Ljudske skupščine Uiti, odbornika ljudskega odbora oblasti, glavnega mesta Ljubljane, okraja, mesta, ki ne spada k okraju, in rajona glavnega mesta Ljubljane mora biti objavljena v Uradnem listu LRS, odločba o dnevu glasovanja o odpoklicu odbornika k okraju spadajo-čega mesta, kraja ali rajona mesta, k: ne spada k okraju, pa v uradnem glasilu pristojnega ljudskega odbora okraja ali mesta, če tako izhaja, sicer pa v dnevniku ali tedniku, ki je razširjen v okraju oziroma mestu, kjer se bo glasovalo o odpoklicu, in na krajevno običajni način.
Odločba se mora poslati republiški volivni komisiji, pristojni oblastni volivni komisiji oziroma votivni komisiji glavnega mesta Ljubljane, pristojni okrajni oziroma mestni ali rajonski volivni komisiji m izvršilnim odborom ljudskih odborov rajonov mest, ki ne spadajo k okraju, k okraju spadajočih mest in krajev, na katerih območju se bo glasovalo o odpoklicu.
4.	Prvi odstavek 14. člena se odslej glasi:
Pristojna okrajna oziroma mestna ali rajonska volivna
komisija mora najmanj sedem dni pred dnevom, določenim za glasovanje, razglasiti glasovanje o odpoklicu v vseh k okraju spadajočih mestih, krajih in rajonih, v katerih se bo glasovalo. Komisija mora poslati po en izvod tega razglasa po pristojnih izvršilnih odborih ljudskih odborov k okrajem spadajočih mest, krajev in rajonov vsem volivnim odborom.
5.	15. člen se odslej glasi:
Ljudski predstavnik, o čigar odpoklicu je odrejeno glasovanje, ima pravico, da v desetih dneh po objavi odločbe o glasovanju priglasi pristojni okrajni, mestni ali rajonski volivni komisiji za vsako volišče po enega svojega zaupnika.
Komisija izda zaupnikom potrdila zaradi udeležbe pri delu volivnega odbora.
6 Prvi odstavek 18. člena se odslej glasi:
Volivni odbor mora v štiriindvajsetih urah po končanem glasovanju izročiti zapisnik o glasovanju okrajni, mestni ali rajonski volivni komisiji.
7.	Četrti odstavek 18. člena se odslej glasi:
Pri glasovanju o odpoklicu ljudskega poslanca Ljudske skupščine LRS ali hkrati tudi njegovega namestnika pošlje okrajna oziroma mestna ali rajonska volivna komisija poročilo o rezultatu in spise republiški volivni komisiji, ki obvesti o rezultatu Ljudsko skupščino LRS Prezidij Ljudske skupščine LRS ter ljudskega poslanca m njegovega namestnika, o katerih odpoklicu se je glasovalo.
8.	Peti odstavek 18. člena se odslej glasi:
Pri glasovanju o odpoklicu odbornika ljudskega odbora ali hkrati tudi njegovega namestnika pošlje okrajna oziroma mestna ali rajonska volivna komisija poročilo o rezultatu in spise oblastni volivni komisiji, ki obvesti o rezultatu ljudski odbor, katerega vi: n je odbornik, o čigar odpoklicu se je glasovalo, izvršilni odbor, pristojen za
razpis nadomestnih volitev, ter odbornika in njegovega namestnika, o katerih odpoklicu se je glasovalo.
9.	,V; 19. členu se besede »okrajno (mestno) < v prvem odstavku in »okrajna (mestna) < v drugem odstavku nado-meste z besedami »okrajno oziroma mestno ali rajonsko« v prvem odstavku in z besedami »okrajna ozi r<.;ii;i mestna ali rajonska« v drugem odstavku.
1U. 20. člen se odslej glasi:
Zaradi nepravilnosti v delu okrajne ozi.vma mestne ah rajonske volivne komisije imajo tako vsak volivec ter politična in družbena organizacija v prizadeti votivni enoti kakor tudi ljudski predstavnik in namestnik, o katerih odpoklicu se je glasovalo, pravico pritožbe, in sicer na republiško voiivno komisijo, če gre za odpoklic ljudskega poslanca Ljudske skupščine LRS ali hkrati tudi njegovega namestnika, v vseh drugih primerih pa na oblastno voiivno komisijo oziroma voiivno komisijo glavnega mesta Ljubljane v treh dneh od dneva, ko je bil razglašen izid glasovanja v volivmi enoti, v kateri se je glasovalo (18. člen).
11.	2il. člen se odslej glasi:
Ce republiška volivna komisija oziroma oblastna vo-livna komisija ali volivna komisija glavnega mesta Ljubljane po pregledu materiala, ki ga prejme od okrajne oziroma mestne ali rajonske volivne komisije, ugotovi, da pri glasovanju in ugotavljanju rezultatov glasovanja ni bilo nepravilnosti, posvedoči to v zapisniku ter postopa po četrtem oziroma petem odstavku 18. člena tega zakona, morebitne pritožitelje pa z odločbo obvesti da njihovim pritožbam ni ugodeno.
12.	22. člen se odslej glasi:
Ce republiška oziroma oblastna volivna komisija ali volivna komisija glavnega mesta Ljubljane ugotovi ali na pritožbo ali uradoma, da so se pri. glasovanju ali ugotavljanju rezultatov glasovanja zgodile nepravilnosti, ki utegnejo imeti vpliv na izid glasovanja, razveljavi glasovanje v volivni enoti oziroma za volišča, na katerih so se zgodile nepravilnosti, in odredi ponovno glasovanje za prihodnjo nedeljo.
206.
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidij Ljudske skupščine LR "Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na VI. rednem zasedanju dne 21. oktobra 1949.
Zakon O' spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi. Ljudske Republike Slovenije z dne 23. februarja 1949 se spremeni in dopolni, tako da se glasi:
Zakon
o spremembah In dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije
1.	člen
1.	člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi. Ljudske Republike Slovenije z dne 23. februarja 1949 (Uradni list LRS, št. 8-34/49) se spremeni in se glasi:
»Ozemlje Ljudske Republike Slovenije je upravno razdeljeno na glavno mesto Ljubljano, na Goriško oblast, na Ljubljansko oblast, na Mariborsko oblast, na okraje, mesta, izločena iz okrajev, mestne rajone in kraje.«
2.	člen
2.	člen se spremeni in se glasi:
»Glavno mesto Ljubljana je razdeljeno na 5 rajonov.
Rajoni glavnega mesta Ljubljane so:
I. rajon,
II.	rajon,
HI. rajon,
IV. rajon,
V. rajon.«
3.	člen
3.	člen se deloma spremeni in sicer:
a)	1. stavek 1. odstavka tako, da se glasi:
»Rajoni glavnega mesta Ljubljane obsegajo tele katastrske občine in naselja.«
b)	določbe glede L rajona, ki se glase:
13.	6. točka 23. člena se odslej glasi:
Kdor — razen ob smiselni uporabi 41. člena zakona o volitvah ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino LRS ali 53. člena zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov — glasuje ali poskusi glasovati mesto drugega ali pod tujim imenom.
2.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
U št. 155
Ljubljana dne 25. oktobra 1949.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej I. r.	Josip Vidmar 1. r.
>1. rajon
Kapucinsko predmestje (del): Karlovško predmestje (del): Ljubljana mesto:
Poljansko predmestje (del): Sv. Peter predmestje I. (del): Rudnik (del):
Tomišelj (del):
Trnovsko predmestje (del):
mesto
mesto
mesto
mesto
mesto
Rudnik
Lipe (del)
mesto, Crna vas
in ima tele meje: .
Jugozapadna mestna meja na Ljubljanici — Ljubljanica s tokom — Cojzova cesta — Emonska cesta — Vegova trlica — v severczapadni smeri preko Kongresnega trga — Selenburgova ulica — Tyrševa cesta — .Vilharjeva cesta — do zamišljenega podaljška Metelkove ulice preko železnice — Metelkova ulica — križišče Vidovdanske in Ilirske ulice — Ilirska ulica — Vilharjeva ulica do Ljubljanice — Ljubljanica s tokom — Zivinozdravniška ulica — Poljanska cesta Kapusova ulica — Grubarjev prekop proti toku — brv čez Grubarjev prekop —- zapadni rob pare. št. 66/3 k. o. Karlovško predmestje — preko Hradeckega ceste — vzhodni rob pare. št. 126/1 k. o. Kar-
\
l
lovsko predmestje — gozdna pot patre, številka 118/53 k. o. Karlovško predmestje — severni rob pare. št. 118/108 k. o. Karlovško predmestje — gozdna pot pare. št. 618/4, 618/9 ter zopet 618/4 k. o. Karlovško predmestje (Pot na Orle)
—	zapadni rob pare. št. 118/74 k. o. Karlovško predmestje
—	katastrska meja k. o. Karlovško predmestje in k. o. Stepanja vas — katastrska meja k. o. Rudnik in k. o. Stepanja vas — katastrska meja k. o. Rudnik in k. o. Bizovik
—	do južne meje pare. št. 135 k. o. Rudnik — vzhodna meja pare. št. 136/1, 137/1, 179, 260, 259, 255, 254/2, 240/1, 239, 227/1, in 227/2 vse k. o. Rudnik — južna meja pare. št. 227/2 k. o. Rudnik — vzhodna meja pare. št, 226', 225, 223/1 in 223/2 vse k. o. Rudnik — preko Dolenjske ceste — katastrska meja k. o. Karlovško predmestje — katastrska meja k. o. Trnovsko predmestje — stik podaljška severnega dela pare. št. 2727 in 2731 k. o. To miš el j — zapadni rob pare. št. 2731 do pare. št. 1789/5 k. o. To-miišelj — med pare. 1789/5 in 1788 k. o. Tomtšelj — preko jarka pare. št. 2781 k. o. Tomišelj — zapadni rob jarka pare. št. 2781 do pare. št. 1802/1 k. o. Tomišelj — med pare. št. 1219/2 in 1820/1 preko ceste, pare. št. 2744 (Šalčkov št radon) in jarka pare. št. 2783 vse k. o. Tomišelj
—	ob zapadnem robu jarka pare. št. 1933/1 k. o. Tomišelj
—	med pare. št. 1933/1 in 1933/2 preko jarka pare. št. 2784 vse k. o. Tomišelj — ob zapadnem robu tega jarka do pare. št. 1957 k. o. Tomišelj — med pare. št. 1957 in 1958 preko ceste pare. št. 2743 vse k. o. Tomišelj — ob zapadnem robu te ceste do pare. št. 2053/14 k. o. Tomišelj
—	med pare. št. 2053/14 in 2080/1 ter med pare. št. 2031/15 in 2061/14 preko ceste pare. št. 2062/1 vse k. o. Tomišelj — ob zapadnem robu te ceste do pare. št. 2065/13 k. o. Tomišelj — med pare. št. 2065/13 in 2060/2 do tromeje pare. št. 2085/13, 2080/2 in 2065/4 vse k. o. Tomišelj
—	vzhodni rob pare. št. 2065/4, 2065/3 in 2065/2 do pare. št. 2063/15 k. o. Tomišelj — južni rob pare. št. 2063/15, 2063714, 2063/13, 2063/12, 2033/11, 2063/10, 2063/9, 2063/8, 2063/7, 2084 do jarka pare. št. 2787 vse k. o. Tomišelj — vzhodni rob tega jarka do pare. št. 2087/2 k. o. Tomišelj — med pare. št. 2067/2 in 2067/3 do pare. št. 2094 k. o. Tomišelj — vzhodni rob te parcele do stare katastrske .meje k. o. Trnovsko predmestje — katastrska meja k. o. Trnovsko predmestje v jugozapadni smeri — Dolgi potok do Ljubljanice — Ljubljanica s tokom.c
c)	Določbe glede kraja Polje, ki se spremeni v .V. rajon, in ki se glase:
»V. rajon
Kašelj:	Gostinci, Gradovi j e, Podgrad, Sp.
Kašelj, Vevče, Zalog, Zg. Kašelj Slape (dei):	Polje, Slape, Studenec
Šmartno ob Savi (del): Hrastje, Obrije, Šmartno ob Savi Zadobrova (del):	Sneberje, Sp. Zadobrova, Zg. Za-
dobrova
in ima tele meje:
Sava — zapadna meja k. o. Šmartno ob Savi — polj-ska pot pare. št. 931 k. o, Moste — poljska pot pare. št. 982 k. o. Moste — čez Šmartinsko cesto razen hiš Šmartno št. 55, 56, 62 vzhodno od križišča Šmartinske in Aerodromske ceste — Aerodromska cesta — katastrska meja k. o. Moste čez železniško progo vzhodno od čuvajnice — južna posestna meja železnice v vžhodni smeri — poljska pot pare. št. 922/1. k. o. Slape — čez Zaloško cesto — poljska .pot pare. št. 920 k. o. Slape — Ljubljanica s tokom — zapadna meja in južna meja pare, št. 2338 k. o. Kašelj — južna meja pare. št, 2337 k. o. Kašelj — južna in vzhodna meja pare. št. 2333 k, o. Kašelj — zapadna meja pare. št.
2336 in južna meja pare. št. 2336 k. o. Kašelj — preko ceste — južna meja pare. št. 2335 k. o. Kašelj — Ljubljanica s tokom — južna in vzhodna katastrska meja k. o. Kašelj do Save — Sava proti toku do zapadne katastrske meje k. o. Šmartno, ob Savi.«
4.	člen
Za 3. členom se dodajo novi členi 3. a), 3. b) in 3. e), ki se glase:
>3. a) člen
Goriška oblast s sedežem v Gorici, začasno v Postojni, obsega območja okrajev Gorica, Idrija, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana in Tolmin.
3.	b) člen
Ljubljanska oblast s sedežem v Ljubljani obsega območja:
1.	okrajev Celje okolica, Črnomelj, Grosuplje, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Ljubljana okolica, Mozirje, Novo mesto, Trbovlje in Trebnje,
2.	mesta Celja.
3.	c) člen
Mariborska oblast s sedežem v Mariboru obsega območja:
1.	okrajev Dravograd, Lendava, Ljutomer, Maribor okolica, Murska Sobota, Poljčane, Ptuj in Radgona,
2.	mesta Maribora.«
5.	člen
4.	člen zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije se dopolni in se glasi:
»Okraji Ljudske Republike Slovenije so:
1.	Celje okolica (s sedežem v Celju),
2.	Črnomelj,
3.	Dravograd (s sedežem v Slovenjem Gradcu),
4.	Gorica,
5.	Grosuplje,
6.	Idrija,
7.	Ilirska Bistrica.
8.	Jesenice,
9.	Kamnik,
10.	Kočevje,
11.	Kranj,
12.	Krško,
13.	Lendava (s sedežem v Dolnji Lendavi),
14.	Ljubljana okolica (s sedežem v Ljubljani),
15.	Ljutomer,
16.	Maribor okolica (s sedežem v Mariboru),
17.	Mozirje (s sedežem v Šoštanju).
18.	Murska Sobota,
19.	Novo mesto,
20.	Poljčane,
21.	Postojna,
22.	Ptuj,
23.	Radgona,
24.	Sežana,
25.	Tolmin,
29. Trbovlje,
27. Trebnje.
Mesti izločeni iz okrajev, sta:
1.	Celje mesto,
2.	Maribor mesto.«
6.	člen
5.	člen zakona o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije se deloma spremeni, in sicer:
A. v območju Ljubljanske oblasti:
I.	glede okraja Grosuplje tako:
a)	da se odcepijo:
1.	od kraja Dvorska vas naselja Bukovec, Dolnje Pod-poljane, Finkovo, Gornje Podpoljane in priključijo h kraju Ortnek,
2.	od kraja Polica naselje Mala Stara vas (del: Dobje) in priključi h kraju Grosuplje,
. 3. od kraja Sv. Gregor naselja Gašpinovo, Maršiči, Praproče, Pusti Hrib, Rigelj, Zlati rep in Hudi konec (del), ki se priključijo h kraju Ortnek,
b)	da se ustanovi nov kraj Ortnek, ki obsega tele katastrske občine in naselja:
Ortnek
Podpoljane;	Bukovec, Dolnje Podpoljane,	Finko-
vo, Gašpinovo, Gornje Podpoljane, Maršiči, Praproče, Pusti hrib, Rigelj, Zlati rep
Sodražica (delj:	Hudi konec (del)
Vel. Poljane (del):	Dule, Ortnek (del	Ortnek),	Škrajnek,
Velike Poljane, Vrh, Žukovo Vinica (del):	Hudi konec (del)
• c) v kraju Šmarje pri Grosupljem se naselja Huda Polica, Paradišče, Podgorica, Sela, Zgornja Slivnica pravilno nahajajo v kat. občini Sela in ne, kakor je navedeno v zakonu o upravni razdelitvi LRS, v kat. občini Mali vrh, č) da se glasi sestav spremenjenih krajev:
Dvorska vas
Dvorska vas:	Dvorska vas, Kot, Mala Slevica, Med-
vedjek, Podkraj, Prelesje, Škrlovica, Velika Slevica
Grosuplje: Slivnica (del); Stara vas (del): Stranska vas:
Grosuplje
Gatina, Grosuplje, Jerova vas, Perovo, Sp. Blato
Boštanjska vas (del), Malo Mlačevo, Sp. Slivnica, Veliko Mlačevo (del) Mala Stara vas (del Dobje), Sp. Duplice
Brezje, Brvace, Hrastje, Stranska vas
Podnart-Ovsiše
(sedež Ovsiše)
Čefyjica (del):	Češnjica,	Dobrovica, Ovs
Dobrava (del);	Prezrenje
Nemil je (del):	Rovte
ZaloSe (del):	Podnart,	Zaloše
III.	glede okraja Kamnik tako,
a)	da se ukine kraj Stuarta, ki se priključi h kraju Homec,
b)	da se sestav spremenjenega kraja Homec glasi:
