■ i M » "Ti BI " ' GLASILO SLO>/EN88KE NARODNE PODPORNE JEDNOTE i 2147 N. Uandala a v, Offlc« •( yabUc*Uea; 1'OST H«, Ia« nUuls h v«. Tcl»|»keu*: L*wuU«l<- 4UJ&. LETO—YEAR XL CHICAGO, ILL., toboU, 28. »epUmbr« (S«pt38) 1918. »» STEV-NUMBER ----" "" " ^^ ■«• I. b ^ HM, iW ^ (R 11|», . 14, ,t|t —j——. 228. rezolugija 0 ženski volilni pravici odložena 00 danes. PRI RAZPRAVI O NJI SO BILE GALERIJE NATLAČENE. Voditelji upajo, da jo senat danes odobri. Washington, D. C. — Sredi de-Imte o ženski volilni pravici v se-italu je prišlo do sporazuma med m r. Jonesom, predsednikom odseka za žensko Molilno pravieo, * in iiirJVliirtiiLom, v°djeu\ večine, in drugiuiivoditelji v senatu, da ne pride do glasovunja o resoluciji dn sobote. Dcbatuje hilij razvita, galerije jH»lii(*ol)einstvu, ko je senator Jo-tics napravil sledečo izjavo: "Zdi se, da danes .ne bomo glasovali in da ostane resolucija odložena do sobote, ko pride senator LaFollette iz Wiseousiuu". Senatorji, ki rodijo debato1 in la^ovarjajo gensko volilno pravico, so skrbno prešteli glasove jn 1 prišli do zaključka, da bi manjkal eden ali dva glasova, ee bi prišlo do glasovanja. Vsled tega so se /.edinili, da odlože glasovanje, kajti pri glasovanju je treba dve tretjinsko večino za sprejem resolucije. Predsednik Jones in drugi senatorji so dejali,'ds nekateri se-imlorji niso zanesljivi, da glasujejo za žensko volilno pravico, ee- ' ' '' /ftH-jo-." t, i /Mili J| ►oljne, d« se glasovanje odloži, dokler niso na jasnem, koliko gla-Ijov bo zanesljivo oddanih za rezolueijo. ' Rozolucijti jfe bila že dvakrat y tesalu, da glasujejo o nji. Spo-mladi je dpoziclju izsilila, da je bila resolucija odložena na kasnejši ras. Odložena je bila dne [27. junija, ko je umrl senator »James iz Kcntuekyja. Uslerije so.bile natlačene, ko se jc vršila razprava o ženski, volilni j pravici, (Jneča je bila tudi v hodnikih in nekatere žene so prinesle j južino s saob. Naval je bil tako ve lik, da so bila vrata k galeriji, ki je hiln rezervirana za "National American Woman,s Suffriige in presodil, da smo nad |aj«», himii spustil v morje globoko-P1«" Ismibf s plavajočim sname-f*'"" v rekel kapHaii. "IVI-I sekund po eksploaiji se je IjriK.i/.n:, potapljača nn vrh »t, ma i^nnifijena i,a desno stran. Takoj I * ' i/ji I vrh vode tudi opa-(••»•Ini si,,lpič in vsi naši topovi ak-Miii strani so takoj nanj od-"genj.' Opazovalni atolpič je luknjan," ' J ''"^Ijnik britske potaplja« l*'!". .-dnje; | I "I/Mrelilj ,»Val minute za Mr. Wilson je njen predsedniAki kandidat sa leto 1920. Chieago, 111. —Strokovno orga-nizi ran i delavei stoje v sedmem kongresnem distriktu trdno predsednikom, VVilsonoui. V petek zvečer so zborovali strokovno organizirani delavci v Kormanovi dvorani. Bili »o bivši pripadniki republikanske, demokratične in socialistične stranke in sešli so se, da ustanove organizacijo pod imenom "La-bor's Wilson—in—1920 club". Namen tega kluba je, da bo po novim izvoljen senator Jsaios Ua milimi lewis iu Frank M. Padden kongres, ker podpirata predsed nika \Vilsona, zagovarjata ob vsaki priliki zahteve delavstva in ho četa še nadalje podpirati predsed- odhod 42,000 novi^ spanja za četrto ayrd.a|y, m rdman7l „,m cev v a rm a n n r posojilo svobode ANEHICANI IN FRANCOZI UJELI KI f AnMAUU PRIČELA DANES. preklican, s NOVINCI OSTANEJO DOMA. DOKLER NE. PRENEHA IN FLUENOA. Država Maaaaehusetts potrebuje t pomoč proti taj kugi. nika Wilsona, ki je postal vodja demokracije vsega sveta v tem silnem boju med demokracijo iu avtokraeijo. Strokovno organizirani-delavei pravijo, da je konstruktivno delo predsednikove uprave rodilo med njimi misel/da se ga v tretjič izvoli predsednikom. Mr. Wilson je pokazal, da razume delavsko vprašanje iu ga zua tudi reSeVg^j. Takega »Tovesa je pa treba' oljOr-žati na krmilu drŽave, ki šteje tad 100,000,000 prebivalec v in si je v teku svojega predsednikova-nja, pridobil srca delavcev, ki se zavedajo, koliko se je v tem kratkem času storilo za delavce, odkar je postal predsednik, dasirav-no je imel velike težkoce in je mfc-ral odstraniti mnogo ovir, da je bilo ntegoče rešiti delavska vprašanja v interesu delavstva. Organizatorji nove orgauiza-ije so prepričani, da se organiza-ija kmalu razširi prek vse deže-le in da bodo z njo vsi strokovno organizirani delavei, ki razumejo socialna vprašanja in sc zavedajo, kako težko je reševati taka vpra-sanja, ee so v zakonodajnih zbornicah v večini možje, ki niso Naklonjeni delavstvu in kmetovalcem. Vo njih s«sibi jf prišel v deželo nov duh, ki je prebudil delavske tuase, da so prišle do spoznanja, da je freba konstruktivnega dela, v interesu delavstva* demokracije, človeškega napredka in razvoja. In ta duh je rodil novo organizacijo, ki ima nalogo, da zanese to misel v sleherno delav. sko iu famiarako kočo. ■ — SLEPAR NA VARNEM \ Chieago, 111 — Oeo. L. Campbell je nosil oficirsko uniformo Waahington, D. 0. - General Crovvder je preklical poziv za 142-000 mož, ki so imeli oditi v vojaška taborišča dne 7. oktobra. Pre-klic jc povzročila španska influenca, ki m? je ugnezdila v nekaterih vojaških taboriščih. Oo četrtka opoldne se j« prijavilo vseh vojaških taboroščih 6,-139 novih bolnikov. Umrlo jo 170 vojakov ua pljučnici, ki Ke je raz-vila iz influence, naznanjenih je pa 723 novih bolnikov, ki no obole- li z a pljučnico. Po zadnjih poročilih ae jc poja-vila influeu?fyv taborišču Kerney, Cal., iu Buaiisu, Va. Y«eh vojn-kov je obolelo.na -influenci 35,M6 in na pljučnici 8,03(i. General Crowdor je preklicu! poziv, ker mu je tuko svetoval ge-iieral Alareh, šef generalnegu štaba. Novinci ao imeli odHi skoi-aj v vojaška taborišča vseh držav lu Dlatrikta Kolumbije. Novincev najbrž ne pokličejo v armado, do-kler