§tp?3i 0rk- N.Y 10032 imohcan m mm eomm m uMmim« om» riška Domovi ima Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York,. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg -■i\. ,■ :::Vo..,v’.- .'rS SLOV€NIAW mwspAim! CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JANUARY 6, 1971 ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII Kar iri in pol bilijona la orožje tujini brez kongresne odobritve Sen. W. Proxmire, demokrat iz Wisconsina, je izjavil, da je vlada ZDA porabila za vojaško pomoč tujini lani 4 bilijone dolarjev, ko je bilo odobrenih v ta namen le 545 milijonov. WASHINGTON, D.C. — Podpiranje tujine je na splošno izgubilo podporo v naši javnosti in v Kongresu. Posebno velja to za vseh vrst vojaške pomoči. Tako je Kongres lani odobril za to vrsto pomoči tujini le 545 milijonov dolarjev. Sen. W. Proxmire, demokrat iz Wisconsina, ki je razkril, da je ZDA stala gradnja letala C 5A dva bilijona več, kot je bilo določeno, se je sedaj začel zanimati posebno za vprašanje vojaške pomoči tujini Posebni pododbor za ekonomijo v vladi, ki mu sen. W. Proxmire načeljuje, je začel zadnji ponedeljek preiskavo v tem vprašanju. Pri tem je prišlo na dan, da so ZDA izdale v letu 1970 za vojaško pomoč tujini okoli 4 bilijone dolarjev, ko je bilo dejansko v Kongresu o-dobreno v ta namen le 545 milijonov. Sen. J. W. Fulbright, načelnik zunanjepolitičnega odbora Senata in znani kritik vladne mednarodne politike, poseono vietnamske, je kot prva priča trdil, da bodo ZDA v letu 1971 izdale za vojaško pomoč tujini blizu 7 bilijonov dolarjev namesto 375 do 400 milijonov, kot jc uradno predvideno in javnosti znano. Sodba, da je vojaška pomoč tujini v zadnjih letih padla, je po izjavi sen. W. Proxmi-re-a zgrešena. Pakistanu grozi kriza, ko tehta novo ustavo KARACHI, Pak. — Voditelj glavne stranke v vzhodnem Pakistanu Rahman je na shodu v Dacci, ki se ga je udeležilo “2 milijona ljudi”, ponovno izjavil, da bo njegova stranka vztrajala na volivnem progra*-mu 6 točk. Najvažnejša med njimi je široka avtonomija za vzhodni Pakistan. Na drugi strani je glavna stranka zahodnega Pakistana, Ljudska stranka, ki ji načeluje bivši minister Al Bhutto, za centralizem in le za omejeno avtonomijo posameznih pokrajin. V ustavotvorhi skupščini ima sicer Rahmanova stranka večino, toda ustavo pa hoče sestavljati v sporazumu z drugimi strankami. Vse kaže, da se politiki obeh Pakistanov ne bodo mogli zediniti na skupno ustavno besedilo. Skupščina, mora svoje delo izvršiti v 120 dneh, drugače jo bo predsednik republike razpustil. Ker ni dosti upanja, da bi stranke dosegle glede ustavo sporazum v 120 dneh, grozi de-•eli huda ustavna kriza, ki ji more slediti le podaljšanje sedanje vojaške diktature. Po snegu hud mraz na Srednjem zahodu ZDA CLEVELAND, O. — V nedeljo je dober del Srednjega zahoda vse od New Mexico na jugu pa na sever preko Wis-consina in Michigana v Kanado pokril debel sneg. Snežni zameti so bili ponekod po več čevljev visoki. Promet je zastal tako na cestah kot v zraku. Preko 1000 ljudi je bilo odrezanih od sveta v Kansasu in Nebraski, ko je začel pritiskati v ponedeljek zvečer mraz. Snežni zameti na Srednjem zahodu so zahtevali vsaj 48 človeških življenj, od tega samo v lowi 19. Včeraj zjutraj je ponekod v na novo zasneženih predelih padlo živo srebro na ničlo in še pod njo. To seveda otežuje čiščenje cest in letališč. Pametna odločitev predsednika Nixona CLEVELAND, O. — Znana komunistka Angela Davis pride pred sodišče, obtožena je umo-.-a, zanjo se pa poteguje mnogo mani h levičarjev. Na vlado ZDA se je obrnilo tudi 14 čla-iov Sovjetske akademije znano--;ti — sama imena, ki jih pozna-io znanstveniki vsega sveta — s predlogom, naj bo poskrbljeno, da bo proces proti obtoženki potekal pravično. Na osebno naročilo predsednika Nixona je pomožni državni tajnik Hildebrandt odgovo-:il ruskim znanstvenikom s povabilom, naj pridejo osebno na razpravo, kjer bodo kot “opazovalci” lahko zasledovali potek procesa v vseh podrobnostih. V državnem tajništvu z zanimanjem pričakujejo, kakšen odgovor bodo dobili iz Moskve. Vsekakor je naša poteza napravila v Moskvi precej zmede, keltskega odgovora tam verjetno niso pričakovali. Pompodiou napovedal Kosygin za omejitev strateškega orožja MOSKVA, ZSSR. — Predsednik vlade ZSSR A. kosygin je v razgovoru z japonskim časnikarjem dejal, da je njegova vlada za omejitev stra eškega orožja, posebno jedrskega, da pa mora biti ta omejitev taka, da bo koristna tako za ZDA kot sprejem V. Britanije v Gospodarsko skupnost Predsednik Fran coske republike je dejal, da bo sedanji poskus Velike Britanije za sprejem v Skupni trg uspel. PARIZ, Fr. — Velika Britanija je ponovno skušala doseči sprejem v Evropski Skupni trg. Dvakrat ji je vrata vanj zaloputnil pokojni general Charles za ZSSR in za ves ostali svet. Razgovori o tem so stari že več kot eno leto, pa so prinesli komaj kaj napredka. Začeli so se jeseni 1969 v Helsinkih, se nato nadaljevali lansko poijUad na Dunaju, pa bili jeseni pre- De Gaulle, ker je videl v njej j neseni po pjrekinitvi zopet v “ameriškega konja”. Zahteval i Helsinke. Pred božičem so bili je, da postane Velika Britanija | prekinjenj, jn bocjo obnovljeni SOVJETSKO "SVARILO" JE WASHINGTON VZNEMIRILO V posebni diplomatski noti je Sovjetska zveza sporočila Waslhingtonu, da ne more jamčiti varnosti državljanom ZDA, dokler delajo sionisti sitnosti državljanom ZSSR v ZDA. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj ve v Moskvi v posebnih zgrad- je tukajšnji radio objavil sporočilo Tassa, da je vlada Sovjetske zveze v posebni diplomatski noti opozorila vlado ZDA, da ne more jamčiti za varnost ameriških državljanov v Sov- bah za tujce, ki so obdane z o-grajo. Prehodi skozi ograjo so zastraženi po sovjetski milici, da varujejo tujce pred “ruskimi vandali”, kot trdi vlada ZSSR. V preteklih dneh je poslani- najprej “evropska”, potem bo šele mogla v Skupni trg. Sedanji predsednik Francoske republike gleda na položaj drugače. sredi marca letos spet na Dunaju. Kosygin je mnenja, da bi bil na Srednjem vzhodu že dosežen sporazum, če ne bi ZDA podpi- Na tiskovni konferenci je; rale Izraela. ZSSR podpira re-George Pompidou dejal pretek- lS0iucijo ZN iz novembra 1961 li ponedeljek, da bo sedanji britanski poskus za sprejem v Evropsko gospodarsko skupnost (Skupni trg) uspel. Po njegovem je sprejem Velike Britanije v Skupni trg koristen tako’ za Francijo kot za Evropo. Velika Britanijo se pogaja za sprejem s sedanjimi članicami že pol leta. Sodijo, da bo naslednjih 6 mesecev odločilnih. V tej dobi je predsednik sveta zunanjih ministrov Gospod arske skupnosti Francoz Maurice Schuman. Glavno t ež a v o predstavlja sporazum o tem, kdaj naj za Veliko Britanijo veljajo v Go-spodadrski skupnosti že sprejeta in izvedena načela o skupnih cenah za deželne pridelke. Te so v Veliki Britaniji nizke, v skladu s cenami na svetovnem trgu, v Gospodarski skupnosti pa precej višje. Načelno je bil o tem že dosežen sporazum. Nova vrsta koruze MEXICO CITY, Meh. — Dr. Norman Borlaugh, ki je dobil lani Nobelovo nagrado za nove vrste žita, ki so prinesle “zeleno revolucijo”, je odkril novo vrsto koruze, ki bo popolnoma spremenila sedanji način pridelave koruze. Nova koruza je zelo odporna proti boleznim in daje velik pridelek. in zahteva seveda umik Izraela z vsega zasedenega arabskega ozemlja. O odnosih s Kitajsko je omenil obnovo diplomatskih stikov, pa ni nič omenil kakega napredka v razgovorih med Moskvo in Peipingom o meji, ki se vlečejo -že več kot eno leto. Kitajska in Sovjetska zveza sta si v zadnjih dneh spet skočili v lase z zvezi s spremembami na Poljskem. Peiping očita Moskvi kolonalizem, ta pa trdi, da Peiping razbija “socialistično edinost in drži s kapitalisti. jetski zvezi, dokler “sionistični Jštvo ZDA v Moskvi dobilo ne-skrajneži” nadlegujejo in napa- j kaj telefonskih klicev z grož-dajo sovjetske državljane vlnjami. Da se je to zgodilo z ZDA ; vednostjo vlade ZSSR, je očit- V noti je rečeno, da sionistič- j no, ker tam so vse take stvari ni skrajneži ne ovirajo le redno!pod strogim nadzorom. Iz teh poslovanje uradov ZSSR v j “svaril” in klicev izhaja, da pri-ZDA, ampak celo javno groze pravljajo sovjetske oblasti na-diplomatom ZSSR in drugim S črtno gonjo in napade na pred-sovjetskim državljanom z očit-! stavništva ZDA in na državlja-nim nasiljem. Ameriške oblasti;ne ZDA v Moskvi. To je vseka-po besedilu sovjetske note ne ' kor nekaj čisto drugega kot de-nastopajo proti sionistom, am-1 monstracija ameriških j udov, ki pak mimo dopuščajo njihovo ; se jeze na Sovjetsko zvezo za- j gonjo proti sovjetskim zastop-: radi preganjanja judov v Sov-! Iz Clevelanda in okolice Iz bolnice— Alojzij Zupančič, 15508 School Avenue, se je vrnil iz Womans bolnice, kjer je prestal težko operacijo. Lepo se vsem zahvaljuje za obiske, kartice in pozdrave, posebno pa dr. Maksu Raku za takojšnjo in skrbno zdravniško pomoč. Rokoborba— Jutri, v četrtek, zvečer ob osmih bo v šolski areni St- Joseph High na Lake Shore Blvd. nastopil poklicni rokoborec Johnny Powers proti Erniu Ladd-a, orjaškima atletu, ki je preje nastopal pri nogometnem klubu Kansas City Chiefs. Sv. Trije kralji— Danes so sv. Trije kralji, zadnji od treh božičnih praznikov, katerega drugod po katoliškem svetu še vedno praznujejo. Pri nas doma je bila včasih navada, da se je božič raztegnil do Sveč- nice, 2. februarja. SANTIAGO, Čile.