GLAS Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! Stev. 21 Chicago, 111. 20. miya 1904. Leto III Kaj je socializem? 1 Hlapčevstvo. (Konec.) Sodelovalsko ali kooperativno pridelovanje naravno, tirja kolektivno ali skupno posestvo delavstva do pridelovanih sredstev. Ako je delavstvo zmožno obračati ta sred? stva v korist nekaternikov, zakaj bi ne bili zmožni storiti to v svojo korist pod nadzorstvom vsega ljudstva? Kako se bo to slednjič zgodilo? Kakor je kapitalistično pridelovanje razvilo potrebno priležno in-dustrijelno stališče, ravno tako razvija in organizuje kapitalistično pridelovanje razredni stan, kateri bo izvršil to spremembo. Delavski stan se neprenehoma pomnožuje po onih, katerih pridelovalna sredstva so postala neznatna in skoro popolnoma uničena v konkurenci z velikanskimi pridelovalnimi silami velikega kapitala. Stanovska razlika in razredno bojevanje se poostruje dan za d.te-vom. Delavski stan se postavlja po robu in pretujoče nastopa proti daljnemu izkoriščevanju, katero postaja, vsled zboljšanih načinov pridelovanja in vsled novoiznajde-nih strojev, vedno hujše. Delavci zapuščajo truinoma rudokope, tovarne itd. ter pripuščajo kapitaliste samim sebi. Strajk se začne. So-rraštvo stanu proti stanu se poka-ie. Policija, vojaštvo, sodni ja, sploh ves vladni stroj je v službi kapitalistov in se postavi v boj proti delavcem, Ako pa se vzlic velikanski nasprotni sili posreči delavcem končati štrajk zmagujoče, je ta zmaga vendar le navidezna in ji sledi navadno le, rekli bi, nekako "oboroženo premirje". Ne traja dolgo in zopet se boj za zboljšanje odnosajev delavw ponovi — Je * hujši meri in s hujšim odporom na strani vlade in kapitalistov. To vedno rastoče nasprotstvo, ima tudi svoje dobro. Delavci začno misliti in stremiti po vladarski moči ter uničevanju razrednega kapitalizma. Končno se bodo štrajki spremenili v novo obliko. Volilna pravica se bo priklopih štrajku in delavci si bodo pridobili z njo stanovsko priznanje. Kapitalizem sam žene delavstvo v ta boj, ker postopa čimdalje krutejše proti njemu. Ko bo sadnji štrajk prenehal, tedaj bodo delavci prišli v kontrolo vladanja. S tem je zajedno rečeno, da ne bodo več puščali dela v jamah, tovarnah itd. v nemar, mar več bodo mirno, delali naprej kot skupni posestniki, delivši si vso vrednost pridelkov med sabo. Vsled moči, izvirajoči iz vladne kontrole, bodo delavci odstranili parasitično prisvojenje preostale veljavnosti izdelkov in pridelkov iz strani posameznikov ter jo razdelili med sabo. Pridobljeno bogastvo bo šlo v posest onih, kateri so se sami, s svojimi rokami trudili v ta namen in to bo zavarovano s tem, da bodo vsa sredstva pridelovanja njih skupna lastnina. To bo storilo konec stanovskim bojem in raznim drugim nasprotstvam — socializem bo nastopil. Kakor smo že rekli, t<} se ne bo zgodilo po poprej napravljenem načrtu, marveč vsled neizogibnega historičnega razvoja in logičnega premišljevanja, utemeljenega na njem. Delavski stan srluje sedaj stranko, katere naloga bode vpelja-tPlo spremembo. S tem je odgovorjeno vprašanje: "Kaj je socializem?" Socialni klub v Chlcagl. Sodrugi. naznanjam vam, dajo zadnja seja izostala, ker so bili prostori, v katerih so se vršile soje, prodani. Prihodnja seja bodo v petek dne 27 ;naja ob pol 8 uri zvečer v Narodni dvorani na voga lu Centre ave. in 18. ulice. <- Sodrugi 1 Vdeleiitese.tesejo vsi do zadnjega moža ter pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance. Po končanih društvenih opravilih bodo predavanje t slovenskem jeziku: Kaj je socializem —kaj je njegov namen ? Organizator. , boj, dasi pogostokrat čete obeh so-j |$a7«rle(l i)0 gyetU. vražnih strank molijo istega boga. I ° 1 Duhovniki prosijo za zmago boga, servilizem je edjno ki je zapovedal: Ne ubijaj! Kje je H k Kie splonjevanje božje MQPHP VMPVP zlo, ki je tako močno vkoreninjeno tu logika? v človeštvu, da bi ktrialu razsoden zapovedi? človek mislil, da to zlo ne more nigdar izginiti v človeški naravi Plačani narodni politikarji pa tr dijo, da se vrše vojne — velemo- 1x5r< ......boj' fl Ul Vl/I IVailiVj VI« J V T fcW I\» TWiw.. W W nekdanji rimski cesar svojim dvor- »a ne more nikdar koristiti civiliza-janotn in plemenitašem polagal no- ciji, ker v vojni se mori, ropa, po-go na glavo, da bi dokazal, da je žiga, posiljuje ženske itd. V vojni Če listamo v zgodovini, se lahko rije — v korist civilizacije, v korist prepričamo, da je vžc krvolok Nero, narodu. To je gorostasna laž I Voj iro na eiavo, ta di uoKazai, ua jc -j* . * . - ... -«>riar rrr—ne1"'™''v ^ fir^.i^S A plemenitaši in dvorjani — dasi so veku pravcate orgije, bii večinoma Augustjanci, ki so uži- Naobratno na žai bil vccinoma Auprusnanci, ki u^i- —------ r- , -__.__, vali "milost" trinoeovo - mesto, končani vojni koristi v podobi no- vojiki, posvečeni smrt. pn spreje ° . ..... «. __i____!!. 1!___I inii t sunimrn rana da bi se uprli, so mirno prenašali vsa nasilstva; da, še veseli so bili če so kot posebni Ali je morda dandanes bolje? Delavci, ki proizvajajo s svojim u-inom in z rokami — z edinim kapitalom, katerega po edujejo — vse umotvore, katere vidimo dandanes okoli nas, izkazujejo istotako hlapčevsko udanost sedanjim krvose-som-kapitalistom, kakor so jo izkazovali plemenitniki umobolnim, a toliko bolj krvoločnim kraljem in cesarjem v srednjem in starem veku. Velikanska množica delavcev stoji dandanes združena v čvrstih organizacijah, ki se neustrašeno bore za po naravi pripoznane človeške pravice — za zboljšanje današnjih žalostnih družabnih razmer. Naobratno so jra zojK-t nepregledne brezbrižne vrste delavcev, pripravljene ob vsaki priložnosti izdati koristi svojih tovarišev — delavcev. Kadar izbruhne štrajk v tvornici, že stoje za onimi delavci ,ki gredo v boj za zboljšanje svojega gmotnega položaja, zopet drugi, ki se mislijo z izdajstvom okoristiti. Ako smo prepričani, da rodi hlapčevstvo vsaki dan novo zlo na škodo delavstva — S't tedaj je naša sveta dolžnost, da podučimo brezbrižne tovariše, da tako ne more iti dalje. Povejmo jim v obraz, da še njih otroci tudi tedaj ne bodo govorili dobro o njih, ko jih bode že krila zemlja. Saj jim vendar ne bodo druzega zapustili, kakor tvornice, ki so last novodobnih izkoriščevalcev — kapitalistov, v katerih jih bodo zadnji istim potom izsesavali, kakor so izmozgovali njih. Otroci ne bodo nikdar trdili: tudi naši očetje so stali v vrstah, ki so se borile za spremenitev sedanjega krivičnega družabnega reda, — Sia-movali se bodo svojih očetov I Cim bolj ližemo palico, s katero nas tepejo kapitalisti, tim bolj bo-demo tepeni. Ako želimo sebi in svojcem boljšo bodočnost, tedaj po-stopajmo po besedah našega pesnika Aškerca, ki pravi: "Če iščeš svojih si pravic, Pokonci glavo nosi, Ponižnika ves svet tepta In le za norca ga ima, . Zahtevaj — nič ne prosi.'' —■ vih davkov na najpotrebnejša ljudska živila. Če je narod premagan, I- mu,svojega carja, Uar, batjuška se svojim otrokom itistva: aa, sc veseu »-» «"■> — ~~ j-------i-------o—• ' . . ' . deli le kak pogled trinoga plačati mora zmagovalcu velikansko milino »h valu je, ker so tako 4ni znak "milosti". odškodnino; če je pa zmagovalec, da gredo za tnj * t « • » « * • I -A#to 1'Aiil'tt W n« Ki tedaj z nova oborozuje, da se ob prvi priliki izvrši zopet kak rop. Te dni je izšla "The North American Review" — mesečnik, v katerem ruski poslanec v Washingto-nil, pravi med dragim tudi sledeče: Oni, koji imajo samo površno znanje o stvareh, vršečih se prej, ko je bilo naše brodovje v Port Artu-: novo »frna^tak) delav- n, in sramrtno na-^^ - . iplžnega napredka T***™. T**t.