SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 (fld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlclja |v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi •e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemenlSkik ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. ^tev. 93. V Ljubljani, v torek 24. aprila 1894. Letnik; XXII Nemški kultiironosci v Afriki. Iz Nemčije, 19. aprila. Nemško časopisje v »rajhu" brez izjeme politične barve opisuje in našteva zaduje dneve grozna zlodejstva nečuveue surovosti, katero je vprizorilo lansko leto od nemške kulture probujeno prusko vojaštvo, oziroma uraduištvo globoko doli v vroči Afriki, nad novimi podaniki nemških kolonij v Ka-merunu. Res iz Kamena bi moral imeti človek sreč in železne živce, da bi ga ne stresla nevolja in gnjus, ko čuje taka nečloveška dejanja, katerih bi se tudi vročekrvni rudfčekožec v ameriških pra-gozdih sramovati moral — in to so čini nemških »kulturtragerjev", katerih prevažna naloga iu poklic, privesti tudi divjo Afriko v narof-je moderne evropske kulture, se je hvalisala iu poveličevala nekoliko let sem po vseh tevtoburških novinah to- in onostran Češkega lesa. Tako nekako piše večina nemških novin v „rahu". Jaz pa mislim, če bi bile te nečloveške grozo-vitosti, te podlosti, ki so v sramoto 19. veku, da bi bila ta dejanja izrodek kacega slovanskega življa, recimo Slovencev ali Cehov, pač bi bili kmalu s tem umazauim perilom napolnjeni vsi zaduhli predali židovskih listov in Slovenci že davno kuhaui in pečeni v želodcu največjih židovskih vjed od dunajske »Neue Frt-ie Presse" do najmanjšega netopirja enake baže, kakor je morebiti južno-štajerska .Deutsche Wacht". Vendar take prirojene finosti ali osvojene omikanosti, da bi svojega bližujega drl živega na meh Slovan, zlasti Slovenec, nima, hvala Bogu, židovski listi na Dunaju in njih tovariši pa vsled tega veselja ne, mahati po tem, po čemur odriha zadnje dnove skoro večina časopisja pri nas v Nemčiji od avstro-židovskil) listov zaradi prevelike omike tako visoko v nebesa povzdigovane Nemč je. Pod naslovom: »Iz dnevnika nekega Nemca v Kamerunu", prinesla je najprej »Freie Deutsche Bundschau", »Freie Biihne", »Deutsche Reichs-zeituug", potem pa tudi drugi časopisi dnevne zapiske višjega v vladni službi bivajočega uradnika iz Kameruna, poročila, katera »pričujejo, da grozovi-tosti divjih Kabilov v Maroki ali Culu-Kafrov v južni Afriki niti senca niso tega, kar se je godilo pretečeuo leto in se morebiti še dogaja od prevelike omike napihnjenih Nemcev v Kamerunu, in na katera dejstva kaže zadnje dneve celi svet: Evo pru-sko-nemške kulture! Naj sledi temu v dokaz nekoliko tega dnevnega zapiska, posnetega kolikor mogoče pe nemškem originalu v slovenski obliki. (Glej „Deutsche Reichs-Zeitung" 13. aprila.) 13. marca 1893. Izvedel sera zanimive posameznosti o Bokoko-vstanku. V poročilu je nekaj ne-pravilnostij. Gospod asesor Wehlau. ki je načeloval ekspediciji. je ob vpepel|enju več vasij dal prerezati nekaterim starkam vratove; indž ni mogel vjeti. Mesto 150 vjetnikov, kakor se je bilo poročalo, bilo jih je samo 12—15. Trudne, mršave, razmesarjene postave; na pol mrtvi, večinoma stare ženice, starčki iu otroci; privedo jih na suho, pretepo in vržejo v lečo. Dva sla baje od glada počepala pod jarbolo, na kateri vihra nemška zastava. V tej ekspedieiji vjeti jetniki, kolikor jih je še živih, delajo sedaj kot prisilni delavci pri naprav- 1 C L. ljanju luke. Vendar zelo umirajo, večinoma, ker niso navajeni nove hrane. 17. marca 1893. O ekspedieiji proti Bakoko, katero je vodil asesor Wehlau, izvedel sem danes zopet različne podrobnosti. Bilo je baje res grozno. Vjetniki bili so po cele dneve v najboli žgoči vročini na ladiji (»Soden") tako trdo privezani najar-bole, da so se jim v zateklih udih zaredili črvi. Take muke prenašati celi dan v tropični vročini in brez pokrepčanja! In ko so ubogi vjetniki pojemali, postreljali so jih kakor divjo zver. Uradna poročila, katera seveda vodniki tacih ekspedicij sostavljajo, bahajo se seveda z bitko, ki bi bila največje junaštvo tega stoletja. Seveda I Papir je krotak in nihče ne ve in ne izda javnosti, kar se greši v najbolj temnem delu sveta. 81. marca 1893. Guvernžr iu g. Muller sta iz Viktorije nazaj, kamor sta se bila podala Mej tem, ko sem bil bolan, povrnil se je asesor Wehlau s svoje nove ekspedicije. Vjetnikov ni privel seboj; čemu, ker bi tako tukaj poeepali — zato dal jih je na ladiji rajši potolči. (.Habe ihnen 'n Paar auf den Kopp geben lassen". tako se je izrazil pri obedu.) Potem pripoveduje: »Vojaci, zlasti jeden, kaj spretno znajo kožo s čela potegniti; na spodnji čeljusti narediš z nožem zarezo, potem prirneš m potegneš celi skalp čez obraz in glavo nazaj. (Die Soldaten, namentlich einer, hatten es famos 'raus, den Feinden die H»ut ilber den Scbadel zu ziehen; aru Uuterkiefer vvtirde mit dem Meser ein Schnitt gemacht, dann mit den Z&hnen angepackt und der ganze Skalp ilber Gesicht und Kopf heriibergezogen.") — Idealen način vojskovanja. Koliko grozovitih prizorov se je igralo pri tacih ekspedicijah, o katerih se sploh ničesar ne vč, ker svedok belokožec iz sramu ra ši molči. Od tacega vojevanja se črni sovratuik pač prida priučil ne bo, da, ostane surov, še bolj surov in gorje njegovemu sovražniku, če mu pride v roke. 26. aprila 1893. Gospod Wehlau ie v Viktoriji zopet nekda prav grdo gospodaril. Dr. Preuss piše tako poročniku Scheffleru v privatnem pismu, katero mi je pokazal. Gospod Wehiau brcal je črnce z nogama, pretepel mešetarje (tudi črnce) čude se, da ni nobene mrhovine, če je česa potreboval. 