ue preneha influenca. Iz glavnega stana vrhovnega ar- lii Hi 11 lit U u t/lj-mi-iil1-- -- t.i i ni, /'11 ii \ iiiKti jr noKei (JTias, da so podvzell vse potrebne korake, da satro Influeuco.v naj kraj-veni (V»su. Pomnožili so zdravnike in bolniške strežnice v taboriščih, katerih sc jc bolezen najlndj razširila. Boaton, Masa. Država Massa-ehusetts je vedno rada pomagfala, če je prišel od drugod klic, da je treba |>omagati. Zdaj pa drŽava MuNsacImsett« sama potrebuje pomoli, ker se je med prebivalci razširila influenca. »katere občine v tej državi so silno potrebne po-moči, kajti v njih razsajatu influenca iu pljučnica. Predsednik Wilson je prejel die za pomoč od vcrnioutskega governerju O rabama, mehiškega govcruerja .Millikcuu.rhodeislaiid-skega guvernerja lleckmuna iu to-routskega župana iz Kanade. Uo-verne rji prosijo, da pošljejo zdrav-uike in bolniške atrežniee. V Bostonu je umrlo do četrtka na iuflucuei 12*1 in ua pljučnici owb. Od 14. septembra j« umrlo v mestu Hf>;i oseb, l'o sodbi urail-nikov jc olndelo v Alussaehusettau 50,000 oseh ua influenei, OTVORILI SO JO DOBRI QO-| | VORNIKI ŽE V PETEK ZVE . ČER. I Nedelja posojila svobode bo dna 6. oktobra. V PRVEM NAVALU 12,000 MOZ. ANGLEŽI PONOVIU OFENZIVO. Srll si Mllilt Skoplju, Bolgari prisili zi premirja. Kdo ve, keliko časa bi še nastopal | kot oficir, de ni pričel menjavali! ničvrednih čekov. Zdaj »edi v okrajni, jert Lco Spil/., pravdnik ariiiaduega detekt ivskeg* departmenla je dejal: "Stvari Miie v lein mestu radi nekaterih nepravih oficirjev, ki menjajo ničvredne čeke. tako razvile, da je nemogoče pravim oficirjem izmenjati čeka. kadar pridejo v Chieago. V interesu na-m mož se mora ustaviti izmenja vanje čekov |m> nepravih jih" New York, N. Y. — Influenca se še vedno širi v teui mestu. Mastnemu zdravstvenemu »vetu je bilo prijavljenih 172 novih bolnikov v I H'I I It' IIU.1II f» #• -»*»" — —■-- * ■ • v dasiravno ni imel pravice do nje. j teku zadnjih štiri iu dvajsi-t ur. ' Prejšnji dan, tO je v sredo, je obo lelo na influenci 172 oseb; v rav-noistem času je pa zbolelo štiri lu štirideset oseb na pljučnici, ki m* je razvila iz influeuee. Rim — Profesor Ciauri, rs vsa tel j vojaške InilniAnice v Culronu, nszusnja, da je odkril iu osamil bacila, ki (»ovzro^s špansko influ-eneo. liolezeu ao zanesli ujetniki ili zdaj razsaja po vvd deželi. MILJOMARJI MORAJO BAMI BOfIRATI AVTOMOBILE Ohicog o, IU. — N« pred vedet kampanje za četrto posojilo svo-liode so govorili mnogi znani zvezni uradniki in govorniki \ vodjih mestih iu industrijalnih središčih o pomenu Četrtega posojla svobo-d*. V Chicagu je govoril mornariški tajnik Josephus Daniels, vnet aagovoruik svetovne demokraei 'it. Da um jc pričela kampanja za četrto posojilo svobode po vsi deželi, ki bo dosegla sleheruegu prebivalca v Združenih državah, da se zaveda, zakaj je njegova dol« inosi, da podpiše posojilo svobode. Na Francoskem je ljudstvo podpisalo svoje zadnje poaojilo svobo-de v enem dnevu. Če ponifedimo, da jc bilo to ie osmo poaojilo svobode in da je vsota znašala ikti.OOO,. 000,000, tedaj prihajamo do zaključka, d« se franeusko ljudstvo od bogatina pa deli do najbolj sl-lomnšnega delavca in malega kmeta zaveda,' da je sedanja svetovnu vtBnu odločilen boj nied dvema svkovuiuiu nazoroma - dcuiukra-tifh avtokraeijo, kl ihora kon čatl z zmago demokracije, da se bo človeška družba lahko mimo razvijala v višje in popolnejše for mc po zakonu evolucije. lu kar je bilo mogoče izvršiti francoskemu ljudstvu, ki doprina ša potrpeli ji vo Žrtve že peto leto ■tej svetovni vojni, mora bit i* izvršljivo tudi zu tinti Američane, ki smo šele drugo leto v svetovni voj ni, katero je. povkročll nemški in habsburški fevdalni imperializem, da zasužnji naroda, ki so sami o-dloeali o svoji usodi, Danes jc prvi dan kampanje za čel rta posojilo svobode. Vsi delavci, ki so agitirali pri prejšnjih kampanjah za posojilo svotmde, so se priglasili tudi za sedanjo kampanjo kot prostovoljci. To je vzpodbudljivo iu jamči, da bo kampanja za četrto posojilo svobode velik uspeh. Drugo nedeljo v kampanji dne II. septembru je določil predsednik NViJson v svoji proklamaeiji kot Hedeljo posojila svoboda. To nedeljo bodo duhovni viph ver govorili ras leeo sli izpred oltarja o pomenu četrtega posojila svobode. Tisti, ki ue hodijo v cerkev ali niso pripadniki veroizpovedanj, se bodo zbrsli v dvoranah, v katerih jim bodo govorili dobri govorniki. Kampanja za .četrto posojilo m obode jc organizirana dobro in vršila se bo od hiše do hiše V lej kampanji sodelujejo tudi Slovenci |mm1 imenom "»Jugoslovani f Slovenci)." oficir- DOORAJBNE LADJE i LETALOA UBITA Pensaoola, Fls — Thums« Mc. < 'imsIijt, mornariški praporščak, Ja smrtno poncdrcčil. ko Je polelel prek periMiu-olškrga zaliva. Njegov spremljevalec je zadoldl težks p< »škodlie. Sacrsmanto, Oal — Lajtuaat ■ j An h i»r Tliig|Nni je obležal lis me- Chioago, IU. — Kedsr ao se mi-iitij rnfiev; Isjtnsni John Itooker 11jonsrji peljali na sprehod, i-> p« zsdobil lahke poškodbe, ko _ k* 'i"1' "» " ' /r pa miui»i»ii iinir kiniot, kij sem. torpeda skoraj hinirton D C. — Trinajst j meli fciferjs. ds je zanje vc*ltl sv-jg|- c Mala« padla iz zračnih vl- ^minute kasneje je »ril« • .kunsi lomoMI. Hedaj preneha ta uk«x1 Uav oa lis trsšno eksplozijo h. videti l-dij. " l.J—, ....i. I f--- „1...... • _____1 JU«, ton vod' i ** P]«a.ail in skoraj sto čev-]ton voJe, je bjh»l (»n ral/ «'/l/Ia VamiL « »o- mIOVIII ^ I i/ročenih bra- nosi zsiije te bils velika« da j« Ml vea odpor zstusu iti Namri %o bežali, ne ds M mogli organi, tirat} en muh protinapad. NsAe čete ao oko|»trale vasi. ki bile glavnem mestu Zavetniki okuplrsll Velea in Uli p I Si mi on, 27 sept Z llolgat* ako