Oar Writ. U. Today Advertising are REASONABLE.. GLAS NARODA TELEPHONE: VHtlse* 3- 1242 List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATHJE OPOZARJAM. d* prtvočasno obnor« mmini-no. S tem nun boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno po skušnjo. No. 172 — Stev. 172. Mmttor 8<9Mher 21.t, IMS t Um fort OffW. M Ne« ¥«rk. N. ondor Act t CwptM of Mmrrk »rt. 187» ADDRESS: 216 W. 18th STL NEW YOB K NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 26, 1939— SREDA, 26. JULIJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVU. ANGLIJA DOVOLILA JAPONSKI VOJAŠKE PRAVICE HUM NE PRIZNAVA MONAKOVEGA NA DALJNEM IZTOKU Trst čaka V zsedenem ozemlju ima Japonska armada pravico vzdrževati red. — Chamberlain pa trdi, da po-litika na Daljnem Iztoku ni bila izpremenjena. OD NEMČIJE PRIČAKUJEJO OBNOVITEV TRGOVINE TRST, Italija, 25. julija. — Akv> nana'rava Netnčija prevzeti Trst, ali pa velik del mesta v 'bližnji bodočnosti iu zgruditi ladjedelnice in postajo za podinoruice in morebiti celo letališče, sedaj o tem ni mogoče še ničesar opaziti. In poročila, da v Trst prihajajo nemški vojaki, bodisi v u- LONDON, Anglija, 25. julija.—Ministrski pred-aednik Neville Chamberlain je v poslanski zbornici naznanil, da je med Anglijo in Japosko prišlo do sporazuma, na Čegar podlagi se bo mogoče podajati za poravnavo sporov v Tiencinu. V tem sporazumu je Anglija priznala Japonski "posebne potrebe" za njeno armado na Kitajskem in do neke meje tudi sodelovanje z armado. Vsebina sporazuma se glasi: "Vlada njenega veličanstva popolnoma priznava dejanski položaj na Kitajskem, kjer so v teku - --------------—,------- - sovražnosti v velikem obsegu in priznavamo, da ali v iu da 7°" , liti • ■ i ja«ka oprema prihaja v zabo- majo japonske čete. dokler obstoja tak položaj najjii, kot trgovko blago, so Kitajskem, "posebne potrebe" za obrambo svoje j izmišljena. V Trstu ni videti lastne varnosti in za vzdrževanje javnega reda v kra- niti ene rJave P» k • •i i • »i ii ^. . , . . .. ene sivozelene uniforme in j.h pod njihovo oblastjo m da morajo zatreti ali ravlK> taitt> ui nobenega uem. odstraniti take vzroke ali dejstva, ki bi jim bili vškega telovadca v uniformi. oviro, ali pa v prid sovražniku. j VW izgleda, da je uprava "Vlada njegovega veličanstva nima namena na-,TrsU *e vedno ^poluoma v ». j — i - • . italijanskih rokah. Pristanišče sprotovati kakim činom ah odredbam, ki bi pre- je mrtvo prečile japonski armadi dosego gori imenovanih I pG sporočilih, ki imajo svoj ciljev in da potrdi to svojo politiko, bo vlada poja- 'izvor v tujini, hoče Nemčija fenila ngleškim oblastim in angleškim državljanom !><>:Staviti Jadranu moruari- na Kitajskem, da se vzdrže vsakega nasprotova- v Nikjer v Trstu ni še videti, da bi bili Nemci prevzeli vodstvo mesta. — Berlin priznava, da so že nekaj časa v teku trgovska pogajanja. nJa* j Sredozemlju. V odgovor na ta^ Ta sporazum, ki bo tvoril podlago za angleško- ka je mogoče navesti, japonska pogajanja glede spora v Tiencinu. sta ima "ija * Italitjo 1voja" ii .1 1 . 0 . . X . ; >ko pogodbo 111 da jI bodo po sklenila angleški poslanik sir Robert L. Craigie m tej u^godbi v vojni dane na japonski vnanji minister Hačiro Arita. | razpolago italijanske ladjedel- Ta sporazum je v poslanski zbornici prebral ml- "^l^rbXt^L^^di' nistrski predsednik Chamberlain in ko je skončal. 'ti! * ^ * ° * a aj ^ so poslanci delavske stranke skočili na noge. | Z ozirom na govorice, da "Ali ne pomeni to. da je Anglija stopila na stran ^ TT^TX^o, je treiba povdariti, da ima Italija dovolj vojaštva pod orožjem. Ako 'bi prišlo do kake vojne v Sredozemlju, bi bilo popolnoma drugega pomena, ko bi bilo nemško vojašitvo v Trstu, kot pa samo ob Bre-nerju. S tem pa ni rečeno, da med Italijo in Nemčijo niso v teku ka'ka .pogajanja glede Trsta in da ni že [prišlo do kakega sporazuma. Rim pravi, da ne ve ničesar o kakih pogajanjih, toda to pride od tega, ker je italijanska vlada tako avtar-1 lična, da en urad ne ve za delovanje drugega urada. Pravi urad pa še noče objaviti javnosti. Berlin priznava, da so že nekaj časa v teku pogajanja z italijansko vlado glede Trsta, toda pri tem je mogoče misliti samo na trgovske zadeve Trsta. I*red svetovno vojno je bi! Trat poglavitno trgovsko pristanišče avstro-ogrske monarhije in skozi njegovo pristanišče je leta 1913 šlo 6,000,000 ton blaga. Iz Tnsta so tudi odhajali veliki potniški parniki na vise kraje »veta. 'Po vojni je Trst -ko življenje v Trstu zopet o-živelo, ko je Italija sklenila trgovske pogodbe s posebnim o-žirom na Trst zaporedoma z Madžarsko, Avstrijo in pozneje i> IVhosIovaško, tako da je leta 11137 šlo skozi Trst že •>,500,000 ton blaga. VAŽNO NAZNANILO! Jutri v četrtek 27 t. m. od •> do 5:.'