—Vlada predsednika Allendeja je včeraj vzpostavila redne diplomatske odnose z Ljudsko republiko Kitajsko na istem načelu kot lani Kanada in Italija. Čile je poleg Kube edina država Latinske Amerike z rednimi diplomatskimi odnosi z LK Kino. SAN RAFAEL, Calif. — Znana črna komunistka Angela Davis je včeraj tu pred sodiščem izjavila, da ni kriva in da ji hočejo podtakniti zločine, ki jih navaja obtožnica v zvezi z umorom 4 oseb v preteklem avgustu. A- Davis je obtožena umora, ker naj bi bila napadalcem preskrbela orožje. šivom in zastopnikom. Dokler ameriške oblasti no j raj Moskvi to čisto jasno pove-poskrbijo v tem pogledu za red j bal in jo opozoril na resnost in se resno ne pobrigajo za var- J vsakega takega nastopa. nost in varstvo sovjetskih ura- j ------------- dov in državljanov, ne morejo : *7 JI * *• pričakovati jamstva za svoje j £i(XClri]€Z UCStl ustanove in državljane v Sovjetski zvezi. Nastopi posameznikov V zadnjih tednih se je ponovno zgodilo, da so pripadniki judovskih organizacij napadli jetski zvezi. Washington je vče- K°ja^ se pr«P°roča Izkušeni in izšolani avtome- hanik g. Matija Lončar je nastopil službo prodajalca avtomobilov pri znani clevelandski tvrdki Uackshaw Chevrolet Inc., 543 E. ' 185 St. Slovenskim ljudem se priporoča, da se obračajo nanj pri nakupu motornih vozil. Podrobnosti v oglasu na notranji strani lista! sovjetska predstavništva v New Yorku in Washingtonu ter povzročili pri tem nekaj škode. A-meriške oblasti so izjavile, da so bili to nastopi posameznikov, ki jih ni bilo vedno mogoče preprečiti. Z a s t o pnik državnega tajništva v Washingtonu Mc-Cioskey je včeraj dejal, da so ZDA skrbele v preteklosti za varnost tujih predstavništev in bodo tudi v bodoče. Nad sovjetskim svarilom glede varnosti državljanov ZDA v Sovjetski zvezi je državno tajništvo za-prepaščeno, je izjavil McClo-skey. Poslanik ZDA v Moskvi je k sovjetskemu svarilu pripomnil, Na svetu je znanih preko i da je to prvo svoje vrste. Ame-2000 vrst kač. (riški in drugi tuji državljani ži- Predsednik Nixon o svoji polifiki za prihodnji dve leti Poizvedovalni kotiček Rojak Franc Luzar, 1124 E. 74 st;, Cleveland, Ohio 44103, išče rojakinji Mary Polanc in Miss olan, s katerima je bil nekdaj skupaj v West Virginiji, ter rojaka Franka Potočnika, s katerim sta bila skupaj v Floridi. COLD WAVE Vremensh prerok pravi: Oblačno in mrzlo. Najvišja temperatura do 20. CLEVELAND, O. — Kongres je za več kot par tednov na počitnicah, zanimanje politične javnosti se je obrnilo na Belo hišo. Ta trenutek je izrabil predsednik Nixon, da vsaj za par tednov obvlada našo politiko. Za uvod je priredil razgovor z zastopniki televizijskih mrež v Beli hiši in na njem razlagal svoje politične poglede na vprašanja, ki so mu bila stavljena. Dobil je dosti vprašanj in skušal na vsa izčrpno odgovarjati, seveda ni pri tem skrival želje, da poudarja to, kar se mu zdi važno. To je glavni vtis, ki ga je sestanek napravil na javnost. Največ je morda vredna Nixonova misel, da se prihodnji dve leti lahko bolj posveti domači politiki na račun zunanje. To pomeni, da ne pričakuje večjih kriz ne v indokitajski vojni ne v napetem stanju na Srednjem vzhodu, da ne pričakuje kaj hujšega v Afriki ali Latinski Ameriki, pa tudi ne present čenj od rdeče Kitajske, do-čim bodo pogajanja z Moskvo potekala kot do sedaj: bodo uspešna, pa morda ne zmeraj in takoj. To bi pomenilo, da Nixon ne računa z globokimi krizami v mednarodni politiki. Morda je to največ vredno, kar smo zvedeli od njega. Njegovi pogledi na našo domačo politiko so seveda pomešani z njegovo ambicijo, da bi 1. 1972 ponovno kandidiral za predsednika. Zato ga razumemo, zakaj trdi, da bo 1. 1971 dobro, 1. 1972 pa “še boljše”. V čem bo 1. 1971 dobro, je pa drugo vprašanje. Nixon predvideva za 1. 1971 celo vrsto reform v socialni politiki in javni upravi. Na področju socialne politike sc bo pečal predvsem z idejo o podpiranj u revnih družin. Kako sito zamišlja v grobem, nam je povedal že lani. Kongres mu je na to odgovoril z dvomi, ali je načrt praktično izvedljiv ali ne. Zdi se nam, da bi že bil izvedljiv, ako bi Nixon našel denar zanj. Denarja bo treba zelo veliko. Koliko, ne ve nihče, ocene pa gredo v težke bilijone. Odkod jih bo Nixon vzel? Nixon-bi dalje rad spravil lokalne proračune držav, mest in okrajev na trdne noge s podporami iz federalnega proračuna. Njegova okolica misli, da bi za začetek zadostovalo okoli $5 bilijonov. Kritiki trdijo, da bi bil ta znesek le kaplja v morje državnih, občinskih in okrajnih potreb. Imajo najbrže prav. Ti in podobni načrti bi svetovali Nixonu, da postavi fc-.deralne finance na solidno podlago. Najmanj, kar zahtevajo, je uravnovešeni proračun, pa je Nixon rekel, da na to ne misli. Bdi mu pred očmi primanjkljaj v federalnem proračunu in se mu zdi, da to ni nič nevarnega. Tistim, ki se spominjajo, kako sta Kennedy in Johnson hvalila primanjkljaje, in ki niso pozabili. da se je iz tega rodila sedanja inflacija z draginjo, se zdi Nixonova misel ravno tako tvegana, kot je bila Ken-nedyjeva in Johnsonova. Skratka, bojijo se, da bi po tej poti lahko zagazili v nov val inflacije, ko še nismo preboleli niti sedanjega. Nixon je dalje govoril tudi o tem, da bi rad “razširil gospodarstvo”. Kako si to predstavlja, ni povedal. Jasna smer v gospodarstvu je nujno potrebna, ker se hoče Nixon boriti tudi proti brezposelnosti. V ta namen bo zavri naraščanje inflacije. Kako, ni povedal. To so nekatere misli iz njegovega razgovora z zastopniki televizije. Več bomo o njegovih načrtih zvedeli iz njegovih spomenic, ki jih bo z 22. januarjem začel sipati na Kongres. Do takrat bodo kritiki njegove politike imeli dosti časa, da oglodajo njegove izjave o federalni politiki za 1. 1971. Morda bo Nixon porabil kritične pripombe, da opili svoje spomenice in jih prilagodi z m o g 1 jivostim v praksi. To ne bo nič slabega, ker se nam zdi, da njegovi sedanji načrti še vse preveč plavajo v svetu idej in ne v svetu težav našega vsakdanjega življenja. WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je včeraj, predno je odletel za 8 do 10 dni na oddih v San Clemente ! _ v Kaliforniji, dejal, da bo 91. Klub slov. upokojencev za kongres, ki je preteklo soboto Holmes Avenue okrožje ima za končal svoje delo, ostal v spo- g 1971 sledeči odbor: predsed. minu “bolj po tem, kar ni Joseph Ferra, podpredsed. John storil, kot po tem, kar je ’. Habat, taj. in blag. John Trček, Posebno oster je bil predsed-i i ho e. 176, tel. 486-6090, zapis, nik v obsodbi Senata, ki “je ! Joseph Malečkar, nadzor. Štefka po vsem videzu izgubil spo- Koncilja, Kristina Boldin in sobnost za odločanje in voljo Frances Somrak. Seje so vsako za delo”. 2. sredo v mesecu ob dveh pop. WASHINGTON, D.C.— Državni 1 v Slovenskem domu na Holmes podtajnik A. Johnson, ki mu je v ponedeljek izročil sovjetski poslanik A. Dobrinin protestno noto zaradi judovskih demonstracij in groženj sovjetskim zastopstvom in državljanom v New Yorku in Washingtonu, češ da oblasti ZDA te demonstracije dopu- Avenue- Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ ima za 1. 