UpravmStvo: i-juDijaua, Knafljeva ulica & — Telefon St. 3122, 3123. S124, 3125, 3126P Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova OL 3. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. u. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga čisto 78.180, Wien St. 105541. Ljubljana, torek 31« marca 1936 _Cena t Pli> Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Senat in proračun V kratki seji je narodna skupščina včeraj sprejela državni proračun in finančni zakon za teto 1936/1937 v obliki, kakor ga je odobril senat. S tem je urejena zadeva, ki je zadnje tedne dvigala mnogo političnega prahu in spodbujala fantazijo ljudi, ki ne poznajo dobro našega ustavnega stanja in veljavnih zakonskih predpisov, da na široko in dolgo razglabljajo, kaj bi moglo nastati, ko je senat izvršil v finančnem zakonu nekatere spremembe. Čitaii smo celo mišljenje ».pravnika«, ki tolmači 61. 102 ustave — v njem je rečeno, da narodno predstavništvo »odobrava« proračun — celo v tem smislu, kakor da bi bilo protiustavno proračun odklanjati m menda tudi protiustavno ga spreminjati. Takih in sličnih neosnovanih ali naravnost otročjih razlag, ugibanj in tudi nasvetov je bilo v zadnjih dneh vse polno. Mnogo jih je izviralo tudi iz prozorne tendence. Od vsega početka pa nobeden od odgovornih politikov in državnikov ni dvomil o popolni korektnosti postopanja senata. Nihče tudi ni mogel biti v negotovosti, kakšen položaj je nastal, ko senat ni v celoti sprejel predlogov vlade, odnosno sklepov narodne skupščine. Po določilih ustave se je proračun -vrnil v narodno skupščino, ki je imela polno svobodo, da ga v novi obliiki sprejme ali pa odbije. Zato ni potrebna nobena zapletena procedura in pokazalo se je, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da je ta posel mogoče izvršiti v narodni skupščini v eni sami seji Seveda je tudi groba izmišljotina, ako se trdi, da je senat z vrnitvijo proračuna v narodno skupščino izzvai nevarnost, da bi ostala država 1. aprila sploh brez proračuna in da bi se tega dne zaprle državne blagajne, pa kar je še podobnih strašil. Senat je svoje proračunsko delo opravil pet dni pred pri-četkom nove proračunske dobe in je dal tako dovolj časa ne le, da narodna skupščina spremenjeni finančni zakon sprejme ali pa zavrne, temveč da vlada v pravem času tudi ukrene vse potrebno za nemoteno nadaljevanje državnega gospodarstva, ako bi skupščina spremenjeni proračun odbila ali pa želela razpravljati o njem še tudi prek^> 1. aprila. Ustava namreč ni spregledala take možnosti ter je predvidela institucijo dva-najstin, torej proračunskega provizori-ja, ki bi ga bila za eden ali več mesecev kr. vlada seveda brez vsake težkoče in v toku enega samega dneva v obeh zbornicah odobrila, če bi redni proračun do polnoči 31. marca še ne bil pod streho. Zato tudi ne drži, da je senat = svojimi sklepi hotel pognati vlado v težko alternativo, da se ali brezpogojno ukloni, ali pa narodno skupščino razpusti in izvede nove volitve, ki so po izjavah predsednilka vlade in ministra notranjih del danes nemogoče. Slišale so se namreč trditve, da se dajo proračunske dva-najstine, ako proračun ni pravočasno pod streho, odnosno, ako narodna skupščina odbije sklepe senata, izvesti le s kraljevim uikazom, ki pa predpostavlja poprejšnji razpust narodne skupščine. Vse te stvari omenjamo, da pokažemo, s kako malo resnosti in poznavanja stvari se pri nas mnogokrat razpravljajo temeljne zadeve našega ustavnega življenja. Vse te polemike so v ostalem že obsoletne, ker sita se vlada in njena večina v narodni skupščini med tem že odločili, da sprejmeta proračun s finančnim zakonom, kakor ga je odobril senat. Narodna skupščina se s tem nikakor ni ponižala, kakor se je tudi poskušalo trditi. Na drugi strani pa se ne da zanikati, da so najnovejši dogodki dose-daj podrejeno politično in zakonodajno vlogo senata in njegovo avtoriteto znatno ojačili. Reči moramo, da v prilog državnim in nacionalnim interesom. Imena senatorjev, ki so izglasovali finančni zakon po predlogu senatnega finančnega odbora, že sama pričajo, da teh mož pri njihovih siklepih niso vodili nikaki malenkostni opozicijski ali celo strankarski računi. Ko čitamo ta imena, od katerih skoraj brez izjeme v našem državnem in nacionalnem življenju že vsako z? sebe nekaj pomeni, vidimo, kako daleč je senat od blevetniških denunciacij, ki so se in se še iznašajo proti njemu. Akorav-no je senat imel zelo malo časa na razpolago, je njegov finančni odbor v šestdnevni razpravi, ki je trajala sleherni dan pozno v noč, temeljito pretresel ne samo politična, nego predvsem gospodarska in socialna vprašanja, ki so v zvezi s proračunom. Ako bi mogla narodna skupščina svoje delo opraviti na enak temeljit način, najbrž sploh ne bi prišlo do konflikta. Plenarna razprava v senatu letos žal ni nudila one slike žive in temeljite razprave, ki smo jo vajeni iz prejšnjih let. Razlog je zelo enostaven. Senat je hotel za vsako ceno držati besedo, ki jo je dal vladi, da bo do petka svoj posel dovršil in tako dal polno možnost za ponovno siklepanje v narodni skupščini še pred L aprilom. Člani vlade so na drugi strani letos polagali posebno --ažnost na to, da tudi pred senatom v vsej obšir-nosti prečitajo svoja poročila iz narodne skupščine ter ponovno obrazložijo Proračun definitivno sprejet Na včerajšnji seji je narodna skupščina soglasno odobrila finančni zakon z vsemi spremembami, ki jih je bil sklenil senat Beograd, 30 marca. p. Narodna skupščina je danes soglasno odobrila izpremembe v finančnem zakonu, kakor jiih je sklenil senat. S tem je državni proračun za leto 1936/37. defenzivno sprejet in bo tako v smislu ustavnih do '"•čb stopil pravočasno v veljavo . Na ta način je likvidirano veliko sporno vprašanje, ki je bilo predmet živahnih komentarjev vse javnosti V vseh političnih krogih, pa tudi v ostali javnosti, so z veliko napetostjo pričakovali, kakšno stališče bo zavzela narodna skupščina ker je bil to prvi pr mer, da sta proračun in finančni zakon bila v senatu spremenjena. Med poslanci vladne večine je bila sprva popolna nejasnost ter so se pojavljala glede stališča, ki naj ga zavzame narodna skupščina, najrazličnejša mnenja. Tudi f'nančni odbor narodne skupščine na svoji včerajšnji seji ni prišel do nikakega konkretnega zaključka. Dočim so zastopniki opozicije predlagali, naj se spremembe, ki jih je sklenil senat, odobre, je vladna večina sklenila, da pre. pusti finančni odbor odločitev plenumu skupščine. Istočasno so o tem vprašanju razpravljali v poslanskem klubu vladne večine, ki je imel posvetovanja v soboto in nedeljo Po vsestranskem razmotrivanju je poslanski klub vladne več'ne skupno z narodnim se-Ijaškim klubom prepustil končno odločitev predsedniku vlade Pred današnjo sejo so se ponovno stali k skupnemu posvetu vsi trije vladni klubi in v soglasju s stališčem, ki ga je zavzel pred vlade dr. Stojadinov:č sklenili, da bo vladna večina glasovala za spremembe finančnega zakona, kakor jih je sklenil senat. Otvoritev šefe šele po tej konferenci se je s precejšnjo zamudo ob pol 11 pričela seja narodne skupščine. Seji so pri prisostvovali tudi vsi člani vlade, narodni poslanci pa so bili zbrani skoro polnoštevilno Seji je na začetku predsedoval predsednik čirič, pozne, je pa je prevzel predsedstvo podpredsednik dr. Režek. K zapisnku je govoril nar. posl Voja Lazič, ki je protestiral proti temu, da je njegova interpelacija v zapisniku netočno zabeležena. Zahteval je. da se to popravi. Tajnik in predsednik skupščine sta zahtevo odklonila in vladna večina je odobrila za. pisnik brez izpremembe Govorila sta posl. Rašovič in Milenko MiljutinoVč. Obema je takoj odgovoril predsednik čirič. ki je izjavil, da ni točno, da bi bil on izdai naročilo, da se nekateri narodni poslane. ne smejo pustiti v skupščinsko dvorano. Tudi ni dal nobenega naročila, naj bi se narodni poslanci pri vhodu v skupščinsko dvorano preiskali. Res je le, da je šefu skupšč nske policije naročil, naj policijski organi narodne poslance pri vstopu \ >ejno dvorano vljudno prosijo, da izroče policijskim organom orožje, ako bi ga slučajno kdo imel pri seb\ S tem se nikakor ni pregrešil zoper poslovnik, če pa je kak policijski organ postopal drugače, kakor je bilo naročeno, bo pozvan na odgovor. Poslanec Rašovič je ponovno zahteval besedo, ki pa mu jo ie predsednik odklonil. Tudi Dimitrije Vujič ni dobil besede. Po daljšem prerekanju je naposled dobil besedo Rašovič. Med njegovim govorom ga je predsednik pozval k redu in izjavil, da se stvari, ki jih je odredil predsednik in ki jih je vzela narodna skupščina na znanje, ne morejo več kritzirati. Take po- stanje v svojih resorih. Ta čitanja so trajala po cele ure in prijavljenim govornikom ni preostalo ničesar drugega, kakor da se odreoejo besedi, ker bi se bile razprave sicer zavlekle v nedogled in to tem preje, ker dva zaporedna poskusa, da bi se razpravljalo o proračunu tudi v nočnih sejah zaradi zadržanosti vseh gg. ministrov nista uspela. V finančnem odboru senata je bila izrečena cela vrsta predlogov in nasvetov, ki so bili potem deloma prevzeti tudi v poročilo večine finančnega odbora. Med njimi se nahajajo tudi^ vprašanja, ki se še posebej tičejo naše slovenske banovine. Pred svojim razhodom je senat še sklenil, da ima odbor, ki je br izvoljen za proučevanje kmečkega vprašanja, brez ozira na plenarne seje senata pričeti svoje delo. Tu bo imela tudi kr. vlada priliko, da konkretizira svoje gospodarske predloge, ter je tako upati, da se na tem polju vsaj napravi konec splošni zmedi in neaktivnosti, ki je na socialno-gospodarskem polju najbolj škodljiva. Državni proračun je pod streho. Pri proračunskih razpravah je kr. vlada posebno poudarila, da prinaša davkoplačevalcu olajšanja, pa navzlic temu povečanje državnih dohodkov. Želimo, da se ta optimizem uresniči. greške so se storile na drugem mestu, on pa prosi narodno skupščino, da vsaj ona sama spoštuje svOjCga predsedn;ku, če mu že na drugem mestu ne izkazujejo dolžnega spoštovanja Poročila finančnega odbora Predsednik čirič je nato odredil čitanje poročil finančnega odbora, toda poslanec Miljutnovič je ponovno zahteval besedo. Nastalo je prerekanje čirič je Milutinovi-ča pozval, naj stavi pismeno vprašanje, na katero mu bo odgovoril pismeno. Naposled se je skupščina pomirila in je tajnik prečital poročila finančnega odbora Vladna večina je predložila svoje poročilo, manjšina finančnega odbora je podala od-dvojeno mnenje, posebej pa je dal oddvo-jeno mnenje še predsednik finančnega odbora Mita Dimitrijevič. Pred prehodom na dnevni red je bBo odobreno še poročilo adm'nistrativnega odbora, nato pa prečitana interpelacija nar. posl. Djordja Jevt ia na predsednika vlade, češ da vršita senatorja Svetozar Tomič in dr. Uroš Krulj funkcije, ki niso združljive s položajem senatorja Tomiču očita, da je podpredsednik Rdečega križa, dr. Krulj pa, da je predsednik upravnega odbora agencije Avale. Usoda aretiranih poslancev Po prečitanju raznih prošenj in pritožb je predsednik skupščine čirič odgovoril na vprašanje narodnega poslanca dr. Ba. ričeviča, ter izjavil: »Narodni poslanec dr. Baričevič mi Je stavil naslednje vprašanje: V zaporih uprave mesta Beograda so zaprti že od 6. t. m. narodni poslanci, ki so bili aret rani v zvezi z zločinom Damjana Arnautoviča v narodni skupščini Narodna skupščina je te narodne poslance izročila sodišču. Tega sklepa narodne skupščine pa policijske oblasti niso izvršile. Zato vas vprašam, kaj ste kot predsednik narodne skupščine storli, da bi oblasti spoštovale in izvrševale določbe ustave in poslovnik narodne skupščine, in kakšno obvestilo morete o tem dati narodni skupščini. Zahtevam odgovor na prvi prihodnji seji narodne skupščine dne 30. t. m. Na to vprašanje morem izjaviti: Izročitev omenjenih narodnih poslancev je zahteval notranji minister dr. Korošec. Kakor se spominjate, je bila celo debata o tem, ali ima notranji minister sploh pravico staviti tako zahtevo 2e takrat sem se skliceval na najvišjo avtoriteto v našem državnem pravu na Slobodana Jovanoviča, ter izjavil, da tako po njegovem mnenju, kakor po dosedanji praksi lahko stavi tako zahtevo n* samo notranji minister, marveč tudi vsak drug neposredni organ. Aretiram narodni poslanci se nahajajo pri organih, ki imajo pravico po zakonih, zlasti po zakonu o zaščiti države in po zakonu o državnem sodišču voditi preiskavo, če sem dr. Baričeviča pravilno razumel, je jedro njegovega vprašanja v tem, da bi se bili morali aretirani narodni posianci osem dni potem, ko so bili aretirani, izročiti pristojnemu 3od'.šču. Izjaviti morem, da sem se že poprej, še preden sem dobil vprašanje g. Baričeviča, večkrat zanimal za to stvar ter interveniral v tej zadevi pri predsedniku vlade, pri notranjem ministru in pri upravniku mesta Beograda. Zanimal sem se zlasti, ali se vodi preiskava tako, kakor določajo zakonski predpisi. Vselej in povsod sem dobil zagotovilo, da je preiskava kar najbolj pospešena. Glede na vprašanje g. dr. Baričeviča pa sem včeraj ponovno interveniral in zahteval dokaze o tem, da se vodi preiskava zares pospešeno. Na podlagi obvestil, ki sem jih prejel, sporočam, da je uprava mesta Beograda, ko je videla, da v osmih dneh ne bo mogla končati preiskave, v smislu člena 38 zakona o zaščiti države in zakona o državnem sodišču zahtevala od državnega tožilca tega sodišča pristanek za podaljšanje preiskave. Državno tožilstvo je dalo dovoljenje za mesec dni. Sklep sodišča o tem je bil izdan na seji 17. marca. Osebno sem videl in prečital ta akt. Po mojem mnenju je stanje stvari sedaj takšno: Mi smo izročili omenjene narodne poslance na zahtevo notranjega ministra in po predlogu večine imunitetnega odbora. Preiskavo vodijo oblasti, ki so po zakonu za to poklicane. Kot predsednik narodne skupščine nisem mogel niti ni lilo potrebno karkoli storiti, ker nisem nikjer ugotovil, da bi se postopalo nezakonito. Nisem si mogel niti zamisliti, da bi se moglo z aretiranimi narodnimi poslanci postopati nedostojno. Na podlagi vprašanja g. dr. Baričeviča pa sem se osebno zanimal, ali je točna njegova trditev, da se nahajajo aretirani poslanci v nehigijenskih prostorih. Na moje tozadevno vprašanje mi je upravnik mesta Beograda odgovoril, da so aretirani narodni poslanci nameščeni v najboljših zaporih, kar jih ima uprava na razpolago. Na red in razmere v teh prostorih pa se še posebej pazi. Ničesar nisem opustil, kar sem bil kot predsednik narodne skupščine dolžan storiti, in prosim Narodno skupščino, da vzame to moje pojasnilo na znanje.« Narodni poslanec dr. Baričevič je nato obširno govoril in utemeljeval svoje vprašanje ter obrazložil zakonske predpise. Po njegovem mnenju bi se morali narodni poslanci izročiti rednemu sodišču, ker odgovarjajo narodni poslanci samo' narodni skupščini in rednim sodiščem, državno sodišče pa ima značaj izrednega sodišča. Obširno je govoril o poteku in razvoju preiskave. [azprava o sklepih senata Končno je narodna skupščina prešla na dnevni red. V imenu vladne večine je podal poročilo finančnega odbora časlav Ni-kitovič, v imenu opozicije pa Nikola So-kolovič. Predsednik finančnega odbora Mita Dimitrijevič je podal oddvojeno mnenje, v katerem naglaša, da se finančni odbor ni mogel spuščati v meritornp proučevanje od senata sklenjenih izprememb finančnega zakona, ker že poprej ob priliki razprave v narodni skupščini ni mogel izraziti svojega mnenja. Ker je po sklepu vladne večine tudi za to razpravo veljal skrajšani postopek, je smel v imenu vsakega kluba govoriti samo po en govornik. Izjava vladnih klubov V imenu poslanskega kluba JRZ, kluba vladne večine in narodnega 3eljaškega kluba je govoril nar. posl. dr. Mile Mišku-lin, ki je ob koncu svojega govora prečital naslednjo izjavo: Klub narodnih poslancev JRZ, klub narodnih poslancev skupščinske večine in narodni sel jaški klub smatrajo, da ie sedaj, po enoletnem finansiramju z dvanajstina-mi. nujna in neodložljiva državna in narodna potreba, da se čpreitne proračun za leto 1936-37 z veljavo od 1. aprila dalje. Upoštevajoč samo to potrebo in ne posegajoč sedati v razpravo o ustavnosti zadevnega sklepa senata kraljevine Jugoslavije. bedo na® brije klubi 0'asovali za sprejem sprem jmb, ka jHh je sklenil senet. pr,; tem pa izjivlamo: 1) noše današnje glasovanje v izjemnih razmerah se ne fme im ne more tolmačiti kot pr^cetlens za bodoče podobne primere in 2) pričakujemo od kraljevske vlade, da v kar moči kratkem času po zakonski poti uveljavi vsn tista pooblastila, ki jih je senat odklonil in ki so važna za zadovoljitev l;udslrih in državnih not^-eb Stališče jevtičevcev V imenu Jevtičevega kluba je govoril bivši minister dr. Dragu tin Kojrč. Med njegovim govorom je priiš'o zopet do hudega prerekanja. V imenu svojega kluba je dr. Kojič podal ob koncu naslednjo izjavo: Pazljivo zasleduioč nroraču-niHko razpravo v senatu, se Jugo-Aovenski posesti klub doce'a strinja :n odobrava vse sklepe senata, zaradi katerih je bil proračun vr- njen narodni skupščini. Jugoslovenski poslanski klub smatra te sklepe senata za izraz " ' vladi dr. Stojadinoviča in bo zato glasoval za odobritev sklepov senata. Izjava Neodvisnega kluba V imenu Neodvisnega nacionalnega kluba je govoril dr. Milenko Markovič. Govoreč obšrirno o poteku proračunske debate v narodni skupščini in senatu, je zaključil svoj govor z naslednjo izjavo: Neodvisni jugoslovenski nacionalni klub s spoštovanjem pozdravlja stališče, ki ga je pri razpravr o državnem proračunu zavzel senat, vršeč svoje pravice iin čuvajoč prestiž narodnega predstavništva. S svojim zadržanjem in s svojim glasovanjem je senat prcfflil neovrgljiv dokaz, da je znal ostati na višini one vloge, k: mu je dodeljena po ustavi, ter da se svobodno in po svojem najboljšem prepričanju opredeljuje. Zbrano, mirno in z dostojanstvom, ki ga dolguje temu visokemu domu. je razpravljal o proračunu in finančnem zakonu ter je imel neprestano na umu, da narekuje državna potreba, da dobi držaiva pravočasno proračun. Poslužujoč se svoje nedvomne pravice, da je popolnoma enakopraven z narodno skupščino, je senat proučil računski del proračuna rn odredbe finančnega zakona, vestno in vsestransko. Pri takem delu, ostajajoč vedno v mejah i vojakov v popolni vojaški opremi preneslo 60 ton ži>«eža ves čas marša. Neko letalo na eritrejskem bojišču se ni vrnilo v izhodišče. Včeraj je 33 letal .ki pripadajo somalekemu letalstva, bombardiralo Harar in uničilo mnogo vojaških objektov. Vzlic živahnemu obstreljevanju so se vsa letala srečno vrnila. Adis Abeba. 30. marca. o. Po zadnjih vesteh iz Hararja je bilo z včerajšnjim bombardiranjem mesta po italijanskih letalih n bitih nad 200 ljudi, med njimi veliko število ranjencev v raznih bolnišnicah ter tudi ženske in otroci, ki se niso mogli pravočasno umakniti. Klub naporu prebivalstva in vojaštva, da bi zadušili požar, mesto še vedno gori. Zaradi vetra se ogenj širi z neverjetno naglico ter ni nobenega upanja, da hi mogli kaj rešiti. Po službenih poročilih abesinske vtade v mesto sploh ni mogoče več priti zaradi silne vročine, ki jo povzroča požar. Mesto predstavlja samo še kop razvalin, ki midi strašno sliko posledic moderne vojne. Harar je bil drugo abesinsko mesto po TfJflfTgti ter ja imel 50.000 prebivalce«. Nemške volitve Po nemških uradnih poročilih se je nad 44 milijonov volilcev izreklo za Hitlerjevo politiko Berlin, 30. marca. d. Po treh tednih volilne agitacije, za katero so porabili ogrom ne vsote denarja, se je včeraj udeležilo volitev v državni zbor, kakor pravijo uradna poročila, nad 44 milijonov Nemcev. Tri bedne so razglašali z vsemi propagandnima sredstvi, da je dolžnost vsakega Nemca odobriti politiko, ki jo je za počel kancelar Hider z vojaško zasedbo Porenja. Povsod po mestih in v vseh drugih krajih so vihrale včeraj s hiš zastave s kljukastim križem. Povsod so pred volišča sta li člani narodnosociaiistični h napadalnih in zaščitnih oddelkov, ki so imeli na prsih in hrbtih obešene napise »Ostanite zvesti voditelju!