4. maja 1893. Sodni dan; sodnik asesor Weh-lau 11 Naj navedem nekaj izgledov za ilustracijo tukajšnjih sodnih razmer. Žena zainorka toži moža, da grdo ž njo ravna. Brez dokaza in priče obsodi se mož na 50 palic in ta kazen se mu tudi precej odšteje. Črnec A. Bell je tožen, da je ukral uro. Privedo ga. Prve besede, katere čuje, so: „Samo dve poti sta, ali obstani, da si res ukral uro, ali drži 50 gorkih." Bell se izgovarja: „Ne. jaz ure nisem ukradel." Precej ga odženo ter mu jih odštejejo 50 gorkih z bičem iz nosorogove kože. Ko ga zopet privedo, obstane brez daljšeua izpraševanja, da je uro ukradel. Dobil je 6 let (piši in beri šest let) zapora, 100 mark v denarju iri po 15 gorkih prvo Soboto vsacega meseca. Avg. Bell dobil je baje mej omenjeno obravnavo okolu 80 gorkih, nekaj zato, ker ni precej obstal, nekaj pa, ker je pri zahtevanih odgovorili pri protokolu jecljal. Kaj se pa pravi vtakniti 80 gorkih en sam popoldan, to ič le tisti, ki je bil nazvoč OfV W H pri taki proceduri. Svež, sekan beefsteak ni nič proti temu. Drug slučaj: Gospod asesor Wehlau sluti, da mu je njegov služabnik vzel smodek. Na podlagi tega sumničenja, di mu odšteti 20 gorkih. Tako se godilo leta 1893 v nemški Afriki. Takošna kazen, katero merijo okradeni sumljivemu tatu brez dokazov seveda tudi v Kamerunu ni vsakdanja reč. Gospod poročnik Schroder strmi nad to obravnavo, ki je tudi vsled surovega obnašanja ase-sorja Wehlau a znamenita. Nekaj posebnega je, ako predsedujoči sodnik govori kakor bi tulil rabeč psovko, kakor: mrha. pes, dalje: „Luder", »Schvveine-hund" — Slovenec nima izraza." Tako stoji od besede do besede v nemških časopisih, katerim je prepuščena vsa odgovornost glede teh zapiskov. Dalje pa poročnjo tudi druge lepe reči, češ, da je dal asesor Wehlau tri jetnike vojakom, naj je kar praviloma pokoljejo. Mašinist Gebhard na ladiji .Nachtigal" to stvar tako-le popisuje: »Crnoe so z nožmi razrezali. razsekali razmesarili, ker je VVehlau ukazal, da se puške pri usmrtenju ne smejo rabiti." Dovolj 1 Ce so ti dnevni zapiski resnični, ne imeuujejo nemški časopisi zastoni takih nečloveških dejstev nemških kulturonoscev v Afriki največjo sramoto 19. veka in prav ima, če piše neki časnikar v »raihu": .Pojdite se solit vi Moskali, Turki, Ma-meluki, bežite Hotentoti in vi divji Kabili, žive ljudi dreti na meh — znamo le mi Nemci." Delavske zadeve v Idriji. Z ozirom na naš sobotni članek: delavske zadeve v Idriji, dobili smo nastopni popravek: Nanašaje se na članek v Vašem cenjenem listu od sobote dne 21. 1894 št. 91. »Delavske zadeve v Idriji" — „1. Dr. Ferjančič in njegove zasluge za Idrijo" podajera v zmislu § 19. tiskovnega zakona nastopni popravek: 1. Krivo je, če se je| govorilo, da so se bili idrijski delavci obrnili s svojimi prošnjami na gosp. posl. pl. Globočnika iu da je le-ta prošnje izročil meni, da naj delam mesto njega". Res pa je, da so se delavci obrnili name v času, ko pl. Globočnik še poslanec ni bil, da mi je potrebne podatke izročil gospod Stegnar iu da sem jaz potem, ko sem se na licu mesta podrobno podučil o razmerah, pri prvi priliki v državnem zboru podatke porabil, kakor sem bil delavcem obljubil. Nisem napravil »interpelacije", — kakor trdi članek, ampak govoril sem obširno in podrobno o predmetu. 2. Ni res, da me ie minister poljedelstva, ko sem govoril radi delavskih plač, zavrnil z opazko, češ, kaj govorim o tem, saj je to že dognana stvar. Res pa je, da je minister pazljivo poslušal moj govor iu ko sem izgovoiil, pristopil k meni ter si izprosil podatke za stvarno porabo s pripombo, da se mi ni treba bati, da bi koga zaradi teh podatkov kaka odgovornost zadela. Jaz sem gospodu poljedelskemu ministru podatke izročil in on mi jih je vrnil čez par dnij. 3. Popravljam stvarno, da nisem sklical zadnjega shoda v mesto Idrijo za to, »da pokažem Idrijča-nom plod in uspehe svojega dunajskega napora njim v prid", ampak zato, ker sem bil naprošen priti v Idrijo, ker je Idrija središče okraja in se mi je tam bilo nadejati največje vdeležbe volilcev in ker sem hotel odposlancem delavskega bralnega društva prihraniti pot v Ljubljano, ki so jo hoteli storiti, da mi izroče diplomo častnega članstva. Da se uisem prišel v Idrijo ponašat z uspehi svedoči tudi to, da v svojem poročilu nisem druzega koustatiral, kakor da sem se za rudniške delavce potegnil in da me je razveselila vest, da je ministerstvo nekoliko mesecev pozneje delavske razmere nekoliko zboljšalo 4. Konečno popravljam, da se nisem nikdar kitil „s pavovim perjem" in mi v predležečem slučaju tega celo ni bilo treba. — Z odličnim spoštovanjem dr. Ferjančič, državni poslanec. ]) o s t a v e k : Nato poiasuilo so najbolj kom-petentui odgovariati naši gg. državni poslanci, od katerih se nadejamo, da stvar pojasne ter potrdijo dr. Ferjančiču zasluge, kar jih ima za zboljšanje delavskih plač v Idriji, pa tudi povedo, kedo drugi še in koliko so se trudili v ta namen. Državni zbor. Dunaj, 23 aprila. Budgetna razprava. (Dvanajsti dan.) V pričetku današnje seje bil je najprej rešen nujni predlog Fanderlikov glede podpore za pogorelce v Ogerskem Hradišu na Moravskem, potem se je nadaljevala razprava o proračunu za uk iu bogočastje. Prvi je govoril bukoviuski posl. Hormuzaki o razmerah v Bukovini. Tamošnji Rumunci sj kakor otroci, ki nič ne zahtevajo, katerim se pa tudi nič ne da. Pridružili so se koaliciji, pa niso še nič dobili, dasi se še gode znamenja ua nebu. Zlasti se v šolstvu premalo ozirajo ua Rumunce. Učni minister je rekel da se hoče ozirati na deželnozborske sklepe, zato za zdaj opominja na dotične sklepe bu-koviuskega deželnega zbora. V daljnem govoru razpravlja politične razmere v Bukovini