gre k koncu Pel zavezniških armad prtallrs us Imlgarsko o-zemlje. Angleži In *MN »» p» »»drli ml v fin« I ne alrsni in vzeli m Kustorlno še«t milj mire. Ns središču fronte so Frsn-eozl lu MrM pnslrll milj severne od Pri lepa In okupirali m I št I p, ki sls dve važni železniški postojanki v Klari Srbiji - (Dsl je us S str., 1. kol.) p* iHf wgpr " ' ■ • * TF * T -Jf5 ^ ' i PROSVETA ~IWn.n.: 7, • (Isvao ClScagO) »D • Laž dokazuje, kakšnih sredstev se poslužuje sovražnik, odkar se morajo umikati nemške armade na zapadni fronti in bolgarska armada na balkanski fronti, da bi kampanja za četrto posojilo ne imela uspeha. Ali ta laž dokazuje še nekaj več. Sovražnik se zaveda, da je važno za zmago demokracije, da je četrto posojilo svobode podpisano v tritedenski kampanji, da dvakrat da, kdor hitro da. In to je hotel sovražnik preprečiti. Nakana sovražnika je spodletela, njegova zvijača se ni obnesla, njegov namen je padel v vodo, kajti ameriško ljudstvo je bilo pravočasno podučeno o hudičevih spletkah eovražnika, s katerimi je hotel ovirati podpisovanje četrtega posojila svobode. Na te sovražne zvijače odgovori ameriško ljudstvo najbolje, če podpiše četrto posojilo svobode teden preje, preden bo zanj končana kampanja. To bo najboljši odgovor, ki bo zadel kajzerja, pruske militariste in njih po-magače v tej deželi v dno duše. ( • Da se to izvrši, je pa treba dela in sicer agitatoričnega dela za četrto posojilo svobode^ Zavedati se moramo, če hočemo, da bo Četrto posojilo podpisano pred določenim časom, da gremo vsi na delo, ki se zavedamo, da poraz fevdalne avtokracije centralnih sil pomeni nov pomnik f v zgodovini človeškega razvoja in napredka in da se človeška civilizacija ne more razvijati in napredovati, dokler m bo ubit militarizem v centralnih državah, s katerim ogrožajo nemški in habsburški avtokratje vea civiliziran svet. Če se zavedamo te resnice, prihajamo do spoznanja, da ne smemo prepustiti vsega agitatoričnega dela za četrto posojilo svobode le govornikom na shodih, ampak da moramo tisti, ki ne bomo delali propagande z govorniškega ' odra za četrto posojilo svobode, agitirati zanj od ust do ust, kjerkoli in kadarkoli pridemo v dotiko s svojimi prijatelji, znanci ali tovarši — delavei.\ Taka agitacija spodbuja in vnema in vodi do uspeha. Butte, Mont. — Kudarsko mesto Bult<* je zadnjih par let prizori*«"* večjih ali manjših delavskih bo-,ev. Pravzaprav «o ti boji mnogo atarejši, toda z vao silo ko izbruhnili na dan spomladi 1914, p>*4 volitvami odbornikoA rudarske organizacije in po njih, ki je bila združena z /Zapadno rudarsko zvezo." Opozicioualna utruja je pri volitvah propadla, dasiravno je imela na svoji atrani osemdeset odatotkov vaeh članov unije, toda vladajoča utruja sije znala ustva riti tako izpopolnjeno kontrolno uiašino, da jo je bilo nemogoče pre gnati. Potem ho iie prijeli tiati ia loatni dogodki, ki ko imeli za po slcdico d in a miti ran jo in popolno razdejanje dvorane, precejšnjega poslopja, lastnina buttake ur/i je st 1, W. b\ of M. Nadalje preki sod, par človeških žrtev, mestnega žu pana ho odstavili, nekateri uradni ki nove unije pa ho bili obsojeni na več let ječe, k^r ho bili spoznani krivi izgredov. Vojaška vlada v mest u in okolici, ki je trajala nekaj tednov spomladi leta 1914, je za nekaj časa potlačila razburjene duhefe. Toda kakor hitro ho postale razmere zopet normalne, se je pričelo delavstvo buttskih rudnikov pripravljati no atavko, ki je končno izbruhnila jfcvošlo leto in ae končala žele pričetkom tega leta. Stavka je bila zlomljena, ker ni imelo buttsko delavstvo simpatij širokih mas ameriškega organiziranega delavstva na avoji atrani. Vzrok temu je bila organizacija I. Wl W., ki je zavzemala vodilno ment^ med buttskimi ru-da rji vae od časa, Uo je padla tukajšnja trdnjava zapadne rudarske zveze. Slednji organizaciji ni Ameriška delavska zveza prav nič naklonjena vsled radikalni!^ tendenc gori imenovane organizacije. Največ nejevolje med buttskimi rudarji povzročajo takozvane "ruftiling cards", Vsakdo, ki želi vprašati po tukajšnjih rudnikih zu delo, si mora preje dobiti dovoljenje v delodajalnem *iradu. Tdiu snora povedati zgodovino svojega življenja in če se družbi prosilec vidi zadovoljiv, tedaj mu dajo karto, oziroma dovoljenje, da ume Hi od rudnika do rudnika iu vpraševati za delo. Proti tem kartam na stopa buttsko delavstvo, vposlje -no po bakrenih rudnikih že dolgo čaka. Celo v.kongresu Zdr. držav je kongi-esuica Miss Rankiu izjavi la, da v Butte ue bo preje miru, dokler se ne odpravijo "rustling" karte. Toda karte so ostale. Mnogo delavcev je bilo danih na črno listo ravno vsled tega, ker ao morali opisati svoje delovanje v življenju na delodajalnem uradu. Kdor je bil aktiven na delavsko-političnem aH strokovno-organiza-cijskem polju, ga je družba dala na črno listo, linijski uradniki trdijo, da je samo prošlo leto prišlo na družbino Črno listo en tisoč rudarjev. Dne 13. septembra je v huttskih rudnikih izbruhnila zopet stavka. Siavkarji-aahtevajo odpravo 'ruat litig cards', šest urni delavnik oacnl\iruo plaT-o, ter prihajauje in odhajanje v rudnik ln iz rudnika na družbin čas. Slavko vodi tudi sodaj znana organizacija I. \V. \V, in Metal Mine VVorkcr* unija, ki ima zvezo s prej imenAvatio organizacijo. Sedaj, ko to pišem, pravijo, da je okoli 12,000 rudarjev na stavki. Mnogo jih še dela; če ae bodo ■ne. ml ui sna- Chieago, DI. — Krasijo je 1jUd popoldne drugega dneva letošnje jeseni. Chjcaške ulice so bile polne ljudstva, katerega je gorko solnce privabilo iz stanovanjskil ječ. i ' Tudi mi, namreč jaz, Možina in še par drugih telovadcev f^lov. de lav. Sokola smo korakali po 18 ulici v znano češko-ataerifiko dvo rano, kjer