« Po cestah so vozili avtomobili z godbami in govorilnimi zbori, ki so pozivali voliflce, naj izvrše svojo državljansko dolžnost Vsakogar, kdor v popoldanskih urah še ni volil, so poiskali uniformirani Bani nerodnosocialistične stranke v stanovanju in ga odvedli na volišče ali pa vsaj ugotovili, zakaj ni volil. Štetje glasov se je pričelo ob 18. Po zadnjih rezultatih iz vseh 35 volilnih okrajev se je volitev udeležilo izmed 45,431.107 volilnih upravičencev 44,954.937. Za Hitlerjevo I'sto jih je glasovalo 44,411.911, neveljavnih glasovnic pa je bilo 543.026. Izid volitev je presenetil najširše kroge berlinskega prebivalstva. Celo člani stranke se vprašujejo, ali je tako velika zmaga sploh mogoča. Največje dvome zbujajo rezultati v berlinskih delavskih okrajih. V Neukolnu so agitatorji ustavili starega moža, ki je imel srčno napako. Prisilili so ga. da je odšel na volišče, po povratku v stanovanje pa ga je zadela kap. Umrl je nekaj minut kasneje. Ponosno poročajo listi, da je v neki bolnici v Berlinu ženska, ki je rodila, že eno uro po porodu oddala svoj glas za Hitlerja. Tajnost volitev se zlasti v podeželskih volilnih okrajih ni povsod varovala. Na nekem volišču v Moabitu so prazne in večkrat prečrtane glasovnice šteli za Hitlerja. Takih primerov je bilo več. Vsi listi označujejo izid včerajšnjih volitev kot votum za mir, ki je kancelaitju dal pooblastilo, kakršnega še nikoli ni imela nobena vlada. »Deutsche allgemeine Zeitung« izjavlja, da ve sedaj ves svet, da postavlja nemški narod svojo svobodo nad vse. »Berliner Tageblatt« pravi, da so bile nedeljske volitve volitve za mir in da so v pravem pcmenu besede pokazale pripravljenost Nemčije, dati miru na evropskem kontinentu trdno obliko, za katero mora vsak narod prevzeti odgovornost. Kako so šteli glasove Berlin, 30. marca. o. Pri včerajšnjih volitvah je bilo oddanih 543.000 glasov, ki so bili nevelijavni ali pa proti Hitlerju. Splošno sodijo, da je hilo neveljavnih glasov mnogo več. Za neveljavne so šteli predvsem le one, ki so imeli izpisano besedico: »Ne«. Ogromno število glasovnic sploh ni bilo izpolnjenih, pa so jih vendar šteli za veljavne. silami, čim bo angleška vlada proučila nove nemške predloge in stopila v diplomatske stike s francosko vlado, se lahko pričakuje, da bo Ribbentrop zopet odpotoval v London, da eventualno še ustmeno raz tolmači in razširi posamezne predloge. Po včerajšnjih volitvah, ki so prinesle Hitlerju 99% glasov vseh nemških volilcev, se domneva, da bo nemška vlada v svojih predlogih posebej naglasila, da govori v imenu vsega nemškega naroda in da so njeni predlogi poslednja koncesija, na katero lahko pristane neodvisna in svobodna nemška država. V novih predlogih bo prav tako naglašeno. da nemška vlada spričo rezultatov včerajšnjih volitev ne more pristati na nič, kar bi bilo proti nemški osnovni zahtevi po popolni enakopravnosti Nemški predlogi bodo konkretni, kar se tiče dovršnega dejstva v Porenju, pa odločni. Nemška vlada smatra, da je versaj-ska pogodba zanjo likvidirana in da lahko ponudi svoje predloge le na tej osnovi. Vseka: ,or bodo predlogi takega značaja, da jih bodo lahko Francija in druge zapadne evropske države sprejele. „Times" govore o volilni burki London, 30. marca. o. Vtis nemških volitev je v splošnem prav neznaten. Drugačnih rezultatov spričo ogromnega volilnega aparata in splošne državne kontrole tudi ni bilo pričakovati, še najbolj zanima angleško javnost odgovor, ki ga namerava dati nemška vlada na predlog lokarnskih &iL »Times« pravi med drugimi: To, kar se je včeraj izvršilo v Nemčiji, je bila burka. Pogoji vsakih volitev kulturnega naroda so, da sme postaviti sam kandidate, ki jdth hoče imeti za svoje zastopnike, dn da imajo volilci pravico do svobodne razprave. Tudi kot poizkus, da se izrazi nemškemu voditelju zaupanje, so volitve izpadle nesrečno, ker je država onemogočila volil-cem izraziti njihovo mnenje. Kljub temu pripisujejo Hitler in njegovi najbližji prijatelji tem volitvam velik pomen. Vse kaže, da hočejo z rezultatom včerajšnjih volitev vplivati na javno mnenje v inozemstvu. V 'Angliji teh rezultatov nihče ne smatra za resne. Volilna borba je končana m najbrže bo Hitler sedaj lahko posvetil vso svojo skrb pogajanjem o predlogih, lci eo mu jih stavili in ki jih namerava 6am poslati lokarnskim silam. *Dai8y Telegraph« upa, da Hitlerju sedaj ne bo več tako potrebno apelirati na nacionalna čustva Nemcev in da. bo mogel doprinesti konstruktiven delež k mirni ureditvi nastalih mednarodnih sporov. Pariz: Hitler naj sedaj odkrije svoje karte Pariz, 30. marca. o. Listi in politični krosi smatrajo, da se je z včerajšnjim dnem zaikli učiila vrsta uspehov, ki jih je Hitler sploh mogel doseči v Nemčiji. Zaito se pojavlja vprašanje, kaj bo Hitler sedaj storil s svojimi 45 milijoni pristašev. V Nemčiji so uspehi že vsi izčrpani. Sedaj preostaja jo Hitlerju samo še uspehi na zunaj in na tuj račun. Na vrsti so* Litva, Avstrija, Švica, Nizozemska, Danska in Gdansk. Hitler bo maral sedaj odkriti s veje karte. Vlada se posvetuje o mirovnih predlogih Berlin, 30. marca. o. Dopoldne je bila seja nemške vlade, na kateri so razprav- t ljali o rezultatih včerajšnjih volitev. Vsi < člani vlade so izražali o volitvah največje zadovoljstvo. Takoj zatem je vlada prešla na proučevanje mednarodnega položaja in njegovega razvoja po volitvah. Govorili so tudi o Flandinovem govoru, ki je prav tako izrazil željo, da se očuva mir. Nemška vlada je začela takoj sestavljati nove predloge za zagotovitev miru v zapadni Evropi. Posvetovanja so trajala ves dan. Prisotni so bili razen vseh ministrov tudi voditelji narodno-socialistične stranke in celo zastopniki vojske. Novi nemški predlogi bodo do večera sestavljeni. Zvečer aH pa ponoči j!h bodo po diplomatski poti poslali angleški vladi, ki jo smatrajo za posredovalko med Nemčijo in lokarnskiim Danes bo izročen nemški odgovor London, 30. marca. b. Glavno zanimanje mednarodnih diplomatskih krogov je sedaj osredotočeno na odgovor Nemčije lokamskim državam, ki bo jutri izročen v Londonu. Za danes pričakovane seje angleške vlade ni bilo. pač pa je ministrski predsednik Baldwin sklical posvetovanje nekaterih ministrov, ki so razpravljali o bližnjih razgovorih generalnih štabov Anglije. Francije in Belgije. »Dailv Telegraph« piše. da še ni točno določen dan. kdaj se bodo sestali generalni štabi. Zasedaj bodo razgovori omejeni samo na splošna vprašanja. Generalni major Temperle pravi v svojem članku, da se bodo razvijali na enaki podlagi kakor razgovori med Anglijo in Francijo pred svetovno vojno. Nanašali bi se na ekspe-dicijo angleških čet in angleškega letalstva na francosko ozemlje. Kaj bo Hitler predlagal Pariz, 30. marca. AA. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da bo Hitler v glavnem predlagal: 1) Neizpremenljivost sedanjega položaja v Porenju. 2) Pakt o medsebojni pomoči na zapadu, trajajoč 25 let. 3) Dvostranske pogodbe o nenapadanjo na vzhodu in na jugu. Pričakujejo tudi, da bo Hitler predlagal, naj se za mesec maj skliče konferenca, ki naj razpravlja o kolonijskih vprašanjih. Kazen zaradi poleta nad Strasbourgom Berlin, 30. marca. d. General Goring je kaznoval oba nemška letalska oficirja, ki sta pred nekaj dnevi preletela Strasbourg, Ker je Strasbourg utrjeno mesto, je francoska delegacija v Londonu posebno izrabila ta primer prekršitve francoske suverenosti, zaradi česar je sedaj GSring kot vrhovni vodja nemškega vojaškega letalstva poslal oba oficirja za dve leti v koncentracijsko taborišče. Konferenca narodnih bank Male antante Beograd, 30. marca. p. Guvernerji narodnih bank držav Male antante so po dopoldanski otvoritveni seji razpravljali o vprašanjih. ki so bila načeta v resolucijah gospodarskega sveta Male antante. Posvetovanja se bodo jutri nadaljevala. Na dnevnem redu so zlasti naslednja vprašanja: 1. Olajšanje deviznih predpisov v medsebojnem prometu in izboljšanje klirinških dogovorov, 2. plačilni sporazumi med drŽavami Ma-le antante, 3. konvencija o plačilnih sredstvih v medsebojnem tujskem prometu, 4. klirinške dajatve napram drugim državam, 5. splošne smernice enotne valutne politike Popoldne je guverner narodnih bank sprejel predsednik vlade dr. Stojadinovič ob 13. pa so bili sprejeti v avdijeneo pri i Beležke »Slovenec" o senatu Politična strast in strankarska zagrizenost gospodi v Kopitarjevi ulici často za-mračita vsak preudarek. Ko je svoj čas narodna skupščina storila nekaj, kar se tem gospodom ni dopadlo, so jo proglasili za družibo desperadov; pozneje so svoje mnenje bistveno spremenili. Sedaj pa so se spravi'/ nad senat, ki se jim je zameril zaradi svojega stališča do nekaterih amandmanov v finančnem zakonu. Senat jim je sedaj »taborišče nekdanje diktatorske organizacije JNS in njenih pod bičem JNS teroristov izvoljenih senatorjev«. Ti senatorji so se, tako piše nedeljski »Slovenec« v svojem političnem pregledu, hoteli maščevati nad vlado, ki sedaj pospravlja razvaline teroristov s politične pozomice. Njihovo organizacijo je prevzel » fiihrer« pohorskih teroristov dir. Kramer, ki je pošiljal v borbo proti vladi sedaj g. Banja-nina, sedaj g. Puclja z žaHtvami, obrekovanji. natolcevanji in lažmi . . . In na koncu vidi »Slovenec«, celo najožjo povezanost med dogodki v narodni skupščini in v senatu. JNS terorist? so se organizirali i tu i tam. V skupščini so poskusili vlado preglasovat s tem, da so hoteli ubiti predsednika vlade To se jim ni posrečilo in skleiili so, da vladi pona-gajajo v senatu. Po mršljenju »Slovenca« glasovanje senatske večine ni nič drugega, kakor nadaljevanje »morilske politike« i« narodne skupščine. Ne vemo, kako je svoj čas vladna večina v narodni skupščini? reagirala na »Slo-venčeve« sramoti tve in klevete. Vemo pa. da senat ni institucija, ob katero bi vsakdo smel brisati svoj nos i In tako bo pač »Slovenec« še v položajih da svoje politične misli o senatu podrobneje nazpirede. Iz govorov ministra Kreka V nedeljo je imel g. minister dr. Krek shoda v Trebnjem in v Ribnici. Navzočim je pojasnjeval zadnje politične dogodke in med drugim rekel: »Danes že more vsak Slovenec reči, da je ta država njegova hiša. Trpimo pa 5e. Sile, ki so pet let nemoteno vladale v državi, še ne mirujejo, še vedno proglašajo večino Slovencev, Hrvatov in Srbov za protidržavno, ki ne bi smela imeti nobene politične besede. V parlamentu so skovali skupino, v kateri so razen devetih tudi vsi slovenski poslanci. Kot morilci nositelja ljudskega režima so se ti ljudje s pomočjo strelov skušali znova povzpeti na oblast. V senatu je vlada zadela na enak odpor, kakor v parlamentu, če ne še na hujšega. Tu so se zlasti odlikovali Kramer, Pucelj in Marušič. Vse so opljuvali. Nismo slutili, da šefi bivših strank morejo pasti tako globoko, kadar govore o Slovencih. Celih deset dni smo izgubili v prerekanju. 14 dni se je valjal proračun po senatu, ne da bi o njem sploh kaj govorili. Ko je vlada hotela govoriti o finančnih zadevah, ti ljudje niso našli nobene misli, nobene besede niso imeH, s katero bi znali pokazati pot k gospodarskemu izboljšanju. Na vse načine so Kramer, Pucelj, Marušič obrekovali Slovence, da bi se Srbom prikupili in zopet zavladali nad nami. Ljudstvo pa bi mislilo, da je njihova pest srbska pest. V tem vpitju je vse obnovitveno delo zastalo in končno je senat zaradi divje agitacije dr. Kramerja sklenil, da se mora proračun znova vrniti pred parlament. Preprečiti hočejo stanovsko zastopstvo kmetov...< Dr. Krek je zaključil svoj politični govor z izjavo, da je poskusil le v glavnih obrisih nakazati, s kakšnimi zahrbtnimi težavami se mora vlada boriti, da ne pada nazaj v režim, ki je poštene ljudi gonil po ječah. Pet let (od 1. 1932. do 1934!) so današnji opozicionalici imeli čas, da si pridobijo zaupanje ljudstva. Sedaj pa poskušajo kar z gorjačo... Staroradikafi pri združeni opoziciji V nedeljo in včeraj so se v Beogradu nadaljevala posvetovanja delegatov združene opozicije. Glavna senzacija sedanjega sestanka združene opozicije je. da prisostvuje posvetovanjem zastopnik glavnega odbora bivše nadikalne stranke Miša Trifunovič. V soboto in nedeljo so bila posvetovanja v stanovanju Ljube Davidoviča, včeraj pa na stanovanju Miše Trifunoviča. 0 posvetovanjih dosedaj ni bilo izdano nobeno službeno poročilo. Udeleženci pa so novinarjem zagotavljali, da se je to pot pokazalo, da med skupinami združene opozicije ni nikakih nesporazumov in da zlasti ni med njimi nikakih političnih akcij na svojo roko, kakor se je bilo zadnje čase mnogo govorilo v Beogradu in Zagrebu. Ali je z udeležbo staroradikalskega voditelja Miše Trifunoviča izvršena tudi de- Ob smrti učitelja Franca Pefika Ena prvrh in glavnih, pa tudi težkih dolžnosti politika je, da na osebne napade ne odgovarja. KoKJeor podlejši so, toliko večje je dostojanstvo molka in prezira. Čeprav nisem iz rodu šakalov — m pri »Slovencu« to najbolje vedo — moram danes povodom smrti učitelja Pecka vendarle za trenutek -z te rezerve z nekoliko konsta-tacijami. Naj pri tem omenim, da srno jaz in moji prijatelji pokrili s plaščem krščanskega usmiljenja vso dobo učitelja Pečka od trenutka, ko je dobil po triletnem bivanju v oelovškem bogoslovju con-silium afceundi, pa do zadnjih dni v Prevesti in okoliških gostifoiicah. Zdaj šele vidim, da sem imel navzlic vsemu vendarle boljše mišljenje o pokojniku, nego njegovi »prijatelji«. France Peček je bil strasten alkoholik — kar sam »Slovenec« indrirektno priznava v nekrologu z besedami: »Zdravnik dr. Drobnič mu je tik pred odhodom iK>oto-vil pri. natančni preiskavi srčno napako, dageneracijo srčnega mišičevja., .kronično vnetje ledvic, otekline na nogah in povečanje jeter. »Vse to je bilo znano vsem or.im. ki ga danes kujejo v zvezde zaradi edin« zasluge njegove, da je za njih poetične potrebe tako pravočasno umrl Jaz sem pokojnega Pečka rešil »rz hudičevih krempljev« — kakor sta me s solzami v očeh prosila pokojnr tast in tašča — ter ga pripeljal na Kanlovico in pozneje o prvi priliki v Velike Lašče. Silno se je kazal hvaležnega za to moje dejanje; meni nasproti se je vedno predstavljal za samostojneža in brl je ne samo Sokol nego tudi funkcionar v društvu. In vse to do trenutka, ko je pod vplivom alkohola storil 15 ofct 1933. znano zabrbtnost ter s tem tako razburil na trgu večstoglavo množice, da sem moral prositi žandarme-rijo, da ga je zaščitila. Pozneje se nisem mogel več uporati enodušni zahtevi pristašev, da gre, čeprav so tudi nasprotnikom znani očitki mojih somišljenikov, da »»rajši pomagam klerikalcem nego svojim ljudem«. Kaj naj ie povem? Ko sem čitai merske vzdrbe v slogu »tFabio4e« in vFespe-tue« iz časa preganjanja lcratjanor, so se mi pojavila sledeča vpmašanja: Zakaj se niste brigali za njega, tako da še danes ne veste, kje je služboval Otn ie bil ves čas v Prevesti, srez levački. moravska banovina. Vi pa ves čas z njegovo ženo vred pišete o Prnjavoru pač. Kragujevcu ob bo4-garski (!) meji Ali je potem odgovornost na poštni upravi, če je res, da ga pisma niso našla? ČJe ste ga ies tako želeli, zakaj ga niste takoj 25. junija aK vsaj do začetka šolskega leta vrnili:? In če žene ni maral pni sebi in če nikoli ni čutil potrebe da obišče njo, familijo in vas »prijatelje«, :n celo ob velikih počitnicah ne, zakaj ga ni njegova žena poiskala v časa najhujše bolezni, ko je glasom »Slovenca« dobival samo pečen krompir in jajca ter ležal na slami in v sami nesnagi? In zakaj ni prosil dopusta, ko ga je dobil oelo črli in zdravi g. Erja-vc? Hic Rhodus, hic salta! Ej, vi pofoelj eni grobov?, zalkaj niste mene opozorili na to, če je bilo res tako in vse vam znano? Jaz bi mu bfl tudi pri seda. njem stanjru pomagal v 34 urah. Ne. ne! Vam je bilo za pokojnega Franceta Pecka prekleto malo, samo njegovo smrt br rodi izkoristili, da operete svoje grehe. Toda vsaka stvar mora imeti svoje meje! hi zato prosim, naj škofijskr orcEnariat zasliši pmo-tokoAarično g. župnika iz Št Jurija pod Kumom (mislim, da je še vedno g. Vodo-pdvec), naj to spopoini s spisi državnega tožilstva in vse skupaj doštaivi duhovnikom v redakciji »Slovenca«, da se prepričajo, kako nehvaležni so na tem božjem »vetu hienski posli. Če ne bo to zadoščalo, se bom pa is javil. Beograd, 29. marca 1936. Pucesij Ivan Občinske volitve V nedeljo so bile občinske volitve v 7 občinah Kakor smo poročali že v ponectelj-skem »Jutru«, so bile v nedeljo občinske volitve v sedmih občinah. Volitve bo bile razpisane deloma zaradi novih komasacij, deloma zaradi tega, ker so bile prejšnje občinske uprave razrešene. V treh občinah je bila vložena le po ena lista in to pod firmo JRZ, v ostalih štirih občinah pa sta bili vloženi po dve listi, po ena JRZ in po ena opozicijska. Podrobni izidi so naslednji: Št Vid nad Ljubljano: Lista JRZ je dobila glasom objavljenega rezultata 615 glasov od skupnega števila 963 volilnih upravičencev. Opozicijske liste ni bilo, ker člani razrešenega občinskega odbora niso smeli zopet kandidirati. Dobrna pri Celju: Vložena je bila samo lista JRZ, ki je dobila 258 glasov od 486 volilnih upravičencev. Ihan: Vložena je bila samo lista JRZ, ki je dobila 182 glasov od skupnega števila 268 volilcev. St Jetrne j na Dolenjskem: Lista JRZ je dobila 695 glasov in 22 mandatov, opozicijska lista pa 195 glasov in 2 mandata. Stališče opozicije je bilo otežkoče-no, ker dosedanji člani občinskega odbora niso mogli zopet kandidirati. Rad vanje pri Maribora. Lista JRZ je dobila 290 glasov, opozicijska lista (socialistična) pa 193 glasov. Volilna udeležba je anašaal nekaj manj ko 54%. Studenci pri Mariboru: Lista JRZ je bila 149 glasov, opozicijska lista (pretežno socialistična) pod vodstvom dosedanjega župana Kaloha pa 890 glasov. Njej pripade 23 mandatov, listi JRZ pa 1 mandat. Vitanje pri Konjicah: Lista JRZ jb dobila 115 glasov, opozicijska lista pa 382. Nosilec opozicijske liste je bil dosedanji župan Marko Kranjc. K volitvam v Studencih Ob nepričakovano veliki zmagi opozicijske liste v Studencih pri Mariboru je »Slovenec« prinesel debelo tiskano izjavo dosedanjega in sedaj izvoljenega župana g. Alojzija Kaloha. V izjavi stoji, da lista ni socialistična ali marksistična in da bo njeni glavni kandidati že pred osmimi dnevi javili notranjemu ministru, da se smatrajo kot kandidate JRZ na listi g. Kaloha. V včerajšnjih mariborskih popoldanskih listih pojasnjuje g. Kaloh, da mu je to izjavo nekdo predložil tik po končanih volitvah v največji gneči s sporočilom, da se širijo vesti, da je Kalohova lista komuni-stično-marksistična, in da je treba to insi-nuacijo odkloniti. Zato je podpisal izjavo, ne da bi jo bil pozorno prečital. Na njegovi listi pa da so kandidati vseh političnih struj, ker gre le za gospodarsko delo v prid studenške občine. »Slovenec« sam je prejšnjo nedeljo v prvi mariborski notici objavil opozorilo, naj ljudje ne nasedajo agitatorjem, ki govore. da so na Kalohovi listi tudi pristaši JRZ. Na listi da ni prav nobenega pristaša te stranke, zato naj vsi volijo le službeno listo JRZ. Tudi na dan tik pred volitvami je še »Slovenec« rotil volilcev Studencih, I naj ne volijo dosedanjega župana Kaloha ' in njegove liste. Komentar k vsemu temn je nepotreben. Izgredi v Zagrebu Frankovci in komunisti so vprizorili demonstracije, napadali policijo in razbili več lokalov — Pri spopadih je bilo okrog 30 ljudi ranjenih in poškodovanih kno™ n«moo+njim t>o„i.V u* -Z' —Ci Janska pridružitev bivših radikalov, prista-knezu namestniku Pavlu. Ia jih je pndrzal | šev Ace Stanojeviča k izvenparlamentarni SeL PavTa ^ 90 P08 ™zej opoziciji. še ni jako. Delegati ^i o tem Kneza ravia.