1971 ves stari odbor s tajnico Mrs. Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833. Žalostno sporočilo— Mrs. Anton Baraga, 22250 Chardon Rd., Euclid, Ohio, je ščajo, je protest takoj odklo- prejela žalostno sporočilo, da ji nil kot neutemeljen. Izjavil je 29. decembra v starosti 81 let je, da ameriške oblasti vrše ' umrla v Forest City-ju svakinja svoje dolžnost v pogledu varo- Mrs. Mary Shivitz, rojena Švi-vanja sovjetskih predstavni-j gel j, rodom iz Bizeljaka pri štev in državljanov v ZDA. LONDON, V. Br. — Royal College of Physicians, vodilna ustanova britanskih zdravnikov, je v posebnem poročilu opozoril Britanijo na dejstvo, Cerknici. Zapušča šest otrok in več drugih sorodnikov. Bila je dolgoletna naročnica Ameriške Domovine. Seth Taft nastopil— Seth Taft je bil včeraj zapri-da vsako leto umrje tam 27,500 'sežen in je nastopil svoje mesto ljudi zradi kajenja cigaret, okrajnega komišenarja namesto Poročilo ostro prijema oblasti, ki ne store nič proti tej škodljivi razvadi. “Zdi se, da se ravnajo ministri po načelu, da je tveganje sicer obžalovanja vredno zaradi očitnih posledic razvade, ki pa je po njihovem mnenju bistveni vir dohodkov,” pravi poročilo. SAIGON, J. Viet. — Ameriške letalske sile vstrajno in načrtno napadajo Hočiminhova pota, da bi otežile okrepitev rdečih vojaških sil v Laosu, Južnem Vietnamu in posebno v Kambodži. Pri teh napadih je bilo preteklo nedeljo izgubljeno letalo Phantom F4. Letalca pogrešajo. To je že 86. izgubljeno ameriško letalo od marca lani v operacijah nad Laosom. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj sta končala tu “prijateljski” obisk nova vodnika Poljske Edvard Gierek in Piotr Jaroszewiecz. pri volitvah poraženega demokrata F. Gormana. V okrajni komisiji sta sedaj dva demokrata in en republikanec. Nad tri desetletja so bili v njej vseskozi sami demokrati. Na obisku— Na obisk je prišla pred časom gdč. Mira Kavčič k svojemu bratu Valentu na Chardon Rd. V kratkem se vrne domov in njeni prijatelji in znanci ji želijo srečno pot ter mnogo prijetnih spominov na njen obisk v Ameriki. Mirna kampanja— Zagovorniki povišanja mestnega dohodninskega davka so se odločili za mirno kampanjo-Upajo, da bo na ta način udeležba pri glasovanju majhna in bo tako najboljša možnost, da predlog dobi potrebno večino. ----—o------ Priporočajte A.D. tem. ki jo še nimajo! Amesbsšm Kotovim - 1- 'VI ■ ■/I r%j~ | io■ 6117 Sl. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevc-c NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto Azijska politična filozofija skuša tudi čas vpreči v svojo službo. Se jim nikamor ne mudi. Zato so v azijskem javnem življenju aktivisti zmeraj v številčni manjšini, le redko se jim posreči, da prevzamejo vodstvo večjih gibanj. U Nuja ni med aktivisti; upa, da mu bo čas priboril, kar drugim ideologom pribori napeto propagandno delo. Na razvoj politike v Burmi bo torej močno vplival tudi čas s svojimi spremembami. Težko je torej reči, kakšen bo konec U Nuja in njegove burmanske politike. SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.a0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 3 Wednesday, Jan. 6, 1971 Mir v Burmi le privid? Velik optimist je tisti, ki veruje, da bo v jugovzhodni Aziji zavladal mir, kakor hitro bo konec vojskovanja na Indokitajskem. Tam imajo ključ do miru kitajski komunisti, ki v vseh državah na tem področju iščejo pota, kako bi polagoma ustvarili svoje režime v eni ali drugi obliki. Tak načrt imajo tudi z Burmo, o čemur priča politična zgodovina Burme zadnjih 15-20 let. Burma je postala neodvisna 1. 1948. Takoj se je pokazalo, da ne obstoja burmanski narod, ampak cela vrsta plemen. Nekatera med njimi so si prilastila pridevek, da so narodi. Kakor hitro je Burma postala neodvisna, so se začela medsebojna trenja med plemeni na eni strani, na drugi pa upori proti centralni vladi. Upori so prenehali, ko je vlado prevzel znani politik U Nu, ki je bil za to, da se plemenom ustreže v mejah, ki ne bi ogrožale državne edinosti. Uvidevna politika predsednika U Nuja ni ugajala vojaškim krogom, ki so zagovarjali centralizem in niso o avtonomiji hoteli slišati ničesar. Vojaki so pod vodstvom generala Ne Wina organizirali 1. 1962 revolucijo in prevzeli oblast. Uvedli so dosledno centralizacijo in se s tem oso-vražili pri vseh avtonomistih. Ker so ti videli v U Nuju svojega političnega in ideološkega voditelja, je general Ne Win dal tega zapreti. Tako je U Nu prišel 1. 1962 v ječo in sedel v njej do 1. 1968, ko je Ne Win pristal na konec U-Nujevega pripora. Ne-Winov režim ni bil samo strogo centralističen, je bil tudi proti vsaki demokraciji, obenem je pa oboževal svojevrsten socializem, ki se je v marsikateri točki naslanjal kar naravnost na komunizem. General je mislil, da se bo s tem prikupil kitajskim komunistom, pa se je urezal. Kitajski komunisti so namreč zmeraj bolj očitno nastopali proti Ne Winu, saj označujejo njegov burmanski režim za fašističen. To stališče jim omogoča, da se prikupijo vsem nezadovoljnim burmanskim plemenom, ki jih obenem tudi stalno podpirajo. General Ne Win in njegcVva okolica to dobro vedo in iščejo zaveznike med domačimi budističnimi duhovniki. Pri tem poslu nimajo posebnega uspeha. Za odnose med Kitajsko in Burmo je značilno obnašanje kitajske manjšine v Burmi. Ta se stalno ravna po nasvetih iz Peipinga, Burmanski Kitajci se imajo samo 1'ormalno za Burmance, v resnici držijo s Peipingom. Iz takih odnosov so se rodila razna trenja in 1. 1967 celo nemiri v Rangoonu, ki jih je Ne Win z vojaško silo zatrl. Silo mora režim generala Ne Wina rabiti tudi proti plemenom v notranjosti dežele, posebno v severozahodni Burmi, kjer živita plemeni Šani in Kareni. Tako v notranjosti dežele ni pravega miru sedaj v eni sedaj v drugi pokrajini. Svet za vse to zve le malo. Ne Win je namreč svojo državo nepredušno zaprl proti tujini. Tujec ostane tujec celo v Rangoonu samem. Kar prihaja novic iz Burme, pridejo iz Kitajske ali pa iz sosedne Indije, ki seveda skrbno opazuje razvoj politike v Burmi, saj je od tega deloma odvisna tudi indijska narodna obramba. Ko je U Nu prišel iz ječe, se je preselil v tajski Bangkok, da ne bi padel zopet v roke Ne-Winovemu režimu. Ne-Winovi nasprotniki so ga hitro našli in se navezali nanj. Danes je U Nu zopet vodja opozicije proti generalski diktaturi. Da ne misli mirovati, je napovedal že v svojem obisku v Londonu. Ko se je vrnil v Bangkok, je takoj ustvaril podlago za zarodke oborožienega upora. Ima že tudi svojo Osvobodilno fronto, pa tudi svoje gverilce, vse to je organiziral letošnje poletje. V njegov tabor so se vrnili tudi vsi budistični duhovniki, ki so bili nekdaj njegovi pristaši. General Ne Win ima torej proti sebi številčno močnega nasprotnika, ki pa še ni tako močno organiziran, da bi se lahko uspešno upiral burmanski armadi, ki šteje okoli 150,000 mož in je baje dobro oborožena. NeWinovi nasprotniki trdijo, da je orožje ameriškega izvora. Ne Win je torej vojaško dosti močan, da zatira upornike, toda politično je zmeraj slabši, kajti javnost se zmeraj bolj nagiba na U-Nujevo stran. Opozicija ima namreč močno orožje v rokah. Očita režimu korupcijo brez mej, zanemarjanje interesov delovnega ljudstva, potop v revščino, propadanje gospodarstva itd. Seveda ni lahko dognati, koliko trditev je izmišljenih in koliko je resničnih. Ker vlada v Burmi stroga cenzura, ni svobodnega tiska in je s tem ubita vsaka priložnost za objektivno debato in kritiko. Ne Win je parkrat poskusil tudi doseči spravo s Peipingom, pa je Mao zahteval preveč in razgovori so zaspali. U Nu se le počasi pripravlja na akcije večjega obsega. Sploh je vprašanje, ali bo kaj takega tvegal. Je namreč ljubitelj miru in ne ljubi razburjanja. Nima v sebi nobene Leninove žilice, pač pa je dober političen pridigar in z lahkoto zadene, kar Burmanci radi poslušajo. Zato je U Nu o-mejil napade na Ne Wina na politično področje; njegovi gverilci še ne igrajo nobene vloge. | BESEDA IZ NARODA —n p-'ini inm -"Ti niw- "TT im r--inn iw "i iiit m\ «-if Ouižmska nedelja taliva najsv. Imena pri Sv, ¥idn CLEVELAND, O. — V