^UUWiiMàiiiillA
nriïwfà
Na svítlobo dane od


krajnske kmetijske družbe

Tečaj VI
srédo 26. maliga serpana 1848
List SO
Domorodci?
(Svobodno po ilirski pesmi Mirko Bogoviča v Danici na
tisnjeni.)
nogi prav
» s i m domorodec!«
Ali svitlo vse ni zlato;
Domoródnost ni igrača. De je tako, pazi na to
?
Kdor ne pazi, stavo placa.
y
Ali so to domorodci
Ktéri od reči narodnih
Govoriti dokaj znajo, Pa u prid reči ugodnih
Tudi vinarja ne dajo?
Ali so to domorodci,
Ktéri pràv kot prismojenci
N
Iz vsiga deró se ge
dan
M
s m o S
N
rec še ni umerla?«
Ali so to domorodci
Ki
9
le, kadar jim je
glava
Polna vola, polna vina
y
Vpijejo: »Zivi nej Slava,
Narodnost in domovin Ali so to domorodci,
a! «
Ki za trojno barvo vžgani
Kažejo se deželane Kterih pa je bilo vlani
y
Sram še biti iz Ljubljane?
Ali so to domorodci,
Ki želeći čast doséči
Kakor Katon le ex rostri
3
Trobíjo u svét kri čeci:
»Ego etiam sum
ex nostris!«
Ali so to domorodci
y
y
Kterim le edino mar je
Stiskati rojake drage In nabérati denarje
V svoje lakomne besage?
Ali so to domorodci,
Kteri truda se bojijo,
Ko edinost omagoje In razpor nad domačijo
Svoje krila razteguje?
Ali so to domorodci,
Ki ljubéče samo tmino
Lahko omaje vsaki véter
y
Ki tajij
domov
y
Jezusa kot nekdaj Peter
y
v
ce
v
Ce
y
to so domorodci od njih pomoč se čaka Za pravico in svobódnost
y
Bo zaterla sila vsaka
Lahko našo nam narodnost!
Malavašič.
O ilgovor na oglas iz močirja
Zlo se motite, ljubi MatjazI ker mislite, de se
mocirje
druga či
ne da v rodoviten, kmetovavcu korišten
svet popraviti, kakor z požiganjem. Pa se več vam rečem: požiganje močirja razun perviga je nar ber-žej vam še neznana po tra ta, ktero vam nar boljši pri-delk ko maj deseti del povèrne. Pomislite, de vsak kóčni sezen (Kubikklafter) zapopade nar manj 12 centov suhe
sôte
y
ktero tukaj prodajamo lahko po 10 krajc.
Delo
in vožnja vzamete 6 do 7 kraje., ostane tedej čistiga prihodka 3 krajc. pri centu. Ce preôrjete mah za po-
v •
ziganje
y
ga
7
nar manj sest palcov globoko prekucnete tedaj na vsakim sežnji en cent, kteri bi vam za soto
prodan, 3 krajc. prihodka ložnost dal, z
vergel, in
verh tega tudi pri-vašo družinico in goveđi še 7 krajc. ob
časih pridelati, kadar silniga poljskiga delà ni. Zraču-nite po tem prihodik eniga orala, ki zapopade 1600 kočnih sežnjev, in vidili boste, de znese SO prištejte mu še kar znate zraven s pridnostjo pridelati,
. . 176 gold. 40 krajc. in zavzeli
gold.
namrec po 7 krajc.
se boste, de ste zavoljo k
večimu
35 mernikov
^ v ,
rezi
in
do 20 centov slame
256 gold. 40 krajc. zavergli.
Ako pomislite, de bo cena dérv, premoga (Stein
■ > ■ ■ v - ■ gotovo poskočila, ka
kohle) in po tem tudi sôte (Torf) košna neizrečena nemarnost in potrata je požiganje mahú ! !
Kdor svoje premoženje takó nemarno kvari, takimu ni dovoliti, po svoji glavi gospodariti, marveč se mu spodobi preklicanimu biti.
Po pervim požiganji gré mah dobro vsušen z mešanico gnojiti, to je, z gnojem, s cestnim bla-
na
tam ali s perstjó zmešanim; on bo brez vsiga
rodoviten, in spodnja sôta bo ostala
prejsnjiga poziganja za pozneji rabo.