Homec
Homec (del):	Homec, Nožice
Šmarca:	Smarca
IV.	glede okraja Kočevje tako, da se kraj Velike Poljane ukine in v celoti prenese v okraj'- Grosuplje, kraj Ortnek.
V.	glede okraja Kranj tako,
a)	da se ukinejo kraji:
1.	Log, ki se priključi deloma h ktaju .. uljane, deloma h kraju Zminec,
2.	Martinji vrh, ki se priključi deloma h kraju Zali log, deloma h kraju Železnik:.
3.	Puštal, ki se priključi h kraju Škofja Loka,
4.	Stara Loka, ki se priključi h kraju - ko ja Loka,
5.	Senturška gora, ki se priključi h kraju Cerklje na Gorenjskem;
b)	da se odcepijo:
1.	od kraja Kovor naselji Lasiča in Sv. N--Za (Brezje), ki se priključita h kraju Lese,
2.	od kraja Sv. Ana naselje Sv. Ana po,! Ljubeljem (del: pri Počivalniku), ki se priključi h kraju Sv. Katarina,
3.	od kraja Zabnica naselje Sv. Duh. ki se priključi h kraju Trata -- kolodvor;
c)	kraj Vrh Sv. Treh kraljev se prenese z okraja Ljubljana okolica v okraj Kranj, ki se Drikljnči h kraju Žiri;'
č) v kraju Žiri odpade za naseljem Žiri pristavek
(del);
d)	da se sestav spremen je:: :h krajev -L si:
B leč ji vrh:
Polica (del): Stara vas (del):
Sodražica (del): Sv. Gregor (del):
Polica
BleČji vrh, Dolenja vas, Gorenja vas, Kožljevec, Mali konec, Troščine Peč, Polica
Dole, Mala Stara vas (del), Velika Stara vas, Zg. Duplice
Sv. Gregor
Brinovščica, Črnec, Graben, Hojče Andol, Grebenjek, Junčje, Krnce, Levstiki, Marolče, Sv. Gregor, Zadniki
Šmarje pri Grosupljem
Lanišče (del):	Pleše
Mali vrh (del):	Gajniče, Mali vrh, Razdrto, Tlake, Ve-
liki vrh
Sela	Huda polica,	Paradišče,	Podgorica,
Sela, Zg. Slivnica Šmarje:	Sap, Šmarje
II. glede	okraja Jesenice tako,	da se	glasi sestav	spre-
menjenega kraja:
Cerklje na Gorenjskem
Cerklje:	Cerklje, Pšenična polica, Vašca
Grad:	Dvorje, Grad
Pšata:	Pšata
ŠenturSka gora:	Apno, Ravne. Sidra?.. SMHca vas, Sv. Ambrož, Sv, Lenart, Senturška gora, Viševica, Vrhcvlje
Šmartno:	Poženik, Šmartno
Štefan ja gora:	Štefani a gora
	Kovor
Kovor:	Hudo. Kovor, Loka
Žvirče:	Brdo. Zvirče
	Leše
Bistrica (del):	Popovo, Sv. Neža (Brezje), Vaddče, Viseče
Kovor (del):	Hušica
Lese (del):	Leše, Paloviče
	Poljane
Dobje:	Dobje, Hotavlje. Kren:	Poljane nad Škofjo Loko, Predmost, Vinharje
Dolenje brdo:	Dolenje brdo, .Gorenje brdo, Srednja vas, Žabja vas
Gorenja ravan (d.):	Jazbina (del), Malenški vrh
Kovski vrh (del):	Bukov vrh (del)
Podobena:	Delnica, Gabrška gora, Lom, Lovsko brdo, Podobeno, Volča, Zakobiljek
Visoko:	Na Logu, Smoldno, Visoko • Sv. Katarina
Sv. Ana (del):	Sv. Ana pod Ljubeljem (del: pri Počivalniku)
Sv. Katarina:	Gadovi j e, Dolina, Grahovše, Hrib, Lom, Pota rje, Puterhof, Slap Škofja Loka
Piištal:	Hosta, Puštal
Stara Loka:	Binkelj, Papirnica, Stara Loka, Trnje, V ester, Virlog
Suha (del):	Suha (del)
Sv. Barbara:	Sv. Barbara
Sv. Ožbolt (del);	Sv. Andrej, Sv. Ožbolt
Škofja Loka:	Podpulferca, Škofja Loka, Vincarje
Trata-kolodvor	
Dorfarje (del):	Sv. Duh
Stari dvor:	Grenc, Stan dvor, Virmaše
Suha (del):	Lipica, Suha (del), Trata
	Zali log
Danje (del):	Ravno
Davča (del):	Davča (del)
Leskovica (del):	Leskovška Davča
Sorica (del);	Sp. Sorica (del)
Sv. Nikolaj (del):	Martinj! vrh (del). Ojstri vrh (del)
Zali log:	Osojnik, Potok, Zala, Zali log Zminec
Kovski vrh (del):	Bukov vrh (del), Kovski vrh
Sopotnica:	Breznica, Gabrovo, Sopotnica, Sv. Florjan
Staniše:	Log, Staniše, Valterski vrh (del)
Sv. Ožbolt (del):	Sv. Petra hrib
Zminec:	Bodovlje, Brode, Gabrk, Zminec Žabnica
Dorfarje (del):	Dorfarje, Forme
Križna gora:	Čepulje, Križna gora, Lavtarski vrh, Planica
Pevno:	Crngrob, Moškri-nje, Pevno
Žabnica:	Šutna, Žabnica Žiri
Dobračeva:	Dobračeva (del), Nova vas (del), Selo (del), Stara vas (del), Zabreznik, Žirovski vrh (del)
Koprivnik (del):	Koprivnik (del), Mrzli vrh
Ledine (del):	Breznica
Ledinica:	Jarčja dolina, Ledinica, Selo (del)
Opale:	Breko vice (del), Izgorje, Martinji vrh, Opale, Račeva (del)
Vrh (del):	Hleviše (del), Vrh gv. Treh kraljev (del)
Vrsnik:	
Žiri:	Brekovice (del), Goropeke, Nova vas
(del), Osojnica, Podklanec, Ravne, Sovra, Stara vas (del), Žiri
Žirovski vrh:	Dobračeva (del), Lavrovec (del), Nova
vas (del), Račeva (del), Žirovski vrh (del)
VI.	glede okraja Trbovlje tako,
a)	da se ukine kraj Sv. Urh in priključi deloma h kraju Trbovlje, deloma h kraju Zagorje,
b)	da se pri kraju Izlake v k. o. Ržišče (del) za naseljem Izlake doda: (del),
c)	da se pri kraju Št. Lambert v k. o. Št. Lambert II črta pristavek: (del),
č) da se odcepi:
1.	od kraja Loka pri Zidanem mostu naselje Lokavec [del: na Lazih, Podkožje, Sv. Koloman, Lokavec (del)], ki se priključi h kraju Rimske Toplice, okraj Celje okolica,
2.	od kraja Radeče naselja Stari dvor, Cimerno, Jag-njenica in Svibno, ki se priključijo h kraju Jagnjenica,
d)	da se sestav spremenjenih krajev glasi:
Jagnjenica
Njivice (del):	Stari dvot
Svibno:	Cimerno, Jagnjenica, Svibno
Loka pri Zidanem mostu
Loka pri Zidanem
mostu:	Loka, Račiča
Okroglice (del):	Zavrate
Radež:	Celovnik, Radež, Žirovnica
Sv. Peter pri Loki (del):	Sv. Peter pri Loki (del)
Ilotemež (del):	Radečes Brun-ik, Bruniška gora, Dobrava, Ho-
Njivice (del):	temež, Loška gora, Rudna vas Jelovo, Močilno, Njivice, Rupa, Žebnik
Podkraj (del):	Podkraj (del)
Radeče:	Radeče
Dobovec (del):	Trbovlje Dobovec (del: zp Savo)
Knezdol (del):	Planinska vas
Kotredež (del):	Sv. Planina
Ojstro (del):	Ojstro (del)
Potoška vas (del):	Prapreče (del)
Trbovlje:	Loke, Ret j e, Trbovlje
Zagorje ob Savi (del):	§v. Urh (del: h. št. 89)
Zagorje ob Savi
Loke (del):	Družina
Potoška vas (del): Potoška vas (del), Vino Zagorje ob Savi
(del):	Dolenja vas, Selo, Sv. Urh (razen h.
št. 89), Toplice, Zagorje
VII.	glede okraja Celje mesto tako, da se glasi:
»Okraj Celje mesto
obsega tele katastrske občine in naselja:
Celje mesto: Košnica: Levec (del): Lisce:
Medlog:
Ostrožno:
Celje
Košnica, Polule
Breg, Miklavžev hrib, Sp. Lisce, Zg. Lisce
P> h no. Lava, Lopato, Ložnica, Sp. Medlog, Zg, Medlog Dobrova, Lokrovec, Ostrožno
Sp. Hudinja: Teharje (del): Tremerje (del): Zagrad:
Gaberje, Sp. Hudinja, Zg. Hudinja Čret, Teharje (del), Zvodno (del) Tremerje
Pečovnik, Zagrad, Zavedna«
B. V območju Mariborske oblasti:
I. Glede okraja Dravograd tako,
a)	da se ukineta kraja:
1.	Sv. Primož nad Muto. ki se priključi deloma h kraju Muta, deloma h kraju Pernice-Jernej razen naselja Legen (del), ki je po pomoti v sestavu kraja Sv. Primož nad Muto,
2.	St. Vid nad Valdekom, ki se priključi h kraju Straže in sicer tudi z naseljem Št. Lenart, ki je dejansko v sestavu kraja Št. Vid nad Valdekom v k. o. St lij pod Turjakom, a v zakonu o upravni razdelitvi LRS ni navedeno,
b)	da se v sestavu kraja Mislinja nahaja tudi naselje Komisija, ki leži v k. o. Mislinja, in ki v zakonu ni navedeno,
c)	da se od kraja Pernice odcepi del naselja Pernice, ki se priključi h kraju Gortina,
č) da se glasi sestav spremenjenih krajev:
Pernice (del): Sp. Gortina: Vrata:
Zg. Gortina:
Mislinja (del):
Sp. Muta:
Sv. Primož nad Muto (del): Zg. Muta:
Gortina
Pernice (del)
Sp. Gortina Vrata
Zg. Gortina Mislinja
Komisija, Tolsti vrh (del), Vel. Mislinja
Muta Sp. Muta
Sv. Primož nad Muto (del)
Zg. Muta
Pernice-Jernej (sedež Bistriški jarek)
Mlake:	Mlake
Pernice (del):	Pernice	(del)
Sv. Jernej:	Bistriški	jarek	(del),	Sv.	Jernej	nad
Muto
Sv.Primož nad Muto
(del):	Bistriški	jarek	(del),	Sv.	Primož	nad
Muto (del)
II. Glede okraja Lendava tako,
a)	da se odcepi:
1.	od kraja Orešje naselje Čentiba, ki se pnfiuči h kraju Dolina,
2.	od kraja Dolina naselje Bince Marof, ki se priključi h kraju Orešje,
b)	da se kraj Orešje preimenuje v kraj Petišovci,
c)	da se glasi sestav spremenjenih krajev:
Dolina
Čentiba:
Dolina:
Pince (del):
Petišovci: Pince (del):
Čentiba
Dolina
Pince
Petišovci Benica, Petišovci Pince Marof
III. Glede okraja Maribor okolica tako, a) da se ukinejo kraji:
1.	Bresternica, ki se priključi h kraju Srednje,
2.	Crmljenšak, ki se priključi h kraju Selce-Rogozniea,
3. Kumen, ki :	se priključi h kraju Sv. Lovrenc na
Pohorju,	
4. Morje, ki se	priključi h kraju Fram,
5. Smolnik, ki se priključi h kraju Ruše; b) da se kraj Jurovski dol pravilno glasi:	
Jurjevski dol	
Jurjevski dol I:	Jurjevski dol (del Sv. Jurij v Slov. goricah, Jurjevski dol (del)
Maina:	Maina
Varda 11:	Varda (del)
c) da se glasi sestav spremenjenih krajev:	
	Fram
Fram:	Fram
Morje:	Morje
Ranče (del);	Ranče (del)
	Ruše
Bistrica pri Rušah	
(del):	Bezena (del)
Lobnica (del):	Lobnica (del)
Ruše:	Bezena (del), Lobnica (del), Ruše
Smolnik:	Smolnik
Selce-Rogozniea	
Črmljenšak:	Crmljenšak
Nadbišec:	Nadbišec
Rogoznica:	Rogoznica
Selce:	Selce
Straže:	Straže
Zavrh:	Gradenščak, Zavrh
Žikarice 11:	Dolge njive
	Srednje
Bresternica (del):	Bresternica (del)
Jelovec:	Jelovec
Slemen:	Slemen
Srednje:	Srednje
'Sv. Lovrenc na Pohorju	
Kumen (del):	Klopni vrh (del), Kumen, Zg. Kumen
Rdeči breg 11 (d.):	Rdeči breg (del)
Rečen jak: Sv. Lovrenc na Po“	Recenjak
horju:	Sv. Lovrenc na Pohorju
IV. Glede okraja Murska Sobota tako, a) da se ukinejo kraji:
1.	Adrijanci, ki se priključi h kraju Gornji Petrovci,
2.	Andrejci, ki še priključi h kraju Sebeborci,
3.	Bezncvci, ki se priključi h kraju Zenkovci,
4.	Bokrači, ki se priključi h kraju Sebeborci,
5.	Boreča, ki se priključi h kraju Tvrdkova,
6.	Borejci, ki se priključi h kraju Kupšinci,
7.	Bratonci, ki se priključi h kraju Beltinci,
8.	Budinci, ki se priključi h kraju Dolenci,
9.	Dankovci, ki se priključi h kraju Moščanci,
10.	Dolina, ki se priključi h kraju Vaneča,
11.	Fokovci, ki se priključi ti kraju Selo v Prekmurju,
12.	Gorica, ki se priključi h kraju Puconci.
13.	Gornji Slaveči, ki se priključi h kraju Kuzma,
14.	Gornji Črnci, ki se priključi h kraju Cankova,
15.	Ivanovci, ki se priključi h kraju Kančovci,
16.	Korovci, ki se priključi k kraju Cankova,
17.	Kovačevci, ki se priključi k kraju Vidonti,
18.	Krajna, ki se priključi deloma h kraju Gederovci, deloma h kraju Skakavci,
19.	Krplivnik, ki se priključi k kraju Hodoš,
20.	Kruplivnik, ki se priključi k kraju Radovci,
21.	Kukec, ki se priključi k kraju Kančovci,
22.	Kuštanovci, ki se priključi k kraju Mačkovci,
23.	Lemerje, ki se priključi k kraju Brezovci,
24.	Lucova, ki se priključi k kraju Šulinci,
25.	Markišavci, ki se priključi k kraju Nemčavci,
26.	Martinj e, ki se priključi k kraju Tvrdkova,
27.	Matjašovci, ki se priključi k kraju Dolič,
28.	Mlajtinci-Lukačevci, ki se priključi k kraju Nor-šinci,
29.	Motovilci, ki se priključi k kraju Dolenji Slaveči,
30.	Murski Črnci, ki se priključi k kraju, Satakovci,
31.	Murski Petrovci, ki se priključi k kraju Scdišinci,
32.	Neradnovci, ki se priključi k kraju Ženavlja,
33.	Otovci, ki se priključi k kraju Mačkovci,
34.	Peskovci, ki se priključi k kraju Šalovci,
35.	Polana, ki se priključi k kraju Predanovci,
36.	Poznanovci, ki se priključi k kraju Prosečka vas,
37.	Pužavci, ki se priključi h kraju Strukovci,
38.	Ratkovci, ki se priključi h kraju Prosenjakovci,
39.	Ropcča, ki se priključi k kraju Krašči,
40.	Stanjevci, ki se priključi n kraju Gornji Petrovci,
41.	Topolovci, ki se priključi k kraju Domajinci,
42.	Tropovci, ki se priključi h kraju Tišina,
43.	Vadarci, ki se priključi k kraju Bodonci,
44.	Vanča vas, ki se priključi h kraju Bankovci,
45.	Večeslavci, ki se priključi k kraju Pertcča,
46.	Vešči ca, ki se priključi h kraju Černelavci:
b)	d.a se odcepi:
1.	od kraja Križevci v Prekmurju naselje Panovci in priključi h kraju Kančovci,
2.	od kraja Selo v Prekmurju naselje Čikečka vas in priključi h kraju Prosenjakovci:
c)	da se kraj Sotina-Serdica preimenuje v kraj Ser-dloa-Sotina;
č) da se glasi sestav spremenjenik krajev:
Beltinci
Beltinci:	Beltinci
Bratonci:	Bratonci
	Bodonci
'Bodonci:	Bodonci
Vadarci:	Vadarci
	Brezovci
Brezovci:	Brezovci
Lemerje:	Lemerje
	Cankova
Cankova:	Cankova
Gor. Črnci:	Gor. Črnci
Korovci:	Korovci
	Černelavci
Černelavci:	Černelavci
Veščina:	Veščina
	Dolenci
	(sedež Veliki Dole
Budinci:	Budinci
Dolenci:	Mali Dolenci
Dolenci:	Veliki Dolenci
Dolič:	Dolič Dolič
Matjdševci:	Matjaševci
Dolnji Slaveči:	D o 1 nj i Slaveči Dolnji Slaveči
Motovilci:	Motovilci
Domajinci:	Domajinci Domajinci
Topolovci:	Topolovci
Gederovci:,	Gederovci Gaderovci
Krajna:	Krajna
Adrijanci:	Gornji Petrovci Adrijanci
Gor. Petrovci:	Gor. Petrovci
Stanjovci:	Stanjovci
Hodoš:	Hodoš Hodoš
Krplivnik:	Krplivnik
Ivanovci:	Kančovci Ivanovci
Kančovci:,	Kančovci
Kukeč:	Kukeč
Panovci:	Panovci
Krašči:	Krašči Krašči
Ropoča:	Ropoča
Križevci v Prekmurju	
Košar ovci:	Košarovei
Križevci:	Križevci
Lončar ovci:	Lončarovci
Boreči:	Kupšinci Boreči
Kupšinci:	Kupšinci
Gornji Slaveči:	Kuzma Gornji Slaveči
Kuzma:	Kuzma
Kuštanovci:	Mačkovci Kuštanovci
Mačkovci:	Mačkovci
Otovci:	Otovci
Bankovci:	Moščanei Dankovci
Moščanei:	Moščanei
Markišavci:	Nemčavci Markišavci
Nemčavci (del):	Nemčavci (del)
Lukačovci:	NorŠinci Lukačovci
Mlajtinci:	Mlajtinci
Noršinci:	Noršinci
Pertoča:	P er to č a, Pertoča
Večeslavci:	Večeslavci
Polana:
Predanovci:
Foznanovci:
P roseči: a vas:
Berkovci:
Čikečka vas:
jvanšovci:
Pordašinci:
Prosen jakovci:
Raikovci:
Središče:
Gorica: Puconci:
Kruplivrdk:
Radovci:
Bankovci: Vanča vas:
Murski Črnci: Salahovci:
Andrejci:
Bohrači:
Krnci:
Sebeborci:
F okovci : Selo :
Serdica:
Sodna:
Skakavci:
Murski Petrovci: Sodišinci:
Pužavci: Strukovci:
Peskovci: Šalovci:
Fucova:
sulinci:.
