št. 20 - leto XLVI - Celje, 21. V. '92
Cena 80 tolarjev
glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Norega tednika Branko Stamejčič.
Denar je
cas
Jure Zdovc zdaj v ZDA,
kjer pri legendarnih La-
kersih trenira s slovitim
Magic Johnsonom. Str. 12.
Obup ali izsiljevanje?
Na rob odstopu Jožeta Gubenška, direktorja Emovega holdinga. Stran 4.
Zdravilo
za AIDS
Jasnovidec Danilo Furlan je poln drznih napovedi.
Med drugim pravi, da konca sveta (še) ne bo, vidi pa
vojno in zlo. Reportaža na strani 16.
Kapitalizem
enalfiii možnosti
Janko Deželak in Emil Milan Pintar o predlogu
novega lastninskega zakona. Stran 6.
Nizozemsica
in Amslerdam
Novi tednik v deželi mlinov na veter, parkov, muze-
jev in kriminala. Stran 17.
IZ VSEBINE:
Celjska skupščina
če ni prepovedano, je
dovoljeno. Stran 9.
Sporne pokojnine
Ogorčenje obmejnega
Rogatca. Stran 11
Fotollfe
Akcija NT&RC se je
začela. Sodelujte!
Stran 14.
Konfekcija
Šmarje
Slab konec, dober za-
četek. Stran 4.
Pomladanski
sejem
Ugodni nakupi in čudo-
viti svet Lego kock.
Stran 9.
Kongres SKD
Brez Velikega pometa-
nja - Peterle trdno
v sedlu. Stran 7.
z UREDNIKOVE MIZE
Vladne predigre
Imenovanje nove vlade je potekala povsem v duhu
skupščinskih zasedanj zadnjih mesecev, tako da se je
v bistvu končalo dokaj spravljivo glede na vse zamere
in spore, ki smo jim bili priča. Hkrati pa se zdi, da so
poslanci Demosa z bojkotom parlamentarne sklepčno-
sti hoteli novo pozieijo in vlado bolj opozoriti, da tudi
kot opozicija ne bodo povsem izven oblastnega odloča-
nja, saj bo vlada za izpeljavo svojih načrtov pogosto
potreboimla tudi njihove glasove (volilna zakonodaja);
za kaj drugega namreč niti niso imeli dovolj glasov {v
zboru občin 36), kar pomeni, da je bila izvolitev
Drnovškove vlade odvisna izključno od disciplinirane
prisotnosti poslancev strank, ki ^o podprle Drnovška
in od njihove medsebojne spravnosti in podpore.
Koliko novih razmer je nastalo ob oblikovanju
tokratne vlade, bo pokazal čas. Vlada je nastala
v oki^iru možnosti; kot vsaka vlada, Je ludi to politična
vlada, Drnovšek pa je bil pripravljen večjo kadrovsko
popustljivost pokazati na manj usodnih vladnih
področjih, medtem ko je na ekonomskih, kjer bo ta
vlada opravljala izpit, vztrajal pri strokovnjakih,
S Hermanom Rigelnikom je gospodarsko področje
gotovo okrepil.
Ministrske igre so bile precej pestre, na eni strani so
nekateri kandidati postavljali za prevzem funkcije
prezahteifne pogoje, Marko Voljč menda pet tisoč
dolarjev in hišo (za zdajšnje Rigeinikovo mesto), dmgi
pa so si želeli katerokoli ministrsko mesto v vladi,
samo da je.
Precej pregovarjanja je bilo okoli kulturnega minsi-
trstva, ki bi ga skoraj zagotovo dobil Jtaša Zlobec
(LDS), če se temu ne bi uprli ministri iz Demokratske
stranke, vsaj del je bil kar ultimativno na Šukljetovi
strani. Dokaj razvpit osebni spor med Školčem in
Šetincem se je vsaj navzven umiril, notranje strankar-
sko nezadovoljstvo pa bo LDS oziroma Drnovšek ver-
jetno poskušal reševati z dodelitvijo kakšnih manj
pomembnih mest kot so ministrska - na primer kakšno
direktorsko mesto, na primer v katerem od republiških
medijev.
Z Mitjem Gasparijem, ki dela v Svetovni banki ia
velja za prvega finančnega strokovnjaka v Sloyeniji,
pa se Drnovšek očitno ni utegnil pravočasno dogovo-
riti; taka si je pustil odprta vrata, da bi. ob morebit-
nem kasnejšem dogovora z Gasparijem, Kopača tudi
zamenjal; vsekakor pa $i je s Kopačem zagotovil svoj
večji vpliv na finančno področje.
Morebitne strokovne vrzeli v vladi Drnovšek name--
rava izpolniti s svetovalci, za gospodarsko področje je
omenil Nevena Baraka, svetovalca Predsedstva Slove-
nije, kar morda potrjuje, da sta se Kučan in Drnovšek
spravila ali pogodila in bi skupaj za Slovenijo seveda
lahko marsikaj storila^ Njun odnos pa se bo razkril
v predvolilnem času. Vseeno lahko pričakuj&no nor-
malnejše stike med predsedstvom države in vlado,
doslej namreč stikov med njima skorajda ni bHo.
Lojze Peterle mi je pa izvolitvi vlade dobesedno
dejal: »objavite, da ne bom vložil konstruktivne neza-
upnice vladi, Vendar lahko pričakujemo dokaj
»sitnm opozicijo, ki bo zahtevalapreccj kompromisov.
LJERKA BIZILJ
Vrh prenoviteljev na Celjskem
Celjski pokrajinski odbor
SDP pripravlja v torek, 26.
maja, delovni obisk strankine-
ga vodstva v štirih občinah na-
šega območja. Vrh slovenskih
prenoviteljev bo obiskal obči-
ne Laško, Šentjur, Šmarje pri
Jelšah in Sloveske Konjice.
V vseh štirih občinah bodo
predstavniki vodstva SDP
obiskali nekatera podjetja,
skupaj z gospodarstveniki,
predstavniki občin ter vablje-
nimi gosti iz pristojnih repu-
bliških ministerstev pa bodo
pripravili tudi delovne razgo-
vore. V Laškem bodo govorili
o perspektivah zdraviliškega
turizma, v Šentjurju priprav-
ljajo razgovor z delovnim na-
slovom Biti nerazvit po voli-
tvah?! v Šmarju Kaj je spre-
menila meja med Slovenijo in
Hrvaško? in v Slovenskih Ko-
njicah Kaj se dogaja s konji-
škim gospodarstvom?
IS
Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje 23. skupno
sejo zborov občinske skupščine, ki bo v torek, 26. maja
1992 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju,
Trg svobode 9.
Obravnavali bodo aktualne informacije - gospodarsko pro-
blematiko in izvajanje reorganizacije na področju stanovanj-
skega in komunalnega gospodarstva ter v Zavodu za planira-
nje in izgradnjo občine Celje, poročilo začasne skupščinske
komisije, kadrovske zadeve, program in finančni načrt sklada
stavbnih zemljišč občine Celje za leto 1992, predlog odloka
o izločitvi organizacijske enote Zdravstveni dom iz JZ ZC Celje
in o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Celje,
soglasje k preoblikovanju Zdravilišča Dobrna v delniško
družbo, predlog sklepa o preoblikovanju JZ ŠRC Golovec
v družbo z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini, osnutke
odlokov o preimenovanju, ukinitvi in spremembi območij neka-
terih ulic v naselju Celje, o komunalnih taksah v občini Celje,
o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Celje, o komu-
nalnem nadzoru v občini Celje in o povprečni gradbeni ceni
stanovanjske površine, povprečnih stroškov komunalnega
urejanja stavbnih zemljišč ter vrednosti stavbnega zemljišča
občine Celje.
Podjetja za »disicontne«
in »astronomsice« cene
Direktorii s Celjskega z Emilom Milanom Pintariem in Jankom Deželakom,
avtorjema predloga novega zakona o lastninjenju
Tudi pri predlogu novega
osnutka zakona o lastninjenju,
kot pri vseh prejšnjih, nekate-
re moti prevelika skrb za soci-
alno pravičnost, druge pa pri-
viligiranost pri privatiziranju
podjetij. Vse interese ne bo
mogoče zadovoljiti, saj ideal-
nega zakona ni. To je pokazal
tudi ponedeljkov razgovor av-
torjev novega zakona o lastni-
njenju, poslancev Emila Mila-
na Pintarja in Janka Deželaka
z direktorji celjskih podjetij.
Emil Milan Pintar je pred-
stavil temeljne prvine zakona,
po katerem naj bi se slovenska
podjetja v družbeni lastnini
privatizirala. 20 odstotkov
družbenega kapitala v podjet-
jih naj bi bilo namenjeno za
prodajo internih delnic zapo-
slenim v podjetju po 10 odstot-
ni knjižni vrednosti kapitala
v podjetju. Zaposleni v podjet-
ju bo lahko kupil delnico v vi-
šini največ do 300 tisoč tolar-
jev, pri čemer razlika med naj-
višjo in najnižjo vrednostjo
prodanih delnic ne sme biti
večja od 1:5. 20 odstotkov naj
bi bilo namenjeno odplačni
razdelitvi preko investicijskih
skladov, kar pomeni, da bi
lahko vsi polnoletni državljani
kupovali delnice prv tako po
10 odstotni knjižni vrednosti,
vendar je pri tem »sidro«, naj-
več 160 tisoč tolarjev. 10 od-
stotkov kapitala naj bi šlo
v pokojninski, 10 pa v odškod-
ninski sklad, preostalih 40 od-
stotkov pa bi bilo državnih in
namenjenih odplačni privati-
zaciji po tržnih cenah, kar po-
meni javno prodajo, delavski
odkup, neposredno prodajo, je
pojasnil Emil Milan Pintar.
Janko Deželak je poudaril, da
so pri pripravi predloga upo-
števali štiri kriterije: načelo
pravičnosti, gospodrske učin-
kovitosti, hitrosti in neodplač-
nosti.
Kot je povedal Emil Milan
Pintar, ocenjujejo knjižno
vrednost slovenskih družbenih
podjetij na 17 milijard mark,
državljani pa naj bi razpola-
gali s kupno močno 2 milijarde
mark. Zato je del delnic po di-
skontnih cenah, da bi lahko
vsi državljani imeli možnost
nakupa in da bi se podjetja
hitreje privatizirala, del pa je
po »astronomskih« cenah po
načelu neodplačnosti«, da se
podjetja ne bi razprodala in da
si ne bi samo »menedžerska
struktura« in država zagotov;
la upravljalske pravice, poja;
njuje Emil Milan Pintar in 0(
govarja na pripombe direktoi
jev, da ob 40 odstotkih za 0(
plačno privatizacijo podjet
ne bo mogoče kupiti.
Jože Gubenšek iz EMA
opozoril na nesmisel, da bi i
40 odstotkov kapitala podjet
odprodalo po ocenjeni vredn(
sti, ker bi to proces samo jk
dražilo, obenem pa bi se obl
kovale »skupine cenilcev«, ]
bi si zagotavljale špekulativi
zaslužek. Avtorja predloga s
se s tem strinjala, vendar s'
opozorila, da se podjetje, ki i
»ceni pod knjižno vrednostj(
tako ne more odprodati. D
rektorji so opozarjali tudi i
probleme v zvezi z dokapital
zacijo, kdo ima vse pravico (
internih delnic, s kontrolnii
deleži, z vključevanjem kap
tala, ki je v drugih republika
kaj bo država počela z delii
cami itn.
Direktor Zdravilišča in p
slanec v zboru ZZD DarI
Bizjak je menil, da ta predl(
pomeni velik korak naprej
da ima velike možnosti, da
bil sprejet. Po optimistični v
rijanti Emila Milana Pintar
morda že konec junija.
ROBERT GORJA^
Sprejeta južna
različica
v torek so se v Ljubljani
dokončno odločili, kje bo-
do že težko pričakovano
avtocesto skozi Savinjsko
dolino zares gradili. Pred-
stavniki ministrstva za
varstvo okolja in urejanje
prostora ter ministrstva za
promet so se opredeliU za
južno različico, za katero
so se zavzemali tudi v žal-
ski občini.
Ker se mora prvotna tra-
sa avtoceste zaradi zahteve
arheologov izogniti nekda-
njemu rimskemu taboru
med Ločico in Bregom, so
v Republiški upravi za ce-
ste pripravili dve novi ra-
zličici, od katerih se tista,
ki se od začrtane trase od-
mika za dober kilometer
proti jugu, zdi obema mini-
strstvoma najbolj sprejem-
ljiva. Predvsem zato, ker
bo tako spremenjena trasa
avtoceste omogočila grad-
njo še enega cestnega pri-
ključka, to pa pomeni, da
bo cesta resnično služila
tudi regionalnemu prome-
tu in ne le tranzitnemu.
V žalski občini bodo mo-
rali v prihodnjih dneh
opraviti vrsto pogovorov
z vsemi, ki jih bo spremem-
ba trase prizadela, upajo
pa, da toliko nasprotova-
nja, kot ga je bilo slišati
v preteklosti, ne bo več.
JŽ
Kongres Demokratičnega foruma
Konec minulega tedna je bil
v Topolšici drugi kongres De-
mokratičnega foruma Sloveni-
je, na katerem so izvolili novo
vodstvo in se odločili, da fo-
rum postane klasična mladin-
ska organizacija.
Demokratični forum Slove-
nije, ki bo sicer še naprej avto-
nomno deloval znotraj SDP,
bo poslej vodil študent elek-
trotehnike Danilo Tomšič. Or-
ganizacija bo klasična mladin-
ska, njeni člani pa po novem
ne bodo smeli biti mlajši od 16
in starejši od 27 let. Demokra-
tični forum bo, kot so sklenili
na kongresu, dejaven pred-
vsem na treh področjih, ki naj-
bolj zadevajo mlado generaci-
jo in so jim največ pozornosti
namenili tudi v Topolšici.
Tako so prvi dan, ko se je
kongresa kot gostja udeležila
tudi ministrica za delo Jožica
Puhar, govorili o možnostih
zaposlovanja, saj je na cesti
vse več mladih, od katerih jih
večina ne more dobiti niti prve
zaposlitve. Ministrica Puhar-
jeva je med drugim napoveda-
la bolj agresivno politiko pri
odpiranju novih delovnih
mest, pri čemer naj bi vrsto
novih nalog prevzeli tudi Za-
vodi za zaposlovanje. S tem
v zvezi je forum sprejel pobi
do o kadrovski krepitvi ol
močnih enot Zavoda.
Poleg nezaposlenosti mladi
bo Demokratični forum Slovi
nije, katerega osnovni pn
gramski cilj je dvig kakovos
življenja v Sloveniji na evroi
sko raven, dejaven še na p(
dročju urejanja socialnega p<
ložaja mladih družin ter rnli
dih v šolskem sistemu.
J
iVireža za razvoj
v okviru celjskega občin-
skega sekretarita za družbeno
ekonomski razvoj so minuli
torek ustanovili CE-PIC, Celj-
ski podjetniško informacijski
center, ki bo kot svetovalno in
povezovalno telo skrbel za
razvoj malega gospodarstva in
podjetništva.
Ustanovnega foruma CE-
PIC se je udeležilo preko 30
članov, ki so podpisali kodeks
mreže za razvoj malega gospo-
darstva in podjetništva, v raz-
pravi o tem, kako zastaviti de-
lo v Celju pa je sodeloval tudi
predstavnik republiškega mi-
nistrstva za malo gospodar-
stvo. V Celju želijo čimprej
vzpostaviti mrežo, posamezna
področja pa bodo razvijali
znotraj modulov. Tako se je za
delo v svetovalnem, izobraže-
valnem, informacijskem, fi-
nančnem, fiskalnem ali pro-
storskem modulu že odločilo
več kot 30 članov.
Čeprav naj bi CE-PIC sprva
vzpostavil mrežo za razvoj
malega gospodarstva in po-
djetništva v celjski občini, pa
se v mrežo že vključujejo tudi
člani iz sosednjih občin.
IS
Na volitve
samostojno
Jutri dopoldne se bo
v Kulturnem domu v Pod-
četrtku zbralo okrog 250
aktivistov Demokratske
stranke upokojencev iz
celjske, žalske, laške in
šmarske občine. Na zboro-
vanju, ki se ga bo udeležil
tudi predsednik stranke
Ivo Lipič, bodo govorili
predvsem o pripravah na
bližnje volitve, na katerih
namerava demokratska
stranka upokojencev na-
stopiti samostojno. Raču-
najo, da bi ob zadostni
podpori upokojencev in ti-
stih, ki so pred upokojitvi-
jo, dobili na volitvah vsaj
pet mest v državnem zborU-
JŽ
Št. 20 - 21. maj 1992
Komu
glasovi
invalidov?
v Sloveniji živi 140 tisoč
invalidov. Ce upoštevamo
še njihove družinske člane,
so problemi invalidov pro-
blemi čertine prebivalcev
Slovenije. Njihov položaj
ureja vrsta zakonov, ki se-
gajo od čisto specifičnih pa
vse do na primer stano-
vanjskega ali loterijskega
zakona.
V okviru slovenske vlade
dela republiška komisija za
invalidsko varstvo. Od fe-
bruarja lani se ukvarja
pretežno s sistemskimi
vprašanji. Sodeloval je pri
sprejemanju vrste zakonov
- vsega 25. Njeni predstav-
niki in predstavniki repu-
bliške zveze invalidskih or-
ganizacij so v ponedeljek
na regijskem posvetu v Ce-
lju predstavili strategijo
razvoja invalidskega var-
stva ter se pogovarjali
s pristojnimi iz občinskih
upravnih organov, zavo-
dov, ter invalidskih organi-
zacij območja.
Pri predstvitvi strategije
so poudarili, da se pravice
invalidov niso zmanjšale,
celo nasprotno. Med dru-
gim so uspeli z novostjo, da
lahko starši invalidnih
otrok uveljavljajo oprosti-
tev pri nakupu avtomobila.
Pojasnili so tudi, da kljub
prejetim RTV položnicam
invalidi ostajajo oproščeni
plačevnaja naročnine gre le
za ponovno vzpostavitev
evidence. Pomemben pa je
pred dnevi objavljeni repu-
bliški natečaj za sofinanci-
ranje delovnih mest inva-
lidov.
Med posvetom so opozo-
rili na mogoče negativne
posledice sprememb lokal-
ne samouprave. Tolaži pa
jih, da so v večstrankar-
skem sistemu invalidi za-
radi številčnosti pomembni
kot volilci. Predstavniki
številnih regijskih društev
so spregovorili o svojih te-
žavah in uspehih. Prese-
netljiv je bil podatek pred-
stavnika celjskega Centra
za rehabilitacijo invalidov
o številnih prostih delovnih
mestih.
BRANE JERANKO
Bolnišničiii lepotec
Računalniški tomograf, zailnjo veliko naložbo Iz ceUskega
samoprispevka, že uporabljajo
v petek so v celjski bolnišni-
ci s krajšo slovesnostjo uradno
oznanili začetek delovanja ra-
čunalniškega	tomografa.
S tem je izpolnjena zadnja ve-
lika obljuba iz programa 4.
celjskega samoprispevka.
Z vTednostjo naložbe, ki dose-
ga 3 milijone nemških mark,
pa je to tudi največja naložba
v celjski občini.
Računalniški tomograf je
nenadomestljiv diagnostični
pripomoček, še zlasti pri na-
tančnejši diagnostiki bolezni
in poškodb organov kot so
možgani, pljuča, trebušni or-
gani, ledvice ali hrbtenica. Za-
radi z drugimi metodami ne-
primerljivo natančnejšega pri-
kaza organov, aparat nima na-
domestila, še posebej ne pri
težjih poškodovancih. Doslej
so takšne preiskave delali sa-
mo v Ljubljani in v Mariboru.
Kot je poudaril vodja bolniš-
nice magister prim. dr. Aleš
Demšar, je to odlična metoda
v rokah strokovnjaka, ki zna
presoditi, kdaj je preiskava
zaradi sicer večjega sevanja
kot so pri običajnih rentgen-
skih slikanjih, upravičena. Za
delo z njo pa je potrebno tudi
veliko znanja, zato so omogo-
čili dodatno izobraževanje
zdravnikov radiologov in radi-
oloških inženirjev na UKC
v Ljubljani in v Erlagenu v ZR
Nemčiji v okviru tvrdke Sie-
mens. Računalniški tomograf
Somaton HQ je eden zadnjih
dosežkov te tvrdke.
Aparat, ki je skupaj s po-
trebno opremo in ureditvijo
prostora vreden 3 milijone
nemških mark, je bil v celoti
kupljen z denarjem 4. celjske-
ga samoprispevka in je po
vrednosti ena največjih naložb
zadnje čase v občini Celje. Po-
leg občanom gre glavna zaslu-
ga za pomembno pridobitev
referendimiskemu odboru in
njegovemu predsedniku Ediju
Stepišniku, ki je tudi slovesno
vključil aparat. Poskusno ga
uporabljajo že od konca marca
in so v tem času že priskočili
na pomoč mariborski bolniš-
nici, ko se je njihov računalni-
ški tomograf pokvaril.
Skrbno ravnanje z denarjem
celjskih občanov je omogočilo
tudi nekaj prihrankov, tako da
bodo lahko z denarjem samo-
prispevka kupili še nekaj naj-
nujnejše medicinske opreme,
med drugim mamograf za
zgodnje odkrivanje raka na
dojki. Dva mesečna priliva bo-
do namenili še za dokončno,
ponovno ureditev transfuzij-
skega oddelka. Obljubljeno in
najnujnejše bodo tako s samo-
prispevkom uredili. Za kaj več
pa bi bil potreben še en samo-
prispevek.
MILENA B. POKLIC
SVET MED TEDN®M
Na East
Riverju
Piše: Robert Gorjanc
V soboto zjutraj bo ob
palači OZN ob East River-
ju morda že visela sloven-
ska zastava. S tem bi se pot
slovenskega mednarodne-
ga osamosvajanja formalno
zaključila. Brez članstva
v svetovni organizaciji no-
bena država ni polnoprav-
ni subjekt mednarodne
skupnosti in brez tega
članstva praktično ne po-
meniš ničesar. Najprepro-
stejši dokaz za to, kaj po-
meni biti član svetovne or-
ganizacije je kategorija
agresije: ko je šlo za agresi-
jo na Slovenijo, je nekda-
nja JA to razlagala kot
»vzpostavljanje reda«, če
pa bi to storila sedaj, ko je
Slovenija mednarodno
priznana, pa bi to pomenilo
čisto agresijo na ozemelj-
sko nedotakljivost suvere-
ne in neodvisne držwave.
Čeprav je tudi res, da
v mednarodni skupnosti
vse bvolj dobiva na veljavi
tudi pojem notranje agresi-
je. To pa se po ustanovni
listini OZN lahko kaznuje
tudi z operacijo »peace ma-
king«, oboroženo interven-
cijo mednarodnih sil, kot
v primeru izganjanja Iraka
iz Kuvajta (seveda je tudi
res, da praktično talaat, ko
gre tudi za interese največ-
jega »sponzorja« svetovne
organizacije ZDA). Tudi ali
predvsem iz tega vidika se
v Bosni in Hercegovini bije
bitka za in proti članstvu te
države v OZN.
»Presenetljivo« hitro: av-
strijski veleposlanik kot
predstavnik države, pred-
sedujoče v tem mesecu, je
v ponedeljek slavnostno
oznanil, da je varnostni
svet brez glasovanja sprejel
sklep, da priporoči gene-
ralni skupščini, da Slove-
nijo iij-^^Hrvaško sprejmejo
v članstvo svetovne organi-
zacije, za kar morajo glaso-
vati dve tretjini držav. Slo-
venija bi tako postala 176.
država v palači ob East Ri-
verju. Združeni narodi so
imeli ob ustanovitvi leta
1945 le 51 držav, zadnje, ki
so jih marca letos sprejeli
v svetovno organizacijo, je
bilo 8 nekdanjih sovjetskih
epublik in San Marino.
Profesor mednarodnega
prava in svetovalec pred-
sednika Milana Kučana na
konferenci o rešitvi krize
v nekdanji Jugoslaviji dr.
Danilo Turk je lani dejal,
da bi lahko bilka Slovenija
sprejeta v OZN v najbolj-
šem primeru šele konec le-
tošnjega leta. Ta skepsa je
namreč veljala predvsem
temu, ker bi Jugoslavija
z vplivom na nekatere dr-
žave, predvsem Kitajsko,
Rusijo in na neuvrščene dr-
žave lahko ovirala sprejem.
Vendar so te države dokaj
hitro sprejele novo stvar-
nost, čeprav je Rusija po-
skušala pogojevati svoj
pristanek z razpravo
o kontinuiteti Zvezne re-
publike Jugoslavije na me-
stu SFRJ v svetovni orga-
nizaciji.
Rusija je potem od tega
odstopila, ZRJ pa hrbet
obrača vse več neuvrščenih
držav, predvsem islamske.
zato za Slovenijo sprejem
ni več vprašljiv. Zdi pa se,
da vse bolj za svoj sedež
v Generalni skupščini tre-
peta ZRJ, ki bo glede na
razpoloženje v mednarodni
skupnosti, in če takoj ne
ustavi agresije v BIH, tudi
sama morala zaprositi za
priznanje.
Zrel subjekt: Kakorkoli
je sprejemanje novih držav
odvisno od naklonjenosti
velikih sil, predvsem pa
ZDA, pa je Slovenija veliko
storila s svojo konstruktiv-
no in pragmatično politiko
in tako dokazala, da je zrel
subjekt v mednarodni
skupnosti in da je sposobna
uresničevati načela usta-
novne listine in sprejemati
mednarodne obveznosti
(uresničevanje Brionske
deklaracije, sprejemanje
begvmcev, sodelovanje na
konferenci o »Jugoslaviji«
itn). Slovenija pa je tudi
dokazala, da zna voditi od-
ločno politiko, kot v prime-
ru zapore in uvedbe vizu-
mov za srbske tovornjake
in državljane zaradi poni-
žujočih ukrepov Srbije.
Dolžnosti, ki jih imajo po
ustanovni listini države
članice Združenih naro-
dov, se nanašajo na glavno
nalogo svetovne organiza-
cije: ohranjanje miru in
varnosti, kamor spada
ohranjanje medsebojnega
miru in dobrega sosedstva
(uvod), reševanje vseh spo-
rov po mirni poti (čl. 1 in
2.), vzdrževanje od uporabe
oborožene sile, razen
v splošnem interesu (uvod),
vzdržanje od grožnje s silo
ali uporaba sile proti teri-
torialni celovitosti ali poli-
tični neodvisnosti katere-
koli države. Članice so
dolžne sodelovati v kolek-
tivnih ukrepih organizacije
za ohranjanje miru in pre-
prečevanja napadov in
drugih kršitev miru, mora-
jo se vzdržati od dajanja
pomoči državi, proti kateri
so Združeni narodi sprejeli
preventivne ali prisilne
ukrepe, (čl. 1, 2, 5, 43)
Aktivni subjekt: Vseka-
kor pa se Slovenija z vseli-
tvijo na East River ne sme
uspavati. Slovenijo namreč
pesti klasični mednarodni
problem: reke beguncev, ki
presegajo prostorske in
materialne zmožnosti Slo-
venije. Če bi Generalna
skupščina izglasovala
vstop Slovenije v OZN, po-
tem mora dr. Janez Drnov-
šek, ki naj bi se udeležil
svečane razglasitve, takoj
opozoriti generalnega se-
kretarja, mednarodno jav-
nost in Georga Busha, kjer
si tudi pripravlja sprejem,
v kakšnem položaju je Slo-
venija zaradi beguncev.
Kljub svoji majhnosti se
Slovenija ne sme braniti
dinamične, iniciativne
mednarodne politike in
mora nase opozarjati s svo-
jimi predlogi pri reševanju
najpomembnejših svetov-
nih problemov, kar je goto-
vo tudi ekzodus prebival-
stva iz Bosne in Hercego-
vine.
PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE
Volilna farsa in opozicUa
Vlada Republike Srbije jam-
či, da bodo upokojenci v pri-
hodnje redno prejemali pokoj-
nine, ki bodo prav tako redno
usklajevane s porastom živ-
ljenjskih stroškov. Taista vla-
da hkrati obljublja, da bo od-
slej na trgu dovolj osnovnih
živil.
Ti dve vesti sta bili objavlje-
ni natanko 14 dni pred napo-
yedanimi volitvami za skup-
ščino ZRJ in občinske odbor-
nike (31. meja), kar zgovorno
Priča, da se je vladajoča SPS
opredelila za preizkušeno me-
todo predvolilnega boja.
Socialisti bodo tokrat povsem
Zanesljivo zmagali.
Volitve so bile razpisane na
hitrico (okrog 1. maja), pred-
volilna kampanja bo trajala
praktično dva tedna, zakon
^ financiranju strank je bil
sprejet šele ob koncu prejšnje-
tedna, vsi glavni mediji pa
še vedno pod največjim
Nadzorom vladajoče SPS. Ye-
^ifia opozicijskih strank je
^^jpada uvidela, da nima no-
^^nih možnosti za kakšen več-
Uspeh ne za zvezni parla-
in ne na lokalnih voli-
v^h, zato zahteva njihovo
preložitev.
Draškovičev SPO in Miču-
novičeva DS ter večina manj-
ših strank so sklenile, da se
volitev ne bodo udeležile. Vla-
da obljublja pokojnine in do-
volj živil na trgu, Draškovič pa
odkriva spomenik Draži Mi-
hailoviču, ki ga je le nekaj dni
zatem oskrunil - četniški voj-
voda in ljudski poslanec dr.
Vojislav Šešelj. Njegova radi-
kalna stranka je začela pred-
volilno kampanjo praktično
s prvim dnem, ko je bil objav-
ljen datum volitev. Šešelj kri-
žari po Srbiji in uprizarja mi-
tinge, ki se jih udeležuje »pre-
senetljivo« veliko ljudi. Po-
znavalci razmer izražajo boja-
zen pred razvojem političnih
razmer v Srbiji v najbolj ne-
varno smer. Režim si namreč
po njihovem mnenju prizade-
va zbrati okrog sebe majhne,
anonimne stranke, ki jim bo
dal svoje glasove, da bi postale
vplivnejše in seveda njemu
zveste. Ta bojazen je povsem
upravičena, saj so svojo ude-
ležbo na volitvah napovedale
prav te anonimne stranke. Še
večjo nevarnost pa bo pred-
stavljala desna in nacionali-
stična Šešljeva stranka, ki bo
»božji bič« nad »disidentskimi
elementi« Srbije, seveda
v službi vladajoče SPS. Po-
šastna bo podoba srbskih ob-
čin, v katerih si bodo večino
odbomiških mest razdelili so-
cialistična in Šešljeva stranka.
Draškovič in Mičunovič kot
liderja najvplivnejših opozi-
cijskih strank pravzaprav ni-
mata izbire. Zmaga v kakšni
občini nima nobenega pomena
in sta prisljena igrati na vse ali
nič. Trenutno sta se opredelila
za »nič« in napovedala proti-
volilno kampanjo. Februarske
mnenjske raziskave so poka-
zale, da je kar 507o občanov
nezainteresiranih za volitve,
sedanje (še hujše) razmere pa
utegnejo ta odstotek še pove-
čati, čeprav ne gre zanemariti
vpliva vesti o rednih pokojni-
nah in dobri preskrbljenosti
trga z živili. V kolikor bo med-
narodna javnost vztrajala pri
nepriznavanju volitev, potem
je demokratična opozicija že
napol »zmagala«. Draškovič
poleg tega napoveduje pro-
testne mitinge po vsej Srbiji in
misli »iti do konca«, pa četudi
svojega. ŠTEFAN NOVAK
Častni
meščan
Zreč
Na tradicionalni prireditvi
Zreče pojo so minulo nedeljo
bivšemu direktorju zreškega
Uniorja Marjanu Osoletu po-
delili naziv častnega meščana
Zreč. Svet krajevne skupnosti
Zreče se je za to odločil zaradi
njegovih izjemnih zaslug za
hiter in vsestranski razvoj me-
sta. Marjan Osole je v Zreče
vtkal skoraj četrt stoletja svo-
jega življenja, o tem, kaj mu
naziv pomeni, pa je povedal:
• »Če bi bil še mlad, bi mi
priznanje pomenilo veliko več,
bilo bi spodbuda, da delam
naprej s še večjim žarom. Tako
pa sem ga doživel kot slovo od
aktivnega življenja. Vendar pa
se od Zreč še ne bi rad poslo-
vil. Veliko bi še lahko storili
skupaj, marsikaj sem že pred-
lagal, če bodo seveda Zrečani
to hoteli sprejeti. Zelo bom ve-
sel, če bodo v Zrečah znali
ohraniti vsaj to, kar je bilo na-
rejenega. Razvoj se bo verjetno
za nekaj časa ustavil, ne le za-
radi splošnih težkih razmer,
ampak zaradi posebnih zre-
ških. Vsekakor pa bi, zdaj ko
mene ni več, moral zopet nek-
do vzeti pobudo v svoje roke.«
Foto: Edi Masnec
Št. 20 - 21. maj 1992
Slab konec, dober začetek
'-Konfekcija Šmarje bo sodobna tovarna z največ sto zaposlenimi,« pravi direktor
Vlado Kolar
Ko sta novembra lani na
ruševinah nekoč svetovno
znanega celjskega Topra
zrasli dve novi podjetji, so
verjetno le največji optimisti
upali verjeti, da bo iz nekdaj
neugledne Toprove šivalnice
v Šmarju že v kratkem času
zraslo pravo malo podjetje
s povsem zaključenim tehno-
loškim procesom in z vse
večjim zaupanjem pri tujih
partnerjih.
»Začeli smo pravzaprav od
nič«, pravi danes direktor
Tovarne oblačil Konfekcija
Šmarje Vlado Kolar, ki je
v starem Topru opravljal
funkcijo pomočnika glavne-
ga direktorja za proizvodnjo
in tehnologijo. Na svojem
starem delovnem mestu ni
bil prav pri^ubljen med de-
lavkami, v Šmarju pa si je,
tako vsaj kaže, v kratkem
času uspel pridobiti veliko
mero zaupanja in naklonje-
nosti. »Delavk ne vlečem za
nos z lažnimi obljubami«,
pravi Kolar.
Gotovo so k vsemu pripo-
mogle tudi solidne plače, saj
so zadnje znašale v povpreč-
ju okrog 25 tisoč tolarjev, vsi
zaposleni pa so pred kratkim
prejeli tudi po 47 tisočakov
regresa. Pravzaprav so si pr-
vo plačo v novem podjetju
zaposleni prislužili s tako
imenovano proizvodnjo za
posebne namene. Za vojsko
sicer delajo še zdaj, vendar
ne več v tolikšnem obsegu.
Konec lanskega leta so na-
mreč šmarsko Konfekcijo
obiskali predstavniki sve-
tovno znane nemške firme
Hudson in obljubili, da jim
bodo, če do konca marca iz-
delajo 240 tisoč komadov
popularnih »legic«, na stežaj
odprli svoja vrata. Konfekci-
ji je posel uspelo končati
v roku in to zelo kakovostno,
cena za zaupanje tujega
partnerja pa je bilo večme-
sečno delo ob petkih in svet-
kih, pravi Kolar. Za delo so,
ko je bilo treba, prijeli prav
vsi po vrsti, tudi delavci iz
režije.
Poslovni uspehi in dobiček
že po dveh mesecih dela očit-
no gredo marsikomu v Celju
v nos, zato številni očitki, češ
da je Kolar Topru ukradel
poslovne partnerje, pa tudi
grožnje, da jim bodo vzeli
vse najete stroje, so nekaj-
krat slišali. »Prav ničesar ni
našega«, pravi Vlado Kolar,
»tudi polovico dobička sta si
vzela ustanovitelja podjetja
stari Toper in Merx.« Zato
bo Konfekcija najprej po-
skušala odkupiti Toprov 80
odstotni delež v podjetju. Po
prvih izračunih bi vsak za-
poslen moral prispevati 22
tisoč tolarjev, s tem pa bi tu-
di postal solastnik podjetja.
Čimprej naj bi odkupili tudi
sedaj najeta osnovna sred-
stva, s čimer se sicer Toper
strinja, težave pa bodo naj-
brž z Merxom, ki želi svoj
petinski delež, ki si ga je pri-
dobil z vplačilom borih dveh
tisočakov ob ustanovitvi po-
djetja, očitno obdržati.
JANJA ŽIVULJ
Obup ali Izsiljevanje?
Petnajstega maja je direktor Ema Holding Jože Gu-
benšek napisal odstopno izjavo, ki jo je skupščina Ema
na svoji seji zavrnila, Gubenšek pa vztraja, da ne misli
več opravljati direktorske funkcije.
Ob svojem prihodu si je Gubenšek zastavil sanacij-
ski program, po katerem mora Emo postati svetovna
izvozna firma, kjer se rojevajo novi in ukinjajo nedo-
hodkovni programi. Finančno je nameraval dokapita-
lizirati podjetje, ki naj bi poslovalo pod enakimi pogoji
kot posluje konkurenca v tujini. Tu so neskladja, pravi
Gubenšek, velikanska, kajti dajatve družbi znašajo 30
odstotkov, obrestna mera je 3 do 4 krat večja kot
v tujini, nepredvidljiva je kreditno monetarna politi-
ka, nerealen teČaj tolarja pa povzroča izvoznikom veli-
kansko škodo.
Gubenšek ocenjuje, da se mora vodstvo podjetja
odločati za gospodarsko neupravičene poteze, svoje
zamisli pa bi lahko uresničil pod naslednjimi pogoji:
v mesecu dni bi morala država prevzeti na svoja pleča
vse trajne presežke delavcev, podjetje pa mora imeti
možnost, da zaposluje ljudi, ki so pripravljeni delati.
Nadalje bi se morala Ljubljanska banka Splošna ban-
ka Celje odpovedati rizičnemu faktorju obrestne mere,
saj ima svoje naložbe nekajkrat zavarovane s hipoteko
na premoženje Ema, zmanjšati bi se morale družbene
dajatve, država pa nadomestiti izpad dohodka zaradi
tečaja. V tem primeru je sistem Emo sposoben zaposliti
500 novih delavcev, ne pa da se ukvarja s presežki,
dodaja Gubenšek. Njegovo zahtevo po odstopu naj bi
skupščina Ema ponovno obravnavala v mesecu dni.
IRENA BAŠA
Laslia ne bo Juiijana
Na ponedeljkovi seji Iz\tš-
nega sveta občine Laško so
navzoče presenetili z informa-
cijo o novem podjetju, ki ga
bodo ustanovili v Laškem in ki
se bo ukvarjalo s polnjenjem
steklenic z dobro pitno vodo.
Znano je, da so laški rudnik
zaprli oziroma opustili nadalj-
nje izkopavanje premoga,
v globokih rovih pa so ostali
izviri odlične pitne vode, ki bi
jo bilo škoda kar tako spuščati
v prazno. Tako so pripravili
projekt za predvideno izgrad-
njo polnilnice pitne vode, kar
naj bi izvedli predstavniki po-
djetij Unimac Ljubljana, Uni-
trade Celovec, Alfa Engine-
ering Celovec in Rudis Tr-
bovlje.
Projekt so predstavili Ivan
Srebot, Janez Pikon, Branko
Pšaker in Ljubo Glibota, gre
pa za polnilnico s teoretično
kapaciteto 18 tisoč plastenk
(1,5 litra) v eni uri oziroma 40
kontejnerjev dnevno. V novi
polnilnici bi se zaposlilo 60 do
70 delavcev, velikost potreb-
nih površin za proizvodne ob-
jekte pa bi bila 8 do 10 tisoč
kvadratnih metrov. Vrednost
celotne investicije (oprema in
gradbena dela) bi bila okoli 30
milijonov DEM. Investitor za-
gotavlja potrebna finančna
sredstva, po končani izgradnji
pa prodajo proizvedene količi-
ne ustekleničene pitne vode.
Z obratovanjem naj bi začeli
maja prihodnje leto, voda se
naj bi imenovala Laska, pili pa
jo naj bi v glavnem v Arab-
skem svetu.
Polnilnico bodo zgradili na
prostoru ob železnici v La-
škem, kjer je zdaj neugleden
obrat Surovine. Tega naj bi
prestavili na opuščena zem-
ljišča laškega rudnika v Reči-
co. Na seji Izvršnega sveta ob-
čine Laško smo dobili tudi in-
formacijo, da je vsaka primer-
java z neuspešno vodo Julijano
izpod Karavank, ki naj bi jo
pili v Ameriki, neustrezna.
TONE VRABL
Slovenija - tržno pripravljena?
Na Rogli se je včeraj začelo
osmo posvetovanje o uveljav-
ljanju tržnega gospodarstva,
med gosti pa pričakujejo tudi
predstavnike nove slovenske
vlade.
Trodnevno posvetovanje so
včeraj namenili razpravam
o tržnih komunikacijah ter
predstavitvi najboljših evrop-
skih propagandnih filmov.
Aktualni gospodarski trenu-
tek, gospodarsko sodelovanje
s svetom ter nekdanjo Jugosla-
vijo so vprašanja, ki se jih ude-
leženci lotevajo danes, ko na
Rogli pričakujejo podpredsed-
nika slovenske vlade Viktorja
Žaklja ali Hermana Rigelnika,
namestnico zunanjega mini-
stra Vojko Ravbar ter pred-
sednika slovenske zbornice
Ferija Horvata. Popoldanski
del današnjega posveta bo na-
menjen predvsem delu v sku-
pinah in razpravam o pomenu
marketinga v kriznem vode-
nju, računalniški izmenjavi
podatkov, slovenskem podjet-
ništvu ter trgovini in njeni no-
vi sistemski ureditvi. Jutri bo-
do udeleženci tribune govorili
še o sodelovanju Slovenije
z EGS, monetarni politiki
Banke Slovenije ter delovanju
Ljubljanske borze. Tribuno
tržnega gospodarstva tudi le-
tos organizira Društvo ekono-
mistov Celje, ki obenem praz-
nuje 40 letnico, pri organizaci-
ji pa je sodelovala Gospodar-
ska zbornica Slovenije, Zveza
ekonomistov Slovenije tei
Društvo za marketing. IB
GOSPODARSKI BAROMETER
Enotni evropski
obrazci
Prvega junija bodo v celjski
carinarnici začeli uporabljati
tako imenovane enotne evrop-
ske obrazce, ki jih že dalj časa
uporabljajo drugod po svetu.
