h o startna plafuno. Štev. 89. V Ljubljani, ? petek dne 13. avgusta 1820. Cflsa^titfif »tr»nna 6C< vtf Leto III. Oglasi: ža 60 isseratnega Btolpiča mali 80 vinarjev, uradni i-20 II, poslano, posmrtnice is reklame 2 K. Večkratne objave popust. Izhaja ob ponedeljkili, sredah in petkih, UpravniStvo ..Domovino" v Ljubljani, Sodna nlioa 8. Uredništvo »Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 7a. Naročnina: Za celo ,,Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 £, četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, polletno G K, celoletno 12 K. umi li in ni mu in>»» Kriza. Beograd, 12. avgusta. (Izv. por.) Danes popoldne se je zdelo, da je sporazum glede rešitve krize že dosežen, ker se je dr. Vesnič v vseh spornih točkah, in to glede agrarne reforme, izvoza in pokrajir .kih vlad sporazumel z Demokratsko za-jednico. ivo pa je pozneje dr. Vesnič konferiral s svojimi pristaši, se je ugotovilo, da vlada neko nesporazumi jen je. V čem obstoja, se do danes zvečer ni moglo dognati, ker Vesnič demokratom še ni obrazložil stališča Parlamentarne zajednice. Glede agrarne reforme je Parlamentarna za-jeduica v bistvu sprejela mnenje demokratov; ravno tako je mnenje Demokratske zajednice zmagalo tudi v izvoznem vprašanju. Beograd, 12. avgusta. (Izv. por.) V Parlai-mentami zajednici se je pojavilo nesoglasje, ki ae kaže zlasti v tem, da je dr. Ninčič izjavil, da ne vstopi v kabinet, oziroma da pod nobenim pogojem ne sprejme več trgovinskega portfelja. Parlamentarna zajednica mu ponuja sedaj ministrstvo za konstituanto. LDU Za,grel, 12. avgusta. Današnji »Hrvat" prinaša iz Beograda nastopne informacije: Ako demokrati ne popuste v svojem dosedanjem stališču, je zelo verjetno, da dobi dr. Vesnič nalog, sestaviti vlado brez demokratov. Enako je možno, da dr. Vesnič ne stopi v koncentracijski kabinet, ako ostane v veljavi dogovor glede svobodnega izvoza, ker smatra, da je to nevarno za prehrano vse države. Shod beguncev v Zagrebu. LDU Zagreb, 12. avgusta. Vodja tržaških Slovencev, dr. Josip Wilfan, namerava tu sklicati sestanek uglednih rodoljubov, na katereni bodo razpravljali o razmerih v zasedenem ozemlju. Turki podpisali mir. LDU London, 11. avgusta. (DunKU — Brezžično.) Turška mirovna pogodba je bila včeraj v Sevresu podpisana. Or. Beneš v Beogradu. Praga, 12. avgusta, (Izv. por.) Zunanji minister dr. Beneš odpotuje danes v Beograd, da ee posvetuje z jugoslovanskimi državniki o splošnem položaju in o vaeh vpraŠ3m'ih, ki interesirajo obe državi. Dr. Beneševo potovanje v Rumunijo odpade, ker je njegova navzočnost vsled trenotnega mednarodnega položaja v Pragi neobhodno potrebna. Solidarnost med čeikimi in nemSkimi socijalisti. Praga-, 12. avgusta. (Izv. por.) Dne 11. t. m. se je vršilo tu zborovanje izvrševalnoga odbora čeških socialnih demokratov, katerega so se udeležili tudi zastopniki nemške delavske stranke na Češkem, ki so izjavili, da bo nemški proletariat skupno s češkim preprečil vsah napad madžarskih reakcionarjev na oeškosolvaško republiko. Izdan je bil skupen proglas na češko in nemško delavstvo, v katerem se naglasa popolna solidarnost obojega proletariata, ki ne bo nikdar dovolil, da bi ententa prevažala skozi češkoslovaško republiko čete ali pa orožje za boj proti Rusiji. Železničarji v Avstriji groze s stavko. Dunaj, 12. avgusta. (Izv. por.) Zastopniki že-leznioarskih organizacij v Avstriji so predložili vladi nove mezdne zahteve in zagrozili z eventualno stavko, ako se ne izpolnijo njihove zahteve. Rusko-poljska vojna. Pariz, 12. avgusta. (Izv. por. 1 Lloyd George je nasvetoval Poljakom, naj sprejmejo ruske mi-| rovne pogoje, Francija na drugi strani pa je pri-; znala generala Wrangla za regenta Južne Rusije. ■ Splošno se opaža zelo močno nesoglasje med Anglijo in Francijo v rusko-poljskem vprašanju, | Časopis „L' Oeuvre" piše: Pustolovščina v Sibiriji je stala Kolčaka življenje, Francijo pa 800 i milijonov frankov. Ne vemo, kaj nas je stala De-Injikinova pustolovščina, vemo samo, koliko' je j boljševikom nesla, namreč: munic-1 je za eno leto. Wrangiova pustolovščina nas bo stala še več, namreč zveze z Anglijo. Kopenhagen, 12. avgusta. (Izv. por.) Angleško vojno brodovje je priplulo v Finski zaliv. Zi-novjev je izdal na petrograjsko prebivalstvo vsleel 'tega poziv, v katerem naglasa, da se bo vsak po-. izkus napada na Petrograd preprečil. LDU Pariz, 12. avgusta. (Brezžično.) List »Tempe" javlja'iz Varšave: Sovjetska vojska se bliža Varšavi od severa, severo-vzhoda