{() popolne na Radio |M>staji WLXAL, katera je spojena -s kratkimi valovi (short wave) od eoast do eoast in Evropo, :Lk> predaval o lepoti Ju goslavije, takozvani 44 Kaj Turizma " g. Srdjan Krizman, tajnik jugoslovanske komisije na newyorskj Svetovni razstavi. Omenjena postaja ima 15,-Vi Kle. Kojaki in rojakinje, ki imate na razpolago radio na kratke valove, poslušajte to redko predavanje ter spoznajte se natančnejše z lej>oto in naravno krasoto nase mile domovine Jugoslavije. A nt ho n v Svet NADŠKOF SE MORA ZOPET SELITI SALZBURG, Nemčija, 23. julija. — Nadškof ISigismund Waitz, ki se je moral nedavne izseliti| i-z svoje nadškofijske pa i are, je bil zojx-t obveščen da se mora izseliti iz svojega sedanjega stanovanja. Odkar je moral 30. maja zapustiti nadškofijski dvoree, je nadškof stanoval v neki majhni hiši blizu (benediktinskega samo ta na sv. Petra. Hiša, katero si je nadškof najel, Im> porabljena za državne urade. Kuipueinom je bilo tudi pred kratkim naročeno, tla mora izprazniti svoj samostan v Nalzburgu. Samostan je državna lastnina, ki jo vlada jKitre-buje za druge namene. Kapu-eini .olgars*kega vojaka za potrebno. Vsled prijateljskih odnošajev med obema državama je bilo mogoče urediti, da V Xew Vorku je obsodil «sod-lik Owen B. Balm 29 letnega Williama Younga iz Kansas City na petnajst let ječe. Younga so aretirali, ko je hotel oropati neko veletrgovino z žganjem. Zločinec ima dolg rekord. Iz ječe je že dvakrat pobegnil, park rat so mu pa v zadnjem hipu beg preprečili. Po razglasitvi obsodbe je rekel sodnik: — Poslal vas bom neverjetne stvari. Dejal je, da imajo komunisti -svojo skupino na ameriški bojni ladji 4'Oklahoma" ter r B nune rt on ladjedelnici. Stark, bivši član komunist*-čne stranke, je rekel: — Živo se spominjam komunističnega zborovanja v Seattle, Wash., leta 1936. Poleg drugiii govornikov se je pojavil na odru a-meriški vojak v uniformi, ki jo imel pa obraz z masko zakrit. Vojak je na dolgo in široko poročal o komunističnih delavnostih v Fort Law t on, Seat 11«? Zborovanju je .predsedoval komunist Maurice Rapport Sovjetsko časopisje obsežno poroča o bojih na meji Vnan.ir Mongolije in Mančukua zadnjih deset dni. Ru>ko-mongo|. ska armada je odbila več ja-pousko-inančuknanskili napa -dov. Uradna časnikarska agentu-ra 44Tass" poroča, da je v Notranjo Mongolijo priletelo VA) japonski h aeroplanotv, pa ji Is je 1U0 ruskih aeroplanov pregnalo. Pri tem .spopadu je bilo ia treljenih 14 japonskih iu trije ruski aeroplani. V uvodnih člankih o mornariškem dnevu hočejo uredniki ruskemu narodu dopovedati, Po zatrdilu priče dopisujejo t m°,v i,i.!i, ^uo?.e" "" komunisti na bojni ladji 44Okl J^J'TT tr^1C,JO' homi" v komunistično glasilo! konmmstiin^ nd:w.l,- 44Daily Worker". Komunisti so j . praV,» zaipoisleni tudi na Boeing Air- P** v Ietlh pred nekam, oklkoler ne boste mo- port v »bližini Seattle Svrha|V°Jn° FUska vojna gli pdbegniti. Young se je na- vsega tega je ojačiti komuni- ^ bitk in da je v s meh nil in cinično odvrnil: — etični vpliv v armadi, morna- teI" C'aSU iz-ub,,a sa,no tri Nikar ne bodite preveč sigur- rici in v najvažnejših industriji. _ fjah. ! .Starkovo pričevanje se ni NAROD JE ZA TRETJI PRED- vprašanja, če je Bridges QrnNllfnV TCDMIKI ,član ali če ni član komunistič-oUInJAUv IcKmlN Ine stranke. Njegov namen je bil dokazati, da zagovarjajo SALT LAKE CITY, Utah, komunisti nasilno strmoglavih. julija. — James M. Curley, ijenje vlade Združenih držav, bivši demokratični gov erne r j __ Učili so nas, — je pričal države Massachusetts, je rekel stark, — da kapitalistični sU danes, da med narodom nara-'ytem kontrolira časopisje, ra-,Zera sca razpoloženje za tretji pred- dio in volitve ter da se bo tre-1 J*P<>nski aeroplani so bom tednikov termin. Proti njemu * 11—«■ ------------- so samo novoangleške drža- morske bitke, med temi bitko pri Cuzimi v rusko-japonski vojni leta 11HH. SANUHAJ, Kitajska 23. julija. — Japonci poročajo, da so se po enotedenskem miru pričeli vroči artilerijski boji na moji med Vnanjo Mongolijo in Mančukuom. Boji se vrše za posest s|»ornega ozemlja ob reki Halka, jugovzhodno oil jezera Bor. ve, sicer je pa z malimi izjemami vsa dežela zanj. - . je toil turški vojak takoj izro -Mussolini do vlade, je trgov- čen turškim oblastim." STRAŠNI TRENUTKI Po strehi Daughtens of Jacob sirotišnice v New 'Yorku se je izprehajal osemdesetlet-ni Henrj' Adolfky. .Naenkrat je izgubil ravnotežje in padci preko raba strehe. Eno nadstropje nižje se je s hlačnico ujel -za žičnato mrežo in obvi-sel z glavo navzdol. Visel je pol ure, predno so ga ognjega-sci rešili. Rešilcem se je smejo zahvalil in odšel mirno v svojo sobo kot da tbi se nič ne zgodilo. ba v dosego našega cilja po- |bardlrali sovražne postojanko služiti oborožene sile. Ako bi vzhodl,° ker so se Mor- se Amerika udeležila kakšne »oli Pr«Prav,jali na nov napad, tuje vojne, bi bila naša naloga' zanetiti državljansko vojno na1 domačih tleli. Na tako prilik-"! Kmn Hlfivnli rannmnp ni-i NOVI AMERIŠKI KONZUL V VALENCUI VALENCLIA, španska, 24, julija, —i Tukajšnji naslednik ameriškega konzula Woodruff a Wellnerja je postal Sheridan smo se morali venomer pripravljati. Vse naj bi se završi j lo po \-!zorcu ruske revolucije leta 1917. BELGJA BO NEVTRALNA BRUSELJ, Belgija, 24. julija. — V svojem govoru v jek-larui v Marihaye je kralj Leopold rekel, da se bo Belgija izognila vsaki vojni, dokler ne ogroža pravi« Belgije. Oboroženi do zob," je rekel kralj, 4 4smo trdno odločeni v tem, da ostanemu gospodarji v svoji hiši. Talbott itz Kentucky. Talbott je bil doslej konzul v Livornu, Italija. RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 WES1 18th 8TRBKT NEW YORK 55 RAZIJČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBUUM 50c Vsoto lahko pdBJete t po Ž «dw> po S "G L SB NX BOB A" — New YoxS Wednesday, July 26, I 939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY *GLAS JNTARODA 99 — • 46th Year dat nar r MJKDAIH AMD BOLLDAZI * • i , f llinll—1 « ii^fini In Kua i •••••• •••••••• fkOC ••••«..»