Leto LXTVM št. 133
Ljubljana, torek 16. junija 1931
Cena Din 1.—
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzema nedelje in praznike. — f™~"-»i do £0 petit o Din 3.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din S.—, večji tnserstt petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljm Sfiea st. 6
Telefon St. «122, 8128, 8134, 8125 te 813«,
PODBD2N1GE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8. — —--CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska     tet St. 26.     JESENICE, Ob kolodvora 101.   mm mm Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.       »»i*** j
»  • •
V hladnem grobu na dnu morja
Grozen konec nedeljskega izleta delavskega konznnmega društva v Nantesu — Parnik s 400 izletniki se je potopil — Rešilo se |e samo osem izletnikov — Cele družine so našle smrt v valovih — Žalovanje v Nantesu — Doslej so našli šele 70 trupel J
Pariz, 16. junija. Francija in z njo ves kulturni svet objokuje strašno pomorsko nesrečo, ki se Je pripetila v nedeljo na Loiri In ki po svojem obsegu spominja na grozno katastrofo »Tkanica«. Francoski izletniški parnik, na katerem je bilo okrog 150 potnikov, se je potopil. Na stotine človeških žrtev Je zahtevala ta nenavadna nesreča. Le majhen del izletnikov, ki so krasni nedeljski dan izkoristili za odpočitek in okrepčik) v prosti naravi, se je rešil. To so oni, ki se jih je krtila morska bolezen m ki so se z zleta vračali raje po kopnem. Zdi pa se, da nesreča ni toliko posledica razdivjanih elementov, kakor kaznive malomarnosti. Parnik je bil preobremenjen in francoska javnost upravičeno zahtevo, da se zadeva strogo preišče in krivci kaznujejo.
Od potopa »Titanica« tega ponosnega angleškega pomorskega orjaka, ki je na svoji prvi vožnji preko Oceana L 1912 trčil v ledeno goro m se potopil, uri bik> zabeležiti nobene tako velike katastrofe, kakor je nedeljska katastrofa malega izletniškega pa mika »St Phili-berta« pri Nantesu. Pri uvozu ob izliva Loire komaj par sto metrov pred svetilnikom pri Saint OeMasu,   se je parnik
potopa z vsem, kar je bflo na njem.
Le sedem potnikov je bik) rešenih. Kako veliko je število smrtnih žrtev, še vedno ni točno ugotovljeno. Gotovo pa Je, da je utonilo nad 350 ljudi.
V nedeljo je konzumna zadruga v Nantesu, ustanova socialistične stranke, ki n predseduje bivši socialistični poslanec m sedanji generalni direktor mednarodnega urada dela Albert Tho-nas, priredila
bdet s parnikom
na bfižrrj! otok Marmontiers. Program je napovedoval izletnikom
razna presenečenja iako, da pač ntbče ni tras KI, da se bo izlet, ki so se ga udeležili večinoma delavci, obrtniki in mali trgovci iz Nantc-sa končaj tako tragično, izleta se je udeležilo 467 ljudi.
Z godbo na čem
so se podali na ljubki, 32 metrov dolgi in 6 metrov Široki, belo pobarvani parni. Potovanje do otoka je poteklo mirno brez vsakih uezgod m v najlepšem razpoloženji!. Seie proti koncu potovanja je nastal veter, te. je začel parnik močno zibati, tako da se je nekaterih polotila morska bolezen.
Ko so se sredi poldneva na otoku kopet vkrcali za povratak v Nantes, so se
nekateri zbali vožnje po razburkanem morju.
Otok fflaimoatieres je namreč ob oseki vezan z ozkim pasom s celino. Ob plimi je ta pas popljavljen. Zato so se lahko ono, ki se jih je lotevala morska bo- • Jezen, vmfli po suhem, peš" in z avtobusi domov. Le okrog 400 oseb se jih je zopet vfcrcalo na parnik in tako nastopilo svojo
vožnjo v smrt.
Po nekako enourm vožnji je prispel parnik v skalnato ožino pri Chatelieru, ki je zaradi močnega toka za paroplov-bo zelo nevarna. Vihar je postajal vedno močnejši ter je udarjaj v mrzlih, kratkih, a močnih sunkih. Voda je začela
pCusfcafl preko krova.
Izletniki, ki niso bili pripravljeni na tako viharno vožnjo, so se sprva skoro vsi zatekli v kabine. Tam pa ni bilo prosiora za vse. Zato so se deloma zopet vrnSI na krov in se zorah* na desni strani parnika, kjer so bili vsaj nekoliko zaščiteni pred viharjem in va ovi. Vsled te neenakomerne obremenitve pa se je
začel parnik nagnati
te fcmain nato je prišlo do katastrofe. Dva, tri ogromni valovi so pljusknili preko krova, voda je začela vdirati v notranjost. V naslednjem trenotku ;e sledi: £Ov izredao močan sunek, kg kor gora velik val se je zvrnil preko malega parnika, ki se je nagnil tako zeo, da so se jambori dotaknili vodne glal^e. entaai se je parnik zravnal, nan pa se le
kakor orehova lupina obrni in izgmH
pod vodo. Pomike, ki so bila na krovu, je val odnesel daieč v morje. Vsi ostati, ki so b* v kobsoahso so
s parnikom vred pogreznili na dno morja.
Nesreča se je zgodila tako naglo, da je le par izletnikov doseglo rešilne pasove, dočim je edini rešilni Čoln voda odnesla. Po kratki smrtni borbi so se brodolomci drug za drugim potopili. S svetilnika pri Saint Gildasu so nesrečo sicer opazili, vendar pa je bila
vsaka pomoč izključena.
Vse, kar je mogel čuvaj svetilnika storiti, je bilo to, da je takoj obvestil o nesreči pristaniške oblasti v Saint Na-zaira.
Z vso naglico so takoj poslali na pomoč dva vlačilca, dočim je pristaniška stražna ladja kmalu sledila.
Ure in ure so krožili parni ki na kraju nesreče,
toda vsaka pomoč je bila zaman. Vlačilec >Poroioc je mogel rešiti samo enega, Avstrijca Jellineka, ki se je oprijel nekega bruna in se tako držal nekaj časa Še na površju. Razen njega je ta parnik potegnil vl vode samo še tri ženska trupla. Drugi vlačilec >Glaric< se je vrnil popolnoma prazen- Stražna ladja je imela več srečs. Rešila je 6 ponesrečencev in našla truplo mladega dekleta. Ker je bilo truplo Še toplo, so ure in ure poskušali z umetnim dihanjem, toda ves trud je bil zaman.
Ob jutranjem svitu so poslali zopet nove parnike na lice mesta, vendar pa so našli le nekaj trupel Onih 8 rešencev so morali prepeljati v bolnico, ker so vsi
od prestanega straha   oboleli na živcih.
Ko so enega izmed rešencev vprašali, ali naj obveste o njegovi nezgodi njegovo rodbino, je žalostno odvrnil:
»NI treba, kajti moja žena, moja. mati ta moja hčerka leze na dnu morja«.
Drugi rešenec, neki tovarnar iz Nante-sa je pripovedoval, da se mu je kot izbor-nemu plavalcu posrečilo držati svojo ženo nad pol ure nad vodo. Naposled pa so mu moči opešale in moral je ženo izpustiti ter gledati, kako se je
pred njegovimi očmi potopila.
že pred izletom, so ga obhajale zle slutnje in se ni nameraval udeležiti izleta. Sel pa je končno na prigovarjanje svoje žene, ki pač ni slutila, da pomeni ta izlet za njo smrt.
Največja žalost vlada v Nantesu, od koder so doma skoro vsi izletniki. Mnoge trgovine so zaprte in na vratih so nabita oznanila: »Zaradi smrtne nesreče pri katastrofi na Loiri zaprto«.
Izginile so cele družine.
Neki trgovec se je potopil Z ženo, obema otrokoma in obema svakinjama. Vsi voditelji konzumnega društva v departementu v Loiri so našle pri nesreči smrt.
»Agencija Havasc objavlja danes nato žrtev nesreče. Lista navaja 968 imen, med njimi Je mnogo S tiri-do petčlanskih družin. Skoro vsi so Iz Nantesa In ni med njimi nobenega inozomca. Izmed 110 delavcev, tovarne Batlgnol sta ostala živa samo dva, SS nameščencev konzumnega društva Je med mrtvimi.
Kljub vsemu prizadevanju doslej še vedno niso ugotovili, kje leži potopljeni parnik. Izmed potopljencev so spravili dosedaj iz vede 70 trupel, v pristanišča se odigravajo pretresljivi prizori. Tisoč in tfsoč-glava množica kleči In moli na pomola ter s strahom čaka, kdaj bodo pripeljali mrtve svojo«. Parniki prihajajo v tako z zastavo na pol droga, a že od daleč Je videti na krovu s črnim platnom pokrita trupla. Skoro vsi utopijendBm oblečeni v praznično obleko, Id Je pri nekaterih raztrgana. Roka mole v zrak, kakor da bi od neba prosili pomoči. Dosedaj so pripeljali v tako 68 ženskih, 6 moških in 1 otroško truplo, položili so Jih na mrtvaški oder v prostorih paroplovne družbe, od koder se bo Jutri vršil skupni pogreb.
Francoski listi obširno poročajo o tej nesreči in zahtevajo najstrožjo preiskavo.
Preiskava
je v polnem teku, vendar pa doslej ni ugotovila drugega, razen že znanih podrobnosti. Na poziv listov je bila v vsej Franciji uvedena zbirka za svojce ponesrečenih žrtev.
Ženeva, 16. jim i j a. AA. Po seji med* narodnega urada za delo, na kateri so raz* pravljali o reviziji konvencije o nočnem delu žen. je povzel besedo predsednik kon* ference poljski delegat Šakal. V svojem govoru je omenil žrtve nesreče, ki je zadela parnik »Saint Filibert«. Med žrtvami so tudi mnogi delavci. Svoj govor je za* ključil s tem. da je v imenu konference izrekel francoski vladi in francoskemu na* rodu iskreno soialje. Ta manifestacija simpatije je močno ganila francoske delegate, ki so se nato zahvalili govorniku in delegatom. Pri manifestaciji so sodelovali tako vladni kakor delavski in poslodavski delegati
Prelom med Španija in Vatikanom
Izgon kardinala Seguria smatrajo za začetek kulturnega boja — Akcija za ločitev cerkve od države — Pred zaplembo ogromnih cerkvenih
posestev
Rim, 16, junija, istočasno, ko je do* segla napetost med Vatikanom in Italijo vrhunec, so se zelo poostrili tudi odnosa j i med Vatikanom m Španijo, ki je še do ne« davna veljala za najbolj katoliško državo na svetu in kjer je imela katoliška cerkev dominanten položaj. Revolucija in progia» sitev republike sta razmere v Španiji na mah spremenili. Pojavil se je močan po« kret za strogo ločitev cerkve od države. Četudi vlada zaenkrat v tem pogledu ni še ničesar pod vzela, se vendar razvijajo do* godki popolnoma v to smer. Napadi na samostane in cerkve so na dnevnem redu, duhovščina je čim dal je bolj izolirana ki ne najde pri oblasteh one zaščite, ki jo je uživala poprej.