in od1 vzhoda. Severno krilo je mestu najbližje. Tam je položaj najbolj opasen. Sestanek Tusaria in grofa Sporza v Benetkah. Rim, 12. avgusta. (Izv- por.) V sredo je imel češkoslovaški ministrski predsednik Tusar v Benetkah sestanek z italijanskim zunanjim ministrom grofom Sforzo. Razpravljalo se je o ruskem vprašanju kakor tudi o političnih in gospodarskih odnošajih med Češkoslovaško in Italijo. Še en zgled Protič-Koroščevega gospodarstva, V zadnji seji ministrskega sveta je finančni mini ter Kosta Stojanovič 9 številkami dokazal nezmožnost ministrov Korošca in Drinkoviča, ki sta s svojim gospodiarstvom- in zapravljanjem izpraznila vse blagajne in ne moreta niti izplačevati svojih uslužbencev. Pa tudi v drugih ministrstvih, kjer gospodarijo razni radikalni strokovnjaki ni mnogo bolje, kar je dokazal sedanji trgovski minister Ninčič, poprejšni minister financ žalostnega spomina. Ne samo, da ovira izvoz predmetov, ki jih imamo v izobilju, ki bi jih prodali v inozemstvu na vseh trgih; še celo tam, kjer kaj dovoli, da se izveze, napravijo take napake, da ima država samo škodo! Vse pogodile sklepajo površno, brez nasvetov in mišljenj strokovnjakov, kakor da so pozobali sami vso modrost! Tako so tudi delali, ko se je sklepala pogodba z Avstrijo glede izvoza žita in koruze. Sklenili so nekako pogodbo, ki je pravno prava nesmiselnost. Kakor smo pred kratkim poročali, sklenjena je bila dne 5. julija letos med našo državo in in Avstrijo pogodba za dobavo 1500 vagonov pšenice in 4000 vagonov koruze in sicer pšenico po 312-50 dinarjev, koruzo pa po 302*50 dinarjev za 100 kilogramov. V pogodbi je bilo določeno, da ima eventualno znižanje izvozne carine za posledico tudi znižanje dogovorjenih cen. Znižanje izvozne carine je v resnici nastopilo in dogovorjene cene se vsled. tega znižajo na 200 dinarjev za pšenico in na 160 dinarjev za koruzo. Po omenjeni pogodbi se je Avstrija zavezala, da založi 15 milijonov dinarjev kot kavcijo za izpolnitev pogodbe, ter da razun tega izplača vsak račun za izročeno žito v roku treh dni. Rok za izročitev cele dogovorjene količine določen je do 15. avgusta. Z ozirom na dogovorjene cene se je smatralo, da je pogoelba zelo povoljna za nas, m ministrstvo trgovine ukrenilo je vse potrebno, da se izročitev blaga čim preje izvrši. Vso kupčijo je prevzela Centralna uprava, ki je res kmalu nakupila vseh 1000 vagonov koruze in 1500 vagonov pšenice in j plačala koruzo po 115 do 120 dinarjev, a pše-inico po 180 dinarjev 100 kilogramov. Velik del tega blaga je že naložen in z vlačilci odpravljen po Donavi do državne meje. Tudi ostala količina je že pripravljena za ekspedicijo. Avstrijska vlada pa do danes ni položila dogovorjenih 15 milijonov dinarjev za kavcijo, ampak vsega skupaj le 4 milijone. Od predloženih faktur izplačano je vsega skupaj le 16 milijonov, a dvakrat toliko je elo tega trenotka še neplačanih. Medtem pa prispevajo nove fakture. Od 95 milijonov, kolikor pri-| bližno iznaša vrednost cele že odpravljene količine, avstrijska vlada doslej ni položila več kakor 20 milijonov. Gre torej še za 75 milijonov- In kar je najlepše, Avstrija — kakor se kaže — sploh ni več voljna izpolniti sklenjene pogodbe, ker pravi, da nima denarja. Avstrijski clelegat — kakor poroča belgrajska »Politika" — je dobil iz-I rečno naročilo z Dunaja, da razdere pogodbo tudi I če bi to bilo nemogoče. Zaradi tega je odpotoval j na Dunaj in dokler se čaka v Beogradu na njegov povratek, nahaja se Cetralna. uprava od dne do dne v kritičnejšem položaju. Blago se je izročilo, računi so se predložili; Centralna, uprava ne more nazaj. Ona mora plačati dobavitelje, a nima denarja! Še hujše je, ker dnevi potekajo, vlačilci na Donavi se množe ob državni meji, a ne gredo dalje. In poleg vsega tega bati se je za kvaliteto blaga. Tako je cela zadeva prišla v zagato, iz katere ni izhoda. Ako bi mi razdrli dogovor, bi težko i takoj našli kupce po isti ceni, ker so se žitne cene med tem znižale in bi na ta način Centralnal uprava, oziroma država, trpela znatno materialno Škodo. Ako pa bi mi hoteli do konoa izvršiti pogodbo, potem bi edino finančno ministrstvo bilo v stanu, da celo kupčijo finansira ter počaka, da avstrijska vlada to naknadno plača. Finančno ministrstvo pa baje ni niti najmanj razpoloženo, da bi se u puščal o v to kupčijo. Ker je finančno ministrstvo odklonilo, da bi avstrijski vladi dalo predujem v dinarjih za šest mesecev na podlagi nizozemskih goldinarjev in švicarskih frankov, bo brez dvoma tem