100. številka. Izdanje za sveđo 21. avgusta (v Trstu, v torek zvečer dne 20 Avgusta 189» ) Teraj XX „■DINORT" uhaja po trikrat nit ted<>n t ftitatili u-danjih ob topilih, četrtkih in MbOtAh> /jutrhiijt- izdanje izhaja ot> H. uri zjutraj. ?mVrnu jih <»t> 7. uri fd^ir. — Ohit.jno iiilanjt* utaiir: ta JailaammiM! . I. i*»»n AvatrtJ* i. I.-M t»'|ira: fr^nai ».« |>UN»|i |irmti»r. kn'lk. p i;Ik"i itii. -.vini.tju ;»•> puMilbi' V h i ilupi.i ti. 11 i«.' [uMiljajo ur« l-itttTu : ilip.t ('nmirui.i 1 J. pi- >n> mor« biti frankov ,in. k f u»*f■•itnkiiT mu ••• n«* tprttj »maj >. R'ikopifl »« n^ tri.'njo, Naročitom. rt»l'-jtona nftrnruiitrt> u.n-it Motinu pir-riil« h«t. II, II iihiIhI. Itiiprtn r >kl trnu Ju <'.> prov. o poAtoioo. Ola»fllo nloven«kec(a političnega druitvn za Primorsko* ,r rtlinumtlj* »i„r". T Pitni u t i s i. (Dalje.) 0 e li o s 1 o v a n s k a v a a, menila najlepša privlačnost vse razstave, nam kaže večo vas, sestavljeno iz natančnih posnetkov kmetskih hiš iz raznih českoslovanskih krajev, preskrbljenih z vso notranjo opravo in pohidtvom. Hiše, ki sestavljajo to vas, so iz različnih krajev českoslovanskih in sicer: valaška Madona, nekaka hišica s podobo Majke Božje, kmetski (lom iz Tordonic (obljuden), hiša iz moravske Valaške, kinetsko posestvo od česko-moravske meje, stara mati v njej piše pirulie ; hanaška hiša; kmetska hiša iz Opavske okolice (opavsky statek); hiša iz okraja Tišin ; harenda (gostilna); ko-vačnica iz prejšnjega stoletja, v koji kovači pridno natezajo mehe in kujejo železo; hiša iz komitata Drava na visokih Karpatah; izba; kinetsko posestvo iz vasi Oičmany; ribiška hiša ; mlin ; kmetski dom iz južno-Oeske; hiša iz okraja .Taromef ; hiša iz vshodnje Ceske; posestvo Chodensko, dom .bardčnicev" j sredi vasi vaška cerkev, prenesena iz vasi Podulšan blizu Padurbic, pred čije uhodom ti vrla češka deva nudi za 10 nvč. knjižico v prid „Ustredni Matice školska'. Vredna je, da jo ogledaš, obrtna palača, kjer so na prodaj razni češki izdelki in kjer so razne pivnice, med istimi tudi ona .Vinarske zadruge Poljske", kjer se točijo izborna istrska vina. Upati je, da bodo od-sihdob bratje Cehi radi naročali istrskih izvrstnih vin. Za popisanimi stopiš v »staro Pralio", kojo so za narodopisno razstavo na podlagi temeljitih studij priredili razni učenjaki, u-metniki in arhitekti. Stara Praga predstavlja malomestni nasip, kakoršen je bil koncem XVI stoletja, natančno in v enakem slogu kakoršen je bil tedaj. Stara Praga obsega vkupe 27 hiš in cerkev sv. Leonliiuda s pokopališčem. Posebno za Pružane, ki Prago dobro poznajo, je obisk .stare Prahe" uprav zanimiljiv. Posebnost češke razstave je dalje takozvana .fontaine luinineuse*. izborno delo gg. Roštlapila in Križika; ob 9. uri zvečer bruha ta ognjeni vodomet. Preidši razne mične gostilnice, pivnice, krčme, pro-dajalnice in kavarne pridemo k oddelku Čehov iz Amerike, kjer biva samo v Zjedinje-nih državah preko 250000 Čehov, zavedajočih se svojega rodu. Koncem omenjam šo lepi sokolski doui in Šolsko razstavo, kakor mali paviljon, kjer je razstavljenih 1,000.000 sto-tink v komadih po 2 stot., paviljon društev in tehniško razstava. S tem bi bilo dokončano moje potovanje po razstavi; odšel sem torej na kosilo v Smichovo gostilno. Okrepča vsi se, odšel sem zopet v uiesto v veličastno .Narodno gledališče", k slavnostni predstavi .Prodane PODLISTEK. m Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripoveat XVI. veka. Spin«) A. Š e n o i, (Dalje.) .Dora!" zašepetal je Pavel v snu, smehljaje se milo. .Joj!" zavriščala je Klara, k«*> kača skočivša na noge. .Kdo jeP" zakričal je Pavel, probudi vši se. , Jaz-- „Kdo ?