Slovenija jih je poimenovala
enotna carinska listina, razde-
ljena pa je v dva dela. Prvi del
je uvozno prijavni oziroma
tranzitni del, drugi del pa je
listina, ki zamenjuje doseda-
nje uvozno izvozne deklaraci-
je. Slovenija bo novost uvajala
postopoma. V začetku junija
bo začel veljati prvi del, torej
uvozna carinska prijava in ca-
rinska spremnica. Drugi del
bo stopil v veljavo v začetku
prihodnjega leta. Po oceni di-
rektorja celjske carinarnice
Franca Tumška bo novost za
vse prevoznike, uvoznike in iz-
voznike ter špediterje bistvena
olajšava.
Švedsko podjetje
ponuja usluge
v območni gospodarski
zbornici Celje so dobili ponud-
bo švedskega svetovalnega in
trgovinskega podjetja, ki po-
nuja pomoč pri navezovanju
poslovnih stikov med sloven-
skimi in švedskimi podjetji na
vseh gospodarskih področjih.
Informacije so na voljo v ob-
močni gospodarski zbornici.
sežke. Vodilni v podjetju so
namreč prepričani, da je seda-
nje slabo stanje le začasno, in
da bodo z nekaterimi novimi
oblikami povezovanja, o kate-
rih pa zaenkrat še ne želijo go-
voriti javno, kmalu izplavali iz
težav.
Podjetniški klub
Žalec
Na pobudo žalske liberalno
demokratske stranke bodo
v Žalcu 28. maja ustanovili
podjetniški klub. Stranka bo
klubu nudila tehnične usluge,
med člani kluba pa pričakuje-
jo podjetnike ne glede na
strankarsko	pripadnost.
V klubu, ki pripravlja tudi
svoj kodeks, nameravajo
spremljati in vplivati na obli-
kovanje nove zakonodaje s po-
dročja gopodarstva, ii^ormi-
rati podjetnike ter skrbeti za
izobraževanje.
Zdravilišča Dobrna
se bo preoblikovalo
Zdravilišče Dobrna, ki je še
vedno organizirano kot delov-
na organizacija, se želi v čim-
krajšem času preoblikovati.
Možnosti ima sicer več, vendar
se delavci Zdravilišča zavze-
majo bolj za organiziranost
v kapitalsko družbo, saj so si
razvoj zastavili tako, da bi
večji del prihodka ustvarjali
na tržišču. Pa tudi analize po-
datkov poslovanja za pretekla
leta kažejo, da se delež upo-
rabnikov zdravstvenega var-
stva zmanjšuje, tako da
z opravljanjem zdravstvenih
storitev z napotnicami ustvar-
jajo le še do 40 odstotkov ce-
lotnega prihodka.
Težave mestinjskega
vitala
Zaradi razpada jugoslovan-
skega trga, kamor so še do lani
prodali okrog 70 odstotkov
letne proizvodnje, imajo pre-
cej težav tudi v Vitalu. Na ra-
čun nekaterih organizacijskih
sprememb in prilagajanju cen
in jim je sicer v zadnjem času
uspelo povečati prodajo sokov
doma, vendar obsega proiz-
vodnje ne morejo dvigniti več
kot na 60 odstotkov nekdanje-
ga. Trenutno je na čakanju do-
ma desetina Vitalovih delav-
cev, ki pa jih kljub težavam ne
bodo opredelili kot trajne pre-
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	švedsko svetovalno in tr-
govsko podjetje ponuja usluge
navezovanja poslovnih stikov
med slovenskimi in švedskimi
podjetji na vseh gospodarskih
področjih. Informacije: Ob-
močna zbornica Celje, tel. 26-
702 (Sonja Rejc).
-	A-banka d.d. Maribor nu-
di pridobivanje sredstev za
inovacije, pospeševanje razvo-
ja in ustanavljanje novih enot
malega gospodarstva iz ugod-
nih tujih kreditnih linij. Infor-
macije: tel. 062/23-582 (Vlasta
Prelogar) aU 061/112-112 (Sa-
ša Wagner).
-	Podjetje Itas-Kotal d.d. iz
Vasi pri Kočevju nudi izdelavo
krogličnih velikogabaritnih
ležajev, premera od 300 do
2000 mm, z notranjim ali zu-
nanjim ozobjem do M = 12 mm,
po željah in zahtevah naročni-
ka. Nudijo tudi izdelavo kro-
gličnih krmil raznih tipov, tu-
di podobnih Jost-ovim 1100 in
1000 mm. Informacije: tel.
061/802-102 (Franc Furlani).
-	Podjetje Retex d.o.o. iz
Domžal nudi vodenje poslov-
nih knjig za mala podjetja. In-
formacije: tel. 061/714-706
(Jelka Repas).
-	Podjetje Papiroti iz Kr-
škega nudi proste kapacitete
za knjigotisk in ofset tisk v čr-
nobeli in barvni tehniki. Nudi-
jo tudi kositer čistoče 99,89
vsebnosti kositra, malezijske-
ga porekla. Informacije: tel.
0608/21-210 (Dragica Kla-
kočar).
-	Zastopniško podjetje
Amon d.o.o.. Trgovina in stori-
tve iz Nove Gorice nudi stori-
tve zastopanja na primorskem
vsem proizvajalcem, ki nimajo
tržišča. Imajo lastno distribu-
cijsko mrežo. Informacije: tel.
065/53-468 (Andrej Marinič).
-	Podjetje Elektro Unimont
- Proizvodnja, montaža iz Slo-
venskih Konjic nudi izvajanje
elektromontažnih del v vseh
vrstah objektov in opremi, iz-
vajanje remontnih del na elek-
trični opremi in instalacijah.
Informacije: tel. 755-231
(Franc Čuješ).
-	Podjetje Alja d.o.o. iz Čr-
nomlja nudi artikle za šport.
kot so »Axo« (motociklična
oprema), gorska kolesa, bla-
govno znamko »Gi'n'Di« tei
vso tekstilno opremo za šport-
ne ekipe. Informacije: tel. 068/
51-231 (Aljoša Satošek).
- Podjetje 3B M Elektroni-
ka in mikroračunalniki d.o.o
iz Jesenic nudi vzdrževanje in-
dustrijske, laboratorijske in
elektronske opreme. Storitve
nudijo končnim uporabnikom
pa tudi proizvajalcem in za-
stopnikom elektronske opre-
me. Informacije: tel. 064/861-
441 (Bogdan Bricelj).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacij«
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarski
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 aU direktno 215-631.
Tečaj šilinga
v tem tednu:
PO CEM SO DEVIZE?
Št. 20 - 21. maj 1992
Za polnjenje baterij
svetovni kongres industrijskih obiikovaicev iCSiD 92 - ena največjih ietošnjih
siovenskih maniiestacij
Pred tridesetimi leti je bil na
Bledu podoben kongres, ka-
kršnemu smo priča v tem ted-
nu. Po oceni tistih, ki se na
stvari spoznajo, je oblikovanje
takrat doživelo temeljit preo-
brat. Znanje in izkušnje preko
400 industrijskih oblikoval-
cev, ki tokrat sodelujejo na 17.
svetovnem kongresu ICSID 92,
naj bi znova posejalo kakšno
rodivitno seme tudi na naših
tleh.
Prestolnica Slovenije se je
z organizacijo kongresa znašla
v družbi velikih svetovnih
mest, ki so v zadnjih tridesetih
letih gostila najuglednejša
imena svetovnega industrij-
skega oblikovanja. Razen
Ljubljane je nekaj drobtinic
ostalo tudi za osem slovenskih
mest, med njimi Velenje, kjer
je bil včeraj tretji kongresni
dan. Kako gledajo na takšno
manifestacijo, ki velja letos za
največjo v Sloveniji, kakšne
rezultate pričakujejo in kje
smo pri oblikovanju na Celj-
skem, smo vprašali nekaj obli-
kovalcev iz naših podjetij.
Janez Smerdelj je vodja
oblikovanja v Gorenju Gospo-
dinjski aparati. Gorenje je tu-
di eden izmed sponzorjev sve-
tovnega kongresa. »Začetki
oblikovanja v Gorenju,« po-
jasnjuje Smerdelj, »segajo
v leto 1963, ko je prišel prvi
oblikovalec. Leta 1970 je na-
stal center za dizajn pod vod-
stvom Cirila Cesarja. Kasneje
je industrijsko oblikovanje
prešlo v okvir Raziskav in raz-
voja kot dejavnost skupnega
pomena. Danes je v smislu no-
ve decentralizacije Gorenja
industrijsko oblikovanje pre-
šlo v divizijo velikih gospo-
dinjskih aparatov, del obliko-
valcev je še v novoustanovljeni
družbi Inova. Industrijsko
oblikovanje uspeva tam, kjer
%o pogoji za veliko serijsko
proizvodnjo. Vrsta podjetij
posveča temu dovolj pozorno-
sti. Omenil bi Elan, del pohi-
štvene industrije, kovinsko in
elektro industrijo. Med pionir-
je pri oblikovanju sodi prav
gotovo Iskra. V Gorenju je di-
zajn vseskozi vpet v proces na-
stajanja izdelka, namenjenega
tujim tržiščem. Nikoli nismo
delali izdelkov za razstave,
temveč za potrošnike. Tokrat-
ni svetovni kongres je pomem-
ben z dveh plati: svetovni stro-
kovnjaki se bodo seznanili
z našo državo, kongres pa bo
vplival na industrijo in po-
slovni svet Slovenije.«
Eva Vipotnik, oblikovalka
v celjski Zlatarni: »Prav goto-
vo je takšna prireditev na slo-
venskih tleh velik izziv, še zla-
sti za mlajšo generacijo obli-
kovalcev. Izziv in obenem tudi
možnost, da pokažeš svoje
znanje v konkurenci, ki priha-
ja z vsega sveta. V Zlatarni
letos prvič oblikujemo spo-
mladansko in jesensko kolek-
cijo. Pri tem upoštevamo obli-
kovalske usmeritve v svetu,
bistvena pa je lastna ustvar-
jalnost.«
Stane Randl je v Zlatarni že
deset let. »Sem eden izmed še-
stih oblikovalcev nakita. Za
Slovenio je ta kongres velik
dogodek. Verjamem, da bomo
tudi zaradi njega hitreje ujeli
korak s svetom. Pri tem je se-
veda treba upoštevati možno-
sti, ki jih imamo mi, in tiste, ki
jih ima svet.«
Zaslužena pozornost
Izredno velika medijska po-
zornost, ki je je kongres dele-
žen v teh dneh, ni zgolj kapri-
ca. Industrijsko oblikovanje
mora postati pomemben ele-
ment v nastajanju novega iz-
delka in njegovi uveljavitvi na
tržišču. Organizatorji kongre-
sa in tisti, ki se ukvarjajo z in-
dustrijskim oblikovanjem, so
trdno prepričani, da je prav
oblikovanje kot dodana vred-
nost priložnost za uveljavlja-
nje Slovenije v svetu.
Tokratni kongres predstav-
lja pomembno etapo v dolgo-
ročnem načrtu, ki nosi skupen
naslov Z oblikovanjem v višji
cenovni razred. Kot vodilo tej
akciji so v Sloveniji zastavlje-
ni štirje strateški cilji. Indu-
strijsko oblikovanje mora po-
stati del strategije tehnološke-
ga razvoja gospodarstva, biti
mora dodana vrednost izdel-
kom, prispevati mora k izbolj-
šanju pogojev bivanja in oko-
lja ter postati sredstvo za pre-
hod v višji cenovni razred na
svetovnem tržišču. Žal se po-
djetja na našem območju tega
še premalo zavedajo, saj je
udeležba na kongresu, razen
redkih izjem, dokaj skromna.
IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
Med celjskimi predstavniki
se na ICSIDU 92 predstavlja
Steklarska šola Rogaška Slati-
na. Skupaj z Zlatarno in Krko
so pripravili poseben darilni
program, ki si ga obiskovalci
lahko ogledajo v okviru zla-
tarske razstave. Svoje steklar-
ske izdelke so oblikovalci šole
predstavili tudi v sklopu raz-
stave cvetličnih aranžmajev
Stane Bogunovič v galeriji
Commerce, iz stekla Steklar-
ske šole pa so izdelani tudi vsi
izdelki priznanega oblikoval-
ca Oskarja Kogoja.
Gorenjeva Tovarna malih go-
spodinjskih aparatov se na IC-
SIDU 92 predstavlja z novo
elektronsko tehtnico za gospo-
dinjstvo, ki je rezultat skupne-
ga raziskovalno-oblikovalske-
ga dela med domačimi stro-
kovnjaki, Iskro iz Šentjerneja
ter Akademijo za oblikovanje.
Z redno proizvodnjo tega iz-
delka bodo začeli konec leta.
V času svetovnega kongresa
je bila na Gospodarskem raz-
stavišču odprta razstava De-
sign Expo 92. S programom
kovinskega pohištva se je ude-
ležencem predstavil Šentjur-
ski Alpos.
Včerajšnji kongresni dan je
potekal v osmih slovenskih
mestih, na našem območju
v Velenju. Dopoldne sta goste
sprejela župan Pankrac Se-
mečnik ter predsednik koncer-
na Gorenje Mitja Jenko. Obli-
kovalcem so pokazali proiz-
vodnjo Gorenja Gospodinjski
aparati, osrednja tema pogo-
vora v koncernu pa so bile iz-
kušnje in pogledi na industrij-
sko oblikovanje v službi mo-
dernega človeka in družbe.
Stane Randl
Eva Vipotnik
REKLI SO
Franjo Bobinac, direktor iz-
voza Gorenje Gospodinjski
aparati:
»Oblikovanje je v funkciji
trženja. Pri koncipiranju iz-
delka je zelo pomembno sode-
lovanje med oblikovalci in trž-
niki ter vsemi drugimi stro-
kovnjaki. Treba se je vprašati,
kdo smo, od kod prihajamo in
kaj želimo doseči na tržišču.
V Gorenju Gospodinjski apa-
rati smo prepričani, da lahko
na področju dizajna naredimo
korak naprej. Pri uvajanju
tehnoloških in tehničnih novo-
sti je težko biti prvi, potrebno
je imeti veliko denarja, zato
skušamo slediti prve firme
v svetu ravno pri industrij-
skem oblikovanju. Našo belo
tehniko poznajo v več kot 70
državah sveta. Vloga obliko-
vanja pri nas je rasla s poveče-
vanjem izvoza. Leta 65 je izvoz
predstavljal 8 odstotkov
v strukturi proizvodnje gospo-
dinjskih aparatov, 25 let kas-
neje 53 odstotkov, danes že
preko 90 odstotkov. Oblikova-
nje je vsekakor eden izmed po-
membnejših elementov uspeš-
nega trženja, vendar je tu tre-
ba upoštevati še imidž blagov-
ne znamke, ki diktira cenovni
razred proizvoda. Blagovna
znamka pa je vredna toliko,
kolikor firma v njo investira«.
Biišč ziata toicrat v presteinici
Zaradi kongresa obiikovaicev se Je ziatarska razstava ietos preseliia v LJuhiJano
Minulo soboto so v gradu Ti-
voli v Ljubljani odprli 25. zla-
tarsko razstavo z mednarodno
udeležbo. Prihodnje leto bo
razstava spet na domačih,
celjskih tleh.
Bojazen, da bi mesto ob Sa-
vinji izgubilo svojo tradici-
onalno prireditev, direktorica
Mednarodnega podjetja Zla-
tarna Ana Berglez Volk odloč-
no zavrača. »V Ljubljani je to-
krat razstava organizirana
izključno zaradi ICSIDA 92,
v Celju pa bomo kljub temu
organizirali veliiko pogovorov
in posvetovanj. Sicer pa bomo
delali na tem, da Celje postane
zlatarsko mesto in da bodo
•"azstave v prihodnje organizi-
'"ane na domačih tleh. Naj ob
t^m povem, da se je Zlatarna
^ teh dneh preoblikovala
^ mednarodno podjetje, center
Podjetja ostaja v Celju, v delih
'Nekdanje Jugoslavije ter v iu-
Uni pa smo ali še bomo oi gani-
^irali svoje družbe.«
Letošnja zlatarska razstava,
ki jo je odprl predsednik pred-
sedstva Milan Kučan, obsega
500 kvadratnih metrov. Raz-
stavljajo tri vrste nakita: art
design, kjer je ustvarjanje pre-
puščeno oblikovalcu nakita in
drugih predmetov, maloserij-
ski nakit - gre za kolekcijo 500
novih modelov - ter kolekcijo
komercialnega nakita, s kate-
rim bodo posegali na domače
in tuja tržišča. Poleg domačih
sodeluje tudi 20 tujih razstav-
Ijalcev, pri čemer pa so organi-
zatorjem precej sivih las pov-
zročale jugoslovanske zdrahe.
»Za mnoge je Slovenija še ved-
no rizična država,« pojasnjuje
Berglezova, »razstavljeni
predmeti imajo visoko vred-
nost, zato so bili tujci bolj za-
držani. Kljub temu nam je
uspelo privabiti tuje razstav-
Ijalce iz Italije, Avstrije, Nem-
čije in Japonske.«
Poleg treh vrst nakita je na
letošnji razstavi še nekaj zani-
mivosti. Obiskovalcem bodo
predstavili sakralne izdelke in
umetnine, ki so bile izdelane
ali jih hranijo v Celju, kolekci-
jo Oskarja Kogoja Linia Aure-
lian ter kolekcijo nakita linije
Leona, ki so jo pripravili sku-
paj z Muro iz Murske Sobote.
V času razstave pripravljajo še
vrsto posvetovanj. Slovenske
managerke so v torek na oki o-
gli mizi govorile o vizualni ko-
munikaciji v sodobnem desig-
nu, včeraj je bilo posvetovanje
o dragih kamnih, v soboto, ko
se bo razstava tudi zaključila,
pa bo še okrogla miza Zlatarne
in Mure o modi ter nakitu
v prihodnjem letu.
IRENA BAŠA
V okviru zlatarske razstave
so se predstavili tudi mladi, ki
so v začetku maja sodelovali
v tretji delavnici mladih zla-
tarjev. Pod vodstvom Brede
Dobovišek in Bora Balaša je
14 mladih oblikovalo srebrne
sponke za namizne prtiče, svo>
je ideje pa so združili še z ide-
jami učencev 3. letnika indu-
strijskega oblikovanja šole za
oblikovanje in fotografijo
v Ljubljani.
SFMC^F
NA SONČNI STRANI ALP
ZAPLETI »V IMENU
UUDSTVA« - Z dnevom za-
mude je Slovenija prejšnji
teden le dobila novo vlado,
v ponedeljek pa so Alojzij
Peterle in večina ministrov
že izročili svoje dolžnosti ka-
binetu dr. Janeza Drnovška.
Pred tem je bila vrsta zaple-
tov, saj so nekateri delegati
v skupščini RS nastopali »v
imenu ljudstva« in trdili, da
je bil izveden »levi udar«, da
so bili novi premier in njego-
vi ministri »nelegitimni«, da
Drnovškove vlade niso »iz-
volili volilci« (le kateri voli-
lec je pred letoma volil Pe-
terletovo vlado, ko za nekda-
njega uradnika v »boljševi-
stičnih časih« večina sploh še
ni slišala).
Skratka, spet smo bili pri-
če »zrelosti« nekaterih po-
slancev, kot imenujejo sami
sebe, saj so bili izvoljeni kot
delegati. Tokrat niso jedli
banan, ampak so »afnepoka-
li« kar na skupščinskem bal-
konu, medtem ko jim je bila
tekla dnevnica, kot bi izvrše-
vali svojo dolžnost in sedeli
v skupščinskih klopeh. Na-
posled je nova opozicija (krš-
čanski demokrati, Ijudskost-
niki, narodnjaki, liberalci in
»demosovci«) le ugotovila, da
si s »poslansko nepokoršči-
no«, kot so imenovali v sredo
bojkot volitev nove vlade, sa-
mo zbija točke v javnosti in
vse se je končalo po napove-
dih. Dr. Drnovšek je dobil
večino v vseh treh zborih in
tako smo doživeli konec
brezvladja v Sloveniji, ki
nam je povzročilo veliko
škode.
Tri mesece in dva dni je
moralo preteči, da je večina
delegatov v slovenski skupš-
čini le ugotovila, da je vsakš-
na druga vlada lahko le bolj-
ša in sposobnejša od Peterle-
tove. Tudi zadnja raziskava
javnega mnenja je pokazala,
da je 58,6 odstotka anketira-
nih prepričanih, da bo Dr-
novškova vlada uspešnejša
od Peterletove.
VSAK ČETRTI ŽIVI SA-
MO OD PLAČE - Javnom-
nenjska raziskava v Sloveniji
je tudi pokazala, da komaj
vsak četrti Slovenec shaja
s plačo, vsakega tretjega pa
skrbi, ali bo sploh imel delo
in ali se bo lahko preživel. Te
vsakodnevne skrbi so tudi
vplivale, da postajajo Slo-
venci vse bolj nestrpni do ne-
katerih obrobnih skupin, kot
jih imenujejo sociologi, do
alkoholikov in narkomanov,
nestrpnost raste tudi do Ro-
mov in Srbov. Vse več je ti-
stih, ki menijo, da bi morali
Slovenci imeti absolutno
prednost pri zaposlovanju,
kar v mnogih podjetjih tudi
izvajajo. Ugotovitev je sicer
nekako v nasprotju s podat-
kom, da je 73 odstotkov Slo-
vencev vernih in večina pri-
pada rimskokatoliški veroiz-
povedi. Ta med drugim zah-
teva od vernikov, da »ljubijo
bližnjega kot samega sebe«.
V kriznih razmerah se očitno
tudi ta ljubezen neha.
Sicer pa so anketarji ugo-
tovili, da bi na volitvah, če bi
bile pomladi, zmagala Dr-
novškova Liberalno-demo-
kratksa stranka, ki bi dobila
25,4 odstotka glasov, vendar
je tretjina vprašanih ostala
neopredeljenih. Vsak peti pa
je prepričan, da ne bi v nobe-
nem primeru glasoval za slo-
venske krščanske demokrate
in na drugi strani je vsak
sedmi prepričan, da v nobe-
nem primeru ne bi glasoval
za Stranko demokratične
prenove dr. Cirila Ribičiča.
SAMOZA VEST KRŠČAN-
SKIH DEMOKRATOV - Ta-
kim rezultatom ankete nav-
kljub pa bivši predsednik
vlade in vodja krščanskih
demokratov Alojzij Peterle
napoveduje, da bo njegova
stranka na prihodnjih voli-
tvah zmagala. Dobila naj bi
relativno večino (zdaj je četr-
ta najvplivnejša stranka
v parlamentu, potem ko so se
demokrati razcepili). Napo-
vedi niso izvite iz trte: krš-
čanski demokrati so res naj-
boje organizirana stranka »v
bazi«, torej po občinah; nji-
hovo delo po far ah je zelo
intenzivno; s »prestopni-
kom« Ivanom Omanom bodo
dobili veliko pristašev med
kmeti; Slovenska ženska
zveza si bo prizadevala, da
volilke ne bodo dajale več to-
liko glasov tako imenovanim
naprednim strankam; katoli-
ška mladina je prav tako od-
lično organizirana in dejav-
na; denar od emigrantov,
med katerimi je veliko bivših
belogardistov, bo še naprej
lahko pritekal v strankino
blagajno, ker se je SKD prik-
ljučila še Slovenska ljudska
stranka v tujini.
Zato so krščanski demo-
krati na kongresu v Cankar-
jevem domu v Ljubljani kar
preslišali predloga, da bi bili
pobudniki za ustanovitev
Ljudske stranke Slovenije,
v kateri naj bi se združila vsa
desničarska opozicija, in da
bi šli že v predvolilno koali-
cijo z narodnjaki, kar je jav-
no ponudil dr. Rajko Pirnat.
KRUHEK ZA BREZPO-
SELNE - Letos naj bi bilo
v javna dela na Slovenskem
vključenih 4000 ljudi, veči-
noma brezposelnih. Tako naj
ne bi več dobivali samo pod-
por, ampak si z lastnimi ro-
kami služili kruhek. Progra-
mi za brezposelne, ki so jih
izdelale vse slovenske občine
(razen dveh), naj bi prepre-
čevali občutek brezupnosti,
ohranili delovne navade ter
zagotavljali socialno varnost
ljudi, ki nimajo te sreče, da
bi imeli delo ali prvo zapo-
slitev.
Lani je bilo v javna dela
vključneih 2619 udeležencev,
največ programov pa so v ob-
činah pripravili v skrbništvu
in zdravstvu (39), potem
v urejanju okolja (22), v kme-
tijstvu in gozdarstvu (20).
v gradbeništvu (15), v ureja-
nju cest (ll)in v otroškem
varstvu (7). Podobno razmer-
je naj bi bilo tudi letos, denar
pa bodo zagotovile občine,
republiški zavod za zaposlo-
vanje in sponzorji.
STROKOVNJAKI ZA FI-
NANCE - Javna dela bodo
zelo pomembna, saj bomo le-
tos verjetno dosegli neljubo
število 100.000 nezaposlenih.
Če bi sodili zgolj po tem, ko-
liko podjetij je zdaj registri-
ranih v Sloveniji (26.609), bi
bila ta številka previsoka.
Žal pa je večina teh podjetij
»podjetje enega«, veliko pa
jih je tudi samo registriranih
in čakajo na ugoden trenu-
tek, da bi začela delovati.
Očitno pa smo Slovenci su-
per strokovnjaki za finance,
saj je za »finančno-tehnične
storitve« registriranih kar
9711 podjetij, smo pa tudi
ljubitelji dobre kapljice, saj
imamo 1029 podjetij v go-
stinstvu. Za težko delo nam
ni, saj imajo v gozdarstvu le
37 podjetij v vsej Sloveniji.
Samo pri 26 podjetjih od
vseh je udeležen tuji kapital.
Št. 20 - 21. maj 1992
Začenja se kapitalizem
»enakih možnosti«
Janko Deželak In Emil MIlan Pintar, avtorja novega lastninskega zakona
Ali bomo v Sloveniji vendarle dobili za-
kon o lastninjenju, ki nas bo dokončno od-
peljal iz socializma in pripeljal v kapitali-
zem? Po Mencingerjevem, vladnem-Ume-
4iovem, Sachsovem in Ribnikarjevem mo-
delu naj bi prišel te dni na klopi poslancev
državnega parlamenta t. i. kompromisni
predlog, ki so ga pripravili poslanci Emil
Milan Pintar (SDS), Janko Deželak (SKD)
in Mile Šetinc (LDS).
O Zakonu in njegovih značilnostih ter
intencijah smo se pogovarjali z dvema od
avtorjev - Emilom Milanom Pintarjem in
Jankom Deželakom.
Zdi se, je da je bil glavni namen novega
predloga potisniti državo čim dalje od last-
ninjenja. Kakšna je sedaj njena vloga?
Deželak: Ni bil namen, da bi izločili dr-
žavo iz lastninskih procesov, pri tem gre za
vulgariziranje tega problema. Država mora
imeti svojo izvirno vlogo v procesih lastni-
njenja, če ne dmgega, da organizira vrsto
institucij, ki so za učinkovito pretvorbo se-
danje družbene lastnine nujno potrebne,
npr. razvit trg kapitala, trg vrednostnih
papirjev itn. Nobenega drugega subjekta
ni, ki bi v tej vlogi državo lahko nadomestil.
Poleg tega gi-e za to, da ostaja na področju
javnega sektorja cela vrsta industrijskih
panog, ki ostanejo državi, bolj v breme kot
pa ne. Tudi če predvidimo razplet lastnin-
ske procedure, gre za oceno, da bo znaten
del podjetij iskal svoj izhod s prenosom
lastninske kompetence na državo. V tem
apriori ne vidim velikega tveganja, na-
sprotno, vidim predvsem nalogo, da se dr-
žava teh podjetij čimprej znebi, da jih pri-
vatizira. Spomnimo se procesov, ki jih je
v Angliji začela Margaret Thatcher: potem
ko je angleško gospodarstvo na določenih
področjih ostalo v državni lasti, je država
prosvetljeno, čeprav z velikimi napori, pri-
vatizirala tudi komunikacije, telekomuni-
kacije, rudarstvo, panoge kjer je bila drža-
va po zgodovinskih izročilih klasično vedno
večinski lastnik. Naše države ne vidim
v nobeni drugačni vlogi kot v razvitih drža-
vah Zahodne Evrope in Amerike.
Pintar: Povsod po svetu poznamo mešane
družbe s prisotnostjo države, zlasti ko gre
za večje družbe, vzemimo francoski Rena-
ult, nemški Manesman, Krupp ipd. tam dr-
žava stalno opravlja funkcijo solastnika.
Nič slabega ni, če tudi mi predpostavljamo,
da bo v velikih podjetjih država še nekaj
časa prisotna, v majhnih pa se tako ne bo
•pojavila, če se bo pojavil kupec. Država je
zadnja na vrsti za delnice, ima pa seveda
zagotovljeno kupnino.
V čem je kompromisnost tega novega
predloga?
Deželak: Predlog kombinira tako z od-
plačnim kot z neodplačnim načinom priva-
tizacije, med centraliziranim in necentrali-
ziranim, med hitrim in postopnim. Še ved-
no vzpostavlja precejšnjo avtonomnost go-
spodarskih subjektov pri njihovih privati-
zacijskih načrtih. Kompromis pa vidim tu-
di v rokih, ki so zdaj praktično 18 mesečni,
in v katerih mora sleherno podjetje svoj
privatizacijski načrt potrditi pri državni
agenciji.
Pri vseh predlogih zakona so se mnogi
bali, da bi se menedžerji polastili podjetij.
Kako je s tem v vašem predlogu?
Deželak: Problema »insiderizma« kot
prevlade notranjih lastnikov smo se lotili
na ta način, da smo pustili odprto možnost
tudi za to varianto lastninjenja, ki pa po
mojem osebnem mnenju in po mnenju čla-
nov komisije ni tista, ki bi nas po bližnjici
vodila v normalno kapitalsko družbo. Ra-
čunam s tem, da bo v roku petih let z razvo-
jem trga kapitala in z i-azvojem nekih dru-
gih institucij, ki jih v našem sistemu še
nimamo, prišlo do normalnega razvoja
v smer striktne ločitve funkcije lastnikov
kapitala od funkcije upravljanja poslovnih
procesov v podjetjih. Menedžerska struktu-
ra je kot izjemno pomembna, ključna
struktura pri uresničevanju tega zakona
v položaju, da postavlja svoje zahteve last-
nikom kapitala in jih v obliki posebne po-
godbe uravnava glede na tržno ceno, ki jo
ima in jo pridobiva v postopkih lastninje-
nja. V tem vidim izvirni ekonomski in fi-
nančni interes menedžmenta kot instituci-
je, brez katere seveda tega preobrata ni. Ne
pa, da menedžersko strukturo sistemsko,
preko zakonov posiljujemo, da postaja ve-
činski lastnik v podjetjih. Vedno se postav-
lja vprašanje ali bi investiral svoje osebne
prihranke, svojih 1000 tolarjev, v podjetje,
ki ga kontrolirajo »insiderji« in če pošteno
odgovorim na to vprašanje, je odgovor - ne.
Torej, ne more biti to makroekonomski cilj
tega zakona.
Ena od spornih kategorij zakona je tudi
zagotavljanje socialne pravičnosti v zvezi
s porazdelitvijo lastninskih pravic na ra-
zlične subjekte v družbi. Kako je mogoče
uravnoteženo zadovoljiti vse te interese?
Deželak: Naše mnenje je bilo, da naj bi
bili državljani v izhodišču, ko se formalno
in dejansko poslavljamo od družbene last-
nine in vzpostavljamo normalna kapitalska
razmerja, v tej privatizacijski dirki v pri-
bližno enaki startni vrsti. Potem pa naj se
procesi privatizacije prično in dokončajo.
Velika iluzija bi bila, da bi zakonodajalec
za vse večne čase fiksiral na novo nastaja-
jočo lastninsko strukturo. Tak cilj je nemo-
goče doseči. Gre samo zato, da v Štartu
izenačimo državljane, ki so vsak po svoje
prispevali k družbeni lastnini, ki jo danes
imamo. Vemo, da razvit kapitalski trg, trg
institucij, ki ga uvajamo, vrednostni papir-
ji, borza, itn. postavlja vsak dan vedno no-
vo lastninsko strukturo na osnovi tisočerih
transakcij, katerih ekonomska posledica je
selitev kapitala iz manj uspešnih v uspešne
panoge. To je tisto pozitivno, kar od tega
zakona pričakujemo. Jasno pa je, da se ka-
pital ali nova vrednost koncentrira vedno
pri tistih, ki so v izhodišču že bogati ali
imajo talente ali imajo srečo ali pa je to
kombinacija teh treh kategorij prebival-
stva. To je zgodovinsko dokazano.
Pintar: Ves čas nekateri vsiljujejo razgo-
vor o denarju. Če govorimo o boljše in slab-
še stoječih podjetjih, potem to vpliva na
količino denarja. S tem zakonom pa v res-
nici ne delimo denarja. Pravično je že to, da
bodo tisti, ki so sedaj v slabših podjetjih in
so podjetja tudi zaradi njih. slabša, dobili
v upravljanje slabša podjetja. Pravično je
to, da mi s tem zakonom predvidevamo, da
bi zaposleni v vsakem podjetju, ne glede na
njegovo velikost ali kvaliteto oziroma po-
slovno uspešnost, dobili do 20 odstotkov
podjetja v upravljanje, razen tam, kjer bi to
predstavljalo izjemno velike deleže na divi-
dendah. Zato pa je v zakonu dvoje sider, je
strukturno in nominalno, ki govori o količi-
ni denarja. To je prva oblika pravičnosti.
Tisti, ki so se znašli v izrazito slabih podjet-
jih, imajo isto pravico, kot jih imajo drugi
državljani, se pravi, da po znižani ceni ku-
pijo delnice do višine kot je državljanska
pravica. Razmerje je na ena proti pet: tisto
pravico, ki jo imajo sedaj državljani, kot
eno, potem tisto, kar imajo v dobro stoječih
podjetjih najbolje plačani ljudje pravico
kupiti, je približno petkrat toliko, kot lah-
ko kupijo tisti v slabše stoječih podjetjih.
Tisti, ki bo dobil petkrat toliko, bo tudi dal
petkrat toliko za ta svoj delež. To pomeni,
da smo ostali znotraj tistih razmerij, 1:5,
1:7, ki so v svetu priznane kot pravične
kategorije. S tem mislim, da smo ugodili
obema zahtevama: obdržati družbo skupaj,
da nam ne razpade na socialnih razlikah in
upoštevati ekonomsko stvarnost in eko-
nomske razlike.
Kako bo hkrati z uresničevanjem tega
zakona potekala sanacija bank?
Deželak: Gre za preprosto dilemo, kaj
privatizirati v slovenskem gospodarstvu in
ali je smotrno privatizirati tiste dele gospo-
darstva, ki nimajo nobene možnosti eko-
nomskega preživetja v postopnem odpira-
nju Slovenije tujim trgom. Za take dele
slovenskega gospodarstva po našem mne-
nju privatizacija sploh ni možna. Če se loti-
mo čiščenja bilanc stanja podjetij, in hkrati
s tem tudi čiščenja za prestrukturiranje
bančnega sistema, izračimavanja in servisi-
ranja javnega dolga, ki se ga prvikrat v zgo-
dovini te države in tudi v vseh prejšnjih
lotevamo, potem je jasno, da morajo vsi ti
procesi potekati usklajeno. Ni ekonomsko
smotrno, da bi preko sistema sanacije bank
izzvali »lastnike realnega sektorja«, sektor-
ja gospodarstva. Banke so specializirane
finančne institucije in naj to ostanejo, sek-
tor gospodarstva pa ima svoje specifične
zakonitosti, po katerih se naj razvija. Oba
procesa hkrati morata dati odgovor na
vprašanje, kateri deli slovenskega gospo-
darstva so tisti, ki so sposobni preživetja in
lahko pomenijo osnovo bodočega investi-
cijskega ciklusa in kateri so tisti deli, ki te
sposobnosti absolutno nimajo. Vemo, da
smo po sprevrženih ekonomskih zakonih in
sprevrženi ekonomski logiki razvijali neka-
tere gigante, ki nimajo nikakršnih možnosti
preživetja, če jih še tako v minimalnih ko-
rakih z minimalno stopnjo spuščamo na
tuje tržišče, kjer se verificira njihova tržna
vrednost. Treba je najti odgovor na to vpra-
šanje in mislim, da je ta trenutek dokončno
napočil. To pomeni seveda precejšnjo soci-
alno bombo, pomeni lahko povečano vlogo
države na tem socialnem področju, vendar
še vedno je bolj ekonomično, da si nalijerno
čistega vina, kot da vlečemo neko gospo,
darsko strukturo in bremenimo z njo prora,
čun države.
Veliko direktorjev dobro stoječih podjetij
se boji, da podjetij, ki so v družbeni lastni,
ni, ne bo mogoče kupiti.
Pintar: Vprašati se moramo najprej, kaj
pomeni pojem kupiti. Predpostavljamo, da
pot lastninjenja ne bo šla preko odkupov
oziroma prodaj, temveč na ta način, da se
podjetja spremenijo v delniške družbe in
mešane družbe, to pa pomeni, da začnemo
pri tisti strukturi, ki je nekako najbolj zain-
teresirana, da firma posluje, da podjetje
živi in dobro gospodari in končamo pri tisti
strukturi, ki pomeni neko varovanje, če se
podjetje znajde v zelo težkem položaju. To
se pravi, da začnemo pri zaposlenih, potem
damo določen delež tistim, ki so sodelovali
pri ustvarjanju bogastva, pa jih ni več v po-
djetju, potem drugi državljani, bivši zapo-
sleni, zdaj upokojenci, odškodninski sklad
in nazadnje država. V resnici nič kaj velike-
ga ne prodajamo, nič kaj velikega se ne
kupuje, zato ni predvideno, da bi kupna
moč predpostavljala količino privatizacije.
Kupna moč kvečjemu pogojuje kolikšen de-
lež, ki je namenjen državi, se bo takoj na
začetku spremenil v delež zasebnikov, ki
bodo kupili te delnice in bodo nadomestili
državo v strukturi podjetja. Tu pa stvar ni
omejena časovno, to se lahko dogaja 15, 20
let in v nekaterih primerih se bo to zgodilo,
v nekaterih ne.
Veliko dilem je tudi o razmerju med po-
sameznimi deleži. Ali bi se ti procenti lahko
bistveno spremenili in ali bi s tem bil zelo
načet vaš kompromisni model.
Pintar: Ne bi rekel kompromisni, marveč
uravnoteženi model. Kje model pade? Od-
sotnost ekonomike v zadnjih letih našega
razmišljanja je tista, ki nas je naučila zelo
grobih posegov. V stabilni družbi pa ne
bomo govorili samo o absolutnem lastniku
ali večinskem lastniku, ampak bomo čeda-
lje bolj natančno morali govoriti o kontrol-
nih deležih. Tisto, kar smo poskušali urav-
notežiti je, da so deleži v podjetju približno
enaki. Če bi sedaj za interni odkup delnic
šlo 25 odstotkov, ni to nobeno odstopanje,
to je pač majhna korekcija. Model to mirno
prenese. Če preveč povečamo delež za in-
terni odkup, potem moramo zmanjšati de-
lež, ki bo namenjen državljanom in bo na-
stalo nesorazmerje med zaposlenimi v go-
spodarstvu in zaposlenimi izven gospodar-
stva, v škodo slednjih in bo to socialni kon-
flikt, če pa delež internih delnic povečuje-
mo na račun države, ga pa v resnici poveču-
jemo na račun tistih delnic, ki so v resnici
namenjene prodaji. V tem primeru zmanj-
šujemo možnost, da pride nekdo od zunaj
s kapitalom v podjetje, da se v podjetje
s kapitalom, interesi upravnimi pravicami,
tehnologijo, začne preveč insidersko zapi-
rati. Če bi pa prišli pri deležu internih
delnic čez 30 ali pri odplačnem pod 30, pa
bi model to težko prenesel.
Ali se lahko zgodi, da bi pri sprejemanju
tega osnutka spet prišlo do velikih za-
pletov?
Pintar: Razpoloženje v tem trenutku še
vedno ocenjujem kot ugodno. Ta zakon smo
pripravljali tako, da smo stalno sodelovaM
s predstavniki vlade kot nosilcem prejšnje-
ga osnutka in tudi z ekonomskimi strokov-
njaki, kot nosilci nekaterih zanimivih za-
konskih rešitev, dr. Ribnikarjem, dr. Men-
cingerjem, dr. Prašnikarjem. Tekst tega za-
kona je pravno dodelana verzija, ki sva jo
pisala z dr. Mencingerjem. Ra\Tio uravnote-
ženost predloga je morda vzrok, da kdo na
posameznih točkah ni zadovoljen, ker išče
skupne interese in nekih posebnih intere-
sov ne pokriva. Vendar razprave kažejo, da
osnutek dobiva širšo podporo, tudi zaradi
dozorevanja zavesti, da je kakršen koli za-
kon boljši kot noben zakon. Politične stran-
ke so ta model sprejele, imajo posamične
pripombe, precej bo amandmajev, vendar
bodo ti zelo protislovni. Eni bodo, na pri-
mer, višali odstotek namenjen interni pro-
daji, eni ga bodo nižali, eni bodo zahtevali,
da gredo delavcem te delnice zastonj, drugi
bodo hoteli povečati ceno, zato ker kapital
ostane v podjetju. Lahko pride do zasukov:
tu sta možni dve stvari, nova garnitura vla-
de in spremenjeno razmerje med stranka-
mi. Nekaterim strankam, ki so prej ocenje-
vale stvari z vidika pozicije, je morda ustre-
zala določena dikcija členov, z vidika opo-
zicije pa jim morda ne ustreza več. Naša
skupina je bila sestavljena tako, da nekako
pokriva največje stranke in če se mnenja
niso bistveno spremenila lahko pričakuje-
mo, da bomo zakon dobili.
