j GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ SGLASNIK Sjyjj983 ŠTEVILKA 7 LETO XVII v------------- • ‘ ' ^'EGRACTISKI PROCFSI F.novita delovna organizacija seženih rezultatih, zasedenost ■ot IJNITAS V IMF? 4Vn. Mo '>Pv**1 letošnjih spomladanskih mesecih so stekli pogovori med '£ fjo r° organizacijo Livar in ljubljansko enovito delovno organiza-P lb| Lnitas ter predstavniki šišenskega izvršnega sveta o združitvi delovnih organizacij. iti, likarjev delavski svet je aprila ' L 0val strokovno komisijo za 5XasVa0kTredl0ga0vPrikljUČhT H M * Livarju, v katero so bili ni livar0Va*ni Predstavniki Unitasa, Priključitev Unitasa k i ■ ljrJ-U? >ai0r|n*tas se je znašel v težkih go-j1»t.varskih razmerah ter je prvo ' trimesečje končal z iz-"V 0 ^ milijonov dinarjev. Ta-}'L, §a velike razlike v cenah L.^ovinami in končnimi iz- 1 težave v preskrbi z repro- materialom ter v zadnjih letih precejšnji zaostanki v razvoju tehnologije. Zato ta njegova prizadevanja za združevanje proizvodnih zmogljivosti, da bi dosegel večje ekonomske učinke. Unitas, ki ima sedaj metalurgijo, strojno obdelavo, brusilnico, galvano in montažo za finalne izdelke, pa orodjarno ter vzdrževanje, ima okoli 490 zaposlenih. Njegov program so vodovodne in sanitarne armature za opremo kuhinj in sanitarnih prostorov stanovanj in javnih zgradb. Enovita delovna organizacija Unitas ima 4 proizvodne delovne enote, dve dopolnilni delovni enoti in področne sektorje. Ta delovna organizacija je v poslovnem združenju Jugobakar v Beogradu v okviru ostalih 30 delovnih organizacij, ki imajo v delovnem procesu predmet dela barvne kovine od rudnikov do predelovalcev v razne izdelke. Unitas v združenju še posebej deluje v svetu proizvajalcev sanitarnih in vodovodnih armatur z več dejavnostmi. Komisija je izdelala delovno gradivo o družbenoekonomski učinkovitosti pripojitve Unitasa k Livarju. V njem je prikazano poslovanje Unitasa in Livarja. Bistvene slabosti, ki jih navaja gradivo in ki so pripeljale Unitas v težko ekonomsko stanje, so v tem, da fizični obseg proizvodnje ni dosežen v planirani višini, ker je sistem nagrajevanja zelo nestimulativen in ne temelji na do- seženih rezultatih, zasedenost avtomatov za obdelavo ulitkov je bila v prvem trimesečju samo 64 odstotna. Strokovna komisija je predlagala rešitve in sicer: potrebno je usmeriti vse sile v zmanjšanje direktnih materialnih stroškov prek zmanjšanja ogromnega izmeta kvalitete, v bistveno povečanje obsega proizvodnje, izpolnjevanje planskih obveznosti, odpravo neprimernega nastopa na tržišču, izboljšanje tehnološke discipline na delovnem mestu itd. Bodočo organiziranost si je komisija zamislila tako, da bi v tozdu Livarna barvnih kovin potekala predvsem proizvodna dejavnost z ustrezno tehnološko in operativno pripravo dela, kontrolo kvalitete z laboratorijem in s skladiščem. V tozdu Unitas, tovarni sanitarnih armatur pa bi potekala proizvodnja sanitarnih armatur. MARIJA PRIMC poročilo o sprejemu samoupravnega SPORAZUMA O RAZPOREJANJU DELAVCEV NA DELOVIŠČIH V TUJINI J VSKI SVET SOZD IM P je na svoji 9. redni seji 12. 7. 1983 sprejel to poročilo in sklepe ,*?elavski svet SOZD IMP je >e i 9' redni sej’ 12- 7- 1983 ici | ^to poročilo in sklepe: * 5i delavski svet SOZD IMP ■e(j • redni seji 10. 5. 1983 po-dZD°Va! osnutek S aS o začasnem ^fejanju delavcev na delo-i|a ? v tujini v javno obravnavo, tijp^eji je tudi sklenil, da pri--i* rtrm * Sarnoupravnemu spora-Jijj^ 0 temeljnih skupnih krite-ti%v Za določanje in delitev sred-OD in nadomestil, ki p^ene materialne stroške Ao, ’ so vključene v delo na SDPR v tujini — na adJ.ern Vzhodu in Afriki Qa bo ,evanju SaS SDPR) s tem, (v teE. H IwPoraba določil SaS SDPR la * obvezujoča, ko ga bodo ClrtQŽn°rih delavcev sprejeli afost ’ ki izvajajo dela v tujini. »4azu pka za sprejem obeh spo-s'" a jPv naj tečeta istočasno. iena» elavski svet SOZD IMP ločil n redni seji 10. 6.1983 do-fcpoPredl°g SaS o začasnem kča reianju delavcev na delo-™ra V tui'ni 'n sklenil, naj ta Nj0 Utn in SaS SDPR sprejemaj k plavci na svojih zborih, ki l9830d°včasumed 22. in 28. 6. r^Po?SnUtek in predlog SaS o Ttlv?a?iu delavcev na delo-Potpp. tujini sta bila z obsežnimi iTž. : .arJi objavljena v majski -A m)ski številki IMP Glasni- T SaS SDPR je bil delavcem posredovan v ustreznem številu izvodov. 4. V času med 20. 6. in 28. 6. 1983 so bili v domovini in v tujini (Irak, Alžirija) zbori delavcev, na katerih so delavci odločali o sprejemu SaS o začasnem razporejanju delavcev na delovišča v tujini IMP in SaS SDPR. Rezultate glasovanja smo prejeli neposredno od TOZD v domovini in iz DE IMP Irak Bagdad in so podrobno prikazani iz tabele, ki je sestavni del tega sporočila. 5. Nekatere bistvene ugotovitve: 5.1. Dejstvo, da so v vseh TOZD, v katerih so delavci odločali o navedenih aktih, oba sporazuma z večino glasov vseh delavcev sprejeli, kaže na dvoje: prvo, da je bil sam postopek demokratično in samoupravno dobro pripravljen in izveden tako po strokovni kot po družbenopolitični plati. Pri tem je treba dati priznanje direktorjem in drugim vodilnim delavcem, strokovnim službam doma in v tu jini, družbenopolitičnim organizacijam, ki so se plodno/aktivno, zlasti pa konstruktivno vključili v to široko zasnovano akcijo. Drugo, delavci smo spoznali imperativ prehoda iz deviznih na dinarske osnove OD v tujini in ta akt zavestno sprejeli kot svojega, še zlasti ker je bila cela vrsta pri- pomb na osnutek v času javne razprave upoštevana in je s tem ’ predlog akta tudi vsebinsko dogradila in obogatila. 5.2. ^Majhno število delavcev, ki so doma in v tujini glasovali »PROTI« kaže, da v veliki večini določil ta akt predstavlja konsenz; k temu je pripomogel tudi bistven vpliv pripomb iz javne razprave na dokončno formulacijo besedila. 5.3. Posebno smo veseli podatka, da je skoraj 80 % delavcev v Iraku, ki se je zborov udeležilo, glasovalo »ZA«, kar pomeni, da je tudi za delavce, ki jih neposredno zadeva sprejemljiv in da ni prišlo do »preglasovanja« doma, česar so se mnogi bali. Tudi analiza odločanja po posameznih projektih v okviru DE kaže, da je bil rezultat na vseh projektih močno pozitiven, na enem je bil še pozitiven (KOL-7), na enem pa negativen (KOL-196, glasovalo 14 delavcev). 5.4. Izredno visok odstotek glasov »ZA« glede na delavce, ki so se zborov udeležili, pa je precej nižji v primerjavi z vsemi delavci posamezne TOZD, ker je bila udeležba na zborih vendarle nekoliko nižja, kot smo pričakovali. Največji delež neudeležbe na zborih pripisujemo dopustom, tako doma, zlasti pa v tuji- ni, v Iraku, saj je prav v času pred zbori odšla v domovino cela vrsta delavcev. Pa tudi sicer je narava montažne dejavnosti taka, da redko v relativno kratkem časovnem intervalu (en teden) zajamemo prav vse delavce TOZD. 6. Delavskemu svetu SOZD predlagamo, da sprejme naslednje (ugotovitve) sklepe: 6. L SOZD IMP je sprejel SaS-SDPR 6. 2. SaS o začasnem razporejanju delavcev na delovišča v tujini IMP je sklenjen in prične veljati s L 7. 1983. 6.3. SaS o začasnem razporejanju delavcev na delovišče v tujini IMP so sprejele naslednje TOZD: OV, Mkp, KM, MMb, EKO Ptuj, PMb, IB Mb, EM, DVG, ISO, INŽ in PB Lj. Od montažnih TOZD sporazume še nista sprejela TOZD MP Celje in Blisk M. Sobota. Prva je zbore že izvedla, a še nima podatkov, druga pa bo imela zbore delavcev v naslednjih dneh. 6.4. K temu SaS lahko pristopijo tudi druge TOZD in delovne skupnosti. Šteje se, da je TOZD (DS) pristopila k SaS, če pravni službi SOZD pošlje s strani direktorja podpisan dokument, iz , katerega je razvidno, da je za SaS na zboru delavcev glasovala večina delavcev TOZD (DS). Rezultati glasovanja o SAS o razporejanju delavcev na delovišča v tujini IMP (doma in v tujini) 1 Št. zaposlenih Udel. na zborih, št. % »ZA«, št. % glede na udel. »PROTI«, »vzdržan ,% glede na ude «,.št. . Rezultat glasov, v % i skupaj doma tujina skupaj doma tujina skupaj doma tujina skupaj doma tujina doma tujina skupaj j 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 . 11 12 13 14 15 A 4:1 5:2 6:3 7:4 8:5 9:6 10:4 11:5 12:6 8:2 9:3 7:1 1 580 428 152 417 316 101 369 268 101 48 48 — — — — Mk 71,9 73,8 66,5 88,5 84,8 100 11,5 15,2 — 62,6 66,5 63,6 j'1 340 254 86 215 169 46 215 169 46 — — — / Km 6.3,2 66,5 53,5 100 100 100 -r- — — • 66,5 53.5 ' 63,2 250 177 73 200 134 66 187 134 53 13 — 13 r/ Mm 80,0 75,7 90,4 93,5 100 80,3 6,5 — 19,7 77,4 72,6 74,8 568 428 140 417 323 94 329 295 34 88 28 60 J EK0 73,4 75,5 67,2 78,9 91,3 36,2 21,1 8,7 63,8 68,9 24,3 57,9 365 326 39 232 206 26 205 189 16 27 17 10 O*1 pMb 63,6 63,2 74,3 88,4 91,8 61,5 11,6 8,2 38,5 58,0 41,0 56,2 60 54 6 35 33 2 35 33 2 — — — 58,3 61,1 33,3 100 . 100 100 — — — 61,1 33,3 58,3 37 - 37 25 25 — 25 25 — — — — j'f 67,6 67,6 — 100 100 — — — — . 67,6 — 67,6 576 353 223 390 241,. 149 362 239 123 28 2 ■ 26 J °Vq 67,7 68,3 66.8 92,8 99,2 82,6 7,2 0,8 17,4 67,7 55,2 62,9 235 224 1 1 144 137 7 139 137 . 2 5 — 5 f 61,3' 61,2 63.6 96.5 100 28,6 3,5 — 71,4 61,2 18,2 59,2 j 1» 164 155 9 114 1 1 1 3 109 108 1 5 3 2 ‘ 69,5 71,6 33,3 95,6 97,3 33,3 4,4 2,7 66,7 69,7 11,1 66,5 f 215 124 91 117 68 49 114 65 49 3 3 , — r8 54,4 54,8 53,9 97,4 95,6 100 2,6 4,4 — 52,4 53,9 53,0 ,|lf 190 160 30 138 109 29 130 103 27 8 6 2 V 72,6 68,1 96.7 94.2 94.5 93,1 5.8 5,5 6,9 64.4 90,0 68.4 3.580 2.720 860 2.444 1.872 572 2.219 • 1.765 • 454 225 • 107 118 J 68.3"' 68,8 66.5 90.8 94.3 79.4 9,2 5.7 20,6 , 64,9 52,8 62,0 IMP Glasnik izdaja delavski svet IMP — Industrijska montažna podjetja Ljubljana. Izhaja v 7.685 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37 Ureja uredniški odbor: Iztok Munih (predsednik), Miro Dražumerič (namestnik predsednika), Drago Goli, Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Aleksandra Kostanjevec, Janez K rž mane, Ela Mulej, Janez Rojic, Dragica Rudolf, Katarina Sever in Majda Slapar. Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Pojasnilo uredniškega odbora Marsikdo seje spraševal, zakaj je junijska številka IMP Glasnika izšla z zamudo. Vzrok je objektiven: tiskarna Ljudske pravice, kjer tiskamo Glasnik, je ostala skoraj povsem brez rotopapirja. Tovarna papirja Djuro Salaj je bila prisiljena izvoziti večjo količino roto papirja, da bo lahko odplačevala devizna posojila. Zato je seveda domačim porabnikom zmanjšala dobave in sicer na okrog polovico normalnih količin. Ob zmanjšanih dobavah rotopapirja so dnevniki in ostali »veh-ki« časniki seveda imeli prednost pred tovarniškimi glasili. Pa tudi »velikim« se časopisna suša močno pozna, saj vsi dnevniki in revije še vedno izhajajo v skrčenem obsegu. Tudi za naprej je položaj negotov. V času, ko pripravljamo gradivo, nam v tiskarni zagotavljajo, da bodo Glasnik lahko natisnili 13. julija na osmih straneh. Zal pa se lahko zgodi kaj nepredvidenega, morda tudi to, da bo treba kakšno številko našega lista v tiskarni močno oklestiti in prihraniti gradivo za boljše čase. Na sestanku uredniškega odbora smo se tudi dogovorili, da bomo skušali tudi mi po svojih močeh čim gospodarneje uporabljati papir — s popravljanjem naklade, da ne bi ostajali odvečni izvodi časopisa, pa tudi pri oblikovanju časopisa — na primer manjše slike in podobno. Skratka, namenjeni smo varčevati s pa-pirjem tako, da bo vsobina k., najmanj »Menm VINKO HAFNER V PANONIJI V torek, 21. junija se je mudil na delovnem obisku v Pomurju predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner. Po razgovorih na murskosoboški občinski skupščini je obiskal nekatere delovne organizacije — med njimi tudi Panonijo. Delegacijo je pozdravil direktor delovne organizacije Emil Zelko in jo nato povabil na ogled tovarne, kjer so se naši gostje seznanili s proizvodnim programom. (Foto: frku) PRIZNANJE TENU Ob svojem jubileju, petinpetdesetletnici radia in petindvajsetletnici televizije, je RTV Ljubljana podelila plakete in diplome organizacijam, s katerimi sodeluje — med njimi tudi IMP—Emond—tozd Ten—Telekomunikacije. Lahko rečemo, da je naše sodelovanje z ljubljansko televizijo res že dolgoletno, saj smo začeli s proizvodnjo televizijskih pretvornikov že leta 1960. Sodelujemo tudi z drugimi televizijskimi centri v Jugoslaviji. Diploma RTV Ljubljana je vsekakor dokaz uspešnega poslovno-tehničnega sodelovanja, kakor tudi potrdilo o kvaliteti naših televizijskih pretvornikov in antenskih sistemov. Tesno sodelovanje z ljubljansko televizijo in drugimi televizijskimi centri v drugih republikah je omogočilo stalen razvoj, ki je tozd TEN—Telekomunikacije uvrstil med najmočnejše jugoslovanske proizvajalce tovrstne opreme. Njihove aparature so na svetovni ravni, zato jih uspešno izvažajo na vzhodna in zahodna tržišča. Emond sodeluje tudi z znanimi svetovnimi proizvajalkami televizijske opreme — Siemensom, Rohde und Schwarzom in Philipsom. IZ VSEBINE S V Jabuki smo vgradili naš prvi računalnik za vodenje proizvodnje močnih krmil. str. 4 • Kulturni dogodki — naš pevski zbor je sodeloval na 5. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije in šentviškem taboru pevskih zborov. str. 5 • Razmišljanje o znanstveno-tehnološki revoluciji. ’ str. 5 t Kako naši tozdi rešujejo stanovanjske probleme. str. 6 • Planinci vabijo na Triglav — prijave do 25. julija! str. 8 OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV TEMELJNEGA SAS O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV spremeni se točka 5 v skladu s spremembo člena 21 in udeležba na skupnem dohodku za TOZD, ki združujejo sr*f »'(vročilo združenih sredstev in nadomestilo za uporabo zdrič" sredstev), Osnutek sprememb in dopolnitev Temeljnega SAS o združevanju sredstev, obravnavan in dan v javno obravnavo na 5. zboru Interne banke IMP 3. sklican dne 30. junija 1983 Člen 12 — Doda se drugi odstavek: Učinkovitost nameravane investicije, za katero bomo združevali sredstva, oceni interna multidisdplinarna komisija na nivoju SOZD, ki jo imenuje delavski svet SOZD. Ta dopolnitev je potrebna, da se okrepi vloga SOZD pri načrtovanju investicij v posameznih programskih grupacijah. Priprava kvalitetnih investicijskih študij in programov mora postati organiziran proces, ki mu je potrebno dati največjo prioriteto, da se pospeši tehnični in tehnološki razvoj SOZD IMP. Člen 20 — Črta se zadnji stavek četrtega odstavka, ki glasi: Kot poprečno združena sredstva se pri temeljni organizaciji, uporabnici združenih sredstev, upoštevajo tudi sredstva iz naslova dolgoročnih kreditov. Ta sprememba je potrebna, ker je v drugem odstavku istega člena določeno, da se iz skupnega dohodka, ki se razporedi v korist temeljne organizacije, ki uporablja združena sredstva prištevajo tudi plačane obresti na prejete kredite. Obresti pa danes niso več simbolične. Člen 21 — se spremeni in glasi: Udeležba temeljnih organizacij, ki združujejo sredstva v temeljni organizaciji, ki uporablja ta sredstva, predstavlja vračilo združenih sredstev in nadomestilo za uporabo združenih sredstev. razum osnova za združevanje in da bodo po ZR okvirno zagotovljena sredstva. Združevanje pa ne teče avtomatično v višini kot je obračunana in rezervirana ampak v višini stvarne potrebe po združevanju s tem se ne ustvarja anonimen kapital. Spremembe k shemi združevanja sredstev razporejanja skupnega dohodka v pogojih za TOZD, ki združuje sredstva: V), spremeni se točka 5 skladno s spremembo člena 21 in glasi: , •ipr: udeležba na skupnem dohodku v TOZD, ki poslujejo z združb Č^j sredstvi (samo del za nadomestilo z združenimi sredstvi). Del* hit) ležbe na skupnem dohodku, ki predstavlja vračanje sredstev neč1 beti, korist celotnega prihodka oziroma celotnega dohodka ampak v ^ Itd poslovnega sklada. za TOZD, ki posluje z združenimi sredstvi: Sprememba sheme je vsklajena s spremembo člena 21. Temelj®1 jun* SaS o združevanju sredstev. ttttu Člen 22 — se spremeni in glasi: Združena sredstva se vračajo tudi iz sredstev amortizacije in drugih sredstev, s katerimi razpolaga temeljna organizacija uporabnica združenih sredstev. Sprememba je pogojena s spremembo,člena 21. , n jV :• Člen 34 — se dopolni in glasi: Zaradi tehnološke in poslovne povezanosti, vzajemne odvisnosti in odgovornosti smo temeljne organizacije soglasne, da združujemo devizna sredstva in devizne pravice pri Interni banki. Dopolnitev je potrebna zaradi določitve mesta združevanja — konkretno Interna banka (glej 39. člen SaS o združitvi v IB, ki glasi: Interna banka ima devizni račun z združenimi deviznimi sredstvi članic Interne ,tw»l$e,), s Sprememba je nastala v sledečem: — po prejšnjem tekstu sporazuma je bil določen mesečni obračun do 15. v mesecu, v praksi smo izvrševali poračun in plačilo sproti. — izpuščena sta drugi in tretji odstavek, ki sta odvisna in se nanašata na odstop deviz za službeno potovanje, kar pa je rešeno z novim tekstom. ena elov , lili elov OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV SAS O ZDRUŽITVI V INTERNO BANKO IMP j Osnutek sprememb in dopolnitev SAS o združitvi v Interno banko IMP, obravnavan in dan v javno obravnavo na 5. zboru Interne banke IMP 3. sklica dne 30. junija 1983 11. člen se dopolni in glasi: Interna banka bo poslovala pod imenom IMP INTERNA BANKA n.sol.o. Vi ja V: »jig, »tisi lani; de: 'alog Prvoten tekst je glasil: Udeležba temeljnih organizacij, ki združujejo sredstva v temeljni organizaciji, ki uporablja ta sredstva, predstavlja praviloma nadomestilo za uporabl jena združena sredstva. Nadomestilo pa ne more presegati zneska 150 % rednih letnih obresti, računano na poprečno združena sredstva in upoštevaje najvišjo veljavno obrestno mero (po ko-mulativnem izračunu). Sprememba v prvem stavku je v tem, da pomeni udeležba na dohodku vračilo združenih sredstev in nadomestilo za uporabljena združena sredstva in ne le praviloma nadomestilo za uporabljena združena sredstva. Drugi stavek je izpuščen, kjer je omejitev ob sedanjih visokih obrestnih merah neumestna. Dosedanji člen se je glasil: Interna banka bo poslovala pod imenom INTERNA BANKA IMP. Naslov Interne banke ni vseboval oblike odgovornosti, ker je bila ta opredeljena v Statutu Interne banke in sicer kot o.sub.o. Ker oblika odgovornosti kaže na notranjo povezanost, soodvisnost in trdnost posamezne organizacije poleg tega pa pomeni za poslovne partnerje doma in v tujini določeno stopnjo zaupanja in sigurnosti, zato predlagamo, da se sedanja omejena subsidarna odgovornost (o.sub.o.) spremeni v neomejeno solidarno odgovornost (n.sol.o.). Tak predlog je bil dan tudi v osnutku sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP v 4. členu. 97.a člen:Sprejme se novi člen, ki glasi: Poslovni odbor Interne banke imenuje člane kreditnega odbiti, -j dobo 2 let. Člani kreditnega odbora niso nujno delegati I|l*< ašte banke. Kreditni odbor šteje 3 člane in njihove namestnike, kizč-l|rojz pajo dejavnost montaže, proizvodnje in intelektualnih storitev. | ditni odbor se sestaja praviloma tedensko in rešuje vprašanja R ei^ likvidnosti skladno s pooblastili poslovnega odbora. ticijj Dopolnitev je potrebna, ker smo kmalu po ustanovitvi IB sp°^fav| potrebo po manjšem operativnem organu, ki se pogosteje sestajanj), rešuje vprašanje tekoče dinarske in devizne likvidnosti. Zaradi RČ)Sn( trebe je bil na 2. zboru Interne banke 2. sklica že sprejet začasen anj. o oblikovanju Kreditnega odbora. . kila •lati: 106. čien:Drugi stavek drugega odstavka se spremeni in glasi: lišjQ Predlagane spremembe in dopolnitve so sprejete, če se z njim*keva nja večina delavcev vsake članice Interne banke, kar se dokaz%ug ugotovitvenimi sklepi delavskih svetov članic Interne banke nas%5t Ijenih na zbor IB. V dosedanjem tekstu je bilo določeno, da so predlagane sPj 15. člen se dopolni in glasi: — opravlja devizne in devizno-valutne posle in posle deviznega plačilnega prometa v imenu in za račun članic. V vezi te dopolnitve se črta točka 27b, ki glasi: Izvršuje posle deviznega plačilnega prometa. Sprememba je potrebna, ker Interna banka opravlja del deviznega plačilnega prometa za vse članice Interne banke, dela in naloge po točki 27 pa se opravljajo v Interni banki po posebnih pogodbah ali na podlagi posebnega pooblastila oziroma naloge članice. membe in dopolnitve sprejete, če se z njimi strinja večina dela'j^ vsake članice Interne banke in ko tako spremembo in dopolnitev P) piše pooblaščeni predstavnik članice. 37. člen se dopolni in glasi: Članice imajo svoja devizna sredstva na svojih posebnih deviznih računih pri Interni banki. Dopolnitev je potrebna, ker smo se dogovorili za združevan je deviznih sredstev preko enega eksternega deviznega računa za vse članice, kar je v precejšnji meri prispevalo k učinkovitejšemu in racionalnejšemu poslovanju z deviznimi sredstvi. Glej 39. člen SAS. Člen 36 — se spremeni in glasi: Za stimulacijo temeljnih organizacij s presežkom deviznih sredstev in deviznih pravic, ki jih na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v zunanjetrgovinskem poslovanju SOZD IMP združujemo v korist temeljnih organizacij s primanjkljajem deviznih sredstev in deviznih pravic, se bomo dogovorili za višino nadomestila dohodka za odstopljena devizna sredstva. Poračun in plačilo opravi Interna banka med prizadetimi temeljnimi organizacijami ob prenosu deviznih sredstev razen, če ni drugače dogovorjeno. Višino nadomestila sprejme zbor Interne banke. 