«. g&.'IO Ka Mow York aa este loto .. (TU • Jd Ml •«••..*••... •••• $S.IH) Ca Inoaaasotvc. m oolo »sto .. f7U» ■»s poti leta <••.....(... W.50 ■s«X««sta ------------- KELLQGGOVA POQQQBA tedna je mini I o de*4 let izza čas*, fco je predrami Hoover svečano objavil, da je uveljavljena Kelloggo-v# j?otcp4ba, eije avrlia je izključili vojno tot srwistvo narodne politike. To we je zgodilo prej, predno so povzpeli k moei Hitler v Nemčiji, Franco na ftpanskem in militareti na Japon Hoover je rekel tedaj: — Tvegam si napovedati, da ibo vpliv te vojno preprečujoče |x> godbe ojia®|tii v veliki meri v v*eh našrh bodočih mednarodnih ukrenili. Izza onega ča*a so grmeli topovi na raznih frontaJj; letala na vzhodu in na zapadli ho metale bombe na vojake in civiliste. K*-Uo«gova pogodba ni bila nikdar ugrabljena, pa tu-nobena država, ki jo je (podpisala, je ni zavrgla. Ko io žareli Ja|>ooci leta 1931, prodirati na Kitajsko, .-o izjavili, da to ni vojna; ko je Italija osvojila Abesinijo, je bil* to le kolonijalna ek^pedicija; ko je Jaiponska leta 1937 ponovno vdrla na Kitajrto, je storila to brez vojne napove-li; ko »so Italija, Nemčija in Rusija pošiljale na Špansko vojake, letala, orožje in munirijo, niso govorile o vojni; ko j€ Nemčija zavrela Avstrijo, sudetsko ozemlje, Ce*ko, Moravsko ia Meawd, ni M oddan niti en stre!. Zgodovinarji pravijo vsled da je K*Uo*jrova pogodba uvedla "nenapovedano" vojne. Spočetka je bila pogodba mnogo obetajoča. Se predno H- bila objavljena, se je državni tajnik Stimson sklical nanjo, hote* preprečiti apor med Rnsijo in Japonsko glede kitajske' Vzhodne železnice. Ko je bilo njeno besedilo objavljeno, je naznanil angle-Vti ministrski predsednik RamKav MacDonald, da je Angli-ja n sta vila delo na dveh križarkah, enem rušilen in dveh submarine. Predsednik Hoover je ustavil delo na treh ameri->Jtifc križarkah. — Pogodbo so podpisali zastopniki 63 držav. Vai so mislili, da bo dobil Kellogg Nobelovo mirovne nagrado, kar se pa ni zgodilo In zdaj, p<4 desetih letih, je pogodba pozabljena in brez veljarve- Zanimiva odkritja švi- Q načrtih glede Gdaodka, pomike Siezije m polj- skega Pomor ja. JSvicarski Jist v Luzefnu 44 Vaterlana" priobčuje z daljšo razlago uokument, v kate- Zaradi tega se bodo Poljaki, tako sodijo v Berlinu, prt-imslifi, da ibi riskirali napad rem pravi, da mu je bil poslan na Nemčijo. Posebno aiko se šc iz Nemčije in ki po mnenju te-'nemški diplomaciji .posreči, d:» ga lista zelo točno označuje resnično razpoloženje in mnenje nemških odločujočih krogov. Prvo, kar se v dokumentu navaja, je iskrena želja Hitlerjeve Nemčije, da se svetovna vojna pre preči, ako le mogoče, in da ne , pride zaradi nemško-poljskega s|>ora oilo Aupaj 1,207,000 V ftprihi u prijavil^ 0005 o^ Po nemškem mtzimnju bi tako *q fkupaj naale 558,0671 jenov denarja na cesti, * ki kakor nemški vojaški kro^l Prvotni načrti: Nemčija in Poljska s kupno proti Rusiji Po drugi strani pa se v c-menjeneiii dokumentu trdi, da narodno socialistična Nemčija iz notranjih razlogov ugleda potrebuje novih zunanjepolitičnih uspehov, ki jih misli dobiti slejkoprej proti Poljski Dokument mimogretle omeuja. da se je razmerje Nemčije in Poljske bistveno poslabšalo šele v dobrem letu. Prej je Nemčija gojila načrt, da bi s Polj sko skupaj nastopili proti Moskvi. Toda načrt se je ponesrečil zaradi tega, ker so Poljaki želeli v tej zvezi imeti tu
  • e}i tega jako dobro premišljenega nemškega načrta je bistveno potrebno, da Anglija in -Francija pustita Poljsko na cedilu. In v Berlinu so vsak dan bolj prepričani, zlasti ker pogajanja z Moskvo ne pridejo z mr t ve točke, da Angleži in Frar.-eoizi niso navdušeni, da bi šl". umirat za Gdansk. Ce se to zgodi, potem pride notranje|»o-litično poljska vlada v tak po ložaj, da postane nemogoči. To >bi moglo dati -potem na daljno prilvko za nove ozemeljske zahteve Nemcev, ki jih je že Goebbels nakazal v svojem govoru, namreč Pomorjaui-ko in Zgornja -Slezija. Potem ]»;; gos] >(x ka rs k a in politična zveza, ki bi dejansko (>omenjala podreditev Poljske pod raji brez vojne. Druga možnost: Ako Poljska odgovori z orožjem Pod 4'častnim mirom*' za Poljake mislijo v Berlinu odstopale v Pomorjanske do črte Brom'berg—Thorn—'iScrklau iu odstopitev goruje JSlezije z vključenimi deli nekdanje avstrijske Šlezije. Ostalo poljsko ozemlje .pa bi potem Nemčija jamčila. M ust o in pristanišče Odinjo bi Poljaku, lahko oUlržali in sicer zvezani s cesto 'in železnico, ki bo iz Gdinje čez nemško ozemlje vodila v lH>ljsko "zaledje. Tudi v Gdan-stu hi lahko Poljaki dobili svobodno »pristanišče. Tako zmerne