ROBERT GORJANC"
Foto: EDO EINSPIELEB
Emil Milan Pintar je član Socialdemokratske
stranke in poslanec v družbenopolitičnem
zboru. Diplomiral je iz filozofije. Je predsed-
nik skupščinske komisije za strategijo naci-
onalnega in regionalnega razvoja in član od-
bora DPZ za raziskovalno dejavnost in tehno-
logijo.
Janko Deželak je član slovenskih krščanskih
demokratov. Diplomirani ekonomist. Je pred-
sednik skupščinskega odbora in odbora ZO za
kreditno monetarni sistem in politiko, član
komisije za spreminjanje preobrazbe družbe-
ne in zadružne lastnine, član odborov ZO za
proračun in finance ter za mladinska vpra-
šanja.
Št. 20 - 21. maj 1992
Brez velikega pometanja
z. kongres Slovenskih krščanskih demokratov - Peterle še naprej predsednik, Oman pa eden od podpredsednikov_
»Ni nam vseeno«, so si krš-
čanski demokrati izbrali kot
svoj moto na sobotnem kon-
gresu v Cankarjevem domu.
Stranki, ki jo v utrjenih za-
hodnoevropskih demokraci-
jah uvrščajo na desno stran
političnega spektra, najbrž
res ne more biti vseeno, da je
še pred iztekom »parlamen-
tarnega« mandata padla
v opozicijo.
-Nismo sc levih, še manj mcšeta-
nli!«
V svojem dokaj kratkem
osrednjem govoru na kon-
gresu. ki pa mu ni manjkalo
fraz in leporečja. je Lojze
Peterle povedal, »da se na
dve leti prehojene poti lahko
ozrejo z mirno vestjo, saj so
vztrajali na jasni in trdni li-
niji. kljub temu. da so jih kr-
stili v vodi samih smrtnih
giehov. od klerikalizma na-
prej«. ^^Nismo se levili ne
prelivali niti priklanjali, kaj
šele mešetarili. Izvajali smo
skupaj dogovorjeni program
Demosa in ponosni smo na
naš prispevek k polni slo-
venski državnosti in k demo-
kratizaciji slovenskega poli-
tičnega življenja. Zvestoba
Demosu ni prizadela stran-
ke, ampak jo je utrdila« pra-
vi Peterle.
Peterle se ni pretirano
spravil na druge stranke, če-
prav je to bilo mogoče priča-
kovati, prav tako pa ni pre-
več poglobljeno in kritično
iskal krivde za padec v opo-
ziciji v lastni stranki. Peterle
je dejal, da je koalicija De-
mos dosegla vse cilje razen
dveh na gospodarskem po-
dročju: privatizacije in oz-
dravitve bančnega sistema.
>'Brez pravične razdelitve
družbene lastnine ne bo de-
mokracije na gospodarskem
področju. Nevarnost levega
zasuka je v tem, da formalno
samo potrdi »lastninske od-
nose«, kakor jih je vzposta-
vila enopartijska vladavina.
Tu je začel pokati po šivih
Demos, pri čemer je govorica
o klerikalizmu in podobnem
Samo izposoja ptičjega stra-
šila za naivne vrabčke", pra-
vi Peteric.
Predsednik krščanskih de-
^nokratov je bil na kongresu
nekajkrat deležen burnih
aplavzov, po čemer je mogo-
če sklepati, da mu kljub iz-
gubi premierskega mesta ni
padel ugled, lahko pa bi celo
rekli, da je Peterle od vseh
liderjev slovenskih strank
najbolj karizmatična oseb-
nost v odnosu do članstva in
simpatizerjev.
Neuspeli poskus
razčiščevanja
Več »analiziranja stanja«
v stranki je bilo pričakovati
v razpravi, ki pa je bila mo-
notona in je minila v glav-
nem v poudarjanju dosežkov
stranke, potrebe po njenem
utrjevanju in promociji
splošnih načel krščanske de-
mokracije in programa
stranke. Potem pa je delega-
tom pritisk zvišal Peter Krek
iz Škofje Loke, ki je dejal, da
je kongres slabo pripravljen,
da omejenost poročil na pet
in razprav na tri minute po-
meni samo pritrjevanje ne-
čemu, kar ne more prispevati
k utrjevanju stranke in da
v stranki marsikaj ni v redu,
zato bi bilo treba stvari raz-
čistiti. Peter Krek je obtožil
podpredsednika stranke in
predsednika zbora občin
v slovenski skupščini Iva
Bizjaka, da je kriv, ker so
izgubili parlamentarno bit-
ko ob sprejemanju nove
ustave glede spornega 55.
člena, ki zadeva svobodno
rojevanje otrok. Krek je ob-
tožil Bizjaka, da je takrat za-
molčal dokumentacijo, ki
mu jo je poslal dr. Dolenc. Po
Kreku je bila neideološka in
nepolitična in bi se lahko za-
radi nje parlament odločil
drugače. Delegat iz Škofje
Loke je menil, da ljudje kot
je Ivo Bizjak, ne morejo za-
vzemati vodilnih položajev
v stranki, Lojzetu Peterletu
pa je svetoval, naj pogleda,
kakšne ljudi ima okrog sebe.
Bizjak je na ta napad odgo-
voril, da je ravnal na osnovi
stališč Sveta stranke in da ni
bilo nobene možnosti, da bi
za svoje stališče v zvezi
s spornim 55. členom dobili
dvotretjinsko večino, pri-
pravljen pa je sprejeti odgo-
vornost, če tako odloči kon-
gres.
Peter Krek je v poskusu,
da bi razpravo preusmeril na
razčiščevanje notranjih od-
nosov v stranki, ostal osam-
ljen, čeprav so nekateri dele-
gati tudi opozarjali na nef)o-
vezanost v stranki in ljubo-
sumno čuvanje informacij.
»Zvezdnik« Ivan
Oman
Morda najbolj v središču po-
zornosti na kongresu pa je
bil Ivan Oman, podpredsed-
nik predsedstva Slovenije in
donedavno neformalni vodi-
telj Slovenske kmečke zveze
- Ljudske stranke, ki je pred
dnevi prestopil med krščan-
ske demokrate, zato so mu
delegati »frenetično« plo-
skali. Zadnje dni se je na ve-
liko špekuliralo, kaj ta pre-
stop pomeni, zato je bila nje-
gova tiskovna konferenca
v odmoru kongresa najbolj
zanimiv dogodek tega dne.
Oman je povedal, da sc jc
za prcstcjp od]f)čil zatfj, kci
vodstvc) stranke ni hotelo
pristati, da bi se Slf)venska
kmečka zveza - Ljudska
stranka združila s Slov(>n-
skimi krščanskimi demokra-
ti. Vendar ne v SKD, kot so
nekateri napačno interpreti-
rali, marveč v Slovensko
ljudsko stranko. Po Omano-
vem mnenju SKZ-LS kot
»ozka kmečka stranka« nima
več možnosti, da bi v sloven-
skem političnem življenju
imela pomembnejši vpliv in
je zato obsojena na razdrob-
ljenost. Po Omanovem mne-
nju je vodilnim v SKZ-LS
karierizem pomembnejši od
preživetja in razvoja stran-
ke, pri čemer pa Oman ni
hotel povedati imena. Oman
je dejal, da je tudi sam slišal,
da v bivši stranki želijo, da
pride nazaj in dfjpustii mož-
nost, da do te združitve vt.-n-
darle še pride, vendar nc' čez
noč. Oman, ki je postal (.-df-n
od petih podpredsednikrj\'
v stranki SKD, bo ustanovil
tudi kmečko gibanje, kar ne-
kateri ocenjujejo kot >'skri-
to« obliko odlivanja članov
in simpatizerjev SKZ-LS
v volilno enoto SKD, obe-
nem pa napovedal, da name-
rrva kandidirati za poslanca
v državnem zboru, če bo do-
bil v stranki dovolj podpore.
Koalicije odvisne od
volilnega sistema
Delegat Boštjan Turk je
kongresu predlagal, da naj
bi stranka kot svoj cilj spre-
jela ustanovitev Ljudske
stranke Slovenije, ki bi jo se-
stavljale stranke sedanje
opozicije in da bi se potem za
zmago na volitvah kot nova
stranka povezali v koalicijo,
najverjetneje s socialdemo-
krati in zelenimi. Peterle je
dejal, da bo povezovanje od-
visno od volilnega sistema:
koalicije so smiselne v meša-
nem sistemu, ne pa tudi
v proporcionalnem, saj bo
v tem sistemu šlo za konku-
renco, meni Peterle.
Kongres je tako minil
v utrjevanju stranke, ki se ji
bo odslej lahko več posvečal
tudi sam predsednik, ki je
pred dnevi že dejal, da se ne
namerava potegovati za me-
sto predsednika Republike,
ampak raje za še en premier-
ski mandat.
ROBERT GORJANC
Foto: EDI MASNEC
Predsednik poslanskega kluba SKD Nace Polajner je
dejal, da novi vladi ne bodo nagajali in da jo bodo podpirali
v tistih projektih, za katere bodo menili, da so dobri. Po
njegovem je bila konstruktivna nezaupnica Lojzetu Peter-
letu še najmanj konstruktivno dejanje. V pozdravnem
govoru »gostov« iz drugih strank je bil na kongresu najbolj
»bojevit« vodja narodnih demokratov dr. Rajko Pirnat, ki je
dejal, da je koalicija razpadla zaradi trojanskih konjev in da
se je sedaj dobro videlo, kdo se je zaradi oblasti pripravljen
odreči ne samo ciljem, marveč tudi načelom. Vprašal se je,
kako se bodo socialdemokrati zavzemali za svoje socialna
načela s tistimi, ki izvajajo di\io privatizacijo in kako bodo
zeleni skrbeli za čisto okolje skupaj s tistimi, ki so v 45 letih
zasvinjali Slovenijo. Dr. Janko Prunk, ki je kongres pozdra-
vil kot predstavnik socialdemokratov, pa je dejal, da nje-
gova stranka ni izdala Demosa, ampak da so šli v novo
koalicijo zaradi treh ciljev: privatizacije, volilne zakonodaje
in zakona o vladi.
K Slovenskim krščanskim demokratom je na kongresu
pristopila zgodovinska Slovenska ljudska stranka v zdom-
stvu. Načelnik SLS v zdomstvu dr. Marko Kremžar in Lojze
Peterle sta v skupni izjavi zapisala, da se SLS »zvesta že
stoletni demokratski in krščanski tradiciji, ki jc skupaj
z drugimi političnimi strankami predstavljala tisti del
naroda v zdomstvu, ki ni klonil pred komunističnim reži-
mom in se na osnovi sodelovanja v predkongresnih dejavno-
stih SKD, pridružuje Slovenskim krščanskim demokratom.
Iz njenih vrst bo tudi eden od podpredsednikov stranke,
dr. Marko Kremžar iz Buenos Airesa.
Predsednik stranke je znova postal Lojze Peterle, poleg
Omana in Kremžarja pa so podpredsedniki dosedanji Ivo
Bizjak, Franc Miklavčič in Meta Prelesnik. Predsednik
Sveta SKD je postal nekdanji minister za industrijo in
gradbeništvo v Peterletovi vladi - Izidor Rejc.
Od pomembnejših predstavnikov tujih delegacij so se
kongresa slovenskih krščanskih demokratov udeležili
dr. Peter Repnik, odposlanec kanclerja Kohla in državni
senator v Bundestagu, avstrijski podkancler dr. Erhard
Busek, deželni glavar Štajerske dr. Joseph Krainer in dr. Vi-
nicio Turello, zastopnik najvišjih predstavnikov italijanske
krščanske-demokratske stranke.
Ivan Oman, novi podpredsed^
nik krščanskih demokratov ni
hotel razkriti imena svojih
»odganjalcev« iz Slovenske
kmečke zveze - Ljudske
stranke.
»Ni jim vseeno.« Ah zato, ker so padli v opozicijo ali zato, ker ne vedo, če bodo po volitvah spet
prišli na oblast. Z leve delovno predsedstvo, Franc Miklavčič, Milica Šturm, Lojze Peterle, Ivo
Bizjak in Peter Reberc.
CEUS^SEJ^
CELJSKI SEJMI ■ ZAVOD SRC GOLOVEC
7A POMmNSKI SEJEM UEODNIHNMIJPOI/,
PRESEHEČEHJ in
od 16. 5. do 23. 5. 92 ZflMf
-	četrtek, 21. 5. 92 in petek, 22. 5. 92
vas bo zabaval ansambel »NOČNA IZMENA«
-	sobota, 23.5.92
»ANSAMBEL CELJSKI INSTRUMENTALNI«
-	v petek, 22.5.92
»ŽREBANJE NAGRADNEGA VPRAŠALNIKA«
LUNA PARK ZA OTROKE, PLESNE TOČKE.
»MODNA REVIJA« - petek, 22. in soboto, 23. 5. 92.
Tovarniška 35, Celje
telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493
Računalniški inženiring
Alarmno-varnostni sistemi
Računovodske storitve
Trgovina
NOVO pn SPCKTRI!
Oddelek »AVTOMOBILI« nudi cenjenim strankam ugoden nakup
osebnih vozil znamk OPEL, FORD, FIAT in HONDA.
KONKURENČNE CENE, DOBAVA TAKOJ, PRODAJA TUDI NA LEASINO.
Ogled vozil in informacije pri SPEKTRI, Tovarniška 35, Celje,
tel. 38-711, 38-656.	^^^	^^^ RAZOČARALI!
Št. 20 - 21. maj 1992
Kriminalka za konec sezone
SheNockov zadnji primer na odru SLG CeUe
Iztekajoča sezona v Slovenskem ljud-
skem gledališču Celje si pravzaprav po-
daja roko s prihodnjo sezono, saj se an-
sambel že nekaj časa pripravlja nanjo
s Shilerjevimi Razbojniki, ki jih bodo
predpremierno uprizorili na predvečer
dneva osamosvojitve Slovenije. Za zak-
ljuček letošnje sezone pa so pripravili
odrsko detektivko ameriškega dramati-
ka Charlesa Marowitza, Sherlockov zad-
nji primer, v režiji Jaše Jamnika. Premi-
era bo jutri, v petek.
O zapletu zgodbe bi bilo seveda nev-
ljudno govoriti, ali pa celo izdati moril-
ca, so malo za šalo malo zares dejali
minuli teden na novinarski konferenci
v gledališču, ki jo skličejo pred vsako
novo premiero. Seveda pa je prav, da
zapišemo besedo, dve o ustvarjalcih tega
dela. Režiser, Jaša Janmik opozarja na
psihološke prvine ter na premišljeno in
učinkovito zgradbo dela. Gre za žanrsko
igro, poudarja dramaturginja Ira Ratej.
Lado Kralj je Sherlocka Holmesa preve-
del povsem na novo in v tem koncu Evro-
pe ga še niso uprizorili. Scenografa sta
bila Tomaž Štrucl in Vili Korošec, kostu-
mografka Tanja Pavšič, skladatelj Gre-
gor Strniša, lektor Marijan Pušavec in
asistentka dramaturgije Staša Mihelčič,
študentka AGRFTV. Igrali bodo: Marjan
Bačko, Stane Potisk, Jana Šmid, Maja
Sever k. g. in Bogomir Veras. Predstava
je nastala v sodelovanju z Ameriškim
centrom v Ljubljani.
Sezona v slovenskem ljudskem gleda-
lišču Celje se bo torej končala s kriminal-
ko, v gledališču pa jo ocenjujejo za
uspešno, saj je osemnajst članski ansam-
bel v sodelovanju z nekaterimi gosti
uresničil zastavljeni načrt programa in
zadostil normativom o številu projektov
ne glede na finančne in druge težave. Ta
sezona je bila zasnovana po zgledu »za
vsakega nekaj«, vendar se bodo prihod-
nje lotili še bolj premišljeno, so poudarili
v gledališču, kjer bodo z obiski po osnov-
nih in srednjih šolah pred posameznimi
predstavami za mladino le-to seznanili
z gledališkim delom in jo tako na pred-
stavo pripravili. Uspešno sezono so v gle-
dališču kronali s petdesetimi ponovitva-
mi Črne komedije in prav s toliko pred-
stavami o Jadranu Krtu, nekatere pred-
stave, med njimi tudi Victor ali otroci na
oblasti, pa bodo igrali še v prihodnji se-
zoni.	Mp
Čudoviti svet lutlc in stare podobice
Ob letošnjem svetovnem
dnevu muzejev, 18. maju, so
tudi v obeh celjskih muzejih
pripravili zanimivi in nevsak-
danji razstavi. V Muzeju no-
vejše zgodovine so naredili po-
skus otroškega muzeja z raz-
stavo V svetu lutk, ki bo na
ogled vse do oktobra. V Pokra-
jinskem muzeju pa so razstav-
ne prostore odstopili zasebne-
mu zbiralcu kulturne dedišči-
ne, Janezu MavTiču iz Gornje-
ga grada, ki je zbral pisan šo-
pek podobic. Ta razstava pa
bo na ogled do 31. maja.
Oba dogodka sta vsekakor
vredna pozornosti. Prvi zato,
ker je dandanes težko srečati
človeka, kot je Janez Mavrič,
ki je po poklicu mizar, a z veli-
ko ljubeznijo zbira narodno
blago in preprečuje odtekanje
kulturne dediščine v tujino.
V	nekaj več kot desetih letih je
zbral množico najrazličnejše-
ga gradiva o preteklosti svoje
doline in v Gornjem gradu
ustvaril in skrbno uredil stal-
no razstavo teh predmetov, ki
si jo je vsekakor vredno ogle-
dati, tako kot stare podobice iz
molitvenikov s katerimi se Ce-
ljanom predstavlja prvič.
V svetu lutk pa je razstava,
ki bo privabljala v muzej zlasti
otroke, pa tudi vzgojitelje in
vse druge ljubitelje lutk.
V	razstavne prostore vabi ma-
skota Tit, ki se sprašuje, kakš-
na stavba je vendar muzej, da
so lutke v njej? In: Od zdaj
naprej redno hodil bom
v muzej!
Muzej celo letošnje leto na-
menja otrokom in prav priču-
joči otroški muzej je pot v ta
svet. Spremlja ga strokovni
katalog s prispevki avtoric
razstave Tanje Roženbergar in
Marije Počivavšek ter Brede
Vari. Razstava gradi na izdel-
kih, pridobljenih v vzgojnih
ustanovah in v Lutkovnem
gledališču v Mariboru. Sestav-
ni del tega projekta so lutkov-
ne razstave.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Na večer
spominov
v okviru prireditev »Sre-
čanje celjskih gimnazijcev
vseh generacij« bo 27. maja
potekalo tudi srečanje vseh
gimnazijcev, ki so sodelo-
vali pri francoskem krožku
in gledališki skupini pod
mentorskim vodstvom pro-
fesorjev Slavka in Carmen
Deržek. Predstavili vam
bodo odlomke iz franco-
skih gledaliških predstav
in šansone, ki so navduše-
vali kritike in občinstvo le-
ta 1977 (»Je suis comme je
suis« - recital francoske
poezije in šansonov), leta
1979 (enodejanka E.Labic-
hea »Embrassons - nous,
Folleville«), leta 1986 (Mali
princ in večer šansonov
»En chantant«) in lani
(E. lonesco: La legon in ve-
čer plesa in glasbe: Un
homme, une femme et les
autres«). Ob pomoči fran-
coskih lektorjev in režij-
skega vodstva Boruta Alu-
jeviča so nekdanji in seda-
nji dijaki celjske Gimnazije
vedno ustvarili izvirne
predstave v francoskem je-
ziku, s katerimi so ponesli
ime celjske Gimnazije in
mesta Celje v svet - na
mnogih gostovanjih po
Sloveniji, v Zagrebu, Beo-
gradu in Franciji. O vsem
tem bo pričala tudi razsta-
va, ki bo ta dan odprta
v foyerju celjskega gleda-
lišča. Vabljeni, torej, na
»Večer spominov« v sredo,
27. maja ob 18. uri v SLG
Celje.
Vstopnice si lahko rezer-
virate v tajništvu Gimnazi-
je in pri blagajni gleda-
lišča.
Qh pesmi tudi iceramilfa
Pod okriljem Mednarodnega
mladinskega pevskega festiva-
la, ki bo v Celju od 29. do 31.
maja, pripravljajo organiza-
torji tudi več spremnih prire-
ditev, ki bodo obogatile 19. fe-
stival in oživile mesto z oko-
lico.
Med takšnimi prireditvami
bo prav gotovo odmevna otro-
ška kolonija keramike, ki jo
festival pripravlja skupaj
s Keramiko Liboje. Prireditev
so naslovili Otroci otrokom.
Kolonija bo 22. maja od 9. ure
dalje. Otrokom bodo pri njiho-
vem delu svetovali strokovnja-
ki in mentorji Keramike. Or-
ganizatorji so se odločili, da
lahko z vsake šole sodelujejo le
po trije otroci, saj so prostor-
ske možnosti v Keramiki ome-
jene. Izdelke mladih ustvarjal-
cev bodo v dneh Mednarodne-
ga mladinskega pevskega fe-
stivala v Celju razstavili v Li-
kovnem salonu, najboljše po
mnenju strokovne žirije pa tu-
di nagradili.
Spremnih prireditev ob fe-
stivalu pa bo še več. Tako bodo
mesto oživili pihalci iz Liboj,
ki bodo nastopili 29. maja na
Trgu svobode, pri vodnem
stolpu bodo naslednjega dne
muzicirali člani Godalnega
kvarteta Viva la musica, na
Tomšičevem trgu bo istega dne
občinstvo zabaval ansambel
Trinajsto prase, ob vodnem
stolpu bosta nastopila Celjski
'odalni orkester in Revij ski
tamburaški orkester Akord.
V času festivala pa po vsej ver-
jetnosti ne bo manjkalo tudi
spontanih nastopov mladih
pevcev po ulicah in kotičkih
Celja.
MP
Urban program
Mešani komorni zbor Celje
je pod dirigentskim vodstvom
Pavla Bukovca, minuli četrtek
izvedel svoj deveti letni kon-
cert.
Vedro sestavljen koncertni
program je v prvem delu nizal
skladbe, ki jim je bilo skupno
sporočilo »ne bom umrl, am-
pak živel«. Liturgična besedila
so uglasbili skladatelji Gallus,
Bach, Victorio, Kersch in Rah-
maninov. Romantično občute-
nost in bogato melodiko so
prinesle skladbe Brahmsa,
Lindberga, Teicka, Taheeva in
Adamiča. Pomladno obarva-
nost je nudil drugi del koncer-
ta, v katerem so poleg prepro-
stih priredb izvajali tudi zah-
tevne priredbe ljudskih pesmi,
kot so Svatske pesmi M. Tom-
ca. Trije koroški svatski reji
S. Vremšaka in Luba vigred se
rodi, L. Lebiča.
Značilen za zbor postaja
izrazito mehak ubran zvok.
Dobra številčna zasedba posa-
meznih glasov omogoča har-
monično zlitost. Intonančne
težave so se pokazale pri neka-
terih vstopih moškega zbora.
Izbrani program je dirigent in-
terpretiral rahločutno, skrbno
vodeno, z bogatimi dinamični-
mi niansami. Izvedbe so poslu-
šalca pomirjale in sproščale.
D.ŽVAR
Prepevali so zbori
Minuli petek in soboto je
v Zagorju ob Savi potekala
tradicionalna, 13. po vrsti, re-
vija mladinskih pevskih zbo-
rov Slovenije.
Na tej pomembni predstavi-
tvi slovenskega zborovskega
ustvarjanja se je na štirih kon-
certih predstavilo kar enain-
trideset pevskih zborov iz vse
Slovenije ter en zamejski zbor.
Strokovna komisija, ki so jo
sestavljali Jernej Habjanič,
Majda Hauptman in Ivan Vr-
bančič, je naredila selekcijo
najuspešnejših zborov, ki se
bodo predstavili na Mladin-
skem pevskem festivalu v Ce-
lju leta 1993. Prav to (selekcija
zborov za mednarodno celjsko
tekmovanje), je poleg rednega
spremljanja slovenskega zbo-
rovstva ena osnovnih nalog re-
vije v Zagorju. Iz celjske regije
se je predstavilo šest zborov,
od teh je pet uvrščenih med
najkvalitetnejše, kar je samo
po sebi dovolj tehten dokaz
uspešnosti naših zborov. Tako
se bo na otvoritvenem koncer-
tu v Celju predstavil otroški
zbor glasbene šole iz Velenja
pod vodstvom Manje Gošnik-
Vovk, tekmovali pa bodo mla-
dinski zbori III. osnovne šole
Celje pod vodstvom Sonje Ka-
sesnik. Srednje tehnične šole
pod vodstvom Dragice Žvar,
osnovne šole Hudinja pod vod-
stvom Emila Lenarčiča in os-
novne šole Žalec pod vod-
stvom Zdenke Markovič.
NENAD FIRŠT
ZAPISOVANJA
Piše Tadej Čater
Zamenjava na
Caniiarjevi 5
Bilo bi kratkomalo ne-
umestno in precej banalno, ko
bi Boruta Šukljeta, novega mi-
nistra za kulturo, hvalili, še
predno je dodobra zasedel svoj
usnjeni naslanjač v drugem
nadstropju stare hiše na Can-
karjevi 5 v Ljubljani. Kljub
vsemu pa lahko že v tem tre-
nutku glasno kričimo (sodeč
po indicih, ki prihajajo kot po-
sledica obveznega hearinga
pred skupščinskim Odborom
za varstvo naravne in kulturne
dediščine), da smo vendarle
dobili ministra, ki mu skrb za
slovensko kulturo, za ohrani-
tev njene identitete, razvoja in
ugleda doma ter v svetu, ni
naložena zgolj po ministrski
'funkciji oziroma, ki razcveta
slovenske kulture ne vidi skozi
strankarsko kukalo - mimo-
grede, Šuklje je socialistični
podprvak.
In kaj lahko sklepamo iz ti-
stega hearinga pred dobrim
tednom dni? Profesor filozofije
in primerjalne književnosti se
je kljub ciničnemu aktu bivše-
ga ministra, ki se je zadnji dan
svojega »ministriranja« odlo-
čil izdati dolgo pričakovani
slovenski nacionalni kulturni
program, naslonil na resoluci-
jo o kulturi, sprejeto v skupš-
činskem Odboru za kulturo ter
na tisto zloglasno knjižico, ki
je nedavno izšla pri založbi
Emonica in v kateri pod pere-
som Vesne Čopič nahajamo
glavne smernice razvoja slo-
venske kulturne politike.
Z drugimi besedami, Suklje je
imel še pred uradnim nasto-
pom nove službe pravzaprav
že izdelan lasten (navsezadnje
je pri nastajanju resolucije in
prej omenjene knjižice tudi
sam zelo aktivno sodeloval)
»kultumo-politični program«,
ki je žejen le nekaj manjših
kozmetičnih popravkov, ki pa.
so v tem trenutku že v svoji
zadnji fazi in ki se bodo ime-
novali »načrt dela ministrstva
za drugo polletje letošnjega le-
ta«. Kakorkoli, za tisto kar je
dr. Capuder potreboval dve le-
ti, je Suklje potreboval le ne-
kaj tednov. Se več, novi mini-
ster se je brezpogojno lotil ti-
stega, česar se je prejšnja eki-
pa na čelu s prevajalcem Dan-
teja na smrt otepala: izdelava
globalne strategije, ki naj te-
melji na konceptualizaciji dr-
ža vnopolitičnih izhodišč in or-
ganiziranju programskih os.
nov zanjo. Se pravi, čimprejš-
nja izdelava kulturne zakono-
daje (ki že teče v navezi z Ves-
no Čopič), rekonstrukcija mi-
nistrskega aparata ter neks
vrste sanacija »vsekulturnišk(
institucije« - kar seveda n
pomeni ideoloških čistk. Na
sprotno, slovensko kulturni
politiko je najprej treba vrnit
na programsko in organizacij
sko raven npr. Capudroveg
predhodnika Vladimirja Kav
čiča in morda dr. Borisa Ma
jerja, in od tod graditi vse ti
sto, kar ponavadi uvrščam
pod skupni imenovalec kultu
re v civilni in demokratiziran
družbi. Drugače in bolj na
tančno pove dano: kultura
modeli, taki ali drugačni so ž
absolutno preživeli oziroma si
izraz stopnje totalitamosti ne
ke družbe: če je v Capudroven
»ministriranju« prevladova
model, ki se je odkrito spogle
doval z renoviranjem in rede
finiranjem tradicionalnih kul
turnih vrednot, se pravi, da ji
zavračal vse tisto, kar štejemi
bodisi kot »(post)modemizem'
bodisi kot »avantgardizem^
oziroma bodisi kot »altema
tivna« kultura, »subkultura«
potem je bilo še največjemu la
iku popolnoma jasno, da je n,
delu ideološki dogmatizem, k
s kulturno politiko demokra
tične družbe nima ničesa:
skupnega. Govoriti o kultur
nih modelih, ki ekspresivn(
implicirajo pedagogiziranje ir
moraliziranje, je - kar je bik
v teh zapisovanjih že nekaj-
krat povedano - v »času bre;
teže«, ob koncu 20. stoletja
skrajno zavajajoče in brezsmi-
selno.
Nenazadnje, kaj pa je demo-
kracija drugega kot pluralnosi
različnih moral in različnil
vrednot?
NACEUSKIH pLATNIf-
Pri Addamsovih, ZDA, 1991
komedija
Režija: Barry Sonnenfeld
Igrajo: Raoul Julia, Anjelica Huston, Christopher Lloyd
V veliki in zlovešči hiši družine Addams se živeljenje
odvija povsem običajno. Toda le na prvi pogled... Oče
Gomez se meri v sabljanju s svojim odvetnikom Tullyjem,
mama Mortizia z zadovoljstvom opazuje otroke, ki si
izmišljajo nevarne igre, babica kuha grozna kosila...
Addamsovi so zelo bogati, zato potencialnih tatov nikoli
ne zmanjka. Tako se pojavi neznanec, ki trdi, da je Gome-
zov davno izgubljeni brat...
Eden najboljših lanskih ameriških filmov, ki ga je reži-
ral Barry Sonnenfeld, katerega sicer poznamo kot direk-
torja fotografije filmov bratov Coen (Millerjevo križišče,
Barton Fink). Ekranizacija znamenitih stripov Charlesa
Addams se odlikuje z brilijantnimi gagi in specialnimi
efekti ter odlično igro.
Št.20- 21.maj 1992
Stopicanje za svetom
y slovenskem gospodarstvu predstavlja obrt In drobno gospodarstvo le desetodstoten delež,
v svetu sedemkrat več
»Ustanavljanje majhnih podjetij in obrtnih
delavnic je za ekonomijo, kakršna je naša
v tem trenutku, zagotovo prava pot, ker se
lahko tekoče prilagajajo gospodarskim raz-
meram in prevzemajo breme nadaljnjega raz-
voja ter odpiranja novih delovnih mest.« Tako
je ob odprtju 10. pomladanskega obrtnega sej-
oia minulo soboto v Celju razmišljal slavnost-
ni govornik, podpredsednik slovenske vlade
Viktor Žakelj.
Na letošnjem sejmu se obiskovalcem pred-
stavlja 171 razstavljalcev. Prihajajo iz Slove-
nije, Avstrije in Italije ter iz republik nekda-
nje Jugoslavije. Po besedah vršilca dolžnosti
direktorja Zavoda ŠRC Golovec Franca Pan-
gerla na slovesnosti ob odprtju se s tem sej-
mom v Celju zaključuje ciklus pomladanskih
sejemskih prireditev. Zavod ima jasno opre-
deljeno strategijo, uspešna sejemska predsta-
vitev doma in v tujini pa je po njegovi oceni
najpomembnejša za nadaljnji razvoj obrti.
Delež drobnega gospodarstva in obrti v slo-
venskem gospodarstvu je po besedah slav-
nostnega govornika Viktorja Žaklja bistveno
premajhen. Znaša le 10 odstotkov, medtem ko
je v državah, s katerimi se bomo srečevali na
konkurenčnih tržiščih, kar 50- do 70-od-
stoten.
Nova vlada vidi razvoj tega dela gospodar-
stva v štirih ključnih stvareh: zakonsko je
treba določiti mesto obrti ter drobnega gospo-
darstva in zaščititi obrt, organizirati pospeše-
valno službo ter urediti problem financiranja.
Žakelj je pri tem omenil dvoje: eno je kapital
bank, ki ga bodo le-te morale plasirati v raz-
voj, drugo je denar davkoplačevalcev, ki naj
bi ga uporabili za znižanje visokih obresti,
prodor na tuja tržišča ter odpiranje novih
dejavnosti. Četrto, čemur bo vlada namenila
pozornost, bo prevetritev sedanje zakonodaje.
Ta namreč po Žakljevih besedah postavlja
enake zahteve podjetjem, ki imajo enega ali
tisoč zaposlenih.
IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
Zavod ŠRC Golovec predstavlja v okviru
10. pomladanskega obrtnega sejma sedem ra-
zličnih sejmov. Deseto leto zapored sta orga-
nizirana Vse za otroka in sejem blaga široke
potrošnje. Šestič zapored je na ogled sejem
Ideja, četrtič pa sejma Bio ter Človek in prosti
čas. Novosti za trgovino predstavljajo letos
tretjič, kot novost pa se pr\'ič pojavlja sejem
keramike, stekla in porcelana.
Anton Roječ, župan Celja: »Letošnji 10. po-
mladanski obrtni sejem je že tretja sejemska
prireditev v tem letu. To je za Celje izrednega
pomena, zaradi vse hujše konkurence pa bo
treba v takšne prireditve vložiti veliko truda,
da se bodo ti naši sejmi uveljavili in da bodo
po svoji kvaliteti boljši od drugih. Začenja se
neizprosen boj in kvaliteta bo čedalje bolj
odločala. Za ta sejem menim, da je dober, in
upam, da bo v širši javnosti naletel na odmev,
ki si ga zasluži.«
Sejem je odprl podpredsednik slovenske vlade
Viktor Žakelj.
Sejemske
kalvarije
Preko osem tisoč kvadratnih metrov raz-
stavnih površin in 171 razstavljalcev v teh
časih zagotovo niso majhne številke, še zlasti
če upoštevamo, da je to letos že tretja sejem-
•ska manifestacija v Celju. Med občasnim pri-
sluškovanjem obiskovalcem pa je bilo slišati
negodovanja, da je sejem premajhen in da
ponuja skromno podobo.
Pomladanskega obrtnega sejma zagotovo ne
moremo primerjati z jesensko sejemsko pred-
stavitvijo, ki ponuja neprimerno več za po-
slovno, obrtniško in vso drugo javnost. V času,
ki ga živimo, seje marsikatero majhno podjet-
je ali obrtniška delavnica prisiljena odpove-
dati sodelovanju na sejmih, saj ponavadi
zmanjkuje denarja za preživetje. Ob katastro-
falni kupni moči Slovencev je tudi nesmiselno
pričakovati, da se bo na sejmišču trlo proda-
jalcev in kupcev pred njihovimi stojnicami.
Dodatno so stvari zapletle jugoslovanske
zdrahe. V preteklosti je okoli 60 odstotkov
sejmarjev prihajalo v Celje iz južnih republik,
letos so to posamezne lastovke. Da pot iz dru-
gih republik ni enostavna, je dovolj zgovoren
primer Gradimirja Mitrovskega iz Skopja. Tri
dni je trajala pot tega makedonskega krznarja
v mesto ob Savinji, in to s številnimi zapleti na
tej ali oni meji. Na sejem mu je končno uspelo
priti preko Madžarske, a s tem kalvarije še ni
bilo konec. Najti je bilo treba uvoznika in le
pomoč obrtnice iz Maribora, telefonijade pro-
tokola v Golovcu ter razumevanje celjskih ca-
rinikov so stvari spravili v red.
Organizacija sejemske prireditve je v tem
času sila nehvaležen posel. Da pa jih potrebu-
jemo za afirmacijo obrtništva in tudi za to, da
se v mestu ob Savinji nekaj dogaja, pa je
menda povsem jasno.	IRENA BAŠA
Nagrajenci 10. Pomladanskega
obrtnega selma
Na sejmu Ideja so organizatorji podelili zlati znak
Celeia Računalniškemu podjetju Bytek iz Ptuja, srebr-
ni znak Računalniškemu inženiringu Kopa iz Slovenj
Gradca in bronasti znak Daico d.d. Ljubljana. Med
razstavljalci na sejmu Vse za otroka je zlasti znak
prejela Emona Obala Koper, srebrni znak Fisher
d.o.o. Celje in bronasti znak VIP Trade Žalec. Na
sejmu keramika, steklo in porcelan dobijo zlasti znak
Gry Kozje, srebrni znak Kamen Celje in bronasti znak
Steklarstvo Leskovšek Celje. Klasje Celje je dobitnik
zlatega znaka na sejmu Bio, srebrni znak je prejelo
Zdravilišče Rogaška Slatina in bronasti Tovarna duši-
ka Ruše. Na sejmu Človek in prosti Čas so zlati znak
podelili Bohorju Mestinje, srebrni Silk d. o. o. - pred-
stavnik Gardene ter bronasti znak Janser KG Lenzing.
Med razstavljalci na sejmu novosti za trgovino pa so
zlasti znak Celeia prejeli Ultra Trade Kamnik, srebrni
Mes d. o. o. Celje in bronasti Alpos Šentjur.
Posvet
organizatorjev in razstavljalcev
Kot je običaj na vsaki se-
jemski prireditvi, so se tudi
na tokratni sestali predstav-
niki sodelujočih podjetij in
organizatorji. Razstavljalci
so pohvalili organizacijo sej-
ma, ki je bila mnogo boljša
od dosedanjih, pa tudi za
ugodno počutje osebja je ze-
lo dobro poskrbljeno. Nekaj
pripomb je bilo le na račun
komunalne oskrbe razstav-
nih prostorov, kar pa bodo
prireditelji kmalu odpravili.
Pomladanski obrtni sejem
naj preraste v drugo največjo
sejemsko prireditev takoj za
jesenskim Mednarodnim
obrtnim sejmom, zato tudi
polovična cena najemnin
razstavnih površin. Direktor
Zavoda ŠRC Golovec mag.
Franc Pangerl je prisotne
seznanil o preimenovanju
sejemske hiše v Celjske Sej-
me, kar naj bi se zgodilo 26.
maja, glede na dosedanje za-
nimanje za prireditev pa naj
bi jo predvidoma do konca
obiskalo od 20 do 25 tisoč
obiskovalcev.
Če ni prepovedano, je dovoijeno ■. ■
Celjski poslanci bodo v torek obravnavali poročilo začasne skupščinske komisije
- V primerih itaga in Supre-stan komisija ni odkrila večjih nepravilnosti
»Vse, kar ni izrecno (zakon-
sko) prepovedano, je dovoije-
no! Ze res, da ni primemo
- a sedanji pravni red ne po-
stavlja nobenih omejitev ozi-
roma prepovedi,« so v začetku
maja zapisane ključne ugoto-
vitve posebne skupščinske ko-
misije, ki so jo celjski poslanci
imenovali sredi lanskega de-
cembra, da bi v Celju raziskala
resničnost oziroma utemelje-
nost govoric o zlorabi javnih
funkcij v zasebne interese.
Naloga komisije je bilo razi-
skati ozadje govoric o more-
bitnih zlorabah javne funkcije
predsednika izvršnega sveta
Mirka Krajnca v korist njego-
vega zasebnega podjetja Itag
ter načinu ustanovitve podjet-
ja Supra-stan. Premieru Mir-
ku Krajncu je del poslancev
očital že staro zamero zaradi
»vpletenosti« njegovega po-
djetja Itag pri načrtovani
gradnji garažne hiše v Celju
- osnova za večino obtožb pa
je bil sredi lanskega junija ob-
javljen razpis v dnevniku Delo
o ponudbi prostorov še nez-
grajenega pošlovno-garažnega
objekta ob Aškerčevi ulici.
V Supro-stan d. o. o., podjetje
za upravljanje s stanovnjskimi
hišami so se kot družabniki
povezali podpredsednik izvrš-
nega sveta Bojan Kolenc, na-
mestnik sekretarja za urejanje
prostora in varstvo okolja ter
vodja strokovnih služb za sta-
novanjsko in komunalno go-
spodarstvo Ivan Pfeifer ter kot
vodja tehnične službe strokov-
nih služb za stanovanjsko in
komunalno gospodarstvo de-
lavec OSUPVO Ignac Dvornik,
Supra-stan je ponudbe o svoji
dejavnosti razpošiljala še pred
uradno registracijo podjetja,
za sedež pa so si trije družab-
niki izbrali kar poslovne pro-
store (s telefonsko številko)
strokovnih služb za stanovanj-
sko in komunalno gospodar-
stvo.
Skupšinska komisija je
v približno petih mesecih po-
drobno preverila vse okolišči-
ne, zahtevala še dodatno do-
kumentacijo in za prihodnje
skupščinsko zasedanje (v to-
rek, 26. maja) pripravila poro-
čilo o svojem delu. Ključne
ugotovitve smo zapisali že
v uvodu - v primeru Itaga gre
za normalno poslovno tržno
obnašanje podjetja, poslanci
niso odkrili nič nezakonitega,
le »nerodnost«, da je o posa-
meznih odločitvah sklepal iz-
vršni svet (ki ga vodi premier,
hkrati pa tudi direktor ter so-
lastnik Itaga Mirko Krajnc)
namesto občinske skupščine,
so poočitali v poročilu.