Predanovci
Polana
Predanovci
Tišina
Tišina:	Tišina
Tropovci:	Tropovoi
Prosečka vas
Foznanovci Prosečka vas
Prosenjakovci
Berkovci
Čikečka vas
Ivanšovci
Pordašinci
Prosenjakovci
Raikovci
Središče
Puconci
(lori ca Puconci
Radovci
Kruplivnik
Radovci
R a n k o v c i
Ra n kov ci Vanča vas
Satahovci
Murski Črnci Satahovci
Sebeborci
Andrejci
Bokrači
Krnci
Sebeborci
S e i o - F o k o v c i
Fokovci
Selo v Prekmurju
Serdica-Sotina
(sedež Serdica)
Serdica
Sotina
S k a k o v c i
Skakovei
Sodišinci
Murski Petrovci Sodišinci
Strukovci
Pužavci
Strukovci
Boreča: Martin je: Tvrdkova:
Dolina:
Vaneča:
'■ KovačOvci: Vidonci:
Sovi B eznovci: Mari Beznovci: Zenkovci:
Neradnovci:
Ženavlja:
Tvrdkova
Boreča
Martinje
Tvrdkova
Vaneča
Dolina
Vaneča
Vidonci
Kovačovci
Vidonci
Zenkovci
Novi Beznovci Stari Beznovci Zenkovci
Ženavlja
Neradnovci
Ženavlja
V. Glede okraja Ptuj tako,
a)	da se ukinejo kraji:
1.	Gorca, ki se priključi h kraju Podlehnik,
2.	Leva-njci, ki se priključi h kraju Desternik,
3.	Pobrežje, ki se priključi h kraju Sv. Vid pri Ptuju,
4.	Rodni vrh, ki se priključi deloma h kraju Dolena, deloma h kraju Sedlašek,
5.	Trnovski vrh, ki se priključi deloma h kraju Bi-šečki vrh, deloma h kraju Desternik,
6.	Vare ja, ki se priključi h kraju Majski vrh,
7.	Vintarovci, ki se priključi h kraju Desternik,
8.	Zamušani, ki se priključi h kraju Gorišnica,
9.	Zgornja Pristava, ki se priključi h kraju Sela;
b)	da se odcepi:
1.	od kraja Biš naselje Biš, ki se priključi h kraju Trnovska vas,
2.	od kraja Pleterje del naselja Zupečja vas, ki se priključi h kraju Strnišče,
3.	od kraja Ptuj naselje Draženci, ki se priključi h kraju Hajdina,
4.	od kraja Slovenja vas del naselja • Njiverce, ki se priključi h kraju Hajdina,
5.	od kraja Sv. Lovrenc na Dravskem polju del na-seija Apače in del naselja Sv. Lovrenc na Dravskem polju, ki se priključita h kraju Strnišče:
c)	da se kraj Biš preimenuje v Bišečki vrh,
č) da se ustanovi nov kraj Strnišče, ki obsega tele katastrske občine in naselja:
Šalovci
Peskovci
Šalovci
Š n 1 i n c i Lucova Šulinci
!	Strnišče
Apače (del):	Apače (del)
Goreč ja vas (del); Njiverce (del)
.Si 1' ■ rane na
i> : ~!;ein p. (d.J: Sv. Lovrenc na Dravskem poiju (del) Zupečja vas (del):	Župečja vas
k
d) da se glasi sestav spremenjenih krajev:
Bišečki vrh
Bišečki vrh:	Bišečki vrh, Grmlja, Črmljenšak, Sov-
jek
Trnovski vrh (del): Trnovski vrh
Brezovec:	Cirkulane Brezovec
Cirkulane:	Cirkulane
Dolane:	Doiafte
Veliki vrh:	Veliki vrh
D esenci:	Desternik D esenci, Gomiloi Desternik
Desternik:	
Dolič:	Dolič
Janežavski vrh:	Jauežovaki vrh
Levanjci:	Levanjci
Ločki vrh:	Ločki vrh
Svetinci:	Svetinci, Zasadi
Trnovski vrh (d ) •	Strmec
Vintarovci:	Vintarovci
Sediašck:
Stanošina:
Strajna:
S e d 1 a š e k
Sedlašek
Stanošina
Strajna
Sela
Sela:	Barislovci, Sela
Trnovec:	Trnovec •
Zg. Pristava:	Popovci, Zg. Pristava
Slovenja vas
Gerečja vas (del): Gereoja vas, Njiverca (del). Ravno polje, Sv. Kungota Hajdose:	Hajdoše
Skorha:	Skorba
Slovenja vas:	Slovenja vas
Sv. Lovrenc na Drav.
polju (del):	Sv. Lovrenc na Dravskem polju (del)
S v. .Lovrenc na Dravskem polju
Apače (del):	Apače (del)
Sv. Lovrenc na Drav.
polju (del):	Sv. Lovrenc na Dravskem polju (del)
Bolečka vas: Dolena: Rodni vrh:
Dolena
Bolečka vas Dolena Rodni vrh
Sv. Vid pri Ptuju
Dravinjski vrh (d.): Dravinjski vrh (del) Pobrežje:	Pobrežje, Sv. Vid pri Ptuju
Šturmovec:	Šturmovec
Gorišnica:
Tibolci:
Zamušani:
Gorišnica
Gorišnica (Sv. Marjeta pri Moškanj-oih)
Prenad (del), Tibolci Zamušani
Biš:
Ločič:
Trnovska vas:
Trnovska vas
Biš
Ločič
Trnovska vas
	Hajdina
Gerečja vas (del):	Njtverce (del)
Hajdina:	Sp. Hajdina, Zg. Hajdina
Sp. Breg (del):	Drašenoi
	Majski vrh
Dravci:	Dravci, Soviče
Dravinjski vrh (d.):	Dravinjski vrh (del)
Ljubstava:	Ljubstava
Majski vrh:	Majski vrh
Vareja:	Vareja
	Podlehnik
Dežno:	Dežno
Gorca:	Gorca
Podlehnik:	Podlehnik
	Ptuj
Brstje:	Brstje, Budina
Krčevina pri Ptuju: Krčevin: pri Ptuju, Orešje, Rabelčja	
	vas, Štuki, Vičava -
Nova vas pri Ptuju	
(del):	Nova vas pri Ptuju (del)
Ptuj:	Ptuj
Rogoznica (del):	Rogoznica (del)
Sp. Breg (del):	Spr Breg
rig. Breg:	Zg. Breg
Z atfrž
Goričah:	Goričak
Hrastovec:	Hrastovec
Zavrč:	Zavrč
VI. Glede okraja Radgona tako,
a)	da se ukinejo kraji:
1.	Boračeva, ki se priključi deloma h kraju Janžev vrh, deloma h kraju Radenci,
2.	Čagona, ki se priključi h kraju Cerkvenjak,
3.	Dražen vrh, ki se priključi h kraju Trate,
4.	Ihova, ki se priključi h kraju Spodnja Ščavnica,
5.	Kraljevoi, ki se priključi h kraju Videm ob Ščavnici,
6.	Očesiavci, ki se priključi h kraju Okoslavci.
7.	Orehovci, ki se priključi deloma h kraju Greš-njevci, deloma h kraju Janžev vrh,
8.	Rihtarovci-Turjanci, ki se priključi deloma h kraju Kapela, deloma h kraju Murščak, deloma h kraju Radenci,
9.	Sovjak, ki se priključi h kraju Galušak,
10.	Stara gora, ki se priključi h kraju Trbegovci,
11.	Trotkova, ki se priključi h kraju Benedikt,
12.	Zgornja Ročica, ki se priključi h kraju Žice,
13.	Zupet inči, ki se priključi h kraju And renči:
b)	da se odcepu:
1. od kraja Apače naselje Mahovci, ki se priključi h kraju Žepovci,
2. Od kraja Ualušak naselja Grabšind, Kokolanjščak in Mali Moravšeak, ki se priključijo k kraju Trbegovei;
c)	da se kraj Sv. Jurij ob Ščavnici preimenuje v .Videm ob Ščavnici,
6) da se ustanovi nov kraj Trbegovei,
d)	da se glasi sestav spremenjenih krajev:
'Andrenci:
Smolinci:
Župutinci:
A pa iv.;
Črnci (del): Segovci:
Andrenci Andrenci (del), Peščeni vrh
Smolinci
Župetinci
Apače
Apače, Mali Segovci
Črnci
Segovci
Beračeva (del): Petanjci (del): Radenci (del):
Rihtarovci (del): Šratavci (del):
Radenci Boračeva (del)
Petanjci (del)
Kobilšeak (del), Radenci, Radenski vrh .(del)
Rihtarovci, Turjanci Šratovcj (del)
Spodnfašeavnica
Ihova:	Ihova
Sp. Ščavnica:	Aženski vrh, Plitvički vrh, Sp. Ščav-
nica, Zagajski vrh
Trate
Dražen vrh:	Dražen vrh
Trate:,	Trate
Benedikt
(sedež Sv. Benedikt v Slov. goricah)
Sp. Ročica:	Sp. Ročica
Sv. Benedikt:	Obrat, Sv. Benedikt v Slov. goricah, Ženjak
Sv. Trije kralji:	Negovski vrh, Sv. Trije kralji v Slov. goricah, Štajngrova, Trstenik
Trotkova:	Locki vrh, Stara gora, Trotkova
	Cerkvenjak
Cerkvenjak:	Cerkvenjak, Kadrenci, Stanetinci
Čagona:	Čagona
	Črešnjevci
Črešnjevci (del):	Črešnjevci (del)
Orehovci (del):	Orehovci, Ptujska cesta (del)
Orehovski vrh:	Orehovski vrh
	G aiuš a k
Galušak:	Gaber c, Galušak, Kutinci, Rinkovci
Sov jak:	Sovjak
	Janžev vrh
Boračeva:	Boračeva (del: Žabjak)
Končki vrh:	Janžev vrh
Orehovci (del):	Orehovci idel), Ptujska cesta (del)
Radenci (del):	Kobilščak (del): [Kobilšeak (del), Me-lanjski vrh, Žrnova]
	Kapela
(sedež Kapelski vrh)	
Kapelski vrh:	Gornji Kocjan, Kapelski vrh, Spodnji Kocjan
Radenci (del):	Radenski vrh (del)
Rihtarovci (del):	Paričjak, Turjanski vrh
	M u r š č a k
Hrašenski-Rački vrh: Murski vrh-Zasadi	Hrašenski-Rački vrh
(del):	Murski vrh — Zasadi (del)
Murščdk:	Murščak, Rački vrh
	Okoslavci
Dragotinci:	Dragotinci
Očeslavci:	Očeslavci
Okoslavci:	Okoslavci
Kokolanjščak: Trbegovei:
Sp. Velka: Zg. Velka:
Blaguš:
Jamna:
KrdLjevci:
Črnci (del): Konjišče fdel): Žepovci: Žiberci:
Zg. Ročica: Žice:
Trbegovei
Grabšinci, Kokolanjščak, Mali Morav-ščak
Stara gora, Trbegovei
Velka
Sp. Velka Zg. Velka
Videm ob Ščavnici
Blaguš, Brezje, Čakova Biserjane, Jamna, Videm Kocki vrh, Kraljeve!
Žepovci
Makovci
Konjišče (del: Konjišče)
Žepovci
Žiberci
Žice
Ffcleh, Krivi vrh, Zg. Ročica Žice
VII. Glede okraja Maribor mesto tako, da se kraj Kamnica ukine in priključi k I. rajonu in se glasi:
Okraj Maribor mesto je razdeljen na tri mestne rajone.
Rajoni mesta Maribora so:
I. rajon,
II. rajon,
III.	rajon.
Rajoni mesta Maribora obsegajo tele katastrske občine in naselja:
I. rajon
Bresternica (del): Grajska vrata: Grajski, marof: Kamnica:
Koroška vrata: Košaki:
Krčevina:
Maribor mesto:
Bresternica (del), Mariborski otok
mesto
mesto
Kamnica
mesto
Košaki
mesto
Krčevina
Orešje:	Meljski	hrib, Orešje
Pekel:	Pekel
Počehova:	Počehova
Rošpoh:	Rošpoh	(del)
in ima tele meje:
Drava (na vzhodni meji k. o. Orešje) vzhodna meja k. o. Orešje, k. o. Košaki in k. o. Pekel — severna meja k. o. Pekel in k. o. Počehova ~ severna meja k. o. Krčevina — severna meja k. o. Rošpoh do meje k. o. Brestemica, severna meja k. o. Bresterniea — vzhodna meja kolovoza pare. št. 1440 -in poti pare. št. 1442 — zapadna meja pare. št. 1347, 1381, 1382, 1380, 363, 362, 357, 247/2 — proti jugu do 27 m oddaljenega vogala te parcele prereže pare. št. 274/2 — vzhodna in južna meja pare. št. 284 do pare. št. 292 — prereže pare. št. 1416 — cesta, ob vzhodni meji pare. št. 271 ob severo-vzhedni meji pare. št. 282/1 do Drave — Drava južno od k, o. Bresterniea, k. o. Kamnica, k. o. Koroška vrata, k. o. Maribor mesto, k. o. Grajska vrata in k. o. Orešje.
H. in III. rajon ostaneta nespremenjena.
člen
Prezidij Ljudske skupščine Ljudske Republike Slovenije je pooblaščen, da na predlog vlade Ljudske Republike Slovenije lahko z ukazom spremeni meje med kraji, ustanovi nove kraje ali združuje obstoječe kraje
8.	člen
Predsednik vlade Ljudske Republike Slovenije daje navodila za izvajanje tega zakona.
9.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
U št. 156
Ljubljana dne 25. oktobra 1949.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r,	Josip Vidmar 1. r.
207.
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LR Slovenije razglaša Prezidi j Ljudske skupščine LR Slovenije zakon o ureditvi visokega šolstva v Ljudski Republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na VI. rednem zasedanju dne 21. oktobra 1949 in ki se glasi:
Zakon
o ureditvi visokega šolstva v Ljudski Republiki Sloveniji
Ćj' 1. člen
Da se uskladi sistem visokošolskega pouka s potrebami obče kulturne in ekonomske politike Federativne Ljudske Republike Jugoslavije in da se na tej podlagi zagotovi vzgoja visoko kvalificiranih znanstvenih, strokovnih in umetniških kadrov, se visoko šolstvo v Ljudski Republiki Sloveniji preuredi po določbah tega zakona.
2.	člen
V	Ljudski Republiki Sloveniji so najvišje znanstvene vzgojne državne ustanove:
a)	univerza v Ljubljani,
b)	tehniška visoka Šola v Ljubljani in
c)	medicinska visoka šola v Ljubljani.
3.	člen
Na univerzi v Ljubljani se poučujejo prirodoslovne, matematične, filozofske, jezikoslovne, pravne, družbene in ekonomske vede.
4.	člen
Na tehniški visoki šoli v Ljubljani, ki se preosnuje iz sedanje tehniške fakultete ljubljanske univerze, se poučujejo rudarstvo, metalurgija, gradbeništvo, arhitektura, geo. dezija, elektrotehnika, kemija, strojništvo, agronomija in gozdarstvo.	•
5.	člen
Na medicinski visoki šoli v Ljubljani, ki se preosnuje iz sedanje samostojne medicinske fakultete v Ljubljani, se poučujeta medicina in stomatologija.
.6. člen
Univerzo in Visoke šole sestavljajo fakultete, ki se ustanovijo za posamezne znanstvene panoge ali za več sorodnih znanstvenih panog skupno.
Vlada LRS predpiše z uredbo, katere fakultete sestavljajo univerzo in visoke šole
7.	člen
Teološka fakulteta ljubljanske univerze se izloči iz sestava ljubljanske univerze in postane samostojna fakulteta.
8.	člen
Vlada. LRS je pooblaščena, da po potrebi ustanovi z uredbo še druge samostojne fakultete ali da izloči posamezno znanstveno stroko iz univerze ali visoke šole in ustanovi zanjo samostojno fakulteto.
9.	člen
V	Ljudski Republiki Sloveniji so najvišje umetniške vzgojne državne ustanove s stopnjo visokih šol:
a)	akademija za glasbo v Ljubljani,
b)	akademija upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in
c)	akademija za igralsko umetnost v Ljubljani.
10.	člen
Univerza, visoke šole, akademije in samostojne fakultete so pod vodstvom in nadzorstvom ministrstva za znanost in kulturo LRS.
11.	člen
Univerzo, visoke šole, akademije in samostojne fakultete so pravne osebe; predstavljajo jih rektorji oziroma dekani samostojnih fakultet.
Fakultete predstavljajo dekani.
12.	člen
Univerza, visoke šole, akademije in samostojne fakultete imajo svoj predračun dohodkov in izdatkov v okvi-ru predračuna dohodkov in izdatkov ministrstva za znanost in kulturo LRS.
Medicinska visoka šola ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru predračuna dohodkov in izdatkov ministrstva za ljudsko zdravstvo.