^ Be dajejo nikakih konkretnih izjav. Italija in dogovor lokamskih držav Najprej ukinitev sankcij in preklic ženevske obsodbe, potem šele odobritev predlogov lokarnskih držav Rim, 30. marca. o. Italijanska vlada je po redni diplomatski poti obvestila vladi v Parizu in Londonu, da ne more odgovoriti na predlog sporazuma lokarnskih sil, preden se ne normalizirajo odnošaji med njo in prizadetimi državami, ki so sedaj taki, da Italija ni enakopravna z ostalimi velesilami. To svoje mnenje bo izpremeni-la šele, ko se ukinejo sankcije proti njej. Diplomatski krogi ne pričakujejo več, da bi italijanska vlada odobrila načrte o novem lokarnskem sporazumu, dokler se ne uredi abesinsko vprašanje. Listi deman-tirajo vesti tujih poročevalskih agencij, da bi italijanska vlada rada dobila od Francije zagotovilo, da se bo francoska delegacija zavzela za ukinitev sankcij. V zvezi s tem je bilo objavljeno poslužbeno poročilo, da so izmišljene vse vesti, da bi Mussolini od francoskega poslanika v Rimu de Ohambruna zahteval, naj se francoska vlada zavzame za uMnifpv sankcij. Vsekakor smatra italijanska vlada, da mora biti ukinitev sankcij prvi korak za obnovo normalnega stanja, razen tega pa zahteva, da se ukinitev sankcij izvrši z revizijo postopka, ki ga Društvo narodov izvaja proti Italiji. Ženevska sodba se mora umakniti in uveljaviti se morajo vsi moralni in materialni razlogi, ki so dovedli do italijanske akcije v vzhodni Afriki. Italiji se mora dati zadoščenje s tem, da se abesinsko vprašanje proglasi za kolonialni problem. »Tribuna« je objavila vest iz Londona, da so si angleški krogi sedaj na jasnem, da Italija ne bo sodelovala pri nadaljnjih lokarnskih pogajanjih. Tudi ni pričakovati italijanskega sodelovanja pri posvetovanjih zapadpo-evropskih generalnih štabov, ker bodo imela enak značaj, kakor so ga imela pogajanja angleške vlade a Francijo in drugimi sredozemskimi državami sa ak-efjo, ki bi bfla r sklada s načeti kolektivne varnosti. Zagreb, 30. marca. r. Zagrebška policijska uprava je objavila nocoj nasledmjS komunike: Danes ob 15. je bil na Marogoju pogreb Stipe Javora, ki je 27. t m. umri v kaznilnici v Sremski Mitrovici, od koder so njegovo truplo prepeljali v Zagreb. Na pogrebu se je zbrala ogromna masa ljudi. Sam pogreb s cerkvenimi obredi in govori je bil izvršen v popolnem miru in redu. Disciplina meščanstva je bila naravnost vzorna. Po končanem pogrebu se je večina udeležencev mirno razšla domov. Skupina kelkih 200 ljudi, ki so jo tvorrK po večini brezposelni delavci in neodgovorni mladi elementi. frankov^ko-komunistično usmerjeni, se je demonstrirajoč napotila proti Jelačičevemu trgu, kjer je brez povoda s kamenjem napadla policijske organe. Policija je demonstrante razgnala m je bdi v tem delu mesta takoj vzpostavijn red in mir. Med tem pa so v Gundusličevi ulici m na nekaterih drugih mestih napadli demonstranti policijske organe z revolverskimi streli in kamenji. Ob nastopu mraka so de- Potres v Cerkljah Kranj, 30. marca Davi okrog 6.45 so občutili v okolici Kranja, zfasti v Cerkljah precej močan potresni sunek. Čeprav potres ni naprav.il nobene škode, so se ljudje zelo prestrašili. Spornim na potresno leto 1895 je znova oživel in vse živi v prepričanju, da bi moglo tudi letos priti do slične katastrofe. Tudi takrat je bila zima, katkor letos, skoro brez snega. Potres je nastal par dni pred Veliko nočjo. Zato misflijo, da bi se znalo tudi lotos kaj tafcega sgocSti, kar pa vsekakor (rima vezi s »banitem poteka letošnje drage poVnvtiee rime, ki mimiki s prav monsbranti izropa+i trgovino z orožjem Kočonda v Gunduličev? ulici, dalje dediko-tes.no trgovino II i je Bogdanoviča, bazar Kdnrg, lekarno Praunsperger, razbili na kavarni »Corso« velika okna in demoliraili del pohištva ter razbit šipe tudi na oknih nekaterih zasebnih hiš. Razen tega so demonstranti razbili izložbe tvrdke Bata. O priliki teh spopadov je bilo s »Uelmn orožjem in s kamenjem ranjenih okrog 30 oseb, 11 policajev in 19 demonstrantov. V bolnici je bilo pridržanih 10 oseb. PoŠci-ja je izvršila več aretacij, zlasti ljudi, pri katerih so našli revolverje in kamenje. Z oziram na te dogodke opozarja policijska uprava meščanstvo, da bodo v bodoče policijski organi v interesu javnega reda in miru postopali najstrožje po ®a-konsiknh predpisih proti vsem izgredndkom in rušilcem mi.ru. Poljski stratosSerni polet Varšava, 30. marca. AA. Prosti balon »Varšava II«, ki je včeraj poletel v stratosfero, je dosegel po petih urad višino 10.000. Balon se je spustil v bližini Lonze. Zaradi neopreznosti nekega kmeta se je vnela majhna količina plina, ki se je nahajala v omotu balona. Balon je dobil manjše poškodbe, več oseb pa ima močne opekline. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved n danes: Peorej vedro, le ponekod oblačno, v ostalem toplo in preoej stalno vreme. Danajska vremenska napoved za toreta H8o in mimo vreme, večinoma bolj oblafc, no, od časa do časa še dež, prehodna ra* Naši krapi in ljudje Planinci zapuste danes skof jo Loko Poslovilni večer fe pričal o priljubljenosti polka Škofja Loka, 29. marca. Sam vojni minister general Maric je poudaril, da predstavlja I. planinski polk enega najelitnejših v naši armadi, pa zato ni čudno, da so »e vezi škofjeloškega prebivalstva do njegove garnizije spletle do naj iskrene jših mer medsebojnega sodelovanja i/n prisrčnosti. Že takoj spočetka, v letu 1929, ko smo v mesecu aprilu pozdravili prvič v naši sredfi predstavnike naše vojake pa nepretrgano vse do danes goji meščanstvo do naše narodne vojske svoje iskrene, globoke simpatije, ki vodijo do spoznanja, da sp Škof ja Loka svojega napredka in povzdige brez I. planinskega polka niti predstavljati več ne more. Tembolj je zato odjeknila v vseh krogih vesit- da se bataljon naših vrlih planincev poslovi za stalno od nas in da se preseli?". i V 9000W> i-reoer so jo poslovila škofja Loka od odhajajočih, in to na poslovilnem večeru v Sokolskem domu. Večer je bdi zelo animiran in udeležba izredno visoka Vojaška godba, pod osebnim vodstvom kapetama Grgiča je zaigrala uvodoma več koncertnih kompoz:cij, potem pa j>e prvi spregovoril poveljnik 1. planinskega polka, polkovnik Mihajlo Lukič, naglasu joč, da nas navdajajo pri odhodu bataljona vojakov na - Občutki, bi se porajajo v človekov5, duši, kadar se poslavlja od svojih dobrih prijateljev, na drugi strani pa občutki zavesti, da odhajajo naši planinci v biser naše domovine, ki bo planince prav gotovo taiko globoko in toplo prižela nase, kaikor jih je pisani škofjeloški svet. Sicer pa stiki ne bodo docela prekinjeni, ker ostane poveljstvo L polka še vedno v Škof j i Loki. Majorju Braniskvu Milačiču. ki bo komandant na kar tudi vsem ostalim žeti srečno pot, v trdni veri, da bo njihovo delo med triglavskimi vršaci rodilo uspehe, v korist domovina in njeni obrambi. Za njim je spregovoril v imenu mestne občine gerent g. Matevž Ziherl, ki je v globoko zasnovanem nagovoru očrtal vso bol, ki jo občuti mesto z odhodom enega dela I. planinskega polka. Poudaril je demokratičnost našega častniškega zbora, ki ima za vsalkogar prijazno, dobro besedo, tako. da v dno sroa občutimo, da je naša vojska res naša, po duhu in srcu. Narod je na tako armado pač lahko ponosen, saj nam daje najboljše jamstvo, da bo vedno najsvetejša čuvorica narodirh idealov. Armada, ki ji je bil vrhovni poveljnik blago-pokojni kralj Aleksander, je pač armada slavne, nepozabne preteklosti! Za Sokola se je v krepkih, bratskih besedah poslovil podstarosta društva br. Horvat navajajoč, da navdajajo sokolstvo ob takih slovesnih trenutkih ie posebni5 občutki spoznanja, da je sokolstvo ona druga armada, ki stopa tesno z vojsko. Tudi on želi odhajajočim vse najboljše, svojo posebno zahvalo pa izreka častniku Dejan« Suvajčiču, ki se je v društvu mnogo udejstvoval. Za vse globoke izraze simpatij, želja in voščil se je zahvalil končno major Mtlačič, poudarjajoč, da je dolžnost nad vse- Skof jo Loko bodo ohranili v najlepšem spominu, zlasti še, ko vojska dobro čuti, da je imela v civilnem prebivalstvu svoje najboljše prijatelje. Posamezni govori so bili deležni viharnih ovacij globoko isikren in nepozaben je bil potek večera res tembolj, ker se je potem razvila med prisotnimi neprisiljena zabava, do ranih ur. Bataljon škofjeloških planincev s častniki, podčastniki, kaplarji in redov? odide iz škofjeloške vojašnice jutri, v torek s posebnim vlakom ob 8.30. Vesel in uspešen krst pri šentjakobcanih Spevoigra Bučarja Danila in Metke žanje aplavze Ljubljana, 30. marca. V soboto so imeli Šetnjakobčani svoj veliki dan. G. Danilo Bučar, dirigent in komponist, eden najbolj delavnih in vzpodbudnih, pa tudi najbolj sposobnih prosvetnih delavcev napredne Ljubljane, je ta dan slavili 25-letnico svojega kulturnega dela. Za svoj praznični večer je v družbi z nič manj vneto soprogo pripravil naši javnosti nadvse prijetno presenečenje. Ga. Metka Bučarjeva je spisala ljudsko igro »Na Trski gori«, jubilant sam pa je prispeval glasbeno spremljavo, ki dviga igro do resnično velikega učinka in ki jo bo brez dvorna uvrstila v repertoar naših najbolj-popularnih odrskih del. Pod taktirko komponista, v režij; člana Narodnega gledališča Milana Skrbinška in z go.Metko v glavni vlogi je iigra na krstni predstav:, pred nabito polno dvorano doživela pravi tri-umf in bo vsekakor dolgo privabljala množice občinstva, a iz Mestnega doma se ji cesta odpira v ostaili svet, ki ima kaj smisla za taikšino vedro, lahkotno umetnost. Igra je zrasla iz precej preprostega, v starejših komadih romantične dobe priljubljenega motiva. Stara ljubezen med lepo, sicer že malo priletno kr omarico Katro in bogatim Amerikamcem, šentpetrskim županom Polajnarjem, ki se vnovič raizvmme kmalu potem, ko se zastor dvigne pred početkom dejanja, in vsa peza srčnih kri-žev in težarv, ki se rode iz tega poznega razmerja. Polajnarja so malo preveč uže-jala brezumna skitamja po svetu, da bi se mogel dati kar tako ukleniti v zakonski jarem z življenjsko izkušeno, samozavestno, delavno ženo, in vzdržema greši. V svojih blodnjah se spozabi, da v borbi rani tekmeca v nedovoljeni ljubezni in tako na lepem zdrkne z viška ugleda in sreče v kriminal. A še preden pride poslednja katastrofa, se Polajnar zave greha ?n dolžnosti ter se vrne k ženi, življenju in dehi. 22-21 KINO UNION 22-21 Najsijajnejša opereta letošnje sezone CLO-CLO Glasba: F. Lehar. V gl. vlogah: Marta Eggerth, Hans Moser, Leo Slezak, Ida Wust. Mimo te osrednje, napol tragične, napol romantične zgodbe pa se plete še tiha, lepa ljubezen med Katrino hčerko Maričko in izgubljenim študentom Lojzetom, ki daje podobo pravega, neskaljenega doživetja, iz katerega odpira pisateljica razglede v neposrednejši in zato boljši, bolj smotrno urejeni življenjski red Delo je ga. Metka Bučarjeva gamirala z vedrim, pristnim dolenjskim obeležjem im je njega zanimivost stopnjevala še z vrsto izvirnih, avtohtonih ljudskih tipov, ki so kar prepisane iz preprosto, netendem-ciozno pojmo van ega življenja. Tu so se komponistu odprle vse možnosti, da z glasbenimi vložki ilustrira dejanje in g. Danilo Bučar jih je v polni meri izkoristil. Živahni stik modernega im prvotnega sveta, ki se srečujeta na točki, kakršno predstavlja Trška gora, mu je nudil na prebitek prilike, da združi folkloro žive ljudske pesmi s širokimii zamahi" sodobnega jazza, in je dail v tem pogledu celo majhno mojstrovino. Nekatera mesta so užgaia tako. da jiih je bilo treba ponavljati. Pod neposrednim dojmom uprizoritve je občinstvo burno aklaim/iralo komponista - jubilanta, njegovi tovariši s Šentjakobskega odra in prijatelji njegovega kulturnega dela pa so mu prinesli množico cvetja in drugih po-klomov. Vsem gre v enaki meri zasluga za uspeh: avtorici, komponistu, glasbenemu vodstvu, režiji., igralcem, pevcem društva Tabora in orkestru Sokola I. Ga. Bučarjeva je v kreaciji brhke kromarioe Katre izpričala, da seže njen igralski repertoar še mnogo čez vlogo starih tet im hudih žena. Daila je igro, ki je na intimne jšiih mestih zapustila najgloblji vtis. Prav tako je presenetil g Ham-žič, ki je z nastopom dokazal, da je zanj tudi izven mladostnih ljubimskih vlog še mnogo hvaležnega polja Gdč. Grumova kot Mairička je svojim dosedanjem uspehom pridružila nov zavidanja vreden uspeh. Pevsko dober je bil njen partner g. Dra-šler. Gdč. Cafutova in g. Vizjak sta dala dvoje vzornih kreacij. Posebno odrsko de-likateso pa predstavlja veseli kmečki trio g Gnidovec, Moser, Gornik, kn se jim z enakim uspehom pridružuje ga. Grguriče-va. Za svoje veselo besedovanje v kleni do-lenjščini in zlasti za pesem o smrti Mar-tinka Kebra, ki jo prednaša g. Gornik, so žela salve smeha po dvorano. G. Danilu Bučarju izrekamo k njegovemu delovnemu jubileju tudi naše iskrene čestitke, hkratu pa izražamo željo, da bi nas skupno s svojo soprogo še mnogokrat razveselil s podobno lepimi, uspelimi dedi. Predavanja o Jugoslaviji v angleških mestih London, 30. marca Izredni vseučiliški profesor in prosvetni referent pri kraljevem poslaništvu v Londonu dr. Dragu ti n Subotič je imel pretekli teden v glavni dvorani King-Colilegea zanimivo predavanje o Jugoslaviji in jugoslovanskem narodu. Predavanju so prisostvovali jugoslovanski poslanik dr. Slavko Grujič s soprogo, poskniški svetnik dr. Pavle Karovič, vojaški odposlanec v Londonu in Parizu polkovnik Glišič in številno občinstvo iz uglednih angleških krogov. Po nazornem očrtu jugoslovanske zgodovine in opisu duševnih l^stno^ti jugoslovanskega naroda, je dr. Subotič govoril o mednarodnem položaju Jugoslavije in o vlogi naše države v Mali antanti in Balkanski zvezi. Jugoslovanski zunanja politika se opira na mirovna načela, koikor jih je očrtail bkgopokojni viteški kralj Aleksander I. Predavateli je predvajal med svoj:mi izvajanji veliko število zelo uspelih slik. ki so prikazovale lepoto naše zemlje in narodnih obrazov iz vseh krajev države. Dr Subotič je govoril dalje o velikem rudnem bogastvu Jugoslavije in o njenih gosjpockrskih privlačnostih. Podobna predavam'a je imel dr. Subotič tudi v drugih angleških mestih. Prvi redni zbor slovenskih stenografov Ljubljana, 30. marca V nedeljo ob 10. je bil v slavnostni dvorani Trgovske akademije I. redni obani zbor Slovenskega stenografskega društva. Zborovalce je presrčno pozdravil v lepih besedah predsednik društva g. dr. B. Sve-telj. S posebnim veseljem je pozdravil med navzočnimi gimnazijskega direktorja v p. g. Frana Novaka, nestorja in ustanovitelja slovenske stenografije, kateremu je izročil lepo izvršeno diplomo častnega članstva. Nato je kot predsednik izčrpno poročal o delovainliu društva v minulem poslovnem letu. Za tem je sledilo tajniško poročilo, ki ga je podala ga. Maša Leske — Goraz-dova. O blagajniškem poslovanju je poročala ga. Ivanka prof. Robidova. Tudi Mariborčani so se odzvali vabilu društva. V imenu mariborskega krožka je poročal o delovanju g. Rudolf Rok.uša. V imenu nadzorstva je dala afosolutorii odboru ga. Irma Bajželj — Petkova. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor. Tako je ostal predsednik društva g. dr. B. Svetelj, podpredsednik pa g. direktor Anton Zup^n. V osfa'li odbor pa so bili izvoljeni ga. Irma Baijželj — Petkova, Alojzij Bolhar, Ivam Čuk, Ivo Gubenšek, Maša Le«ke — Gorazdova. Josip Mam, Jernej Pavlin. Ivanka Robdova in Rudolf Rakuša Predsednik je po 12. uri zaključil občni zbor ter se zahvalil ude'ežencem za udeležbo. šahovski brzi turnir za dravsko prvenstvo Ljubljana. 30. marca. Slovenska šahovska zveza priredi tudi letos velik propagandni t^zi turnir za prvenstvo drav. banovine v nedeljo 5. aprila. Ta pomladni brzi turnir bo postal tradicijska prireditev zveze. 2e lani je bilo število udeležencev visoko, letos pa je pričakovati še več igralcev. Tu bo imel vsak š&hist priliko, da bo mogel igrati s slabšimi in močnejšimi in da se bo uril v hitrem igranju in presojanju. Brzi turnir bo v veliki kletni dvorani hotela »Metropola« v Ljubljani (nasproti glavni uostsji). Začne* čreDanja za določitev skupin bo ob 9. Igralni čas bo trajal od 9.30 do 13. in od 14. do 18. ure, tako da bodo zunanji in oddaljeni šahisti lahko prihajali ob pravem času in zvečer dobivali svoje vlake. Prijavnina znaša kakor lani 10 Din, vstopnina pa bo dopoldne 3 in popoldne 3 Din. Igralo se so spet po tako zvaiitm Krožnem sistemu, žreb bo določil vsakemu igralcu skupino in številčno mesto. Dopoldanski uspeh igranja s soigralci v isti skupini bo razdelil igralce v nove razrede za popoldansko prvenstveno tekmovanje. Vsi šahisti naj prinesejo dosti velike in pregledne šahovnice in figure s seboj! Zveza je sklenila, da bodo izjemno ie letos na tem brzem turnirju lahko igrali tudi šahisti, ki doslej še niso pri njej včlanjeni. Vsi šahisti, slabi začetniki ln spretnejši, stari in mladi, ženske ln moški, naj pridejo Pftpcaartjealli Ja tap* Število nagrad sa srečne zmagovalce. Pni zmagovalec bo prejel krasno zvezno dipto-mo. Na veselo svidenje vsem našim šaM-stom ta prijateljem! Jubilej Clevelanda Cleveland, marca. Letos se bodo v Clevelandu vršile razne proslavne prireditve, ker je minilo že 100 let, odkar je legislafcura ameriške zvezne države Ohio s posebnim dekretom priznala Clevelandu stopnjo in naslov mesta Začetek elevelandskega mesta pa šega nazaj do leta 1796, ko je general Moses Cleveland tam ustanovil postajališče svojega trgovskega podjetja, okrog katerega seje naglo širila naselbina kot začetek poznejšega ameriškega velemesta V Clevelandu biva zdaj okrog 50.000 Slovencev ter je tako Cleveland za Ljubljano drugo slovensko mesto na svetu. Cleveland je največja slovenska naselbina v vsej Ameriki. Ta naselbina ima največji slovenski Narodni dom, pomembna pa je tudi zaradi ustanovitve jugoslovenskega kulturnega parka. Cleveland se sploh lahko imenuje mesto priseljencev. V njem živijo velike skupine Nemcev, Poljakov, Cehov, Slovakov, Slovencev, pa tudi precej Hrvatov in Srbov, dalje Italijanov, Ircev, Rumu nov in pripadnikov drugih narodnosti. Vse te mnogoštevilne narodnosti živijo med seboj v miru in slogi in tudi v naj. boljših odnošajih s starejšim ameriškim prebivalstvom. Odlika Clevelanda je tudi v tem, da ni občutiti v tem velikem mestu mržnje nasproti tujerodcem. Kdaj so se Slovenci pričeli naseljevati v Clevelanda, je težko reči. Vsekakor ao Ml slovenski pionirji tam že pred SO leti ta tudi že prej. Zdaj je ▼ Clevelanda ta Euefl-du 7 slovenska domov ter veliko števCs ; podpornih, kvflturafli in zabavnih društev 1 ter klubov. V mestni zbornici, ki šteje St članov, so 4 Slovenci ta 1 Hrvat Med mestnimi sodniki pa je priljubljeni Slovenski sodnik Frank Lauše, ki je bil pri zadnjih županskih volitvah tudi od ameriškega. prebivalstva predlagan za Supaitakega kandidata, č^ bi bil kandidaturo sprejel, bi bili morda pri volitvah zmagali demo. krati. V Clevelandu deluje tudi lepo Število slovenskih zdravnikov, odvetnikov ln podjetnikov. V CleveJamdu deluje ie od leta 1909 Slovenska dobrodelna zveza, Id izdaja svoj dnevnik »Ameriško domovino«. Tudi Jugoslovenska katoliška jednota, Id je bHa ustanovljena Se leta 1898, izdaja v Clevelandu svoj dnevnik »Novo dobo«. Od leta 1920 deluje v Clevelandu srbska podporna zveza »Jedinstvo«, ki izdaja giasUo Istega imena. Cleveland nosi upravičeno naziv metropole ameriških Slovencev. Slovenski listi posvečajo jrtbileju CSeve. landa veliko pozornost ter priporočajo, naj bi se kdo lota sestave zgodovine Slovencev v Clevelandu od začetka priseljevanja do danes. To bi bilo obsežno, a za nas zelo zanimivo in pomembno delo. Mali graben regulirajo • • • Prvo etapo 600 m dolžine od opekarskega mosta mesec dovršili — Idila v Mestnem logu so ta Ljubljana, 30. marca, Gradaščica se pri Kozarjah nazcepi na dva dela, ki tečeta vsak po svoje do Ljubljanice. Ljudje nazivajo desnega Mali graben ali Stržen, katerih imen pa Valvazor ne pozna. Dolg je sedem kilometrov. Ta pritok Ljubljanice se zdaj menda prvič regulira. Regulacija Malega grabna se je začela 1. 