manj dovolilo predujem brez kake podlage. Kakor stvar sedaj stoji,; ostaja Centralni upravi edino še nada, da bo Avstrija v zadnjem trenotku vendarle izpolnila svojo obljubo v zmislu pogodbe vkljub njene želje, da se otrese te obljube. V pristanišču v Baji stoji veliko število vla)-čilcev polnih s žitom in koruzo, a naprej ne morejo, na ,eni strani jih Avstrija noče plačati, a brez denarja jih Ninčič ne da, doma jih prodati ne more, a kaj z njimi, tega ne ve! Škodo bo trpela le država, ki bo morala končno vendarle rešiti to vprašanje, ako hoče, da se vsa količina kupljenega in plačanega blaga ne pokvari ! Tako gospodarijo te gospodje z narodnim in državnim premoženjem! Kako dolgo bomo to še trpeli? Zahtevamo točnih pojasnil. se na račun nevednežev (čukov) mastijo in polnijo svoje nenasitne žepe. Torej, Orel obstoji iz Nočemo se pečati z dogodki na Bledu, ker so ^nih nevednežev, oziroma hinavcev. Če končno — - j t • • , - - . ; pomislimo tudii to, aa ie ustanovi teli (Jrla. oni ista ze dovoli poiasnieni, ali nekai moramo se pri-1, . . • , • , , - A . , . .... .... .■''■! ■ i, ■ ..i ■ j zloglasni m izdajalski Sustersic, ki ie 5. julija pomniti m na, to svojo zahtevo pričakujemo od . , vl . . , - - ■ J J, ' i n- .. t , - • • i : 1914 v družbi m navdušenem pritrjevanju naših merodavnih. cimteliev točnega mi lasnega, odgo- , , , , • -,, , ,. -.} ;l . i \ a, ■ - , i I duhovnov (glej: Dokumenti Korosceve stranke) vora. Stvar ie namreč: ta-ie: i . . J. , „ , t> • i i i-i -Di i . u poživljal na voino proti naslm bratom Srbom ter ln Orlovskem1 obisku na Joledn so na vseh ' •' ... , , . , , , i • ,, . . , t j- s tem odločilno pripomogel k izbruhu svetovne straneh ropotale vojaške strojnice, da so ljudje . , 1. 1 . .. , • , , . i - t i i i i i: A vjJj voine, potem menimo m pncakuiemo, tla zlasfti preplašeno bezali v liise, ako so hoteli ostati zivl. v' ' 1 • ? ' i ■ . ' v , - • oji j n i -ni j od strani onih ntoz m iantov, ki so vso grozoto .Nastane vprašanje: Odkod Orlom na ±5 ledu. . , ... , .y , . ,, , . ! , J , , x v o kj i vojne okusili na svou lastni kozi, ne bo nikakega vojaške strojnice m potrebno streljivo? Dva 'od-j^ ^ ^ oria.Vsak Tratarc. M ljubi Jugo- govora sta mogoča: ali je dalo vojaško poveljstvo , . ^ -0 domovino, naj pomni tudi to: če bi prirediteljem Orlovskega zleta na- razpolago . 24 • t 1 nadaije Sokolski zlet'i v Šoštanju i rovalcem vso notranjost svojega želodca. Kakor zatrjujejo očividci, sta bila deležna tega „žegna" tudi kaplana Kos in Kolcalj, ki sta se nahajala poleg „govornika" Zužeka. Popoldne, ko se je Žužek nekoliko streznil, je prosil svojega klerikalnega somišljenika, naj posreduje, da ne bodo izvedeli o tem njegovem vrlo uspelem ,,bruhanju" v Ljubljani. Somišljenik mu je to radievolje obljubil, rekoč, le nič se ne bojte, naša stranka vam ne bo zamerila, vsaj smo na to navajeni. Trata v Poljanski dolini. Preteklo nedeljo so priredili tukajšnji dijaki (namreč iz škofovih zavodov) v klerikalnem domu na Trati nekako veselico, na kateri je neki kaplan naznanil, da se bo dne 22- avgusta 1.1. vršila velika orlovska slav- dne "7. septembra 1919, v Velenju v zvezi s Ciril Metodovo prireditvijo z dne 28. septembra 191'9 ter za narodno stvar krasno uspela Sokolska zleta v Slovenjgrad.cn z dne 11. julija 1920. in na Muti (s koroškim okrožjem mariborske Sokolske župe, to je Sokolskih društev v Muti-Vuzenica, v Marbeku,"Guštanju in Pliberku) z dne 18. julija t. 1. ter končno mnogobrojno obiskani zlet mariborske Sokolske župe skupno s celjsko župo v Gu-štanju z dne 8. avgusta t. 1. kakor tudi ustanavljanje Jugoslovanskih Matic in koroških odborov ob koroški meji — so deloma vzbudile iz spanja narodno mlačne kraje, deloma čvrsto utrdili že vzbujene obmejne narodne postojanke. Slovenje-_ graški diletantski zbor s svojim izbornim orke-nost na Trati, na kateri se mora na vsak način strem je izdatno podprl slovenj egraški-km-oški od. ustanoviti društvo Orel, ker to pač ne gre, da bi bor s prebitkom iz gledaliških predstav v Sostanju. Trata, bivša šusteršičijanska trdnjava, ne imela kjer je dne 31. julija t i. gostoval z izvirno (Doteka (ličnega Orla, ki, tako srčno hrepeni po habs- ..Olirani" ter v Šmartnem pn Slo ška z vso ostalo Slovenijo naravnim potem v eno telo. ' J. S. (Za dopise so odgovorni dopisniki, ker se uredništvo ne more vedno prepričati o njih vsebini. Zato je tem večja dolžnost dopisnikov, da poročajo vedno le čisto resnico.) Gospodarstvo. g. Izvoz sadja. Kakor vse