13.	člen
Resorna ministrstva vlade LRS sodelujejo z univerzo in visokimi šolami oziroma z njihovimi lakultetami:
1.	pri predlogu učnega načrta;
2.	pri predlogu predračuna dohodkov in izdatkov;
3.	pri predlogih o imstavitv. učnega osebja;
4.	pri reševanju organizacijskih in materialnih vprašanj njihovih znanstvenih institutov, zavodov, laboratorijev učnih naprav in podobno.
Vlada LRS predpiše z uredbo, katera ministrstva vlade LRS se štejejo za resorna ministrstva po prednjem odstavku.
14.	člen
Hri ministrstvu za znanost in kulturo se ustanovita visokošolski svet, ki sodeluje pri reševanju načelnih vprašanj univerze, visokih šol in samostojnih fakultet, ter umetniški svet, ki sodeluje pri reševanju načelnih vprašanj akademij.
Vlada LRS predpiše z uredbo sestavo in delo visokošolskega in umetniškega sveta.
15.	člen
X7lada LRS predpiše z uredbo organizacijo in poslovanje univerze, visokih šol, samostojnih fakultet in akademij in-izda druge predpise za izvajanje tega zakona.
19. člen
Ta zakon velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«.
U št. 157
Ljubljana dne 25. oktobra 1949.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
2US.
Na podlagi 4. točke 72. člena ustave LK : iovenije razglaša Prezidi] Ljudske skupščine LR Slovenija zakon o posesti in nošenju orožja, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na VI. rednem zasedanju dne 21 oktobra 1949 in ki se glasi:
Zakon
o posesti in nošenju orožja I. Splošne določbe
1.	člen
Državljani smejo nabavljati, imeti in nositi orožje samo, če dobijo za to dovoljenje pristojnega državnega organa po določbah tega zakona.
Predpisi tega zakona se ne nanašajo na vojaške osebe in na pripadnike narodne milice, kolikor imajo in nosijo orožje po predpisih svoje službe.
2.	člen
Kot orožje po tem zakonu se šteje strelno orožje ter hladno orožje, ki se lahko uporablja pri napadu, in tako, ki sc iahko nosi skrito, kot na primer bodala vseh vrst, bajoneti v pakoab. trirezni meči, handžarji, boksarji in drugo podobno orožje.
3.	člen
Določbe tega zakona se ne nanašajo na orožje, ki ima umetniško ali zgodovinsko vrednost in se kot tako
hrani v muzejih ali pri zasebnikih. Ce je tako orožje strelno, se zanj ne sme nabavljah in imeti municija.
4.	člen
Minister za notranje zadeve LRS predpiše po poprejšnjem sporazumu z ministrom za narodno obrambo FLRJ, za kakšne vrste orožja se lahko izdajajo dovoljenja za nabavo, posest in nošenje.
II. Dovoljenje za nabavo, posest in nošenje orožja
5.	člen
Dovoljenje za nabavo, posest in nošenje orožja1 se lahko izda samo polnoletni m državljanom.
Dovoljenje za nabavo, posest in nošenje lovskega orožja se lahko izda samo ti tim, ki so upravičeni za lov po zakonu o lovu.
6.	člen
Dovoljenja za nabavo, posest in nošenje orožja se ne sme izdati tistemu,
1.	zoper katerega teče kazenski postopek zaradi težjega kaznivega dejanja,
2.	ki je obsojen za ležje kaznivo dejanje, dokler traja posledica obsodbe,
3.	ki je duševno bo'an ali duševno zaostal,
4.	ki je nevaren za javni red in varnost.
7.	člen
Dovoljenje za posest in nošenje orožja se lahko izda za eno leto ali za neomejen čas.
Dovoljenje, ki je izdano za določeno dobo, se lahko podaljša.
8.	člen
Dovoljenje za nabavo, posest in nošenje orožja izda poverjenik za notranje zadeve pri okrajnem j adskem odboru. pn ljud >kem odboru mesta, ki je izločeno iz okraja, oziroma pri rajonskem ljudskem odboru, na katerega območju prebiva prosilec.
Zoper odločbo, s katero se odkloni dovoljenje, se prosilec lahko pritoži v osm.h dneh po prejemu odločbe na ministrstvo za notranje zadeve LRS.
9.	člen
Tujemu državljanu, k; prebiva v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, se kliko izda do voljenje z a nabavo, posest in nošenje orožja, če dob :o lahko tudi državljani FLRJ v njegovi državi lako dovoljenj0.
Tujemu državljanu izda dovoljenje ministrstvo za. notranje zadeve LRS.
10.	člen
Dovoljenje za posest in iio-enje or; su ,r odvzame tistemu, ki izgubi pogoje za to
Dovoljenje za posest r, nošenje lovskega orožja se odvzame tudi tistemu, ki preneha bili član lovske družine.
11.	člen
Odločbo o odvzemu de ;a za posest a n enje orožja izda poverjenik za ne mnjejzadeve - krajne«: ljudskem odboru, ljudskem odboru mesta, k: i • iz ocene iz okraja, oziroma pri n jonskem ljudskem c d boru, na gar območju preh v r ki, ki ima dnvo! ■
Zoper odločbo o odvzemu dovoljenja se v osmih div po prejemu odločbe lahko vloži pritožba na ministrsh za notranje zadeve LRS.
12.	člen
Ce poteče čas, za katerega je dovoljenje za posest in nošenje orožja izdano, pa se ne podaljša, ali če se tako dovoljenje s pravnomočno odločbo odvzame, se tistemu, ki je dovoljenje imel, odvzame orožje. Orožje se odvzame tudi, če tisti, ki je imel dovoljenje, umre.
Za orožje, ki se odvzame po določbah prednjega odstavka, se plača odškodnina po ceniku, ki ga predpiše minister za notranje zadeve LRS po poprejšnjem sporazumu z ministrom za narodno obrambo FLRJ.
Odvzeto orožje postane državna last in se izroči državnemu podjetju za promet z orožjem.
III.	Kazenske določbe
13.	člen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali s kaznijo poboljševalnega dela do treh mesecev ali s kaznijo odvzema prostosti do treh mesecev, kolikor dejanje ni sodno kaznivo:
1.	kdor brez dovoljenja pristojnega državnega organa nabavi, ima ali nosi orožje,
2.	kdor drugemu proda ali posodi orožje, za katero ima dovoljenje za nabavo, posest in nošenje.
Orožje, s katerim je storjen prekršek po prednjem odstavku, se odvzame brez odškodnine v korist države in odda državnemu podjetju za promet z orožjem.
Upravno kazenski postopek za te prekrške vodi po-verjenik za notranje zadeve okrajnega, mestnega oziroma rajonskega ljudskega odbora po določbah temeljnega zakona o prekrških.
14.	člen
Kdor nabavlja, prodaja, ima ali nosi orožje, katerega nabava, posest in nošenje ni dovoljeno, stori kaznivo dejanje in se kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom do enega leta in z zaplembo tega orožja.
IV.	Prehodne in končne določbe
15.	člen
Imetnik orožja, ki nima dovoljenja za posest in nošenje tega orožja po dosedanjih predpisih, mora v dveh mesecih potem, ko dobi ta zakon veljavo, prijaviti orožje poverjeništvu za notranje zadeve pri okrajnem, mestnem oziroma rajonskem ljudskem odboru, na katerega območju prebiva V istem roku lahko prosi za dovoljenje za posest in nošenje tega orožja.
Ce taka oseba ne prosi pravočasno za dovoljenje ali se njena prošnja zavrne, mora oddati orožje pristojnemu poverjeništvu za notranje zadeve v roku, določenem v prednjem odstavku, oziroma takoj po prejemu odločbe, s katero se prošnja za izdajo dovoljenja zavrne. Taki osebi se da za odvzeto orožje odškodnina po 12. členu tega zakona.
16.	člen
Dovoljenja za posest in nošenje orožja, ki so bila izdana po dosedanjih predpisih, prenehajo veljati 31. decembra 1949 ne glede na to, za koliko časa so bila izdana. Kdor ima tako dovoljenje, lahko v tem roku prosi za podaljšanje dovoljenja P0 določbah tega zakona.
Osebam iz prednjega odstavka, ki ne zaprosijo pravočasno za podaljšanje dovoljenja, ali ki jim je prošnja zavrnjena, se odvzame orožje in da odškodnina po 12 členu tega zakona.
17.	člen
Natančnejše določbe za izvajanje tega zakona predpiše minister za notranje zadeve LRS,
18.	člen
Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
U št. 158
Ljubljana dne 25. oktobra 1949.
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar l. r.
209.
Na podlagi 1. točke 5. člena v zvezi z 9. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov in na predlog vlade Ljudske Republike Slovenije izdaja Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije
ukaz
o razpisu volitev ljudskih odbornikov v krajevne ljudske odbore in v ljudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev, v Ljudski Republiki Sloveniji
1.	Razpišejo se volitve odbornikov v vse krajevne ljudske odbore in v ljudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev v Ljudski Republiki Sloveniji.
2.	Volitve bodo v nedeljo 4., 11. in 18. decembra 1949,
3.	Oblastni ljudski odbori določijo, na kateri od navedenih dni se bodo vršile volitve v posameznih okrajih njihovega območja. Odločba Oblastnega ljudskega odbora o določitvi dneva volitev mora biti izdana in objavljena najkasneje 6 tednov pred dnevom volitev (8. člen zakona o volitvah ljudskih odbornikov).
4.	Ta ukaz velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
U št. 159
Ljubljana dne 25. oktobra 1949.
PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
PMVILmK1„0DBEDBE.ilfiir0niLA,0DL0ČSE MINISTRSTEV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
210.
Na podlagi 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi ljudskih sodišč z dne 6. VI, 1949 (Uradni list FLRJ, št. 50-417/49) izdajam
odredbo
o številu sodnikov in sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Ljubljani, ki jih volita In razrešujeta oblastni ljudski odbor Ljubljana in mestni Hudski odbor Ljubljana
I
Mestni ljudski odbor Ljubljana voli in razrešuje predsednika okrožnega sodišča, 3 sodnike in 125 sodnikov porotnikov, oblastni ljudski odbor Ljubljana pa 10 sodnikov in 200 sodnikov porotnikov.
II
Namesto razrešenega predsednika, sodnika ali sodnika porotnika izvoli drugega tisti ljudski odbor, ki ga je razrešil.
III
Glede na to, da so bili predsednik, sodniki in sodniki porotniki okrožnega sodišča v Ljubljani izvoljeni na prvem zasedanju začasnega oblastnega ljudskega odbora dne
26.	V. 1949 ob sodelovanju delegiranih odbornikov mestnega ljudskega odbora Ljubljana, bo vsak ljudski odbor na prvem prihodnjem zasedanju potrdil izvoljenega predsednika. sodnike in sodnike porotnike v razmerju, ki je določeno v 1. točki te odredbe, in sicer mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane glede predsednika in tistih sodnikov in sodnikov porotnikov, za katere določita sporazumno mestni izvršilni odbor in oblastni izvršilni odbor, da naj veljajo za izvoljene od mestnega ljudskega odbora, ljudski odbor ljubljanske oblasti pa glede tistih sodnikov in sodnikov porotnikov, za katere določita izvršilna odbora sporazumno, da naj veljajo za izvoljene od oblastnega ljudskega odbora.
IV
Ta odredba velja od dneva objave v ^Uradnem listu LRS«.
Org. št. 100/49-17
Ljubljana dne 24. oktobra 1949.
Minister za pravosodje LRS: Dr. Heli Modic 1. r.
211.
Na podlagi četrtega odstavka 3. točke splošnega navodila o srednjih strokovnih šolah (Uradni list FLRJ, it. 78—626/49) izdajata minister za trgovino in preskrbo in minister za prosveto
odločbo
o prenosu ekonomskih tehnikumov iz pristojnosti ministrstva za trgovino in preskrbo v pristojnost ministrstva za prosveto
1
Neposredno vodstvo in nadzorstvo ekonomskih tehnikumov v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu in Murski Soboti se prenese iz pristojnosti ministrstva- za trgovino in preskrbo v pristojnost ministrstva za prosveto.
2
Obenem s prenosom vodstva in nadzorstva nad eko-nomskimi tehnikumi se prenese na ministrstvo za prosveto tudi uprava šolskih poslopij, internatskega provizorija v Ljubljani in internata v Šmihelu pri Novem mestu s pripadajočim inventarjem in potrošnim materialom po inventarnih knjigah.
3
Krediti za osebne in materialne izdatke ekonomskih tehnikumov ostanejo do 31. XII. 1949 še nadc"- *7 predračunu ministrstva za trgovino in preskrbo, vena: r razpolaga z njimi minister za prosveto, administrativno obračunavanje pa opravlja ministrstvo za trgovino m preskrbo.
4
Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
S št. 3114/2-49
Ljubljana dne 30. septembra 1949.
Minister
za trgovino in preskrbo LRS: Minister za prosveto LRS:
Jože Borštnar 1. r.	Ivan Regent 1, r.
BEPBBL1ŠKA VOUVHA KOMBIJA LHS
212.
Odločba
Republiška volivna komisija LRS je na predlog Oblastnega izvršilnega odbora za mariborsko oblast in na podlagi navodila predsednika vlade LRS o sestavi, imenovanju in nalogah oblastnih votivnih komisij, volivne komisije glavnega mesta Ljubljane in votivnih komisij rajonov glavnega mesta Ljubljane (Uradni list LRS, št. 29—181/49) na svoji seji dne 18. oktobra 1949 sklenila:
1.	razreši se član oblastne volivne komisije Ulrib Ela, uslužbenka oblastne komisije državne kontrole:
2.	namesto razrešene Ulrih Ele se postavlja za člana oblastne volivne komisije Kocbek, Janko, sekretar poverjeništva za presveto v Mariboru.
Ta odločba velja takoj.
Št. 3/7
Ljubljana dne 18. oktobra 1949.
REPUBLIŠKA VOLIVNA KOMISIJA LRS Tajnik:	Predsednik:
Boris Kocijančič 1. r.	Matej Dolničar 1. r.
213.
Odločba
Republiška volivna komisija LRS je na predlog Oblastnega izvršilnega odbora za mariborsko oblast in na podlagi navodila predsednika vlade LRS o sestavi, imenovanju in nalogah oblastnih volivnih komisij, volivne komisija glavnega mesta Ljubljane in volivnih komisij rajonov glavnega mesta Ljubljane (Uradni list LRS, št. 29—181/49) na svoji seji dne 20. oktobra 1949 sklenila:
1.	Razreši se namestnik člana oblastne volivne komisije za Mariborsko oblast Herbert Jerič, uslužbenec Ljudskega odbora mariborske oblasti;
2.	namesto razrešenega Herberta Jeriča se postavlja za namestnika člana oblastne volivne komisije Kosi Gabrijel, organizacijski inštruktor pri Ljudskem odboru mariborske oblasti.
Ta odločba velja takoj.
Št. 3/8
Ljubljana dne 20. oktobra 1949.
REPUBLIŠKA VOLIVNA KOMISIJA LRS Tajnik:	Predsednik:
Boris Kocijančič 1. r.	Matej Dolničar 1. r.
Popravek
V 16. členu uredbe o obvezni sečnji in oddaji lesa ter postranskih gozdnih proizvodov iz nedržavnih gozdov, ki je bila objavljena v Uradnem listu LRS, št. 12-67/49, se popravi pismena pomota, in sicer tako. da se besedilo yZ 'denarno kaznijo 20.000 dinarjev se kaznujejo ...« glasi pravilno: »Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev Se kaznujejo...«
Št. S—zak 261/49
Ljubljana dne 24. oktobra 1949.
Iz predsedstva vlade LRS
iz-! ■1	> H radni list -LRS« — Direktor in odgovorni nrednik: dr. Rastko Močnik: tiska Blasnikova tiskarna, obrat 1 — vsi v
Ljubljani Naročnina: četrtletno 60. polletno 120. celoletno 240 din. — Posamezna številka: 4 din za 16 strani, 8 din za 32 sirani 12 din za 48 strani. 16 din za 64 strani, po pošti 2.50 din več. —- Uredništvo in upravnJštvo? Ljubljana. Gregorčičeva ulina št 23 Telefon: ravnateljstvo 49-40. uredništvo 49-90. upravništvo 55-79 — čekovni račun 6-90180-0
Letii: k Vi.
URADNI LiST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Priloga k 33. kosu z dne 25. oktobra 1949
j Številka 33.
liasgiasi ln oglasi
Državna gospodarska podjetja in zadruge opozarjamo, naj pri vseh objavah, vpisih, spremembah in izbrisih, ki jih glede njih objavlja Uradni list LRS, obenem z objavo sporočijo tudi svoj tekoči račun pri banki, tako da bomo lahko račun sami vnovčili.
Vsem našim naročnikom sporočamo, da je naša založba 20. oktobra 1949 odprla na Tyrševi cesti 9 v Ljubljani lastno knjigarno, kjer so naprodaj vse jugoslovanske periodične pravne publikacije, in vse publikacije, ki jih je izdal Uraduj list FLRJ letos v slovenskem jeziku. Od tega dneva dalje se publikacije prodajajo in oglasi sprejemajo samo v tem lokalu in ne več v dosedanjih prostorih v Gregorčičevi ulici 23/1.
Ravnateljstvo »Uradnega lista LRS«
Razglasi ministrstev
Št. VI .65/7—49	11.173
Razglas
Ministrstvo za kmetijstvo LRS razglasa, po 2. členu uredbe o preprečevanju in zatiranju nalezljiva ohromelosti prašičev (Uradni list LRS, at, 24—.150/49), da so v Ljudski Republiki Sloveniji z nalezljivo ohromelostjo prašičev okuženi okraji Celje Stolica, Jesenice, Ljutomer, Murska Sobota, Poljčane in Ptuj.
Ljubljana dne 4. oktobra 1949.
Ministrstvo za kmetijstvo LRS
Register državnih gospodarskih podjetij
Vpisi
2225.
Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 4. oktobra 1949.
Besedilo1: Podjetje za promet z ■ ie:-om
Kamnik,
Poslovni predmet: Odkup in prodaja gozdnih proizvodov in lesnih izdelkov zadružnega šn zasebnega sektorja.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LR§, odločba št. S-zafc 169 z dne i6. III. 1949.