Požiganje mahú je dovoljeno od véliciga šmarna do 15. veliciga travna. Priden delavec, ki skerbi, de vred mali oberne, pred pa
še
<r ?5
na vsacih 15 seznjev sir lobok srraben vreže. de se voda odteka. v dovo
Ijenim času večidel lahko požgé. Med 15. malim travnam
in vélicim šmarnam pa zares ni varno požiganje dovo-

liti, kér ob času cveta okajene, zlasti pa ogréte žita
oglušé.
Véliki vodotočni grabni, po kterih zamore voda iz malih vodotokov naprej teči, so perva potreba. Te napraviti naj bo skerb celih sosesk, ktere jih potrebujejo, sicer obdelovanje mahu ne pojde naprej.
Moje mnogotere skušnje v obdelovanji močirja v travnike, njive in boršte od léta 1830 do sedaj so me izučile, kar vam tukaj odgovorim. De je vse to gotova resnica, pridite se k meni prepričat ; vam bom vse z veseljem razkazal.	Dr. Orel.
Ođperto pismice krajnskim poslan-
cain na Dunaji.
V Dunaj skill Novícah smo brali, de je jël počasama minister podúka za novo osnovo š o 1st v a vse pripravljati, kar to imenitno reč zadéva.
Vémo sicer , de mora poprej več druzih reči poravnanih in dognanih biti, na ktere se bojo pripomočki solških na práv opirali ; vender pa se ne moremo zder-žati, Vam že zdej priporočiti, de, če boste za vgodno spoznali, pot pripravljate vseučelišu (TTniversitát) v Ljubljani.
Modri možjé ste, in za prid domovine tudi vneti, sicer bi Vas ne bili poslance izvolili — torej Vam ni treba véliciga dobička in potřebnosti take naprave na dolgo in široko razlagati. Brali ste tudi v Ljubljanskim nemškim časopisu in tudi v naših Novícah obširno razlaganje te potrebe, ktero so vodji soi in učeniki celi deželi, d e ž e 1 n i m s t a n o v a m in L j u b l a n s k i m e s t n i go spo ski na znanje dali. Stanovi in mestna gosposka so poterdili veliko koristnost take naprave, čeravno njih sedanje premoženje ni tako, de bi bili mogli posebnih
pripomočkov žo zdej obljubiti. De tudi dežela tako napravo želi, nam dajejo pisma od vsih strani na znanje. Ce pa mislite, de bi potrebno bilo, podpise zastran tega vošila po deželi nabirati, prosimo, dajte nam na znanje, de ne bomo nič zamudili !
Stroški za napravo vseučeliša v Ljubljani ne bojo posebno veliki, zakaj novih učenikov bogoslov-stva ne bo treba, kér je že z vsimi učeniki previđeno. Tudi učeniki zdravilstva so že večidel vsi vLjub-
4	*
ljani; tedej bi bilo le novih učenikov pravoslovstva potreba. Verh vsiga tega imamo v Ljubljani že lepe pripomočke za napravo vseučeliša, namreč: dobro oskerb-ljen botaniški vert, bogat muzeum, pripravo za živino-zdravilsko šolo, kemijski laboratorium in bogato licealno bukviše.
Kér bi potem takim naprava vseučeliša veliko stroškov ne prizadjala, njegova koristnost pa je enoglasno spoznana, izročimo Vaši skerbi in Vašimu pri-zadevanju to domorodno reč.
Častiti poslanci ! Ako pride zaveza našiga cesarstva z nemško deržavo v Vašim zboru skieniti, dobro pomislite, kaj de je volja krajnskiga ljudstva : namreč de hoče v nemško zavezo stopiti, posebno zdej, ko so ljubljeni Nadvojvoda Joan izvoljeni predstojnik nemške deržave, pa ne drugači, kakor de stopi avstrijansko ce-sarstvo v nemško zavezo takó, kakor se združi der-ž a v a z deržavo s p o 1 n i m o b d e r ž a n j e m avstrijanske samostalnosti. Dajte si zapisnike (protokole) Frankofortskih volitev predpoložiti — ti so edine prave priče: ali so volitve bile tako popolne, kakor bi iméle biti, de zamorejo veljati kot o b čin ska volja ljudstva. Ali jih je Frankfortski zbor na-tanjko pre-gledal? -- — — Slovenci hočejo v prijaznosti in tudi v zavezi z Nemci živéti, pa le v taki, de obderžijo svojiga Cesarja v svojim popolnim veličanstvu in de
ostane naše cesarstvo samostalno, de se ne potopí v
vunanji nemški deržavi, kakor se potopite Drava in Sava v Donavi!