« •••»»••• cfnl nr/>J cfnrrlrniL-fvfn tisti narod, ki s svojimi žulji in sragami živi parasite v človeški družbi. Skrajni čas je, da se vsi narodi postavijo velemorijam po robu — v imenu človekoljubja in kulturnega napredka. Kapitalisti naj hodijo sami po kostanj v ogenj. Narodom naj nikar ne pripovedujejo bajk o potrebi vojsk v interesu naroda in civilizacije. Nijeden razsoden človek jim tega ne verjame, ker ti laž je bila neštetokrat javno pribita na steno.--Alfa. Cassinl, ruski poslanec v Wash-ingtonu, pravi, da Rusija nI bila pripravljena. pa to trtlitev v vsakem ozira podpiram kot popolnoma resnično. 2e jednostavni in neovrgljivi fakt, da Rusija ni bila pripravljen, mora to podkrepiti. "Ako osobni zastopnik ruskega :arja priznava to navidezno poniževanje narodnega ponosa se bo to ljudstvu Zed. držav zdelo nekaj nenavadnega in znamenitega. Vzlic temu pa trdim to jaz z vsim ocenjevanjem važnosti in pomena, katero zasluzi moja izjava. Ponavljam opetovano, da Rusija ni bila pripravljena na vojsko, ker ona ni imela nobenega vzroka pričakovati kake sovražnosti iz katerikoli strani." Kaj je Rusija res že tako preslep-Ijena, da bo svet kar mirno gledal če se ona tebi nič, meni nič'polasti tisoče štirjaških milj, katere oblju-duje 12 milijonov tujih ljudi l Seve, kjer vražjeverstvo tako sramotno napolnjuje vse kroge — od carja doli do zadnjega mužika — tam se tudi neha jasno prevdarjenje in dosledno mišljenje. In od take strani naj mi Slovenci pričakujemo osvobodenje in večjo kulturo — izobrazbo vobč« Arturom pretrgana, pa, da bom vedno tudi v prihodnje Poveljmstvo mornarice tr< „ci stal v vrstah napredno mislečega je vhod luke v Wladivostok prost, Vojna in priprave za vojno daje- delavstva, katero so bori za Bvoje da sploh na horizontu ni opažati ja-io dobiček le posameznim kapitali- sveto pravice: Jednakost, bratstvo ponskih bojnih ladij. •1 J _ ___m* nnr/v1«< Mflnfft- J | J svobodo! Novi urednik je vrl I k; k;n ni siiv/i " --—> ' — nes nnprrj unuiuiijiiju uun« kajti njih reditelji so darovali na npravništvo "Glasa Svobode" 563 bojnih poljanah življenje zlatemu Throop St. name pa 687 S. Centre maliku — kapitalu. Ave. (Narodna Dvorana) Chicago, Peta božja zapoved uči kristjane: Illinois Ne ubijaj! Duhovniki pa pred bitko blagoslovjajo čete, ki gredo v Frank Medioa. solastnik "Narodne dvorane". Iz rusko-japonskega bojišča. Ctr, batjuška se daruje! S strahom v srcu potuje po vojaških ta-da bi zadnjikrat pozdravil v Ihajajoče vojake. Ruski polki izdravljajo. .ve cesar, morituri te salutant", klicjli so gladiatori v starem Rimu rimskim imperatorjem, ko so vsto- ugim, "Želimo dobro zdravje iu Veličanstvu", vpili so ruski injega v smrt Gofje, vojaku, ki ne bi glasno pozdravil svojega carja. Njegova stal pred sovražnikom. (Tar jim še enkrat prijazno poki ni a ,potem se pa odpelje z vsem mopernim komfortom opremljenim, posebnim vlakom proti rezidenci svoji. Njegovi "dobri otroci" pa t ilo v klavnico. Car, batjuška je s tem zvršil svojo dolžnost. V palači v Petrogradu pričakuje poročil z bojišča. Tam v palači sredi svojih dvornih lakaj-4; ill dns hode car izpil prvo kupico na čast svoji nepremagljivi vojski, kedar bode prišlo prvo poročilo o zmagi. On je na varnem! — Za njega pa se bijejo tisoči naših bratov po razredu in narodnosti in te pozdravljamo mi. Petrograd, 16. maja. — Japonci imajo do sedaj 8 divizij na-kopnem. Vsaka divizija šteje 23.000 mož. Dve diviziji stojiti pri Pizevu, ostale so pa na potu proti Liaoyang-u. Tokio, 16. maja. — Japonska la-djjea je zadela v zalivu Kerr ob tonilo. Liaoyang, 16. maja. — Kitajski roparji napadajo ruske predstraže. Dne 13. maja je roparska četa napadla premogokope vzhodno mesta Yantai-a. Ta premogokop oskrbuje rusko železnico s premogom. Straži ga 2000 strelcev in 1000 ko-zakov. Po hudi bitki,so Rusi zapodili roparje v beg. Roparji so bežali v gore, toda ruske čete so jim sledile za petami ter jih obkolile v gorovju. Roparji so se borili obupno, kakor zver, če je zajeta. Mej ujetimi roparji sta bila tudi dva japonska častnika. Roparji so izjavili, da so jih najeli Japonci, da bi jim donašali poročila. London, 17. maja. — Japonci u-pajo tekom prihodnjih dni zasesti Dalny. Mesto je slabo zavarovano. Takoj, ko odstranijo mine, prifno s izkrcavanjem vojaštva in napadi na Port Artur. Petrograd, 17. maja. — Japoncem se je posrečilo razdejali 0K0I11 50 km. železniške proge. Rusi jih niso ovirali. General Kuropatkin se je najbrže ne bode resno upiral pri Liao-Yang-u. Žene in otroci ostav-ljajo Liao-Yang, Petrograd, 18. maja. — Japonska armada pri Mukdenu šteje okolu 60.000 mož ter ima baje 100 topov. Po zadnjih informacijah je okolu 160.000 Japoncev v Mandžuriji. Japonci se pomikajo na celi črti proti ruskim pozicijam pri Liao-yangu, Haičengu in NewČwangu. Levo japonsko krilo se pomika počasi naprej, tem hitrejše je desno krilo. — Generalu Sasuliču so odvzeli povelje druge sibirske divizije ter ga poverili generalu grofu Kel-leru. Podadmirala Skrydlova bodo najbrže pozvali nazaj, da prevzame poveljstvo nad brodovjem v Vzhodnem morju, ker je železniška zveza Rusom, bi bila sploh blokada w!a- efik™ Ponsk° brodovje prisiljeno cepiti vse uiasn ---, Rugko brodovj> splol, zpostavljeno svojih ladij nevarnostim, dokler ne dobi pomoči iz Evrope. Hemfcjjft« V Essen-u je Barbecker, vodja Hollmannove kreditne banke pone- veril pol miljona mark ver pobegnil. — Tako se podirajo stebri kapitalističnega družabnega rfcda. Iz Berolina se poroča, da bode še letos italijanska kraljevska dvojica obokala "občno izobraženega" nemškega cesarja. — Pač lahko! Saj bode italijanski narod poplačal potne strt)ške. Nftnška vlada je sklenila pomnožiti vojaštvo v nemških afrikanskih kolonijah na 6000 mož. — Kedaj bodo ponehale v lemorije v imenu kulture? Avstrija. Iz Rerolina se poroča, da je grof Gohichowski, avstrijski mini-ter zunajnih del zapretil turškemu sultanu, da se Turčija razdeli, ako neizvede predložene reforme za Macedonijo. Ta izjava je obudila povsodi največjo senzacijo, ker dokazuje, da sta se Avstrija in Italija zjedinili glede balkanskega vprašanja. Cesar, Fran Josip je pri sprejemu delegacij izjavil: Ako hočeš imeti mir, pripravi se za vojno. — Primorani smo, naši vojski posvetiti večjo pozornost. Bulgarlja. Iz Pariza se poroča, da so v Zofiji zasačili dijaka, ko je hotel v kuhinji vojaške akademije izliti strup v kotlič, v katerem se je kuhalo kosilo za vojaške gojence. Ko so ga prijeli je izjavil, da so ga najeli anarhisti, da bi otrovil 550 gojencev, Jci so sinovi najbogatejših Bolgarov. — Vsaka državica potrebuje za grehe svoje — anarhistično strašilo? Ogrsko. Betjarska vlada je zopet dokazala, da ne more vladati, če ne gazi do kolen v krvi. 53 rumunskih kmetov v Ele'sd-u je težko ranjenih in ubitih. Ali ni to vdaret kulturi v obraz. Roparska vlada nji na čelu modrokrvi grof Tisza se prekleto malo zmeni za kulturna načela, da le v Budapest! plačani kričači vpijejo "eljen", če prav orožniki