i s*i :stit; ile«' List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna ,260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/H - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širdkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMLXISTltXE PARTIJE S. T. O. Enotno nastopimo proti nesramnemu barantanju ! Zahtevajmo ustanovitev STO! Obnovljena izdaja leto iv. štev. 197 TBST, SOBOTA 33. AV ti ISTA 1853. CENA 20 LIR V ZNAMENJU NAPOROV ZA USTANOVITEV ŠTIRIKOTNE VOJAŠKE ZVEZE riTO IZJAVIL, DA SE STRINJA | razkosanjem Tržaškega ozemlja Minister Pace je od Tita in rimske vlade zahteval čimprejšnjo rešitev poslednje sporne točke - Razgovori na Brionih - "Etnična črta,, se je zopet pojavila - Titove izjave turškim novinarjem o tržaškem vprašanju postavljajo na sramotni oder njegovo politiko °tovanje ameriškega mini- fašistični poslanik v Rimu zna-1 vojske Franika Pace j a po j ni gestapovski in angleški vo-l°slaviji in Italiji, kjer se je huna Viiada Velebit. Ze sama 0nt‘!a* in razgovarjal z najvid-! prisotnost Velebita je opozorila G1.' šinit predstavniki obeh vlad, I javnost, da se je na tem, sestan- i))°i Niovno z vso siilo postavilo rial dnevni red vprašanje Treti») Pace je šel v Jugoslavijo, in Turčijo in Italijo, Ivo/1 ie tudi prisostvoval voja-- j dl manevrom, da zgladi pot P,eS Sternu paktu med temi šti-0ii *' deželami, kar bi omogoči-a t* Uresničenje ameriških načr-:e I'na tem področju Evrope. Iz lije '8 Potovanja je razvidno, da 19. v°iaška zveza med Jugosla-°n^h°’ Orčijo in Turčijo že izvršni la dejstvo, ki čaka le prak-® dopolnitve. Pace je le dodi^ ičal delo, ki so mu ga že pri-0iska tekmovali v hlap-X tf Sl «Služnosti in se nesramno eK l-j) 1 gospodarjevemu poslan-“ vsakem koiaku so pouda-5XC0Jaik0 Pripravljenost» Ju-'iA‘Je. «visoko tehnično uspo-,rF U°sf>> njihove vojske, «pra-l / \ natin uprobe» ameriškega f Istočasno pa so njihovi li-pn^vljali «pohvalne konsia-e riprautjena» kot njihova, ftf k,alco Potegovali z a čimve-žine težkega orožja na ,m ' Clalijanskega partnerja. Pacejevega obiska je V,-, izgovoru s turškimi no-U na Brionih izjavil, da ne ®isa! formalne vojaške~po-f lf Turčijo in Grčijo, češ da S1 J | U Hhk odveč. Ne pristopa k JVC«*«*« ie’ d« ne «bi nu-V J V Vagandne snovi komintor-deželam». Tako je torej it- |l ■ da se on ne ozira na lei°S(i’ marveč da ga brigajo 3 l t. J- izpolnjevanje ukazov. AV"». Tnvžijo in Cr£ij° CNi" da bosta septembra od-.( | - 1 ‘z Beograda vojaški mt-T\(.Se bosta podali v Grčijo \lio- medtem ko bo v istem j \ rispela v Jugoslavijo ' %C!V°JaSka in parlamentarna „ za sedaj pa je 20. t. V’ ! % tooata v Grčijo jugofaši-jd» ariamentarna delegacija, ki gre po plačilo za izdajstvo proti grškim partizanom. Prav tako bo na koncu tega meseca odpotovala v Zah. Nemčijo pod vodstvom Peka Dapče-vlča, ki ima brata v koncentracijskem taborišču kot «kominfor-m ovca», delegacija višjih titovskih oficirjev, ki se bodo udeležili manevrov britanskih in Adenauer jevih edinic. Od tod bo ta delegacija odpotovala v Veliko Britanijo Zvedelo se je tudi, da je Med- Tita, naj preneha s fikcijo o «socializmu» in naj se tudi formalno vzporedi v gospodarstvo zahodnega sveta. Po ameriških vesteh je Tito klonil. Se pred tem je Kridrič na seji gospodarskega sveta na Bledu oblastno odredil, naj prenehajo dela na industrijskih o-bjektih v načrtu, da naj se prihodnje leto največje vsote investirajo v kmetijstvo m rudokope naj se «zaradi suše» začne klanje velikega števila živine, naj se uki- narodna banka znižala «pomoč» ■ ne večina postavk socialnega za- Jugoslaviji od 80 na 20 milijonov dolarjev, kar je zelo razhudilo Tita, ki se je zaradi tega sestal z zahodnimi predstavniki na Brionih. A na Brionih so zahodni poslaniki predvsem zahtevali od varovanja delovnih ljudi. Ti u-krepi so bili sprejeti z velikim zadovoljstvom s strani zahodnih krogov, ki poudarjajo, da se je Jugoslavija tako vz poredila v zahodni gospodarski sistem. Tako se bo razvijala dalje kot vsaka kolonija ali polkolonija, t. j. kot poljedelska država brez samostojne težke industrije. V tei zvezi so jugofašisti tudi podpisali z ZDA sporazum, s katerim se obvezujejo, da bodo dopustili svobodno investiranje ameriškega kapitala v Jugoslaviji. Tako je Jugoslavija tudi «formalno» postala področje, s katerega bodo ameriški kapitalisti črpali neizmerne profite. Jugofašisti so te dni izvedli težko provokacijo proti Madžarski. Porušili so most na Muri pri Letenju, medtem ko se pripravljajo na porušitev vseh ostalih mostov na jugo-madžarski meji. Zaradi tega nečuvenega provokatorskega in banditskega ukrepa je madžarska vlada naslovila oster protest beograjski vladi. je avstrijska vlada izvedla šti-ristranske sklepe o demilitarizaciji in denacifikaciji dežele. Ker v preučevanju pogodbe z Avstrijo ni -mogoče ignorirati nespoštovanja mednarodnih u-govorov, sklenjenih med ZSSR, Združenimi državami, Vello Britanijo in Francijo, in določlb mirovne pogodbe z Italijo, ki se tičejo Trsta — zaradi česar še vedno niso uveljavljene mednarodne obveznosti, ki so jih tri zahodne velesile prevzele v zvezi s Trstom — ne more biti nobene garancije, da se kaj takegia ne bi zgodilo tudi z avstrijsko pogodbo. Za-hodniki so sistematično odbili predloge sovjetske vlade za izpopolnitev državne pogodbe z Avstrijo in zato — pravi nota — vsa odgovornost zaradi nastalega položaja v zvezi s pripravami za avstrijsko pogodbo pada na ameriško, britansko in francosko vlado. Sedaj pa te vlade predlagajo, naj bi se razpravljalo o osnutku takozvane «skrajšane pogodbe» z Avstrijo, ki so ga same pripravile, ki ga niso preučevali predstavniki vseh štirih velesil in se ne drži -potsdamskega -sporazuma. «Skrajšana pogodba» ne vsebuje nobene določbe, ki oi zagotovila obnovo resnično neodvisne in dem-cikratične avstrijske države, ne zagotavlja demokratičnih pravic in svoboščin avstrijskemu narodu in ne predvideva pravice, da si avstrijski narod svobodno in demokratično izvoli svojo vlado. Osnutek «skrajšane pogodbe» z Avstrij-o- ne vsebuje u-kre-pov, ki bi zagotovili svobodno delovanje de-moikratičnih strank in organizacij in bi onemogočali obstoj -organizacij, ki so sovražne demokraciji in miru. Osnutek «skrajšane pogodbe» zanemarja tudi zelo važno pravico, da si Avstrija organizira oborožene -sile, potrebne njeni obrambi. Nota se zaključuje z ugotovitvijo, da je sovjetska vlada pripravljena na sklenitev mi- rovne pogodbe v primeru, da tri zahodne velesile odtegnejo predlog o «skrajšani pogodbi». V skrajšani obliki smo -objavili celotno sovjetsko noto v zvezi z vprašanjem avstrijske •mirovne pogodbe. Tudi -ob tej priliki je Sovjetska zveza dokazala, da bo še nadalje dogledno vztrajala na svojem stališču spoštovanja vseh mednarodnih obveznosti in pogodb, ker je to predpogoj za pomirje-nje in mirno' sožitje v svetu. Najvažnejša točka v tej noti je prav odstavek, iki govori o kršitvi mednarodne mirovne pogodbe z Italijo s strani zahodnih velesil in njihovo nespoštovanje določb te mirovne pogodbe, ki predvidevajo ustanovitev STO. Zaključki, do katerih priha- ZSSR IN AVSTRIJA» Kot je po vsej zahodni «logiki» razumljivo, so se tivoski poskočni hlapci Amerike brez kakršnega koli obotavljanja in brez mrvice lastnega preudarka (preudarek — -kaj je to? se kot don Abbondio vprašujejo titovski pisuni) spotaknili ob sovjetsko noto -glede Avstrije. Zato pa je slov. «Piccolo» 19. t. m. vzel iz grmade enega izmed neštetih člankov «United Pressa» ali «Associated Pressa», ga malce — zaradi spodobnosti — prikrojil in... -ponf, ga objavil na uvodnem mestu kot v uredništvu iz težkih možganskih muk -porojen «umotvor». Tako je bilo malo dela, plača in -pohvala pa sta bili gotovi. Ta uvodnik med vsemi drugimi neslanostmi piše: «SZ je sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo stalno zavlačevala z nemogočimi zahtevami, na katere niso mogle pristati zahodne velesile». - Najprej naj si pisunčki od slov. «Piccola» poiščejo izvode njihovega lista od štiri, pet let nazaj, da si osvežijo spomin, -kako so takrat pisali. Potem, pa naj si zamašijo gobec in naj se skrijejo, da jih ne bo preveč sram. Kakšni pa so bili ti «nemogoči predlogi SZ»? Enostavno: spoštovanje potsdamskih sporazumov. To pa je za titov-čke zelo «nemogoče». Jasno, jasno: če je nemogoče za Ameri-kanice, kako -naj bo mogoče za tiste, ki jim hlapčujejo? F>jpca to O tem še nekaj. Umotvor kakega z zlato Pavlihovo kolajno odlikovanega pisunčka pri slov. «Piccolo» pravi tudi: «...SZ dejansko ni do sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo in povezovanje te pogodbe s tržaškim vprašanjem predstavlja samo izgovor». —Da, dragi reven pisunček, ki najbrže pridno prebiraš pustolovščine «Pecosa Billa» ili Mickey Mouseja, mi si želimo 100.000 takih izgovorov, da bi lahko spametovali tvoje gospodarje in tvojega dučeja, ki so podpisali mirovno pogodbo z Italijo, sedaj pa je nočejo spoštovati in ustanoviti STU. Taki «izgovori» pomenijo, da ZSSR ne bo odnehala, dokler STO ne bo po vseh pravilih u-stanovljeno, in da ne bo podpisala druge mirovne pogodbe, ki bi jo tvoji gospodarji prav tako onečaščali s kršenjem, kot onečaščajo italijansko. To «povezovanje» p omeni: plačaj prej dolg, potem ti bom posodila drug denar. Ah, komu pa govorimo! Saj ti razumeš le kvakanje «Paperina» in «Pecosa Billa»! «PAX TITINA» Nekdaj je živel nekdo, ki se je vedno pred -kakšno novo škalsko pustolovščino skliceval na «Pax romana». Potem je končal, kot je končal... Sedaj živi nekdo drugi, ki pravi, da je z enim vojakom na 10 prebivalcev poosebljen mir na Balkanu. Njegovi pristaši (samo zato ker Nj govi pristaši (samo zato ker jih plača, drugače bi komu drugemu služili) pa so tudi taki V tem slogu je islov. «Piccolo» 15. avgusta nekje našel uvodnik, v katerem pravi: «Zato je razumljivo, da odločna volja Jugoslavije, da za vsako ceno brani svojo neodvisnost...» — Ta od «neodvisnosti» je zelo bosa. Brez komentarja bomo objavili odstavčič poročila ameriške parlamentarne komisije, ki je «preučevala» stanje v Jugoslaviji: «Dasi ZDA niso bile neposredno udeležene pri oblikovanju gospodarskih reform v Jugoslaviji, vendar je dejstvo, da je naša (ameriška, op. ur.) vlada bila vedno pripravljena, da pomaga z nasveti in priporočili. Tako na tem, kakor na drugih področjih, so naši predlogi bili sprejeti pri jugoslovanski vladi dobro. Na splošno je treba priznati, da je jug. vlada pokazala vsaj v neki meri pripravljenost, da bi izvedla a-meriške ZAHTEVE in predloge tudi na notranjepolitičnem po-prišču.» Živela, torej, taka «neodvisnost»! SOCIALIST PA TAK...' Slov. «Piccolo» joče in stoče, ker je umrl predsednik nemške socialdemokratske stranke Kurt Schumacher. Stok in jok je razumljiv: umrl je član titovskega sorodništva. Mrtvecu na čast pa je list napisal v življenjepisu: «Spomladi 1943 so ga (nacisti, op ur.) zaradi slabega zdravja izpustili iz taborišča (t. j. iz koncentracijskega taborišča, op. ur.). Ernsta Thael-manna, sekretarja KPN, ki je bil ibolan na pljučih, pa niso izpustili iz taborišča; nasprotno, nekaj mesecev pred osvoboditvijo so ga ubili. Na milijone drugih niso izpustili iz taborišč. Zakaj so izpustili Schumacherja? To naj nam pove slov. «Piccolo», ki se tako bridko joče zaradi «težke» izgube. S takim življenjepisom prav gotovo ni napravil velike časti umrlemu. Njegova smrt pa prav nič ne briga delavcev, ki jih je neštetokrat prodal in leta 1933. prav Hitlerju. Zato ga je Hitler 1943 izpustil iz taborišča. Ameriško ljudožrstvo NEW YORK — Na seji razo-rožitvene komisije OZN, ko se je vršila raz-prava o prepovedi 'bakteriološkega orožja in ratifikaciji ženevskega protokola, je ameriški predstavnik Benjamin Cohen izjavil, da «si Združene države pridržujejo pravico uporabiti atomsko bombo kot tudi bakteriološko orožje v boju za poraz napadalca». Oib tej izjavi so vsi člani komisije ostrmeli, ker si kaj takega ni nihče pričakoval. Pripadniki zahodnega bloka so se prestrašeno spogledali in niso hoteli verjeti svojim ušesom. Ta izjava, ki razblinja vsak dvom o resničnih namenih A-merikancev, je najbolj cinična izpoved zločinov, ki so jih zagrešili v Koreji in na Kitajskem. Znano je, kako se je ameriška vlada krčevito -otepala obtožbe, da se je njena vojska posi.užila -bakteriološkega orožja na korejskem bojišču. Sedaj pa se je izkazalo, da so bile vse korejske in kitajske z dokazi opremljene trditve vse do najmanjše podrobnosti pravilne. Cohen ni izbleknil tjavendan svojo grožnjo, ki predstavlja najgnusnejiši dokument sedanje zgodovine. Takoj, ko je Cohen izjavil omenjeno-, je skušal v vzdušju splošne zaprepaščenosti svojih satelitov omiliti te besede in dejal, da s tem ameriška vlada noče nikomur groziti. Na