DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je t Maribora, Ruška cesta 5, poštni predal 22, Kokopisi se. ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.		Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1,— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
itev. 43.	Sreda 30	. maja 1928.	Leto lil.
Slaba pot gospodarske politike.
Gospodarski strokovnjak (meščanski seveda) je v nemškem listu rekel o gospodarstvu v Jugoslaviji, da sloni vsa jugoslovanska industrija na temeljitem izkoriščanju delavcev. Poročevalec nazivlje to ravnanje »lohndruckerei«, ki meji že na brezvestnost z ozirom na gospodarstvo in tudi na socialni položaj delavstva in konsumentov sploh.
Enako se izraža načelno tudi Profesor ekonomije dr. C. Oppenheimer, ki razmotriva gospodarski Položaj Srednje Evrope ter prihaja do zaključka, da morajo sedanje Sospodarske metode kapitalistične družbe dovesti narodno gospodarstvo do popolnega poloma.
Kapitalizem hoče sanirati svoj položaj, ki je nastal zaradi vojne samo z razmeroma visokimi cenami in s čim nižjimi delavskimi plačami. Industrija snuje prav pridno kartele in birokratizira vodstvo. Kartele snuje ne zaradi uvajanja pocenitve Produktov, ampak izključno zato, da cene navija, in sicer to kljub temu, da so delavske mezde po vojni odstotno znatno nižje kakor so bile Pred vojno. Ob vsakem mezdnem ^'banju se produkti podraže, vse davčne obremenitve zvale gospodje Kapitalisti na konsumente še s posebnim pribitkom, ki naj pomaga sanirati gospodarske posledice vojne.
Angleški in ameriški kapitalisti so ta vprašanja reševali nekoliko drugače. Kot pametni gospodarji so razmeroma dobro plačevali delavce, ustvarjali kartele in truste, ki So produkte pocenili in s tem omogočili konsum svojih izdelkov doma in v inozemstvu. Pri nas, v naši državi in v vsej Evropi pa velja le načelo izkoriščanja, ki more imeti v gospodarskem oziru le slabe posledice.
Po metodah, po katerih se pri nas hoče sanirati industrijo in gospodarstvo, se v prvi vrsti onemogoča konsum že doma in če kon-suma ni, potem tudi industrija ne niore producirati, ker domačini nimajo sredstev, inozemstvo pa dragih produktov ne potrebuje. V teh razmerah se nam torej ni treba Prav nič čuditi, če so tovarne zaradi slabe spekulacije le deloma za-Poslene, ali če celo propadajo, ker se investirani kapital zadosti ne obrestuje zaradi prepičle zaposlenosti.
Konsum v naši državi vobče nazaduje. Kateri delavec si more nabaviti tri pare čevljev ali po dve obleki na leto? Malo jih je. In vendar je konsum doma tudi potreben. Stanovanj ni, hiše se ne grade. Če bi bili delavci in nameščenci boljše plačani, če bi se hiše gradile, koliko več rodbinskih in stanovanjskih o-prem bi se rabilo! In obrt in industrija bi se razvijala. Kmeta tlači davščina, horendna draginja obrtnih in industrijskih izdelkov ga pa plaši, da si jih ne nabavlja in si rajši pomaga z najprimitivnejšimi pripomočki. Metoda izkoriščanja delavcev in konsumentov je torej povsem napačna in vzrok današnje gospodarske mizerije.
Vzemimo, da imamo v naši državi nekaj nad pet milijonov prebivalcev, ki si z delom služijo s\oj kruh. Tem državljanom naj bi se zvišali prejemki samo za en dinar na dan. • Kako malo je to, zlasti če pomislimo, da ima samo Trboveljska premogokopna družba, ki zaposluje le nekaj tisoč rudarjev, milijonske dobičke, in vendar bi znašal ta dinarski povišek dela/stvu nad dve milijardi dinarjev na leto. In če se konsum v državi poveča za dve milijardi na leto, to že nekaj pomeni. Denar, ki bi prišel v promet, bi dvignil konsum doma, dvignil rentabilnost obrti in industrije ter tudi omogočil konkurenčnost podjetij, ker bi se pomnožila produkcija, od katere je poleg tehnične izpopolnitve največ odvisen gospodarski razvoj.
Tako presojajo gospodarski položaj meščanski politiki. In če tem ne ugajajo metode modernih kapitalistov, potem morejo ugajati nam še manj, ker najtežje prenašamo budalosti »modernega« kapitalizma.
Usoda je taka. V trenutku, ko se delavstvo kolje med seboj »zaradi voditeljev«, je kapitalizem solidaren in se organizira v truste in kartele, ki se na zahteve delavstva nočejo ozirati.
Naloga delavstva je potemtakem, da enako osnuje močne organizacijske kartele ter se v bodoče spušča v pravične boje kot velikan z velikanom, ker sicer bo kapitalizem izkoriščal še dalje delavski razred, kakor je pričel zlasti v zadnjih letih in mu prizadeval krute sunke, kjer bo mogel.
Nettunske konvencije pred ratifikacijo.
Pogodba med Jugoslavijo in Ita-njo poteka. Beograjska vlada je za-raditega, da bi lažje prišlo do no-vega sporazuma med obema državna, sklenila, da predloži nettun-ski dogovor z Italijo v odobritev narodni skupščini. Nesimpatične so 1'ettunskc konvencije politično, ker 'talija venomer rožlja s sabljo in [azglaša grožnje, ki so znak, da galija ni iskreno na ustvaritvi prijateljskih razmer s sosednjo držalo. ampak da ima namen doseči z pogovorom vsaj del svojega imperialističnega namena s tem, da do-Pi več vpliva v tej državi in si u-stvarja pozicije zlasti v Dalmaciji ^ drugih obmejnih krajih. Razumemo, da Italija potrebuje prosto pot ^ svet, ker je preobljudena, ali pri-Jtegiji, ki omogočajo Italiji, nadaljevati svojo politiko tudi v tuji
državi, ne bodo vodili do znosnejših razmer med obema državama, ampak bodo v marsikaterem pogledu dajali povod razboriti fašistični politiki za nove spore. Zaupanja torej italijanski režim ne more zbujati niti pri najbolj objektivnih opazovalcih političnega razvoja, ker zahteva zase nekake koncesije v naši državi, ki bi mu omogočale gospodarsko zasidranje na teritoriju naše države.
Nettunske konvencije pa obsegajo tudi socialnopolitične dogovore, ki bodo tvorile podlago za ureditev reclprocitete v socialnem in nezgodnem zavarovanju ter v vprašanju naseljevanja inozemskih delavcev. Neurejene razmere v tem pogledu, ki jih imamo še danes, so kričeče delavsko vprašanje. Na podlagi nettunskih konvencij bi se dalo
vsaj deloma približati rešitvi sporov, ki se ne tičejo tega dogovora.
Slovenska buržuazija igra v tem boju neresno vlogo. Ko so bili demokrati v vladi, so napravili net-tunski dogovor, takrat so klerikalci preklinjali ta dogovor; danes so klerikalci v vladi in hvalijo in zagovarjajo dogovor, demokrati pa kriče in razsajajo, češ, da so nettunske konvencije zločin nad našo državo. Vsa neresnost meščanske politike je torej povsem jasna.