Podobn?) je tudi s Supra-
stanom - Bojan Kolenc in Ivan
Pfeifer sta funkcionarja in po
veljavni zakonodaji imata po-
vsem proste roke pri ustanav-
ljanju kakršnihkoli podjetij.
Za Kolenca se postavlja le
vprašanje »primernosti«, da
kot podpredsednik izvršnega
sveta sodeluje v oblikovanju in
sprejemanju odločitev, pove-
zanih s stanovanjskim gospo-
darstvom - a hkrati je povsem
jasno, da s tem neposrendo ni
povezan, saj je v občinski vladi
sekretar za družbno-ekonom-
ski razvoj. Supra-stanu komi-
sija očita, da je ponujalo svoje
storitve pred registracijo po-
djetja, za kar ni bilo nobene
pravne podlage, ter uporabo
poslovnih prostorov strokov-
nih služb za stanovanjsko in
komunalno gospodarstvo ob-
čine Celje.
Da je bilo delo komisije naj-
brž precej zapleteno, pa doka-
zuje naslednji citat, v katerem
so strnjene ugotovitve o vlogi
Ignaca Dvornika v podjetju
supra-stan. Zanj, kot za delav-
ca v OSUPVO, so člani komisi-
je uporabili določila Zakona
o delavcih v državnih organih
in ugotovili, da »lahko g.
Dvornik, kljub temu, da je
v delovnem razmerju v OSUP-
VO, ustanovi in postane so-
lastnik podjetja Supra-stan,
medtem, ko bi za opravljanje
dela v tem podjetju potreboval
pismeno dovoljenje predstoj-
nika upravnega organa. Takš-
no dovoljenje pa mu predstoj-
nik upravnega organa, na os-
novi zakonske določbe, lahko
izda le, če ugotovi, da delo, ki
ga bo g. Dvornik opravljal
v podjetju Supra-stan, ni ne-
posredno povezano z njegovim
delom v upravnem organu.«
Klub temu, da ne obstojajo
zakonski zadržki in da komisi-
ja ni ugotovila nobenih zlorab,
pa se v poročilu vendarle po-
javlja precej »če-jev«.. Če di-
rektor ne bi bil tudi premier.
občina morda ne bi podprla
(že pred časom sprejete, a ne-
uresničene) odločitve o gradnji
garažno-poslovnega objekta
in režima parkiranja v mestu
Celju... Če vicepremier ne bi
sodeloval pri oblikovanju
strategije stanovanjskega go-
spodarstva v občini, ne bi mo-
gel še pred registracijo »svoje-
ga« podjetja propagirati nje-
gove dejavnosti, saj javni raz-
pis sploh še ni bil objavk-n ..
IVANA STAME.JČIČ
Po obstoječi zakonodaji je vse
skladno s predpisi, zato ni nič
narobe. Tudi to ne, da so se
razmerja iz državne službe
v zasebnem podjetju Supra-
stan nekoliko spremenila. Je
bil pod okriljem države pač
eden šef in drugi delavec, v za-
sebnem podjetju - a sprva še
v istih poslovnih prostorih
- pa sta vlogi zamenjala..
Predsednik izvTŠnega sveta
Mirko Krajnc je bil direktor in
solastnik podjetja Itag že pred
izvolitvijo na premiersko
funkcijo. S tem so bili poslanci
tudi seznanjeni. Komisija me-
ni, da izgradnja poslovno-ga-
ražnega objekta ob Akerčevi
ulici ni problematična, saj je
predvidena že s sprejetim in
veljavnim zazidalnim načr-
tom, o katerem občinska
skupščina v Krajnčevem man-
datu ni odločala. Drugače bi
bilo, če bi se zazidalni načrt
sprejemal v tem mandatu
- potem bi bilo mogoče govori-
ti o povezavi javne funkcije
s premierovimi osebnimi in-
tersi.
REKLI 80
Siter Janez, vodja prodaje
pri podjetju Bohor Mestinje,
dobitniku zlatega znaka Ce-
leia za segment Človek in
prosti čas:
»Priznanja smo v našem
podjetju posebej veseli, saj je
prvo v naši novi državi. Daje
nam vzpodbudo za nadaljne
delo in uveljavitev v sloven-
skem prostoru. Tovrstni se-
jem bi se v prihodnje moral
Spremeniti v specijalizirane
spjme, to pa lahko dosežemo
z večjim številom proizva-
jalcev enake branže na istem
prostoru
Zdravilišče pred razpletom
Vse kaže, da bo kmalu konec
večmesečnega dopisovanja in
pogovarjanja na relaciji Izvrš-
ni svet občine Laško - Mini-
strstvo za obrambo R Sloveni-
je glede nadaljnje usode Zdra-
vilišča v Rimskih Toplicah.
V Laškem so končno dobili
čistopis teksta pogodbe, kako
naj bi izgledala »predaja«
Zdravilišča v roke Terme d. d.,
ki je zainteresirana za ta ob-
jekt. Terme d. d. naj bi tako
dobile v najem enajst objek-
tov, kolikor jih je v Zdravili-
šču, skupna vrednost objektov
pa je 471 milijonov SLT oziro-
ma 12 milijonov DEM po sred-
njem tečaju z 31. decembra la-
ni. Določili so tudi višino me-
sečne najemnine, ki naj bi bila
15 tisoč DEM (prej 35 tisoč
DEM), Terme d. d. pa naj bi jo
začele plačevati 1. septembra.
Ob prevzemu Zdravilišča naj
bi Terme d. d. tudi zaposlile
vsaj polovico prej tam zapo-
slenih delavcev, ki so zdaj do-
ma na večmesečnem čakanju.
Tako pripravljeno pogodbo
bo danes (četrtek) obravnaval
Upravni odbor Terme d. d. in
jo sprejel in podpisal ali pa
zavrnil. Ob predlogu pogodbe
iz Ministrstva se bodo lani UO
danes soočili tudi z nekaterimi
pripombami, ki so jih izrekli
na ponedeljkovi seji Izvršnega
sveta občine Laško. Še vedno
je največji problem najemni-
na, ki bi jo začeli plačevati,
denarja pa ni od nikoder. Za-
radi dolgega odlašanja je le-
tošnja sezona praktično izgub-
ljena.
Ob tem raste temperatura
tudi v Rimskih Toplicah, kjer
niso bili zadovoljni s prejšnjim
vojaškim režimom, pravijo pa,
da tudi sedanji ni kaj boljši.
Rimljani so tako pripravljeni
tudi na štrajkovno zasedbo
Zdravilišča, da bi opozorili
vse, kako velika škoda se dela.
Ne gre pozabiti, da ima TO
zdaj za 15 tisoč DEM stroškov,
ko ima svoje enote v Zdraviliš-
ču... Ali bomo danes doživeli
razplet ali ponoven zaplet ob
Zdravilišču v Rimskih Topli-
cah, bomo kmalu videli.
TONE VRABL
Št. 20 - 21. maj 1992
Sedemdeset let
Franca Renierja
Pred dnevi je slavil 70-letni-
co ugledni dolgoletni turistič-
ni delavec iz Podčetrtka Franc
Renier, ki ga upravičeno ime-
nujemo očeta Atomskih To-
plic.
G. Renier je storil za Obsote-
Ije in Atomske Toplice izredno
veliko. Starejši turistični de-
lavci se spominjamo nekda-
njih Harinih zlak, tistega ka-
menitega korita polnega ko-
palcev, pa jam z zdravilnim
blatom, kamor so ljudje priha-
jali iskat zdravje. To so videli
g. župnik Strnad, g. Strahov-
nik in naš slavljenec, ter se
družno lotili ideje, kako začeti
s sistematičnim razvojem tu-
rizma v povezavi z uspešnimi
zdravilnimi učinki Harinih
zlak. Dobro se spominjam pr-
vega lesenega bazena, za kate-
rega je takrat tudi Celjska tu-
ristična zveza prispevala kar
pomemben delež, ki je bil ver-
jetno odločilen, da se je razvoj
takratnih Harnih zlak prema-
knil z mrtve točke v smer se-
danjih Atomskih Toplic.
G. Renier je bil neutruden
pri iskanju sodelavcev, ljudi.
ki so imeli radi Obsotelje.
Opravil je na tisoče brezplač-
nih ur, da je počasi nastajalo
sedanje zdravilišče. Iz lesene-
ga bazena je nastal betonski,
pa še dodatni bazen, strokov-
no so bile izvedene vrtine, ki
so dale dobre rezultate. Slav-
ljenec je nadaljeval z delom,
omislil si je platneno kupolo,
ki je omogočala že celoletno
poslovanje, prizidali so maj-
hen stacionarij, nastali so go-
stinski prostori pa camping in
končno, po neštetih zapletih,
v katere se je pozitivno vklju-
čilo slovensko Železniško go-
spodarstvo, tudi hotel Atom-
ske Toplice in kmalu še zdra-
vilišče. Tako je bila odprta pot
razvoju.
Franc Renier pa ima tudi ve-
liko zaslug za Obsotelje nas-
ploh, za gradnjo cest, za lepšo
ureditev kraja, pa tudi sodob-
ni gasilski dom v Podčetrtku je
v dobršni meri njegova zaslu-
ga. Za vse to so se mu na ne-
davni slovesnosti zahvalili tu-
ristični delavci in mu zaželeli
še nrnogo zdravih in zadovolj-
nih let.
ZORAN VUDLER
Končani Kekčevi dnevi
v soboto so se končali prvi Kekčevi dnevi, prireditev, ki
jo je organizirala Občinska zveza prijateljev mladine iz
Celja. V šestih dnevih se je zvrstila kopica prireditev:
otroci so si lahko ogledali filme, poslušali so pravljice,
brali knjige, risali...
Najbolj zanimivo je bilo v soboto, zadnji dan, ko je bil
pred blagovnico Metro v Celju Kekčev kviz, ki ga je vodila
Tina Huremovič. Otrok, ki so vedeli vse o Kekcu, pa, kot je
bilo videti na kvizu, ni bilo malo. Na OZPM so obljubili,
da bodo Kekčevi dnevi postali tradicionalna celjska prire-
ditev za otroke.
N.-M.S.
Pomoč najmlajšim beguncem
v celjski občinski zvezi prijateljev mladine bodo
humanitarno akcijo zbiranja pomoči za otroke - prija-
telje iz Bosne in Hercegovine, ki so kot begunci pribe-
žali na varno v Slovenijo, nadaljevali do konca meseca.
Del zbranih oblačil, opreme za dojenčke in igrač so
že posredovali v celjski begunski zbirni center, z odzi-
vom ljudi, pripravljenih pomagati, pa so zelo zado-
voljni. V akcijo so se vključili celjski vrtci in nekatere
osnovne šole, veseli pa so tudi vseh občanov, ki lahko
pomoč prinesejo v pisarno zveze prijateljev mladine
v Gregorčičevi ulici vsak dan med 10. in 12. uro.
IS
Srečanje na Kalobju
Ob 25-letnici uspešnega delovanja krajevnega gasilskega društva so se v Kalobju pomerili
gasilci veterani iz Teharij, Šentjurja in domačega kraja ter dokazali, da kljub letom še niso za
v staro šaro. Srečanje, s katerim so gasilci že drugo leto zapored proslavili god svojega zavetnika
Svetega Florjana, naj bi postalo tradicionalno.
Tekst in foto: Janko Cerkvenik
Savinjska dolina
nacionalni park?
Seminarja dežel Alpe Ja-
dran z delovnim naslovom
»Brat človek, brat drevo«
v avstrijskem mestu Pamha-
gen sta se udeležila tudi dva
predstavnika iz Slovenije;
Marko Laznik in Dimitrij
Pur.
Na seminarju sta predsta-
vila slovensko problematiko
nacionalnih parkov in turiz-
ma oziroma agrokulture, do.
mače izkušnje pa primerjal;
z drugimi iz prostora deže
Alpe Jadran. Udeleženci se
minarja so si ogledali av
strijski in madžarski del na
cionalnega parka Nežider
sko jezero, se pogovarjal
s predstavniki deželne vlad
Burgenlanda in madžarskin
ministrom za turizem, ol
koncu srečanja pa so obiska
li še Dunaj. Oba slovensk
predstavnika po vrnitvi i
seminarja pripravljata pro
jekt »Savinjska dolina - na
cionalni park«, ki ga bost
predstavila širšemu sloven
skemu prostoru.
KLAUDIJA KA(
Sejem
rabljenih igračl<
v nedeljo je na central-
nem igrišču v Velenju za-
sebno podjetje Pluton iz
Prebolda pripravilo se-
jem rabljenih otroških
igračk.
Prireditev je bila pope-
strena z nastopom mladih
plesalcev iz skupine Ples-
ni val iz Celja, otroško
modno revijo, srečelovom
in še marsičem. Najbolj
zanimive so bile stojnice
(in i^ala), na katerih so
otroci razstavili igrače, ki
so jih želeli prodati. Pro-
dajali so vse; od kolesa pa
do oguljenega medvedka,
ki je v kdove kateri borbi
izgubil uho...
Otroci in starši, ki so se
sejma udeležili, so bili
navdušeni. N.-M. S.
S slovensko trmo nad dvomljivce
Slovencem prijazna pllberška Zatiruga-Market
Pliberk, le nekaj kilometrov odda-
ljen od slovensko-avstrijske meje,
Slovencu, ki zaide v Avstrijo, vzbudi
zanimanje z Zadrugo-Marketom, ki
jo upravljajo zamejski Slovenci.
S slovensko vztrajnostjo so se pred
desetimi leti odločili oživiti in poka-
zati, da Slovenci v Avstriji to zmore-
jo. Danes v njej kupujejo Slovenci
od blizu in daleč, pa tudi domačinov
je med kupci veliko.
Stari skedenj, ki ga še danes lahko
vidite v bližini Zadruge-Market je
bil njihova prva poslovna stavba.
Potem, ko so s pridnim delom doka-
zali, da zmorejo več, so zgradili nove
prostore, jih z leti povečali, narašča-
lo pa je tudi število zaposlenih. Tako
jih je danes v Zadrugi-Marketu za-
poslenih 55, v izvozu in uvozu pa še
10. Zadruga-Market namreč vidi
prihodnost v mednarodni blagovni
menjavi, še posebej s Slovenijo.
Tako so že pred štirimi leti sklenili
dmžabništvo z Železarno Ravne
z ustanovitvijo mešane družbe luen-
na s sedežem v prostorih Zadruge-
Market. Danes lahko ocenijo sodelo-
vanje za uspešno. V času slovenske-
ga osamosvajanja so s celjskim Cen-
trom podpisali tudi pogodbo o usta-
novitvi mešane družbe, plod sodelo-
vanja pa je prodajni center Lava
s tisoč kvadratnimi metri prodajnih
površin, zgrajena po načelu cash
and carry. Namenjena je grosistični
prodaji in induvidualnim kupcem
na voljo pa jim je tudi nakupovalna
kartica. Tudi za gostinsko ponudbo
so poskrbeli. Poslovanje v nakup-
nem centru je računalniško podprto,
uredili so veliko parkirišče, delno je
pod streho, sodelovanje med Cen-
trom in Zadrugo-Marketom pa Ja-
nez Blagotinšek, odgovoren z uvoz-
no-izvozne posle v pliberški Zadru-
gi-Marketu ocenjuje za uspešno.
Zadruga-Market se je za mešano
družbo v Celju odločila predvsem
zato, ker se je hotela približati ku-
pcem iz Celja in okolice, ki sicer že
vrsto let kupujejo pri njih v Pliber-
ku. To pomeni, da je v prodajnem
centru Lava vedno nekaj prodajnih
proizvodov avstrijskih, poudarek pa
je na slovenskih, saj menijo, da mora
biti tudi z njimi poslovanje uspešno.
V pliberški Zadrugi-Market želijo
na ta način poiskati in ponuditi pot
do promoviranja slovenskih izdel-
kov na avstrijskem tržišču, tako
v prostorih njihove Zadruge-Marke-
ta, kot tudi širše.
Zadruga-Market je v desetih letih
svojo ponudbo tako razširila, da je
trenutno največja trgovinska orga-
nizacija v kraju, s široko ponudbo
prehrambenih izdelkov, kozmetike,
modnih oblačil, tehničnega blaga,
nadomestnih delov, igrač, potrebš-
čin za prosti čas, kmetijskih strojev
ter pripomočkov za delo v hiši in na
vrtu. Se posebej želijo povečati po-
nudbo kmetijskih strojev in nado-
mestnih delov, je povedal poslovo-
dja Stanko Čik.
V Zadrugi-Market so si kupce
v minulih letih pridobili s kvalitetno
ponudbo, ugodnimi cenami, ki še
posebej veljajo za količinske naku-
pe, ves kolektiv pa se trudi, da bi
kupce prijazno, kvalitetno, hitro in
solidno postregli. Seveda zaposleni
govorijo slovensko. Po besedah
Stanka Cika je ena od usmeritev Za-
druge-Market tudi v zaposlovanju
koroških Slovencev živečih v Avstri-
ji, nekateri pa so tudi s slovenske
strani meje. Pred desetimi leti, ko so
pričeli s trdim delom, so si poleg
finančnega uspeha zastavili za cilj
krepiti slovenski živelj na avstrij-
skem Koroškem, zato še danes pod-
pirajo slovenska kulturna društva in
športna društva.
Izkupiček Zadruge-Market gre
najprej v investicije, velik delež pa
tudi za pomoč vsem tistim dru-
štvom, ki se nanje obračajo s proš-
njami za finančno pomoč. Še pose-
bej podpirajo delovanje mešanega
pevskega zbora Podjuna-Pliberk,
športnega društva SAK iz Celovca,
pa tudi več domačih športnih in kul-
turnih društev. Neke vrste pokrovi-
telji so tudi ansamblu Slovenija.
Ko smo že uvodoma zapisali letos
Zadruga-Market praznuje deseto
obletnico delovanja. To pomeni, da
je nakupovati v njej letos še posebej
ugodno, saj so, in še nameravajo, vse
leto pripravljati akcijske prodaje.
Tako bo ravno te dni, od danes, če-
trtka, do sobote, veljal izreden po-
pust za nekatere izdelke, kar precej
pa jih bo naprodaj po reklamni ceni
deset avstrijskih šilingov. Te dni bo
do pripravili tudi brezplačno degu
stacijo piva in vina, ter hrano p
ugodnih cenah.
Zadrugo-Market vodita upravn
in nadzorni odbor, upravnemu pred
seduje inženir Friedl Kapun, za ka
terega Stanko Čik pravi, da je moto
podjetja in ima očitno dobro poslov
no žilico. Pravočasno je namre
spoznal, da v zadružništvu vendar!
je prihodnost.
Zadruga-Market ima manjši po
slovalnici še v Šmihelu in v Zvabe
ku, v Šmihelu jo nameravjo še pove
čati. Čeprav so kupci že davno teg
ugotovili, da je nakup v pliberšk
Zadrugi-Marketu zares ugoden zat'
je tudi obisk precejšen, pa vodstv
podjetja še ne sedi križem rok. V mi
slih imajo precej idej, ki jih namera
vajo udejaniti toda tudi v prihodnj'
se bodo držali načela, da bodo sado
ve svojih misli in dela obelodanil
šele ko se bodo omedili. Slovensk'
vztrajnost in nenazadnje konkuref
ca pa jih zanesljivo vodijo do cilja
NATAŠA GERKB;
Foto: EDI MASNE'
Stanko Čik
Št. 20 - 21. maj 1992
Ogorčenje obmejnega Rogatca
»če nam pride kdo izklju-
čiti elektriko, ga ubijem. Ni-
mam kaj izgubiti«. Tudi tako
je slišati med razočaranimi
ter razburjenimi krajani Ro-
gatca, kjer so osupli nad po-
kojninami, pa tudi plačami,
ki jih več sto krajanov preje-
ma za svoje delo v sosednjem
Humu, na hrvaški strani
Sotle. Gre za dve stikajoči se
naselji, ki sta se do nastanka
državne meje v bistvu zlivali
v en sam kraj.
O problematiki ljudi v Ro-
gatcu, ki jim poslej s hrva-
škimi dohodki ter slovenski-
mi cenami grozi beda, raz-
pravljajo v šmarski občini na
najrazličnejših ravneh. Zdaj
jim je dovolj, zato se občin-
ska delegacija odpravlja te
dni v slovensko metropolo,
kjer bo šla od vrat do vrat, so
sklenili v šmarski občinski
skupščini. Svojemu republi-
škemu poslancu Marku
Stadlerju so naročili naj bi
s problematiko podrobneje
seznanil tudi parlament.
Na zadnjem zasedanju slo-
venskega parlamenta je opo-
zoril na problematiko hrva-
ških pokojnin (v Sloveniji
naj bi bilo 1800 teh upoko-
jencev) že prim. dr.Jože Ar-
zenšek, ki tako kot tisti, ki so
prav tako že opozarjali na
problem na drugih ravneh,
čaka odgovor.
Kar 240 upokojencev iz
majhnega Rogatca, ki so de-
lali v tovarni v Humu na
Sutli, onkraj Sotle, je bilo ob
prejemu zadnje pokojnine
bolj ali manj ogorčenih. Po
podatkih Skupnosti pokoj-
ninskega in invalidskega za-
varovanja je najvišja znašala
12 tisoč tolarjev in najnižja
2700, upokojenci pa naj bi
preživljali še kakšnega dru-
žinskega člana. Po plačilu
položnic ne ostane številnim
krajanom v bistvu nič. Do-
kler je bil tečaj tolarja in hr-
vaškega dinarja 1:1, ni bilo
težav, s krepitvijo tolarja pa
je iz meseca v mesec bedneje.
Osamosvojena Slovenija je
sprva plačevala upokojen-
cem akontacije pokojnin,
poslabšalo pa se je, ko je
pred tedni izplačevanje
prevzela Hrvaška. Pri tem,
za primerjavo, na različnih
ravneh opozarjajo na urejen
položaj upokojencev Jugo-
slovanske armade v Sloveni-
ji, ki prejemajo polne pokoj-
nine. Tisti krajani Rogatca,
ki so si prislužili pokojnino
v tovarni onkraj Sotle, so
slovenski strani vsa leta pla-
čevali samoprispevke ter da-
jatve od bruto plač, opozar-
jajo.
V Ljubljani, v ministr-
stvih, poznajo problem upo-
kojencev Rogatca in podob-
nih občin, na primer Črnom-
lja, vendar jih pošiljajo od
vrat do vrat. Šmarska vlada
je pred časom poslala na re-
publiško raven poročilo
o problematiki zaposlenih
na hrvaški strani (iz Rogatca
je v humski tovarni zaposle-
nih 170 delavcev s slovenske
strani, ki prejemajo pov-
prečno po 15 tisoč tolarjev
plače, z menjavo 1:2) ter
upokojencev s hrvaškimi po-
kojninami, odgovora pa ni.
Potreben bi bil meddržavni
odgovor, vendar hrvaške
strani trenutno menda ne za-
nima.
Kot kaže bo treba za nekaj
časa reševati problematiko
s pomočjo sociale, pozneje bi
jo lahko morda rešili v po-
kojninskih skladih. Pa kaj,
prazen je tudi socialni ža-
kelj. Upokojenci Rogatca si
seveda želijo prislužene po-
kojnine in ne miloščino.
BRANE JERANKO
Veterani gasiici na Tebarju
GD Teharje je tudi letos pri-
pravilo zdaj že 24, tekmovanje
gasilcev veteranov v dveh dis-
ciplinah.
Tekmovanje je namenjeno
zlasti tistim gasilcem, ki se ne
udeležujejo več gašenja na po-
gorišču in drugih aktivnih ak-
cij. Teharsko tekmovanje je
med najbolj množičnimi to-
vrstnimi tekmovanji pri nas.
Tudi letos je bila udeležba do-
bra, saj je nastopilo 20 ekip iz
10 občinskih gasilskih zvez.
V obeh konkurencah, pri vete-
ranih in veterankah, je zmaga-
la ekipa GD Mengeš. Pri vete-
rankah so bile druge predstav-
nice Šaleka in tretje Bevč, obe
iz velenjske občine, medtem
ko so pri veteranih osvojili
drugo oz. tretje mesto Mežica
in Bevče. Najstarejša udele-
ženka je bila 68-letna Marija
Martine iz GD Bevče, najsta-
rejši udeleženec pa 83-letni
Ivan Hrovatič iz GD Prevalje.
Najstarejšo desetino je imelo
GD Velenje s skupno starostjo
485 let.	TV
Pomoč Saizburga beguncem
Socialistična stranka Žalec in občinski odbor Rdečega križa
Žalec sta se pred dnevi dogovorila s Slovenskim kulturnim
društvom Otona Župančiča iz Saizburga, da bodo v tem avstrij-
skem mestu za begunce, ki bivajo v Žalcu, teh pa je okrog 170,
pripravili pomoč v hrani in oblačilih. Glavni organizator akcije
je Franci Pesjak in pri njem v Salzburgu so se sredstva tudi
zbirala. V soboto, ko je v Žalec prispela prva pošiljka, nam je
povedal: »To, kar smo pripeljali danes, je vredno približno tri
tisoč DEM, poteka pa že druga akcija. V kratkem bomo pripe-
ljali rabljen kombi.«
Predsednica občinskega odbora RK v Žalcu Anica Doler se je
Franciju Pesjaku zahvalila in naročila, naj prenese besede zah-
vale tudi vsem darovalcem.
T. TAVČAR
Naše sonce za otroice iz Bosne
Pod tem geslom so se v III. osnovni šoli v Celju domislili
prisrčne solidarnostne akcije, ki so j6 namenili otrokom, begun-
cem iz Bosne in Hercegovine.
Medse so učenci prvih razredov povabili za razred svojih
vrstnikov in jih včeraj najprej odpeljali v kino gledat risanke,
v domači telovadnici so jim pripravili poseben razvedrilni pro-
gram, h kateremu so sedli po skupni in okusni šolski malici, ob
slovesu pa so mlade begunce še obdarili. Običajno so v tem času
prvošolčke sprejemali v podmladek Rdečega križa, letos pa so
na šoli rekli, naj bo drugače, predvsem bolj sodobno in aktu-
alno. Od besed včasih so prešli na dejanja sedaj.
UM
Evbaristični icriž
Leta 1935 so po Sloveniji postavili vrsto evharističnih križev.
Okupator jih je že leta 1941 v glavnem požagal, ker so bili
premočni simboli slovenstva. Med njimi je bil tudi okrog
8 metrov visok križ v Založah pri Polzeli. Na pobudo polzelske
stranke Krščanskih demokratov so ga ponovno postavili in
^ nedeljo tudi slovesno blagoslovili. Ob tej priložnosti se je na
Kokolovem hribu zbralo veliko vernikov in članov stranke iz
domače in sosednjih krajevnih skupnosti. Vernike in goste je
fiajprej pozdravil dr. Janez Cukjati, polzelski župnik Jože
Kovačec je križ blagoslovil, potem pa so spregovorili tudi gostje.
Nastopila sta polzelski moški in mešani pevski zbor. Na sliki:
Janez Lampret iz Celja govori na slovesnosti. rp -pAVČAR
Mini
maturantje
v Lašicem
v Zdravilišču Laško so
imeli minuli petek nena-
vadno prireditev. Na mini
maturantskem plesu so se
namreč zbrali vsi predšol-
ski otroci iz laškega vrtca,
cicibani, ki bodo letošnjo
jesen prvič prestopili prag
osnovne šole.
Ideja za tovrstno priredi-
tev je v Laškem zorela že
dolgo časa, v obliki, kakrš-
no smo tokrat videli
v Zdravilišču, pa se je letos
pojavila drugič zapored.
Porodila se je vzgojitelji-
cam in ravnateljici vrtca
Milici Jan. Skupaj s starši,
tetami, strici, dediči in ba-
bicami je zapleslo kar 78
otrok, ki letos zadnjič obi-
skujejo malo šolo.
Popoldan, ki je minil
v sproščenem vzdušju ob
glasbi in družabnih igrah,
se je kar prehitro prevesil
v večer. Cicibanom preo-
staja le še zaključni izlet na
Šmohor, ki ga delavci vrtca
planirajo za eno od prostih
sobot v juniju. Na njem bo-
do otrokom razdelili še
priznanja, diplome in po-
hvale za najboljšega šport-
nika, za planinca vrtca in
druge.
MOJCA MAROT
Nov športni paric
v krajevni skupnosti Petrovče že nekaj časa gradijo nov športni park. Pobudnik in organizator
je TVD Partizan Petrovče, o tem, kako gradnja napreduje, pa nam je predsednik partizana Ervin
Košir povedal: »Ideja, da bi tudi v naši krajevni skupnosti imeli športni park, je vzniknila pred
tremi leti. Graditi smo pričeli leta 90 in že lansko leto odprli dve teniški igrišči. Letos so dela tako
daleč, da bomo ob koncu šolskega leta park lahko odprli. Uredili smo več igrišč - za košarko,
rokomet in odbojko - ter atletsko stezo, dolgo 250 m.« Petrovčani so pri gradnji zelo zagnani,
opravili so že okrog dva tisoč delovnih ur, tudi vsa zemeljska dela in prevoze so zasebniki opravili
brezplačno. Na sliki: s sobotne delovne akcije.	rp t^vČAR
Rodovina Oset je številna
Na domačiji Osetovih v Drešinji vasi v KS Petrovče se je v nedeljo dopoldan zbrala rodovina Oset. Prišlo je kar 144 bližnjih in
daljnih sorodnikov iz raznih krajev Slovenije in iz tujine. Zbrane je pozdravil gospodar na domačiji Jože Oset, nato je sledilo
skupno fotografiranje, družabni del srečanja pa je bil v hotelu v Žalcu. Mnogi med njimi so se tokrat prvič videli, večina pa jih je
bila mnenja, da naj bi srečanje postalo tradicionalno. Tokrat je bilo prav na stoletnico poroke pradeda in prababice Franca in
Frančiške Oset.	T. TAVČAR
Št. 20 - 21. maj 1992
Sanjski
začetek SP
V Bratislavi zlato za moške in srebro
za kegUavke - Jutri ženske Uvoiice,
v soboto finale posameznic
Svetovno prvenstvo
v kegljanju se je v zim-
skem štadionu Ružinov
v Bratislavi za slovensko
zastopstvo začelo sanj-
sko. Moška reprezentan-
ca (Steržaj, Urbane, Hri-
bar, Bizjak, Kirbiš, Bene-
dik) je osvojila naslov
svetovnih prvakov, celj-
ske šesterka Jožica Še-
ško, Mira Grobelnik, Ta-
nja Gobec, Marika Kar-
dinar, Biserka Petak in
trener Lado Gobec pa
ima skupaj z Ljubljan-
čanko Tončko Urbane
srebrne kolajne.
»Začeli smo z mislijo,
da bi bili vsaj šesti, po
prvem nastopu Jožice Se-
ško (449 kegljev) in Mire
Grobelnik (462) pa smo
vodili in se začeli spogle-
dovati s kolajno,« je
v krajšem telefonskem
pogovoru potek torkove-
ga tekmovanja ženskih
ekip komentiral Lado
Gobec.
»Po nastopu Urbančeve
(424) in Gobčeve (407)
smo zdrsnili na 4. mesto.
nato pa je Kardinarjeva
v	zadnjih lučajih zamudi-
la priložnost, da bi po-
pravila lasten svetovni
rekord, za katerim je z re-
zultatom 473 zaostala le
za sedem kegljev. Petako-
vi	kegljišče ne ustreza
najboj, a je s 436 keglji
ekipni rezultat zaokroži-
la na 2652, kar je bil pol-
drugo uro nov svetovni
rekord, ki ga je reprezen-
tanca Hrvaške še izbolj-
šala. Bili smo najmanj če-
trti, na stezo pa so morale
še zadnje kegljavke Nem-
čije, Madžarske ter Hrva-
ške in le slednje so nas
prehitele. Srebro za Slo-
venijo, pet kolajn za Ce-
lje,« je končal Gobec.
ŽELJKO ZULE
Ženski del SP se bo na-
daljeval jutri s tekmova-
njem dvojic: Kardinar-
Petak, Šeško-Grobelnik,
Urbanc-Gobec ali Tkal-
čič, v soboto dopoldne pa
bo še finalni nastop posa-
meznic.
Denar je - čas
Jure Zdovc Je dobil novo povabilo za odbod v profesionalno NBA ligo In pri LA
Lakersib trenira s slovitim Magicom Johnsonom
Na sinočnjem košarkarskem spektaklu
Slovenija-Hrvaška ni bilo našega kape-
tana Jureta Zdovca, ki je v soboto odpo-
toval v Združene države Amerike. Konji-
čanu se je nepričakovano ponudila pri-
ložnost za odhod v profesionalno NBA
ligo, v Los Angelesu pa je minule dni pri
Lakersih treniral skupaj s slovitim Magi-
com Johnsom, ki se vneto pripravlja za
olimpiado.
»Sam pri sebi hočem končno razčistiti
glede NBA košarke. Že lani sem se od-
pravljal v ZDA, a je vojna krepko pose-
gla v načrte. Pred dnevi je menadžer zno-
va sporočil naj pridem na »try-out«, ki je
neke vrste poletni preizkus igralcev. Šti-
ri dni bom pri Los Angeles Lakersih, dva
dni pri New^ York Knicksih in nato se
bom priključil reprezentanci, ki bo že na
turnirju v Španiji,« je minuli petek, ne-
posredno pred odhodom v ZDA, pripove-
doval Jure Zdovc.
Krog možnih klubov se je z Lakersi in
Knicksi torej zožil?
Vesel bom že, če bodo klubi zadovoljni
z mojo igro, kajti že sam prihod v profe-
sionalno ekipo je zahteven in uspe le
redkim izbrancem. Nikakor pa ni rečeno,
da bom odšel k Lakersom ali Knicksom.
Oboji so me sicer povabili na trening, a je
to trenutno tudi vse. Menedžer je napo-
vedal, da bodo v Los Angelesu še skavti
nekaterih drugih klubov. Zato lahko pri-
de še do kakšne ponudbe. Preden bom
karkoli podpisal, se moram prepričati
o moči in igralski zasedbi kluba, videti
kdo je trener in se dogovoriti glede minu-
taže.
Kakšni so tvoji pogoji?
Konkretnih, denarnih pogojev ne mo-
rem postavljati. Bolj pomembna je minu-
taža. Prvo leto hočem na vsaki tekmi
igrati vsaj 15 minut, to je moja osnovna
zahteva. Denar je torej v mojem primeru
- čas.
S Knorrom si lani podpisal triletno
pogodbo, ki pa jo lahko razdreš že letos.
Lahko Italijani postavljajo posebne zah-
teve?
V Bologni se mi je pogodba iztekla 15,
maja. Knorr glede mojega odhoda ne mo-
re postavljati nobenih bistvenih pogojev
najmanj v primeru prestopa v NBA ligo'
Edinole kar zadeva Italijo: lahko osta-
nem le s privoljenjem Knorra, lahko pa
se mi tudi enostavno odpovejo. Tudi to je
možno. Ni jim še jasno, kako močni bodo
v naslednji sezoni. Kupili so Daniloviča,
radi bi me sicer zadržali, toda to pomeni,
da imajo dva tujca in bi morali poiskati
dobrega italijanskega centra.
Če Italija ne pride v poštev, potem je
najbolj verjeten odhod v drugo najmoč-
nejšo ligo v E\Topi. V Španijo?
Možnosti je veliko. Tudi o^od v Fran-
cijo, k zares dobri ekipi, ki bo igrala
v pokalu prvakov. Možnosti je res veliko,
le pravo, najbolj optimalno je treba najti.
A dokler pogodba ni podpisana, še ni nič
narejenega. Časa je še dovolj, prave in
najbolj konkretne ponudbe pa bodo pri-
šle šele po olimpijskih kvalifikacijah.
In kako bo v Bilbau?
Naše možnosti so skromne. Nepotreb-
no smo izgubili centra Čurčiča in Kralje-
viča. Pogovori očitno niso bili najbolj
usklajeni. Ozadje me ne zanima, v mislih
imam samo kvalitetno ekipo, ki bo spo-
sobna čimboljših rezultatov. Tudi Subo-
tiča ni, čeprav so sprva obljubljali, da bo
igral za reprezentanco. Pet let že igra
v pokalu prvakov in njegove izkušenje bi
vsem veliko pomenile. Lahko pridemo
v drugi krog v Zaragozo, vendar zelo
težko. Zelo težko.	ŽELJKO ZULE
ran^rama
Nogomet
Slovenska liga
36. kolo: Publikum-Maribor
0:0, Steklar-Koper 0:0, Naklo-
Rudar (V) 3:2 (1:2), strelca:
Cvikl, Karič. Vrstni red: Olim-
pija 56, Maribor 53, Izola 48,
Gorica 41, Naklo 40, Ljublja-
na, Koper 39, Mura 37, Svobo-
da 35, Pubhkum 34, Slovan,
Rudar (V), Steklar 33, Zagorje,
Potrošnik, Primorje 30, Nafta
28, Rudar (T) 26, Medvode 21,
Domžale 20, Jadran 14.
II. slovenska liga
22. kolo: Dravinja-Železni-
čar 2:2 (2:0), strelca: Marguč,
Zore; Dravograd-Hmezad 1:0
(0:0). Vrstni red: Železničar
31, Dravograd 30, Dravinja,
Turnišče 27, Korotan 24, Po-
horje, Hmezad, Kovinar 22,
Veržej 21, Slovenj Gradec, Im-
pol 20, Rače 18, Pekre 16, Sre-
dišče 8.
MNZ Celje
18. kolo: Hrastnik-E.
Šmartno 2:4, Kovinar-Papir-
ničar 4:3, Svoboda-CR Krško
1:1. Vrstni red: E. Šmartno 33,
Papirničar 21, CR Krško 17,
Kovinar 14, Hrastnik 13, Svo-
boda 9.
Rokomet
Pokal Slovenije
Moški: polfinale - prva tek-
ma: Rudar-P. Laško 14:13
(8:7), strelci: Šafarič, Ocvirk,
Pungartnik 3, Franc 2, Čater,
Tomšič 1. Ženske - četrtfinale:
Mlinotest-Velenje 30:16 (14:8),
strelke: Oder 8, Ferfolja 4, Ka-
tic, Brelih, Tamše, U. Katič 1.
Odbojka
Prvenstvo Slovenije
Mladinke (v Kopru): Celje-
P. Branik 2:1 (10, -13, 10), Ce-
Ije-Krim 2:0 (9,6), Celje-Koper
0:2 (-3, -9). Končni vrstni red:
1. Koper, 2. Celje, 3. Krim, 4.
P. Branik.
Pionirke (v Ljubljani): E.
Vitanc-P. Tabor 2:0, E. Vi-
tanc-Mladost (MS) 2:0, E. Vi-
tanc-Koper 0:2. Končni vrstni
red: 1. Koper, 2. E. Vitanc
(Braslovče), 3. Mladost, 4. P.
Tabor.
BasebalI
Slovenska liga
7. kolo: Celje-Kranjski lisja-
ki 4:14. Vrstni red: Golovec 12,
Ježica 10, Zajčki 8, Gunclje 6,
Ježica ml. 4, K. lisjaki 2, Celje
0. V nadaljevanju prvenstva
bodo ekipe razdeljene v dve
kakovostni skupini.
Judo
Pokal Trsta
Trst (120 tekmovalcev iz 18
klubov): pionirji - do 44 kg: 3.
Ferjan, do 48 kg: 1. Mahmuto-
vič, 3. Holer, do 52 kg: 2. La-
kner-Bevc, do 68 kg: 1. Bed-
njički; kadeti - do 57 kg: 1.
Petrak, do 68 kg: 3. Mlinarevič
(vsi IR); ekipno: 1. I. Reya in
Lazio Rim.
Pokal Kopra
člani - do 65 kg: 2. Rudolf,
5. Groznik, do 71 kg: 3. Bel-
tram, 5. Stankovič in Zmrzljak
(vsi IR), do 78 kg: 2. Bevc
(Ostr), 3. Sadžak (IR), do 86
kg: 1. Knafelc, do 95 kg: 1.
Fabjan (oba Ostr); ekipno: 1.
Ostrožno.
Streljanje
Občinsko prvenstvo
Laško: vojaška puška
- ekipno: 1. D. Poženel 469, 2.
T. Bostič 429, 3. T. Bostič II
313; posamezniki: 1. Gorišek
(TB) 170, 2. Brunšek 162, 3.
Lavrinc (oba DP) 160.
ŠP®RTNI KOLEDAR
Sobota, 23, 5._
Atletika
Celje: Slovenija-Hrvaška
(od 15.45).
Julio
Murska Sobota: mladinski
memorial Štefan Kovač.
Nogomet
Radeče: Papirnica-Hrast-
nik. Krško: CK Krško-E.
Šmartno, Brežice: Svoboda-
-Kovinar (19. kolo MNZ Celje,
vse 16.30).
Tenis
Celje: Klasje-Branik, Ljub-
ljana: Olimpija-ŠTK Velenje
(1. kolo I. STL), Slovenske Ko-
njice: Konjice-Ravne (1. kolo
II. STL - vzhod). Rečica ob
Savinji: Mladost-Radeče, Bre-
žice: Brežice-Žalec, Rogaška
Slatina: Rogaška-Ljutomer (1.
kolo III. STL, vse ob 9. uri).
Nedelja, 24. 5.
Kolesarstvo
Rogaška Slatina: Hura na
Donačko goro, štart ob 9. uri
pred Železniško postajo.
Nogomet
Celje: Publikum-Nafta, Ro-
gaška Slatina: Steklar-Mari-
bor, Rudar (V) prost (38. kolo
SNL), Žalec: Hmezad-Pohor-
je, Veržej: Veržej-Dravinja
(23. kolo II. SNL, vse 16.30).