1931., ko so prišli z njo od izliva Grabna do opekarskega mosta »pri Koscu« v raz. dalji 800 metrov. Lani so nadaljevali dela v prvi etapi 600 m in je bil zanje določen kredit iz bednostnega sklada. ki je ob koncu tega meseca izčrpan. V zadnjem poroč:lu o regulacijskih delih v Malem grabnu pred dvema mesecema je pisec teh vrst izrazil bojazen, da se bodo dela nadaljevala le, če bo v banovinskem skladu preostalo še kaj cvenka. Ukinitev teh del sicer ni nastopila, vendar so precej zmanjšali število zaposlenfh, namreč od 67 na 30 delavcev, ki delajo dnevno po osem ur in dobe po 3 Din na uro, kar je zelo trd kruh. Pri teh delih so uslužbemi 1 po večini domačini. Tik nad opekarskim mostom so napravili te dni zagatno steno zaradi prehitrega toka vode. Na splošno olepšavajo bregova in uravnavajo razrahljano zemljo Brežini sta že lepo ozelenefli in kažeta prijazno lice Regulirali bodo strugo Malega grabna do Viča prav do mestne meje. Prišli so zdaj že do km 1.450, kjer se začne druga etapa. Tod se začenja prva daljša vijuga, ki bo pa odrezana naravnost. Na ta način bodo pri osmih zaporednih vijugah pridobili več sto metrov struge, posestniki pa mnogo koristnega sveta. Kaže, da bo pri zasipavanju teh »rokaov« skoro primanjkovalo zemlje v nemalo nejevoljo posestnikov, ki vrhu vsega še sanjarijo o morebitnih visečih brveh Ti tako imenovani dvolastniki bi namreč morali daleč okrog hoditi na nasprotno stran Tudi svet, ki se v ceni zdaj giblje med 1 in 5 Din za kvadratni meter, bi ne prišel do prave veljave, saj opažamo na levi strani Malega grabna samo dobro uspevajoče travnike. Postavili so sicer začasen leseni mostiček, ki pa ga bodo prestavljali iz kraja v kraj. Pri kopanju nove struge so delavci naleteli na sviž ali mivko, kakor pravijo Tnnovčani. Ilovica je pomešana s svižem in prihaja mestoma celo bliže površju ter povzroča zaradi sipnosti velike preglavice. Umrli ravnatelj tehnfčne srednje šole Ivan šubic trdi v svoji razpravi, ki jo je napisal v izvestju tega zavoda pred 50 leti, da Je ob Obeh bregovih reka v teku dolgih časov ob povodnjih naplavila peščene ilovice ali bučnika tako na debelo, da sta ob; Vk-gova prav vidno napeta. V 'zkopaaem materialu sta zastopani dve vrsti zasipanja, namreč ilovica, prekrita z debeHm rečnim prodom. Oba bregova Malega grabna sta napeta dokaj više kakor pri Gradaščici m temeljiti poznavalec barjanskega terena univ. prof. dr. Anton Mefllk meni, da je desni Mali graben vendarle prvotni tok leve, a zelo prodne polhograj-ske reke. Ker se začne 1. aprila novo proračunsko leto ta je banovina odločena v še večji meri iz bednostnega sklada prispevati h gradbenim delom, je mnogo upanja, da se takoj začno dela v drugi etapi v razdalji 600 metrov. Pri tej priliki utegnejo najbrž zaposliti tudi večje število brezposelnih. © Povejmo še katero o Mestnem logu. Ta obsega oba visoko napeta bregova ob Malem Grabnu, ki se spuščata do nižjega zemljišča ob Gradaščici na eni ta ▼ Rakovi jelši na drugi strani. Preko Mestnega loga se pomladi razgrne pestra slika, V jelševju ob Malem grabnu že zdaj naletimo na cela polja temnih močvirnatih tulipanov, vmes pa cveto prvi zvončki, velike in male marjetice, teloh ln kalužrrice. Ob jarkih kmalu poženo tudi potočnice, norice, kislice. Med njimi stoje posamezni hrasti, jelše, vrbe, breze in razno grmičevje. Ker je struga Malega grabna zavoljo regulacije dobila zelo čedno obliko, je andotna okolica postala pomladi kaj priljubljeno šetališče Ljubljančanov. Pred več leti je bia Mali graben poleg Kolezije edino javno kopališče na prostem za stare ta mlade, Id so čofotali ta brozga. Ii po kalni vodi. Mali graben je tudi pravo leglo sitnih komarjev in nadležnih brenc-Ijev. Ob ustju Cetine Omiš, pomladi 1936. Že pot ob morski obali iz Splita do ustja Cetine in do mesteca Omiša je polna pokrajinskih zanimivosti in kaj mikavna po zgodovinskih spominih, ki jih vzbuja ob svoji blizu 24 km dolgi progi. Podolgovata stena starinsko sivega Mosora ne raste neposredno iz morske gladine. Med njegovim vznožjem m morsko obalo se razprostira dokaj širok položen pas rodovitne zemlje, ki so jo poleg domačih Ilircev že v 4. stoletju pred Kr. r. kolonizirali stari Grki prav tako kakor Kaštelbamski zaliv s starogrškim SoLinom im Trogirom. Oib pogledu na otoke Čiovo, Sulet im Brač, ki skupno s cetimsko cubalo oklepajo morje kakor neizmerno veliko visokogorsko jezero in ob pogledu na strmi Mosor hodiš med ograjenimi vinogradi im duh teč im i maslinjoki. Ob levi se ti kmalu prikaže velikanski kakor stolp štrleči kamen z vaško Kamen; ob desni pa na strmem Hoknu tik nad morjem Stobreč, starogrški Epetion, s slikovitimi ostanki nekdanjega mestnega obzidja. Z Mosora žubori proti morju potoček Žrnovnica, katerega dolinica se vije visoko gori do vasice z istim imenom. Lepota in krasota obale, ki raste takorekoč z vsakim korakom. Stari gaji visokih, košatih pinij segajo tik do morja; njihova temno zelena barva se preliva z morsko svetlo sinjo; njihovo šelestenje se druži s šum-Ijanjem morskih .valov v čudovito lepo ubiramo pesem. Domači setjaki često izkopljejo iz svojih njiv rimske kamne; na srednji vek pa spominja Petar Cmi s svojim nagrobnim kamnom in s svojo cerkvico, ki mu jo je zob časa žal že razglodal. Vasioe Krilo, Sv. Martin in industrijski kraj Du-g^Tat s cementnimi kamnolomi in tovarnami so se razvile ob obali. Nekoč so morali prebivalci ponovno in tudi za dalj časa pred Turki bežati više na pobočje Mosora; tako so nastale višje ležeče vasioe Pod-strana im Jesenice. Vsa obmorska pokrajina med Splitom in Omišem, Poljica imenovana, pa je od 11. stoletja tja do začetka 19. stoletja tvorila tudi za benečamske vlade samostojno se-Ijaško državico, ki jo je leta 1298. kralj Štjepotn Nemamjič listimisko izrecno pirl-poznai, ki pa je prenehala z begom svojega zadnjega kneza Zovioa v Petrograd, ko se je bil upor proti takratni francoski oblasti izjaloviL Ti pa zavijaš skoz selo Preko, ki. je ponosno na svojo staro vele-zanimivo cerkev iz 11. stoletja, se sprehajaš še malo po napkvljenem svetu im že stojiš ob ustju Cetine. Kontrasti v barvah in v oblikah, ki se ta tu na mah pojavijo, so višek lepote v srednji Dalmaciji, one lepote, ki jo razodevajo lepe Dalmatinke s svojim grškim obrazom in licem ter s svojimi črnimi ognjeviti, mnogo obetajočimi očmi. Iz sinjega morja, iz srebrnkasto penečih se mehkih morskih valov rastejo neposredno tr- de, strme skalnate stene in pečine v sivo, bledo barvo svojih vrhov in grebenov. V višavah kroži v velikanskih lokih bistro-oki jastreb nad nedostopnimi, temno sinje zasenčenimi prepadi in razpokami; niže nad morjem se spušča galeb v elegantnih poletih in sunkih za svojim plenom. Kjer pa je priroda med skalo in morjem nabrak nekaj rodovitne žemljice, se bohoti južno sadje in oljka. Težko obloženi tre pa pleza visoko v strmo skalovje. Skrbno ograjena z naloženim kamenjem ali z grmičevjem se svetlikajo rdeče rjave njivice, ograde, pod svojim bujnim kksjem v senci maslinjaka ali smokovnjaka. Resne ciprese stoje mirno kakor črne piramide pod svetlo razžarjenim sinjim nebom; visoke pinrje vriskajo ob morskih sapicah v širokih vršičkih. Med skalami gori v tem-nosinjiih barvah nemiSka perunika; osatica se ziblje z velikimi šopki v zlatih sončnih žarkih; ognjeno se rdečijo cvetovi granat-nikov; belo ko sneg cvete mirta, v vrtovih se senčijo pestrobarvne vrtnice med agavami in palmami Neposredno ob morju zijajo liki zijalka velikanska skalnaita vrata. Skozi nje drvi Cetina s svojimi svet-lozelenimi vodami med navpičnimi stenami v naročje sinjega morja. Ozke, zamočvirjene travnike na njenem obrežju pokriva kakor bela snežna odeja v velikih množinah združena »vosa baba«, s'ovenska norica. Na držaih tik pod stenam5 so ko-korice pričarale na dam mehke živo rdeče blazinice im velike modrikaste hiacin-te se stiskajo med belo opranimi pečinami. Svetlozeleno strmičje s srebrno belim deblom visoki topoli proti nedostopnim. nad 1000 m visokim skalnatim goram in stenam. Radman, Slime in Podgradjeso sela, katerih mline žene drveča Cetina, preden se združi z morjem im »e v njem umiri. Nad njimi se razširi struga zagonetnega kraškega potoka in voda se zajezi v majhno, dolgo ročno jezero, ki :z njega skače neka čez skalovje 7 m g'oboko v tako zvani Mali Gubavki. Cesta vodi sprva ob reki navzgor tik ob strmih, navpičnih stenah; potem pa se vzpenja v smelih serpentinah do gorskega sela Zadvorje, ali Dvornik. Od tod nekaj korakov peš in pred sabo imaš 30 m visok slap Cetine — Veliko Gubavioo — katerega bobnenje se čuje ob narasi vodi več ur hoda daleč. Divjo romantičnost penečega se vodovja, ki grmi čez velikamske skalnate terase v strašne prepade in tolmune, še stopnjujejo razvaline gradu, ki so ga v gigantski svet kot svoje zadnje skrivališče in pribežališče postavili morski roparji, pirat5. Kajti Omiš, ob ustju Cetine na njenem levem bregu ležeče mcsbeoe. ki je v zadnjih časih zaslovelo kot kopališče, še bolj pa kot središče vse dadmetrmSke industrije, sloneče na izrabljanju vodnih sil Cetine, je bilo v srednjem veku dolgo časa glavno oporišče morskih roparjev. Od tod so na svojih vožnjah z lahkimi, brzimi ladjami, nad egovali in straihovali bogata dalmatinska mesta, dokler se niso morali slednjič sami umakniti pred krilatim beoečamskim levom. V ozadju nad strmimi, tesnimi ulicami mesteca gledajo še zdaj slikovite razvaline dveh gradov ali utrdb, v mesečini polne mehvnho^je, na mestece in morje in vsaj ena izmed teb utrdb je služila piratom, medtem ko je druga za vlade hrvatskih in pozneje ogrskih kraljev dolgo varovala mestece pred benečanskimi napadi. Sledi in spomine na beneško oblast, ki je kakor drugod ob vzhodni obali Jadrana tudi v Omišu trajala od začetka 15. do konca 18. stoletja, nahajaš se zdaj na starih hišah, na grbih, na napisih in na ostankih starega mestnega obzidja škofijska palača, stolnica z umetniško znamenitim portalom, framjevskd samostan z Marijino cerkvico, kklno pokopališče z nagrobnimi, napisi v gkgoiici in takozvani bosančici, potem pa kapelica sv. Petra na desnem bregu Cetine, eno najstarejših krščanskih svetišč v naši državi, dvigajo privlačnost pokrajine ob ustju Cetine do zgodovinskega in umetniškega užrvanja. Na tem tesno odmerjenem prostoru med mehkim, živim morjem in nemimi, trdim skalovjem zori na razbeljenem kamenju grozdje, ki kot pvošek z rožnatim okusom druži, v sebi moč, ogenj, zdravje in sladkost južno dalmatinskega sonca. Ce hočeš potomce onih piratov iz OmiŠa poznati, se moreš z njimi peljati v črni temni noči na morje na ribji lov, drug5, dam pa med nje še sesti v podnrm, t črni vinotoč, naravnost med vinske sode. Nsortnuuii mornarji in rftači, lepa, vitka dektete * dolgimi črnimi kitami, živi pogledi, nesnf pamenki, ognjuaita pesem ti bodo dokazati, da se je še nekaj pristno starega ohranilo ob ustju Cetina D* F. M. Domače vesti * Smrt zaslužnega borca za uedinjenje Črne gore s Srbijo. V Podgorici je umrl u{K)kojeni sreski načelnik Nikola Bajagič, ki je bil eden od najzaslužnejših borcev za uedinjenje Srbije s Črno goro. Bajagičev rod je iz pivskega okoliša in se je Nikolin oče odlikoval z legendarnim junaštvom v borbah za črnogorsko svobodo. Nikola Bajagič je bil še mlad izvoljen za plemenskega kapetana planinsko-pivskega področja. Rojaki so ga izvolili leta 1907 za svojega narodnega poslanca in, ko so leto dni pozneje izbruhnili ostri spori med naprednjaki in nazadnjaki v Črni gori se je poslanec Bajagič odločno postavil na stran naprednega črnogorskega življa, ki je zahteval demokratizacijo uprave v deželi in zbliža-nje Črne gore s Srbijo. Zmagali so v tem sporu nazadnjaki in innogi voditelji napredne struje, med njimi tudi Bajagič. so romali v zapore. Malo pred balkansko vojno je bil Bajagič izpuščen in v raznih bitkah se je junaško udejstvoval. Avstrijska okupacijska oblast ga je internirala v nekem madžarskem taborišču, kjer je ostal do osvobojenja. Trpljenje v ujetništvu mu je uničilo zdravje. Takoj po prihodu domov pa se je vendarle postavil na čelo narodnega pokreta. Bil je član narodne skupščine v Podgorici. ki ga je pozneje imenovala za sreskega načelnika. * Prva državna razstava aeroplanskih modelov, ki je bila v nedeljo otvorjena v Beogradu, se je pretvorila v impozantno splošno zrakoplovno razstavo ker sodeluje pri njej naše vojno zirakoplovstvo, naša zrako-plovna društva ter domača in tuja industrija poleg Aerokluba in njecovih najmlajših članov. Razstava ostane odprta do 9. aprila. * Iz zdravniške službe. Za banovinskega zdravnika za združeno zdravstveno občino v Juršincih pri Ptuju je imenovan g. dr. Metod Spindler, tamošnji praktični zdravnik. * Razpisana štipendija. Dom študentk univerze v Birminshamu (Anglija) stavlja za letni semester 1935-36 (27. IV. — 4. VII.) na razpolago nekaj mest za študentke, ki bi želele izpopolniti znanje angleškega jezika- Germanistke imajo seveda več izgleda. toda tudi druge niso izključene. Dom študentk nudi znatno znižane cene: hrano in stanovanje tedensko 250 Din. Prijave do 8. aprila tajnici Zveze akademsko izobraženih žen. Hu»olin Sattner« g-Mayerja. Predsednica ga- Kruharjeva se jim je toplo zahvalila. u— Izredni občni zbor društva »Dom vi-sokošolk« bo danes v torek ob 20. uri, Gradišče 14.-I. Vabljeni so tudi podporni čla- ELITNI KINO MATICA TELEFON 21—24 DANES OB 4. URI POPOLDNE premiera popolnoma nove MickyinSilly. - sledečim sporedom: L Magazin 2; 2. Paramountov ' čud« revije s sledečim sporedom: L Magazin 2; 2. Paramountov tednik; S. Parni valer; 4. želva in zajček; 5. Tako je bilo nekoč; 6. Kraljici poletja; 7. Guliver; 8. Velikonočna pripovedka. Smeh! — Veselje! — Krasne melodije! — Petje! — Zabaval Zvečer ob 148. in 9V* senzacija nad senzacijo: »ZLATI O T O K« po slovitem romanu R. S. Stevensona. Hitite, da ne zamudite ! ! ELITNI KINO MATICA TELEFON 21—24 DANES OB V4 8. in 9'A ZVEČER Senzacija nad senzacijo po slovitem romanu R. L. Stevensona Zlati otok (OTOK ZAKLADOV) Walace Beery — Jackle Cooper. — Film je v nemškem jezika. Ob 4. uri premiera popolnoma nove, barvane »MICKY EV SILLY — ČUDO REVIJE«. nu u— Ljubljanska carinarnica posluje odi. aprila od 8. do 12. in od 3. do 6. zu Stolca kmet Mujo Idiris. ki je prezidaval u— Po pogreba ge. Hinke Stuizijove. Zaradi notice, ki je bila objavljena v nedeljski številki, je g. Stuzzi prosil za objavo da so člani Bertoncljeve rodbine vendarle vedeli za pogreb, ker so se 27. t-m. dopoldne zglasili v D. M. v Polju in se tam informirali, če bi bilo mogoče prepeljati truplo pokojne v Domžale. Ker se je istega dne popoldne vršil pogreb, je jasno, da so bili o tem obveščeni. u— Odvračanje in zatiranje kužnih bolezni. Mestno poglavarstvo opozarja vse prizadete, zlasti meaarje na inkorporira-necn ozemlju mestne občine ljubljanske, da se bodo po sili zakona in v smislu sklepa mestnega sveta z dne 20. marca 1936 po-čenši s 1. aprilom 1936, ko se inkorporaci-ja okoliških občin dokončno izvrši, pričela izvajati na vsem teritoriju mestne občine dolo&illa 51. 28 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. ČL 26 eit. zakona se glasi: V krajih, kjer obstoji javna klavnica, urejena za klanje velikih in malih živali, se smejo velike m male živali klati samo v tej klavnici. Za vwe je tedaj uporaba mestne klavnice v Ljubljani, ki zgoraj navedenim pogojem -dgovarja, obvezna. Prekrški te zakonske odredbe se kaznujejo po čL 113 in 116 cit. zakona v denarju do 900 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. u— Varujte se žeparic na trgn! Zaradi bližajočih se velikonočnih praznikov je na živilskem trgu promet precej narasel, in kakor je to že stara navada povsod,' kjer se ljudje nabirajo v gneči, so se pričele množiti tatvine iz žepov, torbic in košar. Policija je zadnji čas dan za dnem prejemala prijave o tem. kako so bile gospodinje med nakupovanjem pri stojnicah okra-dene, pa je posvetila ljudem na trgu malo večjo pozornost. Končno so policijski organi aretirali neko znano tatico, ki je bila zaradi kraje že trikrat kaznovana in je nazadnje šele 12. februarja prišla iz zapora. Kakor je pokazala preiskava, se Je ta ženska v družbi neke svoje prijateljice, ki je hodila po trgu od kmetice do kmetice in je najbrž samo fingirala nakup, da bi odvrnila pozornost ljudi, takoj ko je prišla na svobodo, lotila svojega starega posla in je po dosedanjih ugotovitvah v nekaj dneh okradla sedem gospodinj za večje in manjše zneske. Policija opozarja na trgu mudeče se gospodinje, naj bodo za praznike še posebej pozorne pred tatovi. n— Vrat mu je prerezal. V neki zidanici v Malem Vinjem vrhu se je znašlo več kmečkih fantov. Pri pomenku o dekletih je prišlo med fanti do spona in prepira, katerega žrtev je postal 27 letni posestnikov sin Rodič Franc iz Tomažje vasi. Eden izmed njegovih tovarišev je namreč skočil Rodiču na vrat in mu ga prerezal. Z veliko zevajočo rano so pripeljali nevarno ranjenega mladeniča v bolnišnico usmiljenih bratov. I celjski gosiilničarki 250 Din vreden moški Hubertus plašč. Na podlagi tiralice so orožniki izsledili storilca in ga včeraj oddali f zapore celjskega sodišča. Plašč so našli pri njem. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.36 veseloigra »Slasti mladosti« in tednik. Iz Maribora a— Načelniki mariborske ®oko4ske župe so se zbrati v nedeljo 29. t, m. v spodnji kazuoski dvorani k svojemu pamladaei&ke-mu rednemu zboru. Zbranih je bilo ned 70 načelnikov in maoelnic 53 sotkolskih edinic. Z(bor je vodil župni načelnik bT. SJaiv-ko Komac. Iz poročila načelništve je razvidno, da so društva priredila lami 46 javnih nastopov in 51 akademij. Teiovadeoih članov je bilo 9218. Bt. Girii Hočevar je podal delovni program za leto 1936. O iz-premerrubi kroja Sanic je poročala podoa-čekuca s. Neli Prime. O zakon« o sploemi telesni vzgoji je poročal br. Komac. Zvenzri podnao&kvik br. Jeras je pozdravi zbor v imenu zveznega načekništva, ki se mu predlaga naslednje načelništvo mariborske sokolsfke župe: načelnik br. Komac, namestniki S. Hočevar, D. Polič in L Petrovič, načelnica s. Princ, namestnice Stana Ma-kuc, Tončka Štifter in Danila Dekleva. a— S šahovskega bojišča. V soboto »večer v Centralu vršila prva igra sa primat v mariborskem šahu med dr. Li-paiiem in prof. Stupanom. Partije je bila prekinjena Žreb SREČKE državne razredne loterije A. REIN I DRUG « « ■ » a n jo: 7. in 8. aprila 1.1. Iz Celja e— Umetnostno razstavo v mali dvorani Celjskega doma je otvoril v nedeljo g. Franc Tratnik s primernim nagovorom- Na pestri, bogati in zanimivi razstavi, ki bo odprta do nedelje, so razstavljena dela slikarjev Jakopiča, Šternena, KlemenČiča, Gasparija, Modica, Zupančeve in Sodnikove ter kiparjev Zajca in Smerduja. Opozarjamo na to odlično razstavo. e— K°ncert mariborskih malih harmoni-nikarjev v Celju in Laškem. Mariborski mali harmonikarji, ki jih vodi g. Vilko 5u-šteršič, bodo koncertirali v soboto 4. aprila zvečer v Celju, v nedeljo popoldne pa v Laškem. Deca, stara 5 do 10 let, bo v pestrih narodnih nošah igrala in pela 60 narodnih pesmi ter izvajala narodne pl*se. e— Vinska razstava v Dramljah. združena z vinskim sejmom, ki jo bo priredila agilna drameljska kmetijska podružnica, je bila zaključena v nedeljo z velikim moralnim uspehom. Razstavljenih je bilo 95 sort vina iz drameljsko-savinjskega okoliša Odlično oceno je prejelo 5, prav dobro 22, dobro pa 29 razstavljalcev. Izvrstna drameljska vina v polni meri zaslužijo mnogo večje vpoštevanje na vinskem trgu, nego so ga bila deležna doslej, ker javnost povečini ni bila informirana o njih odlični kakovosti. Drameljski kmetijski podružnici in njenemu predsedniku županu g- Francu Mastna-ku in podpredsedniku podžupanu g. Francu Zdolšku čestitamo k pomembnemu uspehu razstave. Ne zamudite UMETNOSTNE KIPOV v Celju si ogledati VELIKE RAZSTAVE SLIK IN — Hotel Union. e— Nesreča na nogometni tekmi. Na nogometni tekmi med rezervama SK Celja in Atletikov. ki je bila v nedeljo popoldne na Glaziji, je padel igralec Atletikov 26 letni, v Woggovi trgovini nameščeni trgovski pomočnik Stanko Gorišek iz Greta tako nesrečno, da si je izpahnil ključnico in desno roko. Zdravi se v bolnišnici. e— Pri požaru se je ponesrečil. V petek se je vnelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Ajdiča v Podgori pri šmartnem ob Paki in zgorelo do tal. Pri gašenju je dobil 38 letni brezposelni mesarski pomočnik Anton Bizjak, član gasilske čete v šmartnem ob Paki, težke opekline po nogi in prsih. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e— Plašč si je prisvojil. V februarju je 44 letni mehanik Josip P. iz fit- Janža pri Velenju pod lažno pretvezo izvabil neki NajslajSa in nafboljSa krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz Frofike gore, Sremski Karlovcl — Gostilničarji nudite co špecijaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovcl, Frudka gora. a— Mariborski čevljarji eo si na nedeljskem občnem zboru izvolili naslednjo nov« upravo: predsednik Anton Krajcer, podpredsednik Josip Janko (Ruše), odborniki: Anton Robinšak, Jakob Kores, Friderik Novak, Josip Dogša, Štefan Gašperič, Albin Bizjak (vsi iz Maribora), Ivan Gra-šič (Pekre), Jurij Novak (Novavas), Jakob Znidaršič (Studence), Franj-o Salaonon (Tezno); namestniki: Franc Belicjan, Jurij Jančič, Josip Benkič (vsi iz Maribora), Ivan Veselic (Hoče), Franc Puhleitner (Selnica). V nadjzornem odboru so Vosinek, Josip SuHo dn J. Prosinjak, namestnika Greif in Godec. Častno razsodišče: Sulic, Greif, Žoher, Robinšak in Krajcar. a— Mariborski državni upokojenci so si v nedeijo izvolili naslednje vodstvo: predsednik dr. KronvogL, I. podpredsednik Matej Vrbnijak, II. podpredsednik prnof. dr. Zm&vc, tajnik A. Ogorelec, namestnik I. Pušenjaik, blagajnik J. Koudelka, narnest-nriik Jože Pufkhart. Odborniki: Mihael Bo-bek, Emica Krambergerjeva, Ivan Kramer, Hrnko Lopan, Jakob Razlag, Josip Smer-du. Morko Voerinec in Ljudevit Žnuderl. OJDaDDDDUUmUUUUnDDCODDDDano Točno plačuj »Jutru« naročnino Varui svojcem zavarovalnino ojuuuuuuum^ a— V škofovem gozdu je gorelo. V nedeljo zvečer je iz še neugotovliienega vzroka pričel goreti mladi gozdni betnavsid nasad, ki je last mariborskega škofa. Na mesto požara so prihiteli mariborski, reud-vanjskii in pobreski gasilci, kri so preprečili veliko nevarnost ki je grozila sosednjemu gozdnemu kompleksu. a— Pobre§ke novice. Ne eeji pobreške-ga občinskega odbora, ki je bila te dni, je občdnslki odbor sklenil, da se Tezno odcepi iz sestave občine Pobrežije v svojih bivših mejah. a— Podlegel. 25-letni brezposelni krojaški pomočnik Srečko Rep je v svojem stanovanju na Zrkovski cesti 71 zavžii ocet-no esenco, pomešano s kvasom. V srplošni bolnišnica so mu nudili pomoč, ostal pa je v trajni nezavesti preko nedelje, dokler ni podlegel poškodbam. Vzrok samoumora ni znan. a— Neznani vlomilci so vdrii v stanovanje zasebndce AAojzije Verdnokove v Taborski ulici ter odnesli več obleke in perila. a— Zaradi razpečavanja ponarejenih 20 dinarskih kovancev in ker sta pomagata zloglasnemu ponarejevalcu Marku Divjaku pri izdelovanju ponarejenih 20 dinarskih kovancev, sta bila včeraj dopoldne obsojena pred nnadim kazenskim senatom 35 letni posestnSk Ivan Roje iz Arje vasi na 4 mesece strogega zapora in 600 Din globe, pogojno za dobo 2 let, njegova žena Frančiška pa na 6 mesecev strogega zapora in 1000 Din globe, pogojno za dobo 3 let Glavna krivca, in sicer Marico Divijak in Ignac Valentinčič ste bite obsojena že 18. septembra 1995, in sicer Divjak na 4, Va-fantinSž pa aa 2 in do!* leta rob i je. »JUTRO« St 76. Torek, JL UL 199& Gospodarstvo Borba za frank Kakor je »Jutro« že v nedeljo poročalo, ae je zadnje dnd preteklega tedna atoka na francoski frank poo&trila in je bila Francoska banka primorana v obrambo franka povišati diskont od 3.5 na 5%. Že v soboto je bila na mednarodnih tržiščih ponudba frankov izredno velika in je bil angleški valutni intervencijski fond prisiljen v zaščito franka prevzeti znaten del ponudbe. Nervoznost in nesigurnost, ki vladata na mednarodnih deviznih tržiščih glede franka, se kažeta zlasti v naglem naraščanju deportnega stavka za francoske framke, ki se je v soboto dvignil od 15 na 22?/». V Londonu računajo bolj kakor kdaj prej z devalvacijo franka, kar utemeljujejo približno tako-le: Lani je Larvail napovedal ostro deflaoijsko politiko v zaščito stabilnosti franka ter je pričel izvajati pritisk na cene in plače. Obljubil je, do se cene ne bodo več dvignile, temveč da bo dosegel znižanje za 10%. Restringiral je državne izdatke in znižal plače državnih nameščencev za 10°/o. Pričakovan rezultat pa je izostal. Indeks cen v trgovini na debelo se je od lanskega avgusta do letošnjega februarja dvignil od 68 na 77 točk, torej za 13%. Ta dvig se gotovo lahko v znatni meri pripiše povišanju cen surovinam na svetovnem trgu in še ni inflacijski pojav. Seveda pa so tudi cene v trgovini na drobno v istem času narasle od 85 na 92 točk. V tem dejstvu pa vidij-o francoski nameščenci in delavci poslabšanje njihovega položaja. Iz vsega tega je razvidno, da Lavalova akcija za deflacijo cen ni uspela in da je francoski nivo cen še vedno previsok v primeri s svetovnVn nivojem cen, ki se mu ni prav nič približali. Zato so razlogi za slabo&t franka nadalje dami. Gotovo bi bilo najenostavneje, da bi Francija z uikinjenjem uvoznih omejitev in z uprostitvijo uvoza izsilila podeč cen na notranjem trgu. Na tak ukirep pa Ljubljanska kreditna banka Dne 28. marca se je vršil občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke pod predsedstvom Alojzija Vodnika. Iz poročila upravnega sveta, ki ga je podal glavni ravnatelj Krofta, posnemamo, da je banka nadaljevala staro poslovanje z vnovčevanjem obresti in odrejenih odplačil. Starim upnikom je poleg izjemnih izplačil likvidirala vse dospele obresti in od kapitala vloge do Din 2.000. Skupna vsota vseh izplačil in kompenzacij iz starih vlog, izvršenih v času od uveljavljenja uredbe do 31. 12. 1935. znaša Din 107,769.000. Novo poslovanje banke daje sliko stalnega napredka V teku poslovnega leta 1935 so narasle nove vloge od Din 44,000.00 na Din 63,000.000, torej skoraj za 50%. Od tega zneska ima banka nad 26 milijonov razpoložljive gotovine v blagajnah in na žiro-računih državnih denarnih zavodov. Ostanek je plasiran v izključno dobrih kratkoročnih poslih. Občni zbor je soglasno odobril poslovno poročilo in bilanco za leto 1935. in odobril od upravnega sveta predloženo razdelitev čistega dobička, ki znaša Din 3,417-432.54 po izvršenih odpisih na nepremičninah, inventarju in dvomljivih terjatvah. Od tega se dodeli rezervam in pokojninskemu skladu Din 2,666.504.60. V smislu sklepa občnega zbora prejmejo prioritetni delničarji za leto 1935 na svoje delnice 4% dividendo. Pri nadomestnih volitvah v upravni svet so bili ponovno izvoljeni inž. Oskar Dra-čar, dr. Ernest Rekar, Herbert Woschnagg in Jakob Zadravec, v nadzorstvo pa dr. Ivan Bolč. dr. Janko Kersnik, Viktor Naglas, Miloš Oset in Mirko StepiČ. »FOSTOK" igralnica za stave na nogometne tekme Beograd, Pašičeva 4 je izplačala prošle nedelje Din 2,822.773.— ena stava stane samo Din 5.— za katero vsoto morete v srečnem slučaju dobiti STOTINE TISOCEV DINARJEV. Filijala »Fostoka«: Ljubljana: BEUK KILIJAN, Kongresni trg 4. SPREJMEMO ZASTOPNIKE. Gospodarske vesti = Poštna hranilnica ne obrestuje vlog preko lOO-OUO Din. Generalna direkcija Poštne hranilnice v Beogradu objavlja v »Službenih novin-ah« od 28. t.m. spremembe in dopolnitve navodil za poslovanje s Poštno hranilnico. Najvažnejša sprememba se nanaša na dosedanji ČL 29 (novi čl. 31) navodil, kjer se razveljavi določba, da sprejema Poštna hranilnica hranilne vloge v neomejenih zneskih. Vstavi pa določba, po kateri sprejema Poštna hranilnica le vloge do 100.000 Din. Dosedanji čl. 33. pa se spremeni v toliko da Poštna hranilnica na vloge. ki presegajo 100.000 Din n® »dobrava nikakih obresti. = Pogajanja z Nemčijo, ki se vršijo v okviru j ugoslovensko - nemškega odbora v Zagrebu, so se precej zavlekla. Nemška delegacija je ponovno zahtevala instrukcije iz Berlina pa tudi naša delegacija še čaka odločitve glede vprašanja uvozne kontrole, ki je v tesni zvezi z vprašanjem likvidacije naših klirinških terjatev v Nemčiji. = Naraščanje naše produkcije zlata. V zadnjih letih se je naša produkcija zlata prav znatno povečala, kar je pripomoglo do tega, da je narasla zlata podlaga naše Narodne' banke. Ze v lanskem letu je Narodna banka odkupila okrog 3400 kg doma pridobljenega zlata v vrednosti 165 milijonov Din. Letos pa kaže, da to produkcija še mnogo večja. Iz Beograda poročajo, da je rudnik zlata v Peku znatno povečal svojo produkcijsko kapaciteto, tako da lahko sedaj mesečno pridobi 30 kg čistega zlata ali 360 kg na leto. Rudnik zlata v Neresnici je pričel delovati s polno paro in pridobiva sedaj 1€> do 25 kg zlata mesežno- spričo gospodarskega nacionalizma v Franciji ni misLiti. Izravnava med previsokim nivojem cen n svetovnimi cenami se da potem doseči le od denarne strani, torej z devalvacijo. Po dovršeni devalvaciji ne bi bilo ovir za ukinjenje uvoznih omejitev. Na ta način bi se rešilo tudi vprašanje kreditne potrebe francoskega državnega zaklada, ki danes v Franciji ne more dobiti posojila po primerni obretni meri ir, mora za kratkoročna posojila na denarnem trgu plačati dva in polkrat toliko obresti, nego angleški državni zaklad. Po izvršeni devalvaciji bi prišli v Franciji taikoi na tog tesavriraiii kapi tali in bi nasta>'a velika ponudba na denarnem in kapitalnem trgu. Devalvacija marke za 40%? Kalkor poroča »Prager Presse« je po zanesljivih vesteh iz Nemčije računati v kratkem z devalvacijo marke, ki se $ Nemčija ne more več izogniti. V poučenih krogih zatrjujejo, da je računati s 40% devalvacijo, ker ie tak obseg devalvacije potreben za izravnavo nemškega nivoja cen z mednarodnimi cenami. Za našo d-r-žavo bi bila devalvacija marke mnogo pomembne iša nego devailvacija franka, kajti v klirinškem prometu s Francijo smo dol-žnilki za okrog 90 milijonov Din in. bi se ob priliki devalvacije zmanjšal tudi naš dolg v Franciji, ki gre v milijardne zneske. Devalvacija marke pa bi za na* pomenila izgubo, ker imamo v Nemčiji znatno klirinško terjatev v markah, ki znaši po ofi-cielnem tečaju računamo okrog 470 milijonov Din in bi pri 40% devalvaciji izgubili okrog 190 milijonov. Seveda na je treba pripomniti, da so del te izgube naši izvozniki že utrpeli na ta način, da rtrodafajo svoje klirinške čeke in klirinške nakaznice po tečaju nekaj iziood 14 Din nasproti ofl-cielnemu tečaiu 17.55. Današnji tečaj z* nemške klirinške marke v privatnem kliringu že ustreza devalvaciji marke za preko 20%. = Zveza združenj gostilniearskih obrti dravske banovine v Ljubljani to imela 3. aprila ob pol 10. v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju tretji redni obom zbor-Na dnevnem redu so med drugim poročila zvezne uprave, obračun za lansko in proračun za letošnje leto, poročilo nadzorstva in poročilo o strokovnem listu ter volitve predsednika, podpredsednika, 14 članov zvezne ožje uprave, 3 članov nadzorstva in 12 članov Širšega zveznega odbora. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 25. aprila ponudbe za dobavo električnega motorja. Dne 1-aprila bo v intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani III. ofertna licitacija za dobavo mesa ljubljanski gairniziji za čas od 1. aprila do 30. septembra t.l. Dne 1. aprila to pri štabu savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija za dobavo 11.100 kg kisa in 10.700 kg čebule. Dne 1. aprila to v intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani prva ofertalna licitacija za dobavo 5.315 ms dirv za potrebe vojaštva- — Licitacije: Dne 2. aprila bo v inten-dantuiri štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofrtna licitacija za dobavo olja, kisa, kave, paprike, kavinih konzerv, ječmena, čaja in cikorije. Dne 15. aprila bo v dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo raznih vijakov z ma- ; ticama, raznega železa, impregniranega platna, raznih žebljev, usnja, voska, suhe barve, fimeža, terpemtina, sikativa, gorske krede, raznih čopščev ter kisika. Dne 7. aprila bo pri upravi policije v ZagTebu ofertna licitacija za nabavo 250 plaščev in 8. aprila gilede nabave 394 hlač za policijsko stražo v Zagrebu. Dne 15. aprile bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije drž. žel. v Beogradu ofertna licitacija za dobavo raznega jekla ter jeklene žice, 16. aprila glede dobave razne železne žice, železnih mrež, matic in vijakov z maticami. Dne 27. aprila bo pri upravi VT. odddika vojno-tehničnega zavoda v Kamniiku ofertna licitacija glede dobave 500.000 kg amonij a kovega in 100.00 kg kalijevega sol i tra, 28. aprila glede dobave 70.000 kg loooopnene preje, 65.000 kg nega zavoj nega papirja, 29. aprila filede dobave 40.000 kg belega paraiina in 12.000 kg olja za kamniktit. Avtomobilski polk 2. airmijske oblasti v Sarajevu proda potom ofertne licitacije 30. aprila 100.000 kg odpadkov od železa in 30.000 kg odpadkov od gume. Borze 30. marca. Na ljubljanski borzi se je deviza New-york danes ponovno okrepila. V privatnem kliringu 80 se trgovali avstrijski šilingi po 9.31, angleški funti pa po 250. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.25 (v Beogradu po 9.22). angleški funti po 250. grški boni po 30.75 in španske pezete po 6.25. Nemški klirinški čeki so se trgovali v Ljubljani po 13.96. v Zagrebu po 13.91 in v Beogradu po 13.9440. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda trgovala po 359 (v Beogradu po 360 do 360.25). V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. Devize Ljubljana. Amsterdam 2955.30 — 2996.90, Berlin 1748 — 1762.36, Bruselj 737.75 — 742.81, Curih 1424.22 — 1431.29, London 215 62 — 217.67, Newy«rk 4336.79 — 4373.11, Pariz 287.75 — 289.18, Praga 180.47 — 181.58. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2250, London 15.1850, Newyork 307, Bruselj 51.90, Milan 24.30, Madrid 41.9250, Amsterdam 207.90, Beriliin 122.95, Dunaj 56.30, Stock-holm 78 30, Oslo 76.30, Kobenhavn 67.80, Praga 12.70, Varšava 57.7750, 'Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 358 — 360, 4% agrarne 45.50 — 47, 6% begluške 65-50 den., 6% dalm. agrarne 61.50 den., 7% invest. 80.25 den., 7% stabiliz. 79 — 80, 7% BlaiT 72.50 — 73.50, 7% Drž. hip. banka 8150 den., 8% Blair 81.25 den.; delnice: PAB 246 — 250, Trboveljska 115 den., Sečeiana Osijek 140 — 150. Beograd. Vojna škoda 359.50 — 360.50 (360 — 360.25), 4% agrarne 46.25 den., 6% begluške 66 — 66.25 (66 20 — 66.35), 7% invest. 82 — 82.50, 7% Blair 73 — 73.50, 8% Blair 8130 — 83, Narodna banka 6360 — 6450, PAB 246 — 246.50 (245.50 — 246). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 30. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 96.75, za julij 87.75, za sept. 86.625; koruza: za maj 60.125, za sept. 60. + Winnipeg, 30. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 82.375, za julij 83.375, za oktober 83.75. 4. Novosadpka blagovna borza (30. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška in sremska 158—161, okol. Sombor 157—159; ladja Tisa ali Bege j 160 — 163; slavonska 164 — 166: banatska 159 — 164. Oves: baški in sremski in slavonski 135 — 139. Ječmen- baški in sremski 64 kg 137.50 — 145. Koruza: baška in sremska 108 — 109, banatska 108 — 109. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 250 — 260; »2« 230 — 240; »5« 210 — 220: »6« 190 — 200; »7« 157.50 — 165: S" 102.50 — 105. Otrobi: baški, sremski in banatslcl 94 — 98. Fižol: baški in nemški beli 70 — 175. 4- Budimpeštanska terminska borza (30. t. m.). Tendenca prijazna. Pšenica: za maj 16-21 — 16.22; koruza: za maj 13.22 — 13.24, za julij 13.70 — 13.72. Pri vretjn v črevesju in zagatenju zanesljivo učinkuje že čaša naravne FRANZ-JOSEFOVE greti Siee. Ogt Mg. & br. 16485/36 Imenovanja novih šolskih upraviteljev Kakor poroča »Slovenec«, so bili razrešeni dolžnosti šolskega upravitelja: Josip Jaklič v Kočevju, Franja Bratanič v Konjicah, Robert Plavšak v Trbovljah, Leopoldina Kovič-Plevelj v Jevnici, Ivan Michler in Ivan Stupdca v Ljubljani, Ivan šmajdek v št Vidu nad Ljubljano, Anton Grmek na Ježici, Anton Pristou v Borov, niči, Milka Bračič v Mariboru, Franc Za-gorc v Novem mestu, Janko Lešnik in Uroš Peček v Ptuju, Leopold Baebler v Radovljici, Josip Vrbič v Stični, Franc Voglar v Celju, Rudolf Vudler v Petrovčah, Fran jo Venturini v Laporju pri Mariboru, Franc Cvetko v Krčevini pri Mariboru, Valentina Ka/ukJer v Ptuju. Henrik Schell v Konjicah, Miroslav Pra protnik v Homcu pri Konjicah, Franc Mer. cina v Grahovem, Nlkola Flisar v Gaber-ju pri Dolnji Lendavi, Anton Gaberc v Ižakovcih pri Dol. Lendavi, Alojzij Pomik-var v Podgradu pri Novem mestu, Ivan Najžar v Središču, Drago Mayer pri Sv. Marjeti pri Laškem, Kvirin Pertl v Kapeli pri Ljutomeru, Fran Jamšek na Bregu pri Ptuju, Fran Korban peri Sv. Petru na Med. selu, Karel Kobale v Podčetrtku, Anton Potočnik v Podsredi, Franc Erker v Stopičah, Franc Poplatnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu, Albin Schmid na Dobrni, Franja Bezlaj v šmihelu pri Žužemberku in Anton Robič pri Sv. Petru pod. Sv. gorami. Na upraviteljska mesta, ki so bila na ta način izpraznjena, in na že prej prazna mesta so bili na .novo imenovani za šolske upravitelje: V brežiškem srezu: Oton Mikulič v Globokem V celjskem srezu: Vaclav Povh, v Dram-ljah, Franc Lužnik v Celju, Janko Kramer v Celju, Zorko Kotnik v Petrovčah. V v Adlešičih, Roza Bolh v Preloki, Marija Premrov-Curk v Petrovi vasi, Ivan Drak-sler v Gribljah. V dolnjelendavskem srezu: Martin Trat. njek v Dokležovju, Franc štrus v Dolini, Ivan Horvat v Mali Polani, Hinko Ravbar v Mostju, Stanislav Prinčič v Genterovcih, Antonija Makarovič-Kancler v Srednji Bistrici, Viljem Bežan v Radmožancih. V dravograjskem srezn: Ivan Lebič v Prevaljah, Ljudevit Gra£enau©r v St Danijelu, Fran Kogelnik na Muti, Rudolf Simon na Tolstem vrhu. V gornjegrajskem srezo: Stanislav Vi-čič v Bočni, Ana Grebene v šmartnem ob Dreti. V kamniškem srezu: Albina Rupnik ▼ Kamniku, Iva Justin na Tunjicah, Ivan Rupnik v zgornjem Tuhinju, Janko Male-šič v Mekinjah, Alojz Intihar v Trzinu, Josip Sancin v Vodicah. V kočevskem srezu: Adolf Prešeren ▼ BanjaJoki, Ivan Knoi v Fari, Alojzij Pe-tertin v Kočevju. V konjiškem srezu: Martin Ambrož, t Stanicah, Avgust Binder v Vitanju, Leopoldina Rott v Konjicah. V kranjskem srezu: Rudolf Fajon ▼ Pre-dosljah. V krškem srezu: Edrmind Kmecl v Do. bovcu, Leopold Jovan v Zamešku, Pavel Herbst v Cerkljah, Dragortin Gregorc v Mokronogu, Josip Gole pri št. Jurju pod J Kunnam, Ivan-Kržišnik v Čatežu, Leopold Koman v Velikem Podlogu, Ivan Zupan v Veliki Dolini V laškem srezu: Ema Zemejic v Hrast, niku, Florjana Ankele-Macarol pri Sv Miklavžu, Stanislav Eržen v Turiu, Franc Valjavec v Razboru, Josip Pečnik v Trbovljah. V BOJ*em are«* Stane w ceh, Ivan Rigfer r Jeva*d, Ivan Stični. v mestu in sr^n Ljubljani: Pav«! Lav- rič, Janko Grad, Josip Vider in Peter Hora v Ljubljani; Hinko Legiša v Šmarju, Anton Lomšek na Ježici, Rudolf 2nidar-šič v Črnučah, Ivan Primožič pri D M. ▼ Polju, Leopold Hladnik v St. Vidu, Franc Remškar v Preserju, Franc Belin v Ligoj-ni, Anton Miklavič v Borovnici, Janez Hartman