Nettunske konvencije so dogovor med jugoslovansko in italijansko buržuazijo. Mi torej nimamo pričakovati od njih nebes, toda, če presojamo vso zadevo s socialnopolitičnega vidika in- z vidika, da naša država vsaj skuša doseči boljše odnošaje s svojimi sosedi ter s tem parirati svetovno naziranje, da je Jugoslavija ognjišče sporov in vojnih konfliktov na Balkanu, je to korak, ki mora napraviti v inozemstvu vtis, da država išče sporazum s sosedi.
Glavna sporna točka nettunskih konvencij je pa vprašanje luke Su-
šak—Reka. Sušaška luka je majhna in bi zahtevala ogromne investicije za izpopolnitev. Za Italijo bi bila druga luka konkurenčna, zato določa nettunski dogovor, da naj se koncentrira promet v reški, torej v italijanski luki. S tem dogovorom dobi Italija res več vpliva na promet, jugoslovanske luke ob Adriji pa izgube razvojno možnost in s tem tudi neodvisen promet z inozemstvom na jadranski obali. Ali tu ne govore toliko gospodarski kakor politični razlogi. Če bi bilo kaj na mestu pri tem specialnem vprašanju, potem bi bil edini izbud, da postane Reka nevtralna luka, na kar pa gospodje meščanski zabavljači popolnoma pozabljajo.
Druge določbe nettunskih dogovorov se pa tičejo nacionalnih, verskih in političnih vprašanj, ki so pa bolj dekorativnega značaja.
Borba za nettunske dogovore in proti njim se torej v naših meščanskih vrstah ne vrši stvarno. In to je najžalostnejši znak nivoja političnih bojev pri nas.
Situacija po volitvah — kdo bo v Nemčiji vladal?
Vse časopisje v Nemčiji in rav-notako izven nje se bavi v obširnih člankih z vprašanjem, kdo in kako bo sestavil novo nemško vlado. Razveseljivo ter značilno je dejstvo, da tudi najbolj zagrizeni nasprotniki socializma priznavajo fakt, da so delavske stranke sijajno napredovale in da so reakcionarni zastopniki imperializma ter vojne, Viljemovi junkerji, katastrofalno poraženi. Poražene pa so tudi vse meščanske stranke takozvane sredine.
Ves meščanski tisk priznava tudi brez zadržka, da se nikakor ne bo dalo vladati brez socialistov, a še manj proti njim. Vendar pa je vprašanje, kako se bo sestavila nova vlada in katere stranke bi prišle poleg socialistov v poštev. Ako bi se meščanske stranke združile, kakor n. pr. v Avstriji, tedaj bi imele 283 mandatov proti 207 proletarskim. Toda, kar je v Avstriji mo-goče^ to je v Nemčiji nemogoče. Nemške meščanske stranke preveč medsebojno diferirajo. Tako so n. pr. nemški demokrati vse kaj drti-zega kot pa n. pr. naši demokrati, katere bi človek mnogo lažje primerjal kapitalistično nacionalističnim junkerjem, saj so naši demokrati in Orjuna eno in isto, medtem ko je med nemškimi demokrati in Hakenkreuzlerji silna razlika.
Pa tudi centrum (klerikalci) ne more kar tako v koalicijo, v kateri bi se nahajale vse ostale velekapi-talistične ter velenacionalistične stranke. Volilci so že sedaj kaznovali centrumaško stranko zato, da je šla lani v koalicijo z junkerji. Ta stranka se po pretežnem delu rekrutira iz delavstva. To delavstvo pa je mnogo bolj prekvašeno z revolucionarnim duhom kot n. pr. tisti »krščanski« delavci, ki se pustijo voditi od naših klerikalcev. To se je pokazalo zlasti malo mesecev pred nemškimi volitvami, ko je prišlo med delavskim krilom in ostalim delom centrumaške stranke skoraj do popolnega razcepa in se je moral kancler dr. Marx oproščati, sicer bi bil takoj zletel, ker se je malo nerodno ter za delavski del stranke žaljivo izrazil. Zadeva se
je sicer še enkrat za silo zlimala, vendar pa se posledica jasno kaže v volilnih številkah. Centrum je izgubil nad 600.000 glasov ter 8 mandatov brez svojega bavarskega priveska, bavarske ljudske stranke, ki je tudi izgubila 3 mandate. Centrum ni padel od postanka nemškega parlamenta (1. 1871) tako nizko (61 mandatov) kot je sedaj. Nad 50 let se je gibalo število te stranke okrog 100 mandatov, dasi je bilo preje samo 397 poslancev. Zapadni del Nemčije in sicer ozemlje Porenja, Westfalske, Bavarske in Badenske je tvorilo skoraj izključno domeno centruma, medtem ko je bil vzliod-no-ševerni del pašalik ravnokar najhuje tepenih konzervativnih jun-kerjev in nacionalnih liberalcev. Zato ne more centrum iz več vzrokov samoohranitve v nikak reakci-jonaren blok.
Najtežje je z nemško ljudsko — Stresemannovo stranko, ki repre-zentira po večini velekapital, nemško plutokracijo, ki vodi stalno boj proti delavstvu. Kljub temu sta možni samo dve varijanti za sestavo nove vlade. Mogoča je takozva-na mala koalicija in sicer: socialisti, demokrati in centrum s pritegnitvijo kake manjše skupine, ali gospodarska stranka ali pa kmečka stranka, kar bi tvorilo sicer majhno večino. Dfuga pa bi bila: široka koalicija z nemško ljudsko stranko, katere se bodo najbrž socialisti branili, za katero pa se bo najbrž cen-trum potegoval, da dobe meščanske stranke v vladi večjo moč proti socialistom. Na vsak način pa bodo dobili vodstvo socialisti in se od vseh strank imenuje sodrug Oton Braun, pruski ministrski predsednik. Druge kombinacije, bodisi da bi meščanske stranke stvorile vlado brez socialistov in tudi brez nacio-nalcev in nacionalnih socialistov, si ni mogoče misliti, a na drugi strani pa tudi ni misliti na samo socialistično manjšinsko vlado, ki bi bila stalno odvisna od meščanskih strank. Zato je sedaj nastal moment, kakor ga je označil sodrug dr. Braun na zadnjem kongresu avstrijske socialistične stranke in
ki se glasi: Vprašanje koalicije pride v poštev, kadar nastane razmerje med meščanskimi strankami iri socialisti tako, da so socialisti na eni strani še preslabi, da bi sami tvorili vlado, a na drugi strani pa tudi meščanske stranke ne morejo vladati brez socialistov.
Tak moment je sedaj v Nemčiji in ta se ne izpremeni tudi tedaj ne, če bi hoteli komunisti s socialisti v vlado. Zato bodo prehodi vedno in povsod komplicirani. Naj bo kakor hoče, mi smo za enkrat z izidom volitev zadovoljni.
Strankina konferenca za ljubljansko
oblast.
Ljubljana, 25. V. 1298.
V nedeljo, dne 20. maja 1928, se je vršila v Ljubljani druga konferenca Socialistične stranke Jugoslavije za ljubljansko oblast. Od prve konference je oblastna organizacija znatno napredovala. Ustanovilo se je v poslovni dobi devet novih krajevnih organizacij, kar se mora o-značevati kot lep napredek v težavnih razmerah, ki jih je imel oblastni odbor premagati. Na konferenci sicer niso bile zastopane vse krajevne organizacije, ker so bili nekateri delegati zadržani, vendar je pa bila konferenca lepa, stvarna in iskrena.
