PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 IlAt> Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 15 Maribor, petek 22.3.2024 OBČINA BLED 251. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju cestnega prometa v Občini Bled -11 Na podlagi Zakona o cestah (Uradni list RS, št. št. 132/22, 140/22 - ZSDH-1A 29/23 in 78/23-ZUNPEOVE), Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 - uradno prečiščeno besedilo in 161/21 - popr.), Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 - uradno prečiščeno besedilo, 67/19, 94/21, 54/22 -ZUJPP, 105/22-ZZNŠPP, 18/23-ZDO-10), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US in 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17-odl.US, 175/20 -ZIUOPDVE in 5/21 - odl. US) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 76/09 - UPB, št. 87/12, Uradno glasilo slovenskih občin št. 30/17) je Občinski svet Občine Bled na 8. redni seji dne 12. 3. 2024 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREJANJU CESTNEGA PROMETA V OBČINI BLED -11 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XX parkirnino v skladu z obvestilom upravljavca parkirišč. Pri plačilu je potrebno navesti sklic za plačilo dnevne parkirnine, kot je naveden na obvestilu upravljavca parkirišč. (4) V primeru neplačila dnevne parkirnine v roku osmih dni od prejema obvestila upravljavca parkirišč, upravljavec parkirišč poda pisni predlog za začetek prekrškovnega postopka pooblaščenemu prekrškovnemu organu Občine Bled zaradi neplačane parkirnine. Upravljavec parkirišč v pisnem predlogu za začetek prekrškovnega postopka lahko hkrati poda uporabniku, ki parkirnine ni plačal, tudi premoženjskopravni zahtevek za plačilo dnevne parkirnine. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 031-5/2024-5 Datum: 12. 3. 2024 Občina Bled Anton Mežan, župan 1. člen V 6. poglavju (Nadzor nad izvajanjem odloka) Odloka o urejanju cestnega prometa v Občini Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2015, 31/2015, 13/2016, 56/2017, 29/2018, 28/2019, 54/2019, 17/20, 33/20, 14/22, 26/23 ; v nadaljevanju: Odlok) se v 76. členu dodajo novi 3., 4 in 5. odstavek, ki se glasijo: »(2) Nadzor nad plačevanjem parkirnine na javni parkirni površini in nadzor nad kršitvami določb tega odloka, ki se nanašajo na letne dovolilnice za parkiranje ali dovoljenja za parkiranje lahko poleg občinskega redarja, opravlja tudi upravljavec parkirišč, to je režijski obrat občine Bled. (3) V primeru, da upravljavec parkirišč ugotovi, da parkirnina za vozilo ni plačana oziroma v vozilu ni nameščeno dokazilo o plačilu parkirnine v skladu z določbami tega odloka ali vozilo ni ustrezno označeno z dokazilom o lastništvu veljavne letne dovolilnice ali dovoljenja za parkiranje, se šteje, da parkirnina ni plačana, uporabnik vozila pa lahko plača dnevno 252. Zaključni račun proračuna Občine Bled za leto 2023 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617, 13/18 , 195/20 - odl. US, 18/23-ZDU-10 in 76/23) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09 - UPB, 87/12, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2017) je Občinski svet Občine Bled na 8. redni seji, dne 12.3.2024 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE BLED ZA LETO 2023 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 442 1. člen 2. člen Sprejme se Zaključni račun proračuna Občine Bled za Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki leto 2023. proračuna Občine Bled so bili v letu 2023 realizirani v naslednjih zneskih ( v € ): Konto Opis Realizacija 2023 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI ( 70+71+72+73+74+78) 18.567.526,67 TEKOČI PRIHODKI ( 70+71 ) 70 DAVČNI PRIHODKI ( 700+703+704+706 ) 10.633.117,52 700 Davki na dohodek in dobiček 5.366.900,00 703 Davki na premoženje 2.659.122,00 704 Domači davki na blago in storitve 2.607.095,52 706 Drugi davki in prispevki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI ( 710+711+712+713+714 ) 4.294.889,92 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.132.417,59 711 Takse in pristojbine 150.636,20 712 Globe in druge denarne kazni 352.532,33 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 790.905,33 714 Drugi nedavčni prihodki 1.868.398,47 72 KAPITALSKI PRIHODKI ( 720+722 ) 84.354,10 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 4.213,10 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 80.141,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI ( 740+741 ) 3.555.165,13 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 3.555.165,13 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske uni je in iz drugih držav 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI ( 40+41+42+43 ) 17.849.485,01 40 TEKOČI ODHODKI ( 400+401+402+403+409 ) 6.855.032,50 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.397.643,35 401 Prispevki delodajalcevza socialno varnost 217.740,73 402 Izdatki za blago in storitve 4.981.177,12 403 Plačila domačih obresti 24.635,78 409 Rezerve 233.835,52 41 TEKOČI TRANSFERI ( 410+411+412+413 ) 4.068.189,93 410 Subvencije 23.955,11 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.392.238,99 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 414.678,69 413 Drugi tekoči domači transferi 2.237.317,14 42 INVESTICIJSKI ODHODKI ( 420 ) 6.631.422,74 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 6.631.422,74 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI ( 431+432) 294.839,84 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 151.377,80 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 143.462,04 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) ( I. - II. ) 718.041,66 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV ( 75 ) 332,57 750 Prejeta vračila danih posojil 332,57 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV ( 44 ) 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV ( IV.-V.) 332,57 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE ( 50 ) 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA ( 55 ) 311.415,78 550 Odplačila domačega dolga 311.415,78 Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 443 Konto Opis Realizacija 2023 IX POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X) = (I.+IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.) 406.958,45 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -311.415,78 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X-IX) = III. -718.041,66 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA ( 31.12.2022 konto 900900 ) 2.319.948,12 - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Bled za leto 2023 sestavljata I. splošni del in II. posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Bled za leto 2023. Sestavni del zaključnega računa je tudi III. Načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2023 ter o njihovi realizaciji v letu 2023. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Bled za leto 2023 se brez prilog objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, celotno gradivo pa na spletni strani Občine Bled: http://www.e-bled.si/ Številka: 410-0080/2023-1 Datum: 12. 3. 2024 Občina Bled Anton Mežan, župan OBČINA BLOKE 253. Zaključni račun proračuna Občine Bloke za leto 2023 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi, 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB in 14/13-popr.,110/13, 55/15 - ZfisP in 96/15 -ZIPRS1617) in Statuta Občine Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/17-UPB1) je občinski svet na 8. redni seji, 19. 3. 2024 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE BLOKE ZA LETO 2023 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Bloke za leto 2023, realiziran v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.310.505 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.493.760 70 DAVČNI PRIHODKI 1.874.585 700 Davki na dohodek in dobiček 1.691.454 703 Davki na premoženje 136.577 704 Domači davki na blago in storitve 45.621 706 Drugi davki 933 71 NEDAVČNI PRIHODKI 619.176 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premožen ja 89.223 711 Takse in pristojbine 2.274 712 Globe in druge denarne kazni 9.887 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 399.915 714 Drugi nedavčni prihodki 117.876 72 KAPITALSKI PRIHODKI 212.673 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 212.673 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 604.072 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 600.817 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 3.255 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.714.402 40 TEKOČI ODHODKI 1.002.127 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 259.387 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 38.697 402 Izdatki za blago in storitve 697.422 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 6.621 41 TEKOČI TRANSFERI 847.635 Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 444 410 Subvencije 11.560 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 534.114 412 Transferí nepridobitnim organizacijam in ustanovam 84.200 413 Drugi tekoči domači transferi 217.761 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 787.584 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 787.584 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 77.056 431 Investicijski trans feri pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 68.066 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 8.990 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 596.104 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja vjavnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJ E 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILA DOLGA 0 550 Odplačila domačega dolga 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 596.104 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -596.104 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 1.290.128 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Bloke za leto 2023 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Bloke za leto 2023. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Bloke za leto 2023 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0032/2024 Datum: 19. 3. 2024 Občina Bloke Jože Doles, župan 254. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 260. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE in 95/23 - ZIUOPZP) in 16. člena Statuta Občine Bloke UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin 62/17) je Občinski svet Občine Bloke na 8. redni seji dne 19. 3. 2024 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen. S tem sklepom pridobi zemljišče po katerem poteka lokalna ces ta: Parc. St. k.o Vrsta rabe Kategorizirana cesta št. 716/11 1668 Zales Cesta LC 229011 Lovranovo- Ravnik- Hostnik status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. člen Nepremičnina parcela številka 716/11 k. o. 1668 Zales pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi tega sklepa izda po uradni dolžnosti občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se le - ta pošlje pristojnemu sodišču v izvršitev, kjer se v prvem členu navedenih nepremičninah zaznamuje status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 445 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 478-0007/2024 Datum: 20. 3. 2024 Občina Bloke Jože Doles, župan 255. Sklep o določitvi cene predšolskih programov za oddelke vrtca pri OŠ Toneta Šraja Aljoše Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 55/17 in 18/21), 3. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17, 43/18, 54/21 in 82/23), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, (Ur. list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05, 93/15 in 59/19) in 15. člena statuta Občine Bloke UPB1 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je Občinski svet Občine Bloke na 8. redni seji dne 19. 3. 2024 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CENE PREDŠOLSKIH PROGRAMOV ZA ODDELKE VRTCA PRI OŠ TONETA ŠRAJA ALJOŠE 1. člen Cena programov predšolske vzgoje vrtca pri Osnovni šoli Toneta Šraja Aljoše znašajo od 1.4. 2024 dalje za: • oddelke 1. starostnega obdobja 644,41 EUR mesečno, • oddelke 2. starostnega obdobja 489,16 EUR mesečno. Cena programa cicibanovih uric je 167,16 € mesečno. 2. člen Stroški živil znašajo 2,20 € na dan na otroka. V primeru predhodno napovedane odsotnosti otroka, se za vsak dan odsotnosti plačilo staršev in občine zniža za stroške živil. Upošteva se že prvi dan odsotnosti, če starši sporočijo odsotnost do 8. ure zjutraj. 3. člen Plačila staršev se določijo na podlagi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 - ZUPJS) in v skladu s tem sklepom. 4. člen Starši otrok za katere je občina Bloke v celoti dolžna po veljavni zakonodaji kriti del cene programov predšolske vzgoje v vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat letno v obdobju od 1. junija do 30. septembra. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost, ki ne sme biti krajša od enega meseca, oziroma daljša od dveh mesecev. Starši morajo rezervacijo vrtcu pisno napovedati najpozneje teden dni pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Starši plačajo rezervacijo v višini 50 % od vrednosti plačila, določenega z odločbo o določitvi višine plačila vrtca. Občina bo vrtcu zagotovila sredstva za plačilo razlike med plačilom rezervacije in ceno programa po metodologiji, znižano za stroške živil. Vrtec je dolžan pri obračunu rezervacij občini Bloke predložiti pisne napovedi staršev. Starši, ki imajo v vrtec vključenih več otrok hkrati, pa lahko rezervacijo uveljavljajo le za otroka, za katerega se plačilo ne sofinancira iz državnega proračuna. Starši lahko tudi izven termina, določenega v prejšnjem odstavku, uveljavljajo rezervacijo, in sicer zaradi odsotnosti otroka v primeru opravičene najmanj enomesečne bolniške odsotnosti otroka. Starši opravičeno odsotnost otroka dokazujejo z originalnim zdravniškim potrdilom o bolezni ali poškodbi otroka v vrtcu in pristojni občini za doplačilo, napovedati najkasneje 15. dan od prvega dne odsotnosti otroka. Starši otrok iz drugih občin, za katere občina Bloke po veljavni zakonodaji ni zavezanka za doplačilo do polne cene programa, lahko uveljavijo rezervacijo le, če občina, ki je zavezanka za doplačilo do polne cene programa, pisno soglaša, da bo v tem primeru pokrila razliko med plačilom rezervacije s strani staršev in ceno programa. 5. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje št. 602-0002/2023-3, z dne 20. 6. 2023. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 602-0001/2024-2 Datum: 20. 3. 2024 Občina Bloke Jože Doles, župan 256. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakona o Urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE in 95/23 - ZIUOPZP) in 15. člen Statuta Občine Bloke (uradno prečiščeno besedilo UPB1, Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je občinski svet Občine Bloke na 8. redni seji dne 19. 3. 2024 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena se ukine na nepremičninah: • parcelah številka 267/4, 267/3, 267/5, vse k. o. 1690 Studenec, z ID zaznambo številka 15789801, • parcelah številka 266/2 in 266/3, obe k. o. 1690 Studenec, z ID zaznambo številka 12242501, • parcela številka 856 k. o. 1690 Studenec, z ID zaznambo številka 12242534, • parcele številka 260/1, 260/2, 260/3, 260/4, 260/5 vse k. o. 1686 Strmca, z ID zaznambo 13867847, • parcela številka 266 k. o. 1686 Strmca, z ID zaznambo 15701982, • parcela številka 197/24, 197/30, 196/8, 114/3, 175/4, vse k. o. 1686 Strmca, z ID zaznambo 18911756, • parcela številka 196/15, 220/2, 264/2, 264/4, 138/2, 284, 122/2, vse k. o. 1686 Strmca, z ID zaznambo 16236804, • parcela številka 196/11 in 173/2, obe k. o. 1686 Strmca, z ID zaznambo številka 17283614, • parcela številka 201/2 k. o. 1686 Strmca, z ID zaznambo številka 19271814, Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 446 • parceli številka 1068/2 in 1067/2, obe k. o. 1668 Zales, z ID zaznambo številka 14190120, • parceli številka 1064/19 k. o. 1668 Zales in parceli številka 962/22 k. o. 1670 Ulaka, vse z ID zaznambo številka 15795921. II. Po ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se pri zgoraj navedenih nepremičninah, v zemljiški knjigi izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. III. Ta sklep se objavi V Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0006/2024 Datum: 20. 3. 2024 Občina Bloke Jože Doles, župan OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 257. Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za garažno stavbo Krvavec na območju EUP AŽ69 v Občini Cerklje na Gorenjskem Na podlagi prvega odstavka 129. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3; Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE in 95/23 - ZIUOPZP; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3) ter 30. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21) je župan Občine Cerklje na Gorenjskem dne 19. 3. 2024 sprejel SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA GARAŽNO STAVBO KRVAVEC NA OBMOČJU EUP AŽ69 V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM 1. člen (splošno) S tem sklepom se začne priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za garažno stavbo Krvavec na območju EUP AŽ69 v Občini Cerklje na Gorenjskem (v nadaljnjem besedilu: OPPN AŽ69). 2. člen (območje in predmet načrtovanja) OPPN AŽ69 se izdela za enoto urejanja prostora AŽ69, kot je določena v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/23 - UPB1, 36/23 in 56/23). Predmet načrtovanja je umestitev garažne stavbe na Planini Jezerca. Če se ob pripravi osnutka OPPN AŽ69 ugotovi, da je strokovno smiselno v postopek vključiti še dodatne površine, se te vključijo v postopek. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) OPPN AŽ69 načrtovalec izdela na podlagi analize stanja in idejnih zasnov garažne stavbe (strokovne podlage). Strokovne podlage, skupaj z izdelanim geodetskim načrtom načrtovalcu posreduje naročnik. 4. člen (vrsta postopka) OPPN AŽ69 se vodi po postopku, ki ga določa Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) v skladu s 129. členom, ob s miselni uporabi 119. do 124. člena. 5. člen (roki za pripravo OPPN AŽ69 in posameznih faz postopka) Ob upoštevanju predpisanih postopkov se s tem sklepom določijo naslednji okvirni roki njegove priprave: • izdelava in objava osnutka in posredovanje v prva mnenja NUP v roku 60 dni od sprejema sklepa o pripravi • priprava dopolnjenega osnutka v roku 30 dni od pridobitve in uskladitve prvih mnenj NUP • javna razgrnitev in javna obravnava v roku 30 dni od priprave dopolnjenega osnutka • I. obravnava na občinskem svetu v roku 30 dni od priprave dopolnjenega osnutka • priprava in sprejem stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve v roku 20 dni od zaključka JR oziroma prejema pripomb in predlogovjavnosti • priprava in objava predloga in posredovanje v druga mnenja NUP v roku 30 dni od potrditve stališč s strani občine • priprava usklajenega predloga v roku 30 dni od pridobitve in uskladitve drugih mnenj NUP • II. obravnava na občinskem svetu in sprejem ter objava odloka v roku 30 dni od priprave usklajenega predloga Okvirni predvideni roki se v primeru zahtev in pogojev ter usklajevanj z NUP in drugimi udeleženci lahko spremenijo. 6. člen (navedbe državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj) Državni NUP, ki bodo v postopku priprave OPPN AŽ69 pozvani za podajo mnenj so: • MINISTRSTVO ZA NARAVNE VIRE IN PROSTOR, za področje prostorskega razvoja, za področje voda in za področje ohranjanja narave, • MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pred požarom, • MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, za področje cest, železnic, letalskega prometa ter rečnega in pomorskega prometa, • MINISTRSTVO ZA KULTURO, za področje kulturne dediščine. Lokalni NUP, ki bodo v postopku priprave OPPN AŽ69 pozvani za podajo mnenj so: • Elektro Gorenjska, za področje energetike, Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 447 • Občina Cerklje na Gorenjskem, za področje lokalne gospodarske infrastrukture, • Telekom Slovenija, za področje telekomunikacij, • Gratel, za področje telekomunikacij, • Komunala Kranj, za področje vodovoda in kanalizacije, • Javno podjetje VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA za področje ravnanja z odpadki. V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave OPPN AŽ69 izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. 7. člen (način vključevanja javnosti) Občina seznani javnost s tem sklepom, ki ga objavi v prostorskem informacijskem sistemu in na spletni strani občine. Občina seznani javnost z dopolnjenim osnutkom OPPN AŽ69 z objavo na spletni strani občine in v okvi ru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, in v tem času zagotovi njegovo javno obravnavo. Javnost ima v času javne razgrnitve pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek OPpN AŽ69. Občina prouči pripombe in predloge javnosti ter do njih za vzame stališče, ki ga objavi na svoji spletni strani. Občina Cerklje na Gorenjskem sprejme OPPN AŽ69 z odlokom, ki se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 8. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) Pobudo za pripravo OPPN AŽ69 je podal pobudnik Pašna skupnost Jezerca, Ambrož pod Krvavcem 5, 4207 Cerklje na Gorenjskem, ki financira pripravo OPPN AŽ69 in izdelavo potrebnih strokovnih podlag in je tudi naročnik izdelave prostorskega izvedbenega akta. Izdelava potrebnih strokovnih gradiv in dokumentov za pripravo OPPN AŽ69 ne bremeni občinskega proračuna. Za izdelovalca OPPN AŽ69 je pobudnik izbral UB URBANISTIČNI BIRO, družba za urejanje okolja, d.o.o., Kamnik. Postopek priprave OPPN AŽ69 vodi v okviru svojih zakonsko opredeljenih nalog Občina Cerklje na Gorenjskem (pripravljavec). Za OPPN AŽ69 se izdelajo strokovne podlage in sicer: • za območje je že izdelan geodetski načrt, ki ga je izdelal Terraplan d.o.o., pod št. terrap lan20210036, št. vloge T-1-158/2021, v decembru 2021, • prikaz stanja prostora, • elaborat ekonomike, • druge študije glede na zahteve nosilcev urejanja prostora ter • druge podatke in strokovne podlage, za katere se v postopku priprave OPPN Až69 ugotovi, da jih je treba pripraviti. 9. člen (navedba ali se bo v postopku izvedla celovita presoja vplivov na okolje oziroma presoja sprejemljivosti na varovana območja) V skladu z mnenjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, OE Kranj (v nadaljevanju: ZRSVN) št. 3563-0109/2023-2 z dne 15.3.2023 v postopku priprave OPPN AŽ69 ni potrebno izdelati presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja. Na podlagi pridobitve odločbe ZRSVN in v skladu z določili 3. in 4. odstavka 128. člena ZUreP-3, izvedba celovite presoje vplivov na okolje za OPPN AŽ69 ni potrebna. Izvede se predhodna presoja vpliva na okolje (predhodni postopek). Če se v predhodnem postopku izkaže, da se zaradi značilnosti garažne hiše pričakujejo pomembni vplivi na okolje, kot jih določa področni predpis, potem je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje. 10. člen (objava in uveljavitev sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnem objave. Številka: 350-01/2017-10 Datum: 19. 3. 2024 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, župan OBČINA DUPLEK 258. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja ZD-2, trgovski center v k.o. Zgornji Duplek v Občini Duplek, (id 3180) Na podlagi 129. člena v povezavi s 119. členom Zakon a o urejanju prostora - ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21 -Zurep-3) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/2007 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15), je občinski svet občine Duplek na svoji 11. redni seji dne 20.3.2024 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL ENOTE UREJANJA ZD-2, TRGOVSKI CENTER V K.O. ZGORNJI DUPLEK V OBČINI DUPLEK, (ID 3180) I. Uvodni določbi 1. člen (splošno) (1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del enote urejanja ZD-2 v k.o. Zgornji Duplek v občini Duplek« v nadaljevanju: OPPN. (2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 202 2/OPPN-028. (3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 3180. 2. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. (2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 448 Kartografski del: 1. Prikaz namenske rabe prostora I.1 Izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela prostorskega plana M - 1 : 5000 2. Prikaz ureditvenega območja z načrtom parcelacije 2.1 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M - 1:1000 3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 3.1 Načrtovana ureditev s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji M - 1 : 5000 4. Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji 4.1 Ureditvena situacija M - 1 : 1000 4.2 Prikaz ureditve s funkcionalno oblikovalskimi pogoji M - 1:1000 4.3 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo M - 1 : 1000 4.4 Prometno tehnična situacija M - 1 : 1000 5. Prikaz območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z načrtom parcel 5.1 Načrt parcelacije M - 1 : 1000 6. Prikaz območja OPPN in ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 6.1 Ureditvena situacija s prikazom varovanja okolja in naravnih virov M - 1 : 1000 7. Prikaz območja OPPN in ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 7.1 Ureditvena situacija s prikazom varstva pred požarom M - 1:1000 IV. Spremljajoče gradivo: • Izvleček iz nadrejenega prostorskega akta, upoštevanje splošnih smernic in temeljnih pravil urejanja prostora • Podatki iz prikaza stanja prostora za obravnavano območje • Seznam nosilcev urejanja prostora • Seznam izdelanih strokovnih podlag • Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta • Izdelana izhodišča • Sklep • Povzetek za javnost II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom 3. člen (načrtovane prostorske ureditve) (1) Z OPPN se načrtuje ureditev povezana z gradnjo trgovskega centra, objekta z dopustnimi dejavnostmi po namenski rabi, s predvidenim dovozom na območje parkirišč in z vso potrebno komunalno ter energetsko infrastruktu ro. (2) Predvidene ureditve obsegajo: • gradnjo trgovskega centra z vso potrebno zunanjo ureditvijo, • gradnjo potrebne prometne infrastrukture, • gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, • gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture. (3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. III. Območje OPPN 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti. (2) Predmet OPPN je območje, ki obsega parcele ali dele parcel št.: 72/11, 72/12, 72/14, 73/3, 73/4, 75, 76/1, 76/2, 77, 79/4, 79/5, 79/6, 79/7 v k.o. Zgornji Duplek. (3) Velikost območja OPPN je 10 704 m2. IV. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor 5. člen (umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev) (1) Območje se nahaja v zahodnem delu občine Duplek, severozahodno od središča Zgornji Duplek, ob regionalni cesti III. reda, šifra 1292, Maribor-Vurberk-Ptuj, kjer cesta prečka reko Dravo, območje leži vzhodno od nje. Območje je v naravi nepozidano. Na vzhodni strani meji na regionalno cesto Maribor-Vurberk-Ptuj, na jugu na pozidane stanovanjske in poslovne površine, na zahodu na nabrežje reke Drave in na severu delno na pozidane stanovanjske in delno proste površine. Dostopnost do območja je omogočena na severu, z regionalne ceste III. reda, šifra 1292, Maribor-Vurberk-Ptuj, preko novega rondoja. Načrtovani dovoz na območje omogoča dovoze osebnim avtomobilom, obiskovalcem na parkirišče in dostavi blaga, tovornim vozilom. (2) V območju OPPN se načrtuje gradnja objekta v kombinaciji z dopustnimi dejavnostmi, z izgradnjo pripadajoče prometne infrastrukture, zunanjo ureditvijo in izgradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture. 6. člen (pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov) (1) Po občinskem prostorskem načrtu leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote (EUP) enote ZD - 2, Zgornji Duplek (naselje), s podrobnejšo namensko rabo CU - osrednja območja centralnih dejavnosti. (2) V načrtovanem objektu so predvidene različne dejavnosti, ki so možne glede na dopustno podrobnejšo namensko rabo. Možna je kombinacija dejavnosti trgovine, gostinstva, storitvene in poslovne dejavnosti, kar se natančneje opredeli v projektni dokumentaciji. (3) Dopustne dejavnosti: • trgovina; • gostinske dejavnosti; • poslovne dejavnosti; • storitvene dejavnosti. (4) Dopustni objekti: • gostinske stavbe; • poslovne in upravne stavbe; • trgovske stavbe; • stavbe za storitvene dejavnosti. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 449 7. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov) (1) Območje OPPN obsega zemljiške parcele vzahodnem delu občine Duplek in severozahodno od središča Zgornji Duplek, ob regionalni cesti III. reda, šifra 1292, Maribor -Vurberk-Ptuj, kjer cesta prečka reko Dravo, območje leži vzhodno od nje. (2) V kartografskem delu je prikazana maksimalna tlorisna zasnova objekta, tlorisni gabarit in površine predvidene za parkirna mesta. Zarisanega tlorisnega gabarita objekta ni dovoljeno presegati, v njegovem območju se lahko premika ali preoblikuje, lahko je tudi manjši od prikazanega zarisa. (3) Načrtovani objekt je maksimalne etažnosti pritličje, nadstropje (P+1). Lahko je tudi nižjih etažnosti. Gradnja kleti je prepovedana. Maksimalna višina objekta ne sme presegati 12,00 m, kamor so zajeta tudi dovoljena odstopanja. (4) Smeri in lokacije dostopov, dovozov in vhodov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji. Glavni vhodi v objekt so orientirani h glavni dovozni, interni cesti. (5) Streha je ravna. Dopusta je izvedba zelene strehe. Dopustna je namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic, položenih na streho, pri čemer ne smejo presegati maksimalne višine določene v odstopanjih. (6) Fasada stavbe je zasnovana kot kombinacija več tipov fasad (prezračevalna fasada iz kompaktnih plošč, panelna fasada, zastekljena fasada, kontaktna fasada...). (6) Pri ureditvi okolja je dovoljena postavitev objektov in naprav (prezračevanje, hlajenje, gašenje požara.) za potrebe funkcioniranja objekta ter drugih objektov in vodov energetske in komunalne infrastrukture. (7) Glavni dovoz, dostop do parcele je načrtovan na severni strani obravnavane parcele, z regionalne ceste III. reda, šifra 1292, Maribor-Vurberk-Ptuj. (8) Površine za parkiranje morajo biti v skladu z veljavnim odlokom o varovanju podtalnice izveden vodotesno (položitev vodotesne folije ipd.). (9) Zelenice se nahajajo v okviru predvidene zemljiške parcele. Ureditev zelenih površin in za zasaditev se naj uporabi lokalno avtohtone drevesne in grmovne vrste. (10) Ob načrtovanem objektu ali v njem se predvidi varovano in pokrito kolesarnico za zaposlene in obiskovalce. (11) Na območju ali ob objektu je dovoljeno postaviti reklamni stolp, pilon, ki ne sme presegati višine 8,00 m, njegova natančna lokacija se določi v projektni dokumentaciji. (12) Objekt bo predvidoma temeljen s pasovnimi temelji, pod katerimi se priporoča dodatno utrjevanje z vsaj 20 do 30 cm tamponskimi plastmi. Pogoji izvedbe posameznega temelja se določijo v projektni dokumen taciji v odvisnosti od višine nasutja in lege posameznega temelja. Nosilnost plasti na celotnem platoju in debelino tamponske plasti bo možno natančno določiti šele lokalno za vsak temelj posebej. (13) Pri gradnji bo potreben nadzor. Vsa dela pri temeljenju novega objekta in urejanju okolja naj se izvajajo le s sodelovanjem pooblaščenega nadzornega geomehanika v skladu z ugotovitvami izdelanega Geološko geomehanskega poročila s poudarkom na stabilnosti, erodibilnosti in možnosti ponikanja vode v okolici območja OPPN za del EUP ZD -2 (Damjan Pejovnik s. p., Geološke raziskave in svetovanje, Legen 96a, 2380 Slovenj Gradec., št. naloge 026/2023, maj 2023). (14) Na območju OPPN, razen na zahodni strani, v območju brežine in lesne zarasti, ki je prikaza na v kartografskem delu kot 15,00m odmik od brežine, je zaradi neravnega terena dopustna izvedba objektov za preprečitev zdrsa in ograditev (ne glede na zahtevnost -enostavni, nezahtevni, manj zahtevni ali zahtevni objekti), ki se lahko postavijo do sosednje parcele prav tako to velja za manipulativne površine. (15) V kartografskem listu 5.1 Načrt parcelacije je prikazana gradbena parcela, ki se lahko spremeni ali natančneje določi v fazi priprave projektne dokumentacije zaradi natančnejšega prenosa ureditev in parcel v naravo. 8. člen (pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi. (2) Nezahtevni in enostavni objekti lahko presegajo gradbeno mejo, od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo naj bodo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem las tnika zemljiške parcele, na katero mejijo. (3) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu. (4) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 9. člen (skupne določbe glede prometnega urejanja) (1) Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest. 10. člen (prometno omrežje, parkiranje) (1) Območje OPPN leži v območju državne ceste R3-710, odsek 1292 Maribor - Vurberk - Ptuj od km 6,240 do km 6,380 in se bo navezovalo na državno cesto preko predvidenega krožnega križišča - Načrt rekonstrukcije križišč - Ureditev križišč na regionalni cesti R3-710, odsek 1292 Maribor-Vurberg-Ptuj od km 6+100 do km 6+500 (izdelovalec: Andrejc d.o.o., Topolšica 199b, 3325 Šoštanj, št. načrta 139-2018-C, maj 2019), ki ni predmet tega OPPN. (2) Dostop in dovoz osebnim avtomobilom in dostavnim vozilom je načrtovan na severni strani, z regionalne ceste III. reda, šifra 1292, Maribor-Vurberk-Ptuj, preko novega rondoja, na načrtovano parkirišče, ki se nahaja v večji meri na vzhodni strani objekta, del pa na severni strani. Dovoz dostavnim vozilom je načrtovan na severni in južni strani objekta. (3) Minimalno število parkirnih mest se načrtuje glede na vrsto in obseg dejavnosti po tabeli iz OPN Občine Duplek, kar se natančneje določi v projektni dokumentaciji. Parkiranje se zagotovi znotraj gradbene parcele in sicer zadostno število glede na dejavnost. (4) Pri določanju ustreznega števila parkirnih mest se lahko upošteva dostopnost javnega potniškega prometa, le-ta je načrtovan ob regionalni cesti. Z boljšo dostopnostjo do javnega potniškega prometa se lahko število potrebnih parkirnih mest zmanjša z redukcijskim faktorjem, ki je odvisen od osnovne namenske rabe Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 450 območja, kapacitete javnega potniškega prometa ter velikosti naselja. (5) Parkirišče se v čim večji možni meri ozeleni z drevesi in zelenico med linijami parkirnih mest ali vsako 4 parkirno mesto, pri tem se naj upošteva, da se za zasaditev uporabi lokalno avtohtone drevesne in grmovne vrste. (6) Zagotovi se naj namestitev najmanj enega polnilnega mesta za električna vozila, kot ga določa predpis, ki ureja vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva v prometu, in namestitev infrastrukture za napeljavo vodov za električne kable za vsaj eno na vsakih deset parkirnih mest tako, da omogoči poznejšo namestitev polnilnih mest za električna vozila. (7) Upravljavec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje hrupno občutljivih dejavnosti, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oz. bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja. Pri obravnavanih posegih v varovalnem pasu državne ceste Direkcija RS za infrastrukturo ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti, kot posledico hrupa, vibracij in ostalih vplivov prometa, ki se pojavljajo na cesti. 11. člen (skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja) (1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. (2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe. (3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev. 12. člen (vodovodno omrežje) (1) Vodo oskrba OPPN za del območja ZD-2, trgovski center v k.o. Zgornji Duplek v Občini Duplek je možna z izgradnjo javnega sekundarnega vodovodnega omrežja DN 100 z navezavo na obstoječ vodovodni cevovod LZ DN 200 na SV predvidene pozidave - upoštevati predvidene prestavitve vodovoda ob izvedbi novih krožišč. Vgradnja ustreznega števila požarnih hidrantov po požarni študiji. Priključitev objekta na vodovodno omrežje preko vodovodnega priključka ustrezne dimenzije (DN 80 ali po tehničnem izračunu) in vodomernega jaška z vodomerom (DN 50/20 ali po tehničnem izračunu) pred objektom. (2) Na območju je potrebno zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje za gašenje požara. 13. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Sanitarne odpadne vode iz predvidenega objekta se navežejo na prečrpališče sanitarnih odpadnih vod. Način priključevanja (gravitacijski, prečrpavanje) se opredeli v projektni dokumentaciji glede na končno niveleto objektov in platojev. (2) Odvajanje odpadnih voda od objekta se predvidi v ločenem sistemu, na javno kanalizacijo se predvidi odvod samo sanitarnih-komunalnih odpadnih vod. Končna dispozicija odpadnih vod je CČN Maribor. (3) V fazi priprave projektne dokumentacije je potrebno pripraviti načrt kanalskega priključka. (4) Padavinsko vodo iz strešin, okolja in urejenih povezovalnih cest (po ustreznem predčiščenju na lovilec olj) se predvidi v lokalno ponikanje. Meteorna voda se preko ustrezno dimenzioniranih objektov spelje v lokalna ponikovalna polja, ki so predvidena na območju med objektom in brežino reke Drave v skladu z izdelanim geotehničnim poročilom. Ob upoštevanju sestave tal je ponikanje možno in tudi ne povzroča erozijske ogroženosti območja. 14. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na obravnavanem območju predvidene gradnje oz. v njegovi neposredni bližini so naslednji elektroenergetski vodi in objekti v lasti Elektra Maribor d.d.: • Nizkonapetostno omrežje nadzemne in podzemne izvedbe iz TP 10 (20)//0,4 kV (t-089) ZGORNJI DUPLEK, • 10 kV daljnovod (DV) d-074, • 10 kV daljnovod (DV) d-035, • 10 kV daljnovod (DV) d-035 - (t-301). (2) V skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami - Ureditev EE omrežja na območju OPPN za del območja ZD 2 v občini Duplek (ELEKTRO MARIBOR, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, 73/23-MO, junij 2023), je na območju predvideno: • Prestavitev obstoječega 10 kV daljnovoda d-074 iz območja gradnje predvidenega trgovskega centra, • Izgradnja ustrezne transformatorske postaje TP 10 (20)//0,4 kV, 1x1000 kVA tip TPR-Cv, • vključitev predvidene transformatorske postaje TP 10 (20)//0,4 kV, 1x1000 kVA tip TPR-Cv, v obstoječi 10 kV daljnovod d-035 in 10 kV daljnovod d-074, • Izvedba nove SN KB 10 (20) kV povezave med predvideno TP 10 (20)//0,4 kV, 1x1000 kVA tip TPR -Cv in obstoječo TP 10 (20)//0,4 kV (t-089) ZGORNJI DUPLEK, • Izvedba nove SN KB 10 (20) kV povezave med obstoječo TP 10 (20)//0,4 kV (t-089) ZGORNJI DUPLEK in oporiščem št. 29 10 kV daljnovoda d -035, • izvedba NN 0,4 kV napajanja predvidenega trgovskega centra, • Ureditev obstoječega nizkonapetostnega omrežja nadzemne in podzemne izvedbe iz TP 10 (20)//0,4 kV (t-089) ZGORNJI DUPLEK na območju OPPN, območju rekonstrukcije državne ceste, ter projekta Ureditev križišč na R3-710/1292 Maribor-Vurberk-Ptuj od km 6+100 do km 6+500, št. projekta 139 -2018, maj 2019, • demontaža obstoječega 10 kV daljnovoda d-074 med oporiščem št. 4 in oporiščem št. 25 10 kV daljnovoda d 35, • demontaža obstoječega 10 kV daljnovoda d-035 med oporiščem št. 24 in obstoječo TP 10 (20)//0,4 kV (t-089) ZGORNJI DUPLEK, • demontaža obstoječega 10 kV daljnovoda d-035 med oporiščem št. 29 in obstoječo TP 10 (20)//0,4 kV (t-089) ZGORNJI DUPLEK. (3) Vsa dela se izvajajo v skladu z citiranimi strokovnimi podlagami in pod nadzorom upravljalca. (4) pri izvedbi je potrebno upoštevati tudi potrebne prestavitve opredeljene v projektni dokumentaciji za rekonstrukcijo regionalne ceste. 15. člen (telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV) (1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. Obstoječe omrežje se po potrebi zaščiti ali prestavi. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 451 (2) Možna priključna točka navezave na omrežje Telekoma Slovenije se nahaja na vzhodni strani območja, na parceli 684-80/4. Dogradi se kabelska kanalizacija iz cevi PE2X50mm in predvidi povezava od priključne točke do komunikacijske omarice objekta. (3) Kabelska kanalizacija se zgradi ločeno za omrežje v upravljanju Telekom Slovenije in za omrežje kabelskih operaterjev. 17. člen (ogrevanje in učinkovita raba energije) (1) Ogrevanje, hlajenje, prezračevanje bo urejeno individualno v sklopu ureditve načrtovane stavbe. (2) Zaželena je uporaba obnovljivih virov - biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije -sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije. (3) V primeru ogrevanja stavbe s toplotno črpalko voda -voda, kjer je toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je investitor dolžan pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. (3) Pri projektiranju in gradnji nove stavbe se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka. (4) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi. 18. člen (posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture) (1) Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidenih objektov na GJI. (2) Upoštevati je potrebno tudi vse ureditve predvidene zaradi rekonstrukcije regionalne ceste. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 19. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni. (2) Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. (3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 20. člen (varstvo pred onesnaženjem zraka) (1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise. (2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: • vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu; • preprečevanje raznosa materiala z gradbišč; • čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste; • protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. 21. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo. (2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih, prezračevalnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. 22. člen (vodni režim in stanje voda) (1) Območje se nahaja izven vodovarstvenega območja. (2) Na območju se nahaja obstoječe kanalizacijsko omrežje, zato je potrebno fekalne odpadne vode priključiti na javno kanalizacijo. (3) Vsi objekti z najbolj izpostavljenimi deli, s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s l4. cl. in 37. čl. ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka Drave, 15 m pri vodotokih 1. reda. Pas prio balnega zemljišča v območju ureditve je v kartografskem delu OPPN označen in kotiran (na geodetski podlagi). Po podatkih z javno dostopnih portalov je razvidno, da se obravnavan poseg nahaja na erozijsko ogroženem območju. Izdelano je bilo Geološko geomehansko poročilo s poudarkom na stabilnosti, erodibilnosti in možnosti ponikanja vode v okolici območja OPPN za del EUP ZD -2 (Damjan Pejovnik s. p., Geološke raziskave in svetovanje, Legen 96a, 2380 Slovenj Gradec., št. naloge 026/2023, maj 2023). Iz njega je razvidno, da s predvidenimi gradnjami oziroma s predvidenimi gradbenimi posegi ob upoštevanju podanih priporočil za temeljenje in odvajanje vod v predvidljivih razmerah ne bo ogroženo obstoječe stabilno ravnovesje terena in s tem tudi na območju gradnje. (4) Odvajanje padavinskih voda je predvideno z izgradnjo padavinske kanalizacije, ki se preko ustrezno dimenzioniranih objektov (usedalnik, lovilec olj SIST EN 858)) naveže na ponikovalna polja locirana med objektom in brežino reke Drave. (5) Ob severnem robu zemljišča na parceli št. 73/3, k. o. 684 - Zgornji Duplek, poteka jarek za odvajanje zalednih vod iz območja nad regionalno cesto, ki služi odvodnji padavinskih vod iz zaledja in z regionalne ceste. Ureditev odvodnje padavinskih voda z regionalne ceste bo urejeno z rekonstrukcijo regionalne ceste - Ureditev križišč na R3-710/1292 Maribor-Vurberk-Ptuj od km 6+100 do km 6+500 (RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 LJUBLJANA št. projekta 139-2018, maj 2019), ki predvideva ureditev meteorne kanalizacije in ponikanje na dveh lokacijah. Zaradi predvidenih ureditev na območju OPPN je potrebno Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 452 obstoječi odvodni jarek kanalizirati oziroma prekriti. V fazi izdelave projektne dokumentacije je potrebno izdelati hidravlični izračun in na podlagi njega zagotoviti zadostno prepustnost. V projektni dokumentaciji se predvidi tudi ustreznost zadnjega dela jarka, ki naj ostane odprt in ustreznost izpusta v reko Dravo. (6) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda - voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. (7) Za dovoljene gradnje na vodnem zemljišču vodotoka Drave, ki je v lasti Republike Slovenije in upravljanju DRSV (npr. ureditev iztoka padavinskih vod v Dravo), bo dolžan investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih 153.a člena ZV-1. 23. člen (ohranjanje narave) (1) Območje OPPN leži v evidentiranih in zavarovanih območij ohranjanja narave: • Krajinski park Drava, • Drava - stara struga, hidrološki naravni spomenik, • Natura območij POV in POO Drava. (2) Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati usmeritve za varstvo zavarovanih in posebnih varstvenih območij: • v rečno brežino se ne posega, ohrani se vitalna zasaditev nabrežja, obrečna zarast, drevesna in grmovna vegetacija, objekt je umeščen v odmiku 10 m od obrežne zarasti, • med brežino in načrtovanim objektom se predvidi zazelenitev, • umetna osvetlitev zahodne fasade, proti dravski brežini, se ne načrtuje. Ob upoštevanju vseh zahtev Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. I. RS, st. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) se zunanja razsvetljava načrtuje v minimalni izvedbi in zgolj za omogočanje varnosti. 25. člen (ravnanje z odpadki) (1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. (2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, pra v tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 26. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter erozivnost in plazovitost terena, kar je razvidno iz izdelanega in priloženega geomehaničnega elaborata (Damjan Pejovnik s. p., Geološke raziskave in svetovanje, Legen 96a, 238 0 Slovenj Gradec., št. naloge 026/2023, maj 2023). Širše in ožje območje dovozne ceste, krožišča, parkirišč in objektov za potrebe gradnje novega trgovskega centra je povsem stabilno. Območje je rahlo nagnjeno, erodibilnost je mala, ravno tako je možnost plazenja praktično ničelna. Na osnovi geotehničnega elaborata se da razbrati, da s predvidenimi gradnjami oziroma s predvidenimi gradbenimi posegi ob upoštevanju podanih priporočil za temeljenje in odvajanje vod v predvidljivih razmerah ne bo ogroženo obstoječe stabilno ravnovesje terena in s tem tudi na območju gradnje. (2) Območje gradnje se nahaja na območju nizke seizmične aktivnosti s projektnim pospeškom tal 0,100. Objekt bo temeljen v aluvialne plasti večjih globin. Po slovenskem nacionalnem standardu SIST EN1998-1:2005/oA101 se naj upošteva, da gre za tip tal B. Podatki povzeti po novi karti potresne nevarnosti Slovenije - projektnih pospeškovtal za povratno dobo potresov 475 let. (3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega: • nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradb ene mehanizacije, • nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj, • nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in • nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. 27. člen (varstvo pred požarom) (1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna. (2) Stavba mora biti projektirana in grajena tako: • da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik, • da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem, • da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah, • da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. (3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 30 l/sekundo vode za gašenje. (4) Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta 28. člen (etapnost gradnje) (1) OPPN se bo izvedel veni etapi skupaj s celovito rešitvijo glede prometne, komunalne in energetske infrastrukturne ureditve in priključki ter zunanjimi ureditvami. X. Dopustna odstopanja 29. člen (skupne določbe glede dopustnih odstopanj) (1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 453 oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. (2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasp rotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. (3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka. 30. člen (odstopanja pri načrtovanju objektov) (1) Dopustno odstopanje od prikazanega tlorisnega gabarita je možno z nadstreški, vhodi, vetrolovi in podobno za 2,0 m tam, kjer to ni grafično prikazano. (2) Preseganje strehe objekta je dovoljeno za ureditev strojnih naprav pod tehničnim nadstreškom, za postavitev tehnične opreme (klima, fotovoltaika in podobno), za izhod na streho, za elemente za osvetlitev notranjosti stavbe, izvedbo elektronskih komunikacijskih naprav, ograje, reklamne table do največ 4,00 m. 31. člen (odstopanja glede prometne ureditve) (1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. (2) Mikrolokacijo dovoza in obliko parkiranja ter natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji. 32. člen (odstopanja glede energetske in komunalne ureditve) (1) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč. XI. Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev 33. člen (pogoji za vzdrževalna in druga de la) (1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega. (2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico. 34. člen (obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) (1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. 35. člen (obveznost v času gradnje) (1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: • pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, • med gradnjo je potrebo upoštevati smernice in pogoje temeljenja in zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.), • zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč, • promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se pro metna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, • sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi), • skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, • med gradnjo je potrebno vse začasne deponije ustrezno zaščititi pred spiranjem in odnašanjem materiala ob močnejših nalivih, • zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, • v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, • v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe, • zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter oko lico objektov, • sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, • po končani gradnji je potrebno vse za gradnjo postavljene provizorje in začasne deponije odstraniti. Na novo izdelana pobočja ustrezno utrditi in jih zatraviti oz. ustrezno vegetacijsko urediti. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XII. Končne določbe 36. člen (vpogled v OPPN) (1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Duplek v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave. (2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta. 37. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-2/2024-5 Datum: 20.3.2024 Občina Duplek Mitja Horvat, župan Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 454 OBČINA GORIŠNICA 259. Odlok o spremembi Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest na območju Občine Gorišnica Na podlagi določil Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 - ZSDH-1A 29/23 in 78/23 - ZUNPEOVE Zakona o cestah 32. in 35. člena Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 36. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in 16. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin št, 57/2024) je Občinski svet Občine Gorišnica na 8. redni seji dne 14.3.2024 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE REDNEGA VZDRŽEVANJA OBČINSKIH JAVNIH CEST NA OBMOČJU OBČINE GORIŠNICA 1. člen V Odloku o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest na območju občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2024) se besedilo 14. člena, spremeni tako, da glasi: » Koncesija se podeli za obdobje 5 let z možnostjo podaljšanja.«. Številka: 900-1/2022-8/11 Datum: 14.3.2024 Občina Gorišnica Borut Kolar, župan 260. Odlok o spremembi Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorišnica Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11-ORZGJS40) ter 16. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2027) je Občinski svet Občine Gorišnica na svoji 8. redni seji, dne 14.3.2024, sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI GORIŠNICA 1. člen V Odloku o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/12) se besedilo 11. člena, spremeni tako, da glasi: » Koncesija se podeli za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja.«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-1/2022-8/10 Datum: 14.3.2024 Občina Gorišnica Borut Kolar, župan 261. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Gorišnica Na podlagi 44. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorišnica (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 23/2012) in 16. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 57/2027) je Občinski svet Občine Gorišnica na 8. seji, dne 14.3.2024, sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI GORIŠNICA 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina tehničnega pravilnika) (1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Gorišnica (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) skladno s 44. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorišnica (v nadaljevanju: odlok) obsega: 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki. 2. Tehnologijo, pogoje in način zbiranja odpadkov. 3. Frekvenco prevzemanja odpadkov. 4. Tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za zbiranje odpadkov. 5. Minimalne standarde za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje. 6. Podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru. 7. Podrobnejšo vsebino registra zbirnih in prevzemnih mest in zbirnih centrov. 8. Druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. 9. Javne prireditve in čistilne akcije. 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki. 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki. 12. Reklamacijski postopek. 13. Izterjava. 14. Nadzor na terenu. 15. Prehodne in končne določbe. (2) Določbe tehničnega pravilnika se nanašajo na izvajanje obvezne gospodarske službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in drugih odpadkov, ki se zbirajo v okviru te javne službe in so opredeljeni v tem tehničnem pravilniku (v nadaljevanju: javna služba). Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 455 2. člen (opredelitev pojmov) (1) Izrazi uporabljeni v tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen: • Komunalni odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga povzročitelj ne more ali ne želi uporabiti sam in ker ga povzročitelj ne potrebuje, ga mora zavreči. • Povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je po tem tehničnem pravilniku vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov. • Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti. • Drugi uporabnik je vsak uporabnik (pravne osebe, javni zavodi, šole, vrtci in samostojni podjetniki), razen gospodinjstva na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov. • Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem tehničnim pravilnikom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. • Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov. • Prevzemno mesto je v naprej določen prostor, kjer povzročitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke po vnaprej določenem letnem razporedu izvajalcu javne službe. • Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov. • Prepuščanje odpadkov je postopek oddaje odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. • Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namen prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. • Obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje. • Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani. • Ločeno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo oz. sestavo odpadkov, tako da se olajša posamezna obdelava odpadkov. • Oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom. • Mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: MKO) so odpadki, ki se skladno s predpisom s prilogo Odločbe 200/532/ES uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz sezama odpadkov. • Nevarni odpadek je vsak odpadek, ki ima eno ali več lastnosti, ki so opredeljene v prilogi Uredbe 1357/2014/EU. • Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki so odpadki, ki nastajajo v kuhinjah in pri razdeljevanju hrane zaradi izvajanja živilske dejavnosti (gostinstvo) - (v nadaljevanju: BIO) se uvrščajo med odpadke s številko 20 01 08 iz seznama odpadkov. • Biološko razgradljivi odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu in zelenim vrtnim odpadom (v nadaljevanju: BIO) se uvrščajo med odpadke s številko 20 02 01 iz seznama odpadkov. • Gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. • Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno z odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki sicer kot javno podjetje ali koncesionar. • Zabojnik za odpadke je tipizirana posoda, velikosti 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l in 1100 l za potrebe enega ali več uporabnikov za zbiranje komunalnih odpadkov. • Obračunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec • Posebne plastične vrečke so vrečke označene z logotipom izvajalca javne službe. • Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Povzročitelj lahko kom postira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. • Kontejner oziroma keson je zaprt ali odprt zabojnik za odpadke velikosti od 5 m3 do 10 m3 za zbiranje različnih vrst odpadkov. • Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem i n predhodnim skladiščenjem komunalnih odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. • Smetarsko vozilo je specializirano vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov. • Vozilo za kontejnerski odvoz, samonakladalec je specialno vozilo za odvoz in praznjenje od 5 m3 do 20 m3 kontejnerjev. • Gajbica je oblika odprtega zabojnika za zbiranje samo odpadnega stekla, ki se nastavi na odjemno mesto. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v odloku, zakonih in v podzakonskih predpisih, iz področja ravnanja z odpadki. 3. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno za celotno območje občine. (3) V okviru javne službe zbiranja se zagotavlja zbiranje: 1. ločenih frakcij iz podskupin l5 01 in 20 01 s seznama odpadkov, 2. kosovnih odpadkov, 3. odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, 4. odpadkov s tržnic, 5. odpadkov iz čiščenja cest, 6. mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), 7. bioloških odpadkov (v nadaljevanju: BIO) in Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 456 8. izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (4) Izvajalec javne službe v okviru dejavnosti zagotavlja: • zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, • zbiranje kosovnih odpadkov v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika, • zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah, • zbiranje odpadkov v zbirnem centru, • predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru, • izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, • oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, • ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. 2. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki 4. člen (tehnologija ravnanja z odpadki) (1) Ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov poteka na način in po predpisih, ki veljajo za posamezne skupine odpadkov. (2) V Občini Gorišnica (v nadaljevanju: občina) se odpadki zbirajo ločeno na več načinov, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij. (3) Povzročitelji odpadkov obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec javne službe pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastaiaio odpadki. (4) Odvoz odpadkov izvajalec javne službe opravlja na različne načine in optimizira prevoze glede na značilnosti naselij in tehnologije zbiranja. 2. Tehnologija, pogoji in način zbiranja odpadkov 5. člen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru - pri povzročiteljih odpadkov. (2) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov obsega: • zbiranje/prevzemanje MKO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje BIO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju vključenih individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06 in odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07) pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov. (3) Zbiranje in odvoz drugih odpadkov obsega: • zbiranje/prevzemanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah s premično zbiralnico in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah, na vpoklic in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08 in 44/22 - ZVO-2), • zbiranje/prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest »salonitne plošče« na zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08 in 44/22 - ZVO-2), • zbiranje/prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč na občinskih pokopališčih in pravilno ravnanje z njimi, skladno z Uredbo o odpadnih nagrobnih svečah (Uradni list RS, št. 25/19 in 44/22 - ZVO-2), • zbiranje/prevzemanje vseh ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru. 6. člen (oprema za izvajanje javne službe) Zbiranje odpadkov in njihov prevoz se zagotavlja s s pecialnim i vozili za: • praznjenje zabojnikov volumnov od 80 do 1.100 l t.i. smetarska vozila in vozila za pranje zabojnikov, • nalaganje tipskih vrečk za zbiranje odpadkov, t.i. smetarska vozila, • kontejnerje, volumnov od 5 do 10 m3, t.i. kontejnerska vozila, • kontejnerje, volumnov od 10 do 35 m3, t.i. abroll vozila, • prevoz odpadkov v razsutem stanju, t.i. ceradarji, • kombi vozila za prevzem manjših količin odpadkov • druga namenska vozila za zbiranje in prevoz odpadkov. 7. člen (pogoji zbiranja odpadkov) Pogoji za zbiranje odpadkov, ki sta jih povzročitelj in izvajalec javne službe dolžna upoštevati so: • Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi (t.i. funkcionalnem zemljišču) in na območju na skupnih površinah povzročiteljev odpadkov. • Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, ki ga določi izvajalec javne službe in je ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Prevzemno mesto ni oddaljeno več kot pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti. • Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi zbirno mesto, če se le to nahaja za individualna gospodinjstva na zasebnem zemljišču in za večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k stavbi. • Povzročitelji so dolžni zabojnike in namenske tipske vreče, z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza. • Povzročitelji so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest. • Povzročitelji so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom. • Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu javne službe zagotoviti nemoten dostop do prevzem nih m es t. • Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da se ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 457 poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru da izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti na lastne stroške. • V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščin (dalj časa trajajoča vročina, zapora cest, sneg, poledica itd. ...) lahko izvajalec javne službe uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo na začasno prevzemno mesto. • Uporabniki so dolžni z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo. • Za povzročitelje, do katerih dostop s smetarskim vozilom ni mogoč, se za enega ali več povzročiteljev določi lokacijo skupnega prevzemnega mesta. Lokacijo določi izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov skupaj s povzročitelji. V primeru, ko je lokacija sporna, jo določi občinski organ pristojen za ravnanje s komunalnimi odpadki po pridobitvi mnenja izvajalca javne službe. • Izvajalec javne službe prazni samo zabojnike za določeni oziroma naročeni volumen odpadkov ali tipiziranih vreč z logotipom izvajalca javne službe. • MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) postavljenih ob zabojnikih izvajalec javne službe ni dolžan prevzeti. V primeru trenutno povečanih potreb morajo povzročitelji naročiti dodatni zabojnik oz. vreče, ki jih povzročitelji nabavijo od izvajalca javne službe in na katerih je logotip izvajalca javne službe. Druge vreče z MKO, BIO, ločenimi frakcijami (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) izvajalec ni dolžan prevzeti. • Če povzročitelj odpadkov ugotovi, da obstoječi zabojnik ne zadošča njegovim potrebam, ga je dolžan zamenjati za večjega, ustrezne prostornine, ki bo zadostil njegovim potrebam. • V kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzročitelju obstoječi zabojnik za odpadke ne zadošča dejanski količini odpadkov, mora izvajalec javne službe takega povzročitelja opozoriti, da si priskrbi nov, večji zabojnik ustrezne prostornine, ki bo zagotovil njegovim potrebam. V kolikor povzročitelj po takem opozorilu izvajalca tega ne stori, mu lahko obstoječi zabojnik za večjega zamenja izvajalec na stroške povzročitelja. • Odlaganje MKO, BIO, ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) v nenamenske zabojnike ali ob njih ni dovoljeno. • Odpadke je imetnik dolžan zbirati v za to določenih zabojnikih za odpadke po navodilih, ki jih prejme od izvajalca javne službe. • V primeru da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzročitelj ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, ga je izvajalec javne službe dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). 8. člen (uporabniki storitev javne službe) (1) Vsak povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ima status uporabnika stavbe (lastnik, najemnik, podnajemnik, upravnik) se mora obvezno vključiti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in se mu pred vključitvijo določi: • natančna lokacija prevzemnega mesta (pri določitvi le tega je izvajalec javne službe dolžan upoštevati pogoje dostopa s specialnimi vozili ter prometne in lastninske razmere lokacije), • velikost, število in tip potrebnih zabojnikov za odpadke in pogoje glede dostopa pooblaščenih delavcev izvajalca javne službe, • pogoje glede vzdrževanja zabojnikov za odpadke, • pogoje glede ločevanja odpadkov na izvoru, • terminski plan pobiranja posameznih vrst odpadkov. (2) Uporabnik stavbe je dolžan pričeti z oddajanjem ali prepuščanjem odpadkov takoj po pričetku uporabe stanovanjskega ali poslovnega objekta. (3) Uporabnik stavbe je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pričetku uporabe objekta v roku osem (8) dni od dneva uporabe dalje. (4) V primeru, če se povzročitelj ne prijavi v sistem ravnanja z odpadki oziroma ne sporoči zahtevanih podatkov je izvajalec javne službe zbiranja določenih vrs t komunalnih odpadkov upravičen do podatkov iz javnih evidenc na podlagi katerih povzročitelja vključi v sistem ravnanja z odpadki in obračuna storitev, skladno z odlokom in veljavno zakonodajo. (5) Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopičenje MKO ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje MKO. Povzročitelj, ki MKO kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven namenskih zabojnikov, ki so namenjeni odlaganju MKO, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo in odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. 9. člen (način zbiranja odpadkov) Glede na vrste odpadkov in pogojev poteka zbiranje odpadov po naslednjih tehnologijah: Zbiranje po sistemu od vrat do vrat Izvajalec javne službe po sistemu od vrat do vrat zbira: • mešane komunalne odpadke, • biološke odpadke, • odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, • odpadni papir, • odpadno steklo. 1. Zbiranje MKO Zbiranje MKO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe vsako prevzem no mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 80 litrov. Izvajalec javne službe mora pred oddajo MKO v obdelavo zagotoviti sortirno analizo teh odpadkov v skladu z zahtevami vsakokratne veljavne zakonodaje, s katero ugotovi njihovo sestavo. Izvajalec javne službe mora zbrane odpadke oddati v nadaljnje ravnanje tako, da je za MKO zagotovljena obdelava v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 458 2. Zbiranje ločeno zbranih frakcij Zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla s š tevilko odpadka 15 01 07) na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za zbiranje odpadnega papirja in kartona, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z vrečko za zbiranje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, s prostornino, ki ne sme biti manjša od 80 litrov. Zbiranje odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07 »od vrat do vrat« se pri individualnih gospodinjstvih, počitniških hiš ali vikendih zbira v gajbicah, ki ga povzročitelji odpadkov sami nastavijo na dan odvoza. Izjema zbiranja je na območju večstanovanjskih objektov, kjer ima določen vhod ali skupina vhodov zabojnik z belim pokrovom . Ne glede na prejšnji odstavek lahko imajo v individualnih gospodinjstvih zabojnik za zbiranje odpadnega stekla s kl. št. 15 01 07, v kolikor se gospodinjstvo ali skupina gospodinjstev tako odloči. Dostava in nabava zabojnika je v skladu s cenikom izvajalca javne slu žbe. V zabojniku ali gajbici za drobno odpadno embalažo iz stekla se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in kozarcev brez pokrovčkov. V zabojnike ali gajbice je prepovedano odlagati stekleno embalažo z vsebino, okensko ravno steklo, ogledala, svinčevo steklo, armirano steklo, kristal, žarnice, porcelan, keramiko, glinene izdelke, pločevinaste in plastične pokrovčke. 3. Zbiranje BIO Zbiranje BIO na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v občini. Izvajalec javne službe zbira BIO po sistemu od vrat do vrat od izvirnih povzročiteljev teh odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Zbiranje BIO odpadkov je obvezno za vse povzročitelje BIO odpadkov iz gospodinjstva, ki sami te odpadke hišno ne kompostirajo. Povzročitelji odpadkov, ki BIO ne kompostirajo sami v hišnem kompostniku, le te zbirajo v vodotesnih tipskih zabojnikih, opredeljenimi v drugi točki drugega odsta vka 11. člena tehničnega pravilnika, izvajalec javne službe pa zagotavlja reden odvoz v kompostarno, kjer izvaja kompostiranje BIO, skladno z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13, 56/15, 56/18 in 44/22 - ZVO-2). V skladu s predpisi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom BIO, izvajalec javne službe izvaja pranje zabojnikov za to vrsto odpadkov v okviru storitev javne službe, in sicer pri dru gih uporabnikih 1-krat letno, na območju večstanovanjskih objektih 1-krat letno in na območju individualnih gospodinjstev 1-krat letno. Pranje zabojnikov izvaja s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne BIO kompostirajo v hišnem kompostniku. Povzročitelj svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzročiteljem. Izvajalec javne službe odločitev o hišnem kompostiranju pri povzročiteljih preverja 1 -krat letno. Povzročitelji, ki se odločijo za lastno kompostiranje BIO, morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v »Prilogi1« Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe podrobnejša navodila za hišno kompostiranje objavi na svoji spletni strani. 4. Zbiranje/prevzem odpadnih nagrobnih sveč Odpadne nagrobne sveče iz plastičnih materialov zbira izvajalec javne službe na vseh občinskih pokopališčih v za to posebej namenjenih in označenih zabojnikih kapacitete 120 l, 240 l, 550 l, 700 l in 1100 l, ter 5-7 m3 kontejner. Upravljavec občinskih pokopališč z lastnim prevozom 1 -2 krat tedensko dostavi odpadne nagrobne sveče na center za ravnanje z odpadki ali pa to storitev opravi izvajalec javne službe. Ko je zbrana primerna količina odpadnih nagrobnih sveč, jih izvajalec javne službe pripelje v center za ravnanje z odpadki, kjer jih začasno skladišči in nato preda pooblaščenemu prevzemniku. 5. Zbiranje kosovnih odpadkov Izvajalec javne službe kosovne odpadke prevzema enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. Prevzemanje kosovnih odpadkov se izvaja na prevzemnem mestu povzročitelja na podlagi predhodnega naročila z »dopisnico«, ki jo izvajalec javne služb e posreduje vsem gospodinjstvom, s katero naroči enkraten odvoz kosovnih odpadkov. Na območju individualnih gospodinjstev se kosovni odpadki za prevzem pripravijo na prevzemnem mestu. Na območju večstanovanjskih objektov se kosovni odpadki zbirajo na prevzemnih mestih, ki jih določi izvajalec javne s lužbe . Za večstanovanjske objekte lahko izvajalec javne službe določi v spomladanskem ali jesenskem času skupni termin prevzema kosovnih odpadkov. Povzročitelj odpadkov mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec javne službe v času odvoza ni bil dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan po datumu odvoza kosovnih odpadkov. V kolikor uporabnik storitev več kot enkrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov na poziv, mora za vsak naslednji odvoz plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe. Kosovne odpadke lahko uporabniki iz gospodinjstev v zbirnem centru brezplačno predajo le s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice), s katerim dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Uporabniki kosovne odpadke, ki jih sami pripeljejo v zbirni center, razvrstijo v ustrezne zabojnike skladno z navodili usposobljene osebe v zbirnem centru. 6. Zbiranje/prevzemanje s premično zbiralnico Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira nevarne komunalne odpadke, nenevarne komunalne odpadke in Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 459 zelo majhno OEEO v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje nevarnih odpadkov najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine. Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga. Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. Odpadke od uporabnikov prevzema oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. Izvajalec mora vse prevzete odpadke stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 7. Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja pri kateri p ovzročitelj z dokazilom o vključenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki sam pripelje ločeno zbrane odpadke in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike ali kontejnerje. Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe o obvezni gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17, 60/18 in 44/22 - ZVO-2; v nadaljevanju: Uredba) in njenih sprememb, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke in • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami • gradbeni odpadki. Zbirni center je namenjen za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki so vključeni v organiziran odvoz odpadkov. 8. Prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru Povzročitelji lahko ob predložitvi dokazila brezplačno odloži letno do 0,5 m3 gradbenih odpadkov. Brezplačno lahko gradbene odpadke oddajo povzročitelji, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. Za prevzem količin mešanega gradbenega materiala nad 0,5 m3 se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 9. Prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest - »salonitne plošče« na zbirnem centru Povzročitelji z lastnim prevozom pripeljejo na zbirni center gradbeni material, ki vsebuje azbest. »Salonitne plošče« morajo biti zložene na paleti in ovite s fo lijo. Za prevzem salonitnih plošč glede na pripeljano težo ali volumen se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 3. Frekvenca zbiranja odpadkov 10. člen (pogostost odvoza - frekvenca zbiranja odpadkov) (1) Frekvenca zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah odpadkov je praviloma sledeča: VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV MKO - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše 13-krat letno MKO - večstanovanjske zgradbe 13-krat letno BIO - individualna gospodinjstva in večstanovanjske zgradbe 42-krat letno (5 mesece se izvaja odvoz na 14 dni, preostalih 7 mesecev pa na teden) Ločene frakcije (odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše) 13-krat letno Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna m ešana embalaža s številko odpadka 15 01 06 - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše) 13-krat letno Ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla s številko odpadka 15 01 07 - individualna gospodinjstva, vikendi in počitniške hiše) 13-krat letno Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona - večstanovanjske zgradbe) 13-krat letno 1. Gospodinjstva (individualna gospodinjstva, večstanovanjski objeti, vikendi, počitniške hiše) in drugi uporabniki Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 460 Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06 - večstanovanjske zgradbe) 13-krat letno Ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla s številko odpadka 15 01 07 - večstanovanjske zgradbe) 13-krat letno 2. Letne akcije zbiranja VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Premična zbiralnica za zbiranje nevarnih odpadkov 1-krat letno v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj 2-krat v koledarskem letu. Kosovni odpadki 2-krat letno v vsakem naselju z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali najmanj 1 -krat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) Pri drugih uporabnikih, od katerih izvajalec javne službe odvaža odpadke po pogodbi, se zaračuna odvoz odpadkov v s kladu s cenikom izvajalca javne službe. 4. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 11. člen (standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke. (2) Standardne velikosti zabojnikov in tipskih vreč so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MKO MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 80 l, 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 120l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l 2. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje BIO BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 120 l, 240 l 3. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona) LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Večstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l , mrežasti zabojniki Drugi uporabniki 120 l, 240 l, 1100 l in mrežasti zabojniki 4. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 80 l - vreča Večstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l mrežasti zabojniki Drugi uporabniki 80 l - vreča, 120 l, 240 l, 1100 l in mrežasti zabojniki 5. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje ločenih frakcij (odpadna embalaža iz stekla) LOČENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo Lastna Gajbica Večstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l Drugi uporabniki 240 l, 1100 l 6. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javne službe TIPSKE NAMENSKE VREČE VELIKOST VREČE Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton, 80 l Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 461 odpadno embalažo iz papirja in kartona, z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« Tipska namenska vreča za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov 80 l Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 80 l (3) Tipske namenske vreče iz šeste točke drugega odstavka tega člena se na območju individualnih gospodinjstev delijo 1-krat letno. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstevz 1 -4 osebami, 1 -krat letno prejmejo 26 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. Povzročitelji odpadkov na območju individualnih gospodinjstev s 5 ali več osebami, 1-krat letno prejmejo 52 vreč z logotipom izvajalca za »embalažo«. (4) Če povzročitelji potrebujejo dodatne prozorne vreče, jih proti plačilu nabavijo pri izvajalcu javne službe. (5) Povzročitelji v večstanovanjskih objektih niso upravičeni do vreč, saj imajo zagotovljeno zbiranje ločenih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) z ustreznimi zabojniki izvajalca javne službe. 12. člen (označevanje predpisanih zabojnikov) (1) Barve za označevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče: VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA ALI TIPSKE NAMENSKE VREČE MKO - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Rjave (240 l-stara posoda) črne (80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l), zelene barve, črne barve (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »ostali odpadki« oz. »mešani komunalni odpadki«. BIO - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Rjave (120 l, 240 l), zelene in rjave barve (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »biološki odpadki« Ločena frakcija (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Večstanovanjski objekti in drugi uporabniki: Telo zabojnika zelene/črne barve, pokrov rumene barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »odpadna embalaža« ali mrežasti zabojnik Individualna gospodinjstva in drugi uporabniki: tipska namenska vreča prozorne barve (80 l) z napisom »odpadna embalaža« Ločena frakcija (odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona) - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov rdeče barve (120 l, 240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »papir« ali tipska namenska vreča z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« (drugi uporabniki) Ločena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) - individualna gospodinjstva, večstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene ali bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. (2) Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika se izvede na enega ali več od načinov: • trajno vtisnjena serijska številka, • nalepka na sprednji strani za označitev vrste odpadka, • elektronski čip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta namen, • črtna koda, ki se nalepi pod elektronskim čipom. 13. člen (merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih) (1) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporablja posamezni povzročitelj odpadkov, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja, in sicer: 1. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v individualnih gospodinjstvih MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB IZHODIŠČNI ZABOJNIK MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstvo z 1-2 osebama ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 1-2 osebi 80 l Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 462 Gospodinjstvo s 3-4 osebami ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 3-4 osebe 120 l Gospodinjstvo s 5 osebami in več ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 5 oseb ali več 240 l BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Individualna gospodinjstva za zbiranje BIO uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim praznjenjem Ne glede na št. oseb 120 l LOČENE FRAKCIJE Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij: odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona 1-2 osebe 120 l Individualna gospodinjstva za zbiranje ločeno zbranih frakcij: odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona 3 ali več 240 l Gospodinjstvo za ločeno zbrane frakcije: odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06 (tipska namenska vreča, ki je prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA«) 1-4 osebe 26x - 80 l - vreča 5 ali več oseb 52x - 80 l vreča 2. Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke na območju večstanovanjskih objektov MERILA ZA DOLOČANJE IZHODIŠČNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje MKO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine MKO med enim in drugim praznjenjem, skladno s prvo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi en otami za zbiranje BIO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine BIO med enim in drugim praznjenjem, skladno z drugo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / LOČENE FRAKCIJE Gospodinjstva na območju večstanovanjskih objektov z večstanovanjskimi enotami za zbiranje ločeno zbranih frakcij: 1. odpadnega papirja in kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona, 2. odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, 3. odpadna embalaža iz stekla s številko odpadka 15 01 07, uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine ločeno zbranih frakcij med enim in drugim praznjenjem, skladno s tretjo točko drugega odstavka 11. člena »večstanovanjska zgradba« tega tehničnega pravilnika. / 14. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike) (1) Pri določanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporabljajo drugi uporabniki, se upošteva predvidena 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja. (2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadkov od drugih uporabnikov so: MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH MKO 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l BIO 120 l, 240 l, 1100 l Ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz stekla) 240 l, 1100 l Ločene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) 240 l, 1100 l Ločene frakcije (odpadna embalaža iz stekla s številko odpadka 15 01 07) (3) Drugi uporabnik lahko v primeru, če meni, da je velikost opreme iz tega člena, zanj prevelika, poda izvajalcu javne službe pisno izjavo, v katerem navede razloge za zmanjšanje velikosti opreme, oziroma navede, da oprema ni potrebna, ker njegovo delovanje ali dejavnost ne povzroča posameznih frakcij komunalnih odpadkov. (4) Če povzročitelj odpadkov ugotovi, da obstoječi zabojnik ne zadošča njegovim potrebam, ga je dolžan zamenjati za večjega, ustrezne prostornine, ki bo zadostil njegovim potrebam. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 463 (5) V kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzročitelju obstoječi zabojnik za odpadke ne zadošča dejanski količini odpadkov, mora izvajalec javne službe takega povzročitelja opozoriti, da si priskrbi nov, večji zabojnik ustrezne prostornine, ki bo zagotovil njegovim potrebam. V kolikor povzročitelj po takem opozorilu izvajalca tega ne stori, mu lahko obstoječi zabojnik za večjega zamenia izvajalec na stroške povzročitelja. (6) Drugim uporabnikom standardizirane zabojnike za odpadke zagotovi izvajalec javne službe, glede na količino odpadkov. (7) Drugi uporabniki, ki jim skupni volumen vseh zbranih frakcij komunalnih odpadkov (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07) trikratno presega volumen zabojnika za mešane komunalne odpadke, so pogodbeni uporabniki. 15. člen (merila za določanje izhodiščne opreme za počitniške hiše in vikende) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih vrečah, ki so označene z logotipom izvajalca javnih služb. (2) Standardne velikosti tipskih namenskih vreč so: 1. Tipske namenske vreče z logotipom izvajalca javnih služb TIPSKE NAMENSKE VREČE VELIKOST VREČE Tipska namenska vreča za MKO, sive barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI« 80 l Tipska namenska vreča za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« 80 l Tipska namenska vreča za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 80 l (3) Tipske namenske vreče iz prve točke drugega odstavka tega člena prejmejo lastniki vikendov in počitniških hiš 1-krat letno. En krat letno prejmejo tako 6 vreč za »mešane komunalne odpadke«, 6 vreč za »p apir in karton« in 6 vreč za »embalažo«. (4) Lastniki počitniških hiš in vikendov brez dodatnega plačila prevzamejo vreče na blagajni izvajalca javnih služb v času uradnih ur. (5) Zbrane odpadke na območju vikendov in počitniških hiš bo izvajalec javnih služb pobiral v skladu z določili tega tehničnega pravilnika. (6) Lastniki vikendov in počitniških hiš, dan pred odvozom odpadke nastavijo na prevzemno mesto ali skupno prevzemno mesto. V kolikor to ni mogoče bodo lastniki vikendov in počitniških hiš z izvajalcem javne službe dogovorili drugačen način odvažanja odpadkov. 16. člen (pogodbeni uporabnik storitev javne službe) (1) Pogodbeni uporabniki storitevjavne službe so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila zabojnika volumna 1.100 litrov ali uporabniki na podlagi določil osmega odstavka 14. člena tega tehničnega pravilnika. (2) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe se z izvajalcem javne službe dogovorijo o načinu zbiranja, odvoza odpadkov, opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo. Izvajalec javne službe zaračuna dodatne storitve po veljavnem ceniku. 17. člen (lastništvo opreme za zbiranje odpadkov) (1 ) Lastništvo opreme izvajalca javne službe za zbiranje odpadkov opredeljuje 53. člen odloka. (2) Ob prvi namestitvi zabojnika za MKO, BIO te r ločene frakcije na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, uporabniki plačajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (3) Uporabniki storitev na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov prav tako ob zamenjavi zabojnikov ali zagotovitve dodatnih zabojnikov, plačajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (4) Zamenjava poškodovanih zabojnikov za odpadke se na stroške izvajalca javne službe opravi samo v primeru, ko so poškodbe povzročili delavci izvajalca javne službe. (5) Dostavo prozornih vreč izvajalec javne službe na območju individualnih gospodinjstev izvaja 1 -krat letno brez dodatnega plačila. (6) Povzročitelj odpadkov mora v primeru uničenja ali odtujitve zabojnika, katere lastnik je izvajalec javne službe, pri izvajalcu javne službe prevzeti in plačati ustrezen nov zabojnik, skladno s cenikom izvajalca javne službe. 18. člen (spremenjene količine odpadkov) (1) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07) občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu javne službe kupi tipizirane vreče za odpadke. (2) Če količine MKO pogosteje presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, je povzročitelj odpadkov obstoječi volumen zabojnika dolžan zamenjati za večji zabojnik. (3) Če količine ločeno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07), BIO ali MKO redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja povzročitelj odpadkov, lahko izvajalec javne službe na predlog povzročitelja odpadkov ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstoječo opremo. Nova zahtevana prostornina zabojnikov ne sme biti manjša od določene najmanjše Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 464 prostornine standardnih velikosti zabojnikov, določenih v 11. in 14. členu tega tehničnega pravilnika. 5. Minimalni standardi za določitev zbirnih mest, prevzemnih mest, začasnih prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 19. člen (minimalni standard za zbirna mesta) (1) Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za: • individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišču, • večstanovanjske objekte na pripadajočem zemljišču k s tavbi, kjer povzročitelji odpadkov v času do prevzema odpadkov zbirajo MKO, BIO ter ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07) v za to namensko določenih zabojnikih ali v tipiziranih vrečah. (2) Lokacije zbirnih mest za večstanovanjske stavbe določijo stanovalci ali upravnik večstanovanjske stavbe v soglasju z izvajalcem javne službe ter občinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (3) Izvedba, obnova in vzdrževanje zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov je v izključni pristojnosti lastnikov zemljišča pripadajočega k stavbi. Lastniki zemljišč pripadajočih k stavbi, lahko poverijo izvedbo, obnovo in vzdrževanje zbirnih mest na območju večstanovanjskih objektov upravnikom večstanovanjskih objektov. 20. člen (minimalni standardi za prevzemna mesta) (1) Prevzemno mesto je prostor, na katerega povzročitelji odpadkov postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vreče za njihov odvoz in je lahko oddaljeno največ pet (5) metrov od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. (2) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob večstanovanjskih objektih pa na pripadajoč em zemljišču k stavbi. (3) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu javne službe prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti vidna. (4) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (5) Prevzemno mesto na območju vikendov in počitniških hiš je praviloma na skupnih prevzemni h mestih razen, če se uporabnik in izvajalec javne službe ne dogovorita drugače. (6) Za povzročitelje odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec javne službe v dogovoru z Občinsko upravo in povzročitelji odpadkov določi skupna prevzemna mesta za ločeno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpad ne embalaže iz stekla s številko odpadka 15 01 07), BIO ter MKO. Ta prevzemna mesta določenih vrst komunalnih odpadkov uredi Občinska uprava tako, da oddani odpadki niso dosegljivi živalim. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. 21. člen (začasna prevzemna mesta) (1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan uporabnike storitev javne službe obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu. 22. člen (načrtovanje prevzemnih mest za odpadke) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati določbe odloka in tega tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca javne službe za načrtovanje zbirnih in prevzemnih mest MKO, BIO in ločenih frakcij komunalnih odpadkov. 23. člen (minimalni standardi premičnih zbiralnic) (1) Izvajalec javne službe v premični zbiralnici zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. (2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov. (3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (4) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem ter odpadkov. (5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izbirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje. (6) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka tega člena. Zabojniki ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov. (7) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga. (8) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 465 • je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (9) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (10) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka tega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 6. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 24. člen (zbirni center) (1) Zbirni center je urejen, pokrit ali nepokrit prostor, na katerem so postavljeni ustrezno označeni zabojniki v katere povzročitelji po navodilih pooblaščene osebe zaposlene v zbirnem centru skladno s predpisi odlagajo odpadke. (2) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom storitev javnih služb, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine. (3) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec javne službe. (4) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov. (5) Zbirni center je namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. 25. člen (pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru) (1) Povzročitelji pod nadzorom pooblaščene osebe izvajalca javne službe odlagajo posamezne frakcije odpadkovv namenske zabojnike prostornine 240 l, 1100 l, od 5 m3 do 35 m3, ki so primerno označeni s klasifikacijsko številko in nazivom odpadka. Uporabnik storitev javne službe je dolžan po navodilih izvajalca javne službe pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike. (2) Letna količina individualno pripeljanih ločeno zbranih odpadkov, ki se jih za posamezno gospodinjstvo na območju individualnih gospodinjstev in večstanovanjskih objektov, v zbirnem centru prevzema proti plačilu po ceniku upravljavca zbirnega centra je: • nad 0,5 m3 gradbenih odpadkov in • azbestni odpadki • drugi odpadki, ki se ne zbirajo v okviru gospodarske javne službe, njihovo zbiranje v zbirnem centru pa je kljub temu omogočeno. (3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se drugim uporabnikom zaračuna količina pripeljanih odpadkov na zbirni center v skladu s cenikom izvajalca javne službe. (4) O individualno pripeljanih odpadkih se vodi evidenca. Vsak povzročitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center, je evidentiran, pooblaščena oseba pregleda pripeljane odpadke. Brezplačno lahko odpadke oddajo uporabniki, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki. (5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da: • uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in • se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (6) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (7) Izvajalec javne službe zagotavlja storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz območja občine ob prevzemu ali ob oddaji odpadkov različnim prevzemnikom v skladu s predpisi. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (8) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, ki razpolaga z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem za pripravo odpadkov za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. Dokazilo o oddaji le teh odpadkov je veljaven evidenčni list. 26. člen (vrste odpadkov v zbirnem centru) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira/prevzema: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke in • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. • zemlja, kamenje, gradbeni odpadki, • manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe, 27. člen (obratovanje zbirnega centra) (1) Izvajalec javne službe za zbirne centre, ki jih upravlja, lokacijo zbirnega centra in delovni čas zbirnega centra objavi na letnem koledarju/urniku odvoza odpadkov, na svoji spletni strani in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način (npr. občinskem glasilu, oglasna deska občine, letaki po gospodinjstvih...). Delovni čas zbirnih centrov se za prihodnje leto objavi najkasneje do 31. decembra v tekočem letu. (2) Izvajalec javne službe mora odpiralni čas pril agoditi zahtevam iz Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov. 7. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest ter zbirnih centrov 28. člen (podrobnejše vsebine registrov) (1) Izvajalec gospodarske javne s lužbe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register ki obsega: • register zbirnih/prevzemnih mest za vse uporabnike, Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 466 • register zbirnih centrov. (2) Register zbirnih/prevzemnih mest pri povzročiteljih, mora vs ebovati sledeče podatke: • ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva, ki plačuje storitve ravnanja z odpadki ali lastnika vikenda oziroma praznega stanovanja) oziroma ime in sedež drugega uporabnika z imenom in priimkom zakonitega zastopnika, • ime poslovne enote drugega uporabnika, če zbirno mesto ni na sedežu drugega uporabnika, • celoten naslov zbirnega mesta, • vrste odpadkov, ki jih uporabniki storitevjavne službe zbirajo na zbirnem mestu, • velikost zabojnikov ali tipiziranih vreč po vrstah odpadkov, • identifikacija zabojnikov po vrstah odpadkov, • podatek o tem ali uporabniki storitev javnih služb, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto, kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem komp ostniku, • podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki storitev javne službe (enostanovanjski, večstanovanjski, poslovni, turistični, industrijski ...). (3) Register zbirnih centrov vsebuje: • podatke o objektih zbirnega centra, • podatke o številu kontejnerjev in zabojnikov. 8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 29. člen (postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij) (1) Izvajalec javne službe ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij. (2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • podatke o projektantu in projektu, • predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti. (3) Obvezna vsebina soglasja obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča, • soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z datumom izdelave. 30. člen (gradbišča) Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki storitev javne službe po tem tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu javne službe osem (8) dni pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. 31. člen (javna obvestila) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje: • navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe, • obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih, • ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o: • lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepuščati odpadke, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu »od vrat do vrat«, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih, • vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki, • prepuščanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo, • prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico, • drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO na območju, za katerega uredi prevzemanje BIO, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o: • namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom, • prepovedi mešanja kuhinjskih odp adkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki, • varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, • možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku, • minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, • načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe, • drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in • o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom. 32. člen (obveščanje in ozaveščanje uporabnikov storitev javne službe) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komu nalnih odpadkov mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z: • ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja, • hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepuščanjem, • pravilnim prepuščanjem odpadkov v premični zbiralnici in zbirnem centru, • načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in • tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzročitelje BIO v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati o: Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 467 • prepovedi mešanja BIO z drugimi komunalnimi odpadki, • izločanju vseh BIO iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, • varni in za okolje neškodljivi hrambi BIO pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. 33. člen (način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka) (1) Zbiranje in prevoz odpadkov izvajalec opravlja z zato namenjenimi in primernimi prevoznimi sredstvi in vozili za zbiranje in prevoz odpadkov. (2) Izvajalec glede na vrsto in količino odpadka ter druge okoliščine zbiranja in prevoza odpadkov izbere in uporabi najustreznejši ter najučinkovitejši način zbiranja in prevoza odpadka v skladu z veljavno zakonodajo. 9. Javne prireditve in čistilne akcije 34. člen (javne prireditve, čistilne akcije) (1) Izvajalec javne službe mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za: • ločene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • mešane komunalne odpadke ter • biološke odpadke. (2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve. (3) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vreč določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec javne službe zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s tehničnim pravilnikom. (4) Ponudnik obrokov na javni prireditvi mora za svoje BIO, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (5) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen BIO, predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora najkasneje v 24 urah po koncu prireditve prevzeti odpadke na mestu prireditve. (6) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokrivanja stroškov zbiranja, obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati ločeno, skladno s tem odlokom. (7) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma čistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. (8) Organizator javne prireditve ali čistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega člena prevzame na mestu javne prireditve. (9) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj štirinajst (14) dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem javne službe skleniti dogovor o poteku akcije, načinu prevzema, obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in drugih uporabnikov. 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 35. člen (letni program ravnanja s komunalnimi odpadki) (1) Izvajalec javne službe mora ravnanje s komunalnimi odpadki zagotavljati skladno s programom ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerem se določita obseg in vsebina ravnanja ter način zagotavljanja storitev. (2) Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o: • naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe, • celotni količini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na območju izvajanja javne službe, in količinah posameznih ločenih in nevarnih frakcij, • zbiralnicah nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih, • prevzemanju nevarnih frakcij s premično zbiralnico, • tipu in oznakah zabojnikov za posamezne nevarne frakcije ter označbi zbirnih centrov, • pogostosti prevzemanja frakcij v zbirnih centrih, • prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzem nih m es tih, • vzdrževanju in čiščenju zabojnikov in ukrepih za preprečevanje onesnaževanja okolja v zbirnih centrih, • rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja povzročiteljev komunalnih odpadkov o načinu zbiranja ločenih in nevarnih frakcij, • razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izločanje ločenih in nevarnih frakcij, • predvideni predelavi ali odstranjevanju ločenih ali nevarnih frakcij in • načinu oddajanja ločenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in količini te embalaže. (3) Letni program izdela izvajalec javne službe skladno z določbami odloka in tehničnega pravilnika in ga predloži občini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekočem letu za naslednje leto. Potrjen letni program izvajalec javne službe objavi na s voji spletni strani. 11. Obračun storitev ravnanja z odpadki 36. člen (oblikovanje cen) Izvajalec javne službe obračuna stroške zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na podlagi: • Odloka o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2012), • Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun stori tev ravnanja s komunalnimi odpadki, • Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki ter • veljavnih zakonskih predpisov o načinu obračunavanja cen za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 468 12. Reklamacijski postopek 37. člen (reklamacijski postopek) (1) Uporabnik storitev zbiranja in odvoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitev in sicer na pravilnost, vsebino in pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej rešuje po telefonu in osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca javne službe. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti. (2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek na katerem napiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev oziroma ali sta stranko razrešila predmet pritožbe. (3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na upravo izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe pisno odloči o reklamaciji v roku petnajstih (15) dni od prejema reklamacije. (4) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z odlokom in določili tehničnega pravilnika, izvajalec javne službe posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave. (5) Uporabnik storitev javne službe lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v osmih(8) dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev javne službe in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku storitev javne službe dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. 13. Izterjava 38. člen (izterjava) (1) Povzročiteljem odpadkov, ki zamujajo s plačili računov, izvajalec javne službe ali zunanji izvajalec pošlje pisni opomin s katerim mu postavi novi rok za plačilo neplačanih obveznosti. Če kljub opominu zapadlih računov ne poravnajo v roku navedenem v opominu, izvajalec javne službe prične s postopkom prisilne izterjave dolga, v skladu s področno zakonodajo. 14. Nadzor na terenu 39. člen (nadzor na terenu) (1) Izvajalčevi delavci na terenu preverjajo ustreznost vsebine odpadkov v zabojnikih ali vrečah. V primeru, da so odpadki nastali pri povzročitelju neustrezno zbrani, ga je izvajalec dolžan na primeren način pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom izvajalca javne s lužbe. (2) Inšpekcijski nadzor se vrši skladno z Odlokom o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin , št. 23/2012). 15. Prehodne in končne določbe 40. člen (oprema) (1) Obstoječi zabojniki pri individualnih gospodinjstvih, večstanovanjskih objektih, drugih uporabnikih, prvotno namenjeni zbiranju mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, ločenih frakcij, se ustrezno označijo in uporabljajo za iste namene, kot novi tipi zabojnikov iz 12. člena tega tehničnega pravilnika. (2) Vse določbe glede barve in označevanja zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, veljajo za vse nove nabave od uveljavitve tehničnega pravilnika dalje. Obstoječa oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi do porabe ali izrabe. 41. člen (obvestilo izvirnim povzročiteljem) Izvajalec javne službe z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste izvirne povzročitelje odpadkov, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu javne službe sporočijo podatke, ki so skladno s predpisi, odlokom in tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov storitev javne službe. 42. člen (začetek veljavnosti) Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 900-1/2022-8/9 Datum: 14.3.2024 Občina Gorišnica Borut Kolar, župan 262. Pravilnik o spremembi Pravilnika o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Občini Gorišnica Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni s amoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE)) ter 16. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017) je Občinski svet Občine Gorišnica na svoji 8. redni seji, dne 14.3.2024, sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBI PRAVILNIKA O ENKRATNI DENARNI POMOČI OB ROJSTVU OTROKA V OBČINI GORIŠNICA 1. člen V Pravilniku o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otrok a v Občini Gorišnica se besedilo 2. člena, spremeni tako, da glasi: Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka se zagotavlja iz sredstev občinskega proračuna. Z njo se družini zagotovi pomoč pri pokrivanju stroškov ob rojstvu otroka. Višina enkratne denarne pomoči znaša 250 Evrov za vsakega otroka. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 469 2. člen V Pravilniku o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Občini Gorišnica se besedilo 10. člena, spremeni tako, da glasi: Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja za vse novorojence, rojene od 14.9.2024 dalje. Številka: 900-1/2022-8/7 Datum: 14.3.2024 Občina Gorišnica Borut Kolar, župan 263. Sklep o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Gorišnica za leto 2024 Na podlagi 24. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18, 61/20 - ZDLGPE, 175/20), določb Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/2018), 29. člena Za kona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 -odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A 80/20 - ZIUOOPE) in 15. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017) je občinski svet občine Gorišnica, na 8. redni seji dne 14.3.2024 sprejel SKLEP O NAČRTU RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2024 1. člen S tem sklepom se določi načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine Gorišnica za leto 2024. 2. člen Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine Gorišnica za leto 2024 je sestavljen iz: • Načrta pridobivanja nepremičnega premoženja v letu 2024 - Priloga: Obrazec št. 1, • Načrta razpolaganja z zemljišči občine v letu 2024-Priloga: Obrazec št. 2 a. 3. člen Pridobivanje nepremičnega premoženja se načrtuje v okviru načrtovanih sredstev v proračunu občine Gorišnica za leto 2024. Predvidena sredstva občine Gorišnica so razvidna iz Načrta pridobivanja nepremičnega premoženja v letu 2024 - Priloga: Obrazec št. 1. Razpolaganje z nepremičnim premoženjem se načrtuje na podlagi ocenjene ali orientacijske vrednosti nepremičnega premoženja, ki je razvidna iz Načrta razpolaganja z zemljišči občine v letu 2024 - Priloga: Obrazec št. 2 a. 4. člen Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine se med letom lahko še spremeni ali dopolni. Spremembe in dopolnitve načrta ravnanja se sprejmejo po enakem postopku kot velja za njegov sprejem. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani občine Gorišnica. Številka: 900-1/2022-8/4 Datum: 14.3.2024 Občina Gorišnica Borut Kolar, župan Priloge: • Obrazec št. 1 - Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja v letu 2024, • Obrazec št. 2 a - Načrt razpolaganja z zemljišči občine v letu 2024. 264. Sklep o določitvi skupne vrednosti nepredvidenih pravnih poslov, ki niso zajeti v Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Gorišnica za leto 2024 Na podlagi 27. člena v povezavi s 24. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) je Občinski svet Občine Gorišnica na 8. redni seji dne 14.3.2024 sprejel , na predlog župana sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI SKUPNE VREDNOSTI NEPREDVIDENIH PRAVNIH POSLOV, KI NISO ZAJETI V NAČRTU RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2024 1. člen V primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine Gorišnica za leto 2024 ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, se lahko sklepajo pravni posli z nepremičninami, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem občine Gorišnica za leto 2024. Skupna vrednost poslov iz prejšnjega odstavka lahko znaša največ: • pri pravnih poslih pridobivanja nepremičnin: 20% skupne vrednosti načrta pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2024 oziroma največ 4.316 EUR, • pri pravnih poslih razpolaganja z nepremičninami: 20% skupne vrednosti načrta razpolaganja z zemljišči v letu 2024, oziroma največ 12.356 EUR. 2. člen Za spremljanje in evidentiranje zneskov porabljenih kvot iz drugega odstavka 1. člena tega sklepa skrbi javni uslužbenec občinske uprave. O morebitni porabi kvote se nemudoma obvesti župana, ki s sklepom ugotovi, od kdaj sklepanje pravnih poslov posamezne vrste ravnanja z nepremičnim premoženjem, ni več mogoče. 3. člen O realizaciji pravnih poslov iz 1. člena tega sklepa se poroča občinskemu svetu skupaj z zaključnim računom proračuna za leto 2024. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani občine Gorišnica. Številka: 900-1/2022-8/5 Datum: 14.3.2024 Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 470 Občina Gorišnica Borut Kolar, župan 265. Sklep o potrditvi letnega poročila o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta LEK Občine Gorišnica Na podlagi 29. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19, 65/20, 158/20-ZURE, 121/21 ZSROVE, 172/21-ZOEE in 204/21 - ZOP), 19. in 20. člena Pravilnika o metodologiji in obvezni vsebini lokalnega energetskega koncepta (Uradni list RS, št. 56/16) in 15. člena Statuta Občine Gorišnica ( Uradno glasilo slovenskih občin, št.57/2017) je občinski svet Občine Gorišnica na 8. redni seji dne 14.3.2024 sprejel SKLEP O POTRDITVI LETNEGA POROČILA O IZVEDENIH UKREPIH IZ AKCIJSKEGA NAČRTA LEK OBČINE GORIŠNICA 1. člen Občinski svet potrjuje letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in o njihovih učinkih, z dne 19.02.2024. 2. člen Ta sklep velja takoj. 3. člen Sklep s poročilom in ostalimi obveznimi sestavinami se posreduje Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije. Številka: 900-1/2022-8/12 Datum: 14.3.2024 Občina Gorišnica Borut Kolar, župan OBČINA GORJE 266. Javni razpis za izbiro in sofinanciranje programa ali področja letnega programa športa v Občini Gorje za leto 2024 Na podlagi 19. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in spremembe), 7. in 10. člena Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/20) in Letnega programa športa Občine Gorje za leto 2024 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/24), Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IN SOFINANCIRANJE PROGRAMA ALI PODROČJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI GORJE ZA LETO 2024 1. Naziv in sedež izvajalca razpisa Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje 2. Pravna podlaga za izvedbo javnega razpisa • Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 /ReNPŠ14-23/ (Uradni list RS, št. 26/14) • Zakon o športu /ZŠpo-1/ (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18-ZNOrg, 82/20 in 03/22-ZDeb) • Odlok o proračunu Občine Gorje za leto 2024 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 73/23 in 3/24) • Letni program športa Občine Gorje za leto 2024 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/24) • Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, š t. 31/20) • Statut Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) 3. Pogoji za izvajalce letnega programa športa Izvajalci imajo pravico do sofinanciranja programov in področij letnega programa športa, če so registrirani in imajo sedež v občini Gorje in delujejo najmanj eno leto. Izvajalci športnih programov morajo izpolnjevati naslednje osnovne pogoje: • športno društvo mora imeti najmanj 15 članov s plačano članarino, • izvajati športne programe neprekinjeno vsaj eno leto pred objavo javnega razpisa, na katerega se prijavljajo, • izvajati športne programe, ki so predmet razpisa vsaj 30 vadbenih tednov letno v obsegu najmanj 60 ur (razen v programih, pri katerih je z merili določen manjši obseg), • v posamezni vadbeni skupini mora biti med vadečimi vsaj 50 % udeležencev iz občine Gorje, • v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, v programih kakovostnega in vrhunskega športa ter športa invalidov so vključeni športniki, registrirani v nacionalni panožni športni zvezi za prijavitelja in vključeni v uradne tekmovalne sisteme, potrjene s strani Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (v nadaljevanju OKS-ZŠZ) v letu, na katerega se nanaša javni razpis, • imeti izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo programa, • imeti urejeno evidenco članstva s poravnano letno članarino (športna društva) in evidenco o udeležencih programov. Dodatni pogoji za izvajalce posameznih športnih vsebin in športnih programov so navedeni v prilogi Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje, Merila za izbor in vrednotenje programov letnega programa športa. 4. Izvajalci LPŠ Izvajalci letnega programa športa so lahko: • športna društva, ki so registrirana v Republiki Sloveniji in imajo sedež v občini Gorje, • Športna zveza Radovljica, Bled, Bohinj, Gorje za posebej dogovorjena področja dejavnosti (šolska tekmovanja, tekmovanja na področju rekreacije), • zavodi, gospodarske družbe, zasebni ki in druge organizacije, ki so registrirani za dejavnosti v športu in imajo sedež v občini Gorje, • zavodi s področja vzgoje in izobraževanja s sedežem v občini Gorje. 5. Predmet javnega razpisa so naslednji programi • Športni programi (6.1) • Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (6.1.2) • Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (6.1.5) Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 471 • Kakovostni šport (6.1.6) • Vrhunski šport (6.1.7) • Športna rekreacija (6.1.9) • Šport starejših (6.1.10) • Organiziranost v športu (6.4) • Sofinanciranje profesionalnega trenerskega kadra (6.4.2) • Športne prireditve in promocija športne dejavnosti v občini (6.5) • Prireditve občinskega pomena (6.5.1) • Prireditve nacionalnega pomena (6.5.2) 6. Višina razpisanih sredstev Naziv Višina sredstev Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine (6.1.2) 5.000,00 € Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (6.1.5) 7.000,00 € Kakovostni šport (6.1.6) 3.000,00 € Vrhunski šport (6.1.7) 2.000,00 € Športna rekreacija (6.1.9) 6.000,00 € Šport starejših (6.1.10) 1.500,00 € Sofinanciranje profesionalnega trenerskega kadra (6.4.2) 13.000,00 € Športne prireditve in promocija športne dejavnosti v občini (6.5) 3.000,00 € SKUPAJ 40.500,00 € 7. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: • Javni razpis za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Gorje za leto 2024 • Navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev • Prijavne obrazce • Vzorec pogodbe • Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/20) Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave razpisa do zaključka, in sicer v tajništvu Občine Gorje, vsak dan v poslovnem času organa in na spletni strani www.gorje.si. Vloga na razpis mora biti izpolnjena izključno na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, navedena v razpisni dokumentaciji. Izpolniti je potrebno samo obrazce za področja, za katera se prijavljate. V kolikor v javnem razpisu za posamezne programe ne bo ustreznih prijav, se bodo sredstva razporedila drugim izvajalcem športnih programov. Pristojna Komisija za izvedbo javnega razpisa predlog za prerazporeditev sredstev predlaga županu. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom dobite pri Moniki Breznik na tel. št. 04 575 18 04 ali po e-pošti: monika.breznik@gorje.si. 8. Obdobje porabe dodeljenih sredstev Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2024. 9. Rok za predložitev vlog in način oddaje vlog Rok za prijavo na razpis je sreda, 24. 4. 2024 do 12.00 ure. Vloge, ki bodo oddane po roku za prijavo, ne bodo obravnavane. Vlogo je potrebno poslati ali dostaviti v zaprti ovojnici na naslov Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje, s pripisom: »NE ODPIRAJ - VLOGA ŠPORT 2024«. Na ovojnici mora biti obvezno naveden naziv in naslov pošiljatelja. Vloga mora biti dostavljena na Občino Gorje do roka, ki je naveden v javnem razpisu, ne glede na način oddaje. Vloga, ki ne bo pravilno označena, bo s sklepom zavržena. Ravno tako bo vloga, ki ne bo pravočasna ali je ne bo vložila upravičena oseba, s sklepom zavržena. 10. Datum odpiranja vlog Odpiranje prejetih vlog bo izvedeno najkasneje v roku 15 dni po roku za prijavo na razpis in ne bo javno. Vlagatelji nepopolnih vlog bodo na dopolnitev pozvani v roku 8 dni od odpiranja vlog. Rok dopolnitve vloge je 8 dni od prejema poziva. Če vlagatelj v tem roku vloge ne bo dopolnil, se bo vloga s sklepom zavrgla, neustrezno dopolnjena vloga pa zavrnila. 11. Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa: Vsi vlagatelji bodo v roku 30 dni po sprejeti odločitvi obveščeni o izidu javnega razpisa. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu z Odlokom o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/20). Na podlagi predloga Komisije, ki jo imenuje župan, bo izdana odločba o izbiri in obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali letnega programa športa. Dokončna odločba bo podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju programa ali področja letnega programa športa v občini Gorje v letu 2024. Številka: 430-0008/2024-2 Datum: 20. 3. 2024 Občina Gorje Peter Torkar, župan OBČINA GORNJI PETROVCI 267. Odlok o proračunu Občine Gornji Petrovci za leto 2024 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18, 195/20-odl.US, 18/23-ZDU-10 in 76/23) in 28. člena Statuta Občine Gornji Petrovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/2023 z dne 8.11.2023) je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na 11. redni seji, dne 15.03.2024 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE GORNJI PETROVCI ZA LETO 2024 1. Splošna določba Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 472 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Gornji Petrovci za leto 2024 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.350.000,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.694.631,58 70 DAVČNI PRIHODKI 2.381.205,00 700 Davki na dohodek in dobiček 2.161.725,00 703 Davki na premoženje 144.630,00 704 Domači davki na blago in storitve 73.250,00 706 Drugi davki 1.600,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 313.426,58 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 264.280,32 711 Takse in pristojbine 5.250,00 712 Globe in druge denarne kazni 4.220,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 600,00 714 Drugi nedavčni prihodki 39.076,26 72 KAPITALSKI PRIHODKI 138.263,84 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 100.932,50 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih s redstev 37.331,34 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 517.104,58 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 517.104,58 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.090.217,40 40 TEKOČI ODHODKI 1.456.070,37 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 368.200,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 59.524,28 402 Izdatki za blago in storitve 918.346,09 403 Plačila domačih obresti 100.000,00 409 Rezerve 10.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1.046.824,28 410 Subvencije 23.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 626.182,43 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 127.717,14 413 Drugi tekoči domači transferi 269.924,71 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 556.544,67 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 556.544,67 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 30.778,08 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 17.778,08 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 13.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 259.782,60 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja vjavnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 473 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJ E 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 259.782,60 55 ODPLAČILA DOLGA 259.782,60 550 Odplačila domačega dolga 259.782,60 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 0 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -259.782,60 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -259.782,60 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 2.389,04 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Gornji Petrovci. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. čle na ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi: 1. prihodki požarne takse, ki se uporabijo za namene, določene v Zakonu o varstvu pred požarom ; 2. okoljska dajatev za obremenjevanje vode, ki se uporabi za namene po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda v skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor ; 3. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se uporabi za namene po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor ; 4. prihodki iz naslova turistične takse, ki se uporabljajo za namene, določene v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma ; 5. prihodki iz naslova takse za vzdrževanje gozdnih cest ; 6. prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene ; 7. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se zbirajo ; 8. drugi namenski prihodki proračuna. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. Prerazporeditve so v posebnem delu proračuna mogoče (npr. v okviru enega proračunskega uporabnika (PU), enega področja proračunske porabe (PPP) med proračunskimi postavkami (PP) tega področja oziroma podkonti in sicer v višini 25 % vrednosti sprejetega plana na postavki). Vrednostno prerazporeditve na postavki (npr. ne smejo presegati 20.000,00 EUR), pri tem pa mora proračun ostati uravnotežen. Temu ustrezno se prilagodi tudi plan na nivoju podkontov. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun za leto 2024. 6. člen Župan lahko med izvrševanjem proračuna o dpre novo proračunsko postavko če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS št. 50/07, 61/08, 99/09-ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22-ZZNŠPP in 149/22), ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine. Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42.člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča. Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika. V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke. 7. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov , odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih na podskupinah kontov znotraj podprogramov ne sme Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 474 presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega : 1. v letu 2025 70 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 8. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in 410. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. O spremembi projekta v NRP v letu izvrševanja proračuna v mejah, ki jih omogočajo prerazporeditve, odloča župan. Sprememba projekta v NRP brez rebalansa proračuna (npr. do 10%, 20% izhodiščne vrednosti projekta) je dovoljena na način, da o tem na seji odloča občinski svet, župan pa mora imeti na podlagi pooblastila za prerazporejanje pravic porabe zadostno pravico, da zagotovi sredstva na proračunski postavki. O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občinski svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu). Spremembe vrednosti projektov v NRP, ki presegajo možnosti zagotovitve sredstev s prerazporeditvami župana, se v proračun uvrščajo z rebalansom proračuna. Občinski svet odloča o uvrstitvi novih projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov (komentar: pričakovano je treba spremeniti investicijsko dokumentacijo projekta). O spremembah vrednosti projektov v kasnejših letih odloča Občinski svet s sklepom (komentar : ni nujno le ob rebalansu/spremembah proračuna). 9. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je: 1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. 10. člen (proračunska rezerva) Na podlagi 49.člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49.člena ZJF in drugega odstavka tega člena, do višine 4.000,00 eurov odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. Občina bo v letu 2024 izločila v proračunsko rezervo dodatna sredstva v višini 4.000,00 eurov. 11. člen (splošna proračunska rezervacija) Na podlagi 42.člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 12. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2024 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 500,00 evrov. Posameznemu dolžniku odpiše dolg največ d o skupne višine 100,00 eurov, nad to vrednostjo pa o tem odloča Občinski svet. Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu. V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega dveh eurov, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. Kot dolgovi po četrtem odstavku 77.člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 13. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Občina Gornji Petrovci se v letu 2024 ne bo zadolžila za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja. Občina Gornji Petrovci v letu 2024 ne bo izdajala poroštev javnim zavodom, javnim skladom in javnim agencijam ter javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je Občina Gornji Petrovci. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 475 14. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna,in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2024 ne smejo zadolžiti. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2024 ne smejo izdajati poroštev. 6. Prehodne in končne določbe 15. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se Občina Gornji Petrovci lahko v letu 2024 zadolži do višine 4.000.000,00 eurov. 16. člen (začasno financiranje v letu 2025) V obdobju začasnega financiranja Občine Gornji Petrovci v letu 2025, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 17. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0002/2024-3 Datum: 18.03.2024 Občina Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, župan 268. Odlok o proračunu Občine Gornji Petrovci za leto 2025 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18, 195/20-odl.US, 18/23-ZDU-10 in 76/23) in 28. člena Statuta Občine Gornji Petrovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/2023 z dne 8.11.2023) je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na 11. redni seji, dne 15.03.2024 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE GORNJI PETROVCI ZA LETO 2025 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Gornji Petrovci za leto 2025 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.194.582,67 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.681.549,03 70 DAVČNI PRIHODKI 2.381.205,00 700 Davki na dohodek in dobiček 2.161.725,00 703 Davki na premoženje 144.630,00 704 Domači davki na blago in storitve 73.250,00 706 Drugi davki 1.600,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 300.344,03 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 253.052,67 711 Takse in pristojbine 5.250,00 712 Globe in druge denarne kazni 4.220,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 600,00 714 Drugi nedavčni prihodki 37.221,36 72 KAPITALSKI PRIHODKI 0 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 513.033,64 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 513.033,64 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.004.789,15 40 TEKOČI ODHODKI 1.407.316,00 Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 476 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 368.200,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 59.524,28 402 Izdatki za blago in storitve 864.591,72 403 Plačila domačih obresti 100.000,00 409 Rezerve 15.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1.104.045,29 410 Subvencije 24.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 626.182,44 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 172.938,14 413 Drugi tekoči domači transferi 277.924,71 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 445.427,86 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 445.427,86 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 48.000,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 28.000,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 20.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 189.793,52 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DFI FŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja vjavnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJ E 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 189.793,52 55 ODPLAČILA DOLGA 189.793,52 550 Odplačila domačega dolga 189.793,52 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 0 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -189.793,52 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -189.793,52 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 2.389,04 Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Gornji Petrovci. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi: 1. prihodki požarne takse, ki se uporabijo za namene, določene v Zakonu o varstvu pred požarom ; 2. okoljska dajatev za obremenjevanje vode, ki se uporabi za namene po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda v skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor ; 3. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se uporabi za namene po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov v skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor ; Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 477 4. prihodki iz naslova turistične takse, ki se uporabljajo za namene, določene v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma ; 5. prihodki iz naslova takse za vzdrževanje gozdnih cest ; 6. prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene ; 7. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se zbirajo ; 8. drugi namenski prihodki proračuna. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. Prerazporeditve so v posebnem delu proračuna mogoče (npr. v okviru enega proračunskega uporabnika (PU), enega področja proračunske porabe (PPP) med proračunskimi postavkami (PP) tega področja oziroma podkonti in sicer v višini 25 % vrednosti sprejetega plana na postavki). Vrednostno prerazporeditve na postavki (npr. ne smejo presegati 20.000,00 EUR), pri tem pa mora proračun ostati uravnotežen. Temu ustrezno se prilagodi tudi plan na nivoju podkontov. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun za leto 2025. 6. člen Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS št. 50/07, 61/08, 99/09-ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22-ZZNŠPP in 149/22), ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine. Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42.člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča. Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika. V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke. 7. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov , odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih na podskupinah kontov znotraj podprogramov ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega : 1. v letu 2025 70 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 8. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in 410. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. O spremembi projekta v NRP v letu izvrševanja proračuna v mejah, ki jih omogočajo prerazporeditve, odloča župan. Sprememba projekta v NRP brez rebalansa proračuna (npr. do 10%, 20% izhodiščne vrednosti projekta) je dovoljena na način, da o tem na seji odloča občinski svet, župan pa mora imeti na podlagi pooblastila za prerazporejanje pravic porabe zadostno pravico, da zagotovi sredstva na proračunski postavki. O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občinski svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu). Spremembe vrednosti projektov v NRP, ki presegajo možnosti zagotovitve sredstev s prerazporeditvami župana, se v proračun uvrščajo z rebalansom proračuna. Občinski svet odloča o uvrstitvi novih projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov (komentar: pričakovano je treba spremeniti investicijsko dokumentacijo projekta). O spremembah vrednosti projektov v kasnejših letih odloča Občinski svet s sklepom (komentar : ni nujno le ob rebalansu/spremembah proračuna). 9. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je: 1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. 10. člen (proračunska rezerva) Na podlagi 49.člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo pos ledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 478 določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49.člena ZJF in drugega odstavka tega člena, do višine 7.500,00 eurov odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. Občina bo v letu 2025 izločila v proračunsko rezervo dodatna sredstva v višini 7.500,00 eurov. 11. člen (splošna proračunska rezervacija) Na podlagi 42.člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v fi nančni načrt neposrednega uporabnika. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 12. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2025 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 500,00 evrov. Posameznemu dolžniku odpiše dolg največ do skupne višine 100,00 eurov, nad to vrednostjo pa o tem odloča Občinski svet. Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu. V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega dveh eurov, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. Kot dolgovi po četrtem odstavku 77.člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 13. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Občina Gornji Petrovci se v letu 2025 ne bo zadolžila za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja. Občina Gornji Petrovci v letu 2025 ne bo izdajala poroštev javnim zavodom, javnim skladom in javnim agencijam ter javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je Občina Gornji Petrovci. 14. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna,in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2025 ne smejo zadolžiti. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2025 ne smejo izdajati poroštev. 6. Prehodne in končne določbe 15. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se Občina Gornji Petrovci v letu 2025 ne bo zadolžila. 16. člen (začasno financiranje v letu 2026) V obdobju začasnega financiranja Občine Gornji Petrovci v letu 2026, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 17. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0002/2024-4 Datum: 18.03.2024 Občina Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, župan OBČINA HAJDINA 269. Sklep o soglasju k spremembi cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - čiščenje odplak Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 8 7/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 - ZVO-2) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo Slovenskih občin št. 32/2017) je Občinski svet Občine Hajdina, na svoji 2. izredni seji, dne 15. 3. 2024, sprejel naslednji SKLEP O SOGLASJU K SPREMEMBI CENE STORITEV OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA ČIŠČENJE KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH ODPADNIH VODA - ČIŠČENJE ODPLAK 1. člen Občinski svet Občine Hajdina sprejme Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - čiščenje odplak, z dne februar 2024, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Ptuj d.d. 2. člen Občinski svet občine Hajdina daje izvajalcu javne službe soglasje k spremembi cene storitev obvezn ih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja čiščenje Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 479 komunalnih in padavinskih odpadnih voda - čiščenje odplak, in sicer: • za ceno izvajanja storitev 0,8039 EUR/m3. • za ceno omrežnine 0,9065 EUR/mesec za faktor omrežnine 1, Cene so brez davka na dodano vrednost. 3. člen S sprejetjem tega sklepa preneha veljati Sklep o soglasju k spremembi cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - čiščenje odplak št. 3542/2023-2, z dne 17. 5. 2023. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati s 1. 3. 2024. Številka: 354-5/2024-2 Datum: 15. 3. 2024 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 270. Sklep o soglasju k spremembi cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - odvajanje odplak Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 - ZVO-2) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo Slovenskih občin št. 32/2017) je Občinski svet Občine Hajdina, na svoji 2. izredni seji, dne 15. 3. 2024, sprejel naslednji SKLEP O SOGLASJU K SPREMEMBI CENE STORITEV OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA ČIŠČENJE KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH ODPADNIH VODA - ODVAJANJE ODPLAK 1. člen Občinski svet Občine Hajdina sprejme Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - odvajanje odplak, z dne februar 2024, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Ptuj d.d. 2. člen Občinski svet občine Hajdina daje izvajalcu javne službe soglasje k spremembi cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - odvajanje odplak, in sicer: • za ceno izvajanja storitev 0,4879 EUR/m3. • za ceno omrežnine 9,9845 EUR/mesec za faktor omrežnine 1, Cene so brez davka na dodano vrednost. 3. člen S sprejetjem tega sklepa preneha veljati Sklep o soglasju k spremembi cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - čiščenje odplak št. 3543/2023-2, z dne 17. 5. 2023. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati s 1. 3. 2024. Številka: 354-4/2024-2 Datum: 15. 3. 2024 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan OBČINA HOČE-SLIVNICA 271. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za spremembo podrobnejše namenske rabe in umestitev fotonapetostne elektrarne v delu območja EUP HO 16/1 v in delu HO 16/2, k.o. Spodnje Hoče Na podlagi 119., 129., 130. in 131. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23-ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP), 7. člena Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije -ZUNPEOVE (Uradni list RS, št. 78/23) in 25. člena Statuta Občine Hoče - Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/18, 27/20, 31/23) je župan Občine Hoče - Slivnica dne 20. 3. 2024 sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA SPREMEMBO PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE IN UMESTITEV FOTONAPETOSTNE ELEKTRARNE V DELU OBMOČJA EUP HO 16/1 V IN DELU HO 16/2, K.O. SPODNJE HOČE 1. člen (predmet sklepa in pravna podlaga) (1) S tem sklepom Občina Hoče-Slivnica začne postopek priprave in sprejema Občinskega podrobnega prostorskega načrta za spremembo namenske rabe in umestitev fotonapetostne elektrarne v delu območja EUP HO 16/1 in delu HO 16/2 v k.o. Spodnje Hoče (v nadaljevanju: OPPN). (2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23-ZDU-1 O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP), Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije -ZUNPEOVE (Uradni list RS, št. 78/23) ter vsi ostali relevantni zakoni in podzakonski akti. 2. člen (območje in predmet načrtovanja OPPN) (1) Območje se nahaja vzhodno od centralnega naselja Hoče, v naselju Spodnje Hoče, vzhodno od železniške proge, zahodno od avtoceste, med obstoječo stanovanjsko pozidavo na severu in asfaltno bazo na južni strani. Območje je dobro dostopno preko obstoječe Flisove ulice, javne poti JP št. 880521, ki poteka preko območja OPPN v vzhodnem delu. (2) Območje je določeno z ureditveno mejo, ki obsega lastniške parcele ali njihove dele s parcelnimi številkami: Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 480 1055/4, 1055/6, 1055/8, 1056/1, 1056/2, 1058, 1059/1, 1059/2, 1061/1, 1061/2, 1062/3 in 1062/4 vse k.o. Spodnje Hoče (696). Velikost zemljišča je približno 1,97 ha. (3) Območje OPPN predstavlja razvrednoteno zemljišče, leži na robu asfaltne baze, predstavlja makadamsko površino. Območje je nekdaj koristilo potrebam cestnega podjetja, skladiščenju in gradbeni industriji. Na območju se nahaja pritličen objekt v zapuščenem stanju. (4) Območje OPPN lahko pri načrtovanju potrebnih omrežij gospodarske javne infrastrukture poseže tudi izven območja OPPN. (5) Pobudnik priprave OPPN je lastnik stavbne pravice na zemljiščih v območju OPPN, ki je ob pobudi podal tudi svojo investicijsko namero. (6) Z OPPN se v delu enote EUP z oznako HO 16/ 1 in delu enote EUP HO 16/2 spremeni namenska raba na celotnem območju OPPN v območje energetske infrastrukture (E). Dodeli se nova oznaka EUP. V skladu z določili 130. člena ZUreP-3 je sprememba namenske rabe z OPPN dopustna, ko gre za umestitev proizvodne naprave, ki pretvarja obnovljive vire energije v električno energijo, toploto za ogrevanje in hlajenje ali v pogonska, tekoča in plinasta bio-goriva (v nadaljnjem besedilu: proizvodne naprave za izkoriščanje obnovljivih virov energije) vključno z objekti in napravami energetske infrastrukture, ki so potrebne za povezavo proizvodne naprave z distribucijskim sistemom, ali napravami za shranjevanje energije, v skladu s predpisi s področja energije. (7) Investitor želi na lastnih parcelah, na območju OPPN, umestiti fotonapetostno elektrarno, zgraditi sončno elektrarno v skupni nazivni moči cca 3 MW, vključno z objekti in napravami energetske infrastrukture, ki so potrebne za povezavo proizvodne naprave z distribucijskim sistemom ali z napravami za shranjevanje energije. 3. člen (način pridobitve strokovnih podlag) (1) Strokovne rešitve se pridobijo na podlagi prikaza stanja prostora, analize prostora, upoštevajoč nadrejene prostorske akte, izhodišča in smernice za načrtovanje nosilcev urejanja prostora, izdelanih strokovnih podlag, interesa investitorja in javne koristi ter vključevanja javnosti. 4. člen (vrsta postopka) (1) OPPN se skladno s 124. členom ZUreP-3 pripravi in sprejme po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta, določenem v 119.-124. členu ZUreP-3 ter 130. člena ZUreP-3. (2) OPPN se izdeluje v skladu z Zakonom o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE). 5. člen (mnenje o obveznosti izvedbe postopka CPVO) (1) Predhodno je bilo pridobljeno mnenje Zavoda RS za varstvo narave območna enota Maribor št. 3563-0061/2024 z dne 5. 3. 2024 s katerim se ocenjuje, da presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ni treba izvesti. (2) V skladu s tretjo alinejo 128. člena ZUreP-3 se zaradi spremembe podrobnejše namenske rabe izvede postopek CPVO. 6. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) (1) S tem sklepom se določijo naslednji okvirni rok i priprave in sprejemanja OPPN: objava sklepa o OPPN marec 2024 podaja vloge za dodelitev identifikacijske številke prostorskega akta ter objava v prostorskem informacijskem sistemu (PIS) marec 2024 pridobitev mnenj NUP, ki so vključeni v postopek CPVO, o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje ter konkretnih smernic NUP 30 dni izdelava osnutka OPPN ter morebitno usklajevanje s posameznimi NUP 30 dni po prejemu vseh konkretnih smernic in odločbe o potrebnosti izvedbe CPVO izdelava okoljskega poročila (OP) 30-60 dni objava osnutka OPPN in OP ter pridobivanje mnenj NUP na osnutek OPPN in mnenj NUP o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje 30-60 dni pridobivanje mnenja MOPE o ustreznosti OP 30 dni po pridobitvi mnenj NUP, ki so vključeni v postopek CPVO izdelava dopolnjenega osnutka OPPN na podlagi pridobljenih mnenj 30-45 dni javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka OPPN in OP 7 dni pred pričetkom razgrnitve javna razgrnitev in obravnava OPPN in OP najmanj 30 dni izdelava stališč do pripomb in predlogovjavnosti ter njihova potrditev in objava 15 dni izdelava predloga OPPN in OP 30-60 dni pridobivanje mnenj NUP k predlogu OPPN in mnenja o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje 30 dni izdelava usklajenega predloga OPPN 30 dni sprejem odloka o OPPN na občinskem svetu na seji občinskega sveta (2) Okvirni predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev v postopku lahko tudi spremenijo. 7. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj, lahko pa tudi za podajo konkretnih smernic, so: 1. za področje upravljanja z vodami: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor za območja Drave, Krekova 17, 2000 Maribor 2. za področje ohranjanja narave: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za naravo, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 481 3. za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana; 4. za področje cestnega in železniškega prometa: Ministrstvo za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana; 5. za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana; 6. za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana; 7. za distribucijo električne energije: Elektro Maribor d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor; 8. za področje prenosa električne energije: ELES d. o. o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana; 9. za področje komunikacij: Telekom Slovenije, d. d., Operativa TKO vzhodna Slovenija, Titova cesta 38, 2000 Maribor; 10. Občina Hoče - Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče; 11. za področje javnega zdravja: Ministrstvo za zdravje RS, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana; 12. za področje OP: Ministrstvo okolje, podnebje in energijo, Sektor za okoljske presoje, Langusova 4, 1000 Ljubljana. (2) V kolikor se bo v postopku priprave OPPN ugotovilo, da je potrebno vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, ki niso našteti v tem členu, se jih po potrebi vključi v pridobitev mnenj. 8. člen (načrt vključevanja javnosti) (1) Občina Hoče - Slivnica kot pripravljavec postopka OPPN skladu z ZUreP-3 zagotavlja vključevanje javnosti na javni razgrnitvi, obravnavi in drugih javnih predstavitvah. (2) Občina Hoče - Slivnica bo v postopku seznanila zainteresirano javnost z dopolnjenim osnutkom OPPN in okoljskim poročilom (v kolikor ga bo potrebno izdelati) v okviru javne razgrnitve, ki bo trajala najmanj 30 dni in v tem času zagotovila tudi javno obravnavo razgrnjenega gradiva. Javnost ima v okviru javne razgrnitve pravico dajati pripombe in predloge, ki jih bo Občina Hoče -Slivnica preučila ter do njih zavzela stališča, ki bodo javno objavljena. 9. člen (podatki in strokovne podlage ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora) (1) Osnova za pripravo OPPN so javno dostopni, grafični in prostorski podatki, podatki evidenc geodetske uprave in zemljiške knjige ter morebitne druge strokovne podlage. Izdelajo se lahko tudi druge strokovne podlage, za katere se pri pripravi OPPN ugotovi, da so potrebne za kvalitetno pripravo prostorskega akta ali pa jih zahtevajo posamezni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku priprave. (2) Pripravo OPPN financira zasebni naročnik, ki v ta namen sklene pogodbo z izdelovalcem prostorskega akta, ki izpolnjuje zakonske pogoje za prostorsko načrtovanje. Zasebni naročnik prav tako fina ncira pripravo strokovnih podlag in okoljskega poročila, v kolikor bo potrebno. Postopek sprejema in koordinacijo v zvezi s pridobivanjem mnenj vodi občinska uprava Občine Hoče - Slivnica. 10. člen (začetek veljavnosti sklepa) (1) Sklep o začetku priprave OPPN se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Sklep se skupaj s strokovnimi podlagami za pripravo OPPN objavi tudi na spletni strani Občine Hoče -Slivnica. Številka: 35000-0004/2024 Datum: 20. 3. 2024 Občina Hoče - Slivnica dr. Marko Soršak, župan OBČINA KOBILJE 272. Odlok o proračunu Občine Kobilje za leto 2024 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 -ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18, 195/20 - odl. US, 18/23 - ZDU-1O in 76/23) in 13. člena Statua občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016 in 40/2019) je Občinski svet Občine Kobilje na 9. redni seji dne 14.3.2024 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KOBILJE ZA LETO 2024 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Kobilje za leto 2024 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 873.919,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 598.188,00 70 DAVČNI PRIHODKI 523.388,00 700 Davki na dohodek in dobiček 485.353,00 703 Davki na premoženje 28.035,00 704 Domači davki na blago in storitve 10.000,00 Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 482 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 74.800,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 20.500,00 711 Takse in pristojbine 2.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 0,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 52.300,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 76.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 27.000,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 49.000,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 199.731,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 199.731,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 882.410,73 40 TEKOČI ODHODKI 329.022,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 60.250,00 401 Prispevki delodajalcevza socialno varnost 9.700,00 402 Izdatki za blago in storitve 253.572,00 403 Plačila domačih obresti 0,00 409 Rezerve 5.500,00 41 TEKOČI TRANSFERI 317.722,00 410 Subvencije 5.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 96.350,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 33.122,00 413 Drugi tekoči domači transferi 183.250,00 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 231.166,73 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 231.166,73 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 4.500,00 431 Investicijski transferi pravnim osebam 0,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 4.500,00 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. - II.) -8.491,73 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0,00 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja vjavnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA 0,00 Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 483 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 50 ZADOLŽEVANJ E 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 11.000,00 55 ODPLAČILA DOLGA 11.000,00 550 Odplačila domačega dolga 11 000,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -19.491,73 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -11.000,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -30.491,73 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 19.491,73 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunski postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine Kobilje. 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta. Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom. Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih. Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače. Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Za izvrševanje proračuna Občine Kobilje je odgovoren župan. Župan je pooblaščen, da odloča o: • o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem obvešča občinski svet, • prenosih sredstev med različnimi postavkami v okviru glavnega programa, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki. • uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna, • uporabi sredstev rezerv za namene iz 12. člena Zakona o financiranju občin, • kratkoročnem zadolževanju za sofinanciranje investicij iz proračuna EU, vendar le do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev oz. najkasneje do konca proračunskega leta. • o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom Ur .l. RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17 - GZ, 189/20 - ZFRO in 43/22) 2. okoljska dajatev za odvajanje komunalne odpadne vode, 3. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, 4. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo, 5. koncesijske dajatve. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene, za katere so opredeljeni. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna ob polletju 2024 in konec leta z zaključnim računom poroča Občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2024 in njegovi realizaciji. Skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance, župan polletno poročilo posreduje Občinskemu svetu do 31.8.2024, predlog zaključnega računa proračuna pa do 31.03.2025. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtova ne pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, letno ne sme presegati 100% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 75% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih progra mov po uveljavitvi proračuna. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 484 Župan lahko na predlog proračunskega uporabnika spreminja vrednost projektovv načrtu razvojnih programov ter po potrebi med letom odpre tudi nove projekte. Spremembo posameznega projekta, ki presega 100.000 € mora predhodno potrditi Občinski svet. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti usklajen z veljavnim proračunom. Investicijske programe, novelacije investicijskih programov in predinvesticijske zasnove sprejema Občinski svet. Dokumente identifikacije investicijskih projektov in ostalo dokumentacijo pa sprejema župan. 8. člen (odpiranje novih proračunskih postavk) Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nova postavka ali nov konto, če pri načrtovanju proračuna teh izdatkov ni bilo mogoče predvideti, a je odprtje nove postavke potrebno zaradi realizacije projektov, financiranih s strani sredstev EU, zaradi izvršitve sodb sodišča ali zaradi drugih utemeljenih razlogov. Novo postavko se lahko odpre le v primeru, če se sredstva na tej postavki lahko zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča Občinskemu svetu o novo odprtih proračunskih postavkah. 9. člen (splošna proračunska rezervacija) Med odhodki proračuna je predvidena splošna proračunska rezervacija kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Dodeljena sredstva proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt uporabnika. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije na predlog uslužbenca, pristojnega za finance odloča župan, o čemer polletno poroča občinskemu svetu. Splošna proračunska rezervacija se v letu 2024 oblikuje v višini, kot je določeno s proračunom. 10. člen ( proračunski skladi ) Proračunski skladi so: • proračunska rezerva • proračunski sklad - občina Puconci V sredstva proračunske rezerve se namenja del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. V letu 2024 se v ta namen izloči 1.000 €. Na predlog uslužbenca, pristojnega za finance, odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 2. odstavka 49. člena ZJF župan in o tem obvešča Občinski s vet. 11. člen ( odpis dolgov ) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2024 odpiše v celoti ali delno dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ na posameznega dolžnika do višini 250,00 €. Prav tako lahko župan odpiše dolg dolžniku, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 12. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine oziroma se lahko občina v skladu z zakonom likvidnostno zadolži. 13. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je, v letu 2024 ne bo izdajala poroštev. Posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Kobilje ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2024 dolgoročno ne smejo zadolževati in ne smejo izdajati poroštev. 14. člen (začasno financiranje v letu 2025) V obdobju začasnega financiranja Občine Kobilje v letu 2025, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 110 Datum: 14.3.2024 Občina Kobilje Darko Horvat, župan 273. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Kobilje Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (ZRST-1; Uradni list RS, št. 13/18) 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE) in 13. člena Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016, 40/2019) je Občinski svet Občine Kobilje na 9. redni seji dne 14.3.2024 sprejel ODLOK O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI KOBILJE l. Splošne določbe 1. člen (vsebina) (1) Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Kobilje (v nadaljevanju: odlok) določa: • zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse, • način plačevanja turistične in promo cijske takse, • način vodenja evidence turistične in promocijske takse, • nadzor in kazenske določbe. (2) Odlok velja na območju, ki geografsko zaključuje območje Občine Kobilje. (3) Za posamezna vprašanja s področja turistične in promocijske takse, ki niso urejene s tem odlokom, se Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 485 neposredno uporablja zakon s področja spodbujanja razvoja turizma. 2. člen (pristojnost) Za izvajanje tega odloka je pristojna občinska uprava Občine Kobilje. II. Zavezanci za plačilo, oprostitve ter višina turistične in promocijske takse 3. člen (zavezanci za plačilo) Zavezanci za plačilo turistične in promocijske takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih opredeljenih v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list Rs, št. 13/18, v nadaljevanju ZSRT-1). 4. člen (višina turistične takse) (1) Višina turistične takse za prenočitev na osebo na dan se določi v znesku 1,20 EUR, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,30 EUR, skupna višina obeh taks tako znaša 1,50 EUR na osebo na dan. (2) V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,60 eurov za prenočitev na osebo na dan, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,15 eurov, skupna višina obeh taks znaša 0,75 eurov na osebo na dan. (3) Višina turistične takse, ki je opredeljena s tem členom odloka, se spremeni v sorazmerni višini, kot se spremeni znesek turistične takse, ki jo uskladi Vlada Republike Slovenije v skladu s četrtim odstavkom 17. člena ZSRT-1. Spremembo občina objavi na svojih spletnih straneh, kjer opredeli tudi nov znesek turistične in promocijske takse. 5. člen (oprostitve plačila turistične takse) (1) Oprostitev plačila turistične in promocijske takse velja v višini in za zavezance, kot je to opredeljeno s prvim in drugim odstavkom 18. člena ZSRT-1. (2) Preverjanje izpolnjevanja pogojev za popolno ali delno oprostitev turistične in promocijske takse so dolžne opraviti osebe iz prvega odstavka 6. člena tega odloka. III. Način plačevanja turistične takse 6. člen (plačilo turistične in promocijske takse) (1) Izvajalec nastanitvene dejavnosti, ki sprejema turiste na prenočevanje, pobira turistično takso v imenu in za račun Občine Kobilje in promocijsko takso v imenu in za račun javne agencije iz 5. člena ZSRT-1, hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja. (2) Izvajalec nastanitvene dejavnosti pobira in odvaja turistično in promocijsko takso tudi v primeru, če plačila storitev za prenočevanje ne zaračunava. (3) Turistično in promocijsko takso iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega odloka zavezanec v skupnem znesku nakaže na podračun Občine Kobilje številka 0124 7845 0000 002 z nazivom TURISTIČNA IN PROMOCIJSKA TAKSA - OBČINA KOBILJE, v valuti EUR, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. (4) Razporejanje promocijske takse po pooblastilu občine izvaja Uprava za javna plačila. IV. Vodenje evidence turistične in promocijske takse 7. člen (evidenca turistične in promocijske takse) (1) Izvajalec nastanitvene dejavnosti, ki sprejema turiste na prenočevanje, mora voditi evidenco o turistični taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča. (2) Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še: • podatek o številu prenočitev posameznega gosta, • skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta, • skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta, • če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora bi ti v evidenci vpisan razlog oprostitve. (3) Podatki v evidenci turistične takse se hranijo za enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki. (4) Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja. V. Nadzor in kazenske določbe 8. člen (nadzor) (1) Za nadzor nad izvajanjem določil tega odloka je pristojen občinski inšpektor Organa skupne občinske uprave občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje. 9. člen (kazenske določbe) (1) Z globo 600 eurov se kaznuje pravna oseba, ki sprejema goste na prenočevanje če: • ne pobira turistične in promocijske takse v skladu s prvim in drugim odstavkom 5. člena tega odloka ali • ne vodi evidence turistične takse v skladu s 7. členom tega odloka ali • ne nakazuje pobrane turistične in promocijske takse v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega odloka. (2) Z globo 125 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. (3) Z globo 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. (4) Z globo 85 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki sprejema turiste na prenočevanje. VI. Končne določbe 10. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 111 Datum: 14.3.2024 Občina Kobilje Darko Horvat, župan Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 486 274. Odlok o pokopališkem redu v Občini Kobilje Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti(Uradni list RS, 62/2016), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013, 111/2013, 74/2014 - odl. US, 92/2014 - odl. US in 32/2016) in 13. člena Statuta Občine Kobilje, (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/16 in 40/19), je Občinski svet občine Kobilje, na svoji 8. redni seji, dne 31.1.2024 sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI KOBILJE 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom Občina Kobilje (v nadaljevanju: občina) določa: • način zagotavljanja 24-urne dežurne službe; • način izvajanja pogrebne slovesnosti; • storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na pokopališču; • osnovni obseg pogreba; • način in čas pokopa; • način pokopa, če je plačnik občina; • možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora; • obratovanje mrliških vežic; • obseg prve ureditve groba; • vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču; • način oddaje grobov v najem; • postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču; • zvrsti grobov; • okvirni tehnični normativi za grobove; • mirovalno dobo za grobove; • enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture; • razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob; • druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. (2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (pogrebna in pokopališka dejavnost) (1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba. Za izvajanje 24. urne dežurne službe občina podeli koncesijo po postopku in na način kot je to določeno s koncesijskim aktom. (2) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. (3) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve: • prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba; • pripravo pokojnika; • upepelitev pokojnika; • pripravo in izvedbo pogreba. (4) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in jo zagotavlja občina. 3. člen (upravljavec pokopališč) (1) Upravljavec pokopališča je Obči na Kobilje (2) Na območju občine je eno pokopališče. (3) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij vzvezi s posegi na območju pokopališč. 4. člen (splošna ureditev pokopališč) (1) Pokopališče mora biti primerno ograjeno. (2) Upravljavec mora na pokopališču zagotoviti dovolj urejenih prostorov za odlaganje odpadkov, ustrezno oskrbo z vodo in odvoz komunalnih odpadkov, lahko pa zagotovi tudi ozvočenje in osvetlitev. (3) Upravljavec je dolžan pokopališče z vsemi napravami urejati in vzdrževati kot dober gospodar. (4) Upravljavec je dolžan iz naslova grobnin zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter druge pokopališče infrastrukture, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode, elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela, predvsem pa urejenih prostorov za odpadke, vodovodnih naprav in ograj na območju pokopališča, tako da je omogočena njihova nemotena uporaba v skladu z letnimi plani urejanja in vzdrževanja pokopališča, ki jih sprejme občina. 5. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 6. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz tretjega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. 2 Pogrebna slovesnost 7. člen (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom. (6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. 3 Storitve pokopališko pogrebnega moštva Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 487 8. člen (pokopališko pogrebno moštvo) (1) Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih občine zagotavlja upravljalec pokopališča (2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. 4 Pogreb 9. člen (osnovni obseg pogreba) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. 4.1 Prijava pokopa 10. člen (prijava pokopa) (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. (2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. 4.2 Priprava pokojnika 11. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 4.3 Minimalna pogrebna slovesnost 12. člen (minimalna pogrebna slovesnost) Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa. 4.4 Pokop 13. člen (pokop) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela na pokopališču ali izven pokopališča, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. (3) Pokop stanovskega predstavnika v grobnice verskih skupnosti na območju občine se lahko opravi po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava občine. (4) Raztros pepela zunaj pokopališča je dovoljen na podlagi predhodno pridobljenega soglasja občinske uprave in pisnega soglasja lastnika zemljišča 5 Način in čas pokopa 14. člen (način pokopa) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov: • pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob, • pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob ali v žarni zid, • raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali na osnovi soglasja občinske uprave zunaj pokopališča (2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno. (3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (4) Vsakemu pokojniku mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo voljo ali željo naročnika pogreba. (5) Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z določili tega odloka in dogovora med naročnikom pogreba in izvajalcem pogrebne dejavnosti ali upravljavcem pokopališča o načinu priprave in vodenja pogrebne slovesnosti. (6) Pogrebna slovesnost ima lahko značilnosti obreda posamezne verske skupnosti. V takem primeru se pri pogrebni slovesnosti opravi tudi verski obred. (7) Pri javni pogrebni slovesnosti je lahko prisoten vsakdo, ki se obnaša kraju in času primerno. (8) Kraj, dan in čas pogrebne slovesnosti določita upravljavec in naročnik pogreba sporazumno, upoštevajoč načelo kontinuiranega poteka pogrebov. (9) Naročnik pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira: a) poslovitev od pokojnika in pokop kot združen obred, b) tihi pokop (pogreb v družinskem krogu), c) anonimni pokop. (10) Upravljavec ali izvajalec pogrebne dejavnosti mora uro pogreba objaviti javno tako, da izobesi obvestilo na mrliško vežo in / ali drugi krajevno običajen način. (11) Upravljavec, v kolikor se tako dogovori z naročnikom pogreba, v mrliški veži v kateri pokojnik leži ali v poslovilni dvorani postavi pult z žalno knjigo. a.) Združen obred (12) Združen obred je sestavljen iz dveh delov • poslovitev od pokojnika in • pokop. (13) Poslovitev od pokojnika vodi vodja pogreba, ki ga določi upravljavec pokopališča ali ga izbere naročnik pogreba. (14) Poslovitev se prične z naznanitvijo vodje pogreba. (15) Pri glavi se razporedijo svojci pokojnika. (16) Ob vznožju se razporedijo vodja pogreba, govorniki, zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom in zastavonoše z drugimi zastavami in prapori, nosilci odlikovanj, tudi pevci, zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja, če so prisotni. (18) Ob začetku poslovitve od pokojnika lahko zaigra uvodna žalostinka, ki jo lahko zaigra godba ali zanjo poskrbi upravljavec s tehničnimi sredstvi in zapojejo pevci, če so prisotni. (20) Pogrebno moštvo odpelje krsto ali odnese žaro do kraja pokopa oziroma, če je verski pogreb pa lahko odpelje krsto ali žaro v cerkev nato pa do kraja pokopa. (21) Na čelu pogrebnega sprevoda je zastavonoš a s slovensko zastavo z žalnim trakom, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov, godba in pevci, če so prisotni, zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja, nosilci odlikovanj in priznanj pokojnika, če so prisotni, pogrebni voz s krsto ali žaro, najožji svojci pokojnika in na koncu vsi udeleženci pogrebne poslovitve. (22) Če se pogrebne poslovitve udeležijo predstavniki enot slovenske vojske, policije ali gasilskega društva, se ti razvrstijo v pogrebni sprevod takoj za zastavonošo s Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 488 slovensko zastavo z žalnim trakom oziroma tako, kot določajo njihova pravila. (23) Ko pridejo udeleženci pogrebnega sprevoda do kraja pokopa, razporedi vodja pogreba udeležence poslovitve na primerna mesta. Pogrebci, ki položijo vence na grob in položijo krsto ali žaro v grobno jamo, se po skupnem pozdravu umaknejo. Nato sledijo govori govornikov, zapojejo pevci, zaigra žalostinka in /ali zaigra godba, če je prisotna. Lahko se opravi verski obred. S tem je pogrebna poslovitev končana. (24) Po zaključku pogrebne poslovitve lahko sledi mimohod udeležencev mimo grobne jame, pri čemer lahko posamezniki v grobno jamo spustijo grudo zemlje ali cvetlico. (25) Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje tudi častna straža z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, da bi izstrelila častno salvo, kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost občanov, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote. (26) Pri pogrebni poslovitvi od umrlega tujca, se slovenska zastava z žalnim trakom nadomesti s črno zastavo. b. Tihi pogreb (27) Obred tihega pogreba se opravi na podlagi odločitve naročnika pogreba ob prijavi pogreba. (28) Za tihi pogreb se smiselno uporabljajo določila tega odloka o pogrebnih slovesnostih. (29) Upravljavec v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati nobenih informacij v javnost. c. Anonimni pokop (30) Obred anonimnega pokopa se lahko opravi na pokopališču in se izvede tako, da se opravi raztros pepela pokojnika na za to posebej določeni tratni ploskvi . (31) Anonimni pokop opravi upravljavec ob prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba. (32) Na kraju raztrosa ni obeležja. Kraj pokopa je evidentiran v evidenci o umrlih, ki so pokopani na pokopališču. (33) Plačnik anonimnega pokopa se lahko odloči za poslovitev od pokojnika. 15. člen (čas pokopa) (1) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (2) Pokop na pokopališču v občini se lahko opravi vsak dan od 9.00 do 19.00 ure oziroma se opravi v času, da je zaključen ob dnevni svetlobi. 6 Način pokopa, če je plačnik občina Če je plačnik pokopa občina se opravi pokop v osnovnem obsegu. 7 Mrliške vežice (1) Na pokopališču v občini je mrliška vežica, katere uporaba je obvezna. Po končanem pogrebu je naročnik pogreba dolžan vežico očistiti. (2) Mrliška vežica iz prejšnjega odstavka obratujejo v času pogrebne slovesnosti oziroma pogreba. 8 Ureditev groba 18. člen (prva ureditev groba) (1) Po opravljenem pokopu se grob uredi v skladu z določili tega odloka. Grob uredi najemnik. Najemnik po opravljenem pokopu poskrbi za odvoz odvečne zemlje na deponijo, odstrani cvetje z groba in očisti grob. (2) Najemnik groba poskrbi za posaditev cvetja in nizkih grmovnic, postavitev spomenika, morebitno postavljanje posode za cvetje in omarice za polaganje sveč. (3) Če najemnik groba ne poskrbi za ureditev groba v skladu z določili prvega odstavka tega člena v roku 60 dni od pokopa, ureditev opravi upravljalec pokopališča na stroške najemnika groba. 19. člen (ureditev groba po pogrebu) (1) Izvajalec pogrebne dejavnosti po pogrebu zasuje grobno jamo oziroma zapre pokrov žarne niše. Na grob položi cvetje ali ga razporedi na stojala. (2) Najemnik groba lahko do dokončne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje. 9 Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču 20. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) (1) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da: • skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; • oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; • določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti; • vodi evidenco o grobovih in pokopih; • organizira in nadzira dela na pokopališču; • skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; • skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora; (2)Kamnoseška dela se lahko opravljajo le ob delovnih dnevih, vendar ne v času pogreba. 21. člen (prepovedi) (1) Obiskovalec pokopališča je dolžan ob vstopu na pokopališče opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto do umrlih in se obnašati na pokopališču in njegovi neposredni bližini tako, da izkaže ustrezno spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja. (2) Na pokopališču v občini ni dovoljeno zlasti: • nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora; • onesnaženje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov; • vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja upravljavca opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • vstop s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom, vožnja, ustavljanje in parkiranje, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 489 10 Način oddaje grobov v najem 22. člen (oddaja grobov v najem) (1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. (2) Najemnik groba je praviloma ena pravna ali fizična oseba. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu s soglasjem dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. (4) Ob pis nem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. 23. člen (pogodba o najemu groba) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti: • osebo najemnega razmerja; • čas najema; • vrsto, zaporedno številko in velikost groba; • osnove za obračun višine letne najemnine oz grobarine in način plačevanja; • obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob; • ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe in druge obveznosti najemojemalca. (1) Za obstoječa grobna mesta upravljalec sklene najemne pogodbe najpozneje v roku dveh let od veljavnosti tega odloka. 24.člen (najem groba) (1) Prostor za grobove daje upravljavec v najem za določen čas, najmanj za 10 let in se lahko po poteku tega roka podaljša. Najemna pogodba se podaljša za čas nadaljnjih 10 let v kolikor je 30 dni pred iztekom ne prekliče nobena od pogodbenih strank. (2) Če pogodbeni stranki pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti robnike, spomenik , zasajeno cvetje in grmovnice ter drugo opremo groba v 3 mesecih po preteku in razveljavitvi pogodbe o najemu. (3) Če tega ne stori, stori to upravljavec na stroške najemnika, grob oziroma prostor za grob pa po preteku mirovalne dobe odda drugemu v najem. (4) V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča. (5) Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi upravljavec. 25. člen V primeru smrti najemnika groba se najem prenese na dediča ali bližnje svojce (zakonec ali otroci) ali na druge osebe , če teh ni, ostane grob v rokah upravljavca. 26. člen Po razveljavitvi pogodbe o najemu je grobni prostor opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se lahko odda drugemu najemniku. 27. člen (razveljavitev pogodbe o najemu) (1) Upravljavec razveljavi pogodbo o najemu v naslednjih primerih: • če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna grobnine za preteklo leto, • če najemnik ne vzdržuje grobnega prostora kljub opozorilu in ni sledu o obisku svojcev, • ob opustitvi pokopališča, • če upravljavcu ni znan najemnik oziroma če le -ta ni sporočil spremembe bivališča in imena, • kadar tako zahteva načrt ureditve in razdelitve pokopališča. (2) V primeru tretje in pete alinee mora upravljavec o razveljavitvi pogodbe o najemu obvestiti najemnika vsaj šest mesecev pred opustitvijo pokopališča oz. ureditve in razdelitve pokopališča. (3) V primeru 5. alinee tega člena je upravljavec dolžan zagotoviti nadomestni prostor za premestitev pokojnikov, v kolikor tako zahtevajo svojci oz. najemniki grobov. 28. člen Uporabniki storitev iz tega odloka imajo pravico in obveznost do uporabe storitev pod pogoji določenimi v tem odloku in drugih odlokih s tega področja, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice in obveznost spoštovanja navodil upravljavca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope. 29. člen (dolžnosti in pravice uporabnikov storitev in upravljavca) Najemniki grobov so dolžni: • vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi, • spoštovati vsa določila iz pogodbe o najemu, • redno plačevati grobnino, • urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in s oglas ja upravljavca, • v primeru pokopa začasno odstraniti vse predmete na grobnem mestu, ki bi se lahko poškodovali, • upoštevati določila pokopališkega reda. 30. člen (grobnina in razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob) (1) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. (2) Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba. (3) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, stroške oddaje grobovv najem(najemnino) in stroške vodenja evidenc. (4) Višino grobnine, upoštevajoč predhodna odstavka, s sklepom določi občinski svet, ki pri tem upošteva tudi morebitno pogrebno pristojbino ter druga sredstva, namenjena upravljanju tega pokopališča. (5) Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta, a največ za deset let. (6) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja. (7) Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe. 11 Posegi v prostor na pokopališču Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 490 31. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom. (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v petnajstih dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v petnajstih dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. (4) Če najemnik ne vzdržuje nagrobnega spomenika in groba v celoti in je nagrobna oprema v takšnem stanju, da pomeni nevarnost za obiskovalce pokopališča ali s osednje grobove ali grob zaradi neurejenosti kvari izgled pokopališča, se šteje grob za opuščenega. 12 Grobovi 32. člen (zvrsti grobov) (1) Na pokopališčih v občini so naslednje zvrsti grobov • enojni, • družinski ali dvojni, • grobnice, • žarni grobovi, • prostor za raztros pepela in • prostor za anonimni pokop. 33. člen Pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba. Za vodenje poko pališkega katastra in načrt mora ustrezno skrbeti upravljavec. 13 Okvirni tehnični normativi za grobove 34. člen (grobovi) (1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni. (3) Družinski grobovi ali dvojni so tisti, kjer je grobni prostor večjih dimenzij od enojnega grobnega prostora. (4) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (5) Na pokopališčih so grobovi naslednjih dimenzij: Vrsta groba Dolžina Širina Enojni, od 2,0 m do 2,2 m Od 1,00 do 1,2 m Družinski OD 2,00 do 2,2 m od 1,6 m do 1,8 m Žarni Od 0,60 do 1,0 m Od 0,65 do 1 m (6) Te dimenzije predstavljajo zunanji vidni obod in veljajo za na novo pridobljena grobna polja in preurejanje obstoječih grobnih polj. (7) Enojne in družinske grobove je dovoljeno poglobiti, da se lahko vanje zvrsti več zaporednih krst. (8) Odmiki med grobovi smejo biti široki največ 0,5 m in najmanj 0,3 m. Poti med grobovi morajo biti široke najmanj 0,5 m. 35. člen Nagrobni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja se postavijo v skladu z načrtom razdelitve na grobove pokopališča in so lahko pokončni ali ležeči in ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,2 m , oz. obstoječi spomeniki do 2,5m. 36. člen Obnova nagrobnih spomenikov in okvirjev ali spreminjanje enojnih grobov v družinske in obratno je možno samo s pisnim soglasjem, ki ga izda upravljavec na podlagi vloge za izdajo soglasja najemnika groba, če je to izvedljivo na določeni lokaciji in v skladu z načrtom razdelitve in grobove. 37. člen Najemnik lahko prosto ureja notranji obod tradicionalnega grobnega polja, vendar na njem ne sme zasajati trajnic, ki bi po višini presegale 0,5m in segati izven grobnega polja. Najemnik mora skrbeti za urejenost grobnega polja, to pomeni, da grobno polje ne sme zaraščati. Če v primeru zaraščanja najemnik kljub pisnemu opozorilu upravljavca grobnega polja ne uredi, lahko upravljavec pogodbo o najemu enostransko prekine in ravna, kot da je grob opuščen in ga nameni za nadaljnji najem. 38. člen (žarni grobovi) (1) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. (2) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. 39.člen (grobnice) (1) Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (2) Nove grobnice je dovoljeno graditi le, če tako določeno s prostorskim aktom, ki ureja pokopališče. 40.člen (grobišča in skupna grobišča) (1) Grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča. 41.člen (prostor za anonimni pokop) (1) Prostor za anonimni pokop je prostor na pokopališču, ki je enotno urejen in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen raztrosu pepela. (2) Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. (3) Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. 42. člen (prostor za raztros pepela) (1) Prostor za raztros pepela je prostor na pokopališču, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. (2) Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 491 43. člen (mirovalna doba za grobove) (1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let. (2) Pokop pokojnika na isto mesto v grobu ali prekop groba, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe, razen če dopuščajo pogoji grob nega prostora in za pokop z žaro. 14 Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in storitev 44. člen (cenik) (1) Za uporabo pokopališča, pokopališke objekte in naprave ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki naslednje cene, ki jih potrdi občinski svet: • cena uporabe poslovilnega objekta ali mrliške vežice, • cena najema groba /žarne niše (grobnina). (2) Najemnina za uporabo mrliške vežice in grobnina se poravna v roku 15 dni od izstavitve računa. 15 Nadzor 45. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja medobčinski inšpektorat. (2) Pri izvajanju nadzora lahko inšpekcija izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotovitev izvrševanja določb tega odloka. 