nedeljo, 10. januarja 1971, bo naše društvo praznovalo d r u ž inski praznik. Vse člane in njihove družine vabimo, da pridejo skupaj k osmi sv. maši. Vabimo tudi druge družine, da z nami vred pridejo k sv. maši in k skupnemu sv. obhajilu med sv. mašo. Zberemo se pred šolsko dvorano malo pred 8. uro, nato odidemo v procesiji v cerkev. Po sv. maši bo v šolski dvorani zajtrk, po zajtrku pa nam bo govoril g. Baker. Naj bi to nedeljo prišli vsi, ki ste zdravi, da v teh težkih časih pokažemo, da je naša fara res ona sama velika družina. Na svidenje in Bog z vami! Sever France ^obljubljene jaslice STOCKTON, Calif. — V o-srčju glavnega vežnega vhoda katoliškega penzionata v našem mestu so postavljene jaslice. V njih nista samo lepota in bogastvo, so naravnost prisrčne, pa vendar preproste. Scenerija je prava umetnost, mojstrovina, kipci, katerih število je 18, se lepo prilegajo skupnosti z ostalimi ovčkami, katerih je 10 po številu. Material, iz katerega so narejeni hlevček, jasli, ograja, je nabran po kalifornijskih gozdovih in ob obrežju morskih zalivov. Gospod župnik L. Kristanc nima primernega orodja za fino izdelavo, kot jo je potreboval pri izdelavi scenerije za te jaslice,. zato se je vozil v mesto Oakland, kjer je vse skupaj pripravil in sestavil v neki mizarski delavnici svojega prijatelja. To vredno, a trudapolno delo je zahtevalo 135 delavskih ur. Mojstrsko delo gospoda župnika Leona Kristanca je prinesel eden najbolj razširjenih časopisov “Stockton Record” na naslovni strani s kratkim opisom zaobljube in veliko fotografijo jaslic. Prav gotovo je to veliko priznanje mojstru in v ponos slovenske skupnosti. Da opravičim naslov temu članku, bom v kratkem opisal zaobljubo in nje važno dejstvo, v kateri igra gospod župnik Leo Kristanc svojo zgodovinsko vrednost. Bilo je med drugo svetovmo vojno. Pri nesreči si je težko poškodoval levo ramo. Zatekel se je v toplar, kjer je preživel 10 dni trpljenja in bolečin, predno je dobil zvezo z bolnico, kjer so mu po tem času nudili pomoč. Nobena od treh operacij ni bila uspešna. Zdravniki so se odločili za odrez roke radi za-strupljenja, ki je nastalo infekcijskim potom. Poškodovanec ni hotel podpisati bolniškega dogovora, s katerim bi bila dana možnost zdravniku operaterju, da odreže roko. Podvrgel se je četrti operaciji, katera je bila delno uspešna in danes ima njegovo telo obe roki. Bilo je takrat ob operaciji težko preroko-| vati nje izid, ko je ležal med j božičnimi prazniki v bolnici, j Zaobljubil se je Bogu, da bo vsako leto napravil nekaj za j jaslice, če bo izid operacije zadovoljiv. To obljubo drži in jo veča iz leta v leto. Tako mi je pripovedoval pred letom dni ravno pred prazniki Božiča v svoji topli, zakurjeni sobi, kjer sva ob kozarcu nebeške kaplje poslušala prijetne, lepe slovenske božične napeve, katere je tudi sam prenesel na trakove. Lepe so jaslice, mnogo lepše od lanskih. Kdo ve, koliko mojstrovine bo na njih prihodnje ieto. Je pač tako: Obljuba dela dolg... to pot malemu Jezušč-ku, katero izpolnjuje naš slovenski rojak č. g. L. Kristanc iz leta v leto. Jaslice so na ogled javnosti, kar se je zahvaliti vodstvu katoliškega penzionata Casa-Mag-nana, kjer živi tudi njih graditelj. Maks Simončič Matem gmsk j@ otrokom plrarcfa zarja Kolikor se Slom š e k svojih prvih let šam ne spominja, pa se spominja očeta in matere, ki ju je videl vzgajati, njegove sestre in brate. Zato je Vedno z velikim spoštovanjem pisal o svojem očetu, rekoč: To so naš oče! O materi pa toliko in tako ljubeznivo, da je razkril vso svojo globoko ljubezen do nje. Srečni otroci, ki bogaboječe starše imajo. Otroka prva sreča so bogaboječi starši, pa tudi staršev največja so pobožni, lepo vzgojeni otroci! Blagor sinu, kateremu je mati prvi, oče drugi in pošten šolnik tretji učitelj. Materii# nauki so mladeniču jutranja zarja, njen bogo-Ijubni zgled mu je vse žive dni lepa bela luč, materin spomin spremlja človeka prav po angelsko na vseh potih in četudi tak človek včasih zaide, prej ali slej ga matere duh na pravo pot povrne. Blagor takemu sinu, ki dobrega očeta, dvakrat blagor njemu, ki dobro krščansko mater ima! Imam neko sliko.* ki predstavlja mater z otrokom, malti drži dete na levi roki, dete pa je zaspano. Na mali mizici poleg nje je posodica, iz katere se je navečerjalo, z desnico sega mati v škropilnik, da blagoslovi malo dete pred spanjem. Vsa srečna gleda otroka, kakor bi mu hotela reči: No, dete, zdaj se še pa lepo pokrižaj! In dete res s palcem poskuša napraviti križ na čelu, ne gre še dobro ali že gre, saj ga je mati naučila. In pod sliko je napis: Materin pouk je otrokom jutranja zarja. Tega izreka ne smemo nikoli pozabiti in sem ga že tudi tisočkrat ponovil in se spominjal svoje rajne matere in njenih naukov.” Tako je Slomšek pripovedoval za matere v Loretski kapeli ali cerkvi v Labodski dolini o svojih prvih letih življenja in dodal molitev pobožne matere pred Marijino podobo, kjer je opisal pobožnost svoje matere: “Glej, o Marija, lahko je bilo, ko sem se odločila stopiti v zakon, toda težko je spolnjevati dolžnosti matere. Marija, pomagaj mi!. O prečista Devica, daj, da bom tudi jaz polna božjih misli, daj, da bom vesela, kakor si bila Ti, ko si pela: Moja duša poveličuje Gospoda, zakaj velike stvari mi je storil On, ki je mogočen! Skrbela bom za čistost duše in telesa, da bo dete zdravo na duši in telesu. Mati ljubezniva, daj, da bom otroku vedno dobra, četudi mi bo kdaj nadležno, da bom krotila sebe, da pa tudi ne bom o-troka razvajala, pač pa ga lju- bila s pravo skrbno ljubeznijo. Mati čudovita, nobenih čudežev jaz ne bom mogla storiti, pač pa bom delala na to, da bom otroka obvarovala hudega in ga naučila delati dobro. Strah pred grehom mu bom vcepila. Varovala ga bom .doma in pred pohujšanjem izven doma, Marija, Ti mi pomagaj!” Ta svoj nagovor pa je končal: Komu se ima zahvaliti sv. Avguštin, da je svetnik? Svoji materi! Komu sv. Ludvik? Svoji materi! Komu sv. Bernard? Svoji materi! Kdor bere življenje svetnikov, skoraj vedno najde to, da so imeli dobre, svete matere. Molitev materina je več kakor vreča cekinov in spremlja otroka skozi mesta in dežele, pa tudi skozi temna vrata večnosti. O sklepu svojega življenja, bilo je v zadnjem adventu, ko je imel Slomšek pridige o nebe-hih v mariborski stolnici, je o-četu in materi tole povedal: Moj dobri pokojni oče, moja ljuba pokojna mati, kam sta šla, katere sem pred dobrimi mnogimi leti pokopal. Zaupam, da sta pri Bogu. Pa moj rajni oče lahko so premalo dobrega storili, naj bi svojim otrokom, moja pokojna mati so me preradi imeli in mi preveč dovolili. Hočem torej jaz za nje vbogajme dajati, se postiti in moliti in tako priti po stezi dobrih del in svetih kreposti v srečno družbo svojih dobrih staršev! O vi izvoljeni nebeški prebivalci, prijatelji božji in tudi naši, kateri ste srečno došli,. kamor se mi odpravljamo^ v hišo večnosti, v hišo svojega Očeta, o podajte nam svoje roke in nam srečno k sebi pomagajte v vašo veselo družino, da, kjer ste vi z Jezusom in Marijo, bomo tudi mi skoraj vekomaj srečni in med vami veseli!” V svojem potopisu iz 1. 