Iz predsednikovega poročila so dobili udeleženci jasno sliko o položaju in delovanju oblastnega odbora, ki je poudaril, da je oblastni odbor z vso nesebično sodružnostjo sodeloval s skupino Zedinjenje in pospeševal konsolidacijo delavskega političnega pokreta, kar je tudi že znatno uspelo. Uspehe pri raznih volitvah je zahvaliti temu so-družnemu sodelovanju. Volilni rezultati v oblastno skupščino in v razne občinske zastope nam dajejo poguma, da bomo to pot nadaljevali.
Zlasti je poudaril poročevalec, da morajo krajevne organizacije v vsakem slučaju upoštevati navodila stranke in če v kakem slučaju niso na jasnem glede taktike, pa naj zahtevajo pojasnilo od odbora, ki bo želji vedno ustregel. Krajevne organizacije se morajo zavedati, da so članice socialistične stranke, ki mora v celoti nastopati taktično in načelno enotno.
Poročila funkcijonarjev so se končno odobrila soglasno. V informacijo organizacijam bo poslal oblastni odbor še posebej poslovno poročilo na vpogled.
S posebnim zadovoljstvom je
sprejela konferenca poročilo o glavnem kongresu stranke v Beogradu, ki znači odločen mejnik v razvoju stranke. Sprejete resolucije glede strokovnih organizacij, socialnih zavodov in delavskih zbornic so take, da morajo pospeševati konsolidacijo politične stranke.
Konferenca je dalje sklenila, da prične zbirati volilni sklad, in sicer od prispevka po 20 odstotkov; volilni sklad se odračuna oblastnemu odboru za vsak prispevek po 50 para (torej pri najnižjem prispevku v celoti, pri višjih prispevkih pa ostane ostali pribitek krajevni organizaciji).
Med raznoterostmi se je zlasti naglašalo, da mora stranka pošiljati na strankine prireditve govornike, za katere lahko prevzame odgovornost, da bodo nastopali v strankinem interesu. To je potrebno zlasti zaraditega, da pride stranka do stvarnega političnega dela, ker so se delavci naveličali večnih prerekanj, ki ne delajo samo nespo-razumljenj v delavskih vrstah, ampak jemljejo tudi pogum iskreno in resno čutečemu delavstvu. Potrebno je tudi, da oblastni odbor bolj nStančno gleda na to, kako člani upoštevajo sklepe in navodila odbora; kdor se pregreši, ga je pozvati na odgovor oziroma pred razsodišče, da se uvede popolna disciplina. Organizacijam so odgovorni tudi zastopniki v raznih korporacijah za svoje delovanje. Ta načela,'ki so že itak v veljavi, so se soglasno poudarila na konferenci.
V oblastni odbor so bili soglasno izvoljeni ss.; Kopač Josip, Koren Franjo, Mlinar Ivan, Vidmar Franc, Avsenek Ivan, Krušič Ivan, Malovrh Karl; v nadzorstvo ss.: Arh Jurij, Brezar Štefanija, Ropret Andrej, Vrhovec Ivan. S tem je bila zaključena lepa konferenca.
Po 53 letnem pridnem delu v grob družina pa na cesto!
Iz Jesenic na Gorenjskem se nam poroča o posebno plemenitem postopanju Kranjske Industrijske Družbe napram vdovam in vpokojencem. Navesti hočemo tri slučaje iz zadnjega
dve vdovi pismeno odpoved od Kranj. Ind. družbe, da morati sprazniti stanovanje v 6 dneh, sicer se bo postopalo sodnijsko. Tretji je dobil odpoved neki vpokojenec. Toliko kot uvod k temu članku.
Prvai, ki je dobila odpoved, je Ažman Marija, vdova po 2. t. m. u-mrlem Ažman Karlu, delovodji K. I. D., ki je delal nepretrgoma pri imenovanem podjetju 53 let. Delal je v žični valjarni, ter bil priznan kot zelo sposoben za obrat, kar priča tudi dejstvo, da je moral biti pri vseh važnih obratnih spremembah navzoč, najsibo kadarkoli.
Mesto priznanja za 50-letno delo, ko je pustil vse svoje sile pri podjetju, se mu meče družino na cesto, pa kar v 6, dneh! Ali je to zaslužil? Naj govori javnost.
Imenovana ima še dva sina v tovarni, pa bi moralo imeti vodstvo podjetja vsaj toliko socijalnega čuta, da bi podelilo stanovanje enemu od si-
nov, da bi živeli v skupnem gospodinjstvu.
Druga, ki je dobila odpoved, je Pucelj, vdova po delavcu Puclju, ki je 14. t. m. smrtno ponesrečil v tovarni. Ni še bil prav pokopan, pa so že poslali vdovi stanovanjski odpovod! V 6. dneh mora na cesto, z otroci vred.
Tretji je vpokojenec Ažman Janez, ki je delal 55 let pri imenovanem podjetju pri težkem delu kot kovač za podvozi in podobna dela; delal je celo življenje pridno in vestno za plačilo je pa dobil tudi pas, da mora v 6. dneh na cesto.
Delavci, spametujte se! Dosti naj bo medsebojnega sovraštva in cepljenja; vsi v razredne, strokovne, politične, zadružne organizacije, ker samo potom združenja in samopomoči izsilimo zmago nad izkoriščevalci. Dokler si mlad, te kapitalist objema, da mu ustvarjaš profit; ko si star, te vrže na cesto. To naj bo vsem delavcem v opomin. V združenju je moč!
Delavec v obratu.
Treznim delavcem v vednost, zaslepljenim v spregled.
časa, da bo javnost natanko informirana, kako se dela z delavci, ko one-morejo in z vdovami po smrti njihovih mož.
Dne 26. maja tl. sta dobili kar
Zagorje ob Savi, 27. maja.
V Zagorju ob Savi so razpisane občinske volitve za dne 22. julija tl. To že zopet daje demagogom okrog »Enotnosti« povod za kričanje po enotnem nastopu vsega delavstva pri teh volitvah. Že vnaprej pa pišejo, da bo tudi pri teh volitvah šla tukajšnja SSJ po direktivah vladajočega režima. Mi si na to njeno natolcevanje ne bomo delali sivih las, še manj pa si pustili od teh laži-revolucijonarjev predpisovati, kako bomo šli v volilni boj!
Da bo vedela delavska javnost, kakšne sadove rodi revolucionarnost teh ljudi tam, kjer imajo slučajno večino, moramo povedati, da so v letu 1920 dobili nad 400 glasov, a socialisti samo 56. Oblast jih je razgnala in vpostavila gerent-stvo. Leta 1922 so bile zopet volitve. Takrat so dobili iz svoje vrhovne komande ukaz, da morajo volitve bojkotirati. To so storili in dobili smo legalno občinsko zastopstvo, v katerem so se socialisti trudili, napraviti koristno, kar se za delavstvo napraviti da. Leta 1925 so bile zopet volitve. Pogajanja za skupen nastop so se vsled njihove trme razbila. Šli smo ločeno. Pri volitvah so dobili večino, a ne absolutno. Socialisti smo dali svoje glasove za njihovega župana. A ko jih je oblast razpustila, so rekli, da smo jih zato volili, da so jih lažje razgnali. In zopet smo imeli gerent-stvo. Leta 1927 smo imeli zopet volitve. Vršila se je zopet demagogija z enotnim nastopom. Šli smo lo-
čeno. Dobili so ogromno večino. Ko jih je zopet oblast razgnala iti vzpostavila gerentstvo, so rekli: Nam je vseeno, če nas še stokrat razženejo, samo da mi glasove štejemo. No in letos zopet pridejo. Mi smo jim dali spodaj navedeni odgoj vor in izjavljamo, da ne bomo več z njimi razpravljali ne pismeno in ne ustmeno.