drugod more narod. — Kedaj se bode narod uprl temu nasilju? Italija. • Afera italijanskega ministra Na-sija. Sodišče zahteva od italijanske zbornice pooblastilo, da začne preganjati bivšega naučnega ministra Nasija zaradi zlorabe uradne oblasti za časa njegovega ministrovanja. Francija. Strajk francoskih mornarjev. Vsi častniki in tehnični uslužbenci trgovinske ntornarice v Bordeaux so se izrekli za solidarne s svojimi tovarišev Marzilju in Havru ter istotako ustavili delo. . Štirideset tolorov mesa in pijate. Sydney Smith je nekoč rekel: "Sem Vam naznanil moj preračun o jedi in pijači? Jaz sem dognal, da sem med desetim in sedemdesetim letom zavžil 40 voz mesa in spil več, kakor bi me moglo ohraniti pri življenju in zdravju." To je- nekaj gorostasnega in vzlic temu, če stavimo mi in izračunemo, koliko zav-žijemo več, kakor je potrebno, gotovo pridemo še do večjega števila. Vendar pa se ne vpraša tu, koliko zavžijemo, ampak koliko zamoremo prebaviti od zavžitih jedil, da nam dajo zdravje in moč. Ohranite in okrepčajte svoje prebavne organe s Trinerjevim ameriškim zdravilnem grenkem vinom. Ono regulira dele vašega telesa, sosebno prebavljanje in bo takoj prenovilo vašo kri; ono vam bo dalo živahnost, eneržijo in krepost. Ono vam ozdravi želodec in sploh vam pomaga v katerisikoli bolezni. Ono je naravni kri-čistilec in ojači vam vaše mišice. To zdra* vilo je sestavljeno iz čistega, naravnega grozdja in najboljših zelišč, ki so zdravniško priporočena. Dobi sc v vseh lekarnah in dobrih gostilnah ter pri edinemu izdelovalcu Jos. Triner-ju, 799 So..Ashland Ave., Pilsen Station, Chicago, III. Opozarjava rojake, da se bodota v soboto 27. maja skušala za prvenj stvona biljaru dva najznamenitejša igralca, na voglu Centre Ave in 18. ulice. Vstopnina prosta. Mladič & Medica Ameriške Testi. Kakšno stališče zarzsna naš predsednik? ; Pred nekoliko dnevi je na zborovanju U. M. W. of A. v Hazleton-u, Pa., sprejela resolucijo prokletstva proti vladujočim koloradskim vojaškim anarhistom. Poslala je tudi prošnjo predsedniku Rooseveltu za posredovanje. Ta ljudski hlapec, ki se ima zahvaliti le premogarjem, da je dobil pri zadnjih volitvah v Pennsylvaniji nad 200 tisoč večine, je odgovoril, da ne more nič storiti. Priporočal jim je pa, naj se obrnejo na "Labor Departement", ki je pod vodstvom trgovskega tajnika, ki se ima zahvaliti za svojo službo le monopolom in trustom. Upamo, da se bodo pennsylvanski premogarji spametovali ter volili tako, da ta zastarela mrhovina ne zasede , v jeseni zopet predsedniški stolec. Ako bi premogarji svojih laživoditeljev ne poslušali, ki delajo le za kapitalistične žepe, tedaj bi bili uže pred leti volili svoje prave prijatelje — socialiste, ki bi hitro pometli s kor-poracijami, ki tišče premogarje k tlom. — Kako bodo volili to jesen ? Radovedni smo! Far, zakonolomec — obsojen. Dne 14. maja je bil obsojen rev. Charles A. Lyons na 4letno ječo po-ojštreno s |>ostom in trdim delom. Lyons je bil obsojen zaradi zakono-lomsvta in mnogoženstva. Dokazalo sc mu je, da je imel le 20 žen I Živela verska morala l Kultura v Zjedinjenih državah. "Proč od delavskih koč v West Virginiji.' Tako se glase lepaki, katere je dal prilepiti preiskovalni komisar društva za varstvo italijanskih naseljencev. Iy>misar poroča, da se s naseljenci tako postopa, kakor z najnevarnejšimi hudodelci po zaporih. Ločeni so popolnoma od ostalega sveta, obdajajo jih visoke gore, prepuščeni so na milost in nemilost krutim nadzornikom. V tacih naselbinah gospodari oborožena sodrga, ki grozovito pretepa te uboge Ijijdi. Če kateri teh trpinov pobegne, zasleduje ga omenjena oborožena druhal, ki ga privede nazaj v tacem položaju, da se človeku ježe lasje na glavi. Ako se begunec upira, zvežejo in prive-žejo ga na drevo, potem ga neusmiljeno bičajo, dokler ne obljubi, da pojde delati. Kapitalistični agentje vabijo delavce v West Virginijo. Obljubuje-jo jim prosto vožnjo, visoko plačo in že raj na tem svetu. Šteli smo si v svojo dolžnost, da smo objavili to notico, ker se pojavljajo taki agefiti tudi mej našim narodom, ki prodajajo svoje lastne rojake v kapitalistično sužnost — v West Virginijol — Ali je West Virginija v svobodni Ameriki?? Mestni župan aretovan. Iz Newport News, Va., se poro-, ča, da so se mestni župan A. A. Moss, njegov brat W. T. Moss in R. W. Perkins spopadli na ulici ter se prav po domače pretepali. Johnson, policijski vodja je vtaknil te gospodske pretepače pod ključ. Policijskemu vodji se je najbrže tožilo po odlični pretepaški družbi in pustil je zapreti tudi samega sebe, •češ da je na ulici preklinjal. — "Gliha vkup štriha". MESTO CHICAGO. S. Sapah-Gulian, macedonski re-volucijonarec in urednik "Young Armenia" nabira polk prostovoljcev, s katerim odpotuje domov svojim zatiranim bratom na pomoč. Zadnji teden se je zglasilo nad 100 mfa-deničev, 20 jih je pa že odpotovalo. Glavni stan za informacije je na 87 Hill Street. Po vseh večjih mestih v Zdr, državah se agitira, da bi spravili 30.000 Armencev živečih v Zdr. državah v domovino — v boj proti Turčinu. — Da bi jim bila sreča mila I V noči dne 16. t. m. so trije neznani roparji napadli poštni voz v Osgood str. na potu v Northwestern Depot. Voznik je rešil s tem sebe in pošto, da je pognal konje v beg. V poštnih vrečah so bila večinoma registrovana pisma in denar. Roparje je pričakoval bogati plen, a poštar jo je pred nosom od-kurit "Glas Svobode" [The voice op Liberty] Prvi BvobodotniBclni list za bIo-venski naroči v Ameriki. "(ifas Svobode" izido vsaki petek fh velja za Ameriko: za celo let« - - $1.50 za pol leta - - - - 75c ZA EVHOPO; *a celo leto - - - kron 10 za pol Ieta-\ - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Entered July 1190JI, at Chicago, 111.', as BQeond-class matter, under Act of Congress of March 3. .1871)" Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. Naslov za dopise in pošiliatvo je tledeči: + "GLAS SVOBODE" 503 Tliroop St. Pilsen Sta. Chicago, 111. •S! • * • DOPISI. • • * Iz Clevelanda, Ohi«. Gosp. urednik! Blagovolite mi odstopiti nekoliko prostora v predalih "Gl. Sv.", da seznanim čita-telje istega z našo slovensko naselbino v klevelandskem 'predmestju. Ne boni poročal o kaki nesreči v pravein pomenu besede, pač pa o nesreči, ki zadržuje svobodni raz-vitek rojakov v naprednem duhu. Ta nesreča meti nami je neko društvo. ki nosi neke posebne vrste uniformo in se imenuje "s. katoliško v. dr. sv. Lovrenca". 