• .Klara*, in kakor izven sebe, spustila je Klara lepo glavo na svoje prsi, .Vi — vi — vzvišena gospa? A kaj vas vodi tu sem, sredi tamne noči, pod tujo streho, v to spalnico?" .Kaj me vodi tu sem, sredi taiunenoči, neveste'. Preciznost petja in predstave, kakor tudi bogat«' scenerije in kostumi so me uprav očarali. Ni čuda, ako je bilo gledišče natlačeno polno, čeprav se je ta umotvor velikana Smetane predstavljal že 288krat! Drugi dan sem nadaljeval svoje potovanje po zlati Pralii ter si ogledal njene znamenitosti po cerkviih, muzeju, Rndoltinu i. dr. Dan pozneje pa sem poletel v Draždane — nekdaj slovansko a sedaj nemško velikansko mesto, čigar lepoto pa tu opisovati ni moj namen. Vrnivši se v Prago prisostvoval sein zopet operi „Dalibor* ; iz Prage, te velikanske prestolnice, povrnil sem se preko Dunaja v slovensko prestolnico — belo Ljubljano. Upehan in utrujen od dolge vožnje in utrudljivega bojevanja in opazovanja dospel sem proti 6, uri zjutraj v središče Slovencev. Pred vsem sem si šel zavezat želodec v neko kavarno, kjer so me pozdravili z običajnim „gnten Morgen" in ,wass schaffen' s". Poln blagih utisov iz slovanske Prage zazeblo me je to v srce in mislil sem: saj je vendar tam gori mnogo več Nemcev nego tukaj, a vendar ni po mestu o njih skoraj sluha. Po dvatedenskem prestanku vzel seiu zopet v roke slovenski dnevnik, a oko se mi je zmračilo pri pogledu na njega uvodni članek, kajti v istem sem dalje čital nekdanje napade na nasprotno stranko; vzel sem glasilo nasprotne stranke v roko in videl sem v njem isto: večen boj in prepir za prazno senco! luter arina liiusae silent — med bojem trpi narodnost; in res hodeč po mestu videl sem na jedili strani Ljubljanice samo-slovenskih napisov, dočim na drugi še vedno prodirajo samo nemško-slovenske tablice : zopet posledici« prepirov in nazadnjaštva ! Tužna mi majka! radi osobne strasti trgajo se stranke v Ljubljani in po Kranjskem ,na drobne kosce" ; iz gole osebne zavisti in sovraštva preprečajo se tako važni ukrepi, kakor je bil oni o samoslovenskih napisih ; iz gole mržnje jedne stranke proti drugi, oziroma kolovodij jedne in druge stranke, združili so se slovenski (!) konservativci z Nemci, da v deželnem odboru zajeze hvalevredno narodno početje napredne ali narodne stranke. Posledice teh strankarskih bojev v Ljubljani so vidne vsakemu treznoinislečemu rodoljubu, ki vso stvar nepristranski opazuje od strani, kajti ne da bi slovenstvo v njej napredovalo ter prišlo na ono stališče, koje mu po pravici pristuje, širi se botra Nemčija ter spravija pod svoja peruta klerikalce in .liberalce.* (Konec prili.) Politiške vesti. V Trutu, dno 20. avgusta 181)5. Pro domu. Od nekje z dežele nam piše prijatelj, da se nekaterniki spodtikajo ob našem članku iz večernega izdanja od mi- pod to streho. Kaj me vodi tu sem ? Vprašaj besno kri, ki mi vrvi po žilah ko strupena kača. Vprašaj ta-le kraj, kjer drugim ljudem vtriplje srce, a kjer meni besni burja. Vprašaj to-le pamet, katera ne premišljuje, ne izbira, ampak hodi samo po tvojem sledu — po t vojem sledu 1" — Glas je trepetal banici in sijajne solze bliščale so ji v očeh. .Mar ste pozabila, da ste žena drugega .Niseui pozabila*. „Veste li, da ste hrvatska banica ?" p Vem !• „A vendar —". ,A vendar vrgla sem se pod noge in prišla semkaj. Da, prišla sem ne po svoji nakani; nekaj me je gonilo, gonilo, in da bi bil pred tem gradom pokal peklenski jez, mene ne bi bil ustavil. — Pavel, Pavel", /»ječala je žena, poklekuivša pred mladeniča, „Posluiaj me! Samo jedenkrat ljubila sem v svojem življenju — ljubila tebe. .Te-li znaš, nole sobote, napisanem v proslavo rojstnega dne našega cesarja ; češ, da je pisan — pre-ponižno To je jako delikatna in kočljiva stvar, tako, da smo nekako v zadregi, kak" bi odgovarjali. Vendar moramo, ker ne bi hoteli za nikako ceno, da bi nam tu ali tam — ' kjer nam niso posebno prijazni v novejši čas — podtikali česa, o čemer se nam niti ne sanja. Stališče naše nasproti dinastiji in državi ' na