48. člen:Četrta točka se spremeni in glasi: Sredstva rezervnega sklada Interne banke in združena rezervna sredstva članic Interne banke. Izpusti se tekst: ki ga za določeno poslovno obdobje določi poslovni odbor Interne banke. Sprememba je potrebna, ker je bil po sprejetju S AS o združitvi v Interno banko IMP sprejet temeljni SAS o združevanju sredstev, ki določa višino združevanja rezervnih sredstev članic. Srebrni znaki Sindikata Janezu Škafarju in Danilu | Šipošu iz Panonije Na slavnostni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Mu Sobota, ob dnevu samoupravljalcev so podelili srebrne znake s dikata za lendavsko in soboško občino. Med dvajsetimi dobil® sta bila tudi dva delavca Panonije: Janez Škafar in Danilo Šip Čestitamo! fMi Rajku Primcu iz tozda Trata-črpalke Rajko Primc iz tozda Trata Črpalke je maja prejel srebrni *■* J? t Zveze sindikatov Slovenije za večletno aktivno delo v samoupry,! I nih organih, družbenopolitičnih organizacijah in na športne kreativnem področju v tozdu Trata in v delovni organizaciji f ____________________________________________________________ Fakturirana realizacija— maj 1983 Člen 41 — se spremeni in glasi: Z namenom, da zagotovimo materialno osnovo za realizacijo solidarnosti in socialne varnosti delavcev v SOZD IMP, združujemo temeljne organizacije v korist združenih rezervnih sredstev SOZD 20 % svojih sredstev rezervnega sklada. Poračun1 in vplačilo za nazaj se opravi v 3 mesecih po sprejemu sprememb in dopolnitev tega sporazuma. Sprememba je predlagana glede višine združevanja (prej. 15%). Ob 15 procentnem združevanju nam je uspelo do sedaj združiti 71,693.313,35 din (od tega po ZR na leto 1982 15,091.797,75 din) potrebe po teh sredstvih pa so čedalje večje. Člen 44 — spremeni se prva alineja in glasi: — za namene iz alineje 1, 2, 3 in 4 člena 42 v v obliki dolgoročnih kreditov za največ 5 let po obrestni meri, ki jo določi zbor banke upoštevaje gibanje obrestnih mer. Sprememba je nastala v določitvi višine obrestne mere, ki ni fiksirana ampak jo je možno po sklepu Zbora bank spreminjati v skladu z gibanjem obrestnih mer za sanacijske kredite. Člen 50 — doda se drugi odstavek, ki glasi: Z namenom, da bi omogočili izplačilo omejenih sredstev skupne porabe TOZD in DO, ki so ustvarile izgubo oziroma ne morejo iz čistega dohodka oblikovati zadostnega sklada skupne porabe za izplačilo omejenih sredstev skupne porabe in to: — za regres za prehrano delavcev, ki ne delajo v proizvodnji v višini po družbenem dogovoru — za jubilejne nagrade v višini, ki odgovarja 60 % višine določene v IMP bomo po ZR obračunavali in rezervirali 5% dela čistega dohodka, ki ga bomo razporedili v sklad skupne porabe (neupoštevaje obvezni del za stanovanjsko izgradnjo) v okviru sklada skupne porabe). Združevanje sredstev bomo izvršili v mesecu aprilu tekočega leta v višini, ki je potrebna za kritje omejenega dela skupne porabe in to v razmerju 5 %-ncga obračunanega in rezerviranega dela sklada skupne porabe. Pri tem se najprej v celoti združijo rezervirana sredstva skupne porabe v sestavi DO. Združevanje bomo izvršili preko računa združenih sredstev skupne porabe. Združevanje teh sredstev ne gre v omejeni del skupne porabe. Nezdruženi del rezerviranih sredstev skupne porabe za solidarnost > sc prenese pri TOZD oziroma DO, ki so rezervirala sredstva, v naslednje leto. Sc x Dopolnitev je predlagana, da ne bo v bodoče potrebno sestavljati posebnih sporazumov o solidarnostnem združevanju in da bo ta spo- ^\Real . Plan (\ 103din) IW5 za 5 mes maj TOZD 1 ' 2 3 1. OV 870.070 359.862 69.171 2. KM 447.334 185.017 35.563 3. MK 484.534 200.403 38.520 - SD 6.813 2.819 542 PRCMONT 1.808.751 748.101 143.796 4. m 923.000 348.600 77.600 5. IB 34.000 13.700 2.600 6. PROJ. 52.500 21.800 4.800 7. BLISK 319.000 127.100 26.700 8. EKO 449.050 179.211 36.511 PMI 1.782.550 690.411 148.411 9. EM 577.300 233.780 45.920. - brez.bi.izv. 520.000 215.030 41.340 10. DVG 325.000 116.580 28.370 11. TEN- E 562.000 232.440 44.680 12. TEtv- T 390.000 161.290 31.000 13. ISO ' 280.000 115.810 22.260 - CK 41.980 17.360 3.340 IMCND 2.176.280 882.260 175.550 KLIMA! ' too.ooo 153.163 35.000 TIO 610.000 237.900 52.500 PANCKUA 1.220.000 586.461 126.965 14.' TFATA-A 300.000 120.000 27,600 15. TR.MA.-Č 318.000 130.380 ' 25.440 16. ITAK 235.200 99.960 18.816 17. SK1P 433.900 188.747 41.221 18. IPKO 232.000 99,503 21.560 IKO 1.519.100 633.595 134.637 19. LSNL 758.000 293.464 62.000 20. TA 360.000 124.200 33.200 21. VITO 92.000 37.276 7.988 22. LBK 162.000 65.500 13.500 LIVAR 1.372.000 525.440 116.638 23. IP 613.050 242.145 50.271 24. MP 387.000 184.970 33.280 KLIMA 1.000.050 427.115 83.551 25. m 183.886 74.800 15.600 26. PB 136.378 55.787 11.600 27. ZAST 242.000 78.500 ' 20.500 25. ALCH 180.800 66.000 15.000 29. IC 26.325 11.564 2.793 IZIP 888.151 326.851 75.593 - PD 20.770 IMP * 12.877.652 5.216.297 1 .032.691 127.637.228 20.094.331 39.000. 774 582.747 137.315.080 82.526.379 2.566.G52 3.143.044 30.000. 784 40.190.190 158.427.249 59.405.223 48.001.522 17.083.809 45.995.724 42.169.655 30.075.607 2.536.104 197.266.122 35.913.238 62.881.221 108.904.000 50.032.436 29.007.942 22.23u.664 38.041.461 36.127.814 175.496.317 71.367.746 33.471.248 8.985.301 21.427.563 135.252.258 53.266.295 34.835.948 88.102.243 13.412.006 7.218.292 18.761.802 15.734.176 2.309.128 57.435.404 Izvršitev 5 mes.1983 5 mes.1982 1.206.933.132 400.543.054 162.673.639 191.355.843 . 2.850.239 757.422.825 345.174.411 13.792.940 15.583.098 128.460.615 159.193.085 662.204.149 315.452.065 234.727.407 93.148.293 2.11.620.954 169.096.285 116.375.555 15.141.606 920.834.783 154.079.252 202.815.767 570.72.1.778 207.355.646 141.477.735 106.976.144 204.278.140 189.756.353 849.844.018 333.635.737 134.145.651 41.953.568 78.140.677 587.875.633 254.993.854 167.352.459 422.346.313 41.806.447 25.204.057 109.582.066 62.593.678 9.788.375 263.300.892 909.251 5.392.354.661 317.817.530 193.023.768 166.125.966 2.177.263 679.477.245 336.826.262 10.219.273 12.349.862 97.669.841 136.251.039 593.316.277 417.145.483 359.121.111 60.764.649 141.586.380 102.796.778 86.100.154 10.567.263 819.360.907" 110.470.211 133.656.447 399.400.797 136.649.790 103.456.028 88.585.859 179.485.048 68.060.074 578.237.799 249.621.503 90.450.129 31.691.579 55.5CS.075 428.271.285 198.495.455 138.616.367 337.111.822 57.868.796 44.934.066 83.6S5.093 55.094.260 9.167.941 250.750.155 1.324.701 Indeks izvršitve letni plan 4.331.377.647 46 36 39 32 42 37 41 30 40 35 37 55 45 29 38 43 42 36 42 32 33 47 69 44 45 47 82 56 44 37 46 48 43 42 43 42 23 18 45 35 37 30 pl. za 5 mes. 111 88 95 101 101 99 101 71 101 89 96 132 109 80 91 105 ICO 87 104 101 85 97 173 109 107 108 191 91 112 108 113 119 112 105 90 99 56 45 140 95 85 81 plan naj 185 57 101 108 130 106 99 65 112 110 107 129 116 60 103 136 135 76 112 103 120 56 181 114 118 92 168 130 115 101 112 159 116 106 105 105 86 62 92 105 83 76 UK? $f>tl i^ai 1% iflk ’C| k £ %. i2? i ji hc 16? ž(| !>"' U L J!Zar uspešen tudi v težkih pogojih DOBRA ORGANIZIRANOST— MANJ TEŽAV g. *eh mesecih mineva pet let od reorganizacije IMP v sozd. Veliko jji je bilo okoli tega, kakšne delovne organizacije so potrebne — p J18! b° to najmočnejši gospodarski subjekt delovna organizacija ali «i ™e*ina organizacija. Najbrže je bil Zakon o združenem delu dovolj 0 tudi oblika združevanja kot obvezno združevanje že nakazu-Kij'° naj bi opravljal to poslanstvo, toda mišljenja v IMP so bila ra-(jij8®1 Žal so taka mišljenja tudi obveljala. Tako danes ni težko ugotovi ’ sta v sozdu le dve delovni organizaciji, ki sta pravilno razumeli K|j n in dlje osnovnih intendj Zakona o združenem delu. To sta 11*1*8 Celje in Livar v Ivančni gorici. V Livarju so že ob ustanovitvi Ljjy*e organizacije s konstituiranjem delovne skupnosti točno opre-j - “ hnkdjo, iz tega pa tudi pravice in odgovornosti tozdov kot tudi oyne skupnosti. 1 f.j' ’nteresu lažjega obvladova-UVSeh funkcij, kot so finance, «°Vostvo, prodaja, nabava, fla-Va tržišča, izvoz, uvoz, ^.n,ranje, splošno kadrovske Ig,eVe in razvojno funkcijo so te jr» tj °8e združili v delovni skupno-,|i j- '°zdi, razbremenjeni vseh #lr!et'h nalog, pa so prevzeli Is Ve!2v°dno nalogo in se lažje po-vsem problemom, ki so v času in v gospodarski stabili-)Z' odločilnega pomena za od-aj ^ianje slabosti in doseganje •et)sn poslovnih rezultatov, st an-Vn,e naloge tozdov v tej or-L|'Za<;iji združenega dela so iz-L”5anie skupno sprejetih Mn^iji združenega dela so iz- ilanskihr , L u jij. nalog, borba za cim '4va ?r°duktivnost dela, zmanj- * •GVn ■ * iivvoi uviu, Z.IHUHJ riijjn. .le vseh vrst materialnih in tgih - stroškov, razvijanje so-ne tehnologije, ki ob dosled- nem spoštovanju tehnološke discipline zagotavlja najbolj ugodne rezultate in čim manjši odstotek izmeta ter navsezadnje varstvo pri delu, ki je v Livarjevem proizvodnem prpcesu postalo sestavni del tehnološkega procesa. Da bi pa bila delovna skupnost kos nalogam, je bilo potrebno tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja 5 let staro organiziranost nekoliko dopolniti. Zato so v Livarju pred enim letom v sodelovanju z Inštitutom za organizacijo, ekonomske in tržne raziskave pri Gospodarski zbornici Slovenije pripravili in sprejeli novo poslovno in samoupravno organiziranost delovne organizacije tako, da so vse poslovne funkcije prenesli na delovno skupnost. Glede na to, da so tozdi med- sebojno dohodkovno povezani ter, da je njihov cilj doseganje dobrih poslovnih rezultatov, gledano z vidika izpolnjevanja plana z vseh ekonomsko tehničnih kategorij poslovanja, je s tem zagotovljena enaka maksimalna socialna varnost vseh delavcev ne glede na tozde ali delovno skupnost. Da bi programsko dosledno uresničili koncept organiziranja tozdov, so ustanovili tozd skupnega pomena VIPO.To pa je bil tudi eden od osnovnih pogojev za dosledno uresničevanje dohodkovnih odnosov. Livarjev sistem organiziranja v ničemer ne odvzema pravice delavcem v tozdih nad razpolaganjem ustvarjenega dohodka. V Livarjevem primeru je drugotnega pomena žiro račun tozdov, kajti likvidnost rešujejo na nivoju delovne organizacije in v okviru vnaprej dogovorjenih pravil in sprejetih samoupravnih aktov. Kot meni direktor delovne organizacije Livar Valentin Mendiže-vec, je to ena izmed pomembnih funkcij, kajti gre za združevanje kapitala in bistveno lažje premagovanje današnjih težav, ko se dogaja, da so številne organizacije združenega dela, pa celo poslovne banke nelikvidne. Gre še za več. Livar združuje tudi devizna sredstva. Ta problem se rešuje na ravni delovne Organizacije: »Upamo trditi«, pravi direktor Mendiževec, »da je Livar uspešen tudi v današnjih zaostrenih pogojih prav zaradi dobre poslovne in samoupravne organiziranosti ter pravilnega koncepta razvoja in investicijske politike preteklih let.« Zato Livar že 18 let, odkar je v IMP, nadaljuje svojo uspešno pot, ker je znal najti najugodnejšo pot glede na gospodarske razmere, se prilagajati vsem trendom razvoja v naši družbi. Pravočasno je ugotovil potrebo po uspešnem vključevanju v mednarodno delitev dela. Pri bodočem organiziranju sozda, meni direktor Mendiževec, bi bilo potrebno iz tega potegniti nekaj pozitivnih rešitev. Zlasti naj bi se v bodoče likvidnost reševala predvsem na nivoju delovne organizacije —- tako dinarska kot devizna. Delovne organizacije bi se morale uvozno izvozno pokrivati vsaj na ravni delovne organizacije, če že tega ne more doseči vsak tozd. Tudi programska povezanost mora biti na ravni delovne organizacije zaokrožena. Če pa bo to uspelo povezati tudi regionalno, potem je uspeh zajamčen. MARIJA PRIMC Livar načrtuje povečanje proizvodnje J Vi • fid UVariu imajo v investicijskem pianu za naslednjih nekaj let pred-H, največjo investicijo, to je naložbo v povečanje proizvodnih ij0 fjivosti v tozdu Livarna sivega in nodularnega liva. S to investi-| >n ^^vajo povečati proizvodnjo s sedanjih 15.000 ton na 20.000 icj/^iti vprašanje ekologije, kajti predvideni so talilni agregati in £e e*ektro peči tako, da bi uporabljali kupolne peči le kot rezervni toi» ter odpravili trajni problem livarskega koksa, ki je v celoti *eden iz uvoženega premoga. Nenazadnje želijo s lem pridobiti $>%h kapacitete, ki bodo predvsem namenjene za izvoz na konverti- m 0 Področje. Vb- rt% s'stVu ne gre le za povečanje m0B|?P fon novo pridobljenih tver, J,vosti, temveč gre za bi-'rem Več’ saj želijo temeljito D Tn'ti proizvodni program. 13^ Podnje naj bi proizvajali .4*1° zahtevne odlitke tako A, patprialu kot tudi po obdela-ZVajali naj bi tudi preko ‘T°tei ton nodularnega liva. f- vjj 8re za proizvodni program /lelav 0 stopnjo tehnološke ob-$ranie' Opustili bodo vse pro-tivttj6’ k' so materialno inten-ttrih .Zara(fi deficitarnosti neka-KisnVin' Tako livarna ne bo i^kih 0c* uvoženih reprodukcij fu^terialov, saj se bo v ce-ritiarr).r»ovala z domačimi suro-trvj,.1' O voz bo ostal le za re- O tej zadevi je pripravljeno ustrezno gradivo, potekajo pa tudi aktivnosti preko samoupravnih organov, ki bodo na osnovi polletnih rezultatov poslovanja dokončno sprejeli odločitev o pripojitvi. MARIJA PRIMC j S tern želijo doseči pt) , Je med izvozom in uvo-Cel,;, v korist izvoza. /ž"4q . na naložba bo stala okoli Li, L.onov dinarjev in je bila ■kenu ”*Janski banki pozitivno .