29. aprila je v paradi korakalo po blatnih mestnih ulicah, a predstavljalo je liolj pusta ali kuranta kakor kaj druzega. Vrli ( ?) člani katoliškega dništva sv. Lovrenca so bili našemljeni 7. raznimi avstrijskimi franžami, njihov vojvoda pa se je postavljal s čelado, kakor kak avstrijski topniČarski general; tudi častniški pas rmi ni manjkal, med tem, ko so bili njegovi "Vrli" okin-čani z rudečimi trakovi na grozno zrjavelih meč iti. Vso to šaro je naročil veliki ( !) vojvoda sv. Lovrenca iz Austrije, baje zato, da se je izkazal hvaležnega, *ker so enkrat tam odlikovali s par papirnatimi zvezdami. Celo tukaj v svobodni ljudovladi hočejo ti dušni pri-tlikovci ohraniti in med rojake razširjati Francel Jožetovo disciplino; skoro bi se smelo reči, .da si štejejo to v dolžnost, kakor vneti katoličani ali cerkveni privrženci. Veselje jih je gledati res, kako se "štrekajo" ob vsakojaki slavnosti po prašnih ulicah, navdušeni od žganja in pive. No pa pustimo jim to veselje, naj se postavljajo (!) na prostem kolikor in kolikrat jim drago, poglejmo rajši kake koristi imajo člani imenovanega ((rustva od vsega tega humbuga. Takoj, ko se priglasi za vstop v društvo nov ud, mora precej denarja potrošiti, predno se ga sprejme kot "pravega" člana. Ako bi pa ketio med tem časom zbolel ki bi potreboval podpore, bil bi na milost in nemilost -prodan odbornikom društva. - Bolnemu revežu bi se jednostavno odklonila vsaka podpora, češ, da bi inače društvo ne ■moglo izhajati. Kajpada, v odboru , je tudi nekaj cerkvenih nv ž, ki si iomišljujejo, da morajo i oni prav po farško izžemati svoje člane. Opominjam torej vse rojake tu in v okolici, naj se ne pridružujejo več društvu sv. Lovrenca, ako znajo ceniti svoje težko prislužene novce, čeprav ima to društvo East ( ?), da pripada k K. S. K. Jednoti, vendar se naj vsak rojak zavaruje za slučaj usmrtnine ali bolniške podpore pri kakem zanesljivem društvu, ko-jega odbor deluje v istini v korist in blagor svojih članov in ne samo za slepo čast Omenim naj še, da je to društvo brez postavnih pravil in se te delajo sproti, kakor se to prefriganim odbornikom dobro zdi. No, ker pa je takovi odbor, da niti društvenih pravil ne sestavi, mu ne bo tudi društva mogoče vzdržati. — Dovolj o tih junakih, dokler ne u-prizore zopet kak slavni čin, vreden, da se ga poda javnosti. Srčni pozdrav vsem čitateljem "Gl. Sv.", listu samemu pa obilo novih predplačil ikov. * Opazovalec. Pozor! Proda se 5 naslonjačev (stolov), 2 peci (eno za sobe greti in drugo aa kuho na plin) in «no mizo. Vse M proda po prav nizki ceni. Na-taaČaaje o tem se izve na št. 144 W. 29rd Str., Chicago, IB. ALI SE TAKO DELA Z OTROCI? Mother Joiu's. Ako bi imela Čas' pisati, storila bi še mnogo več v pojasnilo socijaliz-ma, saj je vendar ta edini, ki za-more osvoboditi vse ljudstvo duševne in telesne sužnosti. Vsak korak, ki se stori v ta namen, bodisi v besedi ali v pisavi, je velepo-memben za.probujo ljudstva. Moje zavzemanje za nesrečno delavstvo in trditev o skrajnem kri-večnem postopanju napram istemu, ni izvzeto iz navadnih izpovedij nekaterih poslovodij, ali delavskih voditeljev' voliče, kateri na videz preiskujejo krivično ravnanje proti delavcem, marveč moja zveza z delavci-trpini, temelji na podlagi lastne skušnje. Delala in živela sem ž njimi dolgo časa; ž njimi trpela in prenašala vsa gorja v boju za vsakdanji kruh. Na lastna ušesa sem poslušala izpovedi groznih muk jkkI zemljo in na zemlji, v ru-dokopih, topilnicah in raznih mlinih. Slišala in videla sem gorja, ki moraja pretresti vsacega človeka, ki ima le trohico človekoljubja v sebi. Eno najbolj žalostnih »kušenj sem doživela na jugu Zdr. držav, kjer se uslužbujejo celo otročiči od osmega leta naprej. Tako sem srečala uecega dneva malo deklico, idočo na delo — v mlin. Vprašala sem jo po njeni starosti. "Deset let sem stara", odgovorila je. ' "Koliko pa dobiš za svoje delo?' "Oh, jaz nevem kolibo bom dobila ta teden, upam pa, da dobim poldrugi dolar. Mama jc bolna in jaz bi rada kupila zanjo zdravila." Drugi večer sem videla isto deklico, ko so jo nesli domov brez ene roke, katero ji je stroj odtrgal,. Ta grozna resnica je provzročila prera-iio materino smrt in deklica je o-stala sama brez vse pomoči, Itorcča se s smrtjo. Dala je svoje mlado, zdravo življenje v jtovečanje kapitala v rokah posameznikov. Dobila ni najmanjše odškodnine. Enake nesreče se dogajajo dan za dnevom, ki pa ne pridejo v noten časnik in ne med svet drugim potom. V mlinih se navadno nastavljajo otroci. Upeljano je nekako otročje delo. Stroji potrebujejo vednega nadzorstva. Že mnogokrat se jc pripetilo, da so se lasje otrok vjeli v stroj in otroci so ostali za vedno brez las. Njihovi bledi obrazi in razdrapani životi prosijo vsako u-smiljeno srce po preostrojitvi postav, ki dopuščajo tako zlorabo nesrečnih otrok. Ti otroci so prisiljeni prenašati vse te nezgode tiho in mirno. Neusmiljeni gospodarji so gluhi in nemi za vse prošnje teh siro* in ni ga človeka, pri katerem bi se mogli z Vspehom pritožiti za vse to. ^ Vstajajo po noči, hodijo na delo po noči, spijo v podrtijah, imenovane "dom". Hodijo mnogokrat po 12 do 15, mnogokrat celo 20 milj daleč na delo, v mline-živinske sobe. Vse to morajo prenašati nedorasli otroci. Nadalje piše "Mother'-' Jones, da se jc eno nedeljo odpravilo več takih usmiljenja vrednih deklic na obrežje bližnje reke, da bi se malo razvedrile, kar jim je med tednom strogo zabranjeno. Iz ene hiše so se odpravila v ta name« štiri dekletca, le najstarejša deklica, izmed petih otrok, je ostala doma, bolna na kupu slame. Njena mati jo je prosila, da bi šla tudi ona na sveži zrak z ostalimi, a bilo je vse zaman. Rekla je še: "Maggie, dear, do try and go, it will do you good." "Oh, mamma, please let mi stay here and rest so that I can go to the mill to-morrow," prosilo je dekletce. Tetlen pozneje ležala je mrtva na mrtvaškem odru; rabila ni več cepiti po pri«ni cest', dol proti kapitalističnemu pekli*. Ko sem tako opazovala njeni mirni, sladki obraz, z nekim smehljajočim zadovoljstvom okoli malih ustnic, zdelo se mi je. kakor da šepeta zahvalne besede: Hvala Bogu, kapitalistični roparji me ne bodo več trpinčili in križali na oltarji svojega malikovalstva za to rumeno rudo." Do svojega zadnjega dihljeja ne bom pozabila nedolžnih obraz-kov-sodruginj mrtve deklice, kako so stale pred vrati v krogu in se pogovarjale o svoji tovaršici. Na zadnje reče ena izmed njih: "Ko bi bila tista stara babtira, kate ra nam pri delu zapoveduje.vsaj nekoliko bolj prijazna z nami, bi bilo že za pretrpeti, četudi bi s tem še v duhu ne dosegla one druge stare ženice, katera je bila. kakor pravijo svoječasno tukaj in katera bi gotovo tudi prišla na pogreb, ko bi ve- dela, da je Metka mrtva." "Koga riiisliš s tem, Alice, Mother-Jones?", vprašala je druga. "Da, in ja zmislim, da ona pri vsem tem vendar še ne ve kako kruto ravnajo z nami "bosi". Ravno včeraj me jc eden od njih zgrabil za' lase in mi jih skoraj polovico izpulil, ker sem sc predrznila ( ?) pogovarjati z. Johano." Na to se vstopijo vse okoli mene in me vprašajo, ako poznam, oziroma; če sem kedaj videla Mother Jones, tisto staro ženico, katera se z bosi pograbi z namenom, da sc poviša plača. "Oil, da je ona tukaj," reče zopet ena, "ona bi jih gotovo primo-rala ukreniti kako drugače,, da bi me ne hodile več v temno noč za kruhom." V odprtem pismu predsednika Roosevclta v 58. kongresu, ni bilo izdane niti lieseclice v obrambo teli nesrečnih otrok, malih dečkov in (deklic. Seveda, pristaš republikanske stranke ima vse kaj druzega 11a programu, kakor postopanje proti onim roparjem, kateri si so prilastili vso zemljo. Za nas trpine imajo kapitalisti le razne vere, da nam ne pride tako na misel osvoboditi sc dušne sužnosti, s čim bi bil zavdan tudi zadnji udarec telesni sužnosti. Drugače bi sc ravnalo pa, ko bi bil predsednikom izvoljen pristaš socialistične stranke. Njegovo prvo delo bi bilo, odprava otročjega suženjstva. Postavodajalci bi imeli obilo opravka s prcosnovaujem |>ostav, ki vzdržujejo na krmilu današnji neznosni gospodarski sistem, ki spravlja mase ljudstva v