Zaradi vsega tega je nedavno odpotoval španski primas, toledski nadškof kar* dinal Seguria v Rim, kjer je poročal nape« žu o položaju v Španiji. Pri tem je iapne* sel proti španski vladi hude očitke. Ko se je včeraj zopet povrni v Španijo,   gs je
ništvo je ponoči 34 milj pred Madridom ustavilo nadškofov avtomobil in nato od> vedlo nadškofa Seguria na prefekturo. Nadškof ni hotel s prefektom niti govo» riti. Notranji minister je nato odredil, da ga obdrže v zaporu, naslednjega dne pa odpravijo preko meje. I>ovoKli so mu, da je ostal preko noči v bližnjem samostanu, zjutraj pa so ga odvedli v H en dave na francosko«spaciski meji. O izgonu kardina* la Seguria ni bil izdan noben službeni ko« munike.
V vatikanskih krogih je napravil izgon visokega cerkvenega funkcionarja simo mučen vtis. Splošno smatrajo ta dogodek za napoved najostrejsega kulturnega boja in za pričetek preganjanja katoliške cerkve v Španiji Kakor znano, so španski sociafi* sti oficijelno zahtevali od vlade, naj takoj prekine vse diplomatske odnosa je z Vati« kanom in izvede ločitev cerkve od države ter zapleni ogromna samostanska cerkve« na posestva.
Poslanica kralja Karola
Prva seja novoizvoljenega romunskega parlamenta — Kralj Karol napoveduje veliko sanacijsko akcijo — Zunanja politika ostane neizpremenjena
Bukarešta, 16. junija, g. Včeraj se je sestal novoizvoljeni rumunski parlament v navzočnosti kralja Karola na prvo sejo. Pred otvoritvijo se je vršila svečana služba božja, ki ji je prisostvoval tudi kralq Karol, njegov brat princ Nikolaj ter celokupna vlada in generaliteta.
V poslanici, ki jo je kralj Karol precital v parlamentu, je naglašal potrebo reorganizacije v upravi in reforme davčnega sistema. Obrambne mere države zaradi štedenja v proračunu ne smejo trpeti. Obrambo je treba reorganizirati in z ozirom na izboljšani finančni položaj izboljšati. Dalje se bo vlada pobrigala za sanacijo poljedelstva, zaključitev agrarne reforme in za zasignranje rnmunskega žitnega izvoza. Socialno zakonodajo je treba reformirati, trgovstvo in kreditne posle je treba pospeševati. Cestno mrežo je
treba z ozirom na gospodarske in stra-tegične potrebe razširiti. V zunanjepolitičnem oziru bo vlada nadaljevala tradicionalno politiko sodelovanja z zavezniki. Mednarodno solidarnost je treba ojačiti. Sprememba mej ne more pospešiti ohranitve miru. Mednarodne odnošaje je treba urediti na gospodarski in kulturni podlagi. Končno je kralj v poslanici napovedal ustanovitev državnega pod tajništva za narodne manjšine. Zbornica je sprejela poslanico z dolgotrajnim odobravanjem.
Bukarešta, 1<>. junija, g. Narodna kmetska stranka je sklenila danes prv četi energično opozicijo proti vlad*-Liberalna stranka bo zaenkrat počakala, Duca je izjavil, da je smatrati kartel z vlado s končanimi volitvami za ukinjen. Liberalna stranka zastopa stališče, da naj se obdrži sedanja ustava in sistem političnih strank.
Briining pred padcem?
Zaradi ostrega odpora socialnih demokratov proti silni uredbi bo morala vlada najbrže odstopiti
Berlin, 16. junija, g. Notranje-poiitič-na situacija se Je včeraj proti večeru zopet poostrila. V splošnem se opaža velik pesimizem. Na večernem sestanku državnega kancelarja z voditelji social-no-demokratske frakcije je kancelar odklonil tudi zahtevo socialnih demokratov za sklicanje proračunskega odbora državnega zbora. Kakor zastopnikom delavskih organizacij, je kancelar izva-fil tudi socialnim demokratom, da sprememba zasilne odrebe v sedanjem trenutku ni mogoča, dočim bi bil pozneje pripravljen pričeti ponovn. razgovore zaradi morebitnega kompromisa. Po pote-
ku včerajšnjih razgovorov menijo v socialno demokratskih krogih, da sklicanja državnega zbora ne bo več mogoče preprečiti, dasi je državni kancelar dal precej razumeti, da bi sklep za sklicanje državnega zbora imel za posledico demisijo celokupne vlade.
Berlin, 16. junija, g. Zvezni voditelji Stahlhelrna so danes izročih" pruski vladi liste za ljudsko glasovanje glede razpusta pruskega deželnega zbora. Oddanih je bilo 6,031.310 glasov. Ljudsko gilasovanje se bo po vsej verjetnosti šilo 9. avgusta.
Okrog vrele kaše ...
Amerika je prva objavila podatke o svoji oborožitvi, pozivajoc druge k posnemanju — Jasnega pregleda
kljub temu ne bo
VVashington, 16. junija, s. Amerika je te dni predložila Društvu narodov podatke o moči vojske in mornarice, po moštvu in materialu, da bi s tem pripravila tudi ostale države, naj bi jo v tem pogledu posnemale še pred razorožitveno konferenco, ki še bo vršila v februarju 1. 1932.
Ženeva, 16. junija, g. Kot prva velesila je danes Amerika po sklepu sveta Društva narodov od 23. maja sporočila tajništvu Društva narodov sedanje stanje oborožit* ve. Amerika je pri tem popolnoma tzra* bila v tabelah osnutka predvidene možno* sti za objavljenje oborožitvenega stanja. Tabele so izdelane iako, da je iz podatkov le deloma razvidno dejansko stanje oho* roži t ve in prava moč oborožitve. Politično ima ameriško  sporočilo ta pomen,   da je
dala Amerika pobudo za objavljenje ena* kih podatkov s strani ostalih držav. W» sh ing tonska vlada je obenem pozvala ts> ništvo Društva narodov, naj njene podat* ke takoj objavi ter izraža željo, da naj bi sedaj po njenem vcporca tuda ritairi država brez odlaganja objarvile te podatka
Angleži motijo za razorožitev
London, 16. junija. A A.. Na pobudo canterurvjskega nadškofa in poglavarjev ostalih cerkva v Angliji bodo po vsej Angliji in Irski molitve za uspešen potek razoroži t vene konference, ki bo leta 1932. Verniki bodo prosili božjega blagoslova za to konferenco, ki naj postane osnova, mira med narodi.
Namesto denarja - komisije
Francija bo poslala v srednje-e v ropske države posebno komisijo, da prouči finančni in gospodarski položaj
Pariz, 16. junija, č. Pod predsedstvom ministra za finance Flandina se je vršiđa včeraj konferenca zastopnikov francoskih bank. ki ji je prisostvoval tudi guverner francoske banke Morret. Finančniki so razpravljali o finančnem položaju srednje evropskih držav ter o njihovi potrebi kre* dita ter o pogojih finančne kooperacije s temi državami. Sklenjeno je bilo, da odide poseben odbor finančnikov v prizadete države, da prouči njihovo finančno stanje ter kreditno sposobnost. Razen zastopnikov
bank so bili pri ministra financ rtyfi za« s topni ki velike industrije, ki bi želele do* biti stike z imenovanimi državami.
Pariz, 16. junija. AA. Francoski financ* ni minister, gaverner francoske banka, in ravnatelji drugih velikih francoskih bane* nih zavodov so imeli konferenco o resnem finančnem položaju v Nemčiji ki Avstriji Sklenili so imenovati komisijo šestih bančnikov in osmih industrijcev, ki bo odpotovala v Srednjo Evropo in proučila ta« mošnji položaj.
Poleti je treba lase bolj negovati!
_ Prah in vročina škodujeta lasem. Ce jih redno umivate z Elida Shampoonom — Vam ostanejo lepi in zdravil
Vsak teden po enkrat ai umijte glavo!
ELIDA SHAMPOO
«
>S L O V E N S K T N A K O T><, dne 16 junija 1931
Stev 133
Mengeški umor pred sodiščem
Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se je pričela danes tajna razprava proti morilcu mengeškega župnika Frana Kušarja, mladoletnemu Ivanu Laknerju in njegovim trem tovarišem
Ljubljena, 16- junija.
Davi se je pričela pred velikim senatom, ki mu predseduje s, o. s. Ivan Kralj in čegar Slani so gg. Anton Avsec, dr. Bogdan Petelin, Mflller in dr. Dolinar, razprava proti Ivanu Lakner ju in tovarišem in sicer proti prvemu zaradi zločinstva roparskega umora odnosno po novem kazenskem zakonu razbojmštva in zločinstva tatvine, a proti ostalim zaradi zločinstva tatvine odnosno soudeležbe.
Dva paznika sta že pred razpravo obtožence pripeljala v sodno dvorano št 79. kjer so po vrsti, kakor jih imenujemo sedli na zatožno klop.
Morilec Ivan Lakner
Morilec Ivan Lakner, rojen v Nevljah 1. maja 1911. je prav lep fant, plavih navzgor počesanih las in ima edini oblečen kas-nilniško obleko;
Anton Lampret je rojen na Dobravi 19. januarja 1. 1911 in samski delavec, ki je stanoval na Kodeljevem, baraka Št 4;
Valentin Fertič. je bil rojen v Št Oo-tardu pri Trojanah 13. januarja 1. 1908 in še je izučil krojaštva;
Jakob Jantar je pa i« Sp. Zadobrove, kjer je bil rojen šele 30. decembra L 1913.
Vsi obtoženci razen Fertiča so torej mladoletni in je zato razprava tajna. Razen Laknerja so vsi precej slabotni, Jančar je pa še nedorasel slabi?.
Ker je bila
razprava proglašena za tajno, je Lacknerjev zastopnik dr. Ahazhizh predlagal nekaj zaupnikov, prav tako tudi zagovornik ostalih treh obtožencev dr. Peršin, sodni dvor pa je po § 225 kazenskega postopka dovolil ostati pri razpravi tudi mengeškemu županu Petru Liparju, podžupanu Avgustu Šusteršiču, občinskemu svetovalcu Francu Gregorcu ter oškodovankam Fani Pečnik iz Kranja, nadžupnika Kušarja sestri Katarini, ki je pokojniku gospodinjila, Ivani Železnik iz Smartna pri Litiji ter Jančarjevi materi Mariji. Med zastopniki sedita razen treh novinarjev še Ivan Dražem in Nace Ves iz Mengša. Ženske so ob pogledu morilca blede in propadle, Jančarjeva mati pa joka.
Točno ob 8. 30 je stopil predsednik senata s. o. s. g. Ivan Kralj v dvorano in je kratko izjavil napram obtožencem:
Danes se vrši zoper vas glavna razprava. Proti prvemu zaradi zločinstva roparskega umora, a proti ostalim zaradi zločinstva tatvine. Razprava ni javna, ker se obtoženec Valentin Fertič ne strinjate * tem da ne bo prišlo vaše ime v svet.
Po končanih formalnostih glede zaupnikov se je pričela nato tajna razprava, o kateri žal ne moremo javljati podrobnosti, čeprav je bila širša javnost zelo interesirana na procesu.
Vsi listi in v prvi vrsti >Slovensk: Narod« so obširno poročali
o zverinskem umoru mengeškega župnika
pok. Frana Kušarja* Ker smo itak umor v Mengšu obširno pojasnili,  sedaj samo kratko rekapituliramo.