1837 pa Slomšek pripoveduje o grobu svojih staršev: Prišel je na Ponikvo in pot ga je vodila na opuščeno pokopališče, kjer je bil sedaj navaden pašnik. Staro pokopališče je bilo okrog cerkve, toda župnik Lorger je vkljub vsem ugovorom v času Slomškove mladosti prestavil pokopališče na neki pašnik. Tu sta pokopana oče in mati. .To pokopališče pa ni bilo dolgo v uporabi, kmalu so ga zopet uporabili kot pašnik. Ob takem žalostnem pogledu na grob svojih staršev je Slomšek napisal: “Mrtvi molčijo, molčimo tudi mi!” Kot škof je dal Slomšek postaviti na grob svojih staršev velik križ. P. Odilo Hajnšek, OEM. ------o------ Tone Osovnik: Slovenci in Srbi m. NEW YORK, N.Y. — Dve politični potezi Avstro-Ogrske, ki sta predvsem zadevali srbstvo in Srbijo, sta spodbodli živahno razpravljanje o jugoslovanskem vprašanju ne samo po srbskih in hrvaških krajih, ampak tudi v oddaljeni Sloveniji. To je bila okupacija Bosne in Hercegovine v letu 1878 in njena priključitev 1908. Slovenci so v večini odobravali prvo dejanje. Časopisno razpravljanje je šlo v smeri ze-dinjevanja Srbov, Hrvatov in Slovencev, a zmeraj je bila ta misel izražena v okviru Avstrije. “Slovenski narod” je bil edini list, ki je zavzel izjemno, pravilno in jasno stališče. Ta napredni list je tedaj pisal, da se mora Bosna priključiti Srbiji, Hercegovina pa Črni gori. Ob priliki priključitve Bosne in Hercegovine k avstro-ogrski monarhiji se je spet sprožilo v slovenskem časopisju živahno razpravljanje o vprašanju zedinjenja. Slovenska ljudska stranka je zahtevala, da “se Bosna in Hercegovina združita z drugimi jugoslovanskimi pokrajinami v eno državno-pravno celoto v o-kviru habsburške monarhije”, Slovenski socialisti v Jugoslovanski s o c i a 1 n o-demokratski stranki so izdali tedaj v Ljubljani resolucijo, v kateri so rekli: “da avstro-ogrski Jugoslovani smatrajo kot končni cilj svojih politično-narodnih teženj zedinjenje vseh južnih Slovanov brez razlike na ime, vero, pisavo, dialekt in jezik.” Narodna napredna stranka, liberalci, je v istem času izjavila, “da je monarhija okvir, v katerem se Slovenija v bodočnosti lahko razvija, združena s Srbi in Hrvati”. Na vodstvu Slovenske ljudske stranke je tedaj stal dr. Ivan Šušteršič, ki je kot dvorni človek bil goreč oboževalec Dunaja in si ni mogel misliti Slovencev izven avstrijske monarhije. Zategadelj se je politično povezal s Hrvaško pravaško stranko, katera vse do leta 1917 ni priznala Srbov kot naroda. Šušteršič je bil v prvi vrsti za u-stvaritev trializma in v zelo dobrih odnošajih s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, katerega je zmeraj hujskal proti “srbskim iridentom”. In vendar, čeprav je dr. Ivan Šušteršič v tem pravcu pisal in delal, je bil tedaj v Slovenski ljudski stranki še drug voditelj, dr. Janez (Evangelist) Krek. (Predavatelj je njega zmeraj imenoval samo dr. Janez Krek. Za moje uho in za moje poznavanje dr. Janeza Evangelista Kreka je prav vmesno ime bistveno važno. Le ono najbolj o-beležuje Krekovo osebnost v prvih dveh desetletjih tega stoletja.) Dr. Janez Evangelist Krek, čeprav je poprej z drugimi vred odobraval aneksijo Bosne in Hercegovine, je ob izbruhu tur-ško-srbskih bojev 1912 izjavil: “Sedaj se bije boj tudi za poslednjega slovenskega kmeta! koroške vasice, ki mu grozi nevarnost.” In zares je Slovencem tako po vaseh kakor po mestih pretila nevarnost ponemčevanja tudi v tem modernem času v začetku 20. stoletja! Število Slovencev v Avstriji je prišlo na mrtvo točko. Njihov narastek je bil skrajno šibek. V 65 letih od 1846 do 1910 se je število Slovencev dvignilo komaj za 9.89 odstotkov, dočim so Nemci porastli za 28.29 odstotka. Zapuščali so zemljo in se izseljevali v Ameriko. Drug ugledi Slovenec je bil dr. Ivan Hribar, ljubljanski župan, ki je po zmagi pri Kuma-novem poslal čestitke beograjskemu županu. Ivan Cankar, e-den največjih slovenskih književnikov, je aprila 1913 dejal: “Kdor do zdaj ni vedel, mora spoznati, da mi nismo samo Slovenci, še manj pa samo Avstrij-janci, ampak smo člani ene, velike skupnosti, ki se razprostira od Julijskih Alp pa do Egejskega morja.” Zastopnik Slovencev ob stoletnici smrti pesnika Do-siteja Gbradoviča je pozdravljal Beograd, kot “kulturno središče vseh Jugoslovanov”. Slovenski jezikoslovec Fran Ilešič je leta 1912 izjavil: “Slovenski narod je in bo po svojih kvalitetah izvrsten klas jugoslovanstva ...” Slovenci so imeli različne poglede na jugoslovansko bodočnost! Tako imenovani napredni Slovenci, liberalci, so bili za politiko srbsko-hrvaške koalicije v Hrvaški. To je za slogo med Srbi in Hrvati v vseh predelih, kjerkoli žive. Skupina šušterši-čeve in Mahničeve vrste se je š pravaši oprijemala h r v a škega državnega prava. Tako je prišlo na skupnem katoliškem shodu 1912 do izjave o “edinstvu Hrvatov in Srbov”. Pod vplivom srbskih zmag v borbah 1912-1913 sta dr. Janez (Evangelist) Krek in dr. Antpn- Korošec začela pripravljati čim večje sodelovanje s Srbi. Dr. Šušteršič je moral kloniti pod silovitostjo argumentov in namer teh dveh voditeljev. Po zlomu Avstrije je ostal na Dunaju. Predavatelj se je zopet mimogrede pomudil pri jezikovnem vprašanju, kjer je hotel pokazati s primerom Račkega, Smodi ake in drugih, da so prav hrvaški Jugoslovani govorili o nepotrebnosti slovenskega jezika, književnega namreč. Ko je prišla svetovja vojna, so Slovenci, kakor drugi Jugoslovani na avstrijskem ozemlju, bili v zelo težkem položaju. Kot avstrijski podaniki so morali slediti državnim vojnim ciljem. Vsi jugoslovansko misleči ljudje so bili preganjani in njihove organizacije so bile takoj razpuščene in njihova glasila za-oranjena. Srbska narodna skupščina je la svojem zasedanju v Nišu dne 1. decembra 1914 izjavila, da se bo Srbija borila do končne zmage, osvoboditve in zedinjenja /seh pod tujcem živečih svojih oratov Srbov. Hrvatov in Slovencev. Za vskladitev vseh politično-/ojnih dejanj se je osnoval poseben Jugoslovanski odbor, v caterega so poleg Srbov in Trvatov vstopili tudi Slovenci Ir. Gustav Gregorin, dr. Darko Trinajstič, dr. Bogomil Vošnjak n dr. Niko Zupanič. Ti možje o skupno z ostalimi člani odbo-•a delali za iste cilje kot srbska aarodna vlada, to je uradna craljevina Srbija. Ti Slovenci so v memorandih, d so jih pošiljali zavezniškim vladam, predvsem poudarjal; la hočejo Slovenci živeti s Srb In Hrvati v Jugoslaviji, ker: ‘Jasno je, da samo v takšni za-jednici s Srbi in Hrvati bi se nogli še naprej obdržati. Vse druge kombinacije bi sličile /eji, ki je odsekana od svojega debla ...” Ko se je predsednik srbske vlade prvič sestal s člani Jugoslovanskega odbora, jim je de-jal, naj sporoče Slovencem, da sanje sprejme vse, kakor za ir vate, posebno še glede njiho-;ega jezika. V prvem začetku vojne je bilo v tem odboru več govora o lomoči za osnovanje jugoslovanske — evetualno srbsko-hrvaške — države” Slovenski slani tega odbora so dosegli, da ;e je v program vnesla tudi o-žvoboditev Slovencev. Med vojno so bili težki dnevi, v katerih se je gubila vera v onago Antante, in delovale so lile za ohranitev Avstro-Ogrske, pri čemer bi škodo trpeli Jugoslovani in predvsem Slovenci. In ni se čuditi, da je ruski veleposlanik v Parizu, ko je naj a 1915 sprejel slovensko delegacijo odbora dr. Trinajstiča, Jr. Gregorina in dr. Vošnjaka, dal njim malo upanja “za osvo-aoditev Slovencev in zedinjenje”. Tajni sporazum Antante z Italijo je najbolj zadel Slovence. (Se nadaljuje) Vesfi iz Slovenile t Nova cesta bo krajša Doslej so zgradili novo cesto ad Zagreba čez Krapino do republiške meje, na slovenski strani pa še opravljajo zemeljska dela. Predvidevajo, da bodo cesto končali do leta 1972. Tako bo pot od Zagreba do Ptuja za 30 kilometrov krajša kot doslej. Nimajo postelje V občini Slov. Bistrica živi 183 ostarelih občanov, ki sprejemajo denarno podporo. Od njih jih 56 nima svoje postelje in prenočujejo pa hlevih, skednjih in podobnih prostorih. 29 pa jih deli svojo borno podporo s svojci. Škofja Loka Zaradi obnove je bila poldrug mesec zaprta cesta, ki povezuje Škofjo Loko s Kranjem. Na 3.2 kilometra dolgem odseku med Starim dvorom in Zabnico so cestišče utrdili, razširili in u-blažili ovinke. Asfaltni trak je sedaj 6 metrov širok. FRAN ERJAVEC: i.i: IZBRANI SPISI Hudo brrezdno aSi Gozdarjev rejenec Jurij je sam rekel, naj ostane. Ni več tak, kakeršen je bil.” Vdova je poznala Mino, da je poštena in pobožna žena; torej jej je lahko z mirnim srcem zaupala sina, ki jej je v vsej bolezni delal velike skrbi. Tonček je tedaj ostal pri gozdarjevih in se je kmalu privadil. Z Ančiko sta se igrala na vrtu in na koritu; pasla sta kravo Brezo in petero ovac, zvečer jima je pa Mina pravila prelepe povesti in zgodbe iz Svetega pisma. Le z gozdarjem se ni mogel prav sprijazniti, vedno ga je obhajala neka groza, kadar ga je Jurij od strani pogledal izpod košatih obrvi j. Med vsemi rečmi mu je pa pri gozdarjevih najbolj prijalo to, da so imen dosti jesti. Poleti, ko so bili daljši dnevi in lep pot, hodila je Mina z otrokoma vsako nedeljo v cerkev, kamor je bilo zanje, ki niso hitro hodili, več kakor jed-no 'uro hoda vedno po gozdu. Jesti so si nesli s seboj in so ostali v cerkvi do popoludne, da je vse minilo. Vsak teden so tudi po jedenkrat šli obiskat Tončkovo mater, ki je pa prihajala vedno slabeja. Mina in Logarjevi