zahteve, mislijo v Berlinu, bi pomirile evropski zajpad, a Nemci bi dusegli kar hočejo in še več: 'Poljska bi bila prisiljena, da se gospodarsko, in politično povsem naveže in vključi v tretji rajli, ako bi hotela živeti. Starokrajsko bla&o,,, ccurui ZA POZEN POLETNI in OSMŠMF^ JESENSKI PRIDELEK' Peter S A LATA, največja i»oletiia glavuata SALATA, fina runieiiu trdogluvka SALATA, velika rujava trdogiavka SALATA. ljubljanska lwlenka SALATA, vst rajna ziiuska glavuata EN DIVJA, fiua rumena kravžljuna EN DIVJA, pozna zelena kravžljaua ENDIVJA, z^oilna široka rumena END1VJA, iMiZiia fiiruka rumena ENDIVJA lazila široka rumeua RADIČ ZA SOIjATO, pravi "gorišk."' MOTOVILEČ, (repincelj) veliki IlEDKEV, fiua črna ostra zimska KEPA. strniščna lx«la za klsanje FIŽOL, nizek rumeni ali zelen FIŽOL, visok rumeni ali zelen (5RAH, sladkorni, visok kasen..... Cena teh semen je 10c paket. Zopet nova zaloga iz Ljubljane: BAHOYEC "PLWINKA" ZDRAVILNEGA ČAJA: CENA: 1 i«iket $L—, 3 i»akete $2^0. MAHIA t EL ŽELODČNE KAPLJICE Mala stekl. ;>«e. velika $1.25. ŠVEDSKE KAPLJICE Mala stoki. 5de, velika $1.25. • • NEDELJtSKI POPOLDAN (Nadaljevanje.) Vloga Italije Ta ueinški načrt, kaikor ga navaja tsviiearski list, o — siirt sem namenjen, I>aues moram ooMru^o uro OTVORITEV PBADA. | prej za(Vl, Xa> ^ Ob navzočnosti -predstavni-jhm-es, ker nimam oasa. Pa k k'ov spanske vlade m diploma-h,itro, 1I1U4ii M. Ini. tov so v Madridu zopet odprli) r> .. . .. . sloviti muzej Prado. sli-* ..jatf,j. I"^0"' i,m ne|ke, ki ho jih dobili do>lej iz ino-|VWri.-,IiL lore' ,>a le ^rime-'zemstva. so v Pradu zopet raz-\nMmi kvart.- />4aj pa gi-em. »])e 1 ►?» še l"»1'Saj vt'111* I1U* Ut* 1,lara-;- Clo. la v obrambi in s hitrim udar-'11811 'L ki so ta «'as v Ženevi Poljaki nosili vso odgovornost morebitno vojno. V Berlinu pa računajo tudi z drugo možnostjo, da na priključitev Gilansl^i jPoljskia ooljsko vojsko, nakar upajo v Berlinu, da bi bilo tudi na zapmlu pričeto ^ in ki se vrnejo }m> vsej priliki v rn. Xa njih mesto so začasno postavili dela .-lavnih vojsko mogoče hitro končati, *paiiskHi slikarjev, ki >«' jih po ■— i • - p^.orial in drugi 11111- ker bi nemška prc4>agauda prepričala Angleže in Francoze, ri Francozih in Angležih in s tem v zvezi na pokoritev Poljske. sodili žeji. S E Z N A M OBISKOVALCEV SVETOVNE RAZSTAVE V NEW YORK L* Rojaki, k! pridejo na ol»isk ▼ Neff Vork, ako želijo iuieti ime v sezuauiu, m> laliko tiKlasf s dopisui<*o ali pa |K>-kličite |m> b-lffuuu: CHels«-a 3-1242. Nai5 uraii je otlprt o«l 7. zjutruj do 4. popoldut* (ob Kot mi tu ii do 1. pol Mil due *. ■Mr. in Mrs. Frank ' Charleston, \V. Va. Rugride k prijatelju, pa mu bolj vrata kažejo kot ga k mrzi vabijo. S težavo odštorklja po stop-nieah. — Ali spalnico. spiš ■ — vpraša Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA A JEDN0TA Ustanovljena 2. aprila 18SM., iukorporiraua 12. januarja 18U8 t d rta vi Illinoia. a sedeže uj ▼ mestu Juliet, IlUnuU , POSLUJE ŽE 46. LETO Glavni urad v lastnem doma: M8 Na. Chicago Jallei. Ultoala. SKUPNO PREMOŽENJE ZNANA NAD $4.45«,0M SO L V ENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. K Jednota hnm nad 35.M0 ilanov In članic v mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH 1>RUTEV 18C SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 46.-LETNEGA OBSTANKA OKROG f7.Mt,Mt GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VEKO, DOM ln NAROD V* Če se LočeS zavarovati pri dol»rl, pofiteni ln solventnl poditortd orgairizaeiji. sa varuj ae pri Kranjsko-Klovenski Katoliški Jediratl. kj*r ae lahko in varuješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ln onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sreuo Člane ln članice od 16. do 00. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do ltt. leta. Zavaruješ lahko od $200 do $0000 posinrtnine. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci labko zavarujejo v razredu "A" all "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je aclo nizek, samo lOe za razred "A" ln 30c za razed "B" ln ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem nara£ča. V slučaju smrti otro ka zavarovanega v razredu "A" ae plača do $450.1)0 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posrartnine. BOLNIŠKA PUDPUKA: Zavaruje« se lahko za $2.00; $1.00 in SOc na daa aH |B W na teden. Asesmen*. primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernej&lb vrst zavarovanja. Člani in Sanice nad 00 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jlnt rezervo izplačano v gotovini Nad 10 iet stari člani ln Sanice so prosti vseh nail i ze otro<*i nazaj. Seveda, kdo pa dru^i kot o-troci. — Pikeer je bil za uič. prav za nie. Se enkrat j^a nismo videli ne pa da bi ga dvakrat gledali. — AI o, — se oglasi iz sp&l-niee, — zilaj pa kar koj k lita-uijam. Ce lahko |k> muvijili hodite, boste šli še v cerkev. Jaz vam bom dala. Xak nie kofe-tu Zoaj. Ko ibotste prišli iz cerkve. Z«laj ste se ajskrima ua-žokali, Z(L*ij pa kole. Sevedt, kaj jia še! l^e brž, le 4>rž! Utro<'i nevuljno o«Iidejo skozi vrata. — Zdaj 1k> menda mir, — pravita oba irkrati. — Ti pa zouet? zjiuiaši, — dostavi