•
Kraj. pol. organizacija S. S. J. v Zagorju.
Zagorje, 25. V. 1928.
Skupini »Enotnost« v Zagorju.
Članstvo Kraj. pol. org. SSJ v Zagorju ob Savi je na svojem zborovanju z dne 25. t. m. z ozirom na predstoječe volitve v občino Zagorje ugotovilo sledeče:
1. Članstvo z ogorčenjem ugotavlja brezploden bratomorni boj zagorskega proletarijata, kar pod obstoječim režimom vedno onemogočava pravi izraz ljudske odločbe glede delavskega zastostva v občini.
2. Iz tega razloga smatra za nujno potrebno združitev vsega razredno opredeljenega delavstva v borbi za uveljavljenje obstoječih zakonov, ki dajejo tudi proletarijatu
: pravico do sodelovanja pri občinski j upravi.
3. V to svrho se sklene naslovu ' predložiti sledeči sklep:
a) lista se imenuje: lista Soc. stranke Jugoslavije v Zagorju;
b) nosilec liste ima biti član SSJ;
c) v ostalem ima biti sestava liste paritetna.
LEO SILA:
Človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih duš.
19
Veš kaj? Kroniko piši! Kroniko kluba »Človek mrtvaških lobanj«. Vse popiši. Z navadno, realistično besedo, kakor znaš. Vse, kar se bo zgodilo med nami, spravi v kroniko. Kolikokrat se je Mirko zaljubil, kolikokrat se bova midva z Mileno skregala, kolikokrat te bo katera gospodinja zapeljevala, koliko dvojk so slavni člani kluba tekom leta prejeli ... in tako dalje. Leo pa je doma premišljeval in se odločil. Povedal ni nikomur. Na tihem in pisal kroniko kluba »Človek mrtvaških lobanj*.
Stara navada je bila, da so izdajali petošolci svoj list. V peti šoli se začne predavati poetika, ki v mariskaterem mladem človeku vzbudi misel, da tudi sam zaokroži kako čustvo v stih. Dobri profesorji poetike so marsikaj lahko vzbudili in vzgojili. Po vrhu tega je peta Sola znamenita radi tako-zvanih okroglih let, (Profesor matematike, s katerim je tudi Stane imel precej posla, jih je navadno zmerjal, da so v telečjih letih.) Z njo so v zvezi prvi ljubezenski vzdihi in izpadi. Vse to se navadno združuje v stihe. Na eni strani poetika, na drugi strani prva erotika, ki je za te mlade ljudi nekaka prva zavestnejša življenska poetika, vsevir mladih romantičnih dušic. Vojna je tradicijo pretrgala. Tudi pod Avstrijo ni bilo vedno živahno, kakor vlada tudi sedaj precejšnjo mrtvilo. Različni so profesorji, različni ravnatelji. Pod Avstrijo so bili mnogi, ki niso radi videli, če so se slovenski štu-
dentje preveč pečali z literaturo. Zakaj, gimnazija je bila v svojih višjih razredih samo nemška. Pod-učevali so večinoma nemški profesorji, ki so mnogokrat zavestno in javno preganjali literarna gibanja, ki so bila obenem žarišče narodne zavesti mladih študentov. Zato so študenti delali na skrivaj. Sestanke so imeli v parku ali pa na stanovanju kjer jih je bilo več skupaj. Tako so se skrivali pred profesorji ni ravnateljstvom. Takoj po vojni, v prvih dneh, pa je postalo semenišče glavno zatočišče mladih stremečih sil. Nobene razlike še ni bilo med njimi. Sčasoma pa so se pod vplivom političnega življenja začele diferenciacije. Študentje so se začeli grupirati v Sokole in Orle, v liberalce in klerikalce. »Utrinki« so bili prvi literarni pokret na gimnaziji po vojni. Semeniščani so sicer že imeli svoje običajne »Vaje«, pri katerih pa so sodelovali izključno le katoliški študentje in navadno samo semeniščani. Po Mirkovi zaslugi so postali »Utrinki« nekak nadstrankarski list, ki se mora čutiti vzvišenega nad liberalnimi in klerikalnimi pre-klarijami v razredu. Tako so se morali braniti na obe strani.
Početnik vsega pa je bil pravzaprav Leo. Peta šola mu je precej ohladila veselje do telovadbe. Preveč športa in premalo ideje je našel v njej. Kot četrtošolec je bil sicer zelo navdušen in dober telovadec, tako, da so ga celo izvolili za načelnika nižjega dijaškega oddelka pri Sokolu.
Telovadbe radi literature ni prekinil, To se je zgodilo šele v šesti. Povod je dala odstavitev glavnega načelnika mladega, advokata dr. Serneca, ki je z vso dušo podpiral mlade telovadce, žrtvoval marsikak kraje er zanje in jim kot prijateljem tako
daleč zaupal, da je dijaški oddelek imel svoj, od dijakov izvoljen odbor in načelnika. Tako je postal Leo načelnik za nižješolce. Mladina je imela veselje. Po osemdeset jih je bilo v telovadnici. Sokol je bil hrepenenje teh mladih duš. Še iz detinstva je bdela v njih tajnost rdeče srajce, o kateri se je toliko govorilo in pisalo pod Avstrijo. Leonov stric, vaški zdravnik, je bil tudi Sokol. Doma so hranili njegov kroj, ki so ga med vojno moli popolnoma razjedli. Samo čepica se je ohranila nepoškodovana. Ko so po njegovi nagli smrti pospravljali v nje* govih sobah, našli so sokolsko čepico in pas, je Leo naročil, da jo morajo shraniti. »Mama, ko bom velik, bom jo nosil«, je dejal mali študent Leo. Kot nekaj junaškega si je predstavljal trenutek, ko bo oblekel rdečo srajco in dal na glavo čepico s sokolskim peresom.
Profesor Janko, ki je tisto leto prvič nastopil svojo službo, je že v prvih svojih predavanjih vzbudil zanimanje pri svojih učencih. Potrudil se jf• Mlad je bil, četudi je radi vojne pozno končal svoje študije. Kot vojak na fronti, na Tirolskem, se je po** ročil s preprosto Tirolko, Sam je pisal pesmi. To je vzbudilo še večje zanimanje med nadebudnu®1 petošolci. Marsikdo se je skušal v pesnikovanj®' Profesor se je tega hitro zavedal ter po svojih čeh podpiral njih stremljenja. Kot začetnik je delal skrajno oprezno in pazljivo, ker so mu gleda 1 precej na prste. Ravnatelj ga je prihajal nadzorovat. Petošolski literati so to opazili in obsojali. Glorija preganjanih pesnikov iz literarne zgodovine j® obkrožila po petošolski domišljiji tud njega. Fa«t)e so ga ljubili in v pogovorih so gai branili.
(Dalje priliodnHfi.)
Naslovu se priporoča, da uva-zuje potrebo enotnega nastopa v interesu vsega delovnega ljudstva v Zagorju s tem, da si ta sklep osvoji ter pošlje tozadevni odgovor na tukajšnje vodstvo SSJ najkasneje do 29. maja 1928.
V slučaju neodgovora v določenem roku se smatra ta predlog od naslova za skupen nastop za odklonjen.
Po nalogu članstva krajevne politične organizacije SSJ v Zagorju:
Dolinšek tč. predsednik J. Arh tč. tajnik.
Dnevne novice.