-|oJena. ker izpolnjuje vse po-Iterijev za tovrstne nalož- [j|'ajee??..na dolgoročne aranž-Ze imajo z nekaterimi ,3^Uria: 0 9Vr°pskimi kupci, ra-■2;Noj»h’ °a bi jim realizacija te ii^’ni 1 n 0l??8°čila letni izvoz v ;?CTev n bilijonov ameriških do-yjlcde 'a konvertibilno področje, čihgli sk a to» da bodo za letos do-5;Nža raJ 5 milijonov dolarjev k|jeta a konvertibilno področij (iena Popolnoma realna. a,lza«i° tega programa OJ: , .Potrebujejo pomoč 3g;,Z(ja in^i nske banke, kot tudi f. h’ Že n,,L ru8'b sovlagateljev, ki I K. katf?1- svojo PriPravlie' \l a htžitj | ^lvar bo .sposoben ;1 Ut*eležbe 6 odstotkov lastne I« Dfav° oz^Sklh Posegov za od- te> tozda8TV Proizvodnem :5 ,r Tovarna armatur l7 lr°djars,. VlpO za povečanje ; er^dkri-^ogijivosti. VIPO 5 D ie! ji ... da , postavili na pravo mesto, ..j, nrpslstnvlinl nvtrtritetn tčlfTl, predstavljal avtoriteto tam, »>~^ potrebna, da se delo nem0 odvija. Ta poudarek pa za,°'ff prav vemo. da smo samoup^i Ijalci in bi ne potrebovali z mojstra disciplinskih p°st0P$ ali vlogo sodnika v kakih SP J in še drugih pojavih, ki Pa/ -.ff mlajših bolj izraziti, namreC’ ^ mojster v bližini, se dela, k izgine, pade delo iz rok■ l" f —- plačano pa je tudi tak° ? sanje, čeprav bi pravil0' Jfr smelo biti, pa je zato mo?1 merilo uspeha. franvqD^ ^Petem kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije Udeležba v Celju je bila rekordna k Celju je bilo od 7. do 10. junija 5. kulturno srečanje gradbenih de-Cev Slovenije, ki ga je organiziralo Gradbeno industrijsko podjetje junija je na reviji pevskih zborov med 26 zbori pel tudi '1*,-jev moški pevski zbor. : Pozdravni govor na reviji je i /*e' predsednik organizacij-:Kega odbora - ------ tega kulturnega recanja Franc Berginc. Naslednja govornika sta bila ^Predsednik celjskega občin-wega sindikalnega sveta Miro edved in predsednik Republika odbora sindikata gradbe- 6." delavcev Slovenije Milan Jakovec. ^ govoru je Franc Berginc ®d drugim dejal: »Z odgovorijo in s spoštovanjem smo se Prijeli zaupne naloge, da orga- niziramo v Celju 5. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije. Nehote se nam vsiljuje primerjava, da so tako željo že izrazili pred mnogimi leti, leta 195 1 prvi organizatorji športnega srečanja gradbenih podjetij Slovenije v Celju. Skupni imenovalec obeh srečanj je hotenje, da se srečamo, da se zbližamo, da pokažemo svoje ustvarjalne sposobnosti in, da odpremo svoja srca lepotam risanih oblik, lepoti gibov, besedi, glasbe in ubranosti glasov.« Ko sem po končanem srečanju povprašala Franca Berginca, predsednika pripravljalnega odbora tega srečanja in Štefana Praznika, sekretarja Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, kako sta zadovoljna z letošnjim srečanjem, je Franc Berginc povedal: »Udeležba je bila večja, kot kdajkoli tako v likovnih delih, kot tudi v literarnih, prvič so bile razstavljene tapiserije. IShstopili sta dve folklorni skupini in rekordno število zborov. Tako smo kot organizatorji zelo zadovol jni z udeležbo in s kvaliteto umetniških stvaritev. Upamo, da je to samo en uspešen člen, ki povezuje tovrstna srečanja.« 4 0r8aitiziJ>a”rIIMPdined nastoPom v Ce,iu na 5- kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije, ki ga je ir' Izmišljanje ob uvajanju našega novega računalnika Štefan Praznik pa je dejal: »Z vidika gradbincev vsi ugotavljamo, da so srečanja pomembna. Vzpodbudila so kulturniško ustvarjanje, pri katerem se kaže vedno več novih imen, predvsem jih je bilo veliko med literati. Drugo pa je, da to srečanje pomeni željo po spoznavanju, po primerjanju dosežkov in pomeni to srečanje nekakšen večji prehod v javnost izven Okvirov gradbenih organizacij združenega dela. Lahko rečemo, da je glede tega vsako nadaljnje srečanje bogatejše. Če bi hotel izdvojiti katerokoli od dosedanjih petih srečanj, se mi zdi, da ne bi bil dovolj objektiven. Poleg tega je tudi v organizacijskem pogledu vsako srečanje nova izkušnja. Poseben pečat srečanju daje spoznanje, da so bile prireditve v samem Celju dokaj odmevne in so pomenile tudi za Celjane pomemben kulturni dogodek. Delavci Ingrada zaslužijo podobno, kot delavci predhodnih organizacij združenega dela, vso pohvalo, delavci Ingrada pa še posebej, ker so srečanje tako uspešno organizirali v zelo zaostrenih pogojih. Vsem udeležencem to srečanje ostaja v zelo lepem spominu. Ob koncu še nekaj misli z okrogle mize. katere se je udeležilo lepo število kulturnih orga-nizatorjev in predstavniki Republiškega sveta Zveze sindikata. ' Prepričani smo, da je treba srečanja nadaljevati, da je treba njihovo vrednost kot vzpodbudo razvijati v organizacijah združenega dela, da srečanja predstavljajo le eno od oblik in da je treba razvijati tesnejšo povezavo kulturnih zanesenjakov z drugimi delavci, ker so le premalo poznani z njihovimi stvaritvami. Prizadevali si bomo v večji meri tudi za kulturo odnosov dela in življenja med gradbinci, ki v teh zaostrenih pogojih najdejo premalo mesta med nami.« MARIJA PRIMC Kaj lahko naredimo za kulturno življenje v Iraku Pismo naših delavcev iz Iraka Oglašamo se delavci iz objektov IMP v Iraku. S prihodom tov. Vinka Lapuha smo se zbudili iz zamorjenosti, ki pesti vse delavce na začasnem delu. Ustanovil je Umetniško društvo Šotor (UDS) in z osmimi igralci čudovito sodeloval. Njegove igre so nas razveseljevale in pestrile žalostne večere odrezane od doma in domačih. Po igrah smo se dolgo pogovarjali in kovali nova prijateljstva. /a primer lahko povem, da je neki naš sodelavec čakal na prireditev dva dneva, saj je hotel videti ta čudoviti večer. Prihajali so delavci z različnih objektov (ne samo IMP), ki so kasneje pripovedovati ostalim o lepih doživetjih. Poudariti je treba, da so si igre ogledali delavci tujih firm in za osmi marec tudi nekaj žensk tuje narodnosti. Patudito, daje UDŠprvo, to pomeni, da je IMP prvo podjetje, ki ima svoje umetniško društvo, in da so igre izvirne. 'Sprašujemo člane Umetniškega društva Šotor, ali nameravajo delovati še naprej. Prosimo tov. Lapuha, da napiše nove igre, saj z njegovim odhodom društvo ne sme razpasti. Odgovorne vabimo, da tov. Lapuha povabijo za nekaj dni v Irak, da bo pripravil nove igre za vse objekte v Iraku. Prosimo, naj UDŠ deluje tudi doma, da bodo njegove predstave videli delavci na različnih objektih. SAMO ZADOVOLJEN ČLOVEK LAHKO USTVARI ODLIČNE REZULTATE! delavci z Abu-g. Faluge in ostalih objektov Pripis uredništva: Prav bi bilo, da o tem spregovori koordinacijski odbor sindikata in sprejme stališče o tem kako bo financiral to dejavnost, ki se odvija v Iraku! Moški pevski zbor IMP je letos prvič sodeloval na taboru »Pojo naj ljudje« v Šentvidu pri Stični. Letošnji XIV. tabor slovenskih pevskih zborov je bil I S. in 19. junija. Na njem je IMP-jev moški pevski zboi prejel pismeno priznanje za peto sodelovanje na pevskem taboru in znak. Znanstveno-tehnološka revolucija izziva svet L)( 'irn° v času odmiranja doktrine, vrednot in sadov industrializma, ,-a-u industrijske revolucije. Pred nami je nova, znanstveno tehno-$v ,a Preobrazba, ki kot do sedaj največji izziv v človeški zgodovini, slto h n°Vo strukturo proizvajalnih sil že gradi v nasprotju z ekononi-d°gnio tako vzhodnega kot zahodnega modela industrializma. fj tov^a se je pravzaprav go-f 'etj uZe Pred več kot dvajsetimi j' °zasledimo masovno proi-itifi k0minJ« računalnikov, hitrih l1 tvjn,kacijskih vez, z izstreli H / l>0Ba«rve8a satelita, z osvajanji i J že v Pja oceanov itd., danes pa # srpe dokajšnji meri nakazuje P Li)],* tuzbe prihodnosti. Temelj M začetku sla bila: # razvoj znanosti, /j p() razv°j tehnologije. njak0IT'nenju ameriških strokov-logjj v Zahteva znanost in tehno-»ij Prist0plsterr,ski pristop in prav ta Č ®ledaiv e bistven za naprednejše W! Hn0i^e ,v*°Se nanju. Znanost in if vl0,ln;;^Ja začneta igrati prvo itf nančn Ce*° na poslovnem in fi-znans^ Polju. Tako se nova n0st in en°"tehnološka misel-Vfednnf ra'je8oveg°e * s[varnosti, ki so sad °karnHL. duhovnega modela. Srtio Driv krije, ni nujno tisto, kar ‘ev Za akovali. Če to ugotovi-Ut1'ejirnernar'rno 'n mu svobodo P°sebnt^ talco’ da mu postavimo S|hrtne ’ °zke cilje, zadamo s,em„ " ‘ udarce celotnemu si-^re°brT,unanstveno'tehnološke je Znan6' *kako lahko, vedoč, a- Driv°iSt v k‘stvu nezanesljivih unCakui.emo uresničitev Pačnetri ”V’ ki temeljijo na na-^animiaZUrneva'1lu znanosti? vVeno-tPk° te mnenje o zi Ota Temhno,oški revoluciji ^1« rv erj^. Imenu ip in znan- Al- . . pr.erja- Imenuje jo »tretji Vipavi, da tv, :Z. Vala n cije „eijepa ’’ da bo civilizacija eracii„ . a oblikovala nove ge-da bodo hitreje tako, dozorevale, da bodo bolj delovno, manj potrošniško usmerjene in manj egocentrične. Razvoj določene civilizacije ima svoj poseben razvojni kod, ki ga lahko jasno opredelimo šele z geografskim razrastom civilizacije v zgodovinskem pomenu. Razvojni kod tako industrijske kot znanstveno tehnološke civilizacije poznamo. Za industrijsko civilizacijo našteva dr. Mirko Bunc naslednje člene: L Privatna lastnina se kopiči kot privatni kapital. Ta je glavni motiv, interes, cilj. 2. Bistvena je standardizacija proizvodov, storitev in celo merskih enot, delovnih gibov, postopkov, napredovalnih testov delavcev, obnašanja itd., kar je tudi povzročilo standardizacijo vrednot, itd. 3. Delo se tehnično deli na specializacijo in profesionalizacijo, ki postane temeljni element organizacije industrijske civilizacije. Zasledimo društva zdravnikov, psihiatrov, tehnikov, itd. 4. Organizacija in sinhronizacija rešujeta razcep med proizvodnjo in porabo in urejata disciplino in tempo dela. Delo se meri celo v sekundah, časovno je opredeljen celo oddih in prosti čas. 5. Koncentracija in proizvodnja kapitala in energetskih in delovnih virov koncentrira tudi kulturno, izobraževalno in politično dogajanje. Za industrijsko civilizacijo je značilna nuklearna družina, torej zaposlen oče, ki se vozi v službo, mati pa lahko tudi gospodinji. V ZDA imajo danes le 7 % prebivalstva, ki tako živi. Otroci takih družin se ne razvijajo najbolje, saj niso udeleženi pri odgovornosti in ljubezni do dela svojih staršev, ki ga opravljajo centralizirano. 6. Geslo »čim večje in čim boljše« se izraža v težnji po rasti in maksimizaciji proizvodnje in dohodka. 7. Centralizacija upravljanja in kontrole vodi do nastajanja velepodjetij, do nastanita centralnih bank pod kontrolo države in s tem do koncentracije političnih oblasti. 8. Posamezne oblike kapitala od nepremičninskega do proizvodnega in posojilnega se integrirajo v industrijski Capital. Za znanstveno-tehnološko civilizacijo lahko navedemo naslednje člene: L Sestavljena lastnina proizvajalnih sil, ki zajema družbeno, državno, privatno, korporativno in osebno lastnino se kaže kot nujnost, kot potreba pa se kaže upoštevanje principov samoupravljanja in teamskega odločanja. 