Bilo je 13. feruarja letos, ko je prišel Ivan Lakner v Mengeš, ker je vedel, da je baje tamošnji župnik bogat. Šel je sam, ker so se njegovi tovariši skesali. Bil je oborožen kot največji razbojnik, imel je s seboj nabasan revolver in bodalo kakršnega so včasih rabili avstrijski vojaki na fronti. Prišel je v župnišče okoli 19. in je prosil pokojnega župnika za prenočišče in večerjo. Žunik je prošnjo odbil. Odšel je navidezno mirno iz župnišča in se kmalu nato vrnil nazaj ter je v I. nadstropju ukradel župni-kovi sestri Katarini 50 Din, ki danes prisostvuje razpravi. Iz I. nadstropja je odšol v podstrešje in od tam se je skrivaj in poti-boma splazil v župnikovo spalnico, ki se nahaja v pritličju. Tu je iskal ključe blagajne, pa jih ni našel. Zraven spalnice je župnikova pisarna, iz katere je morilce izmaknil 200 Din gotovine. Nato se je zopet vrnil v spalnico ter se skril, ker je začul korake na hodniku.
Kakor običajno je pokojni župnik Fran Kušar po večerji odšel v svojo pisarno in prižgal luč. Razbojnik Lakner je skočil nanj in ga
dvakrat i nožem udaril pe glavi,
da se mu je vlila kri. Nastala je borba-Kljub temu, da je bil župnik že star mož, se je branil nasilnega in zverinskega napadalca ter sta se tako rvala, da sta prišla do vrat, ki vodijo v pisarno iz veie. Tu gs je Lakner vrgel na tla, in z nožem sunil dvakrat v vrat. da je župniku v curkih brizgnila kri. Slabotni starček je omahni) nezavesten na tla in opježal.
Nato je Lakner izvršil drugi del svojega zasnovanega načrta. Vzel je župniku ii
telovnika kljnž do blagajne, is katere je
▼sel okoli 30.000 Din. Ker je bil na srajci ves krvav, jo je stekel in se umil v župnikovem umivalniku. Vzel je nato župnikovo srajco, ki jo js našel v omari. Ves zločin je izvršil z največjo hradnokrvnostjo in s pravim zverinskim cinizmom. Ko se je umil, je namreč se vrgel brisačo na župnikov obraz.
Ko je bilo v župnišču popolnoma vse tiho, je odšel skozi glavna vrata, držeč v rokah še vedno nož, ker je računal, da bo mogoče naletel na kakega človeka. Prišei je srečno iz župnišča in krenil proti potoku in gozdu ter je
vso noč peš hodil
do Tomaževega, kjer se je nekoliko počil v nekem kozolcu, čakajoč belega dne.
Zgodaj zjutraj je nato z obilnim denarjem Lakner krenil v Ljubljano, kjer si je pri trgovcu Preske rju
nabavil novo obleko
in kupil tudi novo perilo. Iz trgovine je odšel v Dalmatinovo ulico ter se skril v klet v biši št 7. Tam se je preoblekel in pustil svojo staro obnošeno obleko. Ta obleka je bila eden glavnih indicijev za njagovo krivdo, pa tudi trgovec Presker ga je takoj spoznal za onega, ki je nervozno pri njem kupoval obleko kot DukiČev delavec. Popoldne se je odpeljal v Šmarje na Dolenjsko, kjer se je v Sapu ustavil pri grobarju Javorni-ku. Tu je nastopil kot kavalir in razsipava! denar.
Neovirano se je nekaj dni kretal po Ljubljani in je naposled odšel k svojim staršem v Studenec pri Krškem. Tam je revnim staršem poklonil okoli 5000 Din in se bahal, da je
imenitno zaslužil. Pri krojaču Majcenu   je dal likati svoje
novo že nekoliko posvaljkano obleko, kar pa je postalo zanj usodno. Krojač Majcen je čital v listih poročila o zverinskem umoru župnika v Mengšu in je skrivaj obvestil orožnike, ki so 26. februarja Ivana Laknerja na domu staršev prijeli in ga odpeljali v ljubljanske zapore.
Lakner v preiskavi ni tajil svojega zločina, pod pritiskom težkih indi-eijskih  dokazov je naposldd hladnokrvno preiskovalnemu    sodniku    priznal dejanje.
Kazenska preiskava je nato odkrila še nebroj drugih zločinov, ki jih je Lakner izvršil kot
šot glavar mlade tolovajske družbe.
S soobtoženci se je klatil po ljubljanski okolici, po Gorenjskem in Dolenjskem. Vsi so večinoma beračili in kadar se jim je nudila prilika, so tudi kradli. Spali so večinoma po kozolcih, a kadar so imeli denar so si privoščili vse dobrine tega sveta. Kradli so najmanjše malenkosti, klobase, obleko,
Umorjeni župnik F. Kušar
perilo in ukradli so celo ročno blagajno, v kateri pa nt bilo nicošar. Razne stranke so oškodovali za približno 6.500 Din. Faniki Pečnik iz Kranja, ki danes tudi prisostvuje razpravi, je Lakner odnesel zlato žensko uro z briljanti, vredno 1000 Din. Tolovajska družba Laknerjeva je delovala od decembra lanskega leta do februarja. Lakner je tudi vlomil decembra meseca v trnovsko župnišče, kjer pa je bil prepoden. Največji uspeh je imel Lakner 6. februarja letos, ko ;e Karlu Jeršinu na Rudniku ukradel 3.800 Din gotovine-
Zasliševanje
morilca Ivana Laknerja je trajalo od 8.45 do pol 11. Lakner je popolnoma hladnokrven in ciničen. Med drugim se je izrazil proti svojim prijateljem: >Ce me obesijo, je vseeno, jaz ne bom nobenega več«. Bral je zelo mnogo romanov, zlasti takozvane dundliterature, najbolj mu je pa ugajal >Bandit Mussolinu. Med drugim je obširno pripovedoval, kako se je vozil z avtomobilom. Hotel je iti brez potnega lista v Francijo oziroma v Italijo. Bil je tudi zelo radodaren. Enkrat se je peljal z avtomobilom v Šmarje, pa je namesto 600 odrinil kar 700 Din-
Ostali obtoženci pri zaslišavanju pripovedujejo in priznavajo, kaj so delali. Eden izmed njih je prostodušno izjavil: >Za majhne solde delati nočem. Rajše smo šli beračit in krast<. Zasliševanje obtožencev ob 11. se ni bilo končano.
Razprava ob zaključku lista še traja. Sodba bo javno razglašena popoldne.
Naš City raste
Pri novih palačah ob Ljubljanski kreditni banki izvršujejo zadnja dela, pa tudi ljubljanski nebotičnik že raste
iz tal
Ljubljana, 16. junija.
Gradbena delavnost v središču mesta, ob Aleksandrovi in Dunajski cesti ter Ga* jevi ulici, ki ga smemo po pravici i meno« vati naš City, je od jeseni še vedno enako živahna. Štiri palače so sicer že tik pred dograditvijo, pričel se je pa dvigati nad Dunajsko cesto nebotičnik in na vogalu Gajeve in Beethovnove ulice so začeli ne« davno z gradbenimi deli za HI. objekt pa» lač Pokojninskega zavoda.
Najhitreje sta bili zgrajeni palači »Du» na v* na vogalu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice in palača Hranilnega m posojilnega konzorcija v Gajevi ulici, pa tudi petnadstropna palača Pokojninskega zavoda in »Viktoria« sta bili kmalu pod streho. Prav tako naglo kakor betoniranje zidov so pozimi napredovala ostala gradbena dela.
Palača Hiranilnega in posojilnega kon» zorcija je zunaj že povsem gotova; njene fasade so izredno učinkovite, pa tudi bar* va je srečno izbrana, škoda le, da palača ne stoji na vidnejšem kraju, kjer bi prišla njena lepota še do večje veljave. Tudi v notranjosti so dela v glavnem gotova, de* lajo pa še pleskarji, slikarji in zidarji v stopnišču. Čez mesec dni se vselijo stranke.
Pri palači »Dunav« so včeraj končali fasado ob Beethovnovi ulici. Pročelje jo obloženo do II. nadstropja s rjavim pe« ščencem, naprej do vrha pa ga krasi lep, svertlobarven omet teranova. Ob Alekaan* d rovi cesti je pročelje skozi vsa na da trop* ja na grobo ometano, ob zgornjih nad* stropjih pa je gotov že tudi omet teranova. Notranji prostori bodo najbrž že v enem mesecu uporabni.
Palačo »Viktorijo« so pričeli graditi najpozneje, vendar pa gradnja ne bo kan* čana mnogo pozneje kakor pri ostalih zgradbah. Fasada ob Aleksandrovi cesti je na grobo že ometana, kmalu bodo pa tudi gotova dela v notranjosti.
Tudi palača Pokojninskega zavoda ni daleč do dovrši tve; ometa vajo fasado ob Gajevi ulici, na dvoriščni strani so pa pročelja že gotova in tudi v notranjosti so gradbena dela v glavnem konsana.
Pri nebotičniku betonirajo pritlični strop, prihodnje dni pa bo začelo rasti I.
nadstropje. Gradnja bo odslej hitreje na* predovala, ker bodo nosikie konstrukcije od nadstropja do nadstropja lažje ter šib' kejše.
Za tretjo palačo Pokojninskega zavoda so že izkopali temelje ob Beethovnovi ulici, kmalu bo izkopana tudi klet.
Na dvorišču palače »Viktorije« proti zgradbam Pokojninskega zavoda betonira* jo pritlično poslopje, ki bo služilo za pa* sažo in trgovske lokale ob nji.
Povsod so pri delu marljive roke, naš City raste m z njim nova, velika Ljub* Ijana.
Peraijskfdijak -svetovni popotnik
Ljubljana, 16. junija. Včeraj je prispel v Ljubljano zanimiv globetrotter, dijak Abunlvhassen Khan Mahazheghi, doma iz Daljnega vzhoda, iz Perzije. Odšel je L 1928 na poučno poto* vanje kot dijak filozofske fakultete. Pre* potoval je dosedaj Rusijo, Turčijo, Bolgarsko in Grško, odtod je pa odpotoval v Italijo. V Milanu so ga sma/rali za ru» skega boljševika in so ga zaprli. V zaporu je bH tri mesece, pravi, da ves ta čas niti ene ure ni videl solnca. Če je vprašal, za* kaj so ga zaprli, »o ga pretepali. Nekoč ga je neki karabinjer s puškinim kopitom tako oplazil po hrbtu, da mu je nalomil hrbtenico in so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je ležal pet mesecev. Ko je ne* koliko okreval, so ga izgnali v Švico. Per* zijec je prepotoval nato Švico, Avstrijo, Nemčijo, Poljsko, Rusnunsko, Ceskoslova* ško in Madžarsko, od tam pa je prispel v Zagreb in Ljubljano, kjer ostane dva dni, naksr odpotuje na Bled. Mladi in hiteli* gentni dijak, ki obvlada več jezikov, se je preje preživljal s slikanjem ta je prodajal slike, ker je pa zaradi pretepanja v Milanu še vedno bolehen in se je moral zdraviti v raznih državah ter bna vse gornje telo »tamo v mavcu, ne more več slikati in je prisiljen preživljati se s prodajo svojih fo* tografij. Iz Jugoslavije bo potoval na Gr* ško nato pa v Egipt.
