PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sobota 9. aprila 1949 Poštnina piacana v gotovini . q/ /iiTAN Spedizione In abbon. postale 0I6V. Oi 1/“j Tržaško prebivalstvo v borbi za obrambo miru Težka grožnja prou miru, ki jo r povabilo za udeležbo s\oiih dele- Predstavlja razvoj napadalnih nartov proti ljudstvom socialističnih držav, načrtov, v katerih je atlantski pakt eno najnevarnejših °rodij, je vznemirila prebivalstvo 'sega sveta. In organizirane sile evropske demokracije so takoj intervenirale. Ljudje, ki tolmačijo čustva in Oskrbljenost vsega ljudstva so organizirali v Evropi in v Ameriki tnergicne manifestacije, da bi odstranili grožnjo, ustavili vojno-nnjskaške zločince, ki se ne sramujejo zaplesti svet ponovno v srozni spopad, da bi zasitili svoje tasebne interese. V vsakem naseljuj vasi in mestu manifestira ljudstvo svojo odvratnost proti vojni ter tako po-fdarja veliko nevarnost za mir in razkrinkuje vse odgovorne. V Ameriki, v Franciji, na Švedskem, na Kitajskem in v Italiji, v Belgiji in na Madžarskem, v Sovjetski zvezi in v Jugoslaviji prav tako kakor tudi v Trstu, povsod (judstvo vasi in mest, izobraženci |n svobodni profesionisti, mladina '" odrasli, posebno pa žene, so-ae,ujejo v tej ogromni bitki za rešitev človečanstva. Med najvažnejšimi pobudami za fobilizacijo ljudstev za mir Je Pobuda za ustanovitev ODBOROV ZA OBRAMBO MIRU. Pariški svetovni kongres za mir, ki ga odo priredili predstavniki teh odborov, pa bo predstavljal pravo £«tte ljudstev, ki bo sodilo huj-t*ače na novo vojno. s Pogledom uprtim na priprave e zgartovinske ljudske skupščine e nahaja Trst, ki bi v primeru vojne prav gotovo zašel v tragičen " nepopravljiv položaj, v borbi za žttago te veličastne bitke. Tržaške elovne množice, ki se zavedajo v°je moči in so gotove, da je 'ogoce obvarovati mir le z enotno n odločno akcijo vseh ogroženih arodov, so takoj odgovorile na Poriv za solidarno udeležbo na ednarodrem kongresu vseh ljudmi Iti ljubijo mir in ki so napo-edaia boj vojnim hujskačem. Kakor je bilo že objavljeno, je 11 na skupščini demokratičnih rgsnizacij Tržaškega ozemlja 24. 3j*E»a t. 1. ustanovljen ttODBOR ■H2ASKEGA OZEMLJA ZA OB-hAMBO' Mi UL n. bo^C nred ustanovitvijo tega odbil * JC- za»asn‘ odbor začel z mo-r ^acii° Prebivalstva za podpis j. lucije r* obrambo miru, ki jo b: P(Jdpisal° okrog 50.000 oseb premočili na Tržaškem ozemlju, n n° Prvih dejanj novo ustanov-ljatega odbora pa je biia odpošilja*!? brzoiava predsedniku pri-l(0 v ia*nega odbora za svetovni Cagres Pristašev miru Jolliotu ''Uh*’ ■V katerera odbor izraža tjjn a*'Je in solidarnost demokra-^ ‘b množic Tržaškega ozemlja je,®°ralni pristanek organizatoric *resa desettisočev prebi-stavfjV’ ki i‘h tržaški odbor pred- ! gatov na kongresu v Parizu — | Sledi poročilo«. ODBOR TRŽAŠKEGA OZEMLJA ZA OBRAMBO MIRU Ul. R Manna 29 — TRST * ?! * Člani odbora Tržaškega ozemlja za obrambo miru so naslednji tovariši in tovarišice: Ukmar Anton, Kocjančič Valerija, Petronio Bertok), Beltram Živa, Bujič Ivan, Vatovec Ernesto, Grassi Giordano, Vuk Mario, Jelinčič Zorko, Škamperle Nilda, Laurenti Eugenio, Pahor Roman. Danes bo govoril maršal Tito BEOGRAD, 8i (Tanjug) — Pri jutrišnji otvoritvi III. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije bo imel maršal Tito govor. Zadnji konkres Ljudske fronte je bil v septembru 1948 in od takrat se je organizacija znatno razvila v skladu z napredkom na raznih področjih v državi. NAJMOVEJŠI UKREPI NAPADALNE POLITIKE IMPERIALISTOV Ustanovitev zahodne nemške države in IVIAP (Mililary Assislence Programe) S sporazumom o ustanovitvi zahodne nemške države so ZDA, Anglija in Francija v tem tednu že drugič prekršile mednarodne dogovore - Anglija, Francija, Benelux, Italija, Danska in Norveška so že vključene v MAP \VASIIINGTON, 7. -- Podpisnice bruseljskega pakta ter Italija, Nor. veška in Danska so 5. t. m. poslale vladi ZDA noto, s katero uradno prosijo za nujno vojaško pomoč kakor tudi finančno pomoč za vojaške izdatke v okviru atlantskega pakta. Italijanska nota poudarja, da je Italija ((pripravljena nuditi članom j atlantskega pakta pomoč v skladu z njeno zemljepisno lego in z njenimi viri«. Ameriška vlada je danes sporočila, da bo Truman v kratkem, zahteval od kongresa, naj izglasuje program o vojaški pomoči omenjenim državam. Ta program bodo označavali s kratico MAP (Mi-litary Assistance Programme). Zu-naji minister Acheson je izročil tisku izjavo, v kateri se izjavlja, da ta program «ni produkt atlant- skega pakta«, ker da bi evropske države potrebovale ameriško vojaško pomoč, tudi če ne bi bilo atlantskega pakta«. Dalje zatrjuje izjava, da ta program ni «cena za atlantski pakt«. Vendar pa bo ta program »postal močan činitelj za uspeh atlantskega pakta«. Program za vojaško pomoč PQ nq bo imel velikega obsega, ker da ((hočejo prizadete države dati prednost u-krepom za gospodarski dvig sveta ter Marshallovemu načrtu«. Končno poudarja izjava, da napovedani program za vojaško pomoč ne predstavlja edinega napora EDA na tem področju. Tudi druga področja, ki niso navedena v atlant-skem paktu bodo lahko dobila a-meriško vojaško pomoč. Pri tem se navaja primer Grčije in Turčije. V Washingtonu so se te dni zunaj! ministri Acheson, Bevin in Danes prič ne v B e o gradu z de lom 1 Resolucija IU ni uspela razbiti enotnosti jugoslovanskih delovnih množic, strnjenih v Ljudski fronti - Ogaben napad bolgarskega tiska proti Jugoslaviji na liniji resolucije 1U BEOGRAD, 8. (Tanjug) — Tretji kongres Ljudske fronte Jugoslavije. ki začne z delom jutri 9. marca, bo zelo važen dogodek v političnem življenju države. II. kongres se je vršil pred enim letom in pol v septembru leta 1947. Na letošnjem kongresu se bo sestalo i640 delegatov iz vse države. O kongresu piše beograjsko glasilo Ljudske fronte sledeče: Naša Ljudska fronta predstavlja politično enoto delavcev, 'kmetov in izobražencev, je dragocena pridobi- Odbn or Tržaškega ozemlja za ob-Him”0.. m*ru vrši konkretno delo vrs. ‘Jhdstvom in sklicuje celo cem . »ščin, ki se bodo vršile v in coni B Tržaškega Dzea)lJa. končno poslal podob-ta0lh "Tržaškemu odboru za ob-ciiijv fniru)> s sedežem v Ul. Mac-Dreflu 13 pismo, v katerem stva Ka *n°tno borbo prebival-Dbramv^e*a Tržaškega ozemlja za obstoja niegove£a ogroženega d'° br7-0java, ki je bil po- »Jor se glasl: "čbor'01 Cu,ne ~ Pripravljalni s**šev ?- "Svetovni kongres pri- za rekvizicije v URI BEOGRAD, 8. (Tanjug) — Z dekretom prezidija ljudske skupščine FLRJ je bilo ustanovljeno ministrstvo za rekvizicije pri zvezni vladi FLRJ. To novo ministrstvo je bilo ustanovljeno v svrho koordinacije raznih rekvizicijskih aktivnosti in državnih nabav, ki so potrebne zaradi povečanih potreb glede preskrbe prebivalstva v mestih in na podeželju. Za ministra za rekvizicije je imenovan Jakob Blaževič, dosedanji minister za trgovino in preskrbo. Za ministra trgovine in preskrbe pa je imenovan Osman Karabegoviž. poslanec v zvezni skupščini. sev . Movi miru — Panz. škega 0 u*'anovljeni odbor Trta* za obrambo miru '9ienu 3a ir* se solidarizira v ciJe v 00 P0(Ipisnikov resolu->0v"l knr'd miru’ Pobudo za sve- l3e" sod(-niRres miru 'n 'e Pr'Prav* *r«sj. ovati pri pripravah kon- Ol>ranibo 1 ''"škrga ozemlja za 'niru prosi za formalno ZAGREB. S. — Danes so odprli prostore čitalnice društva za kul• turno sodelovanje s Sovjetsko zvezo Nova čitalnica nudi občinstvu številne sovjetske liste in revije. V prostorih čitalnice so priredili tudi sovjetsko literarno razstavo. Otvoritvi so prisostvovali predsednik hrvatske Ljudske skupščine dr. Zlat a n Sremec in nekateri ministri ter generalni konzul Sovjetske zve-ze v Zagrebu Vlotorouič Vladimi-rov ter številni predstavniki za-grebškega kulturnega in javnega življenja. tev naše ljudske revolucije in se je izkazala kot nujna oblika politične organizacije v naših pogojih. V resoluciji IU je bila naša Ljudska fronta nepravično označena kot koalicija, v kateri ohstajajo organizacije in posebne politične skupine, v kateri naj bi se Komunistična partija raztopila in izgubila svoje lice. Nepobitno dejstvo je, da je naša Ljudska fronta enotna politična organizacija vsega ljudstva, ne pa koalicija strank, kot je to na primer pri drugih ljudskih demokracijah. Prav tako ima v Ljudski fronti komunistična partija vodilno vlogo. Življenje samo pa je že prisililo vse tiste, ki kritizirajo našo partijo v ljudskih demokracijah, da sami sedaj usmerjajo razvoj fronte v tistem smislu, v katerem ga usmerja naša partija« Časopis poudarja, da resolucija IU ni uspela razdvojiti množic, ki se zbirajo v Ljudski fronti. Deiav stvo Beograda in vse države je odgovorilo na nesmiselne obtožbe in strnilo svoje vrste okrog komunistične partije in njenega vodstva ter ojačalo napore za izgradnjo socializma. * * « BEOGRAD, 7. (Tanjug) — Tanjugov zunanjepolitični urednik piše: Zadnje dni je bolgarski tisk ter tisk in radio nekaterih drugih držav ljudske demokracije sprožil v okviru klevet Informbivoja val izzivanj in laži proti Jugoslaviji ter si izmislil, da ima dokaze o tako imenovanem prehodu Jugoslavije v tabor imperialistov. Listi in radijske postaje omenjenih držav so s tem napisali eno od najbolj sramotnih strani kampanje Informbiroja. Na zoprn način zatrjujejo, da se vodstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije pogaja z grškimi monarhofašisli v škodo borbe grškega ljudstva. Ti listi in še posebno aRabotničesko delo«, so padli tako nizko, da so z obema rokama pograbili zadnje nesmiselne in prozorne Caldarisove izjave in z njimi manevrirali kot z izvršenim dejstvom. Caldarts je iz- koristil to požrešnost, ki so jo pokazali ((Rabotničesko delo« in drugi listi, ter je začel a svoje strani producirati dokaze o tako imenovanih pogajanjih ter je n. pr. 4. aprila izjavil, da so jugoslovanski gospodarski izvedenci v Solunu, da bi se pogajali za uporabo solunskega pristanišča po Jugc*laviji. Ta Caldarisova izjava je našla velik odmev tudi v tisku in radijskih oddajali nekaterih držav članic Informbiroja. Ti jugoslovanski izvedene, niso dejansko nihče drug nego dva skladiščnika in en funkcionar jugoslovanske proste cone v Solunu, ki so tam že od leta 1945, da nadzorujejo jugoslovansko imovino. Z objavo Caldarisovih izjav skušajo «Rabotničesko delo« in druga glasila Informacijskega urada prikazati Jugoslavijo kot izdajalko ju. naške borbe grškega ljudstva z namenom, da še bolj škodijo ugledu Jugoslavije pred svetovno demokratično javnostjo. Toda Jugoslavija uživa v naprednem svetu u-gled zaradi svojega doslednega in internacionalističnega stališča glede borbe grškega ljudstva in glede stvari, zaradi katere je Jugoslavija zadnja tri leta prva utrpela divje napade in pritisk imperialistov. Razen tega zgublja propaganda Informacijskega urada popolnoma izpred oči proteste, ki so jih zadnje dni monarhofašisti s tem v zvezi napravili Jugoslaviji. Bolgariji in Albaniji. Odkrito hujskanje mo-narhofašističnega tiska, poziv' na napad proti Albaniji, note monar-hofašistične vlade OZN proti. Albaniji in Bolgariji jasno potrjujejo namene atenskih spletk. Namesto da bi razkrinkali te spletke povzročiteljev neredov na Balkanu, sprejemajo organi Informacijskega urada izmišljotine proti Jugoslaviji in nadaljujejo svojo kampanjo proti Jugoslaviji, ne da bi sc zavedali, da je namen teh vesti in atenskih protestov razbiti enotnost demokratičnih sil in predvsem izolirati Albanijo. Schuman razgovarjali tudi o Nemčiji. Q teh razgovorih so danes izdali poročilo, ki pravi, da so se trije ministri sporazumeli o vseh vprašanjih Nemčije. Sprejeli so besedilo okupacijskega statuta, ki ga bodo poslali nemškemu parlamentarnemu svetu v Bonnu. Okupacijski statut bo določil oblast, ki bo še ostala okupacijski oblasti, ko bo ustanovljena nemška zvezna republika, ter določil načela o zavezniškem nadzorstvu. Zunanji ministri so tudi odobrili dogovor, ki se nanaša na demontažo tovarn ter na ustanovitev mednarodnega organizma za Porurje, o čemer so se bili sporazumeli y Londonu. Poročilo pravi dalje, da bo za-radi ustanovitve nemške zvezne republike konec vojaške uprave kot takg in funkcija vojaških oblasti se bo spremenila v nadzorstvo. Vsaka od zavezniških organizacij v Nemčiji bo pod vodstvom visokega civilnega komisarja, okupacijske sile pa bodo še nadalje ostale pod poveljstvom vrhovnih poveljnikov. Trije Visoki komisarji bodo sestavljali vrhovno zavezniško komisijo, ki bo vrhovni organ zavezniške kontrole. Zvezne oblasti bodo lahko delovale na upravnem in zakonodajnem področju. Njihovo delo bo veljavno, če ga bodo okupacijske oblasti odo! brile. Ne. številnih področjih si okupacijske oblasti pridržujejo pravico, da same neposredno odločajo. Sklenili so tudi, da bo nemška zvezna republika vodila pogajanja za dvostranski dogovor za gospodarsko sodelovanje v okviru Marshallovega načrta z ZDA ter bo postala član evropskega odbora za Marshallov načrt. Ameriški junanjj ministtjr Acheson je ha tiskovni konferenci Rjavil, da ostane ' stališče ZDA glede Berlina nespremenjeno, ter je dejal, da ne bodo možna pogajanja s Sovjetsko zvezo, edckler ne bo preklicana blokada«. Pripomnil je, da v tristranskem dogovoru o Nem-čiji «ni nič takega, ki bi onemogočilo Sovjetski zvezi, da se pridruži temu dogovoru«. Tudi francoski zunanji minister je hitel zatrjevati, da ta dogovor ni v protislovju s štiričlanskim dogovorom o Nemčiji. «Ce bi se zo-pet začela štiristranska pogajanja, bi jih bilo treba začeti tam, kjer so bila prekinjena leta 1947». Bevin pa je dejal, da je bilo tre-ba priti do te rešitve, ker ni bilo mogoče priti do sporazuma o Nemčiji s Sovjetsko zvezo«. Zakaj ni bilo mogoče priti do sporazuma s Sovjetsko zvezo, pa je predobro znano iti ni treba tega več ponavljati. Sovjetska zveza ostaja zvesta potsdamskim -klepom glede Nemčije in je večkrat izjavila, da ne bo pristala na kršitev teh sklepov, kakor to delajo zahodne države, ki so v tem tednu dvakrat kršile sprejete mednarodne obveznosti. Prva je kršitev listine OZN s podpisom atlantskega paleta, druga pa kršitev potsdamskih sklepov s podpi-som dogovora o ustanovitvi zahodne nemške države. Delo odborov skupščine OZN LAKE SUCCESS, 8. — Po. včerajšnjem razpravljanju o bivših italijanskih kolonijah v političnem odboru je bila seja odbora odložena, ne da bi določili, kdaj bodo zopet razpravljali o kolonijah. Predsedstvo skupščine je danes sklenilo, da bo priporočalo glavni skupščini vpis indonezijskega vprašanja na dnevni red. O tem vpra- šanju bo razpravljal politični odbor. Razpravljali so tudi o vpisu kandidature Izraela za člana OZN na dnevni red. Sklenili so, da bodo priporočali glavni skupščini, naj preuči vprašanje sprejema Izraela v OZN. Predsedstvo je tudi predalo glavni skupščini poročilo Varnostnega sveta glede sprejema Cejlona v OZN. Predstavniki Poljske in CSR so opozorili glavnega tajnika OZN na kršitev mednarodnih zakonov o vojni, ki jih je zagrešila atenska vlada v borbi proti demokratični vojski. Omenjena delegata sta poudarila, da je atenska vojska uporabljala razne pline, ki so po mednrodni ženevski konvenciji prepovedni. V četrtek je glavni tajnik Trigve Lie predlagal ustanovitev posebne ga orožniškega zbora pri OZN, ki naj bi imel nalogo ščititi razne komisije OZN. Zbor bi štel 800 članov, od katerih bi 300 takoj rekrutirali, ostalih 500 pa bi ostalo v svoji državi na razpolago. V ta namen naj bi se ustanovil odbor 10 do 12 članov, da preuči načrt. V socialnem odboru so razpravljali o načrtu za jamstvo svobode poročanja. Naj živi prvi maj veličastna manifestacija vsega delovnega ljudstva! Odbor za športno-telovadno proslavo 1. maja 1949 na Tržaškem ozemlju poziva vso mladino, naj se čimprej strne okoli svojih vaditeljev in prične vadbo vaj za telovadni nastop 1. maja. Nastopalo se bo v naslednjih skupinah: 1. moška in ženska deca od 6 do 10 let, 2. moška in ženska deca od 10 do 14 let, 3. naraščajmee od 14 do 18 let, 4. člani in članice od 18 let naprej. TELOVADIŠČE ZA NASTOP 1. MAJA JE ZAGOTOVLJENO. PRIPRAVE TEČEJO V NAJLEPSEM REDU IN NE DVOMIMO V MORALNI USPEH NASTOPA. * ?! * VSI TELOVADCI NAJ REDNO SPREMLJAJO NASE ČASOPISE, V KATERIH BOMO DAJALI VSA POTREBNA NAVODILA. UmiZMKIHOlIKnE II llini m Ul KESA BEIUI K se pripravna na pn preko reke Janpce NANKING, 8. — Radio svobodne Kitajske je javil, da za osvoboditev Kitajske in da bo kitajsko ljudstvo lahko živelo v miru, obstaja eno samo sredstvo: osvobodilna vojska mora čim hitreje prekoračiti južni tok reke Jangfce, da uniči kuomih-tangovo voj.