Tenis
Kranj: Triglav-Klasje,
Domžale: Domžale-ŠTK Vele-
nje (2. kolo I. STL), Ptuj: Ptuj-
Konjice (2. kolo II.
STI^vzhod), Žalec: Žalec-
Mežica, Radeče: Radeče-
Sevnica, Rače: Rače-Rogaška
(2. kolo III. STL, vse ob 9. uri).
Ponedeljek, 25. 5.
Judo
Celje: I. Reya-Drava (5. kolo
SJL, ob 17. uri na OŠ F. Roš).
Sreda, 27. 5.
Judo
Celje: I. Reya-01impija (6. ko-
lo SJL, ob 17. uri na OŠ F.
Roš).
Nogomet
Maribor: Maribor-Rudar V.
(četrtfinale pokala Slovenije,
16.30).
V prenovljeni trgovini z mešanim blagom
smo razširili tudi ponudbo naše delika-
tese.
Poleg že uveljavljene ponudbe NAREZKOV in TATARSKEGA
BIFTEKA smo pričeli z dnevno peko
-	PIŠČANCEV
~	Izbirate lahko tudi med različnimi vrstami
-	PEČENK	sveže pripravljenih solat.
-	REBERC
v sodobni	Priporočamo se za obisk in vas hkrati
»TURBO-GRIL«	obveščamo, da smo na novo uredili velik
pegici	parkirni prostor.
Sprejemamo naročila po telefonu: 063/37-083
Odprto: 7.30 do 20.00, sob. 7.30 do 18.00, ned. 8.00 do 12.00
SVET JAVNEGA ZAVODA ZA
POŽARNO, REŠEVALNO IN
TEHNIČNO SLUŽBO CELJE
Razpisuje prosta dela in naloge
Direktorja
je reelekcija
Kandidat mora poleg splošnih pogojev predpisanih v za-
konih izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	Da ima končano VII. ali VI. stopnjo izobrazbe, organi-
zacijske, tehnične oziroma ustrezne družboslovne
smeri;
2.	da ima 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj;
3.	da ima ustrezne organizacijske sposobnosti.
Delovno razmerje se sklene za dobo štirih let.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
in konceptom opredelitve lastne vloge pri realizaciji razvojne-
ga programa Zavoda pošljejo v dneh o objavi razpisa na
naslov:
Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Celje
Dečkova 36 63000 CELJE
z oznako za Svet Zavoda - razpis za direktorja
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejetju sklepa
o izbiri.
Št. 20 - 21. maj 1992
»To se ni ekipa za Evropo«
Tako pravi trener ceijskilt otibojkaric SanHi Ritiop - Po njegovem prihodu na
začetku ieta so z drugega zdrsnite na 3. mesto
Prve dni letošnjega januarja je na klo-
pi odbojkaric YU STIPA Miho Cafuto
zamenjal neizkušeni, še ne 25-letni Rit-
iop, sicer vrhunski igralec, ki je po šestih
sezonah in pol pri mariborski Viledi za-
radi poškodbe moral končati z igranjem.
Zbral je 61 nastopov za mladinsko repre-
zentanco Jugoslavije, v kateri je bil tudi
kapetan in z njo osvojil bron na BP in 7.
mesto na EP. Na Tehniški fakulteti
- smer strojništvo v Maribrou mu manj-
ka še šest izpitov.
Pr\'e štiri ekipe super lige bodo nasto-
pale v evropskih pokalnih tekmovanjih,
mariborska Paloma pa še v meddržavni
ligi. Bi se sedaj »žrl« zaradi izgubljene
priložnosti, če bi tja povabili tudi drugo-
uvrščeni Koper?
Ne. Moja ekipa ne bi zmogla bremena.
Druga stvar pa je, da so stroški v takšni
ligi astronomski. Potovanja, dnevnice,
sodniki in podobni izdatki bi zahtevali
boljšo urejenost v klubu, ki pa je še ni.
Da okrepitev niti ne omenjam.
Igralke so bile zadovoljne, ko te je pri-
peljala uprava kluba, rezultatov pa vse-
eno ni bilo...
Moj cilj je bilo 2. mesto in osvojiti niz
proti Palomi. Nič od tega nam ni uspelo,
zato sem razočaran. Manjkal nam je le
majhen korak. Proti Mariborčankam
smo vodili z 12:4, a ni bilo dosti. Proti
Koprčankam so nam pri vodstvu 11:2
manjkale le štiri točke do podprvaka,
nato pa smo jim dopustili delni izid 2:23.
Največji »kiks« pa je bil vendarle poraz
s Taborjem v rednem delu lige.
Z najboljšo celjsko odbojkarico Polono
Pihler sta pred kratkim dobila hčerkico
Tino. Bo mlada mamica ena od okrepitev
v naslednji sezoni?
Upam, čeprav se ji bo leto odsotnosti
vsekakor poznalo. Le ena novinka v eki-
pi ne bo zadosti za dostojno zastopanje
slovenske odbojke v pokalu Evropske
zveze.
Na razpolago imaš le devet igralk, ki
vadijo trikrat na teden po poldrugo uro!
To je absolutno premalo. Ponavadi se
tekma v petih nizih konča po dveh urah
ogorčenega boja. V takšni situaciji torej
zahtevaš od igralk nekaj, na kar sploh
niso pripravljene. Potrebovali bi štiri
treninge tedensko po dve uri. Odprt osta-
ja še problem skupnih priprav, ki jih
pred letošnjo sezono ni bilo. Ker nas do
konca sezone čakajo le še pokalne tekme
z objektivno šibkejšimi ekipami, se lahko
trenutno bolj individualno posvečam
maloštevilnim igralkam.
Si YUSTIP zasluži, da ga imenujejo za
vašega pokrovitelja?
Na nek način da, saj skrbi za kritje
stroškov. Je pa res, da je bilo do sedaj
sodelovanje med mano, upravo in spon-
zorjem preslabo, saj oni niso na tekočem,
kaj potrebujemo, mi pa ne vemo, kaj nam
sploh lahko nudijo.	D. Š.
Comet z Olimpčjo
Pokalno košarkarsko tekmovanje se bo začelo šele H),
avgusta. V zaključni del se je neposredno uvrstilo pi vih
osem ekip preteklega prvenstva, ki so že razporejene
v štiri četrtfinalne skupine; v skupino A Olimpija in
Comet, v skupino B Triglav in Slovan, v skupino C Helios
in M. Marcus ter v skupino D Postojna in Rogaška. Preo-
stalih osem mest bodo zapolnili zmagovalci kvalifikacij.
Četrtfinalni turnirji bodo 5. in 6. septembra, zmagovalci
pa se bodo uvrstili na finalni turnir, ki bo konec decem-
bra. Podobno bo potekalo tudi pokalno prvenstvo za ko-
šarkarice.
S konji v višino
Popotno zmagoslavje gotoveijskih
konjenikov
Drugo letošnje konjeniško
tekmovanje v preskakovanju
ovir v Sloveniji in pr\'o, otvo-
ritveno v Gotovljah so pripra-
vili člani KK Gotovlje in za
začetek na lepo urejenem do-
mačem hipodromu dosegli po-
poln uspeh.
Zbralo se je več kot 60 ko-
njev z jezdeci iz štirinajstih
slovenskih klubov in gostje iz
Zagreba. Tekmovalci so se po-
merili v treh disciplinah. Naj-
številčnejša je bila udeležba
v A-1, kjer je nastopilo kar 37
tekmovalcev, ki so bili izredno
izenačeni, saj je prvi nastop
kar 12 tekmovalcev končalo
brez kazenskih točk, v finalu
pa 8, tako da so odločali dose-
ženi časi. Tu pa je bila najbolj-
ša domačinka, Gotovljanka
Petra Janič s konjem Farisom,
2. mesto je osvojil Tomaž La-
ufer, KK Gotovlje s konjem
Mr. Paul, 3. pa je bil Tomaž
Tabernik, KK Komenda s ko-
njem Napoleon.
V disciplini »L« je znova
zmagal domačin Aleš Pevec
s konjem Lukasom, 2. je bil
Jani Finžgar iz KK Ljubljana
s konjem Jablanom, 3. pa Maja
Novak, KK Gotovlje s Fer-
retom.
Za pokal NT&RC (preska-
kovanje ovir v barieri), kjer so
bile ovire ob zaključku visoke
kar 160 cm, je zmagal domačin
Tomaž Laufer s konjem Rodri-
guezom pred Mojco Bizjan
s Trimom iz KK Rogaška in
Andrejem Kučerjem z Leuke-
dijo iz KK Celje.
V nedeljo bo že tretja letoš-
nja dirka v preskakovanju ovir
in sicer v Rogaški Slatini.
Po tekmovanju v Gotovljah
je bil ves navdušen predsednik
gotoveljskega kluba Gregor
Vovk: »Na sezono smo dobro
pripravljeni, saj smo veliko
trenirali. Že preizkušenim
tekmovalcem se počasi pridru-
žujejo tudi mladi, ki se bodo
kmalu uveljavili v slovenskem
prostoru.«
TONE VRABL
•	Med 115 tekmovalci iz
držav je celjski kolesar Iz-
tok Melanšek na 31. etapni
dirki po Furlaniji-Julijski
krajini zasedel 39. mesto.
Dirka je bila dolga
754,9 km, za zmagovalcem
pa je zaostal za slabih 12
minut.
•	Za Boštjana Doberška
se je mladinski teniški tur-
nir najvišje kategorije
v italijanskem mestu Santa
Croce končal že v 2. kolu,
še več smole pa je imel na
slovitem turnirju Avvenire.
Slovenska zveza ga namreč
ni sploh prijavila, tako da
je zastonj odpotoval v Mi-
lano in je zdaj celo vpra-
šljiv nastop v Rolland Gar-
rosu.
•	Na odprtem teniškem
prvenstvu Trbovelj z na-
gradnim skladom 1000
mark je Furlan izpadel
v polfinalu, Dobršek v če-
trtfinalu, Dimitrijevič,
Travner in Mlinarevič (vsi
Ce) pa že v 1. kolu.
•	Med kandidati za na-
stop na 1. SP v gorskih te-
kih, ki bo avgusta v Vale di
Sussa v Italiji, je tudi Božo
Mulej (Kovinotehna). Prva
izbirna tekma je bila v ne-
deljo: po Triglavskem na-
rodnem parku je bila spe-
ljana 14 km dolga proga
z višinsko razliko 450 me-
trov. Mulej je v konkurenci
30^0 let zasedel 4. mesto.
•	Celjan Srečko Jerov-
šek je v Nemčiji opravil vse
izpite na pridobitev naziva
mojstra druge stopnje mo-
dernega kara tej a. Na pri-
ložnostnem turnirju v Ce-
lju pa je zmagal Cokan
(Dobrna) pred Frecetom
(Laško) in Orešičem (Polj-
čane).
•	V Termah Zreče bo
nocoj ustanovna skupščina
Squash zveze Slovenije.
Iniciativni odbor vodi
Damjan Pintar iz vojnika,
v celjski regiji pa so igrišča
za squash v Vojniku, Vele-
nju, Rogaški Slatini in na
Rogli.
•	V nedeljo bo v avstrij-
skem Neuhaussu druga
dirka pokala A-J v moto-
krosu do 250 ccm. Za slo-
vensko reprezentanco bo-
sta tekmovala tudi Konji-
čana Peršoh in Jelovšek ter
Vogrinc iz Laškega.
•	Športna zveza Celje
(tel. 27-905) bo do pone-
deljka sprejemala prijave
za odprto teniško prven-
stvo dvojic za veterane.
Spodnji meji sta za moške
40 in za ženske 35 let. Pr-
venstvo bo 31. maja, pri-
javnina 500 SLT.
IVIestni derbi po 26 letih
Rokometaši Eurodasa v super iigi - Zadnji mestni derbi so v sezoni 1964/65
uprizoriti nogometaši Ceija in Kiadivarja, rokometaši dve teti prej
Druga ekipa celjskega roko-
metnega kluba je z zmago pro-
ti Krškemu s 27:19 v slovenski
ligi osvojila in si s tem pribori-
la nastopanje med najboljšimi
klubi v državi. Eurodas je
zbral 43 točk; izgubil je z Izo-
lo, Ormožem, Šeširjem in Do-
bovo, kateri je doma oddal
edino točko. Mladi igralci so se
dobro kalili tudi proti dvakrat
starejšim tekmecem, pred zad-
njim kolom jesenskega dela,
ko je bila na vidiku visoka
u\Tstitev, pa so celo dobili
svojega pokrovitelja.
Delo trenerja Hermana Vir-
ta bi bilo še lažje, če bi nasto-
pal s popolno postavo, tako pa
je moral »posojati« igralce ko-
legu Tislju, kar pa je z vidika
prve ekipe v večini primerov
razumljivo. Prav zaradi tega
bo zanimivo spremljati kako
se bodo odločali v klubu glede
Eurodasa. Sodelovanje dveh
ekip v elitni ligi bi prineslo
kopico organizacijskih težav,
a tudi nekaj prednosti. Prvič
po letu 1964 bi znova videli
mestni rokometni derbi (zad-
nji celjski derbi so v sezoni
1965/66 uprizorili nogometaši
Kiadivarja in Celja), manj de-
narja bo šlo za potne stro-
ške ... Ob podobnem razmerju
moči v super ligi kot letos, bi
Novak in soigralci znali imeti
v povprečju celo več gledalcev
kot Jeršičeva četa, ki bo s ka-
kovostnimi okrepitvami Golo-
vec »do stropa« (na)polnila
v Pokalu prvakov.
Predsednik kluba Tone
Turnšek pravi, da bo Celje
v prihodnji sezoni imelo dva
superligaša, le stroka naj bi
v to še privolila. »Naš cilj bo
obraniti naslov in se z mladimi
boriti za sredino lestvice.« To-
ne Tiselj, eden od predstavni-
kov stroke, se boji težav s pro-
storom za vadbo, trenerskim
in igralskim kadrom ter pre-
stopnim rokom. »Uspeh Euro-
dasa je le potrditev, da je Celje
rokometno mesto. To še ne po-
meni, da si želimo nov klub,
temveč le ekipo mladih, per-
spektivnih igralcev, ki ima
lahko svojega pokrovitelja.
Odsluženi igralci ne bi smeli
priti v poštev, pa tudi pretok
mladih v prvo ekipo ne bi smel
biti oviran.« Prav pri zadnji
zahtevi se zna zatakniti, saj
v tem primeru RZS ne bo do-
volila dvojnih licenc. Še pred
zadnjo bitko, ki pivovarjem ne
bi smela uiti - finalom pokala
- se začenja čas odločitev: ko-
ga odpustiti iz kluba, koga na-
jeti, kateremu mlademu igral-
cu ponuditi mesto v prvi ekipi
za ceno gretja klopi in katere-
mu omogočiti, da kot nosilec
v mladi ekipi zabija gole Slo-
vanu, Rudarju, Velenju, Slo-
venj Gradcu...
DEAN ŠUSTER
Ekipa Eurodasa: trener Virt, Anžič, Vešligaj (skupaj 114 golov), Begovič (127), Potočnik (1),
kapetan Novak (133), Ocvirk (104), tehnični vodja Novak (stojijo z leve), Dujič (9), Čajevec (2),
Leskovšek (63), Murko (10), Čepin (1) in Krauthaker (čepijo). Manjkajo vratar Podpečan in igralci
Lubej (22), Bilbija (12), Tuvič (8), Stropnik (4), Cvetko, Burdijan, Kavalar (vsi po 2) in Srabotnik
(1).
Dan celjske atletike
Najprej je bil Skokov memorial, lani sta ga zame-
njala Dneva celjske atletike, letos pa je osrednja atlet-
ska prireditev v mestu ob Savinji omejena na sobotni
dan celjske atletike, ki bo imel dvojni program: prvi
del kvalifikacij za atletski TOP 12 in meddržavni dvo-
boj reprezentanc Slovenije in Hrvaške.
Dan celjske atletike bo le uvod v bogato sezono, kajti
Celje bo še prizorišče posamičnega (18. in 19. julija) in
ekipnega DP (3. oktobra) ter šesteroboja atletskih
reprezentanc (12. septembra). V sobotnem sporedu sta
tudi obe spominski disciplini: ženskih 100m z ovirami
za memorial Fedorja Gradišnika (16.00) in moški
šprint za memorial Ferda Skoka (16.20). Vstopnina bo
500 tolarjev, vendar pa bo za vse, ki bodo prinesli
uporabna oblačila za dojenčke, vstop na tribuno prost.
S tem se želijo v atletskih vrstah Kiadivarja vključiti
v pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine.
ZIDANŠKOVA 7,
Celje
Odprto 8.-19. ure,
sobota 8.-12. ure
tel. 441-620
-	ŠPORTNA OPREMA »PRINCE«, »NIKE«
-	GORSKA KOLESA »SCOH«, »MERIDA«
-	OPREMA ZA SKATE BOARD »VISION«
-	BEACH MODA - KILLER LOOP, »SPOT ŠPORT«
-	VSA ŠPORTNA OPREMA VRHUNSKIH PROIZVAJALCEV
Št.20- 21.maj 1992
REVIZIJA RUMENEGA CE
Plemeniti navijanje
Angleški matematik lord
Bertrand Russel je nekoč izja-
vil, da je ena od prednosti ple-
miškega naslova tudi v tem, da
te v britanskih zaporih spo-
dobno obravnavajo. Novo-
komponirani Celjski grofje
s svojo modro - vročo navija-
ško krvjo barantajo v zado-
voljstvo potrebnih in njih sa-
mih. Razlika med matematiko
in športnim navijanjem je to-
rej v tem, da v prvem primeru
dva minusa rezultirata plus,
v drugem pa izključitev iz igre.
In tu je problem: matematično
gledano je žoga okrogla, s tri-
bune pa je videti ravno obrat-
no - okrogla je matematika.
Logika kot konstitutivni ele-
ment obeh aspektov je nekje
vmes, med redarji in policaji.
Zaščitne ograje so na naših
nogometnih stadionih redkost.
Zato meje med enajstim in
dvanajstim igralcem domače-
ga moštva praktično ni. Če je
glavni sodnik židane volje, sta
tista dva matematična minusa
skoraj zanesljivi točki v boju
za obstanek. Slovenska nogo-
metna liga je postala zanimiva
ravno zaradi navijaške folklo-
re. Zastavonoše, ovijalci šalov,
metalci petard, zažigalci,
klovni in strankarski pod-
mladki so slaba vest gostujo-
čih enajsteric. V Mariboru
cvetejo vijolice, v Izoli bentijo
ribiči, zasavski lokalpatrioti-
zem se kali pod zemljo in en-
krat tedensko nad njo, prek-
murska republika je v Beltin-
cih itd. Celjski grofje so naj-
mlajši pirotehnični servis.
Branijo Celje pred športom in
šport pred Celjem. Včasih tudi
oboje naenkrat, v prvih vrstah
navijajo starejši mladinci, za
njimi podmladek in otroški vr-
tec. Primanjkuje pa jim navi-
jačic za drugo vrsto. Prvi med
grofi je dečko s pokvarjenimi
glasilkami. V prvenstvene toč-
ke je pač vštet tudi davek na
prepevanje. Provizije ni. Tudi
kompenzacija je čudna: vi na-
vijate, nam je vseeno. Navija-
čem začuda ni vseeno. Kaska-
derji na igrišču to cenijo.
Uprava kluba pa se vedno
znova poglablja za nevidno
ograjo, kjer poganjajo spon-
zorji, poškodovani igralci in
nezadovoljni rezervisti. Navi-
jači so tako deveta skrb in
hkrati dvanajsti par kopačk.
Spoznavajo svet in domovi-
no. Prek malih ekranov in
v vagonih drugega razreda. Če
plačajo karte in naročnino.
Drag šport. Brez njih ne gre,
z njimi pa včasih še težje. Ne-
kateri jim pravijo nujno zlo.
A ni strahu. Naši stadioni so
premajhni, da bi jih bilo več.
Niti podreti se ne morejo, ker
nimajo tribun. Nevarnost tiči
kvečjemu na dreveseh. Veje se
pač lomijo in navijaška strast
takrat zasenči ekološki in-
stinkt. Ko pade gol, je namreč
vseeno, če so vrata iz nerjave-
čega materiala in mreža žival-
skega izvora. Tisto pakistan-
sko usnje med nogami nepo-
sredno zainteresiranih je vča-
sih muhasto. Takrat je tekma
regularna. Ko so na igrišču
drogirane muhe s sosednjega
gnojišča, je stvar že bolj koč-
ljiva. Bohinc je rekel, da ga ne
bo večna stadion, če bo njegov
klub kdaj tekmo prodal. Če-
prav ima prost vstop. In tukaj
se matematični humor loči od
športnega duha. Meja med
enajstim in dvanajstim kore-
nom istega števila je peteršilj.
Piše Bojan Krajnc
ŠKRATKI
Nova torkova kontaktna od-
daja na Radiu Celje, ko med 9.
in 10. uro svoja vprašanja po-
slušalci lahko zastavljajo naj-
bolj odgovornim ljudem iz
oblastne ali druge, za javnost
pomembne službe, se je po za-
slugi prvega nastopajočega.
celjskega župana Antona Ro-
ječa dobro prijela. Ampak tudi
pri tem so škratki posegli
vmes: kavice z mlekom, ki jo je
županu velikodušno ponudil
odg. urednik RC Mitja Umnik,
gospod župan še do danes ni
spil. Res, da je Umnik zadrečki
zet, ampak, kar je preveč, je p^
preveč... Kavo je sicer dobi}
brez mleka in grenko.
Torkovemu gostu, laškem^
izvršniku Romanu Matku pg
jo je skuhala lastnoročno taj,
niča redakcije Mojca Marot,
To, da je Laščanka, seveda
s kavico in keksi(!) nima nobe-
ne zveze.
Urednica Nada Kumer je
v ponedeljek ugotovila, da je
bila dvakrat namočena: naj.
prej je sama pristala na vode-
nje ene od sejemskih oddaj
kljub obilici dela v hiši, torej
se je sama namočila, nato pa
so jo namočili še drugi, spel
kljub obilici dela v hiši. Njen
čimer in producent Franček
Pungerčič pa se samo smehlja
in sploh prijazno gleda
v svet... In to kljub temu, da
ga krotovičijo nenadne zame-
njave jutranjih moderatorjev.
Nataša Gerkeš seje po kraj-
šem dopustniškem sončenju
v Portorožu vrnila v tesen ob-
jem radijske skupine z zavida-
nja vredno zagorelo poltjo in
se kar prvi delovni dan že
službeno mudila na avstrij-
skem Koroškem. Zlobni škrati
namigujejo, da je morda to kaj
v zvezi s kremami za sončenje,
vendar je resnica povsem dru-
gačna. Baje je šlo za poprav-
ljanje nekakšne redakcijske
napake v odnosu do Zadruge
- Marketa v Pliberku, zaradi
katere se je gospod Stanko Čik
po pravici razjezil...
Sicer pa škratki takole ko-
mentirajo pravkar minuli tra-
dicionalni spomladanski pi-
knik hiše NT & RC ob Šmar-
tinskem jezeru: Hvala Bogu,
da z nami niso delali tako kot
z ribicami, najprej so jih silno
množico pojedli, nato pa še
nalovili. Čeprav bi moralo biti
obratno... Največ ribic je uje-
la najmlajša Tea Podpečan,
najhitreje je ribo ujel, prosim,
pred pričami naš glavni, Jože
Cerovšek, največjo je najbrž
ujel (je bila že tema!) Fran jo
Bogadi ali njegov ribiški vaje-
nec Robert Gorjanc, najbolj st
je ribičem smejal propagan-
dist Valter Leben, najmanj se
je dobre gobove juhe veselila
Erika Majcen (kasneje!), in
najbolj po francosko sta jo
s piknika stegnila Franček P.
in Mitja U. Najbolj žalosten pa
je bil propagandist Vojko Zu-
pane, ker niti ob jezeru niti na
jezeru ni mogel igrati tenisa
z Željkom Zuletom.
Škratki se v imenu vseh
udeležencev piknika zahvalju-
jejo za gostoljubje Ribiški dru-
žini Celje in posebej gospodu
Vitancu z obema asistentkama
vred in z željo, da ima še na-
prej čim več opravka z ribiči in
ribami, ne pa z novinarji in
podobnimi živalmi.
kOmarice
Odprta majhnost
Vsi, ki oblikujemo naš
radijski program, zago-
varjamo načelo, da mora
biti radio kar se da odprt
medij. Čim več novic,
mnenj, stališč z najrazlič-
nejših področij - to je na-
še geslo, zato nikomur ne
zapiramo vrat. Res pa je,
da jih moramo kdaj pa
kdaj malce pripre ti, toda
samo in zgolj zaradi tega,
ker je naš radijski čas
vendarle omejen. Trinajst
ur in pol programa dnev-
no se zdi sicer veliko, to-
da ko je treba znotraj te-
ga časa odmerjati minute
za najrazličnejše infor-
macije, pogovore, repor-
taže pa seveda tudi za
glasbo in zabavo, ga (časa
namreč) neprenehoma
zmanjkuje.
Toliko o odprtosti me-
dija, ki bo tudi vnaprej
naš cilj - pa čeprav zara-
di nje najdejo prostor
v našem programu tudi
stvari, ki bi jih nekateri
najraje spregledali, pre-
slišali, o njih molčali.
Tako smo v ponedeljek
predstavili delo make-
donskega društva v na-
šem kraju. Ker je sestavni
del naših oddaj tudi glas-
ba skušamo dati posa-
meznim govornim temam
tudi ustrezen glasbeni
poudarek. Nikoli nismo
slišali pritožb, ko smo
najrazličnejše pogovore
opremljali s folklorno
glasbo iz številnih dežel:
od Pakistana do Avstrali-
je, Južne Amerike in kdo
ve od kod še. Ko pa smo
v ponedeljek zavrteli eno
samo makedonsko narod-
no skladbo, sta nas dva
ogorčena poslušalca ma-
lodane linčala. Eden od
njiju nam je v silnem besu
zagrozil, da bo obrnil
gumb na drugo postajo.
Ampak kakorkoli že nam
je sleherni poslušalec
dragocen, vsaj jaz, za ta-
ko skrajnimi nestrpneži
ne žalujem posebno.
FOTOLIK - Muzejski trg 8
tel. 063/27221
FOTOGRAFIRANJE: ateljejska fotografija, komercialna fotografija, repro-
dukcija, reportaža, reklamni diapozitivi, storitve za amaterje
TISKANJE: prospekti, brošure, poslovni obrazci, formularji, eno in več-
barvne tiskovine, etikete, letaki in offset lepaki, knjige, sitotisk, knjigovez-
nica, NO-neskon obrazci
PRODAJA: fotografski material, potrebščine in fotoaparati. Proizvodnja
razglednic, značk, obeskov za ključe in leporel ter albumov.
Fotolik - generalni pokrovitelj »Foto lifea«
Foto life zaživel
Izmed prispelih fotogra-
fij smo izbrali fotografijo
tedna z naslovom Praznik
Marije Snežne. Posnetek
je v barvah, zaradi tega
v časopisu niso tako lepi
toni kot bi lahko bili in tudi
kompozicijo smo morali
malo spremeniti, ker je bi-
lo ob straneh preveč
»praznega« prostora. Si-
cer pa posnetek prikazuje
življenje na Svetini ob do-
ločenem trenutku, ki je
lahko tudi turistično zani-
mivo. Avtor fotografije je
Ivan Strmole iz Celja, ki si
je s tem prislužil brezplač-
no razvijanje enega filma
in 36 fotografij. Nagrado
podeljuje foto Rizmal.
Kakor smo že omenili,
je tema letošnje akcije Fo-
to lifea »Življenje mojega
kraja«. Posnetki naj bi pri-
kazali življenje krajev,
ulic, mest, prebivalcev,
krajino, floro in fauno...
Lahko so črno-beli ali
barvni, velikost fotografije
ni pomembna, je pa zaže-
lena večja.
Pohitite, čakajo vas le-
pe nagrade: 9 fotograf-
skih paketov preseneče-
nja, fotoaparat svetovno
priznanega proizvajalca
in seveda tedenske in
mesečne nagrade. Ne
smete pozabiti na zaključ-
ni fotografski happening,
ki bo zadovoljil vse naše
fotografske ambicije.
Praznik Marije Snežne na Svetini.
Foto: IVAN STRMOLE
ZDRAVILIŠČE
LAŠKO
SALONSKI VEČERI
KULINARIČNIH IN GLASBENIH SPECIALITET
Petek, 22. maj 1992, ob 20.00
IZBRANE JEDI
DALMATINSKE KUHINJE
Gost večera:
Ansambel GUSTI iz Splita
Informacije in rezervacije:
Zdravilišče Laško, tel.: 731-312
Vabljeni!
POTORIZmRL
Kardeljeva 20
63 310 Žalec
Tel./fax: 063/713-970
063/711-256
-	FOTOGRAFIJA ZA DOKUMENTE: že v 5.
minutah (popust za učence, študente, družine)
-	ATELJE
-	KOMERCIALNA FOTOGRAFIJA (povečave do
1 m X 2 m)
-	FOTO VIZITKE
-	TRGOVINA S FOTOMATERIALOM
ZA VSE VAŠE FOTOGRAFSKE POTREBE
POSKRBI »FOTO RIZMAL«
POKROVITELJ »FOTO LIFEA«
Št.20- 21.maj 1992
ODMEVI
spoštovana
vlada država
Slovenije lil.
Ob prebiranju pisma gospe
Neže Lokar iz Žalca sem se
zamislil. Njeno pisanje se mi
ne zdi objektivno. Napisala je,
da vlada ne more pomagati
ljudem, ki se ne znajdejo v živ-
ljenju. Zanima pa me, kakšne
ljudi je mislila gospa Lokar?
Menim, da ljudem, ki nika-
kor ne morejo do stanovanja in
katerih podjetja so šla (ne po
njihovi krivdi) v stečaj, še tako
odlična iznajdljivost ne poma-
ga kaj dosti - ker so razmere
v katerih živimo z eno besedo
obupne! Naša vlada se mi
v nasprotju z vami še malo ne
smili, saj ni v dveh letih nič
niti popravila, niti storila.
Vendar za to ne krivim le Pe-
terleta, temveč vlado v celoti.
Če so našli denar za draga po-
tovanja, luksuzne avtomobile,
mislim, da bi se lahko našel
kak tolar tudi za nakup stano-
vanj mladim družinam in od-
piranje novih delovnih mest.
Vi, gospa Lokar (in tudi jaz),
imate možnost pomagati kme-
tom, nabirati borovnice, jago-
de... Pa ste pomislili, da je
ljudi, ki te možnosti nimajo,
več kot tistih, ki jo imamo. Ve-
ste, gospa Lokar, v marsičem
se strinjam z vami, v marsičem
pa tudi ne! Tudi s tem ne, da
našemu zdravju ni potrebno
nobeno sadje, kot so banane,
grozdje, pomaranče, ki je za-
radi visokih cen marsikomu
vse manj dosegljivo. Pokažite
mi kmeta, ki prideluje sadje
brez vsakršne uporabe škropi-
va. Pa četudi ni nič škropil,
dobi jabolko iz onesnaženega
zraka dovolj škodljivih snovi.
Morda boste zdaj vedeli, da
tudi domače jabolko ni več ti-
sto, kar je nekoč bilo. Menim,
da je podobno tudi glede čajev.
Tudi zelišča sprejemajo iz
okolja vso mogočo onesnaže-
nost.
Vidite, gospa Lokar, že tu bi
lahko naša vlada kaj storila.
Lahko bi npr. z visokimi de-
narnimi kaznimi kaznovala
tovarne, ki spuščajo v zrak
strupene snovi itd. Morda bi to
koga streznilo? Morda bi po-
tem vi in jaz, res lahko jedli
domače, neoporečno sadje in
pili zdrave čaje.
Ne razumem, kako si lahko
pred tem zatiskate oči in sto-
pate na stran vlade? Vlado
imamo zato, da kaj ukrene in
kaj stori! Ali pa se morda
motim?
ALENKA TURNŠEK,
Petrovče
PREJELI
S0O
Za stranko
slovenskih mater
Zelo me je prizadel članek
Izgubljena bitka za Špelino
življenje v ND. Pravzaprav ne
morem doumeti, da se kaj ta-
kega pri nas sploh lahko zgodi.
In to v državi, ki jo smatramo
za humano in visoko razvito.
V članku piše o še ne dveletni
deklici, ki je morala umreti.
Od rojstva dalje je imela okva-
ro jeter in lahko bi jo rešila le
operacija ali presaditev tega
pomembnega organa v Angliji.
A za ta drag poseg se v naši
državi ni našel denar. Pa mi
naj še kdo reče, da smo pošteni
in humani! Za največje beda-
rije tega sveta se najde denar,
za rešitev dekličinega življenja
se ni našel - ker starši pač svo-
je stiske niso obešali na veliki
zvon. Lahko si predstavljam,
kaj vse je morala prestajati
mamica te hčere, mamica, ki
se je zavedala, da bo ta vesela,
zvedava deklica, morala
umreti, če ji ne bodo hitro po-
magali. Matere, predstavljajte
si, kako vam bi bilo, če bi mo-
rale gledati umirati svojega
otroka - pri vsem tem pa imele
zvezane roke.
In veste, kaj me najbolj boli?
Mamica te male Spelce je
osebno prosila bivšo ministri-
co gospo Katjo Boh za podalj-
šanje porodniškega dopusta
- ki bi ga koristila za nego na
smrt bolnega otroka. Pa jo je
ministrica hladno zavrnila, da
to ni mogoče. Bila je škoda ne-
kaj tolarjev za podaljšanje po-
rodniškega dopusta mamici, ni
pa bilo škoda denarja za drago
zdravljenje gospe Katje Boh
v tujini! Sramota za naše
zdravstvo! V tujini najbrž ne
bi pustili kar tako umreti mla-
do nedolžno bitje. Bivša mini-
strica Katja Boh se lahko sra-
muje svojega ravnanja. Kdo je
sploh volil to hladno žensko za
ministrico? Naredila nam je
več škode kot koristi, njeno
ravnanje v tem primeru pa
nam jasno dokazuje kakšne
vrste človek je! In kdo jo je
sedaj postavil kot predstavni-
co naše države v Nemčiji!
Ljudje, mislim, da je skrajni
čas, da spregledate, kakšno je
naše vodstvo, naši ministri (so
pa tudi izjeme!).
Slovenske matere stopimo
skupaj, ustanovimo stranko
Slovenskih mater in se preko
nje borimo za svojo pravico.
Za pravico naših otrok! Pomi-
slite, da se lahko to, kar se je
zgodilo Coljevi družini, zgodi
tudi nam! In kaj bi storile, če
bi vaš otrok moral umreti za-
radi naše birokracije, brez-
brižnosti in nesolidarnosti?
ALENKA TURNŠEK,
Petrovče
Graditelji novili
mostov
s pičlo večino glasov po-
slancev slovenske skupščine je
dr. J. Drnovšek postal novi
predsednik slovenske vlade po
demokratičnih volitvah leta
1990. Dvomim, da je (bo) no-
vemu predsedniku lahko ob
takšnem rezultatu in nedvom-
no ga čakajo še težji trenutki.
Ob izvolitvi nove vlade ne
pozabljajmo na prizadevanja
in zasluge »stare« vlade, pose-
bej na zdaj bivšega predsedni-
ka Peterleta. Nedvomno so
v teh težkih mesecih naredili
veliko zgodovinskih potez...
-	pa naj o tem, kdaj kasneje,
raje spregovori zgodovina...
Slovenski narod se je tako
preko svojih poslancev ponov-
no, tokrat drugič, odločil. Tudi
tokrat, tako kot prvič, malce
razdvojeno in nesigumo...
Temu se ni čuditi. Preveč je
preprek, dilem in negotovosti,
da bi lahko ljudje komurkoli
brez zadržkov zaupali. Tako je
pač... Med nami je premalo
zaupanja, preveč smo zavistni
in raje kritiziramo kot, da bi
konstruktivno delovali. Nova
politika teh pregrad med nami
ni uspela odpraviti.
Morda bo zadržani, samo-
svoji in rezervirani Drnovšek,
ki si nedvomno ne želi poslab-
šanja družbeno-ekonomske si-
tuacije v Sloveniji, le vplival
na to, da se prepreke med na-
mi ne bodo poglabljale. Še več
-	pričakujem, da bo zgradil
tudi kakšen mostiček več, ki
bo omogočil med nami ne sa-
mo bogatejše komunikacije,
ampak tudi znosnejše življenje
ob novem gospodarskem za-
gonu.
In - pustimo mu prvih sto
dni, da bo vsaj nekaj naredil.
Saj mu zaradi objektivnih
okoliščin, tako kot celi vladi,
ne bo lahko. Sicer tudi nove
volitve, ki jih zdaj vsi skupaj
izpostavljamo kot nujno, ne
bodo naša rešitev. Sprejmimo
torej novo dejstvo - kot našo
odločitev v teh razmerah in si
bodimo, vkljub povdarjeni ra-
zličnosti, graditelji novih mo-
stov.
SILVESTER DREVENŠEK
Dobro znanje
našib
osnovnošolcev
Tole ni na mojem zeljniku
zraslo, pač pa sem na TV Mari-
bor skrbno prisluhnil gospe
predsednici mariborskih sin-
dikatov. Poleg vsega drugega
so ob okrogli mizi razpravljali
tudi o naši osnovni šoli. Vodi-
telj pogovora je poudarjal, ka-
ko starši z nizkimi dohodki ja-
mrajo in tarnajo o mnogo pre-
dragi osnovni šoli, kako vse
drugače da je v sosednji Av-
striji, mnogih drugih evrop-
skih deželah in tudi v Ameriki.
Gospa predsednica pa je jas-
no odgovorila: Če vzamemo
v roke avstrijske programe os-
novnih šol, opazimo, da so ve-
liko skromnejši, manj zahtevni
in seveda potemtakem tudi
absolventi manj znajo. Kar pa
se najbogatejše države, ZDA,
tiče pa tole. V nekaterih drža-
vah Evrope, med njimi je bila
tudi Slovenija, se je mudila
skupina strokovnjakov za os-
novne šole. Opravili so ne-
kakšne teste, ki so jih tudi naši
dobro obvladali.
Enake poiskuse so opravili
doma v ZDA. Preizkušeni os-
novnošolci so obvladali polo-
vico manj. Ta primer je poka-
zal, da ima naša šola izredno
zahteven program, ki ga veči-
na učencev tudi obvlada. Mo-
goče bi ga bilo potrebno prej
skrčiti kot pa mu vsako leto
kaj dodati. Bolj kot za progra-
me se moramo boriti, da bo
vsak šolar dobil topel obrok in
da mu olajšamo pot do šole in
vrnitev domov... Tako pri-
bližno je končala predsednica
mariborskih sindikatov.
DRAGO KUMER,
Gotovlje
Predsednika
zbora
združenega dela
je sram
- prepozno
Pri gledanju neposrednega
prenosa iz skupščine RS sem
bil zelo presenečen nad izjavo
predsednika zbora združenega
dela, da ga je sram. Ni pa ga
bilo sram, da je interesna sku-
pina (lobi) vodilnih struktur
gospodarstva blokirala raz-
pravo o lastninski zakonodaji
in s tem prispevala posredno
k rušenju vlade gospoda Pe-
terleta.
Mislim, da se ne more na hi-
tro menjati poslovnika. Zgo-
varjati se na novo ustavo je
nesmiselno, saj bo nov poslov-
nik možno sprejeti šele po no-
vih volitvah, katere predvide-
va ta nova ustava. Če pa se
spremeni poslovnik predčas-
no, je potrebno razveljaviti
mandate poslancem zbora
združenega dela. Ta zbor je in
še predstavlja varovalko biv-
šega sistema. S tem zborom je
namreč del volilcev namesto
enega glasu imel dva in s tem
dobil prevladujoč položaj da-
leč od enakopravnosti držav-
ljanov. Kje so takrat bili seda-
nji borci za človečanske pravi-
ce na čelu z gospodom prof.
Ljubo Bavconom?
Če se to ne naredi, potem ne
bo mogoče sprejeti lastninsko
zakonodajo pred novoizvolje-
no skupščino. Menim, da seda-
nji kompromisni predlog za
delavce ni sprejemljiv. O deli-
tvi vrednosti, katero so ustvar-
jali dolga leta delavci vseh
struktur, ne more biti kompro-
misov.
Zanimivo bo videti, s kate-
rim geslom bodo sedaj nasto-
pili prelevitelji. Prvotno geslo
»tovarne delavcem« so zame-
njali z geslom »tovarne vodil-
nim«, saj je s tem bila zagotov-
ljena moč tiste strukture, ki so
jo sami postavili, tik pred »se-
stopom« z oblasti pa so zakon-
ske predpise ustrezno spreme-
nili. Čudi me, da nekatere ju-
goslovanske predpise še vedno
uporabljamo kljub temu, da so
izrazito naperjeni proti naše-
mu gospodarstvu in sloven-
skemu narodu. Glede lastni-
njenja ima skoraj enake pro-
bleme republika Hrvaška.
V oddaji na TV Zagreb sta po-
dobno izjavila dr. Kalodjera in
dr. Mate Cerkvenac, oba pro-
fesorja ekonomske fakultete
v Zagrebu (oddaja HTV 20. 3.
92 ob 20.30 h).
CIRIL KNEZ,
Laško
Avtorjem
pisem!
Objavljamo samo pi-
sma znanih avtorjev - pi-
smo mora biti podpisano
s polnim imenom, priim-
kom in naslovom, če ima-
te telefon, pripišite še
njegovo številko, da vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Za vsebino v celoti
odgovarja avtor.