je priredil naraščaj, o ziropia otroški oddelek N. II. Z avojo slavnost. Nastopili so/azni govorniki in pevska društva, Urvataki Sokol z zapadne strani j^ vprizoril živo sliko, pri kateri smo na prošnjo bratov Hrvatov sodelovali tudi člani fr D. Sokola. Ne bom opisoval žive slike, ker bi* vzelo preveč časa in prostora, zakaj za opis slike pri kateri sodeluje petdeset oseb, bi vzelo precej prostora, ako bi jo hotel popolno opiaati. Reči pa moram, du je slika napravila na, na vzoče zelo dober vtis. Da bi le .videli kajzerja, strica Sama, sultana, svobodo, gručo mrličev in ranjencev, četo sokolov pripravljenih^za boj, pa bi tudi vi morali priznati, dajo je naš brat Pokorny dobro pogodil s to skupino. Ko smo prišli v dvorano, je bila ze nabita do zadnjega kotička, take mase, ki nikd^f pč ne misli, ne-og Hamo kima. A Na odru je bila velika skupina otrok, med katerimi je visela ameriška, jugoslovanaka in hrvatska zastuva. V sredi med njimi jc pa Stal "otac" in "reprezentant" Ju- Ameriške armade so na bojišču že izvojevale zmage, ki vplivajo na kajzerja in pruske militariste, da prihajajo počasi k treznosti. Te zmage s^ morajo povečati tako, da se bodo nemški in habsburški avtokratje popolnoma streznili in brezpogojno podali. Da se to izvrši, pa moramo tisti, ki smo ostali doma in nismo odšli na fronto, podpirati naše ameriške fante in može na bojišču z vsemi ^ Mn0fO Jlh „ ai svojimi močmi. To pa najložje storimo, če podpiramo(pri,irutill mavki ali ameriško vlado in ji posodimo denar, da lahko opremi in " 1 !----- preskrbi ameriško armado z vsem potrebnim, kar štejo v modernem bojevanju. Vsak delavec, ki danes dela in nima nesreče v družini, kupi lahko najmanj vsaj eno za-dolžnico četi tega posojila svobode. Drugi seveda več, ki boljše zaslužijo in žive v bolj ugodnih razmerah. Izrekli smo, da mora zmagati demokracija ln biti poražena avtokracija. Večkrat smo povdarill, da mora biti militarizem v centralnih državah ubit, ki služi nemškim in habsburškim avtokratom za orodje, da prinesejo * njim vsemu svetu gorje in nesrečo* A!i ostati ne smemo le pri bteedah, ampak pokazati moramo, da nosimo v srcu, kar no. Precej agitatorjev so ie zaprli. Kavno tako so saprli tudi oaoh je Ihtls "The Dail.v ftulletta". Za prli no jih 14. aeptembra, toda drugi dau ao jih zopet izpustili, j (tkrajni pravdnik je ]>oxval dr Žavo, da je poslala vtijastvo, kl *«•-dsj skrbi ta red hi mir, ter varuje unijake urade, kakor vae druge vzdrie goslovatiov, dr. Biankini. Oj, ko bi ga videli, kako je go voril, pa "solzne so bile njegove oči". Razume se, da kot nikdar, tudi sedaj nI bilo v njegovem govoru nobenega jedra paš pa polno jokavih in sentimentalnih fraz, ki so takim "borcem" tako silno ljube. Govoril je o junakih, Ui se bore im bojiščih za Jugoslavijo, pri tem pa je indirektno napadal Slov. republikansko združenjew Na koncu avojega gpvora je svečano zar-jul, "da ga ni je, koji bi smel i imet pravo, da kaže, kakova naj bude vlada buduče jugoslavenske drža ve". Temu je še dodal, da narod edini ima to pravico, da odloča o formi države. Pri tem je cenjeni doktore na ndkaj pozabil. Prav nič se ni spomnil, da je bil on eden prvih, ki je prisegal, da mora biti bodoča Jugoslavija ravno taka, kot jo propagira krfska deklaracija Vsakega, ki se je predrznil ugo varjati bivšemu uslužbencu e. kr avNtro-ogrskega konzulata, jc na gnal z "lzdajiconi slobode Jugo-slavena". Trinajata tqčka v krf ski deklaraciji je bila po njegovem mnenju "O. K." Kralja, katerega so določili za vladarja Jugoslaviji so hvalili kot nekaj tako vzorne ga, tako izpopolnjenega in demokratičnega, kar se ne najde ua vsem širnem svetu. Slavili so ga kakor boga. "Tempora mutant ur", pivno ta ko Biauldni! Masa pa je ploskala da so se tresle šipe v oknih. Še nu misel ji niao prišlo njegovi prej šnji govori, v katereh jo slavil Petra, hvalil krfsko deklaracijo kot izjavo jugoslovanske neodvisnosti in še prej, ko je pel hozana ruske mu carju kot največjemu iu uaj vstrajnejšemu osvobojevaleu slovanskih narodov, ob prihodu Tre-ftič-Pavešiča v Ameriko pa Pro-haski. To pot niso omenjali kralja Petra lu o krfski deklaraciji .40 molčali. Niso molčali zato. ker ao se morda premislili, dempkratisi-rall, nego zato. ker ae jim je dalo razumeti, ds krfska deklaracija ne pomeni osvoboditve jugoslovau-"kegs ljudstva, lu da ue pomeuja samoodločevanja narodov. Dobili H. Z., k^eremu ne j« poznalo, .t sa je naučil govor kot kaUe vloge. Zatem je pevski zbor Hrvatskega Sokola *apcl par pesmi. Niseui pevec, toda uiliče, kdor je bil navzoč in ima vsaj nekoliko pojiua 0 petju, mi ne bo ugovarjal*.če rečem, da so peli krasno; poiobne tenorist je imel tako krasen glas, da sem mu ga skoro nevoščljiv. Nato je nastopil neki častuik francoske armade, ki je prideljen 1 rancoski vojni misiji. Njegovega imena si nisem zapomnil, progra -ma pa tudi nisem dobil. Sicer jc ležal eden na tleh, toda moja širo Itoot si gu ni dovolila pobrati. Ta častuik je rotil navzoče Jugoslovane, naj se nikar ne razdvajajo, kajti če ne bo sloge, se lahko zgodi, da jugoslovanski'narodi še nadalje ostanejo pod Avstro-Ogrsko. Na koncu dvojega govora je v slovenskem jeziku zaklical: "Živela Jugoslavija!" (Burno ploskanje.) Zaklical je še "doli .i Šva-bi", kateremu je sledilo zopet ploskanje. Izgledalo je, kot da so pri reditelji shoda sugestirali temu častniku, kako uaj govori. Francozu ni prav uifi zameriti, če govori tako, kot se mu sugestira, ko ne pozna jugoslovanskih razmer. In prav gotovo je, da je jugoslovansko vprašanje povprečnemu tujcu prav malo ali nič znano. Vedo le toliko, kolikor čitajo aemin -tja v kakih poročilih in kolikor jim povedo razni ljudje. Če so take informacije neprave, je