-ko ter vse reakcionarne čete, ki se reorganizirajo, ter da aretira vse vojne zločince. Isti radio je javil, da je nacionalistična vlada organizirala deset taborišč, kjer namerava vojaško iz-vežbati 2 milijona mož. Kuomintan-gova vlada se dela, kakor da želi mir, a to je le spletka, da prepreči in zakasni prehod osvobodilne vojske preko reke Jangce in pridobi na času za reorganiziranje protirevolucionarne vojske. Agencija «Nova Kitajska« poroča, da so edinice osvobodilne vojske zopet osvobodile mesto Hančuan 35 milj zahodno od Hankova. Na severnem bregu reke Jangce utrjuje osvobodilna vojska svoje položaje in se pripravlja na prehod preko reke. Osvobodilne čete, ki prodirajo ob progi Peking-Hankov, so prišle 60 km severno od Hankova. Napadi proti nacionalističnim mostiščem med Hankovom in Nankingom pa postajajo vedno jačji. Bitka divja v Ngankingu, prestolnici pokrajine Nganhvej, v Jutohi 75 km južnoza-hodno od Nankinga in v Teučaj med Nankingom in Jevči. Danes javljajo, da je osvobodilna vojska zavzela tudi mesto Ičeng 36 km severno-vzhodno od Nankinga. Iz Nankinga poročajo, da so o-svobodiine sile napredovale na rekt Jangce do 50 km vzhodno od Nankinga ter prerezale ves rečni promet s Šanghajem, La gravissima minaccia alla pace, che si sta attuando con lo sviluppo del piano di aggressione contro i popoli del mondo socialista e di cui il patto atlantico e uno degli stru-menti piu pericolosi, ha messo in allarme tutta la popolazione del mondo. E le forze organizzate della de-mocrazia d’Europa sono tempesti-vamente intervenute. Interpreti dei sentimenti e delle preoccupazioni di tutte le genti, lianno iniziato in Europa e in America, manifesiazioni energiche per stroncare ia minaccia, fermare la mano ai criminali guerrafondai che non si peritano, per appagare i loro privati interessi, di travolgcre ancora una volta il mondo in un tremendo conflitto. In ogni borgo, paese e citta si sono avviate iniziative per manife-stare l’avversione popolare alla guerra, per rimarcare la gravita del pericolo per la pace e isolare e denunciare t responsabili. In America, in Francia, in Sve-zia, in Cina e in Italia, in Belgio e in Ungheria, nell'URSS, in Jugo-siavia, cosi come a Trieste, dap-pertutto lavoratori della citta e contadini, intellettuall e liberi pro-fessionisti, giovani ed anziani e particolarmente le donne parteci-pano a questa immane battaglia per la salvezza deirumanita. Tra le iniziative piu importanti agli effetti della mobilitazione dei popoli per la pace, si hanno queiie della costituzione dei Comitati per la difesa della pace, di cui il pros-simo Congresso Mondiale che si avra a Parigi, rappresentera un autentico tribunale dei popoli giu- Uma nesita n klrlio prekinjena ja I1! i LQNDQN, 8. — Konferenca namestnikov zunanjih ministrov za mirovno pogodbo z Avstrijo je sklenila odložiti delo za razdobje od 9. do 25. aprila. Na današnji seji so se delegati ZDA. Anglije in Franci, je odrekli vojnim reparacijam od nemškega imetja v zapadni Avstriji. Iz tega sledi, da bo nemško imetje V zapadni Avstriji ostalo Avstriji brez vsake obveze z njene strani. Sovjetski delegat Zarubin je izjavo .treh vzei na znanje. Odložitev konference za petnajst dni pa tolmačijo kot odmor in kot pri-ložnost, da se bodo delegati med tem časom orazgovorili s svojimi vladami. BEOGRAD — Predsednik vlade FLRJ maršal Tito je danes sprejel švedskega opolnomočnega ministra v Beogradu Johansona. BRUSELJ — Ministrski svet je sklenil x'azpisati nove volitve v polovici junija. Sovjetski veto proti sprejemu Južne Koreje v OZN LAKE SUCCESS, 8. — Sovjetski delegat Malik je danes pred Varnostnim svetom postavil veto proti sprejemu Južne Koreje v OZN. dicante i fomentatori di guerra. Con lo sguardo rivolto verso la preparazione di questa storica as-sisi popolare, Trieste, situata in una posizione che con la guerra diver-rebbe drammatica ed irreparabile, e in campo per la grandiosa battaglia. Coscienti della propria forza, e con la certezza che la pace pub es-sere salvaguardata dallTntervento unitario e deciso dei popoli minac-ciati, le masse lavoratrici del Ter-ritorio Libero di Trieste hanno im-mediatamenie risposto alFappello per una solidale partecipazione alla formidabile sfida internazionale tra i popoli amanti della pace e i pochi futori della guerra. NelFassemblea delle organizza-zioni democratiche del T.L.T., tenu-tasi il 27 maržo u. s., come e stato reso noto, si e costituito il uCo-mitato del Territorio Libero di Trieste per la difesa della Pace«. Anteriormente alla sua formale costituzione, un Comitato provvi-sorio aveva gia iniziato un fattivo lavoro di mobilitazione attorno ad una mozione in difesa della pace, sotto Ja quale hanno apposto la loro firma quasi cinquantamila per-sone residenti nel T.L.T. Uno dei primi atti del neocosti-tuito Comitato e stato quello di in-viare telegraficamente al presiden-te del Comitato promotore per il Congresso Mondiale dei Partigiani della Pace Joliot Curie, 1’attesta-zione della simpatia e della soli-darieta delle masse democratiche del Territorio e di mettere a dispo-sizione degli organizzatori del Congresso la morale adesione delle mi-gliaia e migliaia di cittadini che il Comitato rappresenta. II Comitato del T.L.T. per la difesa della pace sta svolgendo un lavoro concreto alla base, tra il popolo, con la convocazione di una serie di assemblee che saranno te-nute sia nella zona A che nella zona B del Territorio di Trieste. II Comitato ha infine trasmesso al similare «Comitato Triestino per la difesa della pace«, con sede in via Macchiavelli 13, una lettera proponente 1'unificazione della lotta dei cittadini del T.L.T. in difesa della propria minacciata esistenza. Diamo qui di seguito il testo del telegramma spedito a Parigi: uJoliot Curie — Comitato promotore Congresso Mondiale Partigiani Pace — Parigi. Neocostituito Comitato Territorio Libero di Trieste per la difesa della pace notne cinquantami!a ade-renti sottoserittori mozione favore Pace piaude et solidarizza iniziati-va Congresso Mondiale Pace et of-fre collaborazione preparazione Congresso, stop. Comitato T.L.T. difesa Pace chie-de formale invito partecipazione delegati Congresso Parigi — segue relazione«. COMITATO T.L.T. PER LA DIFESA DELLA PACE Via R. Manna 29 — TRIESTE tisk, demntl‘u,dl ki mu je na v državah ljud-n času zatrje-s pred- vJl°Sn ui«a-,ije’ ^ v zadnje Sti1 siT'!,-0 va niki J? j ° sestal tam „ Sn!,'nriSoče t°dnu- d,žav- Bredli s( Vit 1 Cfc!() drl^1']blnacije in se povz-S* vkliui. trdltve' da bo Jugosla-•j.fakla, p v območje atlantske- šSč1s° b,“razni v°j'" ftrL^taviien? lir?1 »»Stavi!11 Preil)ki in i le, “i* laž- Id" je na ki JU' 15o' a predstavnike. “h'-100' A t. so bili predstavni- liia?0veask»«: .so bi,i predstavili- ‘kro ča Ima’., kega in ita- 5kii?a Briniori ' Istre *n Sloveti. *£u?b,'WU,^StuPv~d“Ulnlk.1 ki . »bikov ,avtev- kmetov — izrazi H inteligence. »do^hih JLZZ 0 tern. ^'ihrSvd'i alifiniUalni!h vprašanjih »raai »rsan »" »rajali delo neka-tfei^sali ?”Vn 'iu«l«ke oblast, in v'1 dvig n“Zn„e tlkrepe za čim hi-Jov. Ta- osvobojenih krajev Tit S tžft*if°- v* Titn • kri jev. »4du80.Mai£»°»duril. tla so na-klevetniške llfeko uTvi KOil prei- Omenil ■?*tro da SUJ"« i" Poudaril, da k «’,a Potto« ' ra bogatašem skrba ]e' da -,p »olitiko. Poudaril &NaT±!y.i3L '*« “• “s? 's > tet mnogo lepši ka- kor danes. Jugoslavija je neizmerno bogata in to bogastvo ji bo omogočilo, da bo postala ena najbogatejših, najkulturnejših in najbolj civiliziranih držav v Evroni. - Da bo temu tako, jamči enotnost in delovni polet jugoslovanskega ljudstvu. O tem priča velik pregled j prostovoljnih delovnih brig d ljudske fronte in ljudske mladine v Beogradu in /.agre>bu, kjer je Jih) tisoč članov frontnih in mladinskih brigad Beograda in Zagreba v veličastni manifestaciji znova potrdilo enotnost narodov in partije ter pokazalo neomajno odločnost cia bo kakor v narodno osvobodilni boi bi šlo za tov. Titom in CK KPJ v zgraditvi socializma. O tem pričajo vsi dosedanji uspehi mladine. ki te dni zboruje v Ljubljani na svojem IV. kongresu, kjer so predsednik vlade LR sio-I venijc Miha Marinko, organizacijski tajnik CK LMS Gašper..lč, tajnik CK LMS Hočevar in drugi nazorno prikazali dosedanje uspehe m nakazali bodoče naloge mladine. Danes pa se v Beogradu začenja III lcogres Ljudske fronte Jugoslavije, ki se ga bo udeležilo 1640 delegatov iz vse države. Ta fronta je enotna organizacija vsega ljudstva, ki s svojim prostovoljnim delom doprinaša' k graditvi socializma v Jugoslaviji. Leta 1948 so člani Ljudske fron*e dali 5. milijonov in pol prostovoljnih delovnih ur. /hai tedenski f^d^Ufled Kljub tej ravni poli jugoslovanske komunistične partije, njemnih voditeljev in vsega delovnega ljudstva pa je zadnje dni bolgarski tisk in radio nekaterih držav ljudske demokracije sprožil nov val klevet proti Jugoslaviji in govori «o prehodu Jugoslavije v imperialistični tabor«. Toda ravno glede B)U:aTije se je le dni pokazala pravilnost trditev voditeljev nove Jugoslavije, da je klevetniška gonja proti KPJ najtesneje povezana z vohunsko dejavnostjo imperialističnih dl/a v in da sedanje klevete ZScIB. ir dr?av ljudske demokracije samo p» r,tavajo sovražnikom delavskega gibanja in socializma, da lahko svoje škodljivo in vohunsko delo zakrinkajo /. navideznim prijateljstvom do Sovjetske zveze. V Bolgariji .-.o namreč odkrili široko razpredem vohunsko mrežo med visokimi državnimi in partijskimi funkcionarji, ki je bila povezana z vohunsko službo imperialističnih držav. Aretirali so okrog 300 oseb in med njimi je sam prvi podpredsednik bolgarske vlade član politbiroja bolgarske komunistične partije Trajčo Kostov. In ravno ti aretirani imperialistični agenti so v Bolgariji vodili najbolj divjo protijugoslovansko gonjo, na liniji resolucije Informbiroja. Kakšnih sredstev se za protijugoslovansko gonjo poslužujejo nekateri voditelji v državah ljudske demokracije. je nazorno pokazal tudi proces proti vohunom v Novem Sadu. Zaradi političnega zloma resolucije Informbiroja so madžarske državne oblasti začele jemati v službo razne kriminalne tipe ter jih pošiljajo v Jugoslavijo, da bi tam z vohunskim delovanjem in s jjropa-gando povzročili motnje v Jugoslaviji. Ta gonja je imperialistom onv> gočila. da so v svojih državah pii-kazali atlantski pakt kot obrambno sredstvo proti zatrjevani napadalni sili Sovjetske zveze. * » slovenske kulture. Toda naj si ti razbijači prosvetnega delovanja le zapomnijo, da člani kot tudi odbor prosvetnega društva «Fran jo Marušič* nikakor ne priznajo tega na novo izvoljenega «odbora», kar so dovolj jasno pokazali s svojo resolucijo, ki jo je podpisala ogromna večina članstva in ki je bila objavljena tudi v našem časopisu. Slo. vensko ljudstvo se ne da več preslepiti od teh razbijačev, pa četudi si nadenejo še tako lepo doneče ime «zaščitni.kov» slovenske kulture. Izpustile nase borce na svobodo! Borci za svobodo, partizani in aktivisti nabrežinskega okraja, člani Zveze partizanov STO-ja, ogorčeno OBSOJAMO preganjanje od strani sodnih in policijskih oblasti proti partizanom, katere se ne more ničesar drugega obdolžiti, kot da so zvesto in dosledno izvrševali svojo dolžnost ob strani zaveznikov, s tem da so preganjali najhujše vojne zločince in kolaboracioniste in tako maščevali neštevilne žrtve fašističnih tolp, ki so divjale na naši zemlji in zverinsko pobijale mirno prebivalstvo, V tej gonji proti partizanom vidimo samo neposredno podporo in potuho ostankom fašizma, ki ponovno skuša dvigniti glavo. Zadnji krivični proces proti bazoviškim partizanom, ki so na popolnoma zakonit način kaznovali nekega kolaboracionista, ni nič drugega kot skrumba slavne epopeje narodnoosvobodilne borbe tržaškega ljudstva in spomina žrtev, ki jih je ta borba zahtevala. Zato PROTESTIRAMO proti krivični in protizakoniti sodbi, ZAHTEVAMO, da se proces razveljavi in da krivično obsojene tovariše takoj izpuste. Smrt fašizmu — svoboda narodu: SLEDI 58 PODPISOV. Kako skrbi VIJ za interese davčne uprave področja Podružnice tvrdk iz Italije se zaradi kapitulacije VU izognejo ločenemu knjigovodstvu Pred časom smo poročali o opozorilu št. 1, ki ga je VU objavila, da opozori podružnice italijanskih tvrdk v Trstu na dolžnost voditi na našem področju samostojno knjigovodstvo. Okrog tega se je tedaj razvila živahna polemika, ker so prizadeti na več zborovanjih zahtevali, da se to opozorilo prekliče. Dne 5. t. m. smo objavili obvestilo VU št. 7, ki določa, da se morajo podružnice tvrdk iz Italije držati predpisov italijanskega civilnega zakonika v poslovanju knjigovodstva in računovodstva. Objava je slovesno zaključila z