kaže, bo letos Slovenija kakor tudi ostala Jugoslavija pridelala obilo sadja. Zaradi tega je poljedelsko ministrstvo postavilo posebno komisijo za izvoz, ki pro-učava to vprašanje. V sporazumu z ministrstvom saobračaja se je potrebno ukrenilo, da se prevoz sadja izvrši čim hitreje. g. Platno iz Rusije. V Carigradu pričakujejo, da se bo cena platna znižala1, ker se je tjakaj pripeljalo za več kot dve milijardi ruskega blaga. Blago prihaja iz Krima. g. Cena premogu na češkoslovaškem. Po poročilih iz Praga je ministrstvo javnih del odredilo pregled vseh premogovnikov v svrho, da se dožene, je-li troški za eksploataoijo opravičujejo visoke cene premoga. Vlada bo potem storila korake, da se eventualno znižajo cene. g. Avstrija kupuje dinarje. Na prošnjo generalnega komisarja avstrijske vlade, da se mu dovoli kupovanje žita za dinarje v naši državi, je gospodarsko-flnaneialni odbor ministrov sklenil, da se dopusti avstrijski vladi, da nakupi dinarje pri Narodni banki, devizni centrali ali pri kakem denarnem zavodu- Avstrijska vlada bo nakupila za 170 milijonov dinarjev. Avstrijska vlada se obenem obvezuje, da bo sprejemala krone kot plačilo za nabave, ki jih naša vlada naroči v Avstriji. g. Za naše pomorske interese. V Beogradhi se je pretečeni teden vršila konferenca o pomorstvu in naših interesih na morju. Slovenski del našega naroda zastopala sta naš delegat v Parizu dr. Riba? in vodja tržaških Slovencev dr. Vilfan. Povod konferenci so dale izjave italijanskih ministrov Giolitti in Sforze. Po teh izjavah sporazumeli so se Italijani z Angleži in Francozi na konferenci v Spaa, da naj pripadejo kot odškodnina Italiji vse ladje bivše avstroogrske monar-izvzemši one ladje jugoslovanskih brodolastnikov, ki so bile registrovane vi jugoslovanskih lukah. Te trditve so v očitnem protislovju s sklepom vrhovnega sv.eta z dne 21. novembra 1919, po katerem sklepu ni merodajna luka "registracije, marveč narodnost lastnika brez obzira na luko. Nadalje se je po izjavi našega ministra za vnanja dela dr. Trumbiča, objavljeni v angleški .„Moir-ning Pošt", priznalo kot nadomestek za delno znižanje vojne odškodnine na konferenci v Spaa 250.000 ton ladij bivše avstroogrske mornarice. Po daljši debati je beogradska konferenca sklenila, dia pozove vlado, naj zahteva od naše delegacije v Parizu točno poročilo v tej zadevi, ker je v vprašanju mornarice potrebna čim prej popolna jasnost. Poslanec Akačič naglašal je težak položaj naših pomorcev, ki so vsled rekvizicije naših ladij ostali brez zaslužka in kmha, ter zahteval, naj vlada tinansira ladjedelnico v Kralje-'-:ci. Vsi člani konference so s to zahtevo soglaša e Ministrskemu predsedniku se je v tem zmislu izročila posebna spomenica. burškemu Korbiu in izdajalskem Šušteršiču. Kaplan je nekako ukazujoče pozival, naj isti dan vsi očetje pripeljejo svoje sinove in hčere na omenjeno veselico, kjer bo vpisovanje in obenem ustanovitev „Tratarskega Orla". Da bodo naši Tra-tarci pravilno pojmovali, kaj je to Orel, je treba, da se našim ljudem v njihovo korist vsaj deloma opiše to pošast. Orel namreč hi nič druzega kot nekak privesek klerikalizma, torej sredstvo, a katerim hočejo klerikalci čim dalje zaslepljevati in v temi držati naše ljudstvo s svojo šusitieršičijan-sko taktiko. O kaki resni gojitvi telovadbe in duševne izobrazbe pri Orlu sploh ni govora. Zato pa. pristopajo k Orlu le ljudje, ki s svojo glavo sploh ne znajo misliti, torej v pravem pomenu besede,— ------... . .■ . Q1 sami čuld. Od izobraženih vstopijo k Orlu edino k ostali Sloveniji gravitujoci koroški Sloveniji taki, ki računajo na kako mastno korito, s katerim | zrase po sklenjenem glasovanju slovenska Jioro- linarjevo) igro „Cigani" ter v Šmartnem pri venjgradcu dne 1. avgusta t. 1., dočim gostuje zopet," šoštanjski diletantski zbor dne 14. avgusta v Slovengradcu in dne 21. avgusta v Polzeli, da z dohodki opomore svojemu koroškemu odboru. Te medsebojne narodne prireditve, ki prepletajo vse obmejno ozemlje, učvrstijo ono narodno vez med prebivalci na bivši štajerski meji okoli plebiscitnega ozemlja, ki je neizogibno .potrebna, da se more upati na uspeh pri plebiscitnem glasovanju na vzhodnem delu Koroške; ob zapadhem delu pa itak vztrajno in temeljito delujejo Gorenjska in Ljubljanska Sokolska župa in obmejno gorenjski Slovenci sploh. Tako obdano po povsem prebujenem Slovenstvu in s pomočjo razumne gospodarske politike napram že po naravni legi i • r*• ' 1 ________I^^-mi^SI*--! filAtTiimn — Politični