položaj |hj|K)Iuc odvisnosti kapitala. Gospodična Alice Roosevelt, a-meriška princesinja, ni še nikdar delala v kapitalističnem peklu; imela je srečno-veselo preteklost, a na tisoče in tisoče proletarskih otrok je moralo zastaviti vse svoje mlade moči za velikanski dobiček kapitalistom v žep. Prepričana sem, ko bi Kristus prišel še enkrat na svet in da bi prepovedoval to moritev otrok, da bi ga naši sodniki obsodili v najtemnejšo ječo. Kristus je vendar učil: "Pustite otročiče k meni, ker njih je nebeško kraljestvo." S tem jc hotel reči, da moramo za otroke z ljubeznijo skrlieti. jih v pravicoljub-Iju itd. vzgojevati, ako hočemo sploh kedaj doseči splošno boljšo izobrazbo. «» To vse sc godi le vsled tega, ker so otroci delavcev zapuščeni; po-strežeiii so slalio, vzgojuje se jih malomarno, ker, žal, imamo še dandanes navadne kanibale meti sabo. Psički so bolje postrežem; v pernatih i>osteljili leže, a človeška telesa sc lomijo, režejo, kuhajo in 11a razne druge načine pokonČujejo v mlinih, rudpkopili, topilnicah itd. |h> vseh delih sedanjega kristjan-»kega sveta. In tako dolgo je |>otrcba še štraj-kov, dokler se ne oproste otroci in jamči boljša prihodnost moškemu, kakor ženskemu spolu. In še več, jaz sem odločna za to, da sc štrajk tudi potom še "nadaljuje, dokler ne prenehajo kapitalisti živeti luku-lično-|)otratno in piti kri nesVečnih otrok. Tem idejam ostanem zvesta do |K>slcdiijega dihljeja, makari, da se mi še l>6lj po življenji streže kakor dosihdob. Skušali so me že mnogokrat umoriti in vem, da bodo še, »i to me ne razburja. Vse za pravico in resnico! O! Bratje moji, delavci z glasovnico (balot) v rokah, ti' ste stranka, morilci siv jih lastnih otrok loko dolgo, dokler bodete slepo ro-lili kandidata svojih najhujših so-vrainikov. Prebudite se vendar enkrat, fantje in možje v mlinih, tovarnah, rudokopih, topilnicah in drugod in volite kandidata socialistične stranke. Da se to zgodi, potem še rada živim, ker bom videla vaše otroke v šolah in drugih izobraževalnih zavodih in ne več, jih križati na ljubo bogu požrešnosti. Telegrami. D u n u j, dne 14. maja. Poroča sc nam. da avstro-ogrska vojna u-prava zopet zahteva iz ljudskih žepov 18,500,000 za napravo novih lxjjtiih ladij i'n torpedovk, $2.500. 000 za gradnjo podmorekih torped-ovk, $12.500.000 p« za nove topovei L o 11 d o n dne 10. maja. V so-bodo so aretovali nadvojvodo Fran Ferdinanda, avstrijskega prestolonaslednika, ko se je mislil v Hamburgu ukreati na parnik, da bi se odpeljal na Angleško. Nadvojvoda je potoval incognito; detektiv, ki jezvršil ta junaški čin, je mislil, da je prijel defravdnnta, kojega se zasleduje s tiralnico. — Dobro! Sedaj je avstrijski prestolonaslednik vsaj prepričan, ta je po-tieija ena uajmodrejših naprav v modernih državah. Društvene vesti. Društvo 8T. Petra In Pavla Poživlja vse svoje ude, da bc zanesljivo udeleže zborovanja vsakega lil. v mesecu v dvorani na S. Santa Fs Ave. st. 1207 PUERLO, COLO Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k .T. S. K. «1. ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 502 Sr.Se-ita FeAvo. Društveni zdrav-nik je Dr. Chr. Argyr na 1210 BerwUid Ave. K mnogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudne ODBOR. PUEBLO, COLO. NAZNANILO. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim lir. Slovunom, da sva kupila veliki, splošno znani ......SALOON..'..,. pod imenom "Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom", Priporo. oavu c. občinstvu, sosebno raznim društvam veliko plesno dvoruno za ruzno zabave in druge dvorane za društvene seje. V saloonu "pool table" in glasovir. Točiva pristno pilzensko pivo in drugo izborno pijačo. Potniki dobe pri nuju prenočišče in vso postrežlio. Vsi dobro došli! Mladič «fc Medica 983 5H1 S. Centre Ave. 11a vogalu IH. cesti. Tel. Loomir 4nh Chicago, III. Ferdinand Petsche 57*» \Y. 21. Stheet okrajni notar v zvezi s e. k. austr. ogr. konzulatom. Glavni agent METitOPOLlr tan Life in Nat. Nortwekteiix Pire Inki resce. URBAN BRO S pogrebniki. »9» W. ISth. St.Chicugt, III. CENA IN DOBKA POSTREŽBA Z A umeriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John Golob 203 BRIDGE ST. JOLIET, ILL., F. J. SKALA & CO 330-332 W. 18. ulica CENKO-SLOVANHKA BANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denurjuv, izterjatov denarja in vrednostnih stvarij po celem Bvetu, sesebno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedščine. Zastopniki družb: bremške, liam-burske, autverpeke, rotterdaniBke in francoske prekomorsko vožne črte. V New Vorku in ostalih evl ih pristaniščih Bprejmo pot nike naši zastopniki. V slučaji zadrška oziroma zaprek potnikov, obrnite so na nas.' 1 • KAA mož. potrebuje za Rainer- jevo pivo in Bourbou Wis-ky piti, finesmodke kaditi in se veseliti. Razpošilja staro l>eloin staro črno vino po nO centov, ter star grap«' brandy po $2.75 gaioti. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAfA CO. C A L. Ako hočeš imeti fin« slike, Idi k fotografu LIEBICH u 80 86 Euclid Ave. Cleveland. Ohle. Anton Sukle PUEBLO, Colo «04 S Santa Fe. ' Priporočam svojo gostilno, kjer točim redno sveie pivo in žganja. Telefon 692 Red in 373 Black Pozor! Kaj pustil od uevednih zobozdravnikov izdi rati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe T Pnet si jih zaliti s zlatom ali srebrom kar ti za vselej dobro in po nsjnii ceni napravi B. K. SIM0NEK ■ ZOBOZDRAVNIK 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Tel j Morgan 433, Novoletne obleke in površniki -overcoats,- najnovejše mode, najnovejšega sukna in dobrega kroja. Ni zavoda v Chicagu kateri bi imel lepšo in (T7 fjfl Ja OC večjo iaber, kakor jo doliite pri nas za ceno od v' lUu UU Lili Moški moderni klobuki, mehki iu trdi, vseli najnovejših med, fahrikatov in Imrv, janičenl: .45, $1.95, 553.45, $3.00. južno zahod, vogel Blue Island Avenue in IK. ulice. 4ELINEK In MAYER, lastnika. SLIKA PREDSTAVLJA uro m dame. Pokrovi so pretegnjeni z zlatom! dolU filed, jn ničen i za 20 let. Kole-Rovje na razpolago Elgin ali Waltham. Zdaj samo 812.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za Itožično darilce. Jacob Stonich 80 K. Madison St. Chicago, 111. SLOVAN K SLOVANI! LETO JE TU! Naša I toga ta zaloga unijskili najinodnojšili oblek in površnikov je popolna. Vsa obleka ju izdelana od unijskili krojačev in so naj -modnejše in najcenejše na trgu. Pri nakupu oziroma naročilu te nove zaloge smo dali posebno pozornost na to, da bi te naše obleke najdalje v modi ostale lil da bi cenj. odjemalcem, kakor biho dose-daj, tudi v bodoče ugajali. Cone naših oblek in površnikov bo , fgf OD $6.00 DO .•. $20.00 . Izvoliti1 si naročiti najmoduejšo obleko ali površnik t Naša večletna «knšnjn v tem jtoslu vam jamči, da vam napravimo ito vaši volji in okusu obleke in površnike iz naše velike zaloge vsakovrst-nega domačega ali importirnnega sukna za tako nizko ceno, kakor nikjer drugod. Naročena obleka ali površnik od $12.00 naprej. ISLAND AVE, (iovorimojslovensko. Vprašaj po številki 10 tar SOLI* TRGOVINA l OBLEKO-365-36/ Blue Island k, cor. Hth Str. Naša zaloga moških in mladeniš-kih spomladnih in poletnih oblek je dogotovljena. Obleke najbolj-šega kroja po primerni ceni. M OŠ k K 0BLKKK In pevršne *|*niladiie »uhnje najlep- ... >iegR kroja po.........................................»111.111 MOŠKE OBLEK K ix najboljšega *ukna 1» podlag .. novejše mode po......................................