jedni in do vladajočega zistema na drugi j strani, je vendar bilo vsikdar tako jasno, da nam živa duša ne more očitati nedoslednosti. Kakor je na jedili strani nepremično naše uverjenje, da je usoda nas Slovencev n e-r a z d r u ž I j i v o spoje ti a z u s o d o d r ž a v e a v s t. r i j s k e i n da na m je srečne bodočnosti i s k a t i le v n e-premični u d a n o s t i d o dinastij e H a b s b u r g o v — i s t o t a k o je utrjeno nase prepriča n j e, da s e d a j in od početka ustavne d o b e p r i nas vi a-d a j o č i /istem ni koriste n z a d r* žavo, ker ni v soglasju ni z duhom te države, ni z nalogo, kojo bode isti vršiti v bodočnosti, ni z eksistenčnimi pogoji te drŽave, ni — z obstoječimi temeljnimi zakoni o ravnopravnosti in jednakoveljavnosti vseh sestavljajočih jo delov. Smešno bi bilo torej, tako sme>no, daniti ne zasluži resnega odgovora, ako bi hotel kdo izjavo naše ljubezni in mladosti do osebe našega presvitlega cesarja, izkoriščati v tem smislu, kakor da smo hoteli delati koncesije vladajočemu — zistemn! Dinastija iu država j« jedno, vlada iu zistem drugo. Tako zlobno podtikanje je tem smcšnejše, ker je vendar notoriška istina, da smo bili ravno mi vsikdar med onimi, ki so najdosled-neje stali v opoziciji proti dosedanjemu in bodemo imeli — tako se bojimo že danes — le malo družbe v Slovencih za opozicijo v bodočnosti proti — istemu zistemn. In mi menimo, da je bilo ravno v našem članku v proslavo rojstvenega dne vladarje-v^B'^i jasno označeno naše stališče do zistema. S tem je bil uprav lapidarno označen zistem, da smo rekli: tla jc cesar naša »fijviia in-stunru, da je On jitlina miSa nadti, da Iv A'jnuu zaupamo in od Xjega pričakujemo, da Uocede narode avstrijske do spoznanja, da le v medsebojni ljubezni iu v medsebojnem spo-S/oranju morejo postali zares srečni. Hvala Hogu, da smo s temi svojimi nazori v jako odlični in pošteni družbi, saj naglašata isto uverjenje in isto resnico tudi poslanca Spiučič in Laginja, kjer koli se jima ponudi prilika za to. A kje je živ krst, ki bi hotel trdili, da se ta dva moža hočeta klanjati — zistemn ?!! Kdor nas je hotel torej razumeti, nas je razumel: čut prirojene nam lojalnosti — zvestobe do države in udanosti do dinastije — kako se uitvh hudournik, ko spomladi po^i gorskemu potoku ledena skorja? Kdo naj ga ustavi ? Kogaj mi s«-, ljubila te bodom ; preklinjaj uie, ljubila te bodem ; pogazi me, in zopet te bodem ljubila. Žena drugega sem, da. A pop veže le roke, ne veže src; srca se vežejo sama. Pavel, streči ti hočem kakor služabnica gospodarja, klanjati se ti hočem kakor ISogu, ali beži z menoj od todi, iz dežele, preko morja. Prosim, prosim !• „Dovelj, gospa!" skočil je mladenič na noge in od jeze zardela so mu lica; .vidim, bolni ste, muči vas mrzlica Da vas (»zdravim, povem vam troje: Pavel Gregorijanec je plemič, vojak iu zaročnik !" „Za ročnik!" skočila je Klara in raz-prla oči od začudenja; »torej res — — „Troje poštenje me veže, častna gospa, da se ognem vaši blodeči besnosti. Jedenkrat v svojem življenju ovijala se mi je zlata kača okolo srca. a jaz sem jo prijel ter vrgel od ti*r tudi zdrava narodu* sebičnost, kakorš io nam narekuje skrb za svoji* lastno narodnu bodočnost, nam velevata, da spajamo svojo prihodnjost s prihodnjostjo dinastije Habsbur-gov in drŽave avstrijske; pri Čemer pa ne odstopamo ni za las od svojega nadaljuega uverjenja, da bode trebalo korenitih prememb v okvirju te države, ako hočemo, da se poleže nervozno razburjenje med narodi, vladajoče sedaj na veliko škodo toliko ukupnosti kolikor posamičnih delov. Tako je naše uverjenje in s tem uverjenjem stojimo, in če treba, tudi pademo. Kdor je hotel kaj druzega čitati v uasem slavnostnem članku z dne 17. avgusta t. 1, ta nam dela — krivico. Dobro umo premislili kar smo pisali, in za vse to radi