46. člen (prekrški) (1) Z globo 500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik če: • odlaga odpadke izven za to določenega prostora; • onesnažuje pokopališko objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade, • brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino -strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • brez soglasja upravljalca izvaja postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom. • opravlja vožnjo, ustavljanje ali parkiranje na pokopališču, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. (2) Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 100,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki se • nedostojno vede, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaga odpadke izven za to določenega prostora; • onesnažuje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade; • vodi živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja upravljalca izvaja postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij • brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino -strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom • poškoduje mrliško vežico, grobove, nasade in druge naprave in predmete na območju pokopališča • odtuji predmete s tujih gobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča 16 Končna določba 47. člen (prenehanje veljavnosti in začetek veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe na področju opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti (Uradni list RS, št. 5/1997). Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 102 Datum: 31.1.2024 Občina Kobilje Darko Horvat, župan 275. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kobilje Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 -odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A 80/20 -ZIUOOPE) in 13. člena Statuta občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016, 40/2019) je Občinski svet Občine Kobilje na svoji 9. redni seji dne 14.3.2024 sprejel PRAVILNIK O SPEMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O DODELJEVANJU FINANČNIH SREDSTEV ZA SPODBUJANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KOBILJE 1. člen S tem pravilnikom se spremenijo sledeči členi Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/2018), tako da glasijo: 2. člen (splošna določila pri dodeljevanju pomoči): Sedež podjetja ali enote, poslovni prostori ter lokacija investicije morajo biti na območju Občine Kobilje. Občina Kobilje (dajalec pomoči) mora od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo o: • vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je prejemnik pomoči prejel na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, • drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške • in zagotoviti, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 492 • Občina Kobilje (dajalec pomoči) mora pisno obvestiti prejemnika pomoči: • da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L, 2023/2832, 15.12.2023) • o znesku de minimis pomoči, • Občina Kobilje (dajalec pomoči) mora hraniti evidenco o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči, • pomoč se dodeli na podlagi vloge (obrazci). Podrobna vsebina in zahtevane priloge se določijo v javnem razpisu. 3. člen (pravna podlaga): Pomoči, ki se dodeljujejo na podlagi tega pravilnika, so državne pomoči. Pomoči se dodeljujejo skl adno z Uredba Komisije (EU) št. 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L, 2023/2832, 15.12.2023). 4. člen (način zagotavljanja sredstev): Finančna sredstva za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občine Kobilje se zagotavljajo v proračunu Občine Kobilje, ki ga določi občinski svet z odlokom o proračunu za tekoče leto. Pomoči se dodeljujejo po pravilu de minimis, kar pomeni, da skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu pod jetju, ne sme presegati 300.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. »Enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: (a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, (b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja, (c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, (d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. Podrobno razdelitev sredstev določi Odbor za gospodarske dejavnosti po sprejemu proračuna. 6. člen (višina pomoči): Skupni znesek pomoči za istega prejemnika na podlagi pravila »de minimis« ne sme presegati 300.00 0,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let ne glede na obliko ali namen pomoči. 7. člen (kumulacija pomoči): Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 z dne 13. decembra 2023, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v sklad u z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (300.000 EUR). 2. člen Vsa ostala določila pravilnika ostanejo nespremenjena. 3. člen Ta pravilnik začne veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 112 Datum: 14.3.2024 Občina Kobilje Darko Horvat, župan 276. Letni program športa v Občini Kobilje za leto 2024 Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 -ZIUOOPE), 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 - ZNOrg, 82/20 in 3/22 - ZDeb.), 18. člena Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2020) in 5. člena Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016, 40/2019) je Občinski svet Občine Kobilje na svoji 9. redni seji, dne 14.3.2024 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI KOBILJE ZA LETO 2024 Letni program športa v Občini Kobilje za leto 2024 zagotavlja, da bo Občina Kobilje iz občinskega proračuna za leto 2024 izvajalcem športnih programov namenila 4.800,00 € sredstev za izvajanje programov športa, ki se financirajo iz javnih sredstev. Izvajalcem športnih programov se na osnovi Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Kobilje v letu 2024 sofinancirajo naslednji programi: PROGRAMI: SREDSTVA V € v % - Delovanje društva (vodenje, administracija...) - Redna dejavnost in dogodki društva 480,00 4.320,00 10,00 90,00 o SKUPAJ: 4.800,00 100,00 Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 493 Na osnovi sprejetega Letnega programa športa v Občini Kobilje za leto 2024 ter Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Kobilje, bo po sprejemu letnega programa športa objavljen javni razpi s za sofinanciranje programov športa v Občini Kobilje za leto 2024. Številka: 113 Datum: 14.3.2024 Občina Kobilje Darko Horvat, župan OBČINA MARKOVCI 277. Sklep o pripravi tehnične posodobitve grafičnega prikaza namenske rabe prostora Občinskega prostorskega načrta Občine Markovci Na podlagi 142. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 - ZUreP-3, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 -ZUNPEOVE in 95/23 - ZIUOPZP) in 30. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je župan Občine Markovci dne 17. 1. 2024 sprejel SKLEP O PRIPRAVI TEHNIČNE POSODOBITVE GRAFIČNEGA PRIKAZA NAMENSKE RABE PROSTORA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE MARKOVCI 1. člen (splošno) S tem sklepom se prične postopek tehnične posodobitve grafičnega prikaza namenske rabe prostora za celotno območje Občinskega prostorskega načrta Občine Markovci (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/17, 41/17 - obvezna razlaga, 5/19, 46/19, Uradni list RS, št. 95/21 - odločba ustavnega sodišča, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/23)), po postopku in na način, ki ga določa Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) v 142. členu. 2. člen (razlogi za uvedbo postopka) S tehnično posodobitvijo občina zagotavlja ažurnost grafičnega prikaza namenske rabe prostora prostorskega akta s katastrom nepremičnin. Tehnična posodobitev se izvede s samostojnim postopkom sprememb in dopolnitev prostorskega izvedbenega akta in ne vključuje novih prostorskih ureditev ter ne določa nove izvedbene regulacije prostora. 3. člen (potrjevanje) Tehnično posodobljen prostorski izvedbeni akt izdelata pooblaščeni prostorski načrtovalec in pooblaščeni inženir s področja geodezije, ki skupaj z občinskim urbanistom v izjavi potrdita, da so izpolnjene zahteve iz 141. člena ZUreP-3 in pogoji za uporabo samostojnega postopka tehnične posodobitve v skladu s 142. členom. 4. člen (objava gradiva in vključevanje javnosti) (1) Ministrstvo pred objavo gradiv v sedmih dneh preveri, ali so ta pripravljena v tehnično ustrezni obliki in o tem obvesti pripravljavca prostorskega akta. (2) Občina osnutek tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta objavi v prostorskem informacijskem sistemu in na občinski spletni strani www.markovci.si. Javnosti bo v roku vsaj 15 dni od objave omogočeno podajanje pripomb na objavljeno gradivo. Pripombe bo v navedenem roku možno podati pisno po pošti, po e-pošti, ali v času uradnih ur na sedežu Občine Markovci in Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. Natančnejši roki in način oddajanja pripomb se objavijo z javnim naznanilom o javni razgrnitvi na občinski spletni strani. 5. člen (sprejem) Občina na podlagi pripomb javnosti ter skladno s stališči do pripomb pripravi predlog tehnično posodobljene ga občinskega prostorskega izvedbenega akta, ter ga predloži v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Občinski svet sprejme predlog tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta s sklepom, ter skladno z določili ZUreP-3 objavi v uradnem glasilu občine in prostorskem informacijskem sistemu. 6. člen (objava) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnevom objave. Številka: 3500-1/2024-1 Datum: 17. 1. 2024 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA NAKLO 278. Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2023 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US in 18/23-ZDU-10) in 12. člena Statuta Občine Naklo je Občinski svet na 10. seji, dne 13. 03. 2024 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE NAKLO ZA LETO 2023 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2023. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2023 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Naklo za leto 2023. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah med letom 2023 ter o njihovi realizaciji v tem letu. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 494 Proračun občine Naklo je bil realiziran v naslednjih zneskih: KONTO OPIS Realizacija 2023 v EUR A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 6.315.878 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.667.801 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 4.812.583 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 3.523.581 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.199.887 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 86.732 706 DRUGI DAVKI 2.383 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 855.218 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 512.561 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 9.022 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 43.283 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 4.774 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 285.578 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 35.353 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 3.510 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 31.843 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 612.724 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 166.964 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 445.760 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV (782+786+787) 0 782 PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU IZ STRUKTURNIH SKLADOV 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ IN IZ DRUGIH DRŽAV 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 7.425.549 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.735.768 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 400.457 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 57.812 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.236.286 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 36.213 409 REZERVE 5.000 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 1.969.156 410 SUBVENCIJE 30.616 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.338.497 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 188.522 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 411.522 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 3.552.691 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 3.552.691 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 167.934 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 130.390 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 37.544 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -1.109.671 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 495 (750+751+752) 750 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A C U N F I N AN C I R AN J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 143.382 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 143.382 IX POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X) = (I.+IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.) -1.253.053 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -143.382 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X-IX) 1.109.671 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 31.12.2022 (DEL 9009-SPLOŠNI SKLAD ZA DRUGO) 1.875.393 3. člen Rezervni sklad izkazuje naslednje vrednosti: PRENOS IZ LETA 2022 49.877 PRIHODKI IZ PRORAČUNA 5.000 ODHODKI 5.500 STANJE REZERVNEGA SKLADA NA DAN 31.12.2023 49.377 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Naklo za leto 2023 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Splošni in posebni del, poročilo o izvajanju načrta razvojnih programov ter dodatne obrazložitve s prilogami, se objavijo na spletni strani Občine Naklo. Številka: 410-0003/2024 Datum: 13. 03. 2024 Občina Naklo Ivan Meglič, župan 279. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015) je občinski svet Občine Naklo, na svoji 10. redni seji, dne 13.03.2024 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen Vknjižena je zaznamba javnega dobra pri nepremičnini katastrska občina 2095 STRAHINJ parcela 627/19 (ID 7337795) na podlagi Odločbe o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena št. 711 -0003/2014-15 z dne 15.1.2014 (ID pravice / zaznambe 16494451). 2. člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pri nepremičnini katastrska občina 2095 STRAHINJ parcela 627/19 (ID pravice / zaznambe 16494451). 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0008/2024-3 Datum: 13.03.2024 Občina Naklo Ivan Meglič, župan 280. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015) je občinski svet Občine Naklo, na svoji 10. redni seji, dne 13.03.2024 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičninah: • katastrs ka občina 2093 PODBREZJE parcela 1597/4 (ID 7132883) ter • katastrska občina 2093 PODBREZJE parcela 1597/5 (ID 7132882). 2. člen Na nepremičninah iz 1. člena tega sklepa se vknjiži lastninska pravica v korist Občine Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0007/2024-3 Datum: 13.03.2024 Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 496 Občina Naklo Ivan Meglič, župan 281. Sklep o izbrisu zaznambe statusa javnega dobra Na podlagi 12. člena Statuta Obči ne Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015) je občinski svet Občine Naklo, na svoji 10. redni seji, dne 13.03.2024 sprejel SKLEP O IZBRISU ZAZNAMBE STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se izbriše zaznamba javnega dobra (ID 16477165) na nepremičnini katastrska občina 2093 Podbrezje parcela 1645/2 (ID 3882274). 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0006/2024 Datum: 13.3.2024 Občina Naklo Ivan Meglič, župan OBČINA ORMOŽ 282. Sklep Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 30. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 -uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) in 23. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo, 6/19 in 11/19), 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/16) in 22. člena Poslovnika Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 6/16 ) ter 27. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik občine Ormož, št. 07/07 in Uradno glasilo občine Sveti Tomaž št. 20/17 in 9/18) in 29. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik občine Ormož, št. 07/07 in Uradno glasilo občine Sveti Tomaž, št. 20/17 in 9/18) so Občinski svet Ormož, Občinski svet Občine Središče ob Dravi in Občinski svet Občine Sveti Tomaž na 1. skupni izredni seji, dne 13.3.2024, sprejeli naslednji SKLEP 1. Občinski svet Ormož, Občinski svet Občine Središče ob Dravi in Občinski svet občine Sveti Tomaž upoštevaje mnenje prebivalcev lokalne skupnosti pozivajo Vlado Republike Slovenije k preklicu sprejetega sklepa št. 21400-4/2024/2 z dne 29. 2. 2024, ki je bil sprejet na 93. redni seji Vlade Republike Slovenije v zadevi postavitve azilnega doma v Središču občine ob Dravi. 2. Občinski svet Ormož, Občinski svet Občine Središče ob Dravi in Občinski svet občine Sveti Tomaž pozivajo Vlado Republike Slovenije, da se predhodno opravijo dodatne analize in posvetovanja s prebivalci lokalne skupnosti, strokovnjaki za področja varnosti, socialnih in ekonomskih vplivov ter ponovno preuči lokacijo postavitve azilnega doma, preden se sprejme kakršnakoli končna odločitev glede postavitve azilnega doma. 3. Občinski sveti naročajo županom, da s pisnim obvestilom nemudoma obvesti Vlado Republike Slovenije o tem sklepu in s pozivom, da se upošteva načelo transparentnosti in sodelovanja s strani vlade pri obravnavi tovrstnih vprašanj, ki neposredno vplivajo na življenje in dobrobit lokalnih prebivalcev. 4. Vlado Republike Slovenije pozivamo k ponovni vzpostavitvi schengenske meje za zagotovitev večje varnosti in učinkovitejšega nadzora migracijskih tokov z upoštevanjem Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), ki določa tudi, da lahko države članice uvedejo začasne kontrole na mejah v odzivna resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti. 5. Ta sklep velja takoj Številka: 032-0002/2023 Datum: 13.3.2024 Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, mag. posl. ved Številka: 03231-1/2024 Datum: 13.3.2024 Župan Občine Središče ob Dravi Toni Jelovica Številka: 007-0009/2024 Datum: 13.3.2024 Župan Občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko 283. Sklep Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 30. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 -uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) in 23. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo, 6/19 in 11/19), 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/16) in 22. člena Poslovnika Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 6/16 ) ter 27. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik občine Ormož, št. 07/07 in Uradno glasilo občine Sveti Tomaž št. 20/17 in 9/18) in 29. člena Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 497 Poslovnika občinskega sveta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik občine Ormož, št. 07/07 in Uradno glasilo občine Sveti Tomaž, št. 20/17 in 9/18) so Občinski svet Ormož, Občinski svet Občine Središče ob Dravi in Občinski svet Občine Sveti Tomaž na 1. skupni izredni seji, dne 13.3.2024, sprejeli naslednji SKLEP 1. Občine nasprotujejo vzpostavitvi satelitskih urgentnih centrov, ki so bili določeni z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 (uradni list št. 14/24) na način, da se poslabšuje zdravstveni standard oskrbe in dostopnosti občanov do zdravstvenih storitev ter da se poveča število satelitskih urgentnih centrov na območju Podravja in da se vzpostavi satelitski urgentni center v Ormožu. 2. Spremembe predpisov na področju zdravstva ne smejo vplivati na zmanjšanje standarda oskrbe in strokovne podpore za prebivalce oz. se morajo ohraniti vsaj na isti ravni kot do sedaj. 3. Ta sklep velja takoj. Številka: 032-0002/2023 Datum: 13.3.2024 Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, mag. posl. ved Številka: 03231 -1/2024 Datum: 13.3.2024 Župan Občine Središče ob Dravi Toni Jelovica Številka: 007-0009/2024 Datum: 13.3.2024 Župan Občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko 284. Sklep o začetku zbiranja podpisov občanov za vložitev peticije za vzpostavitev Satelitskega urgentnega centra Ormož Na podlagi 45.člena Ustave Republike Slovenije ( Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80, 24/03 -UZ3a, 47, 68, 69/04 - UZ14, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ50, 68/06 - UZ121,140,143, 47/13 - UZ148, 47/13 -UZ90,97,99, 75/16 - UZ70a in 92/21 - UZ62a) 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 30. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) in 23. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo, 6/19 in 11/19), 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/16) in 22. člena Poslovnika Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 6/16 ) ter 27. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik občine Ormož, št. 07/07 in Uradno glasilo občine Sveti Tomaž št. 20/17 in 9/18) in 29. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik občine Ormož, št. 07/07 in Uradno glasilo občine Sveti Tomaž, št. 20/17 in 9/18) so Občinski svet Ormož, Občinski svet Občine Središče ob Dravi in Občinski svet Občine Sveti Tomaž na 1. skupni izredni seji, dne 13.3.2024, sprejeli naslednji SKLEP O ZAČETKU ZBIRANJA PODPISOV OBČANOV ZA VLOŽITEV PETICIJE ZA VZPOSTAVITEV SATELITSKEGA URGENTNEGA CENTRA ORMOŽ Na podlagi sprejete Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 (Uradni list RS, št. 14/24), se z dnem 13.3.2024 prične zbiranje podpisov občanov za vložitev peticije za vzpostavitev Satelitskega urgentnega centra v Ormožu. Občani, ki so za vzpostavitev Satelitskega urgentnega centra v Ormožu, se strinjajo s cilji in zahtevami peticije in so pozvani k podpisu peticijskega lista. Cilji peticije so naslednji: Zahtevamo spremembo Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 (Uradni list RS, št. 14/24). Zahtevamo, da se na podlagi nove Uredbe zagotovi vzpostavitev satelitskih urgentnih centrov tudi na območju Podravja, natančneje v Ormožu. Podpisi občanov se zbirajo na sedežih Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Zbiranje podpisov se izvaja v obdobju od 13.3.2024 do 18.3.2024. Ta sklep velja takoj po sprejemu na skupni izredni seji vseh treh občinskih svetov, dne 13.3.2024 in se objavi na spletnih straneh občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, oglasnih deskah ter drugih primernih mestih v občini. Številka: 032-0002/2023 Datum: 13.3.2024 Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, mag. posl. ved Številka: 03231-1/2024 Datum: 13.3.2024 Župan Občine Središče ob Dravi Toni Jelovica Številka: 007-0009/2024 Datum: 13.3.2024 Župan Občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko OBRAZLOŽITEV Občine nasprotujemo Uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 498 potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 (uradni list št. 14/24), saj menimo, da bo njena implementacija negativno vplivala na zdravstveni standard oskrbe ter dostopnost zdravstvenih storitev za naše občane. Zlasti nas skrbi, da bi sprejeta uvedba satelitskih urgentnih centrov vodila v poslabšanje kakovosti oskrbe in zmanjšanje strokovne podpore za naše prebivalce. Na podlagi objavljenega seznama satelitskih urgentnih centrov občine ugotavljamo, da za vzhodni del Slovenije ni predviden noben satelitski urgentni center. Iz tega razloga se predlaga razprava in sprejem stališč, da se poveča število satelitskih urgentnih centrov na območju Podravja in da se ustanovi satelitski urgentni ce nter tudi v Ormožu s čimer se ne bo poslabšal zdravstveni standard oskrbe in dostopnosti občanov do zdravstvenih storitev. Satelitski urgentni center (SUC) je izvajalec predbolnišničnega dela službe NMP. SUC je strokovno in organizacijsko vezan na regionalni urgentni center (UC). SUC se organizira tam, kjer zaradi oddaljenosti in dostopnega časa ni mogoče organizirati izvajanje NMP v okviru UC. Torej v Zdravstvenih domovih, ki pa morajo izpolnjevati posamezne pogoje: dovozno pot za reševalna vozila, triažni prostor, čakalnico, dva ambulantna prostora, prostor za posege, sanitarije za paciente, reanimacijsko opremo, 12 kanalni EKG, defibrilator, vozilo urgentnega zdravnika. SUC naj bi se ustanavljali v tistih Zdravstvenih domovih, ki so oddaljeni od UC in ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje. ZD Ormož pokriva območje treh občin, kar obsega skupno kar 211 kvadratnih kilometrov zelo razgibanega terena (določeni predeli so težko dosegljivi). Na tem območju zagotavljajo nujno medicinski pomoč več kot 16 tisoč občanom in občankam, povprečna starost občanov je nekaj več kot 45 let, s čimer za leto in pol presegamo slovensko povprečje. Na to se navezuje tudi indeks staranja, ki je prav tako mnogo višji od slovenskega povprečja. Že samo ti podatki povedo, da glede na demografsko statistiko, naša regija spada med zdravstveno in socialno najbolj ogrožene v Sloveniji. Po podatkih ZD Ormož je na našem območju povprečni dostopni čas zdravnika do pacienta nekaj več kot 13 min, za najbolj oddaljene predele tudi do 25 min i n ne želimo si predstavljati, kaj bi pomenilo dodatnih več kot 15 min časa (to je povprečni dostopni čas iz sosednjega Ptuja) na poslabšanje pacientovega stanja. Ministrstvo za zdravje pozivamo, naj premisli o posledicah, ki jih prinaša Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev za leto 2024. Naše občanke in občani so enakovredni državljani in si zaslužijo enakovredno zdravstveno oskrbo. Ne želimo in ne smemo si dovoliti, da se niti za trenutek, v primerjavi z ostalimi deli Slovenije, počutijo manjvredno, v strahu za življenje in v negotovosti ali bo nujna medicinska pomoč prispela pravočasno. Ko gre za življenje šteje vsaka sekunda, vsak si zasluži kvalitetno in hitro oskrbo, vsak si zasluži priložnost za življenje in vsak državljan je enak. Ne želimo, da se že tako dolga pot do pomoči, še podaljša. Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž opozarjamo na depriviligiran položaj pacientovv primerjavi z ostalimi predeli Sloveniji. Občinske uprave Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž 285. Sklep o začetku zbiranja podpisov občanov za vložitev peticije zoper postavitev azilnega doma Na podlagi 45.člena Ustave Republike Slovenije ( Uradni list RS, št. 33/91 -I, 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80, 24/03 -UZ3a, 47, 68, 69/04 - UZ14, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ50, 68/06 - UZ121,140,143, 47/13 - UZ148, 47/13 -UZ90,97,99, 75/16 - UZ70a in 92/21 - UZ62a) 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 30. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) in 23. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo, 6/19 in 11/19), 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/16) in 22. člena Poslovnika Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 6/16 ) ter 27. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik občine Ormož, št. 07/07 in Uradno glasilo občine Sveti Tomaž št. 20/17 in 9/18) in 29. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik občine Ormož, št. 07/07 in Uradno glasilo občine Sveti Tomaž, št. 20/17 in 9/18) so Občinski svet Ormož, Občinski svet Občine Središče ob Dravi in Občinski svet Občine Sveti Tomaž na 1. skupni izredni seji, dne 13.3.2024, sprejeli naslednji SKLEP O ZAČETKU ZBIRANJA PODPISOV OBČANOV ZA VLOŽITEV PETICIJE ZOPER POSTAVITEV AZILNEGA DOMA Na podlagi Sklepa Vlade Republike Slovenije št. 21400 -4/2024/2 z dne 29. 2. 2024, sprejetega na 93. redni seji Vlade Republike Slovenije, se z dnem 13. 3. 2024 prične zbiranje podpisov občanov za vložitev peticije zoper sprejeti sklep v zadevi postavitve izpostave azilnega doma na mejnem prehodu Središče ob Dravi. Občani, ki so proti postavitvi azilnega doma in se strinjajo s cilji in zahtevami peticije, so pozvani k podpisu peticijskega lista. Cilji peticije so naslednji: Zahtevamo, da se sklep Vlade RS št. 21400 -4/2024/2, sprejet na 93. redni seji Vlade RS dne 29.2.2024 v zadevi postavitev azilnega doma na mejnem prehodu Središče ob Dravi v celoti prekliče. Zahtevamo, da se ponovno preučijo lokacije za postavitev azilnega doma, pri čemer se upoštevajo interesi in mnenja lokalne skupnosti. Zahtevamo transparentnost in vključenost lokalne skupnosti v odločevalske procese glede postavitve azilnega doma. Podpisi občanov se zbirajo na sedežih Občin Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž. Zbiranje podpisov se izvaja v obdobju od 13.3.2024 do 18.3.2024. Ta sklep velja takoj po sprejemu na skupni izredni seji vseh treh občinskih svetov, dne 13.3.2024 in se objavi na spletnih straneh občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, oglasnih deskah ter drugih primernih mestih v občini. Številka: 03231-1/2024 Datum: 13.3.2024 Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 499 Župan Občine Središče ob Dravi Toni Jelovica Številka: 032-0002/2023 Datum: 13.3.2024 Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, mag. posl. ved Številka: 007-0009/2024 Datum: 13.3.2024 Župan Občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko OBRAZLOŽITEV: V občinah Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž smo globoko zaskrbljeni zaradi kršenja naših ustavnih pravic, ki je posledica enostranske odločitve Vlade Republike Slovenije glede postavitve azilnega doma na našem območju. Ustava Republike Slovenije jasno zagotavlja pravico do sodelovanja pri odločanju o zadevah, ki vplivajo na življenje posameznika in skupnosti. To vključuje tudi pravico do obveščenosti, pravico do sodelovanja pri odločanju ter pravico do pritožbe in uveljavljanja pravnega varstva v primeru, da so naše pravice kršene. Enostranska odločitev Vlade RS brez posvetovanja z lokalno skupnostjo ne le krši našo pravico do sodelovanja pri odločanju, ampak tudi našo pravico do informiranosti o odločitvah, ki vplivajo na naše življenje. To neupoštevanje naših ustavnih pravic postavlja vpraša nje verodostojnosti in legitimnosti odločevalskih procesov v državi. Poleg tega je tudi naša pravica do varstva osebnega in družinskega življenja, ki jo zagotavlja ustava, ogrožena zaradi morebitnih negativnih posledic, ki jih lahko prinese postavitev azilnega doma na našem območju. Prisilna migracija velikega števila ljudi lahko resno vpliva na naše življenje in varnost ter nam odvzame občutek varnosti in stabilnosti v naši skupnosti. Zato vztrajamo, da se spoštujejo naše ustavne pravice in da se odločitve, ki vplivajo na naše življenje, sprejemajo v skladu z načeli demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic. To je ključno za ohranjanje integritete in stabilnosti družbe ter za zagotavljanje pravičnega in uravnoteženega razvoja celotne skupn osti. Postavitev azilnega doma brez vključevanja lokalne skupnosti in brez soglasja predstavlja kršitev demokratičnih načel in pravice do sodelovanja pri odločanju o vprašanjih, ki se tičejo našega življenjskega prostora. Enostranska odločitev Vlade RS brez posvetovanja z lokalno skupnostjo kaže na pomanjkanje spoštovanja naših pravic in interesov kot prebivalcev tega območja. Poleg tega lahko postavitev azilnega doma na državni meji povzroči številne negativne posledice za našo skupnost, druge lokalne skupnosti in tudi na lokalno skupnost sosednje države. Vpliv na varnost, socialno strukturo, gospodarsko rast in okolje je lahko zelo resen. Naša skupnost lahko utrpi škodo zaradi morebitnega povečanja kriminala, pritiska na socialne storitve in infrastrukturo, kot so šole, zdravstvene ustanove, prometne povezave, itd. Poleg tega lahko priseljevanje večjega števila ljudi v kratkem času povzroči tudi težave v sprejemu in integraciji beguncev ter migrantov v našo skupnost. Kršitve pravic lokalne skupnosti v te m procesu so nedopustne in zahtevamo, da se naše pravice in interesi upoštevajo v vseh odločevalskih procesih, ki vplivajo na naše življenje. Ključno je, da se vzpostavi dialog med vladnimi organi in lokalno skupnostjo ter da se odločitve sprejemajo skupaj, na podlagi javnega posvetovanja in spoštovanja pravic vseh vpletenih strani. To je temelj demokratičnega in pravičnega družbenega urejanja, ki ga zahtevamo in pričakujemo. V sodobnem svetu, ki se sooča z izzivi migracij in begunstva, je postavitev azilnih domov postala ključna tema razprave v mnogih lokalnih skupnostih. Kljub nujnosti zagotavljanja zatočišča za ljudi, ki bežijo pred nasiljem in preganjanjem, se v mnogih primerih občine in njihovi prebivalci odločno upirajo postavitvi azilnih domov v njihovi bližini. Ta odpornost izhaja iz kompleksne kombinacije ekonomskih, socialnih, varnostnih in kulturnih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati in razumeti. Najprej je treba prepoznati, da lokalne skupnosti niso neposredno vpletene v odločanje o postavitvi azilnih domov. Pogosto se odločitve sprejemajo na višjih ravneh vladnih in političnih institucij, pri čemer se mnenja in zaskrbljenosti lokalnih prebivalcev včasih spregledajo ali prezrejo. Ta pomanjkanje participacije in transparentnosti v procesu odločanja lahko ustvari občutek nezaupanja in nemoči med lokalnim prebivalstvom. Drugič, zaskrbljenost lokalnih skupnosti se pogosto nanaša na vprašanja varnosti. Ne glede na dejstvo, da večina migrantov, ki iščejo azil, beži pred nasiljem in preganjanjem, se v lokalnih skupnostih pogosto pojavljajo skrbi glede morebitnih varnostnih tveganj, povezanih s prisotnostjo azilnih domov. Strah pred kriminalom, poslabšanjem javnega reda in morebitnimi terorističnimi grožnjami lahko okrepi nasprotovanje postavitvi azilni h domov. Poleg tega se lokalni prebivalci pogosto bojijo negativnih ekonomskih posledic, povezanih z azilnimi domovi. V nekaterih primerih se lahko zdi, da so viri in finančna podpora, ki bi jih morali nameniti lokalnemu prebivalstvu, preusmerjeni k zagotavljanju pomoči migrantom. To lahko povzroči napetost med skupnostmi in ustvari občutek, da lokalno prebivalstvo ni ustrezno zaščiteno ali podprto. Poleg tega se kulturne in socialne razlike lahko izkažejo za izzivno za integracijo migrantov v lokalno skupnost. Razlike v jeziku, religiji, običajih in kulturi lahko ustvarijo občutek neugodja ali strahu med lokalnim prebivalstvom. Pogosto se pojavijo tudi pomisleki glede možnosti za uspešno vključevanje migrantov v lokalno družbo, kar lahko okrepi nasprotovanje postavitvi azilnih domov. V zaključku je jasno, da se lokalne skupnosti ne strinjajo z postavitvijo azilnih domov iz različnih razlogov. Ta nestrinjanja izhajajo iz skrbi glede varnosti, ekonomskih posledic, kulturnih razlik in pomanjkanja participacije v procesu odločanja. Za rešitev teh izzivov je ključnega pomena, da se v proces odločanja vključi lokalno prebivalstvo, da se zagotovi transparentnost, da se upoštevajo lokalne potrebe in da se izvedejo ustrezni ukrepi za spodbujanje integracije in harmoničnega sobivanja med vsemi skupnostmi. Občinska uprava 286. Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju članov v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Na podlagi 6. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17 in 21/18 - ZNOrg), 1. člena Sklepa o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/23) ter 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 500 Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23), 13. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi, št. 4/16) in 23. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/07) so Občinski sveti Občin: • Ormož na svoji 11. redni seji, dne 18.3.2024 • Sveti Tomaž na svoji 10. redni seji, dne 20.2.2024 • Središče ob Dravi na svoji 9. redni seji, dne 6.3.2024 sprejeli naslednji SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O IMENOVANJU ČLANOV V SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU NA OBMOČJU OBČIN ORMOŽ, SREDIŠČE OB DRAVI IN SVETI TOMAŽ 1. V Sklepu o imenovanju članov v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/23) se v prvi točki članica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž pod točko »11. Janja Vučko Jambrovič, predstavnica OŠ na območju UE Ormož, ki jo predlaga aktiv ravnateljev UE Ormož«, nadomesti z novim članom: » 11. Peter Zorli, predstavnik OŠ na območju UE Ormož, ki ga predlaga aktiv ravnateljev UE Ormož.«. 2. Ta sklep začne veljati potem, ko ga v enakem besedilu sprejmejo Občinski svet Ormož, Občinski svet Občine Središče ob Dravi in Občinski svet Sveti Tomaž in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 013-0014/2023 Ormož, dne 18.3.2024 Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, mag. posl. ved Številka: 007-0008/2024 Sv. Tomaž, dne 20.2.2024 Župan Občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko Številka: 03230-1/2024-5 Središče ob Dravi, dne 6.3.2024 Župan Občine Središče ob Dravi Toni Jelovica OBČINA PODLEHNIK 287. Sklep o pripravi tehnične posodobitve grafičnega prikaza namenske rabe prostora na območju enote urejanja prostora PO5, kjer velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora PO5 v Občini Podlehnik Na podlagi 142. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 - ZUreP-3) in 29. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list Republike Slovenije, št. 96/2009, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2017) je župan Občine Podlehnik dne 18. 3. 2024 sprejel SKLEP O PRIPRAVI TEHNIČNE POSODOBITVE GRAFIČNEGA PRIKAZA NAMENSKE RABE PROSTORA NA OBMOČJU ENOTE UREJANJA PROSTORA PO5, KJER VELJA ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA PO5 V OBČINI PODLEHNIK 1. člen (splošno) S tem sklepom se prične postopek tehnične posodobitve grafičnega prikaza namenske rabe prostora na območju enote urejanja prostora PO5, kjer velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora PO5 v Občini Podlehnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 69/21), po postopku in na način, ki ga določa Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) v 142. členu. 