#I«.UU OBLFKE ZA 1»E( KE IN OTROKE, novomod-.. .. , .... ; ne in Izhornega kroja od .,...................M.Ju DO il.UU I'ridi in prepričaj se sam. Solidna postrežba in u\ vsakega enaka cona so naš smoter. 3K5-3H7 MueJIsland Av<>. eor. 14. St. Slovenska Narodna Podporna Jednota s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik; Joiin Stonič,Jf>6_S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael štrukelj, 5i0 Power Str., Tohnltavn, Pa. I. tajnik: Fkank Medica, 50!I Thtfoop Str., Chicago,lil. Pom. tajnik: Kbank Parme, 6<>8 Troop Stn, Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, SMU7 Ewtug Ave., South. Chicugo, 111. \ Dan. BadovINac, P.O.Box 103 Lu Salle, 111. Nadzor- J JtABTIN KoNDA, r>(>^t Tliroop Str., Chicago, III. tiiki: | Ant6n Mladic, 134 W. 19th Str., Chicngo, 111. i Jos. Dullbb, 11(5 Wuslibiirn Ave., Chiciigo, III. Porotni ) j|Ai,T|j< Potokaii, 5B4 S, Centre Ave., Chicngo, 111. odbor: | motion'mladic, (»17 S. Centre Ave., Chicago, III. . i John VebJCaj, (»74 W. 2lBt PI., Chicago, III. Bolniški ) jo6i dullbh, 410 Washburn Ave., Chicago. III. odbor: j ,\nt0>j Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 1)1. VSE DOPISE naj blngovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Frank Medica; denarne pošiljat Te pa blagajniku Fnuik Klobučarju. Naznanilo. Novo ustanovljeno društvo "Bratoljub" v Claridge, Pu., kojeje prijavilo vstop v S. N. P. J., je po pravilih jednote sprejeto. Društvo itoje 1" udov. Frank Medica, I. tajnik. Petrova skala. V. K. iz Rima, 25. nov. XVII. Cerkveni krogi se j ako radi ba-bajo, kako jc katolicizem razširjen. Zlasti kadar se piše o tem, kako cerkev izgublja na terenu se oglašajo cerkveni krogi, češ 220 milijonov ljudi je vdanih rimskemu pa- Pc?"- . , Počasi, možje s tonzurami! Stvar ni tako enostavna! Pri ljudskemu številjcnju se štejejo v katoliških deželah vsi tisti kot katoličani, ki niso protcstantje, židjc ali mohamedanci. Na Francoskem in v Italiji se pri ljudskem štetju sploh ne zapisuje vera. Tam stoje na stališču, da za javnost nima prav nobenega pomena, kateri konfesiji kdo pripada, ker je vera privatna stvar vsakega človeka. V Združenih državah severoamcriškiii so pri ljudskem štetju 1. 1890. še zapisovali konfesijo, l. 1900. pa so to opustili, češ, kakor državi nič mar. v katero kavarno kdo hodi, tako ji tudi nič mar, v kako cerkev kdo hodi. Evropa ima dandanes 395 milijonov prebivalcev. Med temi je 167 milijonov ali 42 odstotkov katoličanov. Amerika šteje danes 60 milijonov katoličanov, ml teh pa jih je 50 milijonov v srednji in v južni Ameriki, ki jc v kulturnem in v gospodarskem oziru daleč za severno Ameriko. Tinti v Ameriki so torej katoličani v manjšini. V Aziji, v Afriki in v Avstraliji so katoličani tako neznatni, da sploh nič ne štejejo v primeri v milijoni in milijoni hramanov, budistov, mo-hamedaucev, poganov in brezvercev. Torej iftienoma šteje katoliška cerkev res 220 milijonov članov. AH pri toh je razločevati, koliko jih je med njim* ki stoje iz prepričanja res v cerkvenem taboru, koliko jih jc takih, ki so popolnoma indi-fereiuni in koliko takih, ki so cerkvi ■asprotni. Vzemimo 11a pr. Italijo, ki šteje 3H; milijonov prebivalcev. Ti so iz-vzemši nekaj deset tisoč duš, vsi katoličani — to je, kršČenci so. Ali kasno je katoličanstvo teh katoličanov. Kakor jc znano, je papež 'vsem italijanskim katoličanon^strogo prepovedal udeleževati se političnih volitev. Non expedit; vatikanska gosjKjda jc mislila, da s to prepovedjo pokaže, da večina itali-janov tleče nič vedeti o italijanskem kraljestvu. Ko bi bili vsi Italijani verni katoličani, bi sc morali papežu pokoriti. A glej čudo! Vseh volilen- je v Italiji 2,248.000. Od teh sc jih jc zadnjih volitev udeležilo 1.821.000. izostalo jih je samo 427.000. Vsakdo ve, da se nikjer na svetu ne udeleže vsi volilet volitve. . Koliko je torej 'katoličanov, ki so se pokorili papeževemu povelju? Sramotno malo! In isto tako je tudi v drugih državah. Čedalje več je katoličanov, ki so le imenoma katoličani, sicer pa sc za cerkev čisto nič ne zme-V tem oziru je posebno po- mjo. , , _ ... učno pogledati na Francosko. POZOR ROJAKU Naznanjamo tem potom vtem onim, ki so se žt oglasili in drugim, da imamo knjižico: "ŽRTEV RAZMER" ali "ZAPISKI KRANJ-SKEOA KAPLANA", že gotov*. Od danes naprej nam jc vsako naroČilo dobro došlo in bo točno izvršeno. Cena knjižici s poštnino v rod, jo 25c. . Uprav. »Gl. Sr." RAZNO. Požar v Spodnji Šiški. Minolo noč je bila Šiška v resni nevarnosti. Nastal jc požar, ki je posestniku Zillerju upepelil hišo, posestniku Vrhoven pa kozolec. Ker je pihal močan jug in stoji blizu pogorišča več hiš, se je bilo bati najhujšega. Na (»moč so prihiteli ljubljanski gasilci pod vodstvom g. Žtricelja, različni oddelki vojaštva ter mestne policije. Šišenski in ljubljanski gasilci so dva vodnjaka po|K»lnoiiui izpraznili in se jc moralo vodo zbirati v dveh reservoar-jih. Po jako napornem in požrtvovalnem delil se je poyečilo ogenj omejiti. Kako je ogenj nastal, se >e ne ve, a požar je pokazal, kako nujno je potrebno, da dobi Šiška vodovod. Vojaško veselje. Vojaške oblasti so jwzvale precejšne številce rezervistov 11a orožne vaje v skladišče za obleko v Gradec. Po dnevu so nosili vojaki po stop-njicah navzgor in navzdol kake 3 metr. stote težke zaboje, zvečer — po težkem delu so se pa urili v slikanju orožja. Navadno so rabili za tako ddo v stalni armadi službujoče vojake. No, letos so pa odtrgali delavce in obrtnike od njih zaslužka. da tlačanijo za "slavni" erar. N'eki čevljarski mojster, katerega so tudi pozvali na vaje, da tem potom reši domovino sovražnikov, je prosil, da se 11111 dovoli spati doma. Polkovnik ga je vprašal začudetjo: "Čemu zahtevate dopust?" — "Gospod itolkovuik*" odgovorH mu jc na kratko čevljarski mojster, "plačati moram davke m*pre'-'vet> svojo obitelj, če tudi sem na orožnih vajah. Ako.se |>o dnevu vadim v o-rožju, tedaj moram |x> noči delati, ako hočem kaj zaslužiti." Polkovnik je uvidel, da je rezervistova prošnja utemeljena in dovolil mu je dopust. — Pač lepa slika iz vojaških "kulturnih" držav! Državni dolg. Državni okrajni in občinski dolgovi v Avstriji so jtnašali glasom ravnokar izišle statistike koncem leta 1903 celih 23,342.200.000 kron. Hrvatske novice. V Zagrebu je te dni velika množica dijakov na javnem trgu zažgala novo izišli klerikalni list "Hr-vatstvo". n Zraven so klicali: "Proč z Rimom!" "Ne |>o^rebujcmo kle-rikadizma l" — §e ena nova stranka na Hrvatskem. Več odličnih zagorskih rodoljubov, ki so bili do-sedaj pri "Obzorovi" stranki, raz-|x>šilja tiskan poziv za ustanovitev nove stranke za edinstveno organizacijo. Novo akcijo vodi baje va-raždmski odvetnik dr. Pero Magdič. Ministrov telovnik. Iz Madrida se poroča: "Ministrski predsednik Maura, proti kateremu sta sc izvršila v Barceloni dva atentata, podaril je svoj telovnik, ki je dobil pri prvem atentatu luknjo, Materi božji de la Merced." Svojo čudovito rešitev namreč pripisuje presveti devici." Ntun sc ta vest ne zdi prav verjetna. Zakaj bi bila ravno nad španskim ministrskim predsednikom držala Mati božja roko, dasi je zločinsko orožje zadelo že več kronanih