Ci dp crto pismice vsim Slovencam!
Iz Dunaja 15. maliga serpana.
Spet, dragi bravci, se Vam oglasim, de Vam po-vém nektere nove prigodbe iz Dunaja. — Přiměřilo se je pred nekimi dnevi, de so nekiga polkóvnika (ober-starja) pokopali. Za pogrébam je šlo tudi kardêlo konji-kov. Memo národně straže gredé, stopijo vsi stražniki v red in skažejo primerjeno čast vojakam (soldatam) , njih predstojnik pa jim ni pozdravila povernil, in to se je mestnjanskim stražnikam grozovitno za malo zdelo. Jéli so po vsim Dunaji godernjati, de vojaki stražnike za-metujejo, in nejevolja se je kmalo tako razširila, de so se nekteri terdiga ruvanja bali, sosébno, kér se v se-danjih časih toliko laži zblêde, de je joj î Praviti so si namreč jéli, de vojaki še zmiram z ljudmí Meterni-hove baže v prijaznosti in zavézi stojé, de niso prijatli ljudstva, de komaj čakajo, de bi se spet kak punt zacel, de bi na ljudi streljali i. t. d. Predstojniki vo-jaški te kvante zvedivši, se podajo do mnogih národnih straž po méstu in jih s prijazno besédo zagotovijo, svoje prave odkritoserčne prijaznosti. Mestnjane ( purgarje), akademijsko kardêlo in národno stražo je to zagotovílo toliko razveselilo, de so sklenili, včerej na lóki ( Au-garten) občin zbor napraviti. In zares se jih je zbralo na tavžente vojakov in str a ž n i k o v ; polkovnik oklep» niškiga Mengenoviga polka, gospod Veis z iménam je po serčnih beséclah zagotovljenje oznanil, de tudi vojaki niso sovražniki postavne prostosti, in de hočejo za naprej, kakor do zdaj, vse ljudstvo bratovsko ljubiti in tako pokazati, de jele e din ost prava podpora avstri-janskiga cesarstva. — Zbrana množica je jela od veselja kričati, eden drugimu so jeli roke podajati, se polju-bavati (kuševati), in serčno prijaznost si obetavati. Po poklan so se na mnogih krajih vojaki in stražniki snidili, so veseliga serca marsikter kozarček vina spraznili in pràv židane volje bili!
Predstojnik Dunajskih mestnjanskih oklepnikov, gospod Se rear, je tudi mene k ti veselici povabil in ko prideva v tako zbirališe, je stopil na stol, in je zacel z goréčo besédo imenitnost tega dneva oznanovati in je tudi na me, kakor na ptujca pokazal, de sim prepričan od zvéstiga duha Dunajčanov. Na to tudi jez stopim na stol in oznanim, de se je naša slovenska dežela živo prepričala serčnosti Dunajčanov, ki so nam pridobili takó željno pričakovano svobodnost, ktera je toliko bolj ukoreninjena , ako se ljudstvo z vojaki pobrati. Sej ni nič lepšiga, kakor je bratovska ljubezin med vsimi stanovi. Naš Izveličar je sam to čednost svojim učencam nar bolj priporočal!
Na véčer ob 10. uri so se pa mestnjanski stražniki spet vkup zbrali in so se podali v proeesíi z veliko muziko in z baklami pred stanovanje imenovaniga polko vniká Veisa. Jez in moj tovars gosp. dohtar Kav-čič sva bila tudi med njimi, in sva vsak svojo baklo nosila. Pred hišo polkovnika se vstavimo, — on pride doli med nas, se serčno zahvali in predstojnik gosp. S er-car mu krasni venec na njegovo že plešasto glavo položí. Od ondot se je pa še procesija do nekterih drugih vojaških poglavarjev podala.
Vidite tedej, prijatli moji v dragi domovini! de tukaj v velkim městu našiga cesarstva gospoduje edi-nost, ljubezin, mir in sprava. Le takrat malo zaro-potajo, kader slišijo, de hoče kdo pravice ljudstva spodriniti ali okrajšati. Nas milostljivi Cesar bi se gotovo sami veselili, ko bi tukaj bili!