to kriv-da informatorja, ki namenoma zakriva resničen položaj. Demokratična francoska republika prav go tovo ne bo pomagala ustanavljati novih kraljevin, v kar jo hočejo nekaterniki izrabljati. In ravno Fraifciji bo treba še mnogo pojasniti o jugoslovanskem vprašapju in intrigah v prilog nedemokrft -tične rešitve jugoslovanskega problema. Ko je častnik s svojim govorom končal, je zaigrala godba iiiarzeljezo, himno, ki meni vedno vzvalovi kri po plah kadar jo slišim. Toda na množico v dvorani je naredila prav majhen vtis, če se mbre nekoliko zakašljanja iu premikanja atolov sploh imenovali vtis. Mogoče je bjla temu hrivu godba, ki je igrala niarzeljezo kot iako mrtvaško koračnico. Orlo mi je bilo suho od sopariee, ki je vladala v dvorani, ki se je zbirala pod stropom, da je izgle -dalo, fcot da se pripravlja huda ura. Izmuznil sem se iz dvorane v "bar rooiu", nažgal cigareto Tn se zamislil. "Dole s njime," se je začulo i? dvorane. Podvizal sem se v dvorano, da vidim, katerega tirajo doli; ko sem bil ravno med vrati, aem vjel besede Nilto GrškoviŽa, kajti 011 je bil, ki je govoril Kristana, ki pravi, da hočemo reševati narod izpod ene krone pod drugo, izpod cesarske pod kra -ljevsko". Stopil sem k prijatelju Možinu, ki je slonil ob stebru na koncu dvorane, gledal po ljudeh in se smejal. "No sokol tužni, koga ste bacili dole?" — "Nikoga. Bacili so jednoga, ki ga nije ovdj*." — pi jih, vleči jih za nos, lase iu ui*. sa, potem pa pridi z lepimi frau. mi o ljubezni do naroda, o silnih žrtvah, ki jih moraš pret rpeti za ta narod. In masa bo vatajala hi te častila... Ako imaš za to taleut, ako nimaš vesti, ako nioiaš prav nobenega čuta 4o tistih, ki v reo-uici delujejo za človeštvo, potem pMi trdo delg, ki ga vršiš, pa se proglasi za luč na narodovem nebu, za zvezdo repatico, ki kaže pot v odrešenje — zate, a za ljudstvo še večji pekel. * . ' ' Charles. #__ prebrisan VOJAK *' t* li" i. • ' aj Leta 1782. je, vojno soilišiV v Stendalu 4ia Nemškem obsodilo vojaka Breittinga na vešala radi (teze r taci je. Na predvečer, preden so vojaka obeMli^e mestni župan prosil predsednika vojnega sodi-šČa, naj obsojenca pod posebni ui i pogoji pomilosti. Iz kleti neke hiše v predmestju je vodij tajni hodnik do. samostana sv. Ane, v katerem je bil po ust mene m poru- { čilu baje skrit vojni zaklad. Do-.tlej so vsi poizkusi vsponesrečili prehoditi hodnik. V hodniku so bili strupeni plini iu marsikateri radovednež je plačal svoj poizkun z življenjem. Zupan je predlagal polkovniku, naj se ol)sojene^a vojaka pošlje v hodnik in pomilosti, / ako prodre do samostana. Ako vojak najde zaklad, dobi vojaška dblast polovico vojnega zaklada. Poklicali so obsojenega vojaka, mu razložili ponudbo, katero je vojak z veseljem sprejel. Dne 4. maja 1782 je pričel svojo pot iz kleti. V eni rok^i je imel svetilko, v drugi pa rog, s katerim je dajal znamenja, da so lahko po glasovih določili, kje se približno« nahaja. Do ulice TLall -*- kakih 500 metrov so Čuli glasove, ki so nakrat utihnili. Čakali so, 1. vse je ostalo tiho. Sodili so, da je obsojeni vojak Breitling postal žrtev strupenih pliuov. Kljub temu je previdni polkovnik ukazal ,da naj hodnik ttražljo še dvfl tedna, ker je sumil, da je prebrisani vojak-radi tega utihnil, da kasneje °r0 no, da se bi ga ne poalužili. 6ene tako hitro šasopisju, kot l*> Poslušal bi bil še dalje, da nas do isfrebaae. ni prišel klicati načelnik, naj —7--- pripravimo za zaključno sliko. 8TRAHOPETNI KAJZEK Opisal bi govore bofi natanko,! —— pa ae mi ni zdelo potrebna. Saj že Ženeva, 27. septembra — ^ lastnine pred rasdejanjctu. I>i|e 20 neptemhra smo imeli dve človeški trt vi, ki jih je zahtevala atavka: enega rudarja lu enegs kompsnijaliega čuvaja, ki ata bila veste, da so njihovi govori vedno ' Democrate" poroda« da so * enaki. So nekaj lakega, kakor li kajaer, virtenborlki vojvoda Ai ... ■■ , 1. »ti strahovi, ki ao ua sredi votli breeht in prtne $aambarg W ao velik moralen poraz tam kjer Ig, x n| prffcI Hem;bltro ^ T klet. ko to ii P poata zanje u^epoln, taja poT^ ,fm ^^ pfTpri(,.nj; (la sc| Mannheimom pritauali briUk. » . z 1 * !da na svetu iivrsino H«.ll « f.r- UM. Hj«m *»llfeo«t»» »J«"' Ti' ? m.....HS** n»rM»<>diw mue S.,,m! ponltoo MMb r kl.ti d»»JM« «' kdor ima telent za tak poklic in da nat, dokler niso britaki letale možni krfski deklaraciji. ^ ^^ |f,M ^ doToIi broavfalen,[l^(t ( Za Hiaukittijem je govorilo še pa bo živel goa|Mtsko, m masa sr Po poročilu is Londona to b par drugih govornikov, med njimi mu bo krivila, kakor prrd kakimi ski letalci bevbardivali tudi upravitelj otroškega eddelkaj kardinali. Pojdi iu laži ljudem, te-jheim dne 21. septembra t " SLOVENSKI ZDRAVNIK 6JN PfM Ave., Plttiborgfc, Pa. »H M MM t, M I o d Inku •nS i/SUmSEpš •lil« m Jas ymm km r»i»»i)» M»t, >i vi vi« v trati— nn, MM «*4r«rt« v H Mmitjfc moimhi »•marte, •leVTTrlNjSlSU •»ulAanju »»a«. aMp kl mmImmm »«U4 m v kratim lm M n ameriške izgube Washington, 2^. aept. — Vojni department je dane« objavil WX) imen. izgube' 84 uiož ubitih v bojni 63 jih pogrešajo. 