pregled. Kakor ae vidi so pogajanja za sestavo vlade dospela na mrtvo točko. Vršila so se sicer ta teden še pogajanja o sestavi koncentracijske vlade, ali na teh pogajanjih se je moglo samo ugotoviti, da je vsak sporazum nemogoč. Zastopniki ene-in druge parlamentarne skupine so izjavili, da je nemogoče nadaljevati pogajanja, ker ni nikakega upanja, da bi prišlo do sporazuma. Kaj nastopi sedaj, ko so razbita vsa pogajanja, tega nam poročila ne povedo, ali kakor gotovo se more reči, da je vsako upanje, da bi se mogla sestaviti koncentracijska vlada, odveč, ker so nasprotstva tako velika, da ni mogoče dobiti srednje poti. Med tem, ko smo v Beogradu brez odgovorne vlade, so nam Nemci s pomočjo antante odprli mejo med plebiscitnimi conami. Antanta je poslala v Celovec svojo komisijo, ki stoji, kakor se vidi pod komando italijanskega deegata, ki gleda na vsak način, da škoduje našim interesom. Italijanski delegati pa dobijo navodila I od Nemcev, ki poskušajo na vsak način, da izr j zovejo v krajih, ki stoje pod našo upravo nerede t To se jim je ta in tam že posrečilo, ker so poslali jarmom. Ta krivica ne more dolgo trajati. Za to | v naše: kraje svoje zloglasne agitatorje. Kaše ob-, jamčimo." - Kratko m jedrnato. Tuji j lasti so sicer že polovile nekaj takih tičkov, a pri- «» nanaša na Italijo. Ako se te dve kratki. hajajo še vedno Sedaj nam res ne preostaja dru-^odi spojite s .spominom na dolgo vojno m na •I J , i •. J„.,v>oii' c1im žrtve, katere je imela Italija zaradi Srbije, po- o-oo-a neco da se branimo sami; zaupali smo v ' . - ■ T r•• r.r • •pravičS antente, pozivali v p^moc našo. vlado, tem postanete se znacilnejsi. In Giolitti misli se al™ ni pomagalo prav nič, torej branimo ^rektrn sporazum. Pokazal se je vedno spret- sami! Ako se niso drugi; ozirali na naše pravične zahteve in pravočasne- opomine, j* tudi mi ne deloval tudi na Jugoslovane iu bomo ozirali na nikogar m naredili samti reci;, nega in srečnega krotitelja nenasitljivih nasprotnikov1^ zato ni izključeno, da bo njegov bajni kakor bodemo vedeli in znali! Zato bodimo Pf ,^ ' """ ^ 1 pravljeni na vse, ker čas je skrajno resen in vsako , današnjega dne ni v obotavljanje bi nam samo škodovalo! Včeraj so se v mestu 5 ruski delegati glede dogovora o poljsko-ruskcm miru ostalem -zaslužen tudi za onega, ki je rešil Srbijo pogina. Hvaležnost je ■ končno jako lepa čednost, tudi če se ne pojavlja Včerai so se v mestu Minsku sešli poljski iu ; sončno ja . . • j i i i J . ; prostovoljno." Radovedni smo, kaj porečejo naai j klerikalci na to vatikansko predrznost in nesramnost? — •r, v i . i n- Kerenskij o Rusiji in Poljski. Marcel Po sporazumu z antanto zahteva Poljska v, pay&) uret[nik pariškega „Excelsiora", je posetil prvem redu zajamčeno neodvisnost in pa. zagoto-j bivgega predsiednika ruske republike Kerenskega, vilo, da se Rusija ne bo vmešavala v poljske no- jki &£} nahaja v parizu, in g1a zaprosil za izjave o tranje zadeve. Ako bi Rusi ne pristali nate P0: j sedanjem položaju Poljske in Rusije. Kerenskij goje, tedaj bodo zavezniki v naj izdatnejši'^ meri lmu je govoril, da je'ententa sama kriva, da se podpirali Poljsko in ukrenili najeneirgičnejse mere proti Rusiji. Koliko bodo te mere pomagale, si lahko vsakdo predstavlja. Toda ako tudi so mirovna pogajanja v teku, ruska vojska nadaljuje svoje prodiranje. Po vseh, znakih soditi, hočejo Rusi na vsak način zasesti Varšavo, a Poljaki so je boljševikom posrečilo dvigniti narodno zavest Rusov s tem, ker so dovolili ofenzivo Poljske. On sam, kakor tudi njegovi prijatelji, so želeli zmago boljševiškega orožja, ker je bila poljska ofenziva naperjena v prvi vrsti proti enotnosti ruske države. Zavezniki se bodo kmalo prepričali, da so bili na napačni poti, ko so podpirali pretirana poljska ----------. . z . . . _ .. , stremljenja. Poljska ofenziva je prebudila ruski odločilne bitke med Poljaki _ m^Kusi. ludi ^a j narfxl in da]a boljševikom priliko, da izrabijo na- sklenili, da branijo svojo prestolnico do skrajnosti. Tako pride bržkotne pred Varšavo do velike vseh drugih frontah prodirajo Rusi zmlagovalno in položaj poljske vojske je vsak dan težji! Na jugu so Rusi Poljake potisnili nazaj, a na severu so odrezali severno armado od središča. Položaj za Poljsko je jako kritičen. Novosti, n. Nov dnevnik. Prihodnji teden prične izr rodno zavest v svoje agitatorične namene. „Po-rušite ograjo", je rekel Kerenskij, „ki loči mojo domovino od Evrope, pa se bo ruski narod sam in prostovoljno otresel peščice