glav, ki so imele po svojih zaslugah vsaj toliko pravice do božjega varstva kakor Maura. Španski minister si vendar ne 1x3 drznil pripisovati Materi božji politično strankarstvo l Nadalje pa Je preluknjani telovnik vendar prerevna nagrada za rešeno življenje. Tako umazan bi Maura vendar ne smel biti. Veselje nem ških ipisarjev. Ako cesar v govorju pljune na kako steno, tedaj jo imenujejo cesarsko steno. — Nemški cesar Vi tjem drugi, ki poje, riše, slika, govori kakor nijeden drugi — smrtni človek na svetu,, jc pri Zedoniku Brandcnburg-u ustrelil tisočega jelen«. Sedaj bodo na istem mestu postavili kamniten spomenik. Kamen, na katerem je ta le smešen napis, vaga 50 ccntov: "Naš pre-svitli mejni grof in gospod, cesar Viljem drugi, so dne 20. devetega 1898 ustrelili tisočega jelena, Pred šestimi leti je ci.sar že pobil 1000 jelenov. Mi vemo kaj je cesarski lov. To ni lov, to jc navadno, prostaško In neusmiljeno pobijanje in klanje. Ljudje, l$i povišujejo in hvalijo taka cesarska dela, so v resnici hlapčevske duše. Odpustimo jim,! Nemški cesar, ki je na pol Don Kižot na pol Kaligula, ne more zapiistiti druzih slavnih del poznim rodovom v spomin, za to je povsem razumno, ako hvalijo njegovo izurjenost v mesarskem poslu. Vojna vir sreče narodov. Posledice vojne postajajo že se-laj jako občutne Japonski. Indu-strialni in komercijelni kropi tožijo radi po|H>lne stagnacije njih kupčij. Oni govore o neizogibni |>otrebi, da se grade fiove železnice. _ Ali ni denarja! Vlada sc je odločila, zapro-iti tuji kapital za sodelovanje. Prepričani moremo biti — pravi "Giar-binski Vestnik" — da l»odo ja|>on-ske železnice le po imenu še ja|>on-ske, v resnici pa bodo v amerikan-skih rokah. To bo začetek procesa, ki napravi iz japonskih filipinske otoke. Orlglnlnalna pošta. Najcenejša in najpriprostejša pošta je brezdvomno ona ob morski ožini aMgelhaens-ovi v južni Ameriki. Ta |H)šta ni drugega nego sodček, ki se da odpirati, pritrjen z verigami um *kalo. Vsaka ladja, katera plove po omenjeni ožini, odpošlje čolniček k skali, kjer se odpre sodček, vzame pisma iz njega iu postavi vanj druga, katera so namenjena v druge kraje. Tako deluje ta |K>šta v tej daljni in pusti krajini brez vsakega uradnika in z veliko pravilnostjo, pod varstvom mornarice vseli držav. Rimska cerkev ni hotela 80,000 dolarjev?? Odbor tujih nebeških uijfij, Methodist-Episkopa! cerkve je odklonil ^voto osemdeset tisoč dolarjev, katero so volili vdova it: sorodniki ranjkega W. W. Cooper-ja, ponesrečenega bogataša prili-kom ognja v Iroquois gledišču v Chicagu. Imenovani mož je časom svojega življenja daroval imcnovar.i verski sekti velikanske svote, ter si jc v vsakem oziru zaslužil častno ime fiiantropa. Razlogov, vsled kojih je bila ta velika.svota odklonjena, odbor tujih misij ni navedel. Govori sc pa, da je to pripisovati dejstvu, da je VV, W .Soopcr našel smrt .pri uživanju neke posebne vrste zabave, namreč one v — gledišču. Če je to res, tedaj'sega ozkosrčnost duhovniškega fanatizma pri tej verski sekti gotovo precej globeje kot pri rimskemu klerikalizmu. Pred nekoliko leti je umrla v New Yorku "mati" neke slaboglas-tic hiše. Itila je Irka in vsled prigovarjanja in strašenja s peklom, volila je ona vse svoje premoženje katoliški cerkvi. Ko so sorodniki o tem dogodku zvedeli, nastopili so soduijsko pot, da ovrže jo to značilno oporoko. Da so se "duhovske božje [»osodc" (pa kakšne? oi>om. stavca) sodnijski preiskavi z vsemi šterimi upirale, stoji kakor pribito! Ko bi katoliška cerkev od začetka gledala do cela natanko na čistost |>o njej pridobljenega premoženja, tedaj bi bila suha kot cerkvena miš. Res, revna bi bila potem, zato pa bi bila prava zastopnica lx>žja na svetu in vsi narodi bi trdno verovali v njo. Tako pa je pribežališče la-konlticžev, prekanjcncev, kačje golazni in zavetišče največje nevednosti 11a svetu. Javna prošnja. Gospod Ruš, javni slovenski notar v Clcvelandu potrjuje, da je sprejel svoto $28.50, katero smo nabrali za bolnega rojaka Anton Vi-lika V Washingtonville, Ohio. Zajedno se pa obrača i!o nas, da b' še enkrat potrkali na radodarna srca naših ^rojakov v Ameriki, ker je avstrijski konzul v Clcvelandu obljubil, lik bi poslal bolnega Vilika in njegovo družino v staro domovino, ako bi se -nabralo toliko denarja, da zadostuje za pot do New Yorka. Bratje, delavci! Res je, da bi morali kapitalisti skrbeti za pohabljene delavce, saj so njim žrtvovali svOje zdrave ude. A pomisliti moramo, da dandanes še ne živimo v socialni državi. Vsled tega se obračamo še enkrat do vas — delavci lovenski. Darujte kolikor Vam je! mogoče, da vl»ozega rojaka spravi-1 1110 v staro domovino ter mu olajša-, mo njegovo l>cdo.. "Kdor hitro da, lvakrat da!" '/. bratskim pozdravom Oprirsnišliv "Gl. Sv." NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce j saloonarje in tudi drugo u. 11. ob. jI činstvo na importimno brinje iz 1 Ljubljane, iz katerega kuham sam j najlK)lji brinjevoc! Kdor hoč«> do- 3 liro kapljico brinjevca piti, naj sc ,1 obrne na John Krackev-jii UM Nt. Clair Str., CLEVELAND, OHIO. Veliki obletni izlet. sv. »TEFANA štev. I, K. S. K. J, "Pilsen Grove" 11a 40. cesti in.Elston Avenue V NEDELJO 5. JUNIJA 1901. Ashland ali Western karo in premestitev (transfer) na lilston v Grovo. Vstopnina za osebo 25c. C. G. FOUCEK 586 Centre Ave. na vogalu 19. ul, Najboljša češko slovanska lekarna v Cikagu V nji so nahaja tudi pošta, kjer je mogoče po- šiljati novce po vat Amerki in v Evropo, Prodaja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto i»o dnevi in ponoči. Brzojavni urad na vse strani. Ekspresni urad, pošiljajo se kov-čegi in drugo nn vso strani Zed. držav. V lekarniordi(tirajonaslednji zdravniki: Dr. Martin Ivec, vsak večer od 'i. tlo7. ure: Pr Štulik od 10. do 12. dopoldne in ud T.-». zvečer: Dr. Kolar, Dr, Roth. Dr. Chvotal, in Dr. Čunat. Ako ste bolni, stopite v mojo lekarno in pomagalo se Vam-bodo. o- K 71 pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicugi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejše pijače-"atlas lH*er" in vsakovrstna vina. lTnijske Binodke na razpolago.. Vsaeo-inu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralua uiiza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC (»17 S. Center Ave. hlizo 1!>J ulice Chicago, III. K S Dr. M. A. Weisskopf Ave. Telefon Canal 4IE -0 Uradne ure: do 9. zjutraj •d I. do 2. in ud 5.-6. popoldne Urad 0.51 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon IS? Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odlični zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. KALIFORNIJSKO VIN® na prodaj. Pridelek farme Hill Girt Wineyard. Dobro orno in belo viuo po Slo do 45 centov galun; staro l»e- j lo ali črno vino 50 centov galonl risling 6flc. Kdor kupi manj kot 60 galonov vina, moni dati 12 /m -posodo. Drožnik po $2.25 do $2.75 gul.; slivovic po $3 gal. Pri večjem na-ročiln dam popust. V nmogobrojna naročila se priporočam STEFAN JAKNIIE Box 77 Crockett, Cal. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska vožnja čez aredo-zcmko-adrljansko morje, prolskuftena Cunard Line ustanovljena leta 1840. Najstarejia prtkomoraka črta. S 26. aprilom Je upeljala Cunard Lino volnjo Iz Now Yorka direktno v Trst ln na Reko, s preetankom v Nea polju. TI lzbornl In moderni parnikl i dvojnim vijakom, odpljujojo lz Nejr Torka kakor aledl: ULTONIA (i dvojnim vijakom. 