in boj med deželnim predsednikom in linančno upravo, v katerem je baie propadel deželni predsednik, o katerem pravijo, da so ga že odstavili, ker ne more Buko-vine sprijazniti s koalicijo. Ali to ni res, Bukovinci so za koalicijo in vse, kar se očita baronu Kraussu, je zgolj sumničenje nekaterih rusofilskih privržencev. V Bukovini naj vlada le ne moti sporazumljenja med Rumunci in Rusini. pa ne bode imela boljih cesarju in vladi zvesto udauih podložnikov, kakor so Bukovinci. Češki poslanec K u r z je zahteval, da naj se na gimnazijah bolj ozirajo na realistične predmete. Dozdai se preveč goje klasični jeziki, ki niso tolike važnosti za pouk. kakoršna se jim prideva. Konečno predlaga resolucijo, da naj se polagoma začne krčiti pouk v klasičnih jezikih in da naj se spodnje gimnazije primerno vravnajo s spodnjimi realkami. Sestavil ie tudi pregled, koliko učencev v posameznih deželah obiskuje gimnazije in koliko realke ter je iz tega sklepal, da je število njih, ki po dovršeni gimnaziji žive od državnih davkov, veliko večji, kakor njih, ki se v realkah pripravljajo za trgovino in obrt, od katere morajo plačevati davke. Ali v tem je velika pomota; mnogo gimnazijalcev, rekel bi skoraj, večina njih se med študijami pogubi iu ne pride do tega, da bi v državnih službah živela od državnih dohodkov, narobe pa se tudi realci ne poprijemajo sploh obrtuije ali trgovine, ampak kot tehniki stopajo v državne službe in ravno tako kakor prvi žive od davkoplačevalcev. Na vrsto so prišli danes še poljski poslanec Sokolovski, mladočeški poslanec grof Kovnic in rusinski poslanec Barvvinski, ki so vsak s svojega stališča razpravljali šolske zadeve. Potem je bila obravnava zaključena in sta govorila le še glavna govornika Kaizl proti in Pientak za predloženi proračun, za katerima je prišel k besedi poročevalec Pininski, ki govori, ko sklepam to poročilo. Ob-širnejih podatkov iz omenjenih govorov danes zaradi pomanjkanja časa ne morem posiati, storim pa to jutri, ko zaradi odsekovih sej ne bode javnega zborovanja. Omenjam le še, da so se pred poročevalcem k dejanjskim popravkom oglasili poslanci B o n d a , F r e u i n f e 1 s in A d a m e k. Dalmatinski italijanski poslanec grof Bonda je zavračal svojega hrvatskega tovariša Perica, ki se je spodtikal, da Ita-Ijani v Spljetu zahtevajo italijansko ljudsko šolo. Bonda trdi, da so v prejšnjih letih v Spljetu že imeli italijansko šolo, katero je pa hrvatski cesarski namestnik odpravil. Ako torej zdaj zopet tirjajo tako šolo, ni to nič novega, ampak le zopetna ustanovitev odpravljene šole, ki je za 2000 italijanskih prebivalcev v Spljetu tako opravičena, kakor hrvatska hudska šola v Zadru, kjer tudi hrvatskih prebivalcev ni ve;i kakor 2000. Kar je za jedne prav, je za druge pravično. Opat Freuiufels se je oglasil k dejanjskemu popravku, da zavrne zavijanje njegovega že v zadnjem poročilu obširno omenjenega govora gled^ šolskih postav. „Moj predvčerajšnji govor," rekel je govornik, „so nekateri ua nepričakovan in še bolj ua jako neljub način razumeli v zbornici, še bolj pa zunaj nje. Popolnoma se zavedam, da sem o šoli govoril jasno in umevno in na nač n, ki je v popolnem soglasju z zadržanjem, ki ga je v tej zadevi že od nekdaj zavzemala konservativna stranka. Vendar sem primoram še jedenkrat z dejanjskim popravkom poudarjati, da se katoliški-konservativni poslanci sicer oziramo na obstoječe razmere in da svojih zahtev zdaj ne poudarjamo, da smo pa pristopili koaliciji z izrecnim varovanjem svojih nač l. Tega ne pustimo veljati, da bi bilo zadržanje naše stranke v prevažnem šolskem vprašanju kdaj neutemeljeno, ne dobro, ali ue primerno okoliščinam. V šolskem vprašanju nam nedvojljivo naša vest daje vodilo za naše obnašanje in temu zadržan u bodemo neomahljivo zvesii ostali tudi v prihodnjem času." Poslanec A dame k je zavračal različne trditve ministrove, kar je predsedniku barouu Chlumeckemu dajalo povod, zopet ga opominjati, da naj se strogo drži stvarnih popravkov in da naj ne sega v polemiko. Po konečni besedi poročevalčevi in glasovanju o centralu sklenil je predseduik ob polu 6. uri zvečer sejo ter prihodnjo sejo napovedal za sredo ob 10. uri dopoludue. Na vrsto pride proračun za bogočastje. pri katerem je kot protigovornik oglašen dr. Kronavvetter, ki leto za letom v svoji strasti in svojem sovraštvu do katoliške cerkve zahteva, da naj država ničesar ne plačuje za verske potrebe, ampak da naj jih plačujejo dotični verniki sami. Tudi letos gotovo ne bode druge pesmi pel! Minister Szilagyi in civilni zakon na Hrvatskem. Iz Zagreba, 20. apr. Pri veliki debati glede civilnega zakona na Ogerskem bili so prisotni tudi hrvatski poslanci, vendar pa jim ni bilo potrebno glasovati za to postavo, kajti dosta je bilo domačih Judežev, da je bila postava sprejeta, kakor so to želeli ogerski slo-bodni zidarji. Za plačilo so pa dobili Hrvati od ministra Szi-lagyi|a prav lep pozdrav, na kateri so seveda po stari svoji navadi molčaii. Ni jim bil ta pozdrav sicer po volji, ali zopet niso bili toliko pogumni, da bi bili nanj odgovorili, kakor se je spodobilo. Ogerski minister je v svojem pozdravu navestil boj hrvatski avtonomiji ua celi črti. Po njegovem razlaganju Hrvatska sicer ne spada v justičnih zadevah pod Ogersko, ali je vendar neobhodno potrebno, da se v tej zadevi na Hrvatskem spremene neke postave glede zakona, kar je tem lažje, ker ima Hrvatska z Ogersko eno državlianstvo. Zdaj se najbolje vidi, kako kratkovidni so biii Hrvati, ko so v tej zadevi pred več leti popustili Mažarom. Ker imamo eno državljanstvo, morejo oni nas prisiliti ua marsikaj, kar sicer ne bi bilo mogoče. Tako je tudi v tem