Kar pa deržavni zbor vtiče,vam moram ozna-niti, de smo danes četerti shod iméli. Tukaj smo zbor-
niki sklenili, de so volitve 130 poslancov za popolnarna
vgotovljene spoznane, kader bo pa 192 poslancov sku
16. Zakon že po posvetni sklenitvi svojo ve
PeJ
y
bo zbor ustanovljen.
Po tem bomo opravilni Ijavnost doseže; cerkvena poroka se se le, ce kdor
red
y
in potlej se le ústavo prevdarjati zaćeli
y
kme
želi
?
tiške reči pa ne bojo tako kmalo na versto prišle.
po posvetni sklenitvi zgoditi more. Zastran tega osnovka se bo prihodnje dní v Majn-Zatorej nikar ne lažite ie %daj na Dunaj de- skim zboru še le posvetovalo — pa kaj se bo sklenilo ? narje zapravljat in zijale prodajat ; Vam bom — Kar to vtiče poslanec piše : Zunaj več katoljških
àe oznanily kdaj de se bo od teh reči govorilo. To
duhovnikov, sedita tudi dva škofa,
to je, Diepenprok
I am pa &e zdej povém, de poslanci vsih dekelà iz Breslave in Miller iz Miïnstra pri velikim zboru. za kmeta kej dobro mislijo, zatorej bodite mirni Ta dva možá — piše poslanec iz Frankforta — se bosta pri
posvetovanji zastran gori imenovanih reči gotovo iskreno
m
veseljem pričakujte dan osrečenja
f
Ambrož.
Dopis
osp
V

dolitarja Kavcica iz Duiiaja.
v bran postavila; pa če pomislim, kakiga duha so Fran
se je bati, de ta dva cer
kofortskiga zbora poslanci
y
kvena možá nič ne bosta opravila. Ali smemo
sati
y
Tudi
naš
v « v
castitljivi poslanec, gosp. Dr. Kavcic
se pra-
kaj imamo iz Majnskiga Frankforta pričakovati?
kakor duh, kí
Ceravno iz Frankforta druziga ne pride
y
so vredništvu Novic i z Dunaja prav veselo pismo pisali. V vsaki besedici, ki jo nam v obširnim pismu pišejo , se očitno kaže, de smo Krajnci tudi v njih praviga možá izvolili, ki se bojo za pravico v vsih rečéh, pa tudi za našo národnost iskreno potegovali. Kakor
ga veliko nemških poslancov izdiha, ga bomo mi Slo
vencij ki je nam naša véra cez vse, kmalo siti
kmalo
bomo
duha pasje vijolice bolj veseli, kakor gori imeno
vaniga nemškiga duha!
Iz Perave zunaj Belaka.
Lesjak.
gosp
Ambrož hvalijo tudi gosp. dohtar iz
lastniga
Slovstvo.
prepričanja vérlo obnašanje večiga delà Dunajčanov, ki so nam vsim svobodnost pridobili, in če bi njih Kratka slovenska slovnica za pervénce
ne bilo. bi bili
v
se
Na
zdej vsi pod starim jarmam sužnosti svitlo dal Dr. J. Mur sec učitelj veroznanstva pri st. st.
zdihovali. Torej pravijo gosp. dohtar
yy
slava slava
Dunaj čanam!"
Slava Dunajčanam doni tudi
izKrajnskih hribov in dolin, v kterih ljudstvo
mescanski soli v Gradci 1847.
(Dalje.)
Tudi slovenskimu duhu je primerno pravilo
i
de
prebiva, kterimu svobodnost ni prazna bese- naj se povédina (predikat), kjer se da, z nasobo
, po sta-
da!
Ce včasih Danajčani zaropocejo
pišejo tudi (subjekt) v spolu vjéma, kakor v latinskim
gosp. dohtar
se
zgodi
to le za
tega
voljo
y
ker se vim: Roma victrix in ne victor
y
rhetoric a
silno bojé za okrajšanje pridobljenih pravíc, zatorej jih philosophia i. t. d. so v ženskim spolu, kér vsaka reč zbudí, ako slišijo, de kak nasproten véter mislili k besedi še: ars ali scientia. Po tem bi
y
SO SI
uteg-
poté
gne.