v Zaplani. - V logaškem srezu: Anton Skubic v Cerknici V ljutomerskem srezu: Julija Stopac-Robič v Ljutomeru, Peter Nemec v ščav-nici, Branko Sušič na Železni gori, Hinko šmudler v Cezanjevcih. V srezu Maribor-desni breg: Marija Go-ričan t Slov. Bistrici, Vekosiav Kegl v Reki pri Hočah, Ivan Vokač v Zgornji Polskavi, Franc Kerhlanko v Pobrežju. V srezu Maribor-levi breg: Ivan Velišček pri Sv. Barbari, Josip Puhr v Kamnici, Franc Erzenjak pri Sv. Martinu, Marija Kožuh pri Sv. Juriju, Ludvik Petrič, Franja Rebolj in Ivan Fejmik v Mariboru. V murskosobeškem srezu: Roman Furek v Brezovici, Viktor Stanjko v Gederovcih, Oton Fettich v Gerlincih, Franc Horvat v Kančevcih, Anton Laznička v Kramarov-cih, Viktor černy v Mačkovcu, Vinko Frahm v Prosenjakovcih, Ivan Hribar v Težanovcih, Karel Skerget v ženavljah. V novomeškem srezu: Justina Urbančič ▼ Ajdovcu. Marija Lavrič v Dolžu, Gustav Krašovec v Lazah, Alojzij Primožič v Poljanah, Avrelija Tavželj na Selu pri šumberku, Ivan Baškovič v Malem Slatni. ku, Ivan Resman v Toplicah, Franja Ken-da v čermošnjicah, Pavla Japelj v Hinju, Ivan Mihelčič v Dobrničah, Venčeslav Skebe v Novem mestu. V ptujskem srezu: Dragotin Zupančič t Domovi, Viligoj Kotnik pri Sv. Marjeti, Rihard Papst v Ormožu, Franc Vičar v Polenšaku, Ignac Petje v Hajdini, Ambrozij Rusjan v Ptuju, Franc Samec pri Sv. Marku, Ljudevit Mušic, Ljudmila Gulin in Cezar Sancin v Ptuju. V radovljiškem srezu: Boris Grad na Bledu, Ivan Sirnik v Ovšišah. V slovenjgrafikem srezu: Josip VerCov-nik pri št. Ilju, Rihard Gorjup pri Sv. Jo-štu, Štefanija Vrbnjak v Selih-Vrhah, Štefan Kaiser pri Sv. Miklavžu. V Škofjeloškem okraju: Edvtn elemente ▼ Železnikih, Jakob Rojic v škofji Loki, Edvard Vidic v Retečah, Josip Prapš v Trebnjem. V šmarskem srezu: Karel Cernigoj r Olimljah, Eli za Kukovec ▼ Stopercah, Albert čok v Zagorju, Janko Kravarič pri Sv. Petru. Sokol Zbor društvenih načelnikov in načelnic celjske sokolske župe Nedavno se je bilo zbralo v Narodnem domu v Celju okoli 90 načelnikov in načelnic iz vse župe. Zbor je vodil župni načelnik br. Poljšak Rastko iz Laškega, ki je v uvodu pozdravil saveznega načelnika br. dr. Pichlerja in zastopnike Celjske sokolske župe starosto br. Smrtnika, tajnika br. Cepina in proevetarja br. Vrstovška. Na glasiti je treba, da je prvič v zgodovini celjske župe prisostvoval takemu zboru savezni načelnik, ki je nalašč v to svrho prišel iz Beograda. V imenu župne uprave je zbor pozdravil župni starosta br. Smrtnik Jože, ki je izpodbujal navzočne k vztrajnemu delu. Po poročilih načelnika in načelnice in raznih poročevalcev za odseke je zbor razpravljal o delu v letu 1936. Soglasno je bilo sklenjeno, da bo 14. junija župni zlet v Celju, združen s tekmami vseh oddelkov. Letos bo tekmovala tudi deca. Na prejšnji večer bo slavnostna akademija. Poleg raznih tečajev bodo še tekme v prostih panogah in igrah, ki jifc žnpa prireja vsako leto. Zupa se je razdelila v tehničnem ozira na 10 okrožij, da se delo na ta način poživi. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za načelnika br. Poljšak Rastko, za L namestnika br. Grobelnik iz Celja, za IL namestnika br. Verk iz Sevnice, za IIL namestnika br. Klun iz Zagorja; za načelnico spet s. Grudnova iz Celja, za I. namestnico s. Klunova iz Zagorja, za H. namestnico s. Juvančeva iz Sevnice in za HI. namestnico s. Križmaničeva iz Gornjega grada. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi savezni načelnik br. dr. Pichler in v jedrnatih besedah dal vsem novega impulza za sokolsko delo na deželi- ki se bori s časovnimi težkočami. Zatem se je razvila dolga in stvarna debata, po kateri je br. PoljSak zaključil eno izmed doslej najlepših sokolskih zborovanj v Celju. AfeacMja vojntfkega Ssfaofa je Ma 25. marca in pokazale delavnost ▼ veeh oddelkih. Na tej sicer skromni prireditvi se je zrcalilo vzorno deio društvenih prednjja-kov. Kdor je vided vrste vojniškega Sokola pred meseci, je lahko zdaj ugotovil velikanski napredek novincev, ki so ves čas redno in z ljubeznijo posečali telovadbo. 'Akademijo je otvoril br. starosta in r govoru pozval članstvo k še intenzivnejšemu delu. Najlepši in bratski pozdrav je pa v prvi vrsti veljal najvišjemu Sotkodu Nj. Vel. kralju Petru II. Vse točke je na klavirju spremi jaia s. Janikovičeva. Žal, je bila akademija kratka. Vsi gledalci bi radi še in še gledaii, ker so bile vse izvedbe res odlične. Prednjaškemu zboru za talko lepo prireditev in njihov trud veljaj j bratska zahvala! Iz življenja na deželi Iz Novega mesta n— Velik dar. Krajevni invalidski organizaciji je poklonil 10X00 Din poslanec g. dr. Josip Režek n— Nov park. Staro pokopališče dobiva zadnje dneve novo lice- Prostor se čisti, uravnavajo se že grede in izpeljujejo pota. Tudi staro drevje se umika in bo naredilo prostor drugemu drevju, ki bo v bodoče krasilo Kettejev park. n— Četrte božje zapovedi prav nič n« uvažujeta srinova 61 letnega posestnika Ivana Majcna iz Polja, občina Tržišče. Oba sinova sta se napotila pred dnevi v sosednjo vas. kjer sta čez dan delala pri nekem vinogradniku, zvečer pa sta se vrnila na očetov dom in pri prihodu zahtevala od očeta, da jima pripravi večerjo. To pa jima je oče odbil s pripombo, naj gresta na večerjo tja, kjer sta delala čez dan. Očetov odgovor je oba sinova tako razjaril, da sta nenadno skočila nanj z nožema. Ubogemu očetu sta sirova fanta prizadejala po vsem životu nešteto hudih ran. Poškodovanca so morali pripeljati v bolnišnico usmiljenih oratov. n— Nevarno poškodovan. Nič hudega sluteč je šel po cesti proti Malinam pri Semiču 18 letni posestnikov sin Vulič Štefan. Nasproti so mu prišli neki kopači in je eden izmed njih brez povoda udaril ubogega fanta s kopačico po glavi, da mu Je presekal lobanjo. V brezupnem stanju so prepeljali podivjančevo žrtev v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Iz Ptufa j— Razvitje prapora podmladka JS na Hajdini. Med agilne podmladke JS lahko štejemo tudi ornega na Hajdini, ki ga vodi poverjenica učiteljica ga. Zegova Eiiza. Podmladek je pridno zbiral prispevke hi si nabavil -lep prapor, ki so ga slovesno razvili v nedeljo. Blagoslovitev je opravil domači župnik g. Skuhala, kumovala pa je učiteljica g. Voršičeva Henrika, lri je na prapor pripela krasen svilen trak z zlatim napisom. Mladino je nato nagovoril šolski upravitelj g. Petje Ignac, govoril pa je tudi šolski nadzornik iz Ptuja g. Davorin Šterk, ki je podmladek obenem pozdravil tudi v imenu krajevnega odbora JS v P*tu-ja. j— Nevaren nočni požar. V nedeljo je okoli 3. zjutraj nastal ogenj ▼ gospodarskem poslopju posestnika Breznika Jožeta v Podvincih pri Ptuju. Domači eo komaj rešili živino, med tem ko so morali vozove in drugo gospodarsko orodje prepustiti plamenom. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Gabernilka, Domove in Spuh-Ije. Gašenje je bilo zelo težavno, ker je primanjkovalo vode. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen. j— Kino bo predvajal ▼ sredo in četrtek obakrat ob 20. film »Lahka konjenica«. Predigra Merkurjev tednik. Iz Ljutomera lj— Velik sadjarski zbor v Ljutomeru. Po razglasu Sadjarskega in vrtnarskega društva za diravsko banovino v Ljubljani bo 5. aprila ob 9. v meščanski Sodi v Ljutomeru zborovanje članov SVD in prijateljev sadjarstva iz ljutomerskega sreza. Na zbor se vabijo tudi kmečki posestniki, ki še niso člani, osobito iz obmejnih krajev sreza, in sploh vsi, ki se pečajo s prideJo-van jem in prodajo sadja. Nase DRAMA Torek 31.: Zaprto. Sreda 1. aprila: Juarez in Maksimfljan. Red C. Premiera Werflove zgodovinske drame >Juarez in Maksiimiljan« v režiji ini. arh. Bojana Stupice. ki je napravil tudi osnutke ze inscenacijo dela bo jutri. Ima 12 slik. Glavno vlogo meksikanskega cesarja Maksimilijana igra g. Levar. OPERA Torek 31.: Zaprto. Sreda 1. aprila: Kavalir z rožo. Red Sre. da. ' Četrtek 2.: A propos, kaj dela Anhda? Red četrtek. Petek 3.: Ob 15. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko zniža, ne cene Dijaška predstava v operi bo ▼ petek ob 15. ljubezniva, zabavna češka opereta >Sve-ti Anton, vseh zaljubljenih patron«-Šentjakobski gledališki oder Četrtek, 2.: Na Trški gori. Sobota, 4,: Na Trški gori. Nedelja. 5.: Na Trški gori. Mariborsko gledališke Torek, 31-: Siromakovo jagnje. B. Sreda. L aprila: Zaprto, Samo do S« aprila %e še čas za nakup srečk drž. razr. loterije. Prvo žrebanje bo že 7. in 8. aprila Srečke dobite v ZADRUŽNI HRANILNICI - LJUBLJANA Dardanele hočejo utrditi Zgodovinska morska ožina, ki je imela že v najstarših časih velik pomen - Razgovori med diplomati — Kakšen bo končni rezultat? ® vrv » M *iS-1 mM 'imM^^^M. v-**«'2*^- -C i&&T- Dardanelska morska ožina, ki jo hoče Turčija zopet utrditi Zadnje dni so se v listih pojavili glasovi, da želi po nemški zasedbi Porenja tudi Turčija ponovno utrditi Dardanele. O stvari trenutno še razpravljajo mednarodni diplomati. Dardanele so 2 do 5 km široka morska ožina, segajoča 65 km daleč od Egejskega do Marmarskega morja. Ožina je važna posebno zategadelj, ker predstavlja ločino med dvema deloma sveta, že pred svetovno vojno so bile Dardanele predmet politike in sporna točka v takozvanem orientskem vprašanju. Dardanele (stari Helespont) so namreč strateški ključ Bospora, ključ do Carigrada, ki je bil že od 18. stoletja cilj caristične Rusije. Ko sta se L 1809 sestala na splavu reke Njemen Napoleon in ruski car Aleksander I. je slednji izrazil željo po Carigradu. Napoleon ga je kratko zavrnil, da v to ne more privoliti — zaradi tega ne, ker pomeni last Carigrada oblast nad svetom. Zemljepisna lega Dardanel med državami stare Evrope in Prednje 4.zije je že razmeroma rano spravila morske ožine v povestnico. Tukaj je že Kserkses napravil most za v Evropo, ko je podvzemal oeva-jaško vojno proti Grški. A tudi Aleksander Veliki je korakal čez Helespont, kakor so to storili stoletja pozneje tudi Osmani pod Sulejmanom. V borbi med Turki m Benečani so igrale Dardanele takisto pomembno vlogo. L. 1770. so Rusi zaman obstreljevali utrdbe in 1. 1807. si je angleška mornarica pod Duckworthom le mukoma ukrčila prehod do Carigrada. V pogodbi iz L 1841. med velesilami in Turčijo so se velesile sporazumele, da ne bodo dovolile nobeni vojni ladji vhoda v dardanelsko morsko ožino. Med svetovno vojno so se bile za Dardanele ogorčene bitke, od katerih je znana posebno bitka za Kum-Kale ter bitka pri Sid ul Bahru, Kabi-Tepe in Anaforti. Zaman so naskakovali Angleži ta Francozi pod poveljstvom generala Hamiltona položaje Limana v. Sandersa ta Džemala paše. Ko je bil končno lord Kitchener pozvan Iz Egipta v Dardanele, je takoj spoznal brez-upnost te borbe in odredil umik antantinih čet. Mirovna pogodba od 11. maja 1920. v Sevresu je dala dardanelskim ožinam značaj internacionalizacije. Tudi revizija mirovne pogodbe v Lausanni v juliju 1923. je vzdržala zahtevo, da morajo ostati dar-danelske ožine razorožene. Te določbe so zadele celo grška otoka Samotraki in Limnos ter turška otoka Imbros in Tene-dos, ki ležita pred vhodom v Dardanele. Samo za Carigrad je bilo izjemoma dovoljeno, da sme imeti garnizijo z 12.000 možmi. lismca iru 1280 mož v ognju m strupenem zraku Ta inesec je minila trideseta obletnica najstrašnejše jamske katastrofe, kar jih pozna zgodovina rudarstva, katastrofe v severno-francoskem premogovniku Courrieresu pri Lansu. ki je zahtevaLa 1203 človeških žrtev. 10- marca lGt£., proti 5. zjutraj je odšel nočni posad, v istem času se je spravil v jamo dnevni posad, lSoO mož. Eno uro pozneje se je zgodila strašna nesreča ... Rudarji, ki so delali v rovih, so hipoma z*. Ti šali votlo grmenje in šumenje iz globine. Nekoliko hipov na to je završalo, kakor da hoča silen vihar privreh na površje. In res je siknil strašen vrtinec lz vhoda v jamo. Ta vrtinec je bil tako silovit, da je pognal streho nad jamo v zrak in razgibal težko naložene premogovne vozove. Nekemu rudarju, ki je stal 20 m od vhoda, je kos kovine, ki ga je odtrgal veter in ga zagnal kakor meteor skozi zraK. raztreščil lobanjo. Še preden so se ljudje zavedli od prvega strahu, so planili iz sosedne jame nekateri rudarji. Kričali so, jokali in se vedli kakor zblazneli. »Jama gori!« to ]e bilo vse, kar so mogli spraviti iz sebe. Nastala je panika, vse je bežalo. Iz nesrečne jame se je začel dvigati tenak clim strupeni plini so okužili ozračje daleč naokrog. Spodaj pa. v globini 30o m. se je nadaljevalo mno-žestveno umiranje . •. Navzlic neznanski nevarnosti, ki je pretila vsemu živemu, so .takoj organizirali reševalna dela Skozi najgostejši dim in strupene pare so si pogumni možje krčili pot v kraljestvu smrti. V globini kakšnih 100 m so br-čili ob prve žrtve katastrofe-V nerazrešljivem kaosu tramov in premogovnih skal so se dvigale pred sjimi v nejasnem soju svetilk gore človeških in konjskih trupel, strašno zmaličenih, raztrganih in sežganih. Iz teh kupov je bilo slišati grozno ječanje ranjencev in umirajočih Poškodbe na truplih, ki so jih spravili na površje, se ne dado popisati. Pri mnogih truplih sploh ni bilo mogoče reči, da so od ljudi. Enim so manjkale glave, druga so imela razparane trebuhe, iz katerih je sililo ožgano drobovje. Skoraj vse žrtve so tile razgaljene. Da so lahko prodirali do njih, je bilo treba šele korak za korakom izprazniti rove. ki so bili napolnjeni z razbitimi tramovi in masami premoga. Večina mrtvecev ie kazala vse znake zastrupljanja z jamskim plinom. Mnogi niso niti zbujali vtisa, da so mrtvi, temveč je bilo videti, kakor da pokojno spijo brez znaka smrtnega strahu ali bolečine Reševalci so delali z mrzlično naglico. Nekateri med njimi so se zadušili v rovih, ali pa so jih zmečkali rušeči se premogovni skladi. Končno so morali ustaviti vse reševalno delo. ker so se strupeni plini preveč razvili ter je od trupe! preveč za-udarjalo in je postala vročina tako silna, da ni bilo mogoče naprej. Približno iz globine 300 m je bilo shšati obupne krike zaprtih rudarjev. Reševalci so jim mogli približati le na 130 m. potem pa | so morali nazaj, ker se je začelo vse podi- 1 rati. Ljudje, ki so bili v jami zaprti, so j morali žalostno poginiti. Strašni so bili tudi prizori pred vhodom v jame. Velikanske množice so jih oblegale, otroci so kričali ženske so si pulile v bolečini lase. možje so jokaii- Skupine žensk so skušale znova navaliti k vhodom, da bi se udeležile reševalnega dela. Morali so zavoljo reda poklicati vojaštvo na pomoč-Pri tem je prišlo med razburjeno maso do ogorčenih prizorov. Množica se ni strašila da.iansko napadati vojaštvo in orožništvo. i2. marca je prispela iz sosednega vest-falskega premogovnika »Hibernla« na pomoč nemška reševalna ekspedicija, 12 mož, samih specialistov za reševanje, opremljenih s tedaj najmodernejšimi pripomočki.. Edino tako je bilo mogoče prodreti v globino in delati čudeže z dviganjem trupel in mož. ki so še ostali živi. Do 11. zvečer so ti možje skozi neznosen mrliški smrad, skozi tisoč nevarnosti dospeli v globino500 m kjer so naleteli spet na cele kupe gni- j iočih trupel. Spravili so te mrtvece na dan, i konjska trupla pa so polili z apnom. Vzrok za strašno nesrečo ni bil v kakšni elementarni katastrofi, kakor so prvotno domnevali, temveč, kakor običajno, v požar, kakršni v premogovnikih niso redki. Skušali so ga zadušiti s tem, da so zamašili ogrožene rove. da ni mogel zrak vanje. Toda požar se je navzlic temu širil-Inženjerji in upravniki so molčali. Celo ko je začel požar lizati lesene podpore rovov, niso ustavili dela dotlej, da bi nevarnost minula. Žar je dosegel podzemeljska ležišča jamskih plinov, nastala je strahovita eksplozija, da so plameni vdrli do 2. in 4. jame. Plamen je uničil leseno ogrodje, rovi so se začeli podirati. Jame so se v kratkem času spremenile v vulkan, ki je blju-val ogenj in dim Rudnik je postal v nekoliko trenutkih peklo, iz katerega ni bilo nobene rešitve. Ta strašna nesreča bi ne postala nikoli tako strašna da ni bilo vodstvo rudnika poleg omenjene nemarnosti krivo le drugih- V courriereskih jamah ni bilo niti lestev, po katerih bi se mogli še živi ljudje rešiti na vrh. v jamah so delali še tedaj z odprtimi svetilkami, reševalna služba ni imela na razpolago najboljših pripomočkov in je morala zavoljo tega skoraj za dva dni ustaviti svoje delo. Pri vsem tem je po eksploziji odpovedala tudi dvigalna naprava Tako so postale jame prave mišnice, v katerih so delavci, ki ti se lahko še rešili, morali ob živem telesu zgorett. Od 1795 rudarjev, ki so bili odšli z dnevnim posadom v globino, so mogli rešiti živih samo 571 ljudi, večinoma težko poškodovanih- Ostalih 1224 je poginilo od ognja, strupenega plina, rušečega se skalovja -n tramovja. Poginilo je istotako skoraj «300 konj. Med reševalci je bilo nadaljnjih 17 smrtnih žrtev Do začetka aprila se je reševalno delo nadaljevalo. 30 marca, forej skoraj tri tedne po katastrofi, so nemški rudarji rešili 14 nesrečnikov, ki so bili še živi. Zadnje žive ponesrečence so spravili na dan 4. aprila. Pobesneli elementi so z enim udarom napravili stotine žena za vdove, tisoče otrok so oropale rednikov, povzročili so žalost in bedo kakršne v zgodovini rudarstva ni bilo Courriereski pekel pomeni strašen rekord v statistiki jamskih nesreč. Sovražnik Iraške države št. 1 Turška in iraška policija sta po petdnevni borbi ubila razbojnika Kalila Košovi-la, ki so ga imenovali »sovražnik iraške države št. 1«, jm 17 njegovih ljudi, njegovo ženo in 15 drugih razbojnikov pa so ujeli. Kaliilovo tolpo so zasledovali že mesece, pa se je spretno umikala čez meje. Bo ne bo ? Vprašanje, če bo ali ne bo danes usmr-;en Bruno Rihard Hauptmann, zanima yso Ameriko. Zadnje čase se berejo o ljegovi usodi zelo protislovne vesti, kajti guverner Hoffmann se iz političnih •azlogov poteguje za Hauptmanna, državni tožilec VVillentz pa je na podlagi flemingtonske razsodbe proti njemu. Širijo se tudi nepotrjene vesti, da so aretirali nekega moškega, ki je baje pravi igrabitelj Lindberghovega prvorojenca, dasi to ni dokazano Hiša z lastnini podnebjem Vec newyoršk:!i gradbenih tvrdk, ki so sposobne po naročilu dobavljati celo normirane hiše v treh dneh, so začele svoje luksuzne modele razen z radiom in vgrajenimi televizorji opremljati tudi z »vgrajenim podnebjem«. Tehnika umetnega podnebja v stanovanjih je. kakor znano, v Zedinjenih državah zelo visoko razvita. Tigra na ulici »Olimpija« Be imenuje šetalka, krasna tigra, ki opravi vsako dopoldne ob strani svojega krotitelja Rudolfa Matthiesa svoj sprehod po londonskih ulicah. Olimpija seveda ne sme na ulice, ki bi jo morda bolj mikale, temveč mora lepo na verigi in ob strani svojega gospodarja po tistih, ki se vidijo tema gospodarju zanimive. Trop radovednežev sledi vedno nenavadni dvojici — toda v previdni razdaljL Tigra kaže sicer zelo mirno in dobrodušno čud, toda kdo more vedeti natančno, kaj se dogaja v globini takšnega živalskega srca? Človeški glas se podnevi spreminja V ameriških filmskih ateljejih so že pred časom ugotovili, da se glafe igralca v teku dneva spreminja. Tega normalno ne opazimo, tem bolj pa opazi to občutljiva zvočna aparatura, in včasih na zelo neprijeten način. Raziskave, ki so jih napravili fiziologi in tehniki, so pokazale, da se človeški glas spremeni nekoliko po vsakem obedu. V nekaterih primerih so razlike v glasu pred obedom in po njem tako velike, da so poslušalci poskusnih zvočnih filmov menili, da govorita dve osebi. Znanstvenih razlogov za ta pojav še niso našli. N)ena Mulatska plesalka Josephina B a k e rojeva, ki je žela v Parizu nekaj let veliko zanimanje s svojimi produkcijami. Zdaj se je vrnila v New York in je odprla lastni variete v Haarlemu Letalska uesrela med žreli dveh ognjenikov V Mehiki je eksplodiralo letalo z veliko izletniško družbo — Vsi potniki in letalsko osebje zežgano