slučaju. Minister Szilagyi se je že izjavil javno, da bode gledal, kako naj se v hrvatskem saboru spremene neke postave, da se bode mogel civilni zakon brez zapreke izvajati za one, ki bodo to želeli. Tako se bode sklenilo, da bode na Ogerskem sklenjen zakon civ lni za one osebe, ki se preselijo na Hrvatsko ter tukaj zadobe občinsko pristojnost, tudi na Hrvatskem veljaven. Da bode naš sabor ustregel ogerskim zahtevam, razumi h« samo po sebi, saj večidel naših poslancev gotovo tudi hrepeni po tej novi postavi, vendar se je ne upajo javno zagovarjati. ker dobro vedo, da jej je narod povsodi nasproten. Ce se že tedaj ue da vse doseči, naj bodo na ta način odprta vrata, da se bo lahko zahajalo vsaj deloma na zakonodavno polje hrvatske avtonomije. To vse pa so le posledice naše prevelike po-pustliivosti. Kar je pa minister rekel glede Reke, to je pa že prava drzovitost in oholost mažarska. Po njegovi trditvi nima nobenega vprašanja reškega več za Ogersko, zatoraj se bode ua Reki uvel civilni zakon brez vsacega zadržka.. Ni li pri tej izjavi oblila ru- dečica naših poslancev, ko so slišali, kako prežimo govori minister o vseh dogovorih med Ogersko iu Hrvatsko glede R*-ke? In vender ui nobeden naših poslancev vstal ter zavrnil ministra, kakor bi se bilo spodobilo. Povedati so mu morali Hrvati javno na ogerskem saboru, da reško vprašanje še ni rešeno in da še vedno obstoji, kajti Hrvatska do zdaj še ui privolila na zahtev« mažarske glede tega dela kraljevine hrvatske. Vse, kar Mažari izvajajo na Reki, je provizorno in nezakonito, dokler se v tej zadevi ne odloči po merodavnih faktorjih položaj Reke med kraljevino Ogersko m Hrvatsko. Ti trije faktorji pa so poslanstva sabora hrvatskega, ogerskega iu zastopstva reškega, ki imajo rešiti to zadevo. Tako se bere o uavnavi celo v ontm glasovi-lem § 66., ki ie bil že po sklenjenih dogovorih med Hrvatsko iu Osrersko brez znanja hrvatskega sabora in vlade prilepljen na dotični spis, pa ga morda ni spisa med državnimi stisi, ki bi imel tak prilepek kakor ga ima omenjeni. Po tem se najbolje vidi, na kakšen način so se hoteli Mažari polastiti Reke, iu kako Z'lai trdijo, da za njih ne obstoji reško vprašanje. Mi pa trdimo, da še vedno obstoji, kajti po nagodbi bi se morala ta zadeva dalje razpravljati, ali do tega ne pride nobeukrat, ker Mažari in Rečaui tega nočejo, ker dobro vedo, da Hrvati ne bi popustili v tem vprašanju. Kako zagrizeni sovražniki so Rečani nasproti Hrvatom, vidi se tudi po tem, da nočejo pišiijati svojih dveh poslancev ua hrvatski sabor, češ da nimata na tem saboru nič opraviti. To seveda Mažarom godi, ker morejo na ta način delati na R^-ki, kar jih je volja, če tudi je vse protipostavno. kar tam uvajajo brez dozvole hrvatskega sabora. In tako nezakonito bode tudi delo ministra Szilagyja glede civilnega zakona na Reki, kajti Reka spada po nagodbi še vedno v pravoslov-nih in cerkvenih zadevah pod Hrvatsko ter je to, kar se na tak način izvaja, le moč jačega. A kako dolgo bode trajala ta moč jačega na Ogerskem, to je vprašanje časa po hrvatski poslovici: „Svaka sila do vremena. Politični pregled. V Ljubljani, 24. aprila. Volitve v mestni svet na Dunaju. Na Dunaju bila so izpraznjena tri mesta mestuih svetnikov. Govorilo se je o nekih pogajanjih, da bi volili sedaj v mestni svet kacega protisemita. Ta pogajanja pa niso imela nobenega vspeha. Liberalci bi bili protisemitom prepustili jedno izpraznjeno mesto. Poslednji so zahtevali, da se jim prepusti vsa tri mesta, ker še tudi potem ne bodo primerno zastopaui v mestnem svetu. Vsled tega so se pa liberalci odločili, da volijo tri liberalce. Voljeni so občinski odborniki Stiastny, Nechansky iu Moric Mayer. Liberalci torej ostanejo v dosedanjem števila v mestnem svetu. Protisemitje se pa nadejajo, da se razmere drugo leto premene, ko bodo v II. razredu dopolnilne volitve za občinski zbor. Liberalci sami Čutijo, da se jim že majejo tla pod nogami, ali se nadejajo na vladno pomoč. Poljaki in Šlezija. Poljski klub se je poslednje dni pečal tudi z razmerami v Šleziji. Pri tem so pa Poljaki popolnoma pozabili na Cehe v Šleziji. Naglašali so !e, da se mora v Šleziji določiti, do ki« se a a poljski vpliv. V tistih delih dežele, kjer bivajo Poljaki, naj se osnujejo poljske šole in v Tešinu naj se osnuie tudi poljska gimnazija. O vsem tem naj se sporazumijo Poljaki z Nemci. Po tem takem bi Šlezijo nekako razdelili Nemci in Poljaki mej seboi. Čehi bi b Ii potem izročeni na milost in nemilost Nemcem. Morda baš poslednji napadi čeških poslancev v državnem zboru nagibajo Poljake k tej politiki, da se ne bodo več brigali za Cehe. Za Če ie v Šleziji to nič dobrega ne pomenja, ker mladočeški poslanci zanje ničesa storiti ue morejo, ko bi tudi hoteli, ker nimajo v državem zboru nikacega vpliva. Jlusini. Rusinski poslanci so sklenili od vlade zahtevati, da se v vzhodnem delu Galicije nastavijo šolski nadzorniki, ki bodo vešči obeh deželnih jezikov. Ta zahteva je gotovo pravična, ker pač nikdo ne more nadzorovali kake šole, ako učnega jezika ne zna. Nekateri rusinski listi pa mislijo, da to ne zadošča. Rusinski poslanci morali bi najmanj zahtevati. da se razdeli deželni šolski svet. Sama na sebi tudi ta zahteva ni neopravičena. Ce se .je razdelil deželni šolski svet češki, pač ni nobenega pravega povoda, da se ne bi gališki. Rusinski listi mislijo, da je jed no tako mogoče preprečiti polonizacijo. Se- veda Poljaki so odločno proti taki razdelitvi, ker se boje, da bi naposled stvar ne pripeljala do delitve dežele. Starorusini imajo namreč v svojem programa delitev Galicije. Predloga o civilnem zakonu se je že odposlala gospodski zbornici. Jutri