ona. In nikomur ni treba odpirati, naj še tako bunka jx> vratih. — Nie se ne boj, saj mu ne bom. — Pa okna zagrni! Takrat pa zopet po vratih, — bum, bum! In piskajoč ženski gla-s začne očitati: — Bi se mi rada potuhnila, kaj ne! Pa ne 'bo nič. Deset centov s«u MaJa za karo v takem vremenu, vidva mi pa še odpreti nočeta. O, saj sta doma. Saj so mi o-troei povedali. Na štritu sem jih srečala. Odprita, salabold! '—■ Moj Bog teta je: — vzdi-hne ona,* on q>a zfične jezno oblačiti šihtne hlače. — Ona je nekaj bolna, — se izgovarja njeni teti, ko ji odpre vrata, zvonec pa ne zvoni. Jaz tsem pa hotel malo zadremati. Sedite, teta, kaj boste! — Malo brinoveka Ibi v tem vremenu, če pa nimaš brinoveka, bo pa tudi vino dobro ali pa pir. In če imaš kaj ki oba- -se? % — Nade, teta, niti koščka bat. M a Jo govedine je oni kosila o-staio. Tako, zdaj pa moram na šHit. Le jejte, teta in pijte in če trate zmartrani, se k ar k moji ženi zavalite, suj je re-vica |K)trebna ta>mpiuii>, — pravi in jezno zaloputne vrata za ^etooj. ,. & J "4JLA8 X A BO D A" — Hew Yorfc Wednesday, July 26, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY H M UN«: DEKLICA Z MORJA Ti>to s krova Queen Make troo se takrat peljali ob Zahodni aba I i, je bilo zares nekaj )»osebnega. Smolo smo imeli, dogajale >o se strahotni«- stvari na ilta*i in telesu in pia >|R>menieiiie. Bila j«*, na primer, zgotHta lo iMimorrkem Adolfu, ki na* je vst> tako zgrozila, saj postane < lovrk na morju kaj kmalu ipraznoveren. T«nlaj >mo bili zasidrani v jVaiiparaisn in nam je bilo dobro, zakaj kreme so ondi [m> ceni in dekleta prijazna. Pomorski Adolf je iinel sic»*r trdo k< /o vendar je vselej oh son<*-netu zatonu zm*e1 objokovati [^vojo usodo/ Imel je zagorel zgi^bar-t-n obraz, rumeni lasje ho ise mu iKizibavali nnd Meloni in no^re je imel malce ukriv-Ijene. Zh wakim sitimi« kozarcem žganja iz sladkornega trsa je zaklinjal, in tako tudi ta veeer. ko so nad nami palme i|KkHiime^'ale in ie svetila |M»lna luna, da ima on za svoj del zadosti od sveta, da lioee imeti na obrežju hišico in da i1m> slonel na sohi, .ki so se pod njo kipeče lomili valovi in smo jo le -s težavo spravili na krov. Bila je velika kot živa žeaiftka in ni nikogar pogledala in čudno je bilo, ko ,smo kar nenadoma imeli žensko na ladji. .Bila je prislonjena na jarbolo in je imela strogi, zagoneten ob-rnz. Ko smo bi M v Santa ml eru. je Adolf zle-ze! na kopico in je izginil. kasneje ponoči smo tra slišali, ko je tiho prišel in se vrgel s stokom v svojo majceno kabino zraven, pri čemer se je tiho sam s seboj pogovarjal. Drugo jutro, ko smo že jadrali dalje, -nio opazili, da je soha izginila. Adolf je nekaj za'bramdal, češ, da .jo je prenesel dol v spodnje prostore, da ^ — „ ) . fz.*, .... lo. In da bo vzel s seboj I hi jo poslikal. Dejal je, da bo Zedo ...__ /eno, za resno, tiho ženo, in bo imel prgišee otrok; magari naj sedi na waki stopnici eden in naj se dere kolikor hoče, njega da to ne Ko nič brigalo. Sicer pa da je vsega sit. Tako ie kričal pomorski Adolf v Valparaiso, pri čenuer je razbil en stol, dva kozarca in nos krč-marju, ki ni bil stem nič zadovoljen. S sik) fttiko izvlekli A-d<;lfa na krov in ga vrgli v njegovo kabino in smo odjadrali naprej. A-lolf (ipomor>.ki A-dolf, smo mu navadno rekli), je kot čolnar vestno <*pravljal svojo doližnor^t in nekega dne je preklinjal, da Bogu se usmili. zaradi znamenja, varuhinja naše ladje. Delal je. da je v.*a od dežja izmita, f>o slani Ul^^itlililliHlIHl^Kf, pošiljatve Denarna nakazil« iz- Ji vriujemo ločno in ljivo po dnev* kv Za < 2.30 9 4.50 9 6.40 V Jugoslavijo: ....... Din. 1-0 20U »1025 .......... Din. 600 $ J0 . - .......... Dla. 1000' U**— ......... Ut*. JUHO V halijo • ' • Za « «Jb .......... Ur Ml i eeaeeaee«« Ur M $ m— .......... us sue i if— .......... Ur um Ur tm .......... ur mm' KER 8B CEN® OBDAJ B1TBG MENJAJO SO NAtVDKm CE- NII KJDTtttKNM sf^mtaua| OORt iti POU ".1 S L O V f N I C PUBLISHING C O M P A H Y ti« mmmmm TU. to staro sobo prav do dna prenovil, da bo zares storjfno, kar bo storjeno. Fant, fant, stari je smehljaje nakreražil obraz. In mi sn*o se hehljali v dlan. Tn kaj naj bi si mislili še k temu, da se je zaklenil v -Jvojo kajuto? Zares v teh dneh jih je moral mnogo pogoltniti. Bilo je pck-lensiko vroče in le počasi, srno pluli naprej. Jadra so mlaha-vo visela, časih smo zaslišali, kako je Adolf spodaj žagal in razbijal. Dolgo nismo že videli stare sobe, i.n njegov po-el ž njo je bil brez dvoma Jako utrudljiv, zakaj pojedel je toliko kot *e nikoli, in to nas je precej bolelo. Nihče od nas si ni mislil, koliko razburjenja nam bo še ta reč povzročila. Imeli smo podgane na ladji, mnogo podgan, ponoči so nam piskale iz spodnjega dela jadrnice in so razsajale za žive in mrtve. Podili in preganjali smo jih z vrvmi in poleni, a zmeraj *iO nam nšle. Kratko in malo— nekega večera smo Vsi z ladje sedeli v točilnici v Providenciji in žganje nas je »ko z noži rezalo po goltancu. Bilo je kar množica teh možev, in A oči neznanske sobe so se gibale — res strašen pogled.. Sanitejei iso od-skočili, kapitan je dvignil sekiro, in