nosimo odgovornost v polni meri. Ke«iia lieseda Kra&evcem. I do Vas, dragi Kraševiji, treba spregovoriti resno besedo za bližajoče se volitve v deželni zbor Goriški. Na glasu ste od nekdaj kot narodno-zavedni iu značajni možje; s takimi možmi je prijetno pogovarjati se, ker lahko računiš, da te razumejo. Nikar ne mislite, da Vam hočemo že danes govoriti o kandidatih; ne, to vprašanje je še in ostane v megli, dokler se ne sčisti obzorje po treznem posvetovanju med voditelji iu zaupnimi možmi iz naroda. Ad vocein „voditelji" menimo, da kot zavedni iu pametni možje dobro veste, da dobro vodstvo je glavna podlaga organizacije in discipline, a brez teh dveh lastnosti ni vspeš-nega boja in ni — zmage. Uverjeni smo torej, da ne boste slušali onih, ki zahtevajo od vas. da pokažite vrata vsakemu odposlancu voditeljev, in ki bi hoteli, da si morda izberete kar vse poslance iz poznanega ozkega kroga mestnih Slovencev, koji naj bi bili vedno pri rokah za posvetovanja, kako se treba zložno — umikati pred razjarjenimi nasprotniki. O kandidatih nočemo torej govoriti, pač pa o splošni h u a č e I u i h stvareh. Goriškim Slovencem ob bregovih Sočo smo povedali v današnjem »jutranjem izdanju, da moramo vso svojo skrb obrniti v to, da se ne premeni dosedanje številno razmerje med poslanci v deželnem zboru goriškem — nam na slabo. Saj ji- tudi to razmerje skrajno krivično z ozirom na ukupno številu prebivalstva, ali ker že ni nikako nade vsled veljavnega volilnega reda, da bi se to razmerje premenilo nam na bolje, glejmo pa, da se vsaj ne obrne na — slabše. Zato morate skrbeti tudi vi Kraševci! Kakor bi se morali iz tega odločilnega vzroka odločno protiviti kandidaturi gospoda grofa Krana Coroninija v slovenskem delu dežele, tako vam je sveta dolžnost pazili, da ne pride v deželni zbor nije d e n s a m p o s I a n e c, k i ti e bi hotel sebe. To Vam bodi dosti; zapustite ta dvor, ker sem zaročnik !* ,A ti—ti vzameš Doro?* vprašala jo Klara vzdihujoča. .Da Doro, gospa, kateri vi niste vredni poljubiti podplatov !* „Ha, ha, ha!" nasmejala se je Klara, „tako mi raja in pekla, ne vzemeš je!" in kakor obsedena odletela je banica. Za vejami skril se je mesec iu tema širila se je dalje iu dalje. Tiho je bilo kakor v grobu. Na Mokricah sanjal je Pavel o Doii — glej, kak (j jo goni črna, krilata kača — sedaj jo je dosegla, — sedaj jo doseže ne, ni to kača — ti si to Klara! V Samoborskem gradu, v svoji sobi, sedela je Klara na zemlji. Prsa bila so ji razgaljena, lasje razpletetii. Podbočivša lakte kolenom zrla je v sliko iu zašepelala : Dalila, Dalila!-1 (Dalje prili.) morda — Bog zna kakim zvezam in prijateljstvu na ljubo — ot> vsakem vprašanju solidarno postopati z ostalimi slovenskimi poslanci! Ako dobimo le jednega samega tacega poslanca, ki ne bi hotel ali ne bi mogel v vseh slučajih vzajemno postopati, pretrgana bi bila naša falanga in Lahi bi bili gospodarji v deželni zbornici. Vprašate nas morda, zakaj se obračamo ravno do vas s tem svarilom ? Zato, ker sodimo po dušlili nam poročilih, da se na Klasu utegne oglasiti več kanditav — med temi menil i tudi takih, n a koje ne bi mogli računati brezpogojno v kritičnih časih, kojim se najbrže ne bodemo mogli izogniti v bodočnosti na (ionskem. Mi vam danes ne priporočamo nikogar, ali rotimo vas in zaklinjamo, da ne izvolite ni-kognr, o katerem nisti uverjeni, da bode nepremakljivo stal v vrstah svojih tovarišev, da bode oborožen ščitom značajnosti proti kakor-Šnim ni bodi vplivom iu da ne bode dopuščal, d a b i manjSina prebivalstva kar pometala z v e č i n o. Marsikdo utegne biti pošten mož, dobra duša iu umen gospodar na svojem domu, pri vsem tem pa vendar-le — slabič v politički borbi. Takih mož n e t r e b a m o v sedanji h hudih č a m i h! Kar smo že rekli Tolmincem, kličemo danes tudi vam Kraševci: gorje vam, ako