2. člen (razlogi za uvedbo postopka) S tehnično posodobitvijo občina zagotavlja ažurnost grafičnega prikaza namenske rabe prostora prostorskega akta s katastrom nepremičnin. Tehnična posodobitev se izvede s samostojnim postopkom sprememb in dopolnitev prostorskega izvedbenega akta in ne vključuje novih prostorskih ureditev ter ne določa nove izvedbene regulacije prostora. 3. člen (potrjevanje) Tehnično posodobljen prostorski izvedbeni akt izdelata pooblaščeni prostorski načrtovalec in pooblaščeni inženir s področja geodezije, ki skupaj z občinskim urbanistom v izjavi potrdita, da so izpolnjene zahteve iz 141. člena ZUreP-3 in pogoji za uporabo samostojnega postopka tehnične posodobitve v skladu s 142. členom. 4. člen (objava gradiva in vključevanje javnosti) (1) Ministrstvo pred objavo gradiv v sedmih dneh preveri, ali so ta pripravljena v tehnično ustrezni obliki in o tem obvesti pripravljavca prostorskega akta. (2) Občina osnutek tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta objavi v prostorskem informacijskem sistemu in na občinski spletni strani www.podlehnik.si. Vpogled v gradivo bo mogoč tudi na sedežu Občine Podlehnik, Podlehnik 9, 2286 Podlehnik. Javnosti bo v roku vsaj 15 dni od objave omogočeno podajanje pripomb na objavljeno gradivo. Pripombe bo v navedenem roku možno podati pisno po pošti, po e-pošti, ali v času uradnih ur na sedežu Občine Podlehnik in Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. Natančnejši roki in način oddajanja pripomb se objavijo z javnim naznanilom o javni razgrnitvi na občinski spletni strani. 5. člen (sprejem) Občina na podlagi pripomb javnosti ter skladno s stališči do pripomb pripravi predlog tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta, ter ga predloži v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Občinski svet sprejme predlog tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta s sklepom, ter skladno z določili ZUreP-3 objavi v uradnem glasilu občine in prostorskem informacijskem sistemu. 6. člen (objava) Ta sklep se objavi v Uradne m glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnevom objave. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 501 Številka: 430-1/2024 Datum: 18. 3. 2024 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan OBČINA PREVALJE 288. Javni razpis za subvencioniranje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Prevalje v letu 2024 Občina Prevalje na podlagi Pravilnika o subvencioniranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2021 in 9/2024) in Odloka o proračunu občine Prevalje za leto 2024 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2024) objavlja JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V OBČINI PREVALJE V LETU 2024 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev proračunskih sredstev, namenjenih za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za stanovanjske objekte na območju Občine Prevalje. Subvencionira se postavitev ene male komunalne čistilne naprave za en stanovanjski objekt, kot tudi postavitev ene komunalne čistilne naprave za več stanovanjskih obj ektov. 2. UPRAVIČENCI Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev po tem pravilniku so lastniki stanovanjskih objektov, ki so fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini, ki so prijavljeni vsaj eno leto pred oddajo vloge. Če je več solastnikov, potem morajo solastniki podati pisno soglasje. V primeru izgradnje skupne male čistilne naprave za več stanovanjskih objektov, je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na katerem zemljišču bo čistilna naprava zgrajena, oziroma tisti, ki ga določijo v posebni me dsebojni pogodbi. Investitorji pa medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo. Do subvencije niso upravičene pravne osebe. Do sredstev niso upravičene fizične osebe, ki so lastnice stanovanjske ali večstanovanjske stavbe v območju aglomeracij. Na podlagi potrdila izvajalca javne službe, da stavbe na območju, kjer že obstaja javna kanalizacija ali je predvidena izgradnja javne kanalizacije, ni tehnično možno ali ni ekonomsko upravičeno priklopiti na javni kanalizacijski sistem, se subvencija odobri. Sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja občine. Upravičenec lahko kandidira na proračunska sredstva za en objekt le enkrat. V kolikor je upravičenec že prejel javna sredstva za isti namen, do sredstev po tem razpisu ni upravičen. 3. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Občina Prevalje je v proračunu za leto 2024 na proračunski postavki 42152220 Individualne čistilne naprave namenila 3.000,00 EUR. 4. VIŠINA SUBVENCIONIRANJA IN UPRAVIČENI STROŠKI Višina subvencije znaša 50 % upravičenih stroškov za vgradnjo male komunalne čistilne naprave oziroma največ 1.000,00 EUR na stanovanjski objekt pri zamenjavi obstoječe greznice s čistilno napravo ali novogradnji. Subvencionira se postavitev ene male komunalne čistilne naprave za en stanovanjski objekt, postavitev ene male čistilne naprave za en večstanovanjski objekt, kot tudi postavitev ene komunalne čistilne naprave za več stanovanjskih objektov. Za skupinsko čistilno napravo za večstanovanjsko stavbo oziroma več stanovanjskih stavb znaša višina pomoči 1.000 EUR za prvo enoto, za vsako nadaljnjo pa 500 EUR, vendar skupna višina dodeljenih sredstev ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov za vgradnjo male komunalne čistilne naprave. Enota v večstanovanjskem objektu, kjer je vzpostavljena etažna lastnina, pomeni en posamezni del stavbe (t.j. eno stanovanje). Enota stanovanjske stavbe pomeni en objekt (t.j. ena hiša). Upravičeni stroški so: • stroški nakupa male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE, • stroški montaže in gradnje male komunalne čistilne naprave in • stroški njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov. DDV ni upravičen strošek. Upravičeni stroški lahko nastanejo od 1.1.2014 dalje. 5. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV Pogoji za dodelitev subvencije so: • da je vlagatelj lastnik objekta enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe, da je fizična oseba in da ima prijavljeno stalno prebivališče v občini vsaj eno leto pred oddajo vloge; • da v primeru, kjer je več solastnikov objekta, vsi solastniki podajo soglasje; • da se mala komunalna čistilna napra va vgrajuje za objekt enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe in da se ta objekt nahaja na območju občine; • da imajo upravičenci pravico graditi na zemljišču, kjer je postavljena mala komunalna čistilna naprava (soglasje lastnika); • da je mala komunalna čistilna naprava v velikosti največ do 50 PE; • da ima objekt enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt zgrajen po letu 1967 ali da za objekt iz uradnih evidenc izhaja, da je stanovanjski objekt zgrajen pred letom 1967, ali, da ima objekt na podlagi določil prvega odstavka 197. člena ZGO-1 uporabno dovoljenje; • da objekt enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe leži izven območja aglomeracij oziroma če je mala komunalna čistilna naprava postavljena za objekt, ki leži na območju predvidenih aglomeracij, mora biti na podlagi potrdila izvajalca javne službe občine razvidno, da objekt na javno kanalizacijo ne bo priklopljen zaradi zakonsko dopustnih razlogov; Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 502 • da imajo upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno čistilno napravo, podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov male čistilne naprave, ki ni časovno omejen, in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje male komunalne čistilne naprave; • da lokacija postavitve male komunalne čistilne naprave omogoča izvajalcu javne službe dostop in neovirano praznjenje le-te s cisterno; • da je čistilna naprava vgrajena in v funkciji obratovanja; • da je mala komunalna čistilna naprava izdelana v skladu z enim od standardov SIST EN 12566-1, SIST EN 12566-2, SIST EN 12566-3, SIST EN 12566-4 ali SIST EN 12566-5 ter da ima mala komunalna čistilna naprava certifikat oziroma izjavo o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in z vsemi njenimi spremembami; • da se v skladu s standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo in da so za malo komunalno čistilno napra vo opravljene prve meritve in je izdelano potrdilo o pozitivno opravljeni prvi meritvi, ki jih izvede oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, iz katerega mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne čistilne naprave v skladu z določbami Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št.64/12, 64/14 in 98/15) in z vsemi njenimi spremembami; • da je upravičenec uredil vpis male komunalne čistilne naprave pri izvajalcu gospodarske javne službe v evidenco MKČN; • da vlagatelj ali upravičenci še niso pridobili subvencije za isto naložbo ter da niso prejeli sredstev za subvencioniranje ali sofinanciranje iz drugih javnih sredstev. 6. VLOGA ZA DODELITEV SREDSTEV Vlagatelj mora dostaviti: • izpolnjeno vlogo za subvencioniranje na predpisanem obrazcu Občine Prevalje (obrazec št. 1 oziroma št. 2) skupaj z zahtevano dokumentacijo. Obvezne priloge: • pooblastilo lastnikov, če vlogo daje pooblaščenec (npr. upravnik večstanovanjskega objekta (bloka) idr.); • dokazilo o lastništvu objekta (zemljiško knjižni izpisek)*; • izjava solastnika stanovanjske stavbe, o prijavi in prejemu sredstev, v primeru solastništva stanovanjske stavbe (obrazec 3), • dokazilo o lastništvu zemljišča, kjer je postavljena MKČN*, oziroma soglasje lastnika, če zemljišče ni v lasti vlagatelja (obrazec 4), • veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt zgrajen po letu 1967 ali izpis iz uradne evidence, iz katerega izhaja, da je stanovanjski objekt zgrajen pred letom 1967 ali, da ima objekt na podlagi določil prvega odstavka 197. člena ZGO-1 uporabno dovoljenje; • kopijo računa izvedenih del s strani izvajalca (ali mora biti kaj razvidno: cena brez DDV, tip in proizvajalec MKČN, ...); • dokazilo o plačilu MKČN v celoti (podatki se morajo ujemati z računom); • podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov male komunalne čistilne naprave, ki ni časovne omejen in kontakt osebe, ki bo zadolžena za upravljanje MKČN (obrazec 5); • izjavo o usklajenosti lokacije vgradnje MKČN z izvajalcem javne službe (pri skupni večji MKČN), • potrdilo oz. izjavo izvajalca javne službe, v kolikor MKČN leži na območju aglomeracij, kjer priključitev na javno kanalizacijsko omrežje tehnično ni možno ali je priključitev ekonomsko neupravičena, • izjava oz. soglasje izvajalca javne službe o vpisu male čistilne naprave v evidenco MKČN** *ni obvezna priloga, lahko pridobi organ sam. ** Investitor poda vlogo za izdajo izjave oz. soglasja pri izvajalcu javne službe o vpisu male čistilne naprave v evidenco MKČN, ki mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: a) navodilo za obratovanje in dokumentacijo o MKČN, b) izjavo o lastnostih MKČN, c) vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, v kolikor je iztok MKČN v vodotok, d) analizni izvid, če je na razpolago, e) poročilo o prvih meritvah (Prve meritve za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, izvede oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa). Vlogo mora prosilec v zaprti ovojnici oddati v vložišču Občine Prevalje ali jo poslati po pošti na Občina Prevalje, Trg 2a, 2391 Prevalje, z oznako »Ne odpiraj -Javni razpis za subvencioniranje MKČN 2023«. Rok za prijavo na razpis je do porabe predvidenih sredstevv tekočem proračunskem letu oziroma najdalj do 30.10.2024. 7. POSTOPEK ZA DODELITEV SREDSTEV Javni razpis Sredstva za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav in kanalizacijskih priključkov v občini se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino za posamezno leto določi občinski svet z odlokom o proračunu. Občina lahko zagotovi dodatna sredstva v tekočem letu z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za tekoče leto. Na podlagi določene višine sredstev se objavi javni razpis. Javni razpis se objavi enkrat letno. Razpis je odprt do porabe predvidenih sredstev v tekočem proračunskem letu oziroma najdalj do 30.10. tekočega proračunskega leta. V primeru, da občina zagotovi dodatna sredstva v tekočem letu z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za tekoče leto, se le -to javno objavi. Postopek za dodelitev proračunskih sredstev v skladu z razpisnimi pogoji vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Odpiranje vlog Odpiranje vlog ni javno. Odpiranje vlog poteka večkrat letno glede na prispele vloge, najkasneje pa do 10.11. tekočega leta. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 503 Če vloga ob vložitvi ni popolna, se prosilca pozove, da vlogo v roku 8 dni dopolni. Če tega ne stori, oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, se vloga s sklepom zavrže. Obravnava vlog Komisija obravnava vse popolne in pravočasno prispele vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) po vrstnem redu prispetja. Prednostno pa se obravnavajo vloge za objekte, ki se nahajajo znotraj aglomeracij zaradi javnega interesa. Komisija pripravi seznam upravičencev najkasneje v roku 30 dni od obravnave vlog in pripravi predlog o dodelitvi proračunskih sredstev. Sredstva se odobravajo popolnim vlogam, v skladu s prvim odstavkom tega člena, do porabe proračunskih sredstev za ta namen. Na podlagi predloga komisije o dodelitvi proračunskih sredstev občinska uprava izda odločbo. Zoper odločbo je mogoča pritožba pri županu občine. Odločitev župana je dokončna. O izidu javnega razpisa se vse vlagatelje obvesti v roku 15 dni od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proračunskih sredstev oziroma najkasneje do konca proračunskega leta. Pogodba in nakazilo odobrenih sredstev Z upravičencem se sklene pogodba o dodelitvi subvencije in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. Prejemnik po pogodbi se zaveže, da: • bo hranil dokumentacijo še najmanj 5 let po izplačilu sredstev s strani občine; • bo omogočil občini vpogled v dokumentacijo in kontrolo koriščenja namenskih sredstev; • se strinja, da se podatki o odobrenih in izplačanih denarnih sredstvih, ki so javnega značaja, lahko objavijo. Vlagatelj mora podpisati pogodbo v roku 15. dni od pisnega poziva. V primeru, da v tem roku ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo za dodelitev sredstev umaknil. Nakazilo sredstev se izvrši na osebni račun upravičenca v roku 30 dni od podpisa pogodbe. Namenska poraba sredstev Proračunska sredstva se lahko porabijo samo za namen, za katerega so dodeljena. Kontrolo nad izvajanjem namenske porabe proračunskih sredstev, skladno z javnim razpisom, izvaja komisija, ki je imenovana za postopek o dodelitvi proračunskih sredstev. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva izplačila upravičencu, do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, • druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. 8. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisno dokumentacijo lahko vlagatelji dobijo na Občini Prevalje, objavljena pa je tudi na spletni strani Občine Prevalje (www.prevalje.si). Vlagatelji lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Prevalje pri ge. Emiliji Ivančič na tel.: 02/8246116, e-pošta: emilija.ivancic@prevalje.si ali pri JKP LOG pri ge. Bernardi Gradišnik, tel.: 02/8705745, e-pošta: bernarda.gradisnik@jkp-log.si. 9. KONČNE DOLOČBE Občina Prevalje lahko javni razpis po svoji presoji brez kakršnihkoli posledic razveljavi ali razdeli le določen del razpoložljivih sredstev. Javni razpis se objavi na občinski spletni strani ter v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354-0030/2024 Datum: 11.03.2024 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan OBČINA SLOVENSKA BISTRICA 289. Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev kmetije z ID št. KMG-MID 100262775, Občina Slovenska Bistrica Na podlagi 129. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE in 95/23 - ZIUOPZP, v nadaljevanju: ZUreP-3), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1 D, 79/17, 44/22 in 78/23 - ZUNPEOVE, v nadaljevanju: ZKZ) in 31. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je župan Občine Slovenska Bistrica sprejel SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ŠIRITEV KMETIJE Z ID ŠT. KMG-MID 100262775, OBČINA SLOVENSKA BISTRICA 1. člen (splošno) (1) S tem sklepom se določi začetek in način priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev kmetije z ID št. KMG-MID 100262775, občina Slovenska Bistrica (v nadaljevanju OPPN) in potrdijo izhodišča za pripravo OPPN št. 7/2023-OPPN, november 2023, ki jih je pripravila družba IBIS d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica. (2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE in 95/23 - ZIUOPZP, v nadaljevanju: ZUreP-3) in 3.ea člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1 D, 79/17, 44/22 in 78/23 - ZUNPEOVE, v nadaljevanju: ZKZ) ter drugi relevantni zakonski in podzakonski predpisi. (3) Območje predvidenega OPPN z vidika usmerjanja prostorskega razvoja ureja Dolgoročni pl an - prostorski del- občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986 -2000, dopolnjen 2003 (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 41/97, 72/99, 59/03, 131/04, 47/06 in 53/11), v katerem je del Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 504 zemljišča, ki se vključi v območje OPPN, v namenski rabi prostora opredeljena kot druga kmetijska zemljišča (K2). (4) Pobudo za pripravo OPPN je podal investitor (nosilec kmetijskega gospodarstva). (5) Pripravljavec je Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica. (6) S strani investitorja izbrani načrtovalec OPPN je družba IBIS d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica. 2. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Območje OPPN obsega del zemljišča s parc. št 94 k.o.743 - Gabernik, v skupni površini cca. 0,2 ha. Območje urejanja z OPPN se nahaja v zaselku Gabernik, ob kategorizirani občinski cesti JP 943821 Gabernik-Zgornja Polskava (Gubčeva ulica). (2) Meja območja OPPN se lahko v času postopka priprave na podlagi usmeritev nosilcev urejanja ali drugih upravičenih razlogov tudi nekoliko sp remeni z namenom, da se zagotovijo celovite urbanistične in infrastrukturne rešitve. (3) Z OPPN se bodo določili prostorski izvedbeni pogoji za umestitev objektov za širitev dejavnosti na kmetiji (gradnja nove stavbe za rejo živali, druge nestanovanjske kmetijske stavbe-stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije ter pripadajoče manipulativne površine). (2) Zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev posameznih NUP ali drugih deležnikov v postopku se lahko okvirni terminski plan tudi spremeni. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pridobijo na podlagi analize prostora, ocene potreb na osnovi obstoječe veljavne prostorske dokumentacije, podrobnejših usmeritev nosilcev urejanja prostora (v nadaljevanju NUP) ter ob upoštevanju investitorjevih programskih izhodišč. 4. člen (vrsta postopka) (1) V skladu s 3.ea členom ZKZ je pod določenimi pogoji na kmetijskih zemljiščih dopustno graditi kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti, med drugim tudi stavbe za rejo živali, vendar je za take gradnje potrebno predhodno sprejeti OPPN. Občina je na podlagi elaborata, ki ga je zagotovil pobudnik, ugotovila, da tako načrtovani objekt kot tudi pobudnik izpolnjujeta vse pogoje po 3.ea členu ZKZ. (2) V skladu s 199. členom ZUreP-3 se za postopek priprave in sprejetja OPPN smiselno uporabijo določbe 119. do 124. člena ZUreP-3, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja občinskega prostorskega načrta. 5. člen (roki za pripravo OPPN) (1) Postopek priprave OPPN poteka po naslednjem okvirnem terminskem planu: 6. člen (nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj) (1) Nosilci urejanja prostora ter drugi udeleženci, ki sodelujejo v postopku priprave OPPN so: faza aktivnost rok oz. trajanje aktivnosti 1 odločitev o začetku postopka priprave OPPN (pobuda, pridobitev mnenja ZRSVN in podrobnejših usmeritev NUP, vključevanje javnosti) pripravljeno 2 analiza podrobnejših usmeritev, priprava ter sprejem sklepa o pripravi OPPN, potrditev izhodišč za pripravo pripravljeno 3 pridobitev ID po objavi sklepa 4 izdelava osnutka OPPN in osnutka okoljskega poročila (OP) 30 dni 5 pridobitev (prvih) mnenj NUP in mnenja o ustreznosti OP 30 dni 6 analiza mnenj, priprava dopolnjenega osnutka OPPN in morebitna dopolnitev OP, priprava osnutka elaborata ekonomike 30 dni po pridobitvi prvih mnenj NUP 7 javna razgrnitev in javna obravnava javna razgrnitev traja 30 dni, javna obravnava se izvede v tem času 8 priprava stališč do pripomb javnosti, prva obravnava na občinskem svetu 30 dni + 15 dni, v kolikor je potrebno o posameznem stališču seznaniti NUP, ki ga stališče vsebinsko zadeva 9 priprava predloga OPPN in predloga OP na podlagi sprejetih stališč do pripomb 15 dni po potrditvi stališč do pripomb na občinskem svetu 10 po potrebi pridobitev dopolnitev mnenj NUP k predlogu OPPN in predlogu OP 30 dni po javni objavi predloga OPPN 11 izdelava usklajenega predloga OPPN in OP (če je potrebno pridobiti dopolnitev mnenj) 21 dni po prejemu drugih mnenj NUP 12 po potrebi pridobitev mnenja o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje (v kolikor je predlog OPPN spremenjen glede na osnutek OPPN, na katerega je že bilo pridobljeno mnenje o ustreznosti OP in sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje) 45 dni po objavi potrjenih stališč do pripomb 13 sprejem usklajenega predloga OPPN prva redna seja občinskega sveta 14 objava odloka v uradnem glasilu prva številka uradnega glasila občine Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 505 • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, gp.mkgp@gov.si (za področje kmetijstva), • Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova 17, 2000 Maribor (za področje voda), • Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za naravo, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana (za področje ohranjanja narave) • Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana (za področje varstva kulturne dediščine), • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašito in reševanje, Vojkova cesta 61, Ljubljana (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pred požarom), • Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (za področje oskrbe z električno energijo), • Komunala Slovenska Bistrica d.o.o., Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica (za področje, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki), • Krajevna skupnost Zgornja Polskava, Mladinska ulica 12, 2314 Zgornja Polskava (za področja osk rbe z vodo), • Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica (za področje lokalnih cest in druge občinske gospodarske javne infrastrukture ter prostorskega načrtovanja). (2) Drugi udeleženci: • Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor in graditev, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana, • za predmetni OPPN je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO), zato je v postopek vključeno tudi ministrstvo, pristojno za CPVO oziroma tis ti državni NUP, ki sodelujejo pri CPVO. (3) V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave OPPN izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. 7. člen (način vključevanja javnosti) (1) Javnost je bila vključena pri oblikovanju izhodišč za pripravo OPPN še pred objavo tega sklepa. Na podlagi 119. člena ZUreP-3 je občina zainteresirano javnost pozvala k podaji predlogov in pripomb v času od 03. 01. do 17. 01. 2024 z namenom, da se že v začetni fazi priprave prostorskega akta pridobi čim več informacij o dejanskem stanju in ustreznosti načrtovanih prostorskih ureditev. (2) Predmetni sklep bo skupaj z izhodišči za pripravo OPPN javno objavljena na spletni strani občine in v Uradnem glasilu slovenskih obči n. (3) Sodelovanje javnosti bo v nadaljevanju postopka zagotovljeno skladno s 122. členom ZUreP-3, in sicer s postopkom javne razgrnitve, ki ne bo krajši od 30 dni in javno obravnavo razgrnjenih gradiv. (4) Osnutek OPPN z OP, stališča do pripomb ter predlogov javnosti in predlog OPPN se bo javno objavil na spletni strani občine, po vzpostavitvi elektronskega poslovanja pa v prostorskem informacijskem sistemu. (5) Ko bo predlog OPPN usklajen z zahtevami vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora in bo pristojno ministrstvo izdalo odločbo o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga OPPN na okolje, bo o sprejetju OPPN odločil občinski svet in v primeru potrditve bo sprejeti odlok o OPPN objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin. (6) Ključni deležniki v postopku priprave OPPN so poleg pripravljavca, izdelovalca prostorskega akta ter pristojnih nosilcev urejanja prostora tudi pobudnik oz. investitor, sosedje ter ostala zainteresirana javnost. (7) Vključevanje javnosti v postopek priprave OPPN se bo poleg evidentiranja podanih pripomb in predlogov spremljano tudi z listo prisotnosti na javni obravnavi ter zapisnikom javne obravnave. 8. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) (1) Za pripravo OPPN so bile izdelane in uporabljene naslednje strokovne podlage: • Izhodišča za pripravo OPPN za širitev kmetije z ID št. KMG-MID 100262775, občina Slovenska Bistrica (IBIS d.o.o., št. naloge: 7/2023-OPPN, november 2023), • Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode (Geološke storitve Jaka Žibrat s.p; arh.št. analiza tveganja-Gabrnik III/2022, z datumom marec 2022), • Revizijsko poročilo za Analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode (Hidropro, Zoran Fujs s.p.; št. IV-259/2022, z datumom 28.3.2022), • Geološko-geomehansko poročilo o možnosti gradnje na parceli št. 94, k.o. Gabernik (Geološke storitve Jaka Žibrat s.p; arh. št. geol-geom.por.Gabrnik III/2021, z datumom marec 2022), • Utemeljenost posega na kmetijsko zemljišče za potrebe kmetije (KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Slov. Bistrica, z datumom 18.5.2020), (2) Grafični del OPPN je izdelan na podlagi geodetskega načrta za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta Gedeon Hrastnik & Co. d.o.o., št. 19-05/2022, z datumom 14.4.2022). (3) V nadaljevanju postopka se pripravi okoljsko poročilo, elaborat posegov na kmetijska zemljišča in elaborat ekonomike. (4) V primeru, da bodo pristojni NUP v postopku sprejemanja OPPN zahtevali še dodatne strokovne podlage, se v okviru tega postopka pripravi tudi te. 9. člen (celovita presoja vplivov na okolje oziroma presoja sprejemljivosti na varovana območja) (1) Skladno z določilom 128. člena ZUreP-3, je CPVO potreben po samem zakonu, saj se OPPN pripravlja na podlagi občinskih prostorskih strateških aktov sprejetih na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor ter Zakona o urejanju prostora. (2) Predhodno je bilo pridobljeno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, št. 3563-0052/2024-2 z dne 11. 3. 2024, v katerem ugotavljajo, da območje za širitev kmetije z ID. št. KMG-MID 100262775, občina Slov. Bistrica in njegovega daljinskega vpliva leži izven posebnega varstvenega območja (Natura 2000) in zavarovanega območja, zato ocenjujejo, d a presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ni treba izvesti. 10. člen (financiranje izdelave prostorskega akta) Finančna sredstva za izdelavo predmetnega OPPN ter strokovnih podlag, ki jih bodo morebiti zahtevali nosilci urejanja prostora, vključno z vsemi potrebnimi podlagami v okviru postopka CPVO, v celoti financira investitor. Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 506 11. člen (začetek veljavnosti) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Slovenska Bistrica in začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-2/2023-11-1052 Datum: 15.3.2024 Občina Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, župan OBČINA ŠENČUR 290. Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »kmetijskega gospodarstva Golorej« Na podlagi 122. in 128. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-10), Sklepa o pripravi Sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta »kmetijskega gospodarstva Golorej« (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/23) in 8. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) Občina Šenčur objavlja JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU »KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GOLOREJ« I. Javno se razgrne dopolnjen osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »kmetijskega gospodarstva Golorej« (v nadaljevanju: SD OPPN). II. Dopolnjen osnutek SD OPPN se javno razgrne na sedežu Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. Gradivo bo dostopno tudi na spletnem naslovu: www.sencur.si. III. Javna razgrnitev bo trajala v času od 25. 3. 2024 do 24. 4. 2024, v času uradnih ur občinske uprave. IV. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava in sicer v sredo, dne 17. 4. 2024 ob 16.00 uri v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. V. Pisne pripombe k dopolnjenemu osnutku SD OPPN lahko vpišete v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali pošljete na Občino Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur oz. na elektronski naslov obcina@sencur.si. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi. Rok za oddajo pripomb k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve. Prav tako lahko zainteresirani svoje pripombe in predloge podajo pisno ali ustno na zapisnik na javni obravnavi 17. 4. 2024. VI. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur. Številka: 350-0001/2023-21 Datum: 18. 3. 2024 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA ŠKOFJA LOKA 291. Tehnični pravilnik o urejanju in čiščenju javnih površin v Občini Škofja Loka Na podlagi prvega odstavka 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 64/1995, 31/1997, 68/1997 in 31/2006), 26. člena Odloka o izvajanju lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Občini Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2024) in 7., 16. in 100. člena Statuta Občine Škofja Loka - uradno prečiščeno besedilo (UPB-3), Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2021, je Občinski svet Občine Škofja Loka na 11. redni seji dne 14. 3. 2024 sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK O UREJANJU IN ČIŠČENJU JAVNIH POVRŠIN V OBČINI ŠKOFJA LOKA 1. Splošne določbe 1. člen Ta pravilnik določa okvirni standard urejanja in čiščenja javnih površin in obsega: • urejanje in čiščenje grajenih javnih površin, • urejanje in čiščenje zelenih javnih površin ter • vzdrževanje urbane in druge opreme na javnih površinah. 2. člen Urejanje in čiščenje javnih površin se izvaja z namenom, da: • se zagotovi čistoča javnih površin in urejen videz občine, • se izboljša kvaliteto bivanja, stanje in videz urbanega okolja, • se zagotovi optimalno in varno uporabo javnih površin in urbane opreme na njih skladno z njihovim namenom, • se ohranijo ali izboljšajo prometne, tehnične in varnostne lastnosti javnih površin in • se ohranijo in razvijajo zelene javne površine, zasaditve in drevnine ter s tem biotska raznovrstnost v urbanem okolju. 3. člen S storitvami javne službe se zagotavlja primeren standard urejanja in čiščenja javnih površin, kar se izraža v načinu, obsegu in pogostosti izvajanja posameznih storitev javne službe. 4. člen Skladno z 12. členom Odloka o izvajanju lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Občini Škofja Loka je izvajalec te službe Javno podjetje Komunala Škofja L oka d.o.o., ki je odgovorno za Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 507 izvajanje storitev javnih služb, obratovanje in vzdrževanje infrastruktu re. 5. člen Naročnik storitev lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenje javnih površin in lastnik javne infrastrukture je Občina Škofja Loka. Naročnik zagotovi javno infrastrukturo, začetno evidenco površin in opreme ter finančna sredstva za izvajanje storitev navedene gospodarske javne službe. 6. člen Javne površine so grajene ali zelene površine, ki so namenjene splošni rabi, kot so pasaža, trg, atrij, igrišče, parkirišče, avtobusno postajališče, postaja sistema za izposojo koles (eKOLOka), park, zelenica, površina za šport in rekreacijo in prosti čas in podobno, na katerih se izvaja gospodarska javna služba urejanja in čiščenja javnih površin po zakonu. Javne površine so lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti. Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Urbana oprema je skupni izraz za predmete in opremo, nameščeno na ulicah in cestah v naselju in služi različnim namenom. To so klopi, koši za odpadke, ograje, količki, stebrički, prometne ovire, stojala za kolesa, talni nosilci (npr. za zastave), zapornice, table za obveščanje, otroška igrala, športna oprema, vodnjaki, spomeniki, javne skulpture, prometna signalizacija in druga posebna oprema. 7. člen V zvezi z izvajanjem javne s lužbe izvajalec: • nadzoruje, vzdržuje in čisti javne površine ter opremo na njih, • zagotavlja vozila, stroje in opremo za opravljanje storitev javne službe, • zagotavlja kader za opravljanje storitev javne službe, • vodi evidenco javne infrastrukture - kataster, kot je navedeno v 9. členu tega pravilnika, • podaja predloge za vzpostavitev ali preoblikovanje novih javnih površin, • podaja predloge za postavitev, odstranitev, zamenjavo urbane opreme na javnih površinah, • podaja predloge za nove zasaditve, odstranjevanje poškodovanih ali obolelih rastlin, nadomeščanje rastlin na javnih zelenih površinah in podobno, • do 31. 3. pripravi letno poročilo o izvedenem delu za preteklo koledarsko leto, • pripravi program javne službe za prihodnje koledarsko leto do 31. 10. in • izvaja druga dela na javnih površinah po navodilih naročnika. 8. člen V zvezi z izvajanjem javne službe naročnik: • zagotavlja javno infrastrukturo za opravljanje storitev javne službe, • zagotavlja finančna sredstva za opravljanje storitev javne službe, • vzpostavi evidenco javne infrastrukture - kataster, kot je navedeno v 9. členu tega pravilnika pred prevzemom del s strani izvajalca, • načrtuje vzpostavitev ali preoblikovanje novih javnih površin skladno z občinskimi predpisi in ob smiselnem upoštevanju izvajalče vih predlogov, • načrtuje postavitev, odstranitev, zamenjavo urbane opreme na javnih površinah skladno z občinskimi predpisi in ob smiselnem upoštevanju izvajalčevih predlogov, • načrtuje nove zasaditve, odstranjevanje poškodovanih ali obolelih rastlin, nadomeščanje rastlin na javnih zelenih površinah skladno z občinskimi predpisi in ob smiselnemu upoštevanju izvajalčevih predlogov in • potrjuje letna izvajalčeva program in poročilo. 9. člen Izvajalec vodi evidence javnih površin. Evidence vsebujejo podatke o vrsti, velikosti, lokaciji, urbane opreme in javne površine in dodatne podatke, ki jih je potrebno zbirati za namen vzdrževanja. Za potrebe tega pravilnika se v evidencah pri posamezni javni površini vodi tudi oznaka območij, skladno s poglavji 3 in 4. Pregledna karta javnih površin in opreme je del katastra. Evidence javnih površin so podlaga za kategorizacijo javnih površin. Evidence se vodijo v upravljavskem katastru, podatki pa se smiselno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu občine. Izvajalec kataster dopolnjuje z vsemi spremembami, vključno z datumi in vrsto izvedenih vzdrževalnih del na posameznih javnih površinah, rastlinah in urbani opremi. 10. člen Pregledniška služba, ki jo zagotavlja izvajalec, je dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na stanje javnih površin in prometa ter opreme na njih. Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela na javnih površinah. Preglednik mora poravnati posamezne prometne znake, odstraniti nedovoljeno postavljene znake, ročno očistiti rešetke za odtok vode, odstraniti manjše predmete in nanose, zavarovati nevarna mesta s prometno signalizacijo ter obrezati posamezne veje, ki segajo v profil javne površine. O nedovoljenih posegih ali uporabi javne površine je pregledniška služba dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti naročnika, pri večjih kršitvah pa tudi policijo ali inšpekcijsko službo. Preglednik opravlja preglede javnih površin enkrat tedensko. V obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo stanje javnih površin, promet na njih in opreme, je treba pogostost in obseg pregledov prilagoditi razmeram in v dogovoru z naročnikom. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost preglednika. Izvajalec je dolžan organizirati delovno skupino za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na javnih površinah. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti naročnika, kadar je ogrožen ali oviran promet, pa tudi policijo. Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije, je izvajalec dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe površine, ovire na površini), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb javne površine in večje materialne škode. Če to ni mogoče, je dolžan: • označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, • vzdrževati prometno signalizacijo, kadar je postavljena za daljše časovno obdobje, Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 508 • izvesti nujne ukrepe za zavarovanje javne površine in • vzpostaviti prevoznost (prehodnost) javne površine, če je to možno. 