pomočnik je ves v strahu zbežal po stopnicah na krov in splezal na jamlbor. Sanitejei so popadali na tkolena in začeli glasno moliti. Nato ee je soha zdanila, nekaj desk na hrbtu je odpadlo s silnim treskom, tako da so motški vztrepelali. In ven je stopila ljubka, pjavolasa kra-sotka plaišnih oči, še napol o-trok. ki se je z glasnim stokanjem vrgla moškim prefti noge. Prosila je milosti in je lice pritisnila kajpitanu na koleno: "No, no,''•je zarenčal presenečeni kapitan in se popraskal za ušesom. "Saj je dobro, punčka." in je proseče pogledal druge. Tedajci je p ri topotal naš obupani Adolf, potegnil dekletce viharno na prsi in zakričal: "Roke proč od tega otroka! To je moja žena!" Seveda smo dali roke proč. Ajdolf je odišel z naše f^tare "Queen Mary" in je « *vojo oe-no Nikito ocjprl pristaniško gostilno, kjer še zdaj točita pijačo. Pa je prišlo tako, da pri njem ne sedi na vsaki stopnici po en otrok, ampak kar po dva. Mi smo vseveda od pluli naprej 6MRT V VODI PO NAJNOVEJŠIH RAZISKAVAH. 22dravn3ška veda je v najnovejšem easn zmeraj bolj jasno spoznala,-da je stnj-t vodi posledica notranje izkrvavitve, ki vjiliva na možgane in srce. Zaradi mrrzlotnih dražljajev se ali zavestno sugestivne predstave. Napak bi bilo, da bi v življenja smatrali take isugescije kot smešne. V trenutka, ko je človek v največji življenjski nevarnosti v hipu. ko so mu vse moči najbolj napete, more človeka prevzeti taka >uiresci- kožne celice nenaldoma skrči- ja, ki dobi v oblast vso voljo in vso miselnost. V tistih ne-"kaj sekundah, ko je življenje v največji nevarnosti, se pač razvije borba med pametjo in 'zlo sukgmcije, ki razjeda živce in ibolj hitro deluje, kakor pa bi mogla vplivati mirna presoja rpameti. Usodi plavalca je praznoverje pripisalo marsika-ko usodno prerokbo. Kdo bi imel sam sebe i ako v oblasti, da bi mogel v trenutku največje nevarnosti mirno prt^ soditi svoj položaj. Psihološki vedi je znano preveč takih primerov, kakor pa da bi mogla zanikati nevarni vpliv varnosti !*est i j. Mimo tega dokazujejo izkušnje na področju plavalne jo in Zato se izlijejo večje množine krvi v trebušno votiino. Podcenjevati pa tudi ne zmerno vzroke, fci so pri smrti v vodi ^duševne vr^te. Modema psihologija g-lobin bo morala razrešiti uganko različnih zavestnih ali padzavestni'h suires-tivn i h predstav, ki jih tudi sicer olb<%ti človek o%> raznih prilikah v življenju. Plavalci, ki so bili v zadnjem hipu rešeni smrti, vsi soglasno izjavljajo, d rt so nenadoma občutili, kako niso imeli nobene telesne moči več. Po zdraviliških preiskavah pa ni bilo pri teh nobene telesne hibe. Torej je bil vzrok nenadne ohromit vo telesa duševne vrste. Brez dvoma so delovale podzavestno'umetnosti dovolj jasno, da pri- de kritični položil j opasne vrste kar nenadoma, tiirli po telesnih organskih motnjah, ki nimajo s tehniko plavanja prav nobene zvaze in ki napadejo plavalca nenadoma, eeprav je še tako izurjen plavalec. Oim se pa dvom le za milimeter usidra v občutenje plavalca, >e ta dvom od sekunde do sekun* de veča, vse zaupanje vase je spodjedeno in nesreča se zgodi. V vseh teh (primerih torej ne zavisi vse od tega, ali so telesne motnje velike ali majhne, marveč irmogo bolj od tega. ali ima brezpogojno neomajno vere v svojo zmožnost in v svoje znanje. Zgodovina pozna primere, da so celo orjaki močnega osebnega hotenja, ki jih je množica težkoč o-slabila, izgubili vero v svoj končni uspeh, tako da se iz najvišje samozavesti strmoglavili v globino zdvajanja. Prvi na>pald takšnega zdvajanje *e zmeraj najbolj nevaren, rim človek ipremiaira prvi nastop takih trenutkov, potem bo tndi pozneje obvladal ledel je kot ®id in je poskočil, da je at ol pre-Nato je iplanil ven. UmoManili smo, kot bi treščilo v nas. Brez dvoma pe je nekaj izrodilo. 6panec in jar sva bwmila V vrata in stekla za Afldolfostf. Bela! je ko pred smrtjo po certi,' ki je kar gorela v soTKia. "Nikita!" je ok up no ječal, lovil sapo in pete so m!u kar frčale pred nama bita lesena soha, znak ladje. s* r "Adolf, vpila za njfin- kam?' sva •*C£JVS NARODA potiljamo v staro do- j| naovino. Kdor ga ho- ^ Se naročiti za svoje 4 »orodnike ali prijate- a He, to laliko stori. — i Naročnina za s t a r i 4 kraj stane $7. — V p (talijo lista ne poši- j Ijamo. S Dve čtrld enega naSlta najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In "Starka". Obe sta mojstersko zavrženi, kot jib more aavrfiiti edlnole naS neSno-čutečl Mefiko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA---- FRA BIAVOLO__________________ GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA Spisal Fran Mll- činskl, veselomodre humoreske, 72 strani KMEČKI FUNT, spisal Ana- Seoaa Zgodovina naflega kmeta je sgodovlna neprestanih bojev. Bojev ■ Turki in graSčaki. — * "Zadnji kmečki pun t" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj fienoa. Krasen man bo sleherni g užitkom prečit«V. 35« Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevske* ga. Cena $2.25 ŠALJIVI SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov — 292 r-trani.........50 NADEŽNA NI KOLA JAVNA Spisal V. M. Gar&in. 112 strani. Cen*____ Junak1 teca romana blodijo ln U»»m> škod temo življenja. Vzfienjajo se kvl£kn, a Brodi pota omagajo. NAŠA LETA. spisal Milan PugelJ 129 stranL — Cena vez............7t Brti.