o-pozorilom, da bodo v nasprotnem primeru «odgovarjali po zakonu«. Kljub temu zaključku, ki bi nepoučene zavedel v misel, da je VU vztrajala in izsilila pravilno prvotno stališče, pa je stvar prav nasprotna. VU je kapitulirala in sprejela načelo, da se te podružnice urejajo po zakonih, ki veljajo v republiki in se nikakor ne smatrajo podvržene obveznostim, ki jih imajo glede knjigovodstva inozemske tvrdke. Torej nič samostoj- 0 „občnem zboru" Vidaiijevih »zaščitnikov" v Rocolu V.idalijevi «zaščitniki» se Poslužujejo pri sklicevanju svojih «občnih» zborov prav svojevrstnih načinov, ki kažejo v jasni luči njihov edini namen razbijanja prosvetnih društev in prosvetnega delovanja sploh. Tako je pred časom sklical koordinacijski odbor, ki ga vodijo seveda tudi Vidali-jevi «zaščitniki«, »občni« zbor prosvetnega društva ((Franjo Marušiči) iz Rocola za 22. marca, ne da bi o tem obvestili legalni odbor. «Občnega» zbora se je udeležilo približno petdeset oseb, ki pa niso bili niti člani društva niti domačini ter so prišli na občni Zbor samo po naročilu spojih Tišjih nzapovednikovn. — Na tem «občnem» zboru so si navzoči ((člani# izvolili svoj odbor, ki naj bi v bodoče predstavljal prosvetno društvo «Franjo Marušiči. Novoizvoljeni odbor je že takoj V začetku svojega ((delovanja« dokazal, da. misli slediti v vsem in povsod Vidalijevim direktivam in njegovi politiki; zato se je kar takoj prijavil policiji, s čemer je hotel izigrati resnične predstavnika prosvetnega društva, ki naj bi tako ne imeli nobene pravice sodelovanja pri prosvetnem življenju. Postopali so tudi v tem primeru prav tako, kot so postopali pred časom pri Sv. Ivanu, kjer so se tudi prijavili policiji kot edini res nični «zastopniki» prosvetnega društva »Škamperle«. Kaže, da se ti «zaščitntki» slo- Uslužbenci krajevnih javnih ustanov bodo stavkali v torek 12. t. m. Čeprav se je v začetku zdelo, da bo sporno vprašanje uslužbencev krajevnih javnih ustanov, občinskih uslužbencev ter uslužbencev splošne bolnice hitro in tudi ugodno rešeno, so se v zadnjem času pojavile, zaradi nerazumevanja raznih uprav, težave, ki so prispevale k zaostritvi že tako dovolj kritičnega položaja; v zadnjem času so bile zahteve uslužbencev krajevnih javnih ustanov na dnevnem redu. Predstavniki uslužbencev krajevnih javnih ustanov so se v s-ojih zahtevah obrnili na občino, na predsedstvo cone in tudi na vojaško upravo, ki hi prav za prav morala odobriti zahteve, ki sta jih občina in tudi predsedstvo cone že odobrila. Toda kljub vsem intervencijam pri vojaški upravi ni bilo od te nikakega odgovora. Uslužbenci krajevnih javnih ustanov so dolgo časa potrpežljivo čakali, da bi vojaška uprava končno njihovo zadevo proučila ter odobrila njihove upravičene zahteve. Ker pa tudi kljub novim poizkusom in protestom še niso dobili zaželenega odgovora, so sklenili stopiti v protestno stavko, ki naj bi se vršila v torek dne 12 t. m., in ki naj bi tra. jala 24 ur. Stavke bodo oproščeni samo tisti delavci, ki so zaposleni pri zelo važnem in nujnem delu. Sodeč po poteku neuspelih intervencij in drugih pogajanj se bo rešitev tega perečega vprašanja prav gotovo še zavlekla, ker nimajo od' govorne oblasti prav nobenega namena ugoditi več kot upravičenim zahtevam. Zato je Zveza enotnih sin. dikatov za uslužbence krajevnih javnih ustanov, za občinske uslužbence in uslužbence splošne bolnice izjavila, da bo v primeru nadaljevanja tega položaja zahtevala nadaljevanje stavke, ki bo nov dokaz, da so uslužbenci te kategorije nave. ličani obljub in brezplodnega čakanja ter da odločno zahtevajo spoštovanje svojih pravic in ugoditev svojih zahtev V teh dneh so se Se vedno vršila pogajanja med uslužbenci krajevnih javnih ustanov in med vojaško upravo, ki pa niso prinesla še nobene rešitve spornega vprašanja. Stavka uslužbencev «Banca d'ita-lia« se še vedno nadaljuje; do sedaj ni še nobenega znaka, da bi se uslužbenci vrnili na svoje delo, ker njih sporno vprašanje še ni bilo ugodno rešeno. Posledice te stavke so le precej občutne; vsi posli namreč, ki jih je ta banka izvrševala, so sedaj v zaostanku jn ne morejo biti izvršeni, dokler uslužbenci ne prično zopet z rednim delom. Seja občinskega odbora Na dnevnem redu seje občinskega odbora, ki je bila v četrtek pod predsedstvom podžupana dr. ing. Visintinija, so bila le vprašanja, ki so zadevala redno občinsko upravo. Potem ko je odbor podvzel nekatere ukrepe glede osebja, je odobril nakup vrednostnih papirjev, dalje nakup železja za vozičke, ki bodo služili pri urejevanju in vzdrževanju javnih nasadov, in končno nakup 10 tisoč kosov mila za občinska" kopališča. Odbor je tudi odobril izplačilo stroškov svojcem ob smrti neke upokojene učiteljice, Odobren jj,,bil tadj.jiglijpp prtope-dufnega materiala, ki bo služil neki revni pohabljenki. Odobrili so, da oddajo v najem poslovne prostore v nekaterih občinskih hišah in predor Guido Reni v začasno rabo nekemu zasebniku. Nadalje so sklenili vrniti jamčeVi-no, ki jo je svoj čas položilo domače gradbeno podjetje za gradnjo greznice in stroške za popravila v pokriti tržnici v Ul. Carduocl. Končno so še odobrili nakup posod za cvetje za občinski pokopališči pri Sv. Ani in v Skednju. Med slučajnostmi so pooblastili stolnico Sv. Justa, katere patron je tržaška občina, da lahko daruje krstni kamen cerkvi v Ul. del Ronco. Granate in bombe so našli Med čiščenjem zemljišča v Miljah so včeraj našli 41 granat za minomet model 80. Blizu policijske vojašnice v Devinu pa so našli 2 granati za minomet od teh eno italijansko in eno angleško. Ob devetih zvečer pa so policijski agenti s stražnice v Ul. Cap-rin našli v veži št. 6 na Garibaldijevem trgu 2 ročni bombi OTO. Od teh je bila ena še v dobro ohraje-nem stanju druga pa že pokvarjena. Kaj je s tifusom v Silosu Glede na poročilo, ki ga je objavil neki jutranjik 6. t. m. v zvezi z zdravstvenim stanjem otrok v Silosu, javlja predsedstvo cone, da je bil do sedaj zaznamovan samo en primer škrlatinke. medtem ko je en primer še nejasen. Med primeri, ki jih jutranjik označuje s škrlatinko, je tak, kjer gre le za pljučno vnet je. Da so bila sredstva, ki so jih podvzeli proti škrlatinki, uspešna, dokazuje to, da sta bila do sedaj zaznamovana le dva primera. nih knjigovodstev na področju. Alj bodo davčni uradniki in organi hodili po Italiji zaradi teh knjig ali pa jih bodo centrale pošiljale v Trst zaradi pregleda? S tem se nihče ne bavi. Pač pa so mislili na to, kako bi uredili plačevanje davkov in s tem nekako rešili tudi prvo vprašanje. Davke bodo namreč plačevali tako, da bo centrala podjetja izdelala bilanco in pregled porazdelitve donosa med svoje podružnice ter bo na podlagi tega odmerjen neposredni davek. Podobno bo veljalo za davke na proizvodnjo in mestne davščine itd. Celokupni donos bo odmeril oni davčni urad, kjer ima tvrdka prav. ni sedež — torej vedno v republiki. Po predlogu porazdelitve, ki ga izdela centrala tvrdke, pa bodo nato službeno določili dele donosov, ki odpadejo na podružnice, torej tudi na tržaško podružnico. Interesirani krogi komentirajo, da je enotna bilanca primernejša, ker da v «mnogih primerih« pokaže realno gospodarsko - finančno strukturo podružnice. Tak komentar je seveda čisto poljuben. Navadno je ravno nasprotno res, in drži najbolj, da so davčne utaje in izmiki tem redkejši čim bližje je podjetje pristojni davčni upravi. Pri nas so tudi ti pojmi postavljeni na glavo in n\ zaman izjavil nekoč neki višji finančni uradnik «noj facciamo camminare sli Al-leati sul nostro binario«... Ta tir pa je tisti, ki ga narekujejo centrale tvrdk v Italiji, kar se je v gornjem primeru jasno pokazalo. VU je kapitulirala v celoti, ne le glede svojega prestiža, ki je lahko relativen, marveč tudj proti vsem osnovnim pojmom dobrega davčnega sistema in skrbne davčne u-prave. Javni proračun bo na ta način izgubil dokončno prav tiste davčne vire. ki so se mu doslej izognili in ki so zelo močni. Bilance, ki Jih bodo centrale sestavljale v svojih uradih, bodo primemo «fri-zirane« in bodo tako laže prevara le ne le tržaško davčno upravo, marveč še davčne urade v repu bliki povrhu. Težko je verjeti, da javna uprava tako neresno jemlje najvažnejša finančna vprašanja ih zatiska oči pred preprosto-jasnimi dejstvi. Se ima čas, da ukrene drugače in izpremeni stališče, ki je naravnost v nasprotju z interesi oodročja. SPOMINSKI DNEVI 1945 je bila sestavljena prva vlada LR Srbije. PRESKRBA Konec razdeljevanja konservira- nega mesa. Sepral sporoča, da se danes brezpogojno zaključi z razdeljevanjem konserviranega mesa «Meat and gravy». ENOTNI SINDIKATI Coluccio je bil med preiskavo petkrat do šestkrat zaslišan ME- SLBDAUSffB- KONCERTI RAZSTAVE -FlLMl-KRITIKE-DROBTINE GOSTOVANJE MEMA BENASSIJA V VERDIJU O’ Neil: Cesar Jones Aretacije antifašistov se nadaljujejo Politični oddelek policije se $e vedno lovi okrog ter aretira upe, ki so maja meseca 1945 spravili nu varno vse kolaboracioniste in fašiste. Na podlagi ovadbe žene nekega Leopolda Sanginrgia, bivšega pomožnega agenta za časa nacistične okupacije iz Ul. Campanelle 211. je policija aretirala 37-|etnesa Jurija Rossija z Reške ceste 4. Pole« njega jo aretirala še Antona Turka iz Ul- Costalunga 88. Policija je oba zaprla in ju ovadila državnemu tožilstvu zaradi običajnega «sc(iuestro di persona*. V Lonjerju si še želijo predavanj D*ie 8. t. m. so imele žene v Lonjerju predavanje, katerega so se udeležile v velikem številu. Prof. Penko Tone je govoril o ((hormonih In o krvi«. Predavanje je bilo podano v poljudni obliki, tako da so ga prav vse razumele. Pri diskusiji so se žene izrazile, naj bi jih predavatelj še obiskal. Naslednji dan je bila v Lonjerju lutkovna prireditev za pionirje, kateri so bili z igrico zelo zadovoljni- Tega silnega U'NeiHovega monologa doslej nisem poznal. Razbral sem ga v četrtek zvečer skozi usta Mema Benassija, pri čemer sem moral sproti luščiti literarno umetnino od nabrekle navlake igralčevega heroično patetičnega rjovenja. Cesar Jones je vlit iz enega kova. Črnski kaznjenec, ki je ubil «belega» človeka, pobegne z robije na otok, kjer so, ciničen in brezobziren, česar se je naučil od svojih ucivi-Itziranihu belih gospodarjev, proglasi za ((cesarja» ter izženia svoje črne rojake — podložnike. Toda civilizacija je pri njem samo tanka vrhnja skorja, ki se pri prvem resnem dotiku s pranara-vo vdere in raztopi. C me1, ki jih je strašil s svojo »magijo«, ki se'ji je kot namišljeni civiliziranec posmehoval, ga zapustijo in takrat se odpravi v pragozd, da bi vzel s seboj zlato in srebro, ki ga je izžel iz svojih podložni-, kov, ter z njim pobegnil, Toda v pragozdu začne odpadati z njega kos za kosom tenka plast civilizacije, in atavistične *de, ki so doslej spale v njegovi podzavesti, dedščina njegove lastne in njegovih prednikov preteklosti, se prebudijo v njem in bedni grnec postane žrtev peklenskih vraž in izmišljenih pošasti, o katerih ;e mislil, da se jih je bil za vedno otresel. Zlokobni demoni In prikazni, ki so izrodki njegove pol-blazne duše, ga preganjajo in podijo, dokler ne omaga ter se sam ne preda svojini črnim rojakom, ki ga ubijejo. Drama je napisana s silno in sugestivno močjo, ki je tudi Be-nassijevo rjoveče pretiravanje ni moglo zakriti. Memo Benassi ja eden od tistih igralcev, ki igrajo tizase». ki uživajo m trpijo v igri, ki zami prestajajo peklenske muke in ki naposled, ob tragičnem koncu, skoraj da zares umrejo. Zato tudi nismo groze, ki jo občuti Brulus Jones pri svojem blaznenju v pragozdu, doživljali mi, marveč jo je pretirano doživljal sam umetnik, ki pa ji je iz svoje izkušnje vedel najti nešteto nezaslišanih tonov in odtenkov. Toda na nesrečo je dosegel višek že takoj ob začetku in se nato ni mogel več nikamor stopnjevati. Tulil in metal se je sicer še dalje po tleh ter umiral od peklenskega strahu, toda učinek je bil skozi in skozi monoton. Gledalec je trpel zanj, smilil se mu je trudeči in poteči se umetnik, toda pomagati mu vi mogel. In nehote se mu je moral pri tem napenjanju sem pa tja kdaj nasmehniti. Mislim, da tiči napaka v nepravilnem pojmovanju igralske u-metnosti. Memo Benassi je očitno že zmeraj pristaš, zastarelega pojmovanja. da mora igralec vse sam doživljati, igrati tako rekoč »zase«, na mesto da bi dal doživljati gledalcem. Cesar Jones podleže sicer pošastim v samem sebi, toda njegov primitivni duh Jih proicira navzven in jih tudi mi gledatno objektiutrane na odru. Zato bi morali občutiti nadmoč teh pošasti, ki so sicer proizvod podzavestne dediščine njegovih prednikov. Toda rjovenje igralca na odru je bilo tako divje in mogočno, da je imel gledalec nehote občutek, da bi morale spričo tako pošastnih glasov pobegniti ne samo resnične, marveč tudi namišljene pošasti. Groza bi se morala polagoma stopnjevali, morala bi biti podana diskretneje in bolj intenzivno notranje. Rekel bi, da bi morala biti «objcktfv-nejša». da bi lahko zlezla v gledalca in mu oledenela kri. Tako si pa le od zunaj gledal Mema Benassija in ga pomiloval, da prestaja za svojega Cesarja Jonesa tako peklenske muke. Prav isto koncepcijo umetniškega prednašanja je pokazal Memo Benassi tudi pri svojih recitacijah Baudelaireja, Shakes-pearea, Verlainu, D’Annunzia itd. Sam je bil sicer ogret, toda nas ni mogel ogreti. VLADIMIR BARTOL. IZPRED OKROŽNEGA SOD1SCA Obsodbe po 8 mesecev ječe S precejšnjo naglico je včeraj okrožno sodišče spravilo v arhive nekaj pravdic. Prvi je bi| na zatožni klopi Ludvik Sosič, doma z Opčin. Obtožen le bil, da je po- vzročil poškodbe policijskemu a-gentu, katerega je poklicala Sosl-čeva žena. kateri je baje ta grozil. Sosič je bil včeraj obspjen v odsotnosti na oseht mesecev ječe, Prav tako zaradi poškodb, lci j Ul je povzročil agentu, in zaradi žalitev, ki jih je izrekel na njegov račun, je bil na zatožni klopi Ezln Gcrr.il. Vse to se je zgodilo 28. prejšnjega meneča, ko se je vra čal s sprehoda s svojim dekletom. Ustavila ga je policijska patrola. po njegovem mnenju brez pravega vzroka. Po poročilu policije pa zaradi tega, ker je bil Gerzil vinjen. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na o-em mesecev ječe. Sledili so Ivanka Sosič, Karlo Košuta in Antonin Conti. Vsi trije so šli sekat drva v bližino Sv. Križa, na njivo Franca Košute. Sodišče je vsakemu prisodilo po osem mesecev ječe Zadnji je bil na zatožni klopi Josip Oblatti. Obtožen je bil, da je vrgel materi čevelj v glavo in ji tako povzročil telesne poškodbe. Mati. ki je prišla kot priča, je skušala kriti sina. SodTIče je bilo tudi uvidevno in je ukinilo sodni postopek proti obtožencu, češ da manjkajo nekateri pravni pogoji. Predsednik sodišča je bi| Falolil, državni tožilec Rosano, zagovornika odv, Relli in Moro. Včeraj dopoldne je inšpektor Buranello, ki je začel v četrtek popoldne, s pričevanjem, končal svoje pričanje. V bistvu ni dodal nič posebnega k .temu, kar je povedal na četrtkovi razpravi. Govoril je šc o aretaciji dveh ubežnikov, dalje o strelih, ki so padli na Trgu Cavana in o drugih manj važnih stvareh. En strel je on sam sprožil in sicer v zrak V bližini bara Cavana. Sledi mu je inšpektor Rappo, ki je potrdil, da sta Bura-nello in agent Ric-cardi streljala že V Ul. del Pozzo in Crosada. Malo naprej je slišal druge strele. Blizu mejnikov pri baru Cavana je videl Ferinija ležečega na tleh-Agenta Riccardija pa, ko je zavil mimo vogala lekarne Scravallo v Ul. del Resce. Priča Zitich, pri katerem je stanoval Coluccio, je povedala, da je 12, januarja proti pol desetih zjutraj sama izročilu Colucciu saržer za samokres. Inšpektor S ero a in je poročal o nekaterih tehničnih vprašanjih glede streljanja. S tem je bila jutranja razprav* odgode-na na popoldne. Prva popoldanska priča je bil policijski agent Rlccardi, član letečega oddelka CID, ki je bil s Coldcciom na akciji v Ul. Cavana in v bližnji okolici. Tudi mr je izstrelil nekaj strelov v zrak. Videl jc ubežniku, katerima sta sledila »kupuj s Coluccljem. Slednjegii je še videl s samokresom v rokah-Sam je ustreli! trikvgt m sicer dvakrat zaporedoma, potem tretjič, četrtič pa se mu je izstrelek zataknil, Trdil je, da rij videl Coluccia streljati. Na vs«k način Pa jc tžja-vil, da bj ga videl streljati, ker sta bila skupaj. Na policiji, kjetr so mu kontrolirali orožje, so ugotovili, da jc zadnji naboj ostal še v sar-žerju. Priča Fania Rafael narednik civilne policije, je čitai zapisnik izjav, ki mu jih je 32. marca t. I, pu< ■stiI Coluccio. V glavnem so bile te izjave podobe onim, ki mu jih je dal agent Riccardi. Razlika je bil* še v tem. da je bila še Cc/ucciova opomba, da Je skraja zanikal, da bi streljal, pozneje pa je priznal. Več pozitivnega je na vsak način prinesel major Me Colm, pravni svetovalec pri civilni policiji in predsednik komisije, ki je vršila preiskavo o usodnih strelih v Ul. Cavana. Pred to komisijo je bil Coluccio petkrat aji šestkrat po klican. Ip spet se je začelo ponavljanje, kako je bilo tega usodnega dne zjutraj, ko »o policisti lovili ubežnika po starem mestu. Na vogalu Ul. del Fioo je Coluccio dal v samokres naboj in pri vhodu iz Ul, del Muro na Ul Cavana je streljal v zrak. Tako je povedal na prvem zaslišanju 20, januarja. Isto je ponovil na četrtem zaslišanju, Co-lueeio ie na zaslišanju priznal in pokazal, kako ji. držal samokres go je sprožil Po strelu jc nadaljeval svojo pot po Ul, del Pešce, kjer ga Je injpektor Repp« poslal na prej naj išče ubežnika Mingona. Na enem izmed zaslišanj je Coluc- mmm Sobota 9. aprila Tomaž, Ljuban Sonce vzhaja ob 5.31, zahaja ob 18.43. Dolžina dneva 13.12. Luna vzhaja ob 13.55, zahaja ob 4.02. Jutri nedelja 10. aprila Apolonija, Srčan Okrajna skupščina upokojencev. Upokojenci vseh skupin iz okoliša Grete so vabljeni, da se danes 9. t. m. ob 17 udeleže okrajne skupščine, ki bo v dvorani kulturnega krožka «Rauber» v Ul. Cisternone. Tajnik zveze ES bo podal izčrpno poročilo o delu in o podvzetih korakih pri oblasteh zaradi gmotnega položaja upokojencev. Upravni odbor Zveze upokojencev ES ima danes 9. t. m. ob 16 sejo na sedežu Zveze ES. Seja izvršilnega odbora ES. Danes 9. t. m. ob 18 bo na sedežu Zveze v Ul. Montiort 3 seja izvršilnega odbora. Sindikalni plenum. Zveza ES vabi vse člane glavnega odbora, člane upravnih odborov, tovarniških odborov, pododborov in zaupnike, da se udeležijo sindikalnega plenuma, ki bo v ponedeljek 11. t. m. ob 19.30 na sedežu v Ul. Conti U. Dnevni red je sledeč: 1. Priprave za 1. maj; 2. upokojenci; 3. razno. Poljedelci in upokojenci iz Ric-manj, Loga in Boršta bodo imeli danes 9. aprila ob 20.30 sindikalno sejo v Ricmanjih. Na sporedu je poročilo o uspehu intervencije glede prošenj poljedelcev in upokojencev, zato so vabljeni vsi, da se seje zagotovo udeležijo. Občinski delavci in uslužbenci krajevnih javnih ustanov bodo imeli danes ob 16 sejo glavnega odbora na sedežu ES v Ul. Imbriam 5. Nočna služba lekarn Menzoni, Ul. Settefontane 39; Marehio, Ul. Ginnastica 44; Rava-sini, Trg Liberta 6; Vielmetti, Borzna trg 12; Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo, TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8800. papirnati šter- ling 2000, telegrafski dolar 642, dolar 635, švicarski frank 162, 100 francoskih frankov 180, avstrijski šiling 24. SLOVENSKE fti UHO 0I\I0 OLEOALIŠCE za Tržaško uzumlje Dunes 9. t, m. ol> 20 gostovanje v dvorani Prosvetnega društva na KONTOV Eli z igro Arnauda d’Usseaua m Jamesa Govva Globoko so korenine Jutri 10. t. m. ob 11 dopoldne gostovanje v dvorani kina v SKEDNJI z mladinsko igro M. Surinove n Dedek Mraz“ cio priznal, da »e je po akciji takoj podai na glavno policijo v Ul, XXX. Oktobra, kjer je takoj očistil cev in jo namazal z oljem. Po poldne pa se je vrnil v staro me sto v svoje bivše stanovanje in tam nadomestil manjkajoči naboj saržerju, katerega je sprožil zju lra.i. Takoj po dogodku, ko so vrnili agenti na policijo, je sicer Coluccio zanikal, da bi streljal. To, da strokovnjak, ki je nato pregle dal samokrese ali cevi jc ugotovil, da so izstrelili iz petih samokresov in med lemi je označil tudi Coluc-eiovega. Te strokovnjakov informa. cije je imela komisija predno je zaslišala Coluccia. Ko je pred komisijo Coluccio priznal, da je streljal, je tudi priznal, da je očistil orožje. Odvetnik Canoscla, ki bra-ni obtoženca je vprašal majorja ali je opazil, da je bil Coluccio pred zaslišanjem tudi pred naj-navadnejšimi vprašanji zelo razburjen. Major je odgovoril, da tega ne more točno odgovoriti, pač pa da lahko pove to, da se je zaslišanje vršila v »obi, kamor ves božji dan ne TAdde sončni žarek, v sobi, ki je zelo mrzla ih kjer je imel včasih tožilec kapitan Dve •vojo pisarno Ta soba je zelo mrzla, kar je potrdil tudi major Bavliss. Mirne duše *e lahko reče. da Je ta soba najbolj mrzla v Trstu. Vendar pa ni bila tako mrzla, da se ne bi Coluccio potil na Žive in mrtve in da ze ne bi zjokal. Mn. jor je omenil tudi. Izstrelek, ki sc ga našli na Trgu Cavana jn ga primerjali z onim Coluccia. Na daktiloekopskein oddelku so prišli do zaključkov, da se tn dva izstrelka zelo ujerprta. Napravili so tudi kemično preiskavo ali bi našli na izstrelku, katerega so n;‘Ul na Trgu Cavana. kaj človeške materije, ven. d.ar le bil« preiskava negativna. Knjilna razslava v Nabrežini Prosvetno društvo v Nabrežini vabi na knjižno razstavo, ki bo odprta danes ob 20 uri; jutri in v ponedeljek na sedežu prosvetnega društva. Vsi tlanr prosvetnega društva kakor tudi vsa sosednja prosvetna društva so vabljeni, da se te prve knjižne razstave v čim večjem številu udeleže. ZVEZA LASTNIKOV LOKALOV JAVNIH vabi vse lastnike kavarn, barov, restavracij, hotelov, gostiln, krčem in podobno, da se zaradi važnih obvestil zglasijo na uradu omenjene zveze v Ul. Giacinto Galiina 5. OF Danes 9. t. m. ob 20 sestanek id volitve OF V. okrajnega odbora. Pridite vsi! Seja odseka za odbojko pri ZDTV Odsek za odbojko poziva vse vodje skupin, da se udeležijo sej , ki bo y ponedeljek JI- t- rn. na s ” dežu v Ul. Canova 25/11- Razpra • ljalo se bo o sestavi programa nadaljnje tekmovanje in drugo. Zaprta cesta za promet Občina sporoča, da je del cest« med Rossinijevim trgom in Mamiani od danes dalje zaradi P°" pravil zaprt za promet vozil. Ki RADIO PHi TRST II-Sobota 9. aprila 1949. 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja ba. 7.45: Napoved časa, ..'Por?,nni 11.30: Simfonična antologija. I»- * Ljudje in nazori. 12.15: R«viia.z”a nih orkestrov. 12.45: Napovedi «*• ’ poročila. 1-3.00: Pestra popoldans glasba. 13.40: Partizanske pesnm 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni P‘=_ gled svetovnega tiska. 14.28: en nje večernega sporeda. 17.30: ric na glasba. 18.00: Komorna 18.30: Oddaja za najmlajše. 19- ' Lahka glasba. 19.45: Napoved cas«> poročila. 20.00: Športna Kronic • 20.10: Mali pevski ansambli. 20- • Programski periskop. 20.45: Glas na medigra. 21.00: Sobotni ve® ’ 22.00: Znani ritmi. 22.15: Oper n glasba. 22.50: Večerne meloa ■ 23.15: Napoved časa, P° 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji sp red? 23.35: Ob sveči. TRST I. Sobota 9. aprila 1949- ba, 7.15: Koledar in jutranja. “T,ia3. 7.30:' Poročila. 7.45: Jutranja S1 ba. lliŽO: Simfonična an pn,-o- 12155':' Citanje sporeda. 13-00; F , čila. 13.20: Igra orkester P 0ijja. stvom dirigenta Guida Cergo 14.00: Športne novice. 14.10: ve niška ura: Bolezni prazgodovii • , dobe. 14.30: Borzna poročila, t • g. Popoldanska plesna glasba. } • Glas Amerike. 19.00: Poje zjq 30: pevski zbor glasbenega liceja. J • . Govoi dr. Lina Tamburini’3, P sednika ECA, 2000: Poročila- 2i-Igra pianist Jurij Vidusso. '".j. Lirične pesmi Karla Michs’- j. 22.20: Poje M Policijski avto jo je podrl in jo odpeljal v bolnico Smoei ob 18.15 so sprejeli na drugi kirurški odd ti Uk filuvne bolnišnice 26-letno Siego Anito iz Ul. Meucci 3. Poje« zunanjih poškodb, ki jih ima po obrazu, sumijo, da mia tudi notranje poškodbe. Zdraviti se bo morala 8-15 dni razen če ne bodo nastople komplikacije. Policijski agent, ki jo Siego spremljal v bolnišnico, je povedal, da je ranjenka izstopila iz fjlobusa na Ul. Besenghi. Ko je hotela prekoračiti cesto, se je vanjo zaletel in jo podrl rta Ha avta civilne policije. ki je je vozil v smeri s filo-busom nekuj metrov za njim. Isto policijsko vozilo, ki Jo jc podrlo na tla, jo je tudi pripeljalo v bolnišnico. Nova poslopja za razseljene osebe V Trstu gradijo v Ul. Bonomea vrsto eno in dvonadstropnih hiš za nastanitev približno 250 razseljenih oseb. da bi se zboljšale razmere razseljencev nastanjenih v Silosu Hiše bodo stale okrog 100 milijonov lir, dograjene pa bodo v dveh mesecih. Povišane postne pristojbine ZVU ja odredila, da se razregne na Tržaško ozemlje povišanje poštnih tarif za notranji promet v isti obliki in z istim datumom (10 april 1949) kakor je to določila republika Italija. Ista poštna tarifa za notranji promet velja tudi za pisma in pošiljke, namenjene v cono B Tržaškega ozemlja, ki je pod vojaško upravo JA. Cenik je sledeč: pisma do 15 gr 20 Ur, dopisnice 15 lir, razglednice 25 lir, doplačila za ekspresna pisma 40 lir, za ekspresne zavoje 60 lir navadni paketi do 1 kg 60 lir, od 1 do 3 kg 120 lir, od 3 do 5 kg 180 lir, od 5 do 10 kg 290 lir ln od 10 do 15 kg 385 lir, avionsko ekspresno pismo je treba za vsakih 5 gr doplačati še 65 lir. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. aprila 1949 se jc v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 12 oseb. poroke pa so bile 3. Cerkvene poroke: Cotide Pederlk in šivilja Flego Mariju, kurjač Sedmak Odon in gospodinja -Sirk Sofija. klepar Barearichio Dante in služkinja Cumer Ana-Marija. Umrli so: 50-letni Volpi Ito mualdo, 44-!etni Piccuglloni Giullo. 64-letni Guagnini Giullo. 44-lettj! Trovato Josip. 79-letna Faoletii: Marija, vd. Dobrigna. 50-letna Du-baz Valerija, por. Tamburini. 38-letni Turini Franc, 23-letni Daveg-gia Giordano, 80-letni Costnn Ivan 88-letna Sirovlč Olga. vd D Angeli 76-letna de Volpi Alberta, por. Gorup. Bl-letna Prelo Marija, por Opara. Ustanovitev uoravnega prizivnega sveta TRST, 4 (PIO) Z ukazom stev 59 Zavezniške vojaške uprave, ki jv bil pred krotkim podpisan, je tista nnvljen nu anglo-ameriikem pori ; ročju Svobodnega tržaškega oeem lja upravni prizivni svet. Svet bo preučeval in razsojal o prizivih, ki bodo predloženi proti odločitvupi upravnega conskeSB sveta v pravnih zadevah. Upravni prizivni svet sestoji iz predsednika, štirih članov in dveh namestnikov, katere bo imenoval conski poveljnik. Postopek sveta bo enak postopku pravosodnih odse kov državnega sveta. Prizive, ki so že bili v.loženi pa državni svet in so še v teku ter Se niso rešeni, se v roku 6 mesecev od dneva, ko stopi ta ukaz v veljavo, lahko ponovno vloži na upravni prizivni svet. Ukaz stopi v veljavo, ko bo priobčen v prihodnji številki Urudne-«a lista Zavezniške vojaške uprave, ki bo izšla verjetno U. aprila. terja, recitacije >an Anderson. Kma VERDI. 20.45: «Kardlnal Lamb« . |ja. Dramska skupina Hanibala N13 KINO OB MORJU.# 15: «Z'V1; rastlin«, film v barvah. -.r3isK» ROSSETTI. 21: «Doher tek«, lgrp,Al-družina C. Dapporto - Lucy hert. aore* EXCELSIOR. 15.30: «Nevldn» ka». Gregorv Pečk, John morju»f FENICE 16: «Na Kitajskem m t Clark Gable, Jean Harlosv, Beerv. , „rtž»» FILODRAMMATICO. 16: ((SeCtru Spencer Tracy, Slgne j, ITAUA. 15.30: «P!smo nernan* Fontaine. . de|fin»' ALABARDA. 14.30: ((Zeleni Lana Turner, Van Hefl n- jon* VIA!.E, 16: «V Imenu zakona«. Salinas. tn9 3°' IMPERO. 16: ((Nemirna staU\a|d. ba«. Shirley Temp te- 'n , jeki*' GARIBALDI. 14.30: «ZgubItena ta*. Jean Kent. vettth MASS1MO. 15.30: ((Pomladanski Gary Grant, Mirna Loy- zločin*' NOVO CINE 13.30: ((Tretji Henr.v Fonda. B. Stanvv^h- t; IDEALE. 18: «Družma Mitchell, A. Baxter- 3 c»R ARMONIA. 15.30: ((Druga roli«, B. Stamvvch. ** ODEON. 16: ((Škofova Youns In G Grant. „,„riu)>. MARCONI. 16: ((Duše na m Cooper, G. Raft, AZZURHO. 17: «SK0fOV» Grant, L. Young. siikl», RADIO, 16: »Zenska na RCbinSon' *BokovnJa«‘» žena«, G. „RazboJniK' A. V1TTORIA. 18: March, F. Oaal. BELVRDEHE. 15.30: rdečo krinUo». VENEZIA. 