do kosti Tragična smrt je doletela te dni v Mehiki neko izletniško družbo, ki se je pred kratkim pripeljala z ladjo »Iberia« v Južno Ameriko ter se je izkrcala v Veracruzu z namenom, da si ogleda mehiške znamenitosti. Družba je najprej obiskala prazgodovinske piramide v San Juanu ta Teotihua-canu, ogledala si je tudi slovite »viseče vrtove«, nazadnje pa je sklenila privoščiti si pogled na veličastne vršace Popocatepetla ta Iztaccihuatla. V ta namen so izletniki najeli trimotorno letalo Fordovega tipa. Aeroplan je zapustil letališče v Mexico City predpoldne ob 10. uri 33 minut. Ob Princ von Schaumburg-Lippe, ki ie s svojo soprogo postal žrtev letalske nesreče med mehiškima vulkanoma Nove abesinske znamke Abesinska vlada se je odločila izdati posebno serijo znamk, da si dobi nekaj denarja. To serijo bodo sprva prodajali le v Londonu. častni strel nad pasjim grobom Terier Rags in njegovi doživljaji v svetovni vojni Na izbranem kraju velikega parka okrog wash;ngtonskega Kapitola so izkopali te dni grob za najslavnejšega četveronogega edeleženca svetovne vojne, teriera Ragsa in častna četa washingtonskega letalskega polka je oddala nad tem grobom salvo. Pes se je bil edelezil vojne s prvo ameriško divizijo od začetka do konca. Veljal je za nekakšen talisman vojakov. V Ar-gonih mu je granatni drobec uničil oko. Največja nemška orožarna Ameriški vojni pilot VVinson je jemal Ragsa včasih na svoje polete s seboj. Nekoč so Winsona napadla tri nemška letala. Njegov aparat se je od začetka vnel. Win-son je skočil iz njega s padalom, a ni. pozabil vzeti Ragsa pod pazduho s seboj. Veter ga je hudo zanašal in nemški letalci so ga zasledovali, da bi ga napravili neškodljivega. Ko so pa zagledali, da ima Američan psa v roki, jih je tako pretreslo, da so takoj nehali streljati nanj, pomahati so mu v pozdrav in odleteli V vojnem muzeju v Londonu hranijo še danes odtis Ragsove noge v mavcu. Umrljivost med Eskimi Neki ameriški raziskovalec, ki se je prav kar vrnil s svoje tretje ekspedicije v Ark-tido, ugotavlja na podlagi natančnih me-dioinskih raziskav, da dosegajo Eskimi na Al jaški danes le šepovprečno starost 24 let. Vzrok je tuberkuloza, ki so jo Evropci zanesli v deželo in ki se strašno širi med sinovi severne narave. Učenjak pravi, da bodo Eskimi v tem delu zemlje v kakšnih tridesetih letih popolnoma izumrli, če ameriška vlada ne bo takoj poskrbela, da se razširjanje davilke zadrži. fw„ nemarnosti rudniške uprave. Že mesec dni Kruppova tvoraica v Essenu, kjer je imel kancelar Hitler enega svojih največjih pred katastrofo se ie v jami št 3. pojavil I volilnih govorov za nedeljsko glasovanje 29. iparca Sedemletna strojepiska V Parizu zbuja 7-letna Jeane Trouveje-va pravo senzacijo. Deklica je najmlajša strojepiska v Franciji in morda na svetu. Pisoftnti stroj obvladuje s čudovito virtn-oznostjo in niše nanj z neverjetno hitrostjo. Udeležila se je že celo več strojepisnih tekem in sri priborila nagrade. Kako je kaj z njenim pravopisom, o tem firanooeid M rnefa enajstih je radiotelegrafist poročal, da je na krovu vse zdravo in da imajo izletniki prekrasno vreme. Kmalu potem pa so glasovi utihnili in ko ni bilo še ob 13. nobene vesti, je poslala mehiška podružnica Pan-american Airwaya za trimotornim Fordom letalo Douglasovega tipa, da preišče teren in ugotovi, kaj se je zgodilo z izletniki. Letalo pa se je vrnilo domov brez pozitivnega izvida. Eno uro pozneje so poslali na poizvedovalni polet drugi aeroplan, ki je odkril 5 km od Amecamece razbitine Fordovega letala. Iz razvalin se je še kadilo. Na prvi pogled se je zdelo, da je izgubil pilot orientacijo. Stroj se je po soglasni domnevi izvedencev najbrže preveč približal prelazu med ognjenikoma, da bi izletniki boljše videli naravno scenerijo. To je postalo zanj usodno. Udaril je v skalo, da se je vnel bencin. Posledica je bila strašna eksplozija, med katero je letalo z vsemi potniki treščilo na zemljo. Motorji so do trenutka katastrofe delovali brezhibno. Eksplozija je morala biti strašna. Trupla vseh potnikov so zoglenela, da so jih morali v podobi sežganih kosti z lopato pobirati z zemlje in jih spraviti v krste. Več izletnikov je imelo v trenutku, ko ^e je primerila nesreča, fotografske kamere v rokah. Med izletniki sta bila tudi nemški princ ta princesa v. Schaumburg-Lippe. Letalo je vodil ameriški pilot Adrian Borcher, ki mu je stal ob strani preizkušeni mehiški letalec Acosta. Oba pilota, radiotelegrafist in strežaj letala so se ubili. Ni dvoma, da je nastala nesreča zaradi tega, ker so želeli izletniki fotografirati vulkane čisto od blizu, kar je spravilo pilota v opasen položaj in končno povzročilo nesrečo. Zdaj rovari v Španiji H, Bela Kan, bivši predsednik komunistične republike na Madžarskem, je prispel zdaj v Madrid, da po smernicah kominterne pripravi vse potrebno za slučaj rdeče diktature ANEKDOTA Ko so Flandioa vprašali, kaj misli o Hitlerjevem predlogu za franoosko-nemško zbližan;e, je baje odgovoril: »Kaj hočete — zbližanje se je že začelo: s tem, da so se nemške čete približale naši meji.. VSAK DAN ENA »Nikar se tako ne bojte, gospa! Prišel sem samo zato, da bi z vami sklenil pogodbo Kulturni pregfled Straussov Navalit z rožou KI sem pri eni izmed prvih predstav »Kavaldtrja z rožot v dunajski dvorni operi-To je hilo tega in tega leta. Takrat je bil R. Strause še strašilo, senzacija- V manjši, podrejeni vlogi policijskega komisarja je pel takrat Se kot začetnik mladi Betto. Le iztežka sem si priboril vstopnico na galerijskem stojišču in jo prekupčevalcu pre-pLačal dva ali trikrat. Kakor iz visokega paradiža sem izza stebra videl na košček odra. Ni mi bilo toliko mar tega, kar se je dogajalo na odru. tembolj me Je zanimala Straussov« muzika. Za dirigentskim pultom je stal slavni Schalk. Kako razburljivo je vplivala ta, do tedaj nezaslišna glasba na nas, kako gigantsko revolucionaren se nam je zdel zlasti v vseh mavričnih barvah se blesteči orkester. Še danes mi zvene v ušesih harmonsko tuji akordi celeste. ki blesteče opojno padajo na prihod Octaviana, ko v II. aktu Zofiji prinaša srebrno rožo. Kako so Dunajčanom blestele oči, ko so priskakljale iz orkestra sladko sentimentalne in šegavo poredne valckove melodije 1 Tradiciji Straussov se tudi Richard ni mogel odtegniti In glasbeni simbol Dunaja je pač valček pa čeprav ga čas Marije Terezije ni še poznal. Mojster Betetto pa me je razočaral. Zameril sem Dunajčanom, da so mu poverili tako skromno vlogo. Danes pač vem, da bi barona Ochsa takrat niti po letih, niti po znanju in sili ne zmogel- Drugi dan me je k sebi povabil urednik »Novih Akordov«, g. dr. Gojmir Krek, ki je takrat bival še na Dunaju, in skoro vse dopoldne mi je igral na klavirju »Kavalirja z rožo< ter mi ga ljubeznivo tolmačil i® razčlenjeval. še sean poznejše slišal »Kavalirja % rožo«, toda tako krepkega vtisa kakor prvikrat ni zapustil več v meni. In včeraj po 25 letih od prve vprizoritve v Dresdenu je stopil na naš oder, sedaj glasbeno čisto prijazen in pohleven, v primeri s sodobnimi glasbeni terjatvami konservativen in najširši publiki lahko razumljiv ln dostopen. Medtem ko je R. Strauss v >Salomi« in »Elektri< deloma še danes v olimpskih višavah, je stopil v »Kavalirju z rožo« na zemljo in se je danes pomešal med množico na cesti, četudi se skrbno ogiblje blatnih luž in umazanih sukenj plebejcev. Postalo mu je pač dolgčas v samotnih oblakih. Zamenjati je hotel mračno tragiko z veselo, lahkotno snovjo ter se približati s humorjem, dovtipom, ironijo, satiro, živahno, skokono-go invencijo in prešerno razigranostjo širšemu krogu glasbenih ljubiteljev. Hlastno je pograbil Hofmannsthalovo komedijo, saj je v nji našel nebroj pobud za najpestrejša, naj raznolike jša glasbena izživljanja, našel je do sedaj za njega novo, četudi staro operno obliko, zaokrožene speve; spojil je orkester s petjem v nedeljivo celoto ter vlil v partituro toliko glasbenih lepot in polno-krvne operne muzike, da bo »Kavalir z rožo« še dolgo ostal mikavna, veselo-sentimental-na opera vseh velikih gledališč. Tudi pri nas smo ga pripravljali nekaj let. Toda taka stvar se ne da sfcresti iz rokava. Ogromne so vzlic vsemu še 'vedno zahteve glede zasedbe glavnih partij, še večje zahteve, ki jim mora biti kos orkester. Nič manj dela in poglobitve ne stavi »Kavalir z rožo« do režiserja- Premiera Je dokazala, da je naša opera z vsemi svojimi močmi premagala veledostojno. ponekod kar najo-dličnejše vse te tako na gosto nakopičene težave ter blesteče izpričala mnogo več, kakor samo svojo življenjsko upravičenost Ako td mojster Betetto ne priskočil na pomoč, td nemara »Kavalir z rožo« še danes s Štritofovim vzornim prevodom ležal v arhivu. Baron Ochs van Lerchenau jn poleg Octaviana in Feldmašalke centralna figura komedije in g. Betetto pozna Izza svojega umetniškega delovanja na dunajski dvorni operi »Kavalirja z rožo« do zadnje note. Nemalo se ima nemara zahvaliti za tako zaokroženo in gladko ter razgibano živo vprizoritev z režiserjem in dirigentom dr-Švaro vred cela opera g. Betettu. Izobilje neprenehoma se menjajočih scen ki razsežnost dela ne dopušča podrobnejše razčlenitve. Feldmaršalka je žena v onih letih, ko se začne v nji pojavljati misel na resignacijo. Še se vdaja strastni ljubezni za mnogo let mlajšega Octaviana, toda ona ve, da to ne more trajati dolgo časa, kajti mladost išče le mladosti, ona pa je že postanna žena. Junaško se odoove mamljivim iluzijam, opominja se mladih let, hipoma spozna, da je vse minljivo na svetu ter pripomore z zares imponirajočim eamozatajevaniem Octavianu do ljubljene Zofije. V vsakem oziru je Ko-gejeva podala Feldmaršalko zelo simpatično, vase poglobljeno, naravno in v vsakemu pogledu vzorno. Octavian, imenovan Quinquin, sedemnajstletni plemič, je reprezentant mladostno strastnega temperamenta, energičen, predan v prekipevajoči ljubezni kneginji. Iznajdljivo se zna izmotati iz zapletenih situacij. On je še v dobi. ko se more užgati v njem ljubezen na prvi pogled. Komaj zagleda naivno, neizkušeno Zofijo, že je v plamenu. Za njo tvega življenje v spontanem dvoboju, za njo si izmisli najneverjetnejše zvijače-Vendar pa kneginje ne vara, ker ga ta, 6icer z bolestjo v duši, odveže vseh obljub. V ge-Gjungjenčevi je Octavian našel živosrebrno, prožno, inteligentno interpretinjo, ki je z igrivo lahkoto obvladala vse pevske in igralske zahteve zelo zamotane partije. Baron Ochs von Lerchenau je mož kosmatega humorja, karikatura, ki s svojimi lakaji vred ne spada v prefinjeno dunajsko aristokratsko družbo, zavaljen graščak je z dežele, nadut, domišljav, grob, ljubitelj dekel, kuharic in sobaric. Strahopeten tuM kot bik, ki ga koljejo, ko ga Octavian le malo rani na roki. Kako naj bo ta »vol« - Ime »Ochs« mora pač ostati neprevedeno - ženin nežne Zofije? Pod pritiskom razmer ln svoje so-Todnice kneginje se ji mora, hočeš - nočeš, odpovedati in sramotno oditi. Ta, poleg Octaviana najkompliciranejša to tako od igralca kakor od pevca največji napor zahtevajoča vloga je Betettu prinesla nov lovorjev venec in mu utrdila sloves našega daleko nad svojo okolico stoječega pevca - mojstra. Zofija je iskreno - ljubezniva mladostna figura. Kot nevesta smatra zaroko z grobija-nom Ochsom vendarle za sveto stvar, ponižno se ukloni očetovim željam. Ze predaleč segajoče surovosti ženina pa ji končno že začno presedati, užaljena v svojih naj-nežnejših čustvih najde v Octavianu odločnega zaščitnika, v katerega se ravno tako hipoma zaljubi, kakor on v njo. Njuna ljubezen zažari ob sklepu v prav mozartovsko ljubkem duetu. Zofijo je z vso nji lastno ljubeznivostjo ia preprostostjo ustvarila Ri- bičeva. Okornega, praznoglavega porvenija gospoda pl. Faninala je smiselno izoblikoval Janko, dueno Mariano pa Župevčeva. Vse ostale vloge, kljub temu, da eo bolj ali manj epizodne, zahtevajo vendar glasbeno sigurne in vešče zasedbe. Tako morata biti intri-gant Valzacchi in njegova spremljevalka Anina trdna pevca in živahna igralca- Podala sta par Banovee in Poli če va- Nič manj važne niso vloge policijskega komisarja (Zupan), oskrbnika (Jelinkar) oskrbnika Fa-ninala (J. Rus), notarja ( Perko), krčmarja (Franci), pevca (Gostič) in vseh ostalih. Režiser C. Detevec je postavil na oder komedijo tako. da je upošteval v enaki meri pevsko in igralsko plat dela In to ni bila lahka naloga. Stvar zahteva rutiniranega človeka, vsestranski preizkušenega, energičnega ter z našimi skromnimi gledališkimi sredstvi razumno računajočega celega moža. Morda je šel kdaj pa kdaj predaleč. Tako n. pr. ni verjetno, da bi v hiši četudi še novopečenega plemiča Faninala lakaji že v sprejemni dvorani planili po ostali pijači. Pa tudi tako capinsko nemara ne bi smeli biti odeti. Zadnji akt, scena pri mizi. je za-dišal kdaj pa kdaj po ceneni opereti. V celoti pa C. Debevcu vsa čast in vse priznanje. Moral bi na oder, tudi njemu bi pripadal venec. Tri pa je prejel dirigent dr. Švara. In vendar premalo, kajti delo. kj ga je z neumorno delavnostjo, z visoko nad povprečnostjo, dosledno energijo in temeljitim orkestralnim poznanjem izvršil, se tudi s kupom vencev ne da primemo oceniti. Velik, čez ves prostor orkestra segajoči venec gre članom orkestra, ki so žrtvovali partituri R. Straussa nebroj znojnih ur Izčrpali 9o vse svoje sile, utrgavali si sicer prosti čas in preko svoje dolžnosti garali. Vendar jim mora ta nikdar ne doslej ocenjeni trud poplačati mojstrski dovršeno delo. »Kavalir z rožo« je doživel nad vse častno krstno proslavo. Teater je bil do malega zvrhan in pozorno občinstvo je poteku opere, ki se je končala po H. uri, sledilo z največjim zanimanjem ter je navdušeno izražalo s številnimi klici sodelujočih umetnikov pred zastor svoje priznanje. — č — Spisi J. ChUtpec Gjorgfevic Dr. Julka Chlapec Gjorgjevič je prototip iskrene ženske. Resnica je za njo to, kar za druge laž. Je daleč od vsakega kompromisa in ni ji mar za posledice. Umljivo je, da ji ta bojeviti odnos škoduje. Že večkrat se je slabo odrezala, ko se je bila dotaknila sršenovega gnezda. Toda to je ne moti: preveč je žilava in odporna. S tem pa ni rečeno, da ima zmeraj prav Večkrat pretirava, včasih obsodi koga na prvi pogled. To je kajpak napačno. Videti je, da je preveč temperamentna, zmožna, da se zaleti in prekorači pravo mero in mejo. A tudi v teh primerih je daleč od vsakega podtikanja. Vedno dela, piše, obsoja bona fide. " ■ Njen fanatizem je prikupen, ker poteka iz iskrenega srca. Čeprav si je v svojih spisih še tolikanj prizadevala, da ne bi bila slabotna ženska, ji vendar ne uspe zakriti žensko v sebi. Tako na pr. v začetku svoje knjige »Osečanja i opažanja« psuje moške, malo pozneje pa prizna, kako rada jih ima in kako se daje po njih voditi. Njena logika je večidel ženska; impulzivna, a nikakor ne dosledna. Prav v tem pa je njena vrednost. NI ji uspelo, čeprav je to hotela, da izteše iz sebe robustno možačo. Njene misli o ljubezni v knjigi »Jedno dopisivanje« so tako nežne in ognjevite, da se čitatelj vprašuje, ali je mogoče, da je te vrstice napisala brezobzirna bojevnica za ženske pravice? Julka Chlapec-Gjorgjevič je v svoji knjigi »Študije i eseji o feminizma« povsem drugačna osebnost,, kakor v prej omenjenem praškem romanu. Trda, nepopustljiva in s svojega stališča dosledna. Tu ženska mrzi moškega, ker podzavestno čuti, da brez njega ne more živeti. Kakšno bi bilo njeno življenje brez njega! In naj se kakorkoli brani, da bi ne bila ljubica in mati, nič ji ne pomaga: eros je vendarle močnejši od razuma. Toda ona noče priznati svojega poraza, zato je spisala svoje »Študije i eseji o feminizmu«, ki so nedavno izšli pri beograjskem »Životu i radu«. Julka Chlapec-Gjorgjevič trdi, da je ženska enako sposobna kakor moški in da mu je kos telesno in duševno. Nisem njenega mnenja. Ze glede duševne afirmacije je ženska mnogo slabejša od moškega. Na pr. mnogo večji odstotek žensk se posveča glasbi in slikarstvu nego posveča moških. In vendar je rezultat za »slabi spol« zelo skromen. Ali lahko kakorkoli nadarjeno gospo primerjamo, postavimo, kakšnemu Mozartu, Beethovnu. Schubertu, Bachu, Chopinu, Michelangelu, Rafaelu. Tintorettu, Leonardu, Velasquezu L t. d. A to je povsem naravno. Moški ustvarja z razumom, ženska pa daje svetu živa človeška bitja. Mislim, da so zdravi otroci za človeštvo pomembnejši od stvaritev vseh genijev, kar jih je bilo kdaj na svetu. Ali je kje kakšen čudež, ki naj ga primerjamo z utripom novorojenčkoveara srca? Novo življenje se oglaša in ž njim nove razvojne možnosti. Toda — proč s filozofskimi razglabljanji opazovanji. Knjige dr. Julke Chlapee— Gjorgjevič so polne misli, čuvstev in pesniškega nastrojenja. V naštevanju dejstev in opazovanj ima ostro oko kakor moški To je za njo največje m najbolj laskavo priznanje. Dosegla je svoj vzor — moškega- Božo Lovrič (Praga). Zapiski Velik uspeh slovenskega skladatelja. Uprava Ju&nostovenskega pevačfkega saveza v Beogradu je dne 25. novembra 1935. razpisala konkurz za najboljše vokalne skladbe. Konkurza se je udeležilo 4*5 jugoslovanskih skladateljev, med njimi tudi več Slovencev. V vsaki kategoriji so bale določen« tri nagrade: za mešanj, mo. adcu Ddn 1200 je prejel telj Srečko Koporc za akadbo a naslovom »Vigilija«, pisano za moški zbor. Korporc je edini nagrajeni skladatelj med mnogimi Slovenci. Zanimivo je to, da je ta sklad, ba tudi edina, Id je pisana za moški zbor med njegovimi Številnimi vokalnimi deH. Srečko Koporc je absoMral državni kon-servatorij v Pragi, nadalje pa se je iz. popolnjeval pel mojstru modeme glasbe Arnoldu Schdnbergu in delno tudi v Berlinu. Brez vsake reklame ustvarja svoja glasbena dela, Id se odlikujejo po tehtno, sti in bazirajo na moderni arhitektaniki, karakterizirajo sodobnost gltsbenega raz. voja in predstavljajo njega samega kot skladatelja, ki piše z zrelostjo, s preudarnostjo in odstranjuje vse, kar bi bilo odveč. Vsak trenotek je zanj dragocen ki ga izrablja pravilno, kakor je pač naloga vsakega umetnika. Zal, da se pri nas nje. gove skadbe zelo malo izvajajo. Vzrok je tudi v tem, ker vsebujejo mnogo tehničnih težkoč tako za pevski zbor kakor za orkester. Spisal je več knjig o teoriji, harmoniji, kontrapunktu in zelo obširno raz. pravo o oblikoslovju. Sedaj poučuje na glasbeni Soli »Sloga« v Ljubljani nižjo in višjo teorijo in je za >Slogo« neprecenljiva učna moč, kajti iz njegovih učencev bodo zrasli dobri glasbeni teoretiki in mladi komponisti z modernimi načeli, ki bodo Sirili pravo glasbeno umetnost po vaej domovini. Koptmi Je pa tsA marljiv v natovarjanju noJBi > ▼ kratki dobi glasbenega pisal že nad 40 različnih in ael<» oUndi del: solospeve, zborovske, klavirske, orgelske In instrumentalne skladbe. Njega, vo zadnje delo (opus 43) je »Simfonija za veliki orkester«, ki dosega višek nje. gove glasbene umetnosti. Upamo, da jo bomo tudi v Ljubljani kaj kmalu slišali. V bližnji prihodnosti bodo njegova vokalna in instrumentalna dela izvajana v Londonu na »večeru jugoslovenske glasbe. R. L Ig francoske književnosti. Rit FLommari-onu je izšla nova knjiga člana Francoske akademije, tudi pri nas znanega katoliškega pisatelja Francoisa Mauriaca doflgo pričakovana »Ia vie de Jčsusc. — Znani literarni Hrtervi ew»t Fr6dčric Lefčvre je izdal nov roman »Ce vagabundc. — Spomin na veliko osebnost državnika Poinearo-ja obuja Femand Payen v knjigi: Ravmond Poinoare. ohez lui, au Parlcment, au Palais. — Robert de Traz je spisal knjigo »De P alliance des rois a la Ligue des peuples*. V nji razglablja smisel in politiko Svete aliance in jo prikazuje kot predhodnico današnjega Društva narodov. — Geonges Bernanos je izdal nov roman »Journal d' un Cure de campagne«. — V novi veliki enciklopediji z naslovom »Encyck>pedie francaise pemanente* sta izšla doslej dve debeli knjigi: prva obravnava sodobno državo in vse z njo združene pojave :n probleme, druga pa umetnosti in literature. 