2. Standardizacija se zaradi visokega znanstveno-tehnolo-škega nivoja omeji le na posamezne proizvode in polproizvode in le na določene storitve (bančne, zavarovalne...), kar nudi visoko stopnjo ustvarjalnosti. Gonilna sila postaneta: — oblikovanje proizvoda in storitev — marketing Inženiring in marketing si po-dasta roko. Govorimo o standardizaciji s sistemsko integracijskimi cilji. Zaradi vse večjih sprememb v tehnično tehnološkem pogledu in vse večji avtomatiziranosti sredstev dela se norma, prav gotovo pa posamezna, opušča kot instrument nagrajevanja, saj predstavlja psihični napor. 3. Ozka specializacija in profesionalizacija dobiva sistemski pečat, saj japonski pregovor pravi: »Če je noht predolg, se zlomi.« Specializacija pospešuje napredek tehnike, vendar pa ga, če je prevelika, tudi zavira, čeprav tega na prvi pogled ne opazimo in je tudi v nasprotju s preteklimi zgodovinskimi izkušnjami. Tudi prezgodnja specializacija individuuma od znanstveno raziskovalne aktivnosti do tehnološke znanosti postaja nevtralna in usiha njena avtonomnost. Zanimivo je, da se znanstveniki, ki so »de facto« postali glavni povzročitelji sprememb, še vedno poskušajo umikati v okvir svoje ozke usmeritve, zavračajoč tudi vsakršno filozofsko ozadje. Namesto da bi priznali globalno naravo znanja, se poskušajo omejiti na ozka tehnična vprašanja. Tega pa znanstveno-tehnološka revolucija ne dovoljuje, saj zahteva od njih, da so lahkotni med različnimi ozkimi disciplinami in da se povezuje s človeškimi vrednotami. Tu lahko omenimo, kot primer, da se kritični Kopernikov razum ni razvijal le pod vplivom predavanj z univerze, in znano je, da so nanj vplivala tudi prebrana filozofska dela. Nujno se pojavlja teamsko delo, saj se znanje strokovnjaka lahko uveljavlja le v kombinaciji z drugimi znanji, npr. oblikovalni tehnolog s strokovnjakom za marketing, ta s finančnikom itd. Zaradi količine in širine družbenih potreb nastajajo samostojne ustvarjalne in proizvodne oblike, temelječe na višjih oblikah znanja, kot: — razvojno raziskovalno delo — inženiring — marketing — konzalting itd., ki postaja gonilna sila znan-stveno-tehnološke civilizacije, neposredno klasično industrijsko delo pa prevzemajo industrijski roboti, računalniško krmljeni sistemi in kadri s srednjimi šolami. Pri tem pogosto mislimo, da je problem proizvodnje rešen, je pa to po Schumacherju ena od značilnih zmot. Večina strokovnjakov namreč meni, da je za bogate prišel čas, ko je treba ljudi vzgajati za »prosti čas«, za revne pa čas za usposabljanje implici-ranja novih tehnologij. Zato je prav, da tovarna TIO intenzivno gradi avtomatizirano montažno linijo za požarne lopute, razvite pod vodstvom inž. Tiegela. Če želimo v naše izdelke vgraditi več znanja in več izvažati, potem moramo več vedeti od njih, intenzivneje delati ali oboje. Seveda to zahteva tudi nov način izobraževanja in vzgoje, ki mora ljudem dati temeljne pristope tudi za samostojno učenje. Teffler pravi, da znanstveno-tehnološka revolucija, ali kot jo imenuje tretji val, zahteva: — več samostojnosti — manj točnosti — več samoiniciativnega prilagajanja — manj poslušnega izvajanja delovnih direktiv — bolj podobnost jazzovski skupini, ki improvizira, kot orkestru, ki igra točno po notnem zapisu. Važno je naglasiti, da nobena civilizacija doslej še ni toliko vložila v organizirano šolstvo, kot ravno današnja zahodna. Vendar je interesantno, da je kljub temu stalno v neki krizi in obstaja sum, da je z izobraževanjem nekaj narobe. Neskladja med izobraževalnim sistemom in možnostjo zaposlovanja lahko, kot npr. v Italiji, prerastejo na eni strani v resen družbeni problem. Vprašanje je tudi, ali lahko ob taki dinamiki razvoja tehnologij dolgoročno usmerjamo izobraževanje. Seveda si postavimo tudi vprašanje, je pomembnejše, da vsakdo nekaj proizvaja, ali da manj ljudi več proizvede. Pred tako dilemo je bil tudi FIAT, ki je v končni fazi le uvedel robote, saj tak gigant ne daje le plače svojim delavcem, temveč iz njegovega denarja gradijo tudi bolnišnice, ceste, itd. In jasno je, da tisti, ki si na področju tehnologije ne bo ohranil prednosti, ne bo dobi! konkurenčnega boja. Prednost ima tisti, ki ima najboljše kadre, ki v razvojno raziskovalno delo vlaga najvišja sredstva, ima dobro organizacijo dela, visoko motivira, ima visoko inovativnost in strateško orientiran »ma-nagement«. V članku »Premalo skrbi za razvoj« smo v zadnji številki IMP Glasnika prebrali, da v TEN namenjajo za razvoj do 8 % celotnega prihodka, medtem ko je podatek za ISKRO 43 %. Seveda pa talentov in intelektualnih potencialov ni mogoče aktivirati z voluntarističnimi prijemi, resolucijami itd. Formirati se mora samoregulacijski mehanizem, kjer se: — sposobnost — delo — izobrazba —; znanje — talenti morajo uveljavljati in ne le to, imeti morajo prednost pred povprečno sposobnostjo, povprečnim delovnim rezultatom in povprečnim znanjem.Če tega ne dosežemo, lahko nastopi mrtva točka, ki ji pravimo tudi »point of no return«_. Danes ne znamo tistih strokovnjakov, ki jih imamo, bolj izkoristiti. Ni čudno, da 50-krat zaostajamo na področju inovacij za razvitimi državami (tako trdijo poznavalci Pretnar, Kos). Ravno v zadnji številki Glasnika sem prebral v zanimivem že prej omenjenem članku z naslovom Premalo skrbi za razvoj, kako določeni programi IMP — TOZD TEN postajajo nekonkurenčni in kako dolg čas potrebuje nov izdelek, da se prebije od ideje preko razvoja do proizvodnje. Pri tem tov. Fakin za določen proizvod navaja celo 4 leta. Kadri, lov na talente, izraba strokovnjakov so področja, ki jih ne moremo točno izmeriti. Vendar, ko je Philips ponudil, da prevzame Grundig, je ravno pn najbolj sposobnih kadrih nastal problem. Ti bi namreč odšli, če do združitve ne bi prišlo. (Nadaljevanje v naslednji številki) KAKO REŠUJEMO STANOVANJSKE PROBLEME • KAKO REŠUJEMO STANOVANJSKE PROBLEME • KAKO REŠUJEMO STANOVANJSKE Elektromontaža: Vsi prosilci dobili kredite V tozdu Elektromontaža so lani uskladili svoj pravilnik o zadovoljevanju stanovanjskih potreb z republiškim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in uresničevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS. Letos je komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj dobila 64 prošenj in sicer 41 za dodelitev stanovanjskega posojila za novogradnje, 6 za adaptacijo in revitalizacijo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš, 8 za nakup stanovanja oziroma stanovanjske hiše ter 9 za dodelitev stanovanj. V tozdu so rešili vse prošnje za dodelitev posojil, vendar ne v višini zaprošenih kreditov, ampak v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Višina razdeljenih kreditov za gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš je znašala 9,150.000 dinarjev, za adaptacijo in revitalizacijo 650.000 dinarjev, za nakup stanovanj pa 6,911.000 dinarjev. Prosilcem za stanovanja pa so razdelili 7 stanovanj. Tako sta ostali nerešeni samo 2 prošnji. Najvišji kredit, ki so ga dali delavcu za nakup stanovanja, je znašal 600.000 dinarjev, za gradnjo stanovanjske hiše pa 300.000 dinarjev. Lani so v tozdu v skladu z razpisom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Bežigrad zbrali želje delavcev po stanovanjih in stanovanja rezervirali. Zavod za izgradnjo stanovanj v Ljubljani, ki je zbiral interesente za stanovanja, pa doslej tozdu Elektromontaža še ni sporočil zagotovila, da bo stanovanja mogoče kupiti. V ttizdu si največ obetajo od akcije, ki jo vodi IMP v zvezi z izgradnjo stanovanjskega bloka, ki ga bo IMP investiral. V prihodnje bi kazalo več sredstev nameniti za stanovanjsko izgradnjo po zaključnem računu, ker si delavci, ki delajo predvsem v Iraku, rešujejo stanovanjske probleme na ta način, da gradijo zasebne hiše, kupujejo stanovanja in pri tem želijo kredite. Ten-Energetika: Brez stanovanja največ mladih V tozdu TEN Energetika so dopolnili in uskladili pravilnik o zadovoljevanju stanovanjskih potreb s stanovanjskim zakonom ter ga sprejeli na referendumu februarja lani. Konec letošnjega januarja pred bilanco so v tozdu razpisali’ natečaj za stanovanjska posojila, na katerega se je prijavilo 17 delavcev, ki so prosili predvsem za kredit za gradnjo hiše, ali adaptacijo, en delavec pa je prosil za vezavo sredstev pri banki za nakup stanovanja in eden za udeležbo pri nakupu stanovanja, kjer je s krediti soudeležena tudi OZD, kjer je zaposlena žena Tenovega prosilca za kredit. TOZD je imel za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev na razpolago 4.559.521 dinarjev. Od tega je plačal 1.168.475 dinarjev anuitet banki za kredite, ki jih je najemal v preteklosti in 300.000 dinarjev za plačilo stanovanja, ki so ga kupili leta 1981 za svojega delavca. Tako je za letošnjo razdelitev kreditov ostalo 3.910.063 dinarjev. Največji znesek kredita, ki so ga dodelili prosilcu za gradnjo stanovanjske hiše je znašal 300.000 dinarjev, najmanjši pa 100.000 dinarjev. Tri prošnje so odklonili oziroma preložili za reševanje prihodnje leto in sicer zato, ker so stanovanja tako draga, da z razpoložljivim denarjem ne bi mogli kupiti niti dveh stanovanj, medtem ko bi prosilci kreditov ostali brez kreditov. Eno prošnjo pa so preložili za reševan je za naslednje leto zato, ker je prosilec kredita prosil, naj bi mu finančna sredstva vezali v banki, za kar pa tozd ni imel več denarja. Najtežje je reševati stanovanjska vprašanja tistih prosilcev, ki sami ne morejo ali nimajo interesa varčevati za stanovanje. Med prosilci kreditov so predvsem mladi delavci — stari od 20 do 30 let medtem, ko imajo starejši delavci več ali manj rešene stanovanjske probleme. Ten-Teiekomunikacije: Premalo denarja V tozdu TEN Telekomunikacije razpoložljiva finančna sredstva glede na obseg potreb za reševanje stanovanjskih vprašanj ne zadoščajo. Zato v tozdu razmišljajo o tem, kako bi postopoma prešli na vezavo finančnih sredstev pri stanovanjski banki, da bi tako vezana sredstva oplemenitili z bančnimi krediti. Letos so na primer potrebe prosilcev presegale 6 milijonov dinarjev, na razpolago za razdelitev kreditov pa so imeli le 2.500.000 dinarjev. Za kredite je prosilo 21 delavcev. Dodelili pa so jih le 19 delavcem. — prosilcem, medtem, ko dva delavca nista izpolnjevala pogojev razpisov. Zato so njune prošnje zavrnili. Največji znesek kredita, ki ga je delavec dobil, je znašal 340.000 dinarjev, najmanjši pa 40.000 dinarjev. Nižje zneske kredita so dobili tisti delavci, ki gradijo stanovanjske hiše, pa so že doslej dobili kredit enkrat ali večkrat. Prosilci so dobili kredite predvsem za gradnjo hiše ali za nakup stanovanj. Pri reševanju stanovanjskih vprašanj je največji problem poman-kanje finančnih sredstev, kar bi lahko omilili z razporeditvijo ustreznih namenskih sredstev v sklad skupne porabe, kar pa sedaj ne dopuščajo investicijske obveznosti za novi proizvodni objekt. Montaža Koper: Nekateri so vrnili dolgoročne kredite V tozdu Montaža Koper so 20. junija letos z referendumom sprejeli dopolnjen in spremenjen pravilnik o reševanju, ki ureja prodajo obstoječega stanovanjskega sklada tozdov. Tozd ima namreč precej lastnih stanovanj, ki jih uporabljajo njihovi delavci, ki žele kupiti ta stanovanja. Letos marca je komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve razpisala natečaj za dodelitev stanovanjskih posojil. Za novogradnjo, rekonstrukcijo in revitalizacijo stanovanj se je prijavilo 29 prosilcev kreditov, 5 prosilcev pa za stanovanja. Kredite je dobilo 26 prosilcev, eden je bil odklonjen, ker ni izpolnjeval razpisnih pogojev, dva