15: «Jzobčencl». V. Lake. g*11’8 ADUA. 14.10- ((Pustolovščine «Ura usode«. A P' sterjev*. SAVONA 15 30: arid, Mkhele M0rEn",nt stave«. KINO V SKEDNJU. Milhum. z/dfd' AOthtZUlf AVNJK (Zdeluj* proteze V ^ei]o kavčuku tn plastik) rane na Spreiepia ,,(i in od 16 do 19 tOvt’t‘"_. TRST UL VOGAI lil. 10 Ja jove*«1 Krojaška THN'I ULILA delavnic« valu^* izdeluje mošhe JL ženske pla^e OBRAČA. FGRRAVLJ^ PO IZREDNO NIM" 9. aprila 1949 GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749 SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Zasedanje občinskega sveta bo 21. aprila Proti vmešavanju cerkve v šolo 150.000 lir za občinsko knjižnico - Nabava novih zabojev za smeti Pod predsedstvom župana dr. Bernardisa se je občinski upravni odbor vdeni zbral v Beli dvorani Soriškega županstva k svoji redni tedenski seji. Najprej so pregledali prediog za ureditev italijanske strokovne šole v Ul. Vittorio Venete in nakup stavbe, de bodo pogoji ugodni, ter odredili, naj sc pristojni občinski urad zanima za nadaljnje ugotovitve in cenitev stavbe. Nato so prečitali poročilo Svobodnih sindikatov glede nameščanja elementov, ki so se vrnili iz Jugoslavije. Ker pa na občinskih uradih ni doklej bilo nobenega takega primera, le odbor zadevo zaenkrat vzel samo us znanje. Pregledali so tudi poročilo občinskega zdravstvenega oddelka, iz katerega je razvidno, da je v teko cetn šolskem letu bilo po zobnem zdravniku pregledanih 694 učencev, od katerih je bilo 34 odposlanih na Posebno zdravljenje in 6 priporočenih posebnemu zdravniškemu pregledu. Nato jg odbor pregledal dnevni red prihodnjega zasedanja občinskega sveta. Ker je bilo zasedanje določeno 73 19. aprila, ki pade na prvi dan P° velikonočnih praznikih, je cd-Jdr zato zasedanje odgodil rra 21. '■prila. Občinski odbor pa se bo sestal prihodnji teden pred prazniki v torek 12. aprila ob 18. V zvezi s sporom, ki ga je imela občinska komisija s Pokrajinskim agrarnim konzorcijem v Gorici, ki je zaprosil dovoljenje za prodajo živil in deželnih pridelkov na drobno in debelo ter se je agrarni konzorcij pritožil na pokrajinski uprav, ni odbor, ki je njegovi pritožbi ugodil, je občinski odbor sklenil, da pooblasti občino, naj se v tej zadevi pritoži na državni svet proti sklepu pokrajinskega upravnega odbora. Nato je občinski odbor sklepal o vprašanju čiščenja mesta in s tem v zvezi sklenil, da bodo nakupili pri tvrdki Zuljan Jožef 100 posod za pobiranje smeti, ki bodo stale 408.000 lir. Obenem so določili meje področij posameznih poljskih čuvajev za njihovo službo. Nadalje so sklenili, da bodo nabavili še količino drevesc za nasade v drevoredih in parkih, kadar bo ugoden čas za njihovo nasaditev. Obenem pozivajo občinstvo, naj spoštuje javne nasade v mestu, ki mu služijo v okras. Glede Ul. Alviano so sklenili, da naj se napravi pogodba s privatnim lastnikom zemljišča samo za tisti del njegove zemlje, po katerem bo šel novi odsek ceste. Glede skupine hiš na gradu, ki je sedaj razdeljena na tri različne okraje, je odbor sklenil, odpraviti sedanjo razmejitev in združiti vso skupino v en sam okraj, ki bo nosil ime »Borgo Ca-stello«. Ko so proučevali številne prošnje za ra/.ne podpore, so ugodili oni Javne knjižnice v Gorici, ki so ji določili izredno podporo v žnesku 150.000 lir. Roleg tega so dali odboru za organizacijo boksarske prireditve uza male invalide« podporo v znesku 7000 lir. Pokrajinskemu odboru za borbo proti tifusu so prav tako dodelili podporo v znesku 20.000 lir. Otroškemu vrtcu v Ul. Codelli so odobrili 186.000 lir, s katerimi bodo preuredili nekatere prostore za obednico. Nato so razpravljali o občinski glasbeni šoli ter o učiteljih, ki so na njej nameščeni. Ker pa je to vprašanje precej zapleteno in je potrebno bolj temeljite proučitve, so zadevo odložili in poverili županu nalogo za nadaljnje informacije. Odbornik dr. Grusovin je nato poročal o položaju gradnje hiš v mestu, posebno v zvezi z podporo ERP, ki že leto dni deluje na obnovi pri nas in drugod v Evropi. Za zaključek je občinski upravni odbor na predlog odv. Stecchipe izglasoval poseben protest zaradi razrušitve nekaterih vojaških spomenikov onstran meje- Seja se je zaključila ob 22. Na svojj zadnji seji je vodstvo goriške sekcije PSLJ protestiralo proti vedno večjemu vmešavanju klerikalnih krogov v goriške šole. V svojem protestu navaja, da so krajevne šolske oblasti pristale na polovično znižanje urnika za pouk v treh dneh. V tem času, ki so ga odvzeli rednemu pouku, so prisilili učence, da morajo skupaj s svojimi vzgojitelji prisostvovati številnim konferencam, ki so izključno verskega značaja. Tako vmešavanje klerikalnih krogov v šolstvo je neopravičljivo in vodstvo stranke obsoja šolske oblasti, ker so pristale na tako vmešavanje in s tem pokazale prešibak odpor. Prav tako so s svojim obnašanjem spravili v sramoto svobodo in dostojanstvo naše šole. Kakor vidimo, so demokristjan-ski krogi, ki že več dni vodijo po Pavlinskih misijonarjih svojo ofenzivo po goriških ulicah in ovirajo promet na Rooseveltovem korzu in pred Ljudskim vrtom, sedaj poskušali z direktnim vmešavanjem tudi v šolo, ki bi morala biti popolnoma svobodna in brez, vsakih zunanjih vplivov, če hočemo, da bodo naši vzgojitelji napravili iz mladine res dobre in poštene meščane, ki so zlasti v naši pokrajini zelo potrebni. Vso fašistično dobo so vzgajali mladino v našem obmejnem pasu samo v narodni in rasni mržnji, katere posledice se žali bog še dandanes vse prego-gosto opažajo. Ce nesmisel takega vmešavanja vanja velja za šole na splošno in protestira proti njemu razen demokristjanov vse prebivalstvo, pa velja to še posebno za naše slovenske šole, v katere so namestili vse preveč duhovnikov kot vzgojitelje. To bi bilo opravičljivo, ako bi res primanjkovalo poklicnih učiteljev in profesorjev. Dokler pa je precejšnje število naših vzgojiteljev še vedno raztresenih po raznih italijanskih šolah v notranjosti države in odbijajo njihove prošnje za poučevanje na slovenskih šolah, smatramo Slovenci tako nastavljanje nepoklicnih vzgojiteljev kot protinaravno in nezakonito, ki more samo škoditi pravilni vzgoji naše mladine. Zadružni vodovod v Gradiški V. občinskih prostorih v Gradiški so se zbrali ta teden vsi župani gradiškega okraja in komisar iz Koprive, da bi se porazgovorih glede gradnje posebnega zadružnega vodovoda za gradiški okraj. Inž, Čeponi je pri tej priliki podal izčrpno in podrobno tehnično poročilo o možnosti izvedbe tega načrta. Za stroške bi prispevala država 87 odst. proračuna za gradnjo. Verjetno se bodo lotili tega koristnega dela, potem ko bo dal urad za vode v Benetkah svoja navodila. Dela komisije za določitev meje Kakor javljajo časopisi se nadaljujejo dela mešane jugoslovansko-italijanske komisije za določitev meje. Sedaj deluje komisija v smeri proti meji s Tržaškim ozemljem. Predvčerajšnjim so prišli jugoslovanski delegati v Italijo pri Mirnu in so odšli zaradi dela na kvoto 235 v bližini Doberdoba, od kjer so se pomikali proti bivši kvoti 102. V prvih popoldanskih urah se je jugoslovanska delegacija na istem bloku vrnila v Jugoslavijo. Zborovanje brezposelnih Odbor za zaščito brezposelnih sporoča: Jutri 10 t. m. bo ob 10 v prostorih zbornice v Gorici zborovanje brezposelnih iz Gorice in predmestij. Ker se bo na tem zborovanju razpravljalo o zelo važnih zadevah. vabi odbor brezposelne, da se ga udeležijo v čim večjem številu in toč/no ob določeni uri. Plačilo državnih pokojnin Pokrajinski zakladni urad V. Gorici sporoča, da bodo zaradi stavke, ki še vedno traja pri Italijanski banki, izplačevali tiste državne pokojnine, ki so zapadle 6. t.m. na poštnem uradu. Navadnim in vojnim upokojencem, ki bivajo v Gorici, bodo izplačevali pokojnine pri blagajni poštnega ravnateljstva v Gorici, v dnevih, ki so bili že določeni od zakladnega urada in so že javljeni upokojencem. Isti ukrep velja tudi Za upokojence v Tržiču, ki se bodo javili pri tamkajšnjem poštnem uradu. Oni upokojenci, ki imajo knjižico brez slike, naj prinesejo s seboj kak drug dokument s sliko. IZ SVOBODNE GORIŠKE Občni zbor prosvetnih delavcev Prosvetni delavci, ki so včlanjeni v svojem sindikatu, so imeli prejšnji teden občni zbor, na katerem so kritično pregledali izvršeno delo in se pomenili o nalogah za bližnjo prihodnost, da bi tudi oni doprinesli čim več za uspehe pri gradnji socializma Organizacijski tajnik je najprej podal gospodarsko-politično poročilo, ki je v njem orisal odgovor delovnega ljudstva na izpade In-formbiroja. Prav tako je podal tudi splošni politični pregled in borbo KPJ za pravice ljudstva. Predsednik sindikata je v svo* jem poročilu podrobno opisal delo prosvetnih delavcev pri gradnji so. cializma. To delo je prav tako važno, kakor so važni stroji za industrializacijo. Zato je potrebno, da se vsi člani ideološko poglobijo, da bodo laže in uspešneje izvrševali svoje dolžnosti. Hitri tempo vsega razvoja in polet delovnega ljudstva pri izgradnji socializma nalagata prosvetni sindikalni podružnici nalogo, da zastavi vse svo-je sile, da ne bi zaostala pri izvedbi plana. O delu okrajnega odbora sindikata prosvetnih delavcev je poročala tajnica in poudarila nujnost, da se članstvo poglobi v študij domačih problemov in marksizma-leninizma.ker mu bo to zelo koristilo. Po obravnavi so sledile volitve in člani so v glavnem z,opct izvolili prejšnji odbor, ki si je zadal za bodoče delo naslednje sklepe: 1) Dvigniti raven ideološkega študija in izgradnjo članov. 2) Sodelovanje pri vseh množičnih organizacijah na vasi, pri izvajanju političnih, gospodarskih in kulturnih nalog. 3) Povečana skrb za pravilno in patriotično vzgojo mladine v šoli in izven nje. Pri tem bomo imeli pred očmi cilje petletke in skušali doseči najboljše uspehe v šoli. 4) Sodelovali bomo pri socialistični preobrazbi vasi. 5) Skrbeli bomo za vsestransko delovno tovarištvo med člani. 6) Proučevali in obravnavali ter reševali bomo krajevne kulturne probleme. 7) Pomagali bomo dvigati kulturno raven ljudstva z vsemi sredstvi. ki so nam na razpolago. 8) Gledali bomo, da bo vsak Član delal za utrditev podružnic in skupin. 9) Akcija med šolniki za naroči-tev na pedagoški list «Popotnik». 10) Vsaka podružnica bo poslala v tem šolskem letu vsaj dva članka v »Popotnika«. 11) Pospešili bomo poljudnoznanstvena predavanja v raznih industrijskih sindikatih. 13) Poskrbeli bomo za dvig kadrov. da bo prosvetni sindikat šola socializma in socialističnega odno-so do dela. Po odobritvi tega programa so se zborovalci razšli trdno odločeni, da se bodo takoj lotili dela po dogovorjenih smernicah. Ekspres po zračni pošti Poštna uprava je uvedla v svoj' službi zopet novost. Odslej bodo namreč sprejemali tudi ekspresna pisma za pošiljke po zračni pošti. Ta pisma ne smejo biti težja od S gramov in bo stala poštnina zanie 65 lir. IZPRED SODIŠČA Ste rtkanhr ta sedel 3 lela ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTIS Tl 301/a PRITL. * TEL. 70 Nalo je prišel pred sodnike stari 8)ek 55-letni Lupi Jurij iz Ulice ®iamontl 8. Lupi. ki je menda Preživel več- v zaporu kot doma, bil, vštevšl včerajšnjo obsodbo, * 44krat kaznovan zaradi najraz-..nejših prestopkov, od pretepa o tatvine, pijančevanja in tiho- uPstva. Tokrat se je pa moral prikazati p* sodižče zaradi obrekovanja. Iz-Islil si je namreč zgodbico, s ka-ei'° je hotel maščevati nad o-r°iniki, ki so mu bili vse življenje a Petami, s tem da bi spravil v jjapor maršala krminskih karabi-erjev Dominika Ferraresija. V Prismeni prijavi na državnega Pravdnika je namreč izjavil, da Sa je maršal Dominik Ferraresi anskega leta ob priliki aretacije Pretepel tako, da se ni mogel dva Tj! .ganiti s postelje v celici. Na bd ŽU so Pr‘Pe- katerimi je tudi neki Lupijev zaporni .tp-j ans- dokazale, da je njegova- izje-' a popolnoma neutemeljena in izmišljena. Lupi se je s tem delom Preskrbe! še za tri leta, ki jih bo oral odsedeti v zaporu in mu za * cas ne bo treba skrbeti, za stanovanje. P°d obtožbo tihotapstva je mo-a‘a na zagovor 32-!etna Miscioscia Afl*Una ^ Trsta, ki so jo pred čj Pre.iel> na bloku pri Trži- 2 8P0 cigaretami tujega izvor«, •ožili so ji zato globo 3988 lir in stroške, toda zaenkrat po- 1°lrio, kupčije z ukradeno opeko ze^afra* I)rišla Pred ?°riško ku’ s., 0 sodišče cela vrsta mladeni- «> moških iz Tržiču. Obtoženi odn da so av*v,sta *e‘a n« m!* *z nc^e v voini poškodova-larii *“ ‘aE‘ Podjetja triišklh . ledulnic, približno 1200 komu-VfV PP-^o. Obtoženci so: 19-letni r-jinella Plinij, 18-letni Mulattie. lttn a2|i' 18-letni Luigj Alfred. 17-r,la ' r,presBenito. 20-letnt Brada-Jož.f ^Ucijar>. 36-letni Mullattieri 2 . *n 90-letnl Pellegrini Bruno, dl in,'1'' 8,8 morala na zagovor tu-n»se t * tp”a blaga 44-letni Alba-Wa)t. 'n 82-letni Bevilacqua z *r- Razprava se ie zaključila hlinif0,*i*v'1° vsltd mladoletnosti C1* Vrrginella. Darija Mullat-g||i Benita Pr resa. Alfreda Lu-Ok ln ‘"iPra*n'- ,ta k'1* neprevidna talvini na 1 m starejši sodelovale) pri 'n sicer Bruno Pellegrini vila*«** in 16 dni zapora. B< hlcs-v a 'n Albanese vsak na ter uZ faPora in 5000 lir S'obe 'h 10 j Jožef na 3 mesecev "P' zapora in 4000 lir alnbe. bi) »/V®n za Bevi!acquo. ki je ljah proti središču mesta. Cesta je bila ob tistem času še precej prazna in zato je vozil dokai naglo-Vendar pa je moral pozneje zaradi mokrih tal brzino zmanjšati, pri tem nenadnem zmanjšanju hitrosti pa je vozilo zavilo malo na stran in priletelo z vso silo v zadnji del prikolice težkega kamiona, ki je vozil v nasprotni smeri. Posledica močnega trčenja je bila, da se je avto skoro popolnoma razbil, med tem ko je imel Kerše-vani srečo, da se je iz polomljenega vozila skobacal brez vsake praske. Skoda na vozilu je sicer Velika, vendar je gospodar prav gotovo vesel, da ni bilo hujšega, in je imel tako rekoč srečo v nesreči. Sladkor po znižani ceni v Krminu Po vseli trgovinah v Krminu in kfrujflSlt: občini so začeli te dni -.ažStiljČvaltT potrošnikom obrok pr, pol kg sladkorja na osebo pc ceni, ki velja za prosto cono. Potrošniki morajo pri dvigu oddati odrezek št. 1 posebne roza nakaznice, ki jo te dni razdeljuj-: preskrbovalni urad. Potrošniki lahko dvignejo sladkor pri katerem .roli trgovcu in bo razdeljevanje trajalo do 30. t. m.. Prvi koraki v - bolnišnico Mali, komaj leto dni stari Visin-tin Adrijan iz Krmina se je v elrtek lotil težavne naloge, da bi se napotil z lastnimi močmi, ali bolje, z lastnimi nogami v svet. Toda že po nekaj korakih so mu drobne nožiče omagale in telebnil je po tleh tako nesrečno, da se je ranil na glavi. Domači »o ga takoj odnesli v krminsko bolnico, kjer mu je zdravnik obvezal rano in zagotovil, da bo mali bolnik v 15 dneh popoh noma okreval in bo tedaj lahko nadaljeval s svojimi poskusi hojenja, Upamo, da bo takrat bolj srečen in ga ne bodo njegovi prvi korak pripeljali v bolnico kakor tokrat. na V kraju P i liJui-Alghcju na Sardiniji so ustanovili posebne \i stanovo, ki naj bi z organiziranjem industrijskih, trgovskih in kmetij .