'Enciklopedij« bo obsegala 21 knjig. ŠPORT Cross country prvenstvo Jugoslavije de nekoliko dni nas loči od najbolj ogorčene borbe za ponosni naslov cross country prvaka moštev in posameznikov v naši državi za leto 1936. Za nas Slovence je ta borba tem bolj važna, ker imajo ravmo klubi v dravski banovini, in sicer v Ljubljani, Celju in v Mariboru najboljša moštva in najboljše posameznike za dolge proge. Ne pa smemo podcenjevati zagrebških, varaždinskih in beograjskih klubov, od katerih so zlasti zagrebški Maraton, beograjska Jugoslavija in varaždinska Slavija prav ostri konkurenti. K beograjski Jugoslaviji je, kakor znano, v zadnjem času pristopil Ilirijan in znani maratonski prvak Sporn. Vendar pa se v naših prognozah ne bomo motili, ako ugotovimo, da ^ bo odločilna borba za naslov prvaka moštev vodila med ljubljanskima kluboma Ilirijo to Pri-morjem, ki že več let dominirata v tem tekmovanju. Oster konkurent pa bo tudi mariborski železničar, lri je zelo ojačil svoje vrste z najboljšima mariborskima dolgoprogašema Kanglerjem to Straubom. Skoraj vsi klubi, ki bodo sodelovali, bodo poslali v borbo odlične posameznike. Tako bo starta! za ljubljansko Slogo Starman, za ljubljanski Korotan pa Dolinšek. Brezdvomno pa bo Sla borba za naslov prvaka posameznikov med IHrijanom Bručanom, Prtmorjašem Krevsom in Kan. glerjem od mariborskega železničarja Ljubljansko športno občinstvo gotovo ne bo zamudilo prilike, da vidi to zanimivo prireditev. S polnoštevHnim obiskom bo manifestiralo za napredek slovenske lahke atletike. Pred ustanovitvijo novega nogometnega kluba 0 prizadevanjih, da bi se združili nogometni sekciji Ilirije in Prianorja, smo na tem mestu že poročali Danes lahko pristavimo, da je stvar načelno že toliko kot gotova. V pripravah sodelujejo t obeh strani zmerni elementi, ki jim je samo do stvari in ki s>o uvidevni dovolj, da se da načrt ostvariti samo s pametno popustljivostjo obeh in le tedaj, če imajo vsi v vidu eOj: da se že vendar organizira v Ljubljani močan klub, ki naj bo tekom časa enakovreden partner zagrebškim in beograjskim klubom. Naposled je prodrlo prepričanje, da je Ljubljana premajhna za dva velika kluba. Osredotočiti bo treba v eni sami nogometni reprezentativni ediniei vse razpoložljive sile, igralske in organizatorične, da napravimo Se poslednji poskus in se skušamo dvigniti na višino drugih vodilnih športnih središč. Rešiti je treba samo še formalne stvari glede pravil in podobno, nakar bo, kakor vse kaže, najpozneje tekom dveh tednov potegnjena debela črta čez našo dosedanjo neveselo nogometno preteklost. V Zagrebu in v Beogradu se jako zanimajo za ljubljansko akcijo, o čemer pričajo številna privatna povpraševanja, kaj je na stvari. Lahko tndi povemo, da jih je v Beogradu in Zagrebu mnogo, kf t zanimanjem in s simpatijami spremljajo to ljubljansko akcijo, pa je tndi takih, ki M rajS videli da ostane vse pri starem. Službeno iz LNP. Drevi ob 19. seja kazenskega odbora v pod sa verni pisarni. Na sejo se pozivajo Veber Anton, Mladika, Arnautovič Božidar, VSK Triglav, Klančnik Avgust. Hermes. ASK Primorje (nogometna sekcija) Danes to ▼ četrtek obvezen trenmg m prvo moštvo in rezervo od 15. naprej. V sredo in oetek trenirajo jucri-orsfke garniture. SK Ilirija. Redna seja klubovega načel-stva drevi ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Seje naj se sigurno udeležijo vsi načelniki, katerih sekcije so ▼ sezoni odnosno se pripravljajo na olfoillcv sezone. Hazenska sekcija: Redni trening jutri v telovadnici na Liceju. Po trentega važen razgovor a driu tekoga * bodočih mesecih. Sestanku naj prisostvujejo zato vse članice. Smučarska sekcija Danes ob 18.80 seja. Pridejo naj gg. Baltezar, Mik-lavčič, Bleiweis, Mahkovec, Zupan, Bručan in Osterman. ŽSK Hermes (kolesarska sekcija). V sredo ob 19.30 izredni članski Bestanek v prostorih gostilne Keršič. Dnevni red verifikacija in otvoritvena dirka, ki je določena za 19. april. Iz Julijske Krajine Iz konfinacife v Vzhodno Afriko Kakor znano je bil Lojze Mffič s tržaškega Krasa pred 6 meseci konfiniran za 5 let, ker je baje organiziral nek kome. morativni sestanek v neki cerkvi na Krasu. Kakor njegovim tovarišem tudi njemu ni bilo mogoče konkretno dokazati nika_ ke krivde in ga je zato kot osumljenca doletela konfinaeija na tirenskih otokih. Pretekle jeseni pa je bil njegov letnik mobiliziran. Miliča so iskali najprej po Krasu, ko pa se je ugotovilo, da je konfiniran, so ga iz komfinacije prepeljali v VZhodno Afriko, pred kratkim pa je kakor mnogo drugih tudi on dobil trtmese. fini dopust Nenadoma se je v vojaški suknji pojavil v domači vasi Kmalu pa so ga ustavili karabinjerji, ga aretirali in oblasti so ga spet poslale na otoke, da tam prebije ostali del dopusta, nakar bo zopet moral na fronto. Novi procesi zaradi bega čez mejo Pred goriškim kakor prod drugimi sodišči po deželi so se v zadnjem času pričeli spet množiti procesi proti ljudem, kš so ilegalno zbežali preko meje. Običajno so bili poedšnci v takih primerih doslej obsojeni na zaporno kazen po 2 meseca in na denarno kazen po 2000 lir. Pri poslednjih procesih pa je bilo opazitr, da so se v splošnem kazni Občutno povijale. Oči-vidno so se pomnožile sodbe v takih primerih, ko ne gre za beg čez mejo zaradi brezposelnosti alr. drugih takih okoliščin. Pretekli ponedeljek je bil pred goriškim sodiščem obsojen 28-letni Josip Čkadež iz Košane na 6 mesecev zapora in 4000 lir denarne kazni Sodišču sta bila -z' enakih razlogov prijavljena tudfi 26-lefcnri Andrej Mislej iz Goč na Vipavskem in 30-letnd Maksimilijan Vidmar iz Rihenberka- PoviSanje samskega davka Z zakonskim dekretom z dne 6. februarja t. I, ki je bil te dni objavljen v »Giuditta< iz Narodnega gledališča. —22 30: Lahka in plesna muzika- — Praga 1910: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos opere iz gledališča. — 22.15: Plošče. — Varšava 20.10: Lahka glasba. — 21: Zgodovinski koncert poljske glasbe. — 22: Lahka godba m ples. — Dunaj 12: Orkestralen koncert. —16.05: Iz starih i-n novih zvočnih filmov. —17.25: Postna glasba. — 20: Historične vojaške koračnice. — 22-10: Klavirski koncert. — 23.15: Lahka in plesna muzika. — Berlin 18: Prenos iz Miinchena. — 19.15: Busonijeva sonata za violino In klavir. — 20.10: Koncertni večer. — 22.30: Lahka glasba. — Miinehen 18: Orkestralen koncert. —20-10: Operni večer- — 23:Prenos iz Berlina. — Stuttgart 18: Prenos iz Miinchena. — 19: Spevoigra. — 20.10: Mešan glasbeni giram. — 22-20: Simfoničen koncert. — 24: Nemške narodne pesmi. — Rim 17.15: Plošče. — 20.35: Wagner: »Parsifal« (prenos iz Milana). Sreda 1- aprila Ljubljana 12: Plošče.— 12.45: Vreme, izročila.— 13: Cas, spored, obvestila— 13.16: Plošče,— 14: Vreme, borza.— 18: Mladinska ura: I Izrezovalna dela (g. Zdravko Omer-za). II! Metuljčki, spevoigra (izvaja osnovna šola v Mostah)— 18.40: Špiritizem (prol. Josip Šimenc)— 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila— 19.30: Nac. ura-— 20: Velik pester večer (prenos iz prenovljene kolizejske dvorane) .—,22: Cas, vreme poročila, spored.— 22.15: Radio jazz. Sedaj je vsakemu treba, da prizna SORELO ! Zaradi tega smo izdali za bodočih 6 tednov posebno tabo, ki stane samo Din 7.—. O tem se morete takisto tudi VI prepričati, da je pravo sredstvo za pranje Vaših las samo SORELA. Dobiva se v vseh drogerijah, par-fumerijah In boljših frizerskih salonih. Opr. št. 3815/6-1935-21. Razpis. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje pri zgradbi uradnega poslopja v Kranju. 1.) prvo javno pismeno ofertalno licitacijo za instalacijo centralne kurjave, pripravo tople to mrzle vode, kanalizacijo, dobavo in montažo sanitetnih predmetov. 2.) ponovno Javno pismeno ofertalno licitacijo za steklarska dela. Interesentje dobe vse razpisne pripomočke in priloge v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 201, vsa potrebna pojasnila pa tndi pri nadzornem organu ing. Marjanu Mušiču, Ljubljana, Sa Bežigradom št. 12. Razpisne pripomočke dobe totorooontfo proti plačilu za I. skupino ta sicer: a.) za centralno kurjavo in pripravo tople In mrzle vode aa Din 100,—; h.) za kanalizacijo za Din 10.—; e4 aa sanitarne predmete za Din 16tr—« za IL skupino« steklarska dela aa Din 10.—. LJUBLJANA, dne 30. marca 1936. Okrožni urad za zavarovanje V Ljubljani. fl. CVETE* 25 Zadnia stran »Dokazana--?« Komisar je ztovolioo sko- irirgttsl z rameni. »Dokazanega ni čisto nič! — Izrazit dokaz bi bilo, če bi se nam posrečilo najt' vrednostne papirje, kd. so bili uropani profesorju puli enem izmed osumljencev — bodi si pri Justinu --afi pri njegovi sestrični--ali pa pri neznancu!« Nekaj časa sta oba molčala. Z žejnimi požinki je Remec izpraznil svojo skodelico in segel nato po tok za smofcke. Sredi gliba je prenehal »Se nekaj bi bik), doktor--« ie razburjeno dejal. »Justinu moramo koreniitejte pretipati obisti in brezpogojno zvedeti od njega vse, kar ve o neznancu — kajti za to, da nekaj ve, položim roko v ogenj! To, da mu je snoči v kavarni radovoljroo zavairovail urnik, je zame zadosten dokaz! — ki če še pomislite, kajj je neznanec minulo noč spet napravil--! Rad bi te vediel, čemu je vlomil v stanovanje dcr. Moravca, s katerim ni M prej v nobeni zvezi! — AM je samo naključje — aLi tiči za vlomom spe4 ta ameriška dediščina--?« »Morda je izvršil vlom po nalogu Marka Justina, ki mu je utegnalo biti dio tega, da bi dobil sodne spase o zapuščinskem sporu v roke!« je meni! dir. Potndlk. Komisar je maloverno skomignil z rameni Šele čez nekaj časa je blagovolil odgovoriti. »Zdaj, ko je profesor mrtev? — To bi bilo vse-kaiko kaj malo verjetno! — A vendarle--vendarle — —« Zamišljeno je obmolknil, in dr. Potnik, ki je poznal komisarjeve navade, ga ni hotel motiti Dve manu-ti je Remec strmel kdo ve kam. Nato je vrgel glavo vznak. »Pokoncu, doktor, vzemite klobuk! Presenetiva gospoda Justina z nepričakovanim obiskom med njegovima štirimi stenami!« Cez pol ure sta stala pred hdšo, kakršnih je v Belčevi ulici precej. »Gospa Maritja Skutova, drugo nadstropje —« je bral Remec v veži. »\Nu, saj bomo Videli!« Hrabrilno je pokimal dr. Potniku in se jel odločno vzpenjati po stopnicah. Dekle v srpanu je na Remčevo zvonenje odklenilo vrata in vprašujoče pogledalo prišleca. »Ne zamerite —« komiitsar se je masamarno po-tipal za okratjec klobuka —« ali stanuje tukaj gospod Manko Justiiin?« »Seveda —« je obotavljaje se rekla ženska. »Ali gospoda Justina zdaj ni doma.« Remec in dr. Potnik sta se osuplo spogledala. Na to oviro nista biLa pripravljena. Toda komisar se je hijtro odločil. »Ali bi morda lahko govoril z gospo Skutovo?« je vprašal služkinjo. Takoj ji povem —« Nekaj minut je prešlo, preden se je dekle spet pokazalo. Ob njenem vabljivem giibu z roko se je Remec oddahnil. Moža sta hitro krenila za njo po vijugastem hodniku. 1'akoj nato sta stala pred gospo Skutovo, priletno, nekam napeto damo, ki ju je mogočno ogledov aia izza nanosmka »Gospoda izvolita — ?« Remec je bil že take sorte človek, da je rad kar nairavnost ubral proti oilju. »Tu pri vas stanuje neki gospod Justin, mi Lastiva --« je začel brez ovinkov. »Zelo rada bi bila govorila z njim, a vaša služkinja nama je povedala, da ga ta mah ni doma«. Gospa Skutova je začudeno zategnila obraz. »Tega tudi jaz ne morem izpremenM, gospoda«. »Vsekako nama lahko pokažete sobo gospoda Justina!« je odločno rekel komisar Remec. »Da vas takoj pomirim zastran najinih namenov-- moje ie vrstice. »Spoštovani gospod Justin, iz važnih razlogov smo skleniii naštudirati vašo sedanjo vlogo še v drugi zasedbi Zato vas prosimo, da bi priišM danes ob enajstih na položajno izkušnjo. Z odličnim spoštovanjem — ravnateljstvo Malega gledališča! --Priznati moram, da mi ni stvar popolnoma jasna, gospod komisar!« Nu, skrbi jih, a ne bi prišel lepega dne kdo kar na oder po gospoda Justina. Moje vprašanje zastran samokresa je zbudilo v režiserju sum. — To je vse — in s tem je pojasnjena tudi J usti nova odsotnost! Vsekako se Laliiko zaneseva, da naju ne bo nekaj ur nihče motil. — In zdaj na delo!« Remec je knel svou posebni način za opravljanje preiskav. Izkušal se je zamisliti v stanje človeka, čigar ukanam je hotel priti do dna. Ce je smel prisoditi zločincu neko mero razumnosti, si je — in mnogokrat po pravioi — dejal, da se tak človek ne bo zatekal k umetno skritim tajrim predalom, ki jih je prav zato načlaže izsledfrti, ampak se bo tem rajše posluževal kraja. kjeT ne bi nihče pričakoval tistega, do česar mu je bilo. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi Be zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 1?.—«, Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TOSm * . „ ______ __«__«_ odgovor, priložite 1*1« 3* ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana* Sluibodobi Beseda 1 Dta, Iavek S Dta hi Iifro si) dajanje naslova S Dta NajmanjSI tnesek 17 Dta- Natakarico (j»fflono«o), prijetne »ima. njosti, i dobrimi spričevali, sprejmem takoj. Namežče-nje stalno. Osebno se predstaviti: Gostilna pri »Orlu«, Zairreto. Fronkopanska tu. 7000-1 Frizerko dobro moč, spiejme takoj Coh Anton, Oelje, Prešerno- 73T6-1 va ulica št. SI. Šiviljska pomočnica doijra moč, dobi mesto. Gaje,* ulica »m. ^ 7385-1 Damsko frizerko pomočnico, samostojno moč, sprejme takoj salon »t obstoječo, oddam takoj zaradi starosti, na zelo prometni točki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »40«. 7375*15 Mali lokal v »Pegleznu«, Poljanska e. L se takoj odda. Din 800.-Poizve se pri hšnilku. TilllO-il® Seseda 1 Dia davek S Din " Oho ali dajanj« naslova 1 Dta Najmanjši toeae n Ota Stavbene parcele lepe, sončne, tik Celovške oeete, ugodno prodam. — Vprašati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Parcele.« 7316-20 Posestniki hiš, vil, parcel in posestev, ne trudite se sami s prodajo, zfiiupajte se meni, prepričali se bodete o solidno-sti, kakor že mnogo drujph do sedaj. Pristavec Franjo, nakup in prodaja nepremičnin. Ljubljana. Erjavčeva cesta 4a. — Telefon 33-81. Nasproti dram. gledališča. 73-20 Stanovanje odda Beseda I Din, davek 3 Din. e šifro al) dajanje naskva 5 Dta. NajmanjSI inesek H Din. Dvosob. stanovanje lepo, v vili, oddam stranki brez otrofk. Ogled od 16. dalje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6917-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam za maj. Zg. Šiška 206, poleg Gasilskega doma. Cena 330 Din. 7384-31 Dvosob. stanovanje sončno, v I. nadstropju, oddam na Rimski cesti št. 23. 7349-31 Dvosob. stanovanje 2 sobi, kuhinja in pritikli-oddam Tovarniška ul. 27. 7300-31 Sobo odda Beseda 1 Dta davek S Dl-ta Iifro ali dalanje naslovi 5 Dta. NajmanjSI tneseb n ota Prijazno sobo vhod s hodnika, oddam v Gosposki ulici 10/1., levo. 7352-33 Prazno sobo oddam dvema gospodičnama. Gerbičeva ul. 9. priti. 7351-33 Sončno sobo zračno, s separiranim vhodom, oddam za takoj. Napoleonov trg 6/in. 7353-28 Garažo m event. šofersko sobo v mestu, oddam. Vprašati na ogl odd. Jutra pod »Garaža«. 7346-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice, blizu kasarne Vojvode Mišiča. pripravno za oficirja, takoj oddam. Naslov v vseb poslovalni- Opremljene sobe poseben vhod, 1 ali postelje, sončne, zračne, .aliko tudi z vso oskrbo, blizu tramvaja, poceni oddam. — Sp. Šiška. Cernetova 31. 7341-33 Mesečno sobo sončno, lepo opremljeno, z vhodom s stopnic, v I. nadstropju. oddam na Rimski cesti št. 33. 7348-23 Sostanovalko upokojenko, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina Sv. Krištofa«. 7370-33 Separirano sobo center, z oskrbo ali brez, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7361-28 Opremljeno sobo oddam takoj enemu gospodu. Ona 300 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutru. 7395-?3 Opremljeno sobo separirano, lspo in sorAn^. z elektriko, oddam dvema osebama po lilO Din za osebo mesečno. Na željo dobra domača hrana. Klunova ul. 6, Kodeljevo. 7368-33 Sostanovalca sprejmem v lepo in sončno opremljeno sobo z elektriko, za Din 190 mesečno. — Medvedova ul. 8/III. le-ro. 7369-33 -ieseda I Oin. davek 3 Dta. ca lifto ali dajanje naskva 5 Din NajmanjSI »n—»k 17 Oin Starejši gospod samostojen, išče stanovanje in družabni priključek pri neodvisni resni dami. Ponudbe pod »Razumevanje« na ogl. odd. Jutra. 7956-33a V«aka t>e«eda 2 Din-, davek Din. ia Slfrr ali dajan)* aaslova 5 Dio. nalmanlš' coesek IV Din Oskrbnik star 38 let. poroči damo z večjim kapitalom. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Ceiju pod značko »Veselje do posestva«. «576-35 EE5 m Bsseda 1 Din. davek S Dta ca Iifro ali dajanje aaslova ' Din NajmanjSI tnesek 17 Dta. Preklic Preklicujem neresnične izjave, ki sem jih širila o svojem očetu Slaku Jožetu, strojev, drž. žel. v Ljubljani in se mu zahvaljujem za odstop od tožbe. — Jožica Vadnjal, žena brivskega pomočnika. Zgor. Šiška. 7342-31 Pojasnilo Z ozirom na objavljeno opozorilo 9. H. 1006 popravljam to objavo tako, da obrtno društvo na Jesenicah še vedno obstoja in je opozorilo v toliko netočno, ko fovori o »bivšem« obrtnem ruštvu. — Gogala Ivan. 7367-31 Telefon 2059 Suha drva. premog, 5C k ar bo pakete m « dobite pn 1. POGAČNIK Bohoričeva al. 51 5 Ob vsaki priliki — se spomnite cah Jutra. 7313-23 da ao .Jatrovi* .Mali ogiaai" * Sloveniji aajaapeSnejia, najcenejša in najhitrejša posredovalnica sa slnib« vseh vrat. sa prodajo te nakup vseh stvari, sa napramižnine, lokale, podjetja, kapital, io-ni tra lo sa vso drago Glavno skladišče za Jugosl.: Hinko Mayer in drug, parf. odio, Zagreb ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nepozabne mame, stare mame, prababice, sestre in tete, gospe FRANJE BELINA kakor za poklonjeno cvetje, se tem potom vsem najtoplejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom, gg. sestram usmiljenkam, čč. duhovščini, in vsem, ki so blago pokojnico spremili k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 1. aprila 1936, ob 8. uri zjutraj, v farni cerkvi Sv. Nikolaja. V LJUBLJANI, dne 30. marca 1936. ŽALUJOČI OSTALI. pred PiHnln BsrtjflOi ~ Maja sa teanaordj »Jutra« AdoH BBmfkar. — ZENA Mirti mk ^ t m / " » r oj Ivan, ki sem ga to-liko ljubila in ki je oče mojih dveh ljubkih otrok, me je jel zanemarjati. Redko je zvečer ostajal doma, kadar pa je vendarle ostal, se je z menoj prepiral Potem sem nekega večera zvedela za ono — drugo ženo. Mislila sem, da mi bo počilo srce, ko pa je priSla na obisk moja sestra Milica, sem ji zaupala vse svoje trpljenje. Dala mi je čudovit nasvet »Materinstvo in domača dela so ti uničila lice, Mira. in nobenemu moškemu ni všeč, če najde doma ženo nagubanih lic, ki je videti stara in utrujena. Nikar ne obupaj, ker poznam način, po katerem se boš hitro lahko rešila gub in boš spet dobila svetlo, svežo in mladostno kožo, ki te je nekdaj napravila za tako zapeljivo zaro čenko«. Sestra mi je razkrila skrivnost, naj vsak večer uporabljam kremo Tokalon, rožnate barve. Poizkusila sem tn bila sem presenečena zaradi nagle izpremembe svoje kože. V nekaj tednih so vse gube izginile, da sem bila videti spet kakor mlado dekle. Sedaj Ivan pravi da me ljubi še bolj kakor kdaj prej«. Skrivnost kreme Tokalon je ▼ tem, da vsebuje pomlajajočo sestavino, imenovano biocel, ki je v vsaki koži. Če Bila seka droga fesa koža izgubi svoj naravni biocel, se napravijo na njei gube, ko pa se biocel obnovi, gube izginejo. Po receptu dunajskega vseučiliš kega profesora dr. Karla Stejskala se dobiva biocei od mladih živali. Biocel je sedaj v kremi Tokalon, hra-nilu za kožo rožnate barve Če se uporablja vsak večer, gube hitro in lahko izginejo stara uvela koža se pomladi in lice je videti za 10 do 20 let mlajše. Uspeh je ra-siguren ali se denar vrne. 3€dor oglašuje — ta napreduje S ,>'l /ot