Kader se pa prepricajo , de gre vse prav
5
SO
nilo tudi pri nas pràv biti, ko bi terminologijne besede
zopet mirni in v vsim postávám podložni. Nikjer se ne ali znamnice po tem pravilu vravnovali; bi tedaj ne
sliši od
kakiga
boja
, in premoženje vsaciga je varno,
rekli
y
postavim: glasnik, tihnik, ustnik i. t. d. am
kot svéta reč. De se marsiktera nespodobna in zaničeva- pak kakor beremo v nja vredna ree zdej na Dunaji piše in taki spiski po tincah":
„Blazetu in Nezici",
m v
glasnice,
5?
Drob
tihnice i. t. d. ker si mislimo
V
se
mestu prodajajo, je res — tode kar nekteri p osame sni besedo: cerka, ali pismenka, ktera je pràv za pràv
ljudjé delajo, zavoljo
tega
se ne smé celo ljudstvo nasoba k unim povédinam. Tako pravimo na priliko:
okrivičiti, ki take nespodobne reči tudi zaničuje
Po
desnica, levica (roka), kapnica, sókrovica
y
z él
slednjič pišejo gosp
dohtar
V
se
y
de vse kaže, de bo nica (voda) i. t. d. Dokler se člověk v ptujšino ni za
deržavni zbor na pràv pravične postave se vpira- pletel, se v ti
reči
ne zmoti lahko, kér
ga
natora vodi
y
jočo novo vladi jo ustanova 1.
Bog
daj !
otrokam v soli je bilo rečeno, de loncek za tinto je
Iz Frankforta.
Ljubi moji Slovenski bratje ! Veliko smo ze slisali in brali od nemške zaveze, in od volitve poslancov v Ma jnski Frankfort, toliko namrec, de ne vemo več, komu in kaj bi mu verjeli — de ne vémo, ali imamo iz Frankforta kaj dobriga,
tintnik, pa hitro so ga spremenili v tintnico (namrec posodo).
Na pervi strani spodej se bere: ;,c se včasi v s
y
ali s premení, kadar t in k sledí; postavimo: de vi ca
devištvo, namesti de victvo" i. t. d. Tukej je paziti, de tvo in ko niste nikakoršni končnici (Endsyl-
ali kaj hudiga pričakovati.
Kdo pa nam zamore na vse to prav odgovoriti ? Gotovo le kak resnicoljuben poslanec iz Frankforta, tak, ki vse to. kar se tam
ampak stvo in sko; tedaj za čerko č še vselej
postavim: de vic a
ben) ,
poprej s pride, po tem še le
ali
x y
godi in
govori, sam vidi in slisi.
^H^HH^HHHIHHÍHHIÍH ki
24. rožnika iz Frankforta pisal. To pismo rad vsim Slovencam oznanim. 22. rožnika — tako piše imenovani poslanec — sim osnovek (Entwurf) nemško deržavne ustave v roke dobil
de vic-stvo stvo, iz
in iz tega devištvo;
y
tega
clo ves tvo
y
C
y
y
clovek čio ve č-è se tedaj z sa«1
Od taciga Koroškiga poslanca sim te dní list bral,
•	^ j	V •«	«	i il	i	•	«a	Mri	•
ga je
vred koncnice stvo v s premené
2.
Ključica A nad e (é) zaznamnjuje pràv za
pràv le dolgo odperto ali široko e postavim: te le
y
y
iz kteriga zavoljo pomanjkanja
ne, ne pa kratkiga, Ako vém, de njéa poméni:
v A
ze-irlas.
čaea, le samo to pisati hocem, kar véro zadeva:
Osnovka III. clenk §. 11. „Vsakimu Nemcu je po
polna svobodnost v veri in v vesti pripušena
ki ima samo na sebi ta er i s st, mi ni potreba znam-
' er i st. V Novícah
je
y
pa
u
12.
yy
Vsak Nemec ima neprikrajsljivo pravico
njati z nikakoršnim znamnjem . so se sèmtertje take zaznamnjevanja tudi terpéle zavoljo tega še nimajo veljave, pa so tudi tukaj le redke bile. Ako pišemo: vsê, je, njegov, détêtu i. t. d.
y
y
svojo véro (naj je kterákoli hoče) ne samo v hišni ob
cini
y
ampak tudi očitno spoznovati"
po tem nima prosto e nikakorsine službe. Radi verja-memo, de se v krajih gospod-pisavca v teh in enacih
13.
yy
Vsaki Nemec, brez razlocka vere, ima
besedah nekoliko
drugaci izrekuje
y
vender ménimo
y
de
enake mesijanske in deržavne pravice
u
y
14.
yy
Novih vér zamore postati, kolikor jih hoce
y
in nobena deržavnih poterdb ne potřebuje
u
znamnja (A) mu ni treba.