2. Urejanje grajenih javnih površin 11. člen Urejanje grajenih javnih površin obsega letno in zimsko vzdrževanje. Grajene javne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen promet na njih, da se ohranijo ali izboljšajo njihove prometne, tehnične in varnostne lastnosti in da se ohranja urejen videz grajenih javnih površin. Vzdrževalna dela se morajo izvajati vestno in strokovno, z uporabo sodobnih tehnologij in mehanizacije ter s strokovno usposobljenimi izvajalci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje teh del. Opravljati se morajo v skladu s predpisi o cestah, graditvi objektov, urejanju prostora, varnosti cestnega prometa, varstvu okolja in obveznostmi do sosedov ob javni površini. Strokovni nadzor nad izvajanjem vzdrževalnih del zagotavlja naročnik s svojimi zaposlenimi ali pooblaščenimi izvajalci. Vzdrževanje nove grajene javne površine se začne takoj po zapisniški predaji v uporabo izvajalcu. Vzdrževalna dela se praviloma opravljajo takrat, ko so za to najprimernejše vremenske, prometne in druge razmere za izvajanje del. Območje, kjer se izvajajo vzdrževalna dela, je izvajalec dolžan označiti in zavarovati s predpisano prometno signalizacijo tako, da je zagotovljena varnost prometa in delavcev pri opravljanju del. Začasno prometno ureditev in signalizacijo je izvajalec del dolžan umakniti takoj, ko ni več potrebna. 12. člen Redno vzdrževanje grajenih javnih površin Redno vzdrževanje grajenih javnih površin obsega popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam, posedkov in mrežastih razpok oziroma pola ganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, zamenjavo poškodovanih tlakovcev, robnikov ter popravila drugih podobnih poškodb. Poškodovani del grajene javne površine je potrebno zarezati, izvesti izkop obstoječe konstrukcije in vgraditi novo, v ustrezni debelini in kvaliteti glede nosilnosti podlage kot zmrzlinske odpornosti. Poškodbe grajenih površin se praviloma popravljajo z enakim materialom, kot je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim primernim materialom. Nasipanje in utrjevanje peščenih površin ter odstranjevanje plevela na njih se izvaja najmanj enkrat letno oziroma v dogovoru z naročniko m. 13. člen Redno vzdrževanje odvodnjavanja Vzdrževanje obsega čiščenje in vzdrževanje naprav za odvodnjavanje na javnih površinah skladno z navodili za vzdrževanje izvajalca vgradnje oz. navodili naročnika. Naprave za odvodnjavanje so vtočni objekti (jaški, požiralniki), kanalete (betonske, kovinske, lesene, ...) ali mulde s priključki na javni kanal ter propusti in zemeljski jarki. Z območja grajenih javnih površin mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin na grajene javne površine. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh grajenih površin zagotovljeno odvajanje vode. Pesek iz peskolovov se odstranjuje najmanj enkrat letno. 14. člen Redno vzdrževanje opreme Redno vzdrževanje opreme obsega čiščenje ter nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule opreme ter njihovih nosilnih konstru kcij. Prometna signalizacija in oprema na grajenih javnih površinah morata biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno njuno brezhibno delovanje in vidnost ter da izpolnjujeta zahteve predpisov o varnosti cestnega prometa in prometni signalizaciji in opremi cest. Obnova talne signalizacije se izvaja po potrebi in v dogovoru z naročnikom. Pleskanje ograj se izvaja po potrebi in v dogovoru z naročnikom. 15. člen Zimska služba Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti in prehodnosti grajenih javnih površin, določenih v katastru, in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa z vozili in prometa pešcev. V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se grajene površine vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom. Izvajalec je v sklopu zimske službe dolžan izvesti pripravljalna in zaključna dela, skladno z občinskimi predpis i, ki pokrivajo ceste in zimsko službo. V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, se izpostavljeni in nevarni deli grajenih javnih površin posipajo proti poledici. Mesta in način posipanja se določijo glede na geografsko-klimatske razmere, lego, naklon ter druge lokalne razmere v skladu z navodili o obratovanju in vzdrževanju. Šteje se, da je prevoznost grajenih javnih površin, ki so namenjene prometu z motornimi vozili, zagotovljena, če višina snega ne presega 12 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme. Na javnih parkiriščih se očistijo dovozne ceste, parkirna mesta, dostopi do parkomatov in intervencijske poti. Na ostalih parkiriščih se očistijo dovozne ceste. V primeru obilnejših snežnih padavin je potrebno sneg odvoziti na primerno lokacijo. Prehodnost grajenih javnih površin, ki so namenjene pešcem, se zagotavlja z odstranjevanjem snega in zaščito proti poledici. Sneg se prične odstranjevati, ko višina snega doseže 12 cm. Na ploščadih in trgih se očistijo koridorji v širini najmanj 2,5 m. Očistijo se dostopi do javnih ustanov. Očistijo se klančine, stopnišča in gladke površine. Poti za pešce, ki se ne čistijo (sprehajalne poti), se ustrezno označijo. 3. Čiščenje grajenih javnih površin Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 509 16. člen Čiščenje javnih in drugih površin obsega pometanje, pranje površin (trg), pobiranje odpadkov in praznjenje košev. Pometanje se izvaja izven zimskih razmer skladno s 17. členom tega pravilnika, pobiranje odpadkov in praznjenje košev pa se izvaja skozi vse leto. 17. člen 3.1 Pometanje grajenih javnih in drugih površin Pometanje grajenih javnih in drugih površin se izvaja v času izven zimskih razmer. Celotna površina v posameznem območju mora biti pometena v zahtevanih časovnih intervalih. Po pometanju na javni površini ne sme biti odpadkov, blata, peska in listja oz. ostankov vzdrževanja zelenih javnih površin. Območja so definirana v katastru javnih površin. OBMOČJE 1 - obsega površine, kjer je potrebno pometati vsak dan od ponedeljka do sobote, razen ob dela prostih dnevih. OBMOČJE 2 - obsega površine, kjer je potrebno pometati enkrat na teden. OBMOČJE 3 - obsega površine, kjer je potrebno pometati dvakrat na mesec. Pometanje se izvaja z upoštevanjem predpisov o varnosti cestnega prometa. Izvajalec z odpadki, ki nastanejo pri pometanju, ravna v skladu s predpisi. 18. člen 3.2. Zbiranje odpadkov iz javnih grajenih površin ter praznjenje košev OBMOČJE 1 - zbiranje odpadkov in praznjenje košev poteka vse dni v letu. OBMOČJE 2 - zbiranje odpadkov in praznjenje košev poteka od ponedeljka do sobote, trikrat tedensko. OBMOČJE 3 - zbiranje odpadkov in praznjenje košev poteka od ponedeljka do sobote, enkrat tedensko. V primeru urgence je površine potrebno očistiti v roku največ 2 ur. Izvajalec z odpadki iz javnih površin in košev ravna skladno s predpisi. 19. člen 3.3 Prireditve Za prireditve velja enak standard pometanja in pobiranja odpadkov kot za območje, kjer se prireditev izvaja. Po prireditvi morajo biti javne površine v območju 1 očiščene najkasneje do 7. ure naslednjega dne in v območju 2 in 3 najkasneje do 9. ure naslednjega dne. Izvedbeni program pometanja in pobiranja odpadkov na javnih grajenih in drugih površin mora obsegati tudi program del ob prireditvah. 4. Urejanje javnih zelenih površin 20. člen Urejanje javnih zelenih površin obsega košnjo, grabljenje trave in listja, pletje, sajenje, obrezovanje grmovja in drevja ter zalivanje. Pokošena trava se z javnih zelenih površin odstrani, v kolikor ni z naročnikom drugače dogovorjeno. Izvajalec z odpadki, ki nastanejo pri urejanju in čiščenju zelenih javnih površin, ravna v skladu s predpisi. Košnja javnih zelenih površin se izvaja v naslednjih območjih: OBMOČJE 1 - zajema javne zelene površine in zelene obcestne pasove, na katerih se košnja izvaja najmanj šest krat letno oz. po potrebi. OBMOČJE 2 - zajema javne zelene površine, na katerih se košnja izvaja najmanj trikrat krat letno oz. po potrebi. OBMOČJE 3 - zajema javne zelene površine, na katerih se košnja izvaja najmanj dvakrat krat letno oz. po potrebi. Nekatere zelenice s e lahko po navodilih naročnika uredijo kot cvetoči travnik s pokošenim robom 1,5 m, ki mora biti pokošen v skladu s standardom za območje. Območje se označi z obvestilno tablo. 21. člen Jesenska oskrba javnih zelenih površin Odpadlo listje in veje se praviloma odstranjujejo v območjih 1 in 2, v dogovoru z naročnikom lahko tudi na drugih površinah. Odpadlo listje in odpadle suhe veje se odstranijo takrat, ko količina odpadlega listja kvari urejen izgled posamezne zelenice in onemogoča optimalno in varno uporabo javnih površin in urbane opreme na njih. 22. člen Oskrba gredic s sezonskim cvetjem Oskrba gredic s sezonskim cvetjem obsega oskrbo enoletnic, dvoletnic, okrasnih čebulnic in gomoljnic. Oskrba mora upoštevati pravila stroke in navodila dobavitelja rastlin, minimalno pa: • založno dognojevanje dvakrat letno, • pletje in okopavanje po potrebi, • zaščito pred boleznimi in škodljivci, • zalivanje po potrebi in • takojšnjo zamenjavo poškodovanih, uničenih ali odtujenih rastlin. 23. člen Oskrba trajnic in grmovnic Oskrba trajnic in grmovnic se izvaja po strokovnih navodilih dobavitelja rastlin. Minimalna vzdrževalna dela so: • vzdrževalna rez, • oblikovna rez in pomlajevalna oz. vzgojna rez, • pletje in okopavanje po potrebi, • založno gnojenje, • zaščito pred boleznimi in škodljivci, • obnova zastirk po potrebi in • zamenjavo poškodovanih, uničenih ali odtujenih rastlin po potrebi in v dogovoru z naročnikom. Invazivne rastline Invazivne rastline je potrebno ročno populiti ali odstranjevati s košnjo, da se prepreči cvetenje in razmnoževanje. Uporablja se nekemične metode Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 510 odstranjevanja. Ravnanje z odpadki mora biti skladno s predpisi. Območja pojavljanja invazivnih rastlin se vodijo v katastru. 24. člen Nega drevja Nega drevja obsega vzdrževanje dreves v skladu z evropskimi arborističnimi standardi, posameznim arborističnim mnenjem in navodili za vzdrževanje, ki jih zagotovi dobavitelj novih dreves. Dela lahko izvaja samo za to strokovno usposobljena oseba. Pred izvajanjem vzdrževalnih del v zavarovanih območjih, je potrebno predhodno pridobiti soglasja pristojnih državnih organov. Odstranjena drevesa se praviloma nadomeščajo ob upoštevanju poteka obstoječe infrastrukture. Pri načrtovanju nasadov z rastlinami na javnih površinah imajo prednost trajnice pred eno in dvoletnicami. Minimalna vzdrževalna dela so: • vzdrževalna rez, • oblikovna rez in pomlajevalna oz. vzgojna rez, • zaščito pred boleznimi in škodljivci, • obnova zastirk po potrebi in • zamenjavo poškodovanega, uničenega ali odtujenega drevja po potrebi in v dogovoru z naročnikom. 5. Čiščenje javnih zelenih površin Čiščenje javnih zelenih površin obsega pobiranje odpadkov, praznjenje košev za odpadke, odstranjevanje pokošene trave in odpadlega listja. Pogostost čiščenja javnih zelenih površin poteka skladno z 18. členom tega pravilnika. 6. Vzdrževanje urbane opreme na javnih površinah 25. člen Izvajalec vzdrževanje urbane opreme na javnih površinah izvaja v skladu z navodili proizvajalca oz. dobavitelja opreme. Vzdrževanje zajema tudi zamenjavo poškodovanih ali uničenih sestavnih delov. Zapisniški pregled stanja opreme se izvede enkrat letno. V primeru vandalizma na urbani in drugi opremi je potrebno poškodbe zaradi zagotavljanja varnosti sanirati v najkrajšem možnem času. Do popravila je potrebno poškodovano opremo ustrezno zavarovati in označiti. Opremo, ki je uničena v celoti, je potrebno zamenjati v najkrajšem možnem času z enako in v dogovoru z naročnikom. Investicijska vzdrževanja in zavarovanja urbane opreme na javnih površinah, ki je v njegovi lasti, zagotovi naročnik. 6.1. Vzdrževanje parkomatov Vzdrževanje parkomatov na javnih parkiriščih obsega redno praznjenje gotovine, menjavo papirja, popravila parkomatov v sklopu rednih vzdrževalnih del in letni pregled parkomatov. Sporočanje tehničnih napak samodejno p oteka preko SMS sporočil na dogovorjeno telefonsko številko izvajalca. Odzivni čas za intervencije je do 2 uri od prejema sporočila. Prevzem gotovine iz parkomatov izvede izvajalec po potrebi in ob zaključku meseca. Naročnik izstavi izvajalcu račun za zbrano gotovino na parkomatih na podlagi izpiskov iz parkomatov za preteklo obdobje. Prav tako izstavi račun za parkirnine, poravnane z gotovinskimi karticami. Lokacije parkomatov se vodijo v katastru. 6.2. Vzdrževanje pitnikov Vzdrževanje javnih pitnikov, ki obsega sezonske priklope in odklope iz javnega vodovodnega omrežja, nadzor nad kvaliteto pitne vode in redna vzdrževalna dela na opremi, izvaja upravljavec javnega vodovodnega omrežja v dogovoru z naročnikom. Lokacije javnih pitnikov se vodijo v katastru. 6.3. Vzdrževanje otroških igral Otroška igrala na javnih otroških igriščih morajo biti vzdrževana tako, da omogočajo varno igro otrok. Poškodovane ali obrabljene sestavne dele je potrebno v najkrajšem možnem času nadomestiti z enakimi novimi. Igrala, ki niso varna, je potrebno izločiti iz uporabe, oziroma zavarovati tako, da ne pride do poškodb. Izvajalec mora pri opremljanju otroških igrišč in vzdrževanju igral upoštevati predpise in standarde, ki veljajo za otroška igrišča. Redne preglede otroških igrišč in njihove opreme se izvaja zapisniško štirikrat letno (enkrat na kvartal) oz. po dogovoru z naročnikom. Lokacije otroških igrišč, ki jih upravlja naročnik in vzdržuje izvajalec, se vodijo v katastru. 7. Vzdrževanje javnih stranišč 26. člen V primeru, kjer je izvajalec vzdrževalec javnega stranišča, le-ta čisti in redno vzdržuje javno stranišče ter zagotavlja potrošni material. Čiščenje in nadomeščanje potrošnega materiala se izvaja vsaj dvakrat dnevno oz. v dogovoru z naročnikom. Pregledi in nadzor se beležijo na način, ki ga dogovorita naročnik in izvajalec. V primeru, kjer je vzdrževalec javnega stranišča druga pravna oseba, ki ima z naročnikom sklenjen medsebojni dogovor o uporabi in nadomestilu za uporabo javnega stranišča, izvajalec po tem pravilniku izvaja samo nadzor nad vzdrževanjem javnega stranišča. Pregledi se beležijo na način, ki ga dogovorita naročnik in izvajalec. Investicijsko vzdrževanje in zavarovanje krije naročnik glede na potrebe, ki mu jih redno sporoča izvajalec. Lokacije javnih stranišč se vodijo v katastru. 8. Prehodna in končna določba 27. člen V zvezi z izvajanjem javne službe izvajalec pripravi program javne službe za leto 2024 do 31. 3. 2024. 28. člen Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 354-0021/2023 Datum: 15. 3. 2024 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 511 OBČINA VITANJE 292. Javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje na podlagi 51. člen a Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1 - Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in 16. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18) ter Načrta razpolaganja z stvarnim premoženjem Občine Vitanje, ki ga je Občinski svet Občine Vitanje, sprejel dne 14.12.2023, objavlja naslednje: JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNINE I. Naziv in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka: 5883768, ID št. za DDV: SI 28019610, tel. št. 03/757 43 50. II. Predmet prodaje in izhodiščna vrednost nepremičnine Predmet prodaje je stavbno zemljišče v kraju Vitanje, parc.št. 53/4 k.o. 1095 - Vitanje z ID znakom 1095 53/4, v skupni površini 296 m2, za izhodiščno ceno 135.000,00 EUR. Za navedeno območje je v veljavi : • Odlok o OPN Občine Vitanje (UgSO, št. 25/16) • Odlok o PUP-ih za del ureditvenega območja znotraj UN Center Vitanje (Ur.l. RS, št. 45/06 in 59/06). • Prostorski izvedbeni načrt Center Vitanje« (Ur.l. RS, št. 10/95,33/95,57/97 in 95/09). Predvidena je gradnja novega večstanovanjskega bloka na mestu sedanjega obstoječega skladiščnega objekta. Nov objekt bo etažnosti P+1+M, gabariti znašajo 24,00 m * 10,30 m in maksimalna višina cca 10,40 m od kote terena do slemena. Predvidena je dvokapna streha naklona 40*. Izven tega gabarita so predvidene še zunanje stopnice za dostop v nadstropje in v mansardo etažo objekta. V objektu je predvidenih 9 stanovanjskih enot in skupni prostor kjer se namesti kotlovnica in kletni boksi. V pritličju sta dva stanovanja v velikosti 50,00 m2 ter ena garsonjera velikosti 25,10 m2. V nadstropju, kjer se dostopa po zunanjem pokritem stopnišču, se uredijo tri enako velika stanovanja velikosti 50,00 m2. Enako se dostopa do mansardnega dela, po zunanjem pokritem stopnišču. Tudi tu so predvidene tri bivalne enote velikosti 49,80 m2. Prostori so namenjeni 9 stanovanjskim enotam Skupna površina prostorov znaša 554,20 m2. Uporabi se obstoječi dovoz po RC 2302 preko parc.št. 53/2 k.o. 1095 - Vitanje, ki vodi do Zdravstvenega doma Vitanje. Izvede se nov dovoz iz parc.št. 53/2 k.o. 1095 -Vitanje, preko parc.št. 53/1, 54/8 in 53/5 vse k.o. 1095 -Vitanje. Zemljišče je komunalno urejeno z primarnimi komunalnimi vodi (vodovod, kanalizacija, elektrika, javna razsvetljava, optika). Prodajalec Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje se strinja, da so predmet prodaje oziroma nakupa tudi parc.št. 53/1 k.o. 1095 - Vitanje, površine 423 m2, parc.št. 54 /8 k.o. 1095 - Vitanje, površine 191 m2 ter parc.št. 53/5 k.o. 1095 - Vitanje, površine 2 m2, kjer se nahaja vsa navedena komunalna infrastruktura in kjer bo v lastni režiji Občina Vitanje za potrebe kupcev stanovanj zgradila parkirišča pred oziroma ob gradnji večstanovanjskega bloka. Prodajalec Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje ter uspeli kupec parc.št. 53/4 k.o. 1095 - Vitanje se strinjata, da se za parc.št. 53/1, 54/8 in 53/5 vse k.o. 1095 - Vitanje, ne bo izvedel zemljiškoknjižni prepis na kupca, temveč se prodajalec strinja in obvezuje, da bo kupcu izdal vso potrebno dokumentacijo vključno z izdanim gradbenim dovoljenjem za gradnjo navedenega večstanovanjskega bloka oziroma kasneje izdal vsa potrebna soglasja, služnostne pogodbe in drugo, ki so in bodo potrebna za funkcioniranje večstanovanjskega bloka. Prodajalec se tudi strinja, da se lahko z kupcem sklene dogovor, da vsakemu prodanemu etažnemu stanovanju pripada eno parkirno mesto. Za eventuelno prodajo parkirnega mesta za vsako prodano etažno stanovanje lahko kupec oziroma ponudnik odda ponudbo. Izhodiščna cena je 135.000,00 EUR. Vsi stroški v zvezi s prodajo, vključno z davkom na promet nepremičnin (gre za sedanji obstoječi skladiščni objekt, ki se poruši in na njenem mestu zgradi večstanova njski blok) bremenijo kupca. III. Komisija, cenilec in izjava skladno z določilom 7. odstavka 51. člena ZSPDSLS-1 Postopek javnega zbiranja ponudb bo izvedla komisija imenovana s strani župana Občine Vitanje. Za nepremičnino, ki je predmet prodaje, je oceno vrednosti opravil sodni cenilec za gradbeništvo. Pri javnem zbiranju ponudb kot ponudniki ne morejo sodelovati cenilec in člani komisije ter z njimi povezane osebe v smislu 51/7 člena ZSPDSLS-1. Zaradi nepredvidljivih dogodkov se lahko sestava komisije spremeni, o čemer bodo zainteresirani kupci obveščeni. V tem primeru komisija odločitev o izpolnjevanju pogojev za udeležbo v postopku ter najugodnejšem ponudniku sprejme, po prejemu nove izjave najugodnejšega ponudnika ter po potrebi preostalih sodelujočih. IV. Vrsta pravnega posla in sklenitev pogodbe Prodaja nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe. Z najugodnejšim ponudnikom se sklene pogodba najpozneje v 15 dneh po opravljeni izbiri najugodnejšega ponudnika. V. Najnižja ponudbena cena Najnižja ponudbena cena za nepremičnino, ki je predmet prodaje, ne sme biti nižja od izhodiščne vrednosti, kot je določena s tem zbiranjem ponudb (135.000,00 EUR). Ponudbe se oddajo na obrazcu z vsebino iz Priloge 1 te objave. VI. Način in rok plačila kupnine Kupnina se plača v 30-ih dneh po sklenitvi pogodbe oz. overovitvi pogodbe. Plačilo celotne kupnine v določenem roku je bistvena sestavina pravnega posla. V kolikor kupnina ni plačana v Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 512 roku, se šteje posel za razvezan po samem zakonu, varščina pa se zadrži kot pogodbena kazen. VII. Sklenitev pogodbe Pogodba bo sklenjena s tistim ponudnikom, ki bo ponudil najvišjo odkupno ceno. V kolikor bo med prejetimi ponudbami več najugodnejših ponudb, bo komisija najugodnejše ponudnike pozvala na predložitev nove ponudbe z namenom doseganja čim višje kupnine in izbrala najugodnejšega (najugodnejši ponudnik). Najugodnejši ponudniki bodo k oddaji nove ponudbe pozvani izključno na elektronski naslov, naveden v prijavi, v roku 3 delovnih dni po odpiranju ponudb. Izbranega najugodnejšega ponudnika, bo organizator pozval na podpis prodajne pogodbe v roku petnajst (15) dni po izboru najugodnejšega ponudnika, neizbrani ponudniki pa bodo, (v kolikor se ne bodo udeležili odpiranja ponudb) o neizbiri obveščeni v osmih (8) dneh od odpiranja ponudb izključno na elektronski naslov naveden v ponudbi. Cene in drugi elementi ponudbe, ponujeni na pogajanjih, so zavezujoči. Po plačilu celotne kupnine in po poravnanih vseh stroških bo uspelemu ponudniku oz. kupcu izdano ZK dovolilo za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Uspeli ponudnik oz. kupec plača poleg kupnine vse stroške notarskih storitev in stroške zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice na svoje ime. Nepremičnina bo prodana po načelu videno - kupljeno, zato morebitne reklamacije po sklenitvi prodajne pogodbe ne bodo upoštevane. Prodajalec ne jamči za izmere površin, niti za njihov namen uporabe. Kupec sam prevzema obveznost odprave morebitnih pomanjkljivosti v zvezi s kvaliteto in obsegom predmeta prodaje. Odstopanje med pogodbeno ugotovljenim - dogovorjenim dejanskim stanjem, in dejanskim stanjem predmeta prodaje, ne pomeni spremembe predmeta pogodbe in iz tega razloga prodajne pogodbe ni mogoče razdreti niti uveljavljati nobenih zahtevkov. Kupec bo s podpisom prodajne pogodbe potrdil tudi, da je seznanjen s pravnim stanjem predmeta prodaje in glede tega do prodajalca nima nikakršnih zahtevkov in se zaveže v primeru kakršnihkoli naknadno ugotovljenih nepravilnosti le te odpraviti na svoje stroške. Prodajalec si pridružuje pravico, da lahko do sklenitve pravnega posla, brez odškodninske odgovornosti, odstopi od pogajanj. Šteje se, da je javno zbiranje ponudb uspelo, če vsaj en ponudnik ponudi ceno, ki je enaka izhodiščni ceni. VIII. Višina varščine Ponudnik mora pred oddajo ponudbe vplačati varščino v višini 10 % od navedene izhodiščne cene, ki znaša 13.500,00 EUR na: Naziv: OBČINA Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje Številka računa: na transakcijski račun št. 01337-0100003568 odprt pri UJP Žalec. Referenca: 00 2024 Namen nakazila: varščina - stavbno zemljišče, Vitanje. Izbranemu ponudniku se bo vplačana varščina vštela v kupnino kot ara, ostalim pa bo brezobrestno vrnjena v roku 30 dni po izboru najugodnejšega ponudnika. Če najugodnejši ponudnik ne sklene pogodbe ali ne plača kupnine, se varščina zadrži in velja, da je kupec odstopil od pogodbe. Kdor vplača varščino, vendar v danem roku ne odda ponudbe, se mu varščina zadrži. IX. Podrobnejši pogoji javnega zbiranja ponudb Na javnem zbiranju ponudb lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki v skladu s pravnim redom Republike Slovenije lahko postanejo lastniki nepremičnin. Ponudnik mora najkasneje do 16. 4. 2024 do 24:00 ure na elektronski naslov info@vitanje.si ali s priporočeno pošiljko na naslov Občina Vi tanje, Grajski trg 1, Vitanje, z nazivom zadeve »ponudba za nakup nepremičnine po javnem zbiranju, št. 478-0012/2023 - ne odpiraj« poslati: 1. izpolnjen, lastnoročno podpisan in skeniran obrazec (slednje v primeru pošiljanja na elektronski naslov), ki je priloga 1 te objave 2. potrdilo o plačani varščini ter 3. kopijo osebnega dokumenta (potni list ali osebno izkaznico) - velja za fizične osebe in s.p.-je. Rok vezanosti ponudnika na ponudbo mora biti 90 dni po oddaji ponudbe. Ponudba se šteje za popolno, če vsebuje vse zgoraj navedene sestavine. Če je prijava poslana po pošti, se šteje, da je pravočasna, če je oddana na pošto priporočeno, in sicer najkasneje zadnji dan roka za prijavo. Ponudbe, predložene po izteku roka bodo izločene iz postopka in v zaprti kuverti vrnjene ponudniku. Kraj in čas odpiranja ponudb: Komisija bo odprla in pregledala pravočasne ponudbe dne 17. 4. 2024 ob 12:00 uri v prostorih Občine Vitanje. Predstavniki ponudnikov se izkažejo prodajalcu s pisnim pooblastilom ponudnika, razen če je ponudnik prisoten osebno kot fizična oseba oziroma kot zakoniti zastopnik pravne osebe. Nepooblaščeni ponudniki ne morejo opravljati dejanj za ponudnika. Ponudniki, ki ne bodo izpolnjevali pogojev iz te točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodil a javno zbiranje ponudb, izločeni iz postopka. X. Dodatna pojasnila in ogled Za dodatne informacije v zvezi s predmetom javnega zbiranja ponudb se obrnite na Zdenka PLANKL, telefon 03/757 43 55 ali mob.030 317 677. Ogled nepremičnin je možen samostojno ali po predhodni najavi. XI. Opozorilo Občina Vitanje si pridržuje pravico, da lahko do sklenitve pravnega posla, brez odškodninske odgovornosti odstopi od sklenitve pogodbe oziroma ustavi postopek javnega zbiranja ponudb, ne da bi za to navedla razloge, pri čemer ponudnikom brezobrestno vrne plačano varščino. Številka: 478-0012/2023 Datum: 18.3.2024 Občina Vitanje Andraž Pogorevc, župan Priloga: • Ponudba za nakup nepremičnine Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 513 PRILOGA 1 PONUDBA ZA NAKUP NEPREMIČNINE: zemljišče s parc. št. 53/4 v k.o. 1095 - Vitanje, ID znak 1095 53/4, površine 296 m2 Ponudnik: Naslov: Matična številka/EMŠO: Identifikacijska števlka za DDV/davčna številka: Kontaktna oseba: Elektronski naslov kontaktne osebe: Telefon: Pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljam, da: • sem skrbno pregledal(a) besedilo javnega zbiranja ponudb št. 478-0012/2023 z dne 18.3.2024, • mi je stanje nepremičnine v naravi poznano, • sem seznanjen(a) s tem, da se bo pogodba sklenila na način videno - kupljeno, • imam plačane davke in prispevke, • v zadnjih šestih mesecih nisem imel(a) blokiranega TRR; • nisem povezan(a) s člani komisije ali cenilcem v smislu sedmega odstavka 51. člena ZSPDSLS-1 (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), ki kot povezane osebe šteje: • fizično osebo, ki je s članom komisije ali cenilcem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do tretjega kolena, ali ki je s članom komisije ali cenilcem v zakonu, zunajzakonski skupnosti, sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza oziroma partnerska zveza prenehala ali ne, • fizično osebo, ki je s članom komisije ali cenilcem v odnosu skrbništva ali posvojenca oziroma posvojitelja, • pravno osebo, v kapitalu katere ima član komisije ali cenilec delež večji od 50 odstotkov in • drugo osebo, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član komisije ali cenilec, tako da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije člana komisije ali cenilca. V skladu s tem za spodnjo nepremičnino ponujam: Nepremičnina z ID znakom Površina Delež Ponudbena cena v EUR brez pripadajočega davka* 1095 53/4 296 m2 1/1 *Ponudbena cena mora znašati najmanj 135.000,00. Ponudba velja do_________. Kraj in datum: Podpis: Št. 13/11.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 514 OBČINA ZAVRČ 293. Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Zavrč v letu 2024 Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč, objavlja na podlagi 17. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg, 82/20 in 3/22 - ZDeb), Odloka o proračunu Občine Zavrč za leto 2024 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 74/2024), Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/24 ) in Letnega programa športa v Občini Zavrč za leto 2024 (sprejet na 5. dopisni seji 15. marca 2024) JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI ZAVRČ V LETU 2024 I. Naziv in sedež naročnika: Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč II. Pravna podlaga: 17. člen Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg, 82/20 in 3/22 - ZDeb), Odlok o proračunu Občine Zavrč za leto 2024 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 74/2024), Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v občini Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/24 ) in Letnega programa športa v Občini Zavrč za leto 2024 (sprejet na 5. dopisni seji 15. marca 2024). III. Predmet razpisa in razpisna področja: Predmet razpisa je sofinanciranje programov s področja športa za leto 2024. Po tem razpisu se sofinancirajo naslednji programi in področja športa: • Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine • Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjena v kakovostni in vrhunski šport • Kakovostni šport • Športni objekti in površine za šport v naravi IV. Pogoji za sodelovanje na razpisu: Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: • športna društva in klubi; • zveze športnih društev; Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo sedež v občini Zavrč; • imajo v temeljnem aktu šport opredeljen kot pretežno dejavnost; • imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti; • imajo organizirano redno dejavnost in vadbo; • imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, kolikor so organizirani v skladu z zakonom o društvih. III. Prijava na razpis mora vsebovati: • izpolnjen obrazec A (splošni podatki o izvajalcu); • vsebinsko poročilo o delu v letu 2023; • finančno poročilo za leto 2023; • vsebinski program dela za leto 2024; • finančni program za leto 2024; • parafiran vzorec pogodbe. Predlagatelji morajo prijave na razpis predložiti na obrazcih, ki jih vsebuje razpisna dokumentacija, ki je objavljena tudi na spletni strani Občine Zavrč, www.zavrc.si. V. Okvirna vrednost sredstev: Izbrani programi se bodo sofinancirali na osnovi Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Zavrč ter skladno s sprejetim Letnim programom športa v Občini Zavrč za leto 2024. Višina sredstev, ki se razpisuje s tem javnim razpisom, znaša 40.000,00 EUR. Sredstva so zagotovljena na proračunski postavki 180403 Podpora društvom na področju športa - po razpisu, konto 412000 - Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam. Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena do 31.12.2024. VI. Razpisna merila in kriteriji: Merila za izbor in vrednotenje programov in področij letnega programa športa v Občini Zavrč so navedena v prilogi Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/2024). VII. Razpisni rok: Rok za prijavo na javni razpis je 14 dni od njegove objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. VIII. Oddaja in dostava vlog: Vlogo - prijavne obrazce, z zahtevano dokumentacijo, je potrebno v zaprti kuverti, s pripisom »NE ODPIRAJ -VLOGA NA JAVNI RAZPIS ŠPORT 2024« dostaviti na naslov Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč. Na hrbtni strani kuverte morata biti naziv in polni naslov prijavitelja. V primeru, da vlagatelj ODDAJA VEČ VLOG, mora biti vsaka vloga poslana v posebni ovojnici. IX. Odpiranje vlog in obveščanje o izidu: Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Odpiranje vlog ni javno. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. X. Dodatne informacije v zvezi z razpisom: Brezplačno razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu občine Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč. Objavljena je tudi na spletni strani občine Zavrč, www.zavrc.si. Za dodatne informacije lahko pokličete Marjano Logar Kelc na tel. 761 18 03 ali pišete na elektronski naslov marjana@zavrc.si z navedbo »Razpis šport 2024«. Številka: 671-3/2024-3 Datum: 18.03.2023 Občina Zavrč Slavko Pravdič, župan Št. 13/11.3.2024_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 515 OBČINA ŽIRI 294. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata člana občinskega sveta in prehodu mandata na naslednjega kandidata Na podlagi 5. tč. 1. odst. 41. čl. v povezavi s 1. in 2. odst. 30. čl. Zakona o lokalnih volitvah (Ur. l. RS, 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 -odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Žiri na 5. dopisni seji dne 15.3. 2024 sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP Občinska volilna komisija Občine Žiri je na podlagi 37a. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE) ugotovila, da je mag. Janezu Žaklju, roj. HHH|, stanujoč HHHH HHHHH zaradi odstopa z mesta občinskega svetnika dne 23.2. 2024 prenehal mandat občinskega svetnika Občine Žiri. Župan Občine Žiri je dne 292. 2024 o odstopu občinskega svetnika mag. Janeza Žaklja obvestil Občinski svet Občine Žiri in Občinsko volilno komisije Občine Žiri. Občinska volilna komisija Občine Žiri je na podlagi 18. in 30. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 - odl. US ugotovila, da člana Občinskega sveta Občine Žiri g. Janeza Žaklja, roj. HHH|, stan. ||||| mHHHmHH, ki mu je prenehal mandat, za preostanek mandatne dobe Občinskega sveta Občine Žiri nadomesti naslednja kandidatka z iste liste, tj. N.Si. Mateja Velkavrh, roj. HHH|, stan. HHHH HHHHHHHHHII. Mateja Velkavrh je po pozivu občinske volilne komisije dne 14.3. 2024 podala pisno soglasje za sprejem funkcije članice Občinskega sveta Občine Žiri. Ta ugotovitveni sklep začne veljati z dn em sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 041-0002/2024 Datum: 15.3.2024 Občina Žiri Maja Rampre Erznožnik, namestnica predsednice Občinske volilne komisije Št. 15/22.3.2024 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 516 251. 252. 253. 254. 255. 256. 257. 258. 259. 260. OBČINA BLED Stran Odlok o spremembah in dopolnitvah 441 Odloka o urejanju cestnega prometa v Občini Bled -11 Zaključni račun proračuna Občine Bled 441 za leto 2023 OBČINA BLOKE Stran Zaključni račun proračuna Občine 443 Bloke za leto 2023 Sklep o pridobitvi statusa grajenega 444 javnega dobra lokalnega pomena Sklep o določitvi cene predšolskih 445 programov za oddelke vrtca pri OŠ Toneta Šraja Aljoše Sklep o ukinitvi statusa grajenega 445 javnega dobra OBČINA CERKLJE NA Stran GORENJSKEM Sklep o pripravi občinskega 446 podrobnega prostorskega načrta za garažno stavbo Krvavec na območju EUP AŽ69 v Občini Cerklje na Gorenjskem 261. 262. 263. 264. 265. 266. OBČINA DUPLEK Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja ZD-2, trgovski center v k.o. Zgornji Duplek v Občini Duplek, (id 3180) OBČINA GORIŠNICA Odlok o spremembi Odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest na območju Občine Gorišnica Odlok o spremembi Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorišnica Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Gorišnica Pravilnik o spremembi Pravilnika o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Občini Gorišnica Sklep o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Gorišnica za leto 2024 Sklep o določitvi skupne vrednosti nepredvidenih pravnih poslov, ki niso zajeti v Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Gorišnica za leto 2024 Sklep o potrditvi letnega poročila o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta LEK Občine Gorišnica OBČINA GORJE Javni razpis za izbiro in sofinanciranje programa ali področja letnega programa športa v Občini Gorje za leto 2024 Stran 447 Stran 454 454 454 468 469 469 470 Stran 470 OBČINA GORNJI PETROVCI Stran 267. Odlok o proračunu Občine Gornji 471 Petrovci za leto 2024 268. Odlok o proračunu Občine Gornji 475 Petrovci za leto 2025 OBČINA HAJDINA Stran 269. Sklep o soglasju k spremembi cene 478 storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - čiščenje odplak 270. Sklep o soglasju k spremembi cene 479 storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda - odvajanje odplak OBČINA HOČE-SLIVNICA Stran 271. Sklep o začetku priprave Občinskega 479 podrobnega prostorskega načrta za spremembo podrobnejše namenske rabe in umestitev fotonapetostne elektrarne v delu območja EUP HO 16/1 v in delu HO 16/2, k.o. Spodnje Hoče OBČINA KOBILJE Stran 272. Odlok o proračunu Občine Kobilje za 481 leto 2024 273. Odlok o turistični in promocijski taksi v 484 Občini Kobilje 274. Odlok o pokopališkem redu v Občini 486 Kobilje 275. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah 491 Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kobilje 276. Letni program športa v Občini Kobilje 492 za leto 2024 OBČINA MARKOVCI Stran 277. Sklep o pripravi tehnične posodobitve 493 grafičnega prikaza namenske rabe prostora Občinskega prostorskega načrta Občine Markovci OBČINA NAKLO Stran 278. Zaključni račun proračuna Občine 493 Naklo za leto 2023 279. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 495 javnega dobra lokalnega pomena 280. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 495 281. Sklep o izbrisu zaznambe statusa 496 javnega dobra OBČINA ORMOŽ Stran 282. Sklep 496 283. Sklep 496 284. Sklep o začetku zbiranja podpisov 497 občanov za vložitev peticije za vzpostavitev Satelitskega urgentnega centra Ormož 285. Sklep o začetku zbiranja podpisov 498 občanov za vložitev peticije zoper pos tavitev azilnega dom a Št. 13/11.3.2024_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 517 286. Sklep o spremembi Sklepa o 499 imenovanju članov v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž OBČINA PODLEHNIK Stran 287. Sklep o pripravi tehnične posodobitve 500 grafičnega prikaza namenske rabe prostora na območju enote urejanja prostora PO5, kjer velja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora PO5 v Občini Podlehnik OBČINA PREVALJE Stran 288. Javni razpis za subvencioniranje malih 501 komunalnih čistilnih naprav v Občini Prevalje v letu 2024 OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Stran 289. Sklep o pripravi občinskega 503 podrobnega prostorskega načrta za širitev kmetije z ID št. KMG-MID 100262775, Občina Slovenska Bistrica OBČINA ŠENČUR Stran 290. Javno naznanilo o javni razgrnitvi 506 dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »kmetijskega gospodarstva Golorej« OBČINA ŠKOFJA LOKA Stran 291. Tehnični pravilnik o urejanju in čiščenju 506 javnih površin v Občini Škofja Loka OBČINA VITANJE Stran 292. Javno zbiranje ponudb za prodajo 511 nepremičnine OBČINA ZAVRČ Stran 293. Javni razpis za sofinanciranje letnega 514 programa športa v Občini Zavrč v letu 2024 OBČINA ŽIRI Stran 294. Ugotovitveni sklep o prenehanju 515 mandata člana občinskega sveta in prehodu mandata na naslednjega kandidata