pa so odložili za reševanje prihodnje leto. Letos so imeli za te namene na razpolago 8.200.000 dinarjev. Najvišji znesek kredita za novogradnjo je znašal 400.000 dinarjev, najmanjši pa 80.000 dinarjev. Med prosilci stanovanjskih kreditov je kar 70 odstotkov takih, ki žive v slabših stanovanjskih pogojih in si gradijo stanovanjske hiše. Za te namene je bilo razdeljenih blizu 5 milijonov dinarjev. Ostalo je še 3 milijone dinarjev, ki jih je tozd namenil za nakup stanovanj delavcev, ki so zanje prosili. V tem primeru pa bo treba poiskati sofinancerja pri drugem zakonskem tovarišu, kajti za 270 kvadratnih metrov, kolikor znaša kvadratura vseh zaprošenih stanovanj, bi potrebovali okoli 9 milijonov dinarjev, zbranih pa je le tretjina od potrebnih sredstev. V koprski Montaži so potrkali na vest tistim delavcem, ki so pred nekaj leti dobili dolgoročna stanovanjska posojila in so njihove mesečne anuitete znašale po 500 dinarjev, pa so jim dvignili mesečno anuiteto do 1000 dinarjev, s čimer so dosegli hitrejše obračanje stanca vanjskih sredstev. Dva delavca pa sta kar vrnila celotni neodplačani del kredita v višini 96.000 dinarjev. Skoro vsi ti delavci so se odzvali akciji vračanja posojil, razen enega, ki se ni odzval in je navajal nesprejemljive razloge. Po zaključenem razpisu natečaja so v tozdu oblikovali posebno komisijo, ki si je ogledala stanovanjske razmere prosilcev in jih točkovala zaradi sestave vrstnega reda in ugotovitve prioritete prosilcev. Prioritetna lista je v tozdu izobešena. Vsak prosilec stanovanjskih kreditov pa je dobil vso dokumentacijo zaradi pregleda nad celotno razdelitvijo sredstev. Vsak prosilec oziroma vsak član kolektiva tozda ima pravico vložiti zahtevo za varstvo pravic, če misli, da je pri delitvi stanovanjskih sredstev prišlo do morebitnih nepravilnosti. Razdeljevanje kreditov je doslej potekalo dokaj dobro, če izzvzamemo nekaj primerov, ki jih bodo obravnavali v pritožbenem postopku in jih bo reševala komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj na prvi stopnji, ali delavski svet na drugi stopnji. V tozdu imajo izdelan srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj za leto 1980-1983. Do naslednjega razpisa natečaja za stanovanjska posojila bodo izdelali nov srednjeročni program reševanja stanovanjskih posojil. Čkl )! Ker so v Livarskih tozdih zaposleni predvsem delavci s kmecL ^ območij, le ti niso zainteresirani za nakup stanovanj temveč bolj ^J ^ adaptacije in novogradnjo stanovanjskih hiš. Tako v Livarju nimaJ ^ stanovanjskih problemov, razen redkih izjem, kjer gre za njihove d i ^ lavce iz drugih republik. : > Livarjevi tozdi so lastniki 40 družbenih stanovanj, ki merijo skup1, S 2305 kvadratnih metrov. J S V Livarju združujejo namenska sredstva za stanovanjsko izgradi1) S po 8-odstotni stopnji od bruto izplačanih osebnih dohodkov, kar jeZ' y 2 odstotka več kot določa republiški zakon o stanovanjskem gosp0" ^ darstvu. * , > V letošnjem letu so v tej delovni organizaciji razdelili finančna stfj ^ stva za novogradnje in adaptacije v višini 4.600.00 dinarjev n ^ 560.000 dinarjev za kadrovske in stanovanjske potrebe. Na natečaj za stanovanjska posojila se je prijavilo 39 delavce1'1 ? vseh tozdov in delovne skupnosti delovne organizacije. Na podi1- % sprejete prednostne liste, ki so jo potrdili delavski sveti tozdov, je pu k jelo posojilo za novogradnjo 26 delavcev ter 6 delavcev za adaptaw ^ stanovanj. Sedmim delavcem prošenj niso rešili, ker trije od njih Cj V imeli sklenjene varčevalne pogodbe, štirim delavcem pa niso odobv S posojila, ker je bilo na razpolago premalo denarja, pa ker ti dela' v nimajo hudih stanovanjskih problemov. - j Največji znesek posojila so dodelili v višini 464.597 dinarjev, i™ k manjšega pa v višini 80.000 dinarjev. ^ Letos je delovna organizacija Livar kupila eno trisobno stanova^ k v Ljubljani za 2.340.000 dinarjev, v Grosupljem pa rezervirala 4 s ^ novanja, ki bodo gotova prihodnje leto. PMI: V okviru ^ razpoložljivega denarja| ISO: Največ jih hoče graditi V tozdu ISO Slovenske Konjice so tudi letos reševali stanovan jska vprašanja na ta način, da so določen del finančnih sredstev namenili za individualno gradnjo in za nakup družbenonajemniških stanovanj. Za reševanje stanovanjskih vprašanj so imeli po zaključnem računu za leto 1982 na razpolago 4.200.000 dinarjev, od katerih so namenili za individualno gradnjo 1.800.000 dinarjev, 2.000.000 dinarjev za doplačilo dveh družbenonajemniških stanovanj, ostalo pa za obveznosti iz že najetih kreditov samoupravne stanovanjske skupnosti. V tem tozdu je še vedno zelo velik interes za reševanje stanovanjskih problemov z individualno gradnjo, za kar so letos namenili kar precejšen del kreditov, ki so jih dodelili 20 prosilcem. Višine kreditov so bile različne od 50.000 dinarjev do 120.000 dinarjev. Ker pa nimajo vsi delavci možnosti, da bi si zgradili lastno stanovanje, je potrebno vlagati finančna sredstva tudi v družbenonajemniška stanovanja. Na ta način je mogoče reševati najnujnejše stanovanjske probleme tistih delavcev, ki si sami ne morejo zgraditi lastnega stanovanja. Tako je tozd že lani rezerviral in delno plačal dve stanovanji in sicer eno enosobno ter eno dvoinpol sobno stanovanje, ki bosta vseljivi v drugi polovici letošnjega leta. Glavni problem na področju reševanja stanovanjskih vprašanj pa je v tem, da je za te namene vedno premalo denarja. Tozdi Montaža Maribor, Inženirski biroji, Projektiva, Elektro^ ^ vinar Ptuj, Blisk in delovna skupnost delovne organizacije PMI S bor so reševali stanovanjska vprašanja delavcev v okviru razpolovi ^ vih finančnih sredstev iz sklada skupne porabe stanovanjskega dela1 S nakupom stanovanj in s kreditiranjem individualne gradnje. , S V tozdu Montaža Maribor se je na razpisu za natečaj za dodeli11 S stanovanjskih kreditov prijavilo 64 delavcev, od katerih jih je 55 d" y bilo stanovanjska posojila za individualno gradnjo v skupni vis> S 6-.000.000 dinarjev. Nadalje je tozd kupil za svoje delavce tri stanc1'1 < nja (trisobno, dvoinpolsobno ter dvosobno) ter plačal 47,4 odstotka ^ soudeležbe (700.000 din) za objekt stanovanjski blok Hoče. S V tozdu Inženirski biroji se je prijavilo na razpisan natečaj za stan ^ vanjska posojila prijavilo 5 delavcev, od katerih so dobili stanova1’! k ska posojila trije delavci v skupni višini 220.000 dinarjev. Tozd Projektiva je kupil dve dvoinpolsobni stanovanji, ki jih j. \ prodal tozdu Montaža Maribor. Denar od prodanih stanovanj pa e porabil za kreditiranje individualne gradnje. . Ptujski tozd Elektrokovinar je dodelil enainštiridesetim delaveft S nnnuaniclza nncniila 73 inrlitrirlucilnrt rrrn/Tnir* tvnrnma aHlUltS*'! v stanovanjska posojila za individualno gradnjo oziroma adapta1 stanovanjskih hiš v skupni višini 2.600.00 dinarjev. , V murskosoboškem tozdu Blisk so 32 delavcem dodelili stanoval1! ^ ska posojila za individualno gradnjo v skupni višini 2.266.155 dir13 S jev ter kupili eno enosobno stanovanje v vrednosti 1.265.122 din8 ^ jev. V delovni skupnosti delovne organizacije PMI Maribor so se n«*; . tečaj za dodelitev stanovanjskih posojil prijavili štirje delavci, k1 ^ dobili stanovanjska posojila v skupni višini 1.000.000 dinarjev k Livar: Vse več denarja za vse manj stanovanj Izobraževalni center: Brez težjih problemov j V Izobraževalnem centru Domžale so sprejeli pravilnik o reševal S stanovanjskih vprašanj na zboru delavcev leta 1981 in ga po temc ^ V Livarju imajo skupni samoupravni sporazum o združevanju sredstev za stanovanjske rmmene in tako rešujejo stanovanjska vprašanja v okviru delovne organizacije, ker menijo, da ni mogoče reševati stanovanjske problematike rešujejo na skupni seji vseh komisij. Predloge teh komisij pa potrjujejo delavski sveti tozdov. V Livarju ugotavljajo, da vsako leto vlagajo več finančnih sredstev v stanovanjsko izgradnjo, vendar dobivajo vse manj stanovanj. Stanovanja ne ustrezajo potrebam delavcev in- so ob visokih cenah kvadratnega metra stanovanjske površine delavcem vse manj dosegljiva. Nadalje ugotavljamo, da v grosupeljski občini ni enotnih planov stanovanj in komunalnih planov ter tudi niti ne stavbno zemljiške politike. »VUI1V/ » U11JU1U1I » J./1 UJUllj lit* tl V* V-IV* T vv V 1VIU 1 V U 1 lil ^ niso spreminjali in dopolnjevali. ^ Doslej v tem tozdu niso imeli kakšnih posebnih problemov prire", k — jo':, s Skupno rešujejo vse probleme Redko katera delovna ali tudi temeljna organizacija je tako povezana s krajevno skupnostjo na svojem območju, kot je Livar predvsem s Krajevno skupnostjo Ivančna gorica. Ti dve sodelujeta na več področjih in sicer na razvojnem področju, na področju prostorskega planiranja, urejanja okolja in kraja, na kulturnem ter športnem področju. vanju stanovanjskih zadev, saj je v tozdu le 23 zaposlenih, ki imaj0 ^ čidel rešena svoja stanovanjska vprašanja. Vsem tistim delavcefl1^, k so z lastnimi finančnimi sredstvi in s krediti gradili hišo, kupoval’s. ^ novanja, adaptirali stanovanje je tozd finančno pomagal s kredi „i v Letos je imel Izobraževalni center za reševanje stanovanjskih vP^j c šanj na razpolago 400.000 dinarjev, ki jih je vezal pri Ljubija3 S banki in tako pridobil še 300.000 dinarjev, kar je 75 odstotkov na ' ^ ^ žena sredstva. S tem denarjem je lahko ugodno rešil vse tri proŠH-^L, S jih je dobila komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj na.ra2|jil \ Kredite sta dobila dva prosilca za novogradnjo hiše, eden pa je; S stanovanjski kredit za adaptacijo hiše. S tem so v tozdu razdel*11 y razpložljiva finančna sredstva. j sedež, pač pa tudi z drugim’ K. S ipvnimi clfiinnnctmi kiCT jk Livar sodeluje s Krajevno skupnostjo pri vseh njenih programih, so mi povedali v Livarju, tako pri letnih, kot tudi srednjeročnih in dolgoročnih. Prav tako sodeluje pri Livarjevih programih Krajevna skupnost. Delovna organizacija vabi na svoje seje, ko gre za razvojne programe, tudi člane Krajevne skupnosti. Lani je imela delovna organizacija razširjeno sejo družbenopolitičnih organizacij skupaj z družbeno-političnimi organizacijami krajevne skupnosti, z vsemi člani ZK v Krajevni skupnosti, kjer so obravnavali razvojne programe do leta 1985 in varstvo okolja. Med Livarjem ir, omenjeno Krajevno skupnostjo je bilo sklenjenih že več samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za naložbe v krajevno skupnost in sicer za čistilno napravo, za asfaltiranje cest v krajevni skupnosti, za oze- lenitev v naselju, za elektrifika^ cijo naselja, za otroško varstvo in za obnovo kulturnega doma. Za vse to so bila vložena precejšnja finančna sredstva, ki so nevračljiva. Ta delovna organizacija sodeluje s Krajevno skupnostjo Ivančna gorica tudi na samoupravnem področju, saj so Livarjevi delavci aktivno vključeni v komisije in svet Krajevne skupnosti. Predsednik sveta te Krajevne skupnosti je že drugi mandat Franc Kastelic, ki je Livarjev delavec iz tozda Tovarna armatur. Svet Krajevne skupnosti redno vabi na svoje seje predstavnike Livarja. Sodelovanje Livarja s Krajevno skupnostjo Ivančna gorica se razteza tudi na kulturno in športno področje. Tako je Livar prevzel pokroviteljstvo nad mladimi smučarji in nogometaši. Od krajevne skupnosti pa je dobil v brezplačno uporabo telovadnico v novem šolskem centru Ivančna gorica — Stična za rekreacijo svojih delavcev. Uporablja jo enkrat tedensko," pred tekmovanji pa večkrat. V okviru Krajevne skupnosti so ^razpisane športne igre, ki se jih udeležujejo tudi Livarjevi delavci. Na področju kulture je aktiven predvsem pevski zbor Krajevne skupnosti, ki večkrat gostuje na Livarjevih proslavah. V Krajevni skupnosti je igralska skupina, v kateri sodelujejo tudi Livarjevi delavci. Vsako leto ta skupina priredi Livarju za osmi marec brezplačno predstavo. Krajevna skupnost Ivančna gorica je dala pobudo za izdajanje skupnega glasila, vendar do realizacije ni prišlo, ker imata Krajevna skupnost in Livar različne in specifične probleme, ki se ne morejo vedno skupaj reševati. Poleg tega sodelovanja je med Livarjem in Krajevno skupnostjo Ivančna gorica še več manjših povezav. Livar pa ne sodeluje le s Krajevno skupnostjo, kjer ima svoj jevnimi skupnostmi, kjer p”jjj)jfi Livarjevi delavci. Tako Je |(]] S raZu ^ sklenjen samoupravni spora* j o združevanju sredstev za o1 £(j J ško varstvo v Krajevni skupo^^, | Precejšnja n.