Operativni upravni voditelj: Glavna direkcija za promet z lesom LRS.
Podjetja zastopajo in zanj podpisujejo: pevec Edvard, v. d. direktorja, Samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja;
Žabkar Vili, sekretar, v odsotnosti direktorja, v istem ■>bsegu kot oni;
Palatiima Milan, računovodja* listine po 47. členu spl. zakona o drž. gosp. podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 4. oktobra 1949.
St. 243439—1949	10.928
•k
22*26.
Sedež: Slovenske Konjice.
Dan vpisa: 4. Oktobra 1949,
Besedilo: Podjetje za promet z lesom Slovenske Konjice.
Poslovni predmet: Odkup in prodaja gozdnih proizvodov in lesnih izdelkov za. družnega in zasebnega sektorja.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LES. odločba št. S-zak 169 z dne 16. III, 1949.
| Operativni upravni voditelj: Glavna di-} rekcija za promet z. lesom LRS.
! Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
Hvala. Jože, v, d. direktorja, samostojno j v obsegu zak, pooblastil in pravil podjetja,
Kos Kamilo, šef komercialnega odseka, v odsotnosti direktorja, v istem obsegu kot oni,
Czernv Nada, v, d. računovodje, listine po 47. členu epi. zakona o drž. gosp. podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 4. oktobra 1949.
Št. 243440-1949	10.927
dr
2227.
Sedež: Št, Peter na Krasu,
Dan vpisa: 10. oktobra 1949.
Besedilo: Podjetje za promet z lesom Št. Peter na Krasu,
Poslovni predmet: Odkup in prodaja gozdnih proizvodov in lesnih izdelkov Zadružnega in zasebnega sektorja.
Ustanovitelj podjetja: Vlada LRS, od. lečba st. _S-zak 169 z dne 16. III. 1949.
Operativni upravni voditelj: Glavna direkcija st premet z lesom LRS.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
Žnidaršič Venceslav, v. d. direktorja, samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja;
Gorup Anton, v. d, sekretarja, v odsot. nesti direktorja, v istem obsegu kbt oni,
'Avsec Rudolf, računovodja, listine po 47. členu spl. zakona o drž. gospodarskih" podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 10. oktobra 1949,
Št. 243423—1949	10,929
Spremembe
2228.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 30. septembra 1949.
Ce^'eSeC^0:	za Pr0Tlle* 3 lesom,
Izbriše se Pečnik Jože, direktor in vpiše "Zet! Franc, v. d, direktorja, ki podpisuje samostojno, v, obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 30. septembra 1949..
Št. 243242/4—1949	10.931
2229.
Sedež: Dolenjske Toplice.
Dan vpisa: 28. sept. in o. oktobra 1949.
Besedilo: ZdraviliŠko-gostinsko podjetje Dolenjske Toplice.
Izbriše se Novak Franc, glavni raču. imvodja in vpiše
Hibšer Božena, v. d, glavnega računovodje, kj sopodpisuje listine po 47. členu spl. zakona o drž. gospodarskih podjetjih. .
Operativni upravni voditelj je odslej: Glavna direkcija za gostinstvo LRS, Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana.
dne o. oktobra 1949.
Št. 243314/2 in 8—1949	10.936
*
2239.
Sedež: Kranjska gora.
Dan vpisa: 1. oktobra 1949.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Dom pod Prisojnikom«, Kranjska gora.
Izbriše set Sevčnikar Ivanka, glavni računovodja ia vpiše:
Bojane Jožica, glavni računovodja, ki eopodpisuje listine po 47. členu spl. zakona o drž. gosp, podjetjih.
Operativni upravni voditelj je odslej: Glavna direkcija za gostinstvo LRS. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana.
dne 1. ekSebra 1949.
Št. 243193/3-1949	10.932
t	*
i 2231.
Sedež: Kresnice.
Dan vpisa : 3. oktobra
Besedilo: Kresniška industrija apna. Kresnice.
Izbrišeta se Pur Drago, direktor in Stojan Romana, glavni računovodja in vpišeta:
Ručigaj Franc, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zak. pooblasti] in pravil podjetja in
Čebašek Ljudmila, glavni računovodja, ki podpisuje listine po 47. členu epi. zakona o drž. gosp. podjetjih.
Ministrstvo z,t finance LRS, Ljubljana,
dne 3. oktobra 1949.
Št. 243420-1949	10.933
*
2232
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 5. oktete. 1946.
Besedilo: Izvozno podjetje »Slovenija — Sadje«, Ljubljana, Jugoslavija.
Izbriše se Stele Ljubomir, glavni računovodja in vpišeta:
Ziherl Marjan, glavni računovodja, ki sopodpišuje listine po 47. členu spl. za. bona i drž. gospodarskih podjetjih in
Justin Vinko, ‘sekretar, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, v istem obsegu kot oni.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 5. oktobra 1949 Št. 243244/3—1949	<0.935
-k
2233.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa; 28. septembra 1949.
Besedilo: Izvozno podjetje »Slovenija — Vino«, Ljubljana,
Izbriše se Jakše Mirko, pomočnik direktorja in Badjura Ciril, glavni računovodja, vpiše ee
otele Ljubomir, glavni računovodja, ki »podpisuj© 'listine po 47. členu spl. zakona o drž. gospodarskih podjetjih. Ministrstvo za finance LRS,
Ljubljana,
dne ‘28. septembra 1949.
Št. 24336/2—1949	10.930
*
2234.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. oktobra 1949.
Besedilo: »Odpad«, podjetje za promet z odpadki, Ljubljana.
Izbriše ee Fajdiga Slavko, namestnik direktorja in vpiše 1 Žuljan Leopold, glavni računovodja, M eopodpisuje listine po 47. členu spl. zakona o drž. gosp. podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 4. oktobra 1949.
Št. 243398/2—1949	10.934
"*
2235.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. oktobra 1949,
Besedilo: Republiška kmetijska gospodarstva Slovenije, Ljubljana.
podjetje je prešlo z odločbo vlade LRS, 6t. S.zak 570 z dne 13 VIII. 1949 v likvidacijo
Besedilo odslej: Republiška kmetijska gospodarstva Slovenije, Ljubljana, v likvi-
daeiji.
Za podjetje podpisuje Munih Vida, likvidator.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 10. oktobra 1949.
Št. 243166/3—1949	10.938
•k
2236.
Sedež: Št. Jurij pri Celju.
Dan vpisa: 10. oktobra 1949.
Besedilo: Republiška, kmetijska gospodarstva Slovenije, Celje.
Podjetje je z odločbo vlade LRS, št. S-zak 570 z dne 13. VITI. 1949 prešlo v likvidacijo.
Besedilo odsiej: Republiška kmetijska ge -iodarstva Slovenije, Celje, v likvidaciji
Za podjetje podpisuje Ojstrež Majda, likvidator.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 10. oktobra 1949.
Št. 243183/3—1949	10.939
★
2237.
Sedež: Zidanj most,
Dan vpisa: 6. oktobra 1949.
Besedilo: Apnenice Zidani most. Podjetju je Ml priključen obrat Apnenica, Hrastnik, ki je bil izločen iz sestava drž. gosp. podjetja »Tovarna kemičnih iz. de1 kov«, Hrastnik.
izbriše se Kralje Bernard,, v. d!, direktorja in vpiše
Izbriše se Kralje Bernard, v. d. direk-suje samostojno, v obsegu zak. pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 6 oktobra 1949.
Št. 24339/1—1949	10.937
Izbrisi
2238.
Sedež: Mala Bukovica pri Ilirski Bistrici.
Dan izbrisa: 6. oktobra 1949.
Besedilo: Opekarna Ilirska Bistrica. Zaradi prehoda pod operativno upravno vodstvo izvršilnega odbora OLO Ilirska Bistricb.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 6. oktobra 1949.
Št. 243441-1949	10.941
★
2239.
Sedež: Ljubljana,
Dan izbrisa: 30. septembra 1949. Besedilo: Skladiščno podjetje Slovenija — Javna skladišča, Ljubljana, skrajšano: Javna skladišča, Ljubljana.
Zaradi prehoda v upravo oblastnega ljudskega odbora Ljubljanske oblasti. Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 30. septembra 1949.
Št. 2438/2—1949	10.940
Uvedba postopanja za razglasitev za mrtve
I R 584/49-5	10672
Jakin Ivan, sin pok, Jožefa in pok. Karoline rojene Bole, kmet v Snežatnem 82, je odšel novembra 1943 v NOV. Baje je še isti mesec padel v bojih z Nemoi v Benečiji. Od tedaj se pogreša.
Na predlog Jakin Jožefe, kmetice v Sne-žatnem 82, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
I R 583/49—5	10670
Kristančič Marija-Natalija rojena Fornazarič, roj, 4. XII. 1912 pri Sv. Mihaelu, hči pok. Antona in Marije poročene Fornazarič, gospodinja v Ozeljanu 107, je bila pri prenašanju zdravil partizanom 1. X. 1944 v Gorici od Nemcev ujeta. Novembra 1944 je bila odpeljana v Nemčijo in se od tedaj pogreša.
Na predlog Kristanič Franca, kmeta iz Sv. Mihaela 6, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvo.
I R 594/49-4	10666
Marc Miroslav, roj. 21. VII. 1914 na Planini pri Ajdovščini, sin Marc Rozalije, delavec v Budanjah 83, je odšel 11. III. 1941 v atalijansko vojsko. S 17, polkom je odšel 1. VII. 1942 na rusko bojišče, od koder se je zadnjič javil 11. XII. 1942. Od tedaj ee pogreša.
Na predlog žene Marc Dore rojene Kranjc, šivilje v Budanju 83, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
I R 582/49—4	10668
Podbršček Feliks, roj. 22. II. 1928 v Plavah, Paljevo. 9in Petra in Antonije rojene Kamenščak, kmet, je bil 29. XI 1944 kot miličnik od Nemcev ujet. Do U. XII. je bil v goriških zaporih, od' tedaj se pa pogreša.
I R 581/49—5	10669
Podbršček Karl. roj 4. VITI. 1917 v Dobrniču na Dolenjskem, sin Petra in Antonije rojene Kamenšeek, kmet v Desklah 152. je odšel 25 IX. 1943 v NOV. Od februarja 1944 se pogreša Na predlog PodbršW.a Alojza, inštruktorja pri Poslovni zvezi OZKZ v Šempe-
tru pri Gorici, se uvede postopanje za razglasitev za razglasitev za mrtva.
I R 593/49-3	10667
Rojc Alojz, roj. 10. II. 1911 v Selu, sin pok. Amalije rojene Jekše, mizar v Selu pri Črničah, je bil kot partizan januarja 1945 ujet. Odpeljan je bil v Nemčijo in se od tedaj pogreša.
Na predlog Pilota Jožefa, kmetovalca iz Sela 51, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
I R 595/49—3	10665
Sosolič Ludvik, .roj. 4. II. 1913 v Biljani, sin pok. Karla in pok. Marije, železni, čar, je odšel 1943 v prvo prekomorsko brigado NOV. Še isto leto je odšel v Dalmacijo in se od tedaj pogreša.
Na predlog žene Soeolič Marte rojene Simčič, gospodinje, Dobrovo 32. se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega
I R 580/49-4	10672
Btanfel Anion, roj. 10. VIL 1914 v Pod-sabotinu. sin pok. Štefana in Ivanke rojene Breščak, je odšel 9. V. 1942 v NOV. Bil je intendant Briško-beneškega odreda. Marca 1944 je bal v Števerjanu od Nemcev ujet in se od tedaj pogreša.
Na predlog Paljavca Alojza, kmeta $x Podsabotina 3, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
I R 587/49-4	10671
Zelinšček Franc, roj. 4. X. 1907, sin šte-fana in pok. Tereze rojene Ipavec, delavec v Anhovem 89, je bil 6. VI. 1944 od Italijanov aretiran. Odpeljan je bil v Dachau in ee od tedaj pogreša.
Na predlog Zelinšček Alojzije rojene Zavec, delavke v Anhovem 89. se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poziva, da to v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču "ali skrbniku Lahu Rudolfu, sod. uradniku v Goric;.
Jakin Ivan, Kristančič Marija-Natalija, Marc Miroslav, Podbršček Feliks im Karl, Rojc Alojz, SosoliČ Ludvik, -taniel Anton ter Zelinšček Franc se pozivajo, da se zglasijo pri sedišču ali dajo kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih
Okrajno sodišče v Gorici
dne 5. oktobra 1949.
*
I R 591/49-4	10.914
Bavdaž Stanislav, roj. 10. XI, 1923 V Lomu, sin Ivana in Pavline rojene Bavdaž, kmečki delavec v Mešnjaku 124, je bil 28. XI. 1944 aretiran ter odpeljan v taborišče Flossenburg v Nemčiji. Ob preselitvi v novo taborišče je obnemogel in je bil verjetno ob tej priliki ustreljen.
Na predlog Bavdaž Andreja, kmeta v Mešnjaku 124, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
I R 589/48—4	10.913
Knez Štefan, roj. 18 III 1900 v Biljah, sin Alfonza m Ane-rojene Madotto, kmet v Renčah 68, je bil 7. XI. 1944 ujet in 15-XI. 1944 odpeljan v Dachau Od tedaj se pogreša.
Na predlo? žene Knez Matije rojene Mozetič, gospodinje. Renče 68 ee uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki o pogrešanima kaj ve. se po-I živa, naj o tem v dveh mesecih od te )b-1 jave v Uradnem listu LRS poroča sodišču
ali skrbniku Lahu Rudolfu, uradniku okrajnega sodišča v Gorici.
Bavdaž Stanislav in Knez Stefan se pozivata, da se zglasita pri sodišču ali dasta kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o
sodišče v Gorici dne 13. oktobra 1949.
*
I R 176/49	10.639
Ruhitelj Alojz, roj. 17. VI. 1911 v Bač-kovi, sin Franca in. Jere, kmet v Zg. Ščavnici 114, je bil jeseni 1944 prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Zadnjic se je oglasil 9. III. 1945 iz Frankfurta. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Ruhitelj Marije, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogreša, nem v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbnici Ruhitelj Mariji, mali kmetici iz Zg. Ščavnice št. 114, p. Sv. Ana v Sl. goricah,
Ruhitelj Alojz se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče Odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni
dne 1. oktobra 1949,
*
R 397/49—6	10.437
Istenič Jakob, sin Jakoba, roj. 1. V. 1918 na Vrsniku 13, kmečki delavec, se od razpada Nemčije, ko se je kot domobranec umaknil v tujino, pogreša.
Na predlog matere Istenič Frančiške, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega, Pogrešani in vsakdo, ki o njem kaj v\se poziva, naj se zglasi ali kako drugače o tem v dveh mesecih po objavi tega oklica v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbnici Sova Jožefi, Idrija, Tito. - va 43.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. _	*
Okrajno sodišče v Idriji dne 1 oktobra 1949
*
I R 1048/49-2	^	10.435
Golja Silva rojena Smolej, gosp. pomočnica, roj. 10. VIII. 1918 na Koroški Beli, hči Ivana in Frančiške Smolej rojene Miklič, Jesenice, Obrtniška št. 14, je odšla 10. VIII. 1944 v NOV, bila par dni v Ra-dovni, nato v Gradnikovi brigadi okrog Idrije, Cerknega in Črnega vrha, od koder se je zadnjič oglasila pred božičem 1944. Od tedaj se pogreša Baje je padla v bojih prj Cerknem.
Na predlog očeta Smoleja Ivana, tov. upokojenca iž Sp. Gorij 111, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvo.
Komur je o pogrešanki kaj znano, naj to do 1. I. 1950 poroča sodišču ali skrbniku Rihterju Mirku, tusodnemu nameščencu na Jesenicah.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče na Jesenicah
dne 27. septembra 1949.
I R 1005/49-5	10.948
Murgelj Viktor, roj. 22. III. 1909 v Begunjah, sin. Jožefa j n Marije rojene Benedičič, tovarniški delavec na Javorniku, Stalingrajska c, 23. se od maja 1945 pogreša Po izjavi poverjeništva za notranja zadeve pri OIO Jesenice z dne 28. IX. 1.949, št. IV./1083/49, ni od teda[ nikakih podatkov o njegovem prebivališču.
predlogih
Okrajno
Na predlog žene Murgelj Terezije, delavke iz Vetrnega vrha 96, Radeče pri Zidanem mostu, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Komur je o pogrešanem kaj znano, naj
0	tem do 1. I. 1950 poroča sodišču ari skrbniku Rihterju Mirku, sod. nameščencu na Jesenicah.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče na Jesenicah dne 3. oktobra 1949.
★
1	R 1024/49—5	10.947
Kavčič Rozalija rojena Zupan 7. IX.
1895 v Ribčevem lazu, hči Jožefa in Marije rojene Johan, gospodinje v Ribčevem lazu 8, je bila 1944. internirana v nemškem taborišču Ravvensbruck, kjer je po navedbi priče Mazovec Štefke iz Domžal, Ljubljanska cesta 114, zaradi izčrpanosti okrog 20. II. 1945 umrla v revirju št. 2.
Na predlog moža Kavčiča Jožefa, delavca iz Ribčevega laza 48, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvo.
I R 1054/49—3	10.946
Ravnik Ludvik, roj. 9, VIII. 1906 na Jesenicah, sin Mihaela in Frančiške roje. ne Repinc, uslužbenec KI D na Jesenicah, Vrtna ul. 1, se od 28. XI. 1943 kot mobiliziranec NOV pogreša. Po uradnem potrdilu OIO Jesenice, poverjeništvo za no. tranje zadeve z dne 28. IX. 1949, št. IV. pov. 985/4-49. ni podatkov o njegovem prebivališču.
Na predlog žene Ravnik Marije, name-ščenke z Jesenic, Fužinska 2, se uvgde postopanje za razglas iev za mrtvega.
Komur je o pogrešanih kaj znano, naj do 15. I. 1950 javi sodišču ali skrbniku Rihterju Mirku, sod. nameščencu na Jesenicah.