se bode odsek o njej posvetoval. V odseku je večina za predlogo in bode torej gotovo vsprejeti. Odsek se bode v četrtek posvetoval o tej stvari in jo najbrž reši vjedui sami seji, ker opozicija v odseku ne i>ode delala nobenih ovir. Opozicija želi, da stvar kmalu pride v zbornici na vrsto, dokler se vlada dobro ne pripravi. Opozicija je pa že dobro pripravljena. Kak bode izid, se za gotovo ne ve. Večina bode majhna, uaj se že stvar odloči tako ali tako. Vladni časopisi prete, da se po vsej Ogerski začne velika agitacija proti gospodski zbornici, ako bi civilni zakon odklonila. To je pa najbrž le strašilo in dokazuje, da vlada ui uikakor še gotova svoje večine. Nekateri mislijo, da vlada odstopi, ako propade s svojo predlogo, ali to nikakor ni verojetno, ker ima večino v zbornici poslancev. Ce bode razpustila državni zbor, pa še ni gotovo, ker bode poprej dobro premislila, koliko ima upauja do zmage pri volitvah. Badenska. Katoliki badenski že dolgo zahtevajo, da se tudi za deželni zbor vpelje občna volilna pravica. Tako upajo, da bi prišli do večine. Narodni liberalci so dosedaj se odločno upirali občni volilni pravici. Letos so se pa premislili in so se v deželnem zboru izrekli za občno voliluo pravico, ako se vpelje proporcionalni volilni sistem. Tako se uadeajo liberalci, da si zagotove vsaj znatno manjšino. Najbrž bodo katoliki tudi zadovoljni s tem in se potem volilni red za Badensko spremeni. S tem se bode naredil konec liberalnemu gospod-stvu v tej deželi. Kakor je znano, liberalna badenska vlada veliko huje omejuje pravice katoliške cerkve, kakor katera druga koli v Nemčiji, posebno ne trpi verskih redov. Dosedaj so bile vse pritožbe zastonj, ker liberalna večina deželnega zbora se na-nje ni najmanj ozirala. Cerkveni letopis. Staroslovenska liturgija v senjsko-mo-druški cerkvi. Nadškof zagrebški dr. Juraj Posilovič je objavil svojim svečenikom na velikonočuo nedeljo okrožnico, s katero se uvaja obligatua staro-slovenska liturgija za senjsko-modruško škofijo. V uvodu okrožnice poudarja nadškof, da se je mnogo trudil, urediti to važuo zadevo. Da se mu je to posrečilo, zahvaliti se ima sv. Očetu Leonu XIII., kateri je v Riinu oskrbel tisk staroslovenskega, misala, ki je sedaj že razposlan po žnpuijah. Slovanski jezik v liturgiji je privilegj hrvatskega naroda — pravi okrožnica — s katerim se Hrvat e odlikujejo pred vsemi drugimi Slovani latinskega obreda. Ta privilegij nam mora biti tem dragoceneji, ker se ga morda posluži previdnost božja, da vse Slovane zopet združi v jedno pravo cerkev. — Nato da nadškof navodila svečenikom, kako naj se vrše vse te spremembe; k letu osorej upa višji pastir, da bodo vsi svečeniki vešči glagolice lahko zadostovali svoji dolžnosti, vršeč službo božjo v staroslovenskem jeziku. „S temi odredbami — završuje okrožnica — uvedemo sveto rimsko liturgijo v staroslovenskem jeziku in rimski misale v slovauskein jeziku v naših škofijah Senj in Modruš ali Krbava v spomin na SOletui škofovski jubilej papeža Leona XIII. v slavo svete rimske apostolske stolice ter v srečno združitev vseh Slovanov v sveti katoliški in apostolski cerkvi." Slovstvo. Comentarius in evangelium s. Joannis. Latinščini veščim čitateliem javl.amo, da je v katoliški tiskarni v Ljubljani ravnokar zagledala beli dan v drugi izdaji bogoslo^ska knjiga, razlaga evagelija sv. Janeza, spisana po mil. gosp. stolnem proštu ljubljanskem dr. Leona rdu Klofutar ju. V prvi izdaji je bila itak znana dalt-č čez meje slovenske, celo čez meje Avstrijske. Pripomnimo pa, da je 2. izdaja precej povečana in v marsičem zboljšana. Pomuožeua je za celih 50 stranij in predelana v najznamenitejših eksegetiških partijah, tako da jo bodo z veseljem čita i in študirali tudi oni cenjeni čitatelji, ki so svojedobno' učili iz 1. izdaje. Gg. bo-goslovcem pa, katerim se razlaga sv. pismo v latinskem jeziku, bode dobro služila kot šolska knjiga. Kdor je bila izdaja vpeljana kot šolska kuj ga, bodo tem rajši ohranili izboljšano izdajo, za katero je učeni gosp. pisatelj primerjal najnovejše in najslavnejše eksegete, kot Corluyja, Schauza, Pillzla, Grimma, Knabeubauerja iu Coruelya. Mil. gosp. pisatelja ne moremo dovolj zahvaliti za to delo, izvršeno iz ljubezni do bogoslovske vede v visoki sta-rosii in jubilarnem letu, tako da je smemo imenovati učeno zlatomainiš^o darilo. Zato želimo tudi mi, kakor prevz. goso. knezoškof ljubljanski v cerkveni aprobaciji, „uaj bi to delo vzbu:alo preč. gosp. pisatelju zlatomašniku trajno h*aležnost v srcih čita-teljev!" — Dobiva se kn|iga pri gosp. pisatelju in v katoliški bukvami v Ljubljani ter pri Henr. Kir,«ch u na Dunaiu, izvori po 2 «ld. L. Dnevne novice. V L j u bi j an i, 24. aprila. (Stiridesetletnica poroke Nj. veličanstev.) Danes dne 24. aprila miuolo je 40 let, odkar se je naš presvetli cesar poročil z bavarsko vojvodinjo princeso Elizabeto. Tiho in v družinskem krogu obhaja danes na Dunaju naš slavni vladar s svojo soprogo cesarico ta spominski dan, avstrijski narodi pa se ob tej redki priliki hvaležuo spominjajo modrega vladarja Nj. veličaustev ter prosiio Boga, naj tudi še v prihodnje deli svoj blagoslov presvetlemu vladarju in njegovi soprogi cesarici. Tudi Slovenci, vsikdar zvesti svojemu vladarju, spominjajo se radostno iu hvaležno tega spominskega dne, želeč: Mili Bog ohrani nam še mnogo let očeti in vladarja Franca Jožefa I. in cesarico Elizabeto I (Blagoslovljenje (loma družbe sv. Mohorja.) Iz Celovca, dne 23. apr.: Prihodnji četrtek, dne 26. aprila t. 1. dopoludne bode se blagoslovil novi dom družbe sv. Mohorja. Ob 8. uri služila se bode v cerkvi sv. Duha slovesna sv. maša, potem pa se bode