Izlet v ljubljansko okolico. Krajevna organizacija SSJ v Ljubljani pri-r®di skupno z združenimi socijalistič-ntnii organizacijami Vič-Glince propagandni pešizlet čez Bokavce na Dobovo in nazaj. Izlet se vrši v nedeljo, ane 3, junija ob 2, uri popoldne iz-Pred Delavskega doma na Glincah. ljubljanski sodrugi in sodružice se ^beremo ob četrt 2, uri pred Gradičem št. 2. in ob pol 2. uri odkoroka-nj° pred Delavski dom na Glince! .a izlet je namenjen poživet ju soci-jalistične zavesti med okoliškim delavstvom, zato je dolžnost vseh prijateljev delavskega socijalističnega gi-nanja, da se izleta točno in polnošte-vlmo udeleže'. Sodelujeta celotno godbeno društvo »Zarja« in mladinska 0rganizacija iz Šiške,
, V slučaju slabega vremena se iz-tet ne vrši.
Sodrugi in sodružice, vsi in vse na ‘zlet; na delo za socijalizem!
Kongres francoske socialistične stranke je bil otvorjen v soboto v Toulouse. Kot zastopnik soc. strank tejih držav so prisotni sodrugi: |reitscheid za Nemčijo, Graber za Švico, Winter za Cehoslovaško, Ro-senfeld za Rusijo, Paul Boncour se Je oprostil, ker se nahaja v Ženevi, kjer zastopa Francijo pri Zvezi narodov. Po otvoritvi se je bavil kongres z mnogimi upravno-tehnič-nirni zadevami. Potem je protestiral Emil Kahn proti strankinemu vodstvu, ki je povodom parlamentarnih volitev dalo oblastni organizaciji arts jn okolica ukaz, ker se ni zala strankinih navodil in se je lamla odstopiti pri ožjih volitvah 9 kandidatur v prid komunistom, pahn je naglašal, da so komunisti m postopanje sprovocirali sami s svojo zločinsko taktiko. Komunisti že sedaj napovedujejo, da bodo pri “ttigleških volitvah napravili enak udar proti Macdonaldu, kot so ga Pl'oti Leonu Blurnu, ki je vsled tega Propadel. (Komunisti so namreč izdali parolo, brezpogojno glasovati Povsod proti socialistu, kar je ime-za posledico, da je res bilo izvoženih 27 delodajalcev ter bankirjev 'lamesto socialistov.) Nasprotno stališče je zastopal Zyronski, ki je rekel, da socialistična stranka ne "tore svojega stališča uravnati po ?".em komunistov. Ona se nima nič "tigati za komuniste, marveč sa-"to za delavski razred, i. Mirno plavaj, barkica moja! Na !"bljanskem magistratu vlada tajnostjo tišina. Zveza-demokratov in kleri-. alcev ni povsem homogena, čeprav ltllata v občini oba dela povsem so-j°dne interese. Ta tišina ne pomeni, ,a zelenočrna koalicija dela dobro (?munalno politiko, pač pa se nam "i da gre boj za to kdo bo v občini r* gospodarstvu ih v osebnih vpra-a,1iih imel več vpliva. Interesi obči-e so postavljeni v ozadje, v ospredje prihajajo človeške slabosti, ki se ako rade obešajo tudi političnim rAnkam za frak in jih ne puste prej, °kler jih ne korumpirajo ali pa celo
s- —jo. Ljubljanski občinski svet je cCer zastopstvo »slovenske prestoli-^e*> ali kar ne more se gibati, ker je 0? ter čaka, da ga ozdravijo nove finske volitve ljubljanske. Težko
0 drugače, ker ni resne volje.
i Konsolidacija srednje Evrope. Če-°slovaški zunanji minister dr. Be-sea je zopet načel vprašanje sanacije ,tednje Evrope. Namen male antante, jea-*?remu se približuje že tudi Anglija, . da se srednjeevropske države zbli-e 1° na kakršnikoli bazi in ustanove Zm° J^0sP°dnrsko celoto, ki bi bila za razvoj. To vprašanje po-Vo resno. ker bo diktiralo nov raz-) ter bo zlasti naperjeno proti onim v r°pskim obmejnim državam ki k ?°mer hujskajo na nove konflikte, ^ k°r sta zlasti Italija in Madžarska.
1 Se jasno, kakšen uspeh bo imela ta
ponovna inicijativa srednjeevropske buržuazije, ali eno moramo reči, da bo to vprašanje, če uspe mogočno vplivalo tudi na probleme, ki jih ima socialistični pokret. Zato se moramo tudi mi interesirati za to politično vprašanje.
»Slovencu« ni prav, da so sklenile naše zadružne organizacije postaviti svoj dom in vprašuje, zakaj raje ne zidamo delavcem zastonj stanovanja. Zakaj pa klerikalci takrat, ko so postavili svojo Zadružno banko, niso raje s tistimi milijoni postavili vsaj svojim članom ene brezplačne kolonije, kar bi s svojim bogastvom lažje storili, ko mi. Zagrebški nadškof Bauer je dal z lastnimi in škofijskimi sredstvi postaviti v Zagerbu stanovanjsko palačo z 200 stanovanji in namereva zidati še eno. Kaj, ko bi še mariborski škof kaj takega storil s pomočjo dr. Leskovarja in dr. Jerovška? Da imamo socijalisti toliko težkih milijonov in toliko bank, ko klerikalci, bi gotovo več storili za odpravo stanovanjske bede v Mariboru, kakor oni, ki še niso nič žrtvovali iz svojega žepa in se hvalijo na eni strani s sredstvi, ki so jih vplačali mariborski davkoplačevalci, na drugi strani pa delavci za svoje brezposelne tovariše.
Državni udar na Litvanskem, Kakor se iz Berlina od 26, t. m. poroča, je litvanski državni predsednik Sme-tona svoj že dolgo napovedani državni udar izvršil, v tem ko je proglasil novo ustavo. Volitev predsednika republike se bo vršila potom ljudstva na sedem let, volitev v parlament pa na pet let. Ako parlamenta ne bi bilo, potem bode predsednik izdajal zakone, državni proračun sestavljal ter izvajal in mednarodne pogodbe ratificiral. Jasno je, da je omenjanje parlamenta samo figov list in da se namerava upostaviti fašistično diktaturo predsednika. Interesantno je, da se z novo ustavo določa mesto Wilna kot glavno mesto države, ki pa je v rokah Poljske. S tem je očito vržena rokavica Poljski, ki si bo težko kaj takega pustila dopasti; svoje mesto izročiti, ki naj postane glavno mesto druge države. V tem trenutku se nahaja ministrski predsednik Walde-maras kot gost angleške vlade v Londonu, iz česar bi se dalo sklepati, da je bil državni udar izvršen proti Poljski v skorazumu z angleško vlado.
Kriza avstrijskega parlamenta. Gospoda Seipel in Vukičevič si lahko podata roke. Avstrijski parlament ne pride nikamor naprej, ravno tako kot jugoslovanjski ne. Razlika je samo ta, da g. Seipel dolži socijaliste, kar pa hvala bogu Vukičevič ne more, ker Seipel ima od 165 poslancev res 71 socijalistov, Vukičevič pa od 315 samo enega. Seveda je avstrijskih 71 socijalistov ravno tako mala ovira za parlamentarno delo, kakor eden jugoslovanski. Socijalisti so res zopet slavili eno zmago, ker so dosegli, da je moral g. Seipel v justičnem odseku pred njimi kapitulirati ter odstopiti z dnevnega reda razpravo o zakonu proti štrajkom, ki bi se naj imenoval »Antiterrorgesetz«. To bi bil zakon za varstvo »štrajkbreherjev in obratnih »špicelnov«. Štirinajst dni ni prišel odsek k dnevnemu redu, ker so soci-ajlisti govorili po cele dneve. Ista usoda čaka Seipelnov osnutek o redukciji zakona o zaščiti najemnikov, kar pa se še sedaj ne bo zgodilo, ampak se izjavlja, da se bode že izdelani predlog »temeljito« spremnil in bo torej še zelo mnogo vode po Donavi poteklo, predno bo g. Seipel s stanovanjskim osnutkom »ausrukal« pred parlament. Grozdje je pač še prekislo in hišni posestniki bodo še dolgo knofe šteli . . . !