po vaši lastni krivdi zavlada neizprosna italijanska večina v deželni zbornici! Plačevali bodete, da bodete črni, a pravice vaše stale bodo v kotu. Kdo bode potem hotel poštevati vaše gmotne in duševne potrebe? Nikdo. Jadikovali boste pač, ali vaša jadikovanja bodo naletata na gluha ušesa. Vodilno načelo za predstojeće volitve vam bodi le to, da je izvoliti le takih mož, ki so se ali že pokazali zveste boritelje, ali pa take, o katerih ste uverjeni, da razumejo vade gmotne potrebe in da hote ostati zvesti — narodnemu in verskemu načelu. Ako bi trpela narodna korist v deželnem zboru, trpela bode tudi vaša gmotna korist, kajti oni, ki nas hote potisniti v narodnem pogledu, nimajo tudi srca za naše gmotne potrebe. Snitf e se torej ! Le roi est mort; vive le roi — koalicija se je porušila, živela koalicija! I)d, ako ne varajo vsa znamenja, snuje se zopet koalicija. To slutimo že dlje časa: pokloni konservativca Ebenhocha pred liberalcem <'chlumetzkyjem in pokloni liberalca Clilumetzkega pred konservativcem E-benhochom in slednjič pokloni obeh teh dveh pred bivšo koalicijo bili so simpt>>matićni — gospodje si žele zopet dobe „zapostavljenja načel*. Nemški liberalci pa si so seveda želeli drugačne, izključno poljsko-nemške zveze, ali na vse zadnje si mislijo: boljša je najslabša koalicija, nego najboljša opozicija. In tako pojdi jo najbrže zopet v lupo vladne večine.-----Celje, te srčna stvar Nemcev, je pozabljeno. Značajnost nemških liberalcev je res zlata vredna. Glavarjem nove koalicije je baje določen dosedanji namestnik gališki, grof B a d e n i. To domnevanje je opravičeno tem bolj, ker je bil ta dostojanstvenik ravnokar pozvan na cesarski dvor v Isl, kamor je odpotoval včeraj. Iz tega sklepajo, da se novo definitivno miuisterstvo zasnuje v najbližji bodočnosti; kakega kova bode koalicija, na kojo se bode opiralo to miuisterstvo. je lahko uganiti, ako je resnična vest, da postane Gautsch naučni, baron C h 1 u m et z k y pa minister trgovine. Položenje bode torej dokaj jasno našim slovenskim poslancem; radovedni smo zares, kako jo ukrenejo. Različne vesti. Osebna vest. Policijski ravnatelj dvorni svetovalec T se h e r 11 k o je odpotoval sinoč na dopust. Za dobo njegove odsotnosti bode vodil redarstveno ravnateljstvo polic, svetovalec Krištof H u s i c h. Tržaška mestna delegacija dovolila je povodom rojstnega dne Nj. Vel. cesarja 1000 gld, za mestne uboge, 200 gld. za uboge v okolici in 500 gld. za vojaštvo tukajšnje posadke. Iz Škednja nam pišejo: Predvečer rojstnega dne našega vladarja se je v Skednju kaj lepo praznoval. Gospodarsko in pevsko društvo sti se potrudili, da se kolikor mogoče dostojno proslavi rojstvo Njegovega Veličanstva in res trud ni bil zaman. Vse selo bilo je razsvetljeno. Ob 8. uri zvečer pomikal se je sprevod ljudi z godbo in pevskim zborom po ulicah. Tu pa tam se je u-stavil, kjer se je igrala cesarska himna, potem zapela pesem, na kar so sledili navdušeni živio-klici na presvitlega našega vladarja. Slednjič je impozantni sprevod dospel na vrt pred hišo poštnega poslopja, ki je bil odičen lučicami in lampljoni, hišna okna pa lepimi transparenti. Gospod poštni upravitelj je res skrbel, da lepo proslavi rojstvo našega cesarja. Čast mu! Žal, da smo tu opazili nekaj nemških napisov, nad poštnim uradom pa le nemško-italijanski napis. Iskali smo slovenskega ali zastonj. Ker je gospod poštni upravitelj naš prijatelj, gotovu ustreže — naši skromni želji. Ko so »e tu odigrali in odpeli nekoji komadi, podal se je sprevod v lepo okinčano gostilno Kotalovo, kjer se je razvila prava veselica. Tu se je igralo, pelo in marši koji je izustil kak govor. Vsi govori proslavljali so milega nam vladarja Frana Josipa I. Na rojstni dan pa je bila sv. maša. Pred cerkvijo vihrala je zastava gospodarskega društva, žal, da i ta ima nekaj