vsak način pa je njegova izjava prešla že v arhiv OZN in je ne more nihče več izbrisati, kot se ne morejo izbrisati sledovi bacilov, ki so jih Amerikanci zmetali na Korejo in Kitajsko. ZDA so že prešle v dobo hi-sterizma, ako se njihovim predstavnikom izvijajo podobne izjave, Iki jih žigoajo pred vsem svetem. Ta histerija je podobna Hitlerjevi tik pred sprožitvijo svetovne vojne. Narodi imajo nalogo, da ustavijo to zločinsko početje nerazsodnih ljudi, ki ne držijo v svojih rokah le usode Amerike, marveč večine sveta. ja sovjet-ska -vlada v tem pogledu, so logični in nadvse razumljivi. Kako naj Amerikanci, Britanci in Francozi predlagajo sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, ko stalno kršijo pogodbo z Italijo, ki so jo podpisali že pred 5 in pol leti? Kakšno garancijo naj do-bi So-vjetska zveza od zahodnih velesil, da -se isto ne ibo zgodilo tudi z Avstrijo? Zato pa Sovjetska zveza upravičeno zahteva, naj zahodne države najprej častno -plačajo menico, ki so jo podpisali v Parizu in s katero so se pred svetom obvezali, da bodo ustanovili STO, t. j. ozemlje, ki bo neodvisno od Italije in Jugoslavije, in potem bo lahko- verjela njihovim bolj ali manj posrečenim ljubezenskim zagotavljanjem do Avstrije. Za -prebivalstvo STO je to ponovno odločno stališče Sovjetske zveze -glede Trsta in njegovega -ozemlja najboljši dokaz, da bo v tej deželi vedno našlo najmočnejšega in naj-doslednejšega zaščitnika njegovih interesov in pravic. Zato je to nova vzpodbuda k ostvarit-vi tiste enotne fronte za ustanovitev STO, za katero se že toliko časa Komunistična partija zavzema. Toliko večja je važnost sovjetskega stališča glede STO, če po-mislim-o na vse manevre, -ki so v teku med Titom, De Gasparijem in imperialisti za dosego dokončnega sporazuma glede razdelitve STO in odpravo poslednje sporne tačke med Italijo in Jugoslavijo, kar bi privedlo do sklenitve zloglasnega napadalnega bloka na Balkanu, v katerem bi Trst predstavljal najvažnejšo strateško oporišče. Potovanje ameriškega ministra vojske Paceja v Beograd, Atene, Ankaro in Italijo je bilo organizirano prav za dosego tega -cilja. Zato pa bo vsak prijatelj miru in STO pozdravil s hvaležnostjo in zadovoljstvom ta nov korak ZSSR, ki z vso- silo zagnali proti tej postavki Sovjetske zveze. To je razu-mljiv-o za imperialiste in De Gasperi ja; navadnemu, naivnemu človeku pa je manj razumljivo, da so zagnali krik in vik -proti ZSSR tudi titofašisti. Že s tem; da -so v svoji atlantski gorečnosti odločno napadih -stališče ZSSR glede Avstrije in STO, pomeni, da je S.Z tudi njim stopila na prste, ker so si požrli cono B, nameravajo stegniti roko tudi po delu cone A in so mirne duše prepustili Trst De Gasperiju. Na vsak način je ta titovska jeza najboljši znak, da so -se titovci že dali časa uvrstili med sovražnike STO, kot smo vedno trdili, ker le sovražniki STO lahko napadajo ta ponoven sovjetski poziv na treznost in izplačilo starega dolga. črta, ki ga je CK predložil v diskusijo. Na industrijskem področju bo 1955 proizvodnja za 70 odst. višja od leta 1950. ■ proizvodnja litega železa 'ze bo povečala za 76 odst., jekla 'za Ì2 odst., premoga za 43 odst., petroleja za 85 odst., eqektrìke za 50 odst. v primeri z letom 1950. Državne investicija se bodo povečale za dvakrat. Proizvodnja mehanične industrije se bo v istem času v primeri s 1950 povečala za dvakrat, proizvodnja živilske industrije pa se bo povečala za 70 odst. Pridelek žitaric se bo povečal za 40-50 odst., bombaža za 55-65 odst. sladkorne pese za 65-70 odst., mesa in slanine za 80-90 odst. V tej petletki bodo zasadili gozdne obrambne pasove na površini 2.500.000 hektarjev; prav tako se bo z gozdovi zasadila površina 2.500.000 hektarjev. Predvidena so druga velika namakalna in bonifikacijska dela. Narodni dohodek se bo povečal za 70 odst. Stalno se bodo znižale cene predmetom široke potrošnje. Na ra način se bodo dvignile realne plače delovnih ljudi. Ta realno plača se bo do 1955 dvignila za 35 odst.; za socialno zavarovanje bo država prispevala 30 odst. več nego 1950. Dohodki kolhoznikov se bodo povečali .za 40 odst. Pomnožila se bo gradnja stanovanjskih hiš, ki bo 1955 žn dvakrat večja nego 1950. Zgradile se bodo neštete bolnišnice, porodniški domovi, sanatorji,, počitniški domovi, otroške jasli in vrtci. Število zdravnikov se bo zvišalo za 25 odst. Proti koncu V. petletnega načrta se bo 'zaključit prehod od sedemletne na desetletno šolskoobveznost. Število šolskih poslopij se bo zvišalo za 70 odst., čtevilo diplomatov na srednjih in višjih šolah se bo zvišalo od 30 do 35 odst. Stivilo strokovnjakov za industrijo, kmetijstvo in gradbeništvo se bo povišalo za dvakrat. Pozdrave „Zeri i PopuIIitu" Ker list «Zeri i 'Populili», glasilo Albanske partije dela proslavlja 10. obletnico svoje ustanovitve, sta uredništvi «Dela» in «Lavoratore» poslali v Tirano naslednjo brzojavko: «Ob priliki X. obletnice ustanovitve lista prejmite bratska voščila za uspeh v borbi za socializem, mir in neodvisnost proti imperialističnim in titovskim grožnjam. — «Delo» in «Lavoratore». OD TEDNA ČETRTEK, 14. avgusta: Po znanih izgredih v Aleksandriji v Egiptu, ki so jih povzročili Farukov! provokatorji, je policija aretirala 400 nedolžnih delavcev in začela proces proti njim — Ob VII. obletnici osvoboditve Koreje je K im Ir Sen v govoru izjavil, da se bodo Korejci zavzemali za pravično premirje brez premaganih in zmagovalcev — Madžarska ljudska skupščina je izvolila Rakosija na mesto ministrskega predsednika; dosedanji ministrski predsedk Dobi je postal predsednik republike — Ko je preiskoval globoko jamo na Pirenejih je vanjo padel in umrl francoski speleolog Loubens. PETEK, 15. avgusta: V Kafr-El-Dawaru v Egiptu se je začel proces proti 400 delavcem, medtem ko so še vedno na svobodi provokatorji, ki so -povzročili znane izgrede, v katerih je bilo 10 mrtvih — Speleologa Loubensa, ki je padel v jamo Pierre Sai-nt Martin na Pirenejih, so pokopali 340 -metrov globoko. SOBOTA. 16. avgusta: Na seji komisije OZN za razorožitev je ameriški predstavnik Cohen izjavil, da si ZDA pridržujejo pravi- _____ __ co uporabiti bakteriološko orožje razkrinIVuip nakane imperia li- — v Kafr-El-Dawaru so obsodili razKrintcuje nakane imperiali de!avca Khamisa na smrt, pridrsi a v. Le sovražniki STO so se | zaij v zaporu 28 delavcev, -kate- BUDIMPESTA — 20. t. m. je madžarsko ljudstvo slovesno proslavilo III. obletnico nove ustave, ki je uzakonila režim ljudske demokracije in začetek socialistične izgradnje. Veselice v okviru «Meseca dem. tiska » V okviru «Meseca demokratičnega tiska» bodo naslednji prazniki: DANES, V SOBOTO 23. AVGUSTA ob 20. uri: V krožku VOM bo govoril Mario DOPLICHER. JUTRI, V NEDELJO 24. AVGUSTA od 15. ure dalje: Na OPČINAH bo govoril Franc GOMBAČ. V PODLONJERJU bosta govorila Giorgio JAKSE-TICH in Mira RIJAVEC. Pri MAGDALENI bo govoril Francesco GAŠPERINI. Na Daciu bo govoril Angel FRANZA. V ELERJIH bodo govorili miijski župan Giordano PACCO, Karel SISKOVIC, Giovanni POSTOGNA. Predsedoval bo Franc ELER. Vsi prazniki imajo na sporedu kulturne in šaljive točke in prosto zabavo s plesom. Poskrbljeno je za izborno pijačo in raznovrstna jedila. Za udeležence praznika v Elerji-h bodo iz Milj nepretrgoma vozili številni avtobusi. rim bodo sodili, ostale pa izpustili. NEDELJA, 17. avgusta. Na procesu proti 29 egiptovskim delavcem v Kafr El Davvaru je javni tožilec zahteval, naj se vsi obsodijo na smrt; zgleda, da diktator Nagib skuša ustanoviti v Egiptu režim, ki bi bil odvisen od ZDA in Anglije — Indijska vlada je sporočila, da ne bo nikoli odobrila sklenitve tihomorskega vojaškega pakta; prav tako je izjavila, da tihomorska konferenca brez Kitajske bi pomenila pospešitev vojne. PONEDELJEK, 18, avgusta: General kuge Ridgway se je podal v Zah. Nemčijo, da pregleda stanje nemških sil; vojni zločinec Fal-ken-hauser je v govoru poudaril, da edino Nemčija «lahko reši svet pred boljševizmom» in da zato mora igrati vladajočo vlogo — V Kafr-El-Dawaru je bilo sporočeno, da je bil delavec Kha-mis obsojen na sm-nt; proti tej obsodbi se po vsem svetu vršijo protestne manifestacije — Neurje, ki je zadelo Anglijo, je v vas iti Lynmouth povzročilo velikansko poplavo, v kateri so izgubili življenje številni ljudje. TOREK, 19. avgusta: Egiptovski delavec Khamis, ki ga je v6ja-ško sodišče obsodilo na smrt, je še vedno živ; govori se, da bo. z njim govoril Nagi-b; pročes proti ostalim 28 je bil prekinjen; policija je izvršila aretacijo nekaterih Farukovih privržencev — Vladi ZDA in Danske sta podpisali tajen vojaški sporazum, na podlagi katerega 'bodo Amerikanci dobili vsa danska -letališča — Ame-likanci so ponovno prekinili razgovore za premirje v Pan Mun Zornu — Južno-afriška fašistična policija je aretirala preko 100 črncev in Indijancev ker so protestirali proti rasističnim zakonom. SREDA, 20. avgusta: Radio Pyongyang je pozval vse narode, naj prisilijo Amerikan-ce, da prenehajo gangstrska bombardiranja nad korejskimi mesti in vasmi — Iranski nacisti so .napadli sedež partizanov miru in lista «Besouye Ayandeh» v Teheranu; zaradi nastalih izgredov je Mosadék razglasil obsedno stanje, da bi mo-. gel zaustaviti naraščanje ljudskega odpora proti fašistom. — V Bonnu so nacisti opustošili sedež KP; zahodniki so amnestirah vojnega zločinca feldmaršala von Mannsteina— Nagib se bo sestal z delavcem Khamisom,' ki je bil obsojen na smrt. ČETRTEK, 21. avgusta: 17. septembra bo prispel v Jugoslavijo britanski zunanji minister Eden, ki bo obiskal tudi Avstrijo — Na procesu -proti 28 delavcem v Kafr el Dawaru (Egipt) je javni-tožilec.: zahteval smrtno obsodbo vseh: obtožencev — Nemška socialdemokratska stranka je po smrti njenega predsednika Schu-I m-acherja stopila v težko notranjo krizo — Zvedelo se je, da je Singman Rhee osleparil celo A-merikance za milijone dolarjev. (" MESEC ŠIBJEMJA PEMOKBATMtaJEGA TISKA "") NABRE2INSK0-ŠEMP0LAJSKA SEKCIJA Sl JE ZASTAVILA VELIKO NALOGO h Prve izkušnje in prvi rezultati dosedanjega dela - Odgovor tovarišev iz Sv. Barbare na titovsko provokacijo - Prispevek Zveze demokratičnih žena v kampanji za tisk - Presenetljiva akcija kriških mladincev 2e v zadnjih dveh številkah našega lista smo poročali o delovnih načrtih posameznih sekcij KP STO in o nalogah v zvezi s širjenjem demokratičnega tista, ki so si jih te zadale. Tudi danes nadaljujemo s tovrstnim poročanjem: Predvsem važen je delovni načrt, ki si ga je zadala na-brežinsko - šempolajska sekcija. V tej sekciji je bila do sedaj razprodaja tiska slabo organizirana. V Nabrežini so naši či-tatelji kupovali demokratične liste samo v razprodajalnici časopisov. Redni raznašalci .po hišah so skoroda nepoznani. Poleg tega je časopisje, zlasti pa naš list prihajal v družine zelo pozno in tudi neredno. Zato je prva in poglavitna naloga postavitev rednih razna-šalcev listov, ki bodo redno obiskovali hišo za hišo. Istočasno pa bo sekcija dvignila razprodajo tednikov in sicei naš list za 70 izvodov, «Lavoratore» za 30 izvodov in nedeljsko izdajo «Unità» tudi za 30 izvodov Poleg tega bo sekcija priredila enkrat v septembru praznik tiska v občinskem merilu, na katerem bodo sodelovale razne organizacije. V sklad demokratičnega tiska pa bo sekcija prispevala 60.000 lir. Torej tudi Nabrežina se je zganila, četudi malo pozno, vendar pravočasno. Kot vidimo .iz programa, si je zadala veliko nalog, katere upamo, da bo tudi v resnici izpolnila. Nabrezinski tovariši so že neštetokrat pokazali, kaj zmorejo, tako bodo — in to smo gotovi tudi tokrat pokazali, da jim je resnično mar za demokratičen tisk. Tudi tovariši s Proseka nočejo biti zadnji. Izdelali in predložila so delovni načrt, iz katerega je razvidno, da bodo v. teku demokratičnega tiska nabrali za tiskovni sklad 25.000 lir. (Doslej so nabrali že preko 10.000 lir. Zato bi sodili, da bi bilo mogoče nekoliko dvigniti vsoto. Op. uredn.) V tìkviru «meseca» so prirediti pred časom lepo urejeno razstavo slik iz življenja in dela v Sovjetski zvezi. Razstava je uspeia in rodila lepe sa dove. Na razstavi je bilo nabranih za tiskovni sklad 2.750 lir. Zveza demokratičnih žena je tudi pristopila h kampanji za širjenje demokratičnega tiska. Sicer naše žene povsod aktivno sodelujejo v akcijah za širjenje in podpiranje našega tiska. Povrh tega pa so sklenile, da bodo izvedle veliko razprodajo revije «Noi donne», ki bo 10. septembra izšla v posebni obliki v večbarvnem tisku. Poleg tega bo ZDZ aktivno sodelovala pri osrednjem prazniku tiska, kjer bo- organizirala prodajo grozdja, od česa bo čisti dobiček namenjen tiskovnemu skladu; nadalje bo priredila lično krojno razstavo, razstavo slik o življenju in negi dece v Sovjetski zvezi ter razstavo o življenju dece v Trstu. Požrtvovalne žene iz Pod-tonjerja pa so še posebej sklenile, da bodo za časa meseca tiska organizirale posebno prireditev v korist tiskovnega sklada. O nalogah, ki so si jih zadali naši vrli Križani nismo še nič pisali. V resnici povedano, zanje nismo niti vedeli. Ker vemo, koliko so zaposleni s pripravami za gradnjo novega Ljudskega doma jih nismo niti nadlegovali. Zato pa nas je tembolj iznenadilo dejstvo, da so zlasti mladinci že prejšnjo nedeljo izvedli v Križu uspelo množično razprodajo listov. 