Obseg je omejen na 45
tipkaniJi vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
skrajšali. Pri tem bomo
poskrbeli, da vsebina ne
bo okrnjena. Uredništvo
LAPAROSKOPSKA HOLECISTEKTOMIJA
Laparoskopska holecistektomijaja nova metoda vabdominalni kirurgiji, saj je
prvi takšen poseg naredilleta1987dr.PhillipeMouretvLyonu, sedaj paveljaza
Standardni kirurški poseg v Evropi in Ameriki. Operacijase opravi vsplošni
anesteziji. Naredijo se štirje 1 cm dolgi urezi, eden v predelu popka in trije pod
desnim rebrnim lokom; vtrebušno votlino se uvede laparoskop, to je cevz
optičnimi vlakni, na katero je priključena video kamera. Notranjosttrebuhase
opazuje na monitorju, žolčnikzžolčnimi kamni se odstrani s pomočjo dolgih
instrumentov, ki jih kirurg drži in upravlja izven trebušne votline. Izkušeni
kirurg opravi poseg v pol do tričetrt ure. S takšnim operativnim posegom se
lahko zdravi 80 -90% bolnikovzžolčnimi kamni. Operacija ni možna le pri
akutnem vnetju žolčnika, cirozi, pri motnjah v strjevanju krvi in pri sumu na
maligno obolenježolčnika. Prednost laparoskopskeholecistektomije pred
klasično odstranitvijo žolčnikaje vtem, da naredimo le nekaj manjših ranic na
trebušni steni, ki so praktično neboleče. Vemo namreč, daje po klasični
operacijižolčnih kamnov boleča nekaj centimetrovdolga rana natrebušni
steni, medtem, ko so organi vtrebušni steni neboleči. Zato bolnika po
laparoskopski holecistektomiji odpustimo domovže po treh dneh, zadelo pa je
sposoben po enem tednu. Pri klasični operaciji je bolnik v bolnišnici en teden,
zadelo pa ni sposoben 4 -6 tednov.
Raj domačih specialitet vam ponuja
vse za idilične izlete, pjoslovna srečanja in prave ohcetil
CEUE, Gledališka 2
tel/fax: 26322
DEJAVNOST - gradbeni inženiring
-	projektiranje visokih in nizkih gradenj
-	nadzor
-	izvajanje del
vabi k sodelovanju
-	PROJEKTANTE objektov visokih
in nizkih gradenj
-	ARHITEKTE
-	GRADBENIKE
Možnost zaposlitve za nedoločen čas ali pogodbeno _
sodelovanje.
____.NbPIELER
ŠLO - 21. maj 1992
Zdravilo za aids
odkrito, lionca
sveta pa ne bo
Drzne napovedi jasnovidca, ki vsega sploh ne sme povedati
Obiskal nas je Danilo
Furlan, Koprčan, ki tre-
nutno živi v Ljubljani in ki
trdi, da je jasnovidec. Pra-
vi, da se je že marsikaj, kar
je napovedal, potem tudi
zares zgodilo, na primer
zadnji katastrofalni potres
v Turčiji.
Star je trideset let, da
ima jasnovidnostni dar pa
je spoznal pri petnajstih.
Profesionalno pa se z napo-
vedovanjem dogodkov in
usod ljudi ukvarja zadnja
leta. Pravi, da je na voljo
politikom, gospodarstveni-
kom, katerim bi bil ob do-
ločenih podatkih sposoben
povedati tisto, kar bi jim
v karieri in pri delu koristi-
lo. Njegove napovedi naj bi
bile od 90 do 95 odstotne.
V mislih ima slovenske po-
litike in gospodarstvenike,
če pri teh ne bo odziva pa
bo šel v tujino.
Trenutno ima največ sti-
kov z navadnimi smrtniki,
ponižanim in razžaljenim
slovenskim človekom, ki ga
tarejo najbolj vsakdanje
reči. Kako jim napoveduje
bodočnost, dogodke?
»Dogaja se, da enostavno
nekaj začutim, vidim neko
sliko, pri delu pa najpogo-
steje uporabljam karte za
prerokovanje. Karte ne la-
žejo, one govorijo, treba jih
je le znati brati. Napovedu-
jem tudi iz kavine usedline,
kjer so napovedi bolj pre-
cizne, v glavnem pa gre za
kombinacijo kart in kave.
Človeku lahko marsikaj
neugodnega zanj prepre-
čim. Da se izogniti tudi
smrti, vendar se ponavadi
ta sila potem obrne v neko
drugo, negativno smer.
Sem edini jasnovidec, ki
dovolim, da si ljudje vse ti-
sto, kar povem, zapišejo ali
posnamejo na kaseto. Po-
tem me lahko za besedo tu-
di držijo. Da bi mi ljudje že
na začetku zaupali, jim
najprej povem, kaj se jim je
v življenju že zgodilo in še-
le nato se lotim napovedo-
vanja prihodnosti. Seveda
pa moraš človeka najprej
dobro oceniti, da veš, kako
in na kakšen način mu kaj
povedati: kar naravnost ali
po ovinkih. Ljudje prihaja-
jo zaradi zdravja, iščejo
možnosti za ozdravitev.
Prihajajo zaradi dediščine
in pri tem jim povem, kakš-
nega odvetnika naj si izbe-
rejo, kaj tej ali oni osebi
smejo povedati in kaj mo-
rajo zamolčati. Skrbi imajo
tudi v zvezi s stanovanjem,
zanima jih usoda otrok,
kakšne so prognoze v zako-
nu itd. Nekateri imajo ne-
kaj malega denarja, pa bi
ga radi kam koristno nalo-
žili. Tu opažam, da .se zale-
tavajo iz kota v kot in se
odločajo brez vsakršnega
znanja in informacij. Seve-
da pa mora biti dober jas-
novidec tudi dober psiho-
log. Kar 40 odstotkov in-
formacij lahko dobiš že iz
človekovega obraza, iz oči,
•'^^fnj. Trdim, da je večina
-'iV« ohnlpni nsihir-
Tolar bo brez
vrednosti
Kakšne so perspektive
Slovenije, da se izvleče iz
krize in da njeni državljani
zažive človeka spodobno
življenje, nas je zanimalo.
»Ljudje so brez volje,
v politiko nimajo več za-
upanja, politiki pa se tega
premalo zavedajo. Najprej
bi bilo treba zmanjšati pro-
računske izdatke. Trdim,
da je državni proračun pre-
visok za 35 odstotkov, le-
tošnja inflacija pa bo od 90
do 125 odstotna. Naš tolar
bo vse hitreje izgubljal na
vrednosti in bo postal brez-
vreden. Vodilni v politiki
in gospodarstvu se sploh ne
zavedajo, da v naša podjet-
ja prihaja tuj kapital, ki pa
se po nekih kanalih steka
spet nazaj v tujino. Ob
koncu leta bo v Sloveniji
okoli 270 tisoč brezposel-
nih, od teh jih bo 40 odstot-
kov neprijavljenih na zavo-
dih za zaposlovanje. Veči-
no tovarn pa bi bilo treba
zapreti in začeti s čisto no-
vimi programi. Vidim veli-
ke goljufije, zlasti v živilski
industriji, kjer napovedu-
jem veliko brezposelnost in
nasploh velike socialne ne-
mire v Sloveniji. Slovenija
bi bila lahko celo bogatejša
od Švice, če bi se znali pa-
metno obnašati. Politične
stranke bi morale k sodelo-
vanju bolj privabljati stro-
kovnjake, in to naše in ne
tuje. Tuji vlagatelji oziro-
ma partnerji pa bi morali
odkupiti polovico vred-
nostnih papirjev in njih
vrednost pretopiti v pleme-
nito kovino. Obstaja na-
mreč nevarnost, da vred-
nostni papirji izgubijo svo-
jo vrednost kar čez noč.
Med največjimi problemi
pa je lastninjenje, ki je brez
zakonodaje, zato kar 40
odstotkov kriminala izhaja
prav iz divje privatizacije.
Sicer pa vem marsikaj, kar
se bo do konca leta še zgo-
dilo. To so čisto konkretne
stvari, ki pa jih ne smem
izdati. O teh stvareh bi se
lahko pogovarjal z določe-
nimi ljudmi le za zaprtimi
vrati. Svetoval bi lahko po-
litikom, če bi se obrnili na-
me in jim povedal določene
prognoze za mesec dni vna-
prej ter jih na kaj opo-
zoril.«
Na pohodu Je nova
bolezen
Nekateri jasnovidci na-
povedujejo čas, ki se bo na-
šemu planetu iztekel, opo-
zarjajo na naravne kata-
strofe, bolezni, vojne in po-
dobno. Kaj se Sloveniji in
Zemlji piše, smo vprašali
našega jasnovidca.
Planet Zemlja ljudem
vrača udarce, ker so ljudje
do narave brezbrižni. Zato
toliko naravnih katastrof.
Vidim potrese, vendar jih
ne morem točno locirati.
Tudi poplave bodo in sploh
čudne stvari. Potresi bodo
tudi v Sloveniji, pa poplave
tudi. Tretje svetovne vojne
pa ne bo. Zaradi naravnih
katastrof bodo na Zemlji
do leta 2070 le določena
območja. Kot sem že rekel,
narava se maščuje. Sicer pa
bodo pravi Slovenci do ta-
krat že skoraj izumrli. Zato
je skrajni čas, da s pametno
davčno politiko začnemo
spodbujati nataliteto. Po
desetih letih bo prepozno,
ker bodo v Sloveniji v veči-
ni Neslovenci. Sicer pa je
v Sloveniji na pohodu neka
nova bolezen, zanjo pa bo-
do značilni trije simptomi:
motnje v vidu, utrujenost
in bolečine v sklepih. Zdra-
vilo zoper to bolezen bodo
odkrili šele v štirih letih,
pomagala pa naj bi kava in
eno od zelišč, ki ga pa zdaj
še ne vidim. Gotovo pa ne
veste, da je zdravilo zoper
aids že odkrito. To vem za-
gotovo, kdo v svetovni po-
litiki preprečuje, da se
zdravilo ne da v uporabo,
to pa ne vem.«
Sporni politiki
Slovence gotovo tudi za-
nima kakšna bo bodoča
strankarsko-politična sce-
na, kdo bo koga zamenjal,
kdo bo v političnem vrhu
po letošnjih volitvah. Na-
povedi Danila Furlana bo-
do gotovo marsikoga pre-
senetile.
»Pri vsaki stranki vidim
čudne stranke, metanje po-
len pod noge. Trenutno vi-
dim tri do štiri sporne poli-
tike, spori pa bodo zaradi
enega človeka. Vsekakor
bo predvolilna borba huda,
ker bo nekaj ljudi igralo
čudne vloge. Pojavili se bo-
sta tudi dve novi stranki.
Za mesto slovenskega
predsednika se bodo pote-
govali trije kandidati, kdo
bo zmagal pa še ne vem.
Vsekakor bi morali v poli-
tičnem vrhu ostati trije:
Kučan, Drnovšek in Rupel.
Peterle bo za kratek čas
mrknil, a se bo spet pojavil
v političnem vrhu. Moral
pa bi presedlati na čisto
drugo področje, ker ob sebi
nima pravih ljudi. Doktor
Drnovšek pa bo na krmilu
kratek čas, vendar se bo to
njegovo obdobje odrazilo
na gospodarstvu. Me pa ze-
lo skrbi Kučanovo zdravje.
Kramberger se bo spet po-
tegoval za predsedniško
mesto, dobil pa bo 40 od-
stotkov glasov volilcev. Bo
pa zmagal na naslednjih
predsedniških volitvah.
Skrbi me pa, ko vidim, da
se bomo začeli Slovenci
med sabo medregijsko so-
vražiti.«
O razpletih vojn
Ta čas so gotovo v ospre-
dju zanimanja ljudi vojna
območja bivše Jugoslavije.
Kdaj bo mir na Hrvaškem,
kako se bo končala vojna
vihra v BiH in - ali je Slo-
venija čisto
varnosti?
Miru na jj
še osem let
še zelo hu(l|
litev Bosne I
vojno SD vp!
države, zag
Rusija. Poi
takšne mecj
cije, kot so
V Rusiji pa
štiri vojske
čez BalkanI
in Hrvaško
bo v nekaj 1
po sredini,
avtocesto, p
šla ta zdru;
jug. Ustavil
majhni ljuc
formah in j
kih. Vse si
končalo p,
morju. S ta
niji pripori
potniki inj
ela, za go^
pa tesno sc
ponsko. Pn
veni j i ne bo
de zaostriti
meje s Hr
rožljanja z
lo priti.«
Strah pr
gumboiT
In česa se
nilo Furlar
boji?
»Ni me s1
me je, da 1
pritisnil na
To nevarno
dice bi bile
najhujše 2
Ameriko, S
ne bi tolik
Slovenijo b
nomsko h
v kratkem
bistvenega i
to je prepo
lastninsko 5
se v gospodi
veliko krad
ni so vplet'
trgovanje z
bi celo pove
ne stvari d(
ram molčati
kel, o taks
lahko pogo\
prtimi vrati
MAl
ED(
»Selis je sveta Itrava materializma
Pogovor s Sacinandana Swamijem, enim giavnili zagovorniiiom versitilt znanosti v svetu
Vede so najstarejše knji-
ge človeškega znanja. So
nesporna avtoriteta na po-
dročju meditacije, joge in
samospoznanja. Živimo
v dobi Kali (doba prepirov
in hinavstva). Človek, ka-
terega edini smisel je zado-
voljevanje bioloških po-
treb, ne more biti srečen.
Vedno več je takšnih, ki
poskušajo svojo identiteto
najti s pomočjo duhovnega
življenja.
Sacinandana Swami se
je rodil v Švici, odraščal pa
je v Nemčiji. Pomagal je pri
ustanovitvi Centra za ved-
ske študije v Berlinu.
S predavanji in festivali (ki
v Ameriki trajajo tudi po
tri dni) po svetu predstav-
lja gibanje za zavest Krish-
ne. V Celju je bil že dva-
krat.
Kaj je filozofija
Krishne?
Mi vsi smo večne duhov-
ne duše. Vsi imamo materi-
alno telo, ki gre skozi pro-
cese otroštva, mladosti,
starosti in smrti. Duša ved-
no ostane ista, saj je spriri-
tualna ali nematerialna. Ta
duša je večno del vrhovne
duše ali Krishne. Z negova-
njem duhovnega življenja
v tem življenju lahko zopet
dosežemo popolnost in se
povežemo z božansko oseb-
nostjo. V starih časih ne bi
prišleku rekli »Dobrodo-
šli«, pač pa bi ga vprašali:
»Ali si ti uspešen v svojem
naporu, da premagaš roj-
stvo in smrt?« In kdor sledi
filozofiji Krishne, bi lahko
na to vprašanje odgovoril
s srečnim »Da«. Ta filozofi-
ja ni za sanjače, pač pa je to
nekaj za realne ljudi. Bese-
de brez dejanj so mrtve.
Samo filozofija brez aktiv-
nosti torej ni dovolj.
Vaš dober prijatelj je
znani pevec, bivši član biv-
še skupine The Beatles, Ge-
orge Harrison. On je prvi
pevec, ki je posnel pesem
Hare Krishna maha-man-
tre na ploščo.
Da, Georga Harrisona
osebno poznam; skupaj sva
nastopala in pela Hare
Kiishno maha-mantre. On
je postal zainteresiran za
zavest Krishne, saj je za ča-
sa Beatlesov živel pod veli-
kim psihičnim pritiskom.
Šov biznis je namreč eden
najokrutnejših. Ker je Ge-
orge zelo iskrena oseba, ni
želel postati suženj tega
pritiska. Vedno je iskal
svojo lastno identiteto, lo-
čeno od sveta šov biznisa.
Postal je celo tako prepri-
čan v duhovno življenje, da
je želel zapustiti svet šov
biznisa in živeti kot menih
v templju. Vendar pa mu je
moj duhovni učitelj, ki je
videl njegov talent in nje-
gov značaj, dejal, naj raje
piše pesmi, saj bo s tem
lahko pomagal ljudem, ra-
zumeti duhovni nivo. In
kot rezultat tega nam je
George Harrison pomagal,
da smo posneli ploščo, ka-
tere glavna pesem je bila
Hare Krishna, ki je bila
v tedanji Jugoslaviji šest
mesecev na prvem mestu.
Potem je George posnel še
album s starimi spiritual-
nimi pesmimi. In še pred
šestimi meseci je v nekem
intervjuju, ko ga je novinar
vprašal, katera knjiga je
najbolj vplivala na njegovo
življenje, pokazal na knji-
go, ki je glavni dokument
Krishine filozofije, in mu
citiral en verz.
Petje pesmi Hare Krish-
na maha-mantre je v vaši
filozofiji ena najvišjih
oblik duhovnega dviganja.
Kakšen je pomen te pesmi,
zakaj je to petje »transcen-
dentalne zvočne vibra-
cije«?
»Hare Krishna mantre«
je sestavljena iz treh besed.
»Hare« pomeni energija.
»Krishna« pomeni izvor
energije. »Rama« pa pome-
ni najvišje zadovoljstvo. Če
rečete »Hare Krishna Hare
Rama«, ste rekli vse, kar
obstaja. Ta svet je namreč
energija, ki se manifestira
v raznih manifestacijah.
Kar pa mi resnično želimo
v tem življenju, je zado-
voljstvo, ki ga lahko najde-
mo v »Rami«. Bistvo Hare
Krishne mantre je torej bi-
stvo življenja.
Vaše življenje je Krishna.
Kako pa živite osebno; ste
poročeni, imate otroke?
Osebno sem sprejel živ-
ljenjski red za menihe. Ži-
vim v celibatu. Seks je da-
nes sveta krava materializ-
ma. Mnogo ljudi si danes
niti ne more zamisliti, da bi
lahko živeli brez njega. Če
pa najdete duhovno zado-
voljstvo v odnosu s Krish-
no, potem tudi najvišje ma-
terialno zadovoljstvo ne iz-
gleda popolnoma nepo-
membno. Kakorkoli že,
mnogo članov v zavesti
Krishne je poročenih. Du-
hovna poroka lahko tudi
zelo pomaga, saj lahko
partnerja na duhovni poti
eden druge.
To jima bo p
bosta osvo
zadovoljstev
Torej, jaz
kot menih,
mnogi uspeš
šem duhovni
Ljudem s
nenavadne '
frizuzre.
Morda bo
ni, ampak t(
ki ljudi vedn
ma. Obleke'
v celibatu,
barve, pomei
no sprejem
poti.
Lasje so i
striženi ali 1
obrita, ostaJ
ki se mu re
zelo čisto in'
na« frizura-j
kar naprej B
ju; naša oj
enaka in ni
Hare Krishl
veda pojete!
trenirki ali i
pač ustreza-
Mi v bist
obleko samo
vidijo, da scS
lahko sprašfl
nem življenj'
za ljudi.
NII^^
edo
Pripadniki gibanja za zavest Krishne med igranjem indijskih spiritualnih pesmi. Saci-
nandana Stvarni je tretji z leve.
Št.20- 21.maj 1992
Nizozemska in Amsterdam
Kraljevina mlinov na veter, mesto parkov, muzejev in kriminala
Nizozemska, kraljevina
v zahodni Evropi, je polna
nasprotij. Potovanje po de-
želi te vodi preko nižin z ne-
preglednimi polji in pašniki,
kjer se pasejo številne črede
goveda in ovac (mlekarstvo
je ena najpomembnejših go-
spodarskih panog na Nizo-
zemskem), med njimi pa se
dvigajo v nebo veličastni
mlini na veter.
Le-ti so dandanes ena
glavnih nizozemskih turi-
stičnih atrakcij, nekoč pa so
pomenili sredstvo za preži-
vetje na podeželju. 950 mli-
nov na veter, ki še stojijo, je
posejanih po vsej deželi.
Eden teh »windotterjev«
stoji tudi v malem mestecu
Ijsselsteinu pri Utrechtu.
Zgrajen je bil leta 1732 in
prvič restavriran leta 1987.
Danes je le še zanimivost za
turiste in je odprt za oglede
od meseca maja do oktobra.
Tudi v samem Amsterda-
mu še stojijo štirje mlini na
veter, a so preurejeni v turi-
stične namene. Enega od
njih so na primer preuredili
v restavracijo.
Ko se skozi zeleno deželo
pripelješ v Amsterdam, po-
misliš, da si v drugem svetu,
ali, kot pravijo domačini,
Amsterdam je nekaj povsem
drugega kot Nizozemska.
S svojimi kanali, zaradi
katerih ga imenujejo tudi se-
verne Benetke, prelepo arhi-
tekturo, številnimi parki,
muzeji in cvetličnimi trgi, je
Amsterdam sicer svojevrstna
znamenitost, a po drugi plati
je zaradi naraščanja krimi-
nala, narkomanije in že sko-
raj nerešljivega problema
prometa tipičen primer mili-
jonskih mest, ki se otepajo
s problemi civilizacije.
Najhujši je problem krimi-
nala in mamil. Če se v Am-
sterdam pripelješ z avtomo-
bilom, lalako mimo pričaku-
ješ, da boš ostal brez njega,
ali pa vsaj brez vsega, kar se
iz avta lahko vzame. Tatov je
dosti na vsakem koraku, tr-
govina z ukradenimi aparati
vseh vrst cveti in vsak, ki
Amsterdam vsaj malo pozna,
te bo opozoril, da je ponoči
bolje drago plačati taksi, kot
pa se kamorkoli odpraviti
peš.
Mamila so v Amsterdamu
uradno sicer prepovedana,
vendar policija zatiska oči,
dokler se droga ne prodaja
mladoletnikom in dokler
v barih, kjer se običajno kadi
hašiš, ni izgredov. Preproda-
janje se kaznuje s kaznijo
štiri do dvanajst let zapora,
vendar se je trgovina z ma-
mili vseh vrst, mehkimi in
trdimi, že tako razširila, da
je ni mogoče več nadzoro-
vati.
Tako je Amsterdam nehote
postal raj za preprodajalce
in uživalce mamil, saj je vsa
stvar pravzaprav že skoraj
legalizirana.
Če odmislimo takšne in
drugačne probleme, ki
spremljajo razvoj civilizaci-
je, Amsterdam še vedno
ostaja ena najlepših prestol-
nic v Evropi, če ne celo na
svetu. Kljub pregostemu
prometu v centru Amsterda-
ma, je že v samem mestu mo-
goče najti dosti parkov, ki se
ponašajo z večjimi travnati-
mi površinami, jezeri, igrišči
za otroke in sprehajalnimi
stezicami.
V mestu samem je nešteto
trgovin s spominki in majh-
nih kavam, na glavnem trgu
Dam je začasno postavljen
celo zabaviščni park, ki tja
pravzaprav ne sodi. Dam je
namreč trg, obkrožen s ču-
dovitimi zgradbami, katerih
arhitektura je edinstvena.
Tu je Kraljeva palača. Nova
cerkev iz leta 1414, Borza,
Muzej voščenih lutk in še
kaj.
Muzej voščenih lutk ali
Madame Tussaud Scenera-
ma je dobra kopija znameni-
tega londonskega istovrstne-
ga muzeja. Vstopnina je se-
veda draga, kot je drago vse
v Amsterdamu, vendar se
muzej resnično isplača ogle-
dati. Že pri vhodu te priča-
kata izvrstni voščeni kopiji
Tine Turner in Bennyja Hil-
la. Velikanski možakar, ime-
novan »mož Amsterdam«
navidezno govori in njegov
glas te vodi skozi celoten
muzej. Najprej vstopiš v 17.
stoletje, oziroma v takoime-
novano Zlato dobo Nizozem-
ske. Osemletna vojna, Rem-
brandt za slikarskim stoja-
lom, bogata meščanska hiša,
grozljivi prikaz linčanja bra-
tov De Witt. Nato preskočiš
tri stoletja in se srečaš
z »znanimi obrazi«: George
Bush, Mihail Gorbačov, Nel-
son Mandella, Charlie Cha-
plin, Marylin Monroe...
Skratka, kot piše v vodniku
po muzeju - proslavljanje
preteklosti in obljubljanje
prihodnosti.
Poleg tega muzeja so tu še
številne dmge zanimivosti
s številnih področij. Na pri-
mer Nederlands Filmmuse-
um, kjer ponujajo ogled vsaj
treh filmov na dan, Het Mu-
zeiktheater, zgrajen posebej
za predvajanje opere in bale-
ta, Amsterdams Historisch
Museum s stalno razstavo
o zgodovini Amsterdama itd.
Amsterdam je zanimiv
ravno zaradi svoje protislov-
nosti. Na eni strani muzeji,
stare cerkve, bogata kultur-
na ponudba in na drugi stra-
ni »življenje v stranskih uli-
cah«, kjer se vrstijo eden za
dmgim sex-shopi, sumljive
diskoteke in temačne kavar-
ne. Če se sprehodiš po teh
ulicah, te ustavljajo prepro-
dajalci in ti ponujajo »odlič-
no robo«. Ko sem se ustavil
ob enem od kanalov in ga
poskušal ujeti v objektiv, je
k meni pristopil urejen mo-
žakar temne polti in mi
v trenutku naštel vsaj deset
vrst mamil, ki da jih ima na
razpolago. Ko sem odkimal
in se mu vljudno zahvalil, se
seveda ni pustil odgnati. Na-
čel je pogovor z nekaj običaj-
nimi frazami in mi že v na-
slednjem trenutku zopet za-
čel ponujati svojo robo. Ko-
maj sem se rešil nadležnega
»dealerja« in jo pobrisal
v središče mesta, že mi je mi-
moidoči mladenič, prav tako
temne polti, poskušal proda-
ti podobno vrsto »amster-
damske vsakdanjosti«. Ker
sem ga ignoriral in ker mla-
da kri rada hitro zavre, je
mladenič rahlo pobesnel in
se me hotel celo lotiti. Naj-
brž sem naletel nanj, ko po-
sel ni ravno cvetel.
Skratka, do mamil je
v Amsterdamu na žalost vse
preveč lahko priti. Ker pa je
cena najbrž precej zasoljena,
se narkomani dokopljejo do
potrebnih guldnov na najra-
zličnejše načine. Če imate
dolge lase in želite imeti fri-
zuro v stilu Boba Marleya, se
odpravite v Amsterdam. Na
vsakem vogalu boste našli
koga, ki vam bo, za primemo
ceno seveda, spletel kitke po
celi glavi. Trenutno je v Am-
sterdamu to zelo razširjen
posel. »Pletilce kit« policija
seveda preganja in v takem
primeru se le-ti miroljubno
odstranijo. A ko policist za-
vije za vogal, se vrnejo in ve-
selo frizirajo naprej.
Dekleta si poiščejo dru-
gačno vrsto zaposlitve. Pod-
nevi, ko je povpraševanje
manjše, vidiš v nekaterih
ulicah ženske, ki oblečeno
v spodnje perilo sedijo dobe-
sedno v izložbah, kadijo in
zdolgočaseno zrejo vate.
Zvečer se dame odpravijo na
ulice in ponujajo svoje čare
mimoidočim.
To je tisti Amsterdam, ki
je tako drugačen od ostale
Nizozemske.
EDI EINSPIELER
Znameniti amsterdamski trg Dam, na katerem so postavili
zabaviščni park.
Mlin na veter v Ijsselsteinu.
^sterdam nekoč.
V Amsterdamu je zlahka najti številne sex-shope, kjer ponujajo raznovrstne
seksualne užitke.
Amsterdama ne imenujejo zaman tudi severne Benetke, saj prav
tako ponuja turistom vožnjo s čolni po številnih kanalih.
Št.20- 21.maj 1992
Konec spora
v Šentjurju
Sodeč po nedavnih dogovo-
rih bo spor med Kmetijsko šo-
lo Šentjur in podjetjem Meja
zaradi nekdanjih šolskih pose-
stev že do naslednjega šolske-
ga leta dobil svoj epilog. Šola
bo, tako trdijo v ministrstvu za
šolstvo, dobila posestva nazaj,
šentjurski primer pa naj bi bil
tako rešen kot prvi v množici
podobnih primerov v Slovenij.
Za ministrstvo za šolstvo ni
v Šentjurju prav nič spornega.
Šola mora dobiti vsa svoja
nekdanja posestva nazaj, in to
v prav takšni velikosti, kot so
ji bila pred dobrimi trideseti-
mi leti odvzeta. Pravzaprav je
del posestev, ki jih koristi pod-
jetje Meja, še vedno vknjiženih
kot lastništvo šole, v šoli pa
imajo tudi dokazno gradivo
o tem, kako so bili takratnemu
Kmetijskemu kombinatu
brezplačno oddani v najem tu-
di kmetijska poslopja, živina
in stroji.
Kaj se bo z vrnjenimi pose-
stvi kmetijske šole dogajalo
naprej, bo odvisno od dogovo-
rov med ministrstvi za šolstvo
in za kmetijstvo. Del zemljiš-
ča, ki bo sicer kot celota dr-
žavna last, bodo opredelili kot
šolsko posestvo in bo v pristoj-
nosti ministrstva za šolstvo,
preostali del pa naj bi prešel
v pristojnost ministrstva za
kmetijstvo, ki želi v Šentjui^ju
organizirati vzorčno kmetijo.
JŽ
Popis premoženja do sredine
junija
Poslanci šmarske skupščine so se na ponedeljkovem
zasedanju odločili za izdajo obveznic občine v znesku 10
milijonov mark tolarske proti\Tednosti - to je več kot
znaša letni občinski proračun - z 10-odstotno letno
obrestno mero in z odplačilnim rokom 10 let.
Predsednik šmarske vlade Marjan Aralica, je na pone-
deljkovem zasedanju poslancem pojasnil, da bo projekt
porabe pripravila ustrezna ugledna institucija, za kar se
že oglašajo ponudniki. Občina Šmarje, oziroma več bodo-
čih občin, bodo za izplačilo jamčili s svojim premoženjem,
popis tega pa bo pripravljen do srede junija. O programu
naložb z denarjem iz obveznic bi se odločali že na prihod-
nji seji šmarske skupščine. Denar, ki bi ga zbrali z obvez-
nicami, bi predvidoma namenili za posodobitev šolskih
zgradb v Lesičnem, Kozjem in I. osnovne šole Rogaška
Slatina (za to potrebujejo v občini svoj 50-odstotni delež,
ostalo bi primaknila republika), drugi del pa bi namenili
hitrejšemu gospodarskemu razvoju. Pri tem bo potrebno
ustrezno razmerje med gospodarskim in negospodarskim
delom naložb, na to pa bi odgovoril skorajšnji projekt.
BJ
Brez pripomb
v Radečah
Končana je razgrnitev
osnutka Ureditvenega na-
črta pokopališča in bencin-
skega servisa v Radečah,
na kar ni bilo pripomb.
Oboje je bilo zelo dobro
pripravljeno že pred razgr-
nitvijo, tako da je leta bila
gola formalnost. Za grad-
njo novih objektov so se
odločili zaradi zasedenosti
prostih pokopnih mest na
obstoječem pokopališču ter
prevelike bližine bencinske
črpalke ob stanovanjskih
objektih. Predlaganih je
bilo več lokacij, od katerih
je bila izbrana lokacija na
Dobravci ob magistralni
cesti Zidani most-Krško,
neposredno ob uvozu v Ra-
deče. Za to območje je In-
ženiring IBT Ljubljana
v osnutku izdelal ureditve-
ni načrt pokopališča in
bencinskega servisa v Ra-
dečah.	TV
Dve stoletji stara novost
Pomniki slovenske zgodovi-
ne so raztreseni po vseh slo-
venskih vaseh, pa jih včasih
niti ne opazimo. Vsaka sloven-
ska vas ima svojo kapelo ali
kapelico, ki v sebi skrivajo
svojo zgodbo in legendo. Ne-
katere izmed teh kapel so
skrbno urejene, nekatere pre-
puščene zobu časa, vendar pa
lahko v zadnjem času večkrat
vidimo obnovljene kapele, ki
izpričujejo koščke narodnega
bogastva.
Slednje velja tudi za Petri-
novo kapelo na Pobrežjah
v mozirski občini. Kapela je od
nedelje dalje zasijala v vsej
svoji lepoti, saj so jo Petrinovi
popolnoma obnovili. Kapela je
že od nekdaj tesno povezana
s kmetijo v osrčju vasi, posta-
vili pa so jo v znak hvaležno-
sti. »Kapelo je dal zgraditi moj
prapraded Anton,« je sedanji
gospodar Matija Petrin obnav-
ljal legendo, ki je domači ne
bodo pozabili. »Prapraded je
imel velike načrte, nameraval
je izgraditi dve žagi, mlin in
kovačijo. Za to je potreboval
vodo, ki jo je nameraval spe-
ljati po strugi. Tri leta je 30
delavcev na roke kopalo to
strugo, vendar pa se je moj
prednik med tem časom hudo
zadolžil. Vse njegovo imetje ni
bilo toliko vredno kolikor so
znašali dolgovi. Tako je Anton
pokleknil pred hišo in se zaob-
ljubil Mariji, da ji bo postavil
kapelo, če mu pomaga iz težav.
Njegova prošnja je bila usliša-
na, z dohodkom od žag in mli-
na je Anton kmalu poplačal
vse dolgove, nato pa še izpolnil
zaobljubo. Kapelo je postavil
točno na tisto mesto, kjer je
Marijo prosil za pomoč.«
Tudi sedanji Petrinov rod se
je odločil, da bo obnovil kape-
lo, ko bodo na kmetiji postorili
vse potrebno. Letos je priš^
čas tudi za popolno obnov(
kapele s petimi freskami jj
Marijinim kipom. Ena izrti«,
fresk prikazuje nekdanjo p^
trinovo posest - žagi, mlin jj
kovačijo, nad vsem tem pa b«
di zaščitnik flosarjev sv. Mj
klavž. Edina novost, ki so j,
dve stoletji stari kapeli dodal
Petrinovi, je reflektor, ki b,
kot večna luč svetila na Pg
brežjah.
U.s
Jurifiošter
o svoji
prihodnosti
v soboto, 23. maja bo
v Jurkloštru zanimiva jav-
na tribuna, ki jo pripravlja
krajena skupnost. Program
je sestavljen iz sedmih
točk, skozi katere želijo po-
gledati v realno prihodnost
demografsko ogroženega
Jurkloštra, kot so naslovili
javno tribuno. Tako bodo
spregovorili o posodobitvi
regionalnih cest, razvoju
telefonije, komunalni in-
frastrukturi, razvoju obrt-
niške dejavnosti, kulturni
dediščini in njeni zaščiti,
novi lokalni samoupravi in
o možnostih za razvoj tu-
rizma. Na pogovor so pova-
bili vodilne iz občine La-
ško, svoja republiška po-
slanca Janka Deželaka in
Jožeta Pušnika ter seveda
predstavnike tiska, radia
in televizije. Javna tribuna
se bo začela ob 10. uri
v prostorih osnovne šole
Jurklošter.
TV
Butale v Savinjski dolini
Žalčani ne UovoUja, tla Iti otroci postali »^astaltni«
Med Pohlinovo in Greogrči-
čevo ulico v Žalcu je niajhno
otroško igrišče. Nikomur nič
noče, samo tam je. Vsakogar,
ki pride tja, sprejme brez
besed...
Pred kratkim pa je to staro,
nedolžno igrišče zanetilo spor
med ljudmi, ki ob njem stanu-
jejo. Prejšnjo sredo je skupina
sosedov organizirala zborova-
nje pod geslom: »Igrišča ne da-
mo!« Štirinajst dni prej je dru-
ga skupina sosedov podpisala
peticijo, v kateri so se zavzeli
za to, da bi se igrišče podrlo.
Kaj je igrišče ljudem tako hu-
dega storilo?
Tatjana Zakonjšek, ki ima
hišo v neposredni bližini igriš-
ča, je povedala, da je sicer ne
moti igrišče samo, temveč
mladi, ki se ponoči zbirajo
tam. Sestavila je peticijo in
podpisalo jo je še dvanajst so-
sedov. Peticijo so poslali na
žalsko krajevno skupnost. Ne-
kaj dni zatem so prišli delavci,
da bi z igrišča odstranili igra-
la. Ker so bile gugalnice
v zemljo dobro zabetonirane,
jim to ni uspelo.
Pri tem početju je delavce
opazila Zdenka Pinterič, ki je
igrišče in njegovi obiskovalci
načelno ne motijo. Organizira-
la je zborovanje, na katerem so
se sosedje zbrali v sredo. Vsi,
tisti, ki nimajo proti igrišču
nič, in tisti, ki jih igrišče moti.
Spor o oslovi senci, toda so-
sedje so se na koncu vendarle
odločili, da igrišča ne bodo po-
drli. Pa otrokom tudi s tem ne
bodo naredili velike usluge,
saj se lahko na igralih, ki so
nekoč najbrž resnično to bila,
resno poškodujejo.
NINA-MARUSKA SEDLAR
Bi radi poslovali s tujino, pa ne veste kako izvršiti
plačilo oziroma kako dobiti devizni priliv. Morate
plačati obveznosti na Hrvaško, pa vam nihče ne ve
svetovati kaj morate storiti.
Pridite k nam v Ljubljansko banko Splošno banko Celje d. d.,
Celje v Devizni sektor, kjer vam ponujamo svoje sodelovanje na
področju:
-	opravljanja plačilnega prometa s tujino, izvrševanje
nakazil, odpiranje akreditivov, odkup ter prodaja
deviznih prilivov,
-	odpiranje deviznih in tolarskih nerezidentnih računov
ter opravljanje vseh poslov v zvezi z njimi,
-	opravljanje plačilnega prometa s Hrvaško v SLT in
CRD,
-	devizna kreditiranja,
-	garancijska poslovanja s tujino,
-	izdajanje blagajniških zapisov - lastnih in Banke Slo-
venije.
Za vse zgoraj navedene dejavnosti vam nudimo tudi svetovanje
strokovnih delavcev, tako da bo sodelovanje res potekalo
v obojestransko zadovoljstvo.
Če ste zasebna ali družbena firma se osebno oglasite
v Deviznem sektorju v Vodnikovi 2, III. nadstropje ali pa nas
pokličite po telefonu: 26-240 oziroma 441-212. Če pa ste
fizična oseba se napotite po informacijo v najbližjo ekspo-
zituro Ljubljanske banke Splošne banke Celje d. d., Celje.
Nekdanje dijake
in profesorje
celjske Gimnazije
vabimo na prvo
SREČANJE CELJSKIH
GIMNAZIJCEV (vseh generacij)
Program srečanja:
Sreda, 27. maja 1992
ob 18. uri - Slovensko ljudsko gledališče Celje
»VEČER SPOMINOV* - ob 15- letnici delovanja francoskega krožka na celjski Gimnaziji
Petek, 5. junij 1992
ob 10. uri - Likovni salon Celje
Otvoritev priložnostne razstave »RAZVOJ CEUSKE GIMNAZIJE OD USTANOVITVE
DO DANES«
Sobota, 6. junij 1992
ob 11. uri - Atletski stadion »Boris Kidrič« Celje
»ODPRTO PRVENSTVO CEUSKE GIMNAZIJE« v naslednjih disciplinah:
skok i' daljino z mesta (moški in ženske)
tek na 1500 m (moški)
tek na 800 m (ženske)
štafetni tek 4x100 m moški z vrčem (brezalkoholnega) piva
štafetni tek 4 x 1(X) m ženske z vrčkom soka
Športno-zabavna družabna prireditev. Sodelujejo ekipe vseh slovenskih (tudi zamejskih) gimnazij ter delovnih
organizacij. Degustacija mesnih in mlečnih izdelkov ter brezalkoholnih pijač. Sodelujejo mažoretke ter godba
na pihala Pivovarne Laško, spored povezuje Sašo Hribar. Zabavni program.
od 19. ure dalje Hala Golovec Celje
Osrednje družabno srečanje gimnazijcev vseh generacij. Sodelujeta plesni orkester »ŽABE«
ter ansambel »NOCNA IZMENA« iz Celja. Družabne igre.
Prijave in informacije: Agencija TEMA Celje, Gregorčičeva 5a, pp. 203,
telefon (063) 25-559 in 25-531 (218)
Predprodaja vstopnic: Agcncija TEMA Celje Gregorčičeva 5a - KOMPAS Celje, Tomšičev
trg 1 - MONTENEGRO EXPRESS Celje, Stanctova 4, Bazen Hale Golovec Celje, Dečkova 1
Na dan osrednje prireditve prodaja vstopnic tudi pri vhodu Hale Golovec.
Priporočljiva vnaprejšnja prijava udeležbe zaradi praktičnih razlogov.
GENERALNI POKROVITELJI:
EUROCOM Petrovče
KOVINOTEHNA Celje - KOVINTRADE Celje - TIP »LIPA« Šentjur - MONT
Kozje - NT & RC Celje - PAPIR RADEČE Radeče - ZLATARNA CELJE Celje
Št.20- 21.maj 1992
• v ponedeljek, 11. maja
je v Višnji vasi gospod Ivan
s kolom naladal svojo sose-
do Ano. Neljubi incident so
povzročile kure, za katere
pa se ve, da niso posebno
pametna živa bitja. Zaradi
kola in kur pa bo moral
Ivan na sodišče.
•	Naslednji dan je na poli-
cijsko postajo poklicala
občanka iz Nove vasi, ki je
povedala, da pred bloki
v Kraigherjevi ulici mlado-
letniki bogu čas kradejo,
popivajo in se derejo. Tej
strahovladi so potem nare-
dili konec policisti, ki so
razgrajače poslali k sodni-
ku za prekrške.
•	Istega dne sta se v Lo-
krovcu udarila soseda, me-
jaša Lojzek in Tonek. To-
nek je hotel s svojega trav-
nika odpeljati posušeno
travo, Lojzek pa mu to ni
dopustil. Čigava je trava,
bo razsodil sodnik za pre-
krške, ki ga bo v kratkem
ugledal jezni Lojzek.
•	IZ celjskega elitnega
mladinskega zabavišča in
zbirališča Kljub so v sredo
ponoči poklicali zato, ker
se je med elito vrinil pijani
in razgrajaški faktor. Po-
tem se je izvedelo, da je
faktorju ime Ervin, ki je
policistom obljubil, da se
bo s prizorišča sam odstra-
nil. Ker tega ni storil, se je
čez dobro uro z možmi po-
stave spet srečal, saj je na-
daljeval z neprimernim ve-
denjem. Mimogrede je raz-
bil dve šipi. Zdaj bo šel
k sodniku za prekrške in še
na sodišče.