so uvideli, da ne bo več dolgo, le ona je imela vedno upanje. Mini se ni prav nič čudno zdelo, ko je jeseni prišla Logarjeva hči ponjo in po Tončka, naj le hitro gresta, če hočete mater še živih videti. Na poti so jih srečali gospod, ki so šli ravno od sv. obhajila nazaj. Vdova je bila že prav slaba, ko pride Mina s Tončkom. Poda jej roko in govori s slabim tresočim glasom: “Mina, z menoj gre h koncu, ali naj se zgodi sveta volja božja! Priporočam ti svojega sina; zdaj razven tebe nima človeka na tem svetu, ti mu bodi mati — glej, da bo kdaj pošten človek. Kar si mu že zdaj storila dobrega in kar mu še bodeš, poplača ti Bog, pri njem v svetih nebesih bom prosila zate.” Ko je Tonček slišal mater tako govoriti, pade k peči na klop in joka tako bridke in grenke solze, kakor še nikoli poprej. Nikoli mu še ni bilo tako hudo pri srci, hotelo mu je počiti od neizrečne bridkosti. “Oh, mati, mati, nikar še ne umrite! Saj bom priden, saj Vas bom ubogal,” prosi Tonček ihte se, hiti od klopi k postelji ter se oklene matere, ki se je z Minino pomočjo nekoliko vzklonila na postelji. Sinove besede so jej trgale srce. Vsi, ki so stali okoli, vsi so tiho jokali. “Tonček, sin moj ljubi!” iz-pregovori spet mati, “bodi priden — ubogaj Mino — kakor bi ona — bila tvoja mati. Rad delaj — rad moli — Boga ne pozabi •— moli zame — Tonček Mati trudna omahne, sklene roke, zatisne oči — in zaspi za vselej. Tonček je sirota brez očeta, brez matere. III. Sirota. V gozdarjevi hiši so Tončku bitro tekli dnevi. Pozimi, ko jih je zapadel sneg, niso mogli sko-ro nikamor iz hiše in Mina je za tačas ustanovila malo šolo, Ton-eek in Ančika sta se učila od nje brati in Tončku je šlo učenje tako dobro od rok, da je o Veliki noči za piruhe dobil od Mine molitvene bukvice, na katere je bral, kadar so šli v cerkev. Prišla je spet pomlad, sneg je skopnel po dolinah in jarkih in Mina je z otrokoma spet vsako nedeljo hodila k službi božji. Neko nedeljo popoludne so spod s propovednice razlagali četrto božjo zapoved, posebno so poudarjali dolžnosti, ki jih ima dober otrok do svojih roditeljev: J. J. — Regerčan: Spomini na nekdanje novomeške sejme TISTI, ki so in smo doraščali kmetih so potem čevljarji delali more povrniti očetu in materi, kar so storili zanj, ko se še zavedel ni. Tončku je segel nauk v srce,ni še kmalu tako zvesto poslušal božje besede, kakor danes. Živo se je spominjal dobre svoje matere, toda v pridigi je bil govor tudi o očeti. Ali on ne ve za svojega očeta, ker ga nikoli ni videl. Mati niso nikoli govorili o očeti, le toliko se je spomnil, da so ga učili moliti tudi za ranjcega očeta, druzega ni vedel ničesar o njem. Ko je minila božja služba, ostal je Tonček še v cerkvi in je molil za ljubo mater in za očeta, katerega še poznal ni. Ljudje so se že skoro vsi razšli, le nekatere ženice so semterja še čepele po klopeh, med njimi tudi Mina, ki ni hotela Tončka opominjati, da bo treba iti domov, ker je videla, kako pobožno moli. Ko stopi iz cerkve, ne gre še domov. Kako bi tudi mogel iti mimo materinega groba, posebno danes, ko je slišal, kaj so storili zanj mati, česar prej še vedel ni., Poklekne na grob, vroče moli in s solzami moči zeleno travo, ki pokriva njegovo predrago mater. O kako rad bi jim še jedenkrat pogledal v blago lice, kako rad bi jih prijel za njih dobre roke! Vse misli so bile le pri materi, na dom ni mislil in še bi bil klečal tu na grobu, ko ne bi prišla Mina in ga prijela za roko, rekoč: “Tonček, pojdi, noč bode, moramo iti domov.” Molče je vstal in šel z Mino. Mavadno so se vso pot razgovar-jali o pridigi, o tej ali oni stvari, danes je pa molče stopal za Mino, ki je vedela, kaj mu polje v mladem srci. Tiho so prišli do doma in ko so po večerji sedeli okoli peči, pomakne se Tonček c Mini, prime jo za roko in jo vpraša: “Teta, kje so pa moj oče?” “Tvoj oče? Kaj, da so ti danes prišli na misli?” “Bila je pridiga o očeti in materi, ali jaz se ne spominjam svojega očeta, nikdar jih nisem videl, nikdar o njih slišal.” “Tudi jaz ne vem, kje so, to ve le Bog sam; nič ne maraj, da sta oba, on in mati, gori pri Bogu. Ker ničesar ne veš, povedala ti bom o njih toliko, kar vem. Ni sicer mnogo, ali ne mislim, da bi ti kdo znal kaj več povedati.” “Tvoj oče so bili od nekod iz Tolmina, bilo jim je ime Tone, ravno tako, kakor tebi, in še mlad fantin je prišel sem s svojim strijcem, ki je le-tod po naših hišah hodil z malo kramo nd hiše do hiše. Prodajal je trakove in šivanke, žveplenke in kresilne kamene in kar je še takove male robe, ki se potrebuje pri vsaki hiši. Kupčija ni bila ravno veliko prida; ali toliko sta vendar skupila, da sta se preživila. Prišla je potem slaba letina, pozimi je bila velika lakota, da človek tudi za denar ni vselej dobil, kar bi bil hotel. Strijčeva kramarija je prišla zdaj prav na nič, vsakdo je le gledal, kje bo dobil kos kruha, da bi se preživih Spomladi je zbolel kramar in bolezen ga je tudi pokopala. Tvoj oče je tedaj ostal sam, imel je kacih dvanajst let; razven malo krame v koši, ki mu jo je zapustil strijc, ni imel ničesa. Domov ni znal in če bi bil tudi znal, kam bi pa šel, ker ni imel nikogar na svetu, ni očeta ni matere, ni brata, ni sestre, le jedinega strijca in ta mu je zdaj umrl. Gospod župnik so ga prvi čas vzeli k sebi in potem so ga priporočili mihovljanskemu gospodu graščaku, ki ga je vzel v službo ter ga je poslal k svojemu gozdarju Hojniku v Prese- v začetku tega 20. stoletja, kolikor nas iz tistih časov še diha na tujih ali pa domačih slovenskih tleh, se nekateri še spominjamo, kako so se vršili v tistih časih sejmi po raznih delih Slovenije. Posebno po naši Dolenjski je bilo vsako leto več sejmov, za vse vrste živine in drugih raznih predmetov. Glavni sejmovi so bili v Novem mestu: V torek po sv. Antonu v januarju. Potem Luke-žev semenj v torek po sv. Luke-žu v oktobru. Mesečno pa so bili manjši sejmovi vsak prvi ponedeljek za prašiče in živino. To na Loki nad Krko, kjer so zdaj prostori bolnišnice za ženske. Sejmov raznih vrst je bilo še po drugih krajih Dolenjske in drugod. To pred prvo svetovno vojno. In tudi še potem. V Kan-diji pri Novem mestu vsak četrtek po 15. dnevu v mesecu. V Škocjanu vsak kvatrni četrtek. V Mokronogu prvi četrtek vsak mesec za prašiče. V Bučki pa so bili sejmovi za konje. In še drugod. Ob glavnih sejmih kot ob sv. Antonu v januarju in v oktobru ob sv. Lukežu je bilo zlasti v Novem mestu precej prometa in trgovine. Kmetje iz bližnjih in daljnih krajev so prignali na sejem vsake vrste živino: govejo, konje, prašiče itd. In ne samo to. Pripeljali so vse vrste poljske in vrtne pridelke. Trgovci z vsem raznim blagom za obleke, obuvala itd., so zasedli skoro ves novomeški trg tam gori od novomeškega pokopališča doli skozi glavni del mesta, do novomeškega mostu in še na drugi strani mostu ob Kastelčevi in Windišarjevi mesnici so včasih stale stojnice z raznim blagom. Vse je mrgolelo, da se je človek komaj preril skozi množice, ki so ogledovale razno blago in izdelke po stojnicah itd. Prodajalci pa so vpili in ponujali. Posebno na sejmu o sv. Lukežu so ljudje kupovali blago za obleke, usnje za obuvala. Po ljudem vse vrste obuvala, navadne čevlje in škornje za zi-Krojači pa so šivali oble- gozdarja in lovca. Bil je priden in ubogljiv. Hojnik mu je kmalu vse zaupal, a ko se je izučil, vzel ga je za svojega pomočnika in graščak mu je obljubil, da pride na Hojnikovo mesto, kadar ta umrje, kar se je kmalu potem zgodilo. Tvoj oče je bil postavljen za gozdarja v Preseki in tačas se je seznanil v tvojo materjo, ki je v gradu služila, ter jo je vzel za ženo. Kake dve leti sta srečno živela na Preseki.” (Dalje prihodnjič) mo. ke. To na domovih po kmečkih vaseh. Tisti sejmi so bili res zelo živahni in pomembni za ljudi in trgovce. To v tistih časih. Zanimivo je bilo opazovati sejme tam na Loki nad Krko. Ob glavnih sejmih so kmetje prignali od blizu in daleč na stotine in stotine volov, krav, telet, konjev, žrebet, prašičev in druge živine na sejem. Prihajati so pričeli takoj ob sončnem vzhodu, da so dobili boljši prostor za svojo živino. Ob vhodu pa je stalo vedno kak ducat in še več mešetarjev. Ti so vsako žival pomerili z ostrim pogledom gor in dol in jo po svoje