zagrizenih teoretikov in spletkarjev, ki ga sedaj tlačijo,,. n. Židovski pogromi v Ukrajini. Odkar je izbruhnila v Rusiji revolucija, je bilo v Ukrajini, ki neprestano menja svoje gospodarje, umorjenih okoli 138.000 Židov. Tako vsaj je poročal , . T- "t - rT" : i -m" 'i™ w. |ukrajinski židovski delegat Temkin na židovskem ^S kongresu v Karlovih va^ih, ki seje vršil te dni. svečal posebno pažnjo prosvetnim, narodrio-gospo darskim in socialnim vprašanjem. Istočasno je uredništvo posvetilo posebno pažnjo izvesti tel j ski službi in „Jutro" bo v tem oziru pač eden prvih jugoslovanskih listov. „ Jutro" bo pa tudi najcenejši jugoslovanski dnevnik, ker: bo stala ena številka pri raznašalcih in v trafikih samo 60 vinarjev, mesečno pa 15 K. Našim prijateljem^ in čitateljem prav toplo priporočamo, cla se naročijo na „Jutro", v katerega vodstvu se nahajajo odlični jugoslovanski politiki, kakor dr. Žerjav in n. Točenje alkoholnih pijač v delavskih kantinah. Kakor je izvedela zagrebška „Riječ", namerava osrednja vlada prepovedati točenje in prodajo vseh alkoholnih pijač v delavskih kantinah in sploh v celem področju industrijskih naselbin. Ta ukrep je motiviran z zaposlenjem delavcev, ki vsled skrajšanja delovnega časa ter vsled pomanjkanja drugega zanimanja del j časa posedajo po kantinah in zapravljajo denar na svojo škodo in na škodo svoje rodbine dr. Kramer (kotglavni urednik), katerih imena! ^g. Viktor Glantschmg v Koflachu na so porok, da bo novi dnevnik tudi eden najboljših i Štajerskem (Nemška Avstrija) objavlja kot po-juSovanskib listov. Uprava. „Jutra" se nahaja slednji povejnik gorske topniške baterije 3/3 v Idub jani, Sodna ulica št. 6, uredništvo pa Mi-! (pozneje^ 7/3) m kot upravitelj zbiraln^a za-?, '' . (preje Bambergovi) . klada za invalide te baterije da se naj najkasneje ' ' I /~l /-> 1 A firkrvf/\-mKvn "l (1 vil Trnno h oi a nomolTA norvloiona a kot po-erije ?>/'- Ali-! (pozneje 7/3) in kot upravitelj zbiralnega zaklada za invalide te baterije, da se naj najkasneje do 10. septembra 1920 vpošljejo nemško napisane m1' „ . _ , ., 'prošnje vsih onih invalidov, oziroma svojcev po • Italijanski strahovi. ^P^f ^ padlih te baterije, na splošno organizacijo vojnih klošičeva cesta! v tiskarni, b. beogradskih listov se vrše med našo državo in neko angleško družbo pogajanja glede_ ustanovitve velike tovarne za eksplozivni materialv Jugoslaviji. To poročilo je italijansko časopisje prineslo z debelimi črkami in kriči: poglejte, Angleži podpirajo Jugoslovane, grade jim tovarne za muuicijo in razstreliva, a to je vse naperjeno proti „mirni" Italiji, ki nima druge žellje, nego v miru živeti s svojimi sosedi. Italijansko časot-pisje v svoji bojazljivosti pozivlje vse mogoče svoje zastopnike v Londonu in zavezniški konferenci, da naj predočijo angleški vladi nevarnost, ki. preti miroljubni Italiji od te tovarne razstreliva. ki jo nameravajo Angleži zgraditi v naši državi. Pa so ras junaki ti Italijani! n. Organizacija mariborskih trgovcev. Mariborski trgovci so ustanovili „Trgovsko-prometni zavod" kot delniško društvo legitimnih trgovcev. Ta zavod ima nalogo, da posameznim trgovcem po možnosti nabavlja potrebno blago z mnogo manjšimi stroški. Trgovcem ne bo t treba naročeno blago plačati že mesece naprej, kakor je to sedaj običajno, marveč bodo plačali blago šele tedaj, ko ga prejmejo. Početna delniška glavnica znaša pet milijonov kron. n. Vatikan proti Jugoslaviji. Da javnost zopet enkrat vidi, kaka krščanska ljubezen navdaja Vatikan do nas, objavljamo, kar piše službeni list Vatikana „Osservatore Romano" v svoji 166. številki od 13. julija v zvezi z govorom našega kraljeviča-regenta Aleksandra v Ljubljani. Vatikanski organ piše pod naslovom: „Govor prestolonaslednika Aleksandra v Ljubljani": Regent je med drugim izpregovoril tudi sledeče besede: „Mednarodni aeropag, ki je jamčil svobodo malih narodov, ni bil pravičen proti nam in še naj- invalidov za Slovensko ozemlje v Ljubljani, Gosposka ulica št. 3. Pozneje vposlane prošnje se ne morejo vpoštevati. Prošnje morajo biti uradno potrjene glede invalidnosti, kraja in datuma, kdaj je kdo bil ranjen, oziroma padel. n. Prebivalstvo naše države. Po uradnih podatkih iz meseca julija znaša prebivalstvo naše države: Srbija 4,456-909 prebivalcev. Vojvodina 2,675.232, Črna gora 435.000, Bosna in' Hercegovina 1,898.044, Dalmacija 645.666, Hrvatska in Slavonija 2,621.954, Slovenija 1,610.082 prebivalcev. Vsega skupaj 14,343.087 prebivalcev na 271.532 km2. V