Knez Windischgratz pomiloščen.
Kapo ponarejevalcev franc, frankov na Madžarskem, knez Windischgratz, je za binkoštne praznike bil pomiloščen, sicer bi bil moral še kake dve
leti sedeti. G. Horthy ni mogel več odlašati in sedaj, ko je prišel visok gospod v Budimpešto, to je sin lorda Rothermera, je mislil državni upravnik, da že lahko »ubogega« princa izpusti, kateremu se sicer tudi dosedaj ni v »ječi« prehudo godilo — saj je bil vedno v bolnici. Princi se le težko privadijo ječam, ter so bolj za delavce in kmete, ki nimajo premoženja in zato lahko sedijo. Veliko hujše je zaprtim princem, katerim manjka samo svoboda, med tem, ko delavcem ista mnogo ne koristi, ker itak morajo delati in še kjlub temu trpeti pomanjkanje. Tako si mislita gospoda Horthy in Bethlen. Koliko nedolžnih delavcev se nahaja po madžarskih ječah, ki tam živi trohnijo, ne da bi se zavedali najmanjšega pregreška?
Bela Kun. Bela Kun, predsednik bivše sovjetske vlade na Madjar-skem, je bil ob veliki noči na Dunaju aretiran ter izročen dunajskemu deželnemu sodišču, kjer čaka sedaj, da odločijo o njegovi na-daljni usodi. Sodišče, državni pravd-nik in avstrijska vlada si še belijo glave in še vedno ne vedo, na podlagi katerega paragrafa bi se naj Kuna obtožilo, ali pa, če bi se ga naj enostavno izgnalo. Toda kam? Bela Kun je bil ogrski državljan, toda pristojen v oni del Ogrske, ki je na podlagi mirovne pogodbe pripadel Rumuniji. Rumunija pa se za Bela Kuna ne briga, pač pa si Horthyje-va vlada silno prizadeva, da bi ji Avstrija izročila Kuna, katerega bi radi obesili. Ker se pa političnih zločincev ne izroča, zato deklarira madiarska vlada Kunova politična dejanja kot nepolitična, navadna zločinska dejanja. Seiplova vlada pa sedaj premišlja, kaj bi storila. Kun je namreč medtem že davno postal ruski državljan. — Kako je prišel Bela Kun dunajski policiji v roke? Schoberjeva policija se je pokazala pač kot zelo spretna pri streljanju na ljudi v julijskih dneh, zato pa ima v iskanju avtomobilskih tatov in drugih zločinov presneto smolo. Pri lovu na avtotatove se ji je posrečilo, da je vjela drugo ribo. Toda to ni njena zasluga. Bela Kun je dospel neopaženo, baje že lansko leto meseca novembra na Dunaj, kjer je mirno bival pod imenom inženir Wagner. — Kuno je pa izdal bivši komunist Klein! Po polomu sovjetske republike na Madžarskem se je nahajal Bela Kun v preiskovalnem zaporu v ječi Karl-stein in z njim še več sodrugov. Med temi tudi neki Klein, ki je za časa Kunove vlade tudi igral neko višjo vlogo. Ta Kleju pa se je zadnja leta klatil večinoma po Dunaju, kjer je prišel večkrat v konflikt s kazenskimi paragrafi in pred dvema mesecema je ravno odsedel zadnjo kazen radi goljufije in bi imel biti izgnan iz Avstrije. Toda imel je jako dobre zveze s policijo in obenem z madjarskitn poslaništvom na Dunaju, kjer so ga večkrat videli. Ta Klein je slučajno srečal nekega dne svojega bivšega sodruga in takoj je to policiji naznanil, na kar je bil Kun aretiran. — Socialisti intervenirajo za Bela Kuna. Voditelji socialističnih strank in sicer Filip Snowden, bivši finančni minister v angleški 'delavski vladi, belgijski senator s. Louis de Brauckere, poslanec in bivši državni kancler s. Herman Miiller, danski poslanec in bivši ministrski predsednik T. Stauning iir vodji francoskih socialistov Leon Blum ter Piere Renaudel, so naslovili na avstrijskega državnega kanclerja g. Seipla brzojavko, v kateri rotijo avstrijsko vlado, da naj ne krši napram Beli Kuriu azilnega prava v korist madžarskih krvnikov. Gori omenjeni sodrugi v svojem apelu pač nagla-šajo, da so solidarni z avstrijskim javnim mnenjem v obsojanju komunistične Internacionale, ki povzroča avstrijski republiki težave s tem, da si izbira Dunaj kot sedež tajnih političnih akcij. Toda kljub tej najostrejši obsodbi metod komunistične Internacionale in kljub temu, da podpisani ne goje nikakih simpatij za Bela Kuna, katerega akcije sedaj gredo gotovo za tem, da se razbije enotnost političnih ter
Naroiniki, pozor £
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati, — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava,
strokovnih organizacij madžarskega delavstva, smatrajo podpisani za svojo dolžnost, resno opozoriti avstrijsko vlado na veliko razburjenje, ki bi gotovo nastalo v vseh evropskih demokracijah, ki bi gotovo ostro obsojala, če bi avstrijska vlada izročila premaganega revolucionarja njegovim sovražnikom. — Apel zaključuje: Podpisani apeliramo tedaj na avstrijsko vlado, da slavno tradicijo avstrijske republike tudi v tem slučaju' ohrani, s čemur se bodo utrdila simpatija demokratičnih in delavskih sil cele Evrope.
+ Ure in zlatnino na mesečne obroke brez povišanih cen. Ilger, Maribor, Gosposka ulica 15.
Znižana vstopnina na velesejmu. Uprava ljubljanskega velesejma je sklenila del-. no znižati vstopnice za obisk velesejma, ki se vrši od 2. do 11. junija. To znižanje velja zlasti za državne in privatne nameščence, delavstvo in dijaštvo. Izdajajo se namreč vstopnice za dve osebi skupno, za ceno 15 Din. Te vstopnice se dobe le v predprodaji pri uradu velesejma (ekonomat). Pozivamo vse stanovske organizacije, da naroče skupno za svoje člane potrebno število vstopnic.
Tombola železničarskega glasbenega društva »Zarja«, ki je bila določena za 3. junija t. 1., se je morala preložiti na četrtek, 7. junija t. 1. (praznik Telovo), ker je za
3.	junija t. 1. že dala oblast dovoljenje neki drugi organizaciji, da ima ta dan tombolo. Ker dve tomboli ne moreta biti na isti dan, smo se morali umakniti in se zato vrši štiri dni pozneje, to je 7. junija, na Telovo, in to nepreklicno. — Odbor železničarskega glasbenega društva »Zarja«.
* Vestnik „Svobode“.