italijansko napisanega. Iz Divača nam je došla pritožba, da »e je pred minolo nedeljo — ko so tam udarali sveto-ivanski tamburaši — jeden natakarjev tamošnje kolodvorske restavracije jako nedostojno vel nasproti posamičnim gostom. Naš dopisnik prosi restavraterja, da bi primerno poučil svoje ljudi, kako se jim je vesli nasproti vsakemu gostu, brez razlike. Izleta na narodopiano razatavo v Prago bilo bi želeti, da se mnogoštevilno udeleže zlasti inteligentnejši slovenski kmetovalci. Preskrbljeno je namreč, da se oni, ki se zanimajo za dobro gospodarjenje, popeljejo v občino Nova ves v pribrainskem okraju. Ta občina, kateri načeluje deželni poslanec Hodys, je v vsakem oziru izgledna. Hiše v njej so vzorno čiste. Žganja tam ne pije nikdo ; zato pa tudi prepira in tožbe v njej ni bilo že nad trideset let. Zemlja, dasi leži vas v nerodovitni gorski okolici, je vendar tako dobro obdelana, da ne daje le zadostno vsakdanjega kruha, temveč celo izdaten prebitek. — Odboru poroča se, da se prebivalci te uzorne občine prav iz srca vesele obiska slovenskih svojih bratov in da se pripravljajo sprejeti jih s pravo slovansko gostoljubnostjo. Ker nam mora Slovencem biti zlasti do tega, da napredujemo v gospodarstvu, veselilo bi nas prav i t srca, ko bi izlet v Prago tudi v tem oziru obrodil dobrega sadu. Vest o slovenskem razstavnem vlaku v Prago vzprejeli so bratje Čehi z veli kit:: veseljem ter se že pripravljajo na dostojen vzprejem! Razstavni izvrševalni odbor dalje svoji radosti duška v brzojavki, katero je poslal včeraj g. Ivanu Hribarju in katera se glasi: „.Tako se veselimo prihoda nadih najdražjih slov. bratov na narodopisno razstavo. Vsi nam bodete srčno dobro došli". — Udeležencem razstavnega vlaka naznanjamo, da bodo vozni listki veljali jeden mesec dni, to je do vštetega 30. septembra t. 1. Ne glede na postaje med Prago in Dunajem more vsak udeleženec na povratku pretrgati potovanje dvakrat med Dunajem in Ljubljano. Ker je na Dunaju zveza med južno in Fran-Josipovo železnico jako neugodna, sklenil je odbor, ne potovati preko Tabora, ampak pc državni železnici čez Brno, Pardubice, Kolin itd., torej po najlepših krajih čeških, iu se vrše o tem pogajanja. Iz Trsta do Ljubljane ne pojde poseben vlak, torej se morajo rodoljubi med Trstom in Ljubljano pridružiti razstavnemu vlaku v Ljubljani, to je pravočasno dospeti v Ljubljano. Vnanje udeležence nujno prosimo, naj pošiljajo denar nemudoma ali najdulje do 26. t. m. jednemn odbornikov Iv. Hribarju, dr. D. Majaronu ali Aut. Trstenjaku. Vozne cene veljajo do Prage in nazaj. Poskuien atentat ? Z Reke javljajo včerajšnjega dnč: Včeraj bil je paruik fVilan", ki vozi z Reke v Ankono, pripravljen, da ostavi tukajšnje pristanišče. Parnik bil je naložen z blagom in tudi 48 popotnikov bilo je vkrcanih. Že so bili dvignili sidra, ko je jeden izmed kurileev našel med zalogo oglja skrit platnen omot. Razmotal je platno ter našel v veliko svoje presenečenje kup dinamitnih kapstilj. Trepetaje javil je, kaj je groznega našel. Kapetan je takoj odredil, da parnik ne odplovi ter je prijavil oblasti, da je bil pripravljen atentat na parnik ,Vilan\ Policija je preiskala vse popotnike in vse možtvo, toda pri nikomur niso našli ničesar sumljivega. Potem je smel parnik odpluti. Trije popotniki so se izkrcali, baje iz strahu. Dinamitne kapsulje prenesli so previdno v zalogo smodnika; policija išče napadalce, .Centralna posojilnica slovenska" v Krlkem razglaša: 1.) Pri ustanovnem občnem zboru so bile zastopane sledeče posojilnice : Brežice, Cerknica (I.), Idrija, Ilirska Bistrica (I.), Krško, Marija Snežna, Mokronog, Na-brežina, Ormož, Rojan, Slap pri Vipavi, Št. Jernej, Žuženberk. — 2.) Načelstvo je določilo 5 gld. pristojbine, 4' «"/„ obrestno stopinjo za hranilne vloge, 4'/»°/. obrestno stopinjo za posojila. 3.) Zadruga je pristopila k .Zvezi slovenskih posojilnic" v Celji in k čekovemu oddelku c. k. poštne hranilnice. 4 ) Centralna posojilnica ne bode razpolagala z gotovino, ampak imela svoje novce v c. kr. poštni hranilnici, od koder jih bode ta zadruga sprejemala in zopet drugim posojilnicam obdajala. K tatvini v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: Tukajšnje sodišče odredilo je na temelju tožbe poštnega erarja ovršbo (ekse-kucijo) vsega premakljivega in nepremakljivega premoženja Emerik Csomborjevega premoženja in njegovih tovarišev. Dan razprave o tožbi poštnega erarja gledć povrnitve 240.000 gld. s 6% obsestuii od 4. januvarja 1884. naprej, določi še-le sodišče K polomu v Genovi. Kakor poročajo iz Rima, so jednega sleparskih bratov Biugen vendar zasačili. Prijeli so ga v Rotterdamu v trenotku, ko se je hotel vkrcati na parnik, ki je imel odpluti v Ameriko. Ta sleparski „bankir*, imenom Gustav Bingen, vpisal se je v listino popotnikov pod izmišljenim imenom Jurij Blint. Ko so ga prijeli policijski agenti, hote! si je Biuger zavdati, toda njegovo nakano zaprečil je policijski agent v toliko, da je utegnil Bingen povžiti le nekoliko strupa. Sleparja so odpeljali takoj v bolnišnico, kjer so zdravniki odklonili vso nevarnost za to .dragoceno Življenje". Pri Bi n gnu našli so 600 tisoč frankov v francoskih papirjih. Misliti si je mogel sleherni, da brata Bingen po polomu nista odnesla praznih kovčkov iz Genove! še nekaj o polomu v Genovi. Včeraj so zaprli v Genovi 8 oseb, katere so lovile zlate ribe v kalni vodi poloma tvrdke brata Bingen. Med zaprtimi sta seveda dva blagajnika tvrdke Biugen iu blagajniški sluga ter atrije sleparskih bratov, trgovec Oppen-heim. Poslednjemu sta bila brata pred polomom izročila 400.000 lir, toda denarje bil zaplenjen in vrnen Neapelski banki. „Nesrečen dan". Težak Fran Meissl, službujoči pri glavnih skladiščih na Dunaju, imel je dne 19. t. in. zares .smolo". Komaj se je zjutraj prohudil, že je vstopil sodni sluga ter mu priobčil, da je prejšnjega dnć preteke) oni teden, katerega mu je bil dovolil njegov hišni gospodar, da izprazni svoje sicer najeto, toda ne plačano stanovanje. Nekoliko minut pozneje bil je Meissl s svojo ženo, otroci in vso ropotijo na ulici. Ženo in otroke vzeli so začasno njeni usmiljeni sorodniki pod streho in mož jo hitel na delo. Ker pa jo prišel prepozno, povedali so mu na kratko, da naj se le vrno tje, kjer je bil do tako pozne ure. Žalostnega srca vrnil se je siromak. Da si prežene otožne misli, kupil si je smotko, toda .črni dan* preganjal ga je tudi v tem. Smotka „ni vlekla". {Srdito vrgel jo je od sebe, toda .smola" je hotela, da je padla tleča sinotka v voz sena. Bilo je nekoliko vetra in v hipu bilo je seno v plamenu. Meissla so seveda zaprli in to je bila še njegova sreča, ker drugače bi se mu bilo tega dnć pripetilo še kdo zna kaj. Sedel je v preiskovalnem zaporu do včeraj. Včeraj poklical ga je sodnik II. okraja pred se na odgovor. Ubogi Massl opisal je živimi barvami vso svojo nesrečo, katero mu je naklonil .črni dan*. Sodnik je bil toliko ganjen, da je siromaka obsodil le na 24 ur zapora. Sodnijsko. Včeraj je obsodilo tukajšnje deželno sodišče 30letnega kmeta Karla Furlančič« zaradi krive prisege na 4 mesečno ječe. Furlančič je bil namreč tožil posestnika Josipa Primožiča za plačilo od 160 g|. kot mezdo za lfimesečno delo, da si je bil Primožič Furlančiča za njegovo delo že od-škodoval na drug način in je bil Furlančič z odškodnino zadovoljen. V razpravi o dotični tožbi pa je Furlančič prisegel, da od Primožiča ni dobil nikakoršne odškodnine. — 19 letni kmečki fant Anton Bertoč iz Bertokov pri Kopi u dobil je zaradi hudodelstva proti nravnosti, storjenega na škodo lOletne deklice, v včerajšnji tajni razpravi pred tukajšnjim deželnim sodiščem fi mesecev ječe. Policijsko. Organi