tej statistiki pa ni uračunjena Istra, ki so jo Italijani zasedli v celoti. V slučaju, da bi pripadli vsi Jugoslovani v naše meje, imela bi naša kraljevina 16 milijonov prebivalcev. n. Utonila je na Bledu dne 9. t. m. gdč. Kavčičeva,,, uradnica južne železnice v Ljubljani. n. Pod tujim jarmom. V soboto so Italijani brez vsakega povoda obstreljevali neko hrvatsko ribiško ladjo, ki je plula v višini Reke in ubili s streli enega ribiča, ostale pa aretirali in jih odvedli v Italijo. n. Regent Aleksander v Sarajevu. V Sarajevu se vrše povodom predstoječega prihoda regenta Aleksandra velikanske priprave za sprejem. Mestna občina je dovolila , za priprave 2 in pol milijona kron. n. Jugoslovani v Anversi. Vse naše športne organizacije so se pripravljale na olimpijado v Anversi, a ker je vlada v ta namen dovolila premajhen prispevek, so sklenila športne organizacije, da ne bodo sodelovale pri olimpijadi v Anversi- Olimpijade se udeleži le pri nogoitekmi 25 jugoslovanskih igralcev. n. Kongres zdravnikov. Minister za niarodno vanja) zdravnikom naše kraljevine, da se zamo-rejo udeležiti kongresa, ki, se bo vršil v Zagrebu dne 6., 7. in 8. septembra letos. n. Prijeti vlomilci. V noči od. petka na soboto je bilo iz enega vagona pri tovarni cementa v Podsusedu ukradeno blaga za 700.000 K. Orožniki so prišli vlomilcem na sled ter so prijeli 12 članov velike tolpe vlomilcev. n. Obisk grškega poslanika. Poslanik kraljevine Grške v Beogradu, g. Nikolaj Mavrudi, je odpotoval v soboto na oddih k Plitvičkim jezerom, kjer ostane nekoliko tednov. Pozneje obišče poslanik še nekatera hrvatska mesta in pride tudi v Slovenijo, da spozna tudi te kraje naše Jugoslavije. n. Dopustni potni troški. Avstrijski državni urad !za finance je dovolil, da smejo potniki, ki dohajajo v Avstrijo, jemati s seboj po 5000 kron za osebo. n. Domača tvornica znamk. Uprava državnih monopolov je instalirala popolnoma novo moderno tvornico znamk, ki bo zamogla zadostiti ne samo potrebščini glede znamk, ampak 'tudi državnih markiranih blanketov. n. Eksplozija. Smodnišnica San Gervasdo pri Florenci je v sredo zletela v zrak. Vsled: silne eksplozije so bile tudi vse v bližini se nahajajoče hiše močno poškodovane. Pod razvalinami tvornice je obležalo polno mrtvih in ranjenih delavcev. _ • • n. Občinske volitve. V nedeljo sle bodo po Srbiji vršilo občinske volitve. Glavni boj se bo bil med demokrati in radikalci. Notranji minister ie 'izdal v svrho svobodne izvedbe volitev posebne naredbe, v katerih prepoveduje zlasti vsako vplivanje s strani uradnih organov, ki so bili dosedaj močna opora radikalcev. r n. Za predsednika našega zastopstva pri plebiscitni komisiji na Koroškem je namesto odsto-pivšega dr. Jovana Ovijiča imenovan bivši poslanik v,Londonu Jovanovič, ki je že odpotoval v Celovec. n. Diplomatični odnošaji z Avstrijo. Kar je postala sedaj senžermenska mirovna pogodba že pravnomočna, je ustanovila naša država pri avstrijski vladi svoje redno diplomatsko zastopstvo, in sicer je bil imenovan za prvega zastopnika le-gacijski svetnik Miroslav Jankovič. n. Najdeno truplo. Na planini Vogn, [kakih deset, minut od demarkacijsko črte, je našla naša orožriiška patrulja pred par dnevi človeško okostje. Dognalo se je, da je ponesrečenec Anton Ma-lenšek iz Maline na Belokranjskem,, ki je bil leta 1918 ujet od Italijanov. Najbrže je ušel iz ujetništva in je pozimi vsled hudega mraza obnemogel in umrl. n. Roparske tolpe v Makedoniji močno ogro-jžajo življenje in imetje tamošnjega prebivalstva, i Vlada ja v zadnjem! času ukrenila obširne var-jnostne odredbe in dovolila prebivalstvu v lažjo | obrafmbo tudii orožje. Pred par dnevi je vdrla ■ | močna roparska tolpa v vas Ljubinje, hoteč odgnati živno. Toda zadela je na združlen odpor orožnikov in domačinov. Razvil .se je hud boj, tekom katerega so bili roparji poraženi in so se moral ž močnimi izgubami umakniti zopet v gorovje. n. Tešinske razmere hoče menda za vsako ceno ustvariti ententna plebiscitna komisija v našem plebiscitnem ozemlju na Koroškem. Odkar je demarkacijska črta odprta, čeprav z i gotovimi: omejitvami, nemškutarjem silno raste greben. Ni čuda. Celo najbolj razvpitim in od naših oblasti svojčas izgnanim nemškim hujskačem, sel sedaj dovoljuje povratek v nase ozemlje, kjer nemoteno vreš nemško propagando in na nesramen način' izzivajo naše mirno prebivalstvo. Naše oblasti bodo imele vsekakor dela čez glavo, ako bodo hotele preprečiti, da se tudi na Koroškem ne ustalijo* tešinske razmere, kar