Po preteku roka bo sedišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče na Jesenicah dna 10. oktobra 1949.
*
I R 93/49—2	.	10.438
Klun'Karol, roj. 18. VIL 1926 v Gorenji vasi pri Ribnici 34, sin kovača Karla in Angele rojene Lovšin, dijak, je odšel 9. IX 1943 v NOV. Bil je dodeljen rajonskemu komiteju Ribnica, nato oblastnemu komiteju na Štajerskem, od septembra 1944 je bil pri organiziranju odpora na Koroškem, kjer je baje oktobra 1944 padel. Od tedaj se pogreša.
Na predlog matere Angele Klun, gospodinje v Gorenji vasi št. 34 pri Ribnici, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem do 15 I 1950 poroča sodišču ali skrbniku Černivcu Josipu, sodnemu uradniku v Kočevju.
Karol Klun se poziva, naj se zglasi pri sodišču ali da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu
Okrajno sodišče v Kočevje
dne 22. septembra 1949.
I R 98/49—2	'	10.840
„ Krese Franc, roj. 6. VII. 1917 v Ko. čevju, sin Franceta in Alojzije rojene Troha, rudar v Kočevju, Satka vas 4, se od maja 1945 pogreša. Po potrdilu pov. za notr. zadeve pri OLO Kočevje ni nobenih podatkov o njegovem bivališču.
Na predlog žene Krese Slavke rojene Oblak, delavke v Klinji vasi 21, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in
se izdaja poziv, naj se o pogrešanem do
8.	II. 1850 poroča sodišču ali skrbniku Črnivcu Jožetu, sod. uradniku v Kočevju.
Krese Frane se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Kočevju dne 13. oktobra 1949.
*
II R 343/49—4	10.623
Frelih Lovro, roj. 8. VIII. 1918 v Zalem logu, sin Frelih Lucije, samski, krojač iz Zalega loga 12, se kot partizan od novembra 1943 pogreša.
Na predlog matere Frelih Lucije, gospodinje iz Kranja, Titov trg 21, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbniku Železniku Simonu, sod. uslužbencu v Kranju.
Frelih Lovro se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih
Okrajno sodišče v Kranju
dne 5. oktobra 1949.
*
II R 344/49—3	10.813
Leskovec Anton, roj. 7. VI. 1917 na Žiro vskem vrhu 69, sin Antona in Rozalije rojene Jurjevčič, oženjen, mizar v Naklem št. 55, je bil aprila 1943 mobiliziran v nemško vojsko. Odšel je na rusko bojišče in se od decembra 1943 pogreša.
Na predlog žene Le§kovee Silve, šivilje v Naklem 55, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbniku Železniku Simonu, sod. uradniku v Kranju.
Leskovec Anton ee poziva, naj se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Kranju dne 12. oktobra 1949.
II R 347/49—3	10.915
Kuhar Janez, roj. 30. X. 1903 v Sp. Dupljah, sin Ignacija in Marije rojene Lukane, gozdni delavec v Puterhofu 109, je septembra 1944 odšel k partizanom in se od 24. XII: 1944, ko je bil ujet od' Be-ga, pogreša.
Na predlog žene Kuhar Ivane, gospodinje v Puterhofu 9. se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki o pogrešanem kaj ve, se poziva, naj o vem v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbniku Železniku Simonu, sodnemu uslužbencu v Kranju.
Kuhar Janez, ee poziva, da se zglasi pri sodišču ali da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Kranju dne 15. oktobra 1949.
it
1 R 368/49—5	10.880
Chvatal Stanislav, roj. 11. XI. 1903 v Ljubljani, sin Franja in Frančiške rojene Šimenc, poročnik v ook.. Ljubljana. Janežičeva 11. je bil baje ubit. v taborišču Weimar-Biichenwa!d ob bombardiranju
9.	TL 1945.
Na predlog sestre Chvatal Fride, gimn. učiteljice v Ljubljani, Janežičeva 11, se
uvede postopanje »a razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o njem poroča sodišču ali skrbnici Ghvatal Fridi.
I R 363/49-3	10.879
Ciuha Engelbert, roj. 14. XI. 1922 v Ljubljani, sin Andreja in Ane rojene Sedej, fotograf v Ljubljani, Rožna dolina, C. V, št. 22, se kot partizan pogreša.
Na predlog Ciuha Ane, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta V, št. 22, ee uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se c pogrešanem poroča sodišču ali skrbniku Ferlilja Bogu, nameščencu v Ljubljani, Rožna dolina, Cesta II, št. 7 oziroma predlagateljici.
I R 361/49—4	10.882
Eppik Ivan, roj. 2. il. 1923, sin Tilena in Marije rojene Krakar, učenec avtomehanike v Ljubljani, Gerbičeva 26, RLO IV, se kot partizan pagroša.
Na predlog očeta Eppiha Tilena, višjega oštijega svetnika v pok., Ljubljana, G er. ičeva 26, se uvede postopanja za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se -o pogrešanem poroča sodišču ali skrbniku Prohinarju Janku, nameščencu, Ljubljana, Gerbičeva 2ft oziroma predla, gatelju.
I R 353/49-5	10.883
Kovačič Franc, roj- 27. XI. 1911 v Stari Fužini v Bohinju, sin Kovačič Frančiške, vodovodni instalater, Ljubljana, Loenikar-jeva 3, RLO JV. ee od maja 1945 pogreša
Na predlog žene Kovačič Marice rojene Demšar, gospodinje,_ Lcčnikarjeva 3, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem poroča sodišču ali skrbniku Kokalju Slavku, krojaču, Ljubljana, Obrtniška 4 oziroma predlagateljici.
I R 369/49-5	10.881
R:'iar Karol, roj. 20. X, 1911 v Ljubljani, Uti mat, sin Ivana in Ane rojene Knap, vdove Hribernik, kotlar v'Ljubija, ni, Ljubljanska 58> je baje kot borec Cankarjeve brigade padel 16. III. 1944 v Ja-vorovici v Gorjancih.
Na predlog Rihar Ane, gospodinje v Ljubljani, Ljubljanska 55, se uvede poste-panje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem poroča sodišču ali skrbniku Lahu Aleksandru, Ljubljana, Koroščeva 21 oziroma predlagateljici.
I R 387/49—5	10.884
šoba Anton, sin Antona in Ivane rojene Zdravje, roj. 29. I. 1924 v Iški vasi 14, stan. v Ljubljani, Dravlje, Sv. Roka 4, je bil kot partizan nazadnje v brigadi VDV v Ilirski Bistrici in se od aprila 1944 po. greša.
Na predlog šoba Roze, gospodinje v Ljubljani, Dravlje, Sv. Roka 4, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se c pogrešanem poroča sodišču ali skrbniku Mikuletiču Bernardu, Ljubljana, Devova ul. 5 oziroma predlagateljici.
Pogrešan; Ghvatal Stanislav, Ciuha Engelbert, Eppih Ivan, Kovačič Franc, Rihar Karol in Šoba Anton se pozivajo, naj ve s zglasijo pri sodišču ali dajo kak glas o sebi.
Po preteku dveh mesecev od te objave v Uradnem listu LRS bo sodišče odločilo v predlogih.
Okrajno sodišče za gi. mesto Ljubljana dne 11. oktobra 1949.
1 R 348/49—8	11.027
Aleš Ivan, rej. 24. VI. 1926 v Radvanju, sin Franca in Marije rojene Dimc, mehanični vajenec v Ljubljani, Rožna dolina, Cesta VH/8, je baje padel pomladi 1944, ob partizanskem napadu na postojanko v Ribnici,
Na predlog očeta Aleša Franca, ključavničarja drž. železnic, Maribor, Engelsova ul. 78, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem poroča sodišču ali skrbniku Tesarju Francu, upokojencu v Ljubljani, Rožna dolina, Cesta VII/3 oziroma pred. lagatelju.
I R 373/49-4	11.026
Schlamberger Radivoj, roj. 24. X, 1922 v Ljubljani, sin Ivana in Marije rojene Rozman, dijak v Ljubljani, Sr e diska 8, se kot partizan od avgusta 1942 pogreša.
Na predlog očeta Schlambergerja Ivana, železničarja v pokoju, Ljubljana, Središka ulica 8, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj še o pogrešanem poroča sodišču ali skrbniku Gorjanu Poldetu, Ljubljana, Sre-diška 11 oziroma predlagatelju.
I R 340/49-6	11.029
Štrekelj Marijan, roj. 28. III. 1920 v Ljubljani, Glince, sin Ivana in Terezije rojene Žgavec, brivski pomočnik v Ljubljani, Rožna dolina, Gesta X V/25, je baje začetek 1945 umrl v internaciji v taborišču Ordraf-Thiiringen.
Na predlog matere Štrekelj Terezije, gospodinje v Ljubljani, Rožna dolina Cesta XV/25, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem poroča sodišču ali skrbniku Prevcu Stanetu, mizarju, Ljubljana, Rožna dolina Cesta XV/11 oziroma predlagateljici.
I R 371/49-4	11.028
Štrukelj Mirko, roj. 15. VII. 1924 v Ljubljani, sin Alojza in Katarine rojene Strgar, krojač v Ljubljani, Št. Vid (v me-žnariji), se kot partizan v loškem odredu cd začetka 1945 pogreša.
Na predlog Štrukelj Katarine, gospodinje v Ljubljani, Viška cesta (pri »Soncu«), se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem poroča sodišču ali skrbniku Školljancu Martinu, Št. Vid 95, Ljubljana ali predlagateljici.
Aleš Ivan, Schlamberger Radivoj, E-stre-kelj Marijan in Štrukelj Mirko se pozivajo, naj se zglasijo pri sodišču ali dajo kako vest o sebi.
Po preteku dveh mesecev od objave tega oklica v Uradnem listu LRS bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče za gl. mesto Ljubljana dne 18. oktobra 1949.
*
I R 194/49-2	10.996
Majcen Ciril, roj. 2. VII. 1916 v Bodi. slavcih, sin Franca ih Alojzije rojene Karba, mesarski pomočnik v Bodislavcih št. 10, je bil 1944 prisilno mobiliziran v nemško vojsko in je baje padel 24. II. 1945 na vzhodnem bojišču.
Na predlog nedl, sina Plohla Mirka, zastopanega po materi Plohl Antoniji, delavki v Moravcih št. 133, kot zakoniti za-stopnici, oe uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem do 31. XII. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Žuniču Ignacu, sodnemu uslužbencu v Ljutomeru.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Ljutomeru dne 17. oktobra 1949, it
I R 382/49	10.811
Miuc Franc, roj. 1. IV. 1921 pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, samski, delavec, jfe bil 1. IV. 1943 mobiliz : aii v nemško vojsko. Zadnjič je pisal iz bojišča pri Vitebsku
30.	VI. 1944. Od tedaj se pogreša.
Na predlog matere Pavlič Ivane rojene Miuc, delavke iz Zg. Kaple 6, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem v treh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbniku Kašmanu Mihaelu iz Zg. Kaple 6.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče Maribor okolica dne 10, oktobra 1949. ir
I R 388/49	11.030
Pezdirc Silvester, roj. 29. XII, 1927 v Hotinji vasi, sin Nikolaja in Marije rojene Tominc, delavec v Hotinji vasi 121, je 1943 odšel k partizanom, kjer je po izjavi prič Mladena Obrenoviča in Zdravka Novakoviča padel oktobra istega leta.
Na predlog očeta Pezdirca Nikolaja, malega posestnika v Hotinji vasi 121, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki mu je o usodi pogrešanega kaj znano, se poziva, da o tem v treh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbniku Razboršku Juriju v Hotinji vasi 54.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče Maribor okolica dne 18. oktobra 1949, it
I R 152/49-3	10.674
Obreza Ivan, roj. 28. II. 1901 v Gor. Ležeči, sin pok. Ivana in pok. Jožefe rojene Magajna, poročen, mlinar, je odšel 1. I. 1944 k istrskemu odredu NOV. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Obreza Frančiške rojene Biščak, Gor. Ležeče 30, se uvede postopanje za, razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem v treti mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Pcstoini dne 3. oktobra 1949 ir
I R 54/49	10.949
Bezjak Ivan, roj. 22. VI. 1921 v Mihovcih, sin Bezjak Marije, železniški delavec, je bil 1943. prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Bil je cd Angležev ujet in se je oktobra 1944 vrnil v domovino. Odšel je v NOV na Dolenjsko, kjer je 18.
IV.	1945 padel v Podturnu pri Dol. Toplicah.
Na predlog Bezjak Marije iz Mihovcev št. 3, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbniku Herguli Ivanu, posestniku v Mihovcih, p Vel. Nedelja.
VII R 44/49	10.950
Strafcla Alojz. re; 21 VII. 1923 v Šturmovcih, ein r.e-vv' Alojza in Elizabete. je bi! 1943 'risilno mobiliziran v nemško vojsko. Bil je na gališkem bojišču.
od koder ee ni več javil. Z dopisnico z dne 6. IX. 1948 iz Berlina je potrjeno, da je 31. X. 1944 padel v Bunhocu.
Na predlog Strafela Alojza, posestnika v Sp. Šturmovcih 76, ee uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in ee izdaja poziv, da ee o pogrešanem v treh mesecih po objavi y Uradnem listu LRS poroča sodišču ali skrbniku Štrafeli Alojzu.
Po preteku rokov bo sodišče odledilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Ptuju dne 13. oktobra 1949.
*
R 198/49-3	10.995
Preglav Oton, roj. 23. V. 1926 v Št. Vidu pri Vuzenici, sin Franca in Marije rojene Areh, kovaški vajenec v Brestrnici, KLO Kamnica, je bil septembra 1944' pozvan v nemško vojsko; Dne 28. IX. 1944 je odšel v Tomšičevo brigado NOV, kjer je služil v 1. četi I. bataljona. Padel je v boju z Nemci pri Novi Štifti 22. X. 1944. Od tedaj se pogreša.
Na predlog matere Preglav Marije, gospodinje v Vuzenici št. 126, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
R 197/49	'	10.994
Trunk Franc, roj. 5. IX. 1895 v Vuzenici, sin Janeza in Marije rojene Križan, žagar pri Sv. Primožu na Pohorju št. 47, je bil junija 1943 prisilno mobiliziran v nemško vojsko,. Dne 6. XI. 1944 je bil ob bombardiranju V/eldorfa v Nemčiji ubit in tam pokopan. Od tedaj se pogreša.
Na predlog žene Trunk Marije, gospo, dinje v Vuzenici št. 64, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega.
Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poziva, da o tem v treh mesecih po tej javi v Uradnem listu LRS poro. ča sodišču ali skrbniku Čegovniku Filipu, sodnemu nameščencu v Slovenjem Gradcu.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu dne 17. oktobra 1949.
*
R 380/49—2	10.758
Zivolovšek Anton, roj. 14. I. 1922, v Novi Štifti, kmečki sin Jakoba in Angele rojene Veršnjk, samski, je 17. I. 1944 odšel v Š'androvo brigado NOV. Baje je 29. XII; 1914 padel v šma rinem pri Kam. niku.
Na predlog svaka Stemška -Franca, pos. sina iz Nova Štifte" 80", se tivede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem do 30. XII. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Perovcu Francu, sod. uradniku v Šoštanju.
Zavolovšek Anton se poziva, naj se zglasi pri sodišču ali da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Šoštanju dne 11. oktobra 1949.
*
R 381/49-2	10.812
Kortnik Karl, roj. 8. IX. 1920 v Podgorju, sin Marka in Terezije rojene Pir. tošek. samski, železničar, je odšel septembra 1944 v NOV. Bil je pri komandi mesta Gornji grad in ie baje 31. I. 1945 padel v Ravnah pod Sv. Goro.
Na predlog brata Kertnika Antena, mizarja iz Podgorja 12, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, naj se o pogrešanem do 31. I. 1950 noroča sodišču ali skrbniku Perovcu Francu, sod. uradniku v Šoštanju.
Kortnik Karl se poziva, da ee zglasi pri sodišču ali da kako -vest o sebi.
Ppi, preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Šoštanju dne 14. oktobra 1949.
■ir
R 379/49—3	10.945
First Rudolf, roj. 16. III. 1921 r Rade-gundi, sin Franca in Marije rojene Kumar, samski, kmečki tun, je bil 1943 mo. biliziran v nemško vojsko. Baje je 13. VII. 1943 padel v bližini Orla v SSSR.
First Franc, roj. 28. XI. 1919 v Rade-gundi, samski, kmečki sin, je bil 2. IV. 1943 mobiliziran v nemško vojsko. Baje je 29. XI. 1943 padel pri Beložicu,
Na predlog očeta Firsta Franca, kmeta iz Radegunde 59 pri Mozirju,. se uvede postopanje za razglasitev za mrtva in se izdaja poziv, naj ee o pogrešanem do 30. XII. 1949 poroča sodišču ali skrbniku Perovcu Francu, sod. uradniku v Šoštanju.
First Rudolf in Franc se pozivata, naj se zglasita pri sedišču ali dasta kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Šoštanju dne 17. oktobra 1949.
*
R 869/49	10.441
Mihelič Anton, roj. 14. XI. 1866 v Pluž-ni pri Bovcu, tam bivajoč na št. 26, sin Ivana in E liže rojene Mihelič, zidar, je odšel oktobra 1913 v ZDA, kjer je bil zaposlen pri raznih delih. Zadnjič je. pisal 1916 hčeri Tratnik Rozini v Argentino, da je že 13 mesecev brez posla, ker je bolan. Od takrat se pogreša.
R 870/49	10.442
Žagar Andrej, roj. 30. III. 1891 na-Žagi, tam stanujoč na št. 92, sin Antena'in Marije rojene Žagar, mizar, je bil kot tere-nec aretiran 24. V. 1944 in odpeljan v Dachau, od koder je zadnjič: pisal februarja ali marca 1945. Od fakrafse pogreša.