cerkveno blagoslovilo vse poslopje! — Gotovo bode novica, da je srečno dodelan veliki narodni dom vseh Slovencev, lepi dom slavne naše družbe, izredno razveselila vse Slovence, osobito še one, ki jih šteje družba svojim udom! — Da bi obilen blagoslov božji vedno spremljal delovanje odlične naše družbe, da se čim lepše razcvita in čim uspešnejše deluje v čast božjo iu v prospeh naroda slovenskega ! To uaj nam izprosita sv. Mohor in sv. Fortunat, mogočna družbina zaščitnika! (Kanoničuo vmeščena) sta bila danes čč. gg. Josip P r e š a na župnijo O v s i š e in Auton 21 o g a r ua župnijo Kranjsko Goro. (Vipavska železnica.) Gg. državni poslanci grof Franc Corouini in tovariši vprašali so g. trgovinskega ministra v poslanski zbornici 5. t. m. sledeče: 1. Iz kakega vzroka se ni vsprejela krajevna železnica nGorica-Ajdovščina v načrt zakona, ki se tiče krajevnih železnic, katere se imajo zagotoviti v letu 1894? 2. Ali misli Nj. eks. v kratkem primerno ukreniti, da zagotovi zgradbo omenjene krajevne železnice, kolikor pride pri tem v poštev državna podpora?-' Bo-li iz te moke kaj pogače? (,Slovensko zvezo') katoliško in bralno društvo v Št. Petru pri Gorici je vis. uamestuištvo potrdilo. Prvi občni zbor bo 29. t. m. v Mervicevej gostilni. (Za okrajnega šolskega nadzornika) imenovan je gimnazijski prifesor v Celiu g. Mih. Zavadlal iu sicer za okraj Kozje. Sevnica in Brežice. (Sodnijski izpit) je izvršil rovinjski c. kr. av-skultant g. dr. Anton Posič. rodom Grgarec. (Nova pošta) 0. kr. poštno brzojavno ravnateljstvo v Trstu uam naznanja: Dne 1. maja t. 1. odpre se pri Sv. Ani pri Tržiču na Gorenjskem nov c. kr. poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica c. kr. poštno-hranilničnega urada. Med Sv. Ano in Tržičem vozil bode dvakrat na dan poštni voz. (0. g. (lr. Ivan Jurič) gojenec iz ^Germanika", se je vrnil iz Bima v Gorico, bolan. Priporočamo ga v molitev, da mu Bog povrne zdravje. (Umrl je) za srčnim mrtvudom g. A. Ličen, c. kr. davkar v pokoju, v Gorici dne 23. t. m. ob 1. uri popoldne. Pokojnik je uradoval več let tudi v naši posojilnici. N. v m. p. (Goriške volitve.) Poroča se nam: Pri volitvi v mestno starašinstvo sta izvoljena v III. razredu kandidata meščanskega odbora: dr. vitez Josip Maurovich in dr. J. Gresich. (t Dr. Pavel Monti,) deželnega sodišča v Trstu pr.edsednik. umrl je vsled kratke in mučne bolezni v nedeiio ob 3. uri ziutraj. Bil je le 1'/» let" predsednik in je .iz louibardske družine. Ni znal slovenski, kot sodnik pokazal se je vČdno nepristranskega. N|ega namestnik bode baje dosedanji pod- predsednik dr. Leon Fiochi, ki je popolnoma vešč slovenskega jezika. (Bela žena.) Iz Dobrove, 23. aprila: Včeraj umrla je v Šmartim-m h. št. 17 najstarejša žena in oseba v tej fari, Uršula Remic, v 91. letu svoje starosti. Danes zjutra] okolu 8. ure je pa neizprosna smrt pobrala moža v najboljših tatih g. Franceta Dolinarja, na Švici h. št. 22, posestnika, gostilničarja in predsedhika tukajšnjega krajnega šolskega sveta. Pokojnik je bil v soboto še v Ljubljani, bil je že prehlajen; včeraj se mu je shujšalo, začelo se mu ie mešati; zvečer bil je dejan v sv. poslednje olje. Zdravnik je rekel, da je nevarnost pred mrtvoudom, in — danes zjutraj je ugasuilo blago življenje. Kot predsednik krajnemu šolskemu svetu bil je ves vnet iu mož ua svojem mestu. Značaja bil je kaj mirnega in krotkega; storil )e rad vsakemu dobro. Večni mir iu pokoj njegovi duši. (Umrli Rafael Constantini) ki je bil jeden najhujših talijanašev v Trstu, je bil dne 20. t. m. jako slovesno pukopan. Pred smrtjo je naročil, naj zavijejo njegovo truplo v zastavo savojske rodbine. Toda rabinec Melli je to prepovedal vzlasti zaradi tega, ker je pri ti zastavi tudi — križ. Rodbina si je pomagala s tem, da je iz zastave izrezala križ in tako ugodila i želji rajnikovi, i — ra-bincu. (La^ki pa slovenski otroški vrt v Ločniku.) Kakor smo že poročali, otvorilo je laško šolsko? društvo „Lega nazionale" laški otroški vrt v Ločniku pod Gorico 15. t. m. Sobotni „Corriere" javi, da se je vpisalo do 18. t. m. čez 136 otrok. Mi se številu nikakor ue čudimo, ako pomislimo, da v Ločnik zahaja več številk „Corriere di Gornja", „Piccolou itd. samih pristno (?) avstrijsko-mislečih, a javnoičez „lužo" škilečih listov-hujskačev. Čudimo se pa, kako more znani šepavi dopisnik ločniški „Corriere"-jev napisati tako opozlo ter prazno vest, da z otvorjenjem laškega je splošno izpraznjen slovenski vrt?! Mi tega kratko nikar verjeti ne moremo. Tako pisarjeuje je le pesek v oči, le slepilo umetno nastavljeno od strani prenapetih navdušencev za „Lego" in rodno mater „Italijo". (Sveti oče o časništvu.) Dne 12. t. m. je bil pri sv. očetu vrednik lista „Italia reale" — Tiuetti. Sveti oče mu je rekel, da je sedaj najboljša obramba papeštva in cerkve — časni š t v o ; zato naj se vse žrtvuje, da se to vzdržuje in razširja. (Prvine na Goriškem.) V petek prodajali so na goriškem trgu prve češnje in ua Goriškem nabrani grah. Zgodaj ?! (Tržaška katoliška družba) priredi dne 29. t. m. romanje v Strunjan pri Piranu. Število udeležencev je omejeno ua 300. (Koze v Gorici.) V goriško predmestje Placuto zanesli so iz tujega koze. V sosednih hišah vlada opravičen strah. Kandidatinje tamkej bivajoče ne smejo v šolo. Bolezeu se je baje prikrivala več tednov. (Zdravišče v Gradežu.) Iz Gorice: Kakor sleherno leto, sprejme tudi letos odsek morskega zdravišča v Gradežu brezplačno 50 škrofuloznih otrok z Goriškega v morske kopeli. Starišem v Gorici treba poslati do 31. maja prošnjo s prilogami: krstni in ubožui list, zdravniško spričevalo ter svedočbo o stavljenju koz, potom goriškega