Kadar stojí e pred ram se izgovarja že, pa bolj vozko ali zamolklo kot sicer
še
z enim tihnikam,

y
15.
yy
Nihče se ne sme siliti h kakimu cerkov

nimu opravilu
ÍC
) D
se ložej umémo, bo
po
ecim zaznanike
termine
rabili, kakoršni so v slovnici.
130
torej bi ute
pu brez znamnja, kadar se ima tako: izgovarjati kader se zateguje, naj bi se mu dalo znamnje na listu so priložene.
priliko :
pravilo veljati, de naj se sicer piše , velkim zboru 6. dan pretečeniga mesca posvetovane in
, le poterjene postave spisal in natisniti dal. Današnjimu
p e r s t
kert
st, zmernost; nasproti pa
t
f
m e r t
Brez
glasnika enake besede pi
sati
?
pa menimo
9
de bi ne bilo svetovati, kér to oko
blagoglasje béga,
in je ptujcam v spodtikljej. Tudi
je
gotovo
9
de Serbljanje in granicarji vse bolj
zagoltno
i.
çovarjajo, postavim besede: smert, kerst, kert t. d., kakor Slovenci, per kterih se e v enacih be-
izgovarja
Nadjamo se, de smo namen in opravilo slovenskiga družtva v teh postavah razložno dokazali, in de je na tanjko v vsakim razdelku pot razločena, po kteri družtvo misli svoj imenitni namen v prid domovine doseći.
Potřebnost in koristnost slovenskiga družtva na
>
sedah dosti razločno zlasti, po nekterih krajih
V tim odstavku se bere tudi: ..L pred tihnikam
dolgo in široko svojim pravim domorodcam dokazovati, nam ni potréba, kér Vi z nami vred čutite, de občno-
HHH^^^H^Hl^HH
reč
?
mnogih
gláv,
^■■jj mm ipB^H
mnogih rok potřebuje
9
se pr
v o (ti, a)
u
1
pravilo velja le za nektere
sploh pa, kolikor nam
gotov prid
6"?
kraje, ki so blizej Hervaski ie znano, se po Slovenskim/v besedi pred
soglasnikam
izgovarja kakor v
9
postavimo
dov°*
» •>
k. in ne
dog,
dol g, k.
lk
ali pa
du «•
& •>
arja uk
zik
?
kakor pri Ili
ali južnih sosedih; na koncu pa se iz
govarja
1 kakor áv, al kakor o v íal
i
e v i v)
t
?
él kakor
1 kakor e v ali u, il kakor i v, il kakor u (ali I kakor o v
9
1 kakor u v.
koristna
se hoče tako opravljati, de je v slavo in domovini !
Novi časi terjajo nov trud. Tudi naš slovenski jeki je dolgo zanemarjen počival, je dobil po usta-ki so jo nam presvitli Cesar dodelili, pravično ve-ljavo, in bo vpeljan v šole, pisarnice in občinsko življenje. V pomoč vsiga tega pa je treba, de se slovenski jezik, toliko lét le od posamesnih rodoljubov obdelovan, z združeno močjó omikovati in piliti začnč. Zdej
?
vi
i
Perm ér
Lehrgebiinde
der slav. Sprache von Fr Seraph. Metelko, Laibach 1825. — V ptujih besedah in pa v tacih, ki v množnim rodivniku fgenit. pl.} glas-
zdej
?
v •
dragi domorodci! je čas, de poslušamo
ki nas opominja :
glas na
siga slavniga
Kose skiga,
nik odmetivši l na koncu imajo ; v imenih, ki so s
?
končnico tel izličene. in v nekterih druzih
ti
e č i d e 1 svoj
kakor v ne pa bi
i
na koncu
glas
ohrani. De bi se pri tacih besedah
arjal
jih začeli že zlo z
?
uteg
zakaj : de se
bolj práv biti, de bi jih kakor v ízítoa
pisa jotirali
Jezik očistite pég, opilite gladko mu rujo Kar je najétiga v njem, dajte sosedu nazaj, Kinčite ga iz lastne močí, iz lastniga víra! Jasno ko struna bo pel, zvonu enako doni], Pričal vašo modrost na desno, na levo narodam.