R 871/49	10.443
Rakar Terezija Štefanija, rojena 16. XII. 1919 v B regin ju, bivajoča v Zabnici pri Trbižu, hči Antona in Marije rojene Tonkli, služkinja, je morala po kapitulaciji Italije; delati v popravijalnici avtomobilov blizu Trbiža, Ob razpadu Nemčije so jo Nemci Odpeljali e seboj. Od takrat se pogreša.
R 873/49	10.444
Žagar Alojz, roj. 17. VI. 1905 na žagi, tam stanujoč na št. 160, sin Franca in Jožefe rojefiliD Žagar, je odšel 11. IX. 1943 v brigado Simona Gregorčiča in je baje padel v bojih na Otlici 27. IV. 1945 kot starejši vodnik. Od takrat se pogreša.
R 878/49	10.445
Terlikar Jožef, roj. 20. IX. 1910 v Log-jeh, tam stanujoč na št, 71, e in Jakoba in Marije rojene Hrast, je bil februarja 1940 mobiliziran v italijansko vojsko. Bil je na Kreti, od koder je zadnjič pisal 9. III. 1943. Od takrat se pogreša.
R 879/49	10.446
Pregelj Viktor, roj. 8. XII. 1920 v Kanalskem Lomu, tam stanujoč na št. 28, sin Valentina in Alojzije rojene Murovec, kmet, je odšel 15. II, 1943 v Gradnikovo brigado NOV in je baje 1. IV. 1945 padel pri Sv. Križu nad Jesenicami. Od takrat se pogreša.
R 880/49	10.447
Rutar Roman, roj. 8. VIL 1896 v Tolminu, stanujoč v Bregu 6, sin Andreja in Marjane rejene Krajnik, sodni .sluga, je odšel 16. X. 1943 v bližnjo vas Zatolmin po jabolka. Od takrat se pogreša.
R 889/49	10.448
Manfreda Viktor, roj. 24. III. 1926v Humu pri Pcdmelcu, tam stanujoč na št. 70, sin Jožefa in Berte rojene Brandstetter, delavec, je odšel v NOV februarja 1943. Septembra 1943 je bil ujet in odpeljan v Trst. Od takrat se pogreša.
R 890/49	10.449
Drole Peter, roj. 1. IV. 1895 v Podbrdu, tam tanujoč na št. 19, sin Jožefa in Lucije rojene Pangerc, čevljar, je bil zaradi svojega sodelovanja z NOV aretiran 6. X. 1944 in odpeljan neznano kam v Nemčijo. Od takrat se pogreša.
Na predlog bližnjih sorodnikov se je uvedlo postopanje, da ee pogrešani razglasijo za mrtve.
Mihelič Anton, Žagar Andrej, Rakar Terezija, Žagar Alojzij, Terlikar Jožef, Pregelj Viktor. Rutar Roman, Manfreda Viktor, Drole Peter in vsakdo, ki bi mu bilo o. usodi pogrešanih kaj znano, se po* živa j o, da se zglasijo v roku 3 mesecev po objavi tega oklica v Uradnem listu LRS podpisanemu sodišču ali pesta vi j enemu skrbniku Lipuščku Ludviku, uslužbencu okrajnega sodišča v Tolminu, ali da dajo na kak drug način glas o sebi.
Po preteku reka bo sodišče odločilo o predlogih.
Okrajno sodišče v Tolminu dne 23. septembra 1949.
Oglasi sodišč
Amortizacije
IV R 1873/49-4	10910
Na predlog Leskovška Franca in Lucije, posestnika v Kozjem 33, ee uvede postopanje za amoftizacijo njunih vrednotnic in se njihov imetnik poziva, naj v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS uveljavi svoje pravice, sicer se bodo izrekle za neveljavne.
Oznamenilo vrednotnic: hranilne knjižice Hranilnice in posojilnice v Št. Jurju pri Celju št. 3482 na ime Leskovšek Franc s stanjem 114.10 din. številka 994 na ime Leskovšek Lucija e stanjem 1.885.60 din in št. 4810 na ime Mastnak Lucija s stanjem 585 din.
Okrajno sodišče v Celju dne 12. oktobra 1949
*
I R 521/49-4	10.885
Na prošnjo Klopčič Marije, Ljubljana, Strcssmayerjeva 4, ee uvede postopanje za amortizacijo vrednostnega papirja, ki ga je prosilec baje izgubil in se njegov imetnik poziva, naj v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS uveljavi e'-o. je pravice, sicer se bo po preteku roka izreklo, da je vrednostni papir izgubil svojo pravno veljavnost.
Oznamenilo vrednostnega papirja: življenjska zavarovalna polica številka 55.874, izdana od zavarovalne dn-'be 'Croatia« v Zagrebu, zaverovana '' ‘a 20.000 din, začetek zavn ja 1.	'[.
1929, ' konec 1. XII, 1910, zavarov.-.ec
Kiupuie'Ljudevit, koristnik donosilac polica.
Okrajno sodišče za gl. mesto Ljubljana dne 11. oktobra 1949.
X
1 R 522/49-3	10.886
Na prošnjo Novaka Franja, nameščenca v Ljubljani, Slomškova 9, se uvede po-stopanje za amortizacijo vrednotnice, ki jo je prosilec baje izgubil in se njen imetnik poziva, naj v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS uveljavi svoje pravice, sicer se bo po preteku roka izreklo, da je vrednotnica izgubila svojo pravno veljavnost.
uznamenilo vrednotnice: hranilna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice št. 43.620 na ime Lenarti Franc, last Novaka Franca, z gesiom »Zvezda« in saldom 2104 din.
Okrajno sodišče za gl. mesto Ljubljana dne 11. oktobra i.949.
*
I R 966/49—3	10942
Na predlog Anderluh Elizabete, zasebnice in prevžitkarice v Stranjah 22, KLO Šmarje pri Jelšah, ki jo zastopa Gramer Amand, zasebnik v Šmarju pri Jelšah, se uvede postopanje za razveljavitev vložne knjižice Hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah št. 6046 na ime Anderluh Elizabeta, z vlogo 3457 din po stanju 30. IV. 1947.
Pozivajo se - vsi, ki bi imeli kakršne koli podatke o tej Metini, naj jih do 15. L 1950 priglasijo sodišču, predložijo knjižico ali pa podajo ugovore zoper predlog za razveljavitev, ker se bo po tem roku vložna knjižica razveljavila.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici dne 14. oktobra 1949.
X
I R 965/49-3 '	10944
Na predlog Pezdevšek Štefanije rojene Hlupič, posestnice na Vinskem vrhu 23, KLO Šmarje pri Jelšah, zastopane po Gra-nerjiu Amandu, posestniku v Šmarju pri Jelšah, se uvede postopanje za razveljavitev vložne knjižice HraiiFmice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah, št. 4813 z vlogo 492 din po stanju dne 30. IV. 1947, na ime Pezdevšek Janez.
Pozivajo se vsi, ki bj imeli kakršne koli podatke o tej knjižici, da jih najpozneje do 15. I. 1950 priglasijo sodišču, predložijo ali pa podajo ugovore zoper predložijo- knjižicr ali pa podajo ugovore zoper predlagano razveljavitev, ker se bo po preteku raka izvedla amortizacija vložne knjižice.
Okrajno sodišče v glav, Bistrici dne 14. oktobra 1949.
X
'I R 967/49—3	10.943
Na predlog Stupice Stanka star., posestnika v Šmarju pri Jelšah, se uvede postopanje za razveljavitev vrednostnih listin. in sicer:
vložne knjižice Hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah št. 71 z vlogo 57 din in P 6762 z vlogo 1554 din po stanju dne 30 : V. 1947, na ime Stupica Stanko ml., Sm.-rie pri Jelšah,
vložna knjižica Hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah it. 18 z vlogo 110 dinnrirv po stanju dne 30. IV. 1947, na ime '-Minica Anton, zasebnik v Šmarju pri Jelšah.
Pozivajo se vsi. ki hi imeli kakršne koli podatke o teh listinah, naj jih priglasijo do 15. !, 1950 sodišču, predložijo knjižice, ali pa podajo ugovore zoper predlog za
razveljavitev, ker se bo po teni roku izrekla amortizacija teh knjižic.
Okrajno sodišče v giov. Bistrici dne 14. oktobra 1949.
X
G 722/49—2	11.098
Oklic o skrbniku in razpravi
Mlakar Pavla, prikrojevalka v Studencih, Jocova ul. 34, je vložila proti Mlakarju Srečku, mehaniku ravnotam, tožbo- za razvezo zakona.
Razprava bo 18. novembra 1949 ob 7.30 uri pri iem sodišču v sobi št. 84.
Ker je bivališče toženca neznano, se mu postavi za skrbnika dr. Ivan Vinterhalter, odvetnik v Mariboru, ki ga bo zastopal na njegove stroške in nevarnost, dokler se sam ne 'lasi ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče Maribor mesto dne 20. oktobra 1949.
¥
Pozivi upnikom
Zp 370/47—67	11.134
Okrajno sodišče v Kranju uvaja na osnovi 8. člena uredbe o likvidaciji razmerij, nastalih z zaplembo premoženja z dne 15. III. 1949 (Uradni list FLRJ, številka 23-96/49) likvidacijski postopek v zaplemebni stvari z-oper Sirca Franca, bivšega direktorja plana glavne direkcije za tekstilno industrijo v Ljubljani.
Vse upnike Sirca Franca pozivamo, naj po 9. in 10. členu cit. uredbe v 60 dneh po objavi v Uradnem listu LRS, prigla. sij,o sodišču svoje terjatve, ker ee jih sicer pozneje ne bo upoštevalo.
Zaplenjeno premoženje obstoja iz vi. št. 454 k. o. Kranj in vi. št. 717 k. o. Stražišče, raznih strojev, orodja in drugih premičnin.
Okrajno sodišče v Kranju dne 18. oktobra 1949.
X
Zp 211/46-20	11.135
Okrajno sodišče v K-ra-nju uvaja na osnovi 8. člena uredbe o likvidaciji razmerij, nastalih z za-olembo premoženja z dne 15. III. 1949 (Uradni list FLRJ, številka 23-96/49) likvidacijski postopek v zaplembi stvari proti Thalerju Radu, bivšemu trgovcu in tovarnarju iz Šk. Loke in Brumnu Francu, bivšemu tovarnarju iz Šk. Loke,
Vse upnike Thalerja Rada in Brumna Franca pozivamo, naj po 9. in 10. členu cit. uredbe v 60 dneh po objavi v Uradnem listu LRS priglasijo sodišču svoje terjatve, ker se jih sicer pozneje ne bo upoštevalo.
Zaplenjeno- premoženje obstoja iz vi. št. 733 k. o. Šk. Loka (tovarna Brumen & Thaler) in vi. št. 553 k. o. Šk. Loka (tovarna prešitih odej Thaler Rado z gospodarskimi poslopji, stavbiščem), raznih strojev, o-rodja in drugih premičnin.
Okrajno sodišče v Kranju dne 18. oktobra 1949.
X
Zp 70/46	10.997
Na podlagi uredbe o likvidaciji razmerij, nastalih z zaplembo premoženja, z dne 15.
III.	1649 (Uradni lis-t FLRJ, št. 23/49) se uvede likvidacijski postopek o spodaj oz. načenem zaplenjenem premoženju tehle oseb:
1. Hantnerja Ferdinanda, bivšega vele-pcseeinika v Murski Soboti, sedaj neznanega bivališča, nepremičnino v cenilni vrednosti 10,368.324 din im premiiMee v
cenilni	vrednosti	2,643.148 din	(Zp.
70/46);
2.	Benka Josipa st., bivšega industrialca
v Murski Soboti, nepremičnine v cenilni vrednosti 5,145.286 din in premičnine v cenilni vrednosti	2,832.516 din	(Zp.
71/46);
3.	Berdena Karla, bivšega trgovca v Murski Soboti, Lendavska cesta 41, trgovsko blago in trgovski inventar v cenilni vrednosti 43.599 din (ZP 23/47).
Da se izognejo izgubi svojih pravic na sproti zaplenjenemu premoženju, naj v 60 dneh po objavi tega oglasa priglasijo sodišču svoje terjatve:
a)	upniki, ki niso priglasili terjatev v 15 dneh, kakor to določa 5. člen zakona o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe, kakor tudi tisti, ki niso vložili tožbe po 5. in 21. členu omenjenega zakona, če jim enoletni rek do dneva vlož -tve priglasitve še ni poteke!. Vložitev priglasitve oprosti upnika, da bi moral vložit; posebno tožbo zaradi uveljavitve priglašene terjatve, oziroma izločitve-nega zahtevka;
b)	upniki, katerih terjatev je na podlagi tožbe, vložene po 5. členu zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe, ugotovljena s sodbo sodišča.
Upniki pod a) morajo priglasitvi priložiti dokaz, da enoletni rok še ni potekel, upniki ped b) pa overjeni prepis eodbe.
Upniki, ki so že prej priglasili terjatve po 5. členu zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe, lahko v 60 dneh po objavi tega oglasa sporočijo z vlogo pristojnemu sodišču, da so že priglasili svoje terjatve.
Prepozno predložene priglasitve bo sodišče zavrnilo.
Okrajno sodišče v Murski Soboti dne 15. oktobra 1649.
Razni oglasi
Št. 6/1949	'9014—3—3
Poziv upnikom
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Kranju je na podlagi sklepa skupščine dne 16. VIII. 1949 prenehala s poslovanjem in prešla v likvidacijo.
Pozivajo se vs-i upniki, naj v enem mesecu od tega poziva priglasijo svoje morebitne terjatve do zadruge.
Likvidatorji
X
10903
Objava
Odbor OF v Veliki Štangi, p. Prežganje, preklicujem izgubljeni žig z besedilom: OF odbor Velika Štarga.
Odbor OF Velika Štanga
Izgubljene istine
preklicujejo
Babič Mimi, Ljubljana B-ohoričpva 28,
nakaznico za mleko.	11.043
Babnik Anton, Razdrto 7. d. Šmarje— Sap, knjižico za kolo znamke »Girilo-k, št 208323, izdano- cd NM Gro-supH
11.116
Basaj Sonja, Ljubljana, Vodnikova 25, univerzitetno izkaznico, izdano od univerze v Ljubljani.	',0.9Q4
Battelino Rozi, Ljubljana, Aljaževa 35, planinsko izkaznico, izkaznico OF in potrdilo c preklicu osebne izkaznice. 11.107 Laumgartner Anten, Gustanj, osebno izkaznico, izdano od KLO Posavec, mladinsko izkaznico in izkaznico OF. 10.746 Benčina Anton, Travnik št. 102, Loški potok, delavsko knjižico št. 1498282.
9903
Borovšek Ivan, Stare Slemene št. 8, p. Slov. Konjice, knjižico za kolo št. 2988 in pet nakaznic za popravilo čevljev.
10.460
Boškonž Peter, Ljubljana, Kolodvorska št. 22, indeks, izdan od' univerze v Ljubu ijani.	10.906
Bovha Marjan, Store pri Celju, indeks, izdan od univerze v Ljubljani. 11.113 Bračič Alojzij, Vinaraka-eadjarska šola Svetina pri Mariboru, maturitetno spričevalo sred. kmetijske šole v Križevcih, Hrvatska iz I. 1947.	10.775
Bregar Franc, Celje, Stanetova 1, živil, sko nakaznico R'D-1, Nav na ime Bregar Ruža in OM1 na ime Bregar Sonja- 10.789 Bregar Ignac, Ljubljana, Parmova 1, iz-kazni00 za kolo in osebno izkaznico, izdani od NM 9, Bežigrad ter sindikalno iz-kamrico, izdano od Lesne industrije, Ljub-Ijana.	' 10.901
Bučar Slavko, Ljubljana, Vrhovčava 13, Oficirsko knjižico serije PU.-0OO-1.S št. 547, izdano od vojaškega okrožja Ljub-Rana.	1U2S
Budja Mirko, Kokolanjščak št. 4, KLO Galusak, Radgona, osebno izkaznico, potrdilo o predani svinji teže 87 kg na ime Budja Cecilija, in za 3000 prodajnih kart
10.453
C»futa Marija. Soviče 23, p. Sv. Vid pri Ptuju, knjižico za kolo znamke : Expresr, št. okvira 605956, evid. št. 10510, io.316 •»Ograd« Ljubljana, prometno knjižico za poltovorn avtomobil znamke »Chevrolet c S-4135.	11.039
Cerar Milena, Ljubljana. Gosposka’ 10, osebno izkaznico, izdano od NM Zagorje.
10.911
Cimerman Rado, Ljubljana, Sv. Petra št. 83, šofersko izkaznico- knjižico za kolo 01251, S-30377.	’ n.118
Cigon Filip, Žiberci št. 64, p. Apače pri G. Radgoni, izkaznico za kolo št. 154015. evid tablico S-22-592.	10.395
Černe Vlado, Gradišče, Nova Gorica, Slov. Primorje, prometno knjižico številka 13794, izdano od NM Nova Gorica.
10.902
Čulk Anion, Maribor, Vinarska ulica, izkaznico LMS, izdano 1946 v Celju.
10.771
Demšar Janez. Slomškova ulica 5, Aj. davščina, vojaško in uelužbensko knjižico, vozniško'knjižico 3. razreda, začasno oeeb-no izkaznico sa kok in ribolovno izkaz-niCR	10.381
Didič Franc, Ježica, Stoženska 35, osebno izkaznico in izkaznico OF. 11.010 Dobravec Nudistova, Ljubljana, Janševa st, 1. osebno izkaznico, izdano 15. VI. 1945 od NM Ljubljana	11.047
Dolenc Jožica, Polje 97. vojaško -/Laznico =t. 95, izdano od' vojaške pošte številka 60851/1.	1	10,907
Brnešn-ik Jernej, Podsmreka 12, dve Fodi jn karti po 500 din, serije r šfu yilka 13973940. in fr prodajni karti' n 1000 din, št. 69248789.	10.874
Erjavec Alojzij, Ljubljana, Karlovška 24, nabavno knjižico za kurivo.	10.787
Feigel Sava, Ljubljana, Kongresni trg št. 6, študenteko izkaznico.	11.044
Flere Ljudmila, Videm 7, p. Dol, knjižico za kolo, osebno izkaznico in zadružno knjižico VTP na ime Flere Zofija
10.974
Gagel Oton, nameščenec podjetja »Slovenija avto<, Ljubljana, Lončarska steza št. 5, ukradeno osebno izkaznico, izdano od NM Ljubljana, izkaznico OF, sindikalno knjižico, fizkulturno Izkaznico Keglaške-ga saveza FNRJ, vozniško izkaznico, izkaznico o prostovoljnem delu, Teren XIX, Center, potrošniško nakaznico R-2, nakaznico za popravilo čevljev in izkaznico za kolo, evid. tablica S-2449.	10.875
Germek Žarko, Ljubljana, Kolodvorska št. 34, univerzitetno izkaznico, izdano 1947/48..	11.008
Golob Jožefa, Maribor, Kopališka ulica, prometno knjižico za kolo znamke »Schuerhcff-CompaoU, št, 253810, evid. št. S-16/2602.	10.773
Gornik Janez, Ločna pri Novem mestu, izgubljeno sindikalno knjižico št. 2961471.