-kih podjetij pomagala političnim Deguncem do zaposlitve v tem kraju. Nova Ustanova je povabilo tudi esule, ki bivajo na Goriškem zlasti brezposelne, da naj se javijo za preselitev v to novo naselbino, kjer so jim obljubili delo. OKRAJNI KONFERENCI V BUJAH IN KOPRU filka delovna zavest naših žen vseh panogah javnega življenja I Italijanska tanka še vedno stavka Zadnjo nedeljo 3. aprila so imele naše antifašistične žene drugo konferenco, in sicer v Brtonigli za okraj Buje in v Kopru za tamkajš-ni okraj. Obel. konferenc so se udeležile delegatke polnoštevilno, zlasti tudi vse tajnice organizacij na bazah in sektorjih. Zborovalkam so prinesli pozdrave zastopniki ljudske oblasti in KP, ki so izrazili želje, da bi imele konference čim večji uspeh! Tu in tam so biie »točke dnevnega reda politično jn organizacijsko poročilo, izvolitev novih poslovnih odborov in sprejem1 resolucij. POLITIČNO POROČILO V političnem poročilu sta referentki poudarili zlasti napor demokratičnih žen v onih državah, kjer so izpostavljena vedno hujšemu pritisku napadnega imperializma, kakor na primer v Italiji, kjer je De Gasperijeva vlada odprla na stežaj vrata vojno hujskaški politiki ter zatiranju delovnih množic. Temu nasprotno sta podčrtali poročevalki zanosno in junaško borbo grških žen ter delovanje antifašističnih žen v deželah ljudskih demokracij, kjer ustvarjajo žene pogoje za boljšo bodočnost, Na žalost so morale naše žene v Trstu doživeti nesmiselno gonjo Vidalijeve skupine, ki je razbila enotnost ženskega gibanja ter s tem škodila le naši stvari in koristila reakciji. ORGANIZACIJSKO POROČILO Iz organizacijskega poročila tov. tajnice Graeiele za koprski Okraj spoznamo, da je organizacija ;»S127. v vsem dosedanjem delu ljudskih množic doprinesla važen delež. Naše žene so sodelovale povsod pri obnovi, kjer so se obnavljale požgane vasi. razrušene ceste, sodelovale se prt graditvi šol in Zadru! nili domov. V' tem oziru so se posebno odlikovale ženo Iz Marezig, Puč. Ankarana, Loparju. Sv, Lucije in Vanganela. Za letošnji delovni progrum so sl žene zadale nalogo, da bodo samo v koprskem okraju izvršile 30 tisoč delovnih ur. Pri tem je treba poudariti, da je delovna zavest naših žen velika in da se v veliki meri odziva prostovoljnemu delu! ca pa so organizirale žene 6 proslav s kulturnim programom in 16 družabnih večerov, vse to samo v koprskem okraju! VEČJA AKTIV1ZACIJA ZEN Za tem je iznesla tov. tajnica nekaj kritičnih pogledov na notranji ustroj organizacij ASI2Z. Pripomnila je, da je treba ustvariti pogoje za še uspešnejše delo. V ta namen bodo morali dobiti odbori širšo obliko, da bodo bolj iniciativni in da bqdo s tem še bolj aktivizirali žene ter pritegnili v njihovo orgariižači jo še nove članice. V> bodoče bo treba paziti, da se na sestankih AS1ZZ ne oojo obrav-nala vprašanja, ki so bila v diskusiji na primer že pri krajevnem SIAU. Zcne treba seznaniti s problemi, na katerih so same živo in neposredno interesirane. Z ženami je priporočljivo obravnavati vprašanje dečje zaščite šolske mladine, vzgojo otrok, zdravstveno vprašanje o družini na splošno ter posamezna vprašunja iz gospodinjstva in podobno. S tem ni rečeno, da se naj opusti obravnavanje o raznih gospodarskih in političnih vprašanjih: nikakor ne, toda diskusija o problemih. ki se nanašajo zlasti na žene kot matere, gospodinje, naj bo stalno na dnevnem redu! VZGOJA ZENSKIH KADROV S tem v zvezi treba pritegniti nove žene v organizacijo, vzgojiti tre. ba nove kadre demokratičnih žen, zlasti v mestih. 2e zgrajene žene naj veljajo za solidno osnovo. Tako naj se uvedejo predavanja o šolski vzgoji otrok, kamor naj se povabijo matere vseh šoloobveznih otrok. Na predavanje o negi na primer dojenčkov, paj se skličejo zopet v prvi vrsti prizadete matere. Kadar Izda ljudska oblast ukrepe, ki se tičejo naših žen kot gospodinj, je treba zopet sklicati zlasti gospodinje in podobno, Le » takim delovanjem bo mogoče razširiti žensko organizacljo- ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE Dolgotrajno in iskreno ploskanje je nagradilo izvajanja tov. tajnice, ko je zaključila svoje izčrpno poročilo s sledečimi besedami: »Tovarišice, pri našem delu naj nas spremlja zavest, da so vsi ukrepi ljudske obiasti v interesu nas samih in v interesu naših otrok ter v interesu demokratičnih množic v svetu. To stališče in načelo naj nam bo napotilo pri našem delu, ki naj bo „Posebna na!«" v PoiMu Dijaki iz Portoroža uprizore v NEDELJO 10. APRILA 1949 ob 20 uri igro: »POSEBNA NALOGA« od Mihalkova v Ljudskem domu v Portorožu. Vabljeni vsi prijatelji mladine. ki so vsakega delavskega ali kmetskega mladinca, ki se je približal igrišču, da bi ondi igral, kratko in malo napodili z brcami. Danes, po preteku še ne treh let, je bilo v imenovanem okraju ustanovljenih 13 športnih društev, ki imajo lasten društveni sedež, športno igrišče in podobno. Vsa ta društva imajo včlanjenih na stotine športnikov, razpolagajo z številnimi moštvi kot v nogometu, košarki, v lahki atletiki itd. Tako opazimo, da ima vsa mladina, od najmlajšega do najbolj odraslega možnost, da danes prišla ponovno do svojega pomena in prave naloge: služiti splošnim koristim se razvija telesno m duševno! ' V tem pogledu doprinašajo ljud- Selo in pomen vMe zadruge u Bujah Gospodarsko - zadružna ustanova, ki je v času fašizma postala samo sredstvo za izkoriščanje, čigar naprave so propadale zaradi malomarnosti vrinjenega vodstva, je SKRB ZA NAJMLAJSE V 248 glob za prekrške m m.M-cu l-, 1 struimkj •C|i» °d ‘Oh jih je mmcu s«) .-----• ‘h Pa cestna P<>- l°4ill 248 denarni glob za restnegu pravilni-eeV’11 Jlri Jp h’1«) 5. ji, pjekr-k^kršk “ pn>,neta m 207 za lh«fit.,iiP Prometnih predpisov po kho t>i-„.!1,*fB*1' Nadaljnjih K *a Pravilniki"'' ‘pl"šnf=a mestne-ov j, . ‘V* m l> zaradi čuvanja ^Ovtlnika prekrškov tržnega ‘r8nvci 'hoPtom ko so morali tih. kazni j Poleg j Mezdni spor nameščencev Hali-j gradnji | jonske banke jn pa onih pri So- ' ‘ cialnem zavodu še nj poravnan in včeraj se je pri obeh podjetjih nadaljevala stavka. V nekaterih krogih menijo, da bo v obeh primerih priSIo v kratkem do sporazuma. zlasti ker so več dni v Rimu pogajanja, da bi odstranili vse sporne točke- z« -Jj8! 8e njsu držali 13 primc-prc-dpisov , »g k,1 ™Pir«nje trgovin. h°brai »r ,j* konjederec ha Vat še ir "'"tjenerec v marcu pr,,% h,WOV' k| 150 klali“ m z nagobčnika. J' Iz Jugoslavije so ga vrnili Na cestnem bloku pri Rdočj hiši sq jugoslovanskih obmejni organi Izročili italijanskim stražnikom italijanskega državljana Placeriarji-j« Ivana, ki je star 42 let in je doma iz Montenasa. Niso znani vzro-ki. zakaj ga niso hoteli obdržati v Jugoslaviji. Iz I sodelovanja pri obnovi m je AS1ZZ polagala veliko skrb našim najmlajšim. Ob pomoči ljudske oblasti je organizirala v 2 letih 11 otroških vrtcev po raznih vaseh in mestih koprskega okraja ter posebej ene otroške jasli v Kopru. S lem je bila materam olajšana njihova skrb za lastno deco. hkrati pa je dana otrokom že v n«i-nežnejši dobi možnost pravilne vzgoje. mednarodni praznik zena m ie misel cel so je prnne- iorišk«1?« bRbuitine . ...... koVan*iu doaociUf°VCU Ker' '°h^l prei-1 *. • “l bi «0 lahko , ,e) trggičnu Pa je na i. ~r°S 14 2n kar dob” konec ar,i. ki . P°l ' K' le imel *e je Ker- lisJi* * *voilm V opravke, Po Miramarsk?0'" ,Lancla-AP1>-1 pesti v Burkov- KINO VERDI. 17: «Lepotice v kopališču«, E Williams. VITTOBIA, 17: «Dvoboj v Sv. Antonu«, E. Flynn. CENTRALE. 17: «Car», R- Ha>r-vvorth. MODERNO. 17: »Pepelka«, L. Randi. EDEN. 17: «Gorski roparji«. Poročilo nadalje navaja, da se je organizacija AS12Z posebno odlikovala ob različnih akcijah, kot je bilo vpisovanje v SIAU. zbiranje podpisov za mir in podobno. Zlasti navdušeno pa so se žene odzvale pripravam in praznovanju B. marca, dneva mednarodnega praznika že na. Ta dan je dosegel letos velike uspehe. Bil je res dan utrjevanja bratstva med italijanskimi in skr venskimi tovarišicami, dan povezave med kmetskimi in delavskimi že nami v okraju. Iz vasi so obiskovale žene po tovarnah teh številne dečje in socialne ustanove v mestih. Iz mest so obiskale žene svoje tovarišice na deželi, posebno so žene iz mest posečale žene v obdelovalnih kmečkih zadrugah. Vsega skupaj je izmenjalo med seboj obiske 42 dele gacij žena. Na dan praznika 8. vnar- £a odpravo dosedanjih pomanjkljivosti v notranji organizaciji ASIZ2 je okrožni odbor ge izdela! primerne organizacijske spremembe. Tako bodo v bodoče krajevni odbori direktno povezani z okrajnim odborom AS12Z. Sektorski po bori pa se bodo sestajali le ob prilikah, ko bo treba izvesti koordinacijska dela v s »cm sektorju. V vseo odborih bodo referentke za pomoč materi in otroku, prosveto in šolstvo ter referentka za sindikate. Pri okrajnem m okrožnem odboru A812Ž se bodo ustanovile pri posameznih referatih posebne komt-sijc. Vsaka od teh bo imela svojo nalogo. Tako bo morala komisija za pomnč materi in otroku študirati način dela in nači# oblik dela po tej liniji. Potrudili se bo morala, da bo AS1Z& poglobila delo za skrb matere in otroka in na ta na čin pritegnila vse zainteresirane k sodelovanju. Isto velja za prosvetno in sindikalno komisijo. Tako bodo imele krajevne organizacije vedno dovolj materiala za aktivizacijo naših žen. vzporedno s tradicionalnim delorn naše organizacije v naši osvobodilni borbi!« Podobno organizacijsko poročilo je podala na konfereci v Bujah tamka.išna okrajna tajnica tov. Sos-sa, ki je od strani vseh delegatk izzvalo enodušno pritrjevanje. Po vseh poročilih se je razvilo živahna diskusija, katere so se udeležile številne tovarišice. Dotaknile so se prav vseh vprašanj, ki zadevajo demokratično ženo in žensko gibanje v okviru ASI2Z. Po izvolitvi novih poslovnih odborov so bile na obeh konferencah sprejete razne resolucije, v katerih se zavzemajo naše žene za naslednje: ZA MIR MED NAROD) IN PROTI ATLANTSKEMU PAKTU Predvsem obsoja AS2Z kot poulična organizacij« demokratičnih žen atlantski pakt, ki izziva na vojno med narodi. Zene se bodo borile še nadalje proti vsakemu ščuvanju na vojno in proti nakanam onih, ki bi hoteli vzpostaviti staro stanje. Na domačen terenu bodo nastopile žene odločno proti vsem špekulantom in saboterjem ljudskega gospodarstva, s čemer hočejo utrditi pridobitve NOB. zlasti tudi italijansko-slovensko bratstvo. PRITEGNIMO CIM VEC ZENA V AS1ZZ POMOČ ZENA ZA PRAZNIK 1. MAJA Končno je tov. tajnica opozorila vse delegatke, da demokratične žene Istre ne smejo pozabiti bližnjega velikega delavskega praznika na dan L maja. Zadnje tedne je treba pridobiti čim večje število žena za sodelovanje pri pripravah za to proslavo, kot pri nabiralnih akcijah, izdelovanju telovadnih krojev in podobno. Nadaljnji sklepi se nanašajo na pritegnitev čim večjega števila novih članic v ASIZZ ter na preosno-vo notranje organizacije ASIZZ, kakor so jo iznesle že tov, tajnici v njunih organizacijskih poročilih o razširitvi krajevnih odborov, z referentkami za prosveto, jolo, sindikate in za vprašanja o materi in otroku, njihovo povezavo z okrajnim odborom ter ustanovitvijo posebnih komisij za probleme, za katere bodo izvoljene posebne referentke. Nalogu novih komisij so tudi ta da bodo seznanile naše žene o vseh ukrepih in odločbah ljudske oblasti. ki se nanašajo v prvi vrsti na žene. Važen sklep je tudi ta, da morajo naše demokrutične žene obrniti po zornost na obalna mesta in nad zirati tam obiskovanje šole, širjenje tiska, pospešiti skrb za deco itd Ob petju raznih partizanskih pesmi so se delegatke ASIZZ razšle na svoje domove, polne samozavesti in odločene, da bodo v svojem javnem delovanju odprle oči še onim tovarišicam, ki vidijo in priznavajo uspehe ljudske oblasti, ki pa so tu in tam še vedno pod vplivom reakcionarna in prntjijudske propagande, da bo tako vse delovno ljudstvo nadaljevalo svojo pot miru in na-predkal Bujsko prebivalstvo je imelo nekoč svoje težke čase. Kot vinoroden kraj so Buje pridelale največ vina, toda križ je bil v tem, da kmetje niso mogli koristno prodati svojega pridelka. Tako so se že leta 1905, torej skoro pred pol stoletjem nekateri napredni kmetje odločili za ustanovitev samostojne vinarske zadruge, ki je imela svojo lastno zadružno klet, kjer so zadrugarji vkle-tilj vino in čakali na trenutek, da ga bodo lahko ugodno prodali. V tem koraku so videli izboljšanje svojega gospodarskega položaja, ker jim na ta način pi bilo treba prodajati vina za slepo ceno trgovcem, ki so bili samo prekupčevalci. 2e v tistih davnih časih so si pomagali s prostovoljnim delom in zgradili so si zadružno klet, kjer so spravili okoli 3.000 hi vina. Zadrugarji so dosegli že prva leta to, da so ceno svojemu pridelku zboljšali in spravili sami razliko v ceni, ki je tla drugače v žepe prekupčevalcev. Tako je zadruga dosegla, da je rešila kmete podeželskih in mest. nih oderuhov, zlasti ker je bila sa-(lia sposobna, da je spravila vinski pridelek na kateri koli trg, česar posamezen kmet ni mogel. V najlepšem razvoju zadruge je prišla prva svetovna vojna, nakar je padla vsa Istra pod Italijo. S tem dogodkom so se pričele za istrske vinogradnike izredne gospodarske težave. Razume se, da tudi za zadru-garje v Bujah. Italija, ki šteje med svoje največje proizvode ravno vino, je vsiljevala na naš domači trg italijanska vina in s tein delala istr. skim vinc-m konkurenco ter jih pričela spodrivati. V svoji gospodar--ko zavojevalni politiki je šla celo tako daleč, da je iz Italije uvožena vina stavila v zadružno klet in tako zahtevala od zadrugaijev. da »o morali rediti nekako gada na svo jih prsih. Fašizem je to stanje poslabšal še s svojo znano finančno politiko, ki je bila v nasprotju z. zadružništvom in izrazito kapitalistična. S podružnicami Italijanske narodne banke v Sulju je izvajala pritisk na zadruge, bodisi da so anorak' svoje delovanje ustaviti bodisi da jim je od-povedala posojila tn Jih z nenadnim izterjevanjem pognala n« boben. Pri tem je v vinarski zadrugi v Bujah postavila posebnega komisarja, ki je tako odpravil staro poslovno upravo. Seveda je ljudstvo zgubilo v zadrugo zaupanje in tako je padlo njeno članstvo v kratkem od približno 200 oseb na komaj eno tretjino! Zadružna klet je bila s ten za kmet« Odveč, posebno ker se tudi oni maloštevilni kmetje, kj so bili še v zadrugi, niso pustili izigrati za interese nekaj trgovcev in meščanov, ki so sedaj vodili zadrugo in jo izkoriščali. Oprava zadruge, razne naprave in samo poslopje je posebno od leta 1937 vedno bolj propadalo. Z nastopom ljudska oblasti so pri-šle zadruge do svojega pomena in prave gospodarske funkcije. Gospodarstvo ne sloni več na izkoriščanju posameznikov, marveč glavni cilj današnje gospodarske politike ie čim večja proizvodnja. Kmetje v samih Bujah in zlasti v okolici so se oprijeli svoje nekdanje zadruge. Zavel je nov demokratičen duh in z izvolitvijo nove uprave so okrepili vinarsko zadrugo, Ljudska oblast podpira zlasti gojitev in pridelovanje žlahtnih vin. Ze danes so vidni veliki uspehi svobodno izvoljenih zadružnih u-prav od leta 1947 dalje. Po kratkem delovanju je zadruga zgradila novo poslopje, za katero je izdala nad 1,600.000 lir. Kljub temu visokemu izdatku je krila vse stroške z izku-pičkom derivatov kot tropin in podobno. Letos pa je sklenila, da bo napravila nove kadi s kapaciteto 3000 hi. Na splošno zadruga gleda samo na to, da skrbi za izboljšanje splošnega gospodarstva ter za izboljšanje