Elija je spregovoril
Včerajinja nevihta je sieer povzročila precej zmešnjave, vendar pa je Ljubljančanom pošteno ohladila kožo in
srca
SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
Ljubljana, 16. junija.
Človek ras nikdar prepozno n« 6bu» pa . . . Zadaje dni je bila Ljubljana kot na ražnju ter smo povsem po nedolžnem trpeli peklenske muke. Kdo bi potem ne obupal. Ljubljana je poakakavala v vodo. ostali meščani so se pa menda kar stajali in akopneti, saj so bile ulice povsem praz* ne le mi smo se vlačili po njih, ki nas itak nihče ne šteje med nikogar.
Res strašansko je bilo, saj nismo niti prišli do besede. No, včeraj popoldne so se pa vremena fakorekoč zjasnila — v na» sprotnem smislu namreč, v pravem pome* nu besede.
Kmalu po 16. so začele od nekod uha* jati sapice, ki so blažimo odganjale nez* nosno soparo. Solnce je še nekajkrat prav vroče pomežiknilo izza prvih oblakov, končno se j« pa skrilo. Ob pol 17. je nad Ljubljano že zdivjal pravcati vihar, mesto se je zagrnilo v oblake prahu, šipe so za« žvenketale kakor kozarci na peklenskem ženitovanju, s streh so zgrmeli strešniki, po ulicah so se lovili za klobuki prestra* šeni meščani kot brodolomci in — da ste jih videli! — kopalci so jo odkurili pod varnejša zavetišča, kakor bi jim kdo pod> kuril z bencinom. Sploh je postalo v Ljub* ljani naenkrat vse narobe kakor damska krilca, ki se za čudo hitro obračajo po vetru. Da, kar se naših dam tiče . . . Toda, čemu bi jim obujali trpke spomine. Našte* vati ubitih šip in ugotoviti vse podobne katastrofe,    ki   jih   je  povzročila Elijeva
Nov cestno-policijski red
v Ljubljani
Osnutek, o katerem bodo končnoveljavno sklepali pristojni odseki
Viseči stavbni odri.
Viseči stavbni oder se sme prirediti in rabiti le pod nadzorstvom kakega inženjer-ja, uradnika mestnega gradbenega urada, zidarskega ali tesarskega mojstra ter je uporabljanje naznaniti oblastvu. Vrvi morajo biti konopljene ali žične in je njih nosilnost poprej preizkusiti. Dvigalne in spu-ščalne naprave morajo imeti pripravo narejene zavornice. Vsakokrat, kadar se rabi oder, treba je njegovo nosilnost preizkusiti. Zibanje odra je po možnosti preprečiti. Pri rabi takih odrov je hodnik zapreti in če to ni umestno, napraviti je streho, da se mimoidoči obvarujejo onesnaženja.
Snaženie hodnika kadarkoli zapade sneg.
Kadarkoli zapade sneg, dolžan je lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih prostorov, hodnik ali pešpot tik posestva, pa tudi odtočne kanale in kadunje nemudoma počistiti snega in če zaradi tega polzi ali kadar se na-pra\i poledica, tudi hodnik takoj posuti s peskom, pepelom ali kako drugo tako stvarjo. Snaženje ali posipanje izvršiti je v širini hodnika ali pešpota. Kadar zapade sneg ponoči ali se napravi poledica, opraviti je snaženje in posipanje vsaj do 7. ure zjutraj.
Pri neprestanem sneženju osnažiti Je hodnik ali pešpot večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce.
Z dvorišč se ne sme sneg ali led skladati na cesto, temveč ga je izvoziti v Ljubljanico ali na odkazana skladišča. Sneg, kj sam zdrči ali se pomeče s strehe, morajo hišni posestniki nemudoma ob svo-Iiti stroških zvoziti s ceste.
Za južnega vremena je hodnike in pešpota ter odtočne kanale in kotanje po potrebi večkrat na dan očistiti lež in blata.
Kdor zanemari ta določila, bo kaznovan in vrhutega sme oblastvo dati izvršiti dotično opuščeno ali nemarno opravljeno delo ob stroških zamudnega lastnika hiše. Razbijanje In spravljanje ledu.
Z ledom naložene vozove je pri skladanju postavljati zapored (drugega za drugim) in tako blizu lednice, da promet na drugi strani ni nikakor preprečen.
Razbijanje in spravljanje ledu je takoj, ko se led pripelje, pričeti nepretrgoma nadaljevati in ko se delo konča, je prostor osnažiti 'n s peskom, prstjo ali kako drugo reč j o posuti.
Pri prevažanju ledu mora voznik z voza padle kose ledu pobrati in naložiti nazaj na voz.
Nikakor ne smejo vozovi z ledom čez noč ostati na cesti.
Vrata m okna ledenic morajo lastniki ponoči dobro zapirati, da ni nevarnosti za ljudi.
Nošnja predmetov no hodnikih.
Prepovedano ie po hodnikih, prehodih in drugih za pešce določenih potih prenašati predmete, ki po svoji obliki, velikosti ali svojstvu mimoidoče lahko nadlegujejo aH poškodujejo. Osebe, ki take predmete nosijo, se morajo na voznem potu držati desne strani tik hodnika ali pešpota. (Tudi osebe, katerih obleka prj dotikanju pušča barvo ali maže. ne smejo hoditi po hodnikih ali pešpotih.
Raba hodnika za obhode i. t. d.
Obhodi, pogrebi in drugi sprevodi, vojni oddelki smejo  rabiti hodnike in pešpota le. če je raba vozne ceste otežkočena. Postajanje na hodnikih Je prepovedano.
Postreščki, prevozniki in sploh osebe, kt javno ponujalo svojo službo aH ki javno prodajajo blajjje, ne smejo postajati ali posedat! na tednikih, pešpotih, prehodih in mostovih.
huda jeza, je pa tudi nemogoče. Zato st moramo omejiti Ie na skromnejše ugoto vitve.
Najprej je treba reči. da se je včeraj skuhala nad Ljubljano prva resnejša po. letna nevihta. Elija je otvoril prvo letos: njo svojo »veliko žehto*. Zato ni ostalo samo pri omenjenem viharju, kajti takoj za njim je nebo poškropilo razhelieno Ljubljano s prav obilnimi blagoslovi ln i m: kapljami in curki, ki so se nam imenitno prilegli. Toda tuš ni trajal dolgo, le kak* snih 10 minut, nakar je pričelo pohlevno rosi ti. končno pred 18. uro se je pa nebo že povsem potolažilo, vendar ne za dolgo, kajti kratkemu odmoru je sledila vihar* na ploha, ki je pošteno sprala prašne ce» ste m osvežila zatohlo ozračje. Potem se je celo zdelo, da se bo še pred večerom naredilo vreme. Ob 20. se je nebo zopet močno pooblačilo, pričelo se je med vihar« jem bliskati še huje kakor, če vozi naš tramvaj po Prešernovi ulici. Pa grmelo je tudi. baš toliko, da so pričele poganjati po gozdovih gobe. kakor pravi ljudstvo. rve?i;i je bilo tudi dovolj — samo ob senzacijo* nami večer smo prišli, z Aleksičevo produkcijo namreč ni bilo nič. Meščani se niso upali iti pogledat, če se je junak vse« eno producirati pred samim mogočnim Elijem.
Vzdihovati seveda ne smemo, rudi Elija mora priti včasih do besede, do pra* vice. da se producira vsem akrobatom navikljub.
Naslanjanje na zid.
Naslanjati se na zid je na Javnih cestah prepovedano.
OgibanJe pešcev. (Kretanje pešcev.)
Za pešce so določeni hodniki in pešpoti Pri hojj po hodnikih morajo se pešci praviloma posluževati desnega hodnika v smeri hoje m prehitevati na levo, izogibati se vedno na desno.
Na cesri-šče (vorno pot) sme stopiti pešec le, kadar hoče cesto prekoračiti, kar se mora zgoditi vedno naglo, previdno rti v najkrajši smeri, t j. pravokotno na smer ceste.
Prekoračenje cestnih krfžišč Je prepovedano.
Postajanje na hodnikih.
Postajanje na hodnikih in pešpotih ie praviloma prepovedano. V vsakem primeru morejo oni, ki stoje na hodnikih ali pešpotih, mimoidočim pustiti toliko prostora, da lahko brez zadržka gredo mimo.
Prepovedano je nadalje vzporedna hoja več oseb po hodnikih im pešpotih tako, da zavzamejo celo širino hodnika.
Postavljanje miz in stolov na hodnik.
Prepovedano je brez oblastnega dovoljenja postavljati mize, stole In druge predmete na hodnik, zlasti pred gostilne in kavarne.
DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Zaprto. Opera: Fidelio. A.
Kino Matica: Poročim svojega moža. Kino  Ideal:    Latinska  četrt (Svetislav Petrovič).
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Trnkoczy, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta.
Umetniška razstava
Umetniška razstava na Ljubljanskem ve* lesejmu je nameščena v paviljonu »K«. Odprta je dnevno mod 10. in 18. uro.
Na3i likovni umetniki so razstavili tu svoje najlepše umetnine in po pravici pri* čakujemo od javnosti moralne in gmotne podpore. Z moralnim uspehom so že zado* voljni, saj je obisk Še dosti dober — vstop« nine ni —, gmotni uspeh je pa odvisen od prodaje umetnin. Razstava je odprta do vključno 18. t- m. in bi bilo zelo prav, da zlasti premožnejši sloji pokupijo čim več slik.
Nesreče in nezgode
Ljubljana, 16. junija. Včeraj so morali v bolnico prepeljati Pavlo Kop, vdovo strojnega mojstra državnih železnic iz Ladje pri Medvodah, ki jo je v nedeljo sosed tako močno pahnil iz stanovanja, da si je precej poškodovala desno nogo. — Oglarja Franca Finka je 16. i. m. njegov sosed France Grum s puškinim kopitom oplazil po desni roki. — Rudolf Elser, posestnikov sin Pženičnih Poljan, je 14 t m. padel z drevesa in si zlomil desno nogo. Mizarski pomočnik Ivan Hlavsa iz Dravelj št. 36 je v nedeljo padel z lestve in se pobil po glavi. — Dopoldne so prepeljali v bolnico Franca Šaka, zaposlenega pri Inž. Dukltu, ki ga Je podrl priklopni voz tovornega avtomobila. Zlomil si je desno nogo.
Iz gledališke pisarne
OPERA. Začetek ob 80. nrt zvečer. Tofek, 16. junij* Fidelio, Red A-Sreda, 17, junija. Zaprto, Četrtek. 18. junija:   Vijolic* i Momtmar* tra. Red D. — —1
Stev. 133
>SLOVENSfI  NT A T? O D«, dne 16. junija
1931
Stran 3
Dnevne vesti
j- Pogoji za sprejem t Pletarsko lolo ▼ Ptnjn. Pletarstvo more nuditi kot domača obrt mnogim lep zaslužek, posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva. S to obrtjo bo pa
dani življenjski pogoji tudi vsem onim osebam obojega spola, ki vsled svoje pohablje-nosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenjski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti in občin. Pletarska šola v Ptuju ima predvsem namen, izvež-bati praktično in teoretično v pletarstvu in vrboreji učence(ke), ki so uspešno dovršili osnovno šolo, in jih usposobiti za pletar-ske pomočnike.. Po dovršeni dveletni učni dobi jim pomaga tudi do zaslužka, ako ne bi mogli pletarstva izvrševati na svojih domovih. Šolsko leto se bo pričelo 1. sept *m-bra 1931. V prvi letnik se bodo sprejemal' učenci, ki so dovršili z dobrim uspehom osnovno šolo. Prijave se lahko izvršijo pismeno in morajo vsebovati: 1« krstni list: 2. domovnico; 3*. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. izjavo staršev (varuha), s katero se zavezuje vzdrževati gojenca. Šoli je priključen internat, ki se nahaja v Dijaškem domu v Ptuju. Tridnim, ubožnim učencem se bodo po možnosti iz-poslovald mesečne podpore. Vsi učenci pa prejmejo vse šolske potrebščine v šoli brezplačno. Prijave je vposlati najkasneje do 1. avgusta t L Vsak prijavljena prejme pismeno rešitev. Podrobnejša pojasnila daje upraviteljstvo šole,
— Tragična smrt slovenske učiteljice na Koroškem. Iz Celovca poročajo, da so te dni potegnili iz Drave truplo 33-letne učiteljice Marije Virbnikove, ki se je ponesrečila skupno s svojim zaročencem. Prevrnil se jima je čoln.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, sicer pa lepo vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno, jasno je bilo samo v Skoplju in v Splitu. Najvišjo temperaturo so imeli v Splitu 33.2, v Skoplju 82.8, ▼ Ljubljani 32.6, v Sarajevu 31.7, v Zagrebu 31.4 in v Mariboru 25.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.6 mm, temperatura je znašala 14.2.
— Bluze v krasni izbiri in solidni ceni Stark nasl. h ARNlCMK, Stari trs št 18.
— Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. REICH
Iz Ljubljane
—lj POZIV VSEM DRUŠTVOM! Narodni izseljeniški odbor poziva vsa društva, naj izvolijo sigurno poslati na sejo, ki bo v četrtek 18. t. m. oh 6. popoldne v dvorani Delavske zbornice, svoje sastopnike v »»vrhe razgovora o sprejemu ameriških kongre-feistov, ki dospejo 27. t. m. v Ljubljano. Dr. Joža Bohinjec, predsednik.
—lj Prihod Jugoslovenskih bojevnikov v Ljubljano. Bivši jugoslovenski bojevniki in rezervni oficirji, ki so te dni obiskali Francijo, se vračajo v domovino. Vlak z bojevniki, ki Jih je okrog 400, prispe ■ Ljubljano ob 17. Odbor Udruženja lezervnih oficirjev naproša vse rezervne oficirje, odbornike in drugo občinstvo, naj se sprejema gostov na kolodvoru v polnem številu udeleže.
t_ Poljski moški zbor »Echo« Iz Krako-
vega, najboljši poljski zbor, koncertira v Ljubljani v ponedeljek 22. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Program: Moni-uszko: Prolog iz opere Strašni dvor. No-jski: Kocijuško pred Raclavicami, Gall: Gostilničarka. Drugi nastop ima naslednje zbore: Lahman: 2 tatarski pesm!« Lipski: Pesem materi. Marek: Koračnica tatarskih hajdukov. Soltls: Novo leto. Tretji nastop obsega: Roncka poletna noč. Riz-zi: Pokoj vam. Kopičinski: Temni bor spi. Walek \Valewski: Duhovi. Poslednji nastop ima naslednje točke: Gall: Stara polo-neza. Karrnenski: Narodna pesem iz Ve-likopoljske. Vjehovič: Šlezka melodija. Garbusinski: Mazurka. Valek Walewski: Krakovjak. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
— Mestno načelstvo v LJubljani bo oddalo za letošnjo kopalno sezono okrepčevalnico v mestnem kopališču na Ljubljanici. Natančnejši podatki se dobijo pri eko-nomatu mestnega načelstva.
—lj Naša opera. Danes v torek se vpri* zori zadnjič v letošnji sezoni »Fidelio« s go. Thierrvjevo v glavni vlogi. Rocca poje g. Križaj, priljubljeni basist, ki se obenem za to sezono poslovi od vseh svojih prija* teljev, Florestana poje prvič g. Marčec. so* delujejo tudi ga. Ribičeva, gg. Primožič, Mohorič, Grba, Ivelja, Perko in drugi. Dirigira ravnatelj Polič. Predstava se vrsi sa
red A. _ V četrtek se ponovi izvrstno
uspela opereta Vijolica z Montimartra, ki je dosegla v soboto in nedeljo vsled lepe melodijozne glasbe, vesele vsebine in do* bre vprizoritve velik uspeh. Naslovno par* tijo poje ga. Ribičeva. Dirigent g. Neffat. redstava se vrši za red D.
I— Operna šola drž. konservatorija ljubljanskega ima 17. t m. ob 20. v dramskem gledališču svojo produkcijo. Na programu so posamezni prizori iz oper Hum-perdink: Janko in Metka. Thomas: Mignon. Lortzmg: \Vormski orožar. Gunod: Paust Čajkovski: Evgenij Onjegin. Pucclni: Plašč. Smetana: Prodana nevesta. V n. delu pa je celo TT. dejanje Mozartove opere Figarova svatba. Vsi gojenci nastopajo v kostumih, scena, odnosno dejanje, ki je na programu, se odpoje in odigra kakor pri predstavi. Operno šolo vodi in poučuje ga. Skerlj - Medvedova, muzikalno vodstvo imata kapelnika Anton Neffat ln dr. Švara Danilo. Predprodaja je v operi, kjer se dobi rudi program z imeni vseh nastopajočih. Cene sedežem do 10 Din.
_jj v mestni klavnici ljubljanski se bo
v četrtek 18. t m. ob 15. prodajalo na n*o» sti stojnici prašičje meso.
—Ij Smrtna kosa. Včeraj je umrla ga. Marija Favai, vdova po viš. železniškem uradniku in posetnica. Pokojnica zapušča
sinove prof. Ivana Favaia v Mariboru, trgovskega zastopnika Angela Favaia v Celju, trgovskega zastopnika Karla Favaia v Ljubljani, zasebnega uradnika Petra Favaia v Ljubljani m hčerko Pio Fa* vai v Ljubljani. Pogreb bo jutri ob 17. is Medvedove ceste 5t. 38 (v Sp. Siski) na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag 8px*min, preostalim naše iskreno sožalje!
—lj Ruski Sokoli na sleta v Siren. V nedeljo je priredil Sokol Ljubljana izlet v Žire, kjer je prav dobro uspel. Zleta se je udeležilo mnogo Sokolov, Sokolić, članstva in naraščaja, korporativno so se pa v 2ire odpeljali tudi tukajšnji ruski Sokoli pod vodstvom staroste Ivanovskega in podsta-roste Celnokova. Ruski Sokoli so nastopili pri telovadbi, orkester balalajk je pa pod vodstvom kapelnika Levi n jeca zaigral več prijetnih komadov. Orkester in solist Dar make so bili za svoja izvajanja od občinstva nagrajeni s spontanim aplavzom. V splošnem je vsa prireditev prav lepo uspela.
—lj Robbov vodnjak pred magistratom bodo popravili. Občinski svet je sklenil že jeseni, da se popravi ta umetnina, ki jo je zob časa že občutno oglodal. Jesen in zi ma pa nista primeren čas za takšna popra vila, zato so začeli s njimi sedaj. Včeraj so tesarji Stavbne družbe postavili ok;H obeliska oder, kamnoseška dela pa izviši F. Tomanovo podjetje.
—lj V Zvezdi nasproti uršulink postav ljajo te dni ob cesti umetne kamenite okrogle stebre sa ograjo, enake postavljenim med trgom in parkom po Plečnikovem regu lačnem načrtu. V zvezi ■ tramvajskimi deli so tod cesto razširili tako, da tvori s Se-lenburgovo ravno črto, dočim je prej park segal daleč na cesto. Zaradi tega so pa morali podreti staro ograjo, ki je bila že precej poškodovana, ter so kameniti stebri pri podiranju popolnoma razpadli. Cesta je tu že tudi tlakovana od Šelenburgove ulice do cerkve in odprta za promet
—lj Gledališko ulico širijo med Gajevo in Puharjevo ulico- Vrtno zidovje, ki je stalo tu ter zapiralo ulico, so že podrli, s H-mer se je odprla do Gosposvetske cesto lepa in za vozovni promet zelo važna cesta, zlasti ie, ker se bodo po nji vozila umikala tramvajskemu prometu z drugih cest Včeraj so pričeli na razširjenem delu ulice s ka-lizacijskimi deli.
—lj V (ilorupovi ulici polagajo te dni plinovodne cevi, ker je tod zgrajenih v spodnjem delu ob Gradaščici več novih hiš, v katere napeljejo plin za gospodinjske svrhe. Mestna plinarna ima letos v načrtu razširiti plinsko omrežje v zelo velikem obsegu. Lani je položila glavne cevi za cele okraje, kjer še doslej plin ni bil napeljan in kjer so bile cevi premajhne ter dotok preslab za razširjenje, letos bo pa položila stranske cevi v teh okrajih, na Prulah, za Bežigradom in ob arteljerijski vojašnici, na Kodeljevem in drugod. Položenih bo baje okrog 500 km cevi, kar je izredno mnogo, saj jih še doslej ni bilo nobeno leto položenih toliko naenkrat.
— K včerajšnji kritiki o razstavi naših umetnikov Kosa, Dolinarja in Pavlovca v Beogradu omenimo ie, da jo je napisal ugledni beograjski kritik g. N. Kašaniu, direktor muzeja princa Pavla, kar njen pomen za naie umetnike seveda še povečuje. Obenem je nedeljsko >Vreme< objavilo tudi reprodukcijo Pavlovčevega >Sela< in Kosove slike >Na obali«.
—lj Borzno razsodišče v Ljubljani. Zaradi sodnih počitnic so v času od 15. julija do 25. avgusta pri borznem razsodišču ne bodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe.
—lj Kralj sraka Dragoljub Aleksič napoveduje za drevi ob 20- nove senzacije. S svojo sestro bo izvajal več novih vratolomnih točk, vozila se bosta s kolesom po razpeti žici itd.
—lj Izgubljena lapestnica. Od Tivolija do Trnovske cerkve je bila v nedeljo izgubljena zlata damska zapestnica. Pošten najditelj naj jo vrne na Dunajski cesti št. 64 Anici Mali.
Vid je črešenj sit —
pregovor, ki Una sa naše ljudstvo velik pomen
Naši javnosti!
Zdi se nam potrebno povedati naši javnosti, da se pripravlja ukinitev Inženjersko-geodetskega oddelka na tehniški fakulteti Ukinila naj bi se s koncem Studijskega leta prvi letnik inž.-geodetskega oddelka ta istočasno tudi drugi letnik kulturno-geode*-skega oddelka (prvi letnik na kulL-geod. oddelku je bil zamenjan z letnikom na inž geod. oddelku). Tako bi ostal v jeseni 1«* četrti letnik kulturno-geodetakega oddelka in s študijskim letom 1923/33. geodetski oddelek na tehniški fakulteti sploh se bi v?č jb*tpjaL
ln sedaj bi vprašali: čemu ukiniti tako važen oddelek na tehniški fakulteti? Po vsej državi ae vrše nove katastralne izme-re in zaposlitve bi bilo zmeraj dosti. Torej ne more bit! govora o nadprodukciji lnže-njerjev - geodetov, obratno pa se naval z ekstitiranjem geodetskega oddelka na druge oddelke znatno manjša
Res je, da nima inženjersko-geodetaki oddelek,ki smo ga zahtevati !n ga zahteva mo, nobenega svojega rednega profesorja. Ako bi bil torej govor o kvalificiranih učnih močeh, katerih da oddelek nima, bi se moralo o tem misliti takrat, ko se je oddelek ustanavljal, ne pa sedaj, ko sedela aa ukinitev.
Ros je, da se naia tehnika tez.ko pre življa s svojim proračunom, toda, če se je vztrajalo do sedaj, naj se skuša obdržati isti položaj, ne pa nklsitl aa naie pril-ke tako vaien oddelek, kakor je ial. - geodetski, in čakati s ponovno otvoritvijo na boU-še čase, Ni aai* nalaga, da Pt preskrbimo sredstev ln kvalificiranih predavateljev, toda tudi ta stvar! so homo latili in aeellM mo na slovensko javnost, da nas podpre v poju za naie neokrnjeno teh n liko fakulteto na nasi univerzi kralja Aleksandra f. v Ljubljani . Slušatelji.
Ljubljana, 16. junija.
Svetniki sicer dandanes niso več aktualni, toda Ljubljančani imajo še vedno patrone, žegnanja in proščenja. Kar so potronov tiče, je zlasti treba priznati, da jih kar mrgoli. Tudi včeraj bi morali praznovati silno važnega patrona, ki je glede na te dni nadvse aktualen. To niso prazne besede. Ljubljana se že nekaj časa cvre, kuha in peče, kakor da smo sredi Afrike, in na vsak korak srečuješ črnopolte meščane, kakršen je Prešeren, ki v pekočem solncu čaka na rešitev perečega problema. V tako vročih dneh in v znamenju tako perečih vprašanj živimo, da ni čudno, če se vse skisa s Prešernom vred.
No, zaščitnik tega časa je Vid, o katerem pravi ljudstvo, da je črešenj sit. Vid je torej patron črešenj, čeprav si to čast lasti tudi Anton, med ljudstvom nazvan — črešnjevec, da ni zamenjave z Antonom, zaščitnikom pujskov. Kako je prav za prav postal Vid patron črešenj, se ne ve natančno, kar nas pa tudi ne zanima. Treba nam je le nekoliko pokramljati o črešnjah. Razlogov je več in vsi so upravičeni, toda, kdo bi jih naštel, glavno je, da so te dni čresnje aktualne, kajti gre vedno le za aktualnost, saj je končno vseeno, magari so aktualne kumare, ali zloglasno trnovsko zelje.
Crešnje so naš pravi narodni sadež, zlasti te, ki gnijejo na trgu — kg po 6 Din — in, ki so prav dobre pod zobmi ter vabljive na pogled od daleč. Toda naš namen ni, da bi >naskako-valic ljubljanske čresnje niti, da bi jih hvalili. Ne gre za ljubljanske čresnje, ker teh prav za prav niti ni ter bi od njih Vid ne bil nikdar sit. Glede črešenj se Lljubljana kot prestolnica milega slovenskega rodu res ne more postavljati, četudi prednjači v vseh drugih pogledih, da omenimo samo kranjske klobase.
Ljubljančani gotovo mislijo, da je pregovor o Vidu larifari, ker pač >na-birajoc čresnje samo na trgu, ali kvečjemu poromajo na Orle, če jih srbe noge. Pregovori pa so narodovo bogastvo ter tiči za slehernim globlji pomen.
Treba je torej povdariti, da so čresnje žlahten sadež, kar ve ceniti le
ljudstvo, ki čresnje goji. Meščani namreč mislijo, da se kmetje >bašejo« 3 črešnjami do mile volje, ker jim jih ni treba kupovati. Stvar je pa precej drugačna in za tem tudi tiči pomen pregovora o črešnjah in Vidu.
Črešenj ni nikjer preveč in so že zaradi tega žlahten sadež. Ce kmetom ni treba črešenj kupovati- jih pa morajo prodajati, če jih imajo, kajti di-narčki so še žlahtnejši kot čresnje. Poleg tega se >pase< po črešnjevem drevesu tudi nešteto povabljenih in nepovabljenih gostov. Ne pomaga nobena prepoved. Kdor ima crešnje, bi jih moral stražiti ponoči in podnevi, če bi jih hotel ubraniti nadležnih lakotnikov; tega pa ne utegne in tudi bi bila strašanska zamera ter bi se širil slab glas o njem v deveto faro, če bi branil ljudem čresnje. Zato je navadno lastnik črešenj največji revež ter jih pozoblje manj kakor vrabci in škorci, ki tudi zelo čislajo ta sadež. Komaj čresnje odevetejo, že lomijo veje na drevesih nešteti vaški paglavci kakor Ljubljančani na Orlih, in češče je marsikatero drevo prej obrano, kakor je sad zrel. Do Vida ljudje zobljejo čresnje s peškami vred ter pravijo, da so peške najboljše in da se brez njih črešenj sploh ne moreš nazobati do sitega. Ko pa pride Vid, se ljudem čresnje zafno vseeno toliko ustavljati, da ne požirajo več vseh pešk. Zato pravijo, da je Vid črešenj sit, kar pomeni, da se komaj na ta dan trebuhi napolnijo s črešnjami, kakor golobja golša ob žetvi prosa, saj nikomur >ne diši< po tem dnevu ves teden nič več, vsi se le diskretno prijemljejo za trebuhe ter vdano prenašajo vso težo in trdoto neštetih pešk. V nekaterih krajih se tudi drže vere, da se ne sme več po Vidu požreti nobena peška, češ, da so po tem dnevu strupene in pa da se iz njih vale kače, ki jim pravijo tudi — gliste.
Kakor vidimo, je Vid izredno važen patron ter ni nič odveč, da ga naše ljudstvo časti na tako lep način, saj se zaradi tega čresnje počene tudi v Ljubljani. Pripomniti je treba samo, da bi bilo za Ljubljano silno potreben enak patron, na čegar dan bi bila Ljubljana sita — ne črešenj, temveč — senzacij, kajti teh je najbolj lačna, zato pa ji Vid žal ne more pomagati.
Za gospodarski in kulturni razvoj Ljubljane
Pričetek novega dela preosnovanega »šentjakobskega gospodarskega in kulturnega društva44 v Ljubljani
Ljubljana, 16. junija. Šentjakobsko gospodarsko in kulturno društvo v Ljubljani je imelo 13. t. m. pri Kavčiču na Privozu svoj redni občni zbor, Po 6. januarju l. k929, ko so bila vsa politična druStva razpuščana je >Gospodar-sko napredno društvo SDS za šentjakobski okraj v Ljubljani« zaprosilo za dovoljenje sklicanja izrednega občnega zbora ter je predložilo oblastem tudi načrt iz-prememb pravil. Ta izredni občni zbor ni bil dovoljen, pač pa sta smela društvena knjižnica in gledališki oder nemoteno dalje vršiti svoje delo. Dne 30. aprila letos je bila prošnja druStva za nadaljnjo poslovanje rešena od banske uprave z naslednjim dopisom: >Preosnova vaSega društva, ki se je prej imenovalo »Gospodarsko in napredno društvo SDS sa šentjakobski okraj v Ljubljani« se po vsebini predloženih pravil no prepoveduje. Ce veljajo sa izvrševanje posameznih panog društvenega delovanja posebni predpisi, se mora društvo ravnati po njih in ne daje odobrenje predloženih pravil še nobene pravice«.
Izredni občni zbor je otvoril ob pol 9. predsednik Anton Likozar in prečital nova izpremenjena pravila, ki so jih prisotni člani soglasno »prejeli na znanje. Nato je pozdravil vse udeležnike zborovanja ter ugotovil, da je bil redni občni zbor pravilno sklican na podlagi izpremenjenih pravil in da je sklepčen. Spomnil se js v svojem govoru tudi umrlih članov, prt čemur so zborovale! stoje počastili njihov spomin. Nadalje je pojasnil, kako je prišlo končno zopet do sklicanja rednega občnega zbora. Odslej se bo društveno delo vršilo samo na gospodarskem in kulturnem področju, ki se lahko razširi po novih pravilih na vso dravsko banovino.
Tajniško poročilo, ki je sledilo, je obsegalo samo društveno delovanje do 6. januarja 1929. Nato so sledila zanimiva poročila knjižničarja, blagajnika in načelnika dramskega odseka, ki so bila soglasno odobrena. Za preglednike računov Je podal poročilo g. Kavčič, ki je predlagal, naj se računski zaključki odobre in izreče blagajniku in odboru absolutorij, kar Je bilo sprejeto soglasno.
Pri volitvt novega odbora ja bil brez ugovora in soglasno zopet izvoljen dosedanji predsednik g. Anton Likozar, nakar je g. Štrukelj predlagal ostalih 10 odbornikov. G. Ogorevc je bil mnenja, naj bi dramski odsek imel v odboru dva zastopnika namesto enega, kar pa nI bilo konkretnega predloga, Js predsednik dal na glasovanje prvega, ki je bil sprejet proti dvema glasovoma. Izvoljeni so bili V odbor: dr. Slebinger. Planinsek, Matija Rode, Fran Štrukelj, Ivan Dachs, Stih, Janezi«, Grčar, predsednik gledališkega odseka Brihta in Drago Pogačnik: sa namestnike pa Vivoda, Startč, Maks Dachs ln Ciril Rode. Ka preglednike računov sa bili izvoljeni Kavčič, ftemrov in tttnik. Občni zbor je tudi sprejel predlog, da snuje odbor gospodarski, gledališki in veselični odsek.
Pri slučajnostih so trije člani gledališkega odseka ugovarjali, kes nimajo vel člani gledališkega odra volilne pravice.
predsednik je pojasnil, da bi se morali preje prijaviti odboru, da bi bili lahko sprejeti za redne člane. Ker se bo odbor Sele konstituiral, jih doslej tudi ni imel pravice sprejeti za člane. Na ugovor, da so bili kot člani gledališkega odseka itak
epotu-rodi-in zdravlju-godr
mina
(TU|0
4
E
a mino
člani društva, jim je ponovno pojasnil, da so bili po prejšnjih kakor tudi po doseda njih pravilih le oni pravi člani, ki jih je sprejel po proglasitvi odbor, nakar je bila debata o tem zaključena.
Končno je bil sprejet Se predlog, po katerem se je določila članarina za vse člane 10 Din na leto. Predsednik je zaključil lepo uspeli občni zbor z željo složnega dela in Članske discipline v prid nadaljnjega uspešnega razvoja društva, ki je na gospodarskem, posebno pa na kulturnem polju doseglo v času svojega obstoja že lepe uspehe.
Lep napredek Sokola II
Javni nastop sokolskega društva v šentjakobskem okraju je pokazal v polni meri njegovo sistematično
delo
Ljubljana, 16. junija. Sokolsko društvo Ljubljana 11. je imelo minulo nedeljo na letnem telovadišču na Prulah svojo redno javno telovadbo. Obiskana jo bila Žal prav slabo, saj niti vsi stoli, ki jih ni bik) veliko, niso bili zasedeni- Žalostno je, da se občinstvo, zlasti mladina, bolj ne zanima za sokolske nastope. Izgovori na vročino in drugo ne drže, zakaj nogometna tekma, ki se je vršila skoraj ob istem času, pa je bila — kakor tudi vse prejšnje nedelje — prav dobro obiskana.
Prva točka precej obširnega sporeda so bile proste vaje ženske dece; sle so dobro, samo za deco so bile skoraj malo pretežke. Nato sta pokazala deca in naraščaj obojega spola različne igre. Za tem so nastopile tri vrste Članov na drogu, na bradlji in z veliko žogo. Na drogu in na bradlji so pokazali bratje nekaj prav čednih vaj, samo na iztegnjene noge bi morali malo bolj paziti. Moški naraščaj, 17 po številu, je prav gladko in skladno izvedel proste vaje za vseso-kolski zlet v Pragi 1. 1932. Te vaje so bila izmed vseh ljubljanskih društev tu nabolje naučene, k Čemur je precej pomagalo tudi to, da so delali vaje prvič na pravilno, za te vaje sestavljeno godbo, dočim sta si Ljubljanski Sokol in Sokol L morala pomagati z improvizirano godbo. Naslednja točka, proste vaje, ki so jih izvajale štiri na-rasčajnice v kmečkih oblekah, ni šla bogve kako dobro in bi jo tudi sicer lahko brez škode izpustiu. Isto velja tudi za tekmo v odbojki, ki je bila takoj nato. Odbojka ja sicer prav lepa in zdrava igra, ki se bo — kakor vse kaže — tudi v našem sokolstvu prav kmalu udomačila, vendar nikakor ne spada na spored javne telovadbe kot samostojna točka, ker postane občinstvu kaj kmalu dolgočasna, posebno še, če predolgo traja. Odbojka je primerna za nastop edino tedaj, če se igra hkrati z drugimi igrami, in tudi tedaj ne predolgo. Moška deca je nato tekmovala v prenašanju lončenih posod, napolnjenih z vodo. Tudi ta sicer zabavna točka je trajala malo predolgo in je zato postala nezanimiva. Za deco je nastopil zopet moški naraščaj s petorico, ki bi
mu še malo vadbe prav nič ne škodilo. Članice in naraščajnic? skupaj so potem pokazale vadbeno uro (proste vaje, orodna telovadba, igra s žogo in korakanje). Izvedena je bila ta vadbena ura prav dobro, edino sestavljena bi morala biti bolj vsestransko in zanimivo. Malo ]s zopet moški naraftčaj izvedel nekolike raznoterosti. Pri naslednji točki so nastopile članice na visoki bradlji
s prožno desko in moška deca s premeti, oboji prav dobro. Pri predzadnji točki ao na-nastopili naraščajniki na krogih v gugu in na mestu, naraščajnice s skupinami na sredi, vrsta članov pa je skakala čez konja vzdolž in na šir. Na krogih kakor na konju so pokazali nekaj prav lepih seskokov oz. preskokov. Šestorica moškega naraščaja, s katero se je spored zaključil, je bila najlepša točka javne telovadbe. Lepo in efektno sestavljeno točko so izvedli naraščajniki skladno in strumno, da jih je bilo veselje gledati.
Pri javni telovadbi je igrala £odba Dravske divizije, edino nekaj točk je spremljal klavir.
Novost ki sem jo tokrat prvič opazil, da niso nastopili nekateri oddelki pri prostih vajah in pri orodni telovadbi v predpisani telovadni obleki (na primer člani brez majice, članice brez rdeče rute na glavi) mi nI ugajala, in naj bi tega druga društva  ne posnemala.
Prav se mi tudi ni zdelo, da ni bilo videti nikjer nobenega Člana v kroju. Kdaj pa bodo sicer oblekli člani kroj, če ne na dan društvene javne telovadbe!
Nazadnje naj še omenim, da se mi ves spored ni zdel nič kaj srečno izbran. Imel sem vtisk, da so se sestavljalci sporeda hoteli izogniti prevelikemu številu prostih vaj, pa so pri tem nekoliko zašli v drug ekstrem: preveč iger.
Prva letošnja žrtev kopanja v Savi
pri Tomačevem. Včeraj je bil izredno vroč in soparen dan ln zato so ljudje kar tru« moma odhajali h kopanju. 2al je včeraj kopalna sezona zahtevala svojo žrtev. Že v nedeljo je v Savi gagalo več oseb, na Ljubljanici so jedva rešili neko gospo, v Savi je pa včeraj opoldne utonil 201erni dijak učiteljišča Fran Jernejčič. Okrog 13.30 je v Tomačevem skočil v Savo, ki je tam precej deroča. V vodi mu je po» stalo slabo, omagal je in se začel potap* Ijati. še preden so mu mogli drugi kopalci na pomoč, ga je deroča Sava odnesla in kmalu je v njenih valovih izginil. Jernej* čič jo posečal četrti letnik učiteljišča in jo bil izredno priden dijak. Tragična njegova smrt je vzbudija splošno sočutje.
Lepite na pisma znamke proti tuberkulozne lige!
Stran 4 m
>SL0VBN8KI KAROD< dne 16. Junija 1931
Stev. T33
Za ne Grejr:
47
Skrivnostni jezdec
Prvi oktober je bil praznik na White Slides Ranchu, prekrasen jesenski dan. Solnce je razlivalo svoje zlate žarke rez zelene griče. Na daljnem obzorju so Štrleli pošastno kvišku škrlatno rdeči gorski grebeni.
Wade je bil prišel iz Wilsonove koče, v ušesih so mu še vedno zvenele besede pohabljenega prijatelja, polno strahu in zlih sluten j.
Fox je počastil svojega gospodarja z izredno razumnim pogledom. Danes ni bil na vrsti lov na divjačino. Nekaj je viselo v zraku. In Fox je izražal kot odličen pes svojo zanimanje in občudovanje.
Tik pred poldnem se je ustavil na dvorišču farmarjeve hiše voziček s dvema penastima konjičema. Na njem sta sedeli poleg voznika dve dami, ki sta pozdravili Bellouudsa kot sorodni-gL Z njima se je pripeljal še neznanec, bled mož, čigar temna obleka je izdajala duhovnika.
— Izvolite vstopiti, dragi moji, — je dejal Bellounds in prisrčno pozdravil goste.
Wade je moral pokazati vozniku, kam naj odvede konje. Čudno je bilo, da se ni pokazal noben čikoš; farmar je HI opazil to malomarnost. Wade bi mu bil lahko povedal, kje tiče.
Vrata velike družinske sobe so bila na stežaj odprta, smeh in glasovi so se razlegali is nje, Wade, ki se je bil vrnil na svoj sedež na enem koncu verande je prisluškoval trušču, njegov pogled je pa neprestano uhajal na pot, vodeče k čikoškim kočam. Bil je tako zatopljen v svoje misli, da ni slišal Cohmibininega koraka za svojim brbtoro.
_ Dobro jutro, Rent, — ga je pozdravila.
Wade se je presenečeno obrnil. — Dobro jutro, dekle Danes je prvi oktober, vaš dan, in zato ste lepi kot roža, po kateri ste dobili ime.
— Da, dragi prijatelj, prvi oktober .— moj poročni dan, — je zamrmrala Columbina.
Junaška resignacija v njenih očeh ga je napolnila a tiho grozo. Upanje in zagotovilo sta bila sicer nepremagljiva, toda Columbina je bila pripravljena na žalosten konec svojih sanj, svoje ljubezni.
— Saj bi vas bil že prej poiskal, pa sem imel opravke še pri Wilsu. Mo_ ral sem mu pojasniti, da bo preteklo še mnogo vode, p redno vam bova mogla čestitati, — je odgovoril Wade s svojim tihim, mehkim glasom.
— Oh! — je zašepetala Columbina. Vi me boste imeli na vesti, če zblaz-
nim.
Na verandi so zadoneli težki far-marjevi koraki kot zadnji koraki usode v lovčevi preroški fantaziji.
— No, dekle, tu si torej, _ je dejal veselo. — Kje je pa fant?
— Jacka ie od zajutreka nisem videla, oče, — je odgovorila Columbina nervozno.
— Malo malomaren je na svoj poročni dan, — je menil stari. Njegovo veselje, njegovo dobrodušno pozablje-nje ni poznalo nobene meje. — Wade, ste videli kje mojega sina?
— Ne, — je odgovoril lovec zateg-
njeno. — Pač pa ga vidim zdajle.
Wade je pokazal z roko na o potekajočo se postavo, ki je merila pot od čikoških koč proti farmarjevi hiši.
Stari Bellounds je dvignil svojo sivo glavo in iztegnil vrat kakor orel, ki preži na svojo žrtev.
— Kaj vraga? — je zamrmral ves presenečen nad čudno sinovo hojo. — Wade, kaj se je pa zgodilo z Jackom?
Wade ni odgovoril. Hladna Colum-binina ročica je drhtela v njegovi roki. Čutil je njeno tesnobno začudenje in temu občutku se je pridružila skrb za starega.
Farmar je nenadoma odskočil.
— Bog mi je priča, da je pijan! — je vzkliknil ves iz sebe.
Na verando je prišel župnik s povabljenimi sorodniki; prijazno se je smehljal, ko je pa zaslišal farmarjev klic: Dekle, pojdi v hišo I — se mu je obraz mahoma zjasnil.
Toda Columbina se ni ganila z mesta in Wade je čutil, kako drhti, ko se je naslonila na njegovo ramo.
Ženin se je bližal. Da, bil je pijan. Ne dobre volje in zadovoljen kot človek, ki ga je doletela velika sreča, temveč mrk, strt, pijan ko batina.
Stari Bellounds je planil z verande. Sivi lasje so mu vihrali kot levja griva. Skočil je k pijanemu sinu in ga udaril s pestjo na vso moč po zabuhlem, s krvjo zalitem obrazu. Jack se je zgrudil.
— Tu obleži, prokleti capin! — je rjul, grozen v svoji jezi. — Sramoto mi delaš — in dekleta ponižuješ, ki mi je bilo hči!___Sramota! Sramota! Prosi odpuščanja! Tega trenutka ne bom nikoli pozabil.
xn.
November se je že nagibal h koncu, prodno so se prikazali glasniki bliža, joče se zime.
Nekega jutra, ko jo je mahal Wade proti Wilsonovi koči, se je zdelo, da je ves svet zavit v gosto sivo meglo tako, da je videl komaj dobrega pol metra pred seboj. Pozneje, ko je odhajal od Wilsona, se je bila megla že dvignila in se začela polagoma trgati tako, da se je tu pa tam videlo jasno nebo. Ko se je vzpenjal Wade po gorski kotlini, kjer je bil ob tem času najboljši lov, je pričakoval vsak hip, da se bo megla dvignila in razkadila. Toda to se ni zgodilo. Steza se je komaj videla pod konjskimi kopiti in človek bi mislil, da se izgublja nekje blizu v gosto sivo meglo.
Kar se je prikazal Wade iz meglenega morja in žareče solnce mu je posijalo v obraz. Ves presenečen je zadržal konja. Ta fenomen mu je bil nov. Prijahal je bil visoko gori na gorski greben, vrh je štrlel strmo pod jasno nebo. Pod njim je valovilo belo morje. Bilo je ogromno megleno morje, ki je zalivalo vse doline enako z belkasto žoltimi penami ali snegom, mehko, gosto, nepremično, živahno nasprotje sinjega nebosklona. Old White Slides je stal liki gola pečina pustega otoka v valovečem morju. Wade kar ni mogel odvrniti pogleda od tega čarobnega prizora. Daleč naokrog je bilo vse tiho. Veter se je bil polegel. Toda vsepovsod se je prebujalo mogočno življenje in v tem silnem prebujenju je Wade ponovno začutil, kako neznatne so njegove skrbi in nađe. Cez nekaj dni so se pripodili temno sivi, težki oblaki, zapihali so hladni vetrovi, za-
čelo je deževati in golo drevje je otožno ječalo. Vreme je postalo hladnejše, neprijetnejše. Dež se je izpremenil v bab je pšeno, bab je pšeno pa v sneg. In noč je prinesla zimo.
Drugo jutro je gazil Wade dva metra visok sneg na poti k Wilsonu. Čudovito blesteča bela odeja je pokrivala doline, pobočja in hribe daleč naokrog je bilo vse tako belo, da je jemalo človeku vid
Najbogatejši ljudje na svetu
Največja premoženja so v Indiji, pa tudi v Evropi so bogataši, ki M lahko olajšali bedo prebivalstva celih
dežel
V splošnem je obstojalo po vsem svetu mnenje, da je Amerika dežela najtežjih milijonarjev m največjih bogatašev na svetu. Neka ameriška revija je
tem razpisala anketo in izkazalo se je da to ne drži.
Najbogatejši sodobni Krez ni Ame ričan, ne morda kak velemdustrijec, ne Ford, ne RockefeHer, niti Morgan. Nihče izmed njih se ne more kosati s premoženjem indijskega vladarja maharadže Nizama iz Haiderabada, ki vlada 13. milijonom podložnikom. Noben človek, niti on sam oe more preračunati ogromnega bogastva. Približno vrednost njegovega premoženja cenijo na pravljično vsoto 3000 miljard dinarjev.
Marsikatera pravljica iz »Tisoč in ene noči« se je v državi tega potenta-ta uresničila. V zakladnicah haiderabab-skega mahadarže so naikupočene ogromne dragocenosti, velikanske skrinje draguljev, zlata, biserov rtd„ cenijo na 27 miljard dinarjev. Med svetovno vojno je knez podaril angleški vladi »bagatelne vsotico* 2800 milijonov dinarjev. Maha-radža živi zelo razkošno. Ko je nekoč potoval k podkralja v Detfi, so za njegovo potovanje rezervirali poseben vlak z 20 razkošno opremljenimi vagoni, 4 posebni tovorni vlaki so pa peljali prtljago. V petem vlaku je bBo naloženih 400 maharadževih avtomobilov. Dohodki maharadže znašajo približno 2300 milijonov dinarjev na leto.
Največ bogatašev je sploh v Indiji ter v raznih domijonih britskega imperija, Anglija sama je pa s svojimi 500 ali 600 milijonarji gotovo najbogatejša država v Evropi. Ogromno je premoženje westmmsterskih vojvod, cenijo ga na 5600 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da niso člani aristokratskih rodbin najbogatejši, pač pa so lastniki največjih premoženj razni industrijski magnati. Lastnik ladjedelnic John Allerman ima 4700 milijonov dinarjev premoženja, nedavno umrli kralj dijamantov Samuel Joel pa je imel »samo« 4200 milijonov dinarjev. Angleški kralj piva lord Eweeg, lastnik žrebčarn lord Derby in pokojni vodja angleškega kemijskega trusta k>rd Melchette se cenijo na 2800 do 3500 milijonov Din,
Včasih so sloveli Rotschikii kot naj-premožnejši ljudje na svetu. Toda časi se izpreminjajo. Pariški, dunajski in londonski Rotschildi so sicer še vedno mul-timdlijonarj, toda v primeri z drugimi bogataši so zaostali. Nagel razvoj avtomobilske industrije je napravil dva moža za miljarderja, ki sta Citroen m Re-nauM, toda oe moreta se kosati s Cotv-jem, znanim izdelovalcem parfumov, ki je po 40 letih neumornega dela postal največji bogataš Francije. Zadnje čase se tudi govori o industrijskem magnatu, švedskem kralju vžigalic Ivarju Kre-ugerju, ki je lastnik 250 tovarn za vžiga-
Mestni pogrebni w*e4
\ V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tnžno vest, da je naša srčno ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa
Marija Favai
vdova višjega želez, uradnika in pocestnica
dne 15. t. m. po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage, nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 17. junija 1931 ob 5. uri popoldne od doma žalosti, Medvedova cesta štev. 38 (Spodnja Šiška) na pokopališče k Sv. Križu.
T5ptttz — Sebdoaa — LJubljana, — Celje — Maribor, dne 15. Junija 19S1.
IVAN FAVAI, prof. v Mariboru — ANGELO FAVAI, trg, zastopnik v Celja — KABL FAVAI, trgovski zastopnik v LJubljani — PETER FAVAI, zasebni uradnik y LJobljani — P1A FAVAI, zasebnica v Ljubljani, sinovi in hčerka, in vsi
ostali sorodniki.
lice, v katerih izdelujejo približno 90% celotne svetovne produkcije vžigalic.
Prav tako je tudi ogromno premoženje kralja cinka Simona Patine iz Bolivije. Pri vsaki konzervni škatli na vsem svetu je udeležen z dobičkom. Pred 30 leti je bil Patino davčni uradnik v La Pazu. Po vojni je bil imenovan za bolivijske ga poslanika v Parizu, kjer stanuje v pravljično razkošni palači. Njegov s« se je oženil s princeso Burgundsko, hčerka pa je poročila nekega španskega grofa, druga hčerka, ki ima samo 40 milijonov dote. je pa še »na razpolago«.
V Italiji slovi poleg kraljevske rodbine bivši finančni minister Giuseppe Volpi za najbogatejšega Italijana. Mož je udeležen pri tobačni, elektrotehnični in jekleni industriji Italije. Na Španskem pozna vsakdo Juana Marcha kot najbo-
gatejšega spanca, na Poljskem sta najbogatejši plemenitaški rodbini knez Radzivil in grof Potockv, na Madžarskem je najbogatejši 29 letni princ Pavel Esterhazv, na Češkoslovaškem sta lastnik premogovnikov Ignjat Peček m tvorničar Bat'a, najbogatejši mož Jugoslavije se pa baje piše Arthnr Drah. Mož je baje lastnik ogromnih gozdnrh kompleksov v Jugoslaviji in se peča z izvozom lesa.
NOGAVICE z ŽJ60M
Vedno jurist.
— Gospod državni pravdnfk, črni sem, da se je vaša hčerka zaročila. Ali smem čestitati?
— Res, — včeraj je priznaL
Zahvala
Vsem, ki ste izkazali čast m spoštovanje na zadnji poti našega nepozabnega očeta in dedbfca gospoda
Josipa Benedeka
nadn2itel]a v pokofn
izrekamo najgtobokejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo prečastid duhovščini, g. Lovro Perkti za slovo ob odprtem grobo, stanovskim tovarišem in tovaris-cam, Učiteljski tiskarni, občmskerrra zastopstvu »Planine«, odboru za Vilharjev spomenik, vsem planincem, pevskemu "društvu »Grafika«, uredništvu, železniški direkciji ljubljanski, narodnemu železnicarskemu Glasbenemu društvu »Sloga« In darovalcem vencev m cvetja.
▼ LjuMfani, dne 16. junija 193*-
Globoko žalujoči Benedek, Kačlčevi
VSAKO PRILIKO
je treba porabiti sa UTRDITEV ZDRAVJA. Mnogi zaradi službenih aH poslovnih opravil ne morejo posvečati zdravju skrbnejše in trajnejše pažnje. Toda tudi pri polni zaposlitvi je dana možnost, da mislimo na svoje zdravje in storimo zanj vse, kar je ob najmanjši izgubi easa in sredstev mogoče. Treba je izbrati samo primerne metode zdravljenja in se posluževati le onih letovišč m zdravilišč, katera so po svoji zdravniški službi po učinkovitosti zdravilnih pripomočkov, po svoji prometni legi in po prijetnosti okolice sposobna, da ob najmanjši izgubi easa nudijo naj-jačje učinka. Prt današnji draginji in prezaposlenosti je tudi zdravljenje treba ekonomiri-ratL Vse te predpogoje nudU
ii
RADIO THERMALNO KOPALIŠČE - LAŠKO
katero lezi ob najprometnejsi železniški progi; v kraju je telefon in brzojav; kopališče razpolaga z izredno dobro učinkujoče radio-thermalno vodo (37° O v bazenu, ki je eden naj-večjih v državi, m v prostornih mg> jsntčnih kabinah. Solnčne kopeli, ve-slanje in kopanje v minil m topli Savinji C27° O. Zdravnik v hiši, elektroterapija, masaža. Sobe parketira-ne, cene sobam in prehrani zmerne. kajnižje od vseh drugih koPAHU IS ZDRAVILIŠČ. PRI DALJŠIM BIVANJU POPUST. Die-tetična kuhinja. v nobenem drugem kopališču ni združenih toliko dobrih in prijetnih okornosti, kakor v tem kopališča. Kopališče je v vseh ozirlh modernizirano ter odgovarja vsem zahtevani higijene, — Podrobna pojasnila, daje:
uprava RADIO - therme LAŠKO (slovenija)
NOVO! NOVO! Trajna onduladja! — Čudo tehnike! Ravnokar prispel. — Mat-ko šijaković, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Prečna ulica št. 4. 1887	PLETILJO NA STROJ z oskrbo v hiši sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe z navedbo plače, starosti in kako dolgo ie dela na tem poslu — na naslov: Pletiona VerŠec, Zagreb Pantovcak št. 5. 1883	Malinovec pristen, naraven, na malo m veliko prodaja lekarna Dr. Q» FICCOLL LJUBLJANA, Dunajska C 6.
POZOR, GOSTILNIČARJI IN KAVARNAMI! Na morja pri Splitu oddam, novoopremljeno, elegantno kavarno in restavracijo, ki obratuje v lete m strni. Dopise ha naslov?   Kavana - restauracija »Jugoslavija«, Onriš, Dalmacija.	SO—40 TESARJEV izurjenih   v žeiezobetonskih opažih in t PREDTESARJA, ki sta popolnoma zmožna voditi riosamezne partije — sprejme takoj LJnbljanska gradbena družba. 1884	POZOR! Stavbnih parcel za približno 100 hiš ob Dunajski cesti naprodaj. Nekaj parcel je maso višjih; odprodajo se tudi posamezne. Več se polzve: Pod-miljščakova ufica Št- 4, pritličje. Ljubljana VTL 1866
TRISOBNO ffl&O s vodno močjo, v večjem industrijskem kraju, blizu postaje za 30.000 Din proda Luka Sev-rrfk, Radomlje pri Kamniku.
1882
Ugodna prilika za aakflp moške obleke. Komar nt za modo in široke hlače, Janko dobi res dobro ob— lefeo za mil denar, ker sem s« odiočM oddati take obleke za polovično ceno, A. KUNC. Gosposka ottca 7. 70L