11.127
Grošelj Frančiška, Ljubljana, Linhartova 11, osebno izkaznico.	11.002
Grum Anton. Ig, Ljubljana, maturitetno spričevalo tretje gimnazije.	11.092
Hace Franc, Kamnik, nabavno knjižico in tovarniško izkaznico Litostroja. 11.040
Hafnar Avgust, Podboršt 29, prometno knjižico za kolo znamke »Nordland«, tov. št. 739, S-714S. izdano od NM Komenda.
11.109
Haložar Jože, rojen 24. III, 1930 v Artičah, Krško, mehanični pomočnik, ukradeno delavsko knjižico.	10.630
Hrastnik Frančiška, Ljubljana, Grabto-vičeva 6, osebno izkaznico št, 051350.
11.046
Hribar Anton, Borovnica 30, vojaško knjižico št. 641.	'	11.121
Hribar Vera, Ljubljana, Gregorčičeva 5, udarniško izkaznico,	11.124
Ivanjšie Slavko, Maribor, Partizanska ulica, prometno knjižico za kolo znamke »Steyer« št. 1097828, evid. Št. S-21/1376.
10.774
Jakoiič Štefan, Braunšvajg št. 1, p. Rače, knjižico k učni pogodbi MTT, št, 607/47.
10.269
Jamšek Miroslav, šofer, Loke 165, Trbovlje, šofersko knjižico III. razreda, reg. št; 7005, izdano od NM Ljubljana. 10.533 Javorič Avgust, Nova vas 9, Šmarje pri Jelšah, svojo _ prometno knjižico za kolo, vojaško knjižico, osebno izkaznico in prometno knjižico za kolo na ime Javorič Ana.	10.745
Javornik Tinka, Ljubljana, sindikalno knjižico, izdano od Zveze delavcev in nameščencev brivcev in frizerjev, Ljubljana.
11.009
Jelene Leo. Ljubljana, Rimska 20. knjižico za kurivo K-3.	11.042
Jevnikar Franc. Ljubljana, Vodmateki tre 6. spričevalo (duplikat) IH. razr. meščanske šole na Prulah, izdano leta 1943.
11.041
Jurak Franjo, roj, 2. I. 1927 v Srebrniku, Krško, sedaj v Celju, Smarjeta št 4, oorončn'ško 'pričevalo v stroino-ključavni-čarski stroki.	10.527
Kalan Valentin, Leše 55, Kranj, evid. št. motornega kolesa S-01408.	10.627
Kamin Vinko, Ljubljana, Metelkova 15, tovarniško izkaznico Litostroja št. 1567, izdano od Litostroja, Ljubljana. 10.909
Kumelj Ljubosiava, Ptuj, Vičava 30, diplomo srednji tehnične šole, strojni oddelek, izdano 1. 1936.	"	11.088
Koncut Jožko, Ljubljana, Nunska 21, osebno izkaznico.	11.005
Kotnik Jernej, Dol. Frankolovo 9, Celje, prometno knjižico za kolo in oblačilno nakaznico s 47 točkami.	10.748
Kragl Slavko, rojen 15. VII. 1920, Maribor, Gorkega ul. 2, osebno izkaznico, izkaznico o zaposlitvi, knjižico za kolo znamke »Neger-ž, št. okvira 1001285, št. tablice S-16-10397.	9361
Kralj Jožef, posestnik, Zagajski vrh ‘28, p. Radgona, izkaznico za kolo, izdano od NM Radgona s spoznavno št. S-1291 dne
I.	IV. 1949.	10.528
Kramar Franc, Ljubljana, Beethovnova
št. 6, nabavno knjižico za kurivo. 10.873 Kregar Elizabeta, Ljubljana, Zaloška št. 207, knjižico za kolo znamke »Torpedo«, št. okvira 010244, S-5253.	11.038
Kropivnik Franc, Hrušica št. 70, p. Jesenice, knjižico za kolo znamke »Elektras , tov. št. 1139303, evid. št. S-5-4909. 10.563
| Kuci Anton, Gradis, Ljubljana, osebno j izkaznico, izdano od NM Polje. 10.905 Kuhar Franc, Bakovci št. 168, Murska Sobota, knjižico za kolo znamke »Sterija«, št. okvira 709168.	10.-468
Kuster Elizabeta, Maribor, Stolna ulica 1, ukradeno delavsko knjižico številka 1608354, št. delovodnika 11168.	10.570
Lazič Danilo, Ljubljana, Kersnikova 8, študentsko izkaznico, izdano od medicinske fakultete v Ljubljani.	11.006
Lengar Zvonko, Ljubljana, Trnovski pristan 16/b, osebno izkaznico št. 08S011, izdano od NM v Ljubljani.	10.977
Lipičnik Terezija. Čret 32, Celje, osebno izkaznico.	10.790
Maček Mirko, Celje. Koeenova 2. potrdilo št. 335 za 4000 din, izdano od Invalidskega podjetja »Starinama«, Celje.
10,753
Mahen Ivan, Trnovlje 49. Celje, tablico motorja 6-02949	10.751
Majcen Jože, Štore 84, Celje, svojo nabavno knjižico, oblačilno karto s 140 točkami, kupon za popravilo čevljev in nabavno knjižico na ime Majcen Franci':;;.
10.747
Majko Jožef, Bočna št. 71, p. Gornji grad, prometno knjižico za kolo, št. 6-18226, šf. tablice 1653.	10.274
Mavec Fani, Kamnik, Mesto 22, knjižico za kolo.	11.083
Mohar Leopold, Ljubljana. Brejčeva 8, osebno izkaznico, izdano od NM Ljubljana, sindikalno izkaznico, izdano od Megrada, Ljubljana, izkaznico ZB, izdano od rajona
II,	Ljubljana in izkaznico OF izdano od
II. rajona, Ljubljana.	10.910
Novak Stanko. Ljubljana, Tavčarjeva 10, knjižico za kurivo K-3, izdano od ML0, Center, Ljubljana.	11.048
Oblak Leopold. Zagrad 93. Celje, prometno knjižico za kolo št. 898426. 8-12-787, vojaško 'kn.i'Mco, izdano od vojnega odseka Gel'- n’i’to in osebno izkaznic1' izdano od KLO Breg.	10.788
Omahen Ivanka, Ljubljana, Stari trg, Izkaznico OF, živilsko karto G in dve živilski nakaznici na ime dr. Že-kar Franc in Žekai Marija.	10.878
Omejc Ivanka, Žlebe 43, Medvede, knjižico za kolo št. 64923, izdano v Ljubljani 1. 1948, evid. tablica št.	1443.	11,115
Ovsenek Brun% roj.	10.	X. 1923, stanu-
joč v Kranju, Tavčarjeva ul. 3, sindikalno izkaznico št. 266575.	10.561
Rogelj J ti si p, Kamnik So, svojo živilsko karto Minot-a in oblačilno karto na ime Rogelj Janez, živilsko karto Minot-a, ob-laSilno karto in železniško režijsko karto na ime Rogelj Antonija ter živilski karti Minot-a na ime Nagode Matija in Vencelj Rudolf.	11.119
Rstar Ivan, Podsmreka št. 7, p. Dobrava, spričevalo HI. a razi. I. drž. meš. meščanske šok na Viču, izdano leta 1944 1945.	11.117
Vaplar Frančiška, Ljubljana, Franketova št. 4, knjižico za kolo evid. St. 1-28.805, tov. št. 613266.	11.037
Perc Gizela. živilsko nakaznico št. 6331, II. kategorije, izdano od Trgovsko preskrbovalnega podjetja »Oskrba« MUP — FLRJ, Ljubljana.	10.976
Rezar Vinko, št. Lenart 29, Brežice, osebno in šofersko izkaznico, vojaško knjižico in železniško izkaznico za vožnjo na progi Brežice—Zagreb.	11.091
liežič Ivan, Sv. Ana 93, Tržič, knjižico za kolo znamke »Elite« št, 243.972.
10.682
1 Petrovič Dragoljub, vodnik, voj, pošta 8982-. II, Bistrica, ukradeno osebno izkaznico JA št. 25349, serije C, oblačilno knjižico aktivnih podoficirjev JA št. 8676, tekstilno karto it. 31. izdano od vojaškega trgovskega podjetja Tl. Bistrica, knjižico za kolo št. 1280, serije 30, izdano leta 1949 od NM It. Bistrica. 10.633
Pikec Teodor, Brezovica 2. vojaško knjižico. .	.	'	11.114
Pintar Milena, Ljubljana, Aleševčeva št. 33. knjižico za kurivo K-2.	11.004
Planšak Albin, Lises 29, Celje, službeno vozovnico , št. 77.	10.752
PlavSeak Jakob. Ljubljana. Savlje 2,-vojaško knjižico, izdano od voj. odseka Šmarje.	11.049
Podgornik Rafael, Ljubljanska 65, Celje, tablico za tovorni avtomobil St, S-3399.
•	.	10.791
Podjetje za razdeljevanje električne energije, direkcija Ljubljana, evid. tablico S-1081 za osebni avtomobil znamke »Šfco-da-Rapid«, izdano od NM v Ljubljani.
10.877
Porenta Ana, Ižanska cesta 24, nakaznico za kurivo K-2	11.120
Potočnik Alojzij. Bevke 60, p. Vrhnika, vojaško knjižico, izdano od vojaškega urada v Ljubljani, Ambrožev trg. 14.036
Potrč Olga, Maribor, Puškinova ulica, prometno knjižico za kolo znamke »Nero« št 5004, evid št. 546/11502,	10.772
Pretnar Janez, Ljubljana, Črnelo,va 12, spričevalo izvršenem teoretičnem izpitu za kvalificiranega delavca.	11.003
Prosen Mara, Ljubljana, nakaznico za kuriv0 K-3 št. 154968,	10.749
Pucelj Angela, Ljubljana, Postojnska 5, osebno izkaznico, izdano od NM Ljubljana.
11.085
Pukšič Irena, roj. 21. II. 1926 na Jesenicah. Blejska 75, uslužbena v Železarni Jesenice, osebno, sindikalno, mladinsko, OF. planinsko in kolesarsko izkaznico ter izkaznico $a vstop v tovarno in za socialno zavarovanje.	10.532
Ramšak Viktor. Sv. Jurij pri Celju 27, osebno izkaznico, knjižico za kolo znamke »Propeler«, tov. znamka F-10331, številka tablice S-13-4865, izkaznico OF ter »rožni list št. 228.	10.562
Itistovič Siniša, Ljubljana, Metelkova 15, tovarniško izkaznico, izdano od Litostroja.
11.087
Saje Franc, čagona, vojaško knjižico, izkaznica OF in osebno izkaznico. 11.089 Sašek Janez, Dol. Suhadol, KLO Brusnice, ukradeno knjižico za kolo številka S-10.740.	11.128
Simčič Vekoslav, Ljubljana, Rudnik 80, potrošniško nakaznico za kurivo. 11.090
Sindikat delavcev in nameščencev gradbene industrije in stavbarstva v Ljubljani, sindikalne članske izkaznice na ime: Ser-mek Franjo, št, 305646. Bencik Ludvik, št. 305647, Sečkar Martin, št. 30564S, Ste-panec Aleks, št. 305649, Zadrovec Štefan, št. 305650, Sobočan Ivan, št. 305651, Horvat Albert, št. 305652, Hadeljan Vida, št. 305658, Lisnjak Ljudevit, št. 505654. Krznarek Ivan, št. 30o655 in Hozian Štefan, št. 305656.	' 11.045
Skale Vinko, Breg 18, Celje, prometno knjižico za kolo št. 28867, številka tablica 13.10933, dekret o zaposlitvi, izdan od
Skene Janez, Sp, Brnik 81, izkaznico za MLO Celje ikolica, potrdilo o prehodnem rekrutovanju, knjižico o pred vojaški vzgoji, knjižico o učenju, izdano od Kmetijske zadruge Kozje, sindikalno knjižico1, osebno izkaznico in karto za kurivo. 10.792 kolo, št. 8301, izdano od NM Cerklje.
10.876
Strgar Frančiška, Gora 20, p. Komenda pri Kamniku, prometno knjižico za kolo znamke »Stvria Lusuec, tov. št. 651669, S-7205, izdano od NM Komenda. 11.108
Stritar Jože, Novo mesto, Štemburjeva št. 11, indeks, Izdan od kvesture univerze v Ljubljani.	11.112
šantel Anton, Spodnji Jakobski dol, Slov. gor., lovsko karte, orožni Eet in osebno izkaznice* izdano od KLO Jakobski dol.	10.776
Šapla Tatjana, Ljubljana, Resljeva 31, oeeb.no izkaznico.	11.084
Selih Janez, roj. 21. V. 1921 v St. Slemenih 52, KLO Špitalič, potrdilo b vojaški nesposobno&tk izdano od vojaškega odseka Slov. Konjice T. 1946.	‘	10.299
Šibenik Marica. Dečkova 17, osebno izkaznico, izdano "id KLO Sinji vrti, Šmarje.
10.750
Šikovec Minka, Podlipovica 13, knjižico za kolo št. 3178.	11.122
Sivec Fani. Skrilje 3, p. Ig pri Ljubljani, prometno knjižico za kolo znamke »Rod-Moster«, št. 321.76. S-883.	11.110
Šprogar Feliks, Slov. Bistrica, Kolo-* dvorska ul, 177. vojaško potrdilo o za-
časni nesposobnosti, izdano oa polj,canskega vojaškega -odseka, esebno izkaznico št. 2678/OK, izdano od KLO Vrhlogi, izkaznico OF, izdane, sd edbora OF Vrhlogi in izkaznico za kolo znamke »Ptieh« It. okvira 120893, št. tablice 1356-S-19 na ime Šprogar Antonija	10,574
Staj Jože, Radomlje 43, osebno izkaaaL co št. 367 in izkaznico OF it. 426575.
11.082
štraag Karel, Kranj, Gorenja Sava 46, voj. knjižico, izdano 1947 od vojaškega odseka Kranj, esebno izkaznico, izdano 1945 od MLO Kranj, tovarniško izkaznico Železarna Jesenice, izdano 1949 in potni nalog, izdan od Železarne Jesenice za Železarno Sisak.	10.979
Sumenjak. Ignac, Maribor, Tezno, prometno knjižico za kole znamke »Šieyer« št. 08837. evid. st, S-16/4257.	10.770
Podorov Branko, Liicei roj, barake, osebu no izkaznico.	10.978
Tomažič J-ože, Jarše, sindikalno izkaznico št. 59984 in Izkaznico OF, izdano od odbora OF Jarše.	11.007
Tratnik dgnac, šofer, Maribor, Meljska ul. 5 ukradeno vojaško knjižico, evid. št. 165, šofersko izkaznico št. 2590, sindikalno knjižico, udarniško izkaznico, knjižico za kolo in učno spričevalo ter usluž. bratsko izkaznico na ime Novak Štefka.
10.569
_-Varga Alojz, Filovci 1. 125, p. Bogojina v Prekmurju, izkaznico za kolo ste. vilka 454869 znamke - Wasermund<, št. okvira 38<M.	10.357
Vergelj Marija, Ljubljana, Beljaška 26, osebno, sindikalno in planinsko izkaznico, uslužbensko knjižico tar knjižico za kurivo K-3,	10.975
Vojna pošta 3908/3, Ljubljana, vojaško izkaznico št. 1063 na ima Simič M. Peter, poročnik, izdano v prvi polovici 1. 1948 ocf vojaške pošte št. 73589 v Banji Luki.
10.634
Vrhovnik Frane, roj. 5. XI. 1903, pe-ča-rski pomočnik pri okrajnem podjetju »Peče Mengeš, stanujoč Loka št. 95, .p. Mengeš, ukradeno izkaznico OF št. 420215 na ime Vrhovnik F., izdano od odbora OF Mengeš, izkaznico OF št. 420217, na, ime Vrhovnik Marija, roj. 30. VIII. 1905, iz-dano od KLO Mengeš, ter osebno iskaznico št. .37, izdano <$d KLO Mengeš, sini®« kalno izkaznico št. 63731, izdano od sindikalne podružnice gradbene industrije in stavbarstva, podružnice št, 1 Mengeš, izkaznico zs kolo št. 2377. izdano od "potaje NM Domžale in potrdilo o zaposlitvi, izdano -od okrajnega podjetja »Peč« Men. geš, vse na ime Vrhovnik Franc. 10.564
Zapletal Milka. Ljubljana, Maistrova 10, prometnu knjižico zi kolo It. 92214, It. tablice 22148.	11.086
Žet Frane. Golo 6. p. Ig pri Ljubljani, prometno knjižice za Izolo znamke »La
Zupanc Frane, Lesna industrija Mislinja, delavsko knjižico št. 1470979, izdano od OLO Dravograd.	10.458
Žlogar Ciril. Ljubljana. Metelkova 15, industrijsko izkaznico s iOO točkami, izkaznico od Litostroja, izkaznico OF, potrdilo za popravilo čevljev, številko kožnatoga plašča in sindikalno izkaznico
10.908
Izdaja »Uradni Ust LBS<,-Direktor in odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik; tiska Blasnikeva tiskarna, obrati —vsi v Ljubi jam