7,e v zgodnjih jutranjih urah so razprodati 120 izv. «Unità», tu 100 izv. «Dela», toliko namreč, kolikor -so jih naročili. Preteklo nedeljo pa je bilo razprodano 30 izvodov «Noi donne» več kot običajno, kar tudi ni tako mala stvar! Pohvale vredna je 'pobuda, ki so jo podvzeli tovariši iz Sv. Barbare. Organizirali so namreč dnevno razprodajo «Unità» in redno tedensko razprodajo drugih listov in revij. To je vsekakor lep odgovor provokatorjem, ki so 'krivi, da je danes v zaporu tov. Viola, in ki so mislili, da bodo s tem, da bodo njega s pomočjo provokacije odstranili iz vasi, dosegli svoj cilj. Toda zmotili so se! Tovariši iz Sv. Barbare so se prav zato s tem večjo vnemo totili dela! Bravo, tova-61, le tako naprej! Odgovorimo titovskim provokatorjem tako kot je treba! Vsestransko razveseljiv je bil potek nedeljske množične razprodaje po tržaških ulicah. Skupina razprodajalcev sekcije Barriera je razprodala 233 izv. «Unità», (najboli se je odlikovala Bizjakova skupina, ki je razprodala ‘54 izv.k Tovariši od Magdalene so bili bolj skeptični. Prvotno so namreč sklenili, da bodo razprodali 250 izv. «Unità». Toda že prva množična razprodaja, ki je bila preteklo nedeljo, je njihove načrte pobita s tem, da je bilo razprodanih kar 320 izvodov. Zavidljiv uspeh, kaj? Kaj pa tovariši iz «iStalin- grajske trdnjave» pri Sv. Jakobu? — Tudi v tem primeru zavzemajo zavidljivo mesto na lestvici razprodajalcev našega tiska. Naj na tem mestu omenimo samo to, da so preteklo nedeljo razprodali nad 500 izvodov «Unità». Iz tega bornega, splošnega in površnega pregleda je jasno razvidno, da so si tovariši skoraj povsod vzeli k srcu problem širjenja našega tiska. Lepo je to, a še lepše bi bilo, ako bi na tem mestu v prihodnji številki lahko poročali o prav uspešnih akcijah tudi na Opčinah, v Trebčah, kjer so še pred pričetkom meseca tiska dvignili razprodajo «DELA», v Padričah, Grapa di in Bazovici, v repentabrski in zgoniški občini in drugih krajih, ki jih na tem mestu ne moremo po- imensko navajati zaradi pomanjkanja prostora. MLADOLETNI KRIMINAL V JUGOSLAVIJI Z raznovrstno «pomočjo» ZD A je Jugosilavija dobila tudi ameriške filme o gangsterjih, v katerih se poveličujejo zločini zlikovcev, ki predstavljajo eno izmed karakteristik, s katero se Amerikanci ponašajo po svetu. Gangsterski filmi pa zelo kvarno vplivajo na jugoslovanski naraščaj. Tako se je zgodilo, da je skupina učencev od 10 do 12 let zapustila pod vplivom takega filma svoje roditelje in začela ropati po Zrenjaninu in okolici. V Sarajevu pa so številne skupine mladoletnikov, ki ponoči čakajo mirne prebivalce in jih oropajo. 150 MILIJARDERJEV NA KONVENCIJI DEMOKRATOV Polnaga dekleta in dolarji na tekočem traku za cirkus v obliki konvencije demokratske stranke - Harriman ,.reven navaden človek" s 26 milijardami lir ..drobiža" - Stevenson in Truman Ctkaški cestni pometači še niso popolnoma odstranili vsega pa. pirja, ki se je nakopičil za časa konvencije republikanske stranke, in že se je začela nova volilna komedija. Konvencija demokratske stranke se je otvorila 21. ju lija v isti dvorani «International Amphiteater», v kateri so pred dnevi zborovali republikanci. Voditelji demokratske stranke so se nastanili v istih hotelih, v katerih so se prepirali in si grozili voditelji republikanske stranke Ozračje je bilo isto kot za časa republikanske konvencije: iste cirkuške ceremonije, isti pornografski in smešni dejileji, ista kričeča reklama. Namesto imen Tafta in Eisenhowerja so polnaga dekleta nosila na napetih prsih imena Stevensona, Russella, Ke-fauverja itd. Listi so bili prav tako ombilizlrani, da popularizirajo tega ali onega kandidata, televizija je delovala, kot še nikoli prej. Ameriški listi so z velikimi naslovi oznanjali, da je večkratni milijonar senator Kerr ukazal zgraditi v notranjosti hotela, kjer je stanoval, model baj- J A-tiai Stevenson te, v kateri se je rodil. S tem se je hotel proslaviti kot «sin ljudstva». Nek drug kandidat, podpredsednik Barkley je demonstrativno pešačil od kolodvora do hotela, ker je s tem hotel dokazati svojo «demokratičnost». Senator Russell pa je obilno zalagal novinarje in s tem skušal pridobivati njihovo naklonjenost. In vsa konvencija se je vršila v takem cirkuškem ozračju. Demokratski kandidatje pa so se le razlikovali od republikanskih. Oni so gromovito napadali svoje nasprotnike, češ da so agenti Wall Streeta. Zato se je vsak, ki se je potegoval za kandidaturo, potegoval za glasove v imenu «boja zoper korupcijo, za enakopravnost, proti Wall Stree-tu». Zmešnjava je bila v tem, da Truman ni predložil svoje kandidature in zato se je vsak, ki je imel za seboj kakršnokoli število delegatov, potegoval, da si pridobi mesto kandidata. Glavni «interesenti» so bili: guverner Illinoisa Stevenson, bančnik in železničarski magnat Harriman, senator Ke/auver, podpredsednik Barkley in senator Russell, predstavnik najreakcionarnejših rasistič- nih skupin. Do zadnjega tenutka je zgledalo, da se Stevenson otepa kandidature. Zato pa se je med jsemi drugimi vršila težka in ostra borba. Kot 1948 so se delete gadje južnih držav zoperstavile vsakemu programu o enakopravnosti črncev in o likvidaciji Taft-Hartleyevega zakona. Tokrat jim je načeloval bivši zunanji minister James Byrnes. V času, ko so se vršile zakulisne spletke za izvolitev enega ali drugega delegata, so na govorniškem odru kot pridni glumači treskali na vse strani «ljudski tribuni»: miljenec Stevensona Douglas, predsednik stranke McKin-ney, guverner Massachusettsa Dever in s pametjo ovenela Elea-nor Roosevelt. Vsak od nljih je lepo hvalil Trumanovo politiko in nekateri so celo imeli toliko poguma, da so jo naslikali kot «nadaljeva.nje Rooseveltove linije», medtem ko je vsemu svetu znano, da Truman in njegovi sodelavci so vedno grajali to politiko, kot kvarno za ameriško deželo in njene interese. Govorniki so v svoji vnetosti zatrjevali, da je demokratska stranka vedno branila interese revnejših proti «privilegiranim in bogatim skupinam(t)», Dever pa je celo dejal, da je Trumanova stranka — «stranka ljudstva». Demokratski tisk je skušal na vse načine podpreti te laži. Republikanski listi pa niso zamolčali niti ene hibe svojih tekmecev. 23. julija je list «Chicago Daily News» pisal, da je na konvenciji demokratske stranke 150 delegatov-milljonarjev, ki «predstavljajo revnejše». Med njimi so bili «navaden človek» Harriman, ki ima 40 milijonov dolarjev (okrog 26 milijard lir) «drobiža» petrolejski magnat Kerr; senator Lehman od podjetja «Lehman Bros.»; Brown, predsednik upravnega sveta podjetja «Detroit Edison Co.»; Lovett, georgijski bančnik; petrolejska magnata Terasa Shivers in Cofjield; kalifor-niški petrolejski magnat Pauley, gospodar premogovnikov «Illinois Stuyvesant Peabody»; guverner Michigana, gospodar mogočne družbe ža izdelovanje mila, zaradi katere ga imenujejo «William od mila»; bančnik Stoval, lastnik velikega števila železnic v državi Misisipi, in na tucate drugih. Radijski komentator Alsop je dejal, da vse največje industrijske in finančne skupine so denarno pomagale stranki v predpripravah za konvencijo. Sedaj bo bržkone jasno, kdo svira in kdo pleše, kot pravi ameriški pregovor. «Podporni člani» demokratske stranke so Odlum, predsednik letalske družbe «Consoli-tated vultee Airkraft Corporation», ki mu je Truman napravil velikansko uslugo s korejsko voj. no, ker je v dveh letih zaslužil milijarde dolarjev; Calder, od «National City Bank» in Morganove družbe «Electric Bond and Share Co.»; Fairchild, ravnatelj «Pan American Airways, Ine.» in «International Business Machines Corp.» in na desetine drugih. Tako je splaval po vodi tudi naslov «ljudske stranke». Dwight Eisenhower Iz te konvencije je prišlo ven ime Stevensona, ki ga je v poslednjem trenutku podprl sam Truman. Vsi pravijo, da bo Stevenson «Trumanov vreden naslednik». Ze iz razloga, da na podpredsedniško mesto reflektira predstavnik južnih rasistov senator Sparkman. ie jasno, da je «Trumanova politika» v dobrih rokah. Edina razlika med republikanci in demokrati je ta, da se prvi tolčejo po prsih kot predstavniki monopolov, drugi pa skušajo skrivati ta nečeden privl- A. BUTTIGNON O GROZOTAH V TITOVSKIH TABORIŠČIH Kako sem prišel iz titovskih taborišč pekla smrti 1 3 mnan Pozdrav hrabrim in občudovanja vrednim jugoslovanskim domoljubom, ki so v prvih vrstah borcev za mir in socializem 26. januarja t. 1. 'So me poklicali na šteto taborišča skupno s petimi drugimi jetniki. Tam so nam izročili živil za dva dni, smo ,se umili in preoblekli. Dali so nam tudi 1000 din. Sporočili so nam, da smo «pomiloščeni» in da se lahko vrnemo v kraje, od koder so nas pred leti odpeljali. Naslednjega dne so nas spremljali do obale, kjer so nas pustili brez straže in od koder smo z avtobusom odpotovali na Reko. Javiti sem se moral na reško UDB, kjer so mi rekli, da sedaj lahko kjerkoli zaprosim za zaposlitev. Zato sem se podal v ladjedelnico 3. maja. kjer me je sprejel nek major Dušan, ki je načeloval in morda še danes načeljuje UDB podjetja. Dolbli sem zaposlitev, a sem takoj razumel, da zahtevajo od mene p-rov-oka-torsko delovanje na škodo delovnih tovarišev. V nekem razgovoru, z Udbovcem, ki je imel nalogo, da me «rekrutira», sem na postavljeno vprašanje odgovoril, da nameravam v Italijo, po družino. Lagati sem mu moral, da želim ostati na Reki in da zato 'bi rad spravil tudi družino v Jugoslavijo. V razgovorih so me Udbovci spraševali tudi, kako je bito v Stari Gradiški na Grgur in Golem otoku. Logično je, da bi bilo zelo nevarno za mojo osebo, ako to iskuišal grajati tamkajšnje zverinsko postopanje z jetniki. Najrajši sem se izogibal vprašanj, ki so bila neprijetna prav zato, ker sem na lastni koži občutil «dobrote» titovskih taborišč, ki prav gotovo ne zaostajajo za nacističnimi «lagerji». Končno so mi dovolili, da «grem po družino». In ko je bila za menoj jugoslovanska meja, sem zadihal s potnimi pljuči, ker sem se vedno bal, da me na jugoslovanskem o-zemlju ustavijo iz enega ali drugega raaio.ga. Tako se je končala moja «o-diseja» skozi tri titofašistična koncentracijska taborišča. Kdor ni «okusil» titovskih taborišč, si ne more niti predstavljati strahot, ki jih jetniki tam doživljajo. V člankih, ki jih je «Delo» priobčilo, sem skušal opisati to življenje, ki ga ne 'bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Vendar sem prepričan, da so nekatere reči, ki jih človek ne -more spraviti na papir, ker mu zmanjka besed. Noben jezik na svetu ne vsebuje toliko besed, da bi človek lahko do najmanjše podrobnosti opisal to, kar se dogaja v titovskih taboriščih. Bila je moja dolžnost, da se- Velikokrat se sprašujem, ali je mogoče, da človek lahlko postane taka zverina, kot so ti-tofašisti. Pridem do zaključka, da so titofašisti popolnoma izgubili glavo in da se le zaradi tega ne zavedajo, da jih bo slej ai.i prej zadela huda, pravična, in neizprosna kazen. V letih, ki sem jih preživel v Stari Gradiški, na Grgur in Golem otoku, sem opazil, da se število jetnikov ne skrčuje, marveč da iz dneva v dan bolj in bolj narašča. To je znak, da se odpor v Jugoslaviji stalno veča. da se stalno pomnožuje število ljudi, ki se pogumno odločajo za borbo iproti titofa-šističnemu režimu, da -nobena muka, nobeno ustrahovanje ne more streti tega veličastnega in epičnega odpora. Jugoslovanski narodi so znano značajno ljudstvo. To so dokazali še izza časa turške krvave hegemonije. Tradicije hajdukov in upornikov, o katerih so mi pravili jugoslovanski tovariši v vseh treh koncentracijskih taboriščih, se danes oživljajo v sabotažah, protititovski propagandi, bojkotu, stavkah, pasivnem odporu .oboroženih akcijah. Jugoslovanski narodi so preveč duševno, rasno, kulturno, politično, socialno in gospodarsko povezani s svojimi slovanskimi brati in prav posebno s sovjetskimi narodi, da bi še dolgo dopustili sedanje titovsko pljuvanje in strupeno bruhanje na Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije. Oni se zavedajo, da so vsaj v duhu nekaj let živeči v ozračju ljudske demokracije in da zato ne A. BUTT1GNON (Nadaljevanje na 4. strani) ŽIVLJENJE IN DELO v deželah