7.'t je težko in pet lahko ranjenih, 02 mož je umrlo za ranami in devet valed bolezni in štirje »o smrtno ponesrečili. ZDRAVVIK - SPECIALIST SA BLOVEVOE 411—4th Avtnue (VA SPBOTI POSTE) Pittsburgh, Pa. CENTRALIfA, PROTIBOUfiE VIŠKA VLADA V RUSUI VVashiugtoii, 27. aept. — Drži v-ui department je ptejil.direkt* e vesti, da ae je ustanovila centralna vlada v Ruaiji, pri kateri vo zastopane vae revolucionarne1 stranke izvzemši Imljševikov in levega -krila Metalnih revolucionarjev; vee atranke, ki podpirajo novo vlado, so za obno* vitev vojne proti Nemčiji in A v. stro-Ogrski, ao proti breatlitov-akemu miru in ao za vojno proti lioljševikom., katere smatrajo za zaveznike Nemčije. • i ■ ■ , Veat je "prišla direktno iz l'fe, kjer ao ae aešli zastopniki protibol j' šc viških strank Ui so organizirali | /sčasno vlsde. Zsčaane vlad« v Arhangelu, Sibiriji in drugod—| skupaj je pet— so fe izje vile. ds priposnajo centralno vlado v ffl za ftajvišjo oh I aat v Rusiji. Dalje je bHo sklenjeno v ITi. da ae otvori uatavodajna skupščina J januarja 1919. Novo centralno vlado tvorijo TUJEZEMSKA LEOIJA V CHI OAGU. p rak a« Unti n>»> li feMee «ee pe- aar krese kiliaal, kakav ls4l drage kolaaal aMfkl*. Oadrarl vaške bateaeo katere ft**mm» v et)» a*e> b«. UpuraStJa aajbolja evf^fka, aOM-•ka ta eataftk «elev evela a*f»Hla.*St» ka aeae. Keetel tsfblii Tešeš fre» fofoimmmrn Ja»4~. FH m*dm adravt vallka K-riU Aaveasee. Vra|ae ara al | »jatraj le I arelae, ai aaie-tlak mme e« IA ie a pfrtlia. "Presveta" pile aa bUgoalaoje ljudatva. Ake ee strinja« a ajeni al idejami, podpiraj trgova* ki ogiaAaje v Proavetl. — v aelegi imam vat ai vsakdanje pot ral 4«. aa po eaMrai eeai Va krova aaierišk^a razraše Kaaaaa Oitjr, Ko. — V boju med v al ca v fraaooekib voda^ - Pod polke jI i« bamlili je bil težko ra- tem naslovom je nspiasl Krazier njen Roy Uneaatfrr .alia« "Kan llunt daljši članek, ki pokazuje, aaa Htjr Blekle", l«arry Lanea kako važno delo vrle ameriški eter, njegov brat lf"'. «. Iz življenja Tomaža Križala Povest. Spiafl Joeip Hraatar. (Nadaljevanje.) Takoj za moatom sts /avila na atraiiako |M»t, 'ki je vodila čez travnike. Visoka iu lepa je že In-la trava, kamor je segalo uko, povaod svet lože-len* mehke preproge, da bi lahko stopala po njih kraljeva noga. Za travniki se je začela gošča, od začetka sicer še z malimi presledki, u potem ve-(Ino bolj temna in tajinstvena. O/ka je bila ste/a tod skozi; seiutertja jo je eelo ovirala robida, ki se je priplazila čej njo kakor kača, a povaod naokoli, na desnici iu levi-ci ' tiud njiju glavo ln ob nogah je šumelo in vr-velo neko novo skrivnostno življenje iu ju objemalo kakor v sanjah. Nekoliko niže pa je pela jieneča reka svojo sladkootožno pesem. *'l*epo je tukaj res" se je oglasil, kaiicelist, t "(''imdalje pojdeva, toliko lepše," je odgovori! Strel. "Sedaj vidiš, prijatelj, da te nisem nalagal, a vidiš tudi lahko, da ia W ni za navadne pro-/aMNie duše, zato ae je ogtnljajo." Hodila sta dalje, vtopljeua vsak v svoje misli iu molče. Neko-jiko strani od steze je stalo v gošči razrušeno ai-dovje. Skozi presledek med vejevvjem se je ukradel svetel aolnčni žarek iu pohotno ga je srkalo vase to kamenje,"tre|x*čoč od slasti v njegovih objemih, koprneče ag je objemal uežui/kodrauti mah, zahvaljuje se mu za nenadni poeet. lil na •or!vili razvalinah je vzklilo za hipec novo življenje. "Kolikor ur sem presaujal včasih ua onemle jairobku pod zidom," je dejal Strel. "Kadar tui je začela presedati družba, kadar sem hotel biti iMsto sam iu nemoten v svojih mislih, vselej sem krenil semkaj, lil čestokrat me je tukaj zalotila noč, uie je objela tema preden sem se zavedel. Ts-jiustveuo življenje se je začelo okoli mene, oživeti« so stene in se gibale, govorili so kamni med seboj ter pripovedovali čudovite i^godbe iz davno preteklih dui. Odpirala ln zapirala so m* nevidna vrata, skozi okna je sijala luč, iz gorki[i sob su je slišali šumenje svile, pritajeno govorjenje, polglasno smejanje. Veter, ki je narahlo zavel, je do-n naa I ua moje uho odmev poljubov iu objemov. Vstajali so vsi, ki so nekduj bivali tukaj, zahotelo se Jim je po novem živ^enju, pretesno jim je bili} sleherni večer v onih zaduhlih prostorih pod tla-' kom stare Briujanske cerkve. Pretesno iu prehladno, dihati ao hoteli in se ogreti ob vinu iu poljubih, ln med njimi je bil tudi zadnji iz njih rodovinc, graščak Karel, bolehen iu nadležen sa-.. mec. Na vzvišenem prostoru je sedel, sklonjena mu je lula siva glava ua prsi in brezoba usta so sc Uiu'ud|ib'ala iu govorila sta votlo in počasi: Zakaj pa ujsle budili v posete prej, dokler so še živele moje oči lu so bile polne moje shranita in kleti f Po čemu hodite sedaj, ko je že davno izpito moje vino, ko so moji nekdanji sužnji izpraznili moje shrambe iu opustošiH moje najdražje proatore? Ulejte, taras ae je še izplačalo živeti, se je izplačalo hoditi nazaj, a aedaj T Vprašam vasf -r- in ozrli so sc v*i v njegove oči, a on je dvignil svojo dolgo koščeno roko,,in poganuile so luči, ponehalo je šumenje svile, |>oi/.guhili so se glasovi iu siuejauje, in v dalji je zamrl odmev poljubov iu izjemo} Skozi zidoyje je pihal hladni veter, veje oJjwli ,Hji'ga so trepetale. Tako sem doživel vsgkikrat Vaj drugega in pozno je bilo, ko sem ob takšnih dneh prihajal domov." "ti al poet", mora biti učitelj svojemu narodu, učitelj vesoljnemu človeštvu. A jaz sem se celo že naveličal svojega navadnega učiteljeva-nja. ki n»i ga je naprtila na hrbet ironija usode, desi so bili časi, ko aem ves gorel zanj." Strelu je za hip zaiskrilo oko, mimo njega je šel lep spomin, tu žarek tega spomina je zadel iu blagodejno za trenotek razpršil temo njegove duše Križaj gs je -ptfgledul naravnost v oči lu dejal: •» a "Kdor se ob spominu na minule dni tako ra-zgreje, kakor si se sedaj razgrel ti, prijatelj moj, ta laže samemu sebi, ako pravi, da se mu je zakr-kttlio srce in mu je otopela duša* Samo zaspalo je v tebi, a k" jtc zbudi, bodo nastopilo s podvojeno £llo. In tedaj, prijatelj, bova delala skupaj, bova stremita oba aa enitu ciljem, ki ga morava .doseči. In {a cilj je; blagor slovenskega ljudstva!" Strel jc zmajat z glavo. "Ne, ue vrne se več, vsaj pri mcilt se ne vrne več." je odgovoril Žalostno. ".laz sem prišel do sjioznanja, in to spoznanje me je stalo viso ko ceno. lastno srečo. In sedaj m- stnejeui norcem, ki m- pehsjo, da bl ublažili človeštvo, da bi ga o-Sreči I i. Pij iu jej, dokler Imaš, iu ne brigaj sv /a druge, bodo žc opravili lircr tebi-!" Ne verjamem ti, prijatelj, ue morem ti verjeti,' je odvrnil omet. "Življenje aicer izpremeui Ileaore, pod njega težo se zgrudijo najmočnejše duše, a .laradl tega ne izgulte svoj«« prirojene plemenitosti, ki se utelesi \ njih še I m. I j nego kdaj pre i da vstane potem v novim žaru. kakor hitro se jih samo dotakne rahlejša in mehkejša roke Iti lako bo k teboj, Strel, v*t»i! In.