življenjskih pogojev svojih članov —- kmetov. Hkrati je treba poudariti, da je vinarska zadruga v Bujah zavrgla vse tendence nazadnjaštva, ki so jih hoteli uveljaviti posamezniki. Mladina! Na športna igrišča in v telovadnice! V kapitalističnih deželah proda jajo športnike in zlasti nogometne igralce kot nekoč sužnje. Tu vidi rno, kakšne til je zasledujejo1' ljudje, ki uvajajo v šport profesionalnost, to se pravi, ki delajo iz športa poklic, samo da polnijo svoje žepe. Nasprotno pa se v državah, kjer vladajo ljudske demokracije in kjer \ si je ljudstvo izbojevalo svobodo, I lahko vsakdo posveti športu. Kavno I na tem polju doseza mladina velike ] uspehe s tem, da goji množični šport in da izključuje vsak poklicni šport, ki so ga uvedli vladajoči razredi. Zanimivo je, da sta pod fašizmom obstajali v Bujah dve nogometni moštvi ter drugod še dve ali tri, ki so životarila komaj kakšen mesec, na kar so se razkropila. In še ta moštva so sestavljali samo dijaki, ske oblasti za razvoj množičnega športa vse potrebno ter nudijo športnim društvom vso podporo, samo da posveča mladina svoje mlade sile čim več lastnemu telesnemu razvoju. S tem ja mladini omogočeno, da lahko organizira razne tekme, športne igre, izlete in zabave, pri čemer gleda na to. da izloči iz spornega gibanja vse one lastnosti, ki bi hotele kot nekoč ovirati prost razvoj množičnega športa. Tudi letos ob proslavi 1. maja bo korakala mladina ob boku vsega ostalega delovnega ljudstva in bo dokazala, da je zajel šport v našem okrožju vso delavsko, kmetsko in mestno mladino. Na svojem telovadnem nastopu bodo dokazali to zlasti onim, ki bi želeli, da mladina ne bi gojila ne športa ne telovadbe. Zato kličemo naši mladini: vsi v telovadnice, vsi na športna igrišča! Planinci iz Kopra gredo v nedeljo na Nanos Slovensko planinsko društvo v Kopru priredi izlet na Nanos, združen g prostovoljnim delom pri grad. nji pianinske koče na Nanosu. Izleta se bodo udeležili tudi člani Slovenskega planinskega društva Iz Trsta in drugih krajev Slovenije. Odhod v nedeljo 10 aprila ob 5 zjutraj izpred I.ose'v KORT K Ljudstvo hoče v vodstvu ljudi ki izvajajo dosledno odredba ljudske ubiasli Tajnik L0 na kur m uvrseua zahteva ljudi razrušen mesta, redu svojega dela v Ljudje iz va*j Korte «o oth že časa nezadovoljni i delovanjem tajniku krajevnega LO. Cuttli so, da z njegovim poštenjem ni vso v redu, ker se je družil z naj-slebilmt prottljudskimi elementi v vasi. Ljudje so sumili, da je v izvajanju ukrepov ljudske oblasti pristranski. Nezaupanje do njega je iz dneva v dan naraščalo ter vplivalo na razpoloženje množic. Stvarne primere njegovega pri-stranskega delovanja so odkril) pred nekai tedni, ko so ob pregledu izdajanja živilskih nakaznic ugotovili, da so prj njem ime. i| posebne pravice njegovi ožji prijatelj). Tako je dobila tov, De-bernardi Ana eno živilsko nakaznico več, kot je bilo članov v družini- Na nakaznice je ista dobivala tudi maščobe dasiravpo ge ji je doma slanina domačega pridelka kvarila. Zaradi kršenja odlokov ljudske oblasti jn zaradi pristranskega delovanja je bil tajnik krajevnega LO. Hrevatin Lazar odstranjen iz partije, kar je spre, jelo ljudstvo z velikim odobravanjem. Na zboru volivcev, ki je bh v soboto 2. t. m., so ga volivci razrešili mesta tajnika in ei izvo- lili novega tujmka. ki mu zaupajo. Razkrinkanje in zamenjava taj-nika je spruvlls ljudi v zelo dobro razpoloženje, saj go doživeli ponovno dokaz, du je v pogojih ljudske oblasti pravica za vse enak«, da ne sme biti pristranosti in protekcije. V nedeljo po omenjenem sestanku je bilo v Kortah na prostovoljnem delu toliko ljudi kot že dolgo ne. Z navdušenjem so dokončali popravilo ceste, ki je bilo zadnje čase v zastoju. Tako so še enkrat poudarili pravilnost nate linije v borbi proti vsem elementom, ki kršijo odloka ljudske oblasti in s tem enakopravnost tu živečih ljudi. Volivci krajevnega LO Kort* naj bodo zgled tovarišem v ost«, lih krajevnih LO. Ljudstvo je poklicano, da budnp gleda na delovanje odgovornih ljudi! Ljudstvo je tisto, ki 'Im® dolžnost, da jih kliče na odgovornost, da škodljive ljud j izčisti in na njih mesto postavi tovariše, ki s svojim delom dnevno doka. zujejo. da bo pripravljeni storiti vse za vsestranski dvig Istre! »lobi le trgovinah lil-PA V zalogi imamo stalno tudi kmetijske STROKOVNE KNJIGE Poslovalnice: KOPER, /ZOLA, PIRAN, PORTOROŽ MJJ£ UMAG in NOVI GRAD RAZSTAVA SLOVENSKEGA TRŽAŠKEGA UMETNIKA LOJZETA SPACALA e o L. Spacal ČOLNI OB OBREŽJU 2e teden dni razstavlja Lojze Spacal v galeriji «Scorpione» svoja dela, ki so nastala v zadnjih petih letih. Čeprav smo Spacalovih slik že vajeni, predstavlja vendarle naš umetnik za večino gledalcev še zmerom problem. V bistvu je to vedno isto vprašanje, namreč v koliko se sme umetnik oddaljiti pri upodabljanju svoje snovi, svo-jih predmetov, od realističnega pogleda nanje, če hoče, da bo ostal razumljiv večini gledalcev, ki jim je konec koncev vendarle sleherna umetnost namenjena. Impresionisti so skušali v svojih delih zajeti in upodobiti bežnost trenutka z; vso nestalnostjo barve in svetlobe. Spacal hodi v obratno smer. On skuša najti fiksne, stalne, bistvene in zato včasih tudi shematične oblike stvari, predmetov. Jasno so podčrtani obrisi; v slikah, kot so plavži, velemesto, čolni ob obali in druge, se izrazito poslužuje shematiziranja in poenostavljanja, da bi s tem bržkone laže zajel bistvo in bitnost predmetov. Temu primerne so tudi njegove barve, ki so ploskovite in se le redko prelivajo druga v drugo. Nebo je zmerom enobarvno, modro ali sivo, morje je ze-leno-brez odtenkov. Od tod utegne izvirati tudi občutek ornamentalnosti pri pogledu na mnoge njegove slike. Pri odklonu od realističnega gledanja na predmete se umetnik lahko umakne v dve nasprotni smeri: ali gre v kompliciranje predmetov in s tem nujno v ustvarjanje nerealnih in izmišljenih svetov, kot je tipično za mnoge zapadne umetnike; ali pa svoje predmete poenostavlja, poeno-tuje, hoteč s tem zajeti njihovo golo bistvo, kar je na primer tipično za vso ljudsko ornamentiko in dekorativno umetnost. Tako poenostavljanje poznamo pri naših panjih, pri pisanicah, pečah. rodbinskih skrinjah in na splošno povsod tam, kjer si je ljudski duh sam iznašel svoje okraske, ki odgovarjajo njegovemu preprostemu estetskemu okusu. Nekaj od te preprostosti ljudske umetnosti najdemo tudi v Spacalovih slikah. Človek se pri njihovem ogledovanju nehote vpraša, ali izhaja umetnik neposredno iz nje, ali pa se ji skuša šele približati. Ce stopiš na sredo razstavne dvorane in vržeš splošen pogled po slikah, ki visijo na stenah, se boš težko ubranil vtisu sorodnosti z našo narodno orna-mentiko, in ta sorodnost je občutna prav tako v barvah kot v poenostavljanju predmetov. Zdelo se mi je na primer, da bi močan ljudski umetnik, ki bi hotel na svojem panju upodobiti velemesto namesto rož, živali ali ljudi, ga ne bi mogel veliko drugače oblikovati, kot je svoje velemesto oblikoval Spacal. S tem kajpada nočem reči, da bi bila Spacalova umetnost predvsem ornamentalna ali dekorativna. Toda umetnik, ki se poslužuje pri slikanju poenostavljanja predmetov, ki rabi enovite in ploskovite barve, se poslužuje v bistvu prav iste metode, ki je lastna narodni umetnosti. Kajti sleherno , poenostavljanje učinkuje nujno tudi dekorativno. Shematizlrana roža ali metulj, reducirana na svoje oblikovne in barvne elemente, bosta zmerom tudi in predvsem dekorativna. Kajpada je tudi to umetnost. In pri Spacalu so to samo nekateri elementi, ki se jih poslužuje. Spacal sam je lirik kompozicije in barve, je kontemplativen duh, izrazito samosvoj, ki mu je ustvarjanje strast in ki sta mu strast tudi nenehno iskanje in izpopolnjevanje. Naj naslika kar koli, od perice in kostanjarja, ki sta, če- prav tudi poenostavljena, vendarle bližja realističnemu gledanju, do njegovih skoraj že abstraktnih tihožitij, povsod je Spacal isti vroče iščoči kontemplativni duh, ki se skuša dokopati do bistva stvari in predmetov. Spacal je resen umetnik, ki se iskreno trudi, da bi poglobil svoj pogled na svet in na stvari ter jim našel odgovarjajoč izraz v svojih podobah. Prav zato mislim, da bo nekoč poskusil, kot vsi resnični umetniki, tudi še kakšno drugo, novo pot, ki bo bližja današnji stvarnosti in velikim nalogam, pred nekaterimi se nahaja danes človeštvo in ki jih mora sodoben umetnik skušati rešiti in reševati na svojem, to je umetniškem področju. Toda dolžnost je tudi tržaškega kulturnega občinstva, zlasti še slovenskega, da si to pomembno in nenavadno zanimivo razstavo ogleda, da se poglobi v umetnikovo delo ter skuša podoživeti na-strojenja v njegovih umotvorih, se jim pravično približati. Kajti Spacalove slike niso samo svojevrstne mojstrovine, marveč so tudi dokumenti dobe in razmer, v katerih so nastale in v katerih tudi mi živimo in se borimo. VLADIMIR BARTOL L. Spacal KOSTANJ AR (G? 0 i S P O 1 D> A I HI V1 O TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE 1 Statistična priloga k aRegister book» londonskega Lloyds Regi. ster of Shipping navaja, da je na dan 30. junija 1948 bila tonaža trgovinske mornarice na vsem svetu 81,07 milijonov brutto-re-gistrskih ton. nasproti 09,44 mili-ponom btto reg. ton. dne 30. junija 1939. Od tega števila odpade skoraj vse na parnike in motorne ladje ter le 782.000 btto. reg. ton. (prej 930.200) na jadrnice. Tonaža svetovne trgovinske mor. norice je bila leta 1939 za polovico večja kakor leta 1914 ter ss je sedaj kljub vsem izgubam v. minuli vojni povečala za blizu 17 odstotkov.. Velike izpremembe so nastale v. porazdelitvi tega ladjevja. ZDA so imele leta 1939 8,9 milijonov ton, lani pa že 26,90 milijonov btto. reg. ton, v katerih pa je Všteta tudi tako imenovana «re-zerv.na mornarica)) s tonažo okrog 11,5 milijonov ton, ki je bila v razpre mi že kmalu po koncu vojne, ko so prenehali ogromni vojaški transporti. Velika Britanija svoje mornarice ni povečala, vsega ima danes ladjevja za 18 milijonov reg. ton, marveč ima za okrog 770.000 ton. manj tona- GRŠKI PISATELJI ŽRTVE Z Grški otoki... Od daleč so čarobni, prividi luči, morja in sreče. Toda od blizu za grškega patriota, za grškega demokrata je premnoga skala grškega Egeja priča, ki bi mu znala pripovedovati žalostno povest o lakoti, o poniževanju, o smrti. 2e Me-taksas je napravil iz imen nekaterih otokov, kamor so spravljali nasprotnike diktature, grozljive besede. Danes pa je atenska vlada na zemljevidu grških nesreč počrnila in odvzela vso poetičnost štirim grškim otokom ter jih spremenila v ječe: Makaonissos, otoški Buchenwald; dolga bo nekoč' povest o trpljenju na tem otoku: potem sta še Jkaria in Lemnos ter Kios, ki je namenjen ženskam. Pregnanstvu oseb, «ki so nevarne za javno varnost*, na te otoke se tudi intelektualci niso izognili. Do sedaj so ladje odpeljale po bridkih vatbvih egejskega pregnanstva štiri ali pet znanih pisateljev, nekaj učenjakov in množico najnedolžnejših grških državljanov. Grški pesnik Joannides Ricos je na Lemnu. Rodil se je leta 1908 v Monemvasiji (Lakonija). Od leta 1934 je med prvimi v vrstah mladih grških pesnikov. Njegovih liričnih pesmi je več zbirk. Za 14. julij 1945 je zložil čudovito pesem «Pismo Franciji«, ki so jo deklamirali pred 30.000 Atencev- V Franciji je izzvala globok vtis, zlasti ko jo je na nepozaben način deklamiral Pierre Bianchard na nek j grško-franco-ski prireditvi. Joannides Ricos je jetičen. OOOOO Demetrij Fotiadis, rojen 1898 v Smirni, izhaja iz ugledne družine anatolskih Grkov. Dokler ga niso pred nekaj meseci aretirali, je bil urednik revije «Svobodni list« (Elefthera grammata). Pred vojno je urejeval «Novohelenski list«, v katerem se je najbolj živahno ohfažgla grška literarna dejavnost. Pred prihodom Nemcev v Grčijo je odšel k svobodnim Grkom Srednjega vzhoda ter je po naročilu Cuderosove vlade v Kairu organiziral oddajo london- ske BBC za Grke. Vsebina teh oddaj leta 1943, čeprav inspirira-na po vladi in pod Churchillovo kontrolo je bila nato navedena kot prvi vzrok za njegovo poznejšo aretacijo. Fatiadis je intelektualec redke profesionalne in moralne zavesti. Spisal je več gledaliških del, izmed katerih obravnava eno zgodovino grške narodno-osvobo-dilne borbe, in esejev. Reviji, ki jih je urejeval, sta služili stvari svobode, pravičnosti in napredka. Sicer se pa Fotiadis nikoli ni v dejanju udeleževal političnega življenja. OOOOO Menelaos Londemis, ki se je rodil leta 1908 v Trakiji, je tudi V izgnanstvu na Ikariji. Londemis je eden izmed najboljših grških pisateljev. Njegovo delo obsega že več zvezkov novel, kot na primer »Ladje niso. dospele k obali«, «V pričakovanju mavrice« in nekaj romanov, kjer govori o trpljenju, o odporu in ljubezni. Leta 1939 je za svoja dela prejel državno nagrado za prozo. Za časa okupacije je bil Menolaos Londemis eden izmed najboljši hrabrih borcev v odpor-niškem gibanju atenskih intelektualcev. Njegova žena in štiriletna hčerka sta bili pregnani na otok Kios. Vsi trije trpe skrajno pomanjkanje. Na Ikariji je še pesnik Kostas Obisk angleškega zgodovinarja v Pragi Na povabilo češkoslovaškega ministrstva prosvete, znanosti in umetnosti je prišel v Prago znani oxfordski zgodovinar Chri-stopher Hill, osnovatelj angleške zgodovinske skupine, ki združuje marksistične zgodovinarje. Ch. Hill je znan teoretik historičnega materializma in ugleden poznavatelj angleške zgodovine XVII. stoletja, zlasti razdobja angleške revolucije, o kateri je v letu 1940. izdal obširno delo «The Endish Revolution«. Profesor Christopher Hill bo imel v Pragi več predavanj na filozofski fakulteti Karlove univerze in na Socialistični akademiji, in sicer o vzrokih angleške revolucije. o angleškem historičnem materializmu in o Miltonu ter današnji dobi. JOANNIS RICOS Trajotis, avtor treh zbirk pesmi. Potem sta tu mladi dramatik Manthos Kecis, čigar žena je tudi pregnana, in folklorist Kostas Marinis. Na Lemnu Ricos ni sam. Sledila sta mu tjakaj Orestes Ski-nas in Mihael Papajoannu. Prvi (rojen 1886) je eden izmed najboljših grških filologov. Bil je dolgo časa ravnatelj liceja v Solunu ter je objavil več razprav o stari in moderni grški književnosti. Mihael Papajoannu se je rodil v Larisi leta 1912; bavi se z zgodovinskim in lingvističnim proučevanjem toponomastike in folklore Tesalije in Olimpa. Nedavno je izdal razpravo «Versko Čustvovanje pri Papadiamandih«. OOOOO Vsi ti grški intelektualci so pregnani — nekateri za nekaj mesecev, drugi za eno ali dve leti — brez kakršne koli točne obdolžitve protivladnega delovanja. Aretirali so jih in pregnali samo zato, ker jim pripisujejo levičarsko usmerjenost. II delo vlade ČSK PRAGA (IP) — Med največjimi nalogami na polju kulture je bila rešitev vnrašanj češkoslovaške likovne umetnosti. Nobena umetniška panoga ni bila v preteklosti in v času kapitalističnega režima tako zanemarjena kot ravno likovna umetnost. O vzgoji za razumevanje likovne u-metnosti povprečnega češkoslovaškega človeka se ni moglo sploh govoriti, likovna umetnost je rešila sama samo formalne proble- m DEMETRIJ FOTIADIS me in se v.edno bolj izolirala od ljudstva in živega človeka. Vse napake preteklosti danes načrtno odstranja češkoslovaški ljudsko demokratični režim. Češkoslovaški likovni umetnik ni več v rokah špekulantov, z umetnostjo in nova organizacija likovne umetnosti varuje njegovo eksistenco. Češkoslovaški likovni umetnik je 'dobil istočasno z ogromnimi spremembami javnega življenja nove in velike naloge. Češkoslovaška likovna u-metnost je dobila novega gledalca, ki je dobesedno lačen po veliki in močni umetnosti, ki je napolnjena z duhom današnje dobe in z veliko idejno silo. Toda tudi državna skrb za likovne zbirke preživ.lja razmah, s kakršnim se lahko pohvali samo vlada ljudske demokracije. Ce se je v minulosti govorilo o nujnosti ustanovitve Narodne galerije, je pa sedanja češkoslovaška vlada pristopila od besed k dejanjem. Zanimanje češkoslovaškega ljudstva za najboljše likovne dragulje in bisere preteklosti in za resnično vrednotna dela sedanjosti je neizmerno. Zakon o Narodni galeriji bo to zanimanje še bolj razširil in razvil. MENELAJ LONDEMIS Z 2ENO IN ŠTIRILETNO HČERKO .V.V.V.VAV.