socializma legij. Oboji pa so kreature enih znanim javnost z zločini, -ki j:>h titofašistična klika izvršu- Za vsakega nekaj.... in istih ljudi: Rockefellerja, Morgana, du Ponta, Forda II. itd. Uni predstavljajo največjega sovražnika ameriškega naroda. Ko bodo Amerikanci premagali tega sovražnika, bodo končno lahko zaživeli lepše življenje. M. SINCOV je nad jugoslovanskimi narodi, nad vsemi, ki .se ji zoperstavljajo, ker vedo, da je le nenehna, dosledna in odločna borba proti rokovnjačem, ki so se Jugoslavije polastili, edino sredstvo za rešitev njenega ljudstva. L. R. ROMUNIJA Po vsej deželi se ljudstvu pripravlja na proslavo 8. obletnice osvoboditve, ki poteza 23. avgusta. Ob tej priliki se poudarjajo uspehi, ki jih je romunska ljudska republika dosegla v osmih letih svojega obstoja, in najvažnejše etape v izgradnji ljudske demokracije. Prav posebno se poudarja doprinos Sovjetske zveze, ki je strla nemški fašizem, osvobodila Romunijo in tako omogočila njen svoboden razvoj. Poudarjajo se tudi uspehi v izgradnji socializma, v uresničenju petletnega načrta in načrta za elektrifikacijo dežele. Načrt 1951., t. j. prvega leta petletke je bill izpolnjen s 104,6%. Od nacionalizacije industrije, t. j. od junija 1948 je socialistični sektor industrije potrojil proizvodnjo. Med delovnimi ljudmi se je začel -stahanovski pokret. Sedaj je 36.000 avantgardnih delavcev in stahanovcev. Ljudsko demokratični režim je o-stvaril nove industrijske panoge; ■ mehanično, elektrotehnično, ključno industrijo itd. Postavljeni so bili temelji za mogočno težko industrijo. Industrija za izdelovanje proizvajalnih sredstev predstavlja 54,4% vse industrijske proizvodnje. V Romuniji se danes proizvajajo stroji, ki so se vedno uvažali: traktorji, težki stroji, petrolejski čnpalni stroji, oprema za premogovno, gradbeno, lahko industrijo itd. Letos bosta začali obratovati terra ocentrala v Doicesti in hi-drocentraia v Moroeni. Nadaljujejo se z -velikim uspehom dela za izgradnjo kanala Do-nava-Crno morje in hidrocen- trale Lenin. Industrija predstavlja že 60,4% narodnega bogastva. Na podlagi agrarne reforme je 1945 bilo razdeljenih 1.109.000 hektarjev zemlje. Odpravljena so bilia veleposestva. V teku poslednjih let je bilo ustanovljenih 200 strojnotra-ktorskih postaj in več sto državnih poljedelskih -podjetij. Bilo- je ustanovljenih 1400 kolhozov in 800 kmetijskih zadru. Na koncu petletnega načrta ne bo več analfabetizma, medtem ko je 1941 bilo 3j500.000 analfabetov. 1951 je bilo 2.100.000 dijakov in -študentov. Samo v prvih poletnih mesecih tega leta je 300.000 delovnih ljudi šlo na oddih v sindikalne in počitniške domove. Prav tako se posveča vsa skrb razvoju narodnostnih manjšin. 8ALEZ Kot v raznrn kraj dl, tako je tudi v Saležu suša uničila ■skoraj ves poljski pridele*. Tudi krme je 'bilo zelo malo in jo bo zato marsikateri kmet moral kupiti, a-ko bo hotel preriniti skozi zimo. Nekateri so jo že kupili v Furlaniji in pravijo, da je tudi tam zelo draga. Povrh suše, ki je kot rečeno povzročila toliko škode, so se v zadnjem času pojavili neki črvi, podobni gosenicam, kateri zelo napadajo peso, ajdo, deteljo in druge rastline. Ko se je preteklo spomlad pojavil koloradski hrošč, je takratni župan tov. Pirc takoj poskrbel zato, da so kmetje dobili sredstva za pobijanje škodljivega mrčesa. , Kje je danes novi zgoniški župan, titovec, da ne vidi te nevarnosti? Zakaj se ne pobriga za kmete? — Kot kaže je ta gospod v teku svojega dosedanjega županovanja že dokazal, koliko so- mu pri srcu zadeve, Iki tarejo našega kmeta! Zato pa nič čudnega, ako se že slišijo govorice, da se občani, ki slepo stedijo ti-tovcem, kesajo, da s-o- volili za listo SS in za ljudi, ki jim je mar le stolček in ne tež-koče občanov. Kot vsa tržaška okolica, tako je tudi Salež povsem odvisen od Trsta. Številni vaščani so v Trstu zaposleni pri delu. Kmetje prodajajo v Trst svo-je pridelke, zla-sti mleko, vino, sadje, zelenjavo in rože. Ze iz tega je razvidno, da naša vas ne more živeti brez Trsta. Zato je tem večja zaskrbljenost vaščanov, ki kaj negotovi gledajo v (bodočnost. Na podlagi nesramne kupčije med Titom in De Gasperijem bi ta vas, kot vse ostale v okolici, pripadla Jugoslaviji in bila 'S tem deležna vseh «dobrot», ki jih nudi jugoslovanskemu ljudstvu trinoška beograjska fašistična klika. O tem noče nihče od vaščanov niti slišati. Niti tisti, ki radi trobijo v titovski rog, nočejo Tita v naše kraje. Zato soglasno protestiramo proti kakršnemu koli barantači našimi kraji, z našo Ibodoi stjo in z našo usod-o! Z» varno spoštovanje mir«' pogodbe z Italijo in urei1 te v STO prav tako, kakd zahieva SZ. Za časa volilne kamp* so razni kričači liste S skupnosti tudi v zgoniški čini hinavsko zatrjevali so tudi oni za STO. Toda nes, ko so s pomočjo 5Ì* rij in prevar prišli na P šje v tej občini, jim je vi inen oči Soči itva Si ; šanje STO deveta brigia. to-vec pa, ki sedaj župan* je povsem jasno, da ne 'bo lai proti volji svojega spodarja. Zato, če bo ba* tanje z našo rodno z d* privedlo do takega zaklj»* da bo nad našimi kraji gospodarilo krvavo tito®1 fašistično trinoštvo, bo z* soodgovorna tudi seda občinska uprava, ki do sedaj — ni niti s pr® trenila za ohranitev ST° za odvrnitev velike neva* sti, ki preti naši občini! d M nelo ”em v S »lok iizej »len želj' tov a Soh P: PODLOKJl Minilo je že nekaj odkar so prebivalci P6 njerja odposlali mestni o» prošnjo s številnimi pod! v kateri so prosili za prejšnje popravilo ra* cest in poti v kraju, ki silno- slabem stanju. Tod* danes —- dejstva namreč vore — ni ta niti malo P°: bela za ugodno rešitev zat Podlonjercev. Zato želi®1' pričujočim dopisom osV1 to vprašnje, upajoč, da sc do gospodje, ki sede v rnč upravi vendarle zganil* odredili popravilo podlo11 skih :n okoliških poti in* Predvsem je nujno po1 na popolna preureditev ne ceste, ki vodi proti V1 rju. To je treba brez-po* asfaltirati, kajti zaradi vel ga prometa, ki je na njč! ranega jutra do poznega čera, se dvigajo oblaki Pf’ zaradi česar morajo biti okoliška okna čez dan i® noči zaprta. Kakšen zr^’ v zaprtih in obljudenih * štorih, zlasti poleti, je m* odveč, da bi tu našteval® Toda nič boljše ni s s*1 skimi potmi, ki prav tal*6 »ad ;»hi ■a j se s-t sto ielei Počitniški dom romunske delavce v Sinaji na Karpatih. so tlakovane ali asfalti» jjj n Povrh tega so stranske1 sila nesnažne, kajti na ; nihče ne skrbi za pomel’! - t-i i z. a » * Tudi na to bi morala obe*|' urava nekoliko pomislit*' Ze pred tremi leti )e v Podlonjerju obč. odb»' g. Bonetti. Na lastne °c' ( !az*u ‘‘ te *šra( »o je prepričal, kako vprašanje predstavlja za lonjerce pitna voda. Sef1’ predelov tega predmesti’ . ^ ma vodovoda. Tedaj je ’5 sv Bonetti obljubil, da bo K bel za čimprejšnjo na-Pe vodovoda in postavitev stnih vodnih pi.p. Toda ^ lo-st je ostalo vse le pri bah. Zato pa je tein T F skrajni čas, da se . od zemljiške gospode, nt° ■ / Na Pleši vem zahtevajo vodovod V nedeljo, 24. avgusta ob 9, uri bo v dvorani Bergamas v Gradiški pokrajinski kongres Sindikalne zveze tekstilnih delavcev (FIOT). Kongres se bo vršil pod sledečimi gesli: L za obrambo delovnega mesta; 2. za «enako delo enako plačilo»; 3. za novo delovno pogodbo; 4. za obrambo sindikalnih svoboščin; 5. za zajamčenje vsaj najnižjega delovnega urnika vsem; 6. za pošteno notranjo komisijo, zvesto interesom delovnega ljudstva. P LESIVO — Kot po mnogih drugih krajih, tudi na Blešivem nimamo vodovoda. Zato se večina našega prebivalstva mora posluževati vode, ki priteče iz višine v dolino in se nabira po studencih in mlakužah, v katerih večkrat krakajo žabe in živi razni drugi mrčes. V nekatere od teh «potokov» teče celo gnojnica, kar mislim, da ni v skladu z zdravstvenimi predpisi. Ob suši je tudi take vode težko dobiti. Večkrat se zgodi, da prideš do studenca pa ga najdeš praznega, ker ga je že izpraznil nekdo, ki je bil bolj zgoden. To je torej pereči problem našega naselja, ki bi ga morala krminska občinska uprava čim-prej rešiti. V času volilne kampanje je demokristjan on. Baresi pozival Slovence tega okraja, naj v lastnem interesu volimo za de-mokristjansko listo in tako so nam tudi njegovi agenti venomer trobili. Toda pregovor pravi: končana maša, zapuščen svetnik; tako so storili tudi oni. Ko so prišli do stolčka, so pozabili na vse obljube. Mi pa teh obljub nismo pozabili in bomo zahtevali, dokler ne bomo dobili vode. Toda v tej zahtevi se moramo vsi združiti, kajti le združeni bomo kaj dosegli. Domačin besedo gospodu Perinu! $e piti,., bojite vi, gospod Perin, ‘'tern celo odbornik takšne y ki se bori za to, da se °s kolonat? Kaj bi vam re^.J premilostljiva gospa baro^ co, če bi vedela o vseJ1 početju? Le hitite gospoda, na vaše poti je prepad... r f v ‘tih kih a : V v. ‘etk Sre Ì SN Ja si *>ho V Tc , V 16 U ?a -St v S' , Pri 5*' .1ž£: Jhri V v 'tič, vsef ii» h c slov. srednjih šolah v. 15. septembra ob 8.30 bodo vršili v vrstne11» 1, * je objavljen na razgl®5 20- vsake šole. Mature se pričnejo temibra. Vpisovanje za nov° _ ieto 1952-53 se ,prične « tembra in se zak polagali izpite v jesen- siti® ku, se zaključi 30. -sep1* «b Vaški doP1 Vpisovanje in na srednjih š°* v Gorici Po določilu naučnež8 te h v strstva se izpiti <'SPr J vstopni, popravni) v jeSh i* roku pričnejo na > s? s*. 5$ 'iasn Ne is i (“Želimo tržaškim pionirjem, da bi bili kmalu srečni, kot smo mi„ Vzgoja bolgarskih otrok sloni na bratstvu in prijateljstvu med narodi - Obisk v domu sofijskih pionirjev - Dvorane za ljubitelje znanosti, tehnike, športa in razvedrila : »1 me. Mnogi razmišljajo in nekateri celo tudi podvomijo o social-lem in gospodarskem položaju v SZ in državah .ljudske demokracije, kjer ustvarja socializem novo družbo. Kakor blenda vsakogar, tako je tudi ne zamikalo, da bi na lastne °ii videla, kaj vse zmore m-o-Sočna človeška sila, kadar u-stvarja z dobro voljo. Zelo sem si želela potovati tja in letos 'bat s,e mi je uresničila ta srčna želja. Po dolgem krožnem potovanju sem končno prispela v Bolgarijo. ‘J Prispela sem v Sofijo. Iz- Oglejmo si pionirski dom z imenom predsednika vlade Cervenkova. Dokončan in dan na razpolago pionirjem je bil že leta 1951. V ta dom smejo le za pridnost nagrajeni pionirji. Obiskuje ga dnevno okrog 1800 pionirjev, vseh vpisanih pa je približno 5000. Prevzame te okusna, umetniška oprema in snaga. Po vseh hodnikih so umetniške slilke, ki predstavljajo motive iz strok, katerim so učilnice namenjene. Dom obsega nešteto dvoran in učilnic. Tu je glavna pionirska dvorana, kjer imajo sestanke L‘: >oŠ: vd; nj£i ega /pri liti in ir& # aln i S" ÌP itto ke « , iet»: bèi liti! j« ib”' 0c za . m11 st)» Sola za mlade plesalce v Sofiji. nad mesta se je komaj dvignila tohla jutranja m e gite a, tako ?a je bilo vse naokrog zelenje se sveže in čisto. Sofija je me-v i Ho mnogih parlkov. Vse je v tlenju. , 2e prvi vtisi, ki jih dobiš, to stopiš na čist mestni tlak, e prijetno prevzame, da ti Postane mesto mahoma pridno in domače. iNa sofijskih niicah ne vidiš brezposelnih Postopačev, ne vidiš razcapanih ljudi, niti zanemarjenih o-took. . Bila sem mesec dni med figari. Spoznala sem njifao-*o veliko ljubezen do svoje domovine in oboževanje njihove-to partijskega ustanovitelja in ipditelja Dimitrova kakor tu-njegovega naslednika, seda-! njega predsednika Cervenkova. Najbolj me je zamikala 'zioja otrok. Od nekdaj so mi ,lt ?hoci zelo prirastu k srcu. toteCa sem priliko ogledati si ,Več pionirskih domov in ko totiij. Bemoikratične države se do-?ro zavedajo, kaj pomeni boti točnost naroda. Imeti zdrav in f .pzumen naraščaj pomeni ime-:* terden temelj za veličastno Bradbo socializma, ki bo konč-(l, to prinesel vsem narodom sveto 9 svobodo in blaginjo. Pjji R Vzgoja pionirjev je danes v -,e', tolgariji že na zelo visoki v v topnji. Zdi se ti skoro nevestno, ko ti desetletna dekli-topionirka -stisne roko in ti t tèe; «Pozdravite tržaške pio-b]ji ;lrje in jim recite, da želimo, .J k3 bi bili čimprej svobodni. ^Qbro vemo, -kaj pomeni biti jN okupacijo Anglo-ameri- toncev». 1 V demokratičnih deželah o-r°ci ne poznajo sovraštva do S-gih narodov. Kadar govo-lo o pionirjih Jugoslavije in , goslovanskem narodu, imajo —— tolzne oči. Korejski otrok jim |rl !? Prav tako drag kakor nem-! 