10,402 »on) v torek, 24. maja. 8LAVONIA (novi parnlk s dvojnim vijakom. 10,605 ton) v torek, 7. junija. PAN NON IA (nov parnlk i dvojnim vijakom, 10,600 ton) v torek. 11. Ju-nlja. In potem vsak četrti večer redno. Radi znlianth cen. obrni se na nafte agente. Tudi tretji razred nudi potnikom vae ugodnosti. Potrebujemo a-K en te. T. C. Whiting, Mgr., Cor. Dearborn A Randolph 8tr., Chicago. PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD, pj ko najde tukaj na tujem svetu v sluCaju bolezni, človeka, katere-jjj mu i. mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popolnoma ozdravljen od svoje bolezni. Vse novliie ga jednako nluve In hvalijo zaradi njegovega izkuSenja v zdravenju, zato ga tudi nil preporočamo naSem narodu in potrdujemo, da je Prof. Dr. E. C. COLLINS. iz vseučilišča v New-Yorku vitlu m PRVI VELIKI "PIC-NIC" katerega priredi del. oev. zbor na Ewing Ave. bli-zobIovenske cerkve "OREL" \ south mm. HIOV. V CASINO GROVE Biuvriioac «ci V NEDELJO DNE 8®. MAJA 1®04. Vstopnina za gospode 25centov; dame vsto|Milne proste. K mnogobrojni uueleibi vabi vljudno vs»" rojuke in druge brate Slovane ttf IV )m~ ODRO«, X4* 4*4* 4*4*4*4*4* 4* 4* 4* 4* 4*^4*4* 4*4* 4* 4* 4* *f**f*y jedint zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti. Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kuSelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, grI2a, otekle uoye ali telo, vodenico, bolečine v griža, zlato Žilo (heineroide), onemog-lost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, leSaj, tečenje i/. [P uSeS ali oči, ^luhost, slepost. raka, hraste, Kiirje in rane, 6unienje irl v nSesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale .notranje in zunanje.bolesti. Prof. ("ollitis je jediui kateri popolnoma ozdravi sušico iu sitilis kakor tudi vse SPOLSKE BOLEZNI PRI MOŽKIH IN ŽENSKAH. Ni bolnika, katerega nebi Prof. ColHns naj si bode od kateie spedske bolezni zmiraj, ozdravil. Ollajtel Nekoliko uajnovejllli zahval, katera so najboljši dokaz njegovega izkuSnje^a zdravenja. Kroničen katar Slavifli zdraviluica Hule/.en na plu- želodca In slabo Collins«ova| čacli naduha Iti prebavanje že- 0(, srca 3e Vam zah kronične boled-lodcft ozdrav- lj m za lana zdravil ne v ielj«lcu o-y®"- ker sem od njih odmah *d™vljene. ozdravel tako da sem tifkoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecu v nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku j tedne, ali pomagat mi nikakor ni mogeL Potem sem se zdravil pri drugem 8 ^tednov in tudi ta mi ni mogel pomoči, Jankopl.Krllfie tako da sem se odlomil da Simon Luzar, Tyrone, I'a. neditm omenjenim zdravni- 41 North Frontst. kom tudi ne jednega centa. Reading, Fa. Ko sem se na Vas obrnil in začel VaSe zdravila rabit sem odmah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svujem največjem dobrotniku ^ VaS M Mcdeigak, 1 jo Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete 11a kateri bolezni zmeraj, najsibodc zastareno boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opiSite točno svojo boleziyi v maternim jeziku, ter piSite na Profesor. E. C. COLLINS, 140 W. 34tli Street, New York. Prof. CollinH Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljSa zdravila, po katerih se bode te gotovo popolnoma ozdravili. 17316162 Opatov praporščak. čgodoiiska povest. Spisal F. R. XXXI. Bivši opat Albertus je triumifral in se zmagonosno vrnil ii Novega mesta v Zatičino. Rovan je bil na dan sestanka prir šel —preoblečen kot malomeščan— v Novo mesto in je tam od grofa Ortenburškega izvedel, kaj se je zgodilo. Poročal je takoj o teh dogodkih vizitatorju v Reinu in tudi opatu Petru in že nekaj dni pozneje je dobil bivši opat Albertus z dne 19. avgusta 1405 datirano pismo, v katerem mu je opat-vizitator Angelus grozil z izobčenjem^ iz katoliške cerkve, če takoj n'e*ueha s svojim rovanjem. Toda ta vizitatdtfeva grSžnja ni napravila na Albertusa nikakega u-tisa. Poslal je bil po svojem bratu priččvalna pisma plemcnitašev vojvodi Viljemu na Dunaj in prosil, da naj vojvoda zaukaže novo obravnavo proti njemu. Priložil je tudi izjavo velike večine zatiških menihov, ki bi bili nezadovoljni z opatom Petrom, ker je bil pošten in je zahteval, naj žive po predpisih svojega reda, ob enem pa je tudi vojvotlinja Virida z vsem svojim uplivom delala na to, da se ugodi Albertusovi zahtevi. , Na obravnavo nista, bila povabljena ne opat Peter niti bivši opat Albertus, pač pa je vizitator Angelus sporočil Rovanu, da naj pride v Rein, od kodar pojde z njim kot priča k obravnavi. Ta obravnava je bila na Dunaju. Poročevalec je bil opat Angelin iz Reina, sodniki pa so bili opat Albertus iz Sv. Krila, opat Konrad iz Lilicnfelda, opat Friderik i? Cvetlja, opat Joannes iz Vitrinja in,opat Erhard iz Neuper-ga. Rovan je zaslišan kot priča in na podlagi njegovega pričevanja ter pisnknc izjave raznih zatiškili menihov je cerkvena sodnija izrekla, da je Albertus pl. Lindeck kriv cele vrste hudodelstev. Vizitator Angelus je predlagal, naj se4 Albertusa obsodi na zapor ali opat Erhard se je po vplivu vojvode Viljema temu uprl in je dosegel, da se je Albertusu novic zagrozilo z izobčenjem, če ne bode'miroval, in zagrozilo, da se mu ustavi pripo-znana provizija. Ko je Albertus izvedel za to razsodbo, je divjal in vse njegovo sovraštvo se je osredotočilo na Ro-• ana, čigar pričevanje je bilo odločilno za to razsodbo. Ali udal se ni v svojo usodo. Skrivaj je zapustil samostan in nihče ni vedel, kam da je šel, niti vojvodinja Virida, kateri je siccr zaupal sve svoje tajnosti. V šentlainberškem gradu je vsled tega nastala velika razburjenost, ki pa se je premenila v radost, ko je došlo pismo, da je bil Albertus sam na Dunaju in je s pomočjo dež. glavarja dosegel pri vojvodi Viljemu ukaz, da se mora opat Peter odstaviti in na njegovo mesto posaditi zopet Albertus pl. Lindeck. Sicer je grof Ortenburški z Ro-vanotn nemudoma pohitel v Ljubljano k vojvodi Ernestu in dosegel, da se izdani ukaz ni takoj izvršil, nego sta bila opat Peter in Albertus pl. Lindeck povabljena na obravnavo pred vojvodo Emesta, a Albertus je svojega brata poslal na Dunaj, da podkupi dvoMjlke, in je na ta način izposloval da je vojvoda Viljem ukazal AI^Rnsa, če treba s silo, postaviti na mesta zati-škega opata. V Zatičini so le malo vedeli'o teh dogodkih, posebno pa ni nihče vedel, da je bil šel Albertusov brat na Dunaj in kak uspeh je dosegel. XXXII. Boj Albertusa pl. Lirtcjptka je trajal več mesecev in bila je že zima, ko jc bil dokončan. Rovan ni več hodil v št. Lambert, odkar je bil šel na Dunaj pričat proti Albertusu, Živel je popolnoma zase in občeval skoro izključno samo z opatom in z zvestim prijateljem Hu-gonom Albo. Sicer so mu misli dostikrat uhajale v št. Lambert in sam se je čudil, zakaj ga tolikrat obide želja, videti Margareto in grofico Heleno, ali približal se jima vendar ni. Videl jih je samo ob nedeljah, ko je grajsko gospoda prihajala k maši v Zatičino. Toliko raje in pogosteje pa je zahajal v Sent Lambert Matija Jazbec. Bil je tam popolnoma domač in vsi so ga radi videli, ker je bil vedno vesel in je vedno kako osoljeno povedal. Posebna prijatelja sta bila z grajskim kaplanom,