?
arja, je prav za prav
razvada, ki se je v navado vmuznila , in ta
ada
nima pravice siliti, de bi pisali, postavimo: apostelj
?
v .
telj
9
délj
9
darilj
?
mesto
postel, uči
tel
b é lj , kma 1 j i. t. d
?
na
Re s je začetek trud. okorua beseda dětinstva, Tega ne vstrašite se, moč neizmerna je sklep! Volja poprav vam bodi in skèrb , izida ni dvombe Glejte ta hrast košat, lirastíč očetu je bil: Zakon natóre je tak, de iz maliga rase velikoí
9
1
d
dařil
9
bel
pl.} i. t. d. Kako napčno de je postavím pisati
genit, ^ jtf
J
80 razodene iz nategnjene besede učitelja, desir;
te li a amnak učitel a;
izgovarja
nihče ne
apostel in enacih naj bi se že drago,
ampak pisalo
9
pri
ako je komu
kér se po nekterih krajih tudi v
govorjenji
sliši
In takó tudi mi upamo, de bo — kakor za našo domovino mnogo zasluženi gosp. Ver to vc želijo —iz zdej še pohlevne slovenske družbice v malo Jétih slovenska akademija razcvetéla v podporo innogih vednost,ktere so Slovencu tako potrebne! Kolikor več bo rodoljubov
(Dalj
sledí.)
v družtvo
stopilo, toliko
Jtíovicar.
vec bo druztvo opravilo, toliko hitreji in toliko boljši. Na Vas se tedej opírá domo-rodna reč
brez Vas pa razpade.
Presvitli Nadvojvoda Jan ez so prišli 18. dan tega
Sprejemite tedej
9
dragi domorodci ! to povabilo
s
mesca iz Frankforta na Dunaj nazaj, kjer so pre- tako rodoljubnim sercam , s kakoršnim je pisano
teceno sabo to deržavni zbor z veliko častjó začéii. Bratovska edinost se kaže v volitvi predsednikov
deržavniga zbora: Dr.Schmit, predsednik, je n em šk i poslanec; Dr. S tro ba h, pervi namestnik presednika je Slovan; drugi namestnik, gosp. Hagenauer, pa je poslanec iz Laškiga. — Naš Dr. Ulepič je med
od odborstva slovenskiga družtva.
9
Oznanilo
vredništvu Novic izročenih milodarov za pogorelce v
Sent-Vi du in S oder sici:
šesterimi pisavci izvoljen. nič posebniga ne vémo ; zmirej notri. — Praga je bila 20. tega řešena. Windišgrec! kje ostanejo tako
Iz Laškiga še zmirej
še nove armade
Gosp. Sam
v Ljublj
5. gold, za St. Vid,
grejo
mesca vojaške obséje
5 gold, pa za Soderšico
Gosp
dolgo
Vaše
Pravijo, de so bili Madžjaroni v boji
gold
za St. Vid, pol pa za Sod
J. S. iz Celja pol
Gosp. K. D. v
spricbe ? zoper Serbe in Hervate 15. dan
Ljubljani pol gold, za St. Vid, pol pa za Sod.
« « V k
Vređništvo.
tega
naseskani. Božja pravica, že začela majati (poglej v Hanover
mesca popolnarna Nemška edinost se je
9
Kónigsberg,
Bero
lin i. t. d.). Nemcam se nikdar ni bilo dano, edinim biti. Kolera se zmirej naprej pomikuje; v Brodi, 13 milj
za Lvova m (Lemberg) je začéla přetečeni teden hudo
ïr MjJ u 6 ij nn i
Aě* nj šiji
Žitni kup
(Srednja cena).
22. maliga serpa-|17. maliga ser
pana.
gold.
srold.
moriti. Bog nas je obvari !—Iz Idrije so nam žalostno
novíco oznanili, de je jel pri Fari po
mnogih
nj i vah
krompir zopet
cr Í?
nj i ti.
Bog
daj
Tudi okoli Ljubljane je tako.
9
de bi se gnjilína saj preveč ne razširila !
Slovensko družtvo v li juli! jani svojim
domorodcam
Novo vstanovljeni odbor
slovenskiga družtva
je v
mernik Pšenice domaće
»	» banaške
» Turšice.......
» Soršice.......
» Reži...........
» Jecmena......
» Prosa ........
» Ajde......
» Ovsa.........
Vrednik Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.