* n. pozabil boš, de si bil nekaj čaaa šibak 'ist, ki nr je igral i njim \eier v puščavi, zakaj trdna bo xop«'t tvo-jft volja in ojeklenlli Im h|o tvoji /|\i i( udari na mojo roko. iu skleniva še trdnejšo v. kskor naju je vezala dozdaj?" I stavila sta se ter sta /»In nekoliko hipov oči v oči "|J\ ala tl, Tomaž." j< i , precej niz-ko!". .*. . Ko ste dospela prijatelji .1.. ..f n.,i |r tudi še prve gruče trike gospode pti«ln t.. Polejeve go atilne <»če Polej je pnadretljal . \ pn o > roki. se neokretno priklanjel ns \ s« >11 i i, i h,' v sm * k««i«l |m»s« »m nasmihal. "I>ep dan, kraseu dan," je govoril vsakemu, "kfckor nalašč za nedeljo t Kaj bomo danes, evi-čka, Štajerca, rnlandca ali pivof Pravkar je na j stavljeno, augelei bi ga pili! «— In morda še kaj drugega, takole kaj za prigrizek 7 Tudi raki bodo j danes, veliki kot čolni, ne morda rakci, rački." Ju, gospodje so stiskali tolsto roko očela IV laja, dame so mu prijazno kimale, križem ao naročali in posedali okoli miz. Oče Polij je izginil v veži, a kmalu so se prikazale natakarice s steklenicami, s rušami in krožniki ... ^ Tačas ao se narahlo dvignile lopatice poletnih oken v stranski sobi Polajeve gostilne. Med zelenjem iu cvetlicami se je pojavila kodrasta glava Mileiiina* Bogve, zakaj.so tačas zaidela njena Jiea, zakaj so se njene oči vprle v goste pri mizah, kakor bi iskale nekoga t Od enega do drugega so begale, nemirno, hlastno. A ui ga bilo, da bi jih razveselila njihova navzočnost. Razočarana*ae je vrnila Milena v kuhinjo. Njena roka* nt bila več tako spretna kot, prej, vse ji je bilo napoti. Tedaj se ge pojavila v kuhinji davkarjeva fterta, "Oj, Milena, kaj *e nič ne prikaže*? Pa sem dejala, da moram jaz notri, da te pozdravim." /Nimam časa, Bcrta, glej, polne dela so moje roke. In to je pri nas od jufra do večera iti Še precejšen del noči vsak din. Kaj pa v trgu kuj novega?" Nič posebnega, nič nenavadnega ni bilo to vprašanje, a Mileui je pri tem vendar hipoma zo i »et zalila kri žaiuetastu lica. "O, polno novic, saj veš," je hitela Herta. "A iuijvečja je ta, da je danes prišel novi kanrolist. Videla sem ga od daleči, čeden človek,, veš. Sicer bi ti tuag ne smela povedati, pa naj bo. Dolge lase ima, uekoliko bled, prav interesanten. Zopet bo nekaj za naša dekleta." "In ne morda tudi zate?" je vprašala Milena akoro porogljivo. /Zame? Mdtda, toda ja/ sem zavarovana, moje greejje zabarikadirano od vseh strani." Zasmejaia se je sama sebi, saj ni verjela last-liiui besedam. Milena je uekoliko časa umolknila ui si jr dala opraviti pri kuhi. Neka misel jo je vidno nadlegovala. Nemirna je bila, tv se je videlo ua vsaki njeni kretnji. A s silo je potlačila to svojo zadrego iu popolnoma mirno in w smehljajem ha ustnah je vprašala: "Kaj pa, ali ne pride ta kaiicelist ozno v noč sedelu na robu odgnijene postelja podpirajoč svojo glavo v belo roko ter zazrl dvoje velikih,,vlažno se svetlikajoči!], sanjavo zamišlje nih oči. IV. "Tako, sedaj sva pri mlinu," je dejal Strel ter stopil prvi iz gošče naravnost ua dvorišče. Križaj se je začudil, zakaj ničesar ui videl prej, uičesar slišal. A ko je v tem hipu zagledal lepo belo pudopje z velikim, čednim dvoriščem, se mu je nehote vstuvila uoga iu iz prsi se mu je izvil vzklik, ki je jasno pričal, kako ga jc presenetil ta nenadni prizor. Poslopje samo na sebi se je bleščalo, kakor bi se bilo zjutraj nalašč okopalo za nedeljo, tam v čistih valovih nad jezom. Skedenj iu hlevi niso prečepuli v blatu iu nesnagi, prosto in enakovredno m hišo so se dvigali na nasprotni strani, češ, tudi ml smo tukaj, da dopoluu-jeino in izpopoluujemo to lepo gospodarstvo. Belo, drobno kamničevje po dvorišču se-je svetilo, kakor bi ga bili šele danes navozili tja vozniki s4 proda ob reki. Sredi dvorišča je stala stara senčnata lipa, ki je videla že več rodov Majdetovih, poslušala njih veselje, čutila njih žulout, veselila se z njih arečo, a tudi trepetala zanje, ko so se zbirali nad njimi preteči oblaki nesreče. Okolituokoli lipe jc bila lesena klop in pred njo, obrnjena proti hišni veli, je stala danes l»elo pogrnjena miza. Ko sta stopila Strel tli Križaj na dvorišče, se jc dvignil izza mize gospodar tega posestva, Majde. Z dolgorev no pipo v ustih iu s širokokrajnim slamnikom na glavi jima je stopil nasproti. Stisnil je Strelu desnico ter pozdravit Križaja, ki mu ga jc ta predstavil, neprisiljeno iu skoro prisrčno, kakor bi bila že izdavna stara znanca. Krtžaju se je zazdelo v teru hipu tukaj vse tako domače, da sc je takoj otresel one zadrege, ki sc ga je vedno nehote polaščsla, kadar je prišel prvič v tujo hišo iu k tujim ljudem. Da je pogledal Majdetu v lepi, moški obraz, je moral dvigniti gla-,vo, zakaj Majde je bil velik, širokopleč mož, kakršnih je Križaj videl še modo. A tedaj je opazil, da gleda U tega tesnlga, zamišljenega obraza dvoje modrih, mehkih in jasnih oči, ki ne morejo zakriti nikomur plemenitosti srca in duše. "Sedimo tjale na klop, vem. da vama Im bolj všeč, nego da bi šil rriaj v sobo," je dejal s svojin? globokim glasom. "I/epo ae aedi tukaj, slasti ob nedeljah popoldne, ko je vae teko tiho tn mirno daleč naokoli. Pomenimo ee potem kaj o neših domačih razmerah ali o čem drugem, a najprej dovolita, da prinesem čašo vina." Izginil je v veti, e onadva ste sedla. Ns mizi ! je ležala odprta knjige Križaj je pogledal vanjo I ter se aa&idil % "Kaj? Takšne čtUo ne kemtieki miši? Ti mi 1 niai še varga povedal o Msjdetu, prijatelj'" Strel ar je nasmehnil. Potrpi nekoliko, kmetu bode« vedet več!" . 