^ c sredstva je v tej krajevni s u \ nosti prispeval za nakup g351 p- ( opreme pod pogojem, d3 ^ S varju priskoči v primeru i Tudi v drugih Krajev^ J skupnostih je Livar prispe''3^ ^ nančna sredstva za p°Praav- S kulturnih domov, za gradnjo y ^ tobusnih postajališč, 5ril\)§ti S cest ter v Krajevni skupf Žužemberk za TV pretvori’ S V prihodnje namerava c lovna organizacija še več k°^v|)o slej sodelovati ne le s Kraj £ skupnostjo Ivančna 8or*^ni^ ^ pa tudi z drugimi kr8)6 :efl S •V \ delavci, ker se v tej deit>vrii g ^ ganizaciji zavedajo, da je ^ dela na delovnem mestu v .g(|e S kako ima delavec zadovo ^ svoje družbene potrebe. : s ; S A f! ji- ^ A r\ A % 4 5 4 4 4 4 % *4 4 4 Ž Priznanja krvodajalcem 3jU'4« Anketa o obveščanju v IMP Zlati plaketi za Panonijo in delovno organizacijo IKO Dragi bralci! , Da bi uredniški odbor lahko zboljšal Glasnik in izoblikoval predloge za dograjevanje informa-djskega sistema v sozdu nasploh, smo pripravili anketo o obveščanju v sozdu IMP. Prosimo vas za Sodelovanje! Izpolnite anketni list in ga pošljite v uredništvo na naslov: IMP Glasnik, Titova 37, 61000 Ljubljana. V petek, 3. junija so se zbrali v bazi 20 v Murski Soboti krvodajalci iz delovne organizacije Panonija in obeležili tridesetletnico krvodajalstva v Sloveniji. 175 članov Panonijinega aktiva krvodajalcev je lani darovalo 44 litrov krvne plazme. Posebej vas opozarjamo na tretje vprašanje, kjer lahko pod g vpišete predloge tem, ki želite, da * —-—,-----t----j---— —j- i-------ji —j—-----i— o i—— i--------1>-----------’ — ^ D1 o njih pisali. Vse to bomo upoštevali pri snovanju vsebine glasila. 4 Hvala lepa za sodelovanje! ' £ UREDNIŠKI ODBOR GLASNIKA 4 ANKETA O OBVEŠČANJU V IMP i3f J Zaposlen sem v:, S »t\ (navedite tozd, oziroma delovno skupnost) 1. Na kakšen način dobite informacije o dogajanju v tozd, DO in SOZD? y IMP Glasniku I 5 p “lemem biltenu DO ali TOZD | i p° internem radiu S ^a razglasni deski - v c > 8radivih za seje 0' i »T z^or*h delavcev jj, y sejah delavskega sveta ^ Obkrožite ustrezen odgovor v vseh rubrikah! o TOZD ali DS o DO o SOZD DA —NE DA — NE DA — NE DA — NE DA —NE DA —NE DA —NE. DA — NE DA — NE DA — NE DA —NE DA — NE DA — NE DA —NE DA —NE DA — NE DA —NE DA — NE DA — NE DA — NE DA — NE Kako ste zadovoljni s svojo informiranostjo? (Obkrožite ustrezno besedo!) a- O dogajanju v tozdu (oziroma delovni skupnosti) sem informiran: odlično — dobro — premalo — sploh ne. k' O širših problemih in dogajanju v delovni organizaciji sem informiran: odlično — dobro — premalo — sploh ne. O skupnih problemih in akcijah v sozdu sem informiran: odlično — dobro — premalo — sploh ne. 1 i Sr S /r S n Kakšne informacije najbolj pogrešate? (Obkrožite črko pred ustrezno kategorijo več!) lahko tudi o rezultatih gospodarjenja ■ o tehničnem in tehnološkem razvoju v' o osebnih dohodkih ■ o delu samoupravnih organov e' 0 delu družbenopolitičnih organizacij j 0 delu delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ■ o družbenem standardu 0 drugem — navedite o čem sH m ,i$' & b) 'Z tozdov bil ^ c) delovnih organizacij ^ katerih nivojev organiziranosti si želite več informacij v glasilu sozda — IMP Glasniku? (Obkrožite črko pred ustreznim odgovorom! Prosimo, obkrožite en sam odgovor — nivo, s ka- terega informacije najbolj pogrešate.) M J a i»S o-.i ■n d) 0 skupnih akcijah in problemih v sozdu 0 splošnih temah, ki so pomembne za vso republiko oziroma državo. 5. y nenje o IMP Glasniku z n.aslednjih rubrikah navajamo nekaj mnenj o glasilu SOZD -r IMP Glasniku. Napišite, ali se nj'mi strinjate ali ne! V vsaki vrstici obkrožite odgovor, ki najbolj ustreza vašemu mnenju! V celoti se strinjam Deloma se strinjam, deloma ne Ne strinjam se Ne poznam dovolj, ne vem r S a. q --------------------------------------- mogoča delavcem aktivno vključevanje ^J^ševanje družbenih problemov, ^“jasnjuje delovanje delegatskega sistema. S e 4 % I 1 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 i 4 4 5 4 4 4 4 i Z i 4 I Na slovesnosti je o krvodajalstvu spregovoril predsednik Pa-nonijine sindikalne organizacije Ladislav Abraham. V kulturnem programu so nastopili Panonijini mladinci z recitalom in učenci šole Karel Destovnik-Kajuh iz Murske Sobote z aerobičnimi plesi. Spregovorila je tudi predsednica medobčinskega odbora Rdečega križa Murska Sobota Angela Žižek, ki je orisala zgo- dovino krvodajalstva na Slovenskem od NOB do danes in pohvalila Sodelovanje z aktivisti v delovnih organizacijah, med katerimi prednjačita Mura in Panonija. Na tej slovesnosti so tudi podelili značke delavcem, ki so se že večkrat udeležili krvodajalskih akcij. Za 5 do 10-kratno darovanje krvi je dobilo značke 19 Panoni jinih krvodajalcev, za 15 Razvada, ki ni zdrava Komu daje cigareta pravico do odmora? c. n e Poroča o problemih, ki so za delavce ^jboUperečr litič r't*^n° °Pravnava gospodarske in po- DA Cne Probleme. d, 7 " dif a^s^3 'C sta*'^a organ>zac>j (ZK, Sin- DA DA flavti imajo dovolj možnosti, da preko ul V1 ‘majo aovoij m __govorijo o sebi. ^kazujg različna, tudi nasprotujoča si enJa o posameznih problemih. DA DA DA Preveč učeno in ga večina delavcev DA DA DA tie M^jeno obravnava probleme krajev trpnosti in občine. DA DA DA £ DA \ DA 2 2 4 DA g -- 4 4 DA £ — J DA £ DA 2 — S 4 DA jj % Stanje, v kakršnem smo, bi nam moralo enako vračati, kakor mi njemu dajemo. Se pravi, če svoje delo dobro opravimo, potem nam mora družba to tudi priznati in nagraditi, ako pa dajemo morda komaj minimum od tistega kar od nas pričakujejo, oziroma bi lahko storili, potem je pravilno, da smo sorazmerno tudi manj nagrajevani. Na misel mi večkrat prihaja »amerikanizirani« človek, ko ga je nekdo od naših povabil, seveda dopoldne, na kavo, pa ga je zavrnil: »Zdaj sem vendar v službi«. Mi pa smo na žalost, še daleč od spoštovanja delovnega časa, obenem pa se pritožujemo, kaj vse nam manjka, kakor, da vse tisto, česar ne dobimo, ni tudi delo glave in rok. No in -— ne ve se kdaj —- je nekdo »pogruntal«, da se takole za kratek čas prižge cigareto (pipe pustimo, te vlečejo starejši) in se je ta navada kar udomačila. Za neke je pravica do cigarete enaka malici, pred njo, pozneje in še dostikrat med delovnim časom je potrebno prižgati cigareto. In ko takole hodimo mesečno po nekajkrat po slovenskem gorovju nam v celodnevnih potepanjih pride marsikaj v obravnavo. Priznati je treba, da na teh poteh srečamo manj kadilcev (rekel bi, kar tri četrt jih je kadilo), pa skuhamo tudi oceno kaje- ISKRENA HVALA! Ob svoji petdesetletnici se zahvaljujem vsem članom kolektiva IMP tozd SKIP, prav tako skupnim službam S kipa za bogato darilo. Vodja skladišča SKIP IVAN KLJAJIČ nja. Dognali smo, če nekdo v osmih urah na delu pokadi deset cigaret (to je sicer malo), in za vsako porabi od 5—7 minut, da jo pokuri do konca, raje pa več, in če zraven razvije še diskusijo s kom, ki ima tudi cigaretni odmor, potem si samo eden nabere med delovnim časom za skoraj uro kajenja, in če pa recimo dela na stro ju, katerega ura stane 700 dinarjev, potem tovarni vsak dan vzame več, kot je njegov uradni osebni dohodek. To se pravi, da zakadi vso Svojo dnevno plačo. Kaj pa tisti, ki ne kadi, pa tiste minute dela, ali ni posredno prikrajšan za večji dohodek? Saj poznamo svoje dnevne delovne obveznosti, ki trajajo okrog osem ur in ko to opravimo, ostane še dovol j časa za razne čisto osebne užitke. Zakaj nihče ne razmišlja, koliko časa se dnevno »požge« za škodljivo kajenje (da je škodljivo, priznavajo tudi sami kadilci). Neumno se vsakomur lahko vidi, ko ti še ne polnoleten smrkolin na delovnem mestu z pravo naslado vleče nikotin in tako zapravi za celo plačo denarja, nazadnje pa ža to še. plačo dobi, nihče pa ga, če gre na bolniško, ne vpraša, ali je kadilec, da bi tudi v tem iskal vzrok bolezni. Da, da, koliko je med nami še nezdravih zadev, pa jih kar požiramo. p ^ do 20-kratno .44, za 20 do 25-kratno Franc Vlaj in Jože Budja, za 25 do 30-kratno Karel Albert, Jože Novak in Kolman Gorčan, za 30 do 35-kratno Janez Mihelič in Janez Lapoši, za 35 do 40-kratno Helmut Vidic, za 40 do 50-kratno Janez Flegar, Ladislav Abraham in Franc Kuhar, za več kot 50-kratno pa Boris Škrjanec, ki je doslej daroval kri že triinpetdesetkrat. Na občinski proslavi ob dnevu krvodajalcev pa so Panoniji-nemu aktivu krvodajalcev podelili zlato plaketo za uspešno delo. V juniju so darovali kri naslednji Panonijini delavci: Boris Škrjanec (štiriinpetdesetič), Karel Albert, Oto Baranja, Franc Horvat, Franc Vljajč, Štefan Barnšperger in Franc Kuhar. V Stegenski Iskri je bila 10. junija slovesnost občine Šiška ob 35. letnici prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji, na kateri je dobila delovna organizacija.IKO zlati znak in pismeno priznanje za dolgoletno plemenito delo pri razvijanju solidarnosti med ljudmi na področju krvodajalstva. Priznanja za 35-krat darovano kri sta dobila Marko Doležal iz tozda Trata Avtomatika in Janez Bizjak nekdanji direktor tozda Skip. F. K., M. P. Marjanu v spomin Saj ni rečeno, da te ni, čeprav besede duh nam peša in solze brišejo oči — med nami si. Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. 