•	Iz restavracije v Ulici
frankolovskih žrtev so po-
klicali v petek popol(hie,
ker sta se med spodobne
goste vrinila dva stručkota
za lomi j ene stolov. Delovno
vnemo sta Ervinu (ki
s prejšnjo cvetko nima no-
bene zveze) in Damirju
prekinili možje postave, ki
so zoper oba razbijača na-
pisali kazensko ovadbo.
•	Utrujene ljudi je danda-
našnji treba spoštovati. Da
delo res osvobaja človeka,
se je v soboto dopoldne
vnovič prepričal Božo Z.,
Celjan, ki je od utrujenosti
obležal na pločniku pri Pr-
vi osnovni šoli v Celju. Po-
licisti so zdelanega občana
nežno zbudili in ga opozo-
rili, da s poležavanjem na
pločniku onečašča javni
red in mir.
•	Minulo nedeljo so imeli
v bistro ju As na Ostrožnem
spet slab dan. Do bistroja
se je v nočnih urah v avto-
mobilu pripeljal neznanec,
ki je na hitro izstopil, na
hitro enega od gostov nare-
zal in spet sedel v avto ter
se odpeljal v temno noč.
Menda mu ni uspelo priti
daleč.
M. A.
Mladi, preživeti s sovražnostjo
Incidenti, ki bi morali koga zaskrbeli in zbuHlil
v minulem tednu sta Celja-
ne vznemirila dva dogodka, si-
cer pa so podobni dogodki,
vendar v milejših oblikah, po-
stali že del naše vsakdanjosti.
Mladina, ki popiva na ulicah
in v lokalih ter kriči, je delež-
na vedno manjše pozornosti
odraslih. Gre za nemoč ali ob-
čutek (so)krivde? Če gre za
slednje, je še vedno manj ne-
varno, kot je nevarno mišlje-
nje, da je današnja mladina
slaba kar sama po sebi. Seveda
je pri tem treba odmisliti tisti
zdravi del mlade generacije, ki
se nam vse bolj ponuja kot
vzorec, iz katerega bi se dalo
učiti in kaj naučiti. Ker pa te-
ga ne počenjamo, se zadovo-
ljujemo z najbolj prikladno
oceno, da je za silovito rast
mladoletniškega prestopni-
štva kriva predvsem ekonom-
ska kriza. Kako preprost, pos-
plošen in učinkovit izgovor!
O mentalni navlaki in uma-
zaniji te družbe in posamezni-
ka v njej bi bilo treba razmi-
šljati. Na primer, za začetek,
o krizi vrednot in o krizi etike
ter morale, ki jo spočenjamo
odrasli in ne otroci. Vzorcev
potrošniškega obnašanja,
odrinjanja kulturnih dobrin iz
našega vsakdana, nestrpnosti
in nasilja v komunikacijah,
številnih sprenevedanj in laži,
se otroci učijo od odraslih: po
kapljicah, vsak dan in zago-
tovo.
Ko omenjamo dva dogodka,
mislimo na petkovo dogajanje
v Novi vasi v Celju, ko se je
večja skupina mladoletnikov
izživljala nad odraslimi in
vzbujala vsesplošni preplah
ter povzročala gmotno škodo
in zgražanje odraslih, ter na
nedeljsko zborovanje mladih
naviječev pred prvenstveno
(državno) nogometno tekmo,
ko se je celjski Publikum po-
meril z mariborskim moštvom
Branika.
V obeh primerih je bila po-
trebna policijska intervencija.
V obeh primerih so bili mladi
do skrajnosti opiti, sovražno
nastrojeni, uničevalski. V Novi
vasi so mladi grozili odraslim
s fizičnim obračunavanjem,
s smrtjo, jih zmerjali z najbolj
nizkotnimi izrazi in jih ogro-
žali s steklovino. V celjskem
mestnem parku so se v nedeljo
zbirali »navijači« celjskega
moštva, ki so se pred tem do-
godkom dogovarjali: Gremo se
tepst, gremo mlatit Maribor-
čane! In bi se res grdo stepli,
če ne bi prispelo številčno do-
kaj močno policijsko moštvo,
zavarovano z oblačili in pripo-
močki, ki so v specialni enoti
policije sicer namenjeni dru-
gačnemu »sovražniku«, še naj-
manj pa našim mladim lju-
dem. Med njimi pa so prevla-
dovali tisti, stari od dvanajst
do osemnajst let. Nekaj takih,
ki jim niti puh pod nosom ni
začel poganjati, se je v parku
drlo: Sieg Heil! Pri tem so ve-
deli, kako je treba dvigniti
desnico, če bi jih vprašali od
kod, od kdaj in kaj ta »poz-
drav« sploh pomeni, pa bi go-
tovo debelo zijali v nas. Seve-
da jim je nasprotni tabor vra-
čal enako ognjevito z Bandiero
roso. Na poti do stadiona na
Skalni kleti so »navijači« spo-
toma poškodovali dvoje vozil
(eno policijsko), na koncu pa
se jih je večina znašla na poli-
cijski postaji.
In da ne bo kakšne pomote.
Izgredniki v Novi vasi so bili
otroci staršev iz Nove vasi, to
pa so bili tudi učenci in dijaki
celjskih šol. Navijaško, agre-
sorsko nastrojeno moštvo tudi
ni bilo uvoženo. Bilo je naše,
celjsko. Z mariborskim navi-
jaškim taborom ni bilo večjih
nevšečnosti. Gre torej za našo,
domačo mladino, naš proiz-
vod, ki se na »tržišču« nemote-
no razvija. In edini, ki jih to
stanje skrbi, so ta čas policisti,
ki se sprašujejo, kako močno
moštvo bo potrebno za nasled-
njo prvenstveno tekmo; nogo-
metno, rokometno ali katero
drugo. Pri tem pa se dobro za-
vedajo, da se s pendreki mla-
dine ne da vzgajati. Z nasiljem
vseh vrst in odtenkov se naša
mladina srečuje dovolj: v dru-
žini, v kinodvorani, pred tele-
vizorjem, v šoli, na dvorišču.
Povsod ga je polno, le da ga
mi, odrasli, ne znamo ali pa
nočemo videti in ga prepoz-
nati.
MARJELA AGREŽ
mini KRIMICI
Kradla Pod kostanji Športni tat
Občana D. A. in K. S., oba
Celjana, sta osimiljena, da sta
11. maja zvečer priplezala na
hišno teraso in se nato splazila
v stanovanje v naselju Pod ko-
stanji v Celju. Tam sta iz de-
narnice ukradla devize v vred-
nosti več kot 100 tisoč tolarjev.
Boije pozno, Icot
nilcoli
štiri mesece so v kardiolo-
škem dispanzerju celjskega
Zdravstvenega doma potrebo-
vali, da so ugotovili, da jim je
v času od januarja do maja le-
tos zmanjkal merilec za delo-
vanje in spodbujanje srčne mi-
šice. Neznanec, ki je ta aparat
ukradel, je Zdravstveni center
Celje oškodoval za 300 tisoč
tolarjev.
Kradejo tudi ograje
v času do 13. maja je na ce-
sti, rezervirani za motorna vo-
zila, v kraju Lopata v Celju,
izginilo 30 metrov aluminija-
ste cestne ograje. Tisti, ki si bo
z njo svoj vrtiček ogradil, bo
prihranil najmanj 60 tiso-
čakov.
Črnoborzijansica
Občan Luka C. iz Šaleka si
najbrž še danes lase puli, ker
je bil tako nepreviden, da je
menjavo svojih tolarjev za
marke opravil kar na cesti
v Velenju. Minuli četrtek je bil
s tem v nekaj minutah ob 100
tisoč tolarjev, kolikor znaša
goljufija neznanega čmobor-
zijanca.
Ob ziatnino in devize
v nedeljo, 17. maja je Jolan-
da K. iz Celja prijavila, da ji je
nekdo iz stanovanja na Hudi-
nji prejšnjo noč ukradel večjo
količino deviz in nekaj lepih
kosov zlatnine. Tat je s tem
dejanjem »težji« za več kot 200
tisoč tolarjev.
V noči na 16. maj je nezna-
nec vlomil v blagovnico Sa-
vinjka v Žalcu, kjer se je zalo-
žil s športnimi oblačili vseh
vrst, ukradel razna športna
obuvala ter za razne športne in
tehnične pripomočke. Z ukra-
deno robo bi lahko oblekel in
obul kar celo reprezentanco
mešanih športnih panog.
Kradei
z naročilnicami
v nekaterih celjskih trgovi-
nah se je pred kratkim pojav-
ljal moški »poslovnež«, ki je
nabavljal z naročilnicami, ki
so bile lepo opremljene z žigi
različnih fiktivnih (neznanih)
podjetij. Kupoval je najrazlič-
nejše blago, in ker je dajal vi-
dez pravega poslovnega moža,
so mu nekatere prodajalke
verjele na besedo oziroma na
naročilnico. Se je pa med pro-
dajalkami našla tudi katera, ki
ni kar takoj nasedla, ampak je
zahtevala kupčeve dokumen-
te. V takšnih primerih se je
možakar »spomnil«, da jih je
pustil v avtomobilu in ga ni
bilo več nazaj.
Goljuf sicer še ni znan, zna-
ne pa so vsote na tak način
ukradenega blaga v nekaj celj-
skih prodajalnah in podjetjih.
Resnična zgodba je namenjena
predvsem poduku in opozorilu
trgovcem, da je previdnost še
vedno mati modrosti.
Spodrsk na celjskem
terenu
Policisti in kriminalisti
UNZ Celje so k preiskovalne-
mu sodišču celjskega Temelj-
nega sodišča s kazensko ovad-
bo privedli Aleksandra I. (32),
državljana Ukrajine, ki je ne-
prijavljeno stanoval v Maribo-
ru pri Miranu V. (22), držav-
ljanu BiH.
Ukrajinec Aleksander je na-
mreč tudi v Celju na veliko
kradel, pred kratkim pa je bilo
njegove tovrstne sreče konec.
Pri tatvini ga je zalotila pro-
dajalka, mu sledila in si zapi-
sala številko osebnega avto-
mobila, s katerim se je odpe-
ljal.
Storilec je bil takoj znan in
sledila je hišna preiskava
v Mariboru. Tam pa so polici-
sti imeli kaj videti. Najdeno
ukradeno blago (tekstil, usnje,
tehnični predmeti, zlatnina
itd.) je vredno več kot 300 tisoč
tolarjev. Našli so tudi zemlje-
vid Slovenije, na katerem so
bili označeni kraji, ki sta jih
Ukrajinec in Bosanec že obi-
skala, in tisti tereni, ki so bili
še neraziskani in neobdelani.
M. A.
Zbirni center
tudi v Lašicem
Tudi v laški občini mora-
jo zagotoviti ustrezen pro-
stor za prehodni zbirni
center za okoli 300 begun-
cev. Teh je trenutno v laški
občini okoli 100, večina pa
jih je nastanjenih po zaseb-
nih hišah. S tem proble-
mom se je seznanil tudi la-
ški Izvršni svet, ki se je
znašel v hudih težavah, saj
ne more in najti ustreznega
prostora za takšno skupino
beguncev. Zaenkrat ne pri-
dejo v poštev niti šotorska
naselja, saj nimajo površin,
ki bi bile ustrezno komu-
nalno urejene, vsi večji
prostori (šole, planinski
domovi in podobno), pa so
zasedeni ali neustrezni.
Zdravilišče Laško noče be-
guncev, ker ima slabe iz-
kušnje s prejšnjimi.
Tako sta trenutno samo
dve možnosti. Ena v KPD
Radeče za nekoliko manjšo
skupino od 300, druga, ki
pa je še neraziskana, pa je
pri HE Vrhovo. Tam je
prazno barakarsko naselje
z ustrezno opremljeno ku-
hinjo.	T. VRABL
Pogin rib v Lahomnici
člani Ribiške družine Laško so pred dnevi pobrali iz Lahom-
nice nekaj sto komadov različih velikosti mrtvih rib. Po izjavi
kmetijske in vodnogospodarske inšpektorice Majde Završek-
Urbančič je do pogina rib verjetno prišlo zaradi odteka betona
v potok. Delavci Nivoja so sto metrov proč od trgovine v Tevčah
betonirali podslap. Gradbišče ni bilo primerno urejeno in zato
je beton odtekal v potok. Vodostaj je bil zaradi suše nizek, ribe
so ostale brez zraka in so poginile. Vzorce zastrupljene vode so
poslali na analizo v Celje, ribe pa v Ljubljano.	TV
GORELO JE...
Požar v Juteksu
v petek, 15. maja ob 23. uri
je nastal požar v obratu filca
žalskega Juteksa v Žalcu.
Ogenj je izbruhnil na prvi
proizvodni liniji, nato pa se je
razširil še na drugo. Zgorela so
jutina vlakna, poškodovano pa
je tudi 150 metrov tekočega
traku. Ogenj so delavci sami
pogasili, škode pa je za dobre
3 milijone tolarjev. Vzrok po-
žara je bilo trenje jutine ko-
prene med delovnim valjem in
ohišjem valja.
Napaka na napi
v soboto, 16. maja dopoldne
pa je zagorelo v gornjem delu
stanovanjske hiše v Kunšper-
ku na Šmarskem.
Zagorelo je v kuhinji, na
ventilatorju kuhinjske nape.
Zgorelo je kuhinjsko pohištvo
in del ostrešja hiše. Ogenj je
pogasilo 15 gasilcev, škode pa
je za poldrugi milijon tolarjev.
Igra z vžigalicami
Minulo nedeljo popoldne je
zagorelo na gospodarskem po-
slopju v Gotovljah. Pogorel je
ves gornji del objekta, seno,
pšenica in koniza, poginilo pa
je tudi nekaj malih domačih
živali. Škodo v višini 500 tisoč
tolarjev je povzročila otroška
igra z vžigalicami Ogenj je
ukrotilo 40 gasilcev. M. A.
PROMETNE NfZGODE
Otrok skočil na
cesto
v torek, 12. maja zvečer se je
na Ulici savinjske čete v Žal-
cu, pripetila nezgoda, v kateri
je bil hudo telesno poškodovan
otrok.
Voznik osebnega avtomobi-
la, 21-letni Robert Cizej iz
Griž, je vozil iz Griž proti Žal-
cu. Na Ulici savinjske čete mu
je z leVe strani pritekel na ce-
sto petletni otrok S. Š. iz Žal-
ca. Voznik je otroka, kljub za-
viranju, zadel in zbil po vo-
zišču.
Nezgoda v podvozu
Na Kersnikovi ulici v Celju
se je v četrtek, 14. maja ob
22.05 uri, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
poškodovana.
Ivan Stvarnik (40) iz Celja,
je vozil kolo z motorjem po
Kersnikovi ulici v smeri Jen-
kove ulice. Ko je peljal skozi
podvoz pod železniško progo,
je vozil po levi strani kolesar-
ske steze. Z levo stopalko vozi»^
la je trčil v 25 cm visok robnik
kolesarske steze, zaradi česar
je padel po vozišču in utrpel
hude telesne poškodbe.
Mopedist v avto
V petek, 15. maja se je, ob
21. uri, pripetila nezgoda na
regionalni cesti, izven naselja
Trnava, na Žalskem. Ena ose-
ba je bila hudo poškodovana,
ena lažje, materialna škoda pa
znaša okoli 36 tisoč tolarjev.
Iz smeri Braslovč je proti
Šentrupertu vozila kolo 53-
letna Dragica Vodlak iz Orle
vasi. Na ravnem delu vozišča
jo je dohitel voznik motornega
kolesa, 18-letni Nedeljko Žu-
na iz Dolenje vasi, jo med pre-
hitevanjem zadel z ramo, zara-
di česar je kolesarka padla po
vozišču in se hudo telesno po-
škodovala. Voznik motornega
kolesa pa je za tem zapeljal
v levo in trčil v nasproti vozeči
osebni avtomobil, ki ga je vo-
zila 24-letna Mateja Kamov-
šek iz Šempetra. V tem trčenju
se je motorist lažje telesno po-
škodoval.
Spet otrok
V nezgodi, ki se je pripetila
minuli četrtek popoldne na
magistralni cesti, izven naselja
Prožinska vas, je bil spet žrtev
otrok.
Iz smeri Štor je proti Vrb-
nem vozil osebni avtomobil
54-letni Jožef Čater iz Celja.
V Prožinski vasi je ob desni
strani vozišča v smeri Vrbnega
hodila peška, osemletna K. J.
iz Prožinske vasi. V bližini sta-
novanjske hiše Prožinska vas
32 b, se je deklica nenadoma
obrnila in prečkala vozišče.
Voznik je hotel nesrečo pre-
prečiti, vendar mu to ni uspe-
lo. Otrok je pri trčenju utrpel
hude telesne poškodbe.
Smrt 15-letnega
mopedista
Tragična nezgoda se je pri-
petila v soboto, 16. maja ob
19.35 uri na magistralni cesti
v naselju Tuncovec na Šmar-
skem.
Tomislav Majcenič (29) iz
Rogatca je tega dne vozil oseb-
ni avtomobil iz smeri Rogatca
proti Cerovcu pod Bočem.
V kraju Tuncovec mu je z leve
strani pripeljal na vozišče 15-
letni K. L, ki je vozil kolo
z motorjem. Med voziloma je
prišlo do trčenja, pri čemer se
je voznik kolesa z motorjem
tako hudo poškodoval, da je
med prevozom v celjsko bol-
nišnico poškodbam podlegel.
Umrl v bolnišnici
Nezgoda, ki je terjala člove-
ško življenje, se je pripetila tu-
di v soboto, 16. maja ob 21.40
uri na Teharski cesti v Celju.
Jože Egete (50) iz Celja, je
vozil osebni avtomobil po Kol-
škovi ulici iz smeri pokopališ-
ča in zavijal na prednostno Te-
harsko cesto. Po tej cesti pa je
takrat iz smeri Celja pripeljal
kolesar, 35-letni Enes Hukič iz
Celja. Voznik Egete ga je zbil
po vozišču, nato pa je še sam
trčil v tam parkiran osebni av-
tomobil. Voznik Egete je utr-
pel lažje telesne poškodbe, ko-
lesarja Hukiča pa so odpeljali
v bolnišnico, kjer je naslednje-
ga dne poškodbam podlegel.
M. A.
20. 6. in 21. 6. 1992
bo v Centm interesnih dejavnosti
(bivši Pionirski dom),
Ul. 29. novembra št. 14,
CELJE
VIKEND DELAVNICA NA TEMO:
BOLEZEN KOT MOŽNOST IN POT DUHOVNE RASTI
pod vodstvom prof. Branke Jakelič iz Zagreba
- regresoterapevtke.
INFORMACIJE in PRIJAVE po telefonu 25-125 ali 21-
907.
CENA: za študente 1.400 SLT, za ostale 2.000 SLT.
Kot rezervacijo bomo razumeli nakazilo polovične kotizacije
na ŽR: 50700-609-60340, in sicer do 10. 6. 1992.
Št.20- 21.maj 1992
Zdravo, pniatelji!
Upam, da vas šc ni napadla majska lenoba in da se še
učite, saj bo kmalu konec šolskega leta. V predzadnji
številki ste dobili na pokušino rubriko Zvezde iz kina.
Pravilnih odgovorov je bilo bolj malo, pravzaprav le
eden, zato upam, da se boste v prihodnje bolj potrudili.
Danes bo vaša gostja simpatična Julia Roberts,
zvezda iz filma Čedno dekle. Nagrajenca plesne šole
Step iz prejšnje številki sem vam dolžna povedati.
Pravilni odgovor nam je poslala Marija Žibret, Hru-
šovlje 2, Planina pri Pevnici. Nagrado prejme po pošti.
Lep pozdrav!
MOJCA
V predzadnji številki ste dobili na po-
kušino novo nagradno igro. Bila je zelo
lahka, vendar v uredništvo ni prispelo
kaj veliko pravilnih odgovorov. Največ
težav ste imeli z risanim filmom, zapisa-
nim pod številko sedem. Pa poglejmo re-
šitev celotne igre: pod številko ena se je
skrival Kevin Costner s filmom Pleše
z volkovi, sledil mu je Alf, lepa Kim
Basinger iz filma Batman, potem pa še
Dnevi grmenja s Tomom Cruisom, Nedo-
končana zgodba, Hammer, Oliverjeva
zgodba (risanka za najmlajše, ki pa jo je
bilo mogoče videti le v kinu), Tanka lini-
ja smrti, Rocky V. in Robocop 2. Saj ni
bilo težko. Upam, da se boste danes bolje
odrezali.
Pred seboj imate osem ameriških igral-
cev. Vsi so moški, stari 25 ali več let, vsi
so svetovno znani. Le eden izmed njih ni
igralec in ni Američan, ampak je... To
morate ugotoviti sami. Imena vseh napi-
šite na dopisnico in jo pošljite v uredni-
štvo do ponedeljka, s pripisom Za Zvez-
de iz kina. Veliko uspeha vam želim!
Nagrade vas čakajo!
Nagrado za prejšnjo pravilno rešitev pa
prejme Igor Novak, Mala pristava 3 a,
Šmarje pri Jelšah. Nagrado prejme po
pošti.
Julia Roberts
Osebna izkaznica:
Ime: Julia Roberts
Rojena: 18. 10. 1967, Smyrna,
Georgija (USA)
Velikost: 173 cm
Lasje: kostanjevo rjavi
Oči: Rjave
Družina: Starša sta se ukvar-
jala s shovbiznisom. Ko je bila
Julija stara štiri leta, sta se
starša ločila. Odraščala je pri
mami skupaj s sestro Liso.
Brat Eric je živel z očetom
v Atlanti.
Hobi: Piše pesmi in rada bere
Naj oblačilo: Črna usnjena ja-
kna, jeans in mikice
Naj glasba: Nora je na rock'n-
'roll in rada posluša glasbo
Thin Lizzy, Police in Elvisa
Costella.
Julia: Po srednji šoli je šla s se-
stro Liso v New York, da bi se
vpisala na igralsko šolo. Nika-
kor se ni mogla odločiti, da bi
se vpisala v šolo, saj si je moč-
no želela, da bi postala veteri-
nar. Brat Eric (tudi igralec) ji
je priskrbel nekaj manjši
vlog, zato je misel na veterin
kaj kmalu opustila.
Posebnosti: Že tretjič se je Zc
ljubila v svojega filmskeg
partnerja. Prvi je bil Liam N(
eson leta 1988, ko sta skup;
posnela film Satisfaction, pc
tem se je zaljubila v Dylar
McDarmota, zadnji, kot tu(
sama pravi pa je bil Kief(
Sutherland. Kaj pa je bi]
s šarmantnim Richardoi
Gerom?
Pred kratkim je kupila hiš
v Los Angelesu. Nikoli ne ki
ha sama in nikoli ne hodi n
hollywoodske zabave.
Filmi: 1988 Mystic Pizza
1989	Steel Magnolias
1990	Pretty Woman, FlatI
ners, Off the Boulevard, Sh
epin with the Enemy
Naslov: Julia Roberts,
c/o Susan Geller Ass.
335 N. Maple Drive
Beverlv Hills
Ca. 90210, USA.
ZADNJIČ SKUPAJ
Zadnjič so skupaj stopili pred objektiv
fotoaparata učenci 8. razreda OŠ Fran-
kolovo.
v prihodnjih dneh se Vam bodo na področju Ljubljane, Celja in Kranja predstavil,
naši zastopniki. Podrobno Vfe bodo seznanili z vsemi možnostmi in oblikami
Adriaticovih osebnih in premoženjskih zavarovanj. Povabile jih na pogovor in
spoznajteponudbo dobre zavarovalnice. Lahko pa se tudi sami oglasile pri nas ali
pri naših pooMaščenih agencijah v Ljubljani, Celju, Kranju in okoliških krajih.
10%-ni popust ne velja za obvezno avtomobilsko zavarovanje in pakei zavarovanj za
obrtnike in lastnike malih podjetij.
ADRIATICOVO ZAVAROVAL Z 10%-NIM POPUSTOM:
Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica.
Št. 20 - 21. maj 1992
v Libojah so startali
IW0T/7RNICA
V	Libojah se je zbral na
prvem delovnem sestanku
pi-ganizacijski odbor za pri-
pravo 20. jubilejne revije do-
iiiačih ansamblov, ki bo tako
j(ot vsako leto predzadnjo
pedeljo v novembru.
Čeprav so časi težki in je
denarja vedno manj, želi or-
ganizator ta jubilej skromno,
vendar vseeno opazno pro-
slaviti. Ne gre pozabiti, da se
je na dosedanjih revijah
v Libojah predstavilo preko
80 različnih instrumental-
nih, mešanih in vokalnih
skupin, posameznikov, god-
cev, humoristov in drugih.
Liboje so bile odskočna de-
ska mnogim kasneje uveljav-
ljenim ansamblom, na revijo
so prihajali mnogi zmago-
valci naših festivalov.
V	Libojah so sprejeli ok-
virni program za 20. revijo.
Če bo vse po sreči, bo letoš-
nja prireditev trajala dva

dni, kajti začeli bi že v sobo-
to z otvoritvijo razstave
o dosedanjih revijah, kon-
certom v žalskem kulturnem
domu in plesom v hotelu,
v nedeljo pa bi bila dva revi-
alna nastopa z izbranimi in
samo povabljenimi ansam-
bli. Organizator upa, da se
bo vključila tudi žalska ob-
čina, saj gre za prireditev, ki
je za festivaloma na Ptuju in
v Števerjanu najstarejša za
to področje v Sloveniji. Or-
ganizatorji v Libojah želijo
s skupnimi močmi pripraviti
praznik domače glasbe.
T. VRABL
Ledeni možje
v icratifiii hiačaii
Aiford med zamejci
Novomeška založba Sraka
pripravlja zanimiv CD »Vese-
lica pri Sraki«, kjer bodo an-
sambli in posamezniki s svoji-
mi uspešnicarhi. S celjskega
območja bo na CD tudi Karli
Gradišnik.
* * *
Pri Sraki pripravljajo še eno
prijetno novost in sicer glasbe-
ni časopis, ki bo pričel izhajati
že čez nekaj tednov in bo »po-
krival« pedvsem domačo in
zabavno glasbo.
* * *
Trenutno je med najbolj za-
poslenimi slovenskimi muzi-
kanti mladi Aleš Svetlin.
Z bratoma je izdal prvo kase-
to, ob tem pa je pomagal pri
nastajanju kasete Petra Finka
»Valčki in polke« ter pri no-
vem projektu glasbeno-himio-
ristične skupine Modra kro-
nika.
Ansambel Vlada Sredenška
iz Šoštanja več igra v tujini,
kot doma, kjer bo znova nasto-
pil 4. junija na finalu Marjan-
ce v Mariboru. Zaigral bo
uspešnici Santa Mario z odlič-
Re\'ijski tamburaški orke-
ster Akord je v okviru promo-
cije zdravilišča Dobrna gosto-
val pri zamejskih Slovencih
v občini Zvonik pri Trstu.
Za to priložnost je Akord
pripravil program z znanimi
deli slovenskih skladateljev
ter deli Brahmsa, Montija in
Straussa. Občinstvo je z nav-
dušenjem prejelo izvajanje
mladih glasbenikov pod vod-
stvom dirigenta Matjaža Brež-
no Ireno Vrčkovnik in Brž mu-
zika naj zaigra.
Jožetov sin David Sredenšek
se je s harmoniko preselil od
vse bolj uspešne Vesne k an-
samblu Sredenšek, pri Vesni
pa ga je zamenjal Iztok Prut-
ner. Menjave kot v nogomet-
nem prestopnem roku!
Podkrajski fantje iz Podkra-
ja pri Velenju so izdali drugo
kaseto. Pripravili so tri pro-
mocije na Dobrni, v Podkraju
in Ravnah, načrtujejo še Vita-
nje. Podkrajske fante bomo
predstavili v eni naslednjih
številk.
TV
Večer s tamburico
v soboto, 23. maja bodo
v Libojah pripravili že 12. Ve-
čer s tamburico. Tudi letos bo
udeležba dobra, saj se je orga-
nizatorju prijavilo že šest tam-
buraških skupin. Bisernica iz
Reteč pri Škof ji Loki bo nasto-
pila z mlajšo in starejšo skupi-
no, prišli pa bodo tudi tambu-
raši Vučja vas »Ruda Sever«
pri Ptuju, DPD Polzela in do-
mačini. Kot gostje bodo nasto-
pili'^KUD Ilirci iz Krapine.
Pričakujejo še prijavo tambu-
raških orkestrov iz Ptuja in
Celja. Nastop se bo začel ob
18. uri v kulturnem domu v Li-
bojah.
nika. Kot sohst na violini se je
predstavil Gorazd Laznik.
Kljub bližnjim počitnicam
bo Akord v poletnih mesecih
pripravili vrsto koncertov. Pr-
vi bo 22. maja v Narodnem do-
mu v Celju, z mladinskim pev-
skim zborom Tehnik. Sililo
bo gostovanje s solistom Juri-
jem Rejo v Goriških Brdih,
s programom napolitanskih in
španskih pesmi, ki jih je celj-
sko občinstvo že slišalo. Orke-
ster pa pripravlja za poletje
tudi koncert opernih arij v sta-
rem celjskem mestnem jedru
s solisti ljubljanske Opere ter
koncerte v Postojnski jami in
Portorožu.	VČ
Mesec ljubezni je in sla po
grešenju se je razbohotila po
drstiščih malomestnega noč-
nega življenja. Solisti, ki so
obiskali koncert amerikanskih
The Cynics in puljskih The
Spoons so bili bolj ali manj
zadovoljni z glasno garažno
predstavo v ljubljanskem
KUD F. P. Mariborčani Inside
so v Vodnem stolpu že drugič
ponujali svoj jedilni Ust, ko
sem dobil enega tistih nepre-
magljivih napadov resignacije
in doma pred telečjim vizor-
jem pestoval svoje odvečne ki-
lograme in brezplodno obujal
spomine na doživetja v pari-
škem metroju. Ko je pred me-
secem izginila vsaka sled za
mojim Ferdotom, nisem pod-
vomil v njegovo vdanost tem-
več sem klel mularijo, ki ne
zaklepa kolesarnice, tako da je
konjekradec imel lahko delo.
Zlikovca sem pred dnevi zasa-
čil nepripravljenega in sem mu
vesel snidenja v afektu podaril
nagradnih 48 ur, ki jih je do
HIK pripravlja icaseto
Med najbolj znanimi domačimi ansambli v Savinjski
dolini je prav gotovo Hmeljarski instrumentalni kvintet iz
VeUke Pirešice, ki je bil ustanovljen pred petnajstimi leti.
Jubilej bo proslavil na več načinov, predvsem pa z izdajo
svoje prve, samostojne kasete. O njej nam je pevka
v ansamblu Metka Bračko povedala naslednje:
»Prvih šest skladb za prvo kaseto smo že posneli v sne-
malnem studiu Zlati zvoki v Kisovcu pri Zagorju pri
Igorju Podpečanu, ki je tudi producent. Na kaseti bo
z dvema skladbama sodeloval tudi znani citrar Karli Gra-
dišnik, s katerim dobro sodelujemo. Preostalih šest skladb
bomo posneli v naslednjih tednih, tako da bo kaseta na
tržišču v drugi polovici avgusta ali septembru. Takrat
bomo tudi pripravili promocijo kasete in to združili s pro-
slavo 15. letnice obstoja skupine. Na ta nastop bomo
povabili tiste glasbenike s katerimi smo v teh letih veliko
sodelovali.«
Hmeljarski instrumentalni kvintet se lahko pohvali, da
vsa ta leta nastopa praktično z isto zasebo, kar je za
današnje ansamble kar majhen čudež. V skupini so Martin
Krajnc, ki je tudi vodja in igra trobento, Andrej Novinšek
(klarinet, saksafon), Radovan Reya (sintysizer), Branko
Pernovšek (harmonika), Franc Kramer (bas, bariton) in
Marjan Šertl (kitara), poje pa Metka Bračko.
Med zadnje večje nastope štejejo prvomajskega na celj-
skem Gričku in v nedeljo, 17. maja na veselem delu ob
konjeniški prireditvi v Gotovljah. Vsi v ansamblu in tudi
tisti, ki radi prisluhnejo Hmeljarskemu instrumentalnemu
kvintetu, pa z nestrpnostjo pričakujejo njihovo prvo
kaseto z njihovimi vedrimi vižami.	T. VRABL
64220 Škofja Loka - maloprodaja
Kidričeva 66
tel. 064/631-301
fax. 064/631 -551
Izjemna priložnost - Akcijska prodaja vseh tipov
zamrzovalnih skrinj - dodatni popusti - cene za goto-
vinsko plačilo (vključno s prometnim davkom)
ZS-220
ZS-300
ZS-380
ZS-530
ZS-350
21.359 SLT
27.214 SLT
29.346 SLT
36.425 SLT
29.550 SLT
Možnost tudi na
obročno plačevanje,
polog 40%, ostalo na
3 čeke
Naše izdelke
potrebujete skozi vse leto.
zadnje tudi izkoristil, preden
je kolavto vrnil v štalo. Izrek
mandatne kazni, jasno, sledi.
Izdatna pomoč prijateljev ob
polni luni je botrovala, da sem
vročico sobotne noči premen-
cal v postajališču nasproti
obeh pošt, o katerem se mi da-
nes ne da razmišljati. Še manj
se mi ljubi sesuvati zimsko
športni center Džungla, kjer
sem Jureta že drugič zgubil, ko
sem zunaj čakal še ostale Tar-
zane. Pa se je skoraj že svitalo,
ko sva Urošem le dočakala ob-
vezno legitimiranje na doma-
čem dvorišču, ki sva ga že na-
vajena in praktično brez tega
sploh ne moreva več zaspati.
Razvneli pa so se tudi kre-
atorji glasbene koncertne po-
nudbe v prestolnici, ki so mi
poslali program Druge godbe
92, ki so jo včeraj otvorili (ali
pa ne) francoski zaporniki Les
negresses vertes v Hali Tivoli.
Za prihodnji teden so napove-
dani raznorazni čudaki kot
Kvartet Louisa Sclavisa (22.
maj), Wiener Tschuschenka-
pelle (23. maj) in Marc Ribofs
Rootless Cosmopolitans 25.
maja v Ljubljanskih Križan-
kah. V Goriških brdih, točneje
v Dobrovem, pa bo baje jutri
22. 5. koncert na prostem, kjer
bodo cvetje sadili Industbag iz
Metlike, Non finire mai, The
Spoons in kalifornijski gostje
NO FX. Automobilizacija za-
gnanih dušic je zatorej najpri-
mernejša nocoj v Kljubu, kate-
rega pollastnikom in upravite-
ljem se moram zahvaliti za po-
trpežljivo kreditiranje tega
nerentabilnega in večno neza-
dovoljnega hišnega eksponata,
na sličici, ki jo bo potrebno
kmalu zamenjati. No, pa je le
šlo.
Lestvice Radia Ceile
Tuje zabavne melodije:
1.	0NE-U2	(7)
2.	COME AS YOU ARE - NIRVANA	(3)
3.	AMERICA - KLF	(8)
4.	WHY - ANNIE LENOX	(2)
5.	YOU - TEN SHARP	(6)
6.	UNDER THE BRIDGE - RED HOT CHILI PEPPER	(1)
7.	STAV - SHAKESPEARE'S SISTER	(5)
8.	HUMAN TOUCH - BRUCE SPRINGSTEEN	(4)
9.	IN THE CLOSET - M. JACKSON	(2)
10. RHVTHM ISADANCER-SNAP	(1)
DomaČe zabavne meiodije:
1.	TI IN JAZ - ŠANK ROČK	(5)
2.	17-CONTINENT	(5)
3.	DOLGA CESTA - MAD DOG	(9)
4.	TEBI - POP DESIGN	(2)
5.	MESTNA PUNCA - J. ROPRET	(3)
6.	GREMO V NEBO - CHATEAU	(6)
7.	LESTEV DO NEBA - JANI KOVAČIČ	(8)
8.	ONA NI - MERCEDES BAND	(7)
9.	TI V MENI SPIŠ-ČENA	(1)
10. TVOJA - CALIFORNIA	(4)
Narodnozabavne meiodije:
1.	MARIČKA - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(5)
2.	HEJ DEKLE - ŠTIRJE KOVAČI	(6)
3.	PETtLINČEK - VESELI HMELJARJI	(4)
4.	SINOČI - IVAN PUGELJ	(3)
5.	SLOVENIJA MOJ DRUGI DOM - SLOVENIJA	(2)
6.	DOLENJSKA - MODRA KRONIKA	(3)
7.	ROŽE MOJ SO CVET - ŠUMAH	(1)
8.	NAJLEPŠA ZRELA LETA - AVSENIK	(9)
9.	KO PRIDE POMLAD - NAGELJ	(2)
10. KDO SMO Ml - PODKRAJSKI FANTJE	(1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
NOTHING ELESE MATTER - METALLICA
HOLD ON MY HEART - GENESIS
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
LE EN DAN - U'REDU
BARBARA - ČUKI
Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij:
SAMOTNA DOMAČIJA - FANTJE IZPOD ROGLE
SMO VESELE DEKLICE - VLADO SREDENŠEK
Nagrajenca: Marija Zidanšek, D. Kvedra 24, Šentjur
Darko Ocvirk, Slomškova 15, Šentjur
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij
izvajalec_
lestvica narodnozabavnih melodij
izvajalec_____
ime in pnimek:
naslov;_
Št.20- 21.maj 1992
Piše Aleš Jošt
Simonova zadnja bitka
Marsikateri slovenski gleda-
lec se še spominja angleške te-
levizijske nadaljevanke Pravi
junak, ki je bila na sporedu
šest torkovih večerov na pr-
vem programu Televizije Slo-
venija. Tudi če zgodba ni več
dobro zapisana v spominu, iz-
nakaženi obraz pilota Hugha
Fleminga, ki ga je odigral tudi
pri nas že znani Nigel Havers,
prav gotovo še ni zatonil v po-
zabo, Britanci so si lahko v za-
četku aprila ogledali kratko
oddajo o nekem drugem izna-
kaženem pilotu, razlika pa je
bila v tem, da je šlo za doku-
mentarec in da je bil »glavni
junak« Simon Weston med fal-
klandsko vojno zares opečen
do nespoznavnosti.
Pred desetimi leti...
Argentinska letala so bom-
bardirala britansko ladjo Sir
Galahad in v ognjenih zubljih,
ki so sledili eksploziji, je zgo-
relo 51 Simonovih tovarišev.
Takrat komaj dvajsetletni Si-
mon Weston je preživel, toda
ogenj ga je zaznamoval za vse
življenje. V minulih desetih le-
tih so mu plastični kirurgi z 39
operacijami nekako vrnili
obraz in na novo oblikovali
dlani in prste; nepopisnim te-
lesnim bolečinam pa so sledile
še hujše duševne rane: veteran
falklandske vojne se je moral
sprijazniti z iznakaženostjo in
spet zaživeti bolj ali manj nor-
malno življenje. Čeprav se je
počasi in mukoma vendarle
vklapljal v družbo, ga je ves
čas preganjala misel na vojno
in mrtve tovariše, zato se je
tudi odzval predlogu nekate-
rih drugih britanskih vetera-
nov, da bi se dest let po vojni
vrnili na Malvine in se sešli
z bivšimi argentinskimi voja-
ki. Simon West se je tako spo-
padel z najtežjim izzivom
v svojem življenju: odločil se
je, da se bo sestal z argentin-
skim pilotom, ki je bombardi-
ral ladjo Sir Galahad in s tem
tako dramatično posegel
v Westovo življenje. »Hotel
sem mu pogledati v oči«, je
v intervjuju razlagal Simon
West, »in se prepričati, ali
imam opravka s človeškim bit-
jem«. Na ta trenutek je čakal
skoraj deset let, že v času, ko je
premagoval prve neznosne bo-
lečine takoj po požaru, si je
želel spoznati človeka, ki je
pobil toliko njegovih tovarišev
in tudi njemu samemu stregel
po življenju. Simon West je
povedal, kako je v Argentini
ves na tnjih čakal na dolgo
pričakovano srečanje. Preve-
vali so ga različni občutki in
niti sam ni vedel, kako se bo
obnašal. Skrbelo ga je, da bo
njegov argentinski sogovornik
dejal kaj neprimernega o nje-
govih padlih tovariših in da se
zaradi teh pripomb ne bo mo-
gel obvladati in ga bo udaril.
Srečanje
Toda srečanje nekdanjih so-
vražnikov se ni končalo s pre-
tepom. Simona Westa je prese-
netil že prihod argentinskega
pilota: Carlos Cachon je mirno
in nekoliko nerodno stopil
v sobo, kjer ga je čakal Brita-
nec. Bil je droban, prijazen,
uglajen - skratka čisto člove-
ški. Dala sta si roke, sedla in se
začela pogovarjati o vojni,
v kateri sta sodelovala na na-
sprotnih straneh, preden sta se
poslovila, pa sta se celo objela.
West se je lahko prepričal, da
je Cachon samo navaden člo-
vek, pa tudi Argentinec je bil
presenečen: kot je izjavil med
pogovorom, si ni nikdar mislil,
da bi lahko bili na krovu ladje,
ki jo je bombardiral, tako pri-
jazni in prijetni ljudje kot je
Simon West.