1 . iF>«lje prihodnjič) Saša Nadin: 0 znanstveni presnovi socialnega reda. (Nadaljevanje.) Da, loda le tedaj, ee poprej pre~ morejo krščanstva v sebi s tem, >la bodo brezumno gojili samo stojno novo prirodoznansko umetelnost Življeusko. Krščanski narodi so s pomočjo sicer maloštevilnih, toda duševno zelo pomembnih mož in žena pregnali vero r čudeže iu čarovue moči skoraj iz vseh strok kulture. Razumni poljedelec ne moli več za solnce in deŽ, industrijalce ue pusti več brali novorojenčkom človeško srečo dolujočega horoskopa ob kostelaciji solnca in planetov, vesten in izobražen zdravnik ue pošilja več bolnikov v Lurd. Pu veu-dar šc gospoduje povsod ona živ-Ijeuska umetelnost in ono verstvo, Ji i jc pod imenom kapitalizma, ži-dovetva iu krščanstva neizmerno več škodovalo iu še škoduje človeštvu, nego je kedaj muglo škodovati kako praznoverje ali kak-, šnu alkemija. Alkemija je imela vendar le koncem koncev namen izpremeujati navadne koviue v dragocene. Vladajoče židovsko življeusko čarovništvo pa dosega v resnici in ne le v fantaziji in željah toliko, da izpreminja najple-menitejše,' kar imamo, namreč človeško delo v pkviru svetovne civilizacije dobesedno \ zlato, da izpreminja po sedanjem stanju človeške znanosti edino razumo in pravilno vrednotenje delu v laž-ujivo sta rose mi t sko vrednotenje po zlatu ter da uresničuje s tem najstarejše suženjstvo, kar ga je kedaj bilo; neoiitcjijeuo podle-glost duševno iu nravstveno že zdavnaj izpod suženjstva odraslega človeka pod zlato igo denarne /^a čarovnika. Mi zasmehujemo astrologijo, al kemijo in kakor se že imenujejo razni sistemi ver v čudeže. JTu pa morumo brezbrižno in mimo gle dati, kako ti s plaščem napredno sti in znanosti pokriti rentni čarovniki doliesedno izsesavajo kri vsega človeštva. Moramo li potrpežljivo prenašati to ljudožrstvo? Pobožni kristjan' nicer tudi poj*?, toda le v svoji revni domišljiji, rešenim telesom židovskega boga boga-člov bistvo židovstva v njegovem izkoriščevalnem iti roparskem značaju, potem poznajo tudi njegov postanek. Nanaša-iho se ne Lagardeove Deutsche Hchrlftten 1W3, na A. VVahrmun-dova dela, zlasti njegov mnogj podcenjevani spis "Zakon uoina-dat va in sodobna židovska oblast IHIlf" iu ua že zgoraj citirano Sombertovo knjigo, ter opozerja mo ua doslej mnogo |MKlccujeni vpliv življenja v pustinji na celo-J tni rs svoj vsaj belopoltega plemena. Zid je so pač bili več tisočletij gibki nomadi iu roperji v puščavi Vroče pustili jako solnee jim j.» v teko dolgi dobi izvrševanje roparskih tu n k r i j vžgalo ta znnčaj v kri. V krščanski dobi aicer ne laapedujo kot jahajoči l»eduini mirno življenje kmeta, toda svoj-j atva njihove kapitalistične svetovne vlade ao v prvi vrsti osne-vene s funkcijo olikenege oropali ja nerodov. Te funkcije pe se! tudi poznajo v duševnem razpoloženju Židov. Zid misli skokoma, dela nsglo In gibko, napade svo-' jo žrtev potem, ko jo je ostro o-pazoval ui se potrpežljivo pripravil ua napad, kakor tiger uli ris. Ta značaj nagle gibeuosti so dali Žid je celemu kapitalističnemu svetovnemu gospodarstvu. Tu ne velja mnogo solidni mislec, trudeči se izumitelj in iznajditelj, ki se vse življeuje noe in dan muči s svojimi problemi. Le kdor gibčno pogrebi, ima tudi uspeh. Tako nam bodo odgovorili tudi, če vprašamo nekaj iz krščanskih r^- dov izišlib milijarda rje v, n. pr. po življenju. ^^j^llMiCMMtobiii mene, !. s tem pridobi Olgo, on ni hotel o skruniti rok, s kaierimi bi 0bb. mal potem — lepo iu boj/ato o. I; kak o zlobno, hinavsko tn lop,)V sko je ravnal itekdaj sam ,„oU plemenitemu rešitelju. \',.st j„ spouiiu ga i»ečc. Pogreznil bi se pod zemljo, kadar pomisli, da ima zahvaliti za svoje Uvijeuje |( onemu, kateremu je atregel sam A bolj, kakor vse to, pekla Oarnegieja ali Rocketelerja, za glavno tajnost njihove moči Ta- ,i< v .srci misel, .isina. Take hude misli iu slutnje s«» mučile nadporočnika B^ndo. iy bit in potrt je bil, videč da je vse izgubljeno, ako*žc veski Vogrin ih Olga za njegovo nesramno luž iu obrekovanje. A na dan pa mora priti vse, če ne zdaj, pa pozneje. Zakaj on šč ne more zavoljo svoje rane takoj na Dunaj, da bi se o pravem časji poročil* z Olgo! Vsled, tega je postajal baron Benda nialodušen. Njl-gov up ga je pa tem bolj zapuščal, čim plemenitejše «e mu je dozdevalo dejanje in vedenje Vogrinovo.-On si ni mogel tolmačiti Vogrinove plemenitosti, ker ni bil sam plemenitega srca. Po Ysebi, po lastnem dejanji sodil je* tudi druge ljudi. Vsakemu je prisojal oni aamopriil in pripisoval ono sebičnost, ki je v toliki meri navdajala lastno njegovo dušo! Nehote si je torej d6-mišljeval, da sc je vedel Vogrin nalašč, s posebnim namenom, bla-godušno proti njemu, svojemu tefcnrecu! Tej viharni noči slediPje mii^u dan. Iineli smo počitek, da se oddahnemo od hudoga dela. Ravno sva Vogrin in jaz sedela popoldne v taboru, pogovarjajoč se o ustg-škem napadu, kar dojele majhno, pisemce na mojega tovariša. List je bil od nadporočnika baronu Bende. V njem prot^ Vogrina, naj ga blagovoli še ta dan obiskali, kajti vsled svoje rane ne more sam do njega. ' ,, liolgo se je obotavljal ^oj prijatelj, rekoč, da1 ne gre k baronu Bendi; zakaj s tem človekom je že svojo stvar za vselej dognal. A naposled s^m ga vendar pregovoril, in Vogrin se napoti proti večeru v bolnišnico k nadporočnika Bendi. Na postelji ležečegs, z obvezano •<*iil'* i,H pravem ee«U ' l D*IJtl