4x*n nq Jiflv«-i Med nami si, med nami si. S temi verzi smo sc zadnjikrat poslovili od tebe. So stvari, ki so nam nerazumljive, so dejanja, ki jih ni moč razumeti, le kruta resnica nam ostaja in s to resnico je potrebno živeti dalje. Mnogo prerano si Marjan odšel od nas, čeprav smo vsi upali, da bomo kmalu spet skupaj. Ustavilo se je tvoje delo, pesem, radost in življenje. Odšel si od nas, čeprav ostajaš med nami za vedno. sodelavci Zahvale Ob boleči izgubi naše drage mame Frančiške Plestenjak, se iskreno zahvaljujemo sodelavcem IMP-TOZD Elektromon-taža, TOZD TEN Energetika in TOZD Projektivni biro za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. MARICA URBAS METKA VODIŠKAR CILKA PEKLAJ tudi sodelavcem na projektu 202-D, da so mi omogočili pravočasno pot v domovino. STANE PESTOTNIK pomoč, podarjeno cvetje ter izrečeno sožalje. Posebno pa se zahvaljujem sodelavcem finančno računovodske službe. Še enkrat — HVALA. Ob smrti moje drage mame Barbare Narat se zahvaljujem TOZD Elektromontaža za podarjeni venec, sodelavcem za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. ANI TRAUNŠEK NATAŠA BALOH Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega sina in brata Bojana Nartnika se iskreno zahvaljujemo osnovni organizaciji sindikata TOZD TEN Energetika in njegovim sodelavcem za darovano cvetje, izraze sožalja in denarno pomoč. Posebna zahvala pa velja govorniku, ki mu je ob grobu izrekel ganljive poslovilne besede, prav tako vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. starša FRANCKA in ALOJZ NARTNIK m brat MARKO Ob boleči izgubi dragega moža Alojza Kastelica se iskreno zahvaljujem Osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem TOZD TEN—TELEKOMUNIKACIJE za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji P0tl' BOŽA KASTELIC Ob boleči izgubi najine sestre se najtopleje zahvaljujeva DS IZIP za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebej zahvala sodelavkam za spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. MIHAELA JARC NEŽKA KUŽNIK Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD TEN Energetika in svojim sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebej se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. RAFAEL BOVHA Umrla je moja mama. Pokopali smo jo 28. junija 1983 na mestnem pokopališču v Ribnici. Zahvaljujem se sindikalni organizaciji tozda Skip ter sodelavcem za poklonjene vence. Še posebej pa se zahvaljujem kolegicam in kolegom, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. KAREL ANDOLJŠEK r 4 **M***40000000000000000000000000A000000000000000000000000 S R Ob smrti očeta Cirila Pestot-nika se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Elektromontaža za darovano cvetje, kakor Ob boleči in nenadomestljivi izgubi svojega sina Dragana, se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem delovne skupnosti DO PROMONT, za nesebično POPRAVEK V majski številki GLASNIKA, se je vsilila neljuba pomota v zahvali iname našega delavca Žeželj Dura. Izpadel je priimek matere ter se praviloma glasi: Žeželj Margereta in ne Geta Margereta. Tov. Žeželj Duru se opravičujemo. Po slovenski planinski poti Prehodili smo pohorske gozdove od Maribora do Slovenj Gradca Pohorje ni ravno pogost cilj naših planincev. Izlet zadnji junijski konec tedna je bil šele druga »odprava« Planinskega društva IMP v to hribovje. V treh dneh smo ga prehodili od mariborskega do koroškega konca in bili smo zadovoljni — že zato, ker smo napolnili z žigi prvo stran dnevnika Slovenske planinske poti. Seveda smo imeli izredno srečo z vremenom. Po treh tednih muhastega vremena se je v petek, 24. junija naredil res krasen dan. V soboto se je okrog poldneva na Pohorju ulila ploha — ampak ravno takrat, ko smo bili v koči na Pesku privezovali dušo. Res smo imeli srečo. Ko smo nadaljevali pot proti Rogli, je bilo bolj sveže, da smo lažje hodili. Ta drugi dan je bil tudi najnapornejši, zato je bila osvežilna ploha kar dobrodošla — tembolj, ker smo lahko dež opazovali skozi okno. Prvi dan je bil razmeroma lahek. Najprej smo se z žičnico popeljali do hotela Belleuve, od tam pa peš kaki dve uri do Ruške koče. Prva skupina pod vodstvom Roberta Kastelica je šla na pot že zjutraj, druga pod vodstvom Marjana Požarja pa popoldne. V Ruševi koči smo se srečali in ugotovili, da nas je skupaj šestnajst. Poleg Ruške koče je lepa starinska cerkvica sv. Areha, ki smo si jo seveda ogledali (tudi od znotraj). Zraven je hotel Areh. ki ima tudi disko. Tudi tega smo si ogledali, ampak samo od zunaj, ker smo vedeli, da nas naslednje jutro čaka dolga hoja. Od Ruške koče do koče na Pesku smo hodili debelih pet ur po znamenitih pohorskih gozdovih. Pot se nekaj časa vzpenja, nekaj časa pada tam na višino med 1.000 in 1.500 metri. Vzponi niso hudi,, ampak priznam. da se človek naveliča hoje po gozdu, kjer ni nobenega razgleda — pa če so smreke še tako veličastne in ptički še tako žgoli- jo. Planinci vabijo na Triglav — prijave do 25. julija! Letošnji tradicionalni pohod Planinskega društva IMP na Triglav bo od 5. do 7. avgusta. Kdor se ga želi udeležiti, naj se do 25. julija prijavi pri poverjeniku planinskega društva v svojem tozdu ali delovni skupnosti in plača 300 dinarjev prispevka. Udeleženci pohoda se bodo razdelili na dve skupini. Prva bo šla na očaka čez Velo polje, druga pa iz Vrat. Popoldne smo šli.od koče na Pesku čez Roglo do Ribniške koče in ugotovili, da je koroško pohorje le bolj slikovito. Je nekoliko višje, poraslo z nizkimi borovci in posejano s pašniki, da lahko občuduješ lepo zaobljene vrhove, ki se nizajo do koder seže pogled. Presenečeni smo ugotavljali, koliko močvirij je na Pohorju. Tako smo kljub sončnemu vremenu pošteno čutili posledice junijskega dežja, saj so bile poti pošteno blatne in marsikje so se po njih pretakali studenčki. Naj-lepši dokaz, da je Pohorje iz povsem drugačnih kamenin kot Alpe! Ali ni krivica, da nas ljubljanske srajce, Štajerci zmerjajo z močvirniki! je nekdo pripomnil. Mi smo dali naše Barje v kotlino, kamor spada, oni pa svoja močvirja skrivajo v hribih. Zadnji dan nas je čakala še pot do Ribniške koče, preko Kop do koče na Kremžarjevem vrhu. Tam so organizirali tudi planinski krst. Uporabili smo kar oder, ki je še ostal menda od prvomajske proslave, da je bilo bolj slovesno. Vrv je posodil oskrbnik, da je bilo bolj uradno. Obred je opravil naš planinski starosta Nande Klobučar-Oča. Zabeležiti moramo prigovor Minke Žontar, ki trdi, da je Klobučar njeni zadnji plati odmeril hujši udarec kot drugim, kar obtoženi odločno zanika. Uboga Marinka, pa še čevlji so jo tako grdo ožulili. Sicer pa se zdi, da ni bilo z žulji nikomur prizanešeno. Pot čez Pohorje se le vleče, pa še čez močvirja smo se prebijali, mokri' čevlji in nogavice pa so za noge kaj neprijetni. Sledil je še spust v Slovenj Gradec in hoje je bilo konec. No, imeli smo še nekaj težav pri iskanju avtobusnih zvez, ker si Slovenjgradčani še niso omislili table z avtobusnim voznim redom po novem času. Oni so zadovoljni kar s starim urnikom — težava je le, ker avtobusi vozijo po novem, kar človeka, ki ne pozna razmer, lahko zmede. No; sicer pa je bilo s prevozi nekaj težav, a to nima zveze s planinarjenjem, zato sem ta opis prihranil' za konec. Že na poti proti Mariboru si je dopoldanska skupina v Zidanem mostu uro in pol ogledovala, kako železničarji sestavljajo kompozicije. Popol-danci pa smo prišli v popolnoma natlačen vlak. (Konec junija je pač čas šolskih izletov, pa tudi turistična preseljevanja se začenjajo). Tako je Marjan Požar visel na stopnici, ker sploh ni mogel v vagon. Joj, pa karte ima v žepu, sem pomislil in stopil v stranišče, da seje našel prostorček za Marjana. Ne bom pripovedoval, kakšna je bila vožnja v tisti gneči in sopari. Dovolj bo, če povem, da se je Marinki začela prikazovati fatamorgana v obliki vrčkov hladnega piva. Ja, pa tudi zaključili smo izlet s pivom —v kolodvorski restavraciji. Lepo je bilo, smo rekli. V program za naslednje leto pa bodo naši planinci dali naslednjo etapo Slovenske planinske poti — čez Plešivec in Raduho proti Solčavi. LOJZE JAVORNIK Planinski izlet na Golico Neverjetno bogastvo narave Počitek v senci mogočnih pohorskih smrek se je zelo prilegel. Dne 28. 5. 1983 smo se kljub slabemu vremenu odpravili na izlet na Golico. Zbrali smo se pred železniško postajo; od koder nas je vlak odpeljal na Jesenice. Med potjo so se nam priključili še nekateri planinci. Na Jesenicah smo prestopili na avtobus, ki nas je odpeljal do Planine pod Golico. Od tu naprej smo morali vzeti pot pod noge. Najprej smo si odšli ogledat grob Jožeta Čopa. Nato smo se napotili na kmetijo, ki se ukvarja s kmečkim turizmom. Tam nas je čakala toplo zakurjena kmečka peč. Tu smo se okrepčali in zapili deveinšest-deseti rojstni dan Bernarda Klobučarja — Oče. Za darilo je z dovoljenjem dobil šopek sveže nabranih planinskih rož. Ob zvokih harmonike, ki jo je imel Ivan s seboj, smo se malo zavrteli. Zaradi slabega vremena smo se napotili na Črni vrh in naprej čez Javorniški rovt do doma na Pristavi. Med potjo smo vsi občudovali kako radodarna je bila narava, saj je bilo levo in desno toliko narcis in drugega cvetja, da smo komaj verjeli svojim očem. Prav zares je lahko žal tistim, ki niso odšli z nami. V domu na Pristavi smo se zopet ustavili in se zopet malo okrepčali in zaplesali ob zvokih naše harmonike. Po prvem praznovanju je bilo tu še drugo. Naša Draga je bila prvič na takem pohodu. Na račun tega sta z Robertom pila bratovščino. V domu so bili tudi vojaki, in ker je bilo pri nas veselo, so se nam pridružili in zaplesali. Toda, ker je ura neusmiljeno hitro tekla, smo se morali posloviti od doma na Pristavi, in pohiteti na postajo Javornik. Ker pa je bilo še malo časa, do prihoda vlaka, smo tudi na postaji nadaljevali z veselim razpoloženjem in zopet zaplesali. Ker pa je bilo premalo plesa, smo na vlaku to do dobra izkoristili na celi poti do Ljubljane. LIDIJA BLAŽIČ Ali je tudi to reklama za IMP? Počitnice so tu, čas dopustov in letovanja na našem lepert Jadranu. Veliko nas je, ki težko čakamo dneva, ko se odpra-vi mo na morje. Polni smo elana, seveda ne delovnega, pač pa l dopustniškega, saj vemo, da je končno tudi za nas prišel poči- In s takim veseljem ter razpoloženjem, sta odšla na dopust Saj bi še šlo, če bi žuljev ne bilo... Ob dnevu civilne zaščite tudi naša dva sodelavca — mož in žena. Vrsar je lepo mesto, zelo zanimivo, zato ni bilo dvoma, da dopust ne bo tak, kot mora biti, če bo le za vreme poskrbljeno- TOZD DVIGALO, ki ima v Vrsar ju počitniške prikolice za letovanje svojih delavcev, je — vsaj rečeno je bilo tako — dodobra poskrbel, da so prikolice na lepem mestu, da so urejene, v glavnem pripravljene za bivanje v času dopustov. No, pa se vrnimo k našima popotnikoma, ki sta otvorila letošnjo sezono letovanja, saj sta bila prva, ki sta preživela dopust na morju. Rečeno jima je bilo: »Prikolica št. 1, ta je za vaju.« Kazalci na uri so se bližali dvanajsti uri, sonce je močno pripekalo, ko sta se naša dva znašla v Camp-turist Vrsar. »Kje je 1,^ sedaj naša prikolica,« sta se spraševala, saj sta si močno želela, da bi se lahko malo oddahnila od naporne in vroče poti. A glej; j«j: že od daleč sta zagledala naš znak — modro nalepko IMP, k* j človeku takoj pade v oči. Takoj se ve, kje smo in tako je tudi | ^ prav, saj smo končno velika in solidna firma, sta pomislila, k-Pospešila sta korak, da bi čim preje prišla do zaželene priko- Lg % 'kul lri( 'id, Razočarana dopustnika Ruža in Milan Sijakovie N ;el, H il ŠPORT • ŠPORT •1 -<2eii i $t°d A, -----------------------vai( .. *VQ Kegljači Panonij6 vai; drugi na občinskefl1 18. in 19. junija je občina Bežigrad v Dolu organizirala 4. občinsko tekmovanje gasilskih enot Civilne zaščite in prostovoljnih gasilskih društev. Tekmovanja s hidrantom in motorno brizgalno se je udeležilo skupno 39 enot civilne zaščite in gasilskih društev, med njimi tudi enota prostovoljnih gasilcev IMP Vojkova 58, ki je dosegla 17. mesto na tekmovanju civilne zaščite. V nedeljo pa je enota IMP Vojkova 58 na tekmovanju prostovoljnih gasilskih društev dosegla drugo mesto. Na slavnostni seji občine Bežigrad je 5 članov enote IMP dobilo posebna občinska priznanja. Že v soboto je po končanem tekmovanju spregovoril predsednik občine Ljubljana-Bežigrad, se zahvalil vsem tekmovalcem in poudaril vlogo civilne zaščite in prostovoljnih gasilskih društev, tako v miru kot v slučaju vojne. Vsi udeleženci tekmovanja so pokazali discipliniranost, pripravljenost pomagati, znanje in izurjenost Ne glede na uvrstitev, vsi zaslužijo pohvalo, prav tako organizatorji, ker je tekmovanje lepo uspelo. RUDI WAND tekmovanju iu