Naslednji dan so Argentinci
pokazali britanskim vetera-
nom spomenik z imeni padlih
tovarišev. Kot je nakazno v te-
levizijskem dokumentarcu, so
se Britanci pravzaprav šele ta-
krat zavedli, da so bile žrtve
na obeh straneh, da so tudi
argentinski vojaki pokopali
veliko svojih tovarišev, da je
vojna za Falklandsko otočje
marsikatero argentinsko dru-
žino prikrajšala za moža in
očeta. »Pri nas pustimo, da gre
življenje dalje«, je dejal eden
izmed britanskih veteranov,
»v Argentini pa se zdi, kakor
da bi še vedno živeli z mislijo
na smrt in vojne žrtve.«
Simon Weston in Carlos
Cachon sta se sešla še dvakrat;
Argentinec je želel Britanca
predstaviti še ženi, hotel ga je
bolje spoznati in skleniti
z njim prijateljstvo, toda izna-
kaženi veteran se ni preveč
ogrel za ponujeno prijateljsko
roko. Z bivšim sovražnikom se
je sestal predvsem zato, da je
laže prebrodil največjo krizo
v svojem življenju in v domo-
vino se je vrnil pomirjen ter
skorajda zadovoljen.
Kljub hudi nesreči in izgle-
du, o katerem najstniki na uli-
ci še vendo radi glasno izraz
jo svoje mnenje, se Simon W
ston pogimmo vklaplja v no
malno življenjsko okolje, ki j
obdaja. V veliko pomoč mu
žena Lucy, ki mu je v vs(
letih hudih preizkušenj trdi
stala ob strani, lani rojeni s
James Andrew pa skrbi za t
da je v v Westonovi hiši vedi
živahno.
PISMO IZ
LONDONA
Piše Mojca Belak
Nekdanja sovražnika Simon VVeston in Carlos Cachon.
GIP Veg rad Velenje
Prešernova 9 a p. o.
tržnica Šentjur
prodaja
-	lokale - trgovine v objektu v gradmi
-	velikosti lokalov od do 100m^
-	lokale lahko izbirate v pritličju ali na galeriji
-	objekt bo zgrajen do IV. gradbene faze,
razen skupnih sanitarij, hodnikov in
predprostorov, kateri so finalizirani.
Informacije GIP »VEGRAD« VELENJE,
Prešernova 9 a p. o.
Mandič Jožica
Telefon: 855-933 ali 856-712 Int. 23
STANOVANJSKA
ZADRUGA
Mariborska cesta 1, 63000 CELJE
tel.: (063) 21-700, 21-725, fax: (063) 28-311
GRADITELJI - Z NAMI
Še vedno
GRADITE NAJCENEJE
Izkoristite možnost nakupa gradbenih ma-
terialov brez plačila prometnega davka, ki
velja do 30. 6.1992.
Po ukinitvi ugodnosti oprostitve plačila davka
smo Vam pripravili
NOVOST,
s katero Vam nudimo možnost nakupov grad-
benih materialov preko našega Veletrgovske-
ga podjetja pri neposrednih proizvajalcih in
V veletrgovinah, kjer boste kupovali, blago po
tovarniških in veleprodajnih cenah, kar bo po-
cenilo Vaš nakup. Povprečni prihranek bo 20 in
več procentov.
Št. 20 - 21. maj 1992
Piše
FRANCI HORVAT
10. nadaljevanje
Njihove poteze na obrazih,
barva kože in oblačila jih na-
redijo za prave potomce Inkov.
Sedaj si služijo kruh kot nosa-
či ali pa kot gonjači oslov,
opravljajo torej težaška dela.
Redki imajo možnost, da si
priborijo kaj več pravic. Še
vedno so zatirani v vseh mož-
nih oblikah. Svoboda je le na
papirju. Ko se bližava prelazu,
naju poboža jutranje sonce.
Nekaj časa mi prija, ko pa do-
bi moč, iščem senco. Zadnji
metri pred prelazom me dobro
ogrejejo. Višina je 4050 me-
trov, za naše alpske razmere je
to že precej visoko. Kljub te-
mu, da sva dokaj dobro akli-
matizirana, morava malce
zmanjšati tempo. Na sedlu si
spočijeva in poskrbiva za želo-
dec. Vreme je še vedno pre-
krasno, prav tako razgled.
V daljavi prepoznam goro Sal-
cantay, ki je bila že velikokrat
cilj naših alpinistov, opazuje-
va pa tudi najino naslednje
sedlo.
Pot se najprej spusti do pro-
stora, kjer se kampira, nato pa
vzpne na višino malo pod 4000
metrov. Ko sestopiva, naju do-
hiti Indijanec. Pozna se mu, da
je doma v teh krajih, višina mu
ne dela preglavic. Pot postaja
vse bolj tlakovana, široka je
dva metra, ponekod 2,5. Spe-
ljana je res fantastično, mi-
slim, da so izkoristili vse na-
ravne možnosti, ki jih ponuja
teren. Ob poti je precej opuš-
čenih trdnjav. Dohitiva dva
fanta, ki podpirata onemoglo
dekle. Bleda je, otekla, oči pa
se stekleno svetijo. Fanta mi
povesta, da ima višinsko bole-
zen, dekle pa mi zaupa, da ji
podobna višina v C.Blanci ni
povzročala težav. Dam ji nekaj
tablet proti glavobolu, ker po-
magajo tudi pri višinski bolez-
ni, in ji podarim čokolado, da
bi si povrnila moč. V trdnjavi
Runkuracay srečava preostali
del skupine. Ti degustirajo ko-
kino listje. Tudi midva poiz-
kusiva žvečiti to posušeno list-
je, dodajava mu bel prašek.
Kakšnega posebnega učinka
ni, verjetno so bile količine
premajhne. Prav nasprotno se
je zgodilo z nekaterimi drugi-
mi pohodniki.
Opazoval sem nekega Ame-
ričana, ki je hodil za mano na
vso moč. Ko naju je dohitel,
sem ga pohvalil, da dobro ho-
di. Nasmehnil se mi je in poka-
zal kokino listje, ki ga je nosil
s sabo. Tedaj sem šele opazil,
da je bil ves zelen okoli ust;
pozorno sem opazoval še osta-
le pohodnike in spoznal, da je
žvečenje kokinega listja po-
gost pojav. Bolnica, dekle iz
Izraela, si je že precej opomo-
gla,'zahvalila se mi je za table-
te. Kasneje, na drugi strani
sedla, sem opazil, da že sama
nosi nahrbtnik.
Drugo sedlo je zanimivo za-
radi skale, ki spominja na
kondorja. Površnega opazo-
valca bi lahko to kaj hitro za-
vedlo. Ko se spuščava, opazim
v daljavi čudovito jezero, po-
dobno zelenemu očesu. Čeprav
leži blizu poti, je bistro in brez
odpadkov. Ob njem bi lahko
sedel ure in ure, ne da bi mi
bilo potrebno odpreti »kamri-
co«, v kateri shranjuješ podob-
ne bisere. Ta dan sem izredno
razpoložen. Hodim z lahkoto.
Kondicija, ki sva si jo pridobi-
la v C.Blanci, se tu dvojno
obrestuje. Prvič: v pravem ča-
su in drugič: na pravem mestu.
Malo stran od poti je večja trd-
njava Sayacmarca. Postavlje-
na je na izredno strateški toč-
ki. Iz nje je možen pogled na
vse strani neba.
Sprehajam se po trdnjavi,
slikam in razmišljam, kakšen
pomen je imela in kaj vse se je
dogajalo v njej v inkovskih ča-
sih. Inkovska kultura mi je
blizu, toda vse premalo jo poz-
nam. Iz trdnjave se lepo vidi
del poti, ki naju še čaka. Ker bi
rad bil sam, zaostanem in se
predam čustvom. Tudi tu je bil
Bog radodaren. Na tako majh-
nem prostoru najdeš vse. Na-
rava je še precej neokrnjena.
Pot je speljana povsem narav-
no, le tu in tam je kakšen pre-
dor, ki samo polepša pot. Pri
naslednjem sedlu me čaka Jo-
co. Tudi on ima svoj dan. Na
sedlu so domačini postavili šo-
tor, kjer je možno dobiti poži-
rek pijače. Naredim nekaj pos-
netkov in že hitiva proti na-
slednji trdnjavi Puyupamarca.
Za moj okus je ta najlepša;
dokaj dobro je ohranjena,
izrednih oblik in ima vodo. Tu
se ustaviva za dalj časa. Pri
vodnjaku obedujeva, saj sva že
pošteno lačna. Ura je namreč
dve. Pravijo, da prazen žakelj
ne stoji pokonci. Obnoviva si
zaloge vode. Tu spoznava pe-
rujskega turističnega vodnika
Hoseja. Zaradi njegove prist-
nosti in originalnosti naveže-
mo prijetne stike. Pogovor na-
nese na pot in na vse, kar ji
pripada. Ker vidi, da sva še
zelenca v teh rečeh, ponudi ne-
kaj dimov »trave«. Kakšnih,
negativnih učinkov ni, razpo-
loženje ostane na nivoju.
Nadaljevanje prihodnjič
Joco med delavci elektrarne pri jezeru Paron
PIVOVARNA LAŠKO
Izrezano križanko z vpisano rešitvijo
in svojim naslovom pošljite v modri ali
beli pisemski ovojnici na naslov: TV
Slovenija, p.p. 380, 61001 Ljubljana.
Na pisemsko ovojnico pripišite: Križ-
kraž. Pri žrebanju bomo upoštevali re-
šitve, ki jih bomo prejeli do srede, 3.
junija 1992.
V naslednji oddaji Križkraž, ki bo na
sporedu v soboto, 13. junija 1992, bo-
mo med pravilnimi rešitvami izžrebali
tri nagrade v vrednosti 51.000, 31.000
in 20.000 tolarjev.
Med reševalci, ki so pravilno rešili
križanko iz marčevske oddaje, so bili
za nagrade izžrebani: 1. nagrada
48.000 SLT: Aurelija LESJAK, Pot po-
morščakov 27, 66320 Portorož; 2. na-
grada 29.000 SLT: Vida SIMONČIČ,
Ragovska ul. 2 a, 68000 Novo mesto;
3. nagrada 19.000 SLT: Branko ŠMI-
TEK, Brezje 33, 64243 Brezje.
Pravilna rešitev križanke iz april-
ske oddaje:
Vodoravno: SALAJ, TKAČEV, VNU-
KA, KULISA, EIGEN, ABONMA, TM,
RIBLI, AL, LAV, ASKET, ATOMIST,
SEPE, NOVAK, VZEMEK, ARKUS,
OZNAKA.
Vaš naslov:.
Št.20- 21.maj 1992
UGODNA PRODAJA
razstavnih eksponatov kuhinj,
regalov ter sedežnih garnitur.
Možna dobava takoj.
Plačilo: šest mesecev brez obresti
in gotovinski popusti.
Se priporoča Salon pohištva CIBI na Partizanski 5
in na Titovem trgu - nasproti hotela Evropa.	i
ZDRAVILNE RASTLINE
Ledvični icamni
Večkrat me mučijo ledvični kamni.
Star sem 40 let. Kakšen čaj naj pijem in
kakšne diete naj se držim?
Miha Kodrin
Ledvični kamni so nadloga,
ki muči mnogo bolnikov. Na-
stajajo lahko v ledvicah, led-
vičnem mehu, sečevodih in
sečnem mehurju. So različno
veliki, manjši od prosa in tudi
tako veliki kot kurje jajce.
Mnogo ljudi ima ledvične
kamne ne da bi za to vedeli.
Kamne začutimo tedaj, ko
smuknejo iz ledvic v sečevod
in se tam vkleščijo in ne more-
jo ne naprej ne nazaj. To
spremljajo hude bolečine, ki so
lahko tako hude, da pade bol-
nik v delirij in se ne more ob-
vladati ter kriči in se zvija od
bolečin.
Ledvični kamni so običajno
sestavljeni iz rudninskih soli,
ki se normalno pojavljajo v se-
ču. Tako so sestavljeni iz kal-
cijevih soli oksalne, sečne in
fosfome kisline, potem iz kal-
cijevega karbonata, ksantinov
in čistina. Zakaj nastajajo
kamni še ni čisto jasno, vendar
poznamo številne vzroke: ovi-
rano izločanje urina, spre-
memba kislosti urina, premala
količina popite tekočine, bak-
terije, razne bolezni, napačna
prehrana itd.
Zato je zelo pomembna se-
stava kamna, ki nas muči in je
pomembno, da prestrežemo
kamen, če je le mogoče. S ke-
mično analizo se lahko ugotovi
njegova sestava in s tem je že
možna pravilna dieta. Pri sle-
hernemu nastajanju kamnov
moramo popiti velike količine
razredčenih zeliščnih čajev,
brezalkoholnega piva - naj-
manj dva litra tekočine na
dan. To je pomembno zlasti za
ženske, ki ne čutijo pretirane
žeje in vnašajo v svoje telo
premalo tekočine.
Če poznamo sestavo ledvič-
nega kamna, se lahko držimo
določene diete, ki zavira vnos
snovi, ki sestavljajo kamne.
Tako pri kamnih iz oksalata
omejimo uživanje zelenjave, ki
vsebuje oksalno kislino: ra-
barbaro, špinačo, zelje, peter-
šilj, čebulo in radič. Mleko,
mlečne izdelke, jajca in ribe
lahko uživamo v manjših koli-
činah. Zato pa lahko uživamo
živila, ki vsebujejo več magne-
zija in to zato, ker magnezij
pospešuje raztapljanje kalcije-
vega oksalata. Sem spadajo
ovseni kosmiči, fižol, grah, so-
ja, čičerika, debelozmati kruh
in »rogaška slatina«. Dobijo se
tudi posebne tablete z magne-
zijem, ki jih enostavno razto-
pimo v kozarcu vode.
Pri kamnih, ki so sestavljeni
iz uratov, ne smemo skoraj ni-
koli več uživati drobovine, rib,
prekajenega mesa, močnih
mesnih juh, stročnic, gob,
mesnih izvlečkov in mesnih
konzerv. Pri uratnih kamnih
moramo naalkaliti urin. To
desežemo z uživanjem sode bi-
karbone in sicer trikrat na dan
po eno tableto. Zraven popije-
mo sok dveh limon.
Ko se kamen zagozdi in
sproži bolečine in kolike, lah-
ko sami ukrepamo. Takoj mo-
ramo v vročo kopel in z lahno,
previdno masažao nam lahko
uspe spraviti kamen iz sečevo-
da v sečni mehur. Pri tem naj
bolnik vzdrži vsaj pol ure
v vroči kopeli. Če mu je pri
tem slabo, mu dajemo hladne
obkladke na srce, na čelo in po
rokah. Če se prične kamen
premikati, se tudi bolečina po-
mika navzdol in ko kamen pa-
de v mehur, bolečina izgine.
Včasih traja nekaj ur, preden
kamen dospe v mehur. Ko se to
zgodi, mora bolnik počivati in
pri tem mora piti veliko čaja iz
trpotca in zlate rozge. Ko pri-
de kamen v sečni mehur, mo-
ramo nadaljevati s sedežnimi
kopelmi, da spravimo kamen
iz mehurja. Često pomaga pri
odpravi kamna močno giba-
nje, kot so skakanje po stopni-
cah navzdol, skakanje s koleb-
nico in drugo.
Ker je pa bolje preprečevati
kot zdraviti, moramo discipli-
nirano vsak dan popiti vsaj
dva litra tekočine. To je mini-
mum. Zato si lahko pripravi-
mo mešanico čajev z trpotca, _
zlate rozge, preslice in kami-'
lic. V zadnjem času igra zelo
pomembno vlogo zlata rozga,
ki pomaga pri ledvičnih koli-
kah in topi tudi ledvične kam-
ne. Pri tem tudi ne smemo
uporabljati belega sladkorja,
omejiti moramo uživanje ku-
hinjske soli in ostrih začimb.
Ker pomanjkanje vitamina
A pospešuje nastanek ledvidč-
nih kamnov, moramo uživati
dovolj svežega korenčkovega
soka.
S takšnimi naravnimi meto-
dami se skušamo rešiti ledvič-
nih kamnov. Če pa vse to ne
pomaga, moramo poiskati
zdravniško pomoč.
Odgovarja:
Boris Jagodic
KMETIJSKI NASVET
Strgači
in uši na
pšenici
Na žitu sem opazil majhne
hroščke. Veliko jih je, pa me
skrbi^ da bi njihove ličinke
škodile pšenici.
Hroščki, ki ste jih opazili se-
daj na pšenici, so strgači. Str-
gač je majhen hrošč, temne,
bolj črne kot sive barve. Odla-
ga jajčeca v -tem času, torej
v maju mesecu. Jajčeca so po-
dobna jajčecem koloradskega
hrošča. Odlaga jih običajno na
spodnjo stran listov, lahko pa
tudi na zgornjo. Iz jajčec se
bodo junija razvile prve li-
činke.
Ličinke so obdane s sMzasto
snovjo. Na prvi pogled so po-
dobne majhnim polžkom. Li-
činke objedajo zeleni del lista
tako, da ostane spodnja po-
vrhnjica cela. List izgleda, kot
da bi bil postrgan. Zato je
hrošč tudi dobil ime strgač.
Če strgač močno napade
rastline, je njiva podobna pi-
sani ženski obleki, kjer se iz-
menjuje zelena barva s svetlo
sivo.
Zelene dele rastline je treba
za vsako ceno ohraniti. Zato
moramo pozorno opazovati,
koliko hroščev ali ličink je na
žitu. Če ugotovimo, da je na
zgornjem listu vsake rastline
poprečno po en hrošček ali po
ena ličinka, je to znak, da mo-
ramo škropiti. Za škropljenje
uporabljamo blaga sredstva
kot so MALATION, RADOTI-
ON, INSEKTIN, ETIOL.
Od bolj strupenih sredstev
priporočajo še BANCOL in
RELDAN.
Če opazimo na žitu uši, je
treba iti po njivi diagonalno,
torej poševno iz enega kota
v drugi kot. Spotoma grabimo
žitne bilke in preštevamo rast-
line na katerih so uši. Morda
ugotovimo, da je na eni rastli-
ni veliko uši, na drugi pa nič.
Če ugotovimo, da je popreč-
no toliko uši, da pridejo na eno
rastlino po tri, je škr^ljenje
potrebno, sicer pa ne. Ce ugo-
tovimo, da je le ena uš popreč-
no na eno rastlino, ne škropi-
mo, ker so stroški škropljenja
večji od škode, ki jo uši nare-
dijo.
Uši se po navadi pojavijo na
enem mestu ob robu njive in se
širijo v krogu proti sredini.
Lahko pa se zgodi, da je veter
uš zanesel na sredo njive in se
sedaj od tam v krogu širi proti
robu. Zato je treba iti poševno
po njivi, da ugotovimo, kje vse
so uši napadle rastline in koli-
ko uši je poprečno na eno rast-
lino.
Za škropljenje zoper uši
uporabljamo PIRIMOR, če so
na njivi samo uši. Če je tudi
žitni strgač, uporabljamo MA-
LATION, RADOTION, ETIOL
ter INSEKTIN. Če nobenega
od teh sredstev ne moremo do-
biti, škropimo s sredstvi, ki jih
uporabljamo zoper kolorad-
skega hrošča. Ta sredstva so
hudi strupi, zato jih v žitu ne
smemo uporabljati prepozno,
na primer konec junija.
Piše:
IDA TEPEJ
IVIODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNik
v tajništvu našega uredni-
štva, Trg V. kongresa 3 a, Ce-
lje, čakata na aprilska nagra-
jenca Modnega klepeta nagra-
di. Romana Planinšek, Dober-
teša vas 85 c, iz Šempetra naj
se oglasi po pulover, Marjana
Pasarja, Pot v Konjsko 24, iz
Vojnika pa čaka svilen, ročno
poslikan šal.
Za danes pa je naša modna
svetovalka AAasta Cah-Žerov-
nik pripravila nov, droben
utrinek poletne mode. Vzorci
v zebrastem motivu bodo v le-
tošnjih vročih dneh še kako
modiii in aktualni, zebra pa se
lahko na vaših oblačilih po-
javlja v različnih kombinaci-
jah. Za bolj umirjene kot do-
datek, manjši vzorec, ki pokri-
va le del oblačila, za pogimi-
nejše in tiste, ki prisegajo na
atraktivno modo, pa se lahko
barvna kombinacija zebrast
ga motiva razširi preko vs(
tkanin, ki pa vseeno le mora
tvoriti čimbolj ohlapno, eiii
stavno in mehko padajo,
oblačilo.
In še povabilo - z vašim a
zivom na nagradna vprašan
v Modnem klepetu smo v urei
ništvu več kot zadovoljni, vs
eno pa bi bili veseli tudi kak
nega vprašanja ali pobud
Priložnost za podrobnejše a
govore naše modne svetovali
Vlaste Cah-Žerovnik bo :
prihodnjo soboto, 30. maja, 1
bomo v opoldanski mavri
Radia Celje dobršen del Moi
nega klepeta namenili modi;
najbolj vroče trenutke leto
njega poletja - govorili bon
o kopalkah in oblačilih za i
plažo.
Uredništ
»Zebrasto« poletje
Nekje na začetku pomladi
smo v našem klepetu že ome-
nili vzorce, ki tvorijo skupaj
z ustreznimi kroji in dodatki
letos na vsa usta hvaljen etno-
stil.
Če smo govorili o vzorcih, ki
imitirajo kožo divjih mačk,
potem bi se morali v isti sapi
spomniti tudi motiva, ki si
s prvim deli prestiž in primat
-	zebre!
Pa nič ne de, če vam ta raz-
košen in malce simboličen mo-
tiv predstavljam šele danes
-	do poletja nas loči še nekaj
korakov, torej ostaja ravno
dovolj časa za brskanje po tr-
govinah.
Z malo sreče lahko zebrasti
vzorec odkrijete tudi pri na
lahko pa vam zaupam, da ga;
v Milanu, na ulicah Monte N<
poleone in delle Spiga, vide
dobesedno na vsakem korak
Torej odpade tudi najmanj
dvom o tem, da je zebra hi
vzorec letošnjega poletja.
Vas zanima, kakšnim mod(
lom se najbolj poda ta atral
tivni vzorec? Ker je moti
v glavnem natiskan na lahkiJ
polprosojnih materialih, ni
bo kroj enostaven, mehko pi
dajoč, z letošnjo modno linijt
ki je očiščena vseh nepotret
nih detajlov. Le na ta nači
boste dosegli, da bo zebrast
misteriozno migetanje zasijal
v vsej svoji veličastnosti!
VLAST.
Nagradno vprašanje tedna:
KATERI DVE BARVI TVORITA AVTENTIČEN ZEBRAS'
MOTIV?
RECEPT TEDNA
Fižol z zeijem in rižem
Potrebujemo: pol litra svežega oluščenega fižola
(lahko tudi iz konzerv), en krožnik na debelo nareza-
nega poparjenega zelja, dve pesti riža, eno žlico olja in
pol žlice moke.
Fižol kuhamo v pol litra slane vode. Zelje skuhamo
posebej. Ko je zelje skoraj že kuhano, dodamo riž in
vse skupaj kuhamo še 15 minut. Potem primešamo
kuhan Mol in prežganje, pripravljeno iz žUce olja in
pol žlice moke. Ko vse dobro prevre, serviramo kot
prikuho ali kot samostojno jed.
OGP »REMONT« CEUE P.O.
CELJE, OBLAKOVA 32
vabi k sodelovanju
1.	tesarje in zidarje
Pogoj: IV. stopnja strok, izobrazbe (3-letni program ali
priučitev z ustreznimi delovnimi izkušnjami)
2.	gradbene delavce
Pogoj: starost nad 16 let, fizična in zdravstvena sposob-
nost.
Delovno razmerje se sklepa za določen čas s 3-meseč-
nim poskusnim delom z možnostjo, da se kasneje le-to
spremeni v DR za nedoločen čas.
Prijave sprejema kadrovska služba pisno ali ustno na
zapisnik 10 dni od objave.
Št.20- 21.maj 1992
iVTOKOTIČEK
Nissan serena in micra
Japonska avtomobilska to-
varna, ki ji gre letos prodaja
v Evropi veliko bolje od rok
i kot drugim japonskim izdelo-
1 valcem avtomobilov, bo trgu
letos ponudila dve novosti: se-
reno, večnamensko vozilo, ki
bo zamenjalo vanette, in ob-
novljeno micro, avtomobil
spodnjega avtomobilskega ra-
zreda. Obe vozili bosta nasta-
jali v Evropi - serena v Špani-
ji, micra v Veliki Britaniji
J (Sunderland) - pri čemer se bo
j tako japonska tovarna prila-
Igodila zahtevam o prodaji ja-
ponskih vozil na trgih Evrop-
ske skupnosti. Serena je več-
namenski avtomobil, name-
njen udobnemu prevozu pot-
nikov, s prijetno, morda neko-
liko previsoko karoserijo, pa
s prostorom za pet do sedem
j ljudi. Ponujali jo bodo v izve-
denkami s tremi motorji (dva
'bencinska in dizelski), evrop-
skim kupcem pa bo na voljo
proti koncu leta. Micra je za-
obljeni malček, ki naj bi kon-
kuriral, denimo, fiatu uno,
fordu fiesti, citroenu AX, maz-
di 121 ipd. Izdelovali jo bodo
v karoserijski različici s tremi
ali petimi vrati, pa z dvema
bencinskima motorjema: šib-
kejši bo 1,0-litrski štirivaljnik
(58 KM), močnejši pa 1,3-litr-
ski motorni agregat, ki bo
zmogel največ 79 KM. 3695-
milimetrov v dolžino dokazuje
zunanjo skromnost micre,
2360-milimetrov medosne raz-
dalje pa primemo notranjo
oziroma prostorsko udobnost.
Oblika je vsekakor zanimiva,
pa vendar očitno primerljiva
s tistim, kar je že predlani po-
nudila mazda pri avtomobilu
121. Nova micra (to je druga
generacija) bo začela prihajati
z angleških tekočih trakov av-
gusta, v letu dni naj bi naredili
130 tisoč vozil. Nissauto, za-
stopnik za Slovenijo, obljub-
lja, da bo micra pri nas napro-
daj januarja 1993, serena pa
morda nekaj prej.
Na sliki: nissan serena.
Čakanja na škode ni več
Zaradi dobre prodaje na do-
mačem trgu - tako trdijo pri
češki tovarni Škoda - je prišlo
do zastojev pri dobavi čeških
avtomobilov tudi v Sloveniji.
Avtoimpex, uvoznik, konsig-
natar in tudi prodajalec škod,
ima sedaj na zalogi dve izve-
denki škode favorit (135 L in
135 LS) in formana 135 LS
(karavan). Že precej časa so
škode naprodaj le za devize,
pri Avtoimpexu pa upajo, da
bodo lahko v drugi polovici le-
ta ponudili tudi škodo pick up.
Letos naj bi na slovenskem tr-
gu prodali od 5000 do 7000
avtomobilov, kar je dokaj po-
gumen načrt, vsekakor odvi-
sen od cenovne politike tovar-
ne Škoda in gospodarskih
okoliščin v podalpski Sloveni-
ji. Češkoslovaška tovarna, ki
je sestavni del skupine Volks-
wagen (ta bo do konca tisoč-
letja postal večinski delničar-
ski lastnik), naj bi letos nare-
dila 187 tisoč avtomobilov,
prihodnje leto vsaj 200 tisoč,
leta 1997 pa že kar 400 tisoč.
Devizne cene škod (z dajatva-
mi) pri Avtoimpexu pa so:
favorit 135 L 7.200 mark
+ 245.000 tolarjev
favorit 135 LS 7.700 mark
+ 261.500 tolarjev
forman 135 LS 8.700 mark
+ 295.000 tolarjev
Avtotehna VIS ponuja ople za devize
Ljubljanska Avtotehna VIS je eden najstarejših prodajalcev avtomobilov na slovenskem
prostoru, v vsem tem času pa so v ospredju predvsem opli. Trenutno ponujajo vectre, calibre,
omege in astre, medtem ko bo prodaja najmanjše corse po napovedih stekla v drugi polovici leta.
Pobavni roki za avtomobile, ki so na voljo s serijsko opremo, so dolgi od 3 do 4 tedne, če pa kupec
želi kaj dodatnega mira čakati od šest do sedem tednov. Opli so pri ljubljanskem prodajalcu
•Naprodaj za devize, organizacijsko pa je Avtotehna še vedno vezana na GM Jugoslavija, ki ima
Sedež v Beogradu. Letos bi biU zadovoljni s prodajo nekako 1000 avtomobilov, pri čemer upajo,
^la bodo lahko jeseni ponudili tudi astro v limuzinski karoserijski obliki. Program avtomobilov,
•la voljo pri Avtotehni, je povsem podoben tistemu, kar prodaja GM Avstrija, kar je nedvomno
jigodno tudi za slovenke kupce. Kako pa bo v prihodnje organizirana Avtotehna VIS oziroma
'fako bo to predpisal zakon o trgovini, ki ga pripravlja vlada, pa za kupce tako ali tako ni
pomembno. Devizne cene ne katerih oplov so:
astra GL s tremi vrati in 1,4-litrskim motorjem 16.480 mark
astra GL s petimi vrati in 1,6-litrskim motorjem 18.110 mark
astra karavan z 1,6-litrskim motorjem	19.560 mark
vectra GL s štirimi vrati in motorjem 1,6 S	19.580 mark
vectra GLS s štirimi vrati in motorjem 1,8 i	26.908 mark
•^a sliki: astra v vseh karoserijskih izvedenkah
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Zaradi 10. Pomladanskega obrtnega sema, ki je ta čas na razstav-
nih prostorih Zavoda Golovec v Celju, so organizatorji tudi tokrat
morali sejem rabljenih vozil prestaviti na rezervno lokacijo v okolico
dvorane. To ni motilo kupcev in prodajalcev vozil, saj se ponudba in
povpraševanje nista zmanjšali. Na prodaj je bilo 485 vozil, prodalo
pa se jih je 49, torej v povprečju vsak deseti. Večina kupcev je - kot
je zadnje čase že v navadi - prihajala iz tujine, prevladovali pa so
kupci iz Srbije in Makedonije.
Cene v tabeli so postavljene v nemških markah in so le okvirne,
saj ne odražajo razlik v kvaliteti istovrstnih modelov.
PRIMOŽ ŠKERL
Avtomobilisti pripravljeni, organizatorji še ne
Pričelo se je državno prven-
stvo v cestno hitrostnem avto-
mobilizmu, hkrati z njih pa tu-
di Daihatsu Charade pokal.
Obe preizkušnji sta bili v so-
boto na mariborskem letališču
v organizaciji Adam Racing
teama. Tekmovanje si je ogle-
dalo okoli 2 tisoč obiskoval-
cev, ki so lahko poleg dirk vi-
deli še nastope akrobatske
skupine, promocijo raznih
tekmovalnih vozil (od gokarda
do formule), s svojimi progra-
mi pa sta se predstavila še
TAM - gospodarska vozila
Maribor in Mazda.
Poznalo se je, da je avtomo-
bilska tekmovalna sezona še
na začetku, saj je organizacija
često zatajila, včasih celo ušla
nadzoru. To zlasti zadeva ure-
ditev prostora za gledalce,
varnost ob progi in obveščanje
novinarjev - zlasti tekmovalna
komisija ni pokazala doraslo-
sti nivoju dirk.
Rezultati: Skupina A+N, 1.
dirka: 1. Matjaž Tomlje (BMW
M3) 2. Dagmar Šuster (BMW
M3) 3. Stojan Pirjevec (Alfa
75).
2. dirka: 1. Dagmar Šuster
(BMW M3) 2. Stojan Pirjevec
(Alfa 75) 3. Drago Božič (Peu-
geot 3).
Daihatsu Charade TS pokal:
1. Edvin Klančič 2. Milan Pa-
vlin 3. Zvonimir Blažun.
PRIMOŽ ŠKERL
AVTO-SERVIS
BRANCE
Laško, tel. (063) 731-282
NOVOST
Konsignacijska pro-
daja vozil VW, AUDI in
SEAT.
Avtomobil lahko vidite
v našem konsignacij-
skem skladišču v Celju.
Inf. v Avto salonu Brance
na Kocbekovi ulici
v Celju.
ZASTOPSTVO:
-	DAIHATSU in KAVVASAKI
-	FIAT
-	FORD
-	SUBARU
NOVI AVTOI^flOBILI:
LADA SAMARA1,5 3V
cena z davkom 704.067,00 SLT
SUBARU JUSTVJ 10
cena z davkom cca 920.000,00 SLT
DAIHATSU CHARADE
cena z davkom cca 15.000 DEM
To Je le del ponudbe!
AVTO
ŠKORJANEC
rezen/ni deli In
avtomobili, odpad,
vleka, rent a car,
vetrobranska stekla
63000 CELJE
Mariborska c. 115,
telefon (063) 38-811
ŠENTJUR,
telefon (063) 741-008.
JOŽE JAKOPEC Kosovelova 16, VELENJE
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA:
- prodajo vozil in rezervnih delov
- sen/is - kleparstvo - ličarstvo
Na ZALOGI imamo vozila:
CHARADE, bencin - charade, turbo
diesel - APPLAUSE
ROK DOBAVE TAKOJ! Inf. tel.: 063/855-975
Prihranite tolarje, prihranite tolarje, prihranite
Prihranite več kot
2000 SLT
S pomočjo:
fcL
IN TRGOVINE NA DEBELO
in DROBNO teharje 4, tei.: 32-900
POSEBNA POMLADANSKA PONUDBA:
prihranki:
-	izredno ugodna ponudba gum	1000 SLT
-	brezplačna montaža 4 gum	800 SLT
-	brezplačno pranje avtomobila	200 SLT
SKUPNI PRIHRANEK - več kot
Pridite, prepričajte se in postanite
zvesti koristnik naših uslug.
In ne bo vam žal.
pri nal(upu in montaži gum
ter pranju avtomobilov!
Saj veste, tolarjev ni dovolj, da jih ne bi poskusili prihraniti!
Št. 20 - 21. maj 1992
Št. 20 - 21. maj 1992
Št. 20 - 21. maj 1992
Št. 20 - 21. maj 1992
Št. 20 - 21. maj 1992
Št. 20 - 21. maj 1992
Št. 20 - 21. maj 1992
Peterle: »Tristo Itristijanov, Ivan, si pa dobil zeta. Ti njemu
hčerko, on pa tebe takole iz stranke.«
Oman: »Hm, če bi to vedel... Ampak, še ne ve, kaj ga čaka. Ne
bo mu vseeno.«
Maitia Ž. izriva
l}/larijo D.
Mnogi Celjani se te dni spra-
šujejo, kaj neki je pičilo komu-
nalce, da so odstranili ploščad
okoli Marijinega spomenika
na Tomšičevem trgu. Zlobneži
vedo povedati, da je odstrani-
tev zahtevala lastnica lokala
Oskar, da bo lahko še bolj raz-
širila svoj gostinski prostor.
Podjetna kavarnarka je »olaj-
šavo« že izkoristila in postavi-
la nove mize in stole še preden
so komunalci končali z delom.
Da bo le tako hitra tudi pri
plačilu najemnine za dodatno
zasedeno javno mestno povr-
šino.. .
Zeieni Kijukec
Udeleženci sobotne ekolo-
ške tribune v Velenju so za-
man čakali na rojaka, deklari-
ranega eko-borca in republi-
škega zelenega poslanca Vane-
ta Gošnika. Svojo odsotnost je
Vane preko »kurirja« Petra
Rezmana opravičil s pomemb-
no sejo v Ljubljani. Prisotni pa
so vendarle posumili, da ga na
tribuno ni bilo zato, ker ga pe-
če vest. Vane je namreč pred
volitvami veliko obljubljal,
potem pa je v Ljubljani zelo
malo naredil za to, da bi drža-
va dala denar za čistilne na-
prave v šoštanjski Termoelek-
trarni.
Ah, ti dlakocepski volilci...
Plačiio za neilelo
Bojkotu razprave o novi slo-
venski vladi so se pridružili
tudi republiški poslanci nove
opozicije s celjskega območja.
Zanimivo bi bilo izvedeti, ali
so za svoje »guncanje afen« na
skupščinskem balkonu oziro-
ma posedanje po gostilnah
vseeno pokasirali sejnine in
druga nadomestila (iz denarja
davkoplačevalcev!!), ki jim
pripadajo za njihovo odgovor-
no poslansko delo! Ker naši
vrli poslanci zelo radi pisarijo
po časopisih, gotovo lahko pri-
čakujemo tudi kakšno njihovo
pojasnilo na to temo...
Enal(ost za ¥sal(o
ceno
Takoj, ko je krmilo Liberal-
no-demokratske stranke prev-
zel dr. Janez Drnovšek, so ka-
drovski preobrat naredili tudi
Šmarčani. Saj bi bila prava
sramota, če bi, potem ko je se-
stopil Jožef Školč, še naprej
vztrajali, da stranko v občini
vodi bivši mladinski funkci-
onar! Pa so, po republiškem
'vzoru - le v obratni smeri - za
predsednika občinskega odbo-
ra stranke izvolili predsednika
občinske vlade Marjana Ara-
lico.
Dobili smo novo vlado.
Jaz ji nisem kriv!
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Dve zajkli za harmoniko
Poldek Jančič - Martinov,
ima vse v glavi. Kot iz topa
vam bo povedal, da je godel
že na 457 ohcetih, da je za
prvo harmoniko odštel dve
zajkli, dva kilograma fižola
in kilogram slanine in da je
že s šestnajstimi leti igral na
prvi ohceti, kjer je zaslužil
20 mark, s katerimi so kupili
poln koš »fasnge«.
Samo pri Fotoliku se je sli-
kal s svati stokrat in pri fo-
tografskem podjetju so ta
dogodek obeležili z razstav-
ljeno sliko na obrtnem
sejmu.
»Običajno, če imajo svatje
tudi nekoliko »težke« glave,
so ohceti težje. Takrat se bolj
utrudim in enkrat se mi je
dogodilo, da sem bil še na-
slednji dan v službi na želez-
nici tako utrujen, da mi je
pri malici kruh iz ust padel.
To se mi ni zgodilo niti ta-
krat, ko sem teden dni sku-
paj igral. Na ta malega pusta
v četrtek smo začeli in kon-
čali na pepelnično sredo zve-
čer. Tako smo ga lomili, da
smo še na post pozabili. Več-
krat smo gostije priredili po
starih običajih in nemalo-
krat je starešina za nevesto
prinesel pogačo, ki so jo tudi
razrezali in včasih prodali.
Med obredom, ki je običajno
potekal tako, da je starešina
zapiknil nož v klop in poga-
čo rezal kot s sekularjem. Jaz
sem imel pri tem |e posebno
dolg jezik in nekaj besed
z nepozabne ohceti pri Bez-
govškovih imam še v spomi-
nu: »Le režte, le režte - oče
starešina. Tako dolg jo boste
»cecljali«, da ne boste muzi-
kantom noben'ga dela več
dali.« Drobtine, ki so pri tem
ostale so bile kot žagona,
smo jo tudi morali spiha
Včasih so nam muzikant(
in kuharicam po cel koš hi
ne dali za uspešno ohcet.
smo se na poti domov usta
li na vasi, kjer so drugi
kakšno kapljico dodali, pa
bilo zopet veselje in delo
muzikanta.«
Ena iz Poiilelfovega roiiava
Tudi Poldek se rad pošali na račun svoje žene h kateri
ledik časih hodil kar z odvezanimi čevlji. Pravi, da se jih
splačalo zavezati, ko je bila skoraj soseda.
»Poglejte, kako je moja žena poštena. Sem v petek smt
v kot pometel in ko sem se v nedeljo vrnil z ohceti, so še k
tam čakale.«
Ob odprtju 10. pomladanskih obrtnih sejmov se je skupina na fotografiji proseče zazrla v nebo.
Le zakaj, saj je sonce prav prijetno sijalo? In zakaj, za božjo voljo, direktor Celjskih sejmov
mag. Franc Pangerl glede strmo predse, ko pa celjski župan Anton Roječ, gospa premierova
Milica Krajnc, bivši podpredsednik slovenske vlade dr. Andro Ocvirk in Stane Kramberger iz
Obrtne zbornice Slovenije, upirajo pogled v nebesne višave?
STRAN(KA) SALJIVCEV
Z eno plačo ne gre
žena vpraša moža:
»A si končno povedal di-
rektorju, da od tvoje plače
dva ne moreta živeti?«
»Sem.«
»Kaj pa je rekel?«
»Da je potrebno, da se
takoj ločim!« odgovori
mož.
ZORAN MIRČIČ,
Celje
Pošta
Novi župnik išče pošto.
Ko vpraša nekega majhne-
ga dečka, mu ta nesramno
odgovori: »Nič ti ne bom
povedal!«
Župnik pa njemu: »Če ne
boš priden, ne boš prišel
v nebesa!«
Deček župniku nazaj:
»Ti pa ne na pošto!«
JOVAN BERNARD,
Dobrna
Štuiient
»študira tvoj prijatelj še
vedno matematiko?«
»Nimam pojma in me tu-
di ne zanima, z njim sem
opravila za vse večne čase.«
»Zakaj?«
»Pisal mi je, da leži v po-
stelji in se muči s tremi
neznankami.«
MIRA MULEC,
Dunaj
V iiupeju
Joža se pelje v Ljubljano
in med potjo ga zagrabi
glad. Vzame iz malhe kruh
in šunko in malica. Na-
sproti sedeči potnik ga
opazuje. Joža dobrega srca
odreže kos mesa in ga po-
nudi tudi sopotniku. Ta
vzame in se zahvali »dan-
ke«. Joži ne razume nem-
ško in misli, da je odrezal
tanko. Dejanje ponovi in še
odreže. Ko je malica kon-
čana vpraša sopotnik »was
kost?« Jože pa se razjezi in
reče: če si meso pojedel, pa
še kost požri!«
FRANC TRATNIK,
Celje
zavarovalnica triglav
Nič ni tako varno
Da ne bi potrebovalo zavarovanja
Nova številka
izide 26. maja
IVa^eti, konjički, liumor, stranka šaljivcev, po sledi oglasov
m\A ŠTEVILKA TEDMKOVE PETICE ZE V TOREK^ 26, MAJA m
VSEH PRODAJMH MESTIH IN PRI NAROCMKIH NOVEGA TEDMKA
Št. 20 - 21. maj 1992