Maribor. V petek, dne 1. junija 1928 se vrši ob 20. uri članski sestanek v Ljudskem domu. Poživlja se vse člane, da se sestanka udeleže. — Odbor.
Zalog.
V nedeljo, dne 20. t. m. smo imeli zopet priliko gledati sodruge in sodružice iz Do brunj na našem odru. Njih dramatičen odsek je vprizoril kar dve kurki, in sicer »Scapinove zvijače« in »Mutastega muzikanta«. Prvo kot drugo so odigrali razmeroma zelo dobro. Zlasti sta bila izrazita Sca-pin in Silvester. Oba imata zelo prijeten nastop in že sama njiju mimika je vzbujala med številnim občinstvom veselo razpoloženje. Dober je bil tudi stari Leander, vendar pa njegovo preživo kretanje po odrt in karikiranje ni bilo v nikakem skladu z njegovo starostjo. Bolje je uspel Leander kot Tone Lisica v »Mutastem muzikantu«; ta vloga mu je izredno pristojala, bila je kakor nalašč za njega. Mladi Gerout in Ozebek v »Mutastem muzikantu« sta tudi podala svoje vloge zelo dobro. Sploh: Vsi so več ali manj dobro igrali svoje vloge, le v prihodnje bo treba več paziti na to, da se bo nekatere tuje in tudi naše besede pravilno izgovarjalo in naglaševalo, ker mimogrede omenjeno, nepravilna izgovorjava in naglaševanje napravljata -vkljub dobri igri na poslušalce zelo mučen vtis.
Še nekaj, kar pod nobenim pogojem ne smemo prezreti. Pri vsakem nastopu ali kakršnikoli stvari, ki jo priredijo sodrugi iz Dobrunj, se opaža pri njih velika požrtvovalnost. Ta je tako očitna, da; imponira človeku več kot vse drugo. Tako se je tudi ipri nedeljski vprizoritvi opažal izreden napor posameznikov in vseh skupaj, da se je održala prireditev v dostojni višini; In te ni bila šala, če pomislimo, da so nastopili pri igri kar štirje novinci! Da pa bi ne bilo kakega finančnega fijaška, katerega se’ je upravičeno za bati spričo sedanjega letnega časa, ki izvablja vedno več ljudi v prosto naravo, so se zasigurali enostavno s tem, da so prišli sodrugi iz Dobrunj k prireditvi kat v masi. Lahko rečemo, da jih je bik) več, kot pa samih Zaločanov. — Zelo, zelo bi bi|p potrebno nam Zaločanom, da bi jih mi tudi v tem pogledu kar največ pridno posnemali!
Delu čast in oblast!	V
Hnrlbor.
Seja mariborskega občinskega sveta
dne 25. maja 1928.
Podžupan poroča, da se je župan mesta Prage, dr. Baxa, zahvalil v imenu češke delegacije za lep sprejem od strani prebivalstva na kolodvoru, ko se je vozila skozi Maribor.
Zatem je predsedujoči podžupan pre-čital odgovor na interpelacijo glede tla-
Stran 4.	»DELAVSKA POLITIKA«	Štev. 43
		
Prepečenec neopo-rečene kakovosti!	ROBAUSov SUHOR	Pravi samo v originalnih zabojih z zaklopno vtinmbn! 		—
		
II. Okrožni zlet DTE »Modo", Studenci, dne 11. In 15. Iu		In«Studencih.
Na plan za „Svobodo“!
Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
Odbor.
karskega mojstra Mlinariča, ki jo je v prejšnji seji stavil socialistični občinski klub. Odgovor je seveda sestavil gradbeni urad. Nato so soc. obč. svetovalci ss. itahun, Grčar in Eržen osvetlili staro prakso, kako se more delovodjo pri občini deklarirati kot mestnega uslužbenca in obenem tudi kot podjetnika oziroma samostojnega obrtnika. Kaj takega je mogoče samo pri mariborski mestni občini. Je tu neki Mlinarič, ki je po poklicu sicer zidar, ki pa si je pridobil učno spričevalo ;:a tlakarsko obrt, dasi se je le nekaj me-: ecev učil. Njegov pravi mojster je potem "ostal njegov delavec. Mlinarič je sicer večinoma zaposlen pri mestni občini, gre pa krhko tudi drugam delat. Vendar ga mestna občina zaposluje za vse slučaje in tudi njegovo tlakarsko skupino. Če ti delavci nimajo ali ne morejo tlakati, potem so zaposleni s svojim »mojstrom« vred pri čiščenju cest ali pri kakem drugem delu. Sicer tlakiurski delavci pripravljajo tudi kamenje za tlak in mestna občina plača ;:a tako delo po 18 Din za kubični meter. Ta denar izplačuje Mlinarič, ki si obdrži pri vsakem kubičnem metru po 2 Din. Seveda Mlinarič tako večkrat zasluži do •00 Din dnevno, ne da bi mu bilo treba sploh zraven biti, delavci pa zaslužijo 60 do 70 Din. pri čemur pa mora še mnogokrat cela delavčeva družina pomagati. Mestna občina skrbi tudi za orodje in ga da tudi popravljati na svoje stroške. Mli-larič, ki ima baje pri klerikalcih protekci-jo, grozi večkrat delavcem tudi z odpustom. Vsega ne bomo tu opisovali, ker se ie uvedla proti njemu uradna preiskava in bomo o tem drugič govorili.
Socialistični občinski klub je stavit nekatere primerne predloge. S. Grčar je sredlagal komisijo, ki naj ugotovi, katera stanovanja ne odgovarjajo higijeničnim in drugim predpisom.
Obč. svetnik dr. Jerovšek je predlagal, naj se dekliška šola »Vesna« opusti, kar se' je izročilo odseku.
Po predlogu soc. kluba je bilo sklenjeno obdavčiti najemnine, ki presegajo zlato pariteto in sicer tako, da zapade ves presežek občinskemu gradbenemu fondu nreko one najemnine, ki je veljala 1. julija 1914. To pa zato, da se ne bo moglo najemnin poljubno navijati. Ako pa se vendar taki slučaji dogode, potem pa bo plus čel V blagajno za gradbo stanovanj. Ta
predlog je bil sprejet s 24- glasovi proti 4 nemškim, medtem ko so se 4 vzdržali glasovanja.
V tajni seji so bila oddana dela za zgradbo občinske stanovanjske hiše na vogalu Kacijanerjeve ter Klavniške ulice in sicer je dobila tvrdka R. Kiffmann kot najnižji ponudnik zidarska, tesarska in mi- i zarska dela; pečarska Heričko; dobavo stopnic Rogatsch. Končno so se oddala tudi kanalizacijska dela za Melje tvrdkam Jelenec-Šlajmer in Accetto.
Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnji teden je posvečen proslavi velikega umetniškega genija Albrecht Durerja. Ves kulturni svet praznuje letos 400-letnico njegovega rojstva — seveda na prvem mestu njegovo rojstno mesto Niirnberg. Njegovo veliko umetnost bo tolmačil na podlagi skioptičnih slik vsemu svetu in tudi našemu Mariboru dobro znan umetnostni zgodovinar univ. prof. dr. Strzy-govski iz Dunaja in sicer je prvo predavanje v torek, 29. maja, drugo pa v petek,
1. junija, vedno ob 20. uri zvečer.
Žalec-Zfl&ukoscfl.