1 pi ali ital.ijanski. V njih je že .tono v-cepljeno spoznanje, da |,° edino s prijateljstvom in JUbeznijo zagotovljen mir v /totu. Zavedajo pa se tudi, da “0,lo vse to dosegli le, ako- bo-Pridni učenci v šoli in v organizaciji. Država jim nudi -Se možnosti, da razvijejo svo- za načrte dela. Na zidu so v okusnih okvirih načrti posameznih skupin, ki se menjavajo, čim zapade rok; zemljepisna dvorana — tu se vršijo sestanki, -predno odide skupina na izlet, taborišče ali kolonijo. -S pomočjo- zemljevida, slik in raznih spisov potujejo v mislih z učiteljem po poti, ki jo nameravajo potovati. Tako je vsej -skupini natančno poznan kraj in zgodovinski pomen -bodisi iz časa turške okupacije ali iz časov narodnoosvobodilne -borbe. Tako spoznavajo otroci junake kraja, njega lego in značilnosti, tako spoznajo in vzljubijo svojo domovino. Ko je oskrbnica doma odprla vrata v to dvorano, je bi.a tu -skupina kakih 15 pionirk in pionirjev, ki so bili z zanimanjem sklonjeni nad zemljevidi. Učitelj jim je razlagal. Ko smo se poznali in si podali roke, je njihovo zanimanje za naš Teritorij vedno bolj naraščalo. Poiskali so na zemljevidu naše Ozemlje in -vprašanj ni bilo konca. Ob slovesu smo bili že dobri prijatelji in obljubiti smo j-imi morati, da jim bodo naši pionirji pisali. V dom-u je tudi dvorana SZ, kjer se pionirji seznanjajo s prvo domovino socializma. Za skupine, ki gredo taborit, je tu tudi športna dvorana s velika čitalnica, slikarski ate- vabljali mladoletne deklice in 1 je, soba za lesno slkullpturo, fizkulturni salon, salon za ljubitelje fotografije in še mnoge manjše dvoranice. P-oleg doma je seveda tudi ogromen park s športnimi igrišči, bazeni itd. povsod te prevzame resnost pionirjev pri delu in učenju, vsi delajo z največjim zanimanjem. Ko vse to gledaš se ti zazdi vse skupaj kot prelepa pravljica, in vendar je za bolgarske otroke ta pravljica resnica. Tu srečaš jasne poglede otrok, ki so ponosni, da so -v tem do-mu. Ob pogledu na te jasne oči mi je nehote prišlo v spomin srečanje z neko pionirko, ki je bila leta 1949 v Ljubljani. Ko sem jo vprašala, v katerem domu bi.va, je sramežljivo povesila oči in mi povedala: «v Domu Anice Cernejeve». Bil je ta dom tako razvpit, da -so se ga otroci naravnost sramovali. Iz tega doma so oficirji iz- bili so celo primeri, da so jih spolno okužili. To naj bi bila vzgoj.a naroda! Takrat namreč vladajoči krogi niso več spraševali S-Z: «Kak eto budet zdjetlano, k alk dolžno bit zdje-lano?» niti «Kako treba da uradimo?» (iz Titovega govora v Glini 27. 7. 19-52.). Bila je že bolj vzgoja «à la americana». Ob slovesu iz mesta Stalina (Varna) sm-o doživeli tudi pionirsko kulturno prireditev ob pionirskem ognju. Zamislila sem se: Kdor s tako kulturo vzgaja svoj narod kot Bolgarija ne misli na vojno. Kdor hoče Ubijati- in rušiti, mora sovražiti, kdor talko globoko ljubi svoj narod, svojo Partijo in vse narode sveta kakor Bolgari, bo napel vse svoje sile za ohranitev miru v svetu. Ob koncu prireditve s-o- vsi navzoči s pionirji vred zaple-_____ ______________Z^K. (Nadaljevanje na 4. strani) Staroslovansko kiparstvo ČLANEK RAVNATELJA SOVJETSKEGA SLOVANSKEGA INSTITUTA Pogled v tajno izvora Slovanov Stari kipi iz kamenja, ki predstavljajo ženo - zaščitnico družine in roda (Najdeni v Kostenkih pri Voronežu). Objavljamo daljšo razpravo prof. P. Tretjakova, ravnatelja slovanskega instituta Akademije znanosti ZSSR o izvoru Slovanov. Prepričani smo, da bodo naši bralci zelo veseli te razprave, ki osvetljuje na poljuden in znanstven način važna vprašanja zgodovine slovanske skupnosti, katerega sestavni del smo tudi mi. I. Vprašanje izvora in davne zgodovine Slovanov, prav posebno vzhodno-slovanskih plemen — predv-sem ruskega, u-krajinskega in beloruskega naroda ■— predstavlja eno izmed najbolj zapletenih in prav tako važnih vprašanj evropske zgodovine starega in ranega srednega veka. Njegov pomen pravzaprav presega okvir slovanske zgodovine. Slovani so ena izmed največjih ljudskih skupnosti Evrope. Začenši z KAMNOLOMI V NABREŽINI BI LAHKO ZAPOSLILI VELIKO LJUDI Kakšni so vzroki težke krize v nabrežinski kamnoseški industriji Še vedno obstajajo velike možnosti za poživitev dela - Modernizacija naprav je nujno potrebna - Proizvodnja v seriji bi omogočila konkurenco na tržiščih - Oblasti bi morale nuditi podporo za dvig tega važnega industrijskega sektorja Ze o prvem delu razprave o nabrežinsklh kamnolomih smo med drugim omenili, da predstavlja kamnoseška industrija odločilen faktor za Nabrežino. S propadom te industrije je obso-sojena na propast tudi Nabrežina. Za nadaljnje životarjenje bi morala poiskati druge vire, iz katerih bi črpala možnost obstanka. Ko je bla kamnoseška industrija v največjem poletu, je od nje živelo do 15.000 ljudi. Danes je število ljudi, ki živijo od kamnoseške industrije mnogo nižje. Trenutno obratuje v Nabrežini 10 kamnoseških podjetij, katera imajo zaposlenih skupno o-krog 300 delavcev. Letna proizvodnja kamenja znaša le nekaj nad 10 tisoč ton, medtem ko je pred 30 leti samo Rimski kamnolom izvozil 15.000 ton kamenja. Četudi je moderna gradbena tehnika, bodisi zaradi previsoke cene kamna ali pa zaradi naglega tempa gradnje, skoroda po-vsem postavila ob stran kamen kot gradbeni material, vendar še vedno obstajajo možnosti poživitve kamnoseške industrije. seveda treba to Industrijo predvsem temeljito preurediti. Nujno v f je, X X' ’P siX to"1 $ flS' X'f -X m À talente. V Sofiji, glavnem ...-stu, kakor tudi v ostalih metih in vaseh je mnogo pionirjih dom-ov, kjer so pionirjem L9 razpolago učitelji in vse. i-to potrebujejo in kar si že-llo. šotorom in vsemi potrebnimi | b' b«<: potrebna uvedba proizvod-pritiklinami. V naravoslovni nje v seriji; kajti na tak način d vorani spoznavajo razvoj žu-j bi kamenitl Izdelki prišli na trg že Uk in drugih živali te ra-1 po nižji ceni, z druge strani pa stlin. Dalje je tu ladjedelnica, - b[. biiQ zaposutev delavcev, z lase vlžtoa% p°ontr^0kfnbódo v kamnosekov povsem stabilna. kratkem vodili pionirsko želez- 1 a^o bi, kot nekoč, ponovno tannico. V tej dvorani je v mi- ' ko konkurirala naša nabrežinska niaturi izdelana pionirska že- j kamnoseška proizvodnja na vseh leznica z lokomotivo, ki jo je j svetovnih tržiščih. država poklonila pionirjem; tu j Ua prlde do ( so še dvorane za računstvo h- j predvsem potrebna pobuda ziko radijska delavnica, soba , . za študij načelnikov odsekov, zS°raE t0 se Pravl’ da b= moraie dvorana za petje, dvorana za državne oblasti nakazati pot, po p.es-toalet, ki ga poučuje pie- kateri bi se dalo dospeti do ome- seveda od salka-um-etnica iz narodnega gledališča itd. Nekaj -posebnega je dvorana za «prikazi-vanje», to je dvorana za poslušanje pravljic, ki jih prednašajo igralci narodnega gledališča. Potem je še tu lutkovna dvorana, gledališka dvorana z odrom, kjer nastopa dramska skupina, potem kino dvorana, dvorana narodne republike Bolgarije, kjer je v sliki in besedi vsa zgodovina borbe bolgarskega naroda itd. V domu je tudi njenega cilja. S potrebnimi fondi bi morala država podpreti podjetja zlasti pri modernizaciji kamnoseške opreme. Predpogoj vsemu temu pa je odpretje meja. Poglavitni odjemalci nabre-žinskega kamna so bili vedno v našem zaledju, t. j. v deželah srednje, vzhodne in severne Evrope. V zadnjem času so odkrili u na-brežinskih kamnolomih izredno lep rožnat marmor, ki je zlasti primeren za nagrobne spomenike, grobnice in podobne objekte Zaenkrat izvažajo nekoliko omenjenega kamna saom na Angleško, kjer ga uporabljajo za nagrobne spomenike na nekem pokopališču v londonski grofiji. Nekaj ga tzvažajo tudi v Francijo, kjer so svojčas v neki javi v bližini Rokavske ožine lomili skoraj enak marmor, a je danes že povsem izčrpan. Pred več kot enim letom je neki visoki ameriški funkcionar pri ZVU v Trstu obljubil predstavnikom nabrežinske občinske uprave, da bo poskrbel, da bodo uporabili pri gradnji nekega a-meriškega vojaškega monumentalnega pokopališča izključno le na- Nabrežinska kamnarska industrija, ki bj lahko zaposlila na tisoče delavcev, je danes v krizi. Kriza je razvidna tudi iz dejstva, da se oprema kamnolo mov že več časa ne izpopolnjuje in modernizira. brežinski kamen. Te obljube se je že marsikdo veselil, ker je upal, da si bodo kamnolomi precej opomogli. Toda doslej je o-stalu vse le pri obljubi. To jasno kaže, da merodajne oblasti ne razumejo — in da nočejo razumeti — važnosti vprašanja poživitve naše kamnoseške industrije. Ze prej smo omenili, da bi morala država podpreti podjetja tako, da bi ta lahko modernizirala naprave v kamnolomih. Brez modernizacije si ni mogoče ničesar obetati. Dokler bodo v kamnolomih delali na zastareli, lahko rečemo primitiven način, ne bo mogoče konkurirati ne na svetovnem in ne na domačem tržišču. Brez modernizacije o-preme, brez postavitve orjaških žerjavov ni mogoče uvesti proizvodnje D seriji. Zato je treba zainteresirati merodajne oblasti, da priskočiji na pomoč, kajti od tega ‘bo imelo velike koristi vse tržaško gospodarstvo. Treba je napraviti nove tarifne pogodbe s Splošnimi skladišči v Trstu, posebno še kar se tiče pontonov in žerjavov; nato napeljati vodovod v vse kamnolome in slednjič postaviti močan zejav na železniški- postaji Nabrežina-Križišče, ki bo služil za raztovarjanje, odnosno natovarjanje kamenja. Kako lepe so hiše zgrajene, ali pa vsaj okrašene z obdelanim na-brežinskim kamenjem. Prav gotovo bi se ga sodobni graditelji v večji meri posluževati, ako bi bilo malo cenejše. Napačno, odnosno zgrešeno bi bilo kloniti zaradi težkih razmer in zaradi velike konkurence, ki spodriva domači proizvod s tržišča. Treba je poiskati načine, s katerimi je mogoče preiti iz dobe mrtvila v aobo razmaha xn poživitve. Vprašanja, ki smo jih v tem članku načeli, bi prav lahko 1'užila kot smernice, ki kažejo pot k poživitvi kamnoseške industrije. Seveda je treba najti čaja in dobre volje, ki bodo zna-predvsem ljudi kremenitega znali in bodo seveda tudi zmožni zgraOiti za delo. Prav gotovo ne pretiravamo, ako trdimo, da bi to v prvi vrsti morala storiti ob črnska uprava. Ne le da bi morala, temveč je to dolžna storiti, kajti prav kamnolomi so tisti, ki predstavljajo glavni vir dohodkov nabrežinske občine. M. D. Hišo so premestili Sovjetska tehnika se stalno razvija in je do sedaj dosegla velike uspehe. V okviru isrhi-tektonske preureditve Moskve se je pred tedni iz-vršila «preselitev» dvonadstropne Hiše iz XVII. stoletja, v -kateri je nekdaj živel v etiki ruski arhitekt Matvej Kazskov. Ta hiša je imela že preko 200 let in je stala na obali reke Moskve. Sedaj so jo «premaknili» za 70 metrov in jo obrnili za 180 stopinj. Za časa «preselitve», ki je trajala 5 d-ni, se življenje stanovalcev ni v ničemer spremenilo. Iz vodnih ipip je kot normalno tekla voda, in stanovalci so kot vedno kuhali na plinskih kuhalnikih. Radio in telefon sta delovaila, -kot da se nič ne bi dogajalo okrog hiše in s hišo. Hišo so premestili, da ne bi rušila arhitektonske celote brega Moskve, kje: sedaj stojijo moderne stanovanjske hiše. Kot v Trstu. ». .Ker se je bil Miklavžev oklic z Brnotovo Jtotfco tako hitro z vršil, le-ta in -njeni redniki tii utegnili niso priti enkrat na ogledi, ka-tof v el d va to potrebni in spoštovani običaj; J toed-i prvega tedna po oklicu se je namenil ij , |toot z ženo in rejenko- v Ljubljano 'kupovat, / tilikor iniso doma imeli potrebnega za balo -, j svatovanje. Napovedali pa so se ženinu, se pri vrnitvi oglasijo pri njem, in -temu Ndu so veljale gori omenjene priprave BJopolščakovi hiši. / ljudi danes ni bi-lo -mnogo- in zato Urša tem laže pripravljala obed; za silo 8, -sta bila Tomaž in dekla tu. Prvi je nosil 'fj' jjtor čuden obraz, ka-kor bi mu ne -bilo vse to Po volji. A kdo se je zimeini-l zanj? „ Kroti poldne so se pripeljali napovedani Jtotje. Stari B-rnot je vodil sam težkega, ; togega k-o-nja, kakor jih -od nekdaj prirejajo H rabijo v teh krajih; za njim na vzviše-£ to', rdeče prekritem sedežu pa sta sedeli toa in rejenka. tiKrihod in sprejem je bil hladen. B-rnot je ti’toagal konja izpreči, Miklavž je oblastno ,.itoal hlapcem, ženski pa sta stali molče w. strani. Sele Unša, ki je, opravljena z no-thto predpasnikom, obrobljenim z belimi, (‘Uhnimi čipkami, prihitela iz hiše, povzro- ,a 'i t6et)ol -rev, Veži, «jaz sem skoro mislila, da tudi da-sX BiJ ostanete še v mestu. No, to je le vanstva po zgodovinskih izročilih imamo le približno d» konca prvega tisočletja našega štetja. Tako obširno sliko dobimo v staroruskem letopisu «P-ovesti sedanje dobe». De'a Kostantina Bagrjanorodnega in nekateri vzhodni in zahodnoevropski viri vsebujejo mnogo dragocenih podatkov. V teh virih se poroča o -obdobju, ko vzhodno Slovanstvo še ni bil-o zedinjeno v okviru enotne države in so ga sestavljale razne velike plemenske skupine: Poljani. Drevljanl, Severjaui, Uličeji, Tiverceji, Dulebi, Hrvati na jugu: Dregovičeji, Krivi-čeji, Vjatičeji, Radimičeji, Sloveni v severnejših pokrajina o.' (Se nadaljuje) Prof. P. TRETJAKOV NASVETI BRALCEM T. K. TREBČE: — Rada bi shranila v kisu nekaj kumare, pa ne. vem kako se to napravi. ODGOVOR: — Kumarice oprane, obrisane in na obeh straneh na koncu obrezane, osolite, jih nato polijte z vrelo vodo ter jih pustite v tej vodi od 16 do 20 ur. Nato jih obrišite s -prtičem in vložite trdo eno poleg druge v vazo, vmes dajte nekaj zelenih višnjevih listov, par listov vinske trte, -nekaj lističev jane-ža, zelene paprike, na vrh pa žliči-co gorčičnega zrnja. Za tem zalijte skoro do vrha s prekuhanim, a ohlajenim kisom in končno prilijte še par žlic olja. Vazo dobro zavežte in jo shranite. ISTA: —- Nekoč sem pri znancih jedla grozdov štrukelj. Ker mi je zelo ugajal, bi ga rada sama pripravilo ODGOVOR: — Napravite vlečeno testo iz 1/4 kg moke, drob-ne-ka jajca, -pol žlice amsti, nekoliko soli in ene osminke mlačne vode. Testo dobro pognetite in ga nato pokrijte z gorko skledo, da se nekoliko spočije. Potem ga razvaljajte in namažite z raztopljenim surovim maslom ali dobrim oljem, nato ga razvlecite in namažite s sledečim nadevom: 5 dkg surovega masla, 2 rumenjaka, 2 žlici sladkorja, -par žlic smetane in sne-g dveh beljakov. Nato potresite polovico testa z opranimi vinskimi jagodami in prav malo cimeta. Testo ob krajih obrežite in ga zvijte, pričenši od strani, kjer so potresene jagode. Položite ga v namazano pločevino (pleh). pomažite še enkrat s surovim maslom ali s smetano in ga denite v srednje vročo peč. Pečeni štrukelj zrežete in potresete s sladkorjem Proslave v okviru praznika demokratičnega tiska v nedeljo, 24. t. 1. V mesecu demokratičnega tiste a (bodo pri naših prosvetnih društvih prireditve, katerih čisti dobiček je namenjen v podporo demokratičnega tiska i-n sicer: na Opčinah o-b 16. uri; poleg govora sodelujejo pevski zbor iz Lcnjerja ,-solist Miro C uk, openski orkester, balet iz Kri ža in razne recitacije. Prepričani smo, da bo ta lep kulturni spored pritegnil marsikoga na naš praznik. Sporedu sledi ples. v PD «Cebulec» z začetkom ob 18. uri -bo na sporedii poleg govora še godba -s Skoljeta, ki bo igrala koncertne komade n polnoštevilni pevski zbor. «Rota», ki bo pel svoje lepe slovenske, hrvat-stee in italijanske -pesmi. Preskrbljeno je za jedi in -pijač». Pridite in se boste zabavali! PD «Matjašič» v Barkovljah priredi v nedeljo 24. t. m. pri Rumeni hiši na prostem z začetkom ob 19. uri kulturno prireditev, pri kateri /bodo sodelovali domača barkovljanska godba, dramska skupina s Proseka-Kontovela, (ki bo uprizorila Čehovega «Subača» in «Venček narodnih» in proseško-spored bo javljen na lepakih. PD «Škamperle» bo priredilo v nedeljo, 24. t. m. o-b 16. uri svojo prireditev v PodlonjerjU-Sodeloval bo pevski zbor Sv. ■^jjlvan-Podlonjer, sledil bo pe- „ PROSVETA ster spored, ki -bo razviden z vabil in plakatov. - Po sporedu" bo ples. PD «Slovanski dom» v Ele-rjih bo prav tako v nedeljo, 24. t. m. v znamenju -praznika tiska imelo svojo kulturno prireditev z lepm sporedom ob sodelovanju domačega zbora in godbe iz Škofij. Natančnejši spored bo javljen na lepo k ih. Poprireditvi bo ples. Preskrbljeno je za jed in dobro ‘kapiji-coo. «Ljudski oder» v (Škofijah. Drugo nedeljo, 31 t. m. db 19. uri bo Ljudski oder gostoval v Škofijah, kjer bo na tera-si gostilne pri «SpanjoletuV'na‘ prostem uprizoril Fučika dramo v petih dejanjih z godbo in /petjem «Izpod vešal». Pri igri-so-de’uje švetoivanski -pevski zbor. «Ljudski oder» bo tudi v Sa-ležu na prostem, 7. septembra zvečer ob 19. uri uprizoril Fu-čilko-vo «Izpod vešal». SLOVENSKO - HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA je poslala protestno pismo na pristojne oblasti, ki so dopustile aretacijo tov. Viole iz Sv. Baf-bare, člana našega Glavnega odbora in doslednega antifaši- stičnega borca. Na podlagi pravdoreka tuk. sodišča je bil torej obsojen tov. Viola, namesto da bi bil kaznovan tito-fašistični agent, ki je tov. Violo prišel izzivat v naš prosvetni dom pri Sv. Barbari. Tov. Violi in družini pošilja SHPZ solidarnostni pozdrav. , STRAN 4 23. AVGUSTA 1952. m TAM. TURKI V PORTOROŽU — Torej tudi v cono B je prispela skupina turških novinarjev, ki je na obisku v Jugoslaviji. In zakaj bi ne dospela tja, saj Tito že zdavnaj smatra cono B za sestavni del svojega pašalu-ka. V Portorožu so izrednim gostom priredili svečano kosilo, na katero so povabili tudi nekatere novinarje iz Trsta, namreč titovske in pa titopen-dentistične, med katerimi je bil tudi znani čekelinov naslednik Giampiccoli. Gostitelj pa je bil sam koprski ras Goričan Julij Beltram. Pravijo, da so se tržaški titopendentističnl novinarji izredno dobro počutili na kosilu, posebno še tedaj, ko so bili že siti vseh mogočih dobrot in jim je kot s slaščicami postregel ras Beltram, ko je povedal Titovo stališče do cone B, namreč, da se oni ne bodo nikoli več umaknili od tam. Pravijo tudi, da bi bili radi nekateri titopendentisti namignili Beltramu, naj vendar govori vsaj tako kot njegov kolega Babič, malo bolj diplomatsko ali zapleteno, odnosno dvoumno, pa se reve niso upali, kajti znano je, da se pred Beltramom ježijo še oni redki preostali'lasje cel0 Babiču, ki vseeno pred rasom velja malo več kot pa tržaški pendentisti. To je bilo prav gotovo zelo težko prebavljivo, kaj...? LETEČI KROŽNIKI NAD KOPROM — Skrajni čas je, da prenehamo trditi, da so koprski titovci recimo... zaostali ljudje; kajti to ne odgovarja resnici. Priznati moramo, da ni mogoče najti zlepa tako naprednih ljudi, kot so prav oni. V podkrepitev te trditve nam zadostuje že dejstvo, da zelo čvrsto stopajo po amerikanlziranih stopinjah. Pomislite sam0 to: kje na svetu, razen v amerika-niziranih deželah so se doslej pojavili še ne raziskani leteči krožniki? Nikjer, razen v Kopru, Zato nam ne preostaja drugo, nego, da zavidamo sreči tn napredku koprskih titovcev! JOCADE V SALE2U — Po raznih vaseh tržaške okolice, k! bi po dovršenem barantanju pripadle Titovemu rajhu, so titovci že pretekle tedne izobesili slovenske trooojnice. aa-ležcl pa, ki se tega trenutka kaj malo vesele, niso hoteli niti slišati o Izobešenju trobojnice. Baje so se izgovarjali, da nimajo primernega droga. Zato je titovska centrala iz Trsta poskrbela za primerne drogove in jim Jih celo pripeljala v Salež, kjer še vedno leže. Nekateri Saležci pravijo, da so Jih pripeljali zato, da bi v trenutku, ko bi njihova vas pri-P'adta Titovi državi postavili slavoloke, drugi pa pravijo, da je tudi to le navadna jocada. In tega mnenja smo tudi mi, saj je čelo za prevoz skrbela sama Babičeva %desna» roka. In kjer je on, tam ni drugega nego /ocada. TITOVA PETLETKA SE OBSTAJA — Pravijo, da je šla tltova petletka popolnoma rakom žvižgat. Mi pa nismo tega mnenja. Nasprotno, trdimo, da petletka še obstaja in napreduje. Ce že ne v ceioti pa vsaj v nekaterih primerih, ki so iz-redno-važnega pomena za titove pustolovščine, za katere dobiva navodila iz. onstran oceana. Tako smo pred nekaj tedni ditali v jugoslovanskih časopisih, da tlasirajo novo železniško omrežje, ki bo vezalo podonavsko ravnino z Jadranskim morjem. V načrtu je med drugim izredno važna železnica, ki bo vezala mestece Bar z Beogradom, nadalje železnice, ki bodo vezale dalmatinsko obalo s Posavjem itd. V Sloveniji pa so v načrtu gradnje novih avtomobilskih cest. Predvsem važrta bo cesta, ki bo vezala Sežano z Ljubljano in Mariborom. Ta cesta bo zgrajena po najmodernejšem sistemu, bo široka in pripravljena tako, da bodo na nje;, lahko pristajala tudi letala. ZIz- ‘ega vidimo, da titova petletka še obstaja in da je obenem tudi _elo razgibana. Seveda spremeniti jo je bilo treba. Zakaj bi gradili traktorje, nove tovarne- bolnice in zdravilišča, ko pa so bolj potrebne ceste in železnice, po katerih bodo drveli ameriški automobili, topovi in tanki? Seljaci itak obdelujejo najraje svoja polja na naj-primitivnejši način. Bolnic zdrav narod ne potrebuje. Tovarniške izdelke pa itak zalagajo ameriške tovarne v zameno za dragocene surovine, ki jih Američani kar sami po mili volji izkoriščajo. DELO GOSENICE - NOVA RESNA NADLOGA TRŽAŠKIH MANDRIJARJEV IN OKOLIŠKIH KMETOV Kmetijsko ni pravočasno nadzorništvo v Trstu nudilo pomoči prizadetim V Šempolaju, Slivnem, Mavhinjah in Saležu so pokončani skoraj vsi poljski pridelki - Na Kolonkovcu so gosenice prav tako deloma že pokončale cele vrtove - Nujno potrebno je odločno pobijanje zajedavca Pretekli teden so se nenadoma pojavile v raznih predelih tržaške okolice gosenice, ter pričele grozovito napadati najrazličnejše rastline na poljih in celo trte. Ko je bil naš liut že v tisku, so nam javili iz Sempolaja, da jih je tam' že vse polno. Koj za tem smo izvedeli, da so zelo razširjene tudi v Slivnem, v Cerovljah, v Mavhinjah, v Saležu, Prečniku in po drugih vaseh nabre-žinsko-zgonišikega Krasa. Od povsod so prizadeti kmetje tožili, da jim škodljiva zalega pred očmi uničuje pridelke. Ko zmanjka zelenjave in sočivja, se lotijo celo gomoljev. Zalega je tako požrešna, da žre tudi liste koruze in pitni-ka. Skoraj vsi kmetje so silno prizadeti. Ze nekaj dni za tem so se pojavile gosenice tudi po drugih predečih naše cone. Med drugim so izredno prizadele Ko so se gosenice pojavile, bi se ne smelo še nadalje postavljati, je-li bilo o tem kdaj govora ali ne in ali je ta izdatek določal proračun ali ne. Treba bi bilo takoj odločno nastopiti in pomagati težko prizadetim kmetom. Sele po nekaj dneh so pričeli na Kmetijskem nadzorništvu deliti potrebne DDT preparate za pobijanje. Te delijo še vedno. Torej tedaj, ko je bilo za marsikaterega kmeta že prepozno in ko so mu gosenice že popolnoma oustošile polja. Zato je zadržanje Nadzorni-štva graje vredno! Iz njegovega zadržanja bi sledilo, da se sploh ne zanima za težave in potrebe kmetov in da v resnici ne nadzoruje kmetijstva. Naši kmetje so prepuščeni samim sebi. Boriti se morajo z vsemi mogočimi težavami in za vrat z davki in drugimi dajatvami. Tu nastaja vprašanje: s čim bodo kmetje krmili živino pozimi? Na skromnih travnikih, na katerih so travo v obilni meri poleg suše pokončali tudi vojaki s svojimi manevri, niso nakosili niti toliko sena, da bi živino krmili do polovice zime. Zato so sejali pitnik, repo, peso in celo deteljo, upajoč, da bodo preskrbeli dovolj krme; Nato bi moralo pomisliti tudi Kmetijsko nadzorništvo, se zavzeti in jim priskočiti na pomoč! Skrajni čas je, da se naše kmetijstvo o trne izpred grozečega propada! Opozarjamo zainteresirane kmete in mandrijarje, da sedaj Kmetijsko nadzorništvo v Trstu deli brezplačne DOT preparate za uničevanje gosenic. Cim opazite na vaših nasadih bele metuljčke, vedite, da so gosenice že na delu in da vam utegnejo v par dneh ali še prej popolnoma pokončati vse. Zato, takoj škropite z že omenjenimi preparati! Ne odlašajte niti ure! Gosenice so povzročile mnogo škode našim mandrijarjem. Na sliki vidimo napol opuštošeno njivo na Kolonkovcu mandrijarje v tržaških predmestjih. V par dneh so uničile cele mandrije. Do danes še ni znano, kakšne vrste so omenjene gosenice in tako se imenujejo. Znanstveniki, ki se bavijo s tovrstnim preučevanjem niso še izsledili izvora in ne vzroka pojava. Priprosti kmetje trde, da je temu pojavu kriva vročina, ki je prav letos toliko časa trajala. Oni so tudi mnenja, da bo zalego kaj kmalu uničilo deževje. Tudi v coni B so se pojavile, tako poročajo iz Kopra. Tam'trdijo, da se gosenice imenujejo «sovke», kar pa tržaški strokovnjaki pobijajo, trdeč, da so drugega, doslej v naših krajih še neznanega izvora. Cim so se gosenice pojavile, so prizadeti kmetje obvestili Kmevtijsiko nadzorništvo v Trstu ter prosili za potrebno pomoč pri uničevanju, Za uspešno uničevanje je nujno potrebno kemično sredstvo, kajti vsak drugačen način je brezuspešen. Toda, kot kaže, Kmetijsko nadzorništvo ni našlo zaželenega razumevanja, da bi takoj priskočilo na pomoč kmetom in da bi pozvalo še druge naj pristopijo k akciji za pobijanje škodljivega zajedalca. Kmetje so nam pripovedovali, da so jim. odgovorili na Kmetijskem nadzorništvu, da nimajo pri rokah potrebnih fondov za to, da bi kupili DDT preparate za uničevanje gosenic. Baje ni bila ta nadlega predvidevana in zato niso bili stavljeni v proračun tozadevni I izdatkt nadlegami. Enkrat jih prizadene suša, drugič toča, tretjič koloradski hrošč in nato še gosenice, da o pustošenju njegovega polja po zasedbenih četah, o rekvizicijah in o razlaščanju sploh ne govorimo. Pač pa vedo oblasti za kmete tedaj, ko jih je treba zagrabiti Natečaj za vinogradnike Področno kmetijsko nadzorništvo nam je poslalo sledeči dopis s prošnjo, naj ga objavimo: Tržaška hranilnica s sodelovanjem Področnega kmetijskega nadzorništva razpisuje IV. natečaj za dobro vzdrževanje kleti in dobro pripravo vina. 1. Natečaja se lahko udeležijo vsi trtorejci področja. Prošnje je treba nasloviti na Področno kmetijsko nadzorništvo —■ ulica Ghega št. 6 ■— do 25. avguvta t. 1. 2. Kot pri prejšnjih natečajih se bodo pri dodeljevanju nagrad upoštevali: racionalite- ta, stanje prostorov, kako so isti kot orodje držani; vrsta grozdja, čas trgatve, način predelave, hranjenje in kakovost proizvoda. 3. 300.000 lir, ki jih je stavila na razpolago Tržaška hranilnica, bodo tako razdeljene: 1 prva nagrada v znesku lir 25.000; 5 drugih nagrad lir 15.000; 10 tretjih nagrad lir 10.000; in 20 četrtih nagrad lir 5.000. 4. Od denarne nagrade bodo izključeni vsi tisti natečajniki, ki pri tem natečaju ne bodo prekoračili vrstnega reda lanskega natečaja. 5. Posebna komisija bo na podlagi drugega odstavka tega razglasa, sestavila vrstni red natečajnikov. Titovci nadaljujejo provokacijo z zastavami Tako izgleda zelenjava napadena po gosenicah. Samo takojšnja akcija za pobijanje more preprečiti nadaljnje širjenje zajedavca V trenutku, ko so se po nekaterih naših vaseh pojavili titovski napisi in jugoslovanske državne zastave, ki so jih razobesili Babičevi aktivisti, so se naši ljudje začeli zaskrbljeno spraševati, kaj naj vsa ta komedija pomeni. Titovci so razbobnali, da napisi in zastave predstavljajo protest proti rimskim funkcionarjem. A naši ljudje se sprašujejo, zakaj ni proti temu prihodu energično protestirala titovska vlada, ki hlini tako vročo ljubezen do tržaških Slovencev in teh krajev. Beograjska vlada se na kak tak protest niti spomnila ni, ker se je z De Gasperijem sporazumela o razdelitvi STO, je vedela za londonske sklepe še pred začetkom londonske konference in so ji že itak zamašili gobec s privolitvijo na priključitev cone B in z obljubami o morebitnih obmejnih popravkih tudi v coni A. Z druge strani pa s0 nekateri titovski prenapeti puhloglavci začeli groziti poznanim demokratom, češ da naj se pazijo, ko bodo v slovenske vasi vkorakale «Titove čete». Vsekakor gre titofašistom v klasje, da se med ljudmi ustvarja vzdušje zaprepaščenosti ali zaskrbljenosti, ker si hočejo iz tega skovati tisti politični kapital, ki si ga niso doslej skovati niti s pokojninami, dvolastniškimi izkaznicami, udbovskimi obiski, anonimnimi pismi itd. Tako se je dogodilo, da je marsikakšen naivnež, ki je do sedaj v resnici verjel, da se titofašisti zavzemajo za STO in njegovo u-stanovitev, in se mu je zdelo nemogoče, da bi taki demagoški V SREDO SE JE ZAKLJUČIL PROCES PROTI SKRIVALCEM OROŽJA SODIŠČE JE OPROSTILO DORIO ZARADI "POMANJKANJA DOKAZOV” Študent Domini bo ostal v zaporu še 18 mesecev - Imel bó dovolj časa za premišljevanje o “cow-bojih" in drugih pustolovščinah -Wurmbrandt je še vedno pod kontrolo psichiatra v V torek dopoldne je pred vi- predsednik sodišča Bayliss pou- šjim vojaškim sodiščem v Trstu pričel proces proti skupini ljudi, ki je bila zapletena v znano afero z orožjem, Prvi je prišel na vrsto Domini, ki je v celoti priznal, da je kriv, kakor mu je očitala obtožnica. Zagovarjal ga je dr. Pancrazi ter ga nekako ta-ko-le prikazal: «Domini je dijak, na katerega je močno vplivalo amerikanizirano gangstersko čtivo, «giornalini a fumetti!», razni divjaški podvigi tolovajev; je človek, ki bi rad dejansko postal sam pustolovec ameriškega tipa. Ugajajo mu filmi «western» in «cowboy». Nato pa je prosil, naj mu bodo sodniki milostljivi, predvsem zato ker je «otročji». Po krajšem posvetovanju je IZRAZI SOLIDARNOSTI TOV. VIOLI ”Curiel” bo rekrutirala 10 novih članov za KP Pozdravi Komunistične partije in Zveze komunistične mladine Izvršni komite KP STO je poslal tovarišu Violi v zapor naslednje pismo: «Dragi tovariš Viola! Sprejmi od Izvršnega komiteja Partije prisrčen in ljubeč pozdrav. Ce titovci mislijo, da dobo s svojmi provokacijami oslabili našo akcijo razkrinkavanja zločinov, za katere so odgovorni v Jugoslaviji, v coni B in v Trstu samen, se motijo. Oni vedo, da se približuje dan, ko bodo morali polagati pred slovanskimi narodi račun za svoje zločine, zato so vedno besnejši in poskušajo vse, da bi oddaljili ta dan. Ubijajo ljudi, kot sta Jovanovič in Hebron g, zapirajo, pošiljajo tisoče in tisoče najboljših sinov Jugoslavije v taborišča smrti, mučijo ska, tega močnega orožja v rokah demokratičnega gibanja za razkrinkavanje vseh titovskih zločinov med ljudstvom in za okrepitev borbe za mir, delo in svobodo. — Tudi sekcija «iCuriel» je poslala tov. Violi, ki je v zaporu pismo, v katerem med drugim pravi i «Dragi tov. Viola, celice pristaniških delavcev, kakor tudi celice iz središča mesta, ti pošiljajo tovariške pozdrave in izraze solidarnosti. Titovski provokatorji so te spravili v zapor, zato ker si jim trn v peti, in ker si jih neprestano razkrinkoval. Mi 'ti zagotavljamo, da je ni provokacije, ki bi mogla oslabiti ali pa zausta- jih na prefinjene načine, kot je naše gibanje. V znak na- TAJNIK SDZ pobegnil v Jugoslavijo Iz «Katoliškega glasa» od 14. avgusta t. I. posnemamo naslednjo vest, ki je bila objavljena pod naslovom «Odhod v Jugoslavijo»: «Kot strela z jasnega je zadela tržaške Slovence nepričakovana vest, da je g. Klembas brez slovesa zapustil svoje službeno mesto kot organizacijski tajnik Slov. demokratske zveze za STO in odpotoval v Titovo Jugoslavijo. Ta mož je dospel v Trst med prvimi jugoslovanskimi begunci takoj po vojni ter se takoj vrgel v politično delo. Posebno v prvih letih je mnogo pripomogel k razvoju organizacije, ki ji je služil okoli štiri leta». Naši bralci se še spominjajo, da smo pred par leti pisali, da titovci imajo v vrstah Demokratske zveze določeno število svojih ljudi, ki skušajo iz notranjosti privesti to organizacijo na njihove pozicije. Tik pred začetkom predvolilne kampanje smo v šte- vilnih člankih poudarjali, da je titovcem uspelo vriniti svoje agente celo v vodstvo SDZ in da zato ni nič čudnega, ako je to vodstvo kljub trdovratnemu odporu članstva sklenilo nenaravno volilno povezavo s titofašisti. Ne vemo, ali je g. Klembas postal titovski agent po svojem prihodu v Trst, ko je videl, da Tito in njegovi pajdaši niso komunisti, ali pa je prišel v Trst kot titovski agent z določenimi nalogami. Jasno pa je, da je Klembas doslužil, spravil v razburkane vode S DZ, najbrže zapustil v njenem vodstvu svojega ali svoje enakovredne naslednike, ki bodo nadaljevali njegovo delo. K temu vprašanju se bomo povrnili, ker njegova zadeva najbrže zelo zanima naše bralce in tudi člane SDZ, ki so slutili — kot je izjavil kandidat Slov. narodne liste g. Kodrič — da nekaj ni v redu v njenem vodstvu. to primer tov Poccecaja, sejejo teror, organizirajo obmejne ugrabitve, v Trstu pa izzivajo kot v primeru tov. Vidalija v Škofijah in Lonjerju, kot v tvojem primeru pri Sv. Barbari. Oni so posebno besni tu v Trstu, kjer kljub podpori Anglo-amerikancev, žanjejo le žgoče poraze ali pa «zmage» po zaslugi sodišča, kot v pravdi za partijsko imovino, v tvojem primeru in drugih podobnih. Posebno se pa zaganjajo v tovariše kot si ti, Slovenec, ki si se boril in se boriš proti tej tolpi fašistov in si ostal zvest, kot tisoči in tisoči drugih Slovencev, proletarskemu internacionalizmu. Pazi na svoje zdravje v teh štirih mesecih zapora in uči se, tov. Viola, da boš ob povratku dal večjega poleta svojih borbi za mir, svobodo in delo. Tudi ZKM je poslala tovarišu Violi pismo, v katerem obsoja vse titovske provokacije in mu pošilja borbene pozdrave vse komunistične in demokratične mladine, ki mu obljublja, da ibo pospešila borbo proti titofašističnim agentom in bo posvetila vse svoje sile širjenju demokratičnega ti- še solidarnosti s teboj bomo razširili naše vrste s tem, da bomo rekrutirali 10 zavednih delavcev v K. P.» V sredo so v Miljsiki ladjedelnici Felszeghy splovili motocisteme «Christine», ki je dolga 4B m, široka 8,60 m in lisoka 3,80 m. Sekcijski komite sektorja Magdalena v svojem in v imenu vseh tovarišev izreka toplo sožalje tov. Stanku Tomažiču ob bridki izgubi ljubljene imame. V teh težkih trenutkih iskreno sočustvuje z njim tudi PD «Aldo Cebulec». Sožalju se pridružuje uredniški kolektiv «Dela». Zveza demokratičnih žena organizira za nedeljo 31. avgusta enodnevni izlet v Sappado. Prijave sprejema Tajništvo zveze, tki ima svoj sedež na trgu Pont er osso, 6, II. in sicer do 26. avgusta. Vožnja stane 1000 lir. daril nekaj ugotovitev ter podčrtal dejstvo, da je follo preveč ljudi ubitih v zadnjih letih v Trstu. Omenil je tudi lahkomiselni umor 131etne deklice (mislil je na Milko Vrabčevo). Zato je nesmiselno upati, da bi že želja po «cow-boyu» in «westernu» opravičevala posest orožja. In končno Domini je star 23 let in bi se moral zavedati odgovornosti. Zato ga sodišče obsoja na 3 leta zapora ( obtoženec zajoka kot otrok); obsodba se mu zniža za 9 mesecev pomilostitve in za 9 mesecev pogojne kazni. Koj za tem so stražniki odpeljali Dominija v zapore. 'Na vrsto je prišel dr. Dona. Ta zatrjuje, da ni 'vedel ničesar o orožju. Po krajšem razgovarjanju pa se nehote zaplete in prizna, da mu je posi novljenec Wurmbrandt nekoč pravil, da ima orožje. Ni pa vedel, ikdaj je prav za prav to (bilo. Kmalu za tem je bila seja odnesena na popoldne, ko je prva prišla na vrsto Dorie-va služkinja. Ta je povedala, da je bilo orožje shranjeno v omari, toda ona ni smela o tem govoriti, ker se je bala Wurmbrandta. Isto je povedal tudi bivši šofer Todt, ki je dodal, da je videl orožje že pred tremi letmi. Po zaslišanju so odgodili razpravo na naslednji dan. Na razpravi v sredo je prvi govoril odv. Pollinoci ter na vse načine poskušal prepričevati sodnike, da dr. Doria ni vedel za skrito orožje. Nato je govoril major Grabb in sicer samo dve minuti. Povedal je, da je bilo orožje v Dorievi vili shranjeno že 3 leta, da obstajajo normalni odnosi med družinskimi člani in da zato ni mogoče, da ni tudi Doria vedel za orožje. Služkinja in šofer sta vedela za vse, pravita, da sta se bala povedati, toda v svojih izjavah prihajata v kontradikcije. Zato je jasno, da sta bila pripravljena na odgovore, ki naj jih poda- šanje je, je-li vedel dr. Doria za orožje, ali ne? — Sum ne zadošča za to, da se nekoga obsodi. In iker sodišče nima konkretnih dokazov, da je Doria vedel za orožje — torej zaradi pomanjkanja dokazov — odreja, naj se dr. Dori! vrne 5 milijonov lir kavcije, kar pomeni, da je dr. Doria popolnoma oproščen. Tako je torej končal proces proti ljudem, pri katerih so našli orožje. Ali 'bi sodišče istotaiko ravnalo z delavci? To je vprašanje, na katerega bi nam morale sodne oblasti odgovoriti. Omeniti moramo še, da je mladi Wurmbrandt še vedno v umobolnici, 'kjer ga opazujejo psihiatri in da še ni znano, kdaj bo proces proti njemu. kričači v resnici izdali slovenske interese v Trstu in na STO, katerih obramba zahteva prav ustanovitev STO, vendarle spregledal in pljunil v obraz poklicnim titovskim prevarantom. Prav tako je spregledalo titovsko nakano veliko število ljudi, ki so si mislili, ad so liste «slovenske» skupnosti nekak obrambni zid pred italijanskim imperializmom in pred nevarnostjo razkosanja STO. Zato so nam začeli iz ene in druge vasi javljati, da se ljudje, ki so volili liste «slovenske» skupnosti, zavedajo, da so zagrešili težko napako in da smo imeli prav, ko smo trdili, da vsak, ki voli to listo, voli za podeželje Titu. So pa tudi številni titovski pristaši, ki dokazujejo, da niso preveč navdušeni s perspektivo, da bi Tito s svojimi hijenskimi prsti pograbil podeželje. Zato pa se izjavljajo, da bodo v takem primeru «pobasali» vse, kar morejo, na vozove in odšli iz rodnih krajev. Kaj pomeni, «ljubezen», do, Tita! Povedali so nam tudi, da je nek znan titovski priganjač, ki ga je sama visočina, medtem ko prt rojštvu ni dobil niti ščepca možganov, pripeljal pretekli teden v zgoniško občino 6 velikih drogov za zastave. Po drugi strani pa smo zvedeli, da so titovci po nekaterih vaseh napravili kotiec komediji in spravili zastave ponovno v svoje skrinje čemernih neporočenih tetk. Prav tako ni na spregled novih napisov «protesta» v znamenju «Hočemo Jugoslavijo». Ali se je Babiču skrhala akcija ob vsesplošnem preziru našega slovenskega prebivalstva, ali pa je razumel, da je ta komedija rodila le nasprotni učinek, t. j. še nadalje zredčila njegove že itak mršave vrste? Na vsak način naj se vsi naši ljudje, naj bodo komunisti, demokrati, pripadniki ostalih slovenskih skupin in naivni titovci zavedajo: z enotno fronto bomo lahko preprečili vsako Tito-De Ga-sperijevo nakano z našim Ozemljem. Prav tako ne smemo nikoli pozabiti, da imamo za seboj Sovjetsko zvezo, ki je tudi te dni dokazala, da ne bo dopustila, da bi jo imperialisti ih njih podrepniki nekaznovano izigravali. Le pogumno, naprej! Strnimo vrste ljudi, ki hočejo STO in bomo odščipnili Titu in De Gasperiju grabežljive prste! S. N. Za teden dni Sobota, 23. - Apollnarij Nedelja. 