magistrata, na deželi pa potom c. kr. okrajnega glavarstva na odsek „za morsko zdravišče v Gradežu." (Romanje o priliki stoletnice, kar se je rodil Pij IX.) V Senigaliji, rojstnem kraju nepozabnega rajnega Marijinega papeža, v Loreti, katero je tako povzdignil, in v Rimu, koder je opravljal vrhovno pastirsko službo, bodo od rojstnega dne 13. maja dalje velike slovesnosti. Kanonik msgr. G. B. Man-der v Treviso je na čelu odboru, ki priredi dva romarska vlaka: 1. Iz Kormono v Loreto in Seni-galijo (2. razred: 31'40 lir, 3. razred 1765 lir); 2. iz Kormona v Rim, Asisi, Loreto, Senigalija (via Treviso-Bolonja) (2. razred: 48*15 lir. 2 r.: 27 lir — nekako 12 gld. — za tja in uazajj. Cene so izredno nizke. Romarji se sprejemalo do 10. maja za prvi in do 23. maja za drugi vlak pri imenovanem kanoniku. (Vraničen prisad.) V Mirnem pod Gorico spa-?.ili so med živino več slučajev vranionega prisada. (Židovsko!) V .Przegladu" beremo to-le: V Bolšovicah so nabili židje tamošnjega učitelja Lenarta Dašinjske^a. Dne 18. marca t. I. )ih je šel v Stanislavov tožit; a od tega časa ni ne duha, ne sluha po njem. Sploh mislijo, da so ga židje na potu ubili. Neki kmet je ženi učiteljevi rekel, da v6, kje je njen mož, toda da tega za vse na svetu ne povč, ker se boji Židov. Bolšoviški židje sedaj najnesramneje napadajo nesrečno ženo. In do zdaj se ni niti preiskava začela I_ Društva. (Občni zbor društva za podporo in oskrbljevanje bolnih in onemoglih društvenikov.) V mestni dvorani vršil se je predvčeraj letošnji občui zbor prvega ljubljanskega društva za podporo in oskrbljevanje bolnih in onemoglih društvenikov. Predsedoval je zboru načelnika namestnik, gospod J. Kovač, kateri je, pozdravivši v lepem številu zbrane društvenike, otvoril zborovanje ter najpreje konštatoval, da so društvene razmere v pretečenem letu bile ugodne ter da je društvo svoje dolžnosti nasproti članom svojim moglo natanko izpolniti. Da so se društvu zopet toliko potrebni izredni dohodki pomnožili, priredila se je tudi pretočeno leto velika javna tombola, ki je vrgla 763 gld. 19 kr. čistega dobička. Kranjska hranilnica darovala je društvu tudi pretečeno leto 200 gld., lekarničarji dajali so ceneje zdravila, isto tako je tiskarna Klein in Kovač društvena tiskarska dela oskrbela za znižano ceno Na predlog vodstva sklenil je občni zbor, naj se v korist društvene blagajne tudi letos priredi velika javna tombola. Kakor je bilo razvidno iz poročila blagajnika g. A. K le in-a, iznašali so dohodki društva v pretečenem letu 2367 gld. 37 kr. ter je blagajnični preostanek koneem decembra 1893 iznašal 438 gld. 30 kr. Društveno premoženje naraslo je na 5459 gld. 72 kr. Potem vršila se je volitev društvenega vodstva ter je bil načelnikom zopet izvoljen vladni svetnik g. dr F. Keesbacher, njegovim namestnikom g. I. Kovač, blagajnikom gospod A. Klein, zapisnikarjem g. dr. A. Schaffer in preglednikom g. A. Eberle. Namesto umrlih odbornikov J. Bukovnika in J. Novaka bila sta izvoljena gg. Fran Jakopič in J. Grossmann. Konečno izrekel je občni zbor priznanje marljivemu društvenemu blagajniku g. Klein-u, in ker ni bilo več posebnih predlogov, zaključil je načelnika namestnik zborovanj^______ Narodno gospodarstvo. Slovenske hranilnice in posojilnice. 1. Hranilnica in posojilnica v S t. Janžuv Eožni dolini na Koroškem je imela leta 1893 vkup 44.338 gld. 87 kr. denarnega prometa. Udov šteje 122, ki imajo v deležih 365 gld. 93 kr. Hranilnih vlog se je vložilo 15.618 gld., vzdignilo 2150 gld. 7 kr., ostalo koncem leta 29.069 gld. 85 kr. Posojil se je dalo 17.277 gld. 24 kr., vrnilo 2896 gld. 79 kr., ostalo 25.526 gld. 17 kr. Čistega dobička je bilo 50 gld. 91 kr., upravnih troškov 21 gld. 42 kr. Bezervni fond iznaša 386 gld. 17 kr. 2. Hranilnica in posojilnica v Šmihelu nad Pliberkom na Koroškem je imela lani 401 zadružnikov, ki imajo v deležih 2907 gld. 7 kr. in 99.044 gld. 94 kr. denarnega prometa. Posojil se je dalo 24.110 gld., vrnilo 6974 gld. 90 kr., ostalo 78.390 gld. 60 kr. Hranilnih vlog se je vložilo 35.938 gld. 72 kr., vrnilo 21.570 gld. 22 kr., ostalo 74.900 gld. Upravnih troškov je bilo 191 gld. 47 kr., rezervni fond šteje 2140 gld. 85 kr. 3. Hranilnica in posojilnica v Sinči vasi na Koroškem je imela leta 1893 udov 365 s 3173 gld. deležev. Denarnega prometa je bilo 57.032 gld. 30 kr. Hranilnih vlog se je vložilo 20.244 gld. 45 kr., izplačalo 11.840 gld. 12 kr., ostalo 59.121 gld. 16 kr. Posojil se je dalo 15.646 gld. 75 kr., vrnilo 4596 gld. 60 kr., ostalo 63.442 gld. 10 kr. Rezervni fond šteje 1053 gld. 74 kr., upravnih troškov je bilo 146 gld. 70 kr., čistega dobička 592 gld. 78 kr._ Telegrami. Dunaj, 23. aprila. Predlog Vallisa Cavalottija, da se naj jutri začne razprava o finančnih predlogah, se je odklonil po kratki in živahni debati z 269 proti 56 glasom. Na predlog Crispijev se je sklenilo z veliko večino, da se razprava o tej stvari začne 15. maja. Danaj, 24. aprila. Danes ob 7. uri 45 minut došla je avstrijska cesarica na kolodvor Dunaj-Penzing. Na kolodvoru jo je pozdravil cesar. Cesar in cesarica odpeljala sta se takoj v Lainz. Na najvišjo željo je izostal vsak vsprejem. Belgrad, 23. aprila. Simič je imenovan poslanikom na Dunaju. Madrid, 24. aprila. (Oficijelno poročilo). Včeraj so v Lizaboni 104 osebe za koleri-nom na novo zbolele, 3 pa umrle. Atene, 24. aprila. Pri potresu je v okraju Lokris 210 oseb ubitih in 180 težko ranjenih, v drugih pokrajinah je 50 mrtvih in 100 ranjenih. Tuj ei. 22. aprila. Pri Matteu: Baroch, Sikuschegg, Helij, Lindner, MUnck z Dunaja. — Mauthner iz Belskega. — List iz Lip-sije. — Laurie, dr. Buchler iz Trsta. — Marija Rainer, Ana Braun iz Gradca. — Renner iz Mostara. — Erker iz Kočevja. — Pri Slonu: Pollak, Henkel, Oesterreieher, Hilfreich, Boskovits, Kauka z Dunaja. — Klein iz Oberstein a. — Knoll iz Gradca. — Weiss in Kindl iz Prage. — Kilntzel iz Bero-lina. — Hemmer iz Aachen-a. — Mrak iz Železnikov. — Antončič iz Razdrtega. — PleSnik iz Št Pavla. — Gilly iz ViSnje Gore. — Vetter iz Egipta. — Schmelz iz Beljaka. — Prossinagg iz Hrastnika. — Preissler iz Jablonca. — Strafella iz Tržiča. — Riedel iz Kočevja. — Gorup z Reke. — Aucbmann in Leder it Gradca. — Traun iz Celja. Pri bavarskem dvoru: Seničar iz Gradca. — Dejraek iz LiSora na češkem. Pri Juinem kolodvoru: Lisec iz Beljaka. — Meden iz Begunj. — Simončič iz Črnomlja. Pri avstrijskem earu: Germoschek iz Rajhenburga. — Omersa ml. iz Kranja. Vremensko sporočilo. Tržne cene v Ljubljani • iue 21. aprila. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, ., . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, liktl. Grah, „ . Fižol, ., . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „ gl.|kr 50 50 66 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ gr|kT 64 78 2 10 64 58 66 40 75 20 38 87 80 Za Šmarnice: 218 5-4 a m a Caa Sta aje Veter Vreme > 2 «• o a S" 8 opazovanja zrakomera v »» toplomara po CUija S " 23 7. a zjut. 3. a. pop. 9 a. sveč. —729-4 7300 731.2 11-2 14-8 . 12-2 brezv.. sl. svzh. sl. vzh. oblačno n a 2-20 dež Slava Bogu. II. del. 23 Marijnih pesmi za mešan zbor. zložila in izdala P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner. Založil ljubljanski frančiškanski samostan. Tisk Miličev. — Partitura velja 1 gld., vsak glas 15 kr. brez poStnine. — Dobiva se edino v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Tudi L del — Mašne peaml — je Se na razpolago. Partitura velja 80 kr.. vsak glas IS kr._ Nalaganje kapitalov. 47„ zastavna pisma SfgS* druStva, ustanovljenega 1842. Pupllarno varna, fatlranja prosta, kavoljako sposobna, tudi za vojaške ženitvene kavcije porabljiva. Hlpotekovana v prvi vrsti, brez izjeme na posestvih vpisanih v deželni deski. Izključena so zagotovila na hiše in kmetska zemljišča. Hipotekama vrednost: Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotekarnega pokritja gld. 263 33. Varnost prve vrste z do prve polovice njih vrednosti zastavljenimi posestvi, vpisanimi v deželni deski, z zavezo zemljiško-kreditnega društva z vsemi svojimi aktivami in rezervnimi zakladi, poleg tega še kakor pri avstro-ogerski banki s pravico politične eksekucije. Ta zastavna pisma dobi se vselej po dnevnem kurzu v J. C. Mayer-ja menjalnici v Ljubljani. 178 12- Srednja temperatura 12-7', w 2*9 nad normalom iMmiiiHtutMMiiiiifliMiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiinniiniiiiiinttHiH^ (letrti zvezek „Pomladnih ** glasov" upa, da so bode vsestransko močno priljubil slovenski mladini in mla-dinoljubom po svoji mi-| kavni in različni vsebini (življenjepis Valvasorjev, s i sliko slavnega moža, mična narodna pripovedka v ver-! tih, več povestic, med nje uvrstene pesmico, daljša otroška igra), zlasti pa se nad(ja prijateljev zaradi letos mnogo lepše zunanje oblike, (nove črke, barvan j okvir) in precej večjega ; obsega, kakor druga leta. * posvečeni SLOVENSKI MLAOIRI. IV. zvezek. Uredil IVAN ŠTRUKELJ. Založili sotrudniki. Tiskal. Katoliška Tiskarna t Ljubljani. 1804- ftona mehko rezanemu iz- ** vodu je 36 kr., trdo vezanemu pa 35 kr., po pošti 6 kr. več. * Naročnino sprejema Ivan Štrukelj , hogoilovoc Ljubljani, in Kat.Uiko. Bukvama XI. in III. mikt je tudi so nekoliko izvodov na razpolago, mehko vezan po 20 kr., trdo vezan po 30 kr. * ..........................................................................................................................................mmimfi 13 vi n a j h k a borza. Dni 34. aprila. Papirna renta 5», Iti* davka . Srebrna rente 5 %, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka proste .... 4% avstrijska kronina rente, 200 kron . Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akeije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini......... Nemških mark 100 . 98 gld. 45 kr. 98 119 »7 1006 352 . 50 125 9 . 93 5 . 89 25 80 65 17»/e. Da« 23. aprila. Ogerska ilata renta 4% Ogerska kronina rente 4%, 200 kron 4* državna srečke 1. 1864., 250 gld. državne trteke 1. 1860.. 100 gld. Državna srečke 1. 1864., 100 gld. . . . Zastavna pisma avstr. osr. sem. kred. banke 4 % 4 % kranjsko deželno posojilo..... Kreditne sreoke, 100 gld....... St. Gen6is srečke. 40 gld....... 118 *ld. 95 . 80 10 50 4 % srečke dunajske parobrodne dražbe 142 gld. 75 kr Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 . 70 , Radolfove trečke, 10 gld..............22 . 76 , Salmove srečke, 40 gld..............74 , — . Waldsteinove srečke, 30 gld......49 . — . Ljubljanske srečke..................23 . 25 , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 160 . 75 . Akcije Ferdinandove »ev. žele*. 1000 gl. «;. v. 2995 . — . Akcije južne želeinioe, 200 gld. sr. ... 105 .75 . Papirnih rabeljev 100 ...... 133 . "6 , gUT Hakup ln prodaja *£B vsakovrstnih drlavnlh papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje ia zgube pri irebanjlk, pri iažrebanja najmanjseza dobitka. Kalantna izvršitev narodU na borci. lidaiatelj Uaa Jaaeitt Menjarnična delniška družba „M E R C U L VaM it IB Dunaj, liriikHfiritraisi 74 B. t* "Pojasnila Ig* v vseh leipetfarakih in »naačnlta stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijakih »rednettaifc papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega | obrestovanja pti popolni varnosti naloženih glavnic, '•l 0*g«v»mi uMuk: Andrej Kelaa. Tisk .fcMaiiške tiskarn«" v Ljubljeai.