Sv. Ivan-Verdeljskega komisarjata zaprli so včeraj 20letnega brezposelnega Jurija Cerarja iz Ljubljane, ker je postopal po mestu ter ni imel od česar živeti. — tiOletnega Mojzesa Leiber-Reiserja so zaprli, ker je nagovarjal dekle, da naj odpotujejo ž njim v Rumunsko, kjer jim preskrbi .dobro službo". — Minolo noč zasačila sta dva stražarja pod Montebellom tri tihotapce, ki so nosili špirit v posodah, shranjenih v vrečah. Ko so tihotapci opazili stražarje, vrgli so vreče od sebe ter pobegnili Bilo je v posodah okolo 60 litrov špirita. Špirit so zoplenili, tihotapce pa išče policija. Loterijske itevilke, izžrebane 17. t. m. Trst 42, 63, 25, 58, 83. kine 74, 53, 48, 59, 66. Budim 4, 83, 49, 17, 44. Najnovejše vesti. lil 20. Namestnik g r o f B a d e u i je došel tu sem. (Glej „polit vesti"! Ur) Celovec 20. Na volilskem shodu, sklicanem po državnem poslancu Raiuerju, izrekla je večina došli h volilcev istemu nezaupanje radi celjskega vprašanja, na kar je izjavil omenjeni poslanec, da položi svoj mandat. Dunaj 20. ,Wiener Zeitung"' objavlja cesarsko ročno pismo do grofa Belcredija, s kojim se odpušča isti od službe predsed-nika upravnemu sodišču in se mu izreka priznanje na dolgoletnem častnem delovanju za cesarja in državo ter na zvestem in uda-nem >ti »bovanji. Cesarjevo ročno pismo za-goto i grofa Belcredija nepremične cesarske ( rohotnosti. Snangaj 19. Kitajska vlada ni hotela dovoliti angleškim In ameriškim konsulom, da bi uveli preiskavo radi krvoprolivanja v Kučengu. Trgovlnako braojRvk*. Bualmptlti. Plenic« »pomlad 6.77—6 79 PSoiicii in tuptembor 189« 6. HI do 6 33. O Te« r« ieaen 6.59—5.61 ti* ta jesen ft-3l 5.40 Koru«a ra, juli-avgst 5-ttO—5 »2 z* maj-juni 189« 4*60—4.51. PA.-niu* nova od kil. r. ti20-ri-30 »nt 79 kil. f. 6'30- 6.35', oil nO leti. f. H.86-6-40 od 79 kil, f. 6 -15 6 50, o.l sa kil. fW 6.55-6.60. Jt)i'iu«u H"70 - 7- s pmso 6---« b0 ri nov» 5.40-5.50. Pioniea: srednje ponudite omejeno povpraševanje. Prodaja iiOOOO met »t. po istih cenah. Vremo: lepo. PlAg*. N«raliiiirain sladkor *a avgust f. 12.45. nova letina 12 80 Praga. Centri tu gal novi, po.itav Ijeri-r Tr»t in carino vred mlpoAiljatev precej f,28 BO—. - . avgust aept, r. 28.75 --.— CuncaHitf 29.---Četvorni HO----.. V glavah (nudili) 30 25 —•—. Havr«. Kav* Hnntn« gon.I »voragtt avgust i)3.75 ■a november 93.75. mlačno. Hunbttrg. Samou gumi HveraKo /.* septembar 74 50 ilcamnher 7B.75 mare 72 75 mirno Dunt^Jak« bora« flO.avgaita iaoa vferaj danes Uriiivui dolg v papirju .... 100-95 100.90 a . v srobru .... Ili] 20 101.15 Avstrijska renta v alatu . . . 12330 123.15 „ v kronali . . .101 25 99.95 Kreditno akcije ....... 897-35 798.25 London |ni,nt........I v 1.25 121 £0 Napoleoni......... ».«2 fl-Hl 20 mark ........11,85 11.84 100 italj. lir........ 45.75 45 75 m n Sloveči prašek za zobe prof, dr. llniderja ju najboljše sredaSvo za čuvanje zob pred gnjilobo t»r jih čisti, ne du bi oškodoval stekli-ni no. V skatljirah po 30 in 50 nvč. izključno v preinovani lekarni PfiMlAlEt Ji ta Mori" Trst, niti In. r JAKOB ŠTRUKELJ - TRST via Caserma it. 16 uhod piaiza della Caserma. (iul|Ali rrliki vujalHlel), prodaja po neverojetnih nizkih cenah vaako-vrftiia angleška 1 I t kolesa (bioykle) I I » E i 1 Znstopstvo kolo« „Adler" iz tovarne H. 4 Klovor Frankfurt in „Viktoria Uykle 3 Vorkh" \Volvcr hamptou Angleftko. % Kolesa AdVr' h<> svetovno znana in ho ra- 4 l ijo v nemški vojski. J .lanu'i se /.a vsako kolo 12 mesecev; kdor " no zna voziti, nauči so brezplačno. — PnAiljn ^ so ti& deželo in na vho kraje. Srečke u zidanje cerkve ob jubileja cesarjevem po t gld. Glavni dobitek : I. zadnji mesec 30.000 g°ldinaj?3ey vreden Srečke priporočajo: Marco Nigris. Cnrico Schiffmann, G useppe Zoldan. Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikotn. — Tiskarna Dolenc v Trstu.