24. - Jernej Ponedeljek, 25. - Ludvik Torek, 26. - Aleksander Sreda, 27. - Cezarij Četrtek, 28. - Avguštin (»rt1; ~ krajec) p"~. Petek, 29. Natalija i Ol ZGODOVINSKI DNEVI /'— 25. 1948 se je pričel v Vroclav*; na Poljskem prvi svetovi* kongres intelektualcev zi mir. 27. 1944 je bilo prvo zasedati"; Albanske antifašistične sk#1 ščine v Beranih. ,k 28. 1851 se je rodil slov. pisatwl in poznejši ljubljanski žup? I dr. Ivan Tavčar. 28. 1866 se je rodil preroditi"J slov. zborovskega petja in Pr| dagog Matej Hubad. H t r A trst II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Šramel kvintet " Pevski duet - 19. Pogovor z že»j 21. Rimski Korsakov: Zlati Pf| telin - 22. Glasba iz revij. J NEDELJA: 9. Kmetijska daja - 11.30 Oddaja za najmlajSj - Debela repa - 12.15 Od ntfk dlje do melodije - 13. Glasba P1 željah - 15. Mac Dowell: Klavsi Vs< ski koncert št. 2 v d molu - %k Iz filmskega sveta - 21.30 Izbran1.1 lirika - 21.40 Ponchielli: La re c°nda - I. dejanje. J' srn PONEDELJEK: 18.15 Dva ti’ o»n chova koncerta - 19. Mamica . poveduje - 21. Književnost V02 umetnost - 22. Ponchielli: La Gi«inis tonda - II. dejanje. 'T<->REK: 13. Glasba po željah . 18.15 Beethoven: Koncert za VJjv1 J« lino in orkester - 19. Kraji a*>je ■ Na ljudje: Turčija brez pajčolana 'tv6zi 21. Dramatizirana povest: Wells'L Dolina slepih - 21.30 Ponchielli: h% na Gioconda - III. in IV. dejanje, rune SREDA: 13.30 Kulturni obz°vt>rag nik 18.15 Brahms: Koncert V ie duru op. 83 - 19. Zdravniški dez . 20.30 Sprehodi po morju a)kr 21. Vieuxtem.ps: Koncert št. S'J a molu - 21.30 Koncert sakSO^I nista Ljuba Slamiča - 22. Čajk0'' Skij: Simfonija št. 5. ČETRTEK: 13. Slovenski kva* Nrc *0 2' Tite teti in okteti - Ì9. Slovenščina ^ese, Proslava padlih v Padričah Kot vsako leto, tako so tudi letos dne 20. avgusta naši tovariši v Padričah počastili na tih in skromen način spomin svojih Padlih v osvobodilni borbi. V jutranjih urah so položili venec pred ploščo, ki je v spomin padlih vzidana na pročelju vaške cerkvice. Taka skromna proslava je postala že prava tradicija Pa-dričanov. Na ta dan leta 1944. so številni borci iz Padrič in deloma iz Gro-pade in Trebč doživeli veliki «ognjeni krst». Bila je to huda bitka z Nemci, katera je zahtevala mnogo žrtev. Slovence - 20.30' Okno""v' svc1!; Tehnične revolucije v letalstvu i 21. Radijski oder: Urbančev - ' , ra Mirčeva. PETEK: 13. Glasba po željah' 18.15 Saint Saens: Koncert za vfiin ' lino in orkester - 20.30 TržaS[, .us. kulturni razgledi. !asPr asist ll*kh aalU; Jutri, v nedeljo bo 4. in zadhii'j iclrnčn ir, 4- « 1 — __ i _ i_.. i tl 'ili , " v “CUC1JU UU lil -£Z*. i j, poskušnja za tekmo v teku i*1 ,'!i jn hitri^ hoji za pokal miru. TeWjìj^. ______ atleti, ki i,k. — udruženi v ZDTV. Shajališče 0 pred kulturnim krožkom Dug°lj na Pončani, od koder bo odh« ob 8.30. Tekma se bo vršila v čana, Istria, trg Valmaura, f.,'Hleri Carpinete, Skedenjska, Passegf' 'kj ■ S-. Andrea, D'Alviano, Lorenzu-1" ,s v Zorutti, Orlandini, od koder2!,.'”1 vije pred K.K. Dugolin. . ” p( 1%, V nedeljo se prične nov t?} ~a nir bahneanja na raznih igri5', %nsj mestnih gostiln, katerega se * r“ do udeležili stari ljubitelji JJ i. ^tr linčanja, ki so udruženi v ZoN^bo » * » . lij Kolesarji UIŠP Donadel, tin, Margarit in Hrovatin se L/Up do udeležili tekme «Mario lJe'.: ni», ki bo odločala o vstopu #)>(, , razporeditvi ekip za italijan5* E. 1 prvenstvo. o titovskih TABORIŠČIH ;jte _ (Nadaljevanje z 2. stranjl/ bodo dopustili, da foi kontr8^ 1 volucija zmagala za dolgo bo. Zmaga titovske kontra* volucije je začasna. Jug05,, 'it6|js 14. avgusta ponoči je finančna straža v bližini Zavelj ustavila kamjon z evidenčno tablico TS 5756, na katerem sta se peljala lastnik kamjona M. Silvani in M. Calvini, oba iz Trsta. Na kamjonu je bilo okrog 5 st. starega železa. Omenjeno železo pa je bilo ukradeno v Tmiljski ladjedelnici Felszeghy. Zato sta lastnik kamjona kakor tudi Calvini, ki je po nesreči povozil 75 letnega De-carli Josipa in ga pri tem ubil-Vozač je sicer vozil previdno, toda pešec, ki je korakal po sredi ceste, se je v zadnjem trenutku v zmedenosti zaletel prav pred njega. Takrat seveda ni bilo več časa, da bi se lambretist izognil nesrečnežu. *** Isti večer so v bolnico pripeljali 30 letnega Olivjera Skri- kupil ukradeno železo za 15.000, njerja, ki se je pri prenašanju lir sedaj v zaporu in se bosta mo- starega železa ranil v roko. Rana rala zagovarjati pred sodiščem. *** Pretekli teden je italijanska policija aretirala v Padovi dva angleška vojaka. Do aretacije je prišlo potem, ko sta izvršila «neko kaznivo dejanje». Tako pač pravi poročilo vojaške komande. *** 18. t. m. je tržaško sodišče sodilo 4 beguncem zaradi napada na nekega policista. Ivana Čerina je obsodila na 4 mesece zapora, Ivana Dolenca, Antona Medico in Romana Čerina pa na 2 meseca zapora. *** Za Veliki šmaren so tatovi odnesli iz skladišča gostilničarja Itala Ressija 9 gnjati, en ročni voziček na dveh kolesih in še nekaj drugih drobnarij. *** V soboto 16. avgusta se je , , ...v „ , zgodila pri Lovcu huda nesreča, ta pred sodiscem. Toda vpra- Lambretist Renato Crassevich je Podatki o tranzitnem prometu skozi naše pristanišče, (ki jih je objavila trgovska zbornica preteklega junija, nam nudijo možnost, da napravimo nekako bilanco v primerjavi s prvim polletjem 1938., torej z dobo tik prej izbruhom druge svetovne vojne, ko je bil promet še takorekoč normalnega značaja. Na splošno se ugotavlja, da se je promet v našem pristanišču pojačil. Železniški promet se je dvignili od 9.547.000 stotov na 16.474.000 stotov; skupna teža natovorjenega in raztovorjenega blaga v pristanišču >pa od 16,504.000 stotov na 22.89'7.000 stotov. Skupna teža blaga, ki je dospelo v Trst po morju, je od teta 1938. do danes narasla od 11.557.000 stotov na 17.779.000 stotov. Istočasno pa je skupna teža blaga, ki je dospelo iz ZDA, poskočila od 2.09 milijonov stotov na 8.61 milijonov stotov. Iz tega je razvidno, da je pripisati porast prometa v našem pristanišču, predvsem ZDA Toda ta porast nima tr- RESNICA O PORASTU prometa v pristanišču govske podlage, s perspektivo za bodočnost Ameriške pošiljke predstavljajo predvsem1 a-meriško «pomoč» in -pa zalaganje ameriških čet v Avstriji. Zato se tak promet lahko že čez noč ustavi. To bi se zgodilo, čim bi Amerika spremenila svoje stališče do Evrope. Druga zadeva, ki kaže tržaško pristanišče v takšni luči, kot je, je velikanska razlika med uvoženim in izvoženim; 'blagom- (17.779.000 stotov raztovorjenega in komaj 11.557 tisoč natovorjenega). Te ‘številke najbolj zgovorno potrjujejo umetni značaj sedanjega tranzitnega prometa. Tudi železniški -promet v Trstu potrjuje naše trditve. Od skupne količine 12,069.000 u-vožnega blaga, je bilo 10.115.000 odpeljanega v Avstrijo, do čim je bito leta 1938 tjakaj izvoženega komaj 1.635.000 stotov blaga. Tako vidimo, da obstaja velikanska razlika tudi med uvozom in izvozom po železnici. Zato se seveda tovorni vlaki z Dunaja vračajo skoraj popolnoma prazni. Nasproti temu pa vidimo, da se je v primeri z letom 1938. zelo znižal češkoslovaški tranzit. Leta '1938. je znašala skupna količina tranzita 2.456.000 stotov, Letošnji tranzit pa je dosegel komaj 2.011.000 stotov. To je seveda naravna posledica dejstva, da so tradicionalne tržaške paroplovne družbe prenesle svoje sedeže v druga pristanišča. Večino tranzitnega blaga predstavlja masovno blago, kot n. pr. premog, žitarice, iles, mineralna olja in proizvodi, ki ;z njih nastajajo; le malo" pa je dragocenega blaga. Izvoz lesa, ki je znašal leta 1938. 565.000 stotov, je dosegel leta 1952. 1.693.000 stotov; leta 1938, je bilo izvoženih po železnici iz Trsta 372.000 stotov žitaric, letos pa kar 4.514.000; mineralnih olj je leta 1938, dospelo po-morju 2.565.000 stotov, letos pa 3.764.000 stotov; leta 1938 je dospelo po morju 1.494.000 stotov premoga, letos pa 4.327.000 Vsi ti podatki brezobzirno razkrinkujejo težak položaj, v katerem se nahaja naše pristanišče zaradi diskriminacijske politike, ki jo vodijo Američani do držav ljudske demokracije, zaradi česa narašča konkurenca severnih pristanišč, obenem pa ti podatki opozarjajo-, da je nujno potrebna ustvaritev koordinirane akcije za zaščito naših interesov. Za učinkovitejšo obrambo našega mesta razen če ni k tesili interesov, je nujno potrebno, da gospodarstveniki in trgovci, delavci in znanstveniKi ter vse prebivalstvo Trsta prisilijo vladajoče organe, da pod-vzamejo resno in učinkovito politiko za obrambo našega prometa. U. S. je bila neznatna. Vendar pa so nastale kasneje hude komplikacije, kajti dobil je infekcijo tetanusa. *** V soboto popoldne se je 65 teina Alojzija Bratož zastrupila s svetilnim plinom,. Se prej si je skrbno 'popravila posteljo in nato tik do nje napeljala plinsko cev. Pravijo, da je izvršila samomor zaradi težkih bolezni, katerim je bila podvržena. *** V nedeljo večer si je s svetilnim plinom vzel življenje 85 letni Leopold Rossi. To je storil v trenutku, ko je bil sam doma. Pred samomorom je odnesel kletko s kanarčkom v sosednjo sobo, Nato pa je legel na tla in si napeljal plinsko cev k ustom. *** V nedeljo je imela Dunaj-čanka Margareta Zacek veliko smolo v cerkvi sv. Antona v Trstu. Med mašo ji je namreč neznanec ukradel zlato zapestnico, 5.000 šilingov in 10.000 lir. *** V ponedeljek je tržaško sodišče sodilo štirim tržaškim mladim navihancem, ki so vansko ljudstvo nabira sile*„' 'ij( ari: :a».ia Tito Svi St sprožitev tiste vzmeti, ki J? pahnila v smetišnico zgod0* ne Tita, Kardelja, Rank°v'^! S; Djilasa in njihove biriče, r' lje, miličnike, Udbovce, hh^vKter hije^C Stare Gradiške, Grgur in ^ JS ^ lega otoka in vseh ostalih, ^t>le štetih koncentracijskih taP Sju rišč Jugoslavije. v, k jn Prestali sem zelo i no moje veselje in zadosc--.,™^ je, da sem videl, kako so JUS, 1 že Slovani ponosni in neukro^ vi v svoji zvestobi ideal0”, za katere so se borili, se v Tq z rijo in se bodo borili do .L« S, k polne zmage nad titofašisti10 »Vjes bando morilcev, zvodniko'* [j zlikovcev. In s tega mesta P ' šiljam jugoslovanskim ®a ^ % dom, 'hrabrim, nepozabljivih^ Jjj jt_ občudovanja vrednim jug°5.i(r vansikim komunistom in P3^- Mkš tom, ki se nahajajo v ko*1" -t “ ' tracijskih taboriščih in ki ■ % 5 S klonijo pod groznimi muk3^. plameneči, bratski, srčni in,d°' j vijo munìstični .pozdrav. Naj vči,s da imajo veliko prijatelje'* j, \ ‘s svetu in da uživajo sim1?8:.,,. [ža. in pomoč stotin milijonov^,. ^11.*1 di, ki se pod vodstvom ■L,, čp; ' :ze in velikega V 5 lina borijo prav tako k°t ... Sj. SOCfrf 't ha 1 (KONEC) ;>sk ližem. VZGOJA BOLGARSKIH OIR6 m ima- i . i | ih:> nekega I (Nadaljevanje z 2. strttnU^\.^h zv rssr8ts& 1 c ko SO se kozarčke — ukazali, sleče do nagega, nato pa mu ikri- Slovenci. Bilo je kolo braP in prijateljstva, Iki ga li obleko in zbežali. Sele čez nekaj ur se je nesrečneža usmilil neki pešec in mu preskrbel obleko, da se je lahko vrnil domov. Zaradi tega je prijavil svoje tovariše sodišču, ki pa jih je oprostilo zaradi «pomanjkanja dokazov». *** V sredo 13. avgusta sta pribežala dva mladinca iz Jugo, slavije in diktatura in noben fašize®1 1 1 f-jp koli ne bo uničil. /feJ Želim samo, da bi tak nLj; Nu vzgoje čim preje uživali lVS! . jugoslovanski, tržaški - J :''l..ori guncev. Izjavili so, da so pobegnili iz domovine zaradi nevzdržnih razmer, ki tam vladajo. V soboto so pribežali nadaljnji trije mladinci; v nedeljo pa kar šest. Pionirji sveta, ki danes, * t kapitalističnega nazadnjaki! ne morejo biti še deležni U b0r naprednih vzgojnih met°d-.sj|< v , Um da bi se kmalu ures/11 f o1 $e e bolgarsike pionirKtoA v bfa, ip ndn cl-nvpsii 26 :(( • prosila tukajšnjo po- ; hm, da bi se kmalu ure K k Se , ličijo za politično zavetišče. Na- besede bolgarsike pionir*1' bf9, slednji dan je pribežalo pet be- nam je ob slovesu z ,ej" A|j ’ ” " «Dragi bratje Tržačani, V°v-ell, v “ svojim pionirjem, da srno ^ Gj^rs srečni da nas naši st variš! vzgajajo, v Ijtilbezb1^ ^sa mladinci; v neaeijo pa Kar sest. ■-v ----vSpc nu Predstavili so se civilni 'policiji i prijateljstvu s SZ in Z v d’ 'tj /sn j b'1- i JP LC1J 31VU a OZj III _ L* na openski postaji. V torek sta ! naprednimi narodi. Zelinw.ejl ,r in p pribežala spet dva mladinca iz bi bili v našem krogu čim T Titovega raja in v sredo kar sedem. Tudi ti so izjavili, da so za. pustili domove zaradi nevzdržnega terorja. V dneh od 13. do 20. avgusta se je v tržaški občini rodilo 62 živih, in 3 mrtvi otroci, umrlo je 63 oseb, poročilo pa se je 40 parov. ‘t.'SSSiK b. s« «'K- želja kmalu uresničila. Odgovorni urednik ., ;»i'»ij RUDOLF BLA2IC (BiaS1' j L, tUd Založništvo «DELA» -0 ‘l | , ra tin Adriatica Rism°nu Tiska tip. Adriatica, Rismo Dovoljenje AIS Ha V 6c ^4 Sc°n N, hi' V/ij