-------- Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki je poznal du&> dokrr'-fcwga kmeta kot le malokdo. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. (larčin. 112 stra^L Cena---- Junaki toga romana blodijo ln tnvalo škod temo življenja. Vzj^njajo se kvisau, a sredi pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH NA RAZLIČNIH POTIH . NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. zana. 115 stranL Ceaa Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodila v Človeku v prvih letih svatovn« vojar*. PESMI V PROZI, strani. Cena „ 112 Verna pestrega vellkomestnega Br- Ijenja ln spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal stranL Cena________ To je satira na francoske pretekle la sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni fraaca-ak! pisatelj najbolj drsen ln bresobslrea v svoji aabavljld. PLAT Zt ONA, spisal Leonid Andrejev. 181 Mr. Cena Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebnje knjiga Se dve, sel v megli" ln "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR____ POŽIGALEC_______ 25« POSLEDNJI MOHIKANEC___ PATRIA (povest lx Irske sgadavla«) POVESTI IN SLIKE, 71 stranL Cena Knjiga vsebuje tri povesti nsflega prllJnhtSa-nega pisatelja, mojstra v opisovanja. Njegov slog Je Izrazit, njecrre misli so globoke In mehke. Poeebno ienske so vnete s va dela. PfiAVLJICK Spisal H. Majar. ■tega naroda. Cena ..... PRAPRE ČAN O VE ZGODBE Izbrani Ia pro- M U« KRALJEVIČ IN BERAČ Sfte KRVNA OSVETA (povest Iz abraHdh gera) LA BSHEMK. Spisa! H. Muzger. 402 str. Cena..Ji Knjig« opisuje iivljesje umetnikov v Parl-Kajlga i* svetovno mano de*». LISTKI. (Kb. Mefiko^, 144 stran« ............ 71 MALI KLATEŽ (*lsal Mask Twain) -Me MALI LORD. spisala France« ■«dgcs— Buril« KAKO SEM SE JAZ LIKAL, aplsal ievee. TRI knjige pe 151. 1M to 114 Vsi trije. Ale- .LM Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odi Jud nega čudaka. Deček Je plod ameriške vagoje, ki ne poena ralik med bogatini In reveli, paC pa asa razlikovati le med dobrim Stlrl zanimive Črtice satoUa. MALENKOSTI, spisal Ii prlsnaaega pt> Pisatelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo In Bvljenje kmetskega fanta, ki eo ga starl-H poslali v Sole, kjer se Je vzdrževal a last* Dimi sredstvi ter zdaj latte. zdaj težje, lezel 1 od Bole do Bole ter si slednjič priboril v itvlje-8 nju mesto, po katerem je stremel. Knjtpa «o pisane Kvahno. Ob Stanju se bo moral 2Bta-I telj ve&rat od srca na—ude H. KAJ SI JE IZMISI.n, DOKTOR OKS, spisal Menda nI Mlo pisatelja na svetu. Id bi Imel I tako »vo domišljijo kot Jo Je Imel Fraaeoa Jnkem Tone. In kar Je sUino. skoso w gove napovedi so m vreeniaie. Pred dol^ml deeetletjl Je napovedal letala anbmarla. polet ▼ stratosfero Itd. PRIGODBKCEBELICE MAJE, trd. PRVlC MED INDUANCL Povest lasa Časa odkritja Amerike. Gena .................. JI REVOLUCIJA NA RDSČA IN BELA VRTNICA PTICE SELIVKE. M strani. Cena --- .9» Prgeovori, eaejl in ■a pisatelja. fiTUDKNT NAJ BO. — NAfi VSAKDANA KRUH. spiaal F. K. Eiaigai Naš mojaterskl pripovednik dveh svojih delih obilo PRAVLJICE. Koda talk. IL PRAVLJICE. H. Mayer. Ceaa . TURKI PRED DUNAJEM _ TATIC. NaS taboren primorski pisatelj knjigi dve povesti, ki jih Je ■atari. TISOČ IN ENA NOG • alitami, velika kdaja. Broi 3 knjiga. Cena .. . .. .3L23 Slovene FnMIshinf Company 216 WEST l8th STREET " NEW YORK. N. Y. "GLIB NIBDrP-New Toi« t t S teboj do smrti D i .. . - 1 ~~ Roman is življenja — Z* "Glas Naroda'* priredil L H. = 68 " Povedala eem vam, gospe*! Dorneek, *la vas ne maram ver videti, če to ni mogoč*, vipričo mojega očeta in z njegovo vedno-itjo ,in njegovo voljo. Vedeli ste, kje me morete najti. In če danes še en krut govorim z vami, se to zgodi, da vam povem, da me ne »smete nikdar več skrivaj srečati. Govorili ste o zaprekah med nama. To morejo 'biti samo denarne zapreke in o vaeni tem morete o ipozabila na \iso pamet, kakor je sam pozabil. In v njo vipre tak pogled, da se ga prestraši do dna srca. V tem pogledu ni ciste ljubezni, temveč sanio divja, poželjiva strast, ki se ne vstrasi ničesar. . Senta se nnu skuša izviti, toda Hans jo naenkrat v divjem požel jen ju pritegne k sebi. Predno more Senta zapopasti in razumeti, pritisne svoje u-stnice f tako divjim ognjem na njene, da ji akoro poide sapa. Z vso svojo močjo se ga brani, toda ne niore nicest1, proti njegovi surovi moči. Samo prestrašena zastoka in vrže glarvo nazaj, kakor daleč more. Toda njegove ustnice ne iapuste njenih. Ta trenutek .spozna Senta, da Han»*a ne ljubi več, da ga je kdaj kaj ljubila. Zgraža se nad njegovo surovo čutnostjo. Napne vse svoje silr. da bi se mu izvila, toda Dorneok je kot brez uma in jo trdnejše pritisne k sdbi. Toda ta trenutek pride Senti nepričakovana pomoč. Iz grmovja skoči mož, prime z železno roko Hansa zadaj za vrat in ga potegne od Sente. V divji jezi stresa Dornecka in ga *une vstran. Gleda ga s pretečimi očmi. "Kako se drznete žaliti gospico Erlaohovo? Kaj bi rekla vaša nevesta, ako bi izvedela, da *«te slabotno žensko napadli s svojo nesramno vsiljivostjo? Lopov ste, gospod Dorneek! Vaiša nevesta se mi smili, ker olieije. Bil je bolj majhen, Črnikast človek. O-grinovi imajo v Zemunu svojega >ina, ki je v policijski Šoli. Tujec je Ogrinove nagovoril: "Va«š sin Valentin je v Zenui-nu. Sporočiti vam pa moram, da se je te dni pri tekntah na konjih nevarno ponesrečil. Padel je s konja ler se je tako poškodoval, da je le Še na |m>1 živ. Umrl l»o gotovo. Rad pa bi umrl doma, zato me je poslal k vam povedat, da bi ga še živega dali prepeljati domov." Razume se, da so bili doma wi iz sebe. Tujec j«* dejal, da bi bilo treba 500 din, da bi prepeljali umirajočega Valentina Ogrina iz Zenmna domov. Eden izmed domačih je tujca Slišala je in razumela je samo nekaj.'sicer povprašal po legitimaciii. SMRTNA NESREČA IN SAMOMOR Iz Mirja poročajo: V Pristavi pri Hrastarju se je podrl velik hlev. Gospodar Franc Skok je bil prav v hlevu, ko je pričelo tramovje pokati. Pri vratih je zagralbil dveletno hčerko Vido, da bi jo odnesel iz nevarnosti. A bilo je že prepozno. Podboji vrat so štrli 'glavico deklici, da je bila na mestu mrtva. Oče je pa dofoii h uide poškodbe na glavi. Na \H kakor 700 straneh je strnila odlifna In »riznana avtorira rsi stara In naJn-M-ejfta dognanja kuhinjske omrtnostl. |e nMrl?'« ned m pr^ledn«. tzh'ra it«1>I«t Jf Irfrrw«. TO JF. N\JPOrOIAF 'ftK DELO KI GA m tMO \A TEM FOnRo opazili, na primer sledeče: termiti so Tujec pa se je naglo izgovoril, da ni navada, da bi detektivi nosili legitinvacijo, zlasti ne, ker ni v službi. No in domače hwlo zaskrbljene ženske so bile tako zbegane, da so mu res dale 500 din. ki so jih naglo opravile skupaj, da bi Valen- peljali v bolnišnico v Ljubljano. V dobrem tednu je tu bilo dvoje nesreč mladih življenj. Lhie 2. julija je bila namreč v Mengšu sokolska veselica. Ob potu proti kolodvoru so našli ta večer do smrti obstreljenega 18-letne ga prak-tikatna v Bonačevi tovarni na Količevem, Viktorja Rozmana. Dognali so, da si je sam pognal kroglo v glavo. > so za-va- celih 5 minnt in 40 sekundi. Ko se je Sheffield prijavil kot prostovoljec za letalsko službo, so ga zdravniki prcis- ■ kali in mu veleli, naj zadrži dih, kolikor more dolgo. Vj^u ,mpadli kahel, ki j,- Š.-I v splošno začudenje je sapo pri-1 ztMIlIj0 Xajprvo so pregrizli _____držal celih 5 minut in 40 se-jo in {M)I eentimetra .leUdi cev- i --i • T kiund, šele poteni je moral dih- n: ..j..^,-. :v i(m- lV;lu la so ga z rešilnim avtom od- M . ' J , . I"1 iomt\in« niti. Pri drugem poskusu jojst. jpn^rizii ^kozi razli je izadraal ipet minut sekund. pi;uv-e iz Sheffield ki je dober športnik ztdina. Potem so uničili :i() in nekadilec, je sicer izjavil. inilimotrov delieli svinčeni ka-da je imel po teh poskusili mo-Iazir,-izii izolacijo praveira čan glavobol in da ga je tekLi^tri^p^ vm]a j„ so \>\\\ minil za nekoliko ur, toda s po-kaš na tem, da uničijo žični vod trebnim treningom bi mogelLam ko s() delavci. Stro- svoj rekord še popraviti. kovnjaki pravijo, da so termiti avuusta : Neki pravniški odbor jeUajvečji sovražniki vseh teh-'.," pred časom ugotovil, da mo;|niČnili naprav v tropskih kra-. '^^He v Havre jih.. Aiiuitania t Cberlfiurg Xat< ične arzena in 2». julija: klauretania v Cherbourg Clianiplaio v Havre AVGLS1A I. avgusta: Eurui« v Bremen 2. avgusta: Nuruutudi« v Havre Aijuitauia v »iierbourg New York v Hamburg 5. avgusta: Con te <11 Savols v Uenoa 8. Ile de Fram-e v Havre !». a je potem sorodnik, ki tej histori ii ni nič zaupal ter ie pri policiji povnrašal, kako in kaj. In je zvedel, da jahalnih vaj v Zemunu sploh ni delal Ogrin. ker ni niti pri konje-niči. da je Ogrin živ in zdrav ter da je z detektivom šlo 500 din rakom žvižgat. Ko se je vrnil v Maribor, ga je policija aretirala. Reharja, ki ni doslej ničesar priznal, še zaslišujejo. V zvezi « tem je prispel v Maribor odposlanec gra-ske policij«1. MOŽ Z NAJDALJŠO SAPO. rfll POZOR ROJAKI! V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ ' Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN Btane Zemljevid — CELEGA SVETA t£njiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street New York 25c 25c 50c -"letni tiskar A. J. Shef field iz Nottingliama je dose-gel nov svetovni rekord. To je mož z "najdaljšo sapo na svetu," kajti zadrži jo lahko TERMITI V AVSTRALIJI. V AvstreKji so pred kratkim otvorili novo nailzemel.^ rfko brzojavno progo. To je pro&$ meij Portom Avgusto in tortam Darwinoiu. S svojimi 1000 angleškimi miljam i je najdaljša direktna brzojavna proga na »vetu. Zanjo je bilo treba- 36.000 drogov iz lesa in jekla, letnn in jesenska iH»t<»vanja v Evroim ali iz Evrope. Bivanje omejeno ua Stlri tedn«?. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 57 BROADWAY NEW YORK, N. Y. HAMBURG-AMERICA! URlgfr M0RTH 6BBMAI LLOTDl®! V stoterih slovenskih domovih boste nasli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vL "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tislcu na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" S "5 Bohinjiko Jenro 216 WEST I8th STREET. NEW YORK