Kako skrbi naša vlada za ceste in mostove. Do lanskega leta smo vedeli, da nimamo samo enega gospodarja, od kar je Koroščeva stranka prenesla deželno upravo v Beograd, to se pravi, od kar se stekajo vsi deželni davki ter doklade v centralno državno kaso. Četudi je ta gospodar slab, vendar smo vedeli kdo da je. Od lanskega leta, ko smo dobili za prejšnjo deželno upravo nadomestilo v obliki sedanje oblastne uprave; pa se presneto malo spoznamo in sedaj ne vemo, kdo je dolžan skrbeti za ceste in mostove ali država ali oblast. Od postaje Žalec v Sav. dolini vodi proti državnemu premogovniku cesta ter ob enem ozkotirna rudniška železnica. Približno 2 km od postaje Žalec se nahaja most preko Savinje, katerega zapadni del se je nekoč ob večji povodnji podrl in ta
Zbirajte za tiskovni sklad
Vsi kupujejo obleke pri
J.Trplnu.Maiibor.Glavni tig 17
ker tam se dobi sukno že od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistnb drugo blago po
MnKiliin vsakovrstne od navadne do I*lwI#lll|!S najfinejše izdelave iz mehkega, trdega kakor tudi inozemskega lesa po najnižjih cenah. Samo lastna izdelava v Produktivni zadrugi mizarskih mojstrov. S prvim jnajem zelo znižane cene, solidno in dobro delo kakor tudi enoletno jamstvo.
Maribor, Grajski trg štev. 3.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Delikatesna trgovina
FRANC KURINČIČ
Prijeten bufet za sedele goste. Maribor, Aleksandrova c. 31.
most sedaj zgleda kot stara razvalina. Rudnik si je znal pomagati in je popravil samo del mostu, na katerem je 'položen žel. tir. Pocestna vozila pa ne morejo čez most in tudi ne morejo goniti živine čezenj. Ko sem bil v začetku majnika po poslih v Grižah, so se mi tamošnji posestniki bridko pritoževal, v kako mučnem položaju se nahajajo, ker imajo ono stran mostu posestva in morajo dve uri daleč, t. j. do Petrovč voziti vse pridelke kakor tudi blago, ki pride po železnici, Most se noče popraviti baje radi tega, ker niso na jasnem, ali je država ali oblast dolžna most popravljati. To je pa »dobro«. Oblast se lahko izgovarja na državo in narobe, Samo škoda, da se tudi glede davkov ne prepirati, katera jih je dolžna sprejemati. Davke pa raje sprejemati obe! Take upravne razmere so v Jugoslaviji na celi črti. V Beogradu sedi 20 »hudih« bojevnikov za ljudske pravice z notranjim ministrom na čelu, ki si jemljejo patent zlasti na podeželske zadeve. Kje pa so oblastni zastopniki, da bi si ta zabukovški škandal ogledali? Dvojne in večkratne davke znajo ljudstvu nalagati in ob vsakih volitvah kmečko in delavsko ljudstvo farbati ter za glasove ciganiti, druzega pa nič. B,
Velenje.
»Enotnost« št. 18 od 5. maja t. 1. piše o predlogu velenjskih dekali-stov za izredni občni zbor II. skupine rudarske zadruge. Velenjski rudarji izjavljamo enkrat za vedno, da zahtevamo likvidacijo II. rudarske skupine, kakor smo na shodih sklenili. Do likvidacije lahko ostane prispevek 50 para mesečno, kakor je bilo dosedaj. Zahteva delavstva je, da se razpišejo volitve delavskih zaupnikov in sicer po zakonu o zaščiti delavcev, ker so stari zaupniki dobili nezaupnico od delavstva in nimajo prava, da še delujejo. Toliko k predlogu zgorej omenjene skupine. Povemo pa javno, da ne bomo privolili v nobeno povišanje prispevka, katerega bi se nam hotelo potom zakona odtegniti.
Rudarji še enkrat povemo, da si ne pustimo nič odtegovati od svojega zaslužka in to povdarjamo še enkrat, da si bodo to vsi zapomnili. Tudi oblast naj vzame na znanje, da smo proti vsakemu takemu sklepu, ki bi bil proti sklepu delavstva. Dajte delavstvu na glaso-
vanje vaše načrte, pa boste videli, koliko jih bo glasovalo zanje.
Mi se ne strinjamo z razglasom direkcije z dne 8. maja t. 1. Mi zahtevamo, da se nam višje odtegnjeni denar povrne. Mi zahtevamo naš denar nazaj.
Delavstvu pa kličemo: Združimo se v strokovni organizaciji, Zve; zi rudarjev Jugoslavije! Združeni se moramo boriti proti našemu nasprotniku, kapitalizmu! Organizacija je naše orožje; le v slogi je moč! Potom organizacije si bomo izboljšali naš obupni položaj. Kat se pa tiče brezposelne podpore, bi se strinjali z dopisom v »Delavcu«, ki pravi, da se naj ta uvede za celo državo in potom finančnega zakona da bi prispevala podjetja in delavci; treba pa, da prispeva tudi država, in sicer 1.50 Din mesečno.
Studenci pri Mora.
V četrtek, dne 31. maja se vrši skupna seja krajevnega odbora SS>1 Studenci z občinskim klubom in sicer ob 7. uri zvečer v gostilni Majhenič.
Dne 16. maja ob pol 8. uri zvečer v gostilni Majhenič članski skod, na katerem je poročal poslanec sodiv Petejan, ki nam je lepo orisal politični in gospodarski položaj v naši dr; žavi. Povedal nam je o neznosni krizj in o velikih davkih, ter o velikanski korupciji na račun od gladu umirajočih delavcev in tudi o splošnem suženjstvu v naši državi. Po enournem referatu, v katerem je sodr. Petejaft stvarno poročal, so polno nabiti prostori poslušalcev burno obsojali današnjo vlado ter njeno delovanje in so sklenili, da hočejo iti na delo, za zmago socijalizma izpod kapitalističnega jarma. Nadalje je poročal še predsednik krajevnega odbora o delovanju socialističnega kluba v občini iu povdarjal, da je bil edino socijalističnl klub, ki je preprečil marsikakšen udarec na občane in je tudi napravil vlogo na ministrstvo, da se podaljša stanovanjska zaščita. Povedal je tudi, da je dobila občina Studenci na vpogled načrt ja zgradbo novega mosta, ki bi vezal koroško predmestje in Studence. Na žalost moramo gospodom povedati, da ako hočejo graditi most, potem morajo napraviti boljši načrt, kateri ne bo škodoval nikomur, kajti mi gradimo stnavanje zato, da se stanovanjska beda odpravi, ne pa zato, da bomo stanovanja podirali.
f*
Ali že uporabljate
H" intim tai n č
DoMun se ]o povsod. Dobiva se ]o povsod.
a
a
a
a
a
a
3
E
c-
E
c
E
trt
r
I
ct
c
Nabirajte
nove
naročnike
RAZGLAS.
Županstvo trga Trbovlje
razpisuje za zgradbo štiri družinskih stanovanj' skih hiš ter hladilnice oddajo;
teiaika in zidarska, tesarska, krovska, »lesarska* slikarska, steklarska dela*
Proračunski nastavki in načrti so v pre' gled v občinski pisarni med uradnimi urami* Ponudbe je vložiti do dne 7. junija t. 1* do 12. ure dopoldne.
Županstvo trga Trbovlje, 26. V. 192&
I. Sltter, župan.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. X O. X*
Ustan. 1898	MAH1BOH,	TRŽAŠKA	GS8TA	ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in blgljansko urejena pekarna. — Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva 1* Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na aavarovalno znamko R. “•
liska; Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj J osip OSlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribor