PoStnina plačana ▼ gotovini«
Leto LXTV., št. 234 LJubljana, četrtek 15. oktobra lftl ' Cena Din 1.
Izhaja vsak dan  popoldne, tzvzemsi nedelje ln praznike.   —   inserati do 80 petit UBEDNMTVO tS UPRAVNISTVO PODBD2N 1CE:
a DlD 2.—, do 100 vrat Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnserati petit ^.   —— r-/ ~ - MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 1*0.
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode ulbua^a, imanje** dugb k. 9 NOVO MESTO, Ljubljanska c«, tel. 81. 26. JESENICE  Ob kolodvoru 101. — «-* wm
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 8122, 8123, 8124, 8125 ln 8126. Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
NOVA ŠPANSKA VLADA
Po demisiji vlade Zamore zaradi proticerkvenih sklepov parlamenta je bila takoj sestavljena nova vlada z dosedanjim vojnim
ministrom Azano na čelu
Madrid, 15. okt. Zaradi proticerkvenih sklepov v parlamentu je ministrski predsednik Zamora podal ostavko. Njemu se je pridružil tudi notranji minister Maura, zaradi česar je povsem nenadoma izbruhnila kriza celotne vlade Sele sedaj se je izvedelo, da je prevzel Zamora, ko je v času zasedanja Društva narodov v odsotnosti zunanjega ministra Lerrouxa vodil zunanje ministrstvo, pri pogajanjih z Vatikanom razne obveznosti* katerih .pa sedaj ob sprejemu Čl. 24. ustave, ki določa izeron cerkvenih redov in ločitev cerkve od države, ne more izpolnit!. To je bil tudi glavni vzrok, da je Zamora glasoval kot član vlade proti temu členu.
Kriza vlade je bila kmaln rešena. Parlament je soglasno desisnira! za ministrskega predsednika socialista Azana. mu takoj izglasoval zaupnico ter ga naprosil, naj lakoj sestavi novo vlado. V teku dveh ur je bila nova vlada sestavljena ter se že predstavila parlamentu. Vlada je sestavljena takole:
ministrski predsednik: Azana,
notranji minister: Quiroga.
vojska in mornarica: Gazalt,
finance: Pri eto,
prosveta: Domingo,
javna dela: Albordoz,
delo: Cavallero,
promet: Barrio. zunanje zadeve: Lerrous, gospoda rstvo: Solver, pcavda: De Los Rios.
V svojem govoru v parlamentu je novi ministrski predsednik podčrtal zasluge Zamore ter poudaril, da bo nova vlada skrbela za strogo spoštovanje republikanskih ustanov. Republika ima pravico zahtevati respektiranje od vsakogar.
V času, ko se je parlamentu predstavila nova vlada, so se zbrale pred parlamentom velike množice, ki so vprizorile protiverske demonstracije in manifestirale za ločitev cerkve od države, za zaplembo cerkvenega premoženja in izgon duhovščine. Ko so pozneje brezposelni skušali demonstrirati po mestu, je policija demonstrante razgnala.
Protiverski nemiri se nadaljujejo po vsej Španiji. Prej tako katoliško ljudstvo sedaj soglasno zahteva razdelitev ogromnih cerkvenih in samostanskih posestev z agrarno reformo. Le malo število se zavzema za ohranite r  cerkvene nadohlasti.
Skupine, ki Bo glasovale v parlamentu proti ločitvi cerkve od države, so imele danes posvetovanje, na katerem so sklepale, ali naj še nadalje sodelujejo pri ustavni debati v parlamentu. Monarhistični krogi se zavzemajo za nadaljnjo kontrolo dela par-
lamentarne večine, dočim hujskajo predstavniki cerkve k oboroženemu odporu. Pri tem so zelo osamljeni, ker nihče ne želi prelivanja krvi.
Madrid, 15. oktorira. A A. Določba nove španske ustave, ki se tiče verskih redov v Španiji, podreja vse veroizpovedi v Španiji posebnemu zakonu. Ta zakon določa, da niti državne, niti občinske oblasti ne morejo podpirati redov niti denarno, ni<ti na kateri drag način. Redovi, kn zahtevajo od svojih članov pokorščino kaki drugi oblasti razen državni, bodo raz-pušceni. Ta odredba se tiče predvsem jezuitov. Razpušoerri bodo tudi redovi, ki predstavljajo s svoj:rn delovanjem nevarnost za državo. Kar se tiče ostalih verskih redov v Španij"i, bodo registrirani pri oblasteh, toda smeli bodo obdržati z dovoljenjem kmetijskega ministrstva samo toliko zemlje, kolikor jo je potrebne za njihov obstanek. Pošiljati bodo morali oblastem letna poročila o stanju imovine. Ti verski redovi se ne bodo emeli baviti z industrij* skimi in trgovskimi posli, nnti vršiti verski pouk. Posestva verskih redov, k: bodo razpuščeni, bodo uporabili za dobrodelne namene in za povzdigo prosvete v Španiji.
Kdo bo dobil milijonsko nagrado?
Spor med dunajsko in budimpeštansko policijo zaradi nagrade za izsleditev železniških atentatorjev — Nemčija bo zahtevala izročitev
trgovca Matuške
Dunaj", 15. okiobra. čeprav preiskava proti Silvestru Matušk'., ki je sodeloval pri atentatu na vlak pri Bia - Torbaavju. še ni zaključena in še ni ugotovljeno, ali je izvršil atentat sam ali pa skupno z drugimi, se je že načelo vprašanje, kdo bo dobil nagrado, ki je bila razpisana. Tako dunajska, kakor tudi budimpeštanska policija smatrata, da je ta nagrada zapadla, ker je sokrivda Matuške nedvomno 1o-kazana.
S tem pa je tudi že nastal spor m^d bud:mpeštansko in dunajsko policijo, ki si obe lastita pravico do nagrade. Kakor znano, so nemške oblast! razpisale za izsleditev zločinca, ki je izvršil atentat pri Jii-terbogu, 100.000 mark (okrog 800.000 Din L PTav tako so madžarske oblasti razpisale za izsleditev atentatorjev pri Bia - Torba-gvju 50.0o0 pengov (okrog 400.000 Din). Nemško nagrado razdelita sporazumno prusko notranje ministrstvo in direkcija nemškib državnih železnic, madžarsko nagrado pa budimpeštanski mestni kapitan. K tej nagradi pride še nagrada v znesku 10.000 šilingov (800.000 Din), ki jo je razpisala generalna direkcija avstrijskih že leznic za izsleditev atentatorjev pri Amz-bachu. Vse te prav čedne vsote reklamira sedaj budimpeštanska policija. Budimpeštanski listi, ki poročajo o vseh podrobnostih preiskave, zatrjujejo, da je izsleditev Matuške edino uspeh budimpeštanske policije. Med drugim poudarjajo, da je budimpeštanska policija že mnogo prej opozorila dunatjsko policijo na Matuško, da pa dunajska poLieija proti njemu nit! ni hotela uvesti preiskave, češ da je ugleden in premožen trgovec, ki ne more imeti ni-kake zveze z atentatorji, šele, ko je v preteklem tednu madžarska policija ponovno ln   energično  zahtevala,  naj   se Matuška
zasliši, se je dunajska policija, ki je bila zaradi te zahteve naravnost konsternira-na, naposled vdala ter Matuško aretirala Tako je po mnenju madžarskih listov zaslužila nagrado edino budimpeštanska policija. Dunajska policija seveda te trditve Madžarov zavrača in dokazuje, da je pripisovati samo spretnosti in sposobnosti dunajskih organov, če je bil Matuška razkrinkan.
Berlin. 15. oktobra. Državno pravdni-štvo v Potsdamu namerava, čim bo končano poročilo berlinskega kriminalnega svetnika Gennata o priznanju Matuške, zahtevati preko pravosodnega ministrstva in zunanjega urada Matuškovo izročitev od avstri-jske vlade. Izročitev bo zahtevana zaradi atentata z razstrelivom ln po-izkušenega umora ter ne bo umela formalnih ovir za posledico, ker se madžarski državljani lahko med Nemčijo in Avstrijo izročijo brez tež koč.
Berlin, 15. oktobra. Še vedno ni dozna-
no. ali se ie mudil Matuška v času atentata on' Juterbosru v Berlinu, ali v Juterboeu. Priiavlien ni bil nikier in Doliciia misli, da se ie eibal v kroeu mednarodnih zločincev. Na nodlari slik. ki iih ie razooslala berlinska ooliciia sta sooznala Matuško neki šofer in neki eostilničar v Juterbosru. Gostilničar »e iznovedal. da ie bil Matuška v nie-eovi eostilni na dan atentata v družbi zelo elegantno oblečeneea moškeza.
Dunaj,    15. oktobra.   Razen berlinskih
kriminalistov sta nrisoela na Dunai tudi dva višia železniška uradnika ki bosta dala du-naiski ooliciiT točne informaciie o atentatu pri Jiiterbogu. Danes sta odpotovala v Bu-
dimoešto. odnosno v Bia-Torbazv. da na kraiu atentata oroučita in ortmeriata sličnost med atent^t^m nri B;n-Torbaeviu m Juterboeu.
Nova bolgarska vlada pred Sobranjem
Sofija, 15. okt. Včeraj ae je nova vlada predstavila Sobranju. Takoj nato se je pričela debata o prestolnem govoru, ki je potekla zelo viharno. Kot prvi govornik je nastopil bivši ministrski predsednic Cankov. Levičarji so ga sprejeli s takim krikom in vikom, da dolgo ni mogel priti do besede. Naposled so komunisti med sramotilnimi klici zapustiii dvorano, nakar šele se je mo^la debata nadaljevati.
Izgredi flamskih dijakov v Belgiji
Bruselj, 15. oktobra. AA. Po poročilu iz Ganda so dijaki, ki pripadajo aktivistični skupini, po otvoritvi novega šolskega leta priredili na univerzi manifestacijo. Ko so manifestanti hoteli odstraniti z nekega poslopja belgijsko zastavo, je policija potisnila dijake do njihovega glavnega taborišča. Odtod so manifestanti nato obmetavali policijo s kamenjem. Več redarjev je
I bilo ranjenih. Policija je naposled zavzela ' poslopje, kjer so imeli dijaki svoj društveni sedež. Aretirala je 50 aktivistfftnih iz-
grednikov.
PiJsudski pri rumtmskem kralju
Bukarešta, 15. oktobra. Kralj Karol je sprejel danes na gradu Sinaji v avdi-jenci maršala Pilsudskega, ki je ostal pri kralju tudi na obedu. Kralj je imenoval maršala za pokrovitelja 16. pehotnega polka.
Nevaren požar v Celovcu
Celovec, 15. oktobra Včeraj je izbruhnil sredi mesta nevaren požar, ki bi bil lahko imel katastrofalne posledice. Ogenj je nastal v strojni tovarni L. Moschner, ki leži tik ob mestni plinarni. Gasilci so Imeli težak posel, da so preprečili razšlr jenje požara na plinarno. Tovarna je pogorela skoraj do tal. Dva glavna oddelka sta popolnoma uničena in je škoda zelo velika
Zopet eksplozije bomb ob bolgarski meji
Beograd, 15. okt. M. Lz Strurrmice poročajo, da je bilo v torek na bolgarski strani v bližini sela Badllena slišati več eksplozij bomb in streljanje s puškami. Ugotovljeno je, da je bolgarska obmejna straža streljala v smeri proti naši meji. Istočasno je eksplodiralo tudi več bomb. Na naši strani ni bil nihče ranjen.
Gandhi je pesimist
London, 15. okt. »Manchester Guardian« objavlja razgovor Gandhija s socia-•listionim pisateljem Brailsfordom. Gandhi zahteva predvsem odpoklic angleških čet iz Indije, ker ne pripisuje vojaški zaščiti proti severnim m o h a m e-d an sktm gorskim plemenom nobene važnosti. Izjavil je, da od sedanje konference pri okrogli mizi ne pričakuje ničesar več. Na konferenco je prišel samo zato, ker je to obljubil prejšnjemu indijskemu podkralju lordu Irwi-nu. Anglija še ni pripravljena dati Indom svobode in Indija mora počakati še nekaj mesecev.
Kuga na Kitajskem
Šanghaj, 15. okt V provincah Vuna© in Sansi je izbruhnila bubonska kuga, ki je zahtevala že dosedaj 6000 smrtnih žrtev.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 15. oktobra.
Od včeraj do danes je ljubljanska policija aretirala okrog 24 oseb, večinoma zaradi tatvin, več tudi zaradi goljufij, nekaj pa zaradi tajne prostitucije, razgrajanja in sličnih prestopkov. Zarada tatvine sta bila med drugimi aretirana Ivan Fajfar iz Šenčurja pri Kranju in Alojzij Ferčnik iz Most pri Ljubljani. Železniška uprava je nam* reč prijavila policiji, da je biLa pretekH teden z nekega vagona ukradena medeninasta cev, vredna 1000 Din. Cev sta Ferčnik in Fajfer prodala. Policija je oba izročila 6odišču. Ferčnik in Fajfar sta s policijo že večkrat prišla v kontakt, 5 paragrafi sta pa stalno navzkriž.
V mizarski delavnici »Sava« v Kolodvorski ulici je pretekli teden nekdo izmaknil mizarskemu pomočniku Indiharju listnico z 850 Din. Policija je aretirala mizarja Josipa N-, zaposlenega v isti delavnici, ker je osumljen, da je denar izmaknil. N. sioer tatvino taji, tod« ves teden je zapravljal denar in vse kaže, da je res on izvršil tatvino.
Policifi je bHo davi prijavljenih nekaj tatvin. Tako so neznani storilci z avtomobila trgovca Josipa Petelinca na Sv. Petra nasipu odnesli sivo odejo, vredno 250 Din. — Delavci Dominiku Nanutu. zaposlenemu na stavbi »Doma grafikov« je nekdo odnesel vo>raen jopič, vreden 200 Din. — Trgovec Ivan Preklet rz Stahovice pri Kamniku, je pustil včeraj okrog 13. na dvorišču Figovoeve gostilne kolo, ki mu ga je nekdo odpeljal. Preklet ima 1000 Din škode. — Tehniku Francetu Arku je ne* kdo s kolesa v veži hiše 36 na Dunajski cesti snel električno svetilko, vredno 280 dinarjev.
Država nad vsem
češkoslovaški ministrski predsednik Udržal o resnosti gospodarskega položaja in o podreditvi interesov posameznikov SplOŠROStl
Praga, 15. oktobra Državni proračun za leto 19S2 izkazuje izdatkov 9.318,000.000 Kč, dohodkov 9.323,000.000 Kč, tako da znaša prebitek 5,000.000 Kč. Osebni izdatki znašajo 4.O63.0O0.000 Kč, stvarni pa 5.255,000.000 Kč. Anuitete državnih dolgov zahtevajo 2.160.700.000 Kč. Državna podjetja izkazujejo v novem proračunu 10.459,000.000 dohodkov in 8.929.000.000 Izdatkov. V primeri z lanskim državnim proračunom <Je letošnji reduciran za 520 milijonov Kč.
Praga, 15. oktobra. Ministrski predsednik Udržal se je v svoji izjavi novinarjem, dotaknil najvažnejšega in najbolj perečega problema naših časov, svetovne gospodarske krize m njenih posledic. Po negativnih rezultatih mednarodnih in meddržavnih konferenc ne pričakuje v dogled-nem času uspešnih gospodarskih mednarodnih ukrepov, temveč vztraja na stališču češkoslovaške vlade, da se je treba v prvi vrsti zanesti na samega sebe. Ce se hočemo obdržati v svetovni konkurenci, moramo v sedanji izredno težki dobi napeti vse sile. Doba povojne konjunkture se ne bo več vrnila, nasprotno moramo računati, da pridejo nedvomno zelo kritična leta, kajti svetovna vojna pomeni samo pred-gro k dolgi in kruti gospodarski vojni, čije prvo razdobje, doslej najbolj dramatično, baš preživljamo.
Po zgledu Francije ne smemo pozabiti, da tvori moč države samo delo in požrtvovalnost njenih državljanov. 13 let naše samostojnosti ni zadostovalo za zgraditev zadostne tradicije državnosti. Zato često ne vidimo meje, od katere moremo in smemo pričakovati od države pomoči. V tem pogledu mora postati naše razmerje do države realnejše. Moramo nele delati in štediti, temveč tudi urediti svoje izdatke po svojih dohodkih. Ne smemo živeti preko svojih razmer. To velja za poedince enako kakor za državo. Po prevratu, v času posebno ugodne konjunkture. Aro smo samo za sladkor str žil i več kakor sedaj za vse pridelke, je naš proračun lahko prenesel razmah, toda pozabljali smo na slabše čase. Delali smo drage reforme, često brez premisleka, ali jih bomo tudi v bodočnosti gospodarsko prenesli in da-li ne zmanjšamo z njimi nevarno svoje konkurenčne zmožnosti. Isto velja o naših javnih investicijah, ki se nam zde sedaj v mnogih primerih predrage. Zahtevali in pričakovali smo celo od države, da bi krila riziko našega privatnega podjetništva. V takem razumevanju so prinašale državne podpore večkrat Škodo nego korist. Sedaj moramo začeti resno štedati. Z znižanjem proračuna dokazuje vlada, da hoče res štediti. Če bo treba, sežemo še po drugih ukrepih. In ne da se trditi, da nam ne bo treba iskati še novih virov državnih dohodkov, da sta-
biliziramo državno gospodarstvo. Država mora biti v štedenju prva in vsem drugim v zgled. Štediti pa morajo tudi poedinci, privatne ustmiove, korporacije in društva, sicer bi ne preostajalo drugega, nego da tudi tu država na primeren način poseže vmes.
Z-c dolgo nismo stali pred tako važnimi problemi, kakor stojimo sedaj. Zato mislim, da zdaj ni naša naloga razmišljati, ali gre razvoj na levo ali na desno, temveč rešiti te probleme pod očesnim kotom proč vi ta države.
Praga, 15. oktobra. V ekspozeju, ki ga je imel včeraj v poslanski zbornici ministrski predsednik Udržal. je govoril o svetovni gospodarski krizi in naglašal. da se je smotrenemu in harmoničnemu sodelovanju med Narodno skupščino in vlado posrečilo doseči, da se posledice gospodarske krize v republiki niso pokazale v tako ostri ooliki kakor v drugih državah. Ena izmed najvažnejših nalog države v bodoče bo omejitev brezposelnosti z pospeševanjem produktivnega dela. Finančne motnje, ki jih je izzvala gospodarska kriza v drugih državah, se na češkoslovaškem niso pokazale v toliki meri in je zato vsako v^nenairjenje nepotrebno, češkoslovaška valuta se je izkazala v vseh relacijah kot ena izmed najbolj stabilnih svetovnih deviz. Kljub temu je bila vlada prisiljena uvesti varčevalne ukrepe v vseh smereh. Proračun za 1. 1932 je bil reduciran za skoraj milijardo kron. Vlada bo zadovoljna, če bo z vzornim redom v lastni državi pomagala konsolidirati evropske gospodarske razmere.
Finančni minister Trapi je v svojem ekspozeju govoril o varčevalnih ukrepih, ki jih je morala vlada uvesti glede na gospodarsko krizo. V zadnjem letu izvedena konsolidacija inozemskih dolgov in ureditev njihovega odplačevanja sta omogočili češkoslovaški, da je njena zadolžitev v inozemstvu napram zadolžitvi v notranjosti zelo nizka. Zunanji dolgovi češkoslovaške znašajo po sedanjem stanju samo 8.3 milijarde Kč, notranja državna zadolžitev pa 29.2 milijarde Kč. Z uvedbo zlate valute v 1. 1929 je češkoslovaška dokazala, da stoji na isti višini z državami, ki imajo konsolidirano gospodarstvo. Finančni minister je govoril nato o organizaciji gospodarstva in označil gospodarski sistem republike kot zdrav. Kljub temu, da je splošna gospodarska depresija povzročila padec produkcije in povišanje brezposelnih na 228.300, je vendar to število v primeri s Številom brezposelnih v drugih državah zelo nizko. Zaradi gospodarske krize so se tudi izdatno zmanjšali državni dohodki, tako da se je moralo pri sestavi proračuna za 1. 1932 računati z vsemi posledicami splošnega gospodarskega položaja.
Novi boji v Mandžuriji
Spopad med Japonsko vojsko in kitajskimi neregularnimi četami - Pritegnitev Amerike k razpravam sveta Društva narodov
London, 15. oktobra. »Times« poroča iz Nankinga, da je m and Jurski glavni stan v Senuinu, 80 km od Mukdena, prejel brzojavno obvestilo, da so včeraj popoldne pripeljali Japonci pet vlakov novih čet. V kitajskih krogih smatrajo to za dokaz, da namerava Japonska nadaljevati svoje vojaške operacije v Mandžuriji in da niti ne misli na umik svojih čet v takozvano železniško cono. Po vesteh iz šanghaja, je angleški poslanik Lampson včeraj z letalom odpotoval v Nanking. da skupno z ameriškim poslanikom Johnsonom prouči položaj na mestu. Ker pa Japonci niso ustavili svojih vojaških operacij, je bila namera onemogočena.
šanghaj, 15. oktobra. Zapadno od Mukdena se je vnela bitka med japonskimi oddelki in več tisoč neregularnimi kitajskimi četami, ki so sestavljene v glavnem :z raz-puščenlb oddelkov bivše kitajske severo-zapadne armade. Na obeh straneh je bilo baje mnogo mrtvih in ranjenih. Pri japonski akciji za očiščenje ob reki Liao je prišlo danes do resnih bojev med Japonci in Kitajci. Oddelek 150 Japoncev je zasledoval tolpo 3000 Kitajcev, pri čemer je prišlo do hude bitke. Kitajsko tolpo so skoraj popolnoma unioill, kar pa je ostalo, so odgnali v ujetništvo.
Mukden, 15. oktobra. Po zanesljivih vesteh koncentrirajo Japonci in Kitajc' svoje čete. Poveljstvo japonske vojske objavlja, da je v Mandžuriji 13.600 Japoncev, ki stoje nasproti 100.000 Kitajcem. Pri Čin* Čavu je baie 65.000 Kitajcev. Japonci 60 v bližini Mukdena odkrili tajni arzenal Kitajcev ter zaplenil ogromno množino
municije, med njimi tudi granate s strupenim plinom.
ženeva, 15. oktobra. V razgovorih, ki je imel včeraj Briand s člani Društva narodov brez zastopnikov Japonske in Kitajske, se je ugotovilo, da bi bilo najbolj primerno in zaželjeno, ako bi se povabila k razpravam svetu Društva narodov tudi Amerika. Kakor se z?dl, je že sedaj precej gotovo, da se bo zastopnik državnega de-partementa s posvetovalnim glasom udeležil posvetovanj sveta glede spora o Mandžuriji- Razgovori, ki jih je imel Briand nato z zastopniki Japonske in Kitajske, 80 pokazali, da ima Japonska pomisleke proti pritegnitvi Amerike k posvetovanjem. Zastopnik Japonske je izjavil, da mora pred odločitvijo dobiti navodila svoje vlade.
Sorzna poročila,
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2272.69 _ 2279.52. Bruselj 786 49 — 788.85, Curih 1098.45 —' 1101.75, London 214.06 — 221.56, Newyork 5591.01 — 5608.01, Pariz 220.68 — 221.31, Praga 165.86 — 166.36, Trst 286.87—292.87. INOZEMSKE BORZE.
Curih. 15. oktobra. Beograd 9.05, Pariz 20.09, London 19.80. Newyork 510. Bruselj 71.60, Milan 2^.35, Amsterdam 207, Berlin 116.50, Sofija 3.70, Praga 15.10. Varšava 57.20.  Budimpešta  90.025,  Bukarešta 3.03.
Spominja ite se slepih!
Stran 2
>S L O V E N S K T NAROD«, dne 15. oktobra 1931
8tev. 234
Volišča v dravski banovini
Srez Morska Sobota ima 33 volišč: Ba-kovci, Bodonci (Bodonci, Novi Beznovci, Puženci, St. Beznovci, Vadarci, Zenkovci), Cankova (Cankova, Domajinci, G. Crnci, Korovci, Skakovci, Strukovci, Topolovci), Domanjševci (Berhovci, Domanjševci, Ivanjševci, Središče), Fokovci (Andrejci, Fokovci, Selo. Vučja gomila), Gederovci (Gederovci, Krajna, M. Petrovci, RankovcU Sodišinci), Gor. Lendava (Gor. Lendava, Kovačovci, Gor. Petrovci), Adrijanci (Gor. Petrovci, Lucova, Peskovci, Stanjevci, Šu-l.nci, Zenavlia), Gor. Slaveča (Gor. Slaveča, Dol. Slaveča), Kančevci (Ivanovci, Kančovci, Kukeč, Ratkovci). Kramarove; (Fikšinci. Kramarovci, Ocinje), Križevci Kuštanovci, Lonćarovci, Panovci), Krog (Krog,, M. Crnci, Satahovci), Kruplivnik (Kruplivnik, Motovilci, Poznanovci. Radov-ci), Kupšinci (Borejci, Cernelavci, Kupšin-ci, Vančavas. Veščica). Kuzma (Dolie, Kuz-ma, Matjaševci). Markovci (Cepinci, Mar-kovci. Neradnovci). Martjanci (Lukačovci, Alartjanci, Mlaitinci, Nemčavci, Noršinci), Moravci (Moravci, Tešanovci), 'Moščanci (Dankovci, Košarievci, Moščanci), Murska Sobota I. in II. (Mur. Sobota. Markišavci, Rakičan). Pečarjevci (Mačkovci. Pečarjev-ci, Prosečka vas, Palamonci). Pertoča (Gerllnci, Pertoča, Krašći, Ropoča, Veee-slavci), Predanovci (Brezovci, Lemerje. Polana, Predanovci), Prosenjakovci (Čiče-čka vas, Pordašinci, Prosenjakovci). Pu-sonci (Bokrači, Dolina. Gorica, Krnci. Pu-conci. Seleborci. Vaneča), Sv. Jurij (Nu-skova, Rogaševci, Serdica, Sotina. Sv. Jurij), Salovci (Hodoš. Krplivnik. Salovci). Tišina (Grad šee. Petanjci. Tišina. Tropov-ci). Trdkova (Bo reča, Trdkova), Vel. Dolenci (Budinci. Mali Dolenci. Vel. Dolenci), Vidonci  (Otovci. Vidonci).
Srez Novo mesto ima 31' volišč: Ajdovec, Ambrus. Bela Cerkev. Brusnice, Cr-mošnjice, Dobrniče, Dvor, Mirna. Tihaboj, (Mirna). Mirna peč, Novo mesto levi breg, Novo mesto desni breg. Vrehovica, Prečna, Sela-Šumprek. Smuka. Šmihel, M. Slatnik, Stopiće, Podgrad. Vavta vas, Št Peter, Toplice I. in 11., Trebnje, Št Lovrenc (Velika Loka), Zagradec, Žužemberk, liinje (Zuženberk). Šmihel (Zuženberk).
Src/ Prevalje ima 22 volišč: Sv. Anton na Pohorju, Brezno, Črna, Sv. Danijel, Dravograd (Dravograd. Ojstrica), Gortina (Gortina, Pernice), Guštan: (Guštanj, Tolsti vrii). Janževski vrh - Orlica Uanževski vrii - Orlica Ribnica). Kapla, Koprivna, Ko ti je, Libeiiče, Libuše. Marenberg (Ma-rcnberg. Zg. Vižinga), Mežica, Muta (Mura, Sv. Primož), Prevalje. Sv. Primož na Pohorju, Reirišnik, Trobnje, Vuhred, Vu-zenica.
70 letnica
Karla Planinska
Ljubljana, 1~>. oktobra. Dane? obhaja svojo TOletnico ogledni ljubljanski trgovec g. Karel 1*1 a n i n š e k. K*t <ha pozna vsa Ljubljana in dežela, sa pač ni treba predstavljati, eno pa lahko rečemo, da i«» tak. kakoršne bj si želeli vs-? slovenske trgovce. Njegov princip je stara siovenska trgovska postava, kratka, a polna vsebine: poštenost! Ta princip je temelj vseh uspehov naše trgovine in s tem tudi vir našega blagostanja ki na njem eloni ves naš napredek.
Jubilant je rojen Ljubljančan in se je tu«!« tu izšola!, potem se je pa šel učit v Kamnik v starodavno, slovito trgovino k Murniku, ki še sedaj obstoji pod Stergar-jevo firmo. Ko se je izučil, je kmalu zapustil Kamnik in prišel kot pomočnik k najuglednejši ljubljanski trgovini špecerijske Sr* kolonijalne stroke, namreč k Perdanu. Za kratko dobo ga je želja za izkušnjami vod Ha v Celje, nato je pa vstopil za poslovodjo v renomirano Lenčkovo firmo, ki je bila pri sv. Jakobu tam, kjer je sedaj Me-cardi. Silno marljivi in varčni mladi trgovec se je lahko etablira] že leta is*rj. kot 6amostojen trgovec Islega leta se je tudi oženil z brhko in inteligentno Danetovo Mt-ei, pravo Ljubljančanko. Na Starem trgu pri Plavcu sta odprla trgovino in podjetni ter post režiji vi »Plavček« je kmalu zaslovel tudi daleč na dolenjsko stran. Kmalu je bila trgovina premajhna in Plavček. kakor so kmetje imenovali prijaznega Planinska, se je preselil nasproti v Rudeževo hišo, kjer je zdaj Zalaznik. Pa tudi tu se je trgovina tako naglo razvijala, da si je moral poiskati večje prostor? na Dunajski cesti, kjer je sedaj apoteka Piccoli. Njegova trgovina je bila znana po vsej Ljubljani zaradi izbrano dobrega blaga, posebno je pa slovela Pla-ninškova kava. Ni mu kazalo drugega, nego se specijalizirati na to dišeče blago, ki zahteva  popolnega strokovnjaka.
Kakor je župan Ivan Hribar po potresu sezidal na oglu Dunajske ceste in sedanje Tavčarjeve ulice svojo krasno veliko hišo, je takoj vzel Planinšek v njej v najem dva najmodernejša lokala, kjer je na Dunajski cesti otvoril špecerijsko trgovino, na oglu pa velepražarno za kavo. Starejši ljudje se še spominjajo, da je ta z najmodernejšimi stroji opremljena pražarna vzbujala takrat ne samo v Ljubljani, temveč tudi na deželi pravo senzacijo, da so jo hodili gledat od vseh stsani. Vsi 90 se namreč čudili snagi v tej trgovini, saj je bila v resnici čista ln snažna kakor apoteka. Se danes se ta vzorno higijenska trgovina uprav blešči same snažnosti. obenem pa 6eveda tudi diši tako sladko opojno, da se človeku prikazujejo orijentalske fata morgane. G. Planinšek pa v resnici tudi nima večjega veselja kakor s svojih najžLahtnejšim kofetkom. Sam ga bodi vedno izbirat v Trst, kjer finesarskega strokovnjaka že tako dobro poznajo, da se mu ne upajo pokazati slabe robe. Sicer Je
Srez Ptol ima 38 voliSč: Breg (Breg, Hajdina), Cirkovci (Cirkovci, Sikole), Dor-nava (Mezgovci, Pacinje, Padvinci). Jir-šovci (Drstelja, Janežovci, Jiršovci, Vinta-rovci). Krčevina (Krčevina, Mestni vrh), Sv. Andraž v Halozah (SkoriŠnjak, Sv. Andraž v Halozah, Velika Varnica, Veliki Okič), Nova Cerkev (GruSkovje, Nova Cerkev, Podlehnik, Sedlašek, Sv. Trojica v Hal.) Polenšak (Polenšak, Polanci, Slomi), Ptuj I. in IL. Majšperk, Ptujska gora (Ptujska gora - Sv. Bolfenk), Rogoznice (Brstje, Kicar, Rogoznica), Sela (Jurovci, Lancova vas, Trnovec - Sela, Zgornja Pristava, Dolena), Spuhlja (Borovci, Spuhlja, Zabovci) Sv. Barbara v Halozah (Gradišča, Gruškovec, Slatina, Sv. Barbara v Hal. Sv. Elizabeta), Sv. Andraž v Slov. Goricah, Sv. Lovrenc Dravsko polje, Sv. Marjeta (Formin, Gaiovci. Malavas, Moškanjci, Mu-retinci, Sv. Marjeta, Zamušani), Sv. Lovrenc v Slov. Gor. (Dragovič, Hlaponci, Sakušak, Sv. Lovrenc v Slov. Gor., Zagorci). Sv. Marko (Bukovci, Sv. Marko, Prvenci, Sirojnci), Sv. Urban (Dcstinci, Dolič, Levanici, Sv. Urban), Sv. Vid (Pobrež-ie. Vareja. Dravci). Trnovska vas (Bišečki vrh. Ločič, Trnovska vas, Trnovski vrh), Vurberk, Zavrč (Gorenjski vrh. Turški vrh, Zavrč), Zlatoličje (Slovenja vas. Sv. Jani na Dr. Polju). Brebrovnik, Hardek (Har-đek, Litaierk), Ormož (Ormož, Frankovci, Hum, Pušenci), Savci (Savci. Bratonečice, Rncmanci), Središče (Središče, Obrez. Sa-lovci), Ivanjkovci (Mihalovci, Runeč, Veličane. Zerovinci), Sv. Lenart pri Veliki Nedelji (Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, Cvetkov-ci, Vičanci), Sv. Miklavž pri Središču (Sv. Miklavž, Hermanci), Sv. Bolienk (Jastreb-ci. Ko£. Vitan, Vodranci), Velika Nedelja (Velika Nedelja. Sardinija, Trnovič, Sodin-
ci), Sv. Tomaž (Sv. Tomaž, Lahonci).
Srez Radovoljica ima 24 volišč: Begunj««. Bled. Bohinjska Bistrica, Brezn'ea, Dovje, Dobrava (Gorje). Zgor. Gorje (Gorje), Jesenice, Sava (Jesenice), Sv. Kr.iž (Jesenk-oi. Kamna Gorica (Kanina gorica, Kropa). Javornik (Javornik), Koroška Bela (Koroška Bela), Kranjska {ora, Lesce, Leše. Ljubno, Mošnje, Ovsiše, Radov.jica (Radovljica, Lancovo, Predtrg), Rateče. Srednja vas.
Srez Slovenjgradec ima 19 volišč. Šmartno (Golavabuka. Šmartno), St. II j pod Turjakom (MisLinje, št IIj pod Turjakom), St. Janž pri Dravogradu - Otiškl vrh. Slovenjgradec (Slovenjgradec, Le-gen). Pameče. Podgorj2 (Podgorje, Smi-klavž). Razbor, Stari trg (Stari trg, Sele, Vrhe), Sv. Vid nad Valdokom, Sv. Andraž. Sv. Floritjan, St Ilj pri Velenju, št. Jan/ na Vinski gori, Kale. Šoštanj. Šoštanj okolica, Topolšeka, Velenje I in II., Spodnji Dolič  (Kozjak, Spodnji Dolič).
pa tudi sam jubilant vedno tako cist in zlikan, da je pravi vzor apetitnega papa na.
Vedno solidni jubilant je imel tudi srečo v družini in njegov najstarejši sin Karel je inženjer državne železnice, mlajši Egou, znani prvak naših fotoamaterjev, sotnidnik pri lilmu >V kraljestvu Zlatorogac in steber Skale*, je pa že očetov trgovski družabnik, a gospodična Mici pomaga v trgovini in pri gospodinjstvu.
Seveda je Planinšek že od ustanovitve -Merkurja« tudi njegov član, kakor je član vseh drugih naprednih društev. Edini oddih si marljivi trgovec dovoli v planinah in na Triglavu je bil večkrat tudi še v starin časih, ko so lezli gori le z vodnikom. Jemal je svoje sinove s seboj in jih navduše-jfaA zri Itjpote prirode, da eo povsod med prvimi, kjer gre za napredek našega planinstva.
Splošno spoitovanemu jubilantu tudi naše najiskrenejše čestitke!
Maurice Rostand: „Vest"
Nobena vojna ni bila groznejša in gnus-nejša. nobena ni pokopila toliko žrtev in prinesla svetu toliko gorja kakor zadnja, svetovna vojna. Nobena vojna pa tudi še n* }>okazala tako strašno, da končno ni nobenega zmagalca, nego so ostale povsod le žrtve, nepopravljive škode, usodne posledice ki jih ni mogoče odstraniti, pa slaba vest moreč kes, ki prisega: nikoli več vojne!
Pisatelji vseh narodov, ki so se bre2-smiselno klali med seboj, ustvarjajo romane in drame, ki dokazujejo, da je moderna vojna Ie še zločin in da sta v bodoče edino pametna reč za vse človeštvo:
mednarodna sprava  in večni mir.
Že nekaj dram smo videli tudi na našem odru s plamtečo pacifistično idejo: >Mae-terliuckov ^Stilmondski župane, Ra>'nalov »Grob neznanega vojaka«, Sheriffov »Konec poti* in sinoči >Veet« Maurica Rostan-da. Vse te drame razkrivajo in dokazujejo resnico, o kateri je itak prepričan vsak gledalec, ki je doživljal vojno in morda sam gledal njena razdejanja ali se celo sam udeleževal njenega topega mehaničnega morjenja ljudi, živali in vsega živega. Strašne kakor njih snov so vse te drame, a vse tudi plemenite, človečanske v svoji ten-uenčnosti.
Maurice Rostand. mlad francoski avtor, sin slavnega očeta literata in dramatika, se nam je sinoči prvič predstavil kot prav posebno simpatičen idealist in fanatičen pacifist. »Gledališki list« je priobčil odlomke iz njegovega predgovora nemškemu prevodu »Vesti«.
Tu pravi Rostand: »Zate, Nemčija, sem ustvaril to svoje delo z istim namenom kakor za Francijo, svojo domovino... Mi pisatelji ne moremo nikoli zadosti storiti za mir. Nemčija! Daj prav tistim, ki upajo kakor jaz v končnoveljavno spravo, v končni mir, ki bo dal našim materam zaželjenega pokoja! Daj prav tistim, ki posvečajo vse
I svoje sile in vse svoje stremljenje edinemu cilju: da bi napočil dan, ko bosta Nemčija in Francija nerazdružno spojeni roko v roki tudi ostali Evropi prinesli mir in rešitev bodočemu pokolenju!
Francija! Domovinska ljubezen zagrizenih nacionalistov te vodi v pogubo. Ne poslušaj dvomljivcev in posmeh ovale ev, marveč poslušaj nas: važnejši kakor ničemer-na občutljivost in kriv ponos je živj človek. Z zaupanjem in potrpljenjem, oprti le na resnico, hočemo z vsemi sredstvi vojno onemogočiti. Pregledali bomo pogodbe, uporabiti vsa sredstva diplomacije, da zadušimo vsako borbo med narodi...«
Krasne, pogumne, plemenite besede — a med Kitajci in Japonci obenem že grme topovi... razne države spuščajo na morske valove nove bojne ladje ... množe se bojna letala... državni proračuni ječe pod bremeni za vojne priprave___pacifistne vlade
se bore za svoj obstanek proti bojevitim strankam.
In vendar — človek je srečen, ko čuj» Rostar.da in se zaveda, da je Ros ta udov čim dalje več na svetu.
Tale drama pa je resnično samo nov .-poizkus poročanja o generaciji, ki jo je vojna uničila, čeprav je ušla njenim granatam«, kakor pravi Remarque za svojo knjigo »Na zapadu nič novega«.
Plemenito, pošteno, žarko iskreno je mišljen ta poizkus idealista, dramatskega novinca, ki je izkušal svojim pacifistnim mi->tim dati mesa in krvi življenjsko n točne drame. Ali poizkus je ostal poizkus in tik življenja, tik iz srca privrelih misli šumlja prečesto papir. In začetnika v tehniki, v dialogih, v karakterizaciji ni mogoče prezreti, mladeniča, ki v plemenito strastnem pacifizmu pretirava in izgublja pod seboj tla literarne verjetnosti.
Ne bom navajal posameznosti, ki so v ž.ivljenju nemogoče, ali res je, da je Ro-standova drama vredna, da tmio jo spoznali. Zadovoljila nas pa ni.
Režiser C. Debevec je pošteno storil vse, da je dal — kakor pravi sam — »pisatelju to, kar je najbolj njegovega:. In Z njim vred so se potrudili vsi soigralci za svoje težke uloge. Vedno pa sem valil po svoji glavi vprašanje: ali bi se ne dalo igrati tudi drugače? — Zivljensko resnični &o si mi zdeli končno le Kraljev duhovnik, Železnikov veseli nečak, ki pa je odveč, Bratl-ijov knjigarnar in Rakarjeva služkinja.
Baš glavne štiri osebe so bolj ideološk.* kakor resnično človeške. Da Boltarjeva no prepričuje v tragični ulogi, ni samo njena krivda. Da Marija Vera deklamira papirnate tirade poleg toplih resnic, menda čuil vsakdo. Skrbinškov fanatični frankofob, ki se mahoma izpremeni v očetovskega prijatelja Marcelu, morilcu, je naloga, ki je psihološki utemeljena morda z dogodki, ki jih ne vidimo. In Marcel? Kdor se vede tako, govori tako, gleda tako, da bi bil povsem sličen umorjenemu Hermanu pred vojno? Debevec je imel ulogo. ki je skrajno pro-blematska: a zaključek drame nikakor ne more zadovoljevati. Neresničen je, nemogoč, papir.
Gledališče je bilo slabo zasedeno, a prisotna publika je izražala avtorju toplo so-glašanje, igralcem pa priznanje.       Fr. G.
Tragična smrt
mladega tehnika
Ljubljana,  15. oktobra.
Včeraj okrog 13.15 so neke ženske blizu nekdanjega kopališča > Worishofen« pod Rožnikom našle mladega neznanca mrtvega a prestreljenim srcem. Prestrašene žensku so odhitele v bližnjo Cadovo gostimo, odkoder so telefonično obvestiti policijsko stražnico. Pod Rožnik sta odšla stražnika Tvan Gec in Anton Cotič. Našla sta v gozdu mrtvega mladeniča, pri katerem sta našla listine in češkoslovaški potni list, glaseč se na ime Josip Keler, rojen L 1912. v Brodu na Češkoslovaškem in uslužben kot tehnični tesarski vajenec pri inž. Dedku v Zl-bertovi ulici 7 v Šiški. Nesrečni mladenič se je z bro\vningom, ki ga je držal še v roki, ustrelil naravnost v srce in je bil najbrž t«^ koj mrtev. Stražnika sta obvestila policijsko upravo, na kar sta odšla pod Rožnik policijski zdravnik dr. Lapajne ter dežurni uradnik g. Hauptman. Zdravnik je ugotovil, da se je Keler ustrelil okrog 12. in je odredil, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Popoldne okrog 17. je mestni pogrebni zavod truplo nesrečnega mladeniča prepeljal v mrtvašnico. Pri Kelerju so našli poleg raznih listin in 54 Din gotovine, nekaj ključev ter več poslovilnih pisem, naslovljenih na neko Matildo S. Iz pisem je razvidno, da je šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni.
V zvezi s tem je policija davi aretirala Matildo S., ki je znana vlačuga in je bila zaradi tajne prostitucije že večkrat prijeta. Matilda je bila dopoldne zaslišana. — Pokojni Keler Je bil priden in simpatičen mladenič in je njegova tragična smrt vzbudila splošno sočutje.
Mednarodni kongres frizerjev v Parizu
V dneh od 25. septembra do 5. oktobra se je vršil v Parizu mednarodni kongres frizerjev pod pokroviteljstvom 80 let starega Mr. Marcela, izumitelja ondulacije z železom. Kongres 6am je bdi prirejen v počastitev osemdesetlctm-ce tega zaslužnega moža. Zastopanih je bilo na njem 2-5 narodov širom sveta in tudi nas Jugoskovenov ni manjkalo. Slovenijo eo zastopali gg. Viri Franchetri, Metod Podfcrajšek ml. in P. Habioht za tvrdko E. Navinšek, vsi iz Ljubljane ter nadalje tudi znani damski frizer g. R. Grobclnik iz Celja.
Pariz, središče mode in lepote, jc aranžiral v treh velikanskih, nepopisno lepih dvoranah, najmodernejše linije frizur, preko 1500 po številu. Tako frizure z železom ter trajno in vodno ondulacijo. Dalje smo videli oddelek za negovanje lepote, masaža in šminkanje, najpopolnejše aparate za trajno ondulacijo in nov, brezhiben način barvanja las.
Na kongresu so bile zastopane tudi vse poznane pariške tovarne parfumerij in kozmetike, kakor »Cotv«, »Houbigant«, »Pi-ver«, »Dixor« itd. Kongres je bil združen tudi s posetom omenjenih tovarn, kjer so nam prijazni in ljubeznivi aranžerji natančno razkazovali vse stroje in druge pri* pomočke za izdelovanje parfumerije in kozmetičnih sredstev.
Omeniti je treba predvsem, da na razstavi prevladujejo čez dan izključno kratki lasje, naznačeni nekoliko na »Buhv« tako, da gornji lasje pokrivajo fazono, dokler še niso frizirani, oblika glave pa mora biti čim manjša. Na vratu ee kaže le lahek prehod na moško obliko, naznačen v mali konici Valovi so poševni, s čimur prihajajo intenzivneje do veljave; ušesa so več ali manj prosta, frizura pa v celoti majhna in prikladna.
Vrnili smo se s kongresa, očarani od Pariza in obogateli z genijalnimi novostmi, ki nam jih zares da lahko samo Pariz.
Vili Franchetti.
Narodno gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Četrtek,    15. oktobra:    Dogodek v mestu
Gogi. Red B. Petek. 16. oktobra: Z-aprto. S >bota, 17. oktobra: Vest. Red E, Nedelja,    18. oktobra:    Takšna jc prava.
Ljudska   predstava po znižanih cenah.
Izven.
Ljubljanska drama ponovi drevi ob 20. Grumovo igro Dogodek v mestu Gogi za red B, v soboto pa je prva repriza Ro-standove drame Vest za red E.
OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 15. oktobra: Damski lovec, Car se
fotografira, dve premijeri. Red C. Petek, 10. oktobra: Zaprto. Sobota, 17. oktobra: Laterna. Red b. Nedelja, 18. oktobra: Viktorija in njen hu-zar. Izven.
*
Abonente reda C opozarjamo, da imajo danes ob 20. prvo operno predstavo za svoj abonma in sicer dve premijeri: »Damski lovec« in »Car se fotografira«. Na gledaliških letakih je pomotoma tiskano, da je ta predstava izven abooimana. Se je pa tekom dneva že popravilo tudi na letakih, da velja red C.
Prva repriza Sovakove opere »Laterna« bo v soboto, dne 17. t. m. za red D. »Viktorija in njen huzar«, opereta, se ponovi v nedeljo zvečer pri običajnih opernih cenah.
Adam za gradom
Ljubljana,  15. oktobra.
Ženice so dopoldne same doma in polne roke imajo dela z gospodinjstvom ter polno skrbi z možmi, da se morajo malo pomeniti. Nikdo jim ne sme zameriti, če pogleda malo druga k drugi, zakaj nevarni časi so, in vedno čitajo o tatovih, roparjih in krvoločnih umorih. Ali lepa Milka je pa tako plašna, da se še k sosedi ne upa. Ni se še privadila revica biti sama v stanovanju, saj ima šele nekaj tednov pridnega moži-čka, ki edino zjutraj gre od doma, drugače pa ves dan in vso noč varuje svojo sladko družico.
Tudi včeraj si je mlada gospa preganjala neutolažljivi dolgčas po vseh pravilih neprecenljive in nezmotljive »Vzorne kuharice« — ko nekdo potrka. Prestrašila se je ubožica, da je »Vzorna kuharica« padla v pisker. Med vrati navidez kmečki člo* vek, okrog 40 let, z varnječrnimi malo kodrastimi lasmi pod črnim klobukom. Tudi obleka je bila vsa črna, le srajca je bila zelena, kakršne nosijo delavci, a obraz bled, strahotno bled.
Menda je bila sirota Milka še bolj bleda in prepadena, saj je komaj razumela neznančevo mrmranje, da bi rad kaj toplega in se kje umil. K sreči jc vodovod pred vrati, da so bila lahko takoj zopet varno zaklenjena pred preplašeno ženico.
Vsa zmedena je pozabila na čas in stopila na hodnik, divje zakričala ter stekla k sosedi. Skoraj onesveščena je pripovedovala o grozotni prikazni, da se je ne-svest polotevala tudi ostalih gospodinj. Končno je vendar najstarejša stopila po stopnicah doli na hodnik pred pralnico. Pred njo je stal Adam, do zadnje pičice nag in gol Adam, samo obut v pošvedrane škarpete. Gospa je mislila, da jc blazen. Ker se pa tudi doma včasrh kaj primeri, je spoznala, da je Adam najbrže na* treskan, zakaj okrog njega je dišalo kakor iz špiritovega soda. Govoril Adam ni niti besedice in energičen pomenek je bil prav kratek. Pozabil je na obleko in si nataknil suknjič. Zmoto mu je popravila gospa, da je jel oblačiti hlače, spodnje hlače so pa ostale poleg njega. Težavna pro-
cedura oblačenja je trajala precej dolgo, končno je pa neznani Adam vendarle izgonih
Kdo je bil Adam. nihče ne ve. Pa tudi preplašene gospodinje so se šele popoldne, ko so si opomogle, spomnile, da je treba take ljudi na kakršenkoli način legitimirati. Spominjamo se, da se je tako preoblačil tudi morilec mengeškega nadžup-nika Lakner, pri Adamu je pa čudno, da ni imel vsaj navidez pri sebi ni kake druge obleke in torej ni mogel imeti namena preoblačiti se. Ce je bil pa v resnici tako pijan, se nam zdi čudno, da ga ni opaz>i! stražnik, ki je prav potreben v Streliški ulici in na cesti Za gradom že zaradi velikega prometa in neštetih beračev, ki pri* hajajo z dolenjske strani.
KOLEDAR. Danes: četrtek, 15. oktobra, katoličani: Terezija,  Radi sla v; pravoslavni:   2. oktobra: Kilprijan.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino  Matica:  Revizor Haselhun. Kino Dvor:  Železna maska. Kino Ideal: Luči velemesta. Jakopičev  paviljon:   Jakčcva razstava.
DEŽURNE LEKARNE. Danes; Sušnik, Marijin trg 5, in Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
Še o novodobni prehrani
Pred kratkim smo p-isali o propagandi, ki se je pričela tudi pri nas za novodobno prehrano, in ob tej priliki omenili, la so je prvi zavzemal za surovo in po rečinl rastlinsko hrano brez mesa vrtnarski nadzornik gr. Humek. To mnenje pa moramo v toliko popraviti, da je že pred tremi leti predavala v podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva v šentjakobski V>:i gdč Jerica Zemljanova. ravnateljica gospodinjske šole na Mladiki. Prav tako je v naši agilni podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva predavala ta prvovrstna strokovnjakinja tudi predlansko leto, slišali jo bomo pa zopet tudi letos. Ker so njena predavanja vzbudila splošno pozornost in so njene prepričevalne besede vnele za moderno prehrano mnogo gospodinj, jo je. lani naprosila tudi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v št. Vi !»i nad Ljubljano, da je predavala o tem važnem problemu življenja modernoga človeka. Tudi člani »Soče* se gotovo se spominjajo s hvaležnostjo njenega predavanja, ki ga je imela pred polno dvorano v zimi leta 1929. Sicer pa ni treba navajati posameznih njenih predavanj, saj smo vzorne izdelke njenih učenk z Mladike občudovali tudi na kulinarični razstavi.
Sploh gdč. Jerica Zemljanova uči na Mladiki in v njenih stalnih tečajih kuhanje po najmodernejših načelih, ki zahtevajo drugačno pripravo in vedno večjo uporabo zelenjave, kar se tudi strinja z izsledki moderne vede. Javnih poku Sen j na Mladiki so se udeleževali tudi zdravniki ter najodličnejše naše občinstvo tako, :a je gdč. Jerica Zemljanova takorekoč najvplivnejša propagatorica novih Idej. Seveda se pa ta hrana v marsičem ra-zl'kuf© od asketske hrane po navodIMh švicarskega zdravnika dr. Bireher - Bennerja. Ta zdravnik se namreč odreka gtMrtiosuostl jedil, češ da je dober okus in slast že čutnost, ki jo je treba v človeškem telesu pobijati. Na splošno namreč pri moderni metodi še vedno velja gustioznost, ki budi dober tek, saj hrana, ki se ji orgaa-izem upira, telesu gotovo tudi ne koristf. L.e ki dobro diši, okusno izgleda ter ima dober okus, prija našemu organizmu, zato pa moderna kuhinja zlasti gleda tudi na nje estetski učinek ter na prvovrsten ckus. Razen tem čutom pa mora hrana prijati In se prilagoditi tudi še vsem drugim doslej še neznanim funkcijam našecra živčevja in organa.
Gdč. Jerica Zemljanova poučuje po izkušnjah, dobljenih po francoskih in nemških sanatorijih in po takih izkušnjah so se pri njej naučile tudj marsikatere propaga-torice Hirscher - Bennerjeve metode.
Z veseljem javljamo, da otvori v ponedeljek ob 18. v Ljubljanskem dvoru cdf. Jerica Zemljanova za članice železničarskih družin tak tečaj, ki bo pa trajal 3 mesece, ker v krajši dobi obširne tvari ne vendar nf mogoče obdelati temeljito, niti teoretično, uiti praktično. Le tečaji, kjer se učenke po-potnonui poelobe v teorijo moderne prehrane se popolnoma nauče pripravljati tako hrano, morejo v resnici koristiti obiskovalkam. Kar se pa krajših tečajev tiče, so pa seveda namenjeni le obiskovalkam v izpopolnitev dosedanjega znanja, oziroma v informacijo, kakšna je moderna prehrana.
Bireher - Bennerjevo prehrano označuje večina mestnih zdravnikov, ki so sicer [>o-bomiki moderne prehrane za tako, da nI za vse bolnike, kakor je na primer tudi za tuberkulozo potrebno mnogo živalskih beljakovin Tega načela se drži naš modernt sanatorij na Golniku, ki daje na tuberkulozi obolelim posebno mnogo mesa, in jih z njim tudi ozdravi.
Vsekakor je vprašanje moderne prehrane silno važno, zato pa z največjim zanimanjem pričakujemo nadaljnega delovanja zaslužne gdč. Jerice Zemljanove.
Iz Celja
—c Himen. V soboto 17. t. m. se bo poročil letalski poročnik g. Franc Jereb iz Konjic z gdč. Olgo Božičevo, hčerko znanega celjskega odvetnika g. dr. Antona Božiča. Nade iskrene čestitke!
—c Redni letni občni zbor Olasbene Matice v Ceijn se bo vršil v ponedeljek 19. t. m. ob 20. v prostorih Glasbene Matice na Slomškovem trgu. V primeru nesklepčnosti se bo vršil občni zbor lototarc eno uro kasneje ob vsaki udeležbi.
Ste v. 234
>S L O V E N S K I N A S O D .<, dne 15. oktobra 1931
Stran 3
Dnevne vesti
— Avdijenca. Nj. Vel. kralj je izvolil danes sprejeti v avdijenco našega častnega generalnega konzula v Amsterdamu Merensa, ki je istočasno delegat ho-landskega odbora, ki je zbiral slike nožih prijateljev na Holandskem za muzej princa Pavla. Merens je poročal Nj. Vel. kralju o delu odbora ter mu izrazil globoko spoštovanje njegovih članov.
— Izpopolnitev zobnega ambulatorija OUZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prične v svojem zobnem ambulatoriju z zlatimi zobozdravni-škimi deli (zlate krone, zlate plombe ln drugo). S to izpopolnitvijo namerava urad ustreči dolgoletnim željam in ugoditi večkratnim prošnjam svojih, članov. Izpopolnitev uradovega zobnega ambulatorija je torej izvedena na pobudo zavarovanih članov in v njihov prid. Ordinacijske ure za dela v zlatu bodo dnevno od 18. do 12. ure v uradovem zobnem ambulatoriju na Miklošičevi cesti (pritličje levo). Isto-tam dobijo člani okrožnega urada in njihovi svojci vse podrobne informacije. Cena za zlato krono bo 220 Din. V tem razmerju se bodo gibale tudi cene drugih del v zlatu.
— Kruh za moko. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je poslal vsem finančnim direkcijam okrožnico, nanašajočo se na zamenjavo kruha za moko. Peki smejo tudi v bodoče dajati kruh za moko, morajo pa zapisovati v knjigo, koliko moke so prejeli. Po tej knjigi se mora organ finančne kontrole vsakega prvega v mesecu prepričati, če je pek zamenjaval kruh za moko v redu in sicer tako, da daje za vsak kilogram moke kilogram kruha in da dobi od 100 kg- moke povprečno ISO kg k niha. Odškodnino bo pek plačal vsakega 1. do 5. v mesecu za razliko, ki nastane pri peki med količino moke in kruha, če dobi pek na mesec 300 kg in izda za njo 300 kg kruha, bo plačal odškodnino za 70 kg moke.
— Iz diplomatske službe. Imenovana sta vicekonzul našega generalnega konzulata v Trstu s. Radomir Marinkovič za tagnika v zunanjem ministrstvu, tajnik zunanjega ministrstva dr. Stevan Clrko-\ č, bivši dopisnik Slov. Naroda« v Beogradu, pa za tajnika nsšesra poslaništva v Parizu.
Diplomiral je za inženjerja elektrotehniških ved 9. t. m. na Tehniški visoki soli Pragi suvso. Jože Rus, sin uglednega lesnega industrijalca iz Ljubljano, rodom '.v. Loškega potoka. Mlademu inženjerju in bivšemu vodilnemu delavcu praških jugo-5] venskih akademskih društev iskreno čestitamo!
— R»zpiM društev. Društva Svitanje« v Celju, Podružnica Sv. Cirila in Metoda v Zgornji Šiški. Splošno slovensko žensko (iruštvo v Celju. >ZmernosR' v Celju, Delavsko moško pevsko društvo ^Naprej7: v Celju, Podružnica narodno socijalne zveze v Celju. Društvo lednih trgovcev v Celju m Izobraževalna društvo Bratstvo : v Celju so razpušrena. ker nimajo pogojev za pravni obstoj.
— Nov list. V H*1 ogradu je začel izhajati -»Jugos!,-venski uč-iteloski glast. glasbo naših učiteljev ln učiteljic. T/st obravnava vsa vprašanja, ki zanimajo učiteljski stan. posebno se pa zavzema za Širjenje j neslovenske misli ter napredek osnovnih šol in učiteljstva. V začetku bo izhajal list dvakrat na mesec, pozneje pa tudi večkrat. Urednik je Milan Popovu". Naročnina znaša letno 36 Din. Naročnike sprecema urednik, ki stanuje v Knez Mi-letiina u4ki 36.
— Zdravniška pripravniška služba v vojnih bolnicah. Minister socijalne politike ln naro-dn^srn zdravja je izdal odlok, po katerem morejo gojenci vojnega ministrstva, ki študirajo medicino, v bodoče služiti kot pripravniki za nre\ entivno medicino pri vojno - higijenskem zavodu in epidemi^.nem oddelku slavne vojne bol-rrco. kakor tudi pri higijensko - epidemioloških in epidemičnih oddelkih armijskih bolnic, za kurativno medicino pa pri glavni vojni bolnici ter pri vseh armijskih in divizijskih vojnih bolnieali. Pripravniška zdravniška služba za medicinske stroke, k-: se ne praktieirajo v vojnih sanitetnih ustanovah, se bo izvršila v civilnih državnih ali banovinskih bolnicah. Doslej so prakticirali gojenci vojnega ministrstva v splošnih državnih bolnicah.
— Predavanje dr. Henrika Tume v Zagrebu. Turistično društvo >Prijatelj prirode«: podružnica Zagrob prirenM v soboto ^predavanje o zapadni strani Julijskih Alp. Predaval bo dr. Henrik Turna.
— Seja poslovnega odbora Zveze mest.
Poročali smo že, da se bo vršila v soboto v Ljubljani seja poslovnega odbora Zveze mest. Beograd bosta zastopala šef odseka za finančno kontrolo D. Matic in tiskovni referent Slobodan Vidakovič. Split pa podžupan Roko Stojanov in mestni senator Bogomil Doležal.
— Ameriški zaboji za pošiljanje sadja na veliki sadni sejem in razstavo, ki bo dne 35. do 27. t. m. na velesejmisču v Ljubljani, se darjejo članom, ki se priglasijo za udeležbo, nezb-itr £n jih je treba šele doma zbijati. Pri tem poslu je pa nujno potrebno paziti na notranje mere. ki so tele: dolžina 46 cm, širina 29 cm, višina 26.5 cm. širino in v-Jšino je lahko pravilno zadeti, ker to določata končnici, ki ju je treba le pravilno obrniti in sicer tako, da teče les vodoravno. Pogreška pa je mogoča v dolžini. Tu si je treba narediti pred zbijanjem natančno 46 cm dolgo palico, ki nam služi pri zbijanju za določanje notranje dolžine zaboja. Zbijanje si jako olajšamo, ako si naročimo z zaboji vred tudi kalup za zbijanje. Ne pozabiti, da so samo notranje mere merodajne! Ravnajte se pri zbijanju zabojev in pri vlaganju sadja po navodilu Priolove knjižice, ki jo dobite z zaboji brezplačno, če je še nimate.
— Pomagajmo nesrečnežem! Zaradi
grozne suše je zavladala r nekaterih delih naše države nepopisna beda. Da jih rešimo popolne propasti, prične krajevni odbor Rdečega križa v Ptuju skupno z mestnim načelstvom v prihodnjih dneh z nabiralno akcijo. Za,to poziva krajevni odbor RK vse in vsakogar, naj nabiralcev z nabiralnimi polarni ne odslove in naj prispevajo po svojih močeh. Spomnite se na izrek: Danes jaz tebi, jutri ti meni!
— Zagreb dobi posvetovalnico za izbiro poklica. Prihodnji mesec se otvori v Zagrebu posvetovalnica za preizkušanje sposobnosti pred izbiro poklica, kakršne imajo v drugih naprednejših državah že po vseh večjih mestih. Delovanje posvetovalnice bo zaenkrat omejeno samo na mladino, ki se hoče uveljaviti na gospodarskem polju. Posvetovalnico ustanovi zagrebška trgovska zbornica v poslopju Obrtne šole.
— Vir. Se se bo zidalo. Zadnji čas je bil svet parceliran ob Tržaški cesti proti dolgemu mostu. Še večji kompleks travnikov je pa dala parcelirati v stavbne parcele bokav-ska graščina. Baje je vseh stavbišč malone sto in so na desnj strani polbovgrajske ceste od Bokavc proti -Razorom. Cena stav-biščem je po 20 Din kvadratni meter. Gotovo je, da je tramvaj vplival na parceliranje in bo tudi pospeševal gradbeno gibanje. V naši občini je še veliko sveta za zidanje hiš in vil, in to zlasti ob desnem bregu Gradaščice. — V doglednom času dobimo lekarno, ki ima biti pri Kramarju na Tržaški cesti, torej nekako sredi občine.
— Ustanovni obrni ibor podružnice >Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubi jauic v Splitu, ki je bi! preložen, se vrši v soboto 17. t. m. ob 9. uri zvečer v hotelu Kovače-vic. 539'n
— Vinski sejem na Sušaku preložen. V času od 11. do 18. oktobra bi se moral vršiti na Sušaku vinski sejem, ki je pa preložen, ker se je trgatev zakasnila.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in izpremenljivo vreme. Včeraj dopoldne je bilo vreme v naši državi še lepo, proti večeru se je pa naenkrat skisalo. V Ljubliani smo imeli zvečer hud veter z dežjem. Tudi v Beogradu je močno deževalo. Najvišja temperatura Je znašala včeraj v Beogradu 24.6, v Splitu 24.5. v Skoplju 24, v Sarajevu 22.3, v Ljubljani 20.8, v Zagrebu 20.4, v Mariboru 16.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.3, k mperatura je znašala 7.8
— Dve nesreči. Leopold Žlajpah iz občine Gorenja vas, je včeraj na domačem dvorišču padel in si zlomil desno nogo. — Težka nesreča je doletela tudi Janeza Ko-tarja, 481etnega posestnika iz Poljšnika pri Litiji, ki mu je padla težka smreka na levo nogo in mu jo zlomila. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
— »Tragedija« mladega življenja. Neznanec, ki smo včeraj o njem poročali, da se je pojavil v Radovljici, kjer so ga pridržali v občinskem zaporu, je bil pred svojo turnejo po Gorenjskem tudi v Domžalah. Govoriti ni hotel, na vsa vprašanja je odgovarjal le pismeno. Gosp. Habjan ga je izpraševal o tem in onem in na listič papirja je pisal neznanec odgovore. Odgovarja: je približno tako, kakor v Radovljici Dali so mu jesti in še nekaj denarja, potem je pa nadaljeval svojo pot. OčivM-no srre za simulanta ali pa za duševno bolnega. Bolj verjetno je prvo.
— Smrt pod vlakom. Krojaški pomoč-n:k Ljudevit DoVoš se je vozil v torek iz Nove Gradiške v Okučane. V Okučanih je hotel skočiti ■iz vlaka, predno se je ustavil, pa mu je spodrsnelo in je padel pod vagon, ki ga je tako razmesaril, da je obležal mrtev
— Brat ubil brata. Alkohol je zahteval /•• rnn"?'» žrte»v. V vhs1 Cernik blizu Nove Gradiške so kuhali žganje in brata Jožo in Ivan Mu Irinič sta se sprla. Jožo je pograbil kamen, da bi udaril brata, ta je pa potegnil nož in večkrat zabodel z njim Jožo, ki je odšel še nekaj korakov od hiš" in se zgrudil mrtev. Ivana so orožniki aretirali. Brata sta bila pijana.
— Nevesta zbežala iz cerkve. Srbsko mesto Kratovo še ni doživelo take senzacije, kakor v nedeljo. Gjorgje Gerasimovič se je hotel poročiti z Rilko Jovanovičevo. Vse je bilo že pripravljeno, toda nevesta je postajala vedno bolj žalostna. V nedeljo so odšli s vat je v cerkev in prva polovica poroke je šla v redu. Ko je pa duhovnik vprašal nevesto, če hoče Gjorgja za moža, je Rilka naenkrat vstala in zbežala iz cerkve. V cerkvi je nastala splošna zmešnjava. Ženin jo je ubral za nevesto, za njim pa svatje in radovedno občinstvo. Nevesta je bežala na vso moč in začel se je pravi filmski lov za njo. Končno jo je ženin dohitel in začel trgati obleko z nje, tako da je kmalu stala pred njim naga. In naga je zbežala domov, toda oče je ni hotel sprejeti. Zateči se je morala k sosedom. Nihče ne ve, zakaj nevesta ni marala svojega ženina.
• Tovarna .los. Reich sprejema mehko in  škrobljeno oerlln  v  nallenšo Izvršitev
Kino ljubljanski dvor
_Telefon 2730_
Dane« zadnjikrat
Douglas Fairbanks
v filmu viteštva
ŽELEZNA MASKA
Nadaljevanje filma »Trije mušketirji«
Ob 4^ V28. in 9. mi zvečer Gene 4.— in 6.— Dfn
Danes premiera! Smeh! Krohot!
Predstave ob 4., ?48 in 9% zvečer. Predstava abonma 4
Nabavite si takoj vstopnice!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Iz Lfnnljane
—lj Z banske uprave. Gosp. ban »ir. Drago Marušič v pet^k 16. oktobra ne bo sprejemal strank, ker bo službeno za«lržan.
—lj Prehod pod železniškim mostom zapi-t. Zaradi vložitve popravljen^ mostov-ne konstrukcije na Martinovem mostu preko išmartinske (Martinove) ceste ostane dne 20. t. m. prehod pol železniškim mosutm za pešce In vozila zaprt. i,n sicer od 7.30 do 17. ure.
— lj Manjše zida\e. V šušterširevi u liri si dela častnik Jakob Kuharic moderno teraso na vzhodni strani enonadstropne svoje hiše. Na Karlovški cesti si je napravil državni uradnik Kuštrin moderno, lej>o ograjo preti eno- oziroma dvonadstropno domačijo.
lj— Nova cesta je v delu ob levem bregu regulirane Gradaščice in sicer od moslu pri Vojnovičevi tovarni proti Koleziji. Lepa, moderna cesta je namreč projektirana ob r>beh bregovih Gradaščice od Viča do Kolc-zije.
lj— Obnova hiš in gospodarskih poslopij. Že skoraj mesec dni je v popravilu žrebčarna na Selu. Vzhodno enonad.stropno poslopje je že renovirano. Pri drugi eno-oziroma dvonadstropni hiši popravljajo omet, nakar jo bodo tudi pobelili. To poslopje stoji zadaj na dvorišču v sporedni smeri z Zaloško cesto. Končno se obnovi tudi gospodarsko poslopje, ki stoji med Zaloško cesto in stanovanjsko hišo. Vsa tri poslopja bodo temeljito renovirana tudi znotraj, da bodo na oči kakor nova.
lj_ Prosjači in krade. Vzporedno z naraščanjem revščine se množe razni berači in postopači, ki se v največji meri rekrutt-rajo iz vrst brezposelnih. V mestu jim stopajo precej trdo na prste, vendar jih ne morejo iztrebiti ter jih je zlasti v mirnejših delih mesta čedalje več, največ pa ob železnici v vodmatskem in kolodvorskem okraju. Tako je tudi včeraj trkal na vsa vrata v hiši št. 3 Metelkove ulice neki okrog 201etni, dobro rejeni fant, oblečen v raztrgane hlače in svetel, ponosen suknjič, po-Irrit pa z apasko kapo. Prosil je za stare čevlje, češ, da je zima pred durmi, on pa ;e obut samo v bele platnene čevlje. Povsod so ga odslovili brez čevljev, v T. nadstropju je pa našel stanovanje ge. B. odprto ter je v predsobi izmaknil nov nahrbtnik ;n ga stisnil pod suknjič. Ko se je vračal dol, je srečal na stopnicah go. B. in jo poprosil za čevlje; gospa ga je odslovila praznih rok, nakar jo je tat odkuril kar se ;e dalo Gospa je tatvino opazila, ko za predrznim tatom ni bilo ne duha ne sluha.
lj— Javna dela. Na Čopovi cesti med Resi j evo cesto Ln Kolodvorsko ulico so položili glavni kanal, obenem pa znižujejo cestišče in delajo hodnike. Čopova cesta je pretrgana s hišami ob Kolodvorski ulici ter še leži mad Kolodvorsko ulico in Miklošičevo ce-blo ob Delavski zbornici. V doglednem času bodo oba konca ceste spojili in bo tako nastala lepa, ravna cesta. — Na Resljevi cesti so posuli makadamski hodnik z doiomitniin peskom, posip pa zgladili z novim malim motornim valjarjem, ki je za takšna dela zelo uporaben. — Med trnovskim in transformator jem ob Tržaški cesti bodo preložili električni kabel visoke napetosti in obenem položiti še en kabel v betonsko cev; v to svrho kopljejo na Groharjevi cesti jarek.
-—lj Ustanovni občni zbor Fotokluba Ljubljana se bo vraM 20. t m. ob 20. v zadnji sobi Narodne kavarne s sledecV.in dnevnim redom: 1. pozdravni nagovor. 2. Volitev odbora. 3. Določitev članskih pri* spevkov. 4. Slučajnosti. Fotoamaterje vabi k obilni udeležbi Pripravljalni odbor.
—lj Fikn »V kraljestvu Zlatoroga«. Odbor turistovskega kluba »Skale« m Ljubljani javjja vsem reflektantom za predvajanje omenjenega filma, da slednji dosedaj še ni dospel te Poljske, kamor je bil poslan potom Sarveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije v predvajanje o priliki kongresa Asocijacije Slovan, plan. društev. Kakor 'hitro nam bo film vrnjen, bo reflektantom po vrstnem redu na razpolago.
lj— Klavirski trio. V ponedeljek 19. oktobra t L se bo vrtil v kino-dvorani Ljubljanski dvor v Kolodvorski ulici komorni koncert klavirskega tria, ki ga priredi Narodno železničarsko glasbeno društvo >Sloga«. Gospodje Jeraj Karol, Miil-ler Avgust in Svetel Herbert izvajajo Caj-kovskega a-mol in Bethovnov es-dur klavirski trio. Nase glasbeno občinstvo bo gotovo umelo ceniti obe genialni skladbi dveh skladateljev-velikanov in pomen komornega večera, zlasti ker se klavirski trio pri nas zelo malo goji. Koncert treh instrumentov, vsak zase samostojen, a vsi trije vendar celota, tedaj pravi komorni večer, bo sedaj prvič v intimni dvorani, v kino-dvorani Ljubljanski dvor povedel poslušalca od dnevnega prozaičnega dela v svet lepot duševnega sveta in nematerialnih vrednot.
—lj Abstinenti! Ustanovitev mestnega središča, saveza trezne mladine za vsa Kola TM, se vrši i? soboto 17. t. m. ob pol 5. popoldne v akademskem kolegiju v Ko lodrvorski ulici. Vsako Kolo naj pošlje po tri zastopnike. Ustanovitev je važna za vse člane, zato naj se je sigurno udeleže.
lj— Plesni tečaji Telesno-kulturne^ društva Atena. Danes, v četrtek, dne 15. \. m. se vrši prva plesna vaja za naraščaj (same deklice) v beli dvorani Uniona, od pol 19. do 20. ure. Istotam se lahko prijavijo se novi interesenti. 54CKn
lj— Jutri prva letošnja matineja Z. K. D. zabavnih zvočnih šaloiger za mladino v kinu Matiei. Kakor smo že poročali priredi Z. K. D. jutri v soboto ob 14.15 v prostorih Elitnega kina Matice velezabavno filmsko matinejo s priljubljenimi *-Mickyc miškami, to so oni pojoči črtni filmi, ki vzbujajo med publko toliko smeha in zabave. To pot je na sporedu kar 5 veselih >micky-miškt in sicer v vlogah kot >Zal jubljeni Romeo«, >Miška na morju«, >Vražja miška«. »Protkani kavalir« itd. Vse te šaloigre bodo vzbudile mnogo smeha in zabave! Da bo na sporedu tudi kaj poučnega in obenem zanimivega, bosta uvodoma predvajana dva lepa zvočna tednika. Tak je torej program Z. K. D. v tem tednu. Z. K. D. vabi vse, ki si žele veselja in zabave, zlasti je priporočati staršem, da pripeljejo v Matico deeo, kajti nji je v prvi vrsti namenjen ta spored. Istj spored se bo ponovil še v nedeljo dop. ob 11. uri. Cene nizke;
lj—   Organizacija  diplomiranih tehnikov
naznanja vsem svojim v Ljubljani bivajo-čini članom, da se je 13. t. m. pričel esperantski tečaj. Pouk je vsak torek in četrtek ob 19.30 v poslovnem lokalu, kjer se drevi pred uro sprejemajo tudi še prijave.
lj— TKD Atena si šteje v dolžnost, zahvaliti se vsem tistim, ki so v nabiralnih dneh -Za zdravje otroka« prispevali z darovi ali na kakršen koli drug način podprli to idealno akcijo, in s tem pripomogli do lepega materijalnoga iai moralnega uspeha, ki ga je društvo z isto doseglo. Naše občinstvo je zopet enkrat dokazalo, da iima, kljub težkim časom, še razumevanja za visoke ci-
ko lin ne a
TVOfiMUa C1KOIUI ljubljana.
t* sna *n
V o ta
lje, ki so nam vsem skupni in nam morajo biti vsem enako sveti! 541/n
lj— Danes plesna vaja trgovskih nameščencev ZPNJ v veliki dvorani hotela Union. Začetniki točno. ">42.'n
—lj Spored simfoničnega koncerta orkestra kraljeve garde, ki se bo vršil v Ljubljani jutri 16. t. m. ob 20. v unionski dvorani: 1. VVagner: Predigra k operi > Mojstri pevci Norimberški«. 2. Svendsen: Simfonija v d-duru. (Odmor.) 3. Gotovac: Dubravka, orkestralna suita, 4. Saint-Sa-ons: Danse macabre. 5. Čajkovski: Casse-Noisette, suita za veliki orkester. 6. Bi-nički: Predigra: ->Ekvinokcij«. Orkester, ki šteje nad 70 godbenikov, dirigira prvi gardni kapelnik polkovnik Pokorny. Gard-ni orkester je naši publiki v najboljšem spominu izza dveh koncertov, ki jih je imel po prevratu v Ljubljani. Predproda-ja vstopnic v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
lj Sokol i. Tabor vabi svoje članstvo, da se udeleži odkritja nagrobnega spomenika pokojnemu Članu br. dr. Gregorju žerjavu v nedeljo 18 oktobra ob pol 12. uri na pokopališču pri Sv. Križu. Pokažimo tudi ob tej priliki, da se zavedamo neprecenljivih zaslug, ki si jih je za Tabor pridobil naš nepozabni pokojnik, katerega svetemu spominu se bomo polnoštevil-no poklonili ob tej veličastni svečanosti. Uprava.
—lj Nepreviden deček. Dežman Josip, 81etni sinček kurjača iz Ljubljane, stanujoč v Samovi ulici, se je včeraj za Bežigradom obesil na vojaški avtomobil, ki je vozil v bale prešano seno. Ko se je prijel za balo, se je ta zavalila z avtomobila na dečka, ki je padel z voza in si zlomtt desno nogo, zadobil je pa tudi notranjo poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico.
Iz življenja Slovencev v Ameriki
Slovenec vseučifišlri profesor - Siovenski občinski svetnik v Clevefemda odstopil - Tragedija, nesreče in drugo
Ameriški listi poročajo, da je ravnateljstvo državne univerze v Columbusu, država Ohio. imenovala clevelandskega rojaka Josipa H. Kofalta za rednega profesorja kemije na tamošnji univerzi. Profesor Kofalt je pred leti z najboljšim uspehom končal svoje Študije, nedavno je tudi promoviral za doktorja filozofije. Kofalt je znan kot kapaciteta na polju kemije.
V clevelandskem občinskem svetu je zastopal Slovence že 6 let po vrsti občinski svetnik Janez Mihelič, ki je pa pretekli mesec odstopil. V poslovilnem govoru je Mihelič omenil, da pri odločanju o mestnih zadevah ne upoštevajo kdo ima prav, temveč kateri stranki kdo pripada. Za cleveland-«»ke Slovence pomeni njegov odstop hud udarec.
V Clevelandu je po daljši težki bolezni umrl France Petrič, po domače Anžetov, star 47 let. Doma je bil iz vasi Kočevje, fara Dobrepolje. v Ameriki je bival 37 let. — V Shebovganu, država VViscontins, je 16. septembra umrla Julija Jenko, rojena Jamnik, stara 43 let. Pokojna je bila doma iz Goričan pri Medvodah. Zapustila je moža 4 hčerke in sina. Bolehala je že dve leti.
V kraju Timmins, država Ontario, Kanada, se je 10. septembra smrtno ponesrečil France Možek, doma iz Kota pri Igu, star komaj 27 let Zaposlen je bil v premogovniku. Med delom se je utrgala večja skala in mu padla na prsa. Zmečkala mu je prsni koš in ie bil nesrečni mladenič takoj mrtev. Za njim žalujeta mati in brat.
V kraju Madison, država Ohio, je umrla Josipina Keržič, stara 43 let. V Ameriki je bivala 23 let. Zapustila je moža, 5 hčerk in 4 sinove. — V Milwaukee je umrla Maksl-miljana Sušnik stara 34 let. Doma je bila iz Luč v Savinjski dolini. — V Clevelandu se je pri avtomobilski nesreči smrtno ponesrečil Janez Modic. Doma je bil iz vasi Sleme na Notranjskem, kjer žalujejo za njim roditelji in dve sestri.
V Miftvaukee se je v septembru odigrala grozna ljubavna tragedija. Mrtvo so našli 561etno Leno Pavličevo in poleg nje nezavestnega VValterja Grubica. Zastrupila sta se s strupenim alkoholom. Soseda Bugdano-vičeva je izpovedala, da sta se večkrat prepirala in pretepala. Pavličevi so se poznali sledovi davljenja.
V bolnici v Clevelandu je umrl Janez Kastelic, star 20 let, istotam tudi Janez Trhlen, star 56 let pokojni je bil doma od Sv. Gregorja na Dolenjskem in je zapustil ženo, sina in 4 hčerke. — V bolnici ClkUđ v Clevelandu je umrla Katarina Stump, stara šele 16 let. Rojena je bila v Clevelandu, kier žahiieio za nin roditelri. 2 sestri
in brat.
Ameriški listi poročajo, da so Slovenci lastniki bogatega zlatega rudnika v Combarka v državi Idaho. V zadnjem času so tam odkrili velike množine srebra in zlata. Družba, ki eksploatira rudnike, ima v rokah okrog 750 oralov sveta, kjer so ležišča zlate in srebrne rude. Za rudnik se zanima večja ameriška družba, pa ga Slovenci nočejo prodati.
V Detroitu je umrla Ivanka Gazvoda. Podlegla je težki operaciji, v Clevelandu je pa podlegel pljučnici Martin ŠtembaJ, star S let, doma z Iga pri Ljubljani. Pred tremi tedni mu je umrla žena. Pokojni je bival 19 let v Clevelandu. — V Clevelandu Je umrla tudi Marija Klaus, rojena Ivane v visoka starosti 82 let. Doma je bila od Sv. Gregorja na Dolenjskem. — Pri avtoombil-sk$ <^.e^reci je bil težko poškodovan in je poškodbam podlegel 131etni Alojzij Intihar iz Novvalka. Za njim žalujejo roditelji, sestra in dva brata.
V kraju Kan ter pri Sotystovnu se je 19. septembra v rudniku smrtno ponesrečil Anton škerlj. Utrgala se je večja plast kamenja in zemlje in ga zasula. Pokojni je bil rojen 1. 1888. v Begunjah pri Cerknici po domaČe so mu rekli Kotnikov Tone. Za njim žalujejo žena in štirje otroci v starosti od 2 do 10 let
Zvočni kino Ideal
Danes nepreklicno zadnjikrat
Charlie Chaplin
v svoji najnovejši velemojstrovini
Luči velemesta
Najboljše delo velikega umetnika! Ne zamudite in oglejte si film, ki je prinesel Chaplinu nesmrtno slavo!
Ob 4.,    6., '/28. in 9.
I
Na ženitovanjskem potovanju.
— Kje pa sva sedaj, srček, v Rimu ali Neaplju?
— Katerega pa je danes? Desetega? No tared. zdaj sva v Rimu,
Stran 4
>S L O V E N S K T N A B O D«, dne 15. oktobra 1931
Stev. 234
Emile Gaboriau^ ^ 60
velemesta
Roman
To je bilo rečeno tako prepričevalno, da se je celo Tantaine začudil.
— Da, dragi moj, to je le neizogibni uvod. Roman pa razpredemo pred seboj ko pride čas za to. Boš videl »kako krasno vlogo« smo ti v njem pripravili in kako velik uspeh te čaka, če boš znal svojo vlogo dobro igrati.
— Zakaj mi pa takoj ne poveste resnice?
Starec je odkimal z glavo.
— Potrpite, — je dejal, preskoČivši naenkrat zopet v vikanje; — zdaj dte dobili prvo lekcijo, ponovite jo in razmišljajte o nji.
— Lekcijo?
— Da, lekcijo in svetoval bi vam, da si jo vtisnete globoko v spomin. Hišnica je vam povedala to bolje od mene. Ime je vam Paul, vzgojeni ste bili v najdenišnici, svojih roditeljev niste nikoli poznali. Že pet četrtletij stanujete tu, a lani st*» ~*anovali še na rue Jacob. Več vaša pustrežnica ne ve. Ko pa pridete z menoj na rue Jacob, vas vaši sostanovalci spoznajo in vam povedo, kje ste stanovali poprej.
— In tako pojdem lahko skozi vso svojo preteklost?
— Da, do svojega rojstnega dne. In če bova dobro iskala, prideva morda celo do vašega očeta.
— O, gospod!
— Razen če bi prišel on k vam. Panlu  so  se  poznale   vedno težje
skrbi na obrazu.
— Kaj pa če bi me kdo vprašal o podrobnostih mojega življenja? To se lahko zgodi; lahko me vpraša monsieur Martin-Rigal, ali gospodična Flavija —
— Bodite brez skrbi! Preskrbimo vam tako točne informacije, da boste lahko opisali svoje življenje skoraj od ure do ure.
Oče Tantaine je vzel iz vaze na kaminu tri vizitke in jih izročil Paulu, rekoč:
— Tu so imena in naslovi treh vaših učenk, ki vam plačujejo vsaka po sto frankov mesečno za dve uri pouka na teden. Dve bi vam potrdili, da ste že davno njun učitelj, Če bi dvomili o tem. Tretja, vdova Godorveva, bi pa celo pod prisego potrdila, da se mora za vso svojo umetnost zahvaliti edino le vam. Jutri se napotite k svojim učenkam ob času, ki je označen na vizitkah. Sprejeti boste kot dober hišni prijatelj, potrudite se nastopati neprisiljeno kot stari učitelj.
— Poskusiti hočem.
— Še nekaj besed. Poleg teh ur prepisujete v knjižnici bogatim ljubiteljem glasbe odlomke iz starih, neobjavljenih oper, da povečate svoje dohodke. Tu na klavirju leži delo, ki ga dovršujete za markiza de Croisenoisa, prekrasno delo Valserra »I tredici mest . . .
Potem je prijel Paula za roko in ga vodil po stanovanju.
— Kakor vidite, — mu je dejal, — ni nobena malenkost prezrta; vsak človek bi mislil, da stanujete tu že celo stoletje. In ker ste poštenjak in ne zapravite toliko, kolikor zaslužite, najdete v predalčku pisalne mize osem orleanskih obligacij in tisoč frankov; to so vaši prihranki.
Paul je imel na jeziku še vse polno vprašanj ,toda starec je bil že odprl vrata, da odide.
— Vrnem se jutri z zdravnikom, — je dejal. Potem se je pa obrnil na svojega učenca z ironičnim blagoslovom in pripomnil kakor oni dan Mascarot:
— Vojvoda boš!
Stoječ pred svojim stanovanjem je hišnica  mamica  Brigotova  videla, da
sodni eksekutor odhaja. Čim ga je zagledala na stopnicah, mu je hitela naproti kar so jo nesle debele noge.
— Ste zadovoljni z menoj, gospod Tantaine? — ga je vprašala priliznjeno.
— Pst! — jo je posvaril starec in jo potisnil v njeno stanovanje, kjer so ostala vrata odprta. — Pst! Kaj ste znoreli, da govorite tako glasno, da vas lahko vsak sliši?
Starec je bil tako jezen, da se je hišnica kar tresla od strahu.
— Mislila sem, — je jecljala, — da sem dobro odgovarjala.
Imenitno, zares, mamica Brigotova; razumeli ste me prav dobro. To povem gospodu Mascarotu.
— Kolika sreča!___Torej sva rešena, Brigot in jaz?
Stari sodni eksekutor je skomignil z rameni.
—Rešena ? ... To pa ne gre tako hitro, — je odgovoril. — Gospod ima res dc.ge roke, toda vi imate sovražnike, mnogo sovražnikov. Vsa služinčad te hiše vas sovraži in odkrito vam povem, da bi bili vsi veseli, če bi se vam kaj pripetilo.
—O, ali je kaj takega mogoče, gospod? Kako morejo biti tako škodoželjni in hudobni? Saj z možem tako lepo ravnava z njimi.
— Zdaj morda res, ko se bojita njihovega pričevanja; a kako je bilo prej? Ah, lepo kašo sta si skuhala z možem. Zakon je strog: člen 386 paragrafa 3. govori o kaznilnici. In najbolj vas ob-težuje, da je videla služkinja iz drugega nadstropja v vaših rokah sveženj ključev.
Hišnica je zatrepetala, sklenila roke in za jecljala proseče:
— Govorite tiše, rotim vas, gospod, riše!
— Kolika škoda, — je nadaljeval oče Tantaine, — da ste prišli k našemu gospodu prepozno. Mnogo se je že o tem govorilo, policija je bila o tem obveščena in morala je intervenirati.
— Kar je, je, toda če bi Mascarot hotel, lahko dokaže vse Bila bi mu do smrti hvaležna.
— No, če je tako, vam pa lahko rečem: Upajte! Tistega dne, ko bo zadeva našega fanta pri kraju, vam preskrbimo izjavo, ki opere vse vaše grehe tako, da boste lahko ponosno dvignili glavo in povedali vsem sovražnikom v brk, da so podli obrekovalci.
To je bila kupčija, ki si je bila o nji na jasnem tudi Brigotova.
— 2elim torej, da bi ta simpatični dečko čimprej dosegel svoj cilj, — je dejala.
— Dolgo nam ne bo treba čakati, za to vam jamčim. Dotlej pa morate biti vestno in skrbno na straži. Razen mene, našega gospoda in zdravnika odgovorite vsakomur, ki bi vprašal po njem, da ga ni doma.
— Razumem.
— Poleg tega se morate potruditi, da zveste posetnikovo ime in ga nam takoj sporočite na rue Montorgueil.
— Če kdo pride, vam sporočim v petih minutah, kdo je in kaj hoče.
Tantaine se je zamislil; razmišljal je, ali bi bilo treba še kaj naročiti.
— Ah, še nekaj! Zabeležite si točno odhode in prihode našega fanta; govorite z njim čim manj, toda pazite dobro na vsak njegov korak.
In stoječ že na pragu je še pripomnil:
— Pazite dobro, da ne napravi kakšne neumnosti!
Paul je spal prvo noč v novem stanovanju slabo. Večkrat se je prebudil in prestrašeno obsedel na postelji. Zdelo se mu je, da se plazi okrog njegove postelje maščevalna senca moža, čigar osebnost si je bil prilastil.
Na počitnicah.
— Torej imate v letovišču električno razsvetljavo?
— Samo kadar se bliska.
Bratje Sklarek
pred sodiščem
S sleparijami so „zaslužili" nad 130 milijonov — Kako
M si delili „delo"
V torek se je pričel v Berlinu senzacionalen proces proti bratom Sklarek, dvema njihovima uradnikoma, podkupljenim berlinskim magistratnim uradnikom, enemu berlinskemu županu in dvema bančnima ravnateljema zaradi sleparij, ponarenjanja listin in raznih drugih težkih grehov. To je največji proces, kar jih je bilo v Nemčiji po vojni. Življenjepis bratov Sklarek se čita kakor Zolaev roman. Bratje Sklarek so sinovi Žida, ki se je preselil iz svoje
zatožni klopi so sedeli Leo in Willy Sklarek, in knjigovodji Lehmann in Tuch, ravnatelja mestne banke Schmitt in Hofmann, župani Kohl, Stalovski, Schneider in Ludig ter bivša občinska svetovalca Gobel in Degner. Obtožnica obsega pet zvezkov z 2263 stranmi. Ima pa še mnogo prilog in izvedeniških izjav. Prič je povabljenih okrog 600.
Obtožnica se bavi z delovanjem glavnih obtožencev pred vojno, med vojno in po nji, njihovo obogatitvijo med in-
Vili Sklarek
Maks Sklarek
Leo Sklarek
poljsko-ruske domo._ie v Berlin ter ustanovil trgovino z moško konfekcijo in tovarno za izdelovanje oblek. Prise-ljenčevi sinovi Max, Leo in Viljem so med vojno obogateli in postali na račun nedolžnih žrtev svetovnega klanja milijonarji. Po vojni so svoje milijone še pomnožili in postali v Nemčiji, posebno pa v Berlinu finančna velesila.
Ustanovili so konjarno, v kateri so gojili konje plemenitih pasem ter se udeleževali z njimi vseh večjih konjskih dirk. Tako so prišli med nemško in tudi angleško gospodo. Imeli so veleposestva in palače, v katerih niso bile zbrane samo dragocene umetnine, temveč tudi najrazkošnejša oprema, med drugim posebni aparati za ohlajanje vročega poletnega zraka, imeli so velike lovske revirje, jahte, letala, gozdove in seveda tudi drage ljubice. Da povečajo svoj sloves, slavo in kredit, so ti židovski verižni ki podpirali s težkimi stotisočaki politične stranke, dobrodelne zavode, izumitelje, znanost in umetnost, kakor je pač navada povsod tam, kjer sprejemajo eni s hvaležnostjo v obliki miloščine to, kar so sami zaslužili drugim.
Leta 1929 je pa naenkrat nastal škandal, ki je potegnil za seboj tudi berlinskega nadžupana Borza, župane, državne urade in banke. Izkazalo se je bilo namreč, da so bili bratje Sklarek monopolski dobavitelji berlinskega magistrata in da so imeli pri sleparijah z dobavami pomočnike, podkupljene agitatorje in zagovornike ter ljudi, ki so se delali gluhe in slepe za vse, kar so počeli brezvestni židovski verižniki. Obravnava, ki se je pričela proti bratom Sklarek in njihovim sokrivcem, bo gotovo spravila na dan marsikaj zanimivega in za povojne razmere v Evropi tudi zelo poučnega.
Obtožnica očita bratom Sklarek sleparije v 18 primerih, ko so ponaredili tudi listine. S sleparijami so »zaslužili« nad 130 milijonov Din. Preiskava proti njim je trajala skoraj dve leti. Prvi dan obravnavi ni prisostvoval obtoženi Sklarek, ker boleha na ledvicah in srcu. Drugi obtoženci so prišli k razpravi. Na
flacijo, ustanovitvijo konjarne, organizacijo njihovih podjetij in sploh z vsem, kar je količkaj v zvezi z njihovo karak-terizacijo. Obtožnica točno opisuje, kako so si bratje Sklarek razdelili delo. Max, ki je po značaju objesten, slavo-hlepen in samozavesten, je večinoma sam sklepal kupčije z magistratom, Leo ki je rad zahajal v veselo družbo, je iskal vplivne može in jih pridobival po nočnih lokalih s šampanjcem in lepimi ženskami za sleparske kupčije, Willy, ki se je med brati najbolj razumel na knjigovodstvo, je pa vodil trgovske knjige in ponarejal listine.
Samomor veleindu-strijca Mauthnerja
Včeraj smo med brzojavkami kratko poročali o samomoru znanega vele-industrijca Georga Mauthnerja, ki pa z znano prasko tekstilno veletvrdko Isi-dor Mauthner nima nič skupnega. Georg Mauthner je bil lastnik tvrdke Ernst Mauthner, predilnice v Bubencu. Podjetje je pa zašlo že pred 4 leti v plačilne težkoče. Krive so bile finančne transakcije, ki jih je vodil Georg Mauthner v Italiji. Mož se je lotil velikih špekulacij z bombaževino, pa ni imel sreče. Hotel je prodati svoja zemljišča, ki so bila vredna baje 8 milijonov Kč, da bi saniral podjetje, pa je padel ta načrt v zadnjem hipu v vodo.
Tvrdka Ernst Mauthner je bila ustanovljena 1. 1872 in prvotno je imela svojo centralo na Dunaju, po vojni jo je pa prenesla na Češkoslovaško. Njena pasiva znašajo okrog 22 milijonov Kč, aktiva pa še niso znana. Največ so vredna zemljišča. Deloma je vplivala na Mauthnerja tudi okolnost, da se je hotela njegova žena ločiti od njega. V torek bi se morala vršiti v zadevi ločitve obravnava, ki se ji je pa Mauthner izognil s tem, da se je zastrupil s plinom.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
1 šiling čez 1500 let
Višji svetnik prof. Leopold Bauer iz Dunaja je poslal Angleški banki avstrijski šiling s prošnjo, naj mu ga naloži po 4%. V pismu pravi dunajski profesor, da je njegova vloga za banko sijajna kupčija in sicer zato, ker vlagatelj ne bo jemal obresti, temveč mu jih bodo pripisovali k vlogi. Izrazil je pa prav originalno željo, ki so se ji v Angleški banki od srca nasmejali.
Prof. Bauer želi, da bi vzela Angleška banka čez 1500 let, torej 1. 3431, za svoj trud od njegove vloge, ki bo z obrestmi seveda primerno narasla, bilijon funtov, angleškemu kralju naj podari cel kubičen meter čistega zlata, milijardo funtov naj dobi zavod izumiteljev, človek, ki prvi pride na drug planet, naj dobi bilijon funtov, poleg tega naj bi pa banka plačala iz profesorjevega kapitala vse vojne in druge dolgove.
Gre za znano resnico, da se nabere po tolikih letih od neznatne vloge na obrestih in obrestih od obresti toliko, da bi dobili ogromno kepo zlata v velikosti naše zemlje. Prof. Bauer je pač hotel s svojo demonstracijo nekoliko podrezati v vprašanje kredita.
Milijoni za $0 let
Svojemu zdravniku dr. Bobiu, ki se mu moram zahvaliti za 30 let življenja, zapuščam 13.000 funtov. Tako S3 je glasila oporoka, ki jo je zapustil londonski zasebnik Artur Stmvells. Dr. Bobie je postal tako kar čez noč milijonar. Mož je že urileten in nad 50 let že izvršuje zdravniške prakso. Klitb temu se pa doslej ni mogel pohvaiiri, da bi bi. bogataš, ker je v^lik dobrotnik siroirtdAov ki jih leči večinoma b'e> plačno.
Mili.Ln^ka deračina je s*, trega zdravnika zelo presenetila. StoweIlsa je res zelo vt>i-*o in brez i**gr*5« ve poirVS bi bi: bo*at; zasebnik Iz davno umrl, i^dc* :z r>acijentovilt ust .i sii .< n \\>li nt: uesed^cck h/V* :a priznanja. Nasprotno. Stovvls je večkrat pravil, da odve-n ko\ in zdravnikov ne smafa za ^-rntlemane, '%c; zahtevajo za s/jje duo plačilo. Na them je pa moral sodjj o svojem zi avn:".c< drugače, sicei bi st, ga ne b'l v oporoki iako izdatno spomnil.
ci namesto
sladkorja
Kuba je znala tako sijajno pokazati svoje naravne lepote tujcem, da je v Ze-dinjenih državah že več let velika moda preživeti nekaj zimskih tednov v Havani, kjer lahko človek pije in kvarta, kolikor hoče, zadnje čase je pa tudi procedura ločitve zakona tam zelo olajšana. S spretno propagando so privabili na Kubo toliko tujcev, da je blagostanje domačinov vedno večje, čeprav vlada na sladkornem trgu občutna kriza. Doslej je bila Kuba navezana v svojem gospodarstvu v prvi vrsti na izvoz sladkorja. Samo v Havani so pustili tujci lani nad 1.300,000.000 dinarjev.
Posebno privlačne so za Američane kubanske igralnice, ki plačujejo visoke davke, od katerih pa država nima nobene neposredne koristi. 20 % vseh davščin dobi pristojna občina, 40 % bolnice, 40 pa komisija za propagando tujskega prometa. Tujski promet še daleč ni tako napredoval, kakor izvoz sladkorja, toda tudi kubanskim igralnicam gospodarska kriza ni prizanesla. Dve največji, ki sta zaslužili lani nad 70 milijonov, sta zaslužili letos komaj 40 milijonov. Močno pojema tudi zanimanje Američanov za konjske in avtomobilske dirke na Kubi.
Ne rabi i>omoči.
— Zakaj pa nisi klicala na pomoč, ko te je začel ta nesramnež poljubljati?
— Za to vendar ni potreboval po-
moči.
2rebanje drž. razr. loterije
Dne 12., 13. in 14. oktobra so bili v državni razredni loteriji izžrebani naslednji dobitki:
Din 2.000 št. 46.698, 67.598, 82.479,
Din 500 št. 1.870, 8.014, 9.797, 9.709, 9.773, 9.764, 16.053, 16.005, 19.101, 27.712, 27.760, 29.219, 35.367, 37.735, 46.689, 46.613, 47.407, 48.304, 48.379, 49.451, 49.444, 53.866. 56.076, 56.093, 56.006, 66.406, 66.453, 67.547, 68.735, 69.159, 69.137, 69.428, 72.090, 75.039. 75.051, 75.114, 76.614, 76.636, 77.292, 77.227, 87.265, 87.249, 86.953, 96.639, 96.633, 96.608, 96.622. 98.190, 98.112, 98.903.
20.000 Din srečka štev.: 42.430,
10.000   » srečki
4.000   » srečke
2.000   » » 19.265, 24.100, 24.325, 40.567, 40.948, 41.637, 63.918. 64.688, 65.289, 93.457.
30.000 Din srečki štev: 22.514, 85.028,
> 76.788, 77.722, »     33.875, 52.714, 58.874,
> 363, 1.805, 1.835, 3.050, 3.333, 7.053, 7.110, 14.805, 25.220, 27.332, 29.325, 30.481, 37.664, 38.449, 39.470, 42.737, 46.388, 50.341, 53.498, 55.065, 59.629, 63.456, 75.755, 77.447. 83.362, 83.795, 85.494, 90.416, 91.055.
20.000 » 4.000 » 2.000 »
22.647. 24.861, 44.054, 47.393, 73.318, 76.297,
srečka >     90 271
srečke >     20.'859,' 31.138, 67.021, 87.456, 92.691, 98.651, 98.286
> »     198, 4.232, 13.235, 13.780, 17.952,. 20.768, 22.526,
24.716, 27.298, 31.149, 33.984, 33.867, 36.047, 39.746, 40.412.
49.939, 51.810, 54.390, 56.863,  65.495,  68.276,  71.176, 72.789,
78.185, 81.700, 83.761, 90.211, 92.463, 93.874.
Zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk. Za male dobitke izžrebane srečke zamenjamo za neizžrebane, tako da bodo mogli naši igralci nadaljevati igranje na visoke dobitke. Zamenjavali bomo neobvezno in samo toliko čast. dokler bo kaj neizžrebanih srečk na razpolago. Zamenjavo bodo vršile tudi vse podružnice »Jutra« onim, ki so pri njih kupili srečke, žrebalo se bo vsak dan skozi en mesec.
Opozarjamo naše igralce že sedaj, da je državna razredna loterija za prihodnje kolo znižala število srečk za polovico in bodo izgledi za dobitke zato znatno večji. Zato pa bo stala cela srečka za vsak razred Din 200.—. polovična Din 100.—. četrtmka pa Din 50.—t
Zadružna hranilnica r.LZO.z«,Ljubljana, Sv,Petra c.±9
Strojepisni pouk
Večerni tečaj od 7. do 9. ure. — Vpisovanje danes in jutri od 7. do Vz 8. ure zvečer. Christo-fov učni zavod, Domobranska cesta IfL
Dolarjev 10.000 razpisanih!
Novi pribranjevalec bencina za avto
WALTER CRITCHLOV, 1767 M-Street, Wheaton, Illinois, TJ. S. A. je dobil patent na pripravo za prihranjevanje kuriva pri avtomobilih, ki prihrani bencin in olje in doseže hitrejši zagon in večjo brzino. Rabi se lahko najcenejše kurivo, ogljik se avtomatsko odstranjuje.
Fordi delajo 11—27 km z litrom kuriva, druge znamke M do % več kot doslej.
Dolarjev 10.000 v gotovini za najboljše uspehe.
lice jo te okrajni tat glavni zastopniki, U lahko zasluzijo na mesec 250.000 do 1,000.000 dolarjev.
Poizkusni vzorec brezplačno. Pišite angleško.
VELIKO IZBIRO
DAMSKIH KLOBUKOV
po nizkih cenah dobite v modnem salonu Pavla Ogrinc, Miklošičeva cesta 28. - Sprejemajo se vsakovrstna popravila; žalni klobuki vedno v zalogi.
2819
SOBARICA
za vsa hišna dela, izvzemši kuhanja 20—25 let stara, k eni sami osebi za Karlovac, Hrvaško, dobi mesto. Ponudbe na: Franja Jaki i, Karlovac.
2852
ČEBELARJI!
Lep kompleten čebelnjak z Žnidaršičevimi panji prodam 8 čebelami po nizki ceni. Ana Zorinc, Trbovlje L 2851
CEMENTNO OPEKO
strešno in zidno gre izdelovat na dom Ciril Vidmar, izdelo-vatelj cementne opeke, Fužina 22. poeta Gorenja vas.
2850
GOSTILNO Z OSEBNO PRAVICO
vzame v najem ali na račun zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Prometen kraj.« 2849
VAJENKO
za modlstovsko obrt sprejme modni salon »Ogrinc«, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 28.
Trajno ondulacijo
na najmodernejšem aparatu, garantiran uspeh, ter barvanje las — izvršuje
damski salon „POLANC" Ljubljana, Kopitarjeva uL 1
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi
RAJKO TURK
carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
ItlctkuCcttutni pet p h
&i a <Din 4-— predaja uptava ,£Covens(tega flatoda,
OSVALD DOBEIC
Ljubljana
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15
priporoča svojo oogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah.
Velika izbira vseh vrst nogavic, D. ML C. In C. M, S. predmetov.
NA DEBELO! NA DROBNO!
Urejuje Josip Zupančič.     Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za opravo t& tm&nđoš dol Usta; Oton Cartatof, — Val ▼ Ljubljani.