-.V.V.V.V.V.V.V.'.,.V.,.W.V.V.W.%V.-.-.%V,V.V, V poslaništvu sem delala Pod neposrednim njegovim vodstvom in ga zelo dobro poznam. Kot drugi člani te družbe je tudi Davis zloglasen karierist. Vse po ene, samo da bi se povzpel čim više ne glede na to, kako nizko se mu je treba včasih pripognit'.. Je pravi mojster vzhodnih intrig. Rasel in vzgajal se je na Kitajskem in njegove misli delajo tako kot pri kitajskem politi. ku. To mu seveda precej koristi, kolikor ima sodobna ameriška diplomacija sedaj mnogo skupnega z reakcionarno kitajsko politiko. Živi pod velikim vplivom svoje žene, ki ni nič manj bedasta od njega in silno zainteresirana na njegovi karieri. Je hči ameriškega kapitalista in političnega delavca Henrrjja Gradgja, ki se ;,e v teku poslednjih let povzpel silno visoko. Na področni ameriške diplomacije je izvršil nekaj odvratnih poslov, ki so zahtevali nad vse prekanjenega m brezvestnega človeka, ki se mu nič ne gabi. V poslaništvu je bil eden glavnih vršilcev politike Kennana in Humphregja. Posebej je kontroli' ral delovanje obveščevalne služ- be na poslaništvu kot tudi deio tiskovnega oddelka. Po nalogu Kennana in Hum-phregja je moral pri vseh name. ščencih poslaništva zbirati informacije o njihovih stikih Z Rusi kot tudi informacije, ki jih je dal en nameščenec drugemu nameščencu. Njegova žena mu je aktivno pomagala pri tem delu. Ker se razume na provokator-sko psihologijo, so mu pogosto zaupali provokatorsko delo v krogu samega poslaništva. Ukazali so mu, naj izpodkoplje ugled nekaterih sodelavcev in oficirjev na poslaništvu, da bi tako pripravili tla njihovi premestitvi iz Moskve. Dobil je n. pr. naloge, naj se znebi Armanda \Villisa in on jo je izpolnil z velikim uspehom. Ta dogodek bom podrobno opisala na drugem mestu, v kolikor sem mu bila sama priča. Vodstvo ameriškega poslaništva mu je tudi zauoalo nalogo, na) ima zaradi obveščevalnih smotrov tesne stike z ameriškimi dopisniki v Moskvi in tud: zara. di morebitnih provokacij. Pogosto sem našla, ko sem šla v njegovo pisarno, tam dva dopisnika, s katerima se je posvetoval. Pri njem so bili neki določeni dopisniki, ki jih je izkoriščal Anabela Buchar: RESNICA O AMERIŠKIH DIPLOMATIH OfC f J f» I f« I« ff III t> l' lil f« 'j /f I' f* za to, da bi pošiljat iz Sovjetske zveze ponarejene dokaze in pro-vokatorske glasove. Sistematično jun je kazal svoje mape s tajnimi poročili in telegrami, ki jih j c napisal sam ali pa drugi sodelavci poslaništva. Priporočal jim je, naj si napravijo kratek pregled teh por.'čil irt naj jih po povratku v Združene države uporabijo za pisanje člankov. To so delali zaradi tega, da bi imeli neposreden vpbv na podatke o Sovjetski zvezi, ki so oili namenjeni ameriški javnosti in njenemu mnenju. Ta praksa se je najbolj jasno pokazala za časa moskovske konference ministrov zunanjih zadev 1947. leta. Ukazal je eni iz. med njemu podrejenih sodelavk poslaništva — dekletu snažilki, ki mu je prinašalo podatke o drugih sodelavcih poslaništva, naj skrbno pripravi izbrana lažna poročila o Sovjetski zvezi. Služila bi desetinam dopisnikov, ki so uradno dopotovali — za to, da bi opisali zasedanje sveta niinistrov zunanjih zadev. Večina teh dopisnikov so poslala njihova uredništva, zato da bi izbrali govorice in izmišljaje za izprijene čitatelje ameriških časopisov. Vse to bi morali seveda vzeti kot «resnico o Rusiji«, o katerih so se dopisniki prepričali na licu mesta. Ves čas konference je Davis priporočal dopisnikom, naj čitajo ta poročila, naj si delajo o njih zapiske in naj si od večjih napravijo kopije, ki so bile pozneje objavljene kot «izvirna opazovanja». V tem času je vse njegoi'o delo potekalo izključno v stikih z dopisniki. Hranil jih je s pretkanimi lažmi o Sovjetski zvezi in o življenju v njej. Te laži si je sam izmislil. Večina dopisnikov, ki je bila poslana v Sovjetsko zvezo, zato da bi zbrala prav tako gra- divo, s katerim ji je postregel Davis, je bila zadovoljna, da se ji ni bilo treba truditi s pripravo podobnih klevet. Mislim, da Davis ni bil poklic, ni obveščevalec, toda tudi če je bil, ni bil preveč izurjen vohun. Nekemu sodelavcu poslaništva, ki je služboval v konzularnem oddelku. je n. pr. ukazal, naj zasliši vse «interesantne osebe«, ki so prihajale na konzularni oddelek kot pretendenti za ameriško državljanstvo. Tisti sodelavec — Yolles„ ki ga je poslaništvo nekoliko pozneje odposlalo iz Moskve, ker se je v pijanosti udeležil prepira, ki bi mu v njem kmalu razbili lobanjo, se je navadno pogovarjal s takimi osebami in je nato pisal Davisu podrobna poročila o teli razgovorih. Ta jih je dokaj začinil s protisovjetskimi primesmi in se jih potem posluževal v razgovorih s svojimi tovariši, ki so jih nato raznašali po vsem poslaništvu. Skušal je dobiti podatke, ki bi potrdili njegovo protisovjetsko linijo, in zato se je sam udeležil zasliševanj nekaterih oseb. ki so prihajale na konzularni oddelek. S svojim delom na ameriškem poslaništvu v Moskvi se je tako odlikoval, da so mu oprostili njegove precejšnje grehe. Ti so bili v tem, da je baje bil pri svojem delu na Kitajskem v prijateljskih odnosni s kitajskimi komunisti. Seveda ni bil nikakor prijateljsko razpoložen do kitajskih komunistov. Bil je sam dvolični človek. Najbržc si je obetal, da se mu posreči odigrati veliko vohunsko in provokatorsko vlogo v notranji kitajski politiki v korist kuom.n-tangove vlade in Ameriških zdru. Ženih držav. Toda nekje je napravil majhno pomoto in dobil je sloves komunističnega simpatizer, ja v kitajski politiki■ Zato so ga že kakor pred vojno. Tudi vse ostale države so znatno nazadovale v. tonaži razen ZSSR. Nemška mornarica je padla od 4.48 milijonov reg. ton. v 1939 na 427.749 reg. ton. lani, japonska pa od predvojnih 5,63 milijonov ton. tia 1,02 milijona reg. ton. Udeležba glavnih po morskih držav pri svetovni tonaž i parnikov in motornih ladij je. danes sledeča (v odstotkih): 1914 1939 1948 ZDA Velika Britanija Norveška Francija Holandska 4,5 13 41,6 26,1 4,3 7.1 4.2 4.3 3.2 4,3 33,5 22 4 5.3 3,5 3.4 S časi se izpreminja tudi velikost ladij: vedno več je enot s tonažo nad 4000 ton. Leta 1944 je bilo 3600 večjih ladij, lani pa že 8246, od teh skoraj 1000 Z tonažo nad 10.000 ton. in med temi tudi 54 ladij Z nad 20.000 tonami. Tehnični razvoj je zelo izpreme. nil statistiko glede na pogonsko silo. D.anes vozijo že nad tri četrtine vsega trgovskega ladjevja na svetu, na pogon z nafto, bodisi da so to motorne ladje ali parniki. Razpredelnica, izražena v odstotkih vsega ladjevja, je sledeča: pogonsko sredstvo 1914 1939 1948 premog 38,84 44,67 22,30 nafta za parni pogon 2,65 29,63 55,53 nafta za motorni pogon 0,45. 24,36 . 21,20 jadra 8,06 1,34 0,97 Gradnja motornih ladij je zlasti zaostala v sled vojne, znižanje deleža parnikov, ki se kurijo s premogom, pa je nastalo tudi vsled povojnega pomanjkanja premoga in visokih cen. Vsled tega so tudi možne tvdi še izpremembe p korist premoga. Italijanski trusti kažejo lepe dobičke Letno poročilo največjega italijanskega avtomobilskega podjetja FIAT v Torinu, ki šteje 15 tv.ornic s 60.000 zaposlenimi (delniška glavnjca 12 milijardi lir,’, izkazuje za preteklo leto 831,1 milijonov lir čistega dobička. Bilanca za 1947 je pokazovala iz- S)PO_R Nogometni spored w .i?*.:-* za nedeljo 10.1. m. Za prvenstvo ozemlja. Igrišče v Boljuncu ob 8:30 Tovarna strojev - Skedenj: ob 10.30 Prista-niščniki - Umag; igrišče Ankaran ob 10.30 Magdalena - Dreher; igrišče Trebče ob 10.30 OMMSA -Milje; igrišče Koper ob 15.30 Au-rora - Meduza; igrišče Piran ob 15.30 Piran - Sv. Ana; igrišče Zavije ob 13 Arrigoni - Rojan; Koštalunga - Ponziana preložena. Okrožno prvenstvo. Igrišče CRDA Sv. Marko - Vesna; igrišče Boljunec ob 12.30 Kolonja - Primorje; igrišče Trebče ob 15.30 Trebče - Montebello; igrišče Nabrežina ob 15.30 Nabrežina - Col ILVA; Rocol - Arzenal preložena. Prvenstvo I. skupine. Igrišče Ankaran ob 8.30 Magdalena B -Sv. Alojz; igrišče Trebče ob 8.30 Rojan B - Redivo; igrišče Nabrežina ob 8.30 Opčine - Partizan; ob 10.30 Elektra - Koštalunga B; ob 13.30 Nabrežina (kamnolom) -Glinščica. fS odseka ZDTV Zaradi nepotrjene izkaznice Coka Silvija, igralca Koštalunge, ki se je udeležil balincarske tekme 3. aprila t. 1. proti moštvu Bazovice, je bila zmaga priznana Bazovici z rezultatom 21:0. Tako bo v nedeljo 10. t. m. v drugem dnev.u tekmovanja nastopila Bazovica proti Giardinettu A na igrišču v Ul. Industria 24 ob 15. za časa čistke ameriškega poslaništva poslali iz Kitajske. Nato so mu dali s tem, da so ga imenovali na službeno mest o v Moskvo, priložnost, da popravi svoje grehe, kar je on tudi storil. Njegovo delo v Moskvi je bilo v toliko bolj škodljivo, v kolikor je pritegnilo zanimanje amanopcli-stične di-užbe v sovjctsko-ameii-ških zadevah» v zunanjem mu nistrstvu. Iz Moskve je odpotinal naravnost v IVashington, kjer je bil imenovan v komisijo za planiranje politike, kateri je načeloval Kennan. Na tem službenem mestu ima možnosti, da v mnogo večjem merilu nadaljuje s tvojimi spletkami. Monopolistična družba v sovjet-sko-am er iških zadevah v zunanjem ministrstvu razširja sedaj z največjo brzino svoj vpliv in svoje osebje. Končni cilj te klike je zagrabiti v svoje roke vse komandne pozicije, ki uravnavajo politiko zunanjega ministrstva. Storjeno je vse. da sc večja skupine mladih oficirjev v diplomatski služoi vzgaja v protisovjetske strokovnjake. Mladi oficirji, ki delajo pod vodstvom mo. ravaano planje, brez dobička. Skupščina delničarjev je zato zopet sklenila podelitev. 7.5 odstotne dividende ter razpis 6 odstotno obrestovanega posojila z izdajo obveznic v višini 5 milijard lir. Posojilo je plačljivo v. 25 letih. Vrednost lanskoletne proizvodnje znaša 90 milijard Ur 'nasproti 60 milijardam v 1947. Izvoz vozil pa se je dvignil od 15 milijonov dolarjev, v 1947 na 2o milijonov lani. Kakor znano, ;c družba dobila predlanskim kredit ameriške Import-Ezport ban-ke iz višini 13 milijonov dolarjev, iz italijanskega ERP-fcmda pa je prejela 14 milijard dolarjev. Drugo največje podjetje, industrija umetnih vlaken eSNIA VI-SCOSA» izkazuje za 1941 podvojen dobiček nasproti 1947 at'-1511,9 milijonov lir nasproti 7S1-.8 milijonom. Razdelila je čisto dividendo v višini 16.66 odst.. Švedska ima težave z izvozom papirja v ZDA Pred časom je je Švica borila Z velikimi ovirami glede uvoza svojega blaga v ZDA, zlasti «r-Temu uvozu jo v tem. primeru direktno nasprotovali ameriški tvor/ličarji ur. Kakor znano, je ena izmed štirih bistvenih točk Marshallovega plana — po uradnih'izjavah — povečanje izvoza držav ERP-pomoei v ZDA, dana Uj način izravnajo svoje plačilne bilance. Toda v. primeru Švedske vidimo, da je stvar v praks* drugačna. To pot ne gre za direktne prepovedi. Pač pa poroča uSvenska Handelsbansken» sz svojem zadnjem poročilu, da je presojati napredek švedskega gospodarstva pesimistično, ker nazaduje izvoz lesa, celuloze itd. proti ZDA. Nazaduje pa vsled padca cen v. A-meriki in tudi od pogajanj, ki so še V teku, ne pričakujejo izboljšave. Smatrajo že za gotovo der stvo, da ne bodo mogli izvesti načrta izvoza, kakor je bil določen. Padci cen v ZDA niso nastali po naključju. Po prvotni inflacijski tendenci je namreč posegel vmes Federal Reserve Board, m je s svojevrstno kreditno politiko pripeljal v nasprotno tj. v pomanjkanje denarja, vsled česar s° cene doživele močne padce. Zunanja trgovina evropskih držav je seveda odvisna od vseh borzno-kreditnih valovanj sl , _ in trpi vsled tega tudi vse P05 dice. Odmevi francosko-ilalijanslie carinske mi v Angliji Iz Londona poročajo, da so tam« kaj sprejeli podpis italijansko ‘ francoskega dogovora o carinsK-uniji z mešanimi občutki. No politični strani jim je stvar všeč 1 ^ v skladu z sedanjo zapadnerev-ropsko politiko, drugače pa ie gospodarstvom. London vidi, da se na drugi strani Kanala ustvarja poleg blo- ka «Benelux» nova enota i devahs svoje protisovjetsk vanje. . TRETJE ROGLA v J* jpre- Z velikim veseljem , v jela predlog, da odp° ‘ .nteri' Moskvo zaradi dela na otr0lki<1 ikem poslaništvu. Ze f’ jj!(siji letih sem slišala mnogo 0. ivn°' Zdela se mi je daljnm * po:,testna in privlačna_ , ’.ad d^1 je sem se navduševala Turgenjeva, Tolstoja m ki so v angleškem pre st)jj« je 'naravno, izgubili ni ^ lepote, toda dala so ne- močnost. da se seznam’ gem Ijenjem ruskega naroda, ga tako malo poznala. ,icdil (Nadaljevan)« NAKOCN1NA: Cutia A: meseCiia 260, četrtletna 750, polletna 1400, leluletna 2600 lir; Cuna B; 144, 414. '/02, 1440 jugolir: FLRJ: 55. 165, a:iU' UREDNIŠTVU; ULICA MONTECCHJ št. 6, Ul. naa. — Telefon St »3-800 — UPRAVA: ULICA R, MANNA SL 29 — Telefonska številka 8351. K. „. .,,, rl,nJ OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18. tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančnu-pravm 60, osmrtnice 70 lir | Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani, Ty‘se Izdaja 7.ALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA O. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battlstl 301/a • Tel. 70