bi zlasti-našim „prijateljem" Italijanom silno dobrodošlo. manj proti Slovencem. Naši bratje ječe pod tujim zdravje je odobril tridnevni dopust (brez poto- Razno. r. Enotna obleka v Nemčiji. Iz Berlina se brzojavno poroča, da se pogaja nemška vlada s saksonskimi in turingijskimi oblačilnimi zadrugami glede izdelave enotne obleke za nemško civilno prebivalstvo. Obleka naj bi bila izgotovljena iz sukna, podobnega onemu, ki se uporablja za vojaške uniforme. ' r. Eksplozija v škodovi tovarni. V nekem izoliranem paviljonu Škodovih munitijskih tovarn v Plznu se je pripetila pretečeni petek eksplozija težke granate, pri čemer je bilo 20 oseb ubitih, 8 pa težko ranjenih. I?s smel? In kratek las. Izborni čevlji. „Ali so pa ti podplati tudi res dobri in trpežni?" — „To so najboljši amerikan-ski podplati; jamčim, da bodo držali celo leto." — .,Ampak zgornje usnje se mi ne zdi posebno dobro!" — „Lepo vas prosim, teli par tednov, kar bodo držali podplati, bo držalo tudi zgornje usnje." 1 / '4 Slepec: „Gospod! Krona je ponarejena!" — »Dovolite, kako veste to, saj je vendar |na vaši tablici napisano, da ste slep." — Slepec: „Za božjo voljo, potem sem zamenjal tablico svojega brata. Jaz sem gluhonemi" Predsednica abstincnčnega društva. »Zakaj ste pa izvolili za predsednico našega društva ono staro vdovo V — »Zato, ker je imela tiri može in vse tri odvadila piti." Preveč zahtevano. Jetničar: »Hudorovič, pripravite se, jutri zjutraj boste obešeni." —< Hudorovič: »Torej jutri po zajutreku?" —■ Jetničar: »Ne, še pred zajutrekom." — Hudorovič: »Torej kar na prazen želodec? Tega pa resi ne prenesem." Neprostovoljna šala. Nad pokopališkimi vrati je bilo zapisano: Meja med tem in onim svetom. Spodaj pa je bil nabit lepak: Zaprta zaradi kuge na gobcu in parki jih. Urna ženska, ki se dobro spozna po Ljubljani, se takoj sprejme kot sluga. — Ponudbe na upravništvo ,,Domovine" v Ljubljani, Sod a ulica 6. H! Prva jugoslovanska urarska popravita delavnica = ra stolpne (turnske) ure ~ Ivan Seliškar, orar&hi mojster v Ljubljani, Pot v Rožno dolino št. 10. 1?uroni&tti ve(lD0 'u v vsaki množini po n&j-I\Upil) vili višjih o en ah: Brinjevo olje, suhe gobe, fižol in druge deželne pridelke. NTllfHvtt najnižje: Kavo, olje, riž, sveče, moko, 1« UUIlu vžigalice, pravo slivovko, rum, ter razno drugo blago. M. Rani, ICranj. Dospela mi je velika partija izbornega belega banatskega iz okraja Baje. K 13-50 za liter. V posodi kupca K 13-30. MILKO JESIH, veletrgovina vina I^jubljana Rudnik. trnmzm LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Stritarjeva micattev.2, podružnice v Splitu, Trsta, EbIovcu, Sarapii, Sapici, Celja, Miuirii in Borovljah; bančna e&spozitspa v Ptuju. VtZfEZ K §0,009.000 - Telefon it. 261. Sprejema tfiogs ns Scniiiice i» tekoii ra&in pral« ugodnemu obfeitew3njEj, J Kopale ln prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, = valnt ln dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i „Banka". I Tao.oSo.ooo j Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana . _ - _ . . II M I I« I. u !L _ U.1I. ..d n „i.i!_ O_l S A O______ is 11»__II Centrala: Trst. Rezerve i okrog K 10,000.000 Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovife, Opatija, Split, Sarajevo, šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj. Sprejemat Vloge na knjižice. Vloge na tekoči i« iiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. — Hentni davek plača banka iz svojega Kupuje Sn prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd EsKontirai Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive tis vsa ta- in inozemska mesta. Oaje predujme: na vrednostne papirje in na oJhko, ležeče » javsib skladiMih. I'»je trgovske hre-Hte ood ottjumHlifejiimi pogoji. mi 11 i Prevzema, i Borzna naročila in jih izvršuje naj kulantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska, Telefon St. 2S7. ■nBHBBaamnanBanBHaBE N P & 0 < ž Ml e*-© P K a. VB W> U e*- 1 O P P e ca ST s. V torek, dne 24. avgusta izide dnevnik za narodno gospodarstvo, prosveto in politiko. „JUTR0" ima prvovrstne sotrudnike, najboljše in najhitrejše domače in tnjezemske vesti ter posveča osobito pažnjo gospodarskemu in socijalnemn življenju. „JUTIiO" je najcenejši slovenski dnevnik. Stane na meseo 15 K, posamezne številke 60 vinarjev. Zahtevajte „Jutro" po trafikah in pri raznašalcih. Naročite „Jutro" v upravništvu „Jutra" v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. ■s o B) O K S VB va O h 3 O M (3 cT > © -•s A c* N