ocenili. Tiste čase so ljudje, zlasti take vrste, kakor so bili me-šetarji, zelo žvečili tobak. Ko je s pogledom ocenil ob vhodu na sejmišče žival, je vsak tak me-šetarski strokovnjak malo proti nemu pogledal, nato pa pljunil tja vstran. Najbrže je sam pri sebi ugotovil, kaj je pripeljana žival vredna in kako jo bo kakemu kupcu ponudil, priporočil za nakup. Sejmski rnešetarji so bili ‘kampeljci’ svoje vrste, prav tako kakor so “wallstreetski brokerji”, ki ljudem prodajajo na papirju označene in opisane delnice. Sejmski rnešetarji so poudarjali in jamčili, koliko mleka dajejo kravice, ki so jih priporočali in ponujali, na Wall Streetu pa omenjajo, kako se iz papirnate delnice cedijo dividende onim, ki jih kupijo. Prav res, za vsak poklic je treba imeti znanje in rnešetarji ga morajo imeti, kjerkoli se že udejstvujejo s svojim “znanstvom”, ki jim pomaga priti do okusnega sladkega masla. Naj omenim par slučajev, ki sem jih opazoval pred kakimi 65 leti na novomeških sejmih tam na Loki. Mojega očeta so poznali daleč naokrog. Bil je rodom Trebjanec. Omenjal je, da je bil nekak daljni sorodnik (kake vrste, mi ni znano), pokojnega župnika Jeriča, ustanovitelja ljubljanskega “Slovenca”. O tem sem že sam pred leti iskal pojasnil, pa nisem prišel do njih, ki mi bi to pojasnili. Pa to so osebne zadeve. Obrnimo poglede raje na nekdanje sejme, katerim veljajo ti spomini. Novomeški sejmi so bili zelo koristni in pomembni za novomeške gostilničarje in krčmarje, za obrtnike in trgovce vseh vrst. Posebno krčmarji so dobro vnovčevali svoje postrežbe tiste1 proslavljali kupčije in prodaje z “likofi”, v katerih so si privoščili kake boljše postrežbe in jih zalivali z okusnim dolenjskim cvičkom in tu in tam s temnordečim dalmatincem. Potem so se vozili proti svojim domovom, peli in vriskali, če so dobro prodali. Spominjam se raznih pokojnih gostilničarjev in trgovcev. V Novo mesto so vodile' ceste in pota iz vsega gorjanskega, ljubenskega pogorja in vse od Soteske, Žužemberka, Toplic itd. Od druge vzhodne strani pa iz Bele cerkve, Šmarjete, Šentjerneja, Brusnic in drugih okoliških krajev. Pokojni, lepo okrogel, postaven štemburjev Pepe (župan Zurc) je imel v Kandiji ob Krki gostilno. Po postavi je bil precej p o d o b en holywoodskemu igralcu Gleasonu, ki nastopa v televizijskih predstavah, samo da je imel bolj prijazen in prikupen obraz. Ob sejmih, ko so sejmarji in obiskovalci sejma polnili njegovo gostilno, Kočevarji, Topličani, Zužemberčani, Vršnoselci in drugi, je nosil pred goste literčke z vinom, klobase, pečenke in take dobre reči, da so gostje kar z nosovi gibali in brke gladili. Malo naprej od Štemburja pa je vodil krčmo pokojni Čebular. Ta je pa posebno slovel od sejmih ob sv. Antonu v januarju in ob ponedeljkih, vse tja do sv. Jurija. Slovel je radi dobrih o-kusnih krvavic, ki mu jih je pozimi vsak teden hodil delat pokojni stari Hrastarjev oče iz Šmihela. Res dobre jih je znal delati. Vse začimbe, ki jih je pomešal v klobase, so imele tak dober okus, da kdor jih je okusil, njegovih klobas ni nikdar pozabil. Le želel je, da bi še kdaj kje prišel do tako dobrih krvavic. Gori višje ob križiščni cesti, ki se je cepila ena proti Božjemu grobu in Gotni vasi, druga proti Žabji vasi, pa je imel gostilno in mesnico tiste čase najbolj postaven.in. debel mesar, pokojni Windišar. Tudi ta je serviral dobre pečenke in pijače tako, da gostom pod njegovo streho ni bilo nikdar dolgčas, dokler so imeli kaj grošev za take reči. Na drugi strani mesta in Krke pa je ob cesti proti Locnu serviral dobre reči pokojni gostilničar Košak. V Bršljinu pa več drugih krčmarjev. In v mestu samem pa gostilničar Ferlič, ob ulici proti kapiteljski cerkvi Moravec z močnim dalmatincem, in malo doli pa gostilničar Jakec. Tako, da nikomur ni bilo treba trpeti žeje ob sejmih, samo če je njegov žep zmagoval take zahteve. Zdaj pa še pogled na tistočas- obiskani. Kmetje iz bližnjih in daljnih okolic so prihajali na nje. Vsak radi nekaj. Nekateri so pripeljali ali prinesli kaj za prodat, drugi kaj za kupit. Kmetice kake pridelke, nekatere jajčka, druge to in ono, da so dobile kak grošek za to in ono. (Dalje sledi) W premogovni industriji spet žalostna obletnica WASHINGTON, D.C. — V premogovniku Wooton, Ky., je pri eksploziji v jami našlo smrt 38 rudarjev. Nesreča se je zgodila dan po prvi obletnici novega zakona o rudarski varnosti. Je to prva velika katastrofa po znani nesreči v Farmington u, W. Va., leta 1968. Takrat je zgubilo življenje 78 rudarjev. Katastrofa je rodila pravo burjo v našem rudarstvu. Kolikor toliko temeljita preiskava je dokazala, da so varnostne naprave v naših rudnikih globoko pod normalo in da vzroki za to stanje niso nobena tajna. Glavni vzrok je v vplivu rudarskih podjetij na zvezno vlado, ki ovira vsako izdatno zakonodajo, zato so vsi zakoni v o-čeh strokovnjakov vzori polovičarskih varnostnih ukrepov. Zainteresirani rudniki skrbijo, da na odločilna mesta v uradih za varnost v rudnikih pridejo “njihovi ljudje”. Iste sile skrbijo tudi zato, da so uradi slabo preskrbljeni s strokovnimi rudarskimi nadzorniki in da ležijo prijave, cele mesece v predalih, ne da bi jih kdo obravnaval. Vse to je prišlo pri preiskavi o katastrofi v Farmingtonu na dan. Federacija je skušala napraviti red, toda kmalu so vodilna mesta v rudarski upravi zopet zasedli “pravi ljudje”. Zdi se, da bo sedanja preiskava dočakala isto usodo. Že prvi koraki v preiskavi so dognali, da ima rudnik, kjer se je zgodila nesreča, “prvenstvo v varnostnem tveganju”, kot piše N.Y. Times. Le počemu je potem rudarska uprava pustila, da ta rudnik obratuje? čase. Kupci in prodajalci so I ne sejme. Vedno so bili dobro Šolska integracija stalno napreduje WASHINGTON, D.C. — Vsak začetek šolskega leta je najboljša prilika za poizvedovanje, kaj mislijo prizadeti starši — beli in črni — o šolski integracij. Letošnje Harrisovo poizvedovanje je znova pokazalo, da večina staršev odobrava integracijo, toda večina še ni velika. Samo 55staršev je zanjo, 32% j proti. Ako povprečje razbijemo, dobimo sledeče odstotke: za integracijo jih je najmanj na jugu (komaj 42%) zato jih je pa na zahodu in vzhodu po 64%. Za integracijo je le 53% belih star- L.% f ■' <*':• fekli so, da otrok nikdar ne ko, da bi se pri njem izučil za ■ mmnm% POMOČ PAKISTANU — Pakistanci pakirajo v posebne košare pomoč ponesrečencem v Bengaliji, ki jo je. poslal Iran. Nekateri predeli, ki jih je zadela poplava, so še vedno navezani za preživljanje izključno na pomoč od drugod. šev, zato pa 69% črnih. Med republikanci je 52% družin za integracijo, med demokrati pa 67%, med pristaši guvernerja Wallaceja pa le 32%. Na splošno so torej ti odstotki kar zadovoljivi. -------o------ Arabski gverilci se že pobijajo med seboj BEIRUT, Lib. — Vse vidnejše arabske gverilske organizacije so se strnile v skupno akcijo, ki naj skrbi za mir in red med njimi. Tako bi moralo biti, pa ni. Posamezne struje v gverilskih organizacijah so se tako hudo sprle, da se že pobijajo med seboj. To seveda spravlja sporazum med gverilci v krizo, ki se je najbolj boji vodnik skupne akcije znani gverilec Arafat. V Libanonu je prišlo do oboroženih spopadov med glavno gverilsko organizacijo Al Fatah in neko frakcijo, pri tem je bil ubit pristaš Al Fatah. Sedaj je prišel v Libanon sam Arafat, da preišče slučaj in poskrbi, da bo odgovorne krivce zadela pravična kazen. Libanonska vlada je zagrozila, da bo ona napravila red med gverilci, ako ga sami ne bodo znali. — o---------- Malo res poseljenega WASHINGTON, D.C. — Ljudsko štetje je pokazalo, da živi v mestih v naši deželi precej preko polovice vsega prebivalstva: Površina teh mest zavzema skupno le okoli pol odstotka površine dežele. Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj, linijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) MALI OGLASI Stanovanje oddajo Petsobno neopremljeno stanovanje oddajo v okolici Sv. Vida. Kličite za pojasnila tel. 881-2345. (5) Slovenka išče hišno delo. Kličite po 5. uri KE 1-0157. (3) Hiša naprodaj v Euclidu Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet. Priključena garaža. Velik lep lot. UPSON 499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 UMLS (5) V najem ali naprodaj 6-sobna enodružinska hiša. Oglasite se na 6421 Varian Avenue. (5' Pri E. 185 St. je naprodaj bungalov s 3 spalnicami, velika jedilnica, novo ogrevanje. GEORGE KNAUS, Real Estate 481-9300 (5) Vajenca in vajenko išče Domača popravljalnica in iz-delovalnica čevljev išče pridnega vajenca in vajenko za čevljarsko obrt. Starost 16-20 let. Oglasite se osebno. SHOE REPAIR SHOP 6506 St. Clair Ave. (6,8 jan) CE KUPUJETE AVTO se prav gotovo oglasite pri JACKSHAW CHEVROLET INC. 543 E. 185 St. ali kličite 481-90»« ter vprašajte za prijaznega rojaka IVIATT LONČARJA, zanesljivega prodajalca in izšolanega avtomehanika. On vam bo pomagal do najboljšega kupa iz velike zaloge novih in rabljenih osebnih avtomobilov in tovornjakov. Lahko ga kličete na domu: 944-8675, AMTTOSftA DOMOVINA ALEXANDRE DUMAS: Grof Monfe Cristo Kovčeg je bil razdeljen v tri predale. V prvem so žareli v mračni razsvetljavi veliki zlati; v drugem so ležali slabo polirani kosovi zlata, katerih vrednost je bilo ceniti po tehtnici; v tretjem končno, ki je bil napolnjen samo do polovice, je mogel brskati Dantes med demanti, biseri in rubini ter jih spuščati med svojimi prsti nazaj v kovčeg, da so tvorili lesketajoče se kaskade in provzročali glas, kakor ga vzbuja toča, padajoča ob steklo. Ko brska Edmond nekaj časa po zlatu in dragocenostih, se dvigne in prične begati po jami Z nemirom, ki je bil skoro sličen blaznosti. Nato odhiti na prosto in spleza na skalo, s katere more pregledati morje prav do oto-kovega obrežja. Nikjer na zagleda jadra, nikjer ladije; sam, čisto sam je z neizmernimi, ba-jevnimi zakladi, ki so njegovi. Ali spi ali čuje? Ali so to sanje ali resnično življenje? Objednem začuti potrebo, videti vnovič svoje bogastvo, in nemožnost, vzdržati ta pogled. Nato prične begati po otoku, plašeč s svojimi gestami in vskliki divje koze in morske ptice. Ko se utrudi, se vrne. dvomeč še vedno o resničnosti svoje sreče, plane iz prve jame v drugo ter obstoji pred svojim zakladom. To pot pade na kolena, stis-kaje s konvulzivnimi rokami svoje silno utripajoče srce, in šepeta molitev, razumljivo jedi-nemu Bogu. Kmalu ppgtane mirnejši in srečnejši, kajti šele izza te ure prične vero\*aii v svojo srečo. Nato prične šteti svoje bogastvo. Bilo je tisoč kosov zlata, ki So bili težki po dva do tri funte. Nato našteje petindvajset tisoč zlatov, katerih vsak je bil vreden okhoglo osemdeset frankov sedanjega denarja ter nosil podobo Aleksandra VI. ali katerega izmed njegovih prednikov; a predal je bil izpraznjen šele do polovice, itončno nameri biserov, demaiatov in dragih kamnov, izmed katerih so bili nekateri brušenti tako krasno, da je bila njihova vrednost s tem podvojena, desetkrat toliko, kakor je mogel vzeti v svoji dve odprti roki. Polagoma se nagne dan, in končno napolni jamo popolnoma tema. Boje se, da ga ne zaloti kdo v jami, vzame Dantes puško in odide. Košček biskvita in nekaj kapljic vina povžije za večerjo. Nato položi kamen na odprtino, leže sam nanj in zaspi za nekaj ur, čuvaje pristop do svojega bogastva s svojim telesom. Ta noč je bila jedna onih sladkih in obenem strašnih nočij, kakoršnih je imel ta mož v svojem življenju že več. IV. Tujec. Končno napoči dan, ki ga je CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE APPROX. 48% acre farm. With house + bldgs. N.E. Will County. On state and country road. 2 mi. from town. Exc. investment. By Owner. 312-349-3051 or 815-469-5876 (4) 5404 S. Washtenaw New 2 flat 5-5’s. Oak trim, built in appls., fin. bsmt. 425-0690 l (3) Dantes že dolgo pričakoval z odprtimi očmi. Ko posveti prvi solnčni žarek, vstane, odide kakor včeraj na najvišjo skalo otoka in se ozre po okolici. Vse je bilo prazno kakor včeraj. Edmond zapusti skalo, dvigne kamen, napolni svoje žepe z dragimi kameni, zapre po možnosti kovčeg, ga pokrije z zemljo, katero pohodi z nogami in posuje s peskom, da bi se to mesto ne razločevalo od ostalih tal, zapusti jamo, zapre vhod s kamenito ploščo, nanosi na to kamenje, namaši med posamezne kamne zemljo, vsadi v njo mirte in nekaj drugih rastlin in polije ta novi nasad z vodo, da bi vspeval. Nato zbrise, kolikor more, sledove svojih korakov na tem mestu in prične nestrpno pričakovati svojih tovarišev. Nikakor ni bil razpoložen tako, da bi hotel izgubljati svoj čas z opazovanjem zlata in demantov ter ostati na otoku Monte-Cristo nalik zmaju, ki čuva svoje zaklade. Hotel se je vrniti v življenje, med ljudi, ter zavzeti ono družabno mesto, oni vpliv in moč, katere podeljuje na zemlji bogastvo, prva in največja izmed sil, ki so človeku na razpolago. Tihotapci se vrnejo šesti dan. Dantes spozna že od daleč tek “Mlade Amelije”. Vleče se na breg kakor ranjeni Filoktet, in ko se izkrcajo njegovi tovariši, jim pove, da je nekoliko boljši, kažoč še vedno precejšnjo slabotnost; nato mu povedo oni, kaj so doživeli. Imeli so srečo, to je res. A komaj so izkrcali svoje blago, izvedo naenkrat, da je zapustila inšpekcijska ladijo pravkar toulonsko pristanišče in jim prihaja naravnost naproti. Morali so torej kreniti v drugo smer in bežati po bliskovo, obžaluje, da ni na krovu Dantesa, ki zna voditi njihovo ladijo tako hitro. Res zapazijo kmalu, da ;im je ladija, ki jih preganja, na sledu. Toda noč jim je pomagala, objadrali so korziski rt in oili na varnem. Sicer pa te poti niso napravili 'astonj, in vsi, zlasti Jacopo, so obžalovali, da ni bil prisoten tudi Dantes, da bi bil dobil svoj del dobička, ki je znašal to pot ŽALOST IN STRAH — Igralka Katharine Hepburn predstavlja trojansko kraljico Hekubo v znanem filmu o koncu Troje, ki so ga nedavno snemali v Španiji. Obraz kraljice je poln žalosti in groze, ko vidi prihajati konec rodnega mesta in svojih otrok v njem. za vsakega petdeset piastrov. Edmond se ne izda; niti ne nasmehne se, ko mu naštevajo vse dobrote, katerih bi bil deležen, če bi bil mogel zapustiti otok. In ker je prišla “Mlada Amelija” na Monte-Cristo samo ponj, se zvečer vkrca in odpelje s patronom v Livorno. Dospevši v Livorno, gre k nekemu Židu in mu proda štiri izmed svojih najmanjših demantov vsakega za pet tisoč frankov. Žid bi bil lahko vprašal, od kod ima navaden mornar take dragocenosti, toda molčal je. kajti pri vsakem je imel tisoč frankov dobička. Drugi dan kupi čisto novo barko, jo podari Jacopu ter pri-dene še petdeset piastrov, da si najme moštvo, in to pod pogojem, da se pelje Jacopo ž nje najprej v Marseille ter poizve tamkaj za starca, ki se imenuje Louis Dantes in je stanoval prej nekoč v Meilhanskem drevoredu, in za deklico, ki je stanovala v katalonski naselbini in so jo imenovali Mercedes. Jacobo meni, da sanja; toda Dantes mu reče, da je postal pomorščak v jezi, ker mu njegovi sokrvniki niso dali denarja, ki ga je zahteval, daje pa prejel zdaj v Livornu zapuščino bogatega strica, ki je umrl med tem časom in zapustil svoje premoženje njemu kot svojemu jedi-nemu dediču; Jacopo se po teh besedah ne čudi več in verjame to povest tem raje, ker se mu je zdela Dantesova izobrazba za navadnega mornarja vedno nenavadna. Tako Jacopo ne sluti niti trenotek, da mu njegov prešnji tovariš ni povedal res- nice. Daši je čas, ki ga je imenovala pogodba glede Dantesove službe na krovu “Mlade Amelije”, že potekel, si patron vendar prizadeva, da bi pridržal Edmonda na krovu. Toda ko mu pove to povest, katero je povedal Jacopu, izgubi patron upanje, da bi omajal sklep svojega bivšega mornarja. Drugi dan odpluje Jacopo proti Marseilleu; z Dantesom se je imel sniti na otoku Monte-Cristo. Še isti dan povabi Dantes moštvo “Mlade Amelije” na sijajno odhodnico in odide iz Livorna, ne da bi povedal kam, obljubi vsi patrpnu, da mu o priliki sporoči, kako se mu godi.— Cilj Dantesovega pota je bila najprej Genova. »Dalje prihodnjič) — Črne madeže na srebrnini povzroča žveplo. V BLAG SPOMIN OB OSMI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, DRAGI BRAT, STRIC IN SVAK Anton Hočevar Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 6. januarja 1963. Blag spomin na Tebe dragi, bo živel v nas do konca dni. Pri Bogu večno srečo uživaj in prosi za nas milosti. Žalujoči: žena FRANCKA; SESTRE, BRATJE, NEČAKI in NEČAKINJE, ter drugi sorodniki. Cleveland, O. 6. jan. 1971.